Prekinitve dela — izrazi nezadovoljstva delavcev
Na zadnji seji občinskega sveta ZS Ljubljana Moste-Polje konec marca, smo med drugiioi pomembnimi vsebinami dnevnega reda obravnavali tudi poročilo članov OS ZS in predsednikov IO OO ZS tistih ozdov, v katerih je letos prišlo do prekinitev dela oziroma do kakršnegakoli izraza nezadovoljstva delavcev (izsiljeni sestan-ki, odklonitev sprejema zaključnega računa in podobno). Tako kot v Sloveniji, žal tudi v naši občini beležimo izreden porast evidenti-ranih pojavov prekinitev dela oziroma vseh oblik nezadovoljstva delavcev. Letos je bilo v SRS 48 prekinitev dela, v nasi-občini 5 prekinitev dela in nekaj izsiljenih sestankov, kar je mnogo več kot v vsem preteklem letu. Posebna opozorila veljajo, kot pra\ijx> socio-. logi; grozitvam delavcev, da bodo prekinili delo, saj so v tem ob-dobju v Sloveniji delavri v 32 primerih zagrozili s »štrajkom« in ga kar v 29 primerih tudi realizirali; v naši občini smo zabeležili en tak primer. V letošnjem letu so se pri teh situacijah izrazile nove zna-čilnosti, kot so prekinitve, ki trajajo več dni (v naši občini 2 prime-ra) in ko delavci v skladu s 638. členom niso določili svojih delega-tov v skupnem odboru za reševanje nastalega spora (pri nas v 1 primeru).
V SRS so v 11 primerih delavci zahtevali odstop vodstva ozda; v naši občini takega primera ni bilo. Kar v 15 situacijah se vodilni de-lavci niso odzvali zahtevam delav-cev, da se na prekinitvah pogovore, pri nas deloma v 1 konfliktni situa-ciji.
Za Slovenijo je značilno tudi dej-stvo, da smo zabeležili mnogo pre-kinitev dela, kjer so bile zahteve delavcev po višjih OD neuteme-Ijene glede na rezultate poslovanja in dela in samo v dveh primerih ni bilo pristanka na neutemeljenost zahtev. Teh primerov pristajanja ne povsem neutemeljene zahteve delavcev za višje OD v naši občini letos ne beležimo.
Clani občinskega sveta ZS so tako na seji predsedstva kot na seji OS ZS temeljito analizirali vzroke prekinitev dela in vseh drugih kon-fliktnih situacij ter ugotovili, da se za prvotno izraženimi zahtevami delavcev po višjih OD po temeljiti presoji soočamo z mnogo globljimi vzroki in nakopičenimi tezavami v posameznih ozdih in dejavnostih in da je prvotno izražena zahteva po večjih OD ali vseh delavcev ali po-sameznih oddelkov povsem posle-dičnega značaja; mnogokrat je to tudi revolt proti visoki inflaciji ozi-roma podražitvam življenjskih stroškov, ki jih delavci z nižjimi OD ne morejo spremljati in se jim dra-stično niža življenjski standard. V hudem položaju so predvsem de-lavci — invalidi, delavci — podna-jemniki in delavci oziroma družine z več otroki.
Zahteve delavcev so najpogo-steje izražale predvsem naslednje:
—  opredeliti  in zagotoviti  ra-zvojne možnosti delovnih organi-zacij oziroma tozdov in poenotiti strokovne podlage in odgovornost posameznih nosilcev; izboljšati or-ganizacijo dela;
—  zaostriti   odgovornost   stro-kovnih in vodilnih delavcev in de-lavcev, ki so nosilci proizvodnega in tehnološkega procesa; iz tega izha-jajo tudi zahteve po delovni in teh-nološki disciplini in enakem pri-stopu do odgovornosti delavcev v skupnih službah in tozdih in tako zagotoviti zaupanje delavcev v delo teh služb;
—  zagotoviti strokovne podlage za delo samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij  in popolno, jasno in takojšnje infor-miranje;
—  natančno  opredeliti   načelo solidamosti in vzajemnosti ter do-
hodkovne  odnose  med tozdi  in enotnost delovnih organizacij;
—  izenačitev nagrajevanja de-lavcev  v  družbenih  dejavnostih, glede na nagrajevanje delavcev v gospodarstvu, saj se pogosto dekla-rirani in zapisani resolucijski cilji ne realizirajo dovolj hitro, kar ne zagotavlja zaupanja teh delavcev v učinkovitost   samoupravnega   si-stema;
—  več možnosti odločanja de-lavcev, v ozdih o ustvarjenem do-hodku (sedaj o 53 — 54 odstotnem deležu).
Občinski svet ZS je zaradi pove-čanega števila takšnih situacij in z željo, da bi osnovnim organizaci-jam in samoupravnim organom ob reševanju ,izraženega nezado-voljstva delavcev kar najbolj po-magal, sprejel nekatera stališča o ravnanju osnovne organizacije.
Osnovne orgamzacije ZS naj tam, kjer se pojavi konfliktna si-tuacija, takoj analizira vzroke in ugotovi odgovorne nosilce zanje. Pripravi naj program ukrepov za rešitev problemov za navedbo no-silcev in tudi z roki. Progratn ukre-pov predlaga delavskemu svetu ozda in tudi zagotovi sprejem ukrepov. Delavski svet upošteva časovne roke za rešitev in sproti spremlja uresničevanje programa.
OO ŽS o tem dosledno obvešča občihski svet zveze sindikatov, ki bo na sejah predsedstva o tem raz-pravljal in spremljal reševanje in odgovornost. Poročila ZS bomo sproti obravnavali, jih sprejemali ali dopolnjevali in o tem obveščali pristojne organe.
Analiza in poročilo OO ZS o na-stanku konfliktne situacije naj vse-buje tudi razčlenjene osebne do-hodke po kvalifikacijski strukturi in po posameznih defih in nalogah zaposlenih in ne le povprečne OD v ozdih.
Stališča in sklepi občinskega sveta ZS so bila objavljena v Sindi-kalnih informacijah, posebej pa posredovana vsem ozdom, kjer smo evidentirali nezadovoljstva delavcev, in sicer: Zdravstvenemu domu Moste, Kemični tovarni Moste, Rog — Sestava dvokoles, Saturnus — Avtooprema, Totra (nesprejem zaključnega računa v tozdu Izdelki iz plastičnih mas) ati z izsiljenimi sestanki (WO Pedenj-ped, SCT — Tesarska dejavnost, SGP Pionir).
Občinski svet ZS
Ljubljana Moste-Polje
M. Fedran