SsžjSS
JLOVmSKI
TEPniK
Naročnina m faHimmi.: Mi leta K 2-60, V» leta X 6*—, celo leto X It-— ta BtaSJo:	.	K S-58,	„	X 7--,	„	K H-- Sa t 1IIOII..IOI	,	tr. 4-20,	„	Ir. S-20,	„	Ir. 10 00 za »mCTft« cela bto 2-25 tolarje.		V Ljubljani, v četrtek dne 30. julija 1914. Uredništvo In upravništvo: Frančiškanska ulica štev. io, I. nadstropje.			Oglasnina za 6 krat delieno mm vrsto enkrat io v. — Pri večkratnih objavah pnmeien popust.	
Štev. 31.	Posamezna številka *a vinarjev.		Na naročila brez denarja se ne ozira.	Naročnina za dijake in vojake 8 kron.		Leto IV.
Vaak naročnik dobi letos jeseni brezplačno in poštnine prosto flustrovan koledar za 1. 1916. Za vsake pol leta plačane naročnine pa Ima vsak naročnik pravico do ene sl'ke Prešerna, Jurčiča, Gregorčiča ali Aškerca, če plača 40 vin. za ovoj in poštnino za vsako sliko.						
Vojna med Avstrijo in Srbijo.
Naš poslanik zapustil Srbijo. — Kralj Peter in prestolonaslednik zbežala. —
Srbski vojvoda Putnik ujet in zopet izpuščen.
Vrhovni poveljnik avstro-ogrske armade, nadvojvoda Friderik v krogu ljubljanskih višjih častnikov: 1. polkovnik Nemeček,
2.	general-major Schmidt, 3. fml. Kusmanek, 4. major Raimann, 5. fml. Winkler, 6. nadvojvoda, 7. polkovnik Marjanovič 8. fml. Tschurtschentaler, 9. polkovnik Breindl (17. pešpolk), 10. polkovnik Weber, 11. major Leser, 12 polkovnik Georgi,, 13. general-major S.oger, 14. polkovnik Zahradnicek, 15. polkov, ik Englart, 16. polkovnik pl Echhardt, 17. stotnik pl. Hoffern,
18. stotnik Blaške.
V listu so slike: Avstrijski poslanik v Belgradu baron Giesl; grof Tisza; prestolonaslednik Karel Fran Josip in nadvojvodinja Žita ogledujeta vojni zrakoplov; nabor konj; slike iz Bosne, Zemuna, Belgrada.
Slov. Ilustr. Ted. bo redno izhajal ter prinašal najnovejšeslike o bojnih dogodkih.
*
ii	is«	iSflili	ud:::: isi	n::::
„Slovenski Ilustrovani Tednik" bo
redno izhajal
ter bo priobčeval najnovejše slike, ker smo stopili v zvezo z ilustračno centralo na Dunaju, ki ima več posebnih
vojnih poročevalcev fotografov.
„Slovenski Ilustrovani Tednik" bo priobčeval vsak teden pregled o dogodkih doma in na tujem.
MARA GREGORIČEVA (Trst).
Kako sem potovala po Skandinaviji.
(Odlomek potopisa.)
(Konec.)
Poslanik, stasit mož lepega obraza in črne brade, ki me je najbrže zagledal že preje skozi okno, se je dvignil z vso uljudnostjo s svojega sedeža in stopil pred naju. Njegov prvi nagovor je veljal meni, ali jaz sem se mu odzvala seveda le z nemim poklonom, saj nisem razumela njegovega škandinav. esperanta. Vendar ni trajal molk dolgo, kajti kakor hitro mu je izgovoril moj izpremljevalec nekaj besed, se je obrnil konzul z vso prijaznostjo vnovič do mene ter mi z nemškim pozdravom segal z obema rokama v desnico. Nato mi je podal svoj popolni naslov, povedal, da je doma na Pruskem ter me nazval svojo rojakinjo. Posadil me je na stolico blizu sebe ter me sprejel kakor svojo staro znanko; baš njegova naravna ljubeznivost pa je pripomogla, da sem hipno pozabila, kako sem rabila celih 11 dni brzovlaka od Trsta do tja gori ter se počutila udomačeno, ko da sedim poleg rodoljubnega Slovenca. Pri tem seveda nisem zamudila povedati mu s prekanjeno zlobnostjo, da nisem Nemka in da mu dokazuje, že moj priimek, da sem slovanskega plemena.
»Torej niste iz Hamburga?«
»Nikakor, gospod baron! In zakaj naj bi prihajala ravno od tam?«
»Vaša nemška izreka je čisto hamburška!«
»Potemtakem imajo obmorska mesta svojo posebno izreko«, mu pristavim sme-jaje, »kajti jaz sem iz Trsta.«
»Iz Trsta?« se je začudil in pogledal na stenski zemljevid. »Iz tolike daljave. Iz Trsta, iz Italije torej?«
»Ne, ne!« sem mu zaklicala naglo in ako bi bil le količkaj dušeslovec, bi bil lahko opazil, da sem ga v istem hipu pre-motrila s strupenim pogledom navzlic vsej njegovi prijaznosti.
»Trst ni v Italiji, gospod konzul, in ne bo nikoli, razumete, gospod baron, nikoli !«
In stopivša k zemljevidu, sem obkolila z mezincem majčkeno krajinico, to je naše Primorsko — od Goriške doli do istrskega rtiča — ter pridela: »Ta-lc drobtina spada k Avstriji, gospod, a glavno mesto te deželice je Trst, ki ni nikako italijansko mesto!« Nato sem mu z naglo, a debelo potezo narisala življenje trž. prebivalcev v narodnostnem oziru; razodela mu, da je Trst italijansko mesto le po svoji zunanjosti in da je njegovo jedro slovan-
sko, ki bo prodrlo zaradi svoje čilosti že v teku stoletja z vso žilavostjo iz sedanjega zatiranja že po samem naravnem zakonu ter se razprostrlo bohotno preko vsega onega, ki ga sedaj zakriva in izkuša ugonobiti...
Najin pomenek o narodnostih na Tržaškem je prešel v najgladkejši tir, ko z,a-čujeva cingljanje prvih duri ter zapaziva koj za tem, kako so se odpirala i druga vrata. Vstopil je bil gospod srednjih let, ki — kakor mi ga je pozneje prestavil poslanik — je bil Hamburžan ter se je mudil s svojim tovornim parnikom v Lu-lea.
Konzul mu je stopil smejočega obraza nasproti, mu stresel roko v pozdrav ter kažoč name zaklical: »Stopite k mizi, gospod kapitan, da vam predstavim to damo, a povem vam, da če ugibljete ves dan, ne uganete, odkod prihaja!«
»Morda pa izgubite stavo, gospod baron, ako stavite z gospodom,« povzamem jaz.
»Dama na vsak način ni Švedkinja, temveč najina rojakinja in’ sicer iz Berlina, ali ne?«
Od moje strani je sledil le nasmešek, dočim mu je konzul odvrnil: »Jalov je vaš strel! Gospodična je iz Trsta!«
»Oho! To pa je korajžen skok!« se je začudil parniški poveljnik. In sledilo je vprašanje za vprašanjem, pri čemer sem jaz uporabila priliko in pričela poizvedovati o vožnji v Tornea.
Oba gospoda sta mi odsvetovala ta izlet, rekši, da Tornea ne poseduje toliko zanimivosti, da bi se izplačalo potrositi zanje 50 kron vožnje. Le, ako bi me pot vodil dalje proti vzhodu, iz Finske v notranjo Rusijo, bi se izplačalo med potjo ustaviti se v tem mestu, drugače da jc brez onega pomena, ki ga išče popotnik. — Zahvaljuje se jima za ta nasvet, sem vstala in se poslavljala. Ali pri tem mi je povedal kapitan, da ima na parniku svojo soprogo, da bi me rad seznanil z njo ter da me vabi za popoldan na parnik.
In res sem kramljala dve uri kasneje v prijaznem parobrodovem salonu s simpatično Hamburžanko. Poslanik je bil pripeljal s seboj tudi svojo zakonsko polovico, stasito Svedkinjo, ki se je poleg svojega temnopoltega moža zdela toliko bolj bela. Da se nismo dolgočasili, ni treba, da povdarjam, saj smo se sešli sami zgovorni ljudje in gotovo nikdo izmed nas ni izdajal, da nismo vsaj leto dni vsak dan skupaj.
Čez dobro uro so se gospodje, konzul kapitan in prvi mašinist dvigali s svojih sedežev ter se odpravljali k mest. županu na tarok, dočim so naročili nam, damam, da se pošetamo isti čas z motorjem po zalivu. Seveda smo se odzvale rade temu nasvetu ter jadrale kmalu potem po modrem Baltu in sicer po nasvetu gospe kon-zulice večinoma v obližju obrežja, da smo lahko opazovale to ali ono mično točko, ki bi nam drugače ostala prikrita vsled oddaljenosti. Sploh nam je bil ta izprehod v pravo slast in zabavo in chauffeurja, dva sloka rmenolasa Šveda, sta si, ko sta po slušala našo neumevno nemščino, mislila brezdvomno, da vozita le Nemke v svojem motoru, dasiravno smo zastopale štiri narodnosti, ker je bila z nami tudi moja sopotnica — Srbkinja.
Le težko sem se odločila pluti v pristan; storile smo to le, ker smo obljubile gospodom, da se snidemo pozneje v kavarni. Me bi bile pač rajše ostale na morju, da bi pričakale, kako bo solnce ob času zatona zablisnilo, ko da stresa raz sebe perišče briljantov in nato ostalo, ko pričarano na nebu do drugega dne, ozi-
roma kako ga bodo razkosane meglice in oblački obletavali ter morda res zakrili solnčno lice in prepustile zemlji le njegovo, prodirajočo svetlobo, ki bo vso noč oblivala pokrajino s srebrnim odsevom ...
Skandinavci se bavijo za svoje živ-Ijenske potrebe z živinorejo in poljedelstvom, ki jim donaša mnogo pšenice, rži, ječmena in konopelj. Znaten dohodek pa izkazujejo severjanom rudniki in gozdovi. A kakor doprinaša zahodnim Skandinavcem obilo zaslužka lov na ribe, tako se vzhodni Skandinavci ukvarjajo z lovom na divjačino. Živali, za katere se posebno trudijo, so bobri, srne, jeleni, fazani, kljunači in labodi.
Norveških, sicer jako elegantnih parnikov ne morem pohvaliti, saj je II. razred tako neprijetno neprijazen, kakor na naših Lloydovih parnikih komaj III. razred, in sem si povsod raje doplačala prestop v 1. razred; pohvalno pa se moram izraziti o železnici, ki se vije preko Švedske in Norveške. Vlak je razdeljen v štiri razrede. Tretji razred pa je zelo čeden; posamezni vagoni so zračni in čisti in mnogo prikupljivejši nego so na Avstrijskem’ vozovi II. razreda. Spozna se pač, da je skandinavski narod res kulturen narod, ki ne skrbi le za udobnost najvišjih slojev, marveč tudi nekih drugih. V vagonu III. razreda se voziš lahko v svili, kajti domačini so zelo snažni in ako jim je zdrknila smet na pod, jo takoj poberejo in vržejo na hodniku v košaro. V vsakem kupeju so po trije, štirje higijenični pljuvalniki, a na steni poličica s steklenico in kozarci; vodo v nji zamenjujejo posebni uslužbenci na vsaki večji postaji.
Potniki sede v vagonih mirno in se pomenkujejo med seboj le polglasno. Ženske, ko jim izprevodnik preščipne listek, snamejo svoje klobuke in rokavice pa izvlečejo iz koškov ročno delce ter marljivo šivajo, vezejo, pletejo ali kvačkajo. Brez dela ostajajo le tujke ali one, ki se pre-peljujejo le za eno ali dve postaji. .
Pa niti moški ne drže rok križem. Od posebnega, mladega raznašalca, ki se vozi do prihodnje postaje, si nakupijo časopise, pa čitajo toliko vseučiliško izobraženci, kolikor najpriprostejši delavci. Da je Škandinavcem sploh čtivo najprebavlji-vejša hrana, sem opazila tudi o drugih prilikah.
Ženske niso nikake krasotice, vendar so take, da se lahko skoro brez izjeme vsaki zakliče »lepa ženska«. Ravnega, slokega stasa so, snežnobelega obraza in odličnih manir; na splošno so zdravega, krepkega života in srečala sem vsako uro belolase ženice z dekliško svežo poltjo. Mogoče vplivata na to tudi mrzla hrana in zdržljivost do vsake alkoholne pijače. Gladkega polnega lica so tudi moški. Oboji spol je jako svetlih las in zlasti pri mladini so lasje kakor preja in kanarčkovo perje.
Kar se tiče jezika, so si norveški, švedski in danski približno slični, kakor so si naši slovanski med seboj; staro pristno škandinavsko narečje pa govore dandanes baje le na Izlandiji.
Potovanje pb Skandinaviji je zelo mikavno, a ne le za onega, ki potuje za zabavo, ampak ravnotako tudi za naravoslovca, ki hoče proučevati prirodo, kakor za vsakega, ki se želi seznaniti z deželo v njenih gospodarstvenih in socialnih prikaznih.
Zato svetujem vsakomur, ki mu dopuste razmere, da — kakor hitro se je seznanil z najlepšim in najimenitnejšim, kar ima naša domovina, napravi sprehod po Skandinaviji. Žal mu za tak izlet ne bo nikoli!	fi
Vojna!
