52. štev.
V Kranju, dne 28. decembra 1912.
X1IL leto.
GORENJEC
Političen in gospodarski list
Stane za Kranj z dostavljanjem na doni 4 K, po pošti za celo leto 4 K, za pol leta 2 K, za Nemčijo 4 marke, za Ameriko 2 dolarja. Posamezne *' ivilke po 10 Tin, — Na naročbe brez naročnine se ne ozira. — Uredništvo in apravništvo je t nisi štev. 173. — Izdajatelj: Tiskovno društvo v Kranju. — Odgovorni arednik: Ciril Mohor. — Rokopisi naj se ne pošiljajo prepozno.
Izhaja vsako soboto ob enajstih dopoldne
Inserati se računajo za celo stran 90 K, sa pol strani 30 K, sa četrt strani 20 K. Inserati se plačujejo naprej. Za man;*a oznanila m plačuje za petit-vrsto 10 vin., če se tiska enkrat, sa večkrat znaten popust. — Upravništm naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in norice. — Dopisi naj m izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo.
Prijateljem »Gorenjca"!
V preteklem letu si je .Gorenjec* pridobil tla. Dobil je mnogo priznanja, še celo iz daljnih krajev. Ljudem je ,Gorenjec" všeč, ker prinaša najnovejša, jedrnata in točna poročila o vseh važnih dogodkih. Kdor ,Gorenjca" bere, mu ni treba časa tratiti :n novic iskati po drugih listih. V polemiki prijema »Gorenjec" živo, govori moško, pa ne surovo. Poročila iz državnega zbora so temeljita. V podlistku prinaša mikavne, večinoma izvirne povesti boljših pisateljev. Gospodarski in poučni del lista je hvale vreden. Tudi za zabavo je preskrbljeno. V »Gorenjski knjižnici" se ponatisi« u je jo boljši sestavki. Nabrala se je v 1. 1912. lepa knjiga s 448. stranmi, ki je primerno berilo za ljudstvo.
Tak bo ostal .Gorenjec" tudi prihodnje leto. Če nas bodo prijatelji izdatno podpirali s peresom in kronami, bo še boljši Lepo prosimo zato podporo! Prijatelji, razširite list med ljudstvo!
Naročnina za celo leto znaša 4 K, za .Gorenjsko knjižnico" 3 K.
Veselo novo leto želi
Uredništvo in npravništvo. Za našo pravdo!
Nemcem in Madjarom teče voda v grio. Več kot štirideset let že gospodarijo neomejeno v naši monarhiji. Ko so naše cesarstvo leta 1867. razdelili v dva dela, je Madjare in Nemce vodila misel, da bodo tako lahko vladali nad drugimi narodi v državi. Hrvatov se Madjari niso bali Te bomo že ukrotili, so si mislili. Slovence in Čehe pa naj ustrahujejo Nemci. Na Ogrskem vladaj Madjar, v avstrijski državni polovici Nemec,
Slovenci in Hrvati naj jima lepo služijo: Hrvati Ogrom, Slovenci pa Nemcem!
To je bil lep načrt! Zloben, kakor ga morejo zamisliti le zvijačni ljudje, ki mislijo samo na to, kako bi usužnjili druge, da bi jim delali tlako. In res! Posrečilo se jim je tedaj izvesti ta načrt Ko se je nekako pred petdesetimi leti koval dualizem, niti Slovenci, niti Hrvati niso bili pripravljeni, da bi se bili mogli uspešno postaviti po roba takim nakanam. Narodna zavest med Slovenci je bila tedaj še majhna. Časopisov, ki bi bili ljudi poučili o tem, za kar je tedaj šlo, je bilo pri nas še jako malo. Ljudstvo je bilo o najvažnejših dogodkih slabo poučeno. Po deželi ni bilo nobene trdne organizacije. Pa tudi politična svoboda v državi je bila tako omejena, da volja ljudstva sploh ni prišla nič v poštev. Slovenci so imeli tedaj mnogo manj poslancev, kakor jih imajo danes. Po naših mestih je vladala nemškutarija.
Hrvati bi bili tedaj lahko nekoliko bolj odločno nastopili za svoje pravice. Prvič jih je več, kakor Slovencev. Dragic pa je bila že tedaj njih narodna zavest mnogo bolj razvita, kakor pri Slovencih. V duši hrvaškega naroda žive že od nekdaj spomini slavnih dogodkov iz narodne zgodovine. Leta 1848. je Jelačič z zmagovito armado udaril na Madjare in jih premaga), da so se morali pokoriti vladarja, proti kateremu so se malo prej spontan*. A če so imeli Hrvatje že od nekdaj hrabre vojskovodje, dobrih državnikov niso imeli. Vkljnb svoji moči si niso znali pridobiti vpliva na merodajnih mestih in vsa njihova prizadevanja so ostala brez vspeha. Brez njih so Nemci in Madjari sklenili, da se Avstrija razdeli v ogrsko in avstrijsko državno polovico, in sicer
tako, da so Hrvatje ostali pod Ogrsko, Slovenci pa pod avstrijsko državno polovico.
Od tedaj so Hrvatje in Slovenci ločeni. Kakor so Nemci in Madjari računali že naprej, tako se je zgodilo. Madjari so od tega časa strašno mogočni postali. Tako mogočni, da z nogami teptajo vso pravico na Hrvaškem. Nekdaj ponosna hrvaška država je postala kakor kaka podjarmljena dežela, kjer vladajo tujci, ki gledajo samo na to, kako bi iz nje potegnili čim največji dobiček. Deželnega zbora ni in Hrvatje ne morejo niti protestirati, ko vidijo, da se jim gode največje krivice. Madjari so Hrvaško popolnoma iz.-esali. Ljudstvo je obubožano. In čez opostošeno in zanemarjeno Hrvaško silijo Madjari do morja. Največje primorsko mesto na Hrvaškem, Reko, so Madjari odtrgali od Hrvaške zato, da vsa trgovina, ki gre skozi Hrvaško, služi samo madjarskemu blagostanja.
In Slovenci! Ločeni od Hrvatov smo od tega časa popolnoma prepuščeni nemškemu nasilja. Kakor Hrvati, tako bivamo tudi Slovenci ob morju. Naša trgovina bi se lahko imenitno razvijala. Trst, največje trgovsko mesto v Avstriji, bi lahko Slovencem prinašal zlate denarje, ko bi nam ne bili povsod na poti Nemcu V državi Slovenci nimamo tolike moči, da bi mogli uspešno varovati svoje koristi. Vlada povsod podpira Nemce in tako vidimo, da so vse prednosti naše zemlje izrabili Nemci v svojo korist in nas povrhu še usužnjili svojim sebičnim namenom. Najnavad-nejših pravic v Avstriji doslej nismo mogli doseči Nimamo niti svojega šolstva, niti svojih sodišč. Povsod ima Nemec prednost pred Slovencem.
Od tega časa, kar se je sklenil nesrečni dualizem, Slovencem režejo kruh Nemci, Hrvatom
PObUSTEK.
Abstinent.
Črtica.
V prijaznem selu na Gorenjskem so sedeli v »ostilni okrog čveterooglate mize mogočni vaški veljaki in se razgovarjali o vojski, o draginji in o domačih novicah. Svetli žarki zahajajočega solnca so še enkrat posijali skozi okno in za-lesketali po mizi, ki je bila z žganjem namočena. Krčmar Zgaga ni mnogo govoril, zamišljeno je zrl predse, potem pa je potisnil klobuk nekoliko postrani.
.O, to je vrag!" je začel govoriti krčmar. .Če nimaš ljudij, ničesar ne prodaš, če pa so, je pa že kak nerodnež vmes. Ko bi vsaj vsakdo pošteno plačal! Že vsa vrata so pokrižana s samimi dolžniki 1 In s pijanci se ukvarjati vse žive dni in še gledati, da se komu ne zameriš! Bom že poskrbel, da mojih sinov nobeden ne bo krčmar. — No, kovač, kaj pa je s teboj?"
„Vse bom prodal!" odgovori kovač, majhen mož, precej obilnega telesa, sedeč pri sosednji mizi. Prebudivši se iz dremanja, udari po mizi, da odskoči posodica z žganjem, stoječa pred njim.
.Le tiho!" ga zavrne Zgaga. .Saj veš, kje so naša vrata!"
Drugi pivci postanejo malo pozorni. Ko so pa spoznali, da se ponavlja le stari prizor, so nadalje razpravljali o novi šoli, ki bo stala mnogo denarja, o potrebi novega vodovoda in gasilnega društva. Gosti, sivkasti dira se je valil po nizki sobi, katero je razsvetljevala mala petrolejka.
