z 3^— 1997 ŠTEVILKA 4 OKT/NOV/DEC LETNIK V ISSN 1318-1882 [Z' mo aaAflLP * BOO # 9 ** si « i 9CE 3*' aiBHBF m' II O 'S. ft t u 1 * i i u 1, f ''M MIO • < vAhmm/ /* \'!lil,IW i iBS?8357r,aa "Taa 3S$fl®B PWF1A^!.!< ^ >$: >{< >|< 5§; ^ J$< lic $ :f< * )|c ;f; ;’< ^ jjc ijc >■< Vsem bralcem, naročnikom, sodelavcem in sponzorjem revije upombia\ NFORM ATIKA želimo hJL* /p ■y'^",4' e frečno in us/rešno ^Aooo /elo /99^ * * * Uredniški odbor >jc ;f; jjc >;< s'c 5-c >$: ;*< s’< ;*{ >■: ;oj >|c ^ >;< ^ jjj ;f; j|lago je na zalogi? NALOG ZA IZDAJO BLAGA izdaja blaga IZDAJNICA NALOG ZA NAROČILO BLAGA Slika 4: Kombinacija diagrama podatkovnih tokov in diagrama poteka - obdelava naročil prispetje naročila sprejem naročila PREJETO NAROČILO preverjanje likvidnosti ČAKA NA POTRDITEV LIKVIDNOSTI potrjena likvidnost preverjanje zalog ni na zalogi nepotrjena likvidnost odločanje o kreditu odobren kredit preverjanje zalog ČAKA NA ODOBRITEV KREDITA ČAKA NA POTRDITEV ZALOGE ZADRŽANO NAROČILO je na zalogi izdaja blaga IZVRŠENO NAROČILO zavrnjen kredit zavrnitev naročila ZAVRNJENO NAROČILO Slika 5: Diagram prehajanja stanj - obdelava naročil V diagramu vlog udeležencev v procesu (Slika 6) prikazujemo s pravokotniki vloge, z elipsami stanja, s puščicami pa aktivnosti. prejeto naročilo PRODAJNI REFERENT preverjanje likvidnosti PRODAJNI REFERENT čakanje odobritve kredita VODJA FINANČNE SLUŽBE potrditev likvidnosti odobritev kredita zavrnitev kredita SKLADIŠČNIK PRODAJNI REFERENT preverjanje zalog zavrnitev naročila SKLADIŠČNIK obvesti "ni zaloge' zavrnjeno . naročilo izdaja blaga PRODAJNI REFERENT izvršeno naročilo zadrži naročilo zadržano naročilo Slika 6: Diagram vlog udeležencev - obdelava naročil Pozitivne strani teh tehnik so preglednost, jasnost in enostavnost, na tržišču pa obstaja cela paleta orodij, ki omogočajo tako načrtovanje, vendar je bistvena slabost teh tehnik ta, da orodja omogočajo le omejeno shranjevanje informacij v slovar podatkov (ali pa še to ne), kar seveda pomeni, da je avtomatski prenos rezultatov načrtovanja v izvajalno okolje izredno težaven, če ne že nemogoč. Omenjene slabosti odpravljajo sistemi za upravljanje delovnih procesov. Ta orodja uporabljajo za opredelitev procesa v glavnem načine, ki imajo veliko skupnega s klasičnimi grafičnimi tehnikami, kar omogoča dokaj enostavno uporabo in hiter prehod, njihova bistvena prednost pa je ta, da znajo opredelitev procesa sama prevesti v izvajalno kodo [3]. Slika 7 prikazuje opredelitev procesa pri uporabi orodja Staffvvare, ki je eden od predstavnikov sistemov za upravljanje delovnih procesov. Vsak obrazec (form) na sliki predstavlja korak v celotnem procesu. S pomočjo obrazca opredelimo tudi vlogo oz. uporabnika, ki mora posamezen korak izvesti. V korakih, kjer je obrazec označen z uro, je določeno tudi, v kolikem času se mora korak izvršiti. Ena od metod, ki je usmerjena v modeliranje vlog in njihovega medsebojnega vplivanja, je diagramska tehnika ActionWorkflow, ki sta jo razvila Fernando Flores in Terry VVinograd. Ta metoda je tipični predstavnik komunikacijsko usmerjenih metod modeliranja delovnih procesov. Vsak poslovni proces je sestavljen iz štirih karakterističnih faz: priprave, pogajanja, izvajanja in sprejema, ki povezujejo aktivnosti stranke in izvajalca v delovnem procesu. Omenjene faze so v tej tehniki prikazane v obliki eliptične zanke, ki jo imenujemo kar NAROČILO IZDAJA NALOG KREDIT ZAVRNI Slika 7: Staffvvare - opredelitev procesa obdelava naročil zanka ActionVVorkflovv (Slika 8). Vloga stranke je prikazana na levi strani, vloga izvajalca pa na desni strani zanke. Vsaka od teh faz je lahko predstavljena kot poseben proces (zanka ActionVVorkflovv), ki je z glavnim procesom povezan s puščico [9]. aktivnost vloga (izvajalec) informacijski objekt (sporočilo) Slika 8: Zanka ActionVVorkflovv > kontrolni tok razvejanje, združevanje (in, ali, xali) podproces Slika 9: Osnovni koncepti modeliranja procesov Aktivnost Aktivnost je zaporedje korakov oziroma operacij, ki so potrebne, da opravimo neko delo. Ima časovno dimenzijo in predstavlja aktivno komponento procesa. 2.2.1 Temeljni koncepti modeliranja procesov Ena najbolj razširjenih tehnik modeliranja procesov z namenom uvesti sistem za upravljanje delovnih procesov je extended event-driven process chain (eEPC) - razširjena dogodkovno vodena veriga procesov, ki uvaja naslednje temeljne koncepte modeliranja procesov [12,15] (Slika 9): ■ aktivnost, ■ dogodek, ■ kontrolni tok, ■ točke razvejitve in združevanja, ■ vloga (izvajalec), ■ informacijski objekt (sporočilo), ■ podproces oz. povezava z drugimi procesi. Te osnovne koncepte bomo v nadaljevanju skušali podrobneje opredeliti. Dogodek Dogodek je impulz, ki sproži izvajanje neke aktivnosti, ali pa je rezultat aktivnosti. Definiramo ga lahko kot pojav nekega objekta ali pa kot spremembo stanja objekta in je del pasivne komponente procesa brez časovne dimenzije. Po nastanku je dogodek lahko: ■ zunanji (npr. prispetje naročila), ■ notranji (sprejetje odločitve zaposlenega - npr. zavrnitev naročila), ■ časovni (ko se aktivnost sproži ob vnaprej določenem času - npr. pretečen rok za plačilo predračuna) [5,14]. Kontrolni tok Nakazuje potek procesa od aktivnosti do aktivnosti. Točke razvejitve in združevanja S simbolom za razvejitev in združevanje označujemo tiste točke, v katerih se kontrolni tokovi združijo ali se v tej točki razvejijo. S tem opisujemo logiko procesa. Pripadajoči simbol je razdeljen v dva dela: ■ del nad črto vsebuje logični operator za vstopne tokove (združevanje), ■ del pod črto pa vsebuje logični operator za izstopne tokove (razvejitev). Če vstopa in - ali izstopa en sam kontrolni tok, potem logičnega operatorja ne uporabljamo. Tako pri razve-jitvi kot pri združevanju lahko tokove med seboj povežemo na tri načine: ■ logični IN (simbol A) - nastopiti morajo obvezno vsi tokovi, ■ logični ALI (simbol v) - nastopijo lahko posamezni prikazani tokovi ali njihova poljubna kombinacija, ■ eksluzivni ALI - XALI (simbol V.) - nastopi lahko le eden od prikazanih tokov. Vloga (izvajalec) Vloga je abstraktni pojem, ki opredeljuje veščine, znanja in pristojnosti, ki naj bi jih imel subjekt, ki aktivnost izvaja, ali pa je zanjo odgovoren. To je lahko delovno mesto, skupina ljudi, organizacijska enota ali pozicija. Informacijski objekt Združuje dva pojma: ■ sporočilo, ki lahko označuje posamezni dokument, skupek dokumentov oziroma kakršnokoli sporočilo; lahko je v elektronski ali papirni obliki, lahko je ustno sporočilo, ni pa nujno, da se o njem vodijo kakršnekoli evidence; ■ zbirka podatkov, ki označuje kakršnokoli evidenco oz. skladišče podatkov ne glede na medij, na katerem so ti podatki shranjeni - to je lahko računalniška evidenca, ročna kartoteka, zvezek ali knjiga ipd. Informacijski objekt lahko nastopa kot vhod v aktivnost ali kot izhod iz aktivnosti in podobno kot dogodek predstavlja pasivno komponento procesa, skupaj z vlogo pa podrobneje opredeljuje aktivnost. Podproces Ko z diagramom prikazujemo nek proces, se pogosto odločamo, da določeno zaporedje aktivnosti prikažemo kot samostojen proces. To se uporablja predvsem v dveh primerih: ■ ko dela procesa zaradi preglednosti diagrama ne moremo opisati znotraj trenutnega diagrama -zaključeno zaporedje aktivnosti je sicer del nekega procesa, vendar pa bi prikazovanje znotraj tega procesa zameglilo njegov osnovni potek - gre v bistvu za podproces posameznega procesa; ■ ko se del procesa (neko zaporedje aktivnosti) ponavlja v različnih procesih - gre za podproces, ki pa je skupen večim procesom. Primer diagrama eEPC prikazuje Slika 10. NAROČILO prispetje SPREJEM NAROČILA KUPEC PREVERJANJE LIKVIDNOSTI prodajni kupec je PREVERJANJE VIŠINE KREDITA prodajni potrebna vodje FS 'PREVERJANJE KREDITNE .SPOSOBNOSTI NAROČILO zavrnjen ZAVRNITEV NAROČILA prodajni PREVERJANJE ZALOG zavrnjeno ZALOGA zadržano zaloga IZDAJA BLAGA naročilo IZDAJNICA Slika 10: Diagram eEPC - obdelava naročil (osenčeni so začetni in končni dogodki) Z diagrami eEPC lahko izdelamo dokaj podroben model procesa, ki pa pri zapletenejših procesih lahko kaj hitro postane nepregleden [12]. Da vsaj navidezno zmanjšamo kompleksnost takega modela, ga razdelimo na tri vidike: funkcijski, podatkovni in organizacijski vidik. Delitev na te vidike nam omogoča dokaj podrobno analizo in oblikovanje posameznih komponent ter njihovo relativno samostojno obravnavo. Povezave znotraj posameznega pogleda so dokaj močne, medtem ko so povezave med posameznimi vidiki ohlapnejše. Ker pa na celoto seveda ne smemo pozabiti, vzpostavimo povezave med posameznimi komponentami s pomočjo kontrolnega vidika. Sam potek procesa je opredeljen z aktivnostmi, kontrolnimi tokovi in logiko povezovanja med aktivnostmi (točke združevanja in razvejitve), kar predstavlja/tmk-cijski vidik. Informacijski objekti in dogodki sestavljajo podatkovni vidik - pasivno komponento, izvajalci (vloge) v povezavi z organizacijsko strukturo pa tvorijo organizacijski vidik. Povezave osnovnih vidikov znotraj arhitekture integriranega informacijskega sistema (Ar-chitecture of lntegrated Information Si/stems - ARIS) prikazuje Slika 11. Slika 11: ARIS-ovi osnovni vidiki modela procesa 2.3 Objektno usmerjeno modeliranje procesov Objektno usmerjeno modeliranje procesov sledi splošnim načelom objektno usmerjenega modeliranja pri razvoju informacijskih sistemov [5,6,12]. 2.3.1 Osnovni koncepti objektnega modeliranja Ena najbolj razširjenih tehnik objektnega modeliranja je Object Modelling Tehnique (OMT), ki jo je v začetku 90-tih let razvil J. Rum-baugh. V nadaljevanju bomo na kratko opredelili osnovne koncepte objektnega modeliranja, primer objektnega modela pa prikazuje Slika 12. Osnovni koncepti klasičnega objektno usmerjenega modeliranja Šl, 5,12] so: Objekt (Object) Objekti predstavljajo največkrat objekte, ki nastopajo v realnem svetu. V nasprotju s klasičnimi strukturirnimi metodami, ki skušajo zapletenost realnih objektov zmanjšati s tem, da ločeno obravnavajo njihov podatkovni in postopkovni vidik, pa pri objektnem pristopu objekt združuje tako podatkovne strukture (atributi objekta) kot tudi postopke, ki se nad temi strukturami izvajajo (operacije nad objekti). Razredi objektov (Class) Objekte lahko po načelu generalizacije združujemo v razrede. Razred je torej skupina objektov s podobnimi lastnostmi, obnašanjem in povezavami z ostalimi objekti. Večina objektov izraža svoje posebnosti z različnimi vrednostmi atributov in z različnimi razmerji napram ostalim objektom. Grafično je razred prikazan kot pravokotnik, razdeljen v tri dele: v prvem delu je navedeno ime razreda, v drugem so našteti atributi in v tretjem operacije. Pri operacijah se lahko pojavi tudi polimorfizem, kar pomeni da se ista operacija pri različnih razredih različno obnaša. Metoda je realizacija operacije v okviru posameznega razreda. Dostop do objektov in njihova obdelava sta mogoča samo z uporabo ene od realiziranih metod. Razmerja (Association) Razmerja nastopajo med razredi in prikazujejo, na kakšne načine so posamezni objekti lahko med seboj povezani. Razmerja lahko podrobneje opredelimo z atributi razmerij, kardinalnostjo in vlogami, ki jih imajo posamezni razredi v razmerju. Razmerja med razredi so prikazana s črto, ki povezuje dva razreda med seboj. Ime povezave napišemo Slika 12: Objektni diagram (povzeto po [12] - str. 54) nad črto. Kardinalnost povezave je prikazana s polnim krogcem, če v eni povezavi lahko nastopa nič ali več objektov istega razreda, prazni krogec pa nakazuje, da lahko v povezavi nastopa le nič ali pa en objekt razreda. Na vsak konec razmerja lahko vpišemo ime vloge, ki jo ima posamezen razred v razmerju. Atribute razmerja vpišemo v pravokotnik, ki ga z zanko pripnemo k razmerju. Dedno pravilo (Inheritance) Po načelu generalizacije lahko več razredov, ki imajo podobne podatkovne strukture in operacije, združimo v en nadrazred. Tako dobljen razred se imenuje posplošeni (abstraktni) razred in združuje skupne atribute in operacije elementarnih razredov. Vsi elementarni razredi dedujejo atribute in operacije od posplošenega razreda, poleg tega pa ima lahko vsak razred opredeljene še svoje atribute in operacije. Simbol, ki nakazuje povezanost razredov po načelu generalizacije, je trikotnik, poleg katerega vpišemo ime povezave. Prednosti objektnega pristopa Prednosti, ki jih objektni pristop [5,8,10j v splošnem prinaša, so naslednje: ■ skupna obravnava podatkovnega in postopkovnega vidika sistema, kar pripomore k večji konsistentnosti modela in tudi končne informacijske rešitve; ■ večkratna uporaba že razvitih razredov (reusability) znatno skrajša čas razvoja nove informacijske rešitve in s tem prispeva tudi k zmanjšanju stroškov; ■ prilagodljivost (flexibility) - enak objektni model lahko uporabimo na različnih področjih; ■ uporaba že preverjenih objektnih razredov prispeva k večji zanesljivosti in kakovosti nove rešitve. 