L. O.
Oton Župančič
Ob petdesetletnic.i njegovega rojst va.
o smo ,pred dvajset in devetimi leti začeli izdajati »Zvonček«, se je našim sotrudnikom takoj pridružil tudi Oton Zupančič. Žev prvi številki z dne 1. januarja 1900 čitamo njegovo pesem »Da mi biti je drevo ...«, ki jo v spomin na ane lepe in vesele čase »Zvončkovega« rojstva priobčujemo v današ= njem listu, da tudi od svoje strani skromno sicer, a
vendar   iskreno  proslavimo  petdesetletnico  rojstva  našega  velikega
pesnika — ljubljenca naše mladine!
Oton Zupančič je ostal na? sotmdnik dolgo vrsto let. Med tem pa je izdajal svoje pesmi v knjigah, med katerimi so posebno znane one, ki jih je napisal za mladino: Pisanice, Ciciban in Sto ugank. Kakor se mladina divi ob lepoti Župančičeve poezije, tako jo odrasli svet uživa z naslado in občudovanjem. Naš pesnik, ki je mojster jezika, odkriva v svojih pesmih vse tajnosti človeške duše in naše^a življenja
111
ter siplje z radodarno roko vse bogastvo svoje vzvišene umetoosti nam v užitek, narodu v ponos in čast.
Župančičeve pesmi so ponesle njegovo ime preko mej naše domo* vine v siroki izobraženi svet, da njega in z njim naš narod poznajo danes tudi drugi narodi, ki vedo ceniti lepoto in dragocenost resničnih poezij.
Oton Župančič je bil rojen dne 23. januarja 1878. leta na Vinici ob Kolpi v Beli Krajini, kjer govore čist in bogat jezik, ki takisto čisto in bogato odzvanja iz njegovih pesmi. Lepota tega predela naše zemlje, odkritosrčnost in bistrovidnost naroda — vse to je dobilo jasnega, slikovitega, krepkega izraza v Župančičevih pesmih.
Po dovršenih osmovnošolskih in visokošolskih naukih se je Župančič pripravljal za profesorski poklic, toda rajši se je odločil, da ostane, osvobojen od težkih službenih dolžnosti, zvest slovenski lepi knjigi. Danes je dramaturg Narodnega gledališča v Ljubljani. A v poglavitnem svojem pesniškem pozivu je glasnik in učitelj našega naroda, ki mu kaže pota v čudovite hratne pesniške umetnosti.