Ioanna Sitaridou Petnajst let terenskih raziskav romejščine: ključne ugotovitve o jeziku ter o njegovem razvoju, vitalnosti in možnostih preživetja UVOD1 Začetki grške prisotnosti na področju Črnega morja (v turščini znanega tudi kot Kara Deniz, v prečrkovani grški pisavi pa kot Pontus/Pontos) so zaviti v tančico mita, o njih pa govorijo tako zgodba o potovanju Argonavtov v Kol- hido kot Amazonke.2 Če pustimo mitologijo ob strani, se je širitev Grkov na področje Črnega morja začela približno v 6. st. pr. Kr. In čeprav bi bilo trditev, 1 Avtorica se najlepše zahvaljuje za štipendijo (Romeyka heritage in contemporary Turkey: so- cio-linguistic explorations into endangerment and preservation), ki jo je skupaj z Dr. Erolom Sağlamom prejela s strani Britanskega inštituta v Ankari. Razprava se vsebinsko dopolnjuje z delom Sitaridou, »Greek speaking enclaves in Pontus today: the documentation and revitali- zation of Romeyka.« Pričujoča, slovenska verzija razprave pa je prevod angleškega članka, ki ga je leta 2023 izdal Lazovski inštitut v Istanbulu v okviru projekta Laz-Circissian Civil Society Network Project 2020-2023 (IPA/2020/414-772), financiranega s strani Evropske skupnosti. 2 Nič neobičajnega ni prebrati pretirane trditve o grški prisotnosti na področju Črnega morja in Kavkaza, kot je naslednja: »Začetki grške prisotnosti na področju Črnega morja (imenovanega tudi Pont) se izgubljajo v mitološki davnini; potovanje Jazona in Argonavtov v Kolhido, Ama- zonke, Prometejevo izgnanstvo na Kavkazu, spopad med Herkulom in stimfalijskimi pticami v antični Aretijadi, Orestova pot v Toanijo«. Citat je bil vzet 2. 11. 2022 z univerzitetne spletne strani: https://www.birmingham.ac.uk/events/events/ukfilmpremiereinthefootstepsoftheargo- nauts.aspx. Citat je sestavljen resnično neposrečeno. M. L. West v delu The making of the Odys- sey (Oxford 2014: 21) pravi: »Neposredne stike med Grčijo in Kavkazom je zaslediti šele v 6. st., čeprav so se jonski pomorščaki trgovali z zahodnimi in severnimi obalami Črnega morja že v prvi polovici 7. st., odseve pontske topografije pa je zaslediti v Odisejevem tavanju v Odiseji, kjer so pristali posredovanju starejšega mita o Argonavtih.« Imena Aretijada ni zaslediti nikjer. Prav tako so omembe Toanije videti kot popačenka imena Tavrijcev, prebivalcev dela Krimskega polo- toka, kamor je potoval Odisej, dogajanje pa je na oder postavil Evripid v delu Ifigenijia v Tavridi (ustreznejši prevod bi bil Ifigenija med Tavrijci, prvemu prevodu se je namreč treba izogibati, ker toponim Tavrida ne obstaja). Za ta pojasnila sem izjemno hvaležna profesorju Jamesu Digglu. DOI: https://doi.org/10.4312/keria.25.2.9-32 Keria_2023-2_FINAL.indd 9 27. 02. 2024 07:59:31 10 Ioanna Sitaridou da je grška prisotnost na omenjenem področju vse od tedaj neprekinjena, tež- ko podkrepiti z neizpodbitnimi dokazi, pa grško govoreče skupnosti, ki so vselej živele v tesni prepletenosti z jeziki staroselcev, od 12. st. dalje pa tudi s turščino, omenjene kraje brez dvoma naseljujejo tudi dandanes. Romejščina3 se danes govori na področju medsebojno prepletenih dolin (t.j. v krajih Of, Tonya, Sürmene in morda tudi na področjue Sante) okrog Trapezunta4 – gl. Zemljevid 1 – prenesla pa se je tudi v večja turška mesta (npr. v Istanbul, An- karo in Burso) ter na področja vsepovsod po Evropi (npr. v Berlin, Pariz in Bruselj), kjer so po več desetetjih migracij nastala izseljenska središča. Zemljevid 1: Področje Ponta in današnje grško govoreče enklave (Sitaridou, »Greek- speaking enclaves in Pontus today«, 99, © Cambridge University Press 2013) 3 Ker imamo opraviti z »vojno« glede nedoločnika, »vojno« glede izvora ter »nacionalizacijo pre- teklosti« (v smislu Mackridgeovega dela Language and National Identity in Greece, 1766 – 1976), ni nič presenetljivega, da se mnenja krešejo tudi v zvezi z imenom. Medtem ko govorci svoj jezik nedvoumno poimenujejo romeika/rumaika, pa se med tujimi poimenovanji njihovega jezika najdejo izrazi »Muslim Pontic«, »Moslim Pontic«, »Romeyka«, »Romeic«, »Rumdza«, »Romeica«, ρουμάικα, ρωμαίικα, ρομέικα itd. O izvoru imena in o tem, katera različica je najustreznejša, gl. Sitaridou, »Greek-speaking enclaves in Pontus today«, ter Schreiber in Sitaridou, »Assessing the sociolinguistic vitality of Romeyka: an attitudinal study«. Poudariti pa velja, da posebnega etnonima, s katerim bi se govorci samopoimenovali, ni, saj se identificirajo kot Turki. 4 Mackridge, »Greek speaking Moslems«, »Τα ποντιακά στη σημερινή Τουρκία«, »The Medieval Greek Infinitive« in »Η ελληνοφωνία στην περιοχή του Όφη«; Bortone, »Greek with no history, no standard, no model«; Özkan »The Pontic Greek spoken by Muslims«; Sitaridou, »Greek- speaking enclaves«; Schreiber in Sitaridou, »Assessing the sociolinguistic vitality of Romeyka«. Keria_2023-2_FINAL.indd 10 27. 02. 2024 07:59:31 11Petnajst let terenskih raziskav romejščine UNESCO (2010) romejščino trenutno uvršča med »zanesljivo ogrožene« jezike, Enciklopedija ogroženih jezikov sveta iz leta 2007 med »resno ogrožene« jezike in projekt Ogroženi jeziki (Endangered Languages Project)5 med ogro- žene jezike, razlog za to pa so intenzivni stiki s turščino, odsotnost podpornih mehanizmov, ki bi olajšali medgeneracijski prenos, socialno-kulturna stigma- tizacija ter izseljevanje v turška in evropska urbana središča. Čeprav nima svo- je pisave6 in se med generacijami prenaša zgolj preko govornega sporočanja, pa romejščina obenem še naprej preveva lokalno kulturo in ostaja sredstvo sporazumevanja med skupnostmi in družinami, to pa še zlasti velja za odroč- ne kmečke skupnosti na področjih visoko ležečih dolin v okolici Trapezunta.7 Po podatkih popisa prebivalcev iz leta 1965 naj bi romejščino v prej omen- jenih dolinah govorilo 5000 govorcev. A ta številka je bila gotovo zaokrožena močno navzdol, saj ima po grobih ocenah še dandanes najmanj 5000 maternih govorcev.8 Največja težava pri določanju števila govorcev pa je brez dvoma povezana z vprašanjem, ali smemo domnevati, da so se govorci, za katere je romejščina dediščinski jezik (v smislu dela Silva-Corvalán, Language contact and change) sposobni uspešno sporazumevati. Kot kaže Slika 1, ki prikazuje scenarij opuščanja jezika,9 v tem hipu ne obstaja grška enojezična (G1) gene- racija; po vaseh še vedno najdemo generacijo v starosti 65 ali več let (G2), za katero je romejščina materinščina (J1) in turščina drugi jezik (J2); pripadni- ki tretje generacije (G3), ki so stari 48 let ali več, so bili rojeni v Trapezuntu in so hodili v osnovno šolo, so »uravnoteženo« dvojezični; za tiste, ki so bili 5 ISO koda romejščine je 639-3. Opozoriti pa velja, da se v vseh zgoraj navedenih virih romejščina obravnava skupaj s pontsko grščino, kar je zelo neposrečeno in ena od njihovih številnih po- manjkljivosti. To je verjetno razlog, da Ethnologue (https://www.endangeredlanguages.com/ lang/3265) v izvirnem članku romejščini pripisuje status 5*, kar pomeni: »5* ali 6a* se nanaša na jezik, o katerem smo mnenja, da ga najverjetneje vsi (sic!) uporabljajo kot živi jezik« (https:// ethnologue.com/language/pnt, pridobljeno 9. 11. 2022); ko pa je govora zgolj o stanju v Turčiji, je jeziku dodeljana ustreznejša oznaka, namreč 7* (prehodno stanje); kljub temu pa je zelo vpraš- ljiva navedba števila govorcev. 6 Mimo povedanega pa velja, da so govorci sami začeli ustvarjati sistem pisave, kar je sijajen primer samoiniciative. Potreba po zapisovanju se je brez dvoma pojavila zaradi pošiljanja SMS sporočil in rabe družbenih omrežij; primer je naslednje sporočilo: Do eftas kala ise Har a sto sochi arkadasha ershan şincenomen Romeika amon emas kala halacevomen »Kako si? Si v redu? Našemu pogovoru so se pridružili prijatelji iz Sočija. Znajo govoriti romejsko tako kot mi.