2.3.2 Procesi kot objekti Klasični objektno-orientirani pristopi obravnavajo objekte kot statične komponente sistema (entitete), zato je potrebno dinamično obnašanje sistema prikazati z drugimi tehnikami, kot je na primer diagram prehajanja stanj [9,11]. Poleg tega so ti pristopi v glavnem osredotočeni na posamezen razred objektov, ki običajno pokriva le majhen del poslovnega procesa, kar omejuje tudi prikaz in razlago medsebojnih povezav objektov v okviru celotnega poslovnega procesa. Glavna prednost novejših objektno usmerjenih pristopov pa je, da kot objekte obravnavajo tudi procese (dinamične komponente sistema). Proces kot objekt (procesni objekt) lahko opredelimo z naslednjimi komponentami [6]: ■ z začetnim in končnim dogodkom; ■ s procesnimi objekti in povezavami med njimi (npr. v obliki dogodkovno vodene verige - EPC); ■ z informacijsko tehnologijo, ki podpira izvajanje procesa; ■ z informacijskimi objekti, ki so potrebni za izvajanje procesa ali pa v procesu nastajajo oziroma se spreminjajo. Prvi dve komponenti predstavljata dinamični vidik procesa (pri klasičnih objektih so to operacije) in sta za opredelitev procesnega objekta obvezni, drugi dve komponenti pa predstavljata statični vidik. Podobno kot pri klasičnih metodah modeliranja procesov lahko tudi na tem področju uporabimo metodo dekompozicijc, ki vodi v hierarhijo procesnih objektov, kjer se procesi obravnavajo na različnih nivojih abstrakcije. Vendar pa se tu dekompozicija loči od klasičnega strukturnega grafa po tem, da pri procesnem objektu na višjem nivoju navedemo tudi, kako so procesni objekti na nižjem nivoju povezani med sabo, saj je to - kot smo že omenili - ena od komponent, s katerimi je opredeljen proces kot objekt. V tem pogledu ne ločimo med aktivnostmi, podprocesi in procesi, temveč vsakega od naštetih konceptov obravnavamo kot procesni objekt na različnem nivoju abstrakcije. 2.3.3 Referenčni modeli Od osnovnih konceptov klasičnega objektnega modeliranja se je pri objektnem modeliranju procesov izkazalo za zelo koristno načelo generalizacije in z njim povezano dedno pravilo [6,12]. Z uporabo tega načela lahko z različnimi vrednostmi statičnih komponent procesnega objekta dobimo različice (alternative) procesnega objekta, ki se razlikujejo glede na uporabo različne tehnologije in informacijskih objektov. Posplošeni procesni objekt, na podlagi katerega smo z uporabo dednega pravila razvili nove različice, lahko imenujemo tudi referenčni model procesa. Po njem se lahko v naši organizaciji ravna več različnih procesov, ki se med seboj razlikujejo le po tem, da v njih nastopajo različni informacijski objekti (dokumenti in podatkovne zbirke) ali pa da se nekatera zaporedja aktivnosti, ki jih referenčni model dovoljuje, v posameznem procesu, sploh ne izvajajo. 3. Končne ugotovitve Pregled prikazanih metod in tehnik modeliranja procesov lahko strnemo v naslednjo tabelo, ki prikazuje modeliranje karakteristik, pomembnih za upravljanje delovnih procesov, ki jih posamezne metode omogočajo in katerih ne. Ne glede na to, kakšne metode in tehnike bomo uporabili pri modeliranju procesov, se moramo zavedati, da modeliranje procesov kot tudi uvajanje sistemov za upravljanje delovnih procesov ne sme biti samo sebi Tabela 1: Primerjava različnih tehnik in metod modeliranja procesov glede na karakteristike, pomebne za upravljanje delovnih postopkov diagram kombiniran diagram diagram eEPC objektni toka DTP prehodov vlog model podatkov stanj udeležencev akivnosti V V V V V V vrstni red v v v v v v združevanje in razvejanje - ? ? ? v v pogoji - v v - ? ? vloge - - - v v v dogodki - - ? - v v stanja - - v ? ? ? informacijski objekti v v - - v v tok inf. objektov v v - - - v orodja za izvedbo aktivnosti - - - - - v namen. Oboje moramo videti kot priložnost za prenovo ali vsaj optimizacijo obstoječih procesov, saj je z novo in nemalokrat drago informacijsko tehnologijo nesmiselno podpirati obstoječe procese, ki lahko zajemajo aktivnosti, ki niti niso potrebne ali pa ki bi se dale izvajati mnogo bolj racionalno. Literatura [1] Bakker G: OMT Object Modelling - Notation, Concepts and Constructs, http://wwwedu.cs.utwente.nl/čenting./miso/ notation.html, september 1997 [2] DietzJ.L.G., Mulder.: 'Tntegrating theStrategic and Technical Approach to Business Process Engineering”, Business Process Modelling (eds. Scholz-Reiter B., Stickel E.) str. 188-204, Springer-Verlag, Berlin-Heidelberg-New York-Tokyo, 1996; ISBN 3-540-61707-8 [3] Jensterle R.: "Načrtovanje 'vvorkflovv' aplikacij’’, Zbornik referatov s posvetovanja Dnevi slovenske informatike '97, str. 89-98, Slovensko društvo Informatika, 1997, ISBN [4] Kovačič A.: "Prenova in informatizacija poslovanja: pristopi in izkušnje", Zbornik referatov s posvetovanja Dnevi slovenske informatike '97, str. 252-260, Slovensko društvo Informatika, 1997, ISBN [5] Kovačič A., Vintar M.: Načrtovanje in gradnja informacijskih sistemov, DZS, Ljubljana 1993, ISBN 86-341-1179-2 [6] Lang K., Taumann W., Bodendorf E: "Business process Reengi-neering with Reusable Reference Process Building Blocks”, Business Process Modelling (eds. Scholz-Reiter B., Stickel E.) str. 265-290, Springer-Verlag, Berlin-Heidelberg-New York-To-kyo, 1996; ISBN 3-540-61707-8 [7] Leben A., Vintar M.: "Od prenove poslovanja k upravljanju delovnih procesov", Uporabna informatika, letnik V št. 3, str. 18-25,1997; ISSN 1318-1882 [8] Mehler-Bicher A.: "An Object-Oriented and Business Process-Based Meta Model of an Architecture for Management Sup-port System”, Business Process Modelling (eds. Scholz-Reiter B., Stickel E.) str. 291-332, Springer-Verlag, Berlin-Heidel-berg-NewYork-Tokyo, 1996; ISBN 3-540-61707-8 [9j Miers D.: "Use ofTools and Technology Within a BPR Initiative”, Business Process Re-engineering: myth & reality (ed. Coulson-Thomas C.), str. 142-165, Koga n Page Ltd., London, 1994; ISBN 0-7494-1442-1 [10] Mihelič L.: "Primerjava tradicionalnega in objektno orientiranega pristopa pri razvoju informacijskih sistemov ob uporabi orodja ČASE”, Uporabna informatika, letnik V št. 3, str. 26-32, 1997; ISSN 1318-1882 [11] Rohloff M.: "An Object Oriented Approach to Business Process Modelling”, Business Process Modelling (eds. Scholz-Reiter B., Stickel E.) str. 251-264, Springer-Verlag, Berlin-Heidelberg-NewYork-Tokyo, 1996; ISBN 3-540-61707-8 [12] Scheer A.W.: Business Process Engineering, Springer-Verlag, Ber-lin-Heidelberg-New York-Tokyo, 1996; ISBN 3-540-58234-7 [13] Vintar M.: Informatika, PACO, Ljubljana 1996, ISBN 961-90327-0-5 114] WieczerzyckiW.: "Process Modelling and Execution in VVorkflovv Management Systems by Event-Driven Versioning”, Business Process Modelling (eds. Scholz-Reiter B., Stickel E.) str. 43-66, Springer-Verlag, Berlin-Heidelberg-NewYork-Tokyo, 1996; ISBN 3-540-61707-8 [15] Zukunft 0., Rump F.: "From Business Process Modelling to VVorkflovv Management: An Integrated Approach”, Business Process Modelling (eds. Scholz-Reiter B., Stickel E.) str. 3-22, Springer-Verlag, Berlin-Heidelberg-New York-Tokyo, 1996; ISBN 3-540-61707-8 [16] Yourdon E.: Modem Structured Analysis, Prentice-Hall Inc., Engelvvood Cliffs, New Yersey, 1989, ISBN 0-13-598632-X ♦ Anamarija Leben je diplomirala na Fakulteti za organizacijske vede v Kranju s področja oblikovanja podatkovnih modelov. Svojo poklicno pot je začela kot programerka in kasneje nadaljevala kot sistemski analitik na področju oblikovanja in izgradnje celovitih informacijskih rešitev. Od leta 1995 je redno zaposlena kot asistentka pri predmetih Informatika ter Informacijski sistemi na Visoki upravni šoli v Ljubljani. RAZVOJ INFORMACIJSKEGA OKOUA V ZALOŽBI MLADINSKA KNJIGA Niko Slavičič, Tomaž Gosar Razvoj informacijske tehnologije je prav v zadnjih letih dosegel tisto kritično točko, ko so se bistveno spremenila in razširila tako področja informatike, kot tudi njena vloga. Iz nekdanjega AOP-ja je nastal informacijski živčni center podjetja, ki bistveno vpliva na njegove vitalne funkcije ter jih oblikuje in usmerja. Spremenila se je tudi zavest uporabnikov, ki od informatike ne pričakujejo več le togih poročil in “surovih” podatkov, temveč upravičeno zahtevajo celovito informacijsko podporo v vsaki fazi svojega dela. Odgovoriti na ta izziv in z dinamiko razvoja slediti potrebam podjetja v tržni bitki informacijske dobe ni niti najmanj preprosto. V precepu med stranpotmi, ki jih prinašajo premalo preverjene tehnološke novosti, in stagnacijo, v katero nas zelo hitro potisne pretiran konzervativizem, soočeni s stalnimi prenovami in reorganizacijami, smo še zlasti ranljivi tisti informacijski centri, ki si ne moremo privoščiti, da bi “pozabili” na zgodovino in si vzeli čas in sredstva za neobremenjeno načrtovanje in postavitev informacijskega sistema, temveč moramo predvsem poskrbeti za kontinuiteto njegovega delovanja. Zato so za nas tem pomembnejše tiste rešitve, ki omogočajo preskušanje in uvajanje novih tehnologij v sožitju in sodelovanju z obstoječim informacijskim sistemom. 1. UVOD Računalniški center Založbe Mladinska knjiga (RC MKZ) je bil ustanovljen leta 1970, na samem začetku uporabe računalnikov pri nas. Informacijski sistem se je razvijal 25 let v klasičnem IBM-ovem okolju s precej razvejano mrežo oddaljenih postaj - terminalov SNA. V tem času je, zlasti v zadnjih letih, nastala močna in celovita aplikativna podpora za specifične potrebe založbe, zgrajena v transakcijskem okolju CICS in v relacijski bazi podatkov DB2 s programskim jezikom tretje generacije. Kljub temu pa je razvoj zaviral dobro znani problem premajhne produktivnosti, ki izvira iz zahtevnega vzdrževanja starejših aplikacij in prezamudnega razvijanja novih. Prvi osebni računalniki so se v MKZ pojavili kmalu za tem, ko je tržišče ponudilo konfiguracije, primerne za pisarniško podporo. Razvoj te opreme je bil v začetku odvisen od uporabniške pobude in ni bil načrtovan. Število osebnih računalnikov pa je hitro naraščalo in njihovo vzdrževanje je kmalu postalo zahtevnejše, nastale pa so tudi potrebe po delitvi resursov ter medsebojni komunikaciji in dostopu do podatkov. Šele tedaj smo v RC "uradno" prevzeli načrtovanje in skrbništvo nad osebnimi računalniki ter postavili prva lokalna omrežja. Uporabniki so v tem okolju odkrili mnoge prednosti in nova področja informacijske podpore. 2 2. STRATEGIJA RAZVOJA Množica novih tehnologij in rešitev, ki ”na papirju” veliko obetajo, v praksi pa skrivajo številne težave in pasti, nas je prisilila, da se lotimo temeljite analize in preverjanja strategije razvoja in sistematičnega testiranja različnih platform in orodij. Opuščanje velikih računalnikov, ti. "dovvnsizing", je medtem v svetu že doživelo polom, ki so mu botrovali predvsem stroški upravljanja in vzdrževanja ter drugi nepredvideni stroški. To in pa dejstvo, da se nismo želeli odpovedati zanesljivemu, varnemu in kvalitetnemu informacijskemu sistemu, nas je privedlo do odločitve, da bo tudi poslej osrednji računalnik izhodišče za nadaljnji razvoj. "Cena informatike”, bi lahko poimenovali skupni imenovalec večine razvojnih dilem in težav. Visoki stroški najema softvera ter nizka storilnost in togost aplikativnega razvoja so že dolgo znane pomanjkljivosti uporabe osrednjega računalnika, šibke točke porazdeljenega okolja pa so manjša varnost, zanesljivost in razpoložljivost, zahtevnejše upravljanje in vzdrževanje ter še kopica drobnih, a pomembnih pomanjkljivosti (neosredotočenost sistema, neusklajenost iniciativ, množica majhnih aplikacij, ki jih je "dobro imeti”, itd). Ker je tudi razvoj porazdeljenega okolja, ki se gaje prijelo ime odjemalec-strežnik, pospešeno krenil v smeri "odpiranja” oz. približevanja osrednjega in osebnih računalnikov na eni in razvoja orodij za hitri razvoj aplikacij na drugi strani, smo lahko kmalu začeli uresničevati svoje načrte. Lokalna omrežja osebnih računalnikov na oddaljenih lokacijah smo povezali tako med seboj kot tudi z osrednjim računalnikom. Pri tem smo morali seveda tudi obnoviti, nadgraditi in posodobiti komunikacijske poti in opremo. V logičnem smislu smo zgradili tri nivoje povezav z osrednjim računalnikom: ■ Terminalsko emulacijo, ki na osebnem računalniku omogoča običajno prijavo in delo v gostiteljskem sistemu (hostu) ■ Programsko povezavo, ki omogoča komunikacijo med obstoječimi aplikacijami v okolju CICS z novimi, razvitimi v grafičnem okolju z orodji za hitri razvoj aplikacij ■ Podatkovno povezavo, ki s pomočjo distribucije relacijske baze podatkov omogoča enotno podatkovno bazo celotnega informacijskega sistema. V začetku je razvoj uporabe osebnih računalnikov v samem računalniškem centru zaostajal za uporabniškimi lokacijami, kjer so uporabniki z lastno iniciativo in entuziazmom, ki celo ni bil vedno strokovno in poslovno upravičen, dosegli večji razvoj, vsaj v kvantitativnem smislu. To neskladje smo odpravili in izkazalo se je, da je prav aplikativni razvoj v računalniškem centru tisto področje, kije najbolj primerno za uvajanje in testiranje distribuiranega okolja. S tem smo dosegli več ciljev: ■ Razvoj aplikacij je najbolj nujno potreboval posodobitev, ki jo nudijo orodja za hitri razvoj aplikacij ■ Dragoceni resursi osrednjega računalnika so razbremenjeni in učinkoviteje izrabljeni v produkciji ■ Tudi kader, ki se še ukvarja samo z velikim računalnikom, ima priložnost, da spozna in osvoji novo okolje ■ Uporabniki so v manjši meri izpostavljeni težavnim spremembam, saj je v računalniškem centru lažje preskusiti nove konfiguracije in rešitve in odpraviti veliko začetnih težav. 