primorske
novice
URADNE OBJAVE
OBČIN
ILIRSKA BISTRICA, IZOLA, KOPER PIRAN, POSTOJNA IN SE2ANA
KOPER, 7. avgusta 1981
Št. 24
Vsebina
Obalna skupnost Koper
— ODGOVOR o temeljih družbenega piana obaie za obdobje 1981—1983
— SKLEP o sprejemu družbenega piana obaie za obdobje 1981-1983
Občina MrsksMRtstrica
= ODREDBA o ukrepih za preprečevanje, zatiranje in izkoreninjenje stekiine
Krajevna skupnost Bukovje
= S1Ù.EP o spremembi skiepa o uvedbi samoprispevka za sofb naneiranje asfaltiranja eest po vaseh krajevne skupnosti Bukovje
Občina !zo!a
^ ODLOK o razporeditvi, začetku in koneu posiovnega časa na področju prometa in zvez, prometa biaga na drobno, gostinstva, turizma in drugih storitvenih dejavnosti
Občina Koper
— ODLOK o sprejetju dopoinjenega tehničnega deia zazidalnega načrta Prade — 1. etapa
SKLEP o uvedbi začasnih ukrepov družbenega varstva v de* iovni organizaciji Emona Commerce Ljubijana =- TOZD Obaia Koper
Občina Postojna
ODLOK o davku na promet nepremičnin
=r ODLOK ospremembi odioka o doiočitvi odlagališč za odpadni gradbeni materia! za območje občine Postojna
ODREDBA o pošiljanju cenikov za proizvode in storitve, katerih cene so v pristojnosti občine, občinski skupnosti za cene v potrditev
OBALNA SKUPNOST KOPER
Na podlagi 32, in 37, č!ena statuta Obalne skupnosti Koper (Uradne objave št, 1V78) ter 38,, 137„ 138, in 144, člena zakona o sistemu družbenega paniranja in o družbenem pianu SR Slovenije (Uradni !ist SRS. št, 1/80) sklepajo udeleženci, navedeni v posameznih poglavjih
DOGOVOR
O TEMELJIH DRUŽBENEGA PLANA OBALE ZA OBDOBJE 1981-1983
1. člen
S tem dogovorom opredeljujejo udeleženci skupne interese, ki so v obdobju 1981—1983 temeljnega pomena za družbeni razvoj Obale. V zvezi s tem prevzemajo nekatere obveznosti in konkretne naloge za usklajeno uresničevanje skupnih interesov na področjih, ki jih je opredelila skupščina Obalne skupnosti v smernicah družbenih planov obalnega območja za obdobje 1981—1983, in sicer:
—	temeljni razvojni kriteriji,
—	naloge in obveznosti udeležencev dogovora, ki se nanašajo na
ustvarjanje in razporejanje dohodka ter delitev sredstev za osebne dohodke,	\	,
—	naloge, ki jih udeleženci dogovora sprejemajo na področju politike zaposlovanja in kadrov,
—	naloge, na področju zemljiške politike,
—	naloge, ki ustrezajo razvojnim kriterijem in so ključnega pomena za razvoj gospodarstva obalnega območja,
—	naloge na področju pospeševanja kmetijske proizvodnje, ribolova in predelave rib ter gozdarstva,
—	naloge na področju osnovne oskrbe občanov,
—	naloge na področju drobnega gospodarstva,
naloge na področju infrastrukture in komunalnega gospodarstva,
naloge na področju družbenih dejavnosti,
naloge na področju urejanja prostora in varstva okolja,
*** naloge na področju skladnejšega teritorialnega razvoja Obale,
—	druge naloge.
Te naloge se sestavni de! ustreznih sporazumov o temeljih planov, o temeljih skupnih planov, o usklajevanju planov ter dogovorov o teme= Ijih planov ter e skupnih temeljih planov udeležencev tega dogovora,
L TEMELJN! RAZVOJNI KRITERIJI
Podpisniki: Izvršni svet skupščine Ohaine skupnosti Koper .Izvršni sveti skupščin občin Izola. Koper in Piran. Splošna banka Koper. Me= dobčinska gospodarska zbornica Koper. Kraško-obaini svet ZSS Koper
2.	čien
Izhajajoč iz spoznanja o nujnosti kvalitetne preobrazbe slovenskega gospodarstva v smeri povečanja deleža proizvodnje in storitev, ki imajo dolgoročne pogoje za ustvarjanje višjega dohodka na zaposlenega in na vložena sredstva, sprejemajo udeleženci dogovora temeljne razvojne kriterije za investicijske in proizvodne programe, ki so opredeljeni z republiškim dogovorom o temeljih družbenega plana SR Slovenije, in na podlagi smernic za pripravo družbenih planov obalnega območja kriterije, ki so pomembni za kvalitetno preobrazbo in za zagotavljanje predvidenega razvoja gospodarstva na območju Obale.
Ti kriteriji so:
—	izvozna usmerjenost (neposredno in posredno) proizvodnje in storitev na trajnejših osnovah, ki zagotavlja pozitivni bilančni učinek;
—	razvojno-tehnološka intenzivnost proizvodnje in storitev, značilne po visoki stopnji avtomatizacije proizvodnih procesov ter po visoki udeležbi visokokvalificiranega ustvarjalnega dela;
—	gospodarna raba energije in surovin;
—	produktivnost in racionalizacija zaposlovanja;
—	koriščenje obmorskih, klimatskih, geografskih in drugih prednosti obalnega območja;
—	usklajena namenska uporaba prostora in smotrna porazdelitev
površin za učinkovit in stabilen družbenoekonomski razvoj ob upoštevanju prirodnih pogojev in primerjalnih prednosti prostora ter policentrično usmerjenega razvoja obalnega območja, ki upošteva specifične razvojne možnosti vsake občine in njenih delov kakor tudi povezovanja med krajem dela in krajem bivanja ter med oskrbnimi, družbenimi in drugimi dejavnostmi;	,
i
330
URADNE OBJAVE
7. avgusta 1981 — št 24
—	dolgoročno varstvo kmetijskih in gozdnih površin, zlasti strnjenih, ki omogočajo intenzivno kmetijsko in gozdno proizvodnjo;
—	aktivno varovanje okolja kot osnova za zdrave in humane življenjske razmere doveka, zaščita tal, zraka, rastlinskega in živalskega sveta pred Škodljivimi posegi;
—	aktivno razvijanje kulturne krajine ter varstvo naravne in celovite kulturne dediščine obeh tu živečih narodnosti.
Udeleženci dogovora bodo te kriterije upoštevali pri investicijskih in proizvodnih usmeritvah ter pri drugih odločitvah na področju ekonomske, socialne in prostorske politike. Poleg minimalnih zahtev oziroma omejitev iz Dogovora o temeljih družbenega plana SR Slovenije in iz samoupravnih sporazumov o temeljih plana proizvodnih in finančnih asociacij združenega dela, ki kvantitativno opredeljujejo kriterije, bodo upoštevali še minimalne zahteve, ki opredeljujejo koriščenje primerjalnih prednosti obalnega območja. Tem zahtevam ustrezajo investicijski oziroma proizvodni programi, ki
—	v industriji koristijo morske resurse kot surovinsko osnovo ali pa se osnovna surovina pridobiva na obalnem območju oziroma dovaža po morju, nadalje programi, ki izrabljajo druge prednosti luške proste carinske cone in energetsko-industrijske cone, in končno programi, ki upoštevajo uporabo znanja in izkustev razpoložljivih kadrov;
—	v ostalih dejavnostih koristijo geografske, klimatske, pedološke ali kulturno-zgodovinske prednosti obalnega območja.
Zahteve glede koriščenja primerjalnih prednosti obalnega območja se ne uporabljajo, ko gre za širitev, modernizacijo, rekonstrukcijo ali dopolnjevanje že obstoječe proizvodnje.
3.	den
Pri podrobnejšem razčlenjevanju temeljnih razvojnih kriterijev pridobe asociacije združenega dela za programe, ki v enaki meri zadovoljujejo kriterije iz tega dogovora, prednost, če zagotavljajo večjo udeležbo lastnih ali združenih sredstev od predpisane.
n NALOGE IN OBVEZNOSTI UDELEŽENCEV DOGOVORA, KI SE NANAŠAJO NA USTVARJANJE IN RAZPOREJANJE DOHODKA TER DELITEV OSEBNIH DOHODKOV
Podpisniki: Izvršni svet skupščine Obalne skupnosti Koper, Izvršni sveti skupščin občin Izola, Koper in Piran, Medobčinska gospodarska zbornica Koper, Kraško-obalni svet ZSS Koper, Obalna konferenca SZDL Koper, samoupravne interesne skupnosti na ravni Obale
4.den
Udeleženci dogovora ugotavljajo, da je za usklajenost med razpoložljivimi blagovnimi in kupnimi skladi, razvijanje podlag za svobodno menjavo dela in samoupravno urejanje odnosov na področju oblikovanja in delitve sredstev za osebno in skupno porabo ter za povečanje akumulacijske in reprodukcijske sposobnosti potrebno pri razporejanju dohodka in čistega dohodka uresničevati takšna razmerja, da bodo sredstva za osebne dohodke ter za zadovoljevanje skupnih in splošnih družbenih potreb v globalu realno naraščala za najmanj 10% počasneje od realne rasti dohodka. Pri tem bodo realni osebni dohodki na delavca naraščali v okviru rasti produktivnosti.
Usmeritev iz prejšnjega odstavka bo zagotovljena z vsakoletnim sprejemanjem dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka, pri katerem sodelujejo Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije in republiški svet Zveze sindikatov Slovenije ter izvršni sveti skupščin občin. Mesta Ljubljane in skupščine Obalne skupnosti Koper. S tem dogovorom bodo uresničena srednjeročna razmerja, upoštevaje konkretne vsakoletne pogoje in možnosti, opredeljene v resoluciji o uresničevanju družbenega plana SR Slovenije.
Udeleženci dogovora bodo vztrajali, da bodo delavci pri razporejanju čistega dohodka za oblikovanje osebnih dohodkov upoštevali višino ustvarjenega dohodka in prispevek živega dela pri njegovem ustvarjanju, učinkovitost upravljanja in gospodarjenja s sredstvi razširjene reprodukcije ter pogoje za pridobivanje dohodka. V delitvi sredstev za osebne dohodke pa se bodo Še posebej upoštevali prispevki, ki se oblikujejo z večjim ustvarjalnim in strokovnim delom pri opravljanju nalog in zahtevajo večjo odgovornost, zlasti pa še tisti, s katerimi se zagotavlja večji izvoz. Ta izhodišča so konkretizirana in vsebinske opredeljena z družbenim dogovorom o skupnih osnovah za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo.
5.	Ben
Službe družbenega informacijskega sistema bodo vsako leto izvajale analize izvrševanja predvidenih razmerij.
Kraško-obalni svet ZSS Koper bo skupaj z drugim! družbenimi dejavniki nadaljeval vsakoletno aktivnost pri angažiranju delavcev za ukrepanje na podlagi rezultatov gospodarjenja po zaključnih računih in izvajanja nalog iz tega dogovora. Pri tem bo delavce vzpodbujal, da sprejemajo ukrepe, s katerimi bodo uveljavljali družbeno dogovorjena razmerja pri ustvarjanju in razporejanju dohodka.
Medobčinska gospodarska zbornica Koper bo dajala pobude za take osnove in merila, ki bodo prispevali k dvigu splošne družbene produktivnosti dela, in pripravljala strokovne podlage za ugotavljanje delovnega prispevka poslovodnih služb.
BI NALOGE, KI JIH UDELEŽENCI DOGOVORA SPREJEMAJO NA PODROČJU POLITIKE ZAPOSLOVANJA IN KADROV
Podpisniki: Izvršni svet skupščine Obalne skupnosti Koper, Izvršni sveti občin Izola, Koper in Piran, Medobčinska gospodarska zbornica Koper, Kr<gko-oba!ni svet ZSS Koper, Splošna banka Koper in skupnosti za zaposlovanje na območju Obale ^
6.	člen
Izvršni svet skupščine Obalne skupnosti bo vsako leto sodeloval z izvršnimi sveti skupščin obin Izola, Koper in Piran in skupnostmi za zaposlovanje na območju Obale, Medobčinsko gospodarsko zbornico Koper, Kraško-obalnim svetom ZSS in Splošno banko Koper pri usklajevanju občinskih bilanc zaposlovanja. Na ravni Obalne skupnosti usklajene bilance zaposlovanja bodo izhajale iz porazdelitve naravnega prirastka aktivnega prebivalstva na območju Obale in jih bodo izvršni sveti skupščin občin Izola, Koper in Piran upoštevali pri pripravi svojih resolucij o izvajanju družbenega plana.
Zaposlitvene bilance bodo omogočale zaposlovanje delavcev preko obsega, ki ga omogoča naravni prirastek na območju Oble, le v izjemnih primerih, ko gre za kadre z visoko in vSjo izobrazbo, potrebne za realizacijo prednostnih objektov prestrukturiranja. Pri tem bo mora! biti skupni obseg zaposlovanja v občini usklajen z zaposlitveno Manco na ravni SR Slovenije.
7.	den
Vsi udeleženci pri zaposlovanju bodo dosledno upoštevali določila občinskih samoupravnih sporazumov o zagotavljanju minimalnih življenjskih in kulturnih pogojev za zaposlovanje delavcev.
Kraško-obalni svet ZSS bo občinskim sindikalnim svetom vsako leto dajal pobudo, da preverijo določila samoupravnih sporazumov glede na doseženo stopnjo družbenoekonomskega razvoja in splošne življenjske ravni in da po potrebi sprožijo postopek za njihovo prilagoditev.
8.	dea
Za uresničevanje nalog, ki jih zahteva prestrukturiranje gospodarstva, bodo udeleženci dogovora uveljavili naslednje kadrovske usmeritve:
—	zaposlovanje, ki omogoča višjo produktivnost dela, večji dohodek in vžjo udeležbo visokostrokovnega in ustvarjalnega dela;
—	neposredno pokrivanje celotnih družbenih stroškov ob vsakem novem zaposlovanju;
—	zagotavljanje socialne varnosti zaposlenih v zvezi s prestrukturiranjem gospodarstva in reševanjem presežkov delavcev s pravočasnim izpopolnjevanjem strokovne izobrazbe ter prehajanjem delawv iz ene v drugo organizacijo združenega dela.
Udeleženci dogovora bodo v skladu z določili dogovorov o kadrovski politiki zaposlovali delavce dosledno z zahtevano ustrezno strokovno izobrazbo.
Udeleženci se tudi zavezujejo, da bodo zmanjševali obseg štipend!-ranja iz združenih sredstev in povečali kadrovsko štipendiranje, ki bo temeljilo na dobro pretehtanih potrebah združenega dela.
Udeleženci dogovora se tudi zavezujejo, da bodo v okviru zaposlitvenih bilanc aktivirali kadrovske vire tudi z usposabljanjem in zaposlovanjem nezaposlenih in invalidnih oseb in s pospeševanjem organiziranega vračanja in zaposlovanja delavcev z začasnega dela v tujini.
9.	Ben
Splošna banka Koper bo v primerih, ko se z novo investicijo povečuje zaposlenost, odobravala kredite le, če se z investicijo zagotavlja pridobivanje tolikšnega dohodka, da se lahko investira v objekte drui-
7. avgusta 1981 — Št. 24
URADNE OBJAVE
331
benega standarda najmanj v takšnem obsegu, kot ga predvideva družbeni dogovor o minimalnih standardih.
Pri presoji investicijskih zahtevkov bo Splošna banka upoštevala mnenje skupnosti za zaposlovanje o realnosti načrtov zaposlovanja in pridobivanja kadrov za nove zmogljivosti.
10.	člen
Udeleženci dogovora bodo poenotili in metodološko posodobili kadrovski informacijski sistem, tako da bo postal podlaga za enovitost informacij in metodološkega postopka pri izdelavi kadrovskih programov v temeljnih organizacijah združenega dela in letnih načrtov zaposlovanja na območju družbenopolitičnih skupnosti.
IV. NALOGE NA PODROČJU ZEMLJIŠKE POLITIKE
Podpisniki: Izvršni svet skupščine Obalne skupnosti Koper, Izvršni sveti skupščin občin Izola, Koper in Piran
11.	člen
Usklajeno namensko uporabo prostora in smotrno porazdelitev površin bodo zagotovili izvršni sveti skupščin občin Izola, Koper in Piran ter v svojih dogovorih o temeljih planov za obdobje 1981—1985 upoštevali prirodne možnosti in primerjalne prednosti prostora ter nujnost skladnega in učinkovitega družbenoekonomskega razvoja posameznega območja, občine ter obalnega območja kot celote.