« (osebno sporočilo Ioanne Sitaridou, 25. 10. 2022, pošiljatelj je govorec iz Tonye moškega spola) 7 Gl. tudi Sağlam, Constitutive Ambiguities. 8 »Anasta« ima okrog 800 stalnih prebivalcev, katerih večina govori romejsko, kot je videti. Trdi- tev temelji na ekstrapolaciji: med terenskim delom je med daljšimi časovnimi obdobji Sitaridou govorila z najmanj tridesetimi ženskami, udeležila se je pogreba in poroke, kjer je lahko opazo- vala večje število govorcev, kako so medsebojno komunicirali v romejščini; med pogrebom so peli tudi romejske žalostinke. 9 Prikaz opuščanja jezika je mogoče skrčiti ali razširiti ter na ta način prikazati počasnejše/ postopno oz. pospešeno opuščanje jezika, pač odvisno od sociolingvističnih razmer v posa- meznih romejsko govorečih skupnostih. Upoštevati pa je treba, da se v omenjenih skupnostih generacije menjajo v krajših časovnih obdobjih (15 do 18 let). Keria_2023-2_FINAL.indd 11 27. 02. 2024 07:59:31 12 Ioanna Sitaridou vzgajani po mestih (G3), je značilen direrenciran jezikovni profil, turščina je namreč njihov prvi jezik, romejščina pa bodisi nedominantni/pozni prvi je- zik (J1) ali zgodnji drugi jezik (J2); za četrto generacijo (G4) je turščina prvi jezik (J1), romejščina pa bodisi drugi (J2) bodisi dediščinski jezik; za peto generacijo (G5) je romejščina dediščinski jezik, medtem ko je edini jezik šeste generacije (G6) turščina. Slika 1: Opuščanje romejščine V luči prej omenjenih dejstev, povezanih z načinom usvajanja romejšči- ne in – posledično – z različnimi stopnjami jezikovnih in komunikacijskih kompetenc, je vprašanje, koga prištevati med govorce tega jezika, vse prej kot trivialno. Še več, vprašanje se dodatno zaplete, če upoštevamo, da še zlasti v Nemčiji, Veliki Britaniji, Belgiji, na Švedskem, Nizozemskem in v Franciji živijo številčne izseljenske skupnosti, ki govorijo romejščino (kot dediščin- ski jezik). Če se upoštevajo podatki o ohranjanju jezika v svetovnem merilu, je torej podoba drugačna, kot če ocena temelji na analizi stanja v lokalnih okvirih. Keria_2023-2_FINAL.indd 12 27. 02. 2024 07:59:31 13Petnajst let terenskih raziskav romejščine KR ATEK ZGODOVINSKI OR IS10 Od antike (6. st . pr. Kr.) do 16./17. stoletja Ο grški prisotnosti na področju južnega Črnega morja lahko govorimo od 7./6. pr. Kr. dalje, ko je zaznati prve poskuse kolonizacije.11 Jonci (ki so nase- ljevali vzhodno ležeča področja starogrškega prostora) so ustanovili Milet, ki je kasneje ustanovil Sinopo, ta pa je slednjič kolonizirala Trapezunt.12 Na po- dročju Ponta je bil jezik prvih starogrških, trapezuntskih kolonistov jonščina iz Sinope. Čeprav so imeli na priobalnem področju gospodarsko in jezikovno hegemonijo, pa ni nujno, da je prav helenizacija povzročila izumrtje jezikov staroselcev (na primer hetitščine in luvijščine). Gotovo pa je smiselna domne- va, da so bili govorci grščine v dolgotrajnih jezikovnih stikih z govorci drugih avtohtonih/sosednjih jezikov. Kartvelski jeziki kot denimo lazovski s področja Ponta, ki je nekdaj z mingrelščino tvoril narečni kontinuum, oba pa sta sorod- stveno povezana z gruzijščino,13 so se morali govoriti tudi v času kolonizacije. Lazovski jezik se govori še dandanes in se je helenizaciji izognil, posledično pa smemo domnevati, da je prišlo do jezikovnega stika z grščino. Pomembno je poudariti, da prva znamenja medsebojnega vpliva grščine in lazovskega jezika segajo šele v čas srednjega veka. Naslednja pomembna faza v procesu helenizacije omenjenega področja je povezana z nastankom novega grško govorečega središča v krajih, ki mejijo na južni del Ponta, to je Kapadokije, vse to pa je bilo v veliki meri povezano z makedonsko vojsko pod poveljstvom Aleksandra Velikega, ki je potovala proti Afganistanu in Indiji. Povsem mogoče je, da se je grščina širila iz Kapadokije na sever proti Pontu. Odločilno vlogo v procesu širitve grščine pa je imelo, kot se zdi, pokri- stjanjevanje. Prebivalci Ponta se v Novi zavezi omenjajo trikrat in so med pr- vimi prevzeli novo vero. O tem, kako naglo in uspešno se je na tem področju širilo krščanstvo, priča dejstvo, da je bilo eno največjih gospodarskih središč krščanske cervke, samostan Sumela, ustanovljeno že leta 386, okrog dvajset let potem, ko je regija uradno prevzela krščanstvo. V obdobju, ki je sledilo (4. do 10. st.) je Pont užival precejšnjo mero stabilnosti na obrobju Bizantinskega cesarstva. Položaj grščine ob Črnem morju se je brez dvoma okrepil potem, ko je zaradi četrte križarske vojne l. 1204 Bizantinsko cesarstvo razpadlo in se je nekaj pomembnih članov vladarske dinastije Komnenov preselilo v Trape- zunt. O tem priča poroka med velikim Aleksijem III. Komnenom in cesarico 10 Poglavje je bilo prvič objavljeno v delu Sitaridou, »The Romeyka infinitive«, 27–28. 11 Gl. Tsetsekhladze, Greek colonization. 12 Gl. Bryer, »The Pontic Greeks before the diaspora«, 316. 13 Boeder, »The South Caucasian languages«. Keria_2023-2_FINAL.indd 13 27. 02. 2024 07:59:31 14 Ioanna Sitaridou Teodoro Kantakuzeno.14 Tamkajšnja ljudstva in klani so bili v tem času z Grki v stikih, o čemer denimo priča Teodor Tzanihit, avtohtoni Svan, čigar klan se je postopoma heleniziral, postal pa je uradnik dinastije Komnenov. Vaselonski arhiv (Πράξεις τοῦ Βασελῶνος) vsebuje več kot trideset svanskih priimkov,15 ki pričajo o dvojezičnosti, morda pa tudi o porajajočem se grško-lazijskem družbenem vzorcu navezanosti na klan in lokalno skupnost, ki še danes ostaja pomemben del črnomorske identitete.16 Od 16./17. stoletja do danes Potem ko je Trapezunt l. 1461 padel v roke Osmanov pod vodstvom Mehmeda II.,17 je v mestu v stoletju, ki je sledilo, zavladal islam.18 Ob padcu Trapezunta so se obenem mnogi Grki zatekli v notranjost, denimo v Haldijo oz. na podro- čje, ki se v grobem ujema z modernim Gumuşhanejem. V 16. in 17. stoletju se poroča o intenzivnem procesu islamizacije govorcev grščine na področju krajev Of, Sürmene, Rize in Mustaka.19 Nekako zagonetno je, da so skupnosti na področju teh dolin vse do danes ohranile romejščino, čeprav je na drugih področjih Male Azije islamizacija praviloma pomenila tudi prevzem turškega jezika. Bistveno pa je, da je prav zaradi procesa islamizacije jezik ohranil tudi nekaj arhaičnih značilnosti, medtem ko se je jezik grških skupnosti, ki so ostale krščanske, vse bolj začel približevati novi grščini – in sicer zlasti zato, ker so se pripadniki teh skupnosti v 19. in na začetku 20. stoletja pogosto šolali v Grčiji. Jasnega odgovora na vprašanje, kako intenzivni so bili v obdobju od prev- zema islama do začetka 19. st. stiki med krščanskimi in muslimanskimi go- vorci grščine na področju Črnega morja, še vedno ni, gotovo pa so bili ti stiki omejeni. Ker je bila v skladu z Lozanskim sporazumom veroizpoved edini kriterij grško-turške izmenjave prebivalstva leta 1923, so bili grško govoreči kristjani s področja Črnega morja prisiljeni Turčijo zapustiti in se preseliti v Grčijo (od tod pa pogosto tudi v ZDA, Avstralijo in Nemčijo). Muslimanske skupnosti, ki so na področju Trapezunta govorile romejsko, so po drugi strani ostale v domovini, ker so bile prevzele islam. To je tudi razlog, da se ta obli- ka grščine še vedno govori v manjših enklavah na prej omenjenem področju. Vse od leta 1923 pa do nedavnega skupnosti nista vedeli druga za drugo, do 14 Gl. Bryer, »Greeks and Türkmens«. 15 Bryer, »The Pontic Greeks before the diaspora«, 190. 16 Gl. Meeker, A nation of empire; Sitaridou, »The Romeyka infinitive«. 17 Težko bi bilo podkrepiti trditev, da so bili Osmani na področju Ponta prisotni že pred tem časom. Praviloma se bitka pri Manzikertu, ki sta jo bila Bizantinsko in Seldžuško cesarstvo leta 1071 v bližini Manzikerta, šteje kot terminus post quem za osmansko prisotnost na področju Anatolije. 