3. KONFIGURACIJA INFORMACIJSKEGA OKOUA M KZ Izbira softvera, ki omogoča delovanje okolja odjemalec-strežnik in ki ga poznamo pod imenom "middlevvare", ni lahka. Velika, pogosto nepregledna ponudba, nastajanje in menjavanje različnih trendov ter rešitve, ki zastarevajo prav tako hitro, kot nastajajo nove, nam nalagajo previdnost pri načrtovanju, standardizaciji in postavitvi sistema. V okolju, ki omogoča res veliko možnih medsebojnih povezav in kombinacij, lahko vse prehitro izgubimo "rdečo nit" in optimalno okolje razvodenimo in zabrišemo s številnimi verzijami različnih programov, ki jih kaj kmalu ni več mogoče skladno vzdrževati. V praksi sicer skorajda ni mogoče vzdrževati popolnoma enotno okolje, ves čas pa vlagamo napore, da "raznolikost” ne bi pretirano narasla. Na delovnih postajah, denimo, tečejo večinoma VVindovvs 95, zaradi teh ali onih razlogov pa najdemo tudi starejše različice VVindovvs in seveda MS-DOS. Za strežniški operacijski sistem smo najprej izbrali Novell NetVVare, kasneje pa smo zaradi povezav z DELOVNA POSTAJA VVINDOVVS MAGIC SNA TERMINAL VVINDOVVS NT STREŽNIK SNA NETVVARE DATOTEČNI STREŽNIK OSREDNJI RAČUNALNIK CICS DB2/VSE PAKETNE OBDELAVE OS/2 STREŽNIK DB2/2 DDCS Slika 1: Shematski prikaz informacijskega okolja IVI KZ osrednjim sistemom preizkusili tudi VVindovvs NT in OS/2. Slednjega trenutno uporabljamo za distribucijo podatkovne baze, VVindovvs NT pa za podporo programskih povezav med transakcijskim okoljem CICS na osrednjem računalniku in aplikacijami, razvitimi za VVindovvs 95 z orodjem za hitri razvoj aplikacij MAGIC. Vsa ta okolja so sposobna sodelovati do določene mere in vsako ima svoje prednosti, seveda pa pomeni tudi dodatno znanje in dodaten napor pri postavitvi in vzdrževanju. S tem smo se omejili le na operacijske sisteme, zgodba pa se ponavlja tudi pri omrežnem softveru, bazah, različnih protokolih in še marsikje. Okolje osrednjega računalnika v glavnem sestavljata strojna in programska oprema IBM. Naj naštejemo nekatere glavne komponente: ■ Procesor IBM 9221 ■ Operacijski sistem VM/VSE ■ Transakcijsko okolje CICS ■ Relacijska baza podatkov DB2/VM ■ Jezik tretje generacije PIVI. Okolje LAN sestavljajo komponente različnih proizvajalcev: ■ Datotečni strežnik NetVVare (Novell) ■ strežnik SNA, ki teče v VVindovvs NT (Microsoft), omogoča povezave med LAN in omrežnim okoljem SNA ■ postaja OS/2 z RBP DB2/2 (IBM) omogoča dostop do skupne baze podatkov (DRDA/DDCS) ■ MAGIC for VVindovvs (MSB) je orodje za hitri razvoj aplikacij v okolju VVindovvs, ki omogoča tudi vključevanje obstoječih aplikacij iz CICS-a s pomočjo prehoda MAGIC for CICS (MSB) ■ Druga orodja in programi, kot so MS Office, podpora za elektronsko pošto, Internetovi brskalniki, ipd. 4. RAZVOJ APLIKACIJ V HETEROGENEM OKOUU V literaturi in na predstavitvah pri različnih softverskih hišah smo bili v zadnjih petih letih priča različnim strategijam za razvoj aplikacij v okolju, ki povezuje osrednji računalnik in delovne postaje z osebnimi računalniki, povezane v bolj ali manj kompleksna omrežja. Naj naštejem nekatere: ■ popolna porazdelitev podatkov in procesov ■ "dovvnsizing" z ukinitvijo osrednjih računalnikov ■ replikacija podatkov za potrebe delovnih postaj ■ "rigthsizing". Vsaka komponenta opravlja naloge za katere je najbolj primerna ■ ponovna centralizacija podatkov, ki jo zagovarjajo tudi tisti, ki so se opekli pri popolni porazdelitvi ■ tehnološka revolucija - Internet. Ugotavljamo, da se trendi v svetu in s tem tudi pri nas zelo hitro menjajo. Najlažje jih je spremljati na akademskem nivoju, vsakdanja podpora poslovnim procesom pa nas pri tem ovira, saj je tudi pri menjavi razvojnih orodij treba skrbeti za vzdrževanje aplikacij in kontinuirano podporo poslovanju. Izkušnje nam govorijo, da se rahli konzervativnem včasih tudi splača. Spomnimo se, denimo, obupnih odzivnih časov prvih relacijskih baz, prvih poskusov povezovanja programov za velike in osebne računalnike in podobno. Sčasoma je postala programska oprema, ki omogoča razvoj sodobnih aplikacij, zanesljivejša in prijaznejša za uporabo. V produkciji na osrednjem računalniku se dnevno izvaja nekaj tisoč programov, napisanih z jeziki tretje generacije. Uporabljajo tako relacijsko bazo, kot tudi indeksne datoteke. Za te program je značilna velika zanesljivost, ker so bile v njih odpravljene tudi produkcijske napake. To so napake, ki smo jih spregledali v fazi testiranja in brez katerih ni nobena aplikacija. Nove aplikacije si zato prizadevamo snovati tako, da se naslanjajo na obstoječo uporabniško programsko opremo, kjer je le-ta uspešna in učinkovita . Dobre in preizkušene programe bomo uporabljali tudi v novih projektih. To nas je vodilo pri izbiri razvojnega orodja. V pestri ponudbi smo izbrali MAGIC izraelskega podjetja MAGIC Soft-ware Enterprises iz naslednjih razlogov: ■ hiter razvoj modernih aplikacij za VVindovvs 95 ■ povezovanje s CICS-ovimi strežniškimi programi na osrednjem računalniku prek MAGIC for CICS ■ povezovanje z aplikacijami za VVindovvs prek DDE in OLE2 ■ enostavna distribucija novih verzij odjemalskih programov ■ reference v Sloveniji. Za prvi projekt smo izbrali Katalog zaloge M KZ. Poslovni cilj tega projekta je moderna predstavitev naših artiklov s poslovnimi podatki, slikami in opisi vsebin. Grosistične zastopnike smo opremili z notesniki. Pri naših poslovnih partnerjih predstavljajo naše artikle, sprejemajo naročila in pošiljajo naročilnice v centralno bazo podatkov, od tam pa sprejemajo novosti, nove cene in tekoče zaloge. Poleg poslovnih ciljev je imel projekt tudi pilotsko naravo. Naučili smo se izdelovati aplikacije z grafičnim vmesnikom ter preizkusili tehnologijo odjemalec-strežnik in »mobilno« informacijsko podporo. Naša odločitev se je izkazala pravilna za naše potrebe. 5. ARHITEKTURA APLIKACIJE ZA KREATIVNE UPORABNIKE Poznamo operativne in kreativne končne uporabnike. Med operativne štejemo referente, ki opravljajo poslovne operacije. Med kreativne štejemo analitike v prodaji, financah, MS Office Magic for WIN 95 CISC, PIVI, DB2A/SE Magic for CISC paketne obdelave, zajem podatkov operativni uporabniki kreativni uporabniki kreativni uporabniki Slika 2: Nivoji aplikacije za kreativne uporabnike vodstvu. Uporabnike imenujemo kreativne zato, ker navadno sama aplikacija ne zadostuje njihovim potrebam. Podatke, ki jih "gledajo" v poslovni aplikaciji, bi radi uredili po svoje, izračunali določene indekse, napisali poročilo za direktorja v VVORD-u in podobno. Do sedaj so si pomagali s prenosom datotek, s ponovnim vnašanjem podatkov v EXCEL-ove celice, z nenehnimi zahtevami po spremembah prezent-acijskega dela aplikacij. Programerji smo bili obremenjeni z raznimi operacijami, ki jih v programskem jeziku mnogo težje izvedeš, kot pa v programski opremi, kije namenjena uporabniku (npr. MS Office). S povezavo med informacijskim okoljem osrednjega računalnika, aplikacijami z grafičnim vmesnikom v MAGIC in z MS Office-om smo dosegli ustrezno podporo na vseh nivojih uporabnikov informacijskega sistema: Predstavljajmo si aplikacijo, pri kateri hočemo prenesti žive podatke iz osrednjega računalnika v EXCEL za različne parametre zahtevka. Izgled aplikacije za uporabnika : ■ v aplikaciji za VVindovvs uporabnik vnese parametre zahtevka ■ pritisne na gumb, da sproži zahtevek ■ na zaslonu se mu prikaže tabela v EXCEL-u z napolnjenimi celicami ■ uporabnik dela v EXCEL-u in shrani rezultat pod katerim koli imenom ■ zaključi delo v EXCEL-u in se vrne v okno, kjer je bil sprožen zahtevek ■ vnese drugačne parametre, in ponovi postopek. Izgled aplikacije za programerja : ■ program sprejme parametre in zazna sprožilec zahtevka ■ program kliče program na osrednjem računalniku (MAGIC for CICS) ■ sproži se program na osrednjem računalniku (CICS, PIVI, DB2/VSE), izvrši zahtevo in vrne rezultate na stran osebnega računalnika ■ program sprejme od programa v osrednjem računalniku podatke ■ program požene EXCEL ■ program napolni celice v razpredelnici (DDE) ■ program preda kontrolo EXCEL-u in čaka v točki predaje kontrole. 6. ZAKLJUČEK V grobem smo želeli pokazati eno izmed poti, ki jih lahko ubere informacijski center pri prehajanju od obstoječih, pogosto neustreznih, zastarelih in dragih računalniških rešitev k sodobnemu informacijskemu sistemu. Postopna evolucija informacijskega sistema se je ne le izkazala kot možna, temveč nam je olajšala mnoge težave, od čisto tehničnih, kjer nam osrednji računalnik še vedno zagotavlja potrebno zanesljivost in odpira možnost preizkušanja novosti, pa do, ne nazadnje, kadrovskih, saj zahteva uvajanje timskega dela, ki je nujno za obvladovanje distribuiranega okolja, precej časa in priložnosti, da lahko kvalitetni razvojni timi sploh nastanejo in se vpeljejo v nove načine dela. Informatizirane omrežne storitve Tomaž Banovec Storitve, ki jih ponujajo javni sektor, zasebni - trgovalni ali pridobitni sektor, sektor gospodinjstev in drugi so pred novimi zahtevami po večji konkurenčnosti, demonopoliza-ciji, po zapuščanju državnih in paradržavnih institucij ter zaščite.Tako so tudi vedno bolj globalizirane in sledijo globalizaciji produkcije klasičnih blagovnih produktov. Ob razvoju informatizacije teh dejavnosti in prenosa storitev po informatiziranih omrežjih pa omrežne storitve čiste materialne procese praviloma že prehitevajo. Razvoj informatizacije Informatizacija poslovanja je najprej odpravila veliko delovnih mest v produkciji izdelkov, izredno povečala storilnost tega sektorja, omogočila in kasneje pospešila delno in popolno ekstemalizacijo produkcije repromaterialov in delov, celih izdelkov in vzporedno tudi s tem povezanih storitev. Informacijska tehnologija in informacijska infrastruktura (ITT) sta opravili svoje - vse kar se lahko vsebinsko uredi, formalizira, dokumentira, naloži kot večnamenska baza podatkov in večkrat uporablja, se lahko tudi učinkovito in gospodarno informatizira in tako tudi uporablja. Sporočila, potrebni podatki v njih, ukazi in navodila se naročajo in prenašajo na velike razdalje specifično za vsakega uporabnika pa tudi množično (mediji, mreže). Novost je v tem, da lahko potrebno novo znanje na omrežju izberemo in naročamo sami. To omogoča upravljanje in kontrolo delovnih procesov in poslovanja na velike razdalje in ponovno znižuje cene produktom in s tem tudi zmanjša količine mednarodno še nepovezanih ponudnikov produktov, ki so še samostojno sposobni te tekme. Zmanjšuje tudi potrebe po veliki količni “razsutih” in samostojnih ter nepovezanih razvojnih oddelkov. Načelno to sicer povečuje skupne stroške produkcije in uporabe vrhunskega znanja, a ob množični uporabi teh znanj cena implementacije ne narašča, marveč stagnira ali pada. Srečujemo se z novimi paradoksi, najpomembnejši je računalniški paradoks. Ogromna vlaganja in rast vrednosti podjetij, ki se ukvarjajo z informacijsko infrastrukturo in računalništvom, nimajo nobene dokazane povezave (korelacije) z rastjo bruto-domačih proizvodov v državah, ki sicer največ vlagajo v informacijsko tehnologijo. Omrežna informatizacija (Globalna informacijska omrežja - GIO, on-line, interaktivno zadovoljevanje informacijskih potreb ipd.) danes poteka v velikih omrežjih IVAN (International value added netvvork) tipa internet, intranet in ekstranet. Tako lahko najdemo skoraj vsa potrebna znanja o patentih, tehnologijah in že razvitih stvareh že v okrog 8.700 svetovnih bazah podatkov, ki nudijo večino znanj za potrebe razvoja, planiranja, odločanja in produkcije na ravni podjetij. Komunikacij v samih podjetjih na ravni intraneta in ekstraneta tu ne upoštevamo. Podjetja so le redko izjemno dobri producenti kake večnamenske baze podatkov, praviloma so predvsem uporabniki takih znanj in nosilci uvajanja. Država, ki ji je prvi uspelo rešiti ali vsaj napovedati tak drzen razvoj informatike, je bila Japonska v petdesetih letih, vendar so informacijsko infrastrukturo in družbo razvijali predvsem v ZDA, in to predvsem na tekmovalnih ali tržnih osnovah. Svoj koncept sedaj izvajajo izrazito konkretno in s tem pritiskajo na druge. Slabo organizirana Evropa zaostaja, kar je razumljivo, saj so ZDA tudi na področju prenosa ali