«h «;* & fji tròtti. tAc&iJ '£^- <&». %6 $•$. *€€Z4ii'¥&'ls eni številka siane #0 vinarjev« Nkntam lista : w I I i > I K 50"— B 2Ö*— . S3“— feta 'tea] Jugoslaviji ftMi Ma i i .6®«' ftewssna številk« »8 ItMh atraneb 60 v. 'PMMSlo hupravništvo: ibriftàr, ' Koroška ulic« Mt 1, — Tekfoa CL 2m STRAŽA ffe^iMsen p®fifiè©n lisi mm slavenske ljudstvo« Isserai ail ojoaeta te računajo po K tJv od enoredn« p8ÄtWSk pri večkratnih oztsattfii ix — popust. „Straža" izhaja v po«-ds!jek, srečk» ki petek Rokopisi se ne vračajo. Z uredništvom s* mor® govoriti vsak daa o* 11. do 12. ure dopoMn«, 148 Številka. Maribor« dne 28» decembra 1920. .Letnik XII Proti poslovniku za aytonomijo. Cilj» kojemu je namenjeno delovanje Slovenske m Hrvatske ljudske stranke v ustavo tvorni skupščini, je avtonomija slovenskih in hrvatskh pokrajin. Temu cilju se je kot močna ovira postavil na pot začasni poslovnik za U. S (ustavotvorno skupščino). Zato je Jugoslovanski klub proti njemu uperil svoj boj počenši od prve seje 0. S. Začasni poslovnik je sklenila In skupščini vrinila Vesničeva vlada. "Volilni zakon za U. S. v členu 121 sicer pooblašča ministrski svet da po kraljevi uredbi predpiše' začasen poslovnik, toda samo sporazumno z odborom, za vo Mini zakon. K zakonitosti začasnega poslovnika sta torej potrebna dva zakonotvorna činitelja vlada in parlamentarni odbor za volilni zakon Pri uredbi, s katero je bil dosežen poslovnik, pa je bil dej a len samo edea faktor: vlada, drugi faktor parlamentarni odbor ni sodeloval. Ministrski predsednik Vesaič je sicer opetovano trdil v sejah U. S., da je vlada izdeiaia poslovnik v duhu volilnega zakona, da ga je izdelala s sodelovanjem začasnega narodnega predstavništva, da je torej ta poslovnik po vseh pravilih sestavni del volilnega zakona. Kakšna vera gre Vesničevim besedam, je Slovencem v največjo bridkost našega naroda dokazal plebiscit na Koroškem in rapalska pogodba z Italijani. Kako Vesnič tudi v tem slučaju postopa z resnico in pravico, »pričuje naslednja kratka ugotovitev dejstev. Začasni poslovnik, M ga je Vesničeva vlada vsilila U. S., ni bil nikdar predložen odboru začasnega narodnega predstavništva za volilni zakon. Ko je volilni zakon že bil sprejet v narodnem predstavništvu ter objavljen, so je vlada še le čez nekaj časa spomnila na § 121 volilnega zakona ter je dala sklicati odbor za volilni zakon. Člani odbora, M so bili v Beogradu, so se zbrali na kakšni dve seji. Dobili so v rok8 nekak načrt poslovnika ter začeli razpravljati o nekaterih nje govifa točkah, čeprav so te točke bile veliko milejše in boljše nego dotične določbe v sedanjem začasnem poslovniku, vsiljenem od Vesničeve vlad©, so vendar vsi navzoči člani odbora bre>: ozira na strankarsko pripadnost te točke obsodili odklonili, oziroma spremenili. Zanimivo je bilo slišati, kako so nekateri politično-zmerni gospodje srbske narodnosti izvestne določbe načrta, ki s< omejevale svobodo govora v skupščini, obsodili z vso ogorčenostjo kot škandal pred kulturno Evropo Škoda, da ti gospodje niso prišli kot poslanci v U. S., kjer bi imeli priliko se zgražati nad sedanjim začasnim poslovnikom, kot še večjim evropskim škandalom. Načrt poslovnika, ki so ga dobili v roke člani odbora, namreč ni bil predlog Vesničeve vlade. Ko so člani odbora v 2 sejah se razgovarjali o nekaterih točkah načrta, so sredi med razpravo ministru za konstituanto Lazar Markoviču stavili vprašanje, ali je ta načrt predlog vlade. Lazar Markovič je odgovoril: „Ne.“ „Ali je to Vaš načrt, gospod minister?“ Lazar Markovič je odgovoril: „Ne “ „Čegavje torej?“ Markovič: „Najbrž je to načrt ustavne komisije. “ Ta komisija je bila nekak posvetovalni organ v ministrstva za konstituanto. Posledica te izjave ministra Markoviča je bila, da je naslednji dan voditelj demokratske stranke Dragntin Pečič poslal odboru pismo, v katerem LISTEK. Moj stric in moj župnik. Iz frančoščine prevedel Paulus. - Dalje* Nikdar v življenju še nisem brala nobenega ro-tsesega romana. Kako mi je utripalo srce, ko sem se poglobila v ta novi svet, ki mi je bil dose daj nepoznan, o katerem sem sanjala, po katerem se mi je tožilo! lasno je postalo krog mene in v men. Napajala sem še, uživala lepoto teh nepoznanih bdrv; tega nepoznanega življenja. Vsa sanjava sem prišla večer v obedhico, Župnik je večerjal z nami in me je nestrpno pričakoval. Z globokim pomilovanjem je gledal moje lice in me sočutno povpraševal, kako se mi je zgodila moja nesreča. „Nesreča— ?