18 Gl. Bryer in Winfield, The Byzantine monuments and topography of the Pontos. 19 Gl. Lowry, The Ottoman Tahrir Defters, 209–247; Vryonis, The decline of medieval Hellenism in Asia Minor. Keria_2023-2_FINAL.indd 14 27. 02. 2024 07:59:31 15Petnajst let terenskih raziskav romejščine preobrata pa je brez dvoma prišlo leta 1996 z izdajo Asanovega dela. Pred tem, to je ob koncu osemdesetih let in na začetku devetdesetih let 20. stoletja, so pontski Grki občasno potovali na področje Črnega morja, pontski Grki in Turki, ki so govorili romejsko, pa so v šestdesetih in sedemdestih letih obča- sno naleteli drug na drugega v Nemčiji, kjer so se nahajali kot gastarbeiterji.20 GENEALOŠK A OPR EDELITEV ROMEJŠČINE Z genealoškega vidika je romejščina del skupine pontskih grških narečij, ki skupaj s kapadoščino tvorijo osrednji del maloazijske grščine (MAG). MAG sestoji iz šestih grških narečij, ki so se govorila na področjih, znanih kot Bi- tinija, Livisi, Kapadokija, Farasa, Sili in Pont,21 prikazane pa so na spodnjem zemljevidu. Zemljevid 2: Grško govoreče enklave v osrčju Male Azije (19. in začetek 20. st.) Če pustimo ob strani narečji Bitinije in Livisija, ki sodita med maloazijska narečja z geografskega, ne pa tudi genealoškega vidika, obstajajo o nastanku maloazijske grščine različne hipoteze. Dawkins je v študiji »Notes on the study of Modern Greek of Pontos« po eni strani na podlagi podobnosti med malo- azijskimi narečji postavil hipotezo o obstoju srednjeveške maloazijske kojne, katere posebnosti so se morda razvile že pred prvimi vdori Seldžukov v 11. st., vsekakor pa so slednji njihov razvoj pospešili.22 Po drugi strani pa nekate- 20 Gl. Sağlam, »Intimate and yet alienated«, 298. 21 Dawkins, Modern Greek in Asia Minor. 22 Gl. Dawkins, Modern Greek in Asia Minor, 205, 213, »The dialects of Modern Greek«, 6, 14; gl. tudi Browning, Medieval and Modern Greek, 130; Horrocks, Greek, 382; Triantafyllides, Keria_2023-2_FINAL.indd 15 27. 02. 2024 07:59:31 16 Ioanna Sitaridou ri trdijo, da vsaj določene posebnosti maloazijske grščine izvirajo iz različice kojne, ki se je na področju Male Azije in bližnjih otokov (npr. Cipra) govorila že v helenistični in rimski dobi.23 Toda to stališče zavrača Horrocks,24 ki trdi, da je bolj malo povezav med slovničnimi inovacijami, značilnimi za moderna narečja, in lokalnimi posebnostmi, ki jih helenistična kojne kaže na področju Male Azije in ki jih opažata Brixhe in Bubenik.25 Če povzamemo, obstajata v zvezi z modernimi maloazijskimi narečji dve stališči: a) da izhajajo iz neke vrste srednjeveške kojne in b) da izhajajo iz he- lenistične kojne. Vse do dandanes se v splošnem predvideva tudi, da pontska grščina kot del maloazijske grščine izhaja iz srednjeveške grščine, tako kot vsa ostala novogrška narečja,26 ne da bi se pri tem pojasnilo, kako to, da se je romejščina izognila nekaterim procesom, značilnim za kojne. In slednjič, enako zapleteno je vprašanje odnosa med posameznimi pripa- dniki maloazijske grščine, gl. Slika 2. Slika 2: Filogeneza maloazijske grščine (Sitaridou, »The Romeyka infinitive«, 31) Νεοελληνικὴ γραμματική, 277, Karatsareas, A study of Cappadocian Greek. 23 Thumb, »On the value of Modern Greek«, 199, Kapsomenos, Ἀπὸ τὴν ἱστορία τῆς Ἑλληνικῆς γλώσσας, 63, pa tudi Drettas, »Το ελληνο-ποντιακό διαλεκτικό σύνολο«, 15. 24 Greek: A history of the language and its speakers, 113–114. 25 Brixhe, Essai sur le grec anatolien; Bubenik, Hellenistic and Roman Greece, 237–252; gl. tudi Karatsareas, A study of Cappadocian Greek, 47. 26 Horrocks, Greek: a history of the language and its speakers; Holton in Manolessou, »Medieval and Early Modern Greek«. Keria_2023-2_FINAL.indd 16 27. 02. 2024 07:59:31 17Petnajst let terenskih raziskav romejščine Kot trdita Karatsareas in Janse,27 se je protokapadoščina razdelila na pon- tščino in kapadoščino; ne velja torej obratno, da bi se protopontščina razdelila na pontščino in kapadoščino. Pa to resnično drži tudi v luči romejščine? Na podlagi česa je mogoče utemeljevati to trditev, če se upošteva skladenjska re- konstrukcija in ne zgolj morfo-fonologija? Še več, kakšna je medsebojna po- vezava med pontščino in narečjem krajev Farasa (tudi v luči nedavnega dela Bağrıacık, Pharasiot Greek: Word Order and Clause Structure) in Sili? Očitno so potrebne nove študije, ki bodo odgovorile na ta vznemirljiva vprašanja. ZAK AJ BI BILO MOGOČE ZAR ADI ROMEJŠČINE PONOVNO ODPR ETI VPR AŠANJE FILOGENEZE GRŠČINE? Analiza romejskega nedoločnika v delih Ioanne Sitaridou nakazuje na dru- gačno geneaologijo.28 Avtorica zagovarja stališče, da je romejski nedoločnik mogoče datirati v helenistično obdobje, saj gre zlasti v konstrukciji prin »pre- den« + nedoločnik za produktivno kategorijo, ki se je v drugih srednjeveških narečjih izgubila. To pomeni, da je bil jezik Romejev29 na področju Ponta zelo starinsko grško narečje – kot se je rado dogajalo z narečji na periferiji Kon- stantinopla, središča Bizantinskega cesarstva – že v 16./17. stoletju, ko je prišlo do islamizacije. Od te točke dalje je prišlo do nadaljnje izolacije jezika musli- manskih Romejev, ki se je oddaljeval tako od 1) drugih narečij (post)bizantin- ske srednjeveške grščine kot od 2) narečja krčanskih Romejev, za katerega se v obdobju po Lozanskem sporazumu uporablja izraz pontska grščina in ki se je v tem času že dodobra približal novi grščini. Pomembno pa je poudariti, da se nedoločnik ni le ohranil, temveč da je omenjeni proces spremljala – če že ne omogočila – tudi reanaliza: namesto da bi ga nadomestil konjunktiv, kot se je dogajalo v drugih srednjeveških narečjih, se je nedoločnik reanaziral tako, da se je njegova raba omejila na implicitno ali eksplicitno zanikane kontekste; in kar je ključno, šlo je za proces, ki je omogočil utrjevanje položaja nedoločnika v jezikovnem sistemu, s tem pa tudi njegovo preživetje. Na podlagi tega dela Sitaridou postavlja hipotezo,30 da je maloazijska gr- ščina deloma sodelovala v procesu nastajanja novogrških narečij; konkretneje, terminus ante quem za protopontščino je helenistična doba (kar je močnejša teza) in ne pozno bizantinsko obdobje, kot v zvezi z drugimi novogrškimi 27 Karatsareas, A Study of Cappadocian Greek, 50, in Janse, »Clitic doubling«. 28 Sitaridou, »The Romeyka infinitive«, »Reframing the phylogeny«, »The evolution of negation«. 29 Srednjeveški izraz za Grke; op. prev. 30 Sitaridou, »Modality, antiverdicality, and complementation«, »Reframing the phylogeny of Asia Minor Greek«. Keria_2023-2_FINAL.indd 17 27. 02. 2024 07:59:31 18 Ioanna Sitaridou narečji trdi Horrocks, pa tudi Holton in Manolessou.31 Šibka teza pravi, da je terminus post quem 11. st. po Kr.32 Pred nedavnimi sta Donabedian in Sitaridou postavila domnevo,33 da je bilo območje Ponta epicenter (in ne periferija) grško govorečega sveta zno- traj (neo)anatolske jezikovne zveze (Sprachbund) – čeprav očitno od menjave prebivalstva leta 1923 to ne velja več. Še več, na podlagi ugotovitev o razvoju sistema negacije Sitaridou34 predlaga kritično prevrednotenje obstoječe filo- geneze o maloazijski grščini in domneva, da se je romejščina izoblikovala kot naslednica helenistične grščine – kar pomeni petsto let prej, kot se je predvi- devalo dosedaj – in da torej gre za sestrski in ne hčerinski jezik nove grščine. Implikacije te domneve bi lahko radikalno spremenile naš pogled na razvoj nove grščine, saj se v bistvu predpostavlja, da obstaja več helenski jezikov, po- dobno kot obstaja več romanskih jezikov (ki so vsi izšli iz vulgarne latinščine in ne eden iz drugega). PR EGLED POSKUSOV DOKUMENTACIJE ROMEJŠČINE V minulih 146 letih je štirim raziskovalcem uspelo lotiti se terenskega dela in zbrati podatke enojezičnih govorcev romejščine, kar prikazuje Tabela 1. Bist- veno pri teh poskusih je, da lokacije zbiranja podatkov niso bile iste, tako da ne razpolagamo z diahronimi podatki, ki bi bili medsebojno povsem kompa- tibilni, saj ni mogoče izničiti vpliva diatopičnosti. Rezultat projekta dokumen- tacije gradiva, ki se ga od leta 2008 do danes loteva Ioanna Sitaridou, pa je najdaljši in najobsežnejši enojezični korpusa z omenjenega področja, ki v tem hipu obstega 17 GB slušnega in 7 GB video gradiva, pri čemer je poudarek na oblikoskladnji. 