Principova strela in Čabrinovičeva bomba v Sarajevem so rodili nepričakovano grozno posledico. Dne 23. t. m. ob šestih zvečer je izročil c. in kr. poslanik v Belgradu, baron Giesl pl. Gieslinški v imenu avstro-ogrske države srbskemu ministrstvu sledečo noto:
Dne 31. majnika 1909. je kraljevi srbski poslanik na dunajskem dvoru po naročilu svoje vlade podal cesarski in kraljevi vladi sledečo izjavo:
»Srbija priznava, da po v Bosni ustvarjenem dejstvu ni prizadeta v svojih pravicah in da se bo zato prilagodila sklepom, ki jih bodo velesile glede člena XXV. berolinske pogodbe storile. Ko Srbija sledi sklepom velesil, se obveže, da opusti stališče protesta in odpora, ki ga je od minulega oktobra glede na aneksijo zavzemala in se dalje obveže, da izpre-meni smer svoje sedanje politike nasproti Avstro-Ogrski in da živi v bodoče s sled-■njo v prijateljsko sosednih razmerah.«
Zgodovina zadnjih let pa in osobito B bolestni dogodki 28. junija so dokazali ob-■ stoj prevratnega gibanja v Srbiji, ki si je g stavilo za smoter, da odtrga od av-p stro-ogrske monarhije gotove dele nje-! nega ozemlja. To gibanje, ki je nastalo 1 pred očmi srbske vlade, je povzročilo onkraj ozemlja kraljestva dejanja terorizma in je našlo izraza v celi vrsti atentatov in umorov. Ne samo da kraljevska srbska vlada ni izpolnila formalnih dolžnosti, vsebovanih v izjavi z dne 31. marca 1909., ampak tudi ni ničesar storila, da bi to gibanje zatrla. Trpela je zločinsko počenjanje različnih, proti monarhiji naperjenih društev, neukročeno pisanje časopisja, proslavljanje povzročiteljev napadov, udeležbo častnikov in uradnikov pri prevratnem počenjanju; trpela je nezdravo prapagando v javnem pouku in je končno trpela vse manifestacije, ki bi lahko srbsko prebivalstvo zapeljale do sovraštva proti monarhiji in do zaničevanja njenih naprav.
Mlačnost, katere je kriva kraljevska srbska vlada, je trajala še v tistem trenotku, ko so pokazali dogodki 28. junija celemu svetu strašne posledice take mlačnosti. Iz izpovedi in priznanj hudodelskih povzročiteljev napada 28. junija je jasno, da so morilci orožje in bombe, s katerimi so bili preskrbljeni, dobili od srbskih častnikov in uradnikov, ki pripadajo »Narodni Obrani« in da so končno nrepeljavo hudodelcev in njih orožja v Bosno povzročili in izvedli vodilni srbski carinski organi. Navedeni podatki preiskave c. kr. vladi ne nriouščaio, da bi še nadalie zavzemala stališče potrnežliivesra čakanja, ki ga je skozi leta nasprvti tej spnii zavzemala, ki ima svoie središče v Belgradu in se od tam prenaša v ozetnlie monarhije. Ti dogodki nalagalo c. kr. vladi marveč dolžnost, da iim nanravj konec, ker trajno ogrožajo mir monarhije.
Da ta namen doseže, je c. kr. vlada prisiljena, da zahteva od srbske vlade oficielno zagotovilo, da Proti Avstro-Ogrski naperjeno propagando obsoia. to je, skunnost stremljenj, katerih konnnj sm^-ter je od monarhije odtrgati ozemlja, ki ji pripadajo, in da se obveže, da to hudodelsko in teroristično propagando z vsemi srpUctvi zatre.	*
Da pa tem obveznostim da' slovesen značaj, bo. kraljeva srbska vlada na prvi strani svojega oficielnega organa 26./13. lubja objavil^ sledečo izjavo;
Kraljevska srbska vlada obsoja proti Avstro-Ogrski naperjeno propagando, to se pravi, skupnost tistih stremljenj, katerih končni smoter je, da se od avstro-ogrske monarhije odtrgajo ozemlja, ki ji pripadajo, in najodkritejše obžaluje strašne posledice teh hudodelskih dejainj. Kraljevska srbska vlada obžaluje, da so se srbski častniki in uradniki prej imenovane propagande udeleževali in tako ogrozili prijateljsko sosedne razmere, katere gojiti se je kraljevska vlada s svojo izjavo 31. marca 1909 najslovesnejše obvezala.
Kraljevska srbska vlada, ki obsoja in odklanja vsako misel ali vsak poizkus vmešavanja v usodo prebivalcev kateregakoli dela Avstro-Ogrske, smatra za svojo dolžnost, da častnike, uradnike in vse prebivalstvo v kraljestvu čisto odločno opozarja, da bo v bodoče z najskrajnejšo strogostjo nastopila proti tistim osebam, ki taka dejanja zakrivljajo, katera bo z vsemi silami skušala onemogočiti in zatreti.«
Ta izjava se bo istočasno naznanila kraljevski armadi z dnevnim poveljeoi Njegovega Veličanstva kralja in v oficiel-nih organih armade.
Kraljevska srbska vlada se nadalje obveže:
1.	Zatreti vsako publikacijo, ki hujska k sovraštvu in zaničevanju monarhije in katere splošna tendenca je naperjena proti teritorialni integriteti monarhije.
2.	Takoj se razpusti društvo »Narodna Obrana«, konfiscirajo se vsa sredstva za propagando »Narodne Obrane« in se ravno tako nastopi proti drugim društvom in zvezam v Srbiji, ki se pečajo s propagando proti Avstro-Ogrski. Kraljevska vlada ukrene potrebne odredbe, da ne bi razpuščena društva pričela morebiti pod drugim imenom ali v drugi obliki zopet delovati.
3.	Brez odloga se iz- javnega poduka v Srbiji, tako iz učiteljskega zbora kakor iz učnih sredstev vse odstrani, kar služi ali bi lahko služilo v to, da se goji propaganda proti Avstro-Ogrski.
4.	Iz vojaške službe in sploh iz uprave naj se odstranijo vsi tisti častniki in tisti uradniki, ki so krivi propagande proti Avstro-Ogrski in katerih imena si c. in kr. vlada pridrži, da jih z gradivom, ki proti njim obstoja, naznani kraljevski vladi.
5.	Srbska vlada privoli v to, da pri zatiranju proti teritorijalni integriteti monarhije nanerienega prevratnega gibanja v Srbiji sodelujejo organi c. in kr. avstro-ogrske vlade.
6.	Uvede se sodna preiskava proti tistim udeležencem zarote 28. juniia, ki se nabaiaio na srbskem teritoriju. Teh poizvedb se udeleže po c. in kr. avstrijski vladi zato delegirani organi.
7.	Z vso naelico se ima aretirati major Voia Tankosič in neki Milan Cigtino-vič, srbski državni uradnik, ki sta po izidu preiskave kompromitirana.
8.	Z uspešnimi odredbami naj se prepreči udeležba srbskih oblasti pri vtiho-taplianju orožja in eksplozivnih snovi čez mejo in se odpuste iz službe in strogo kaz-puieio tisti organi carinske službe v Šabcu in Ložnici, ki so povzročiteljem zločina v Sarajevu pomagali pri prestopu čez mejo.
9.	C. in kr. vladi naj se dajo pojasnila o neopravičljivih iziavah visokih srbskih funkcionarjev v Srbiii in v inozemstvu, ki kljub svojemu oficialnemu stališču po atentatu 28. junija v intervievih
niso pomišljali izraziti se na sovražen način proti Avstro-Ogrski.
10.	C. in kr. vlada naj se brez odloga o izvedbi v prejšnjih točkah povzetih odredb obvesti.
C. in kr. vlada pričakuje odgovora kraljevske vlade vsaj do sobote 25. t. m. ob 6. uri popoldne.
Spomenica o rezultatih preiskave v Sarajevu, v kolikor se tiče v točkah 7. in 8. navedenih funkcionarjev, se tej noti prilaga.
Kazenska preiskava pri sodišču v Sarajevu proti Gavrilu Principu in tovarišem radi 28. junija letos izvedenega zavratnega umora, oziroma radi sokrivde, je dozdaj dognala:
1.	Načrt, da se nadvojvoda Franc Ferdinand ob svojem bivanju v Sarajevu umori, so napravili v Belgradu Gavrilo Princip, Nedelko Čabrinovič, neki Milan Ciganovič in Trifko Grabež s sodelovanjem Voje Tankosiča.
2.	Tistih šest bomb in štiri browning-samokrese z municijo, katerih so se hudodelci kot orodje posluževali, sta preskrbela in izročila Principu, Čabrinoviču in Grabežu neki Milan Ciganovič in major Voja Tankosič.
3.	Bombe so ročne granate, ki izvirajo iz orožnega depota srbske armade v Kragujevcu.
4.	Da zagotovi uspešen napad, je Ciganovič poučil Principa, Čabrinoviča in Grabeža, kako je ravnati z granatami in je Principa in Grabeža v gozdu poleg strelišča pri Topčideru učil streljati z browning-samokresi.
5.	Da se Principu, Čabrinoviču in Grabežu omogoči, da so prestopili bosan-sko-hercegovsko mejo in vtihotapili svoje orožje, je Ciganovič organiziral cel tajen transportni sistem. Vstop zločincev z njihovim orožjem v Bosno in Hercegovino sta izvedla obmejna stotnika v Šabcu, Rade Popovič in v Ložnici carinski organ Radivoj Grbič s pomočjo več drugih oseb.
Glasilo našega zunanjega urada »Fremdenblatt« je objavilo sledeči članek:
Dunaj. 23, julija 1914.
»Dogodki so dovedli do tega, da je došlo naše razmerje nasproti Srbiji do resne izpremembe. Ni stanu v obširni naši monarhiji, ki bi ne želel, da bi z vsemi svojimi sosedi, tudi s Srbijo, živeli v prijaznem sporazumu. Tudi izročilom in bistvu naše politike bi odgovarjalo, da bi gojili prijazne razmere nasproti tej deželi, ki je z nami z več interesi zvezana.
Kakor so se dogodki v Srbiii razvili, pa nam je to onemogočeno. Srbija koraka v smeri, ki je dovedla že ponovno do konfliktov. Nam sovražne tendence so tam zadobile popolno premoč in so vedno bolj napredovale v strasti in v brezobzirnosti. Napad v Saraievu. ki je prepojil Av-stro-Ogrsko z žalostjo in z ogorčenjem, ie uspeh dušne smeri, ki je postala v Srbiii mogočna, in je sad večletne agitacije. Odkril je celemu svetu, kakšne nevarnosti nam groze, in nam je pokazal nujno potrebo, da moramo za vsako ceno ustvariti mir in varnost.
Avstro-ogrski poslanik v Belgradu ie danes srbski vladi naznanil zahteve, ki smo ji jih moral staviti. Zahteve so delo dolgega in skrbnega premišljevanja in ne gredo črez stvar, ki so neobhodno potrebne. Take, kakršne so, moramo na niih vztrajati, ker gre za to, da uničimo podzemske mine, ki se kopljejo z Srbiie v srce naših jugoslovanskih ozemelj. Pred pragom naše hiše so pod vplivom velesrbske misli nastale razmere, ki jih ne mo-
remo več dopustiti. Srbija se je pokrila z mrežo društev, ki pod pretvezo, da zasledujejo kulturne smotre, povsod v deželi propovedujejo sovraštvo proti nam. Av-stro-Ogrska se predstavlja kot mučitelj Jugoslovanov, vojska za odrešenje, kakor pravijo, zatirancev, se slavi kot sveta dolžnost, mladina se zaklinja, da imej vedno v spominu, da je Avstro-Ogrska sovražnica srbskega naroda. Emisarji se pošiljajo v Bosno, Hercegovino in na Hrvaško, da zapeljujejo prebivalstvo k odpadu in da napovedujejo, da se kmalu s srbskim kraljestvom združijo.
Srbske vlade niso, dasi so to izrečno obljubile, ničesar storile, da to gibanje ustavijo. Njih mlačnost se je smatrala za tiho pritrditev. Kar se je zgodilo, se je zgodilo le navidezno, prejkoslej vodijo ta drzni ton osebe na visokih vojaških mestih ali pa profesorji in učitelji v državni službi. Medtem ko eni mislijo, da svo] smoter dosežejo z zvezami in z vojskami, razširjajo drugi prepričanje, da se mora pred diplomatično in vojaško razviti teroristična in revolucijonarna akcija. Dogodek v Sarajevu je dokazal, da se ta način vojske proti nam s strašno odločnostjo vodi. Pokazalo se je, da se je umor nadvojvode Franca Ferdinanda in njegove žene izvedel po propagandi dejanja z odločujočo podporo Srbov v kraljestvu.
Opraviti imamo z nespravljivim, raz-paljenim sovražnim gibanjem, ki se sicer pojavlja v najrazličnejših oblikah, ki pa po svojem skupnem učinku naše obmejno prebivalstvo razburja, ki omajuje zaupanje narodov naše monarhije v vzdrževanje zunanjega miru, ki tvori jedro za vsa nam sovražna stremljenja, in ki napaja našo zemljo z dragoceno krvjo. Posledice tega delovanja so se pokazale že večkrat najobčutljivejše tudi v našem gospodarskem življenju; na tisoče eksistenc je bilo po alarmantnih krogih, ki so jih provzročili osvajalni koraki velesrbstva, uničenih. Če bi vse to mirno sprejeli, ne da se odločimo za temeljeto obrambo, bi agitatorji, ki nas radi govorniškega uspeha neprestano obtožujejo zlorabe sile, smatrali to za znak slabosti, neodločnosti in strahu. Govorili bi, da se ne upamo braniti, pridobivali bi nove privržence in dobili bi pogum za podvojene napade.
Uveljavljajoč svojo voljo, dovedemo srbsko ljudstvo do samospoznanja. Uvidelo bo, da so ga varali, da se velesrbsko
gibanje zlomi na železnem zidu, da je monarhija določena, ga brezpogojno zavrniti
Čuvstvo, da imamo opraviti s stanjem, ki je postalo neznosno, ki se mora
končati, je v našem prebivalstvu tako mogočno, da se vedno pogosteje čujejo tožbe o dolgem odlašanju neobhodno potrebnega, o pomišljevanju in o neodločnosti. Nepotrpežljivost in kritika sta u-mevni; a avstro-ogrska vlada ni hotela nastopati, ne da bi natančno vseh. okoliščin presodila in dokler ni bila popolnoma na jasnem, kakšne zahteve se morajo staviti.'