Pri izvajanju zemljiške politike bodo izhajali iz naslednjih kriterijev:
—	kmetijska zemljišča se morajo čuvati in pridobivati v zaokroženih območjih, vendar tako, da bodo v funkciji reprodukcije in bodo imela odgovornega upravljalca, upoštevajoč pri tem tudi funkcijo območij zemljišč, določenih in opredeljenih za oskrbo z vodo;
—	stanovanjska izgradnja bo zaokrožena v organiziranih naseljih in na zemljiščih, ki so predhodno komunalno urejena, tako da se izboljša uporaba razpoložljivega prostora in izboljšuje stanovanjsko okolje, izgradnja turističnih objektov in rekreacijskih centrov pa bo v okviru obstoječih urbanističnih načrtov prvenstveno usmerjena na površine, ki so že stavbna zemljišča ali so še neizkoriščene;
—- infrastrukturni in proizvodni objekti bodo praviloma grajeni na zemljiščih, ki so manj primerna za kmetijsko in gozdarsko izrabo, v že opredeljeni energetsko-industrijski coni Koper ter v industrijskih conah Izola in Lucija. Ob presoji primernosti posameznih lokacij bodo udeleženci dogovora upoštevali tudi strokovne opredelitve, ki izhajajo iz že izdelanih prostorskih analiz o privlačnosti prostora za posamezne namene in o ranljivosti prostora, ter druge analize in presoje, ki bodo še izdelane v okviru priprav prostorskega vidika planiranja v dolgoročnem planu razvoja obalne regije;
—	za zemljišča, ki so z družbenimi plani določena za kmetijstvo in jim bo v procesu razširjene reprodukcije gospodarstva spremenjena namembnost, bodo uporabniki poskrbeli za sredstva in ukrepe za pridobitev, nadomestitev in usposobitev kmetijskih površin. Pri tem morajo vsi posegi v kmetijski ali drugi primarni prostor zaradi njegove sočasne izrabe ali spremembe namembnosti temeljiti na ekološki presoji posega, vključevati pa morajo tudi pokritje stroškov za uvedbo ukrepov za oblikovanje nove sprejemljive stopnje ekološke uravnoteženosti ter ukrepe za zaščito okolja, kot so melioracije, komasacije, regulacije in podobno.
Izvršni sveti skupščin občin Izola, Koper in Piran bodo s svojimi dogovori o temeljih plana za obdobje 1981—1985 zavezali samoupravne interesne skupnosti in druge nosilce planiranja, ki izvajajo naloge s po- * dročja zemljiške politike občine, da v okviru svojih pristojnosti in upoštevajoč gornja načela v svojih samoupravnih sporazumih o temeljih planov opredelijo dolgoročno strategijo gospodarjenja z zemljišči za različne oblike reprodukcije ter zagotovijo družbenoekonomske možnosti za realizacijo prednostnega nakupa zemljišč v vseh območjih, ki so dolgoročno ali strateško predvidena kot produktivna zemljišča za kmetijske ali gozdarske namene, kot tudi za različne oblike družbeno usmerjene urbanizacije, industrializacije ter razvoja infrastrukture.
V. NALOGE, KI USTREZAJO RAZVOJNIM KRITERIJEM IN SO KLJUČNEGA POMENA ZA RAZVOJ GOSPODARSTVA OBALE
Podpisniki: Izvršni svet skupščine Obalne skupnosti Koper, Izvršni sveti skupščin občin Izola, Koper in Piran, Splošna banka Koper, Medobčinska gospodarska zbornica Koper, Poslovna skupnost energet-sko-industrijske cone Koper, Iplas Koper, Luka Koper, Splošna plovba Piran, Intereuropa Koper, HP Droga Portorož, SOZD Timav
Sežana, Obalno-kraška turistična poslovna skupnost Portorož, Tomos Koper, Cimos Koper, Mehanotehnika Izola, Ladjedelnica 2. oktober Izola
12.	člen
Upoštevajoč smernice družbenopolitičnih skupnosti ter v skladu z razvojnimi kriteriji, ki so opredeljeni v 2. in 3. členu tega dogovora, se kot prioritetne dejavnosti, ki imajo v tem srednjeročnem obdobju prednost pred drugimi usmeritvami in so ključnega pomena za bodočo gospodarsko strukturo obalnih občin in njihov skladnejši razvoj, opredelijo naslednje:
—	dejavnost v okviru energetsko-industrijske cone v Kopru,
—	luški in pomorski promet, zlasti v smeri razvijanja integralnega transporta,
—	agroživilstvo z ribolovom, predelavo rib in solinarstvom,
—	razvoj turizma in turistične infrastrukture,
—	kovinska in avtomobilska industrija, ko gre za modernizacijo, rekonstrukcijo, širitev in dopolnjevanje obstoječe proizvodnje,
—	dejavnosti, ki pomenijo uresničevanje osimskih sporazumov in vključevanje v višje oblike obmejnega sodelovanja.
Ostale gospodarske dejavnosti bodo s svojim razvojem spremljale in dopolnjevale razvoj navedenih prioritetnih dejavnosti in s tem omogočale in zagotavljale skladen razvoj na eknomskem, infrastrukturnem, komunalnem in socialnem področju.
V okviru razvoja prioritetnih dejavnosti so v tem srednjeročnem obdobju opredeljeni naslednji programi in naloge:
1.	V okviru energetsko-industrijske cone Koper na osnovi samoupravnega sporazuma o temeljih plana Poslovne skupnosti energetsko industrijske cone Koper izgradnja objektov, ki so dogovorjeni kot prednostna razvojna naloga na področju oskrbe z energijo v Dogovoru o temeljih plana SR Slovenije (skladiščne zmogljivosti za tekoča goriva in tekoči naftni plin) ter Iplasovi projekti propilenske kemije (bazne organske kemikalije na osnovi oksosinteze, akrilna kislina in monoestri), ki bodo povezani s terminalom za propilen s cevovodom. Lokacija teh objektov je predvidena v energetsko-industrijski coni v skladu z njenim zazidalnim načrtom ob doslednem upoštevanju vseh zahtev glede varovanja okolja in morja. Realizacija Iplasovih projektov bo omogočila nadomeščanje slovenskega in jugoslovanskega uvoza deficitarnih surovin in razvoj ustrezne predelovalne industrije na domači surovinski osnovi v povezavi s programom izgradnje petrokemičnih zmogljivosti na Krku. Okoli polovica vrednosti proizvodnje pa je namenjena izvozu.
2.	V okviru luškega in pomorskega prometa ter razvijanja integralnega transporta bo:
—	Luka Koper povečala luške zmogljivosti, tako da bo vključno z boljšim izkoriščanjem obstoječih zmogljivosti povečan letni obseg prometa, od 1,75 mio ton v letu 1980 na 3,2 mio ton v letu 1985. Pri tem bodo ključne naložbe usmerjene v pospeševanje integralnega transporta s povečevanjem zmogljivosti kontejnerskega in RO-RO terminala, tako da bo v letu 1985 omogočen pretovor do 100 tisoč ton TEU kontejnerjev, v dograditev terminala za sipke tovore ter v pridobivanje in urejanje novih površin. Za uresničitev razvojnega programa bo zagotovljeno združevanje okoli l,6miadin(vcenahl979: 1,3 mia) od dohodka TOZD, z interesnim združevanjem sredstev OZD, z drugimi viri pa bodo zagotovljena dodatna sredstva predvsem za izgradnjo
I.	faze terminala za premog ter za druge objekte.
—	Splošna plovba Piran izboljšala strukturo flote zaradi potreb domačega gospodarstva in za doseganje večjih deviznih učinkov, kar bo doseženo z uveljavljanjem specializacije ladjevja v okviru zamenjave dotrajanih plovnih objektov. Realizacija programa zamenjave bo omogočena predvsem z uvozom ladij ob zmanjšanju uvoznih omejitev in dajatev in z interesnim združevanjem sredstev.
—	Intereuropa Koper, Luka Koper in Splošna plovba Piran bodo v okviru poslovne skupnosti integralnega transporta, katere ustanovitev je predvidena v dogovoru o temeljih družbenega plana SR Slovenije, za zagotavljanje racionalnejšega transporta in večjega deviznega priliva na osnovi skupnih vlaganj gradile objekte integralnega transporta.
Te organizacije združenega dela prevzemajo s samoupravnim sporazumom o temeljih svojih planov konkretne izvozne obveznosti ob danih ukrepih ekonomske politike (obveznosti bodo znane, ko bo opravljeno usklajevanje planov v okviru SISEOT).
3.	V okviru agroživilstva, predelave rib in solinarstva bo
—	HP Droga nabavila 6 novih ribiških ladij in preuredila 4 obstoječe, tako da bo leta 1985 s skupno 14 sodobnimi ladjami omogočeno povečanje letnega ulova rib na 13.800 ton. Hkrati bo tudi modernizirana predelava rib, tako da bo omogočeno povečanje letne predelave
332
URADNE OBJAVE
7. avgusta 1981 — št. 24
od 6.500 na 9.500 ton ribjih izdelkov. Na osnovi samoupravnega sporazuma o temeljih svojega plana pa bo HP Droga zgradila tovarno za industrijsko proizvodnjo soli in modernizirala predelavo drugih živilskih proizvodov.
— HP Droga in SOZD Timav bosta v skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih plana Poslovne skupnosti za razvoj kmetijstva in živilske industrije Slovenije in v skladu s samoupravnim sporazumom o usklajenih temeljih svojih srednjeročnih planov za obdobje 1981—1985 zagotovili povečano izrabo primernih zemljišč in povečanje proizvodnje hrane za domačo oskrbo, izvoz in predelavo, obnovili trajne nasade in modernizirali predelavo kmetijskih pridelkov. Pri tem bosta zagotavljali boljše izkoriščanje prirodnih dejavnikov tega območja.
4.	V okviru razvoja turizma in turistične infrastrukture so prioritetnega značaja naložbe, ki so opredeljene s samoupravnim sporazumom o temeljih plana Obalno-kraške turistične poslovne skupnosti Portorož. s tem da ustrezajo razvojnim kriterijem, kot so opredeljeni v Dogovoru o temeljih družbenega plana SR Slovenije.
V skladu s temi kriteriji in navedenim sporazumom bodo naložbe v obmorskiturizemvzne*ku2,3miadin(vcenah 1979: l,8mia)omogo-čala povečanje posteljnih kapacitet za 2.100 ležišč s pripadajočimi gostinskimi objekti in objekti turistične infrastrukture. Pri tem bodo prednostnega značaja naložbe, usmerjene v boljše izkoriščanje in v ovrednotenje turističnih kapacitet z dopolnjevanjem ponudbe, za zagotavljanje boljše strukture gostov in večjega deviznega učinka, predvsem z gradnjo objektov infrastruktur, karakterističnih za obmorski in navtični turizem
3, V okviru kovinskopredelovalne, avtomobilske in motorne industrije z ladjedelništvom so prioritetne investicije, namenjene modernizaciji, širitvi in dopolnjevanju obstoječe proizvodnje, ki ustrezajo kriterijem za prestrukturiranje gospodarstva iz Dogovora o temeljih družbenega plana SR Slovenije,
Pri tem morajo biti investicije v motorni in avtomobilski industriji tudi usklajene v okviru samoupravnega sporazuma, s katerim bo določena delitev dela in medsebojno sodelovanje med proizvajalci gospodarskih in osebnih vozil v SR Sloveniji,
6,	V okviru uresničevanja osimskih sporazumov in obmejnega gospodarskega sodelovanja bodo prednostni razvojni programi, ki pomenijo uresničevanje višjih oblik obmejnega gospodarskega sede!e= vanje, v skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih plana §1-SEOT
13, člen
Organizacije združenega dela bodo v okviru navedenih programov pripravile plansko-analitično dokumentacijo in investicijske projekte tako, da jih bo mogoče ocenjevati s kriteriji za prestrukturiranje go= spedarsi va, ki so za ustrezna področja opredeljeni v Dogovoru o teme-ljih družbenega plana SR Slovenije, samoupravnim sporazumom o temeljih plana Ljubljanske banke — Združene banke in Splošne banke Koper ter v samoupravnih sporazumih o temeljih planov ustreznih asociacij združenega dela.
Ostali udeleženci tega dogovora bodo pomagali pri pripravi dokumentacije in usklajevanju planov ter pospeševali samoupravno sporazumevanje o združevanju dinarskih in deviznih sredstev za sofinanciranje programov.
Splošna banka Koper boja realizacijo posameznih programov podpirala združevanje sredstev, vključno z oblikovanjem konzorcialnih oblik povezovanja zainteresiranih organizacij združenega dela, v katere se bo po potrebi tudi sama vključevala.
Za programe, ki so prednostnega značaja in so opredeljeni tudi v Dogovoru o temeljih družbenega plana SR Slovenije, se bo banka še posebej zavzemala za razvijanje širšega združevanja dela in sredstev med organizacijami združenega dela v slovenskem in jugoslovanskem prostoru.
Ti programi obsegajo predvsem razvoj propilenske kemije, področje luškega in pomorskega gospodarstva, integralnega transporta, agroži-vilstva z ribolovom in predelavo rib ter turizma.
Medobčinska gospodarska zbornica Koper se bo zavzemala, da se na temelju pogojev in stimulacije za razvijanje višjih oblik obmejnega gospodarskega sodelovanja, ki so opredeljeni v samoupravnih sporazumih o temeljih planov SISEOT in bank, pospešeno pripravijo konkretne ponudbe in projekte na tem področju ter vnesejo v planske dokumente ustreznih nosilcev planiranja.
Izvršni svet skupščine Obalne skupnosti in izvršni sveti občin bodo v okviru svojih pristojnosti pospeševali povezovanje organizacij združe-
nega dela na enotnem jugoslovanskem trgu za realizacijo navedenih programov, še posebno pa za zagotavljanje večjega deviznega priliva.
Podpisniki se bodo vsak v svoji pristojnosti zavzemali za oblike trajnega organizacijskega in dohodkovnega povezovanja med proizvodnimi organizacijami s področja živilstva ter turističnimi, gostinskimi in trgovskimi organizacijami, s čemer bodo zagotavljali redno oskrbo tržišča, učinkovitejše uveljavljanje turističnega gospodarstva ter boljše koriščenje obmorske lege in resursov za pridobivanje hrane in surovinske osnove.
14. člen
Izmed ostalih gospodarskih dejavnosti, ki bodo s svojim razvojem spremljale in dopolnjevale razvoj navedenih dejavnosti in s tem omogočale skladen razvoj, bodo kljub temu, da ne sodijo med prioritetne dejavnosti, deležne družbene podpore, zlasti pri zagotavljanju potrebnih finančnih sredstev in prostora, če bodo poleg tega, da bodo ustrezale razvojnim kriterijem:
—	v gradbeništvu investicije usmerjene v izgradnjo skupnih obratov, kot so betonarne, tesarne, železokrivnice in podobno ter v druge oblike skupnih naložb za racionalizacijo te dejavnosti, zlasti v tiste, ki so namenjene skupni koncentraciji in uporabi težke mehanizacije ali na osnovi združevanja dela in sredstev zagotavljale pospešeno dohodkovno povezovanje ter racionalnejše investiranje in koriščenje prostora v industrijskih conah;
—	v servisnih dejavnostih za tovorna in osebna vozila ter dvokolesa, kmetijsko in gradbeno mehanizacijo, če se bodo izvajale v okviru sklenjenih samoupravnih sporazumov o usklajevanju planov, s katerimi bo predvsem onemogočeno nepotrebno podvajanje zmogljivosti za posamezne servise na območju Obale ter pospeševane racionalnejše skupno investiranje in dohodkovno povezovanje ob koncentrirani ponudbi in smotrnejši izrabi prostora;
=- v trgovini, če se bodo izvajale v okviru sklenjenih samoupravnih sporazumov o usklajevanju planov, zlasti če bodo usmerjene v skupne programe, ki z združevanjem dela in sredstev ter dohodkovnim povezovanjem zagotavljajo koncentrirano ponudbo;
= v gostinstvu in drugih dejavnostih, ki so povezane s turizmom, če bodo dopo! njevale obstoječo turistično ponudbo ter zagotavljale kvali-tetnejšo raven storitev v okviru usmeritev, ki so dogovorjene s samoupravnim sporazumom o usklajevanju planov v okviru obalno-kraške turistične poslovne skupnosti ali s samoupravnimi sporazumi o temeljih planov občin,
VI. NAL96E NA PODROČJU POSPEŠEVANJA KMETIJSKE PROIZVODNJE
Podpisniki: Izvršni svet skupščine Obalne skupnosti Koper, Izvdni sveti skupščin občin Izola, Koper in Piran. Medobčinska gospodarska zbornica Koper. SOZD Timav Sežana. HP Droga Portorož
13. člen
Izvršni sveti skupščin občin Izola. Koper in Piran bodo z dogovori o temeljih družbenega plana občine opredeiili naioge in ukrepe za pospeševanje kmetijstva, ki bodo:
—	pospeševali razvoj višinskih in manj razvitih predelov s ciljem skladnejšega razvoja znotraj Obale kot celote,
—	zagotavljali vključevanje razpoložljivih kmetijskih zemljišč za povečanje proizvodnje na družbenih obratih in za oblikovanje skupnih zemljiških kompleksov združenih kmetov, zlasti za pridelavo za obalno območje specifičnih kmetijskih pridelkov,
—	usmerjali samoupravno organiziranje za zagotavljanje nadaljnjega širjenja družbeno organizirane proizvodnje,
—	pospeševali uvajanje sodobne agrotehnike in zagotavljali povečevanje proizvodnje tudi v živinoreji,
—	zagotavljali vire in izvedbo interventnih ukrepov v svoji pristojnosti za hitrejše povečevanje družbeno organizirane kmetijske proizvodnje in za dolgoročne naložbe ter naloge, ki predstavljajo pogoj za stabilnost proizvodnje.