31 Horrocks, Greek: a history of the Language and its Speakers, 382; Holton in Manolessou, »Me- dieval and Early Modern Greek«. 32 Dawkins, »Notes on the study of Modern Greek of Pontos«. 33 Donabedian in Sitaridou, »Language contact in Anatolia«. 34 Sitaridou, »Reframing the phylogeny«, »The rise of novel negators«, »The evolution of negation«. Keria_2023-2_FINAL.indd 18 27. 02. 2024 07:59:31 19Petnajst let terenskih raziskav romejščine N ar eč je To ny a Sü rm en e Ç ay ka ra Ç ay ka ra Ç ay ka ra O f O f Sl ov ni ca Sl .1 Sl .2 Sl .3 Sl .4 Sl .5 Sl .6 Sl .7 Ra zi sk ov al ec Si ta rid ou Si ta rid ou Si ta rid ou M ac kr id ge Pa rc ha rid is Pa rc ha rid is D aw ki ns Le to zb ira nj a po da tk ov 20 22 20 15 20 08 (p ilo tn o) , 20 09 , 2 01 0, 2 01 2, 20 14 , 2 01 5 19 83 , 1 98 5, 1 98 7 18 76 18 76 19 14 Lo ka ci ja O bj av e »F en go n« (T ur či ja ) Tr ap ez un t Si ta rid ou (2 01 1) A na st a (T ur či ja ) Si ta rid ou (2 00 7 – 20 22 , g l. Bi bl .) Sa ra ho s ( da ne s U zu ng öl , T ur či ja ) M ac kr id ge (1 98 7, 1 99 5, 19 96 , 1 99 9) Sa ra ho s ( da ne s U zu ng öl , T ur či ja ) D eff ne r (1 87 8, 1 87 7) Zi sin o (d an es O f, Tu rč ija ) D eff ne r ( 18 78 , 18 77 ) K rin ita , Z ou re l, Ko ur its , X al t, Ko fk ia , G ig a D aw ki ns (1 91 4) Je zi ki sk up in e A (g ov or ijo se v m us lim an sk ih sk up no sti h) Je zi ki sk up in e B (g ov or ijo se v k rš ča ns ki h sk up no st ih ) Je zi ki sk up in e C (g ov or ijo se v re lig io zn ih sk up no st ih ) Ta be la 1: P re gl ed p ro je kt ov d ok um en ta ci je (u po št ev aj oč p os ku se z bi ra nj a en oj ez ič ni h po da tk ov ), po vz et o in p ri re je no p o Si ta ri do u, »Th e Ro m e- yk a in fin iti ve «, 35 35 K ot m i j e v os eb ni k om un ik ac iji p oj as ni l P et er M ac kr id ge (1 94 6– 20 22 ), je b il Jo an ni s P ar ha ri di s o se m na jst le tn i G rk iz T ra pe zu nt a, k i d el ov al k ot u či te lj v m eš an i kr šč an sk o- m us lim an sk i v as i Z is in o, le ta 18 76 p a g a j e v m us lim an sk e v as i p os la l n em šk i h el en is t M ic ha el D eff ne r. Sl ed nj i j e i m el st al no p re bi va lš če v A te na h, a se je na ha ja l n a d al jš em o bi sk u v T ra pe zu nt u. M ed te m k o je D eff ne r u ži va l v v ar no st i i n ud ob ju p ro vi nc ia ln eg a s re di šč a, je m la de ga P ar ha ri di sa p os la l n a t ve ga no m is ijo zb ir an ja je zi ko vn eg a gr ad iv a po m us lim an sk ih v as eh . N a pr ed ve če r r us ko -t ur šk e v oj ne v le tih 18 77 –7 8 pa so b ile lo ka ln e o sm an sk e o bl as ti še p os eb ej o bč ut lji ve n a pr is ot no st m or eb itn ih ru sk ih v oh un ov , i n po tr eh d ne h v U zu ng öl u je P ar ha ri di s z ač ut il, d a m or a ob m oč je n uj no z ap us tit i. Keria_2023-2_FINAL.indd 19 27. 02. 2024 07:59:31 20 Ioanna Sitaridou KR ATEK SLOVNIČNI OPIS ROMEJŠČINE Po zaslugi zbirateljev gradiva je bilo slovnico romejščine mogoče popisati in analizirati – to pa še zlasti velja za narečje Çaykare, govorjeno na področju Anaste, v zadnjem obodbju pa tudi za narečje Tonye.36 Natančneje: o pod- vajanju predmeta in o enklitičnih sklopih gl. Michelioudakis in Sitaridou, »Recasting the typology of multiple Wh-fronting«; o odvisnih stavkih gl. Sitaridou, »Modality, antiveridicality, and complementation«; o modalnosti Sitaridou, »Modality, antiveridicality, and complementation«; o negaciji gl. Sitaridou, »Modality, antiveridicality, and complementation«, »Reframing the phylogeny of Asia Minor Greek«, The evolution of negation in Romeyka, Chatzopoulou in Sitaridou, »Jespersen’s cycle for NEG2«; o nedoločniku gl. Sitaridou, »Modality, antiveridicality, and complementation«/»The Rome- yka infinitive«, »(In)vulnerable inflected infinitives«; o določnih zvezah gl. Guardino et al., »South by Southeast«, Michelioudakis in Sitaridou, »Reca- sting the typology of multiple Wh-fronting«; o vprašalnicah in kompleksnih vprašalnih stavkih gl. Michelioudakis in Sitaridou, »Recasting the typology of multiple Wh-fronting«; o besednem redu in informacijski zgradbi gl. Si- taridou, »On the redundancy of a theory of langauge contacts«, Neocleous, Word order and information structure in Romeyka, Neocleous in Sitaridou, »Never just contact«, Word order in Romeyka; o jezikovnem stiku gl. Sita- ridou, »On the redundancy of a theory of language contact«, Neocleous in Sitaridou, »Never just contact«, Donabedian in Sitaridou, »Language con- tact in Anatolia«, Michelioudakis in Sitaridou, »Towards a formal model of transfer under contact«, o finalnih stavkih gl. Neocleous in Sitaridou, »Ne- ver just contact«, Michelioudakis in Sitaridou, »Towards a formal model of transfer under contact«; o skladenjski rekonstrukciji gl. Sitaridou, »The Ro- meyka infinitive«, »Reframing the phylogeny of Asia Minor Greek«; o izpu- stnem osebku, gl. Sitaridou, »Null objects in Romeyka«; o pogojnih stavkih, gl. Sitaridou, »Modality, antiveridicality, and complementation«, Neocleous in Sitaridou, »Never just contact«. Pomembno je poudariti očitno prednost omenjenega projekta dokumentacije, in sicer da je terensko delo opravila ista raziskovalka (Sitaridou), ki je sledila metodi zbiranja enojezičnega jezikov- nega (t.j. romejskega) gradiva in dosledno analizirala jezik ženskih govork v vaseh Anasta in Çaykara – na ta način v gradivu ni prišlo do prepletanja različnih slovnic. Še več, kadar koli je to mogoče, se tako v okviru narečij ro- mejščine kot v okviru primerjave med romejščino, pontščino, novo grščino in turščino proučuje tudi mikrovariacija (v smislu dela Michelioudakis in Sitaridou, »Syntactic microvariation«). 36 Glej: www.romeyka.org; v zadnjih trinajstih letih je projekt postregel z enaidvajsetimi objavami (še nekaj pa jih čaka v tisku ali pa so v pripravi) ter z na stotinami akademskih govorov. Keria_2023-2_FINAL.indd 20 27. 02. 2024 07:59:31 21Petnajst let terenskih raziskav romejščine V kratkem slovničnem orisu, ki sledi, obravnavam samo tiste pojave, ki jih zgoraj navedene študije ne pokrivajo ali jih pokrivajo v manjšem obsegu oz. pojave, ki jih obravnajo še ne objavljene študije, to pa so: i) spol, sklon ter razmerje med semantičnim in skladenjskim ujemanjem v določnih zvezah; ii) izpustni osebki; iii) oziralni stavki; in iv) besedni red.37 Kar se tiče določnih zvez, si pozornost zaslužijo zlasti naslednji pojavi: i) obvezno podvajanje določnega člena (1); ii) privzeti položaj pridevnika je pred samostalnikom; v nezaznamovanem besednem redu rodilnik stoji pred samo- stalniškim jedrom, a za vsemi pridevniki, in tako nastane vtis ločitve pridevni- ške zveze (1); iii) širitev semantičnega ujemanja v množini pri samostalnikih moškega spola, za katere velja oznaka [+ človeško], na način, da prevzamejo srednji spol, kar je v skladu z napovedmi o hierarhiji živega, ki veljajo za druge kategorije samostalnikov in spolov (2);38 za romejščino je torej značilno skla- denjsko ujemanje za zveze določnega člena in samostalnika v ednini ter se- mantično ujemanje v vseh ostalih primerih (imenske zveze s samostalniškimi jedri vseh semantičnih kategorij prevzamejo srednji spol) (3); iv) pri lastnih imenih se ne uporablja določni člen (4); v) občutno nihanje v sklonskih konč- nicah vseh sklanjatvenih vzorcev, kar se odraža tako v rabi posameznih kot različnih govorcev, pa tudi na ravni različnih romejskih narečij – o slednjem prim. Tabelo 2.39 (1) to tranon to askemon t’ Ali to muxteron ČL. velik ČL. grd ČL.Alija ČL. krava »Alisova velika grda krava.