Kar se zdaj od Srbije zahteva, je, da pomaga v preiskavi o dvojnem umoru v Sarajevu, da se ustvarijo določbe, ki nas branijo, da se podobni zločini ne obnove, da se razpuste društva in družbe, ki so si stavile boj proti naši monarhiji za smoter. In ker se beseda in podpis, ki nam jih je dala srbska vlada pred petimi leti, nista
izkazala kot zadostna, se zahteva krepkejše jamstvo za korektno sosedno razmerje in odkrite odredbe proti monarhiji naperjenih destruktivnih tendenc.
Nobena vlada na svetu bi ne mogla
drugače postopati, kakor je avstro-ogrska; ker nobena država ne sme izročiti svojega ugleda, življenja najvišje postavljenih oseb, svojega miru in svojega gospodarskega napredka fanatizmu gibanja, ki z zadnjim namenom dela na to, da ji odtrga province, in z vsemi sredstvi za ta smoter deluje.
Za izpolnitev naših zahtev se je stavil Srbiji kratek rok. Nočemo krize, ki obremenjuje celo Evropo, po nepotrebnem podaljšati. Hočemo, da se nevzdržljivo razmerje kolikor mogoče hitro reši, jn hočemo javno mnenje v Srbiji o naši odločnosti prepričati, da hočemo dovesti do izjave. Upamo, da se Srbija zahtevam, ki smo ji jih stavili, v določenem roku ukloni.
Na naši odločni volji, da hočemo
•j" nadvojvoda Franc Ferdinand in •(" vojvodinja Zofija na posetu v Išiu; v ozadju cesarjevo
letovišče.
Pogled na Sarajevo.
svoje stališče v vseh okolnostih vzdržati, naj ravno tako ne dvomi, kakor tudi ne na naši odkriti želji, da bi se v bodoče razvilo med njo in Avstro-Ogrsko boljše razmerje!
V soboto ob 6. zv. so naznanili naši časopisi, da se je Srbija vsem zahtevam udala, toda le s protestom ter da se hoče zateči na pomoč pred mednarodno mirovno sodišče v Haagu. Vsem avstro-ogr-skirn državljanom je po tej vesti odleglo, in nervozni strah pred pretečo vojno je izginil. Toda ob 8. zvečer se je raznesla po Ljubljani vest, da je dala Srbija negativen odgovor, da je poslanik baron Giesl že ostavil Beligrad ter da stojimo pred vojno. Vsepovsod so se ljudje razburjeni razgovarjali, odkod jemlje mala Srbija tolik pogum, da se upa odklanjati avstro-ogrske zahteve. Vsi vojaški, državni in občinski uradi so uradovali vso noč od sobote na nedeljo, ko se je zvedelo, da je srbski dvor zapustil Beligrad ter se je preselil v Kragujevac. Njegovo Veličanstvo cesar Franc Jožef je odredilo v soboto zvečer delno mobilizacijo avstro-ogrske armade, in Ljubljana je-bila že v nedeljo polna vojaštva in prihajajočih reservistov.
Meni se, da so se miroljubni nazori srbske vlade izpremenili, ker je častniški zbor nastopil pretilno. Nekateri pripisujejo izpremembo ruskemu telegramu. Ob pol 5. popoldne so se podali zastopniki časopisja v avstro-ogrsko poslaništvo, kjer jih je sprejel poslanik baron Giesl. Vprašali so ga, ali je sprejel povoljen odgovor, nakar je odgovoril, da še ni dobil nobenega odgovora. »Vsekakor bom čakal do šeste ure.« Baron Giesl je bil že v potni obleki.
Specialni korespondent »N. Fr. Pr.« javlja iz Zemuna: Ob pol 4. v soboto popoldne je nastopil v Belgradu prevrat. Ljudje so bili resnično prepričani, da je mir zagotovljen. Naenkrat se pojavi vest, da Francija in Rusija mobilizujeta in takoj se je pojavila po kavarnah vest, da je Srbija izdala mobilizacijsko povelje. Jaz sem tekel k poslaništvu, kjer je bil Giesl že pripravljen za odhod. Ministrski predsednik Pasič je prišel k baronu Gieslu ob 5. uri 35. min. in mu je izročil protipred-loge, katere je Giesl kot nezadostne odklonil, nakar je zapustil ob 5. uri 55 minut Pasič avstro-ogrsko poslaništvo. Istočas-
no je odpotoval tudi baron Giesl z železnico v Zemun, kamor je dospel s soprogo in osobjem ob %7. uri zvečer. V hotelu Streicher je poslanik sprejel časnikarje in jim dejal: Sprejel sem od ministrskega
predstavilo. — V Zemunu je mirno — v resnonavdušenem razpoloženju, tako pri Hrvatih kakor pri Nemcih. Srbi so mirni. Kot vzrok prevrata se od poučene strani naznanja sledeče: Belgrajski vladni krogi
Poveljniki avstrijske arrrade: od leve na desno: Armadni nadzornik general pešcev nadvojvoda Friderik; skupni vo ni minister fcm. Aleksander vitez Krobatin; šef generalnega štaba general pešcev Conrad baron^Hbtzendorf;Jem. Oskar Poliorek.

Poveljniki avstrijske armade: od leve na desno: general konjiče Rudolf vitez Brudermann, general pešcev Moric vitez Auffenberg, general pešcev Liborij vitez Franki in najvišji poveljnik
mornarice admiral Anton Haus.
predsednika Pasiča dolgo noto, ki je bila nezadostna, vsled tega sem odpotoval. Baron Giesl je stal na vrtu in se je raz-govarjal z brigadirjem in drugimi visokimi častniki, kar zaigra ciganska godba Rakoczyjevo in princa Evgena koračnico. Giesl je dal znamenje za aplavz, kateremu so se pridružili civilisti in častniki. Klicalo se je: »Živijo cesar!« Pela se je cesarska himna.
V Belgradu se vrši mobilizacija. Delavci državne tiskarne so bili pridržani za tisk mobilizacijskih povelj. Žandarji raznašajo po ulicah mobilizacijska povelja. 150 rezervnih častnikov se je z orožjem
Avstro-ogrski poslanik fcm. baron Giesl pl. Gieslinški, ki je izročil srbski vladi avstrijsko noto ter
je v soboto ostavil Beligrad,
so čakali na odgovor Rusije, ki je došel ob pol 4. popoldne in se je glasil: »Prosim mobilizirati!« obenem so se začeli mešati v zadevo častniki in so najburnejše zahtevali odklonitev avstrijske note.
Na Dunaju, v Gradcu, v Pešti in po raznih mestih so se vršile patrijotične demonstracije proti Srbiji in za našo državo. Nemci proslavljajo tudi zvestega zaveznika, nemškega cesarja Viljema ter prepevajo navdušeno vsenemške davorije. Tudi Italija stoji z Nemčijo vred zvesto ob strani Avstro-Ogrske, zato so na Dunaju proslavljali tudi Lahe in laškega kralja. Povsod se dokazuje, da je trozveza složna in edina ter da pojde, če treba, rama ob rami v boj proti Srbiji.
Na drugi strani pa stoji Srbija, ki jo baje še ščitita Rusija in Francija. Listi poročajo, da vpliva Nemčija na Rusijo in na Francijo, naj Srbije ne podpirata, nego, naj jo pustita samo, da Avstro-Ogrska ž njo svobodno obračuna. Tudi Francija ni navdušena za vojno zaradi Srbije, ker ima še premalo urejeno vojsko. Seveda so ta poročila zajeta iz nemških listov, tako da ne vemo, kaj je resnica in kaj le želja Nemcev. Kakšno stališče zavzamejo Rusija, Francija in tudi Anglija, se pač pokaže šele prihodnje dni. Ako se Rusija zavzame za Srbijo, potem se je bati splošne evropske vojne. Balkanska zveza, ki združuje v slučaju vojne Srbijo, Črno-goro, Grčijo in deloma tudi Rumunijo, je postavljena pred najhujšo izkušnjo. Zdaj se pokaže, ali ima ta zveza še kakšno praktično vrednost in ali je Rusija zanesljiv pokrovitelj. Vobče prevladuje mnenje, da leži usoda v rokah ruskega carja ter da je od njegove volje odvisna evropska vojna ali evropski mir. Baje se Rusija z nervozno naglico oborožuje ter pošilja silno število vojaštva na nemško in na avstro-ogrsko mejo. Rumunija ostane ne-
Prestolonaslednik nadvojvoda Karel Franc Jožef s svojo visoko soprogo na letališču \ojaških
aeroplanov poleg Dunaja.
pristranska ter bo pač le-čuvala, da se ne | vtakne v boj še Bolgarija. O namenih Turčije ni slišati ničesar. V Italiji je vlada odločno za Avstrijo, ljudstvo pa za vojno ni navdušeno.
V splošnem moremo reči, da vlada — kakor vselej — v vseh resnično kulturnih evropskih krogih največja želja, da se
ohrani mir ter da se vojna vsekakor prepreči.
Še se ni začela vojna, še ne pokajo puške in ne grme topovi. Zato še nismo izgubili poslednje nade, da se izpolni naša želja in se ohrani mir, ki je vzor in cilj našega modrega vladarja.
Ako pa je zapisano v knjigi usode, da je vojna neizogibna, potem naj se zgodi, kakor se mora zgoditi. Avstrijski Slovani so se odlikovali s posebno hrabrostjo in nadčloveško požrtvovalnostjo še v vseh vojnah. Vedno in vedno pa moli naša duša s Kristom na Oljski gori:
Oče, ako je mogoče, naj gre kelih trpljenja in vojne mimo nas! Toda ne kakor mi hočemo, nego kakor hočeš Ti, gospod vojskinih trum!
Vojvoda Putnik — aretiran in izpuščen.
Načelnik srbskega generalnega štaba, vojvoda Putnik, ki se je odpeljal s svojo hčerko v soboto ob pol 2. pop. iz Glei-chenberga. kjer se je zdravil par tednov, da potuje v Belgrad, je bil zvečer ob 10. po policiji prijet na kolodvoru Kelenfold pri Budimpešti. Ko se je pripeljal graški brzovlak ob 9. uri 52 minut zjutraj v Kelenfold pri Pešti, sta vstopila dva detektiva v brzovlak. Izprevodniku sta pokazala fotografijo vojvode Putnika in ga vprašala, če je v vlaku gospod, ki ga predstavlja fotografija. Izprevodnik je po fotografiji dognal, da je Putnik s svojo hčerko in s štirimi drugimi potniki v kupeju I. razreda. Detektivi so ukazali, da se kupe odpre. En detektiv je pristopil k Putniku in ga je srbsko nagovoril. Putnik je skočil s svojega sedeža, sunil je detektiva v prsi in je potegnil revolver, kakor da se hoče ustreliti. Njegova hčerka je pričela medtem plakati. Drugi detektiv je pa prijel Putnika za roko in mu je izvil revol-
ver. Putnik se je zelo branil, padel je na tla, kjer ga je držal detektiv Nemes tako, da je pokleknil na njegove prsi. Prišli so še drugi policisti in detektivi, ki so Putnika nesli iz vagona. Njegova hčerka ga je spremljala neprestano plakaje. Pred kolodvorom je čakal budimpeštanski poveljnik, podmaršal Sorsich, ki je stopil k Putniku in ga nagovoril z besedami: »Ekscelenca, zelo obžalujem, kar se je zgodilo, a postopal sem po višjem povelju«. Putnik se je nato udal v svojo usodo. Odvedli so ga na poveljstvo. Njegova hči je internirana v nekem budimpe-štanskem hotelu prve vrste.
Vojvoda Putnik je 26. t. m. kosil v dvorani vojaške kazine. Putnik je avstro-ogrski vojaški begunec, rojen v toron-talski stolici in govori popolnoma ogrsko. Putnika so že 26. t. m. izpustili na svobodo in je bil že včeraj lahko v Belgradu. Izpustili so ga, ker še ne obstoji vojno stanje, dasi je lahko videl naše vojne priprave.
Grof Štefan Tisza," ogrski/ ministrski predsednik.
Tako je poročala »Neue Freie Presse« in vsi drugi listi. Korespondenčni urad pa poroča o prijetju vojvode Putnika s kompetentne 'strani: Po obstoječih vojaških predpisih se morayslučaju, če se vojni dogodki pričakujejo, vsak častnik sovražne države, če se nahaja na avstrijskem ali ogrskem ozemlju, takoj prijeti, kar je že dovolj jasno glede na možnost vohunstva. Srbskega višjega poveljnika generala Putnika so morali zato v Budimpešti prijeti. Pripomniti se pa mora, da so izmišljena vsa poročila, da je bil prijet general Putnik s silo. Aretacija generala se je samoposebi umljivo izvedla tako, da so se čuvale vse oblike, ki se morajo čuvati glede na njegov vojaški čin. Spremili so ga v budimpeštanske vojaško kazino, kjer so ga sprejeli z vso uljudnostjo. Ker preveva avstro-ogrsko armado viteško naziranje, da ne gre srbski armadi uropati njenega višjega, poveljnika, se je odredilo, da je generalu Putniku bilo 26. t. m. omogočeno, da je svoje potovanje v domačijo nadaljeval s posebnim vlakom v salonskem vozu.
Steckenpt £reNiiy mamteČRe mite
prej ko slej neatrpno za racionalno oskrbo polt! in lepote. Priznanostna pisma. 157 Po 80 h povsod.
Mobilizacija: Nabor konj v vojne svrhe v Bosni.
Našim p, n. naročnikom.