»Vse bom prodal!" začne zopet kovač dopcvedovati Zgagi. .Stari pa dam, kar ji gre
po postavi, potem pa naj se pobere, kamor hoče. Kar čez dan prislužim z mehom in kladivom, vse hoče zvečer imeti. Če ji pa ne dam, so pa vsi križi na strehi. Človek se poti in dela kot črna živina, da bi si pa zvečer ne smel privoščiti ene merice ali pa dveh, tega Bog ni dejal. — In da bi moja žena hlače nosila! Hm! Še danes bom vse prodal!"
,Ti se le ustiš!" zavrne ga krčmar, stopajoč samozavestno po sobi. Kolikokrat si že prodajal, kadar ga je bilo nekoliko preveč! Če boš tako delal, ti bodo že drugi kmalu vse prodali"
.No, koliko pa daš za vse skupaj? — Spat bom pa hodil na tvoje svisli."
.Beži, beži, kovač, jutri Ti bo pa žal! — Le lepo k počitku pojdi!"
,Še eno merico, pa še ne gremo!"
.Oče, le ubogajte, saj ga je za danes zadosti !" se oglasi med tem krčmarica, ki je pri odprtih durih poslušala te pogovore. .Veste, kar je po pravici rečeno, pa je! Vaša žena je prav pridna in varčna gospodinja, da malo takih. Bogu bi morali biti zanjo večno hvaležni, ne pa je nositi po zobeh. Vsi pametni ljudje se Vam smejejo, ker ste tak--"
.O, te ženske! Tako držite skupaj kakor Judje, ki so Kristusa križali. Najrajši bi videle, da bi se vsi moški zapisali v družbo treznosti." Zadnje besede je izgovoril s pojemajočim glasom, potem je nagnil težko glavo in zaspal . ..
Gostje so med tem odhajali, drugi zopet prihajali. Zgaga je tekal v klet po pijačo, krčmarica pa se je sukala krog loncev, privzdigovala, pokrivala, gledala, če bo že kmalu kuhana večerja in ni opazila, da je sedla na nizki stoiec k ognjišču suhljata oseba. Bila je žena kovačica.
.Ali ste Vi tukaj, mati?!" vzklikne začudeno krčmarica, ko zagleda soseda
.Nisem mislila priti, ker je že tema, pa sem le prišla. Prosila sem moža, naj mi da nekaj krajcarjev za vsakdanje potrebe, pa mi je pokazal hrbet in odšel k Vam. To so križi in težave na tem svetu, če nima človek otrok, ima pa dedca pijanca za pokoro! Oj, to žganje!"
.Le potolaženi bodite!" pristavi krčmarica. .Kadar k nam pride, se zanj ni bati. Mi dobro vemo, koliko ga prenesejo njegove noge. Kadar ga ima zadosti, ga ne dobi več, ko bi ga tudi z zlatom plačal, potem seve vpije, kome, razsaja, prodaja, drugi dan mu je pa žal. — .Pijanec se izpreobrne, kadar se v jamo zvrne, ali pa, če postane abstinent," so djali v nedeljo naš gospod kape lan v izobraževalnemu društvu. Znabiti se bo tudi Vaš zapisal med abstinente."
Zadnje je i z pregovorila Zgagovka s smehljajočim glasom, tako da njena soseda ni vedela na to kaj odgovoriti.
Kovačica je pogledala v sobo in proti svojemu možu zaklicala na ves glas:
.O, ta peklenska pijača!"
.Žena, peklenska kača!" se oglasi kovač, ki se je bil med tem prebudil iz sladkega spanja.
.Ti nisi prav dobro slišal," začne žena bolj mehko govoriti, .jaz sem le djala: žganje je peklenska pijača. — Dobra žena pa je božji dar."
.Če je pa tako, pa le sem sedi in me malo počakaj!"
Gostje so polagoma zapuščali Zgagovo gostilno. Tudi kovač in njegova žena sta kmaln odšla v najboljšem soglasja, bledi mesec jima je razsvetljeval pet do domače hiše.. •
pa Madjari. In ta kruh je pičel. Ta kruh je grenak.
Nevolja radi tega narašča med Slovenci in Hrvati. Vedno bolj raste v njih zavest, da se jim godi k.ivica Naše dežele ob morju niso zato tuk?j, da se okoriščata z njih bogastvom Nemec in Madjar. Naša zemlja dcnašaj dobiček nam, ki bivamo na njej. Čemu smo hlapci drugih, ko bi lahko bili svobodni enakopravni državljani Nemcem in Madjarom! Mar morajo biti v naši državi tlaČitelji in tlačeni? Ali ne zahteva korist države, da smo Slovenci in Hrvati ravrfo tako spoštovan in ugleden narod, kakor vsaka druga narodnost v državi?
Slovenci in Hrvati smo eden najvažnejših avstrijskih narodov. Sedem milijonov nas je. Zemlja naša je ob Adrijanskem morju. Kaj bi bila Avstrija brez nas? Kakor hitro bi Avstrija izgubila nas, prenehala bi biti velesila. To mi dobro vemo, zato pa ne maramo več tlačaniti drugim.
Slovenci in Hrvati zahtevamo, da se naše zemlje združijo, da se celokupnemu našemu narodu dajo vse pravice, ki jih uživa vsak svoboden narod. Kar je za Nemce prav in zaMadjare, mora biti prav tudi za nas. Zmage Srbov naših bratov so pokazale, da Jugoslovan ne mara tlačaniti nikomur. Svoboda za vse! Kar so si priborili junaški Srbi v boju s Turki, to hočemo Slovenci in Hrvati doseči v Avstriji. Zato se bomo borili s svojimi poslanci z vsemi postavnimi sredstvi, saj vemo, da boj za naše pravice je boj za obstanek naše države, ki bo, dokler traja nemško-madjarska nadvlada, v vedni nevarnosti. Mi hočemo svoboden jugoslovanski narod v svobodni in močni Avstriji. V. M.
DOPISI.
Iz Radovljice. Res žalostne božične praznike je imela letos daleč po Gorenjskem znana Cajhnova družina z Lancovega. Drugi dijaki so se vračali zdravi in veseli domov na božične praznike v krog svojih starišev, Cajhnovega Jožka, ljubljenca vse družine, pa so v nedeljo dne 22 decembra pripeljali mrtvega na počitnice. Pokojni Jožko Zupane je Študiral v Kranju šesto šolo in je bil povsod zelo priljubljen. V vseh šolah je bil večinoma odličnjak. Pred par tedni je nenadoma hudo obolel v Kranju, od tam so ga prepeljali v ljubljansko bolnico, kjer je na posledicah operacije umrl. Ko je dober teden po operaciji ležal v bolnici, ga je med tem časom hodila
danzadnevom obiskovat nad vse skrbna m dobra mati. Jožko je tolažil mater z upanjem, da ozdravi in da postane duhovnik. Bil je idealen, nepokvarjen in globokoveren mladenič. Dne 22. decembra so pripeljali njegovo truplo iz Ljubljane na radovljiški kolodvor. Pretresljiv je bil trenutek, ko so krsto vzeli z železniškega voza in jo položili na domača tla. Vse je ihtelo. V obilnem številu zbrani dijaki iz Kranja so zapeli par žalostink. Nešteto ljudstva, odličnega in priprostega, je pokojnemu izkazalo zadnjo čast na potu na pokopališče. Truplo blagega mladeniča počiva v domači zemlji, duh njegov pa uživa sveti božični mir pri nebeških jaslicah...
Iz Idrije. Tukajšnje veteransko društvo je imenovalo predstojnika našega rudnika, dvornega svetnika Billeka, častnim članom. Stekel si je zaslug osobito s tem, da je posredoval pri ministrstvu, ki je naklonilo svote, da so si omisbli novi in :^ri člani uniforme, katere so potem mesečno v malih svotah poravnavali. Društveni tajnik g. Štefan Pečirer je napravil sam diplomo. Bila je na ogled nekaterim strokovnjakom, ki so hvalili umetno koncepcijo in silno natančno izpeljavo. Delo je presenetilo tudi Jvornega svetnika, ki je v tem oziru veščak. Ko je g. svetnik kazal vrline risarijr tudi v malenkostnih potezah, so polile solze risarja, ker je videl, kako se upoštevata trud in talent. Ko so veterani imeli sedaj veselico, je novi član pri vstopnini se izkazal s stotakom.
Politični obzor.
Slovensko vseučilišče. Italijanski in nemški listi so prinesli .Slovenčevo" izjavo, da Trst ni primeren za italijansko fakulteto, ker je jezikovno mešano mesto, in da naj se italijanska fakulteta ustanovi na Južnem Tirolskem, obenem pa napravi tudi slovensko vseučilišče.