privatizacije kompleksa ITOZI (Izobraževanje, Tehnologija, Organizacija, Znanost, Informatika1) v tekmovalno okolje še vedno prve na svetu. Tam so te dejavnosti in z njimi stroke tudi že dolgo na tržišču in večinoma brez velike posamične neposredne državne podpore. Ko se večina ljudi ukvarja z informatiziranimi produkcijami blaga in storitev, se lahko govori o informacijski družbi, ki je posebna oblika ali poseben status storitvene družbe. Med drugim se sedaj meri tudi indeks stanja informacijske družbe - na primer ZRN je po tem indeksu na 13. mestu2. Vendar je verjetno, da bomo definicijo informacijske družbe ali dobe še večkrat spremenili. Agenda 2000 za Slovenijo meri stanje informacijske družbe v Sloveniji s priključki na internet in nekaterimi zaostanki: ■ Imamo 7.4 priključka na 1000 prebivalcev in ■ paradoksalno zaostajanje skupne telekomunikacijske infrastrukture za najmanj devet let ter ■ velike razvojne možnosti, ker so predvsem mladi ljudje za te naloge dobro informacijsko (računalniško) izobraženi. V nadaljevanju pa Agenda govori o izrabi možnosti, ne pa o oblikovanju informacijske družbe, in izredno veliko prostora posveča oceni stanja in razvoja telekomunikacij in njenega državnega statusa. Problem informacijske družbe se tako največkrat prenese na probleme uporabe informacijske tehnologije in informacijske infrastrukture. Najbolj konkretno pa naj bi bilo potrebno demonopolizirati nosilce dosedanjih državnih monopolov, kar je izredno težko, saj večina teh institucij v Evropi izredno težko prehaja na trg ameriškega tipa. Če za to ne bo poskrbela Evropa, pa bodo to ustrezno radikalno uredile neposredno kar ZDA z novimi in popravljenimi ter po njihovem realnimi cenami. Lahko pa tudi na druge načine, kot na primer z dokapitalizacijo, s krediti in kasneje tudi z višjimi cenam za plačilo kapitala in delniških prihodkov. Vendar so cene informatiziranih storitev, količine sporočenega in njihova uporabna vrednost še vedno tisti dejavniki, ki bodo določali zadovoljevanje potreb uporabnikov omrežja in s tem tudi plačevale informacijske prometnice ter celotno storitev. 1 Pred skoraj 20 leti so bila ta področja ITOZI določena kot nosilna v razvoju države v osnovah za dolgoročni plan. Ni potrebno dokazovati, da so vsa ta področja danes obvezne sestavine informacijske družbe, poklici v njih pa prav tako. 2 Še več kritičnih misli v članku “Internet in Deutschland - ein Trauerspie/" VDI-Nachrichten 26/1977, 27 junij 1997, članek v www.vdi.nachrichten.com razpravca www.ira.uka.de/i32. Mera za razvitost neke države so lahko tudi informatizirane omrežne storitve in prihodek telekomov iz tega vira -vendar ne samo telekomov. Prazne in razbremenjene prometa, a zelo hitre informacijske prometnice in mreže, ki so jih postavili v državah v tranziciji, so lahko v pouk. Informacijski tovornjaki po njih vozijo malo in na pol prazni. Prihodkov iz tega seveda ni dovolj - niti za plačilo kreditov in ne za delničarje. Nujno je potreben množičen in širok razvoj domačih omrežnih storitev in njihovo mednarodno povezovanje. ZDA same ustvarijo toliko telekomovih prihodkov kot Evropa v celoti, vendar so ameriške informatizirane storitve izredno povezane in naravnane na pridobivanje dodane vrednosti vseh sodelujočih. Količina in kakovost ter prihodek in profit iz neposredno prodanih (in ne dotiranih omrežnih storitev) tudi določajo informacijsko družbo, ki temelji na tem, kaj in koliko si imajo ljudje povedati ali sporočiti med seboj. Za to potrebujemo veliko, trgovalno utemeljeno menjavo znanja in sporočil in ta naj pride v splošno navado ter prakso poslovanja države ter odločitve javnega sektorja; v ZDA vzpodbujajo in pospešujejo tovrstno poslovanje tako, da država razpisuje, posluje in naroča državna naročila samo še elektronsko. Pospešeno preoblikujejo davčne in druge obrazce in komunikacije za elektronsko poslovanje. In tu je problem naše domače storitvene politike in informacijske družbe. Ali imamo kaj množičnega in dejansko neposredno plačanega informatiziranega prometa in kakšen je ta promet na naših prometnicah? Do kdaj bodo diskete osnovni prenosnik sporočil in tehnična podlaga za nesporazume in napake pri tem? Tu pa je položaj majhnih, nacionalno zaprtih, a v globalizacijo prisiljenih držav specifičen - celo prednosten, saj ga lahko uporabimo kot prednost, ker se majhne države lažje reorganizirajo kot velike. Omrežje v Sloveniji bo temeljilo na informatiziranih storitvah za vse sektorje in še vedno za majhno količino uporabnikov. V letu 1992 smo o tem problemu pisali že v Gospodarskem vestniku. Napovedali smo, da bodo možnosti opreme in priključevanja slovenskih (slovensko govorečih ali domicilnih) uporabnikov, našega sicer mednarodno povezanega omrežja IVAN, omejene s številom domačega prebivalstva. Ob takrat najbolj drznih razvojnih predpostavkah smo notranjo končno uporabo ocenili na 700 000 omrežnih (tudi IVAN) priključkov ob predpostavki ustrezne cene ISDN - in podobne posredovalne tehnologije. To naj bi bili vsi zaposleni v podjetjih in državni ter javni upravi, gospodinjstva in še druge pravne osebe, ki bi se priključile na omrežne storitve klasičnega tipa. ■ Zasebni ali pridobitni sektor (trgovalci, traders). Če bi se samo člani Gospodarske zbornice Slovenije vključili z najmanj dvema primarnima priključkoma, kar sicer ne bo dovolj za vsako podjetje in za obrate in nekatere njihove izpostave ter druge oblike, bi potrebovali okrog 100 000 priključkov z možnostmi nadaljnjih razpeljevanj v podjetjih. Pričakovati je, da bo polovica delovnih mest v zasebnem tekmovalnem sektorju leta 2003 že informatizirana in omrežena z lokalnimi omrežji, ki bodo imela še priključke v splošne storitve omrežja IVAN. Tu bodo še nadaljnje razpeljave primarnih priključkov na 250 000 novih delovnih mest ali skupaj 350 000. Vključeni so PC-ji, NC-ji, elektronske blagajne in kontrole za plačilni promet, druga orodja, ki imajo tipkovnice in so povezana v omrežje. ■ Država in javna uprava imata podobne lastnosti pri opremi delovnih mest. Državni intraneti bodo pokrili praktično okrog 80 % delovnih mest v javnem sektorju, ali vsa delovna mesta, ki potrebujejo računalniško tipkovnico in omreženje: upravniki skupaj z institucionalnimi raziskovalci, akademiki in izobraževalci (javni sektor) ter drugimi javnimi uslužbenci, koncesionarji ter licenčniki. Gre za okrog 200 000 skupnih končnih priključkov, pri čemer upoštevamo samo majhen del študentov in učečih in opremo njihovih mest v učilnicah. Vendar že danes obstoje javno-upravne institucije, ki imajo več omrežnih priključkov, kot je zaposlenih in precej zaposlenih ima priključek še doma(pedagogi, raziskovalci ipd). ■ Od 640 000 slovenskih gospodinjstev se jih bo priključilo okrog 20 % ali 130 000 ob ugodnih cenovnih pogojih in pestri ter bogati domači ponudbi informacijskih storitev tudi v slovenskem jeziku in s potrebnimi domačimi podatki. Verjetno bo to kombinirano tudi z novim TV- sprejemnikom - računalnikom, kar se napoveduje ob prehodu na popolno digitalizacijo multimedijskih storitev. Širokopasovne možnosti, kabelska omrežja in obljubljeno povezovanje na internet preko elektrovodov, odpirajo nove tehnične možnosti in obetajo relativno majhne cene za prebivalstvo. ■ Preostanek domačih omrežnih 70 000 priključkov in njihovo uporabo po preostalih sektorjih lahko tudi ocenimo. Razna merjenja v zvezi s tem so nepopolna ali jih ni. V glavnem bodo še nevladne organizacije in društva razvijale svojo povezano informatiko, verjetno v skupnih splošnih, a tudi v zasebnih omrežjih. Veliko teh skupin in pravnih oseb ima pomembne zveze z drugimi organizacijami, za komuniciranje z njimi potrebujejo veliko ustrezne informacijske tehnologije. Torej bomo imeli nekaj več končnih priključkov (700 000) kot redno zaposlenih in približno toliko kot bo takrat aktivnega prebivalstva. Bistveno je ali bo omrežje zadovoljevalo po vsebini in ceni potrebe te (še vedno majhne) količine uporabnikov. Domače znanje, njegova produkcija ter prodaja Na področju produkcije znanja v svetovnem obsegu smo majhni. Mogoče je, da bo Slovenija v najboljših pogojih svojega življenja s svojimi 0.035 % svetovnega prebivalstva in 0.076 % svetovnega produkta producirala največ okrog 0.1 % potrebnega (in novega) za svet pomembnega in zanimivega ter uporabnega (svetovnega) znanja. Vse drugo bo morala predvsem prek omrežij pridobivati od drugje. Večino tega za izobraževalne in pedagoške namene, za samore-produkcijo habilitiranih izobraževalcev (Science Citation In-dex) in podobne namene, a manj ter bolj selektivno za neposredno industrijsko, tržno in izvozno uporabo znanja in njegovo uvajanje v proizvodnjo blaga in storitev. Vendar to zahteva veliko razvojnega dela in raziskovanja, samorefleksijo domače znanosti in pripravo različnih pristopov ter razumevanje podatkov, ki so povzročili paradoks predstavljen tudi v Agendi 2000 in tistih statističnih raziskovanj (Frascatti -OECD) s katerimi nekateri niso zadovoljni. Inovacije in razvoj - ITOZI (Izobraževanje, Tehnologija, Organizacija, Znanost, Informatika) Značilno za omenjene dejavnosti ali stroke je njihov poudarjen horizontalni pomen, čeprav so nekatere postale tudi popolnoma vertikalni “resorni stebri” z zaprtimi bilancami in proračuni in ustrezno nepovezani. Gre torej tudi za delno ali pretežno institucionalno urejene dejavnosti, ki so določene ministrstvom, a tam seveda niso vedno obravnavane popolno in harmonično (primer izobraževanje za celo življenje). Tehnologija - tudi informacijska je potrebna povsod, ni strokovnega ali produkcijske področja brez nje - mi pa razumemo, da tehnologija brez (domače, domorodne) znanosti skoraj ni mogoča ali pa najmanj ni naša. Organizacija na sploh nima državnega resorja, tudi slabo organiziranost nam očitajo (Agenda 2000). Informatika je z zakonom kot informatizacija Slovenije določena MZT-ju, a ni podrobno razčlenjena in ni ustrezno financirana, razen tistega kar določi minister raziskovalcem. Obveznosti MZT-ja v zvezi s tem so v okviru držav v tranziciji precejšnje. Pod inovacije in razvoj - poglavje v Agendi 2000 smo zasledili prav te stroke in dejavnosti (ITOZI). Izobraževanje Izobraževanje se ustrezno informatizira sektorsko, vertikalno, kar pomeni, da bodo naši novo zaposleni znali veliko o omrežjih, obvladovali bodo tudi angleščino, nekaj ali kar precej bodo znali o računalnikih in njihovi uporabi in drugih orodjih. Vendar računalništvo še ni informatika in informatike se še ne uči na ustrezen način. Izobraževanje za reševanje problemov in mnoga ustrezna znanja načelno manjkajo skoraj povsod. Vendar je vprašanje vzgoje in razvoja fleksibilnosti in kreativnosti nekoliko izven današnjega pojmovanja učenja in izobraževanja. Tehnologija, tehnika Obdobno sicer slišimo nekaj o tem, kako lahko kaj proizvedemo in naredimo, velikih tržnih uspehov pri prodaji tehnologije v tujino in domače implementacije pa nimamo. Ocena tehnološke plačilne bilance za leto 1994 je, da uvozimo znanja za tehnologije do 13 krat več, kot ga izvozimo. Na področju produkcije računalniške strojne in programske opreme tudi ni veliko izvoza in tu ni nobenega tovrstnega ravnotežja (problem večine držav razen ZDA, Japonske in nekaterih južnoazijskih tigrov). Izobraževanje za tehnologije za produkcijo blaga in naprav je še potrebno, vendar bodo v glavnem dajale informacijske omrežne storitve določen ton novim in prodanim ter izvoženim tehnologijam. Tehnologija komuniciranja, pridobivanja in razpoznavanja množice sporočil ter pridobivanja konkretnih novih znanj in njhovo pravočasno ter gospodarsko upravičeno uvajanje je osnovna naloga v prihodnje. Tehnologij in tudi najbolj enostavnih postopkov (skladiščenje in kontrole na vhodih) brez informatike skoraj ni več, ali so pa nebistvene. Organizacija Največje naše nedorečenosti so na tem področju, saj tuji eksperti opozarjajo na nujnost povezovanja in dogo- varjanja med (tremi) ministri v okviru vlade pri koordinaciji znanosti in razvojnih prizadevanj. Kaj naj naredi Gospodarska zbornica Slovenije in kdo bo kaj naredil glede na spisek konkretnih projektov v tem gradivu (1-19 projektov in še IDA)? To je posebno in nikakor ne novo vprašanje. Relativna “mehkost” organizacijskih znanj in stroke skoraj ne omogoča pridobivanja teh znanj v rednem šolanju (izjeme so posebne šole), vse se rešuje kasneje, prepozno in s pomočjo elitnih tečajev in šolanja v MBA. Vseh teh izobraževanj je premalo, so predraga, pripravljena za elito in predvsem prepozna. Informacijska tehnologija lahko izredno pomaga pri transferu organizacijskih znanj za vsa področja in stroke, vendar brez preučevanja in reševanja domačih ali na Evropo vezanih primerov ne bo šlo. Znanost Naša znanost je za zdaj primerno informacijsko podprta z ARNES-om, temu ustrezno ima omreženo orientacijo v veliki svet. Kako pa prek domačih omrežij komunicirati z