„Slovenski Ilustrovani Tedniku bo redno izhajal, če bi ga pa ta ali oni ne dobil o pravem času, naj potrpi, prosimo, ker sedaj ima pač pošta ogromnega dela.
Naročnike, ki jim s 1. avgustom poteče naročnina, prosimo, da jo naj takoj obnovijo, kei na upanje ne moremo v teh časih, ko moramo tudi mi vse sproti plačevati, nikomur lista pošiljati.
Nekateri, ki jim je potekla naročnina že s I. julijem, je še niso obnovili. Tem smo priložili v tej številki posebna vabila na naročbo. Kdor ne vpošlje naročnine takoj,
mu že s prihodnjo številko ustavimo
Tednik. V lažje poslovanje prosimo vse, ki vpošljejo naročnino, da napišejo na odrezek nakaznice oz. položnice, če je star ali nov naročnik. Stari naročniki naj pripišejo tudi številko, ki jo imajo poleg svojega naslova na Tedniku.
Ostanite nam zvesti in pridobivajte še novih naročnikov !
Naše slike.
Sarajevo in Mostar, glavni mesti Bosne in Hercegovine, pred tridesetimi leti še zanikrni turški gnezdi, sta danes prelepi, velezanimivi, z vsem komfortom modernih kulturnih središč opremljeni mesti. Mešanica evropskega in starega turškega značaja, slikovitost različnih pestrih noš in raznih plemen, kontrasti kultur, mnogovrstnost govorice ter krasota okoliške narave . . . vse to daje obema mestoma prav posebno dražestnost in mikavnost. V Sarajevu je nebroj civilnih in vojaških uradov v modernih poslopjih, več cerkev, pravoslavnih in katoliških, prekrasen židovski tempelj ter cela vrsta razkošnih mošej, dalje mnogo različnih šol, bogat, vzorno urejen muzej, moderni hoteli, zabavišča, tovarne in kasarne. Poleg tega pa mohamedanska pokopališča sredi palač, parki, tipično turška trgovišča in veliki oddelki originalnih turških hiš z dvo-
Ijubko slikovitost. Kontrast med nekdanjostjo in modernostjo, med turško in avstrijsko dobo pa je še večji v Mostaru. Staro mesto je še povečini mohamedansko, a novo mesto je bogato elegantnih
oči. Blazen deček je končal njegovo življenje in prizadel s svojimi streli najhujše rane baš Jugoslovanom. Umor v Sarajevu je povzročil vse današnje skrbi in izzove morda celo vojno! Sarajevo, v bojih s
Pogled na Zemun ob Savi nasproti Belemu gradu.
vil in sijajnih hiš. Prvotni značaj turških mest je v Mostaru ponekod še docela ohranjen, in stari turški, vzbokani most čez reko Neretvo s čarobno slikovitim nabrežjem, daje mestu karakteristično točko, ki nam ne izgine nikoli iz spomina. V obeh teh mestih živi tudi mnogo vrlih Slovencev, ki delujejo v najlepši slogi z domačini. Pokojni prestolonaslednik je bil v Mostaru ves srečen nad prisrčnim vzprejemom naroda in nad krasoto tega slikovitega, med golimi hribi, s torti pokritimi velikani ležečega mesta. Obetal je, da se rad kmalu vrne v pestrobujni Mo-
Pogled na Beligrad z zemunske strani.
rišči. Katoliško, pravoslavno in židovsko pokopališče ima vsako svoj prav posebni značaj. Reka Miljačka, lepo regulirana, teče med elegantnimi nabrežji; avtomobili, kočije, turška vozila in bosanski tovorni konji dajejo vsemu življenju v tem mestu
star. In res se je vrnil, a zabit v krsto. In v Sarajevem se je počutil kakor doma in vozil se je sam s svojo soprogo po mestu ter se ni mogel nagledati lepote prizorov, ki so se mu ponujali povsod. Bila je zadnja lepota, ki so jo gledale njegove
Turki so krvaveli zate naši dedje, a zdaj trpimo zaradi tebe mi, ki te ljubimo z bolestjo!
VII. javna telovadba Sokola I. Dne 19. t. m. je imel »Sokol I.« svoj častni dan. Senčnati prostor »Kmetske posojilnice« ob Dunajski cesti nasproti kavarni »Evropi« je bil premajhen, da bi bil mogel sprejeti vse, ki so hoteli izkazati »Sokolu I.« in njegovemu sokolskemu delovanju simpatije. Ves dan je bil določen resnemu sokolskemu delu in razvedrilu. Dopoldne, že ob 8. se je pričela telovadba. Vršile so se proste vaje II. oddelka deškega naraščaja (60 telovadcev), proste vaje moškega članstva (37 telovadcev), proste vaje članic (42 telovadk) in posebne proste vaje članic (20 telovadk), sledile so proste vaje obrtnega naraščaja (45 telovadcev). Vse vaje so bile izborno naštudirane, in telovadci so jih izvajali z veliko preciznostjo. Zlasti so ugajale proste vaje članstva in članic. Izredno ljubke in privlačne so bile proste vaje I. oddelka deškega naraščaja (18 mladih Sokolov). Dopoldansko telovadbo so zaključile skupne proste vaje vseh oddelkov (SO telovadcev in telovadk) določene kot posebna župna točka pri III. vseslovenskem sokolskem zletu. Popoldne ob 3. so se zbrala na telovadišču in veseličnem prostoru razna sokolska društva. Pri popoldanski telovadbi, ki se je vršila, kakor dopoldanska telovadba s spremljanjem pomnoženega orkestra Sokola I. so se ponovile dopoldanske proste vaje z istim številom telovadcev in telovadk. K tem je prišla še telovadba treh vrst obrtnega naraščaja na orodju (20 telovadcev) in deški naraščaj (60 telovadcev) je izvajal več iger. Orodna telovadba članstva se je vršila v 5. vrstah (skupaj 30 telovadcev). Vse točke sporeda so se vršile precizno in brez presledkov druga za drugo. Po javni telovadbi se je vršila na ob-širnm veseličnem prostoru velika ljudska veselica, ki je družila pozno v noč poset-nike javne telovadbe v nepresiljeni zabavi. Prireditev Sokola I. je podala jasen dokaz simpatije slovenskega zavednega občinstva za Sokolstvo, in je Sokolu I. le čestitati na tako krasnem uspehu.
Zadnji občinski odbor Spodnje Šiške,
Ljudje, ki danes vedre in oblačijo nebo kranjske dežele, so sklenili, da se Spodnji Šiški vzame samoupravo in da se priklopi ta velika, pri državnozborskih volitvah zelo odločilna občina mestu Ljubljani. Dasi sta ugovarjali tej priklopitvi Ljubljana in Spodnja Šiška, je odobrila visoka vlada sklep deželnega odbora, in Spodnja Šiška ni več samoupravna občina, nego je postala najnovejše ljubljansko predmestje. Zadnji občinski odbor je izročil svoje pravice in dolžnost ljubljanskemu občinskemu svetu in župan Seidl se je umaknil ljubljanskemu županu, dr. Ivanu Tavčarju.
Strahovita eksplozija v Gorici. V
sredo okrog polsedmih zvečer se je po vsej Gorici zaslišal močan pok; ko se je nad Tržaško cesto dvignil silen oblak dima, je vse drlo proti onemu kraju mesta. Tu pa se je pokazal prišlecem strahovit prizor. Po vsem Goriškem in tudi preko meja svoje ožje domovine kot pravi veščah v svoji stroki poznani izdelovalec umetalnih ognjev, Ferdinand Makuc, je imel tu svojo delavnico, ki jo je šele pred kratkim popolnoma preuredil in opremil z novimi stroji. Iz te delavnice se je valil silen dim. Ko so začeli preiskovati kraj nesreče, delavnico in bližnjo
luknja, kakor da je bilo truplo prestreljeno. Po vsem truplu je bilo potem še drugih strahovitih poškodb. Vsa tri trupla so bila seveda popolnoma ožgana. Eksplozija je bila tako silna, da se je pok čul do državnega kolodvora. Poškodovano ni samo poslopje, kjer se je nahajala Makučeva delavnica in njegovo stanovanje, temveč je precej trpela tudi bližnja tolerančna hiša, na kateri so razbita vsa okna. Kako je nastala eksplozija, je težko reči, ker so mrtve vse tri osebe, ki so bile navzoče. Po splošni sodbi pa je najbrž zakrivila eksplozijo Makučeva soproga, ker je njeno truplo najhujše-razmesarjeno in raz-
Sokol I. v Ljubljani: V sredi telovadkinje in starosta dr. P. Pestotnik, načelnik Iv. Slapničar in načelnik Stane Vidmar; poieg siaroste načelnica Mara Jetšekova, poleg Vidmarja načelnice namestnica Vera Pogačnikova. Zgoraj na levi proste vaje gojenk; na desni proste vaje članic; spodaj na levi skupne proste vrje vseh oddelkov
in na desni skupne proste va;e deškega naraščaja.
Ljubljanski magistrat je raztegnil svoj delokrog na Spodnjo Šiško, ki bo uživala poslej vse časti, pa tudi vsa težka bremena mesta ljubljanskega. Ko bodo Spod-nješišenčanje plačevali mestne doklade, se bodo mogli tolažiti vsaj s ponosno zavestjo, da niso nič več vaščanje, nego da so kar črez- noč meščanje. Ta zavest bo sicer draga in grenka, a nedvomno krasna. »V lepoti je umrla«, bi rekel Ibsen, »spodnješišenska samouprava«. Poslednji občinski odbor se je dal v »večen spomin« še naslikati, in mi prinašamo sliko teh vrlih slovenskih mož z dostavkom, da je podelil ljubljanski občinski svet zadnjemu spodnješišenskemu županu, čilemu Sokolu Jos. Seidlu v priznanje njegovih zaslug za spodnješišensko občino brezplačno ljubljansko meščanstvo.
okolico, so našli mrtva trupla Makuca, njegove soproge in Rudolfa Komel a, delavca, ki je bil zaposlen v delavnici. Vsa tri trupla so bila naravnost grozno razmesarjena, najhuje pa truplo Makučeve soproge. Glavo žene so našli par korakov od trupla, kakor da bi jo bil kdo odrezal; ena noga se je držala trupla, druga pa je bila tudi odtrgana. Čreva, možgani, kos roke im kos noge: vse je bilo razmetano po bližnjem travniku. Pogled na to tako strahovito razmesarjeno truplo je bil tako grozen, da je gledalcem pretresal mraz mozeg in kosti. Makučevo truplo je bilo tudi strahovita poškodovano. Njegove roke so bile popolnoma zverižene, a vendar je bilo truplo še celo. Truplo Ko-melovo je imelo prav tako grozne poškodbe, posebno na prsih je bila velika
metano po vsem travniku. Učinek je prav tak, kakor bi bil eksplodiral dinamit. Gotovo pa je, da so bili vsi trije, Makuc, njegova soproga in delavec v hipu mrtvi. Po vsej Gorici je napravila ta grozna nesreča najgloblji vtisk. Posebno pa je uža-lostila Slovence, kajti Ferdinand Makuc je bil vedno zaveden Slovenec, ki se tudi kot obrtnik, ki je imel svoj zaslužek tudi pri odjemalcih druge narodnosti, m nikdar bal javno izpovedati svojega slovenskega narodnega mišljenja in je tudi ob vsaki priliki storil svojo polno narodno dolžnost. Bil je pravi veščak v svoji stroki in kot obrtnik in mož poštenjak v vsakem oziru splošno spoštovan v Gorici in povsod, kjer so ga poznali. Bil je mož, ki si je s pridnim delom svojih rok ustvaril pošteno eksistenco. Opomogel si je s svojim
delom toliko, da je prav pred kratkim po-polnoma nanovo preuredil svojo delavnico in jo opremil z novimi stroji. Makučeva soproga, rojena Lebanova, je bila hčerka lastnika kavarne »Dogana«. Bila ni samo
Pri eksploziji v Gorici ponesrećtna gospa Makučeva rojena Lebanova.
dobra žena svojemu soprogu, temveč tudi dobra njegova pomočnica v delavnici. Privadila se je toliko delu v soprogovi stroki, da mu je popolnoma nadomesto-vala delavca. Rudolf Komel zapušča vdovo in tri otroke. Star je bil komaj 30 let in bil priden in vesten delavec. Ko so obvestili nesrečno ženo o smrti soproga, se je zgrudila na tla in omedlela. Vsesplošno obžalujejo tragično smrt pridnega in marljivega podjetnika Na drugi strani pa se čujejo tudi pritožbe proti oblastim, ki so pripustile, da je bilo tako podjetje tako blizu drugih hiš. Tudi se govori, kai-bo pa najbrže le govorica, da je imel pokojni Makuc preveliko zalogo smodnika v hiši.