Dunajski župan. V meščanskem klubu na Dunaju so imeli za poizkušnjo volitev novega župana. Bivši minister dr. Rihard Weiskirchner je dobil od 112. glasov 89, podžupan dr. Porzer je dobil 22 glasov. Gotovo je menda, da bo on boljši župan, kakor njegov prednik. Tudi podžupan dr. Porzer je odločno katoliški mož. Dr. Weiskirchner je bil dne 23. t. m. izvoljen za dunajskega župana s 126. glasovi. Od 155 oddanih glasov jih je dobil dr. Weiskirchner 126. Lepo je, da se je novi župan v prvem govoru spominjal dr. Luegerja, Čudno se je pa slišalo, ko je rekel, da se bo držal načel nemško krščanskega svetovnega naziranja.
Komisar Čuvaj je zapustil Zagreb in odpotoval na dopust na Semering. Listi trdijo, da se Čuvaj ne bo več vrnil na svoje mesto. Dr. Karol Unkelbausel je bil imenovan za sekcij-skega šefa notranjih zadev pri hrvaški deželni vladi. Gotovo bo Čuvajev padec pospešil odločni nastop hrvaškega slovenskega kluba na Dunaju.
Minulo je nekaj tednov. Slučaj je nanesel, da se je v kovačevi bližini naselil mlad, nadebuden kovač, ki je izvrševal svojo obrt v splošno zadovoljnost in po nizkih cenah. Naš znanec se je pričel bati, da bi mu njegov tekmec ne prevzel vsega dela, postal je nenavadno priden, da ni imel časa misliti na gostilne. Zvečer je ostajal redno doma, skratka postal je vzor 'reznega in skrbnega obrtnika. S svojo boljšo polovico je živel v miru in ljubezni, da so se vsi čudili njegovemu izpreobrnjenju.
Domači gospod kapelan je pričel nabirati člane za novo družbo treznosti. Le par oseb se je zanimalo zanjo. Meri prvimi pa je bil naš kovač, ki je obljubil popolno zdržnost. — Ali pa bo ostal stanoviten? Znabiti bo — — — _ Fr. Pmrsie.
Peter Hicinger,
Ob stoletnici njegovega rojstva predaval Peter Bohinjec
v druitvu sv. Jožeta v Tržiču. Konec.
11. Mož trpljenja.
Prva kaplja, ki je padla Hicingerju v kelih trpljenja, je priletela z literarnega polja. Ko se je Hicinger poizkusil v boju z Levstikom radi kritike, ga je ta neusmiljeno napadal in .klestil po njem*. Ko je bila slovniška pravda prekinjena, se je Levstik v pesmih znašal nad Hicin-gerjern in mu odrekal popolnoma vse zasluge za Slovenijo ter je v nič deval vsa njegova dela na slovstvenem polju. Tega pa Hicinger ni zaslužil. Bil je mož, kakršnih je imela Slovenska takrat zelo malo. Celo nasprotniki so priznali, da je bil Hicinger učen in za omiko slovenskega naroda na vsako stran skrben. .Kolikor se je Hicinger preveč upal, to je šlo na rovaš očeta Bleivveisa. Sicer pa se je izpolnila beseda Hicin-gerjeva, da se tudi vse Levstikove trditve ne bodo sponesle. Levstik res sam ni bil nikoli zado-
voljen s svojim jezikom ter je do starosti vedno izprerainjal svoje nazore in prenarejal svoj jezik.
Druga kaplja, ki je kanila v Hicingerjev kelih trpljenja, je bil njegov nasprotnik pri ljubljanskem kapitlu, nemškutar Jurij Zavašnik, kanonik in škofijski šolski nadzornik. Hicinger je prosil za več fara, pa je vselej propadal. Skrbel je zato Zavašnik, kateremu je Hicinger večkrat kaj neljubega povedal. Prosil je za profesuro v bogoslovju, ali Zavašnik je dosegel, da je dobil profesuro njegov dobrovski rojak dr. Poklukar. Tudi za kanonikat je prosil, pa je ravnotako propadel. Ti neuspehi pri kompetencah so užalili moža , ki je služboval daleč od mesta in prometa in si je želel primernejše službe za svoje delovanje. Škof Wolf se je tudi izrazil: .Hicinger naj piše.1- Za tretjo kapljo bolesti so poskrbeli Podlipo njegovi tovariši. Ko je bil že dekan v Postojni, je vlada odstavila vipavskega dekana Grabrijana od šolskega nadzorstva ter poverila ta posel Hicingerju. Ta je proti večini duhovnih tovarišev sprejel čast šolskega nadzornika, da je tako med dvema zleraa izvolil manjše zlo. Proglasili so ga vsled tega za vladnega kimavca in ga zbadali v vsaki družbi. Začel je misliti, da ga vse preganja, umikal se je tudi duhovski družbi in postal črnogledec.
Ko je bil Hicinger dekan v Postojni, je bil sicer zadovoljen in posebno rad je zahajal v Trst, koder je imel svoje prijatelje, namreč škofa Legata, prosta Verneta in dve sestri benediktinki. Ali kanila je v kupo njegovega trpljenja nova, grenkejša kaplja. Tista leta so se Slovenci pro-bujali na narodnem polju in snovali povsod .Čitalnice". Ko so postojinski narodnjaki sprožili to misel, bi bil Hicinger takoj pripravljen kot član pristopiti k .Čitalnici", vendar je trdil z večino svojih tržanov, da se stara nernškutar-ska kazina ne sme porabiti za .Čitalnico*. Vsled
Mir med Avstrijo in Srbijo. Ni se posrečilo nemškim listom, da bi bili nagnali Avstrijo v boj proti Srbiji. Nevarnost je odstranjena. Srbski kralj je v Belgradu sam nastopil za mir in ko je bil dne 23. t. m. srbski poslanik Jovanovič pri cesarju Francu Jožefu v avdijenci, ga je cesar prav ljubeznivo sprejel. Srbski ministrski predsednik Pašič je šel k poslaniku Ugronu, da se je stvar glede Prochaske popolnoma uravnala. Z vsem tem je zadovoljna tudi Rusija. Srbija se bo sicer Draču odpovedala, dobila pa bode pristanišče v Medui, Avstrija pa prejme trgovske ugodnosti na Balkanu. Žalostni uspeh nemške politike je, da je Avstro-ogrsko priprava za vojno stala poldrugo milijardo kron. Nemce je sram, ker so dosegli tako grozovito blamažo in zato se ne morejo pomiriti. Zahvalijo naj se Prohaski.
Jezuitska postava dela med katoličani na Nemškem veliko vznemirjenje. Nemški zvezni svet je namreč v seji dne 28. novembra sklenil izjemne postave zoper jezuite in njihovo delovanje. S tem je hotel ustreči protestantom. Prepovedal je jezuitom vsako versko in duhovniško delovanje, ki se tiče drugih ljudi, kakor tudi pouk o veri. Jezuiti tudi na shodih ne bodo smeli več nastopati in govoriti o verskih vprašanjih. — To je hvalisana nemška svoboda! Vsak rokovnjač in anarhist sme nastopati in govoriti proti veri, le katoliški duhoven, če je vstopil v Jezusovo družbo, ne sme izvrševati svojega poklica in svojih dolžnostij, duhovnik ne sme govoriti javno o veri niti v cerkvi, niti zunaj cerkve.
V francoski zbornici je izjavil ministrski predsednik Poincare, da so Francija, Rusija in Anglija glede Balkana popolnoma sporazumljene in da med Anglijo in Francijo ni bilo še nikoli takega prijateljstva, kakor je sedaj. Pohvalil je modrost in zmernost srbske vlade in omenil, da bode Francija z vsemi močmi delala na to, da se doseže mir. Mladost in podjetnost balkanskih narodov, napake turške oprave in slabost berlinske pogodbe, vse to je nujno zahtevalo izpremembe na Balkanu.
Pri Lipskem bodo danes položili temeljni kamen za novo rusko cerkev, postavljeno v spomin, da je pred 100 leti padlo ondi 20.000 ruskih vojakov. Prišel je k slavnosti v Lipsko ruski vojni minister Suhomlinov in več drugih dostojanstvenikov.
V Lizboni na Portugalskem so anarhisti postavili sedanjo vlado. Ker so se je pa že naveličali, so sklenili jo strmoglaviti. Vlada je bila pa pravi čas o tem obveščena in se je dobro pripravila, zato so zarotniki svoj naklep za sedaj popustili.
Atentat na indijskega podkralja. Ko je
indijski podkralj lord Hardinge na slonu s sijajnim spremstvom iz Kalkute jezdil v novo prestolnico indijskega cesarstva Delhi, je nek atentator s strehe neke hiše vrgel na podkraljevega slona
tega je prišel v nemilost pri mladih Slovencih in proglasili so ga kazinota in nemčurja. Hicinger se je v »Laibacher Zeitung" zagovarjal in Mladoslovence dobro oklestil. Koroški »Slovenec" ga je prijel ostro: «... Žalostno, da se tako izgubi slovenski pisatelj, ki je svojemu narodu že dosti koristil, bil v prejšnjih časih med našimi prvimi možaki, sedaj se pa tako poniža, da pisari v nam sovražnem listu in nas
sramoti---Škoda za tako učenega moža!"