domačimi uporabniki in pospeševati implementacijo “domorodnih” znanj? Skupnega raziskovalnega denarja za informatiko ni dovolj; glede na to, kar daje Unija za te namene pa lahko samo strmimo (okrog 30 procentov raziskovalnih sredstev). Spiskov ljudi - specialistov in seznamov nalog in rezultatov s področja informatike tudi nimamo in tudi produkcija novih znanj ni ustrezno informatizirana. Verjamemo, da tudi naši vodje računskih centrov in neakademski informatiki gradijo in pridobivajo svoja potrebna znanja tako kot njihovi kolegi v ZRN - mimo uradne domače znanosti in neposredno med seboj in brez pogledovanja o novih znanjih v svetovnih bazah podatkov. Obdobni spori okrog čipnih kartic in podobnega pomenijo, da tudi znanost stopa "enakopravno in konkurenčno" na domače tržišče z drugimi resnično pridobitnimi konkurenčnimi ter nesubvencioniranimi proizvajalci. Kot rečeno: naša znanost naj bi prek skupnega informatiziranega omrežja uredila svoje produkte in druge sezname še za domače potrebe (eksperimentalni razvoj) in odprla ter po potrebi posredovala druge baze podatkov in znanja iz njih. Svoje dotirane intranete in priključke na internet bi morala odpreti in jih povezati v splošna omrežja za dodano vrednost ali IVAN. Informatika Veliko smo pisali o informatiki, sprejemali smo resolucije in deklaracije. Informatiko skušamo opredeliti nekoliko določneje kot IFIP3 s pomočjo drugih dejavnosti, vendar je jasno, da doma še ne obstaja ustrezen večji projekt ali globalna študija, nimamo ustreznih nacionalnih teles, seveda nimamo evropskega Bangemanna ali ameriškega Gore-a in nekatera nacionalna telesa so ostala sektorska, nepovezana in brez krovne horizontalne koordinacije. Zato predlagam, da ustanovimo svoj GIIC (Global Information Infrastructure Commision) za domača in mednarodna povezovanja in priprave strateških korakov. To smo že utemeljili ob sprejemu deklaracije Slovenskega društva Informatika iz 1997. V statističnih in makroekonomskih input-output tabelah v svetu in za našo državo ni ustrezne kolone 3 IFIP določa informatiko kot stroko, ki se ukvarja z vsem kar je povezano z informacijami. To je praktično z vsem, ker skoraj ni zavestne dejavnosti, ki ni povezana z informacijami. ali vrstice za informatiko, ta je kot stroka in dejavnost “razsuta” ali razdrobljena na razne sestavine različnih dejavnosti pri vseh drugih (ITOZI). Cela predelovalna industrija s kmetijstvom in ostalimi razvijajo svoje informatike. Skupna pa tem informatikom ne more biti samo informacijska tehnologija. Pojavlja se problem razumevanja vsebin. Tako imamo zelo veliko raznih sektorskih informatik, katerih razvijalci praviloma ne sodelujejo med seboj in največkrat tudi niso sposobni izmenjavati niti statističnih in agregatnih podatkov in znanj, da o konkretnih evidenčnih podatkih ne govorimo. Problem je sicer svetoven, treba ga je reševati doma, a vseeno na globalen način (GIIC). Našo informatiko in informacijske storitve bomo zato morali nasloniti na sosednje izkušnje in merjenja; še nekaj časa ne bomo dosegli nobenega domačega sporazuma o tem, kdo je horizontalni koordinator kakega državnega projekta v državi in kateri subjekti imajo poleg moči za odločanja in rezervacije še moč določati smeri razvoja in najti skupna in posebna sredstva za domače skupne ter ob tem za evropske in svetovne rešitve. Vendar so omrežja tu, popoln izziv za vse, spodbujajo razvoj in prinašajo nove probleme - kot pravijo “Internet lahko obide vsako - tudi formalno oviro”. I. Zaključek Bistveno je razumeti, da informatizirane omrežne storitve pomembno določajo naš današnji in prihodnji položaj ter naš celotni razvoj. Resje, da imamo veliko težav in relativno slabo domačo organizacijo in ima država premalo denarja, zato je treba spodbuditi predvsem zasebni sektor, da začne s svojim intelektom, na pridobiten in včasih tudi na rizičen način razvijati prodajo svojih in drugih informatiziranih storitev še pravočasno in včasih tudi brez vnaprejšnjega in popolnega soglasja države. Informatika se razvija prehitro za večino zakonodajalcev in planerjev v svetu. Kjer so jo hoteli zadržati, so ji nastavili ovire, ki pa so bile večinoma kasneje obidene. Za nas je pomembno ali bomo h kemiji in farmaciji, ki ju pretežno ocenjujejo kot industriji z visoko stopnjo dodanega dela in perspektivni na globalnih trgih, dodali kaj iz informatike. Mogoče bi začeli z nekaj projekti od opisanih in predlaganih 19. Tako da jih naredimo najprej doma in zase, potem pa jih komu tudi prodamo.Vendar država tega ne sme in ne zmore narediti in tudi ne more plačati sama. Na vrsti je zasebni tekmovalni sektor, kot to poudarja koncept iz ZDA in nam bližnja Evropa (Bangemann). Slovensko društvo INFORMATIKA Sekcija za operacijske raziskave Viljem Rupnik: TEORIJA FAKTORJEV INTEGRABILNOSTI GOSPODARSTVA IN NJIHOVO PRAKTIČNO MODELIRANJE Delo je razdeljeno v tri knjige: I. Osnove teorije ekonomske integrabilnosti II. Diagnostika horizontalne in vertikalne ekonomske integrabilnosti III. Prognostika horizontalne in vertikalne ekonomske integrabilnosti Delo je nastalo kot eno od pomembnejših življenjskih del univerzitetnega profesorja dr. Viljem Rupnika. Vse tri knjige uporabljajo metode operacijskih raziskav in so zanimive za vodilne kadre v gospodarstvu ter za študente magistenskega in doktorskega študija s področja operacijskih raziskav. Delo lahko naročite v tajništvu društva, Ljubljana, Vožarski pot 12 ali po telefonu 06112 55 322 pri gospe Tatjani Šeremet. Cena za vse tri knjige skupaj je SIT 20.000. Dobava v roku 14 dni po prejemu naročila in plačila na žiro račun št. 50101-678-51841. Univerza v Mariboru • Ekonomsko-poslovna fakulteta • Računalniški center • Društvo ekonomistov Maribor • Inštitut informacijskih znanosti Maribor POROČILO O MEDNARODNI KONFERENCI O KAKOVOSTI PROGRAMSKE OPREME ICSQ ’97 ki je bila v Mariboru, od 17.11. do 19.11. 1997, v prostorih Inštituta informacijskih znanosti Maribor Posvetovanji o kakovosti programske opreme leta 1991 in 1993 v Radencih, ter mednarodna konferenca ICSQ’95 v Mariboru so pripomogli k naslednjemu: preskušanje in certificiranje programske opreme se vse bolj uveljavlja. Podeljeni so bili prvi certifikati, zanimanje proizvajalcev in uporabnikov narašča. Uvajamo sisteme kakovosti v razvoj programske opreme, tudi tukaj so podeljeni že prvi certifikati, razvijamo mednarodno priznane in lastne sisteme preskušanja ter ocenitvene modele. Zadovoljni smo, da trend razvijanja kulture kakovosti, ki je v svetu že uveljavljen, raste tudi pri nas. Ta razvoj pa odpira vprašanja in izzive, katerih ne moremo obravnavati le lokalno. Konferenca ICSQ’97 je naš prispevek v pretoku znanja in informiranost mednarodne javnosti o dogajanju v Sloveniji na področju kakovosti programske opreme. Konferenca je bila organizirana v dveh delih. Prvi dan je bil namenjen seminarjem na naslednje teme: b Gospod Hans Ludvvig Hausen iz Nemškega nacionalnega raziskovalnega inštituta za računalniške vede je predstavil temo: Systematic metrication for Software Evaluation and Certification SYMSEC. Zanimiva in odmevneje bila obravnava vprašanj o evaluaciji softvera. b Gospod Karol Frtihauf iz firme 1NFOGEM AG iz Švice, mednarodno priznan konzultatnt in predstavnik Evropske organizacije za kakovost, je podal za naše razmere zelo zanimiv seminar na temo sistemi kakovosti v malih softverskih hišah z naslovom: “How much is enough? Software Quality System for small and medium enterprises.” b Gospoda Erwin Schoitsch in Christian Steinmann iz Avstrije sta predstavila za Slovenijo zelo zanimive delne rezultate projekta SPIRE (Software Process Improvement in regions of Europe), ki ga financira Evropska Unija. Vabljeni predavanji sta imela dr. Matjaž Gams iz Inštituta Jožef Štefan na temo Intelligent Systems and Security ter Karol Frtihauf na temo How much does software quality cost?. Častna gosta sta bila gospod Rudi Bric iz Hermes Softlaba, ki je spregovoril o pomenu kakovosti za njihovo podjetje, ter prof. Peter Glavič, ki je udeležence pozdravil v imenu Društva ekonomistov Maribor. Drugi del konference (drugi in tretji dan) je bil namenjen predstavitvi referatov. Svoje znanstvene in strokovne prispevke (vsi referati so bili seveda mednarodno strokovno recenzirani) so predstavili raziskovalci in strokovnjaki iz: ZDA, Anglije, Švice, Nemčije, Avstrije, Italije, Južne Koreje, Francije in seveda tudi iz Slovenije.Obravnavane so bile naslednje teme: sistemi kakovosti, programska metrika, izpopolnjevanje procesa, V&V metode, orodja v sistemih kakovosti, standardi, človeški dejavniki v upravljanju kakovosti, kakovost informacijskih sistemov ter nekatere praktične aplikacije sistemov kakovosti. Zborniki referatov so na voljo vsem v knižnici EPF in Univerzitetni knjižnici Maribor ter v Društvu ekonomistov Maribor, Cafova ul 7. Tel 066 -211940. Konferenca je v strokovnem in organizacijskem smislu popolnoma uspela. Vsi udeleženci, zlasti iz tujine, so bili presenečeni nad strokovnim nivojem konference, organizacijo in gostoljubnostjo. Organizatorji pa smo bili nekoliko razočarani nad številom udeležencev. Skupaj jih je bilo prek 50, pričakovali pa smo jih več, zlasti iz Slovenije. Tudi povabljenih študentov. Za organizacijski odbor ICSQ’97: dr. Marjan Pivka ZNANSTVENI SESTANEK “TEŽAK - ZAČETEK INFORMACIJSKE DOBE” Institut informacijskih znanosti v Mariboru (IZUM) in Zavod za informacijske študije Filozofske fakultete Sveučilišta v Zagrebu sta 26. septembra 1997 v Mariboru organizirala znanstveni sestanek ob 90. letnici rojstva prof. Boža Težaka, enega od pionirjev na področju informacijskih dejavnosti, informacijske znanosti in sorodnih ved. Prof. Težak sodi med tiste znanstvenike v svetu, ki so zelo zgodaj - to je v času, ko je bila informacijska znanost še v povojih in preparadigmatični fazi razvoja - zaslutili, da z drugimi, istočasno nastajajočimi teorijami in znanostmi (lingvistika-semantika, teorija odločanja, teorija iger, dokumentacija, matematična teorija informacij, kibernetika, splošna teorija sistemov, iskanje informacij, računalniške, komunikacijske in behavioristične znanosti), s katerimi je interdisciplinarno povezana, nastaja nova temeljna znanost, kije obeležila naš čas kot “informacijsko dobo". Prof. Težak je bil rojen leta 1907 v Varaždinu na Hrvaškem. Leta 1930 je diplomiral iz kemije na Tehniški fakulteti v Zagrebu, doktoriral pa je leta 1945 na Tehniški fakulteti v Ljubljani. Od diplome do smrti leta 1980 je deloval kot pedagog in raziskovalec, predvsem na področju kemije, informacijske znanosti in sorodnih ved. Organizatorja sta v povabilu k sodelovanju na znanstvenem sestanku zapisala: “Hrvaška in slovenska znanost, ki ju je najpogosteje nagovarjal, sta na njegov račun pridobili pomembno prednost, ki bi jo bilo zelo škoda izgubiti.” Znanstveni sestanek “Težak - začetek informacijske dobe” se ujema z interesom za zgodovino in iskanje korenin informacijske znanosti; ta interes je posebej narasel v zadnjih nekaj letih. M. Buckland in T. B. Hahn sta kot gostujoča urednika posebne izdaje revije JASIS na temo “History of Documentation and Information Science” J1997) zapisala: “Vse, kar nima znane zgodovine, se zdi novo. Če neko področje ne dokumentira svoje preteklosti, mu bo manjkala zgodovina, zmanjšal pa se mu bo tudi občutek za identiteto. Če zanemarjamo svojo lastno preteklost, moramo pričakovati, da nas bodo vedno imeli za “nove in v povojih”. Zanemarjanje svoje preteklosti ima tudi druge slabosti. Ena, in sicer praktična, je, da bodo ideje, katerih koristnost ni takoj spoznana, čeprav so zanimive, verjetno pozabljene. Nadalje, da lahko v pomanjkanju pazljivo raziskane in dokumentirane zgodovine pričakujemo, da jo bodo v želji po koreninah, herojih in upoštevanju nadomestili imaginarni, mitski elementi.” Znanstveni sestanek v spomin na prof. Težaka je bil organiziran kot okrogla miza. Po elektronski pošti ga je pozdravil pomočnik za informatiko ministra za znanost Republike Hrvaške mag. Predrag Pale, mag. Tomaž Seljak, vodja Oddelka za informacijsko infrastrukturo Ministrstva za znanost in tehnologijo Republike Slovenije, pa seje sestanka udeležil. Delo srečanja sta moderirala direktor IZUM-a Franci Pivec in predstojnik Zavoda za informacijske študije prof. dr. Slavko Tkalac. Glavni referat je podal prof. dr. Vladimir Muljevič s Hrvaške, bližnji sodelavec prof. Boža Težaka, koreferate pa mag. Neva Tudor-Silovič, predsednica Hrvaškega informacijsko dokumentacijskega društva, prof. Mara Šlajpah, ravnateljica CTK v pokoju, prof. dr. Slavko Tkalac, prof. dr. Nenad Prelog, vodja za podiplomski študij na Fakulteti za organizacijo in informatiko v Varaždinu, prof. dr. Jože Spanring z Biotehniške fakultete v Ljubljani, prof. dr. Jadranka Lasič-Lazič z Oddelka za informacijske znanosti Filozofske fakultete v Zagrebu, dr. Borut Justin, znani slovenski informacijski