V okviru tako dogovorjenih nalog in ukrepov bodo izvršni sveti skupščin občin zagotovili v okviru celotnega obalnega območja:
—	da bodo do konca leta 1981 na osnovi strokovnih kriterijev opredeljena kmetijska zemljišča, ki so primerna za vinogradništvo, sadjarstvo in za pridelovanje vrtnin, da se tako zagotovi racionalna izraba kmetijskih površin za pridelavo specifičnih pridelkov tega območja ter določijo ukrepi za reaktiviranje v te namene opredeljenih začasno opuščenih zemljišč,
—	da bo spodbujano ustanavljanje vrtnarskih, sadjarskih, vino-
7. avgusta 1981 — št. 24
URADNE OBJAVE
333
gradnitkih in 'trojnih titupnoMi ter dogovorjeni ukrepi M stimuliranje njihove aktivnosti,
—	stimulirana nabava individualne mehanizacije za živinorejsko in vrtnarsko proizvodnjo ob prizadevanjih za poenotenje kmetijske me-hanizacije,
—	stimulirana in pospeševana kooperacijska proizvodnja in utrje-vani dohodkovni odnosi š ciljem podruibljanja proizvodnje in intenzivnejšega uveljavljanja strokovnega dela,
—	pospeševana zlasti proizvodnja deficitarnega sadja (oljke, češnje, jagode, slive, smokve, marelice, breskve, hruške) in povrtnine, zlasti z urejanjem toplih gred in namakalnih sistemov.
—	zagotovljena izgradnja potrebnih skladišč in drugih zmogljivosti za shranjevanje ali konzerviranje hrane.
—	v večji meri uveljavljena dohodkovna in rizična povezanost s porabniki hrane, da bo dosežena večja ekonomska stabilnost v kmetijski proizvodnji.
SOZD Timav — Agraria in HP Droga se bosta na osnovi samoupravnega sporazuma o usklajevanju svojih planov in z drugimi oblikami samoupravnega sporazumevanja dogovorili za skupne kriterije in za uskaljeno ukrepanje, tako da bosta zagotavljali enoten in usklajen pristop k opredeljevanju kmetijskih zemljišč za posamezne namene porabe, uvajanje enotne tehnologije s tipizacijo opreme, skupno nabavljanje ali uvoz kritičnih specifičnih ali učinkovitejših sodobnih materialov, usklajeno strokovno-raziskovalno delo in usmerjanje dela kooperantov.
Izvršna sveta skupščin občin Koper in Piran bosta s svojimi dogovori o temeljih družbenih planov zagotovila sodelovanje občinskih raziskovalnih skupnosti in vseh zainteresiranih pri proučevanju možnosti in pogojev za izkoriščanje pare, ki bo nastajala kot stranski proizvod v načrtovani industrijski proizvodnji soli in o načrtovani kemični industrijski proizvodnji (Iplas), za pospešeno pridobivanje hrane ter v druge namene.
HP Droga bo v sklopu raziskovalne naloge »Razvojne možnosti območja Sečoveljskih solin« proučila možnosti koriščenja ustreznega dela površin za kmetijsko proizvodnjo, ribogojništvo in školjkarstvo.
Vn. NALOGE NA PODROČJU OSNOVNE OSKRBE OBČANOV
Podpisniki: Izvršni svet skupščine Obalne skupnosti Koper, Izvršni sveti občin Izola, Koper in Piran, SOZD Timav Sežana, HP Droga Portorož, Mlinotest Ajdovščina-TOZD Pekarna Bertoki, Mercator-Nanos, TOZD Preskrba Portorož, Emona-Jest vina Koper
16.	člen
Za zagotavljanje rednejše preskrbe prebivalcev z osnovnimi živilskimi proizvodi se bodo podpisniki zavzeli za preoblikovanje samoupravne interesne skupnosti za preskrbo obalnega območja v obliko, ki bo omogočala združevanje sredstev za zagotavljanje dolgoročne proizvodnje kritičnih proizvodov bodisi s spodbujanjem te proizvodnje na obalnem območju bodisi s sovlaganjem na drugih območjih. Poleg tega je potrebno z Ustrezno obliko organizacije samoupravne interesne skupnosti za preskrbo obal nega območja zagotoviti sredstva in omogočiti dinamične intervencije pri kratkoročnih izpadih na tržišču.
Do preoblikovanja samoupravne interesne skupnosti bodo za nemoteno preskrbo skrbele organizacije združenega dela, ki so zadolžene za preskrbo prebivalcev, izvršni sveti skupščin občin Izola, Koper in Piran pa bodo s svojimi dogovori o temeljih družbenih planov občin preko občinskih samoupravnih interesnih skupnosti za razvoj kmetijstva zagotovil: oblikovanje in združevanje sredstev za pospeševanje primarne proizvodnje in najbolj deficitarnih proizvodov (mleko, meso) ter za oblikovanje tržnih rezerv.
17.	člen
V okviru usklajenega razvoja objektov, ki zagotavljajo osnovno preskrbo delovnih ljudi in občanov obalnega območja, bo delovna organizacija Agraria razširila in rekonstruirala obstoječo mlekarno na sedanji lokaciji ter povečala njeno zmogljivost na dnevni sprejem 50 tisoč litrov mleka ter v ta namen investirala 114 mio dinarjev (v cenah 1979: 90 mio), ki bodo zagotovljeni iz lastnih sredstev, sredstev kmetijsko-iivilske razvojne skupnosti, z bančnimi krediti, s sredstvi, ki jih zagotovijo družbenopolitične skupnosti oz. samoupravne interesne skupnosti za pospeševanje kmetijstva oz. zagotavljanje oskrbe, in drugimi viri.
Mlinotest Ajdovščina, TOZD Pekarna Bertoki, in delovna organizacija Kruh Koper bosta v srednjeročnem obdobju 1981—1985 zame-njala oziroma dopolnila opremo ter izvedla druge potrebne investicije za zagotovitev redne in usklajene oskrbe obalnega območja s kruhom. Potrebna sredstva bosta zagotovila iz lastnih virov in na podlagi zdru-
ževanja sredstev na osnovi ustreznega samoupravnega sporazuma, ki mora zagotoviti tudi medsebojno usklajen razvoj naložb.
Za nemoteno in kontinuirano preskrbo trgovske mreže in velikih potrošnikov ter za skladiščenje potrebnih tržnih rezerv in občinskih blagovnih rezerv bodo preskrbovalne organizacije združenega dela povečale skladiščne zmogljivosti, pri čemer bodo prednostnega značaja investicije, ki bodo realizirane na podlagi sodelovanja in skupnega vlaganja zainteresiranih organizacij združenega dela.
Izvršni sveti občin Izola. Koper in Piran bodo z Dogovori o temeljih družbenih planov občin zagotovili, da bodo organizacije združenega dela, ki so zadolžene za preskrbo prebivalstva, dopolnile trgovsko mrežo v naseljih in soseskah, ki nimajo primerne preskrbe z živili. Prav tako bodo v novonastajajočih naseljih in soseskah, vzporedno z njihovim nastajanjem zagotovili tudi kapacitete za preskrbo prebivalcev z živilskimi proizvodi.
18.	člen
HP Droga in SOZD Timav bosta v sodelovanju z izvršnimi sveti skupščin občin Izola, Koper in Piran do konca leta 1981 proučili stanje na področju družbene prehrane ter predlagali obliko in organizacijo, ki bo najbolj ustrezala potrebam obalnega območja, upoštevajoč pri tem razvoj živilstva na Obali ter možnosti sodelovanja z družbeno prehrano na širšem območju. Na podlagi raziskave se bodo zainteresirane organizacije združenega dela s samoupravnim sporazumom dogovorile za postopno realizacijo nalog v naslednjih letih srednjeročnega obdobja 1981—1985 ter v ta namen združevale potrebna sredstva.
vni. NALOGE NA PODROČJU DROBNEGA GOSPODARSTVA
Podpisniki: Izvršni svet skupščine Obalne skupnosti Koper, Izvršni sveti skupščin občin Izola, Koper in Piran, Medobčinska gospodarska zbornica Koper, Splošna banka Koper, Center Koper, ONPZ Galeb Izola
19.	člen
Na osnpvi dogovorov o temeljih družbenega plana bodo občine Izola, Koper in Piran v urbanističnih planih in zazidalnih načrtih upoštevale potrebe za poslovne prostore za razvoj storitvenih dejavnosti in obrtnih con ter s selektivno davčno politiko in prelivanjem sredstev znotraj drobnega gospodarstva pospeševale razvoj tistih dejavnosti, ki bodo z dogovorom opredeljene kot deficitarne v občini.
V okviru drobnega gospodarstva bo prioriteten razvoj storitvenih dejavnosti, zlasti tistih, ki so kot deficitarne opredeljene v Dogovorih o temeljih družbenih planov občin Izola, Koper in Piran, in razvoj tiste proizvodne obrti, ki bo organizirano sodelovala z industrijo, predvsem z izvozno usmerjeno. Nosilec organiziranega povezovanja drobnega gospodarstva na obalnem območju za področje družbenega sektorja je Center Koper, za zasebne obrtnike pa ONPZ Galeb Izola.
Splošna banka Koper bo s kreditno politiko pospeševala razvoj drobnega gospodarstva, in sicer tudi z dodeljevanjem bančnih kreditov stanovanjskim skupnostim za gradnjo poslovniJi prostorov za deficitarne dejavnosti pod pogoji, ki so določeni za gradnjo stanovanjskih površin, da bi jih lahko stanovanjske skupnosti dajale v najem enotam drobnega gospodarstva in občanom za opravljanje navedenih dejavnosti za najemnino, ki ustreza stanarini za stanovanjske prostore. Splošna banka Koper bo prav tako prioriteto obravnavala financiranje razvojnih programov s področja deficitarnih dejavnosti in v ta namen oblikovala posebno kreditno linijo.
20.	člen
Podpisniki tega dogovora se bodo vključili v izdelavo planov kadrovskih potreb in poskrbeli, da bo v njih upoštevan razvoj drobnega gospodarstva, še posebno v deficitarnih dejavnostih in za potrebe manj razvitega višinskega območja. Prav tako se bodo vključili v oblikovanje in dograjevanje programov usmerjenega izobraževanja, da bi zagotovili izobraževanje potrebnih kadrov za pospeševanje razvoja drobnega gospodarstva.
IX.	NALOGE NA PODROČJU INFRASTRUKTURE IN KOMUNALE, SKUPNEGA POMENA ZA OBALNE OBČINE
Podpisniki: Izvršni svet skupščine Obalne skupnosti Koper, Izvršni sveti občin Izola. Koper in Piran, Poslovna skupnost energetsko-indu-stri jske cone Koper, Območna vodna skupnost Primorske, Obalna samoupravna interesna skupnost za PTT promet, Medobčinska gospodarska zbornica Koper, Splošna banka Koper, Rižanski vodovod Koper, Hidro Koper, Kraško-obalni svet ZSS Koper
334
URADNE OBJAVE
7. avgusta 1981 — št. 24
a)	energetika
21.	člen
Na podlagi samoupravnega sporazuma o teme!jih piana ESPO Gorica in samoupravnega sporazuma o teme! jih piana interesne skupnosti eiektrogospodarstva Siovenije bodo v srednjeročnem obdobju 1981—1985 kijučnega pomena za izboijšano dobavo eiektrične energije odjemaicem na obainem območju nasiednja deia:
—	povezava s 100 kV DV in prehod na 20 kV visokonapetostno omrežje z izgradnjo RTP 1HP20 v Dekanih, Kopru in Luciji,
—	ureditev eiektroenergetsidh razmer v vseh krajevnih skupnostih območja, kjer te razmere še niso urejene.
V tem srednjeročnem obdobju bo za racionalnejše izkoriščanje eiek-troenergetskih objektov uvedeno tudi daljinsko krmiljenje termoakumulacijskih porabnikov (akumulacijske peči in bojlerji) na območju RTP 110^20 kV Koper.
22.	člen
S samoupravnim sporazumom o temeljih plana Poslovne skupnosti energetsko-industrijske cone bo zagotovljena realizcija srednjeročne energetske bilance za obdobje 1981 — 1985 glede nabave, skladiščenja, transporta in distribucije naftnih derivatov in zemeljskega plina za potrebe obalne in širše regije. V ta namen bodo na območju cone zgrajeni tudi skladiščni prostori, terminal za utekočinjeni plin, skladiščni prostori Istra benza in termina! za premog.
Poslovna skupnost energetsko-industrijske cone bo v okviru raziskovalnega projekta ^Primerjalne prednosti Obale* najkasneje do konca leta 1982 pripravila študijo o dolgoročni oskrbi obalnega območja z energijo, pri čemer bo upoštevala tudi energetske vire, kot so sončna energija in energija okolja (uporaba toplotnih črpalk), za katere je znana tehnoiogija in možna njena racionalna aplikcija zlasti s koriščenjem primernih naprav domačih proizvajalcev ter uporabe zemeljskega piina v kombinaciji s propan butanom, študija bo nakazala možnosti dolgoročne oskrbe s posameznimi toplotnimi energetskimi viri kakor tudi prilagajanje nanje že v sedanji fazi, da ne bo nepotrebnih rekonstrukcij in dodatnih gradenj, zlasti z izvedbo plinifikacije.
Poslovna skupnost energetsko-industijske cone je tudi nosilec priprav za plinihkacijo Obale in bo proučevala ter pripravljala možne navezave Obale na plinovodni sistem SR Slovenije, na italijanski plinovodni sistem preko Milj in na potencialna nahajališča zemeljskega plina pri Pulju in v koprskem zalivu, ki bodo raziskovana v srednjeročnem obdobju 1981 — 1985. Pri tem se bo povezovala z načrtovalci parcialnih plinifikacij (omrežje Izola-Žusterna IH), da bi se zagotovile možnosti kasnejše priključitve na osnovno plinsko omrežje.
b)	prometna infrastruktura
23.	člen
Na podlagi samoupravnega sporazuma o temeljih piana vzdrževanja in izgradnje magistralnih in regionalnih cest v SR Sloveniji za obdobje 1981 — 1985 se bo v tem srednjeročnem obdobju nadaljevala gradnja objektov in cestnih odsekov obalne ceste, ki so predvideni z desetletnim dogovorom med republiško skupnostjo za ceste ter obalno skupščino in skupščinami občin, in sicer bodo v srednjeročnem obdobju 1981 — 1985 zgrajeni:
—	priključek Semedeia, priključek Ruda in odsek Ruda-Strunjan (1/2 AC —km 7,6).
Na podlagi sklenjenega dogovora med republiško skupnostjo za ceste zagotovijo občine obalnega območja ustrezno udeiežbo sredstev za sofinanciranje navedenih investicij, in sicer v skupnem znesku 354 mio dinarjev (v cenah 1979: 280 mi). V ta namen bodo izvršni sveti skupščin občin v okviru združevanja in oblikovanja sredstev za razvoj cestne infrastrukture na svojem	območju zagotovili:
občina Izola	72	mio	din (v cenah 1979:	57	mio	din)
občina Koper	196	mio	din (v cenah 1979:	155	mio	din)
občina Piran	86	mio	din (v cenah 1979:	68	mio	din)
Sredstva v ta namen bodo občine zbirale v teku srednjeročnega obdobja. Splošna banka Koper pa bo s premostitvenim financiranjem omogočila gradnjo posameznih objektov v skladu s svojo poslovno politiko in v skladu s sporazumno določenim operativnim načrtom, dogovorjenim med republiško skupnostjo za ceste in Obalno skupnostjo.
Ker dela na obalni cesti ne potekajo po predvideni dinamiki, ki jo določa navedeni desetletni dogovor, se občine obalnega območja zavezujejo, da bodo že v letu 1981 sklenile dogovor, ki bo zagotavlja! sodelovanje vseh treh obalnih občin tudi po letu 1985.
c)	železniški promet
24.	člen
Na osnovi samoupravnega sporazuma o temeljih plana samoupravne interesne skupnosti za železniški in luški promet, bodo v obdobju 1981 — 1985:
—	povečani tovorna in luku-tovoma postaja v Kopru z izgradnjo ustreznih objektov,
—	vgrajene radio dispečerske zveze na progi Divača-Koper,
—	zgrajen industrijski tir za potrebe delovne organizacije Iplas na sicer lokacijsko že urejenem zemljišču s sofinanciranjem samoupravne interesne skupnosti za železniški in luški promet v višini 60%.
d)	vodno gospodarstvo in preskrba z vodo
25.	člen
Območna vodna skupnost Primorske bo na osnovi samoupravnega sporazuma o temeljih svojega plana zagotovila redno vzdrževanje vodnogospodarskih objektov, izvajala naloge v zvezi z hidromelioracijami in regulacijami vodotokov, zagotovila delovanje stalne službe za varstvo morja preko Hidra Koper in financirala njeno opremljenost ter v okviru njenih nalog za varstvo voda sofinancirala gradnjo skupnih čistilnih naprav in naprav za prečiščevanje odpadnih voda v industriji. V ta namen bo za obalno območje zagotovila: za redno vzdrževanje 97 mio din (v cenah 1979: 77 mio), za investicije, namenjene obrambi pred poplavami in osnovni vodovodni mreži za melioracije 110 mio din (v cenah 1979: 87 mio din), za varstvo vodnih količin 50,6 mio din (v cenah 1979: 40 mio) ter za varstvo kakovosti voda 50,6 mio din (v cenah 1979: 40 mio).