Vzor slovenskog učitelja. Gospod Josip Vidic, nadučitelj v p., čigar simpatično sliko prinašamo, je nedavno slavil svojo 701etnico. Nad 40 let je opravljal težavno slabo plačevano učiteljsko službo, izmed teh 38 let v idilskem Št. Pavlu v Savinjski dolini. Pod njegovim vrlim vodstvom se je šola razširila od enorazrednice v pet-razrednico. Koje bilaštirirazrednica, je bil redek slučaj, da je imel nadučitelj Vidic poleg sebe tri učitelje-domačine, ki so bili nekdaj vsi njegovi učenci. Huda živčna bolezen ga je prisilila, da je stopil pred leti v pokoj. Ob tej priliki ga je izvolila občina Št. Pavel v Savinjski dolini za častnega občana, »Savinjsko učiteljsko hruštvo« pa za častnega uda. Za občino Št. Pavel si je stekel nadučitelj Vidic obilo zaslug ne samo z vzornim poučevanjem in \ zgajanjem mladine, temveč tudi kot umen sadjerejec. Na tisoče drevesc je razdelil brezplačno med občane in lahko se reče, da je veliko večino dreves Št. Pavelske občine, ki prinašajo sedaj občanom obilu sadu, cepila njegova roka. Ko je srečno zmagal hudo bolezen, se je nosvetil zopet kulturnemu delovanju. Marljivo je nabiral narodno blago in na stotine pesmi z melodijami vred je poslal odboru za zbiranje narodnih pesmi. Sodeloval je v gledališkem odboru pri prirejanju diletantskih predstav in pomagal je ustanoviti Št. Pavelski odsek »Sokola«, kateremu načeluje kot starosta še sedaj kljub svojim 70. letom, in podružnico družbe sv. Cirila in Metoda, katere predsednik je že več let. Posebno vestno upravlja knjižnico »Prosvete« in »Sokola«, ki jo ima v vzornem redu in katere se ljudje marljivo poslužujejo. Njegov ponos pa sta njegova sinova, g. Oton Vidic, c. kr. sodni svetnik v Litiji in g. dr. F. Vidic. c. kr. urednik državnega zakonika v ministrstvu za notranje stvari na Dunaju, literarni historik in dopisnik raznih naših književnih zbornikov. Vrlemu častitljivemu rodoliubu Vidicu želimo k njegovi 70-letnici: Živel še mnoga leta na čast slovenski domovini-ter na srečo Tvojih marljivih in blagih sinov in vnukov!
V prihodnji številki priobčimo slike iz Ljubljane in drugod, prizore ob proklamaciji mobilizacije, prihod mobilizirancev itd. Prosimo prijatelje našega lista, pošljite nam takoj slike iz svojega kraja, da jih priobčimo. Te slike bodo zgodovinskega pomena, ker še čez leta in leta jih bo marsikdo gledal z zanimanjem.
'
I
Pri eksploziji v Gorici ponesrečeni izdelovalec umetnih ognjev Ferdinand Makuc.
Ženski vestnik.
Glavno pospravljanje. Ali naj se vrši pred počitnicami ali potem, ko se vrnemo? Poleg vsakdanjega pospravljanja treba tudi vse stanovanje večkrat na leto prav temeljito izprašiti in pospraviti. V ta namen odmaknemo vse pohištvo od zidu, posteljnino in vse, kar je lažjega, znesemo na hodnik, ali vsaj v vežo ali predsobo. Najbolje pa jc znesti vse na dvorišče ali na vrt. Vse ostale stvari pokrijemo s prti, navlašč za to pripravljenimi. Preproge vse lepo zvijemo in jih nesemo vun, kjer jih pozneje iztepemo in skrtačimo. Zastore treba vzeti z oken ali pa jih vsaj iztakniti iz zanjk ter jih obesiti preko oken, ki morajo
Zadnji občinski odbor v Spodnji Šiški. Župan Josip Seidl, zdaj meščan ljubljanski.
biti na iztežaj odprta. — Lažje podobe in drugje okraske snamemo z zidu, ker jih tako lažje osnažimo. Potem odstranimo vso pajčevino z zidu ter pobrišemo strop in stene s suho cunjo, ki jo navežemo na omelo. Kjer se je nabralo mnogo prahu, ga odstranimo z vlažno cunjo, ki seveda ne sme biti zelo mokra; tako zabranimo, da bi letel prah v zrak in sedel potem zopet nazaj na pohištvo. To cunjo treba prav pogostokrat izprati ter tesno ožeti. Peč in vse njene globine in špra-njice, okvirje vrat in oken, skratka, vse treba dobro obrisati in po potrebi tudi umiti.
Ali naj se vrši to glavno čejenje pred počitnicami, ali potem, ko se vrnemo s počitnic? Prejšnje čase so imele gospodinje navado, da so si prihranile to delo za september. Takrat se je slišalo po mestnih dvoriščih strašno iztepanje, grozen nered je zavladal povsod, ki sta mu sledila potem tem večja snažnost in red. Poleg tega je bilo treba vpisavati otroke v šolo. Razne obleke so bile potrebne popravila. Obleka, čevlji in še marsikaj se je na deželi raztrgalo ali uničilo; treba je popravila in nadomestila. In tako ni bilo čudno, da je gospodinja srednjih slojev, ki itak tu-
di na deželi nima dosti počitnic, ker mora kakor v mestu skrbeti za vse gospodinjstvo, hitro postala zopet nervozna in vsa utrujena.
V novejšem času pa si pomagajo gospodinje na ta način, da izvedejo glavno pospravljanje že pred počitnicami. Sicer je res, da se med počitnicami stanovanje iznova napraši, pa najsibo tudi dobro zaprto. A ta prah je samo na tleh, po mizah, omarah itd. Jaz pred počitnicami izprašim vse stanovanje, iztepem in izkrtačim posteljnino, ki jo potem zložim kolikor možno vso skupaj, da ne more prah do nje. Nato jo še dobro pokrijem s starimi rjuhami ali prti, ki niso več za drugo rabo. Kar je majhnih slik in drugih drobnarij po zidu in raznih'policah, zložim vse v kak zaboj ali omaro. Iztepene in izkrtačene preproge zvijem. Oprane in zlikane zastore, prtičke in vse druge malenkosti zložim na kako veliko mizo in vse dobro pokrijem. Takisto zastrem tudi dobro pohištvo, kolikor je to mogoče s papirjem ali z velikimi, že nerabnimi prti. Potem zbrišem in namažem še tla; zgladiti jih dam pa po počitnicah. — Kuhinjo in jedilno shrambo treba prav posebno skrbno osnažiti in vse umiti in očediti. Saj se da vse shraniti v omare in zaboje. Drugo pa se zakrije s papirjem in prti. Tako sem lahko brez skrbi, da se ne zaredi v stanovanju mrčes in gotovo ne pride od sosedov k meni. — Kako pomirljiva je potem zavest, da treba prišedši domov samo omesti stanovanje, pobrisati tla in pohištvo, obesiti in postaviti vse stvari na določeno mesto, odstraniti vse pregrinjače, osnažiti okna in razviti preproge.
pa je vse stanovanje v redu. Vse to lahko naredimo v enem dnevu, pa nam je brez velikega truda in razburjenja zopet prijetno in domače med svojimi stenami.	Gospodinja.
Razne vesti.
Proti alkoholu. Neki nemški zdravniški list obširno poroča, kako treba postopati z alkoholiki. Zdravnik dr. Schneiter trdi, da kaže pijanec navadno kake duševne pomanjkljivosti. Na vsak način je njegova volja jako slaba. Iz lastnih izkušenj izučen, naglaša zdravnik, da pijanec, ki hoče opustiti pijančevanje, ne sme sploh ničesar piti. Pijančeva volja je tako slaba, da nikakor ne more držati mere. Vsak pijanec je pil najprej samo zmerno; počasi šele je prešel v število nezmernih pivcev. Zato je. nespametno, puščati alkoholika, da še enkrat doživi žalostno usodo pijanca. V vsakem alkoholiku dremlje strast do pijače; in že majhna merica alkoholnih pijač, ki jo je užil ab-stinentni pivec, vzbudi zopet to strast, ki postane strašna in se ne da pomiriti. Nekaj pije vidno,
nekaj skrivaj; hodi od gostilne do gostilne in izpije povsod po male množine in mera je kmalu polna. Kal bolezni, ki je že umirala, se spet dvigne. Neutešljivo hrepenenje po pijači prevzame alkoholika zopet popolnoma, izgubljena je. Čestokrat hoče tudi sram in kes, ker se je pokazal slabega, ko je padel iznova, zadušiti z novim pitjem. Sam nad seboj obupa in se uda nanovo pijači. Kakor hitro je izpil en kozarec, se vzbudi želja, pekoče hrepenenje po alkoholu, in vsi trdni sklepi splavajo po vodi. Krepka volja, popolnoma zdržati se pijače, je za pijanca nekaj junaškega. Ampak mnogo lažje se je zdržati prvega kozarca kakor dmgega. Hude pijance more še najgotoveje rešiti kak zavod te vrste. Tudi razna abstinentna društva so velike važnosti ter store za človeštvo mnogo koristnega. A tudi v posameznih rodbinah žena lahko mnogo stori s tem, da sploh ne trpi nobene alkoholne pijače v hiši. Seveda mora biti mož toliko trden in pameten, da se zadovolji s tem.
Drage živali. Zveri, ki si jih nabavljajo lastniki menežarij, so silno drage. Lep lev velja 3000 do 6000 K. tiger 7000 K, severni medved 3700 K; mladega severnega medveda pa je dobiti za 1800 K. Za majhnega slona treba plačati približno 6000—7000 K. Za odraslega slona pa 11.000—14.000 K. Navadna zebra velja 2500 do 6000 K, kamela 1000—2500 K, lama 500—750 K. Vse te cene pa veljajo samo za nedresirane zveri. Dresirane Živah so mnogo dražje. Prvega slona, ki je vozil kolo, je prodal lastnik cirkusa Hagen-beck za 50,000 K, Trije njegovi izučeni šimpansi,
ki so glavna privlačna sila njegovega cirkusa, pa so cenjeni na 100.000 K.
Denar — sveta vladar. Denar je največje zlo na svetu ter obenem velika sreča. Denar pome-nja moč, ugled. Za denar je možno dobiti skoraj vse. Denar je hudič, izkušnjavec, ki zapeljuje človeštvo, da čestokrat prodaja svojo čast in samega sebe. Ampak denar je potrebno zlo. Brez denarja ni obrata in ne kupčije. Čim roč-nejši, pripravnejši je denar, tem hitreje se vrši kupčija. Izumitev kovinastega denarja je bilo kulturno delo prvega reda. Samo narodi prav nizke kulturne stopinje se poslužujejo živine, poljskih pridelkov, školjk, kamenov, kož i. dr. kot zameno za druge predmete, ki jih potrebujejo, a jih sami nimajo. — Ker v starih časih človeštvo še ni znalo pridobivati raznih kovin, so bile zato redke in so ze zdele zato pripravne za merilo različnih vrednosti. Že od nekdaj so uporabljali ljudje za denar predvsem zlato, srebro, baker, železo i. dr.; v novejšem času pa uporabljajo tudi nikel. Tehtnica je bila znana že pred več tisoč leti; stehtani kosci kovine pa so predstavljali denar. Kdo je izumil denar, ah Kitajci ah Egipčani, ali predazijski narodi, ni znano. 2000 let pr. Kr. so ga že imeli v Egiptu, v Asiriji in na Kitajskem. Prva oblika denarja je bila kovinasta žica; to žico so nosili ovito okoli roke in so jo po potrebi odtrgovali. Za večjo vrednost je moral dati večji konec žice, za manjšo pa manjšega. Zlate, srebrne, železne Spirale so služile kot okras in hkratu za denar. Temu denarju so sledili prstani in obročki različne velikosti. 600 let pred Kr. je imel v Mah Aziji denar obliko takih obročkov. Sedaj je bilo treba razmišljati, kam naj bi se spravljali ti obročki. In začeli so se mošnjički Grki in Rimljani so imeli mošnjičke najrazličnejših oblik. Rimski kipi boga Merkurja so imeli skoraj vedno pri sebi narejen mošnjiček (mar-supium) kot viden znak trgovstva. Zgoraj je bil tak mošnjiček zadrgnjen z vrvico. Pozneje so prišle v svet vrečice, ki so jih nosili na rokah. Še pozneje pa so nosili sužnji na vratu večje usnjate kožnate vrečice in v njih je bil denar. V srednjem veku so imeli potujoči trgovci pasove iz mačje kože, ki so imeli znotraj žepe za denar, odtod ime »Geldkatze«. Denar današnje oblike je bil znan že več stoletij pred Kristom, a njegova oblika je vedno lepša, čeprav ima zmerom manjšo vrednost.
Za kratek čas.
Junak. Po dokončani vojni z bosanskimi ustaši, ki so dali naši vojski mnogo težkega dela, so se razdeljevale kolajne. Vojaki so stali v dolgih vrstah in sprejemali od poveljnikov znake svoje hrabrosti. Vsi so bili zadovoljni, da je vojne konec in da so dobili vsaj mal spomenik na prestano trpljenje. Nenkrat se je oglasil prostak, znan po svoji veliki omejenosti: »Prosim pokorno, jaz moram dobiti vendar zlato medaljo! Ta je pa čisto navadna«. — »»Kaj si drznete!? Kaj ste pa storili tako posebnega?«« — »Jaz sem, pokorno javljam, odsekal sedmim Turkom noge in roke!« — »»Tako? Pa zakaj jim niste odsekali glav?«« — »Pokorno javljam, zato ker jih niso nič več imeli!«
Nerazumljivo. »Mama«, je dejal Bojan, »papa ne ve, kakšna so nebesa«. — »»Kako da ne?«« —
—	»Slišal sem, ko je dejal sosedu, da so oili tedni, ko si bila na Koroškem, zanj prava nebesa.«
Slab znak. »Pomisli, neki mož mi je prinesel nazaj moj dežnik, ki sem ga pred štirinajstimi dnevi pozabila v kavarni! Še so poštenjaki na svetu.« — »»Gotovo so, toda to le dokazuje, da ni tvoj dežnik za nobeno rabo več in da je že zadnji čas, da si kupiš novega.««
Zmota. »Vi, nesramnež! Kako ste se mogli predrzniti in mene ponoči v parku poljubljati?«
—	»»Oprostite, gospodična, to je bila zmota. Mislil sem, da poljubljam vašo najmlajšo gospodično sestro!««
Pogled na Mostar.
EMIL GABORIO:	20. nadaljevanje.
Izgovor krivca.
(Dalje.)
Položil je dokazila na svojo pisalno mizo in jih pokril z veliko polo papirja za akte.