“ sem se začudila. „Vaše čelo je čisto začrnelo, Regina!“ »Neumnica je plezala po drevju ali pa po lestvi,“ je rekla tetano lestvi, to je res,“ sem odgovorila. „Ubogo dete ! “ je vzkliknil župnik čisto nesre -■Sen. „In padli ste?“ Pokimala sem. „Ste se namazali z arniko?“ „Bali! Vredno je, se zmeniti zanj!“ je zaničljivo rekla teta. „Gospok župnik, ne brigajte se za to «tivjo mačko! Dobila je, kar zasluži!“ Župnik ni rekel ničesar. Prijazno mi je pola -mol In me gledal po strani. Nisem poslušala in pazila,- kaj se je godilo krog ■meno. Sanjala sem o nesrečni junakinji Scott ove g a romana, — in naenkrat sem brez vsega povoda zajokala m solzo so na pokle. „O moi Bog!“ je zaklical župnik in naglo vstal. Mtìfja Puba Regina, moj ljubi otrok!“ , „Pust'te jo vendar“, je rekla teta. „Nezadovoljna I©» ker ni smela z nami v mesto!“ .Toda župnik je vedel, da nisem mogla trpeti solz, da sem bila ponosna, in da, M po nobeni ceni ne pokazala, če M* bila zaradi njenega obnašanja u-žaljena. Stopil je k meni in me je tiho izpraševal, -za kaj jočem ter se trudil, da bi me potolažil. „Nič ni, moj dobri gospod župnik,“ sem rekla, si obrisala solze in se zasmejala. „Glejte, bojim se., da me bo bolelo, glava me že itak bolil in potem — strašno grda sem v licu.“ „Ne bolj kakor navadno,“ mo je zbodla teta- Župnik me je nemirno glodal Na bil zadovoljen z mojim izgovorom in je sumil, da se mi je zgodilo kaj posebnega. Svetoval mi jo, naj grem brez odlašanja k počitku. Rada sem ubogala. Sramovala sem se prizora v obedntoi, tembolj, ker sama nisem vedela, zakaj sem jokala. Od vese -Ija? Od žaiosti? Nisem si znala odgovoriti in zaspala sem v prepričanju, da je brezuspešno, razmišljati o mojih čuvstvih. Tiste dni sem prebrala večino Scottovih romanov. Preživljala sem rajske ure, prehajala iz enega zamaknjenja v drugo, pozabila na vse in sanjala le o svojih romanih, o njihovih junakinjah in junakih. Med poukom sem Mia raztresena. Župnik mi je za -man pravil dolge povesti iz zgodovine in razlagal računske naloge, nisem ga razumela, Z is im uspehom 'bi' bil vse to pripovedoval kakemu indijanskemu rde~ čekožou. ^ Vse nie je dolgočasilo. Postala sem žalostna. Teta me sicer ni več bila, pa se je odškodovala s tem da me je neprestano zbadala. Uganila je bila, da sem vsa. nesrečna zavolto svoje drobne postave. Zato nobene prilike ni zamudila, da bi me ne bila zbodla v to bolečo rano. Doslej sem s’e Imela za zelo lepo in sem mnogo več dala v tem vprašanju na svojo sodbo kakor na tetino. Ko pa sem se seznanila s Scottoviini junakin’ jami, so se mi zbudili dvomi, Tako lepe so bile! 0_ bupavala sem, ko som pomislila, da moram biti njim podobna, če hočerii, da me bo kdo ljubil. Sočutni , gospod župnik to popolnoma izgubil svoj zadovoljni smehljal in svojo zdravo barvo. Otožno me izjavlja v imenu demokratske stranke, da ne more več sodelovati v tem odbora. Nato se je odbor razšel in se ni več sestal. Dne 28. novembra je bil razpuščen s celim začasnim narodnim predstavništvom vred. Medtem je minister Lazar Markovič s pomočjo demokatskih ministrskih podpihovalcev skrpucal svoj poslovnik. Ko ga je bilo treba objaviti v obliki kraljeve uredbe, se je Lazar zopet spomnil na § 121 volilnega zakona in na odbor za volilni zakon. Ker vsled razpusta začasnega narodnega predstavništva dne 28. novembra ta odbor ni več eksistiral, marveč je že spadal med rajne, je ministrski svet svojemu predsedniku Vesniču dal pravico — in do česa v naši absolutistično vladani Jugoslaviji minfstrkž svet ne bi imel pravice? ! — rajne obujati k življenje. Zato je minister predsednik Vesnič na dan 6. decembra rajni odbor za volilni zakon poklical v življenje in k seji, da bi, ker rajni itak drugega ne morejo ko kimati, prikimal k od vlade vsiljenemu poslovniku. Dr, Hohnjec se kot zastopnik Jugoslovanskega kluba ni hotel udeležiti posvetovanja in kimanja rajnih. Vlada z Vesničem na cela je z bajeslovnim posvetovanjem z rajnimi dne 6. decembra hotela javnosti natrositi pesek v oči ter svojemu poslovniku dati videz zakonitosti. Poslovnik pa je nezakonit, ker ni v smisla § 121 volilnega zakona izdelan sporazumno z odborom za volilni zakon, ker mu torej manjka drugi zakonotvomi činitelj. Začašni poslovnik je po svoji vsebini drzen atentat na suverenitete U. S., na svobodo govora v skupščini in na pravo manjšinskih strank. On hoče U. S. prisiliti, da se odloči za izvestno obliko vladavine in za centralistično ustavo. je opazoval in pozabil pri nosljan ju na vsa pravila to umetnosti. Skušal je uganiti mojo skrivnost, in u-porabljai je naravnost machiavelična sredstva, da bi prišel do cilja. Pa ostala sem nedostopna. /Nekega dne sem ga videla kreniti proti knjižnici. Ker pa nisem nikoli pustila ključa v vratih, se je kmalu vrnil. Zmajeval je z glavo in se grabil za lase, ki šo bili vsi razmeščeni in so izgledali kakor šop slame. Skrila sein se za. vratini, in ko je Šel mimo, sem ga slišala mrmrati : „Vrnem se s ključem!