26.	člen
Na osnovi samoupravnega sporazuma o temeljih plana obalne samoupravne interesne skupnosti za vodno oskrbo za obdobje 1981 — 1985 bo za zagotovitev redne in dolgoročne oskrbe Obale z vodo Rižanski vodovod gradil oz. sodeloval pri gradnji vodooskrbnih objektov, ki bodo usmerjeni
—	v dograditev obstoječega osnovnega vodovodnega sistema, vključno z nadaljevanjem gradnje višinskega vodovoda,
—	v pripravo za postopno vključitev obstoječega vodovodnega sistema v bodoči enotni regionalni vodovodni sistem — Primorski vodovod,
—	v gradnjo vodooskrbnih objektov in naprav za direktne potrebe združenega dela ter usmerjene in druge stanovanjske izgradnje.
1.	V okviru dograditve obstoječega vodovodnega sistema bodo zgrajeni:
—	n. etapa čistilne naprave v Gradolah leta 1981,
—	vzporedni cevovod od Valete do Simonovega zaliva v letu 1981, od Simonovega zaliva do Izole do leta 1983,
—	cevovod po semedelski vpadnici do leta 1981,
—	rezervoarji vlzoliinKopru—prostornine L000+ 1.000 + 2.000 kub. m do leta 1984.
Investicije v gornje namene bodo znašale 172 mio t&narjev (v cenah 1979: 136 mio).
Z nadaljevanjem izgradnje višinskega vodovoda bo v naslednjem srednjeročnem obdobju zagotovljena še oskrba z vodo za območja: Gradin, Črni kal, Popetre-Gračišče-Kubed-Movraž-Kortina-Turki. Vršič-Zabavlje-Labor-Glem, Marezige-Babiči-Rojci, Poljane—Pomjan-Koštabona-Breci z odcepom Paderna-Gažon, Breci-Raven-Nova vas-Padna-Vršnje, območje krajevnih skupnosti Lucija in Sečovlje, in to zaledni zaselki in vasi zlasti višinskih predelov, Malija-Dvori-Nožed-Pičurji, Morgani, Medoši-Draga-Krog in Šared, območje krajevnih skupnosti Strunjan in Jagodje-Dobrava, in to višinski predeli Ronek-Strunjanski dol. Škofije-Tinjanski dol, ter območje krajevnih skupnosti Vanganel, Šalra-Škocjan in Pobegi-Čežarji.
Investicije v ta namen bodo znašale 516 mio din (v cenah 1979:408 mio) in so ključnega pomena za izvajanje politike revitalizacije podeželja, pospeševanja razvoja agrarnega zaledja Obale in manj razvitih zalednih območij ter za izenačevanje osnovnih življenjskih pogojev občanov mestnih središč in podeželja, da se zaustavijo procesi odseljevanja in pritiski na stanovanjsko gradtev v ožjem pirobalnem pasu
2.	Za vključitev obstoječega vodovodnega sistema v bodoči regionalni vodovodni sistem — Primorski vodovod — bo Rižanski vodovod sodeloval pri gradnji L faze Primorskega vodovoda, ki bo Obali ia Krasu zagotavlja! 1.200 Psek vode. od katerih 700 Psek za potrebe Obale. Predračunska vrednost L faze znaša 1.905 mio din (v cenah 1979: 1.506 mio din), od katerih odpade na sorazmerni delež Obale
1.130 mio din (v cenah 1979: 893 mio). V srednjeročnem obdobju 1981 — 1985 bo izdelana investicijsko-tehnična dokumentacija in opravljena druga pripravljalna dela, ki so predpogoj za kontinuirano gradnjo in dovršitev objekta v naslednjem srednjeročnem obdobju.
Na podlagi samoupravnega sporazuma o temeljih svojega plana bo Območna vodna skupnost Primorske sohnancirala s 152,6 mio din (v cenah 1979:120,6 mio) izgradnjo vodooskrbnih objektov za zagotovitev in dovod potrebnih količin vode za sežansko industrijsko cono v okviru regionalnega sistema Primorski vodovod.
3.	Investicije za potrebe oskrbe z vodo usmerjene stanovanjske izgradnje ter organizacij združenega dela, ki so okvirno predvidene v samoupravnem sporazumu o temeljih plana samoupravne interesne skupnosti za vodno oskrbo, zagotavljajo sami investitorji — organizacije združenega dela in samoupravne skupnosti.
Sredstva za dograditev obstoječega osnovnega vodovodnega sistema in višinskega vodovoda bodo skupno s potrebnim združevanjem sredstev za enostavno reprodukcijo in druge namene znašala 1.086 mio din (v cenah 1979: 859 mio) in bodo zbrana
(v cenah 1979)
—	s ceno vode in s prispevkom ob ceni vode
—	z najetjem bančnih in drugih kreditov
—	z nadaljevanjem združevanja sredstev v višini 1 % od bruto osebnih dohodkov iz čistega dohodka delovnih organizacij — namensko za višinski vodovod (enotno združevanje sredstev za KS je bilo namreč v srednjeročnem obdobju 1976—1980 pretežno namenjeno izgradnji višinskega vodovoda)
—	s soudeležbo območne vodne skupnosti pri gradnji višinskega vodovoda
—	s prispevki delovnih ljudi in občanov v denarju in delu, pripadnikov JLA, mladine in drugih pn gradnji višinskega vodovoda
597 mio din (472) 163 mio din (129)
183 mio din (145) 19 mio din (15)
124 mio din (98)
utrjevanje sodelovanja s sosednjimi območji hrvaške Istre glede vprašanja vodne oskrbe.
e)	PTT promet
29.	člen
Na podlagi samoupravnega sporazuma o temeljih plana območne samoupravne interesne skupnosti za PTT promet bo v tem srednjeročnem obdobju dograjen PTT center na prometnem terminalu v Kopru. Sredstva v ta namen bodo zagotovljena s krediti poštne hranilnice, banke in dobaviteljev opreme ter iz lastnih sredstev PTT. Izgradnja PTT centra bo skupno z razširitvijo kapacitet ATC omogočala povečanje števila naročnikov na Obali od 11.395 v letu 1980 na 17.120 v letu 1985.
f)	letališče *	., „
30.	člen
Na osnovi Samoupravnega sporazuma o temeljih plana Obalno-kra-ške turistične poslovne skupnosti je v okviru turistične infrastrukture predvidena dograditev letališča Portorož in njegova usposobitev tudi za opravljanje hmkcije javnega letalskega prometa.
Z dogovorom o temeljih družbenega plana SR Slovenije je predvidena ustanovitev samoupravne interesne skupnosti za letališki promet SR Slbvenije in podpisniki tega dogovora se bodo zavzeli, da bo preko te interesne skupnosti urejeno tudi financiranje razvoja letališča v Portorožu.
g)	pomorski potniški promet
31.	člen
Izvršni svet skupščine Obalne skupnosti in izvršni sveti skupščin občin Izola, Koper in Piran se bodo v sodelovanju z Medobčinsko gospodarsko zbornico Koper, Obalno-kraško turistično poslovno skupnostjo Portorož in s samoupravnimi komunalnimi skupnostmi proučili možnost vpeljave redne, stalne ali sezonske pomorske potniške linije za povezaovanje obalnih mest in turističnih središč slovenske obale in Istre.
V okviru tako zbranih sredstev bodo prednostno financirani objekti, ki so potrebni za zagotovitev nemotene in kontinuirane oskrbe območja z vodo.
Obalno-kraški svet ZSS si bo tudi v srednjeročnem obdobju 1981—1985 prizadeval, da bodo delavci v združenem delu na območju Obale namenjali izgradnji višinskega vodovoda zaslužek enega delovnega dne v letu.
27.	člen
Podpisniki sporazuma zagotavljajo, da je Primorski vodovod regionalni vodovodni sitem, ki bo zagotvlja! vodo močno deficitarnim območjem Krasa in Brkinov ter obalnemu območju, še posebno višinskim predelom Stovenske !stre. in je zato za financiranje njegove izgradnje potrebno zagotoviti tudi solidarnostno združevanje sredstev v okviru komunalnega gospodarstva Slovenije. Družbenopolitične skupnosti obalnega območja si bodo prizadevale, da bodo v okviru SR Slovenije v srednjeročnem obdobju 1981 — 1985 urejeni družbenoekonomski odnosi in sistemska vprašanja, ki bodo podlaga takemu solidarnostnemu združevanju. Podpisniki sporazuma prav tako ugotavljajo, da bo preko Primorskega vodovoda zagotovljena oskrba z vodo sežanski industrijski coni in da mora zato zaradi sprejetih obvez po osimskih sporazumih z ustreznim delom sredstev sodelovati tudi federacija.
28.	člen
Glede na to, da utegne ob sedanjem trendu naraščanja porabe vode na obalnem območju le te začeti primanjkovati v konicah sezonske porabe že v teku srednjeročnega obdobja, medtem ko bo obstoječi rižanski vodovodni sistem priključen primorskemu regionalnemu vodovodnemu sistemu šele v naslednjem srednjeročnem obdobju, so s samoupravnim sporazumom o temeljih plana obalne samoupravne skupnosti za vodno oskrbo dogovorjeni naslednji ukrepi, ki bodo prispevali k nMažitvi težav v preskrbi z vodo:
—	ukrepi za varčevanje z vodo v konicah porabe pri vseh uporabnikih, posebno pri tistih, ki uporabljajo večje količine vode v proizvodnji,
—	določitev kriterijev za nove odvzeme vode iz vodovoda za porabnike, ki rabijo vodo v tehnologiji proizvodnje,
—	Spdelovanje z Območno vodno skupnostjo Primorske pri gradnji večnamenske akumulacije v povodju Dragonje in pfi raziskovanju novih Yodntrr&trfw, <l,t bi zagotovili dodatne količine vode za rižanski vodovodni sistem,
X.	NALOGE NA PODROČJU RUŽBENIH DEJAVNOSTI
Podpisniki: Izvršni svet skupščine Obalne skupnosti Koper, Izvršni sveti skupščin občin Izola, Koper in Piran, Medobčinska gospodarska zbornica Koper, Kraško-obalni svet ZSS Koper, Obalna konferenca SZDL Koper
^	32. člen
Obalna konferenca SZDL Koper prevzema nalogo, da bo v sodelovanju z občinskimi izvršnimi sveti in izvršnim svetom skupščine Obalne skupnosti, dugimi družbenopolitičnimi organizacijami in Medobčinsko gospodarsko zbornico Koper dala iniciativo,da se uporabniki in izvajalci storitev družbenih dejavnosti združijo v ustrezne samoupravne interesne asociacije na obalnem območju, v okviru katerih bodo skrbeli za usklajevanje skupne porabe, uresničevali dogovorjene skupne naloge, racionalizirali delo v skupnih strokovnih službah, oblikovali skupen dokumentacijsko-informacijski sistem, organizirali raziskovalno delo, predvsem pa usklajevali standarde, normative in druga materialna vprašanja, ki zagotvljajo enak družbenoekonomski položaj izvajalcev na obalnem območju in uskaljen razvoj družbenih dejavnosti skupnega pomena.
Obalne samoupravne interesne skupnosti oziroma zveze občinskih skupnosti bodo z obalno skupščino soodločale zlasti na naslednjih področjih:
—	pri programiranju razvoja dejavnosti,
—	pri usklajevanju programov s predvidenim gospodarskim in družbenim razvojem obalnega območja,
—	pri urejanju prostorske problematike na svojem področju,
—	pri sklepanju družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov,
—	v drugih zadevah skupnega pomena.
Odnosi med obalno skupščino in njenimi organi ter samoupravnimi interesnimi skupnostmi oziroma zvezami občinskih samoupravnih interesnih skupnosti se bodo urejali s samoupravnimi sporazumi o združevanju skupnosti in s statutom Obalne skupnosti.
33. člen
Razvoj usmerjenega izobraževanja je prednostna naloga na področju družbenih dejavnosti na obalnem območju.
Za uresničevanje drbžbenih smotrov in nalog usmerjenega izobraževanja bo izvršni svet skupščine Obalne skupnosti vsako leto pripravil
336
URADNE OBJAVE
7. avguata 1981 — St. 24
načrt aktivnosti a ciljem. da sc zagotovi učinkovita koordinacija in aktivnost vseh nosilcev, ki sc prek komisije za usmerjeno izobraževanje vključujejo v celovit sistem in prevzemajo obveznosti na svojem področju, zlasti pa izobraževalne organizacije in skupnoti, skupnosti za zaposlovanje, enote posebnih izobraževalnih skupnosti, Medobčinska gospodarska zbornica Koper in Zavod za šolstvo SR Slovenije, organizacijska enota Koper.
Z načrti akvitnosti bodo podrobno opredeljene zlasti tele naloge:
—	uveljaviti nove družbenoekonomske odnose na področju vzgoje in izobraževanja, da bodo delavci v združenem delu kot nosilci celotne družbene reprodukcije načrtovali tudi kadrovske in izobraževalne potrebe in na tej podlagi tudi zagotavljali materialne in druge pogoje za usmerjeno izobraževanje,
—	organizirati vzgojo in izobraževanje v skladu s potrebami združenega dela in s tem v zvezi zagotoviti potrebno prestrukturiranje vpisa v korist proizvodnih usmeritev,
—	omogočiti mladini in delavcem, da si pridobijo izobrazbo pod enakimi pogoji z upoštevanjem njihovih sposobnosti in delovnih, izobraževalnih, samoupravnih ter drugih življenjskih izkušenj,
—	zagotoviti povezovanje vzgoje in izobraževanja z delom in samoupravljanjem ter razvijati in afirmirati zlasti tudi izobraževanje iz dela in ob delu.
—	zagotoviti smotrnost in posodabljanje pedagoškega procesa in izobraževalne tehnologije, povečanje kvalitete, strokovnosti in učinkovitosti ter aktivno in enakopravno sodelovanje udeležencev izobraževanja.
—	zagotoviti razvoj šol z italijanskim jezikom,
—	dopolnjevati in prilagajati mrežo šol razvojnim potrebam združenega dela. predvsem z vidika prestrukturiranja gospodarstva v smeri tehnološko in razvojno intenzivne dejavnosti, zasnovane na komparativnih prednostih območja.
*	34. člen
Za zagotovitev materialnih pogojev za preobrazbo in verifikacijo vzgojnoizobraževalnih dejavnosti ter za realizacijo drugih nalog na področju usmerjenega izobraževanja, ki niso predmet svobodne menjave dela med izvajalci in uporabniki v okviru posebnih izobraževalnih skupnosti oziroma Izobraževalne skupnosti Slovenije, bodo občine Izola. Koper in Piran z dogovori o temeljih družbenih planov za obdobje 1981 — 198$ zavezale temeljne organizacije združenega dela in delovne skupnosti, da v ta namen združujejo sredstva iz čistega dohodka po stošnji 0.6% od osnove bruto osebnih dohodkov.
S sredstvi, združenimi z neposredno menjavo dela v okviru občinskih izobraževalnih skupnosti ali neposredno v vzgojnoizobraževalnih organizacijah usmerjenega izobraževanja, bodo zagotovljeni materialni pogoji za izvajanje programov, ki so dogovorjeni s samoupravnimi sporazumi o temeljih planov posebnih izobraževlanih skupnosti, in poravnani dislokacijski stroški rednih visokošolskih oddelkov na obalnem območju (razlika med dejanskimi stroški in stroški, ki jih za posamezni oddelek priznavajo ustrezne posebne izobraževalne skupnosti).
Ob upoštevanju načela, da je obalno območje enoten in zaokrožen vzgojnoizobraževalni prostor in da so predvidene investicije skupnega in temeljnega pomena za razvoj usmerjenega izobraževanja na celotnem obalnem območju, za katere združujejo sredstva vse temeljne organizacije in delovne skupnosti na tem območju v okviru občinskih izobraževalnih skupnosti, bodo imele prednost investicije:
—	ki v večji meri izpolnjujejo kriterije po Dogovoru o temeljih družbenega plana SR Slovenije in planskih dokumentih izobraževalnih skupnosti za obdobje 1981 — 198$.
—	za katere je dogovrojena soudeležba posebnih izobraževalnih skupnosti oziroma Izobraževalne skupnosti Slovenije.
—	v vzgojnoizobraževalne organizacije, ki imajo ob dogovorjenem in na obalnem območju usklajenem številu vpisnih mest višji izmenski koeficient, pod pogojem, da se ne podvajajo zmogljivosti v okviru iste izobraževalne usmeritve.