Dan se je nagibal k zatonu in Dabiron je imel jedva dovolj časa, da zasliši obtoženca še pred nočjo. Čemu bi se obotavljal dalje? Dokazov je imel dovolj v rokah. Ako je bil mladi grof le količkaj zdrave pameti, je moral opustiti vsako obrambo. In vendar je čutil v sebi nekakšno negotovost in pomanjkanje poguma. Pripisoval je to telesni utrujenosti in izmučenosti; od sinočnjega večera ni bil jedel še ničesar. Poslal si je po steklenico vina in malo peciva. Nato je ukazal privesti vikonta Komarenskega.
Enajsto poglavje.
Alberta je stiskala po njegovi nepričakovani aretaciji nekakšna omama, ki se ji skoraj ni mogel iztrgati. Mašinalno je odgovarjal na vprašanja policijskega komisarja in detektivov, ne razmišljaje o pomenu besed. Nato sta ga prijela dva agenta pod pazduho in ga odvedla po stopnicah nizdol. Sam bi ne mogel iti; noge so mu odrekale pokorščino. Policisti so ga posadili v voz, ki je že čakal na dvorišču. Sedeti je moral na sprednjem sedežu; dva tajna agenta sta se vsedla njemu nasproti. Tretji se je namestil poleg voznika, in kočija je zdrdrala počasi na cesto. Albert je slonel v umazanem vozu, nezmožen, razmišljati jasno o svojem položaju.
Samo podoba vdove Leruževe je vstala enkrat pred njim. Videl jo je pred seboj kakor zadnjikrat, ko je bil z očetom v La Žonseri. Spomlad je bila, meje so cvetele in dišale; starka je stala v beli av-bici med vrati svojega vrtička, dvigala proseče roke in govorila njegovemu očetu. Poslušal jo je, gledal jo strogo, izvlekel nato svojo denarnico in ji naštel rumenjakov.
Voz se je ustavil; Albert je čutil, da ga podpirajo, dvigajo in vodijo v veliko temno dvorano. Tu je bil nameščen sodni pisar, ki je vodil aretacijski zapisnik. Stavil je običajna vprašanja, in Albert je odgovarjal mašinalno po vrsti.
Preiskali so ga. Sirove roke so otipavale vse njegovo telo. To ravnanje je vzbudilo njegovo jezo; in ravno to ga je spravilo k zavesti. A že je bilo opravljeno vse. Zopet so ga prijeli pod pazduho in ga vodili po dolgih, temnih koridorjih, kjer je vejalo okrog njega mrzlo in vlažno. Odprla so se vrata, potisnili so ga v majhno sobico. Spremljevalca sta izginila, zarožljale so ključavnice in zapahi.
Njegov prvi občutek je bil oddih po prestani muki. Bil je sam. Nič več ni čutil šepeta okrog sebe, ostrih glasov in drugih vprašanj. Globoka tišina. Bilo mu je, kakor da je ločen na veke od vsake človeške družbe in že okuša oddaleč smrt. Nemoteno se je mogel udati onemoglosti, ki mu je trla dušo in telo.
Pred njegovimi vrati sta bila nameščena dva policijska služabnika, star si-vobradec in mlajši človek. Prisluškovala sta in gledala zapovrstjo skozi linico, ki je bila napravljena v vratih.
Opazovala sta vsak jetnikov gib in sleherni izraz njegovega obličja.
^ »Bože moj, takšen je kakor cunja,« je šepnil mlajši sluga. »Kdor nima več korajže, naj bi ostal rajši lepo pošten. Ta nima niti toliko moči, da bi se mogel oble-
či čedno za na poslednjo pot. Kaj ne, gospod Balan?«
»Kdo ve,« je rekel stari. »To se še pokaže. Lekok mi je dejal, da je zakrkjen grešnik.«
»Glejte, glejte, napravlja si posteljo — legel je. Zdi se, da je zaspan. I, zlomka, mož mora imeti dobro spanje. Takšnega pa še ne.«
»Vi ste imeli doslej opravka samo z neznatnimi jetniki; a jaz sem občeval že s prav velikimi zločinci. In povem vam lahko, da se vedejo vsi enako. Takoj, ko jih zaprete, so čisto zanič; ves njihov pogum pri vragu. Do drugega jutra pa se popravijo popolnoma.«
»Res je zaspal. Veste kaj, to je smešno!«
Josip Vidic, nadučitelj v. p., 70 letnik, vzoren vzgojitelj in neumoren delavec za prosveto našega naroda.
»Narobe, meni se zdi prav naravno. Odkar je storil svoj zločin, je bil mož kakor obseden. Imel ni miru ne počitka. Zdaj je odkrito vse, zdaj ve, česa se mu je nadejati, in to je tudi neke vrste pokoj.«
Albert je spal štiri ure. Ko se je zbudil, je čutil svojo glavo svobodnejšo nego ves čas po razgovoru z Noelom. Mučna mu je bila minuta, ko je premislil hladno-' krvno svoj položaj, toda zbral se je takoj, prigovarjaje si: »Glavno je, da si ne dam vzeti poguma.«
Rad bi bil takoj videl koga in se raz-govarjal z njim; želel si je zaslišanja, samo, da bi mogel govoriti. Hotel jih je poklicati, a premislil si je. »Saj pridejo sami po me!« *
Segel je v žep, da pogleda na uro; šele zdaj je zapazil, da so mu jo vzeli. Ravnali so torej z njim kakor z najna-vadnejšim zločincem. Preiskal je svoje žepe. Vsi so bili skrbno izpraznjeni. Nato se je domislil, kako neredna mora biti njegova zunanja prikazen. Izkusil se je očediti, kolikor se je dalo. Otepel si je obleko, popravil si ovratnik, prevezal kravato, ulil si vode na konec žepne rutice ter si omočil obraz in predvsem oči, ki so ga bolele. Naposled si je poizkusil urediti še lase in brado, ne sluteč, da ga opazuje pri tem četvero risjih oči.
»Naš petelin že dviga greben in si oprhava perje,« je dejal mlajši policijst.
»Saj sem rekel, da se popravi. Stoj, zdaj je nekaj rekel, ako slišim dobro.«
Toda vohunoma se ni posrečilo prestreči gib ali opazko, s kakršnimi se izdaja zla vest, kadar se čuti neopazovano. Le enkrat sta slišala besedo »čast« izmed Albertovega mrmranja s samim seboj.
»Izprva jih govori večina o časti,« je zagodrnjal Balan, »nazadnje pa mislijo samo na to, kako bi si oteli glavo.«
Orožniki, ki so prišli po Alberta, da ga odvedejo pred preiskovalnega sodnika, so ga našli sedečega na znožju postelje, s komolci uprtimi ob kolena in glavo zakopano med dlanmi.
Ko so vstopili, se je dvignil in jim stopil naproti.
»Pripravljen sem!« je dejal.
Trdnih korakov je sledil orožnikom, ki so ga vodili po hodnikih.
(Dalje prih.)
Književnost.
II. knjiga Knjižnice »Sloven. Ilustrovan. Tednika«. »Ljubljanski Zvon« je prinesel v 7. številki zelo ugodno oceno Pugljeve knjige »Mimo ciljev«. Iz te ocene posnemamo:	»Tisočerih in tisočerih
pota gredo v silnih ovinkih mimo cilj^, kakor bi jih zanašala neka peklenska sapa.« Na tem aforizmu ... je idejno zgrajena najnovejša Pugljeva zbirka. Deset drobnih zgodb, novelet in slik je zbral pisatelj v tem zborniku, ki... tvori prav prijazno berilo, ne pretežko, pa tudi ne presu-hoparno. In komur se hoče takega branja, mu bo s to knjigo sigurno ustreženo. Ce pa bi hotel potipati v podrobnosti in analizirati vsebino, bi prisodil prvenstvo noveleti »Zanešeni«, povestici »Zemlja sveta« in skici »Labud poje«. Tudi »Helena« je snovno zelo zanimiva in originalna. Puglja hvalijo mnogi kot enega najbolj objektivnih mlajših slovenskih pisateljev ... tudi on ima svoj jezik, svojo formo, svoje ljudi. Kritik priznava Puglju »izbrušen dar opazovanja«, mnogo »naravnega, nekaljenega gledanja na življenje« in želi, da bi Pugelj napisal »še vse kaj večjega in stalnej-šega«. Dalje piše kritik:	»Prikupna zunanjost
knjige dela vso čast »Sloven. Ilustrov. Tedniku. Platnice je opremil Gaspari s čedno vinjeto...«
Št. 518. Posebno ploščnata nikel cil.-rem. močno dobro kolesje, pokrovi ostanejo stanov, beli K 7'50 Enako jeklena .	„ 7-90
Št. 101. Posebno ploščnata srebrna Anker-rem. na 15 kamnov, fini kovinasti kazalnik . . K 1P—
Št. 519. Posebno ploščnata srebrna Anker-rem. na 15 kamnov, fini močni pokrovi, lepo gravirano, posrebr. kovin, kazalnik K 17'50
Št. 520. Ista s tremi močnimi srebrn. pokrovi, lepo grav. K 19’5Q
Dobiti proti povzetju pri tovarni ur
H. Suttner, Ljubljana št. 5.
Nobena izguba, zamena dovoljena, ali se denar vrne.
Zahtevajte cenik, zastonj in poštnine prosto.
Nečist obraz
izpuščaji, lišaji, rdečica lica ali nosa izgine hitro in obraz postane lep in čist od Bartulovićeve „zdravilne masti“. Cena škatlji 50 v, po pošti 70 v in se plača naprej; 12 škatelj za 6 K fianko proti povzetju. Edino pristne pod varstveno znamko sv. Marije pomočnice. Dobiva se pri Vladku Bartuliču, lekarju, Zagreb, Jelačičev trg štev. 19.	362 e
Priporoča se
Ivan Jakopič,
Ljubljana. 136
Hiša
je na prodaj v lepem kraju na Sp. Štajerskem blizu železniške postaje. Zraven hiše je vrt s sadnim drevjem in gospodarsko poslopje, vse z opeko krito. Pri hiši je tudi koncesija za obrt. Cena 5800 K. Naslov v upravništvu tega lista 395
Najboljše
sredstvo zoper stenice in drugi mrčes je
„Morana"
„Morana*1 uničuje teme [jito stenice in njihovo zalego. Naroča se pri M. Škrinjar, Trst, Via Ferriera 37/1. 200 gramov stane 1 K. 117 Pri večjih naročilih popust, trgovcem rabat.
Pri veliki interna- ® cionalni dirki dne 7. julija 1914
E okoli Gradca b
Gorčero kol«
PRVO!
dospelo i
na cilj.:
Gorčeva kolesa, ki so cena S in trpežna ter lahno tekoča, se prištevajo med prvo- S vrstne in najboljše izdelke ! monarhije in kot taka vredna zasluženega priznanja ter vsestranskega priporočila
prve in res domače tvrdke
specijalna trgovina s kolesi, pnevmatiki in deli,
Harije Terezije c. 14
(„Hovi svef, nasproti Kolizeja).
Zahtevajte prvi slovenski cenik brezplačno.	391
pr SODE
dobro ovinjene stare in nove, male in velike ima naprodaj Ivan Buggenig, sodarski mojster, Ljubljana, Cesta na Rudolfovo železnico št. 7.
Fr. Sevčik,
puškar v Ljubljani, Židovska ulica št. 8
priporoča svojo veliko zalogo najboljših pušk in samokresov najnovejšega sistema ter tudi municijo in vse druge lovske priprave po 393	najnižjih cenah.
Popravila se izvršujejo točno.
Ceniki na zahtevo zastonj in poštnine prosto.
En sam glas gre' okoli o Kolinski kavni primesi: da je najboljši kavni pridatek, ki daje kavi izvrsten okus, prijeten vonj in lepo barvo. Zato jo naše gospodinje tako rade kupujejo in jo tudi drugje priporočajo. Zaradi svojih dobrih lastnosti se je Kolinska kavna primes priljubila v vseh krogih. Tudi zato jo imajo naše gospodinje rade, ker je pristno domače blago. Priporočamo prav toplo izvrstno in pristno domačo Kolinsko kavno primes in Vas opozarjamo v vašem lastnem interesu, da zahtevate v prodajalni vedno izrecno samo ta kavni pridatek!
Boječe varuje vsaka mati svojega malega ljubljenca pred nevarnostmi poletne vročine, katera zahteva vsako leto toliko žrtev med dojenci, ker v največ slučajih ni dobiti pravilne, zanesljive hrane. Dajte pa svojemu otroku Nestle-jeve moke za otroke, katera se je že v veliko tisoč slučajih — od roda do roda — tako sijajno obnesla, potem si prihranite ne samo žalost, ampak bodete tudi videli, kako vaše dete krasno uspeva. — Poskušnje pošlje na zahtevo popolnoma zastonj Nestle, Dunaj, L, Biberstrasse.
Nič ne pomaga, vsak mora priznati, da je Kolinska kavna primes vendarle najboljši kavni pridatek, ki se odlikujepo svoji izvrstni kakovosti in daje kavi izboren okus, prijeten vonj in lepo barvo. Obenem pa je pristno domače blago. Vse naše gospodinje kupujejo torej samo Kolinsko kavno primes in so z njo najbolj zadovoljne.
Kdor ne verjame, naj poskusi, da je novi »Osetov Silva vrelec« pri Tolstovrški slatini, pošta Guštanj, res izvrstna zdravilna in osvežu-jiča namizna kisla voda, ki močno m oz ra in ostane čista in dobra. Konkurira lahko z vsemi slovečimi vodami. Poskusite, zahtevajte in naročite takoj. Steklenice vseh vrst se sprejmejo v polnitev in proti računu. Tudi kupijo se vse vrste steklenic. Edino domače podjetje te vrste. Svoji k svojim!