Uredniku župniku Božiču je baje dal informacije Hicingerjev kapelan.
Hicinger je bil mož treznega mišljenja in umel je skoro vselej na pravo struno zadeti. Vendar pa je bil v tistem kazinarskem slučaju preobziren in kot zaveden in dalekoviden rodoljub bi bil moral nastopiti v prilog manjšine. Da se je zagovarjal v nemškem listu, je bilo naravno, ker koroški .Slovenec" ni hotel sprejeti Hjegove obrambe. Ali da bi bil Hicinger nemškutar, ne moremo trditi. Dasi je imel svoje naziranje, je ljubil svoj narod in mu je bil zvest do konca. Celo njegova nečakinja v svojem popisu Hiclngerjeve rodbine pravi, da je bil Hicinger za narod ves vnet. Njegov značaj branijo njegova dela in v »Novicah" piše: »Veliko prijateljev Slovenije bi se še pokazalo, ki jih zdaj nem-škutarje kličejo, ako bi nekateri Slovenci, ki so se lani še Slovenije sramovali, letos ne bili naenkrat tako srditi oznanovalci slovenščine ... Moj namen ni drugega, nego to, da bi se slovenski rojaki med seboj razumeli in ne eden drugemu mislij podtikovali, kakeršnih večidel nimajo."
Hicingerju je beseda »nemčur" zagrenila življenje, umikal se je družbi in najrajši je posedal doma in čital. Dostikrat je rekel svoji sestri s solzami v očeh: »Skrbi in ujede me bodo končale."
priloga „Gorcnjcu" Štev. 52 »z 1.1912.
bombo. En podkraljev sluga je bil ubit, podkralj ranjen na rami, njegova soproga pa je ostala nepoškodovana.
Proti trializmu piše v »Reichsposti" državni poslanec dr. Schöpfer. Pravi, da bi ž njim napravili v Avstriji iz dveh nesreč tri nesreče. Mnenja je, da bi Avstro-Ogrsko rešil težav 'e centralizem, ki bi se nekoliko oziral na narodnosti. Jugoslovane v Avstriji > auraniči, da se pečajo s sanjarijo velikosrbskega kraljestva. — Nemci so vsi jednakj: dokler more, stiska, kadar se mu kdo več ne pusti, pa sumniči.
Konzul Prochaska je pripravljal polje za avstrijske interese v Stari Srbiji, preden so jo zasedli Srbi. Srbom ni bil prijazen. Ko je ob zasedenju Prizrena prišel ž njimi zelo navskriž, so mu začeli delati krivice: ovirali so njegovo poslovanje in zvezo z vlado, odprli nekaj njegovih pisem in po katoliškem samostanu, kjer ima Avstrija Protektorat, stikali za orožjem. Naši Nemci, ki so na vsak način hoteli imeti vojno, so že davno prej izvedeli, kaj je bilo, pa nalašč niso hoteli povedati resnice, ampak so se delali, kakor da se ne more orProchaski nič izvedeu". Med tem časom so trosili laži in hujskali na vojno. Avstro-Ogrska je mobilizirala in ta komedija nas sedaj stane vsak dan štiri milijone kron. Ko je bila nesreča gotova in je še Rus odjenjal, sta se pa avstrijska in srbska vlada zaradi Pro-chaske mirnim potom poravnali. Tako je prišlo, da so naši interesi m Balkanu slani in pavspehi negotovi.
Nemci zopet dobivajo sapo. Albanija dobi popolno samostojnost. Srbija se bo morala zadovoljiti z malim trgovskim pristaniščem na Adriji. Vse to Nemce veseli. Najbolj -jih pa veseli, da so s Prohasko mogli svet vzemirjati in vzroke za mobilizacijo, ki bo nekaj kron stala, dobiti. S tem, pravijo, da je »vse rešeno". Eno, kar bi bilo, je to, da bi avstrijska diplomacija spravila Srbijo v svojo službo in odvrnila od tega, da bi bila predstraža Rusije. Potem bi nemška industrija in obrt radi oddajali na Balkan svoje izdelke. In vse to so Nemci hoteli doseči s silo.
Brezverstvo se širi po Nemčiji med protestanti, ker sedela zato propaganda. V kratkem se jih bo za »konfessionslos" proglasilo več tisoč po Nemškem. Gor naj bi šli prid igo vat evangeijski pastorji, ki delajo zgago po naših katoliških deželah.
Za dedščino Turčije gre zdaj pravda med državniki Evrope. Najprej dela težave vprašanje, koliko naj se turška meja umakne proti Carigradu. Na konferenci v Londonu so Bolgari zahtevali, da naj gre nova meja od Rodosta joa Čorlu, Strandžo in Malatro, odkoder bi bilo do Ca-taldže še 80 km. Turki so pa pripravljeni odstopiti Macedonijo in del Tracije, vendar tako, da b« šla meja od Egejskega morja ob reki Marici gor do Drinopolja, ki bi ostal turški, potem proti Črnemu morju na Ergene in Midijo. Rusi hočejo napraviti posredovalni predlog, da naj namreč
Prišla je za Hicingerja zadnja kaplja britkosti. Meseca avgusta 1. 1867. se je odpeljal kot okrajni šolski nadzornik po dekanatu na šolske izkušnje. Na Razdrtem si je spotoma ogledal neke razvaline. Pa je pri skoku čez jarek padel tako nesrečno, da se mu je bolezen kila, ki ga je mučila že 27 let, znatno shujšala. Vendar je še ves teden obiska-val šole. Ko se vrne dne 28. avgusta domov, obleži. Pokliče iz Ljubljane dr. Fuchsa, ki ga operira. Ali izgubil je preveč krvi in dal se je prevldeti. Vsled groznih bolečin poprosi, da ga polože na gola tla, upajoč, da mu odleže. Izdihnil je tako svojo dušo v naročju svoje sestre Elizabete dne 30. avgusta 1. 1867.
Kronika postojinske župnije pravi, da je »veliko prezgodaj umrl". Koliko bi bil lahko še koristil svojemu narodu ta učeni in vsestransko sposobni mož! Pozabljen je ležal na postojinskem pokopališču. Saj [t še njegovo zgodovinsko osta-lino Dimic uporabil v svoji zgodovini Kranjske, ne da bi navedel vhr Hicingerjevega truda. Šele čez trideset let so mu njegovi častilci postavili nagrobni spomenik.
Mi pa ohranimo hvaležen spomin temu možu dela in trpljenja. Smrt je pretrgala in utopila njegovo trpljenje, njegova dela pa ostanejo zapisana in začrtana v srcih hvaležnih rojakov. Neprikupen je bil njegov osorni obraz, trda njegpva beseda, pikro njegovo peno, toda, srce njegovo je bilo ognjevito, zlato, polno ljubezni do Boga in domovine, um njegov je snoval širne načrte in globoke poteze, njegova volja pa je bila izraz značajnega Gorenjca. Vzgleduj se, mladina, nad veseljem, ki ga je imel Peter Hi* cinger do dela, mi pa okušamo ž njim kelih trpljenja ob stoletnici njegovega rojstva. Bil si uzoren mož, učen rojak, delaven rodoljub — Peter Hicinger! Zato tvojemu spominu slava I
Turčija ohrani Drinopolj, ali ondotno trdnjavo morr porušiti, ker bi Bolgari močne tHjnjave ne trpeli za svojim hrbtom. Turki pa nočejo v nič privoliti, ampak zavlačujejo pogajanja,">ker1 vedo, da že ne morejo veliko dežel v*č izgubiti, kakor so jih doslej. Nadejajo se tudi, da bi jim pri novih homatijah priskočila kakšna velevlast na pomoč. In če bi Turki tudi iigubili Carigrad, bi se druge države zaradi njega sprle in steple, kar bi Turkom zopet le koristilo.
Mirovna konferenca v Londonu. Turški delegati se niso hoteli sprva pogajati z Grki, ker ti niso podpisali premirja. Dne 23. t. m. je pa turška delegacija izjavila, da je pripravljena pogajati se z Grki, ako se dovoli preskrbljenje Drinopolja z živežem. Slovanski delegati so pa rekli, da to vprašanje ne spada semkaj, ker se je rešilo že ob času, ko se je premirje sklenilo. Potem so turški delegati odgovorili, da »morajo poprašati svojo vlado. Turki hočejo na vsak način posvetovanja zavlačevati, balkanski poslanci pa žele zadevo hitro rešiti.
Konferenca poslanikov v Londonu je rešila vprašanje glede jadranskega pristanišča in samostojnost Albanije. Srbska vlada se je uklonila sklepu poslanikov.