“ To’mi je bilo zelo neprijetno. Rekla sem si, da bo gotovo razkril mojo skrivnost in da ne bora mogla nadaljevati svojega priljubljenega berila. Koj sem šla v knjižnico, si poiskala še nekaj’ knjig m jih odnesla v svojo sobo. Vkljub vsej previdnosti pa sem se bala, da me bo izdal papir, ki sem z. njim zalepila strto okno. Tisti dan sem tudi našla v pisalni mizi pisma, ki so mi razodela mladostno žfivljenje in rodbinske razmere tetine. Sklenila sem, uporabiti svoje znanje, kadar bi me spet zbadala. Drugi dan je bila pri obedu zelo slabe volje. Ako v takem razpoloženju ni našla posebnega povoda me ni zbadala. Pomirjena sem torej spet sanjala o svojih junakih. Kar mi reče brez uvoda: 9 „Kako ste grdi danes, Regina!“ Skočila sem po konci. „Prosim“, sem rekla in ji ponudila solnjak. „Nisem rekla za sol, neumnica! Zares, vi niste samo grdi, ampak tudi zabiti!“ Opomniti moram, da me teta ni nikoli tikala. Ko je postala žena mojega strica,, si le namislila, da zahteva njeno družabno stal šče, da izbriše besedico h iz svojega slovarja. Vikala je celo svoje zajčke. „Jaz nisem vašega mnenja“, sem odvrnila su ho, „mislim, da sem zelo lepa.“ „Kako imenitna šala — !“ je vzkliknila. „Lepa! Vi — ! Izrodek! ki niste večji ko tato mizica!“ Dalje prihodnjič. Njegova svrha je, da se poslancem na osta pri* Ml nagobčnik, da se manjšina obsodi na molk, da kometi tuanta v najkrajšem časa kakor kakšna mašama z navadno večino izglasuje ostavo. èia® 42, določa, da sme v načelnem pretresa ostave poslanec, ki govori v imenu svoje stranke, govoriti eno uro in pol, doSim sme vsak drug poslanec govoriti samo eno uro. V posebnem pretresu po oddelkih pa smejo govori poslancev, ki govorijo v imena svojega kluba, trajati najdalje eno uro, govori drugih poslancev pa najdalje pol ure. ¥ imenu ene stranke smeta k večjemu govoriti dva poslanca. To je tako ferezaiidaa kršitev svobod© govora, da kaj sličnega ni imel nobeden parlament v Evropi in gotovo nobena konstitnauta na celem svetu, 0 u stavi, ki je najvažnejša stvar za narod in vse njegove sloje, ne sme narodni zastopnik govoriti, kar la kolikor smatra za potrebno. Član 48 odrejat, da v posebnem pretresu, čim je od vsake stranke govoril po eden zastopnik, more ska\ pščina na predlog 20 poslancev ali vlade zaključiti specialno debato. Tako je večini dana mogočnost, da opoziciji popolnoma zapre usta, pustivši vsaki stranki samo po enega govornika, «točim poslanci izven strank sploh ne pridejo do besede. Po tem poslovniku bi konst!tuamta ne bila nič drugega nego navadna glasovalna mašina, ki bi naj kakor najhitreje mogoče izglasala vladni načrt ustave. Da bo to glasovanje izpadlo v potrditev vladnega centralističnega ustavnega načrta, za to skrbi § 6 o, poslovnika, ki vsebuje določbe o kvorumu la večini. Kvorum = potrebno število navzočih poslancev, da more parlament reševati posle in delati sklepe, je v prejšnjem narodnem predstavništvu znašal polovico poslancev + 1, za U. S. pa določa poslovnik, da zadostuje za kvorum ena tretjina poslancev + 1. Zelo komod na za vladne stranke je določba o večini pri glasovanju. Za polnovreden sklep je potrebna večina glasov navzočih poslancev, torej ker kvorum znaša 140, 71 glasov. Zadostuje potemtakem 71 glasov, da se polnoveljavno sprejmejo posamezna poglavja ustave Za polnovreden sklep o celokupnem predlogu ustave po politični pregled. Jugoslavija. Zadnja seja konstituante je bila 23. t. m. Seje so m udeležili vsi poslanci razen Jugoslovanskega, Narodnega kluba in komunistov. Ta seja je obravnala vse one mandate, katerih poslanci so bili izvoljeni na več listah, pa ssmorejo obdržati samo 1 mandat. Ko so se vsi na VeČ listah izvoljeni poslanci izrekli vsak za 1 mandat, je predsednik dr. Ribar odgodi! ustavotvorno skupščino čez praznike in naznanil, da bodo dobil) poslanci pismeno povabilo k prihodnji seji, kakor bitro bo sestavljeaa nova vlada in bo nova vlada zvedela, kedaj bo regent otvori! konstitsanto s prestolnim govorom. Med Jugoslavijo