Najhujši zapeljivec in škodljivec ljudi je velika reklama. Mnogo je ljudi, ki naročajo razno blago in pošiljajo naš denar v tujino le zato, ker so brali v koledarjih, v časnikih ali na lepakih velikansko reklamo. Dobijo navadno slabo blago za dragi denar, potem pa se jezijo, a dobavitelj se iz njih norčuje in reklamacij noče razumeti, ker je druge narodnosti. Kdor torej hoče dobiti zanesljivo dobro in poceni blago, naj se obrne na Prvo slovensko spodnještajersko razpošiljalno, J. N. Šoštarič, Maribor, Gosposka ulica št. 5. Ce pridete v Maribor, pazite na slovenski napis, da te trgovine ne zamenjate s kako drugo, ki se morda tudi tako glasi, piše pa Schosteritsch, Schuste-ritsch ali Schusterschiiz.
Veliko ljubljanskega občinstva se ravna po električni uri v Prešernovi ulici 1. Opozarjamo, da bi se vsakdo posluževal iste, ki kaže pravi čas in je v Ljubljani edina te vrste. Uro je postavila tvrdka F. Čuden.
Atelje za steznike (moderce)
313 lijubica Oehm,
■•■■■■ ■ Zagreb, Bogovičeva ulica 6 ———
po 10 K in več dober komoden trpežen steznik, po 20 K in več fin in trajno trpežen steznik povsem iz pravega francoskega materiala.
N ESTLj
lE-JEVA
moka za otroke
Pap*iu I
a sa	otrok* ta bolnik*
aa Iriodra.
Vaobu)« pravo planinsko mleko.
Škatlja K 1.80 v vsaki lekarni In drogeriji.
Poizkušnje Nestlejeve moke za otroke g se dobivajo popolnoma zastonj pri
Henri Nestle, Dunaj L, Biberstrasse 82.
= Obnovite naročnino takoj! —
Manufakturna trgovina
152
iur
prej Fr-anc Souvan sin
: LJUBLJANA :
Mestni trg 22 nasproti lekarne
Posebno bogata zaloga
sukna
za moška oblačila!!
Najboljši nakupni vir
modernega blaga
za ženske obleke iz svile, volne, delena itd.
Vedno zadnje novosti
= rut in šerp. =
Bogata zaloga
vsakovrstnih preprog, zaves in garnitur. Izkušeno dobri šifoni, platno kotenine in drugo belo blago.
Zunanja naročila se točno izvršujejo.
Produktivna zadruga ljubljanskih mizarjev registrovana zadruga z omejeno zavezo. 	 ToTT-sima, na, <3-lincalx pri ILjjia.Toljanl-		
Priporoča se slavnemu občinstvu za	Prevzema kompletne oprave za
portalna.	hotele.
stavbena.	kavarne, vile.
pohištvena	gostilne.
mizarska dela.	privatna stanovanja.
Izdeluje se v lastni najmodernejše opremljeni tovarni na Glincah in se jamči za solidno delo.
Proračune se dopošlje na zahtevo brezplačno in v najkrajšem času.
i
, SANATOFRIUM • EMONA i
1 ZA- NOTRANJE ■ IN-KIRURG ICNE - BOL-ESN1. ■PORODNIŠNICA.
I LJUBLtJANA • KOMENSKEGA-IJLICA-4 ' SE^ZDR^^:PF?iMAraj-DR- FR. DERGANC
PFAFF šivalni stroji
PUCH kolesa "aib.°^oP, IGN. VOK
najvežja trgovina Šivalnih strojev in koles, ter posameznih delov
Ljubljana, Sodna ulica 7
===== zraven sodnije. =====
Pošljite naročnino takoj!
Fotografski! aparato
in vse v to stroko spadajoče potrebščine ima v zalogi ?3s
fotomanufaktura in drogerija
„ADRIJA"
oblastv. konces. prodaja strupov
v Ljubljani,
Šelenburgova ulica štev. 5.
-■ ■ ^ Temnica na razpolago.
Zunanja naročila z obratno pošto. Zahtevajte cenike.
Martin Pernovšek i
Telefon št. 5/VI. V Ccljll 1
izdeluje omare ledenice.
Pozor! Svoji k svojim! Pozor!
DD		DD
		
DD		DD
Lovske puške
vseh sestav, priznano delo prve vrste, z najboljšim strelnim učinkom, priporoča
Prva borovska orožnotovarniška družba
PETER U/ERNIG
družba z omejeno zavezo
= v Borovljah, Koroško. =
Ceniki brezplačno in poštnine prosto^
iTpntkp brošure, knjige itd.
^ natisne elegantno in ' okusn« ter najceneje
Učiteljska tiskarna v Ljubljani.
Kflftr želi svojo sedanjo ne-l\UUi gotovo in slabo plačano službo zamenjati z boljšo, kdor *šče dobrega in lahkega ftUUl postranskega zaslužka, kdrtr uživa ugled in zaupanje 11 pri svojih prijateljih in znancih,
i,,! |. se ne plaši pred akvi-l'u * zicijskim poslom, če se mu dobro izplača, in naj nemudoma sporoči svoj *** naslov pod «Poštni predal 47» Ljubljana.	329
1 •	1 VkUUIlV* lltfl
Scala Belvedere 1. ima vedno v zalogi
najboljše likerje
in	332
vsakovrstna vina.
Zavod za pranje in liktnje 278
Hartmann & Co-
Lastnik Josip Hallegger Trst, Via Zonta št. 8.
Telefon št. 765. Podružnica v Orado: Vila „Marija".
Velika zaloga
J. Ilovii v tel.
Najboljše blago! 296 Najnižje cene!
Hleva ila št. 13
ustni in trgovski vrtnar.
Cenik o cveticah, semenih, sadnem in okrasnem drevju zastonj in poštnine prosto. 364
ložilo u lose
varstv. znamka Netopir napravi g. ^Ana Križaj v Spodnji Šiški št. 222 pri Ljubljani. Dobi se v Kolodvorski uLšt. 200 ali pa v trafiki pri cerkvi. V treh tednih zrastejo naj-lepši lasje. Steki, po 2 K in po 3K. Pošilja-se tudi po pošti. Izborno sredstvo za rast las.
Za gotovost se jamči.
Zadostuje samo ena steklenica. 2 Spričevala na razpolago.
Pod ugodnimi pogoji se prodasta
2 hiši
v Črnučah pri Ljub-Ijani. Vsaka ima 3 sobe, kuhinjo, jedilno shrambo, klet in lastni vodovod. Zraven je do 1300 m vrta s sadnim drevjem. Poizve se pri F. Jerko, Podboršt 10, Ježica.
Domača znamka
za preprosto samostojno pripravljanje ruma in liker ev v lastnem gospodinjstvu dobavlja po najnižjih cenah
€. Hitschmann
izdelo alec estnc Humpolec 153 Češko.
1 steklenica za 5 litrov prima ruma ali 3 litre najfinijega alt-vatra, ozir. aljaša, kimljevca z navodilom velja le K I zo, vsi trije le K 3- —, če se znesek vpošlje (tudi v znamkah) ali po povzetiu.
Številna priznanja. Nobene podružnice! (383)
Nadležne dlake
aa obrazu in po rokah odstrani v 5 minutah
Dr. A. Rixov odstranjevalec dlak, popolnoma neškodljiv, zanesljiv uspeh, ena pušica K 4*— zadošča. Razpošilja strogo diskretno Kos Dr. A. Rix, Labo-ratorium, Dunaj IX., Berggasse 17/0. — Zaloge v Ljubljani: Lekarna pri „Zlatem jelenu**, par-fimerija A. Kanc in drogerija „Adria*.	367
100.000 parov
sandalov
v vseh velikostih, v lepi rjavi barvi, jamčeno iz najboljšega materijala izdelanih, se i ošljejo natančno po podobi in v zdravstveni fasoni po povzetju. Cena paru sandalov Je: otrošt im št. 21-25 K 3-70, dekliškim št. 26-28 K 4 50, deškim št. 29-34 K 5 50, ženskim št. 35-4 k 6-50, moškim št 40-46 K 7'50.	385
Za naročilo zadošča mera v centimetrih ali napoved številke. Razpošilja po povzet u p • največja krščanska finha za razpošiljanje sandalov
fuh iHim. oni. n. okni. oioiign m. u, is.
Najstarejša domača zlatarska tvrdka I 25 letni jubilej obstoja leta 1914.
Raznovrstna zaloga vseh zlatarskih predmetov in ur.
Ure z lastno Tl 1|D^ znamko ff I	a
Popravila in nova dela ter poročno prstane izdelujem v lastni delavnici z električnim obratom. Najnižje tene. Vestna in točna postrežba. Ceniki zastonj.
LUD. ČERNE s
juvelir, trgovec z urami ter zaprisežen sodni cenilec.
Ljubljana, Wolfova ulica St. 3.
Prva slovenska industrija za ple-::	tarstvo na Primorskem ::
Ž. VIŽINTIN
| v Sovodnjah pri Gorici.
Najmodernejše mobilije za veže, verande, balkone, vrtove, kopališča iz peddig in indijske cevi, bambusa itd. ::	po načrtih prvih umetnikov. ::
Kdor bi dobil rad resnično dobro
po ceni, obrne naj se naravnost na
izdelovalnico
Vincenc Simonič
Sv. llaii 112 pti Ptuju (Stajiisko).
Ugodni mesečni pogoji!	(373)
Ceniki na zahtevo zastonj! Popravila se ugodijo točno!
prevzema 300 vsa vkladalna in prekladalna dela, dovažanje blaga tj wL»■ in obcarinjevanje
Trst, Via Vairivo It. 13, transitno skladišča v prosti luki. Bgoflni in kulantni pogoji.
Pozor stavbeniki! Pozor občinstvo 1
Izgotovljene štedilnike
solidno domače delo, prodaja po jako nizkih cenah	254
Rudolf Geyer, ključarski mojster, Ljubljana, Cesta na Rudolfovo železnico 10.
priporoča tudi vsa v stroko spadajoča dela, vrtne, stopniščne in balkonske ograje, rastlinjake itd., ter vsa popravila.
--IF11 r-iiii'iuiiiiJiiiiiiJtiiii'rjiiiL'iiiiiiiiitlliiui
Zastonj
dobi 2Vs metra modernega blaga za bluze ali za robce za otroke 21	kdor narodi
5 kg pošt. zabojček žitne kave za 4 K 50 vin. ali 4 kg žitne in 1 kg fine figove kave za 4 K 70 vinarjev.
Vse pošilja tudi z 2Vt m blaga vred franko po povzetju
Prva Severomor. Pražarna Žitne Kave v Postfelmovu.
(Severno Moravsko) ' Podpirajte podjetje v obmejnih ------- krajih. -------
V vsakem varčnem 2e9 gospodinjstvu
rabijo že mnogo letnajrajše
„Sapolin“
kot najboljši prašek za pranje. Dobiva se v vseh špecerijskih trgovinah. Izdeluje firma:
Pavel Hatheyer
tovarna mila, Celovec.
„Floks“
tinktura uniči vse stenice z zalego vred. ,Floks‘ tinktura stane 1 steki. 70 vin., 5 steki. 3 K.
Preprodajalci visok popust. Wertlieimer Moritz, zavod za uničevanje mrčesa, Zagreb Petrinj-ska ulca 47. sss
Na prodaj je
HIŠA
na Jerški cesti štev. 23, blizu novega pokopališča (Sv. Križ) ,v Ljubljani. — Hiša ima 5 sob, 4 kuhinje, klet, lasten vodnjak in okrog 700 sežnjev vrta. Kraj je miren in zdrav. Plsčilni pogoji zelo ugodni. Voč se izve v Novem Udmafu št. 152.
(388)
Sprejme se takoj
vajenec
v kroja siti sni on za g-ospode
Ivan Magdič, Ljubljana
Dunajska cesta Štev. 20.	395
Kupujte pri tvrdkah, ki oglašajo v „Slovenskem Ilustrovanem Tedniku'*!
Solnčne pege
JMk
kakor tudi vse poltne madeže, iz-pttščaje, rdečo raskavo kožo, rde-dečico nosu, celo gube odstrani . v f	edino le „Dr. A, Rtxnva pasta pom-
M/J	padour" v par dneh. Oblast jo je
*	• preiskala in dognala, da ni škod-
ljiva. Mnogo profesorjev in zdravnikov jo najbolje priporoča. Če ne vpliva, denar nazaj. Pušica za po skušnjo 1 K, velika pušica 3 K. Kos Dr. A. Rtx-ov
Laborat., Dunaj, IX., Bercrgasse 17/0, Zaloge v | Ljubljani: Lekarna pri Zlatem jelenu, paifim, A. I Kanc in drog. Adrija.	366 I
Kje je ponesrečenec 7
(Rešitev skrivalnice v zadnji (30.) številki: „Kje je divji mrjasec?“ Postavi sliko na glavo. Rilec mr-jašcev se dotika lovčevega obraza.)
Leopold Seuferth
atelje za ortopediške aparate in bandaže
-• Brno
Kandlergasse 8
(382) (mecanin)
Izdeluje vsakršne ortope? diške aparate in bandaže, kakor tudi umetne roke in noge, telesna uravnala (pasove) v obliki steznika po gosp. primariju Dr. Bitt-Pred zdravljenjem	nerju.	p0 z(]ravijenju
Uravnano telo z aparatom, ki je bil prirejen po navodilih gosp. ravnatelja brnske otroške bolnice primarija Or. V. Bitfnerja.
Na prodaj
je dobro idoča gostilna v večji vasi ob glavni cesti, kjer se nahaja tudi velika romarska cerkev. Zelo pripravna je tudi za trgovino. Za gostilniško obrt so tri sobe in dve veliki podstrešni sobi za stanovanje, vse z električno razsvetljavo. Kegljišče z verando, velik vrt z brajdami, lepo dvorišče s studencem, sploh vse zelo snažno in pripravno. Zraven je še ena hiša, ki nese mesečno 30 kron najemnine, kakor tudi novo gospodarsko poslopje, dve njivi, en travnik in gozd, skupaj fcVa oralov, vsa setva in seno. Cena je 20.000 kron, 6000 kron je vknjiženo. Natančneje se izve pri Alojziju Jugu, Ruše pri Mariboru. 392
M
Izgotovljene ©
obleke
za moške in otroke po znižanih cenah pri
,Škofu'
\ Pred Škofijo št. 3
Edino zastopstvo vseh specialnih strojev za šivanje
Josip Peteline,307
Sv. Petra nasip št. 7 (za vodo poleg gostilne pri fajmoštru).