« (2) a) o tširis ČL.IM.EDN.M oče.IM.EDN.(M) »oče« b) ta tširiðes ČL.IM.MN.N oče.IM.MN.(N) »očetje« c) i patsi ČL.IM.EDN.Ž. ženska.IM.EDN.(Ž) »ženska« č) ta patsiðæ ČL.IM.MN.N ženska.IM.MN.(N) »ženske« 37 Vsi primeri so iz »Anaste« na področju Çaykare, razen če je navedeno drugače. 38 Gl. Karatsareas, »On the diachrony of gender in Asia Minor Greek«. 39 Tabela 2 jasno pokaže, da narečje Sürmene v večji meri izgubilo sklone, medtem ko je narečje Anaste (Çaykare) bolj konzervativno; to pa se sklada s poprejšnjimi domnevami Sitaridou (»The Romeyka infinitive« in sl.), da je to narečje najbolj arhaično na področju dolin. Keria_2023-2_FINAL.indd 21 27. 02. 2024 07:59:31 22 Ioanna Sitaridou (3) a) to tranon o tširis ČL.TOŽ. velik.IM./ ČL.IM. oče.IM.EDN END.N TOŽ.END.(N) END.(M) »veliki oče« ta tranan ta tširiðes ČL.IM./ velik.IM./ ČL.IM./ oče.IM./ TOŽ.MN.(N) TOŽ.MN.(N) TOŽ.MN.(N) TOŽ.MN.(N) »veliki očetje« (4) (*o) Alis tšimate (ČL.IM.END.(M)) Ali spi »Alis spi.« MOŠKI SPOL Çaykara (Anasta) Sürmene Beşkoy (Özkan, »The Pon- tic Greek«, 145) Pontska grščina (Drettas, Aspectes pontiques) EDN. IM. o peðas o beðas o peðas ROD. to/tu peða du beða ti peða TOŽ. ton peða(n) don beða ton peðan MN. IM. ta peðaðes/peðiæ da beðia i peðant/ i peðaðes ROD. to/tu peðion da beðia ti peðaðion TOŽ. ta peðaðes da beðiði ti peðaðas Tabela 2: Sklanjatev samostalnikov moškega spola na -as (o peðas/beðas »deček«) v zvezah z določnim členom: stanje v različnih narečjih Drugič, izpustni predmet je v romejščini obvezen: i) kadar je predmet razviden iz konteksta (določen) (5); ii) kadar je nanosnika, za katerega velja oznaka [- živo], mogoče interpetirati kot situacijskega (6). Izpustni predmet pa je nezdružljiv z naslednjimi konteksti: i) kadar se nanaša na v predhodnjem kontekstu izraženega nanosnika, za katerega velja oznaka [+ živo] (7) – torej tako kot v brazilski portugalščini in drugače kot v evropski portugalščini in hebrejščini; ter ii) v skladenjskih otokih, denimo v oziralnih odvisnikih (8). (5) Vpr.: pios iðe ton Ademi? kdo je videl ČL. Ademis.TOŽ »Kdo je videl Ademisa?« Odg.: O Mehmetis iðe. ČL. Mehmed.IM. je videl.3.MN. »Mehmed ga je videl.« Keria_2023-2_FINAL.indd 22 27. 02. 2024 07:59:31 23Petnajst let terenskih raziskav romejščine (6) na pʎino ta xapsiæ prin mairepsini MOD. oprati. ČL. inčuni. preden kuhati.NED. ČLEN. 1.EDN. TOŽ. »Preden bom skuhal(a), bom opral(a) inčune.« (7) aʎis eŋgaλesten don džirin=at, ama i aiše efiʎisen=atona/*Ø Alis je objel. ČL. oče.TOŽ. a ČL. Aiša je poljubila. 3.EDN. =njegov 3.EDN=njega »Ali je očeta objel, Aiša pa ga je poljubila.« (8) ?? aγuron, ason bakhaʎin teson d40=anepsin endžen fant iz trgovina. tvoj ČL.=vnuk.TOŽ. je prinesel.3.EDN. TOŽ. »Fant, ki je nekaj prinesel iz trgovine, je bil tvoj vnuk.« Tretjič, nekateri oziralni odvisniki v romejščini so glede na odnosnico zapostavljeni, kot kažejo primeri pod številko 9. Vendar pa je to vprašanje potrebno dodatni raziskati. 9 a) osebkovni oziralni stavek Iða tin patšin p=efaizen ta χtinæ videl(a) sem. ČL. žensko. OZ.=hraniti. ČL.TOŽ. živali.TOŽ 1.EDN TOŽ. IMPF. »Videl(a) sem žensko, ki je hranila živali.« 9 b) predmetni oziralni stavek efaγα to fain p=emairev i mana=m pojedel/dla sem ČL. jed. OZ.=kuhati. ČL. mati.IM. TOŽ. TOŽ. IMPF.3.EDN IM. =moja »Pojedel/dla sem jed, ki jo je kuhala moja mati.« In slednjič, kar se tiče besednega reda,41 ima romejščina vrsto skupnih last nosti s pontsko grščino (informacijski in kontrastivni poudarek levo od povedka); kljub temu pa se tako od pontske grščine kot od knjižne nove gršči- ne loči po položaju poudarjenega dela povedi. 40 Ta govorec izgovarja začetne zapornike na meji dveh besed kot zveneče (kar pa ne velja za vse govorce). 41 Gl. Neocleous in Sitaridou, »Never just contact«, Word order in Romeyka; Sitaridou, »On the redundancy of a theory of language contact«, Neocleous, Word order and information structu- re, Sitaridou in Kaltsa, »Contrastivity in Pontic Greek«. Keria_2023-2_FINAL.indd 23 27. 02. 2024 07:59:32 24 Ioanna Sitaridou TR ENUTNA SOCIOLINGVISTIČNA SLIK A Ula ta γλοses maθæ Νaučiti se je treba vseh jezikov. Odnos do romejščine je v veliki meri odvisen od a) jezikovne skupnosti, se pravi ali gre za kmečko skupnost ali ne (tisti denimo, ki še zlasti v Istanbulu govorijo romejščino kot dediščinski jezik, so pogosto mnenja, da je slovnica njihove romejščine »revna«, »polomljena« ali »da to sploh ni pravi jezik oz. da je pokvarjen jezik«); vendar pa bi bilo napačno sklepati, da je to stališče vseh jezikovnih skupnosti na področju Črnega morja (Tonya, Çaykara in Sür- mene); b) od spola, pri čemer velja, da ženske romejščino obvladajo bolje in imajo posledično do nje tudi bolj pozitiven odnos; in c) od starosti; dejstvo je namreč, da je odnos starejših generacij v splošnem bolj pozitiven (a glej tudi Sağlam in Sitaridou, Speaking Greek as a Turkish nationalist, kjer je govora o mlajših generacijah, ki v Istanbulu ponovno oživljajo dediščino romejščine). V splošnem velja, da je govorčev odnos do romejščine najlaže napovedati na podlagi njegove jezikovne kompetence: posamezniki, ki romejščino obvladajo bolje, imajo do nje tudi pozitivnejši odnos. Če upoštevamo posebnosti raziskovalnega področja ter ovire, s katerimi se sooča terensko delo v krajih okrog Črnega morja, običajne izjave o jezikov- ni rabi, ki jih raziskovaci pridobijo s pomočjo vprašalnikov, le deloma nudijo natančen vpogled v govorčev odnos do jezika ali ga odražajo v povsem spon- tani obliki. Ta odnos je namreč odvisen od vrste kontenkstualnih parametrov. Dobro znano je, da se makrosociološke kategorije, kot so identiteta, delitev socialnega prostora in vidiki celotne kulturne imaginacije, odražajo/indeksi- rajo mikrosociološko, to je v konkretnih diskurzivnih kontekstih.42 To pome- ni, da je raziskovalni cilj mogoče doseči zgolj s pomočjo etnografskih metod, ki zajamejo in analizirajo rabo jezika (in govorčev odnos do njega) v obliki »indeksikalnih« dejstev, to je na način, da »nakažejo« kontekstualne parame- tre, pa tudi, kar je ključnega pomena, da indeksirajo idejne predpostavke kot sheme vrednotenja. V tem duhu in na podlagi dela Silverstein, »Indexical order and the dialec- tics of sociolinguistic life«, Sitaridou in Tsiplakou (»On overt and covert langua- ge attitudes among Romeyka speakers«) obravnava dialektiko, ki se vzpostavlja med dvema konkurenčnima indeksikaloma v mikrokontekstualni interakciji med Tejze (petinšestdeset let staro žensko brez formalne izobrazbe, ki je zime preživaljala v Istanbulu, poletja pa na »poletnih pašah« (parharæ))43 in razisko- valko na terenu (Sitaridou) in jo prikazujejo dialogi pod številkami 10–15: 42 Prim. Schreiber in Sitaridou, »Assessing the sociolinguistic vitality of Romeyka«. 43 Gradivo je zbrala avtorica prispevka avgusta leta 2010 med poletno pašo na področju Çaykare. Keria_2023-2_FINAL.indd 24 27. 02. 2024 07:59:32 25Petnajst let terenskih raziskav romejščine (10) Romejščina povzroča zmedo, komunikacija je neuspešna: – Kadar grem v Istanbul, romejščino pomešam s turščino. – Te stvari ne poznam, ne govori z mano. Ne razumem. (navajajo se izjave svakinje) (11) Romejščina indeksira negativni odnos do pripadnosti skupini/kategoriji: – Smejijo se nam. »Vse, kar govorite, je romejščina. Vi ljudje ste Grki«, pravijo. – Spet drugič se nam smejijo in pravijo: »Vi ljudje ste Grki, prenehajte govoriti.