Iz Skadra so Turki napravili izpad. Ker jih Črnogorci niso mogli zapoditi nazaj, so šli nad nje Srbi. Vnela se je huda bitka, Iti Je trajala dva dni. Srbov je padlo mnogo, Turkov pa še veliko več. V Belgradu je velika nevolja, ker Turki v Skadru že nočejo mirovati.
Boj med Grki in Turki. Dne 19. t. m. so Grki zasedli Korico ter prelaza Zagoni in Morova. Turki so zbežali proti jugu. — Na otoku Mytekmi so se Turki udali, Grki so prepeljali v Atene 1700 turških vjetnikov.
Kakšen razloček je med katoliškim in med neodvisnim ali naprednim kmetom? Ljubljanski skriti izdajajo za kmeta neki tednik, ki se imenuje »Slovenski Dom". Večina tega Hsta je napolnjena z napadi na duhovne, za kmeta koristnega berila ta list ne prinaša. Zato ga pameten kmet nobeden ne naroči, ampak k večjemu kak pijan barabon.  Ljubljanskim liberalcem to prav hudo de, da ga pravi kmetje nočejo naročati. Vsled tega večkrat bobnajo po »Slov. Narodu", da naj za list naročnino pošljejo ljubljanski liberalni trgovci in uradniki, da bi ga potem lahko brezplačno metali med kmete. Iz tega se vidi, kako čeden mora biti ta list, ker ga tako ponujajo. V zadnji številki je »Slovenski Dom" (nekateri mu pravijo .Svinjski Dom", ker hoče delati z našo vero, kakor svinja z mehom), svojim bravcem za Božič razložil, kakšni možje so neodvisni ali napredni kmetje in v čem se razlikujejo od »klerikalcev" ali »naprednjakov", to je od katoliških kmetov. »Slovenski Dom" pravi v članku, da se klerikalec loči od naprednjaka v tem, da visi (klerikalec namreč) na nazorih, ki so zastarani, ki so imeli pomen in smisel v že davno preteklih časih in razmerah, in na nazorih, ki sploh niso bili nikoli pravilni. Da s temi besedami člankar ne misli na gnoj, ali živino, ali kakšno gospodarsko vprašanje, glede katerega bi se kmetje ločili v dve stranki, je samo-obsebi umevno in ni treba nobenega dokazovanja. Člankar misli tu katoliške nazore, misli resnice naše vere, zato je dal članku naslov »Naš Božič". Hoče pa reči: Božič naprednih kmetov obstoja v tem, da se na ta dan ne misli na rojstvo Izveličarjevo in pa na tiste nauke, katere je Izveličar prinesel, ko je prišel ljudi odrešit, kakor delajo katoličani, kajti vse to je zastarano, je izgubilo pomen in smisel, ati pa ti nauki sploh nikoli niso bili pravimi Da bi nihče ne dvomil, kaj liberalni škric v svojem spisu hoče reči, pa piše naprej: O Božiču praznujemo »rojstvo Gospodovo". Zadnji dve besedi je dal pisatelj pod ušesca in je hotel s tem naznaniti, da je vrgel katoliško resnico o Gospodovem rojstvu med zastarane fabole. Zato pa v članku nadalje želi kmetom, da bi se iznebili teh — kakor on pravi — starih predsodkov m oblačnih neizpolnjenih nedosežnosti. Stari predsodki so liberalnemu škricu katoliške verske resnice, in oblačne, neizpolnjene nedosežnosti imenuje katoliški nauk o plačilu na onem svetu. O teh rečeh tedaj si »Slovenski Dom" še ne upa govoriti prav jasno, ker ve, da bi se njegovi čitatelji zgražali in list S studom proč vrgli, ako bi člankar natanko razložil svoj brezverski katekizem. Napredni in od ljubljanskih škricev odvisni kmetje, ki dobivajo »Slov. Dom", ao tedaj letos za Božič prejeli kaj kisle potice. Vsak pa lahko spozna, da ni nič čudnega, če »Slov. Dom" najraje napada katoliške duhovne, oznanjevalce prave vere. Pri priliki bomo še potegnili »Slov. Domu" krinko dol, če ne bo nebal sleparit*.
Primankljaj v Ljubljani. Kranjska dežela ima v proračunu primankljaj. Ljubljanski liberalci: so gnali zaradi tega velik šum, češ, da finančni minister dr.Lampe ne zna gospodariti. Zahtevali so povišanje naklad, pa ne zavoljo tega, ker bi jih radi plačevali, ampak zato, da bi potem lahko kričali o „zapravljivih klerikalcih, ki naklade zvišujejo". Pri volitvah bi seveda to bob-
nanje dobro služilo. Zdaj je pa prišel vrag vmes. Ljubljana, kjer Žap&rttije 'ar. Tavčar in kShor se stekajo denarni vrelci iz cele dežele, je sama na bobnu. Za praznike je .Slov. Narod" prinesel mastno in razprto tiskano vest, da je velik primankljaj v proračunu mestne občine neizogiben in da se bo nekaj mesecev v imaričnem ddseku še študiralo, če bo mogoče obvarovati se povišanja občinskih doklad. Župan dr. Tavčar je rekel pri seji: »Priznavam, da [e imel odsek res premalo časa za razmotrivanje te hf btTo mogoče tega dela izvršiti. Zato sem mnenja, da je umestno, da se proračun takoj zopet vrne odseku, ki naj ga temeljito predela." — Levi kruncajo!
Preskrba ubožcev na Kranjskem. Na Koroškem bodo z novim letom začeli plačevati veseličarji nov davek v ubožno blagajno. Plačevale se bodo od raznih predstav in zabav vsled novega deželnega zakon« za siromake precej visoke pristojbine. V kranjski deželi bi bilo prav potrebno, da se uvede podoben davek. Ljubljanski plesavci bi marsikatero predpustno nedeljo z nekaterimi tisočaki razveselili Ubožce, pa-tSdi po deželi bi avtomati in fazne prireditve dale kaj lepe svote. Vendar bi pri sedanjih razmerah vsi ti tisočaki, ki bi prišli od športa in veselic v ubožrte blagajne, ubožcem malo koristili. Nič ne rečemo preveč, ako trdimo, da bi najmanj polovico tega denarja šlo za špirit. Sedanja občinska preskrba ubožcev je pri nas pod vsako kritiko. Zadeva nujno potrebuje preureditve. Osnujejo naj se občinske ubežnice, in sicer za več občin skupaj, kajti male ubožnice niso zmožne življenja. V teh ubožnicah naj siromaki dobivajo potrebno delo in popolno oskrbo. Prepove naj se pa potem z vso resnobo tisto vlačuganje od mesta do mesta, od vasi do vasi, ki sedaj premožnejše mnogo stane, nikomur pa ne koristi. Upamo, da bode čili gospod deželni odbornik dr. Pegan v tej zadevi kmalu zastavil svojo veljavno besedo.
Ubogi dolžniki I Piše se nam s kmetov: Hranilnice  in  posojilnice   dvigavajo obrestno mero pri hranilnih vlogah za pol odstotka, ati 50 v pri 100 K- Srečni ljudje, ki hranijo v skrinjah kako hranilno knjižico, ti bodo s tem pač zadovoljni. A kaj bo z dolžniki ? Zanje bo to slabo   novoletno  dari'.o.  Le  redki so kmečki gospodarji, ki ne vedo, kaj se pravi obresti plačevati. Težko bodo kmečki dolžniki večja bremena zmagovali. Nekdaj je veljalo 100 kg lanenih preš 18 K, sedaj pa veljajo 23 ali 24 K. In koliko mora gospodar denarja pripraviti, da za silo obleče in obuje svojo družino 1 Živina pa gre s ceno stalno navzdol. Zadnji ponedeljek je bilo prignane v Kranj veliko živine, a prodajalo se je slabo. Marsikdo jo je gnal domov, ki bi bil sicer rad prodal, ker mu manjka denarja. Po dveh slabih letinah se bo ta nesreča še bolj občutila. Hvala Bogu, da vsaj, kakor vse kaže, ne bo vojske.
Protialkoholni shod v Ljubljani. V nedeljo, dne 29. decembra, in še v ponedeljek potem bo v Ljubljani protialkoholni shod, na katerem bodo črno naslikali razni gospodje — ravnatelj Kmetijske družbe G. Pire, dr. Levičnik, dr. Krajec, dr. Milčihski — največjega Sovražnika slovenskega naroda — alkohol. Slovenci smo res še s pametjo skregani, da toliko držimo na ta nesrečni alkohol Le trezna hiša kaj velja, in le trezen  narod  bo  imel prihodnjost. Okoli 50 milijonov kron štejemo Slovenci za pijačo vsako leto. Ustrašili bi se, ko bi videli velikanske kupe bankovcev, ki jih sicer tako manjka, pa se jih z alkoholom požene po grL, ne da bi kupili zanje eno samo zemljo. Ljubljanski Rosner in drugi fabrikantje bogate, drugi ljudje pa postajajo ubogi. Ko bi tiste bankovce sežgali in s pepelom pofredi travnike in njive, bi imeli več koristi, kakor da se toliko denarja po neumnosti vrže proč — za špirit. KdorkoK »Gorenfčevih" naročnikov zmore, naj gre v nedeljo v Ljubljano t Zborovanje bo ob devetih v »Unionu", prej pa bo v šenklavški cerkvi sv. maša.