in Bolgarijo je sedaj prekinjen ne le železniški, ampak vsak promet, ker je dognano, da so zapletene ugled ne bolgarske osebnosti v prevratno gibanje, M se širi v kumaaovskem okrožju. Italija. D’Annunzio je proglasil 21. t. m za celotno ozemlje kvarnerske regauce vojno stanje. S proglasom vojnega stanja je izdal d’-Annunzio celo vrsto odredb napram onim, ki bi se kaj pregrešili zoper regence. Vsem špijoaom je zagrozil kvarnerski tiran s smrtno kaznijo. Kakor hitro je zaznal d’Annuazio preglas blokada Reke, je izdal italijanski m ^narici poziv, v katerem poziva mornarico, naj se ne pokori ukazom oblasti. Kljab temu poziva a« mornarico se izvršaje blokada Reke. Med d’Aa nsnzijevimi legijonarji Ja karabin jerji je došlo že na več mestih do izmenjave strelov. Kolikor je pa razvidno iz dosedaajega poteka blokade, na morava d’Ainnnzijeva sodrga izvajati ob vsej ja draoski obali nasilaa dejanja in organizirati na-favnosten odpor proti izvršitvi rapaliskepogodbe. časopisje poroča, da ostavlja itali janska mornarica vsak) laij ». ki «kaša vtihn.a piti skozi blokado živila na Reko, Krk in Rib Take ladje sili italijansko blokadno brodovje na povratek. svršetku posebnega pretresa se zahteva večina od polovice -f 1 od celokupnega broja poslan-cev, torej 210 poslancev. Tako je demokratskim državotvornikom dana možnost, da posamezna poglavja ustavnega predioga Izglasujejo samo s svojilni glasovi, za končno glasovanje o celi listavi pa si poiščejo podporo svojih zaveznikov v radikalni stranki in svojih dobrih prijateljev v Samostojni kmetijski stranki. Tako je vsa naloga U S. zvršena v dobro države in splošno zadovoljnost državljanov. Da je Krfska deklaracija in Narodno veča v Zagrebu zahtevalo, da se ustava sme sprejeti samo s kvalifeiraao večino vsaj dveh tretjin celokupnega broja poslancev, kaj to briga naše „državotvernike“ s sva-tozarnim . Pribiče vičem in z Lasico Markovičem na čela! Začasni poslovnik. pomenja torej nasilje naj-ordinarnejše vrste in nas spominja na tiranijo, pod katero so ječale prve ruska dmn8. Naj bi vladne stranke pomislile na to in naj ne bi pozabile, kakšna asoda je zavoljo tega zadela centralistično vladano Rusijo. Prostaško narije, ki so ga v U. S. započeli demokratje, je naj večja opas aosfc za našo mlado državo. Ustava mora biti izraz volje celokupnega našega naroda, sestavlja nega iz treh plemen Srbov, Hrvatov in Slovencev. Slabo bi bilo ža našo državo, ako bi samo eno pleme čutilo ustavo kot krivico za svoja prirodna narodna prava. Zato pa izvršajejo tiste stranke, ki se stavljaj© v bran zoper nasilni centralizem, eminentno patrijotično delo. S tega stališča je treba presojati delo naše stranke in Jugoslovanskega kluba. Ne priznamo nobenega vsiljenega poslovnika, marveč se ustavljamo' izvršitvi vsake njegove določbe. Zahtevamo, da bodi poslovnik tak. da omogočaj© sodelovanje v U. S. vsem strankam v naš« m tro-imenskem naroda. Upamo, da bo naše stremljenj© in nastopanje našlo razumevanje in podporo pri tistih strankah, ki so dobre volje, to je, katerim je blagor naše države pri sren. Naša geslo ostaje slej ko prej: zoper centralizem! Vse naše delo je namenjeno cilju, da obvarujemo našo državo pred to naj večjo nesrečo! Busija. Razmere v Rusiji so od dne do dne obupnejše. Po vseh ruskih industrijskih centrih so Izbruhnile stavke. Najbolj občuten za'.-sovjetsko vlado je štrajk v donskik rudnikih. Protiboljše* viško gibanje po rus s ih večjih mestih je tabo opasno in že razpredeno med masami, da so se ga začeli bati sovjeti. V Moskvi je proti boljša-viška organizacija tako narasla, da so poklicali sovjeti v svoje varstvo in obrambo kitajske in latiške čete. Draga poročila pravijo da je gonja proti sovjetom v Moskvi prizadajaia boljševiškim kolovodjem toliko straha da se je kongres sovj tov preselil iz Moskve v Petrograd politična poročila. Parlameotarna nerodnost z p ml j o ra d ni kov. Politične rekrute v konstituauti zemljoradnike, katerim pripadajo tudi politično samostojne korifeje iz Slovenije, kritizira „Jutro“, ko piše: „Zenijorad-nički klnb je izjavil, da bodo zemljoradnik« postavili svojo listo za zbornično predsedstvo. S tem so izrabili zastopstvo v prezidiju, aakar so radikalci izjavili, da bodo trebje me «to zasedli le formalno in začasno po dr. Miletiča, da ga ds odstopijo četrti najjačji grapacji, klerikalcem, kadar pridejo, v pričakovanju, da ga ti zasedejo s Slovencem. Nerodao nastopanje zemljora laikov in abstinenca klerikalcev 