« (12) Romejščina je drugačna, a je Tejzejin jezik; če komunikacija ni učinkovita, razlog ni v njej, temveč v podcenjujočem odnosu drugih: – Saj pravim, to je vse, kar vem. Poslušajte me, če želite. Sicer pa me ne poslušajte. – Ne brigajte se zame. Ko govorim, se ne brigajte zame. (13) Romejščina (in s tem šifrirani jezik) je vir moči: – Kadar sem jezna, te preklinjam (v romejščini). Povem jim. – Skrbim zate. Ničesar ne veš. (14) Pozitivno vrednotenje jezikovne kompetence/večjezičnosti: – Uči se vseh jezikov. Kamor koli greš, je dobro znati jezik. Tako je za človeka vse lažje. – Greš sem in greš tja, vidiš, da je jezik drugačen, ne razumeš jih, kaj govorijo, ko pa jezik znaš, te lahko razumejo. (15) Pozitivno vrednotenje romejščine (?) – Turščina je krajša. Ko pa govoriš romejščino, se te sliši. Ključno je poudariti, da je zgolj na podlagi tega spontanega dialoga in dialektike, ki se preko njega vzpostavlja, mogoče razložiti, zakaj številka 11 ni v protislovju s številko 15. Nasprotno, ena v povezavi z drugo tvorita zaplete- no mrežo odnosov in čustev (v psiho-socialnem smislu, gl. Saglam, »Intimate and yet alienated«), ki – četudi navidez antitetična – dejansko sobivajo in tako nazorno pričajo o dinamiki procesa vzpostavljanja identitete na področju Čr- nega morja. POSKUSI OŽIVLJANJA IN TEŽAVE Z IDEOLOGIJO Bi morali ustvariti sistem pisave? Bi morali napisati šolsko slovnico in učbenik? Bi si morali prizadevati za spremembo jezikovne politike? Navedena vprašanja so primeri značilnih evro-helenocentričnih strategij jezi- kovne politike, katerih cilj je pogosto oživitev rabe tako evropskih kot neevrop- skih jezikov. V vseh primerih gre za hierarhične poskuse, ki predvidevajo načr- tovanje na podlagi analize korpusov in jezikovnega stanja in se slednjič omejijo Keria_2023-2_FINAL.indd 25 27. 02. 2024 07:59:32 26 Ioanna Sitaridou na polje politike in ne jezikoslovja; kako naj se denimo jezikoslovec odloči, ali naj kot osnova za oblikovanje sistema pisave, ki bo ustrezal potrebam romejsko govoreče skupnosti, služi grška ali latinska pisava? Naj predlagamo grško pisavo, ki bo pokazala na genealoško sorodnost z grščino, ali latinico, ki bo omogočila, da bodo govorci imeli isti sistem pisave za oba jezika?44 Čeprav je bil politični kontekst v zadnjih desetletjih romejščini razmeroma naklonjen (kljub nekaterim jo-jo učinkom), govorci slednjo še vedno le stežka priznavajo kot enega od svojih jezikov. Za turške nacionaliste namreč pomeni govoriti romejsko biti v neskladju s samimi temelji posameznikove pripadnosti (pač v skladu z načelom »ena nacija, en jezik«). Zanimivo pa je, da tudi v očeh grških nacionalistov ta narečja veljajo za »pokvarjena« in/ali v neskladju z ide- ologijo o »kontinuiteti« (po kateri »se vse od antike dalje neprekinjeno govori en sam grški jezik«). Svojo težo namreč še naprej ohranja tudi vprašanje, kdo je legitimni nosilec kontinuitete z antiko (namreč grški pravoslavni Bizanc), kar se nadalje izostri v problem, kako je mogoče, da se povsem edinstveni fragmenti jezikovne kontinuitete nahajajo izven »atenske zibeli« in to celo v musliman- skem svetu. Stvar so dejansko še bolj zapletene, saj pontsko-grški nacionalizem (kot se je v Grčiji artikuliral v obdobju po sklenitvi Lozanskega sporazuma) ro- mejsko govoreče skupnosti pogosto obravnava kot »zmedene«, kot »kriptične«, posledično pa so po njihovem razumevanju potrebne »prevzgoje«. V splošnem sociopolitični vzorci na obeh straneh Egejskega morja obravnavajo govorce ro- mejščine kot moteči element, ki bi mu bilo treba pustiti, da preko popolne asi- milacije in izbrisa preteklosti preide v pozabo. V takšnem kontekstu lahko vsako raziskovanje nehote povzroči nadaljne reakcije, saj postavlja pod vprašaj etnocentristične artikulacije tako grške kot turške identitete. Sooča namreč domnevno protislovne kategorije in obenem na neobičajne načine in v neobičajnih kontekstih omogoča nove vpoglede v dvojezičnost in ohranjanje dediščine. Prav zato se moramo tudi v zvezi s pro- blemi oživljanja jezika dobro zavedati, da se soočamo z vprašanji, ki so v večji meri politični kot jezikoslovni. Iz istega razloga ostajam tudi nastališču iz raz- prave Sitaridou, »Greek speaking enclaves«, 11, da je »oživljanje vedno oblika intervencije /.../. Vsak aprioristični načrt oživljanja bi pomenil zgolj evro- ali helenocentrično vmešavanje«. Jezikoslovna znanost namreč ne more razrešiti 44 Kot sem pojasnila, gre za vprašanja, ki segajo na področje zunaj jezikoslovne vede in zato raje zastavljam vprašanja kot podajam odgovore nanje. A ker obenem ne želim ustvarjati vtisa, da se skušam odgovoru na vprašanje izogniti, bi izrazila mnenje, da bi bilo treba uvesti pisavo, temelječo na turški pisavi. Takšna pisava bi bila lažja z didaktičnega vidika, čeprav je obenem treba upoštevati tudi simbolne vidike v turški »socialni imaginaciji« (v smislu dela Castoriades, L’institution imaginaire de la société), ki bi nastali z uvedbo grške pisave. Natančneje povedano: tako kot Castoriades, ki vidi »imaginarij« kot skupek norm in vrednot, ki si jih deli družba, Evropa pa bi si morala prizadevati za njegovo so-ustvarjanje, ki lahko poteka zgolj skozi re- prezentacijo (jezik) in udejanjanje (prakso), sem tudi sama mnenja, da bi govorci romejščine morali pri tem so-ustvarjanju sodelovati. Vendar pa mora to potekati preko njihovega lastnega udejanjanja in ne mojega. Keria_2023-2_FINAL.indd 26 27. 02. 2024 07:59:32 27Petnajst let terenskih raziskav romejščine dilem v zvezi z vprašanji, ki bi lahko imela pomembne posledice v ideološkem smislu, pa tudi v smislu vsakodnevnega življenja. Na ta način seveda ostaja odprto vprašanje, ali je na področju oživljanja jezika sploh mogoče kar koli storiti. Kot sem zapisala v razpravi »Greek spea- king enclaves«, 111, je verjetno največ, kar lahko storimo, to, da gradivo doku- mentiramo in ga občasno objavljamo ter na ta način zagotovimo, da razisko- valni rezultati dosežejo govorce, med katerimi – vsaj upati je tako – se rojevajo lokalne pobude. Tako se zunanji posegi zreducirajo na najnižjo možno mero, prednost pa imata raziskovalno delo in korist, ki ga ima od slednjega lahko lokalna skupnost. Gre torej za pristop v smislu laissez-faire, pri katerem nihče ne odloča v imenu skupnosti, poudarek pa je na tem, da so spoznanja in ana- litična orodja na voljo skupnosti, ki lahko postane dejavna in se odloča, ali bo jezik prenašala naprej ali ne; pa tudi o načinu, kako to storiti. V tem duhu ostaja najpomembnejši vidik prizadevanja za ohranjanje jezi- ka strokovna in etična dokumentacija gradiva. Ker romejščina utegne izumre- ti, bi lahko natančno dokumentacijo o romejščini in njenem socio-kulturnem kontekstu govorci uporabili v procesu oživljanja jezika na kasnejši stopnji, ko bi postali dejavnejši – če bi seveda to želeli. Res je, da je vzpodbujanje lokalnih pobud, ki zahtevajo sodelovanje na najnižjih ravneh, počasen proces, k uspe- hu pa lahko vodi zgolj preko mesebojne izmenjave informacij, ki omogočajo razmislek o dediščini, ohranjanju jezika in kulturnem spominu. Obenem je treba dodati, da ohranjanje ogroženih jezikov koristi ne le lokalni skupnosti, temveč celotni »globalni« skupnosti. Če se izboljša status manjšinskih in dedi- ščinskih jezikov in kultur – kar je vprašanje, pomembno v globalnem in ne le v turškem kontekstu – se lahko izboljša tudi socialna kohezija. Ta trditev je v očitnem nasprotju z idejo, po kateri je integracija mogoča samo, če se opustijo domači/dediščinski jeziki; prav to je tudi razlog, da se v tem hipu tako v Evropi kot v ZDA ponovno začenjajo v večji meri upoštevati dediščinski jeziki, kajti ohranjanje različnosti ne vodi v sovraštvo (do drugega ali samega sebe), tem- več v spoštovanje širše skupnosti, ki posamezniku dopušča biti to, kar želi biti. Gledano na splošno je romejščina marginalna ne le v geografskem smislu (nekoč se je nahajala na obrobju Bizantinskega cesarstva, danes pa vzhodne Anatolije), temveč je pravzaprav marginalna tudi v svojem bistvu: uporablja se kot skrivni jezik in/ali v družinskem okolju, a kljub temu občasno seže tudi v druge sfere; ljubita in sovražita obenem jo tako »Jaz« kot »Drugi«; večkrat so jo zatajili in jo spet sprejeli. A kljub vsemu si tako kot vsi jeziki sveta zasluži biti upoštevana in vidna. Ioanna Sitaridou University of Cambridge is269@cam.ac.uk Keria_2023-2_FINAL.indd 27 27. 