Kazen s šibo. Pri nas v Avstriji smo silno mehki ljudje. Nekdaj je »brezovka" imela v hiši častitljivo pravico. Škof Slomšek je rekel, da morajo biti v vsaki družini tri reči: križ, rriolek (patemošterj in — šiba. Sedaj se je šiba pri nas povsod že zelo poslovila, posebno v šoli. Nemci, kf niso ravno butci, jo pa v šol! Še zmeraj imajo. Nekaj izrednega so pa ukrenili pametni Angleži. Za trgovce s človeškim mesom ter za prodajavce nesramnih razglednic in knjig so odloČili kazen, da jih bodo pošteno s šibo našeškah". m kako je to pomagalo I Prejšnji teden je okoli 2009 takih izpridencev zapustilo London in se izselilo v Pariz, ki je še zmeraj — precejšnja Sodoma, fa stvar je bila dunajskim kavarnarjem tako všeč, da so prosili vlado, naj zapove jednako kazen za dunajske postopače . .. Tudi pri nas bi znabrti ne škodovalo, ako bi se povrnili časi kranjskega glavarja Pajka. Dosti bolj mirno bi bilo po vaseh in manj pobojev in tožba.
•Gorenjec* se bo poboljšal. Pisal bo odslej .1" namesto „v". Naši gorenjski »bravci", ki trdijo, da je .v" pravilen, naj nikar ne zamerijo. Moramo prijenjati zavoljo ljube edinosti.
Eed sv. Save je dobilo 7 slovenskih zdravnikov, ki so požrtvovalno delovali v srbskih bolnicah za časa vojne.
Odkup od novoletnih voščil izvrši podružnica »Slovenske straže" v Kranju. Pobira se odkupnina te dni. Prijatelji zatiranih Slovencev, darujte majhen dar svojim sobratom ob mejah! Odbor.
Prestavljen je na lastno prošnjo v Škofjo Loko g. Mihael Luznar, sodni kancelist v Kranju, na njegovo mesto pride g. Karol Bratuša, sodni oficijal v Radovljici.
Iz Šenčurja. Matevž Kepic iz Srednje Vasi je na Visokem, ko je lezel z voza, tako nesrečno padel, da je čez nekaj minut umrl. — Dninar Franc Kropac in Terezi,a Skvarča sta po vaseh kuretino kradla in jo v Ljubljano prodajala. V nedeljo so ju orožniki prijeli pri Zbiljah v gozdu in odpeljali v zapor.
mm*
V Jlurori v Ameriki je Franc Grošelj, doma iz Cerkljan na Gorenjskem, ustrelil Franceta Kerua, doma iz Klanca pri Komendi. Oba sta bila stara po 24 let.
Italijanska živina. Na Dunaj so pripeljali več Italjanskih volov. Ko so spoznali, da ima živina kugo na gobcu in parkljih, se je nadaljno pošiljanje ustavilo.
Koliko merijo jugoslovanske zemlje. Slovenija meri z Istro vred 30 tisoč km-, hrvaško kraljestvo 42 tisoč, Dalmacija 12 tisoč, Ogrska (južni del) 20 tisoč, Bosna in Hercegovina 51 tisoč, Srbija 48.300, Črna Gora 9500, Bolgarija 96.500, jugoslovanske zemlje v nekdanji Turčiji 110 OOOkm-.
— Vseh Jugoslovanov je 16,570.000, vrhutega jih biva še dva milijona raztresenih po svetu.
Na Japonskem so se v nekem premogo-kopu vneli plini. Izmed 2000 delavcev, ki so delali v rovih, so rešili samo tri.
noucfie nesli.
Dunaj, 27. decembra. V državnem zboru je bila danes na dnevnem redu razprava o službeni pragmatiki uradništva. Jutri bo na vrsti proračunski provizonj. Potem ne bo seje do 17. januarja, ko pride na vrsto mali finančni načrt.
Dunaj, 28. decembra. V državnem zboru je bila sprejeta službena pragmatika za uradnike brez izprememb, kakor tudi zakon o plači državnih služabnikov. — Finančni načrt, ki pride sedaj na vrsto, bo obsegal povišanje davkov na žganje, vžigalice, osebne dohodnine pri bogatinih itd.
Dunaj, 28. decembra. Avstrija dela na to, da bi Skaüra ne dobila Črna Gora, ampak Albanija. Tudi se Avstrija še ni odločila za to, da bi dobila Srbija pristanišče na Jadranskem morju.
— Včeraj je bil grof Beichtold eno uro v avdienci pri cesarju. — Govori se, da bodo današnja posvetovanja v Londonu prinesla velika iznena-denja. Turška vlada je postala bolj prijenljiva, ker so se turški ministri med seboj sprli.
Poreč, 27. decembra. Poreško puljskega škofa dr. Flappa je zadela kap in so ga danes zjutraj dobili v spalnici mrtvega. Rojen je bil 1. 1845. v Korminu in poreško stolico je zasedel 1. 1885. Upajmo, da pride na njegovo mesto za Škofa kak Slovan.
Belgrad, 27. decembra. V novi trgovski pogodbi med Avstrijo in Srbijo hoče Avstrija Srbiji dovoliti, da bo smela uvažati v Avstrijo več živine, tudi zaklane in žive prešiče. Srbija bo pa znižala za sladkorno in steklarsko blago, ki prihaja iz Avstrije, tarife.
Cetinje, 25. decembra. Včeraj je bil boj s Turki na ravnini pred Skadrom. /Trajal je do polnoči. Turki so izgubili veliko. Črnogorcev je bilo 7 mrtvih in 24 ranjenih.
Carigrad, 26. decembra. V torek je bil bolgarski general Ivanov pri velikem vezirju. Zdaj je pa general Savov, vrhovni poveljnik bolgarske vojske, pod imenom .bankir Kalčev" prišel sem in ¡ mel z velikim vezirjem dvakrat dolge pogovore glede mej. Govori se, da sta se sporazumela in da jc mir zagotovljen. Največje težave pri pogajanjih delajo Drinopolj, nekdanja stolica turških sullanov, in bližnji otoki. Ako bi se Drinopolj prepustil Bolgarom, groze z vstajo v Carigradu Mladoturki, ki so spet prišli na dan. Zato se turška vlada upira temu, da bi odstopila Grkom otoke, katere so zasedli, Bolgarom pa Drinopolj in Dedeagač. Turški odposlanci v Londonu bodo v soboto predložili na konferenci mirovne pegoje.
Sofija, 28. decembra. Poročila v časnikih, da je bil general Savov v Carigradu, so si izmislili intrigante
Sofija, 25. decembra. Voditelji strank so se včeraj v sobranju soglasno za to izrekli, da Bolgarija na vsak npxin mora dobiti Drinopolj.
Solun, 25. decembra. Včeraj se je tu zelo slovesno obhajal rojstni dan grškega kralja. Navzoč je bil kralj z vso družino. Poklonili so se mu dostojanstveniki. Mesto in ladje so v zastavah. Bolgarska vojska je še v Solunu.
Atene, 25. decembra. Ves dan so se včeraj Grki bojevali pred Janino. Grški vojaki so našli 120 mrtvih Turkov.
Bukarešt, 25. decembra. Romunija ne bo mobilizirala.
Bukarešt, 27. decembra. Zbornica je soglasno dovolila za vojsko potrebne kredite.
London, 26. decembra. Tu je bil hud vihar na morju in je napravil ladjam veliko škodo.
Petrograd, 27. decembra. Car je ukazal generalu Martinovu, da naj gre nad Kitajsko, ki se oborožuje.
DRUŠTVA.
Društvo «Kranj» priredi na Silvestrov večer v »Ljudskem Domu" družinski večer z naslednjim sporedom: 1. Muzikant, veseloigra v enem dejanju; 2. Novo leto, veseloigra v enem dejanju; 3. prosta zabava: srečolov, petje, tamburanje i. t. d. Veselica se bo vršila pri pogrnjenih mizah. Vstopnina za društvene člane po 40 v, za nečlane po 60 v. Začetek ob 8. uri zvečer. K obilni udeležbi vabi odbor.