strokovnjak, dr. Tvrtko M. Sercar in Franci Pivec iz IZUM-a, prof. dr. Jože Urbanija z Oddelka za bibliotekarstvo Filozofske fakultete v Ljubljani ter Miroslav Novak, višji arhivist in direktor Pokrajinskega arhiva Maribor. Za udeležence sta mag. Marta Seljak in mag. Pero Sobot predstavila sistem in servise COBISS. Hrvaški in slovenski strokovnjaki s področja informacijskih znanosti, ki so se zbrali v IZUM-u, da bi počastili spomin na prof. dr. Boža Težaka, so v svojih prispevkih znova in enotno ugotovili, da je njegov prispevek k zasnovi in razvoju informacijskih znanosti in sorodnih ved v svetu, še posebej pa v Sloveniji in na Hrvaškem, neprecenljiv. Vizionarsko je napovedal in zgradil temelje za dejavnosti, ki opredeljujejo današnji čas kot informacijsko dobo. Udeleženci so v Sklepnem dokumentu Znanstvenega sestanka ob 90-letnici rojstva prof. dr. Boža Težaka podprli zamisel, da bi v obliki “Težakovih dni informacijskih znanosti” oživeli njegovo serijo mednarodnih znanstvenih posvetovanj s skupno temo “Tehnični in družbeni aspekti informacij in komunikacij”. Zadnje, 14. posvetovanje iz tega sklopa sta leta 1991 v Mariboru organizirala IZUM in Institut informacijskih znanosti iz Zagreba (ta je bil ukinjen pred dvema letoma). Naslednja posvetovanja naj bi bila mednarodna in organizirana bienalno, izmenoma v Sloveniji in na Hrvaškem. V organizacijski odbor za pripravo naslednjega srečanja, ki naj bi bilo na Hrvaškem, so imenovani prof. dr. Vladimir Muljevič, prof. dr. Nenad Prelog, prof. dr. Slavko Tkalac, prof. Franci Pivec in dr. Tvrtko M. Sercar. Tvrtko M. Sercar PETA MEDNARODNA KONFERENCA 0 REVIDIRANJU IN KONTROLI INFORMACIJSKIH SISTEMOV Maks Vreča Konferenco sta organizirala Slovenski institut za revizijo in Slovenski odsek Mednarodnega združenja za revizijo in kontrolo informacijskih sistemov (Information Systems Audit and Control Association, ISACA) v Portorožu 24. in 25. septembra 1997. Konferenca je bila namenjena izobraževanju in seznanitvi s pristopi in možnostmi obvladovanja uporabe informacijske tehnologije. Na konferenci je bilo 140 udeležencev. V uvodnem delu konference je Marjan Odar, direktor Slovenskega inštituta za revizijo, predstavil podporo inštituta razvijanju dejavnosti revidiranja informacijskih sistemov in najavil nadalnje aktivnosti inštituta v sodelovanju s programom PHARE pri izobraževanju za področje revidiranja informacijskih sistemov. Dr. Jože Gričar, predsednik Slovenskega odseka ISACA, pa je podal skupno oceno programske usmeritve dosedanjih petih konferenc o revidiranju in kontroli informacijskih sistemov z vidika uveljavljanja dejavnosti revidiranja informacijskih sistemov v naši državi. V programu konference se uveljavitev spoznanja o potrebi revidiranja informacijskih sistemov odraža v prehodu od programa z referati, katerih namen je bil seznanitev širokega kroga udeležencev s tujimi izkušnjami o obvladovanju informacijskih sistemov in revidiranju, na program z referati, ki obravnavajo ožjo problematiko kontrol in revidiranja ter na izobraževalne delavnice za revidiranje. V tem času so bili že tudi uresničen osnovni koraki za oblikovanje stroke. Usposobili so se že prvi domači strokovnjaki za revizijo informacijskih sistemov. Lanskim štirim članom ISACA, ki so opravili zahtevni mednarodni izpit za potrjenega revizorja informacijskih sistemov (CISA), se je pridružilo letos še pet članov. Število udeležencev konference se je tudi iz leta v leto povečevalo. Osrednja tema konference je bila, kako uporabljati nove metodološke opredelitve kontrolnih pristopov (Control Objectives for Information and Related Technology -COBIT) pri revidiranju. Roland Lutz, Union Bank of Switzerland, Švica, je predstavil uporabo COBIT pri notranjem revidiranju področja informacijske tehnologije v njihovi bančni skupini in izkušnje, ki so si jih pri tem pridobili. Joža Javornik, Nova Ljubljanska banka, Ljubljana, pa je spregovolrila o izkušnjah uporabe COBIT pri standardizaciji revizijskih postopkov za revidiranje informacijske tehnologije v banki. Naslednja tema je bila urejanje varovanja informacij. Maks Vreča, Ljubljana je predstavil sodelovanje Slovenskega inštituta za revizijo z Uradom RS za standardizacijo in meroslovje pri prevodu britanskega standarda BS 7799 Kodeks varovanja informacij (Code of practice for Information securrity management), kije sedaj objavljen kot PSIST BS 7799 in vključuje tudi izvirno angleško besedilo. Standard je namenjen poslovodnikom in delavcem, katerih naloga je zagotoviti varovanje informacijske tehnologije v organizacijah in ureditev varovanja pri medorganizacijskem izmenjevanju podatkov. Mladen Terčelj, Nova Ljubljanska banka, Ljubljana, pa je predstavil vsebino standarda in kontrole, ki so bistvene za urejanje varovanja informacij skladno s kodeksom. Za temo zagotavljanje neprekinjenega obratovanja je pripravil referat Boris Težak, Coopers & Lybrand d.d., Ljubljana. Mladen Terčelj je predstavil pristop pri projektu: Priprave načrta neprekinjenega delovanja v Novi Ljubljanski banki. Pri tem je povzel aktivnosti iz I. faze projekta -ugotavljanje izpostavljenosti posameznim vrstam ogroženosti. V temi o sodelovanju revizorja računovodskih izkazov in revizorja informacijskih sistemov sta poglede na vlogo revizorja informacijskih sistemov v izčrpnih referatih predstavila Marta Juvan, START d.o.o., Ljubljana, in Franci Tajnik, VLS Computers d.o.o., Velenje. Pri tem seje v živahni razpravi pokazalo, da je še precej razlik v predstavi o mestu revizorja informacijskega sistema. Za temo o orodjih za podporo revidiranju sta prispevek pripravila Stane Štefančič, Genis d.o.o in Goran Šušnjar o OCTOAudit programski rešitvi za podporo revidiranju informacijskih sistemov s programom Lotus Notes. V temi o zahtevah pri računalniškem obravnavanju poslovnih knjig za ugotavljanje davčnih obveznosti je Alenka Srdič, Nova Ljubljanska banka, Ljubljana, predstavila dileme davčnega zavezanca v zvezi z pripravo dokumentacije o računalniških rešitvah in računalniškem okolju po določilu 29. člena Zakona o davčnem postopku. Ivan Korošec, Davčna Uprava RS, Davčni Urad Kranj je predstavil težave, ki jih ima služba pri preverjanju davčnih obveznosti pri zavezancih. Maks Vreča pa je poročal o delu delovne skupine za dokumentiranje računalniškega obravnavanja podatkov zaradi ugotavljanja davčnih obveznostih. V živahni razpravi so bili predstavljeni dodatni problemi, ki govorijo za čimprejšnjo pripravo smernic za poenoteno dokumentiranje računalniškega obravnavanja podatkov. V temi o revidiranju informacijskih sistemov v računovodskih servisih sta Stanko Koželj, Zveza računovodij, finančnikov in revizorjev, Ljubljana in Franc Mugerle, MAOP d.o.o, Ljubljana, predstavila poglede na revidiranje in pomen za zagotavljanje neoporečnih podatkov v evidencah poslovnih partnerjev računovodskih servisev. Obravnavano je bilo tudi vprašanje kvalitete programskih rešitev v računovodskih sevisih in s tem povezane zahteve po strokovni usposobljenosti vodij računovodskih servisov kot pogoj za izvajanje dejavnosti. V temi revidiranje upoštevanja zaščite avtorskih pravic pri računalniških programih je Maks Vreča, prikazal razloge za posebno skrbno pregledovanje zaščite avtorskih pravic programskih rešitev pri revidiranju informacijskih sistemov v našem okolju. Rok Koren, odvetnik GIZ PSA, Ljubljana, pa je predstavil avtorsko varstvo računalniških programov in vlogo združenja pri odkrivanju in preprečevanju računalniškega piratstva. V temi kakovost programov in revizija programov je Marjan Pivka, Univerza v Mariboru, Maribor, predstavil upravljanje kakovosti programov in revizijo podatkov. Franc Škedelj, Hermes Softlab, Ljubljana pa je predstavil pristop k ureditvi zagotavljanja kakovosti v njihovi organizaciji. V aktualni temi o problemih skladnosti programskih rešitev za leto 2000 je Niko Schlamberger, Statistični urad RS, Ljubljana, predstavil pristop naše državne statistične službe k razreševanju problema leta 2000. O projektih za leto 2000 v velikih organizacijah z obsežno računalniško podporo sta poročala Andrej Vodušek, Nova Ljubljanska banka, Ljubljana in Pavle Trdan, Lek d.d., Ljubljana. Gordan Šket in Marko Šinkovec, Hermes Softlab, Ljubljana pa sta predstavila pogled na problem leta 2000 v softvvarski hiši in možnosti uporabe orodja MTV za analizo vpliva sprememb sestavin programske uporabniške rešitve. Referenti in udeleženci razprave so poudarjali razsežnost problema usklajevanja programskih rešitev. Razreševanje problemov v zvezi z letom 2000 ni samo ozko strokovni problem informatikov, ampak je predvsem poslovni in vodstveni problem, ker posledice zadevajo delovanja poslovnih sistemov organizacij in delovanje vseh institucij, ki tvorijo družbeni informacijski sistem. Zavedati se moramo, da v mnogih organizacijah razreševanja problema leta 2000 ni odvisno samo od njihovih lastnih prizadevanj, ampak od razreševanja tega problema v organizacijah, s katerimi se računalniško povezujejo in z njimi izmenjujejo podatke. Z razreševanjem problemov pa ni mogoče odlašati, ker je s težavami v informacijskih sistemih treba računati že v letu 1999. Navzoči so oblikovali sporočilo vladi, v katerem so opozorili na razsežnost problema in predlagali imenovanje ekspertne skupine za vodenje nacionalnega projekta za razreševanje problemov leta 2000. V sekcijah so bile obravnavane teme: Varnost v okolju Internet, ki jo je predstavil Tomaž Gorenšek, Lek d.d.,Ljubljana; revidiranje lokalnega omrežja, ki jo je predstavil Robert G. Janusaitis, DRT Sv/stems International, ZDA; in revidiranje v okolju skupinskih tehnologij v pogojih uporabe Lotus Notes, ki jo je predstavil Marjan Potočnik, Lek d.d,Ljubljana, pripravil pa Goran Šušnjar, Zavarovalnica Triglav d.d., Ljubljana. Posebna sekcija je bila namenjena problemom kontrol v plačilnem prometu in njihovemu revidiranju. Sebastian Grafenauer, Sparbanken Sverige AB/Swedbank, Stockholm, Švedska, je predstavil kontrole v plačilnem prometu in njihovo revidiranje. Franc Škedelj, Hermes Softlab, Ljubljana, je predstavil kontrole v programski rešitvi našega plačilnega prometa, Marjan Babič, Agencija RS za plačilni promet, pa pri elektronskem poslovanju v plačilnem prometu. Na konferenci in spremljajočih prireditvah je bilo sproščeno vzdušje, kar je udeležencem omogočilo izmenjavo mnenj z domačimi in tujimi strokovnjaki. Bilo je prijetno vsakoletno druženje zainteresiranih za kontrolirano uporabo informacijske tehnologije v našem okolju. Referati in gradiva so bili izdani v obliki zbornika. Udeleženci so prejeli tudi izvod Slovenskega standarda: Kodeks varovanja informacij PSIST BS 7799. Obvfstiia Poročilo o delu Slovenskega društva INFORMATIKA za čas med letoma 1992 in I 997' 1. Zgodovina in obnova društva Slovensko društvo INFORMATIKA (SDI) je bilo ustanovljeno 8.7.1976 v času ljubljanskega kongresa Mednarodne zveze za obdelavo podatkov (1F1P). Po začetnem obdobju aktivnosti je v zgodnjih osemdesetih letih nastopila stagnacija. Delo društva je bilo obnovljeno 2.7.1992 z izvolitvijo predsednika Tomaža Banovca in novega Izvršnega odbora (IO), ki je ugotovil, da je bilo društvo med letoma 1982 in 1992 aktivno samo na dveh področjih: izdajalo je revijo Informatica, sekcija za mikrografijo, arhivistiko in dokumentacijo pa je prirejala posvetovanja DOKSIS. Druge predvidene aktivnosti se niso niti začele. Ne glede na obdobje med letoma 1982 in 1992 pa društvo vendar ima tradicijo in po letu 1992 tudi stališča, ki jih jasno izraža v obliki na posvetovanju sprejetih deklaracij, prevodov za informacijsko družbo pomembnih evropskih dokumentov in objav v Uporabni informatiki. IO ocenjuje, daje bila obnova uspešna in upa, da bo novo vodstvo začete aktivnosti nadaljevalo in širilo. 2. Pravne osnove Pravne osnove za delovanje so predpisi, ki urejajo delovanje društev, poleg pa še druga pravila kot računovodski in drugi predpisi. Zato je delo društev na nekaterih področjih težko in se zaradi racionalizacije povezujejo z drugimi. Tako SDI nima posebnih poslovnikov ali kodeksov, kazenskih pravilnikov in podobno, ker tega ni potrebovalo, bo pa verjetno kmalu potreba, da bi SDI to uredilo na svoj način. Evropska zveza s svojo pravno ureditvijo ureja tudi odnose na področju informatike. Informatika je podlaga za globalizacijo in nosi poleg veliko idej tudi posledic. Zato bi kazalo v društvu ustanoviti skupino, ki bi se ukvarjala z vključevanjem v Evropsko zvezo. Slovenija bo v težkem položaju in zato civilna pobuda na tem področju ne bo škodila tudi iz razloga, ker je informatika v državi organizirana specifično. Razen dveh forumov - Svet za informatiko pri Vladi Republike Slovenije in področje Informatizacija Slovenije v Ministrstvu za znanost in tehnologijo - ni državne organizacije. Še manj obstaja strategija in tudi ni dokumenta, ki bi urejal informatiko vsaj kot vidik, če že ne kot dejavnost in področje. Prav tako v strateških dokumentih in nacionalnih programih informatika in njen vpliv nista dovolj upoštevana. 