02. 2024 07:59:32 28 Ioanna Sitaridou BIBLIOGR AFIJA Asan, O. Pontos Kulturu [Pontska kultura]. Belge: Istanbul, 2000. Bağrıacık, M. Pharasiot Greek. Word order and Clause Structure. Doktorska disertacija. Univerza v Gentu, 2018. Boeder, W. »The South Caucasian languages«. Lingua 15 (2005): 5–89. Bortone, P. »Greek with no history, no standard, no models: Muslim Pontic Greek.« V A. Georgakopoulou in M. Silk, ur., Standard languages and language standards: Greek, past and present, 67–89. London: Ashgate, 2009. Brendemoen, B. The Turkish dialects of Trabzon. Their phonology and historical development. Wiesbaden: Harrassowitz Verlag, 2002. Brixhe, C. Essai sur le grec anatolien au début de notre ère. Nancy: Presses Universitaires de Nancy, 1987. Browning, R. Medieval and Modern Greek. Cambridge: Cambridge University Press, 1983. Bryer, A. »Greeks and Türkmens: The Pontic exception.« Dumbarton Oaks Papers 29 (1975): 113–148. DOI: 10.2307/1291371 Bryer, A. »The Pontic Greeks before the diaspora«. Journal of Refugee Studies 4, št. 4 (1991): 315–334. DOI: 10.1093/jrs/4.4.315 Bryer, A., in D. Winfield. The Byzantine monuments and topography of the Pontos. Washing- ton, D.C.: Dumbarton Oaks Research Library and Collection, 1985. Bubenik, V. Hellenistic and Roman Greece as a sociolinguistic area. Amsterdam: John Be- njamins, 1989. Castoriades, C. L’institution imaginaire de la société. Pariz: Le Seuil, 1975. Chatzopoulou, K. in I. Sitaridou. »Jespersen’s cycle for NEG2 and conditional inversion in the history of Greek: evidence from Romeyka conditionals.« 16th Diachronic Ge- nerative Syntax Conference, Research Institute for Linguistics, Hungarian Academy of Sciences, Budapest, 3.–5. junij 2014. Dawkins, R. M. Modern Greek in Asia Minor: a study of the dialects of Silli, Cappadocia and Pharasa with grammar, texts, translations, and glossary. Cambridge: Cambridge University Press, 1916. Dawkins, R. M. »Notes on the study of the Modern Greek of Pontos.« Byzantion 6 (1931): 389–400. Dawkins, R. M. »The Pontic dialect of Modern Greek in Asia Minor and Russia.« Transac- tions of the Philological Society 36 (1937): 15–52. Dawkins, R. M. »The dialects of Modern Greek.« Transactions of the Philological Society 39 (1940): 1–38. Donabedian, A. in I. Sitaridou. »Language contact in Anatolia.« V: E. Adamou in Y. Matras, ur., Handbook of language contact, 404–434. London: Routledge, 2020. Drettas, G. Aspects pontiques. Pariz: Association de recherches pluridisciplinaires, 1997. Drettas, G. »Το ελληνο-ποντιακό διαλεκτικό σύνολο.« V: A. Ph. Christidis, M. Arapopo- ulou in G. Giannoulopoulou, ur., Διαλεκτικοί θύλακοι της ελληνικής γλώσσας/Dialect enclaves of the Greek language, 15–24. Atene: Ministry of National Education and Re- ligious Affairs/Centre for the Greek Language, 1999. Guardiano, C., D. Michelioudakis, A. Ceolin, M. A. Irimia, G. Longobardi, N. Radkevich, G. Silvestri, G. in I. Sitaridou. »South by Southeast. A syntactic approach to Greek and Romance microvariation.« L’Italia dialettale 77 (2016): 95–166. Keria_2023-2_FINAL.indd 28 27. 02. 2024 07:59:32 29Petnajst let terenskih raziskav romejščine Holton, D. in I. Manolessou. »Medieval and Early Modern Greek.« V: E. J. Bakker, ur., A companion to the Ancient Greek language, 539–563. Malden, MA in Oxford: Wiley- Blackwell, 2010. Holton, D., G. Horrocks, M. Janssen, T. Lendari, I. Manolessou in N. Toufexis. The Cam- bridge grammar of Medieval and Early Modern Greek. Cambridge: Cambridge Univer- sity Press, 2019. Horrocks, G. Greek: a history of the language and its speakers. Malden, MA in Oxford: Wiley Blackwell, 2010. Janse, M. »Clitic doubling from Ancient to Asia Minor Greek.« V: D. Kallulli in L. Ta- smowski, ur., Clitic doubling in the Balkan languages, Linguistik Aktuell/Linguistics Today 130, 165–202. Amsterdam: John Benjamins, 2008. Kapsomenos, S. Ἀπὸ τὴν ἱστορία τῆς Ἑλληνικῆς γλώσσας: Ἡ Ἑλληνικὴ γλῶσσα ἀπὸ τὰ Ἑλληνιστικὰ ὣς τὰ Νεότερα χρόνια. Ἡ Ἑλληνικὴ γλῶσσα στὴν Αἴγυπτο. Solun: Aristo- teleio Panepistimio Thessalonikis – Institouto Neoellinikon Spoudon [Idryma Manoli Trantafyllidi], 1985 [2003]. Karatsareas, P. »On the diachrony of gender in Asia Minor Greek: the development of se- mantic agreement in Pontic.« Language Sciences 43 (2014): 77–101. Karatsareas, P. A study of Cappadocian Greek Nominal Morphology from a Diachronic and Dialectological Perspective. Doktorska disertacija, University of Cambridge, 2011. Lowry, H. The Ottoman Tahrir Defters as a Source for Urban Demographic History: The case of Trabzon (ca. 1463–1583). Doktorska disertacija, UCLA, 1997. Mackridge, P. »Greek-speaking Moslems of North-East Turkey: prolegomena to study of the Ophitic Sub-dialect of Pontic.« Byzantine and Modern Greek Studies 11 (1987): 115–137. Mackridge, P. »Τα Ποντιακά στη σημερινή Τουρκία: Αρχαία στοιχεία στο ιδίωμα του ΄Οφη.« Αρχείον Πόντου 46 (1995): 153–161. Mackridge, P. »The Medieval Greek infinitive in the light of Modern dialectal eviden- ce.« V: C. N. Constantinides, N. M. Panagiotakis, E. Jeffreys in A. D. Angelou, ur., ΦΙΛΕΛΛΗΝ: studies in honour of Robert Browning, 191–204. Benetke: Istituto ellenico di studi bizantini e postbizantini di Venezia, 1996. Mackridge, P. »Η ελληνοφωνία στην περιοχή του Όφη (Πόντος).« V: A.-Ph. Christidis, ur., Dialect enclaves of the Greek language, 25–30. Solun: Centre for the Greek Language, 1999. Meeker, M. A nation of empire: The Ottoman legacy of Turkish modernity. Berkeley: Univer- sity of California Press, 2002. Michelioudakis, D. in I. Sitaridou. »Towards a formal model of transfer under contact: con- trasting Asia Minor Greek to mainland Greek and Turkish in search of syntactic bor- rowings.« V: M. Georgiafentis, G. Giannoulopoulou, M. Koliopoulou in A. Tsokoglou, ur., Contrastive studies in morphology and syntax, 245–261. London: Bloomsbury, 2020. Michelioudakis, D. in I. Sitaridou. »Recasting the typology of multiple Wh-fronting: evi- dence from Pontic Greek.« Glossa: a journal of general linguistics 1, št. 1 (2016): 40. DOI: https://doi.org/10.5334/gjgl.72 Michelioudakis, D. in I. Sitaridou. »Syntactic microvariation: dative constructions in Gre- ek.« V: R. Etxepare & B. Fernandez, ur., Datives in variation: a micro-comparative per- spective, 212–255. Oxford: Oxford University Press, 2012. Neocleous, N. Word Order and Information Structure in Romeyka: A Syntax and Semantics Interface Account of Order in a Minimalist System. Doktorska disertacija, University of Cambridge, 2020. Keria_2023-2_FINAL.indd 29 27. 02. 2024 07:59:32 30 Ioanna Sitaridou Neocleous, N. in I. Sitaridou. »Never just contact. The rise of final auxiliaries in Asia Minor Greek.« Diachronica 16 (2022): 369–408. Neocleous, N. In I. Sitaridou. »Word Order in Romeyka« (v recenzijskem postopku). Oikonomidis, D. Η. Γραμματική της ελληνικής διαλέκτου του Πόντου. Atene: Ακαδημία Αθηνών, 1958. Özkan, H. »The Pontic Greek spoken by Muslims in the villages of Beskoy in the povince of presentday Trabzon.