Šmartin pri Kranju. Na Novega leta dan popoldne ob 3. uri bo predavanje s skioptičnimi božičnimi slikami. Zadnje predavanje o balkanskih misijonih je bilo mnogoštevilno obiskano. Društvo je darovalo 30 K za apostolstvo sv. Cirila in Metoda.
Izobraževalno društvo na Brezju priredi jutri v nedeljo, dne 29. decembra t. 1. igro »Novi zvon na Krtinah ali srečna sprava". Nastopi tudi tamburaški in pevski zbor.
Selca. Kat. slov. izobr. društvo priredi na Novo leto v društvenem domu igro: Legijonarji, igra s petjem iz Napoleonovih časov v štirih dejanjih. Začetek točno ob pol 4. uri popoldne. K prav obilni udeležbi vabi najuljudneje odbor.
Dr. Beer, fizik mesta Brna, je sporočal: „Zelo starim osebam, ki se imajo boriti z nerednim odvajanjem, nudi že vsakodnevna, skozi osem dnij trajajoča uporaba treh žlic naravne Franc Jožef - ove grenčice zaželjeno trajno zboljšanje." 26
Ifrfnarstuo.
Delo na sadnem vrtu pozimi. Letos je mila zima in se da že sedaj na vrtovih opraviti tisto delo, katero se ponavadi vrši meseca febru-varja ali marca. Kakšno je to delo? Slaba in stara drevesa posekaj, nerodovitna pa tako oskrbi, da bodo postala rodovitna. Le premalo se še skrbi pri drevesih za snago in luč. Najlepše sadje dozori na koncu vejic, ker jeondi najbolj na solncu in zraku. Zato izrezi ali izžagaj vse suhe in pregoste veje in vse tiste veje, ki druge v rasti ovirajo, ki se križajo, ali preveč doli visijo in obliko drevesa kaze. Po navadi se izrezuje premalo, zato pa ni sadja, ker so drevesa pregosta. Debla dreves odrgni z drevesno krtačo, da jih očistiš mahu in druge nesnage, posebno pa pre-ženeš zalege žuželk. Potem pa drevesom po-gnoji. Na to ljudje po navadi niti ne mislijo, pa bi vendar radi imeli drevesa polna sadja. Če kdo pozimi škaf gnojnice polije okoli drevesa, misli, da je že vse storil. Na travnike in dete-ljišča je gnojnica prav dobra, drevesom pa ne koristi veliko, ker ima v sebi premalo fosforne kisline, ki je sadnemu drevju neobhodno potrebna. Drevesa, ki se zalivajo samo z gnojnico, ne ob-rode trpežnega sadja. Dobro gnojilo za drevesa je mešanica iz apna, komposta in tomaževe žlindre. To se zakoplje tako na široko okoli dreves, kolikor daleč segajo veje. Namesto komposta lahko vzameš tudi gnoj. Listje izpod sadnega drevja pograbi, da se ne bodo v njem razvijali trosi in cirae gliv.
Zdraollstoo.
Bezeg. Komu ni znan bezeg kot zdravilno sredstvo? Čaj iz bezgovega cvetja žene na vodo, v mleku kuhano cvetje pa lahko odvaja. Posebno izvrstne so pa bezgove jagode zoper kašelj. Na-beri zrelih bezgovih jagod, iztisni jih, ko so kuhane, skozi sukno. Na pet kilogramov bezgovega soku vzemi 4 kg sladkorja in 1 kg kan-disovega sladkorja, to peni na zmernem ognju, da se zgosti. Mešaj, da se ne prismodi. Ko se shladi, deni v steklenice in, če si zmolkel ali kašljaš, zavžij eno polno žlico in ti bo odleglo. Tudi star kaželj preženeš, če to večkrat vzameš.
Zoper naduho si pomagaš z gorko ko-peljo, v kateri roke ali noge nekaj časa držiš.
Gostilna in prodajalna
v Spodnji Besnioi it. 25
se takoj dasta v najem. Več se izve pri Ivanu Paplerju v Zgornji Besnici št. 47, p. Kranj. 366 2—1
Lenart Pikaš 357
:: pekovski mojster v Kranja ::
želi vsem svojim p. n. odjemalcem
srečno, veselo Noto lelo 1913
c|     ter se priporoča tudi v prihodnje.
Prosit 1913!
Svojim velecenjenim gostom in od-jemalcer" o priliki prestopa v novo leto
najprisrčnejša voščila. Rudolf Jeglič 355
hotel .Nova pošta' in kamnoseštvo v Kranju.
m
m
m
1
m
Vsem p. n. cenjenim odjemalcem voščim prav srečno in zdravo
jtoVo leto 1913
ter se obenem priporočam za najmnogobroj-nejša naročila tudi v prihodnje.
Ivan Potočnik 351
čevljarski mojster in posestnik v Kranju na gl. trgu.
m
i; m m
vre-
m
m
Doa gospoda
na stanouanje in hrano
ali samo na eno od obeh sprejme Leopold Blaznik u Kranju
340 3—2
Odda  se  takoj prostor za
skladišče ali za MF* delavnico.
Povpraša se naj pri g. Rudolfu Jegliču v Kranju (hotel „Nova pošta"). 346 3—2
Za gospode
in za dame!
Prstanf 14 kar. zlat, s pristnim dijamantom vdelan, najnovejše fasone, krasna izdelava, zajamčeno pristno 14 kar. zlato in pristni dijamant K 5'50, 3 komadi 15 K. — Obenem ponudim krasno uro, pariške novejše fasone, 36 ur natančno idoča, s triletno garancijo za K 2 50, 2 komada 480 K. Dobiva se po povzetju pri A. Kapolusz, Krakovo, Dittelsgasse 27. G. K. Pri neugajajočem se vrne denar. 365 5—1
Ceno čišHe posteljea perje!
1 kilo sivega oskubenega 2 K, boljšega 2 40 K, napolbelega 360 K. be-Vega 4 80 K, mehkega 6 K, prve vrste 7 20 K, boljše vrste 840 K, najfinejše snežno-belo 9-60 K. — izgotovljenc postelje iz gostonitkastega, rdečega, modrega, belega ali rmenega nankina, dobro nabasana pernica ali spodnja pernica, 180 cm dolga, 116 cm široka, 10, 12, 15, 18 K. 200 cm dolga, 140 cm široka, 13, 15, 18, 21 K. Zgla\niče, 80 cm dolge, 58 cm široke, 3, 350, 4 K. 90 cm dolge, 70 cm Široke, 450, 5 50, 6 K. Neugajajoče se zamenja ali denar povrne! Obširen ilustrirani cenik povsod zastonj in poštnine prost.
BENEDIKT SACHSEL, LoDes št,371 pri Plzou (Češko).
302 12-9
Glinaste peci
štedlvnike, banje za kopeli, kako? iadi Upe, vaze In druge glinaste Izdelke v vseh barvali, trpežne in cene priporoča
170 52-32
Avgust Drelse
prva in najvošja tovarna pači in glinastih izdelkov v Ljubljani.
Za smeh in kratek čas.
Učitelj: „Ali si že videl vodo?" Učenec: „Ne še." Učitelj: ..Kaj pa pada do!, kadar gre dež?" Učenec: »Ne vera." Učitelj: „S čim se pa zjutraj umiješ?" Učenec: „S kropom."
V šoli: BAli bi ti rada šla v nebesa?" — ,Zakaj ne?" — „Saj imam doma dosti
Nekdo vpraša kmečko da je Kristus za nas „Nič ne vem, pri nas
„Ne." jesti."
Iz gorske vasi. deklo:  „ Ali ti je znano, umrl?" Dekla se odreže: , se res nobena reč ne izve."
Izredni mladinoljub. A: „Slišim praviti, da ste zelo vnet mladinoljub. Kaj vam je posebno všeč?" — B: »Pečeni prašički!"
V letovišču. Znanec: »Tudi Vi, gospod Klančar, tukaj?" — »Tudi, sem na dopustu zaradi bolezni." — Znanec: „Kako dolgo?" — »Dokler ne ozdravim. Potem pojdem zaradi bolezni v pokoj!"
Potolažil jih je. A: »Ali je sprejel župan nezaupnico?" — B: »Ni, — ampak sodček piva je plačal!"
Prav res. A: „Gospod nadzornik, ki gre sedaj v pokoj, se hoče na stare dni še oženiti!" — B: »Torej vendar noče v pokoju živeti!"
Kakor se vzame. Popotnik: »Vlak se je ponesrečil in mi smo morali zaostati na postaji, kjer je bilo izvrstno pivo!" — Tujec: „No, potem pa o kaki nesreči ne smete govoriti!"