a
■j
n
o
□
o
D
□
□
n
□
□
□
□
■a
□
□
□
□
□
□
□
□
□
Nam diši kava vedno najbolje
kadar jo skuha mamica
pravim -.Frančkom:
„Taka kava je duhteča, ima poln, močan okus in lepo, vabljivo barvo/'
□
□
o
□
□
□
□
□
□
□
□
□
□
□
□
□
□
□
□
□
□
o
□
□
sl em 117/24.505
□□□□□□□□□□□□□□D
150.000 ur!
Vsled balkanske vojne sem primoran prodati 150.000 komadov imitiranih srebrnih ur. Anker-rem. kolesje teče na rubinih Te ure so bile določene za Turčijo z imitirano zlato verižico, komad po slepi ceni K 3, dva komada K 5'80, 5 komadov K 14- , 10 komadov K 27 —. Nihče naj torej ne zamudi prilike, da si nabavi te ure, ki se oddajajo v resnici napol zastonj. Naročite takoj, ker bo zaloga v najkrajšem času razprodana. 3 leta jamstvo. Razpošilja po povzetju	100
Centrala ur Podgorze
Postfach 10/130 (Avstr.)
□□□□□□□□□□raaao
m-iL&aT/aar.
KMETSKA POSOJILNICA
obrestuje hranilne vloge po
Stanje hranilnih vlog: dvajset milijonov.
Popolnoma varno naložen denar.
Rezervni zaklad: nad pol milijona.
trgovska, spedicijska in komisijska delniška družba. Podružnica: Ljubljana, Dunajska cesta 33.
Centrala: TRST. (384) Telefon štev. 100.
BALKAN
^ Mednarodna s ledicija, špedicije in zacarinanje vsake vrste, prevaževanje blaga, skladišča, n kleti. Prosta skladišča za redni užitnini podvrženi ga blaga. Najmodernejše opremljeno pod- N £ jetje za selitve in prevažanje pohištva v mestu in na vse strani s patentiranimi pohištve- | m nimi vozmi. — Shranjenje pohištva in blaga v suhih posebnih skladiščih. Omotanje itd. - 3 Sped cijski urad, generalni zastop in prodaja voznih listov: „Dalmatie" delniške paro- ™
II. razr. Naročila sprejema tudi blagovni oddelek „Jadranske banke".
me ni upino me.
10.000 metrov
volnenega in pol-volnenega
blaga
razpošilja globoko pod ceno
R. Miklauc
Ljubljana 3.
Krsta
lesene in kovinaste, okraski za krste, pregrinjala za mrtvažke odra, blazine, čipke, črevlje, oblačila, kakor tudi vse druge pogrebne potrebščine so najceneje pri Fr. Mar-golius, Beljak fK-eroško) Iščem
jRakve) solidne zasVjp*'
I. Mm, [elje
sodnijsko zapriseženi izvedenec
m* izdelovalec godal. ^
Najcenejši nakupni vir za godala in dele. Najfinejše koncertne strune. — Popravila točno in najcenejše. Kupuje in zamenjava stare gosli in čela. 295
Edina primorska tovarna dvokoles
„Tribuna*'
Gorica, Tržaška ulica šlev. 8«.
Zaloga dvokoles, šivalnih in kmetijskih strojev, gramofonov, orchestrijonov itd. 18
F. BATJEL, Gorica,
Prodaja na obroke.	Ceniki franko.
Lovsko povrtno in žepno = obrambno orožje =
ne kupite nikjer ugodneje kakor pri svetovno 288 znani
tovarni za precijzijske puške JOS. W1NKLER v Borovljah (Koroško).
Vsaka poprava, novo kopito in nabi alne toke popravlja hitro, trpežno in prav poceni. Moj glavni cenovnik I. T. pošljem na zahtevo resnim reflektantom zastonj.
iia^ci'uii i !•. t a/r-e 11 •vz.*:	•! i ^	c> '• 11
'7LX.v-y/tftr«JT)
A.ZANKL sinovi
tovarna oljnatih barv, firnežev, lakov in steklarskega kleja v Ljubljarl	K1*
priporočajo
oljnate barve, fasadne barve za hiše, kranjski firnež, karbolinej za les, karbo-linej za drevesa, mavec (gips) za podobarje in stavbe, čopiči za vsako obrt, kakor tudi vseh vrst mazila in olja za stroje “	Zahtevajte cenike.	-—»
Oglas«
Podpisani naznanjam slav. občinstvu, da sem oblastveno avtoriziran za izvrševanje vseh stavbenih del, kakor tudi stavbnih načrtov in proračunov. ELER IVAN, stavbeni podjetnik v Miljah-Muggia — Istra.	83
Svetovno znani čevlji sedanjosti z znamko
it
99IUW IftVMlIVll V11VV f
so in ostanejo vedno najboljši in najcenejši.
Edina zaloga
ICongresni trg št. 6. 348
Ceno posteljno perje!
1 kg sivega dobrega pulje-
nega 2 K ; boljšega 2 40 K , prima polbelega 2 SO K ; belega 4 K; belega puhastega 5 10 K; velefinega snežnobelega, puljenega 8-40 K, S K; puha sivega 8 K, 7 K; belega, finega Najboljši teški nakupni vir. iq K; najfinejši prsni pub Naročila 04 5 kg naprej Iranko.	12 K.
Zgotovljene postelje mi“tgaaibe?4«rd«1*S
aienega nankinga, pernica 180 cm dolga, 120 cm sirok^, z dvema glavnicama, 80 cm dolgi, 60 cm široki, polnjena z norim, sivim, prav stanovitnim puhastim perjem 16 K; m pol puh 20 K; puh 24 K; posamezne pernice 10, 12, 14 in 16 K, zglavniee 3, 3 50 in 4 K Pernica 200 cm dolga. 140 cm široka 13, 14 70, 17*80, 21 K, zglavnica 90 cm dolga, '0 cm široka 4 50, 5 20 in 5 70 K, spodnja pernica iz močnega, črtastega, gradla, 180 cm dolga, 116 cm široka 12 80 in 14 80 K. Razpošilja se po povzetju, od 12 K naprej franko Lahko se franko zamenja, za neugajajoče se vrne denar
S. BENISCH, Dešenice 180, Češko.
Natančnejl cenik gratis In franko. 20
jr® »ur«
8!
■
3
a
■
■
■
s
Čuvnjte se peg!
■	bo krasno, čisto in fino kakor alabaster.
H Pike, pege, izpuščaje, rdečico obličja in nosu,
H sive in rumene lise in vsak neprijeten ne- _ H dostatek odstrani zajamčeno v 6 dneh „Via- S S dicca balsamin“. Steklenica K 2 50. Rationeli J § bala. milo K 1’20. Učinek je opaziti že po j
enkratni rabi.	■
g = Neprijetne dlačice = S
I z obličja in rok odstrani trajno in brez bo- I I lesti v 8 minutah edini zajamčeno neškod- 1 Ijivi „Sattygmo“. Steklenica K 2 50.
Bujno polnost-krasno i-----------oprsje =— ~
i doseže vsaka slabotna dama v treh tednih.
■	Učinek zajamčen. Neštevilni zahvalni in pri-3 znalni dopisi zdravnikov in dam so na raz-1 poiago. Uspeh se vidi že v 6 dneh. Edino i
■	krepčilno in osvežujoče sredstvo. Cena 1 ste- 1
Ntkako izpadanje las, nikake luskine!
j 3 Poarine lasna mast
! oživlja in krepi lasne korenine tako, da se B lasje in brki krepijo in dobivajo krasno rast. ■ Uspeh zajamčen. Lonček 4 K, manjši 2 K. ! Prodaja in razpošilja edino ord. kosmetični laboratorij
W. Havelka, Praga-Vršovlce št 752.
Tisoč in tisoč priznanj in zahval.
(Pozor na razna iz tujine priporočena slaba in draga sredstva.) Za uspeh naših izdelkov se jamči.

FRANC RUPNIK
priporoča p. n. občinstvu svojo	324
: krojaško delavnico :
v Trstu, Via Gepa št. 10, I. nad.
Izdeluje obleke iz prvovrstnega domačega in tujega blaga kakor tudi vsakršne uniforme. Ugodni pogoji za mesečne obroke. — Zmerne cene-
= Ne zamudite! =
Sedaj spomladi rabiti
Salvator kremo,
Salvator milo, su	Salvator puder
da ohranite svojo lepo polt. Cena komadu K !■—.
S. MITTELBACH, ZAGREB.
Dobiva se vvseh lekarnah, drogerijah in parfimerijah.
••
M
••
• <
se priporoča p. n. občinstvu za zobozdravniška in zobotehnična dela. Atelijč odgovarja najmodernejšim zahtevam higijene in je opiemljen z najnovejšimi iznajdbami na polju zobotehnike. Vsako tako zdravljenje zob vrši se brez bolečin. 304 Cene zmerne, za revnejše tudi primeren popust. Ordinaciiske ure od 8. zjutraj do 6. ure zvečer.
Ljubljana, hotel pri Maliču,
nasproti glavne poSte.
500 kron
Vam plačam, če ne odstrani moj uničevalec korenin Ria balzam Vaših kurjih očes, bradavic, otiSčancev v treh dneh brez bolečin. Cena enemu lončku z jamstvenim listom K 1 —,3 lončki K 2 50. Stotine zahvalnih in priznalnih pisem.
Kemčny, Kaschau S (Kassa) l Postfach 05 12/44. (Ogrsko.)
„SLAV1JA“
vzajemno zavarovalna banka v Pragi.
Rezervni fondi K 65,000.000-—.
Izplačane odškodnine in kapitali je K 129,965.304-25. Dividend se je doslej izplačalo nad K 3,000.000-—. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slov. narodno upravo.	62
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraz-novrstnejših kombinacijah, pod tako ugodnimi pogoji, kakor nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetja in smrt z manjšajočimi se vplačili.
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in naj-kulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje. — Zavaruje tudi proti vlomu.
Vsa pojasnila daje: Generalni zastop vzajemne zavarovalne banke „Slavlje*' v Ljubljani.
opaziš na fini izdelavi, da je blago od največje ljubljanske trgovine z urami zlatnino in srebrnino
Krna izbira
briljantov, uhanov, prstanov, obeskov, verižic, modernih kuhinjskih ur, stenskih ur itd.
Tovarniška znamka „Union".
Predmeti serije so
žepne budilke, ure v zapestnicah, moderni manšetni gnmbi itd.	Piva eksportna tvrdka
v	212
F. Čuden
Ljubljana 201 — Prešernova ul. 1.
Zalogo si lahko vsakdo ogleda ali pa naj piše po cenik.
Obnovite naročnino!
T Tri n li Tl /V se počuti vsakdo v lepem ure-UUUUUU jenem stanovanju zato kupite
rinl'i i c tir n tu vso drugo opravo z vsem JJUIIlo L V U zaupanjem pri tvrdki
M. P. PAVLICA,
Jurišičeva ulica 3. - Zagreb. - Tel. br. 12-49.
Cene zmerne, blago solidno in moderno. Naročila se izvršujejo od najenostavnejših do razkošnih oprav.	368
Dobro in ceno kupite v
itpinizi
1. KEIIE. LJHA,
Franca Jožefa cesta 3
klobuke, slamnike, 3i čepice, kravate, srajce, drugo perilo
itd. itd.
£3
C!
W
P7' e£.
• C 11
O CD CD 2.
CD
'rs
>-s
<1 |-s Cl
i?r
&
■ cr cs -
^ s:
o
O
<
S
&
w<
C o
S ^
m
n jr1
o *
< tn
• s
!—! 03
03 O
C
CD
s
CD
O
<!
CD
s
S.
B '3.
. R
Ljubljana, Sv. Petra cesta 5
se slav. občinstvu toplo priporoča. (371)
Miramar
pri Trstu, hotel Bellevue, nanovo urejen, oddaljen tri minute od gradu Miramar. Morsko kopališče Grijan. Elegantne sobe. Celotna oskrba. 353 V. BENDA, hotelir.
□EiaaaaEiEiacmaaaiiDEiciaEiaanaaDaciDDaa
□	a
□	Hotel, resta rant ,Victoria‘ Portorose □
Im. NEDWED, hotelir.I
□	□
o Podružnica: Trst, Čampo Belvedere3. g
a	344 a
□□□□DDaDaaaanDaDaaDDDaaaaaauDaaa
Trgovina z usnjem
na debelo in drobno
K. A. Kregar,
Ljubljana, Sv. Petra c. 21-23.
Telefon 96.	237
Ivan Jax in sin
Ljubljana, Dunajska cesta 17
priporoča svojo bogato zalogo
šivalnih strojev, koles, pisalnih strojev in strojev za pletenje ,3 (Strickmaschinen).
Brezplačen ponk v vezenja.
Tovarna v Lincn nsta-novlj. 1867.
Zahtevajte cenik, ki ga dobite brezplačno in poštnine prosto.
: Priporoča se brivnica
j E. FRANCHETTI i
: Ljubljana, Sodna ul. 2.
IŠtflfgigfSSS
Modni kamgarn, modni ševijot, lovsko sukno, fino črno blago, različni suk-::	neni ostanki
po zelo znižani ceni pri tvrdki
R. Miklatic
Ljubljana (,2,
Stritarjeva ulica štev. 5

Izdajatelj In odgovorni urednik Anton Pesek.
Natisnita Učiteljska tiskarna v Ljubljani.