3. Zadeve društva Leta 1992 smo si zadali nalogo, da bi povečali število članov na 2000, kar ni uspelo verjetno tudi zato, ker aktivnosti niso bile tako naravnane. Vendar kaže, da članstvo ni najpomembnejše, saj so društvene akcije zbudile veliko zanimanje. V letih 1992 in 1993 smo sprožili ali dobili več pobud za vključitev ali povezovanje z drugimi organizacijami na tem področju. Iz SDI izhaja društvo dokumentalistov in mikro-filmarjev Media.doc. Drugi odhod je bil, ko je sekcija za problematiko računalniških in komunikacijskih mrež ustanovila društvo Internet. 4. Aktivnosti društva Glavne oblike dela v društvu danes so posvetovanja, publicistika, sodelovanje pri delu sorodnih društev ter organizacij, deklaracije in priporočila. Do sedaj sta bili objavljeni dve deklaraciji, katerih deli so vključeni celo v zakonodajo. Del konkretizacije usmeritev bo v prihodnje opravil Svet SDI. 4.1 Dnevi slovenske informatike Leta 1992 je bilo prvič organizirano posvetovanje Dnevi slovenske informatike’93 (DSI), ki je postalo tradicija in najpomembnejši slovenski strokovni dogodek. Nastopili so odlični posamezniki, med njimi kot častni govornik tudi predsednik države Milan Kučan. Pokazalo se je, daje DSI zanimiv tudi poslovno. Leta 1995 smo izvedli seminar Informacijske storitve za lokalno samoupravo (ISLS). Bistveno vprašanje pri posvetovanjih je njihov politični ali družbeni učinek. Obe deklaraciji, prevod Bangemannovega poročila, komentar razdelitve evropskih sredstev za raziskovanja na področju informatike, uvodniki, Bonnska deklaracija, kar vse je bilo objavljeno v Uporabni informatiki, vse to izkazuje, da se društvo ni zapiralo, temveč je spoznanja delilo z okoljem. Resno vprašanje pa je, ali so se sporočila dotaknila nosilcev odločanja. 4.2 Druga posvetovanja in sodelovanje SDI se srečuje z množico forumov, posvetovanj in idej, ki informatiko obravnavajo neposredno ali pa na posameznih področjih. Podrobneje smo to sicer obravnavali leta 1996, ko smo ugotavljali, koliko informacijskih sistemov in informatik v državi deluje ali je napovedanih. V gradivih smo našteli poleg 25 strategij še veliko informacijskih sistemov. IO je o tem večkrat razpravljal in ugotovil, da SDI svojih stališč ne bo bistveno spreminjal, temveč jih bo po potrebi širil na posvetovanjih. 4.3 Izdajateljstvo in založništvo Oživitev delovanja društva je označena z začetkom izhajanja strokovne revije in glasila SDI Uporabna informatika. IO je sklenil, da bo v članarini plačana tudi naročnina. Uredniški odbor je pripravil vsako leto štiri številke revije. Dalj časa izhaja Informatica, poleg tega pa je društvo založilo in izdalo zbornike s posvetovanj DSI (šest), DOKSIS (dva) in ISLS (enega). SDI mora v prihodnje natančneje določiti komunikacije s svetom in strokovno podporo članom, da bi lahko Uporabna informatika izhajala bolj pogosto. Informatica je znanstvena revija, ki ima finančno podporo Ministrstva za znanost in tehnologijo (MZT), je mednarodno priznana in veliko pomeni za mednarodni ugled Slovenije. Vendar je IO ugotovil, da se obravnava kot druge poljudne domače revije, zato predlaga da se v prihodnje tudi pri MZT zavzame za drugačno vrednotenje te revije. 4.4 Prihodnost Prihodnost povezovanja je v tem, da uravnotežimo prizadevanja v Sloveniji. Tako pričakujemo, da bo več možnosti za konceptualne zadeve, kot so deklaracije, resolucije in poročila. Ocenjujemo, da bo društvo v tem kontekstu še nekaj časa prisotno. SDI nima izvršilne in politične moči, je pa pobudnik za ustanovitev informacijskega foruma (1F) ali slovenske Komisije za globalno informacijsko infrastrukturo. Država to področje slabo pokriva in priporočljivo bi bilo, da bi predsednik vlade ali kateri od najvišjih državnih funkcionarjev prevzel usklajevanje razvoja informacijske 1 Poročilo je uredniški povzetek poročila, ki ga je za občni zbor Slovenskega društva INFORMATIKA, ki je bil dne 23.10.1997, pripravil dotedanji predsednik Tomaž Banovec in ki so ga člani prejeli z vabilom za občni zbor. infrastrukture. Prihodnost IF in akcij je verjetno v delavnicah, specializiranih za posamezne teme. 5. Sekcije, komisije, in druga telesa Navedeno je bilo že, da sta se dve sekciji društva osamosvojili kot dve samostojni novi društvi. Poleg teh je bilo začetih kar nekaj tovrstnih aktivnosti, ki so opisane v nadaljevanju poročila. ■ Sekcija za izobraževanje je prvi sestanek imela, vendar je delo zamrlo kljub spoznanju, daje izobraževanje verjetno najdražja sestavina informatizacije neke organizacije in tudi družbe. ■ Sekcija za geografske informacijske sisteme je bila videti perspektivna, zdi pa se, da po vsebini konkurira nekaterim strokovnim ustanovam. Pokazalo seje, da samo geografska informacijska tehnologija ne usklajuje veliko, zato bi verjetno vendarle kazalo, da bi se kot SD1 povezali širše. ■ Sekcija za operacijske raziskave je ena od najbolj aktivnih sekcij, ima svoj program in člani še dodatno prispevajo zanjo. Vendar znanje iz sekcije ne prodre v širšo uporabo, zato je 10 ocenil, da je mesto take sekcije še naprej v društvu, saj podpira in uporablja sredstva informatike. Sekcija organizira letno posvetovanje in vzpostavlja samostojne mednarodne stike. ■ Komisija za standarde je bila zamišljena kot ena pomembnejših, vendar ni zaživela. Novo na tem področju je, da bodo posamezna ministrstva prevzela odgovornost in aktivnosti za prilagajanje mednarodnim standardom. Ocenjujemo, da v prihodnje taka sekcija ni izvedljiva, saj kaže, da zahteve presegajo možnosti društva. ■ Komisija za terminologijo je glede na stanje jezika v informatiki nujna. Slovenska terminologija nastaja sproti in spontano v prevodih knjig ali priročnikov in ob nastajanju pojavov. Pobuda je bila obetajoča, vendar se je izkazalo, da v društvu trenutno taka sekcija ne more delovati. ■ Sekcija za razvoj informacijskih sistemov je nastala spomladi leta 1997. V začetku je bila podobna prizadevanjem v Društvu ekonomistov, vendar verjamemo, da bo delala uspešno. Razveseljiva je ugotovitev, da se s tem informatika vrača k informatikom. ■ Sekcija za vprašanje informatike v javni upravi je bila videti aktualna, bila je tudi zasnovana, vendar ni bila ustanovljena. Izkazalo seje, daje to področje strokovno pokril Center vlade za informatiko in s posvetovanji Informatika v državnih organih (INDO) idejo tudi realiziral. ■ Poklicna etika je področje, ki je za ureditev trga in odnosov med strokovnjaki in okolico izjemno pomembno. Kodeks poklicne etike je v pripravi. Aktualnost dokazuje dejstvo, da kot država ne plačamo vse programske opreme, dasi imamo zakonodajo, ki prilaščanje sankcionira. 6. Vprašanja informacijske družbe Pomena vprašanj informacijske družbe se SD1 izkazano zaveda. Člani so sodelovali v javnih razpravah, okroglih mizah in o tem tudi pisali. O različnih aspektih informacijske družbe je v Sloveniji premalo govora. Informacijska tehnologija sili v globalizacijo sama po sebi in globalizacija potrebuje informacijsko tehnologijo in telekomunikacije. SDI ne more prevzeti vodilne vloge, ker so naloge določene ministrstvom, gospodarskim družbam, zasebnemu sektorju in šele potem civilni družbi. Vendar društvo aktiven igralec, zato je v novem statutu dočen svet za vprašanja informatike, ki bi kasneje lahko postal nacionalni forum ali njegov del. Analiza nacionalnih programov je pokazala, da ni domače strategije in da ni uradnega razvojnega dokumenta, ki bi bil bolj celovit kot prizadevanje Sveta za informatiko pri vladi. Zato SDI podpira prizadevanja tudi drugih skupin. 7. Oprema in arhiv Za potrebe izdajanja revij Informatica in Uporabna informatika je društvo nabavilo dva osebna računalnika. En je lociran na Inštitutu Jožef Stefan in ga uporabljajo avtoiji in uredniki za oblikovanje revij e Informatica. Drugi je v uporabi pri tehnični urednici revije Uporabna informatika. Arhiv SDI je v prostorih Statističnega urada in ga ureja sekretarka društva. 8. Mednarodno sodelovanje Na ustanovnem občnem zboru in kasneje so bile določene oblike mednarodnega sodelovanja zlasti v naslednjih smereh: vključitev v srednjeevropsko pobudo, včlanitev v IFIFJ soorganiziranje mednarodnih posvetovanj in sodelovanje v drugih oblikah in z drugimi državami. ■ Mednarodne organizacije in IFIP: statut SDI je bil preveden v angleščino in poslan IFIFJ sredstva za kotizacijo so zagotovljena. V zvezi s tem je 10 sklenil, da bo društvo leta 1998 podprlo organizacijo posebnega posvetovanja IFIP za okrog 200 ljudi na Bledu in s tem postalo tudi polnopravni član te mednarodne organizacije. e Sodelovanje z državami in njihovimi društvi: začetni napori, da bi organizirali posvetovanje in sodelovanje informatikov med državami srednjeevropske pobude se niso uresničili tudi zaradi nerazumevanja v ministrstvih. Druga zadeva, ki se zdi bolj pomembna, je, da bi organizirali posvet informatikov v državah kandidatkah za Evropsko zvezo. Tej pobudi bi lahko kasneje sledili bilateralni ali širši stiki. Podobno je z idejo o organizaciji ali soorganizaciji mednarodnega društva projektnih inženirjev. 9. Prihodnost Verjamemo, da bo občni zbor, ko bo obravnaval to poročilo, razumel tudi, kaj nas čaka v prihodnosti in kaj naj društvo počne ob relativno skromnih možnostih civilne družbe na področju, ki je propulzivno in revolucionarno. Mislimo, da je osrednje vprašanje slovenske informatike predvsem to, ali bo poleg globalnih izzivov informacijske družbe razumela probleme Evrope in probleme Slovenije. To troje namreč ni eno in isto. Dolžnost nas informatikov je, da ne gradimo zidov proti evropskemu znanju, marveč da kot strokovnjaki, narodno zavedni in ekonomsko sposobni ljudje organiziramo pretok znanja za informatiko z sredtvi informatike tako, e da bo rastla zaposlenost v Sloveniji, ne pa, da bo informatika odpravljala delovna mesta; e da Slovenija ne glede na to, da je majhna država, lahko ponudi svetu tudi doma narejene programske produkte, ki bi v smislu tehnološke plačilne bilance, ki je danes negativna, dokazali, da nismo nujno le kupec. V kontekstu Evropske zveze naletimo tudi na vprašanje prognoze, na katerih področjih se bo informacijska tehnologija uveljavljala. Posvetovanja kažejo na to, da smo pred veliko spremembo, ki jo je internet šele najavil. Ni prav samo z racionalizacijo in prenovo dokazovati, koliko zaposlenih je preveč, najti moramo tudi načine, da bodo ti, ki so danes videti odveč, lahko še naprej delali. 10. Zaključek Minulih pet let je čas, v katerem smo se na nekaterih področjih izmojstrili, drugje pa ugotovili, česa ne zmoremo. Perspektiva društva je vendarle velika, naredili smo precej in verjamemo, da bomo še več. Treba pa je misliti na to, da le potrebna profesionalizacija, na katero se pripravljamo vsaj dve leti, tako da bi pridobili vsaj enega strokovnjakoa in tajnika. Izvršna telesa, sekretariat, mogoče tudi novi Svet moramo ustrezno usposobiti tako, da bodo kot neke vrste vrhunsko moštvo pravočasno delovali operativno, strateško in politično. Obvestii a Novi organi društva Na občnem zboru Slovenskega društva INFORMATIKA, ki je bil dne 23.10.1997, so člani društva izvolili: Izvršni odbor: Tomaž Banovec, Vladimir Batagelj, Aljoša Domijan, Matjaž Gams, Janez Grad, Andrej Kovačič, Marjan Krisper, Tomaž Mohorič, Andrej Pagon, Katarina Puc, Vladislav Rajkovič, Ivan Rozman, Pavel Tepina, Marin Silič, Niko Schlamberger, Ivan Vezočnik, Mirko Vintar, Tatjana VVelzer Druškovič. Disciplinski odbor: Franc Žerdin, Maja Miličič, Vid Mikulič. Nadzorni odbor: Ljubica Djordjevič, Zlatko Ritlop, Štefan Fajmut. Sekretar društva: Tatjana Šeremet. Sklepi občnega zbora Slovenskega društva INFORMATIKA z dne 23.10.1997 ob 15. uri Komisija za sklepe v sestavi Tomaž Banovec, dr. Andrej Kovačič (predsednik), dr. Maja Miličič, Niko Schlamberger, dr. Mirko Vintar in Franc Žerdin, ki jo je izvolil občni zbor Slovenskega društva INFORMATIKA, je na osnovi razprave in predlogov na sestanku komisije dne 29.10.1997 formulirala v nadaljevanju zapisane sklepe. 1 Občni zbor pooblašča predsednika Slovenskega društva INFORMATIKA in mu nalaga, naj opravi vse potrebne aktivnosti za registracijo Slovenskega društva INFORMATIKA v skladu z določili Zakona o društvih (Ul. RS št. 60/95). Posebej ga pooblašča za morebitno potrebno usklajevanje statuta Slovenskega društva INFORMATIKA s tem zakonom. 2 Poročilo o delu Slovenskega društva INFORMATIKA za obdobje 1992 do 1997 se objavi v reviji Uporabna informatika. 3 Izvršni odbor Slovenskega društva INFORMATIKA ima nalogo začeti in vzpodbujati aktivnosti v zvezi s strategijami na področju informatike; v ta namen se povezuje s sorodnimi strokovnimi organizacijami in z državnimi ustanovami. 