M ril A   cfarfl   izkušnja me uči in drži, da
IVIUJm. <*   za odpravo iznustijajev, kakor
tudi za nego kože, ni boljšega mila kakor je svetovno-znano Steckenpferd lilijlno mlečno milo Berg-manna in dr., Tešin ob Labi. — Komad po 80 vin. se dobi po_vseli lekarnah, drogerijah, parfimerijati i. t. d. — Ravnotako je brez primere Bergmannova lilijina krema „Manera" za nego nežnih, belih damskih rok ; v škatljicah po 70 vin. se dobi povsod.   147 50—37
§       Da bi bili ^
g v Novem leto 1913 g
Szdravi in veseli vsi cenjeni od-jemalci, želi 35s
Vinko Belec
g      kleparski mojster v Kranja, g
V novem letn 1913
naj bi se vsi moji p. n. odjemalci počutili prav zadovoljno, zdravo in veselo.
Obenem prosim, da bi mi ohranili zaupanje tudi v prihodnje. 359
Josip Likozar
K. Puppota naslednik, trgovec v Kranju.
Prečastiti duhovščini, kakor tudi vsem drugim cenjenim odjemalcem želim
veselo novo leto 1913 Janko Šink
362 voščar v Kranju.
Zobozdraunišlti in zobo-tehniški atelje ::
pr, Ed v. Globo^nik, okrožni zdravnik in zobozdravnik, in Fr. Holzhacker, konc. zobotehnik
V KRANJU *v^**-»
v Hlebševi hiši, nasproti rotovža, je slavnemu občinstvu vsak delavni dan od 8. ure zjutraj do 5. ure popoldne in ob nedeljah od pol 8. ure zjutraj do 11. ure dopoldne izven velikih praznikov na razpolago.   183 52
P
t
Dolenjska Hrvaška L Goriška
h fina
Vina lastnega pridelka se dobe pri 3453-2
R. Marenčiču
Kranj,
Najvarnejše In najugodnejše se naloži denar v
odstot. pupilarno varnih zastavnih listih in komunalami nih zadolžnicah
Kranjske deželne banke v Ljubljani
za katere Jamči Kranjska dežela.—Komadi po K 100, 200, 1000, 2000 in 10.000.
Izvrstno oglje
se vedno dobi pri  g. Francu Kuraltu
__pri Jelenn v Kranjn.    2so 15-15
J. WEIBI^
J. Spreitzerjev nasled. Ljubljana Mlomikova    ulioa *t.
stavBeio-amstm li koistnkcliiko klladviibniro.
Žično omrežje na stroj, ograje na mir o dvoru, obmejno omrežje, veina vrata, balkoni, verande, stolpne krile, stedivnlke 1.1, d.
Špecijaliteta: 19552-28 valjieni zastori (Rollbalken).
Jakob KošmerlJ
edina slovenska tvrdka te vrste v Trstu, ulica St. Martiri 11.
Telefon 49 VIII. — Čekovni račun c. kr. pošt. hran. št. 121.805.
Priporočam slavnemu občinstvu veliko zalogo kave, čaja, južnega sadja i. t. d.
Postrežba točna in solidna.      113 36 Na dežela pošiljam proite vožnje po povzetja po železnici in v zavitkih po polti. Cenik izhaja štirikrat na leto.
Zuonoliuarna
H1ax Satnassa
119 44—42
ti Ljubljani
340 4
se priporoča za vlivanje zvonov za zvonike z ubranim ter milodonečim glasom.
Do konca leta 1911 je razposlala 6887 komadov zvonov za zvonike v skupni teži od 2,674.508 kg.
Cerkveni svečniki in viseče svetilke (luetre), kanonske table v odgovarjajoči lsdelavl od težko lite rnedi In zelo trpežne snovi.
Proračuni in ilustrirani ceniki na zahtevanje brezplačno in poštnine prosto.
74 52—52
Najprimernejša darila za Novo letel Prva delavnica ur ter trgovina z zlatnino In srebrnino
luan Leuičnlk
nrar in trgouec u Kranjn
Cenejše kakor po cenikih!     Ne knpnjem od preknpeevl
Sprejmem in izvršim vea popravila natančno, solidno in po najnižjih cenah. — Istotako sprejmem vsakovrstno zlatnino In srebrnino v popravilo. — Posebno se priporočam I     T nakuP ionlnom In nevestam. — Priložnostni nakup I
^Q»e>e>o>#o>e>o>#o>oJ>e^
R.VVOLF
Magdeburg*- Buckau.
Podrnžnloa na Dunaju
Dunaj, III., Am Heumarkt itev. 21.
Brüssel, Buenos-Aires, Roubaix, Turin, Dresden 1911. 8 Grand Prix.
Patenta« 298 24—7
vročeparne lokomobile.
Originalno strojedeUtvo Wolf   ...   10 — 800 k. s. Obratni stroji i najviijo popolnostjo In dobičkom
za Industrijo In poljedelstvo.
Posedaj izdelanih nad 900.000 k. s.
272 52-17 Higiienskl urejena
BRIUNICH
Valentin Rozman, Kranj hiš,
Prodaja najboljših sredstev za negovanje In barvanje las, negovanje kože in zob, toaletnih mil, parfumov, šmink za gledališke odre, lasničarskih izdelkov, krepa, pouožkov i. t. d.
štev. 1()6, nasproti župne
cerkve.
i im t i i, * i:i (ici i: m m h i i ni i i i
v>*m cenjenim odjemalcem
veselo In srečno
"**■ t!L° »•»
molili Diinooec
kleparski mcjster v Kranju.
lil I :( ;( ;(K I  f :( ;( ! 1
Srečno in veselo novo leto 1913
349
v^f/n svojim p. n. odjemalcem
Knjigama v pranju.
na
M Mg.
U Up
srečno In veselo rioiio leto 1913
p. n. posetnikom brivnice.
Mmmtttn Rozman
brloec.
Prosit  1Q13!
Vsem svojim p. n. odjemalcem želim prav veselo in srečno
Novo leto 1913. Josip Llkozar
363   mesar v Kranju.
l-itfe «ta «fe <ife «$» std <šr» «te> šts sre <sfe 'ire «$s> sta tta sfe I
f 4*
SREČnO IN VESELO MOVO LETO :: 1013
želi vsem cenjenim odjemalcem, prijateljem in znancem s prošnjo, da mi v bodoče ohranijo enako zaupanje 350
Franc Polenz v Kranju
glavna trgovina fn podružnica.
s*
t* 3*
*Prav veselo in srečno
Novo leto 1913
voščim vsem svojim vtte-cenjenim gostom kavarne, kakor   tudi obiskovalcem moje trgovine. 304
§§ Zdravlio Jirajnc §|
kavarnar in trgovec v Kranju.
Srečno 361
£ Novo leto 1913 *
*3|<    vsem svojim cenj. trgovskim pri-
J*-)   jateljem OlL
|j Ivon Savnili, Kranj *
»J QO QD QO QO QO QO QD K-T
Oos« 5(5
sZ5WeI>XsZ5i
m^ ^ v ^      <- ^ ^
rečno novo leto 1913
vošči svojim cenjenim gostom
Jernoi Ručigaj
gostilničar v Kranju.
s
mi
Srečno In veselo Novo leto 1913 ^
vošči vse« svoji« p. n. gostom, prijateljem in znancem
kavarna „Prešern" v Ljubljani
Karol Polajnar, lastnik.
QOXQQ
mm ^
Si
M
Kje? na
Gorenjskem je največja izbera železninskega blaga in kje tega Bsf" najnižje cene??
Pri
"Stoja
veletrgovina z 1 železarno In špecerijskim blagom
McrHnr
Tfl dObe kilietO¥alci! fiUali]lalce. slamorezntce, vodne in gnofnlčne sesalke, brzooaril-m~  uv»v  umv»vgmvi.   nl|w koUe |age ^     yU {    {9 kopače mlegn0 ^
vozno ta konjsko pjejrte 11.1
StaVb®Hl OOdletnibi: Traverze. cement, Eternlt, cevi Iz kamenščtne za dimnike, vodo-T'T7 V T.™ 7^1^»™»» ■ vodne cevi in droge vodovodne predmete, štedilnike, peči, pocinkano in bakreno pločevino.
ROkodeld: ključavničarsko, kovaške, kleparske, kotlarske, zidarske, mizarske, kolarske, te-•TTTt"1*- *v*    sarske, plesarske, sedlarske in droge potrebščine.
GOSDOdinle: Enhlnlsko °Pr*™. lonce, kožice, ponve, škafe, žlice, vilice, nože, kavne
aa. "--*—mesoreznjco, giadilnike, pomivalnlke, zajemalke, vodne vrče, kavnlke, čaj-
nlke, samovare, svečnike, svetilke. Nadalje vedno sveže špecerijsko '
mota, rti, caj, mm, petrolej, jedilno olje Ltd.
špecerijsko blago, in sicer: kava, sladkor,
priporoča po nizki ceni
hiiin z
356
93