—	s katerimi se zagotavlja modernizacija, adaptacija in funkcionalna usposobitev obstoječih zmogljivosti ter dograditev manjkajočih objektov (telovadnic),
—	v vzgojnoizobraževalne organizacije, ki zagotavljajo kadre v dejavnostih. ki so z vidika prestrukturiranja gospodarstva v smeri tehnološke in razvojne intenzivnosti z dogovori o temeljih družbenih planov opredeljene kot prednostne
Upoštevajo se le inv esticije, s katerimi se zagotavljajo materialni pogoji za izv a jan je programov v skladu z Družbenim dogovorom o razmestitvi izvajanja vzgojnoizobraževalnih programov usmer jenega izobra-
ževanja v SR Sloveniji in usklajeno mrežo šol ter obsegom vpisa.
V	skladu s temi kriteriji in načeli se bodo združena sredstva uporabila za investicije v šole usmerjenega izobraževanja za naslednje usmeritve:
—	družboslovno,
—	ekonomsko,
—	gostinsko-turistično,
—	kovinsko-predelovalno,
—	cestno-prometno,
—	naravoslovno-matematično,
—	pedagoško,
—	pomorsko,
—	zdravstveno,
v sodelovanju z Izobra: alno skupnostjo Slovenije pa tudi v šole z italijanskim jezikom.	^
V	skladu s samoupravnimi sporazumi o temeljih planov posebnih izobraževalnih skupnosti bodo v obdobju 1981—198$ poleg Višje pomorske šole Piran kot matične višješolske delovne organizacije delovali še dislocirani oddelki višješolskega oziroma vosokošolskega študija v okviru tehle usmeritev oziroma dejavnosti:
—	pedagoška: oddelek za razredni pouk Pedagoške akademije Ljubljana v Kopru z letnim vpisom 30 rednih študentov,
—	kovinsko-predelovalna: oddelek Fakultete za strojništvo Ljubljana v Kopru z letnim vpisom 30 — 40 rednih študentov,
—	ekonomska usmeritev s programi poslovnih financ in računovodstva ter plansko-analitske smeri z letnim vpisom 40 rednih študentov,
—	pravna (visokošolski študij) z občasnim vpisom v skladu z ugotovljenimi potrebami in možnostmi organiziranja.
Organiziranje in izvajanje teh študijskih usmeritev je pogojen s tem, da so vključene v redni sistem financiranja v okviru posebnih izobraževalnih skupnosti.
V	kolikor izvajanje višje oz. visokošolskega študija ni vključeno v redni sistem financiranja, je mogoče organizirati tak študij samo v skladu s pogoji 3. člena družbenega dogovora o razmestitvi vzgojnoizobraževalnih programov v SR Sloveniji in na podlagi sklenjenega samoupravnega sporazuma z zainteresiranim združenim delom.
36. člen
Izvršni svet skupščine Obalne skupnosti bo v sodelovanju z izobraževalnimi organizacijami in skupnostmi ter enotami posebnih izobraževalnih skupnosti tekoče spremljal in usklajeval problematiko vpisa v posamezne programe usmerjenega izobraževanja na obalnem območju
Usklajevanje in aktivnost bo izvršni svet zagotavljal prek komisije za usmerjeno izobraževanje na podlagi skupnega akcijskega načrta vseh pristojnih dejavnikov, zlasti pa skupnosti za zaposlovanje. Medobčinske gospodarske zbornice Koper in Zav oda za šolstvo SR Slovenije — Organizacijske enote Koper.
Izvršni svet bo o izvajanju nalog tekoče, najmanj pa enkrat letno celovito poročal občinskim skupščinam in skupščini Obalne skupnosti K°F*r.	-	37. aen
Občine Izda. Koper in Piran bodo z dogovori o temeljih družbenih planov za obdobje 1981—198$ na podlagi samoupravnih sporazumov o temeljih planov ustreznih samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti opredelile obveznosti za združevanje sredstev za investicije in funkcionalno dejavnost izvajalskih temeljnih organizacij združenega dela na obalni ravni. Te skupne naloge in obv eznosti na posameznih področjih so: zdravstvo
Izvršni sveti skupščin občin Izola. Koper in Piran bodo preko občinskih zdravstvenih skupnosti in iz drugih virov zagotovili združevanje sredstev za izgradnjo prve faze regionalne bolnišnice v Izoli in za nadaljevanje izgradnje v drugi fazi kot objekta kontinuitete v višini, ki ustreza 1.2 % vsakdetne mase bruto osebnih dohodkov , ki je podlaga za izračun prispevne stopnje v zdravstvenih skupnostih.
Na ta način bodo v obdobju 1981—198$ predvidoma združena naslednja sredstva (v cenah ^979, v tisoč din):
občina	sredstva
Izola	$0.787
Koper	202.108
Piran	71.089
Skupaj	323.984
7. avgusta 1961 — št. 24
URADNE OBJAVE
337
tocialno skrbstvo
Občinske skupnosti socialnega skrbstva bodo uveijavijate enotne in skupne kriterije in merita za ugotavijanje upravičenosti do socialnih dajatev ter uvedle enotni sistem evidence prejemnikov socialnih dajatev in njihovega materialnega poloiaja. pri čemer bodo za zagotovitev popolnost) evtdenc. upoštevajoč različen kraj bivanja in zaposlitve maksimalno koordinirale delo na obalni ravni.
kultura
Zagotavljanje prostorov Pokrajinskega arhiva Koper bo potekalo na podlagi družbenega dogovora o zagotavljanju pogojev uspešnega varstva arhivskega in registraturnega gradiva na območju šestih južnopri-morsldh občin in samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev.
raziskovanje
Raziskovalne skupnosti Izola, Koper in Piran bodo v obdobju 1981—198$ skupaj realizirale tri projekte, sprejete s programom raziskovalnega dela v zvezi s proučevanjem družbenoekonomskega razvoja in kulture v občinah Izola, Koper in Piran ter dogovorjene s samoupravnimi sporazumi o temeljih planov občinskih raziskovalnih skupnosti. Ti projetki, ki bodo vključeni v skupni program raziskovalne skupnosti Slovenije so:
—	Primerjalne prednosti slovenske obale,
—	Demografska gibanja na slovenski obali,
—	Kultura na narodnostno mešanem ozemlju Istre in Slovenskega Primorja v preteklosti in sedanjosti.
38.	člen
Medobčinska gospodarska zbornica Koper prevzema nalogo, da se s sodelovanjem izvršnih svetov občin in Obalne skupnosti, občinskih raziskovalnih skupnosti, Splošne banke Koper, Službe družbenega knjigovodstva Koper, zainteresiranih organizacij združenega dela in drugih institucij v letu 1981 izvedejo vsa pripravljalna dela in zagotovijo pogoji za organiziranje razvojnega centra.
Dejavnost centra bo v prvi fazi usmerjena predvsem v oblikovanje skupnega družbenega informacijskega sistema ter v organizacijo in povezovanje posameznih nosilcev raziskovalne dejavnosti, s čemer bo omogočena večja povezanost z združenim delom in zagotovljena uporaba raziskovalnih izsledkov v proizvodnih aktivnostih. V nadaljnjih fazah dograjevanja centra pa bo dejavnost usmerjena tudi na raziskovanje bistvenih vprašanj, ki so pomembna za razvoj obalnega območja, predvsem na sistematično in kompleksno proučevanje možnosti valorizacije posameznih primerjalnih prednosti območja.
39.	člen
Za razvoj informativne dejavnosti bodo ustanovitelji Primorskih novic na podlagi sklenjenega Družbenega dogovora o vlogi, izdajanju in zagotavljanju materialnih pogojev za dvakrattedensko izdajanje lista in samoupravnega sporazuma o izhajanju dvakrattedenske izdaje lista zagotavljali materialne pogoje in proučili možnosti in pogoje za prehod poltednika na večkrattedensko oziroma dnevno izhajanje lista.
Razvoj dejavnosti Radia Koper bo temelji! na nadaljnjem programskem dograjevanju in kvalitetni rasti oddaj v slovenskem in italijanskem jeziku, zlasti s povečanjem števila kontaktnih oddaj in z uveljavljanjem novega profila samoupravne informacije. TV Studio Koper bo postopno povečal število oddaj v slovenskem jeziku in zagotovil barvni program na kvalitetnih osnovah.
XI.	NALOGE NA PODROČJU UREJANJA PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA
Podpisniki: Izvršni svet skupščine Obalne skupnosti Koper, Izvršni sveti skupščin občin Izola, Koper in Piran, Medobčinska gospodarska zbornica Koper, Splošna banka Koper, Območna vodna skupnost Primorske, Obalna konferenca SZDL Koper, samoupravne komunalne interesne skupnosti Izola, Koper in Piran, Komunalno podjetje Piran.
40.	člen
Pri usmerjanju policentričnega razvoja poselitve na oblanem območju bodo izvršni sveti skupščin občin Izola, Koper in Piran:
—	zagotovili ekonomičnejše pogoje za življenje in delo delovnih ljudi in občanov s tem, da se bodo poleg priobalnih središč Izole s stanovanjskimi conami Livade, Jagodje-Dobrava, Kopra s stanovanjskimi conami Šal ara, Semedela, Žusterna, Markovec, Olmo, Prade, Ankaran in Škocjan ter Pirana s Portorožem, Lucijo, Strunjanom in Sečovljami,
razvijali še natlcdnji proizvodni in preskrbovalni centri v zaledju obalnih mest: Šmarje, Gračišče, Pregara, Dekani:
—	zagotovili revitalizacijo vasi, še posebno s tem, da bodo pospeševali in dovoljevali ustrezno adaptacijo in uporabo opuščenih kmečkih domov za potrebe stalnega prebivalstva kraja, pa tudi v počitniške in obrambne namene;
—	organizirali, utrjevali in opremljali prostor tako, da bo v primeru vojnega stanja v čim manjši meri paralizirano življenje ter delovanje proizvodnih, družbenih iq drugih organizacij ter služb.
41.	člen
Pri graditvi in urejanju naselij bodo občine upoštevale:
—	racionalno rabo stavbnih zemljišč, tako da bodo povečevale gostoto prebivalstva v redko poseljenih območjih z ustreznimi tipi objektov in drugimi ukrepi, posebno na že obstoječih komunalno opremljenih zemljiščih;
—	štednjo z energijo pri projektih objektov, pri razporeditvi objektov, pri ogrevanju naselij in drugo;
—	kriterije varnosti ter varovanja in povečanje zdravega, kulturnega in humanega okolja s povečevanjem javnih zelenih površin in zemljišč v splošni rabi na prebivalca v neposredni bližini stanovanj ter zmanjševanje oddaljenosti od družbenih in oskrbovalnih objektov v stanovanjskih območjih z ustrezno razmestitvijo le-teh.
Za zmanjšanje škodljivega vpliva hrupa na delovno sposobnost in počutje ljudi in občanov bodo skupščine občin Izola, Koper in Piran s posebnim predpisom opredelile območje stanovanj, zdravilišč, vzgoj-noizobraževalnih, socialnovarstvenih in raziskovalnih ustanov, območja za rekreacijo in turizem, krajinske parke in naravne rezervate ter druga območja in zanje sprejele posebne ukrepe za preprečevanje in omejevanje hrupa. Razmestitev objektov in naprav, ki onesnažujejo zrak, pa bodo načrtovale tako, da ne bodo poslabševali onesnaženosti zraka v naseljih oziroma povzročali uvrstitve območja v slabšo kategorijo.
42.	člen
Za zagotovitev oskrbe s pitno in tehnološko vodo iz količinsko in kakovostno zadovoljivih in zanesljivih virov bodo udeleženci dogovora z zaščito možnih vodnih akumulacij začasno zavarovali pred posegi, ki bi zavirali kasnejšo gradnjo zadrževalnikov, površine:
—	območja Podloke-Kubed,
—	območja Dragonje in Drnice.
Prav tako bodo zavarovali vodne izvire, in sicer predvsem vodni izvir Rižane (300 1/sek), pa tudi lokalne vodne izvire, ki po svoji zmogljivosti in kakovosti pridejo v poštev za vodno oskrbo posameznih aglomeracij tudi z obrambnega vidika.
Na osnovi dogovora o temeljih družbenega plana SR Slovenije bosta občini Sežana in Ilirska Bistrica s svojimi družbenimi plani zavarovali pred posegi, ki bi zavirali kasnejšo gradnjo zadrževalnikov, površino območja Padež v povodju Notranjske Reke za perspektivno oskrbo Obale in Krasa z vodo, s tem da bodo do leta 198$ nosilci planiranja sprejeli odločitve glede namembnosti vode iz zavarovanega območja.
Na osnovi Dogovora o temeljih družbenega plana SR Slovenije se bodo občine Cerknica, Logatec, Postojna, Sežana in Obalna skupnost v sodelovanju z Zvezo vodnih skupnosti in območnimi vodnimi skupnostmi dogovorile za prevajanje vode iz vodozbimega območja Plani-na-Cerkniško jezero v vodooskrbno območje kraško-obalne regije.
,	43. člen
Za zavarovanje kvalitete vode bodo izvršni sveti skupščin občin Izola, Koper in Piran s svojimi dogovori o temeljih planov opredelili naloge pri zbiranju odplak in za njihovo odvajanje v morje preko ustrezne čistilne naprave.
Pri tem bo
—	izvršni svet skupščine občine Izola zagotovil, da bodo vse industrijske odplake očiščene v notranjih čistilnih napravah in v prvi fazi speljane v kanalizacijsko omrežje Izole, nato pa postopoma preko centralne čistilne naprave ustrezno očiščene vodene v morje na neškodljivo mesto;
—	izvršni svet skupščine občine Koper zagotovil nadaljevanje postopne asanacije komunalnih voda Kopra (vključno s čiščenjem industrijskih odplak v notranjih čistilnih napravah) do izgradnje centralne čistilne naprave in podvodnega izpusta;
—	izvršni svet skupščine občine Piran zagotovil ureditev kanalizacije starega dela Pirana, razširitev čistilnih naprav in podvodnega izpusta ter ureditev kanalizacije v Luciji-Seči (v zvezi z izgradnjo tovarne soli) ter čistilnih naprav v Strunjanu in Fiesi;
338
URADNE OBJAVE
7. *vpt*ta 1981 — St 24
—	izvršni svet skupščine Obalne skupnosti v sodelovanju z obalno samoupravno interesno skupnostjo za preskrbo z vodo in Območno vodno skupnostjo Primorske prouči najprimernejši način odvajanja in čiščenja odplak, ki nastajajo v vaseh z razvojem vodovodnega omrežja.
Območna vodna skupnost Primorske bo sodelovala pri gradnji čistilnih naprav in v ta namen zagotovila 30,6 mio din (v cenah 1979: 40 mio) soudeležbe in s svojim samoupravnim sporazumom o temeljih plana zagotovila tehnična sredstva in organizacijsko obliko za hitre in zahtevnejše intervencije v primeru naftnega in drugega onesnaženja
44. a..
V	sodelovanju z izvršnimi sveti skupščin občin Izola, Koper in Piran ter izvršnim svetom skupščine Obalne skupnosti zagotovijo s samoupravnim sporazumom komunalne interesne skupnosti Izola, Koper in Piran, komunalna podjetja boia. Koper in Piran, Dinos in Surovina Maribor izgradnjo skupnih objektov za tretiranje trdih odpadkov Skupni objekti bodo urejeni tako, da bo izključeno vsako onesnaženje okolja, s tem da bo lokacija objekta določena na podlagi družbene verifikacije ustrezne obstoječe študije, načini tretiranja odpadkov, financiranje skupne izgradnje in poslovanja pa dogovorjeni na podlagi ustrezne študije. Za Bnanciranje študij in projektov ter za pripravljalna dela, predvidena do leta 1985, bodo samoupravne interesne skupnosti Izda, Koper in Piran združic 31,9 mio din (v cenah 1979:23,2 mio), in sicer sorazmerno s predvidenim koriščenjem objektov.
Nosilec priprav je Komunalno podjetje Piran.
^	45. Ben
Izvišni sveti skupščin občin boia, Koper in Piran bodo v svojih pia nih in s posebnimi predpisi zavarovali naslednja območja in objekt* naravne in kulturne dediščine:
—	območje roba kraškega ravnika med Ospom in republiško mejo kot krajinski in regijski park,
—	območje Sečoveljskih solin, Strunjanske lagune in naravne krajine območja Seče,
—	Osp kot geološko, geomorfdoško in hidrološko naravno znamenitost.
Izvršni sveti skupščin občin Izola, Koper in Piran bodo z družbenimi plani in s posebnimi predpisi zavarovali območja, posamezne objekte ali skupine objektov, ki zaradi posebnega kulturnega in zgodovinskega pomena predstavljajo nepremično kulturno dediščino. Pri tem bo še posebna pozornost namenjena celoviti zaščiti slovenske in italijanske kulturne dediščine na tem območju
Na osnovi dogovorov o temeljih svojih družbenih planov bodo občine Izda, Koper in Piran sprejele varstvene ukrepe za zavarovanje območij in objektov, s katerimi bodo omejile ali onemogočile razvoj dejavnosti m posege, ki vplivajo na spreminjanje njihovih naravnih ali kulturnih značilnosti. Izvršni sveti skupščine Obalne skupnosti bo za zagotovitev tega varstva povezoval in medsebojno uskaljeval skupna območja in varstvene ukrepe.