'je povzročila, da začasno ni Slovenca v predsedaištu “ Iz ravnokar navedene kritike iz ust mladoliberalnega glasila je razvidno, da so v očeh demokratov zemljo-rad liki s samo stoj neži ved politični rekruti, ki pri v etn klečeplazenju pred vlado «n demokrati streljajo Čisto sam »stojne kozle. V rasno politič aih beograjskih krogih se kljnb opoziciji še vedao smatra klerikalce za dokaj jako sknptao, za ka / tero se rezervira mesto v predse istvu «o »stitn ante. Kakor dosedaj razvida », bodo gospodje oi Samostojne v Beograda pravcate poluičae ničle, «cer prilastitev par denugoškib političaih fraz še nikakor ne nsposablja Človeka za ros tega politika, ki bi našel vrednost upoštevanja ter uvažavanja pri merodajnih politčob krogih. 0em»fcrati in dr H »snio Ko bi imet svoj čas dr. Hrasnica postati minister v Protič Ko* roščevi vladi, so zagnali demokrati grozen krik proti ministrovanja Hrasnica, ki je bil svoj Čas avstrijski auditor v Srbiji. V |gonji proti Hraanici so prednjačili sioveaski liberalni listi, ki so podtikali takrat Hrasnicl bogzna kaka hadsdel-stva in nasilja, Danes pa, ko je izvoljen mtsli-man podpredsednikom konšfcifcnaate, piše „Jatro“: I „Vendar preiskava ni dognala krivda g. Krasnice.“ Po poslovniku položena prisega maslima-nov je v očeh demokratov kar naenkrat ©prala ; vse nekdanjo staroavstrijsko audit lirsko krivdo g. Hrarafce. Nika j o razmerah ®a Ceh »slovaškem. Zadnje tedne se je veliko pisalo o komunističnih kravalih, demonstracijah la resnih spopadih na Češkem. Danes pravijo, da so ti komanistični ; nemiri na Češkem končam, potlačeni in zatrti nasilnim potom. Ti komunistični punti na Češkem so vendar veliko važnejšega pomena, kakor M » kdo mislil na prvi pogled. Časopisje je pisalo, I da so komunistični upari nemškega izvora, kar I pa ne odgovarja resnici, i Komunisti na Češkem so danes poleg nezadovoljnih Nemcev vsi češki legionarji, ki so bili svojčas pri raznih legijah v inozemstva in ki so prav za prav ustvarili ugled češke države pri ententi in s svojim nastopom priborili Čahoslovaške meje, v katerih ja danes. Ti češki legionarji se dobro zavedajo, da so oni ustvaritelji Čahoslovaške, a so pa danes tudi skrajno nezadovoljni s sedanjo češko bucžuazijsko I vlado. Vsi ti s češkim vladnim režimom neza-; dovoljni legionarji so komunisti, ki bodo pora-? bili vsako priliko, da s pomočjo Nemcev, Madžarov ] In Slovakov strmoglavijo buržoazijo, ki se je j povspala do vladnega krmila potom češkega le-] gionarstva v inozemstva za časa svetovne borbe, j Cehoslovaška republika je glede svojega obstoja, v sedanjih mejah s ''tako množino skrajno nezadovoljnih Nemcev, Madjarov in Poljakov velike bolj na tehtnici nego naša Jugoslavija, v kateri je komunizem le neznatna suha veja. Pnevne vesti. Sbafa strne zi cela leto 120 K. za pil leta 69 K, za Četrt Seta 39 K, mesečna 12 K. V isazmstm starne celoletne 159 H. Ne pozabite ponoviti naročnine o pravem času! Upravništvo. Zbor zaupaik®» Kmetske zveze osir. SLS se vrši v sredo pred sv. Tremi Kralji, du© 5. januarja 1921 ob 10. uri predpoldne v Maribora v dvorani Strokovne zve se, Splavarska ulica. Na zbor« poročajo naši poslanci. Ker se gre za važna vprašanja, pozivamo vsa okrajne odbore K. Z. iz Štajerske, Koroške in Prekmurja, da pošljejo iz j vsake žapnijo zastopnike. Slovenska Strščan^ko-suciatna *veia za Sl®?. štajersko ima SV'‘j občni zbor na praznik Sv. Treh kraljev, dne 6. januarja 1921 ob 3. uri popoldie v Celja, v vrtni dvorani pri Belem vola Vsako izobraSevalno in bralno društvo, mladeniške in dekliške zvez© ter odseki Orlov in Orlic naj pošiljajo svoje zastopnke. Govori predsednik dr« H o h n j e c. Volilni imeniki. Opozarjamo naše zaupnike p© ; vseh občinah, da skrbno shraaijo prepisa volilnih imenikov olitev za ufcavotvorno skupščino in. j da si zapišejo tudi vse našiace, kateri so bili po pomoti izpuščeni iz imenika. Vse to bomo menda še prav kmalu rabili. V-ieot-raška {ro»a?an ravnokar ožigosanem oglasa g. Bračiča bomo le govorili, Itseaovatje pri jež ti Iriiziid Nadzornik Pran Vidic, načelnik komercjelnega oddelka pri obratnem ravnateljstva južne žele spice r Ljubljani, je imenovan višjim nadzornikom. Polama hramba v Kamnici pri Mariboru je nabrala povodom božičnega večera 817 K za kamniške revne šolske otroke. 