« Byzantine and Modern Greek Studies 37 (2013): 130–150. Papadopoulos, A. A. Ιστορική γραμματική της ποντικής διαλέκτου. Atene: Επιτροπή Ποντιακών Μελετών, 1955. Rothman, J. »Pragmatic solution for syntactic problems: understanding some L2 syntactic errors in terms of pragmatic deficits.« V: S. Baauw, F. Dirjkoningen in M. Pinto, ur., Ro- mance languages and linguistic theory 2005, 299–320. Amsterdam: John Benjamins, 2007. Sağlam, E. »Tracing ‘Greek’ heritage in contemporary Turkey: anthropological insights into intangible heritages, collective memory, and identity on the Black Sea littoral.« Journal of Modern Greek Studies 40 (2022): 373–394. Sağlam, E. »ʻBecause they would misunderstand!’ Romeyka heritage and masculine recon- figurations of public culture in contemporary Turkey. V: P. Hecker in I. Furman, ur., Politics of culture in contemporary Turkey, 292–309. Edinburgh: Edinburgh University Press, 2021. Sağlam, E. »Intimate and yet alienated: landscapes, identity, and memories.« Études Arme- niennes Contemporaines 13 (2021): 161–185. Sağlam, E. Constitutive Ambiguities: Collective Memory and Subjectivity in Romeika-Spe- aking Communities of Trabzon, Turkey. Doktorska disertacija, University of London, 2017. Sağlam, E. in I. Sitaridou. »Speaking Greek as a Turkish nationalist: language ideologies, intergenerational transmission, and pathways for Romeyka’s preservation in contem- porary Turkey« (v pripravi). Schreiber L. in I. Sitaridou. »Assessing the sociolinguistic vitality of Romeyka: an attitu- dinal study.« Journal of Multilingual and Multicultural Development 39 (2017): 1–16. Silva-Corvalan, C. Language contact and change: Spanish in Los Angeles. Oxford: Claren- don, 1994. Silverstein, M. »Indexical order and the dialectics of sociolinguistic life.« Language and Communication 23 (2003): 193–229. Sitaridou, I. »Infinitives with subjects in Greek and Southern Italian dialects: a Sprachbund effect.« V: D. Bentley in A. Ledgeway, ur., Sui dialetti italoromanzi. Saggi in onore di Nigel B. Vincent, The Italianist, Special Supplement, 221–242. London: Maney, 2007. Sitaridou, I. in S. Tsiplakou. »On overt and covert language attitudes among Romeyka spe- akers«, Workshop on ‘Romeyka and Asia Minor Greek’, Queens’ College, 1. april 2012. Sitaridou, I. »Greek-speaking enclaves in Pontus today: the documentation and revitali- zation of Romeyka.« V: M. Jones in S. Ogilvie, ur., Keeping languages alive. Language endangerment: documentation, pedagogy and revitalization, 98–112. Cambridge: Cam- bridge University Press, 2013. Sitaridou, I. in M. Kaltsa. »Contrastivity in Pontic Greek.« Lingua 146 (2014): 1–27. Sitaridou, I. »Modality, antiveridicality, and complementation: the Romeyka infinitive as a Negative Polarity Item.« Lingua 148 (2014): 118–146. Sitaridou, I. »The Romeyka infinitive: continuity, contact and change in the Hellenic varie- ties of Pontus.« Diachronica 31, št. 1 (2014): 23–73. Keria_2023-2_FINAL.indd 30 27. 02. 2024 07:59:32 31Petnajst let terenskih raziskav romejščine Sitaridou, I. »Reframing the phylogeny of Asia Minor Greek: the view from Pontic Greek.« CHS Research Bulletin, Center for Hellenic Studies, Harvard University 4, št. 1 (2016): 1–17. Sitaridou, I. »The rise of novel negators in Romeyka: negative existential cycle and mono- clausality«, Workshop on The Negative Existential Cycle from a historical-comparative perspective, Stockholm University, 4 in 5. maj 2017. Sitaridou, I. »Null objects in Romeyka: contact with Turkish or internal conditioning?« Workshop on Historical language contact in English and beyond, Aristotle University of Thessaloniki, 31. marec–2. april 2017. Sitaridou, I. »(In)vulnerable inflected infinitives as complements to volitionals and modals: evidence from Galician and Romeyka.« V: T. Eythorsson in J. G. Jonsson, ur., Syntactic features and the limits of syntactic change, 161–177. Oxford: Oxford University Press, 2021. Sitaridou, I. »On the redundancy of a theory of language contact: cue-based reconstruction in a sociolinguistically informed manner.« V: N. Lavidas in K. Nikiforidou, ur., Lan- guage change: theory and methodologies in the 21st century, 15–52. Leiden: Brill, 2022. Sitaridou, I. »Koine Greek.« V: W. Bisang, J. Kabatek in B. Kortmann, ur., Spread of world languages. Berlin: De Gruyter Mouton, 2024. Sitaridou, I. »The evolution of negation in Romeyka.« Rokopis, University of Cambridge. Thumb, A. »On the value of Modern Greek for the study of Ancient Greek.« The Classical Quaterly 8, št. 3 (1914): 181–205. Triantafyllides, M. Νεοελληνικὴ γραμματική. Zvezek 1: Ἱστορικὴ εἰσαγωγή. Solun: Aristo- teleio Panepistimio Thessalonikis – Institouto Neoellinikon Spoudon [Idryma Manoli Triantafyllidi], 1938 [2002]. Tsetskhladze, G. Greek colonization: An account of Greek colonies and other settlements over- seas. 2 zvezka. Leiden: Brill, 2008. Tziovas, D. Re-imaining the past. Antiquity and Modern Greek culture. Oxford: Oxford Uni- versity Press, 2014. Vryonis, S. The decline of medieval Hellenism in Asia Minor: And the process of Islamization from the eleventh through the fifteenth century. (Publications of the Center for Medieval and Renaissance Studies.) Berkeley: University of California Press, 1986. West, M. »Odyssey and Argonautica.« The Classical Quarterly 55, št. 1 (2005): 39–64. IZVLEČEK Romejščina je zadnje grško narečje, ki se še vedno govori v severnovzhodni Turčiji. O islamizaciji govorcev grščine na področju krajev Of, Sürmene, Rize in Matsouka se poroča v obdobju med petnajstim in osemnajstim stoletjem. Čeprav je leta 1923 prišlo do izmenjave prebivalstva med Grčijo in Turčijo, je bilo muslimanskim govorcem grščine dovoljeno ostati v maloazijski domo- vini, kar je razlog, da se je grščina v manjših enklavah ohranila vse do dan- danes. Petnajst let po začetku terenskih raziskav pričujoča razprava prinaša temeljne ugotovitve o romejščini: obravnavamo njeno zunanjo zgodovino in genealogijo, opišemo predhodne poskuse dokumentacije jezikovnega gradiva Keria_2023-2_FINAL.indd 31 27. 02. 2024 07:59:32 32 Ioanna Sitaridou in na kratko predstavimo slovnični sistem. Zadnji del razprave je posvečen trenutnemu sociolingvističnemu stanju ter poskusom oživljanja jezika, ki jih umestimo tudi v kontekst premnogih izzivov ideološke narave (oz. takšnih, ki so si ideološki predznak pridobili), s katerimi se soočajo. Ključne besede: romejščina, pontska grščina, ogroženost, Turčija, razvoj ABSTR ACT Key Insights about Romeyka’s Linguist ic Description and Evolution, Vita lity, and Revita lisation Prospects af ter 15 Years of Field-based research   Romeyka is the last surviving variety of Greek spoken in north-eastern Tur- key. Islamisation of Greek speakers in the areas of Of, Sürmene, Rize, and Matsouka, is reported in the 15th-18th centuries. Through the Exchange of Populations between Greece and Turkey in 1923, Greek-speaking Muslims were allowed to stay in their Asia Minor homeland, which explains why Greek survives only in small enclaves in this area. In this article we discuss the main findings and conclusions about Romeyka, 15 years since the first field trip to the Trabzon area. We survey the main elements of external history and its genetic classification; we provide an overview of documentation efforts for Romeyka and a brief grammatical sketch; finally, we discuss its current soci- olinguistic situation and the revitalization efforts against within a context of many ideological(ised) challenges. Keywords: Romeyka, Pontic Greek, endangered, Turkey, evolution Prevod Jerneja Kavčič Keria_2023-2_FINAL.indd 32 27. 02. 2024 07:59:32