46.	aen
Za zagotovitev racionalnejšega urejanja prostora ter uveljavitev družbenega sistema planiranja in družbenega sistema informiranja bo geodetska služba Obalne skupnosti ob usklajenem razvoju geodetske službe v Sloveniji ter uveljavljanju samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v okviru geodetske službe načrtovala in izvaja! geodetska dela in naloge na podlagi skupno dogovorjenih potreb družbenopdi-bčnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti ter drugih porabnikov. V tem okviru bo vzpestavia in vzdrževala teritorialno definirane evidence družbenega sistema informiranja ter v okviru le-teh zagotovila ustrezno bazo podatkov za racionalno urejanje prostora.
V	okviru SR Slovenije bo s skupnim programom geodteskih de! dogovorjen minimalni standard obveznih skupnih evidenc na celotnem območju SR Slovenije, z dodatnim programom geodetskih de! pa bodo dogovorjene posebne teritorialno opredeljene evidence, ki so potrebne na ravni obalnih občin. Dodatni program v vrednosti 26,5 mio din (v cenah 1979: 21 mio) bo zagotavljal zlasti:
—	ureditev zbirnega katastra komunalnih naprav po dogovorjenem prioritetnem redu,
—	izdelavo potrebnih topografskih načrtov 1:1000 do 1:300,
—	komasacije 800 ha zemljišč,
—	reambulacije katastrskih načrtov,
—	uveljavitev štirih katastrskih občin.
—	izdelavo potrebnih prostorskih oper atov — tematskih kart.
Sredstva za izvedbo programov geodetskih de! bodo zagotovile SR ;
Slovenija, občine Izola, Koper in Piran v proračunu ter samoupravne
interesne skupnosti na ravm republike, reg!je, Obale in občin v svojih planih. Razčlenitev nalog in potrebnih sredstev je opredeljena v sred-njeročnem proyamu geodetskih del za obdobje 1981—1983, ki ga v ovkru družbenega dogovora o mesničevanju programov geodetskih del in razvoja geodetske službe v SR Sloveniji in na Obah sprejmejo SR Slovenija, skupščina Obalne skupnosti, občine in samoupravne interesne skupnosti na nivoju republike, regije, Obale in občin.
XD. DRUGE DOLOČBE
Podpisniiki: Izvršni svet skupščine Obalne skupnosti Koper, Izvršni sveti skupščin občin Izda, Koper in Pnan, Splošna banka Koper, Me dobčimka gospodarska zbornica Koper, Obalna konferenca SZDL Koper. Kraško-obalni svet ZSS Koper. Obalna samoupravna interesna skupnost za varstvo pred požarom.
47.	aen
Za skladen razvoj Obale kot celote zagotavlja izvršni svet skupščine Obalne skupnosti z dogovorom o temeljih plana Obale skladen razvoj občin kot temeljnih družbenopolitičnih skupnosti, hitrejši ekonomski socialni in prostorski razvoj manj razvitih krajevnih skupnosti m delovnih krajevnih skupnosti, tako da poleg nalog, ki so zaratB skladnejšega in policentričnega razvoja skupno dogovorjene s tem dogovorom v okviru Obalne skupnosti, zagotavlja tudi druge spodbue in olajšave, ki bodo pospeševale zlasti razvoj lokalnih infrastruktur, družbenih dejavnosti, kmetijskega in drobnega gospodarstva ter drugih pogojev razvoja
Izvršni svet skupščine Obalne skupnosti zagotavlja z dogovorom o temeljih plana Obale uveljavljanje položaja italijanske narodnostne skupnosti v harmoničnem skla&! z družbenoekonomskim razvojem in s tem njen nemoten obstoj in razvoj.
48.	aen
S samoupravnim sporazumom o temeljih plana obalne samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požarom za obdobje 1981—1985 se podpisniki dogovorijo, da bodo usmerjah sredstva za usklajen razvoj požarne varnosti glede na možnosti in potrebe uporabnikov. Sredstva, ki jih v ta namen združujejo, bodo prvenstveno usmerjena v gradnjo in dopolnitev objektov, v opremljenost gasilskih enot ter v materialno in strokovno usposabljanje poklicnih in prostovoljnih enot, tako da bodo poklicne in prostovoljne gasilske enote sposobne intervenirati ob požarih in elementarnih nesrečah v skladu z izdelanimi ocenami požarne ogroženosti in načrti požarnega varstva.
Za zagotavljanje te obveznosti bodo uporabniki v obdobju 1981—1985 združili 149,1 mio din (v cenah 1979: 117,9 aaio) za naslednje namene: za Bnanciranje dejavnosti poklicnega gasilstva, medobčinske gasilske zveze, prostovoljnih gasilskih društev, delovne skupnosti in stroškov organov upravljanja obalne požarne skupnosti 107,4 mio din (v cenah 1979:84,9 mio); za izobraževanje kadrov s področja požarne varnosti, vključno z gasilskimi enotami ovine zaščite 1,9 mio <čn (v cenah 1979: 1,3 ano); za gradnjo in adaptacijo gasilskih domov prostovoljnih društev in za gasilsko opremo 39,8 mio din (v cenah 1979: 31,5 mio).
Sredstva za te namene bodo zbrana na podlagi samoupravnega sporazuma z zavarovalnimi skupnostmi (6 % od tehničnih premij) 9,3 mio din (v cenah 1979: 7,5 mio), od prispevka TOZD in drugih organizacij in skupnosti ter kmetijstva in obrtništva 0,3 % od osnove bruto osebnih dohodkov, kar znese 125,9 ano din (v cenah 1979: 99,3 ano), od vezanih sredstev pri Splošni banki Koper 8,9 mio din (v cenah 1979:7 ano) ter od drugih virov 4,8 mio din (v cenah 1979: 3,9 mio).
49.	aen
Izhajajoč iz priporoča, sklepov skupščine SR Slovenije ter v skladu z dogovorom o temeljih plana SR Sk) veni je bodo občine s temelji svojih družbenih planov in v okviru svojih pristojnosti zagotavljate materialne ia druge pogoje za uresničevanje zasnove splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite
50.	aen
Skupščina Obalne skupnosti, njeni organi in drugi organi Obalne skupnosti bodo za izvajanje sistemskih predpisov na področja državne uprave zagotovit njeno preobrazbo ter s sprejemom racioadne notranje organizacije in sistemizacije del in ndog organov omogoči! učinkovito izvrševanje opravi za potrebe delovnih ljudi, organizacij in
7. avgusta 1981 — St. 24
URADNE OBJAVE
339
skupnosti. S pripravo kvalitetnih delegatskih gradiv bodo upravni in izvrSilni organi skupščine pripomogli k delovanju in utrjevanju delegatskega sistema in odločanja v Obalni skupnosti.
Prav tako bodo skupščina Obalne skupnosti in njeni organi ozorima drugi organi in organizacije ter skupnosti v Obalni skupnosti v okviru predpisov, dogovorov in sporazumov dajali in realizirali pobude za racionalno organizacijo skupnosti, organov in organizacij na obalnem območju, tako da bi se sredstva za skupno in splošno porabo v najmanjši možni meri porabljala za potrebe delovanja organizacijskih oblik.
Občine Izola, Koper in Piran bodo skladno z družbenimi plani predvidenega naraščanja sredstev za splošno porabo v občinah zagotovile sredstva za delovanje organov Obalne skupnosti v okviru njihovih pristojnosti.
51.	člen
Pri izvajanju nalog tega dogovora sodeluje Obalna konferenca SZDL Koper na podlagi svojega ustanovitvenega akta in sprejetih lastnih programov dela, ki vključuje naloge iz tega dogovora. S tem zagotavlja uskaljenost družbenopolitične aktivnosti pri uresničevanju dogovora in potrjuje svojo z ustavo določeno vlogo, da obravnava vsa pomembnejša družbena vprašanja in daje politične pobude na vseh področjih družbenega življenja.
Kraško-obalni svet ZSS Koper je udeleženec pri izvajanju nalog iz tega dogovora v skladu z družbeno vlogo Zveze sindikatov Slovenije in obveznostmi, ki izhajajo iz zakona o družbenem planiranju in o družbenem planu SR Slovdhije. Na osnovi lastnih programov aktivnosti zagotavlja s tem obravnavo vseh pomembnejših družbenih vprašanj, izvaja družbenopolitične aktivnosti in daje pobude za uresničevanje nalog iz tega dogovora na vseh področjih, ki so pomembna za družbenoekonomski položaj delavcev na osnovi samoupravnega sporazumevanja in družbenega dogovarjanja.	^
52.	člen
Za spremljanje izvajanja nalog in obveznosti iz tega dogovora se določa odbor podpisnikov, v katerega delegirajo predsednika in enega člana izvršni svet skupščine Obalne skupnosti Koper, po enega člana pa:
—	Izvršni svet skupščine občine Izola,
—	Izvršni svet skupščine občine Koper,
—	Izvršni svet skupščine občine Piran,
—	Medobčinska gospodarska zbornica Koper,
—	Splošna banka Koper,
—	ONana konferenca SZDL Koper,
—	Kraško-obalni svet ZSS Koper.
Odbor podpisnikov obravnava pobude udeležencev dogovora za njegove spremembe in dopolnitve in za spremembo samoupravnih sporazumov o temeljih planov, kolikor se nanašajo na sprejeti dogovor, ter daje pobude za ukrepe za zagotovitev izvajanja dogovora, razpravlja in ugotavlja posledice in odgovornosti za neizvajanje obveznosti.
Po potrebi lahko odbor skliče tudi zbor vseh podpisnikov tega dogovora.
Odbor podpisnikov deluje na podlagi poslovnika.
53.	člen
Spremembe in dopolnitve tega dogovora se sprejemajo po enakem postopku, kot je določen za sprejem dogovora.
54.	člen
Dogovor velja od 1/1-1981 do vključno 31/12-1985 in se objavi v Uradnih objavah.
Številka: 30—3/79
Koper, v juliju 1981

Na podlagi določi! 68. in 70. člena statuta Obalne skupnosti Koper (Uradne objave, pt. 13/78) sta zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti skupaj z družbenopolitičnim zborom skupščine Obalne skupnosti Koper na seji dne 7. maja 1981 sprejela naslednji
SKLEP
1.
Skupščina Obalne skupnosti Koper sprejme družbeni plan Obale za obdobje 1981—1.985.
2.
Sestavni de! družbenega plana Obale za obdobje 1981—1985 je kartografska dokumentacija, ki prikazuje razporeditev najpomembnejših planskih nalog v prostoru ter njihov odnos do obstoječega stanja.
3.
Ta sklep stopi v veljavo takoj.
Številka: 30-3/79
Datum: 7. maja 1981
OPOMBA: Plansko gradivo— kartografski in tekstualni de! je na vpogled zainteresiranim občanom in organizacijam v prostorih komiteja za družbeno planiranje Obalne skupnosti Koper, Trg revolucije 4, vsak dan ob uradnih urah.
OBČ!NA !URSKA B!STR!CA
Na podlagi drugega odstavka 38. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. lf/77 in 2/78), pravilnika o ukrepih za zatiranje in izkoreninjanje stekline pri živalih (Uradni list SFRJ, št. 34/80), 9. člena odredbe o ukrepih za preprečevanje, zatiranje in izkoreninjanje stekline (Uradni list SRS, št. 27/78) in 221. člena statuta občine Ilirska Bistrica je izvršni svet skupščine občine Ilirska Bistrica na seji dne 23. julija 1981 sprejel
ODREDBO
O UKREPIH ZA PREPREČEVANJE ZATIRANJE IN IZKORENINJANJE STEKLINE
1.	člen
S to odredbo se ugotavlja, da je območje občine Ilirska Bistrica neposredno ogroženo s steklino, zato se odreja kontumac psov in mačk.
2.	člen
V	času kontumaca morajo biti psi privezani ali zaprti, kadar pa so zunaj bivališča, morajo biti na vrvici in z nagobčnikom. Mačke morajo biti v času kontumaca zaprte.
3.	člen
V	času kontumaca psi in mačke ne smejo zapustiti območja občine. Psi in mačke smejo zapustiti območje občine z dovoljenjem veterinarske organizacije, ki mora živa! pregledati in izdati potrdilo.
Določba prvega odstavka tega člena ne velja za rodovniške živali, ki se odpremi ja jo na razstavo ali vzrejni pregled z dovoljenjem veterinarske organizacije, ki mora živa! pregledati in izdati potrdilo.
Določbe 2. in 3. člena te odredbe ne veljajo za pse organov za notranje zadeve, carinske in reševalne službe, JLA ter vodiče slepih, če gre za neodložljive zadeve.
4.	člen
Vsi psi morajo biti preventivno cepljeni proti steklini, ko dopolnijo 4 mesece starosti.
Cepljenje opravi veterinarska organizacija na podlagi prijave posestnika psa.
5.	člen
Z lovskimi psi je dovoljeno loviti, če so bili dvakrat na leto zaščitno cepljeni proti steklini, če imajo pasjo znamko in če so imuni proti steklini. Enak pogoj velja tudi za pastirske pse.
6.	člen
Na območju občine Ilirska Bistrica je treba pokončati vse pse in mačke, katerih posestniki ne upoštevajo predpisanega kontumaca.
Člani lovskih organizacij in veterinarsko-higiedske službe so dolžni pokončati:
Predsednik ALOJZ CEGLAR, l.r.
—	neregistrirane in neceptjene pee,
—	pse brez znamkice,
—	pae, ki niso privezani ali so zunaj bivališča in niao na vrvici in z nagobčnikom,
—	mačke, ki niao zaprte.
Laatnikom navedenih živali ne pripada odškodnina za pokončane ii-va!i.
7.	člen
Lovake organizacije ao dotine na ncpoaredno ogroženem območju pokončevati zveri in pižmovke.
8.	čien
Trupia pokončanih zveri in piimovk morajo čiani iovake organizacije takoj zapakirati v nepropustno vrečo in jo z označbo kraja in dneva odstreia oziroma najdbe, takoj postati najbtiiji veterinarski organizacija
Veterinarska organizacija poskrbi za taboratorijski pregted možganov take iivati, veterinarsko-higienska stuiba pa za neškodljivo odstranitev trupta.
V izjemnih primerih, ko je zaradi vetike oddatjenosti ati nedostopnega zemtjišča transport trupta poginjene ati ubite divjadi iz 1. odstavka tega čtena težaven, se sme trupto zakopati na kraju odstreta ati najdbe. Jama mora biti tako gtoboka, da je trupto pokrito z najmanj 1 m visoko ptastjo zemtje ati kamenja.
9.	čten
Odiranje trupta psov, mačk, tisic, voŠtov in drugih divjih iivati je do-votjeno pod nastednjimi pogoji:
—	oseba, ki odira trupta omenjenih iivati mora biti zaščitno cep-tjena proti stektini, ne sme imeti poškodb na gtavi in rokah in mora biti usposobtjena za to deto,
—	ko odira trupta mora imeti na sebi zaščitno obteko, rokavice, masko in obutev ter ustrezen pribor za jemanje materiata za taboratorijski pregted (skatpet, škarje, noi, dteto, ktadivo, žago, stektenice za jemanje, pakiranje in pošitjanje materiata) ter dezinfekcijska sredstva,
—	da je sprav! jena koža v vreči v posebnem prostoru, dokter se ne dobijo izvidi preiskave, (e je izvid pozitiven oziroma, če je živa! obote-!a, je treba vrečo skupaj s kožo uničiti, če je izvid negativen oziroma, če je iivat zdrava se sme koža dati v promet.
10.	čten
Lovske organizacije morajo prijaviti pristojnemu občinskemu organu veterinarske inšpekcije odstre! druge divjadi, ki se je nenavadno vedta in ravnati s truptom v smistu 8. čtena te odredbe.
H. čten
Nadzorstvo nad izvajanjem te odredbe opravtja pristojni občinski organ veterinarske inšpekcije.
12.	čten
Kršitev dotočb te odredbe se kaznuje po zakonu o varstvu iivaii pred kužnimi boteznimi, ki ogrožajo vso državo (Uradni tist SFRJ, št. 43/76) in po zakonu o varstvu iivati pred kužnimi boteznimi (Uradni tist SRS, št. 1&77 in 2/78).
13.	čten
Sveti krajevnih skupnosti in enote CZ so dotini na svojem območju sodetovati pri izvajanju dotočit te odredbe in posvetiti posebno pozornost preventivnemu ceptjenju psov. Občani so dotini o gibanju iivati navedenih v 6. Čtenu in drugih iivatih, ki bi se nenaravno vedte, nemudoma obvestiti veterinarsko organizacijo.
14.	čten
Ta odredba začne vet jati nastednji dan po objavi v Uradnih objavah občine Itirska Bistrica, Izota, Koper, Piran, Postojna in Sežana.