0 i «žen er j a Pitamica na Muti smo svoj čas poročali, da je ustrelil svojo izvoljenko in je bil nekaj časa v Maribora v preiskovalnem zapore. Posebna lokalna preiskovalna konrsija je dognala, da o kačam hudodelstvo^ i užene rja ni niti govora, ampak, da se je tragedija zgodila slučajno Radi ugotovljenega dejstva slučajnosti je bil Pitaaaie izpuščen iz preiskovalaega zapora. Obupne raza» re ra otoki Krka. Odkar ropa in terorizira Krk 1000 arditov, so postale razmere in teror nekaj nevzdržnega. Arditska sodrga je brez prave aprovizacijo, rad' tega pa ropa ia jemlje ljudstva s silo živino in druga živila. Pri vsem nasilju od strani ardito v pa izjavlja krško prebivalstvo, da noče pod Italijo, ne pod Reko, ampak pod Jugoslavijo! Diesati Kka ia Raba v BìOfradu. Radi ravnokar v zgornji notici omenjenega nasilnega nastopa arditov sta odposlala Krk in Rab v Beograd posebno ódposiaustvo, ki je izročilo vladi in parlamentu spomenico, v kateri so opisane vse nevzdržne razmere na teh dveh otokih, odkar so zagospodarili na njih arditi g D! Annunzi ja. V tej delegaciji so dospeli y Beograd iz Krka: dr. Trinajstič in frančiškanski provincijal p. Miloševič, iz Raba pa predsednik občine g. Balokar. Zopet 3 tage je novega kovanega drobiža po 10 in 25 par ja prejelo naše finaočao ministrstvo z Dunaja, Drobiž bo izročen prometa koj po novem letu. Star® avstrijski 20 vinarski novci, katerih je še dokaj v prometa, so veljavni, ker finaušno ministrstvo še doslej ni izdalo prav nobene naredbe, ki bi bila razveljavila vrednost železnega drobiža. Zagreb pričue m spam ad zid «ti. Ker je stanovanjsko pomanjkanje v Zagreba že res neznosno, s@ je odločiK zagrebški stavbeni urad za zidavo S67 novih, tronadstropaih hiš, ki S8 bodo začele graditi spomjadi na sejmišču. Pegasea v Zagten*. Vseh slučajev pegavice v Zagreba je dosedaj 40, med temi še nobenega smrtnega ' Dognalo se je p® ramiti izvesšilih, da se širijo med vojaške obveznike vesti, da pozivajo občinske oblasti obveznike v vojsko, na vežbo el! radi novančenja ta dl brez zahtev® vojaških obiasti in da dobi jo občinski načelniki za to kako nagrado. To je seveda popolnoma krivo obrekovanje, ker so vsi izšli po zakonu od vojnih oblasti preko občinskih uradov, kateri so, kakor vsak pojedinec, obvezani, da izvršujejo vojaška povelja. V Biogradu hodo za eli graditi postajališča za zrakoplove, ker bo Beograd uvrščen v linijo Pariz—Dunaj—Beograd—Carigrad za zračni prevoz pošte. Donske tozake nameravajo nas liti v lažni Sr-bJi. Štab Wranglove armade je zaprosil našo beograjsko vlado, naj bi dovolila naselitev 700 don-sk'h kozakov v kosovskem okrožju, v Deeuici ia Metotiji. Stroški za to kolonizacijo bi znašali 120 milijonov rubljev. Beograjska vlada je priprav Ijena ugoditi tej prošnji Wranglovega štaba in je že sestavljena posebna komisija, ki seukvar ja z vprašanjem te kolonizacije. Kako se bodo pa počutili ravnine, rodovitaosti in izobilja vajeni donski kozaki r kosovskem okrožja, je pa drago vprašanje. St *ka žrieznifariev v N. Avstriji nikakor ne pojema, ampak se širi in poo*truje. G banje železničar jev v Ne Bffiji Zveze železničarjev v Nemčiji zahtevajo povišanja dragonjskih doklad pri delavstva za 1 marko na aro, pri Uradnikih pa za 60—100 odst. Ako tozadevno ne bo dosežen sporazum, je z gotovostjo pričakovati generalne železničarske stavka v NemČiii Pam tni zakon o prisilaern dela na češkem. Češka vlada že ima izdelan načrt o pnsilaem dela za vse one, ki so bili obsojeai radi Odem-štva, t'hot a »st va in vsi o ai, ki so s kažnjivim dejanjem dokazali brezsrčaost naprom revnejšim slojem. Vsi ravnokar omeajeni kazajeaoi bodo opravljati prisilna — obče koristna dela. K » bi se npala naša Jugoslavija ozakoniti kak podo bea zakon, bi romalo d »kaj naših milijonarjev iz najvišjih krogov v deiavao prisilne odie ke za opravljanje občekorsfcirh del. Zakaj pri nas ne bo prišlo do tega zakona, bi nam znali po- vedati razni bivši demokratski ministri — izvoz-ničarji ali dr. Albert Kramer. ._____ ________________________—' ■ ' - -“^L Iz nUrlbora. Na? vladni kssaisar ansia Mirijo*. Ker je dosedanji vladni komisar dr. Josip Leskovar prosil vlado, da ga razreši od poslov vladnega komisarja, je vlada imenovala za vladnega komisarja v Maribora vladnega tajnika g, R Malačeka. Novi via lai komisar je do33iaj služboval pri mariborskem okrajnem glavarstva. Shod Slovenske Ijadsue slraake za mesto Maribor se vrši prihodnji poadeljek po novem leta, t. j. dne 3. januarja ob 8. uri zvečer v dvorani Strokovne zveze v Splavarski ulici. „Tabsr“ oznanja želi®, da bi se rad raztegnil po Novem letu na 8 strani ia se pritem potega zanaša na