4 Izvršni odbor Slovenskega društva INFORMATIKA ima nalogo začeti in izvajati aktivnosti v zvezi s Predlogom definicije ekonomskega področja informatike, ki gaje obravnaval in sprejel občni zbor Slovenskega društva INFORMATIKA. 5 Izvršni odbor Slovenskega društva INFORMATIKA ima nalogo začeti in izvajati aktivnosti za večja vlaganja države v informatiko in informacijsko tehnologijo, za kar je posebej zavezan tudi svet Slovenskega društva INFORMATIKA. 6 Izvršni odbor Slovenskega društva INFORMATIKA ima nalogo začeti in izvajati aktivnosti za operacionalizacijoBonnske deklaracije (Uporabna informatika št. 3/97) in drugih usmeritvenih dokumentov za področje informatike. 7 Izvršni odbor Slovenskega društva INFORMATIKA mora izvajati aktivnosti za povečanje števila članov društva. 8 Izvršni odbor Slovenskega društva INFORMATIKA mora začeti in izvajati aktivnosti za povečanje vpliva društva kot institucije civilne družbe. 9 Izvršni odbor Slovenskega društva INFORMATIKA mora izvajati aktivnosti za povečanje pogostnosti izhajanja revije Uporabna informatika; v ta namen mora revija odpirati nova tematska področja, uravnoteženo objavljati praktične in teoretične prispevke ter uvajati nove zanimive rubrike. 10 Izvršni odbor Slovenskega društva INFORMATIKA naj skrbi za urejanje, vodenje in hrambo dokumantacijo o ustanovitvi, zgodovini in delu društva. Poročilo s prvega sestanka Sekcije za razvoj informacijskih sistemov Na sestanku (bilje 12.12.1997 v prostorih Slovenskega društva INFORMATIKA) smo predvsem oblikovali program dela sekcije v naslednjem letu. Pregledali smo izhodišča, ki so botrovala pobudi za ustanovitev sekcije, in smo prišli do zaključka, da bo osnovna naloga sekcije stalna strokovna izmenjava med člani. Ta se bo vzpostavila z izmenjavo izkušenj na okroglih mizah oziroma v debatnih klubih in z vzdrževanjem tekočih informacij na straneh interneta. Tako smo si za mesec marec zadali nalogo pripraviti okroglo mizo z diskusijo na temo Vodenje projektov načrtovanja informacijskih sistemov. V ta namen bomo povabili kot paneliste strokovnjake z bogatimi teoretičnimi in praktičnimi izkušnjami. Za pripravo okrogle mize je bil zadolžen dr. Marjan Krisper. Sekcija bo tudi obogatila program Konference DSI '98, ki bo v začetku meseca maja prihodnjega leta v Portorožu. Pripravila bo okroglo mizo na temo Prenovitev informacijskih sistemov. Ker je želja članov sekcije pritegniti kar najbolj kompetentne ljudi z bogatimi teoretičnimi in praktičnimi izkušnjami na omenjenem področju, hkrati pa pritegniti k okrogli mizi čimvečji krog ljudi, smo se odločili za objavo obvestila za prijavo panelistov v reviji Uporabna informatika. Ker se v slovenskem prostoru vsako leto organizira precejšnje število seminarjev, raznih predavanj pa tudi konferenc iz področja načrtovanja informacijskih sistemov, člani sekcije pa niso o tem dovolj informirani, smo se odločil, da bomo vzdrževali tekoče informacije na internetu, na naslovu http://lisa.uni-mb.si/nis/, zato pošljite informacije s takšno vsebino po elektronski pošti na naslov: i.rozman@uni-mb.si. Razpravljali smo tudi o kodeksu lika informatika. Ker kodeks lika informatika presega okvir delovanja sekcije, smo dali pobudo izvršnem odboru Slovenskega društva INFORMATIKA, naj društvo oblikuje in sprejme svoj kodeks. Predlagali smo kodeks društva ACM (Association of Computer Machinery) kot osnova slovenskemu kodeksu. Ivan Rozman (predsednik sekcije) DNEVI SLOVENSKE INFORMATIKE PORTOROŽ 98 Delo programskega odbora Delo programskega odbora za pripravo petega tradicionalnega posvetovanja Dnevi slovenske informatike, ki se bo izvedlo pod delovnim naslovom “Znanost, stroka in podjetništvo”, v Portorožu v dneh med 6. in 9. majem 1998, poteka v skladu z zaključnimi programskimi usmeritvami predhodnega posveta in dogovorjenimi termini izvedbe pripravljalnih aktivnosti. Prijave referatov, ki smo jih prejeli na osnovi povabil k sodelovanju, kažejo veliko zanimanje referentov za predstavitev na posvetovanju (več kot 70 prijav) in vse večjo širino obravnavane problematike. Prijave smo razvrstili in posredovali programskim vodjem sekcij v naslednjih vsebinskih sklopih: 1. metodologija IS in informacijska tehnologija 2. informacijska infrastruktura 3. poslovna informatika 4. informacijske rešitve in orodja 5. izobraževanje in usposabljanje na področju informatike. Ob posvetovanju pripravljamo okrogle mize z naslednjimi aktualnimi temami: ■ Znanost, stroka in podjetništvo ■ Elektronsko poslovanje in povezovanje s svetom ■ Informatizacija in (ali tudi ?) prenova poslovanja Vsebino posvetovanja bodo uvedli in dopolnili vabljeni referenti (po dva domača in tuja), ki bodo podali svoje poglede na stanje in boče usmeritve na področju informatike. Delo sekcij bo potekalo vzporedno v dopoldanskem času, popoldanski del posvetovanja pa je namenjen najprej predstavitvam ponudnikov informacijske opreme, orodij in programskih rešitev ter v nadaljevanju soočenju na okroglih mizah. Programski odbor dr Andrej Kovačič Vabilo za panelista na okrogli mizi na temo Prenovitev Informacijskih sistemov V sklopu osrednje konference, ki ga organizira Slovensko društvo informatika DSI '98 v času od 6. do 9. maja 1998, bo na sporedu okrogla miza na temo Prenovitev informacijskih sistemov. Tema je za slovenski prostor, kjer se srečujemo s problemov prenove poslovanja, organizacijske strukture kakor tudi informacijskih sistemov, izredno pomembna in zanimiva. Zato bomo poskušali na okrogli mizi osvetliti vse vidike prenove, kot so: organizacijski, ekonomski, psihološki, tehnološki, terminološki vidik pa tudi druge vidike. Da bi dosegli čim širšo udeležbo in čim večjo strokovnost, vabimo strokovno javnost in posameznike, da pripravijo izhodišča za strokovno diskusijo v sklopu od 2 do 3 strani in jo pošljejo do konca meseca februarja na naslov: Slovensko društvo informatika, Vožarski pot 12,1000 Ljubljana. Izbrane prispevke bomo tudi objavili v zborniku konference. Ivan Rozman (predsednik sekcije) Spoštovani člani Slovenskega društva INFORMATIKA! Pošiljamo vam to številko revije, ki vsebuje več pomembnih društvenih obvestil. Ob tej priliki vam tudi sporočamo, da je na osnovi določbe statuta, po kateri je revija društveno glasilo, občni zbor društva sklenil, da bodo v prihodnje vsi člani društva prejemali revijo Uporabna informatika. Izvršni odbor pa je določil, pod kakšnimi pogoji in sicer: ■ članarina 2.400 tolarjev se ne spremeni, ■ za delno pokrivanje stroškov revije se doda k članarini znesek 2.400 tolarjev, ■ članarina v letu 1998 bo torej 4.800,- SIT, vendar boste za to prejeli 4 redne številke revije in še morebitne izredne številke (letos sta bili dve). Članarino bomo zaračunavali dvakrat letno v januarju in v juniju, vsakič po 2.400 tolarjev. Pričakujemo, da boste sto odločitvijo zadovoljni, saj boste prejemali revijo za minimalno ceno. Hkrati vas vabimo, da iz nje naredite zares naše glasilo in nam pošiljate prispevke za objavo. Ob tej priložnosti vabimo tudi vse naročnike, ki že prejemajo revijo (kot posamezniki za naročnino 4.000 tolarjev), pa niso člani društva, naj se včlanijo v Slovensko društvo INFORMATIKA. Prijavnica je v reviji. Niko Schlamberger predsednik Koledar prireditev Dnevi slovenske informatike - DSI '98 6.-9.5.98 Portorož, SLO Slovensko društvo INFORMATIKA Niko Schlamberger ZRIS niko.schlamberger@stat.sigov.mail.si fax: 061 302 370 ECIS '98 - Sixth European Conference on Information Systems 4.-6.6.98 Aix-en-Provence, FR University of Aix-Marseille III ecis@univ-aix.fr www.iae.univ-aix.fr/ecis98 The Eleventh International Bled Electronic Commerce Conference 8. - 12.6.98 Bled, SLO Univerza v Mariboru, FOV Kranj Jože Gričar gricar@uni-lj.si http://ecom.fovret.uni-mb.si Int. Work. Conference on Information Technology in Educational Management 6. 10.7.1998 South Bristol, IFIP WG3.7, OR/Ed Lab., fax: +1 919 7455771 Maine, USA University of Maine & South Maine, nidrg +2@unity.ncsu.edu Maine Dept. of Education Context-Sensitive Decision Support Systems 13. -15.7.98 Bled, SLO IFIP W.G. 8.3 Vladislav Rajkovič Univerza v Mariboru, FOV Kranj Vladislav.rajkovic@ijs.si Slovensko društvo INFORMATIKA http://www-personal.umich.edu/~widmeyer/ifipwg83 Work. Conference on Information Systems in the WWW Environment 15. - 17.7. 1998 Beijing, PRC IFIP VVG8.1 fax:+86 01 62515332 mgfang@public.bta.net.cn IFIP Congress '98: Fifteenth World Computer Congress 31.8. - 4.9.1998 Vienna/Budapest, A/H IFIP fax: +43 1 51202359 ifip98@ocg.org.at 6th International Conference on Information Systems Development - ISD '98 21.- 23.9.1998 Bled Univerza v Mariboru, FOV Jože Zupančič faks (064)221-424 ISDfov.uni-mb.si Navodila avtorjem Prispevke pošiljajte v predpisani obliki na naslov Slovensko društvo Informatika, 61000 Ljubljana, Vožarski pot 12, s pripisom za revijo Uporabna informatika. Če je možno, naj bo članek lektoriran. V uredništvu bomo opravili korekturo in se po presoji posvetovali z avtorjem, da članek tudi lektoriramo. Prispevek naj bo v obsegu največ avtorska pola (30.000 znakov) za strokovne članke in približno 2 do 3 tiskane strani za druge prispevke. Vsak strokovni članek naj ima na začetku povzetek v slovenskem in v angleškem jeziku. Na koncu dodajte kratek življenjepis. Pošljite ga na disketi in odtisnjenega na papirju. Napisan naj bo v urejevalniku WORD 6.0 oziroma v Text ali RTF formatu. Na disketi označite, kateri urejevalnik ste uporabili, in ime datoteke. Datoteko imenujte s svojim priimkom, n. pr. Novak, doc ali Novak.txt. Slike, ki ste jih izdelali z grafičnim programom, označite podobno. Na natisnjenem izvodu članka naj bojasno vidno, kam sodi posamezna slika. Lahko priložite tudi originalne predloge, kijih na hrbtni strani označite s številkami, tako kot v natisnjenem besedilu. Pišite v razmaku vrstic 1, brez posebnih ali poudarjenih črk ali podčrtovanja, za ločilom na koncu stavka napravite samo en prazen prostor, ne uporabljajte zamika pri odstavkih. Za vsa vprašanja se obračajte na tehnično urednico Katarino Puc, 1000 Ljubljana, Ulica Gubčeve brigade 120 tel. 1271-579, elektronska pošta Katarina.Puc@uni-lj.si. Članke in daljša sporočila pošiljajte na naslov: Liljana.Jernejcic@stat.sigov.mail.si Revija Uporabna informatika bo brezplačno objavljala v rubriki Koledar prireditev datume strokovnih srečanj, posvetovanj in drugih prireditev s področja informatike. Obvestila naj vsebujejo naslednje podatke: ime srečanja, datum in kraj prireditve, naziv organizatorja, ime in telefonska številka kontaktne osebe. Pošiljajte jih na naslov: Slovensko društvo Informatika, za revijo Uporabna informatika, rubrika: Koledar prireditev, 1000 Ljubljana, Vožarski pot 12. Objavljali bomo vsa obvestila, ki bodo prispela 30 dni pred objavo revije. UPORABNA INFORMATIKA ISSN 1318-1882 Ustanovitelj in izdajatelj: Slovensko društvo Informatika, 1000 Ljubljana, Vožarski pol 12 Glavni in odgovorni urednik: Mirko Vintar Svet revije: Ciril Baškovič, Andrej Cetinski, Ljubica Djordjcvič, Franc Križaj, Ivan Žcrko Uredniški odbor: Tomaž Banovec, Vladimir Batagelj, Ivan Vezočnik, Jože Gričar, Janez Grad, Andrej Kovačič, Tomaž Mohorič, Katarina Puc, Vladislav Rajkovič, Ivan Rozman, Niko Schlamberger, Mirko Vintar, Franc Žerdin. Tehnična urednica: Katarina Puc Oblikovanje: Zarja Vintar, Dušan Weiss Naslovnica: Zarja Vintar Tisk: Prograf Naklada: 700 izvodov Revija izhaja četrtletno. Cena posamezne številke je 2.000 SIT. Letna naročnina za podjetja SIT 7.800, za vsak nadaljnji izvod SIT 6.000. Letna naročnina za posameznika SIT 4.000, za študente SIT 2.000. Za člane društva je cena revije vključena v članarini. Po mnenju Urada vlade za informiranje Republike Slovenije z dne 1. 6.1993 je revija Uporabna informatika proizvod informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 13 Zakona o prometnem davku, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 %. Prometni davek je vračunan v ceno revije. IZ VSEBINE REVIJE Marin Silič: Strategija uvajanja informacijske infrastrukture v državne organe RS v obdobju do leta 2000 Tomaž Banovec: Deset vprašanj o strategijah in njihovi informatizaciji Andrej Kovačič: Prenova organizacije in poslovanja podjetij, zavodov in uprave (združb): usmeritev projekta raziskav Franci Pivec: Informacijska prestreljen ost Marjan Pivka, Vojko Potočan: Testiranje softverskih proizvodov: kako naprej? Julijana Bizjak-Mlakar: Matematični model zavarovalnega procesa Nevenka Gorenšček: Skupinska programska oprema in informacijski sistemi Tomaž Poštuvan: Organizacijski vidiki varovanja informacijskih sistemov I, II Sonja Treven: Zakaj direktorji potrebujejo sisteme za podporo svojega dela Mirko Vintar, Anamarija Leben: Poizkus opredelitve celovitejšega pristopa pri nadaljnji informatizaciji upravnih enot v Sloveniji Alenka Žnidaršič, Juš Kocijan, Andrej Skobe: Primer razvoja procesnega simulatorja z objektno usmerjeno lupino ekspertnega sistema