Številka: 322-4/81-415
Ilirska Bistrica, 23. juti ja 1981
PREDSEDNIK IZVRŠNEGA SVETA JANEZ KIRN, dipt. inž. !. r.
KRAJEVNA SKUPNOST
BUKOVJE	'
Na podtagi 2. in 6. čtena zakona o samoprispevku (Uradni tist SRS, štev. 3/73) ter 16. in 17. čtena statuta krajevne skupnost! Bukovje, je svet krajevne skupnosti Bukovje na svoji seji dne 12. jutija sprejet
SKLEP
O SPREMEMB! SKLEPA O UVEDBI SAMOPRISPEVKA ZA SOFINANCIRANJE ASFALTIRANJA CEST PO VASEH KRAJEVNE SKUPNOSTI BUKOVJE
1.
2.	točka stdepa o uvedbi samoprispevka za soBnanciranje asfattira-nja cest po vaseh krajevne skupnosti Bukovje (Uradne objave štev. 28. z dne 7. novembra 1980) se spremeni tako, da se glasi: Samoprispevek se uvede za dobo dvehtet in sicer od 1. decembra 1980do 30,novembra 1982.	2.
12. točka, v 1. točki citiranega stdepa, se spremeni tako, da se gtasi: Ta sktep začne vetjati nastednji dan po objavi v Uradnih objavah, uporab!ja pa se od 1. decembra 1980.
Štev.: 84/43	PREDSEDNIK SVETA
Dne, 12. jutija 1981	KRAJEVNE SKUPNOST!
SLEJKO ALOJZ, !. r.
OBČtNA !ZOLA
Na podtagi 185. čtena zakona o združenem detu (Uradni tist SFRJ, št. 5V76), 69. čtena zakona o detovnih razmerjih (Uradni tist SRS, št. 24^77 in 3C78), 15. čtena zakona o btagovnem prometu (Uradni tist SRS, št. 21/77), 4. in 9. čtena zakona o prekrških (Uradni tist SRS, št. 1^77 in 30^78) ter 204. čtena statuta občine Izota (Uradne objave, št. 5/78) je skupščina občine Izota na seji zbora združenega deta in zbora krajevnih skupnosti dne 30. junija 1981 sprejeta
ODLOK
O RAZPOREDITVI, ZAČETKU IN KONCU POSLOVNEGA ČASA NA PODROČJU PROMETA IN ZVEZ, PROMETA BLAGA NA DROBNO, GOSTINSTVA, TURIZMA IN DRUGIH STORITVENIH DEJAVNOSTI
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1.	aen
S tem odtokom se dotoča razporeditev, začetek in konec poslovnega časa na področju prometa in zvez, prometa blaga na drobno, gostinstva, turizma, obrti in drugih storitvenih dejavnosti na območju občine Izota.
2.	den
Zaradi poslovnih interesov tahko poslovne enote pestujejo v poletnem času vse dneve v tednu dni v daljšem poslovnem času, kot ga dotoča ta odtok.
Zaradi nemotene preskrbe občanov in turistične ponudbe poslujejo v potetnem času dežurne prodajalne oziroma poslovalnice.
3.	aen
Poslovni čas se tahko dotoči raztično, gtede na poletno in zimsko sezono.
Za potetni čas se šteje po tem odtoku čas od 1. maja do 30. septembra, za zimski čas pa čas od 1. oktobra do 30. aprita.
4.	3en
Razpored poslovnega časa (urnik) med tednom in pregted dežurnega poslovnega časa, mora biti objavljen na vidnem mestu ob vhodu v vsako prodajalno oziroma poslovalnico.
Na narodnostno mešanem območju občine morajo biti izobešeni urniki in druga obvestita v slovenskem in italijanskem jeziku.
5.	aen
Komite za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj občine Izota (v nadaljnjem beseditu: pristojni upravni organ) tahko v izjemnih primerih dovoli začasno ustavitev obratovanja prodajalne, poslovalnice ali obratovalnice zaradi adaptacije, večjih popravil poslovnih prostorov, kolektivnega letnega dopusta, botezni, inventure ali drugega opravičenega razloga.
1981—št. 24
URADNE OBJAVE
341
7.	avgusta
Prodajalna, poslovalnica ali obratovalnica mora za dovoljenje iz prejšnjega odstavka zaprositi za zaprtje več kot dva zaporedna delovna dneva najmanj pet dni pred zaprtjem, za zaprtje do dveh delovnih dni pa obvestiti pristojni upravni organ najmanj tri dni pred zaprtjem.
Prodajalna, poslovalnica ali obratovalnica mora na vidnem mestu ob vhodu vsaj dva dni prej obvestiti občane, koliko časa enota ne bo poslovala.	-
Začasna ustavitev obratovanja zaradi kolektivnega dopnsta ne sme biti daljša kot 30 delovnih dni, v tem času pa morajo biti v poslovnih prostorih izvršena vsa tekoča vzdrževalna dela.
Pristojni upravni organ lahko spremeni čas začasne ustavitve obratovanja zaradi usklajevanja, razen v primeru bolezni.
6.	člen
Organizacije združenega dela ln obrtniki morajo za vsako spremembo poslovnega časa prodajaln in obratovalnic, kot je navedeno v tem odloku, pridobiti dovoljenje od pristojnega upravnega organa,
7.	člen
Prodajalne ln gostinski obrat), ki prodajajo oziroma točijo aikohoine pijače, iahko poslujejo pred 7. urozjutraj, med 3. in 7. uro pa ne smejo prodajati oziroma točiti aikohoinih pijač.
8,	čten
Posamezni izrazi, uporabijeni v tem odioku. imajo taie pomen;
1) sProdajaine oziroma poaiovaintee* so vsi prodajni prostori, vkijučno kioski, trtniee in ohratovainiee, kakor tudi postovni prostori iekarn, bank, pošt in turističnih posiovainie, ki so namenjene posiova-njusstrankami,
Ohratovainiee imajo lahko svojo prodajno mesto tud) izven stalnega postavnega mesta, če imajo zato dovetjenje pristojnega upravnega organa.
!) Trgovine se po tem odioku prodajalne, ki predajajo;
= Ma, tehnično in drugo industrijsko biage,
= reprodukeijski materia),
-= tobak in tobačne izdatke, poštne in druge taksne vrednetniee (trahke),
= nahe in naftne derivate (beneinski servisi),
= ptin,
= kurivo in gradbeni material,
= knjige, papir, šolske in pisarniške potrebščine (knjigarne),
= evetje (evedičarne),
= biage na šiviiskem trgu in ribarnici,
H. POSLOVNI ČAS 1) Trgovin.	,
Prodajalne na drobno no ob delavnikih odprte najmanj:
—	prodaja!no kruha in mieka:
a)	v poletnem času od 3.30 do 19, ure:
b)	v zimskem času od 3.30 do 18.30;
—	prodajalne svežega metta:
a)	v poletnem čaau od 6. do 11. in od 17. do 19. ure;
b)	v zimakem čaau od 6. do ! 1. in od 16. do 18. ure;
—	prodajalne avežega mesa, ki poslujejo neprekinjeno:
a)	v poletnem času od 6. do 19. ure;
b)	v zimskem času od 6. do 18. ure;
—	ribarnica:
a)	v poletnem času vsak dan od 6. do 12. ure, v torek in četrtek od 14. do 16. ure;
b)	vzimskemčasuvsakdanod6.do 12. ure, v torek in četrtek od 14. do 16. ure;
—	prodajalne živil, sadja in zelenjave:
a)	v poletnem času od 7. do 12. in od 17. do 19. ure;
b)	v zimskem času od 7. do 12. in od 16. do 18. ure;
—	prodajalne živil, sadja in zelenjave, ki poslujejo neprekinjeno.
a)	v poletnem času od 6.30 do 19. ure;
b)	v zimskem času od 6.30 d^ 19. ure;
—	prodajalne z industrijskim blagom, gospodinjskimi potre t-nami:
a) v poletnem času od 7.30 do 12. in od 17. do 19. ure; v soboto od
7.30dol2. ure;	-
h) v zimskem času od 8. do 12. in od 15.30 do 18.30; v soboto od 8. do 12. ure;
—	prodajalne z industrijskim blagom, gospodinjskimi potrebščinami, ki poslujejo neprekinjeno:
a)	v poletnem času od 7.30 do 19. ure;
b)	v zimskem času od 8. do 18.30
c)	v soboto od 8. do 12. ure;
—	knjigarne in papirnice:
a)	v poletnem času od 7. do 20. ure;
b)	v zimskem času od 7. do 19. ure;
—	prodajalne tobaka in časopisov:
a)	v zimskem času od 6. do 19. ure;
b)	v zimskem času od 6. do 19. ure;
—	prodajalne goriva in maziva:
a)	v poletnem času od 6. do 20. ure;
b)	v zimskem času od 7. do 19. ure;
c)	ena prodajalna mora biti odprta celo leto od 00. do 24. ure;
—	prodajalne plina:
a)	v poletnem času od 7. do 19. ure;
b)	v zimskem času od 7. do 19. ure;
c)	ob nedeljah mora biti ena prodajalna (dežurna) odprta od 6. do 18. uro
—	prodajalna gradbenega materiala, kuriva in drugo:
a) v poletnem in zimskem času od 6. do 16. uro.
10. člen
Nedelje in državni pravzniki so dela prosti dnevi.
V	poietnem času poslujejo ob nedeljah dežurne prodajalne z živili, sadjem in zelenjavo, ribarniea, tradke, knjigarna in papirnica od 7, do 10, ure. .
Vrstni red dežurstva določi pristojni upravni organ,
Med državnimi prazniki, ki trajajo več kot dva dni, morajo tretji dan poslovati dežurne prodajalne z mlekom, kruhom, živili, sadjem m zelenjavo, ribarnica, trafike, knjigarna in papirnica od 7, do 10, ure po vrstnem redu, ki ga določi pristojni upravni organ.
Lekarna posluje vse delovne dni v tednu v poletnem času od 7, de !0, ure, v zimskem času od 7, do 19, ure, ob sobotah pa od 7, do 13, ure,
3) gostinstvo in turizem
12.	člen
gostinski obrati, ki nudijo celodnevne tople obroke hrane: zajtrk, kosilo in večerjo in restavracije so odprte ob delavnikih in nedeljah ter praznikih:
a)	v poletnem času od 6, do 24, ure;
b)	v zimskem času od 6. do 23. ure.
gostilne in pivnice, ki ne nudijo gostom celodnevnih toplih obrokov, so odprte ob delavnikih, nedeljah in praznikih:
a)	v poletnem času od 7. do 23. ure;
b)	v zimskem času od 7. do 22. ure.
Bifeji so odprti:
a)	v poletnem času od 7. do 22. ure;
b)	v zimskem času od 7. do 21. ure.
Slaščičarne so odprte:
a)	v poletnem času od 6. do 22. ure;
b)	v zimskem času od 6. do 22. ure.
Disco-bari so odprti:
a)	v poletnem času od 19. do 3. ure;
b)	v zimskem času od 18. do 2. ure.
13.	člen
Ne glede na določila prejšnjega člena so lahko gostinski obrati odprti vso noč v nočeh od 31. decembra na 1. januar, od 26. aprila na 27. april, od 30. aprila na 1. maj od 3. julija na 4. julij, od 21. julija na 22. julij, od 28. novembra na 29. november in v nočeh pred občinskim praznikom, praznikom pomladi, ribiškim praznikom in na pustno soboto.
V	upravičenih primerih (pomanjkanje delavcev, bolezen in podobno) lahko pristojni upravni organ dovoli poslovanje gostinskemu obratu tudi v krajšem ali daljšem (v turistični sezoni) poslovnem času, kot je določeno v 12. členu tega odloka.
14.	člena
Gostimki obrat je lahko zaprt en dan v tednu, vendar ne na soboto ali nedeljo.
342
URADNE OBJAVE
7. avgusta 1901 — st 24
Pri določanju prostega dne morajo gostinski obrati upoštevati obseg poslovanja ter turistične potrebe.
Za prosti dan si mora gostinski obrat pridobiti dovoljenje pristojnega upravnega organa, ki usklajuje proste dni med gostinskimi obrati.
1$. 3en
Zaradi turističnih potreb gostinski obrati ne smejo imeti kolektivnih letnih dopustov v času od 1. maja do vključno 30. septembra.
16.	člen
Gostinski obrat s prenočišči mora v obsegu svojih zmogljivosti sprejeti goste na prenočišče ob vsakem času.
17.	člen
Turistični informativni biroji poslujejo vsak dan:
a)	v poletnem času od 8. do 22. ure:
b)	v zimskem času od 8. do 14. ure.
4.	) Obrtne in (kuge storitvene dejavnosti
18.	člen
Obrtne in (kuge storitvene delavnice, ki opravljajo storitve po posamičnem naročilu, so ob delavnikih odprte:
a)	v poletnem času od 7. do 12. in od 17. do 19. ure;
b)	v zimskem času od 8. do 12. in od 16, do 19. ure.
Obrtna delavnica je lahko en dan v tednu po! dneva zaprta.
5.	) PTT storitve in bančništvo
19.	člen
Služba PTT storitev posluje:
a)	v poletnem času od ponedeljka do sobote od 7. do 20. ure;
b)	v zimskem času od ponedeljka do petka od 7. do 19. ure. v soboto od 7. do 14. ure.
Služba bančnih storitev posluje:
a)	v poletnem času od ponedeljka do sobote od 7. do 19. ure;
b)	v zimskem času od ponedeljka do petka od 7. do 18. ure. v soboto od 7. do 12. ure.
HI. KAZENSKE DOLOČBE
20.	aen
Z denarno kaznijo $00. dinarjev se kaznuje za prekršek, kdor nima objavljenega razporeda poslovnega časa med tednom tn dežurnega poslovnega časa na v idnem mestu pri vhodu v poslovalnico.
Denarno kazen izterja takoj na mestu tržni inšpektor.
21.	člen
Z denarno kaznijo od 500. do 20.000 dinarjev se kaznuje za prekršek organizacija združenega dela ali obrtnik, ki zapre prodajalno ali obratovalnico v nasprotju z določilom 5. 3ena tega odloka.
Z denarno kaznijo od 500. do 3.000. dinarjev se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba organizacije združenega dela ali druge pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega 3ena. ^
22.	aen
Z denarno kaznijo od 1.000. do 30.000. dinarjev se kaznuje za prekršek organizacija združenega dela. ki:
1.	v trgovini posluje v nasprotju z določilom 9. in 10.3ena tega odloka.
2.	v lekarni posluje v nasprotju z določnem 11. Sena tega odloka.
3.	v gostinstvu in turizmu posluje v nasprotju z določili 7^ 12.. 13.. 14., 15.. 16. in 17. 3ena tega odloka.
4.	obrti in drugih storitvenih dejavnostih posluje v nasprotju z določbi 17. de na tega odloka.
5.	v poštah in bankah, ki poslujejo v nasprotju z določili 19.3ena tega odloka.
Z denarno kaznijo od 500. do 3.000. dinarjev se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba v organizaciji združenega dela. ki stori prekršek iz prvega odstavka tega dena.
23.	aen
Z denarno kaznijo od 1.000. do 3.000 dinarjev se kaznuje za prekršek obrtnik, ki:
1. v gostinskem obratu posluje v nasprotju z določili 7^ 12-, 13., 14.,
15.	in 16. dena tega odloka.
2 v svoji obrti ali drugi storitveni delavnici posluje v nasprotju z določil 18. dena tega odloka.
IV PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
24. člen
Nadzor nad izvrševanjem tega odloka opravlja inšpekcijska služba obalne skupnosti Koper, davčna inšpekcija, komunalni redar in Komite za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj občine boia.	25. den
Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o delovnem času prodajaln na drobno, gostinskih obratov, obrtnih delavnic in drugih javnih služb v občini Izda (Uradne objave, št. 22/73,10/74, 9/76) in odlok o prepovedi točenja alkoholnih pijač na območju občine Izola (Uradne objave, št. 28/78).
26. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
Številka: 14-4TH	Predsednik
Izda, 30. junija 1981	BRUNO PODREKA, L r.
OBČtNA KOPER
Na podlagi 12., 13. in 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16W,27/72 in &/78) ter 239. člena statuta občine Koper je skupščina občine Koper na sejah zbora združenega dda in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 1. juh ja 1981 sprejela
ODLOK
O SPREJETJU DOPOLNJENEGA TEHNIČNEGA DELA ZAZIDALNEGA NAČRTA PRADE — I. ETAPA
1.
Sprejme se dopdnjeni tehnični del zazidalnega načrta Prade — L etapa po elaboratu, ki ga je izdelal Invest-biro Koper pod št. 79-143 februar 1981.	^
Elaborat iz prejšnjega odstavka je stalno na vpogled pri občinskem komiteju za urbanizem, gradbene, komunalne in stanovanjske zadeve Koper.
3.
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
St.: 350-14/78	PREDSEDNIK
Koper. 1. julija 1581	MARIO ABRAM. L r.