mserati. Ubogi „Tabor“, dosedaj je komaj napolnil z gradivom 3 strani, zadnjo p» z neplačanimi inserati. Ako bo hotel poskočiti na 8 strani, bo moral na najmanj petih straneh prinašati slike : o veletoča dr. Kodermana, podaše v aos ti zmernega dr. Lipoida, slamoreznic dr. Reismana, Pirčevih križih i. t. d. Vsebino bi rad zboljšal „Tabor“ ponovem leta. Vprašamo : Mar li potom peresa g. dramatika Radivoja in kriminalista g. Franja? Razmere na mariborski carierai Nevzdržlive so razmere, ki vladajo na mariborskem carinskem arada. Pred d navi sem bil priča, kako je nek uradnik začel silno vpiti nad gospodom, ki se je g. carinarja drznil samo prositi, naj mu vendar da pojasnilo, kje je blago, ki je že pred tedni dospelo iz Nemška Avstrije. Namesto odgovora je gospod cari na rti k zaloputnil vratca. Ko je gospod pred okencem še enkrat odločno zahteval pojasnila, pa je zavreščalo v celi carinarnici, kakor v sršenovem gnezda. Poslali so nad gospoda pred okencem celo moža v vojaški uniformi, da bi ga ustrahoval. Tako so razmere v tem uradu. Občinstvo prosimo, da nam pišejo o enakih dogodkih. Razstava v Cankarjevi ulici. Sedaj, ko je že zaprta razstava naših slikarjev v kazinu, je razstavil naš slovenski umetnik Ivan Sojč v svoji delavnici v Cankarjevi ulici umetniški izdelan oltar sv. Marjete poleg še dragih manjših ogleda vrednih umetnin. Na razstavo Sojčevih del opozarjamo posameznike, pa tudi šolska vodstva, da jo pose-tijo in seznanijo našo mlajšo javnost z deli našega domačega umetnika, ki zavzema med našimi podobarji v Sloveniji gotovo prvo mesto. Papirnati d obž m s ne obč ne. Ministrstvo za finance je z odlokom z dne 7. decembra 1920,1. br. 24774 dovolilo, da ostanejo izdane vrednost-nice v prometa do 30. junija 1921. Zagonetna tayina elegantie suknje. y hiši kleparja Svobode na Trubarjevi cesti so slavili pred teetnem dni poroko domače hčerke z trgovcem Plojem. V predsobi so visele 4 elegantne suknje, last gostov. Kar naenkrat je zginila najlepša kožuhovinasta sakoja, ki jo je tje obesil pri prihoda trgovec Arzenšek. Sakaja je vredna čez 12 000 Tatu še do sedaj niso ujeli. Novejše! Boji na Reki V noči od 24. na 25. t. m. j© pričel general Caviglia izvajati nad Reko blokado. V mestu gori več poslopij. Ranjenih in mrtvih je glasom poročil na D’ Aaanazijevi in Caviglijevf strani okoli 400 Boji se nadaljnjejo. Reka je zavita v gost dim, ker se je vnela papirnica in draga javna in privatna poslopja. D’ Annuario se namerava boriti proti regularnim četam do zadnja kapije krvi. Milit rizac ja rulnitov. V Bosni so štrajkujoči radarji že m litsriztraai. Olreiba o militarizaciji rednikov bo izšla tndi v Sloveniji. Po razglasitvi te odredbe bolo takoj vpoklicani radarji k®t vojaki tar bolo poi vojaško discipliao zaposleni v rnlaikh. Upor ia rezisteaco bodo najstrožje kaznovali Voditelje bodo v slačaju nadaljevanja agitacije premestili k četam v Aloanijo in Ma-cedoaijo. Vlada hoče z energičaim udarcem abiti komaiist'čae spletke, a je ua dragi i&raai pripravljena storiti vse, da se doseže zadovoljiv sporazum med ralarji in podjetniki. P • ić pil0’il m ndat Stojan Protič n! poloifl prisege m je sporočil predsedstvu konstitnante, da se odpove kraševačceraa mandata in da is bo odložil drugi mandat, ako se mu bo onemogočil® delovanje v konstituanti. 1 iteli Mzwali I Maznai hush isLioi ZA LETO 192! Je v Maribora na prodaj v trgovini tiskarne sv. Cirila ter Baloh & Rosina. Cena 20 EC tir je namenjen čisti prebitek ‘za povečanje koče na Korošic! ped Ojstrico I CENO KUPITE: 1 Maše iz hlačeviae 120 K, 1 graj-*» pisana 145 K, 1 predpasnik *0 K, 1 par nogarie 36 K, 1 giurai reèse 86 K, 1 tržna torbica .29 K, 1 ra klota 120 S, 1 m Sitata 46 K, 1 par štratsg 80 K, 1 ozda 16 K, mi za perilo 20. 40, lOm dolge, Er J ai 7 K, Abadi papir 2 K itd. pri ioizifa GniuM, lariir Glavni tog St. 6. 882 POHISTiO as raznovrstno LASTNEGA.IZDELKA, iz'trdega in mehkega less, se zavolio pcmanikania presterei Ir zmijo preobilice ------ zalog pe skrejno znižanih cinah prodala pri . PETER HOCHNEGGER in dr. MARIBOR folcita teste 46—53- - - - Piotate tedi proti fflesoiotmu osploìila. Mf Hill Mitri bei® galanterijska m veletrgovina JPrMhn mi Gonilni jermeni tsu prvega la usnja v raznih Slanah. Bivalni in vezelei jermeni w zalogi, pri Ir. Srsvos, Aleksandrova casta 18. 894 Koru EM© robfearje lastnega Malia ima v zalogi Franjo Farič, tovarnar, Maribor, Kralja Petra trg 9, Magdalonsko preda est je. 896 Vino ptur polomjakoT, leta * llSiSj 1919 p0 Ig K lit. na proda*. Poizve sa v Slove šoki alici 87, Ms ribor. 