Na podlagi 617., 622., 628. in 631. člena zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ. št. 53/76). 2. in 10. člena zakona o spremljanju začasnih ukrepov družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine (Uradni H st SRS. št. 32/80) ter 238.3ena statuta občine Koper (Uradne objave, st. 22/78) je skupščina občine Koper na seji družbenopolitičnega zbora, zbora združenega dela in zbora krajevnih skupoo-sd dne 27. juh ja 1981 na predlog Družbenega pravobranilca samoupravljanja Koper. št. 181 z dne 15 juhja 1981 sprejela
SKLEP
o uvedbi začasnih ukrepov družbenega varstva v delovni organizaciji Emona commerce Ljubljana — TOZD Ob^a Koper
. 1.
Skupščina občine Koper ugotavlja:
1.	) da so v delovni organizaciji Emona commerce Ljubljana — TOZD Obala Koper (v nadaljnjem besedilu TOZD Obala Koper) nastale bistvene motnje v samoupravnih odnosih po določbah 2-, 6 in 9. točke 619. dena zakona o združenem delu s tem:
—	da so se nabavljala osnovna sredstva brez prehodne odločitve delavskega sveta in dajala posojila za nakup ah gradnjo stanovanj brez postopkov in odločanja pristojnih samoupravnih organov, s čimer je bila kršena delavčeva pravica, da odloča o poslovanju TOZD in o družbenih sredstvih v TOZD;
—	da so Mi podatki v zaključnem računu za leto 1980 neresnični, s čimer ni bio zagotovi jeno resnično in popolno obveščanje delavcev o vprašanjih in odnosih, ki so pomembni za uresničevanje njihovih samoupravnih pravic:
—	da posluje TOZD brez poslovodnega organa, sedanji vršilec dolžnosti pa je bil imenovan v nasprotjd s 3 odstavkom 510. Sena zakona o združenem delu.
2.	) da sov TOZD Obala Koper huje oškodovani družbeni interesi po
7. avgusta 1961 — Št. 24
URADNE OBJAVE
343
6.	točki 620. člena zakona o združenem delu, ker je nespoštovanje predpisov o finančno materialnem poslovanju in ravnanje v nasprotju z njimi privetHo do napačnega zaključnega računa za leto 1980.
S tem so v TOZD izredno hudo kršene določbe 619. člena in 620. člena zakona o združenem delu, zato sc v delovni organizaciji Emona commerce Ljubljana — TOZD Obala Koper uvedejo naslednji ukrepi družbenega varstva:
—	odstavitev vršSca dolžnosti individualnega poslovodnega organa,
—	začasna omejitev uresničevanja posameznih samoupravnih pravic delavcev,
—	imenovanje začasnega organa. *
2.
Krešimir Barabaš iz Kopra, Srebrničeva 1, se odstavi kot vršilec dolžnosti individualnega poslovodnega organa.
3.
Začasno se omeji uresničevanje samoupravnih pravic delavcev TOZD glede odločanja pri sklepanju delovnihrazmerij, pri razporejanju delavcev na delo in v disciplinskih zadevah.
4.	-	*
Kot začasni organ sc imenuje IVO HAJŠEK iz Izole, Župančičeva 2.
5.	*
Začasni organ prevzame vse pravice in dolžnosti individualnega poslovodnega organa, ki izhajajo iz ustave, zakona in samoupravnih splošnih aktov ter pravice odločanja pri sklepanju delovnih razmerij, pri razporejanju delavcev na delo ter v disciplinskih zadevah.
6.
Začasni organ je dolžan:
—	poskrbeti za odpravo nepravilnosti,
—	poročati izvršnemu svetu vsak mesec, skupščini občine Koper pa vsake tri mesece o izvajanju začasnih ukrepov,
—	poskrbeti za razpis de! in opravil individualnega poslovodnega organa TOZD v zakonskem roku.
7.
Začasnemu organu se določi nadomestilo osebnega dohodka za čas opravljanja te funkcije po samoupravnih splošnih aktih TOZD Obala Koper v višini individualnega poslovodnega organa, oziroma v višini dosedanjega osebnega dohodka, če je to zanj ugodnejše.
8.
Začasni ukrepi družbenega varstva iz 3. in 4. točke tega sklepa trajajo eno leto.	p
Imenovanje začasnega organa in njegova pooblastila se vpišejo v sodni register.	^
Ta sklep začne veljati osmi dan^o objavi v Uradnih objavah.
Obrazložitev:
Družbeni pravobranilec samoupravljanja Koper je 15. julija 1981 predlaga! skupščini občine Koper sprejem začasnih ukrepov družbenega varstva zoper delovno organizacijo Emona commerce Ljubljana TOZD Obala Koper, v kateri so nastale bistvene motnje v samoupravnih odnosih in v katerih so bili huje oškodovani družbeni interesi
K predlogu družbenega pravobranilca Koper je dal pozitivno mnenje Izvršni svet skupščine občine Koper na seji dne 20. julija 1981.
Iz predloga Družbenega pravobranilca samoupravljanja izhaja, da so organi službe družbenega knjigovodstva in organi za notranje zadeve v poslovanju TOZD ugotovili nakazane nezakonitosti, odstopanja od samoupravnih postopkov in dogovorjenih meril ter oškodovanje družbene lastnine. Nesamoupravno obnašanje v zvezi z nabavo osnovnih sredstev brez predhodne odločitve pristojnega organa samoupravljanja, dodeljevanje posojil za gradnjo oziroma nakup stanovanj mimo samoupravnih organov predstavlja kršitev delavčeve prav!-ct, da sam odloča o poslovanju TOZD in o družbenih sredstvih ter s tem motpjo v samoupravnih odnosih v smislu 2. točke 619. člena zakona o združenem delu.
Nespoštovanje predpisov o finančno materialnem poslovanju in ravnanje v nasprotju z njimi je privedlo do neresničnih podatkov v zaključnem računu za leto 1980, kar pomeni, da ni bilo zagotovljeno resnično in popolno obveščanje delavcev o vprašanjih in odnosih, ki so pomembni za uresničevanje njihovih samoupravnih pravic,	R3
nastale motnje v samoupravnih odnosih v smislu 6. točke on*, etena
zakona o zdrtdenem delu.
Ugotavlja sc, da TOZD posluje brez poslovodnega organa od ustanovitve dalje ter da je bil tov. Krešimir Barabaš 1.7.1980 postavljen za
vršilca dolžnosti poslovodnega organa nezakonito, saj je pred njim opravljal to funkcijo leto in po! drugi delavec, imenovanemu pa traja mandat vršilca dolžnosti preko šest mesecev v nasprotju s 3 odstavkom 510. člena zakona o združenem delu. Pri tem je opozoriti, da je vršilec dolžnosti individualnega poslovodnega organa dopušča! kupovanje osnovnih sredstev in dodeljevanje posojil za nakup oz. gradnjo stanovanj brez postopkov in odločanja samoupravnih organov in tako prekorači! svoja pooblastila, s čimer so nastale motnje v samoupravnih odnosih po 9. točki 619. člena zakona o združenem delu.
Nadalje se ugotavlja, da je bil vTOZD Obala Koper huje oškodovan družbeni interes v smislu 6. točke 620. člena zakona o ! uženem delu, ker so bili podatki v zaključnem računu za leto 1980 neresnični, saj so bile vknjižbe narejene na podlagi lažnih dokumentov in lažnih ugotovitev inventurnih stanj, vsi dokumenti pa se niso vknjižili ob koncu leta v finančnih evidencah, izkazani saldi so se stornirali in prikazali negativne tečajne razlike v več milijonskih zneskih, kar je omogočalo tudi osebno okoriščanje delavcev na škodo družbene lastnine, o katerih se vodijo prebave ter druge finančne manipulacije.
Glavna dejavnost te TOZD je trgovina na debelo v tranzitu, oskrbovanje tujih letal in ladij na naših letališčih in v naših lukah, zastopanje tujih firm in vodenje konsignacijskih skladišč ter firm, kot tudi maloobmejni promet z Italijo. Značilno za to TOZD je veliko število po vsej državi raztresenih poslovalnic ter dislociranih posameznih komer dalnihin obračunskih funkcij. Celoten prihodek po zaključnem računu 1980 je znaša! 169,316.344,31 din, dohodek 52,248.719,90 din čisti dohodek pa 34,590.798,05 din. Ti podatki ne temeljijo na verodostojnih vknjižbah in stanje še ni razčiščeno, tako še niso znana odstopanja od dejanskega stanja. Napori pristojnih organov, da bi se razčistilo dejansko stanje in vzpostavi! red v finančno materialnem poslovanju TOZD, do danes niso zalegli, odgovorne osebe v TOZD in v delovni organizaciji Emona commerce Ljubljana pa ne kažejo pripravljenosti za ureditev stanja.
Ob tem se ugotavlja, da so tudi delavci TOZD dopuščali tako stanje, saj ni mogoče opravičevati, da niso vedeli za nabave osnovnih sredstev (knjižni stroj, računski in pisalni stroji), za dodeljevanje posojil delavcem za nakup oziroma gradnjo stanovanj brez odobritve pristojnih samoupravnih organov in za druge nepravilnosti v TOZD ter da niso dali pobude za začasne ukrepe družbenega varstva zoper TOZD v smislu 3. člena zakona o sprejemanju začasnih ukrepov družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine.
Zato se jim zaradi odprave takšnega stanja izreka ukrep po 5. točki 622. člena zakpna o združenem delu.
Za preprečevanje nadaljnjega oškodovanja družbenih interesov ter za odstranitev motenj v samoupravnih odnosih je bilo odločiti, kot je navedeno v izreku tega sklepa.
Pravni pouk: Zoper ta sklep je dopustno vložiti zahtevo za preizkus zakonitosti pri Sodišču združenega dela SR Slovenije v roku 15 dni od uveljavitve tega sklepa.	*
Št.: 023'32'80,
Koper, 27. julija 1981
OBÒ'NA POSTOJNA
Na podlagi 1. člena zakona o davku na promet nepremičnin (Ur list SRS, št. 27/72, 39/74 in 11/79) ter 168. člena statuta občine Postojna, je skupščina občine Postojna na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 31. julija 1981 sprejela
ODLOK
/ O DAVKU NA PROMET NEPREMIČNIN
1.	člen
Davek na promet nepremičnin se na^območju občine Postojna plačuje po določbah zakona o davku na promet nepremičnin in po davčnih stopnjah, ki so predpisane s tem odlokom
2.	člen
Davek na promet nepremičnin se plačuje glede na prometno vrednost kvadratnega metra zemljišča oz. uporabne površine gradbenega objekta po naslednjih stopnjah:
Če znaša prometna vrednost:
URADNE OBJAVE
7 avputt* 1M1 -St.PA
344
.) Mk-	**			
nad din	do dn			
za m*	za m*	din	<*	znaša davek
	7		12	
7	9	0.84	+ 17	od presežka nad 7.— din
9	12	1.18	22	od presežka nad 9 — din
12	16	1.84	+ 27	od presežka nad 12.— din
16	20	-2.92	+ 33	od presežka nad 16.— din
20	30	4J4	* 39	od presežka nad 20.— din
30		8.10	-+ 42	od presežka pad 30.— din
b) za**		Pča:		
nad dn	do do			
za m*	za	dio	%	znaša davek
	60		14	od presežka nad 60 — din
60	70	8.40	* 20	
70	90	10AO	- 26	od presežka nad 70,— din
90	130	13.60	- 32	od presežka nad 90.— din
130	180	M.40	-40	od presežka nad 130— din
180		48.40	** 48	od presežka nad 180— din
c) *P*	dhant obfešHei			
p*d da	do da			a
M m*	za m*	dia	%	maša davek
	6.000		H	
4M0	8000	6*0	-:t	od presežka aad 6 000— dia
4000	10.000	! 100	- r	od presežka aad 8 000— dia
to. ooe	:o.ooo	1640	* 33od prašička aad 10 000— dia	
10 000		4940	* 39ed prašička aad 20 000-= dia	
V	pnmeru, da se kmmjskn zemljišče, kmetija ali poslovni prostor = matenalai tadatki
3 3t!!
Pdeg oproHitev določenih % Masnem o davku M promet aepreasič^ Ma se prometni davek M plačuje še v aaeledaph primerih
a)	Davka aa promet aepremičnia je ob aakupu kmetijskega zemljišča oproščea občan. ki % osebnim delom obdelug kmetijska zemljišča aa zaščiteni kmetiji d; una zdravstveno zavarovanje pa zakonu o z^avstvenem zavarovanju kmetov Olajšava se prisma za nakup kmetigkega zemlpšča v za. eevoma mejni katastrski občim, kjer ima občan nepremičnine
b)	Če pridobi občan zaščiteno kmetijo kot cacata, pod pogojem. da bo obdeloval kmetijsko zemljišče aa ta) kmetiji
c)	Če gre za prvdprodajo novega poalovnep prostore občanu, ki bo v njun a osebam delom ta : iastmmi sreditvi opravljal obrtno dejavnost kot gavtu pokhc m čt je M poslovni prostor zgrajen a sredstvi uporabnikov družbenih vedati
Olajšava te prizna za vse obrtne ttroke. razen za bifeje in avtoprevoznike
V	primeru, da te kmetijsko zemljišče. kmetij ali poslovni proator odtuji pred potekom 3 let m ob pridobitvi davek na promet nepremičnin ni M plačan, te zavezancu naknadno odmeri davek, ki ga je M oproščen pod točko a. b in c tega Bena.
4. den
Za promet nepremičnin, za katere je davčna obveznost nastala pred uveljavitvijo tega odloka. se uporabljajo predpisi o prometnem davku, ki so veljali ob nastanku davčne obveznosti.
3. den
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
6 den
Z dnem. ko začne v el jati ta odlok, preneha v el jati odlok o davku na promet nepremičnin (Ur. objave, št. 19/73 in 18/77).
Na podlagi 1 ^ 13. m 17. člena zakona o ravnanju z odpadki (Ur. bt SRS. št. &18) in 168. člena statuta občine Postojna je Skupščina občine Postoma na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti dne 31. julija sprejela
ODLOK
O SPREMEMBI ODLOKA O DOLOČITVI ODLAGALIŠČ ZA ODPADNI GRADBENI MATERIAL ZA OBMOČJE OBČINE POSTOJNA
1. den
9. in 10. den odloka o določitvi odlagaldč za odpadni gradbeni miteni za območje občine Postojne (Ur. objave, št. 2/81) se združita v en den — 9 den. ki se glasi:
V primeru, da temeljna organizacija združenega dela ah druga pravna oseba m posameznik ne odlaga odpadnega vadbenega mate-ruga na v 1. in 2 členu navedem odia galski m ob tem ne upošteva predpisanega načina m reda odlaganja na tah odiagailčth se njo in od-govorno osebo ah posameznika kaznuje po določbah oa. kazenskih sankcijah iz zakona o ravnanju z odpadki (Uradni hst SRS, št. 8/7g).
2	den
H dea tega odloka se spremete v 10, de*
3	den
Vsi osili deni odloka o določitvi odlagališč M odpadni pidbeai ne* terni za območje občine Postojna (Uradne objave, št 2/81) ostanejo nespremenjeni
4	den
Ta odlok začne.veljati osmi dan^pe objavi e Uradnih objavah
$t M&4/80.7/TF
Postojna, M pitja 19*1
PBEB3EDMK
NASTRAN ŽVONE. 1, r,
Ne podlag ?9 in60 člena zakona o temelgh srtema cen ;a ^užbeai konsoti een (Urenti kst SFRJ, št 1/80 in 38f*9) m * člena odloka e pravicah m dolžnostih občinskih organov na področju &tabene kea= ?de een ter o načinu ur#mčevanja p^ebnega dr^benep interesa pri opravljanju nalog občinske skupnosti za eene m v zvem z odlokom o najvdp ravni cen za vse proizvode m storitve in o obveznem pošiljanju cenikov zanje v potrditev skupnostno za cene (Uradni kat SFRJ. št, 33/81) izdaja Izvršni svet Skupščine občine Postojna
ODREDBO
O POŠILJANJU CENIKOV ZA PROIZVODE IN STORITVE. KATERIH CENE SO V PRISTOJNOSTI OBČINE. OBČINSKI SKUPNOST! ZA CENE OBČINE POSTOJNA V POTRDITEV
1.	den
Samoupravne organizacije m skupnosti in samostojni obrtniki, ki protzvajajo proizvode m opravljajo storitve, k ater A cene so v pristojnosti občine, so doline poslati Občinski skupnosti za cene v potrditev vse cenike teh pr odvodov m storitev
2.	den
Samoupravne organizacije in skupnosti m samostojni obrtniki iz prednjega dena pošljejo cenike Občinski skupnosti za cene preden ' začnejo prodajati proizvode in opravljati storitve oziroma preden povečajo cene proizvodov in storitev
3 den
Z dnem. ko začne veljati ta odredba, neha veljati odredba o pošiljanju cemkov za posamezne protzvode m storitve Otéinski skupnosti za cene v potrditev
4. den
Ta odredba začne veljati z dnem objave v L radnih objavah. Postoma. 23. juh ja 1981
Št.: 421-2/79 Postojna. 31. juhja 1981
Predsednik ZVONE NASTRAN. 1 r.
Predsednik
MIRKO KALUŽA, dipl. oec Lr.