1008 Studile I Kmetska hči, vrnjena vsakega gospodinjskega leia na dateli, išie, gložbe radi ararti' steriler. Maslov v. sprav-atfätvo lista. 1002 SSfR8$l@ÌRf tffiOVGC soliden in po- mriratrne starosti, _______ ite»,, mešane stroke, gamo ferirai nlermearai, i£5e primerne «leže, na ji aja kot poslovodja dobrega podjetja. Pristopim tudi kot kompanjon s primeram kapitalem, eventneieo prevzamem dobro idoéo trgovino v najem. Poi ndfee pod „Tigovoe 1004“ na Bpraviiištve Straže. 1004 I. Izdeluje vsakovrstne stroje, kot pelfedeljsk?, tovarniške, stroje za opekarne, za kkfessne tovarne in parne žage. Motorje na bencin in olje. Popravila vsake vrste in vsakega izdelka strojev! Kupnje In vzame v račun vsakovrstne stare stroj®' Risiamo: varenje v svoji lastni tovarni. Izdeluje v stavbinski. obrti : Vsakovrstne štefiiinike, ograje, peči, ključavnice, ter vsa.v stavbeno, stroko ‘------- — 1 spadajoča dela kakor tudi popravila, — — Franj© -Farič, tovarnar, MAM1@R Krells Petra trg št 9, Ma^ašeusko predmestje IPeprej na Pobrežju). 986 V V ZA BOŽIČNA IN NOVOLETNA DARILA! P 988 Priporoča svojo eSiiteo zalego vsa Revrsfnsga 'manufaktarnega blaga, kot'moškega in steuìskéga sukna, b'arhènte, platna, perila, i ška (druka), ksnjst-e odeje, nogavice -—;--------— ------------domačega izdelka itd.-------------- —‘ — ----------- — NARODNA TVRDKA - - RUDOLF MRFERGAL MARIBOR, Korošica cista 1. if poslopju stare gimnazije ilk cerkve su. Sfilzila. Čevlje, đekslenlce <0* iselilo ®Mek® tnžne topbie® potov, kolala, wx»vri tex> apansaso tslagr© kupite M». PP £ tasrapC&lsdi late b Lah. Maribor ■tipg vnä Svoft * šr JVoxronja #1. o&èinstm da mm i»re-selil motorne Hw/«^arH6 traforine ix a teniske ui tir Slorennteo ««I iS ( Vogal tSosposMe Mitre). Če teilte dobre im j»e remi tiioffo x» ooieir«, po meri «elrne, pittino, perito, nogoriee ita. oitib+iie Miroslava NAMŠSšM MA MA Mi tilt, Sloven uho ni ito 19. MHréMtten «ir»«952 'JTorarmsfse orno! Mied, univi ZA ZIMO! se dobi raznovrstno manufakturno blago v največji izberi v VELETRGOVINIMANUEAK TURNEGA BLAGA Karola W0RSCHE, Maribor GOSPOSKA ULICA, Zajamčeno debro blago 1 •• ■ Najnižje cene ! Postrežba točna ! 929 dr. Franjo Jankovič ordinira razen nedelje in praznikov vsaki dan od 11. do 13. ure ess v MARIBORU, Prešernova ulica št, 4/!.—2. Kdor Član S. P. 0. narobi PUBI KOLEDAR Vsakovrstna izbera raznih torbic iz pristnega usnja kakor: Denarnice, tobačnice, listnice, damske in potne torbice, jako pripravne kot božična is novoletna darila 995 priporoča Ivan Kravos, Maribor, ßieksandrova ulica ši 13. „MERKU m VELETRGOVINA Z MANUFAKTURO n Boaoi MARIBOR m BEBaSu Canitarfeva ulita li 1 — (prele fotestlte»,? Cenjenim trgovcem se uljudno naznanja, da m je ustanovila v Maribora prepotrebna veletrgovina, z vsakovrstnim manufakturnim, perilnim, plffiteim. : In kratkim blagom na .debelo: Tvrdka „MERKUR* .si je za prihodnjo peaaiia-dansko sezijo zasigurala največ čeboslovašMi fabrikatov prvovrstne kakovosti, nadalje sklenila z naj večjimi čeboslo vaškimi tovarnami ekskkjsivn©-prodajo za Slovenijo. Tvrdka je ustanovila lastno nakupovalno skladišč© na Dunaja 'za avstrijske m v Pragi' m. feM* , . slovaške proizvode, ■ -■. mi Tvrdka „MERKUR1' si je vzete za nateg®* itera» trgovstvu omoso^ifi nakup blaga iz prva refe Im 'tal® tudi e bližiti draginjo is zate vQutfiu rali «lena gospode trgovce za obilen obisk . ■ ■ ¥xw$: z* Z« LETO najcenejši, se dobijo v Tfsfeasp»! ©m ©irHa ¥ Maribor© i© «t< Žepni bilježni fcoledartok liči® vezai stài® s poštnin® vred E im Skiaiiiii vel«ki kolebaš® za pisarne in urade stane s poštnin® vred 1 US'—. dfib # j® isfcašeu« abranljivo sredstvo proti arinjste boleznim. 1 steHsaisa stane. K 8'—. Dobi se pt Uagdaleoski Iškimi i Maribor B' ». w ♦i Hišni posestniki ira imejiteljl stanovanj se ©poaariajo, da b majo pravice oddaj» ti nobenih sfafflcvaBy.' in ledi sob ne strankam, ako niso preje dobile od stars®-vaajskefja urada saa to potrebnega dovoljenja. Želje gospodarjev se po možnosti upoštevajo, ako Jjü ti predlože stanovanjski komisiji. Na to se opozarjajo zSasfii vsled tega, ker je stanovanjski orad primoran vse stranke,, ki se na lastno pest ' ali samo z dovoljenjem gospodaijsi nselijo, prisilnim potom zopet izseliti, ker dragai® pestasse» delovanje stanovanj -ke komisije brezpredmetno Sila za stanovanja je velika n naj prej e morajo p©Ä streho družine z o