Zapiski Barbarčev Pavle iz Gorenje vasi, komu nist, mitraljezec, vodnik, komandant ba taljona, vosovec, diverzant in operativni oficir Oddelka za zaščito naroda, se je rodil 10. aprila 1913 v Gorenji vasi v Poljanski dolini. Kot kmečki sin je zgo daj prijel za delo in do izbruha vojne, ko je bil star osemindvajset let, je delal do ma na kmetiji. V narodnoosvobodilno gibanje se je vključil poleti 1941 in z nekaterimi sova- ščani začel takoj vneto zbirati orožje, ki so ga skrivali na Barbarčevi domačiji. Na poziv organizacije komunistične partije iz Poljan se je Bar 6. decembra 1941 s skupino sovaščanov prostovoljno priklju čil partizanom; zbrali so se na domačiji Pavla Kalana, po domače pri Muhu v Vin- harjih. Partizanski enoti se je prdružil oborožen z zbrojevko. To skupino borcev sta vodila organizatorja narodnoosvobo dilnega gibanja v Poljanski dolini Maks Krmelj, po domače Krivar iz Hotovl;e. ko' rajonski partijski sekretar, in Rudolf Robnik, po domače Seskov iz Žabje vasi, kot komandir. V dneh od 6. do 12. decem bra 1941 so tako v Vinharjih nastajali prvi zametki Poljanske čete. Dvajset borcev prostovoljcev je bilo oboroženih s 14 pu škami in dvema zbrojevkama. Ko je de cembra v poganske hribe prispel Cankar jev bataljon, se je omenjena skupina pri ključila 2. četi tega bataljona. Po ukazu komande bataljona so B3ra takoj poslali na Žirovski vrh in v Kladje, kjer je navdušil mladince za požig mo stu čez Soro na Trebiji. Akcijo so iz vedli 19. decembra 1941. Kot borca Can karjevega bataljona je zatem vojna pot vodila Bara v Dražgoše, kjer si je kot mitraljezec udeležil znamenite dražgoš te bitke. Spomladi leta 1942 je bil na Jelovi ci v vrstah Selške čete. Vendar ga že na slednjo zimo 1942/43 srečamo na Zirov- skem vrhu v Poljanski četi, kjer je z vo dom te čete prezimoval. Prezimovanja pa ni treba jemati dobesedno, saj je 27. ja nuarja 1943 s svojo skupino ponovno po- žgal trebijski most z namenom, da pre- prečijo izselitev zavednih žirovskih dru žin, predvsem pa tistih, katerih sinovi so bili v Poljanski četi. Marca 1943 je bil Bar imenovan za ko mandanta III. Poljanskega bitaljona, vendar ga je vodil le do 10. aprila, ko je kot izkušen prvobore; moral prevzeti or ganizacijo varnostne obveščevalne služba (VOS) v Poljanski dolini. S to funkcijo je postal Bar strah in trepet za okupatorja na škofjeloškem področju. V tej vlogi se je odlično znašel, o čemer priča v tem času vrsta spretno izvedenih akcij. Nemci so za živega ali mrtvega Bara razpisali nagrado pet tisoč mark. Nemški sodelav ci in domači izdajalci so pred njim beža li v zavetje nemških postojank v Kranj Pavle Inglič-Bar, fotografiran 26. junija 1943 na Žirovskem vrhu pri 2irovski četi. Fot. Stanislav Kavčič-Dušan, borec Zirovske čete NEKAJ O REVOLUCIONARNI POTI PAVLA INGLIČA-BARA 231 Bar, fotografiran leta 1944 in dalje na Koroško. Vsem zankam in za sedam, ki so mu jih nastavljali, se je Bar spretno in včasih že kar drzno izmikal. Tako je Bar 9. maja 1943 pred žirovsko cerkvijo v partizanski uniformi prebral razglas osvobodilnih sil, da naj kmetje bojkotirajo obvezno oddajo živil Nemcem in naj rajši z živežem podpro partizanske enote. Razglas je prebral hladnokrvno pri belem dnevu, resda zavarovan z mitra- Ijezno trojko Zirovske čete le 150 metrov zračne črte od nemške orožniške posto janke. Podobno je pozval Gorenjevašča- ne, le da so ga tokrat varovali trije mi- traljezci Poljanske čete. Dne 23. junija 1943 je nemška patrulja pri kmetu Jožetu Štucinu, po domače Po- dlešanu, na Zirovskem vrhu iz zasede pre senetila obhodnico Zirovske čete in pri tem ubila Franca Mrovljeta-Jelena. Ko je Bar izvedel, da ima ta napad na ve3ti tudi nemški orožnik Friedrich Gorianz iz Gorenje vasi, ga je toliko časa zasledoval, dokler ga ni likvidiral. V hiši aktivistke Anice Trampuž v Go- ričanah je Bar 5. novembra 1943 s skupina vosovcev padel v zasedo Gestapa. Iz sko raj brezupne situacije se je edini reš^l tako, da se je z ročnimi bombami prebil iz hiše v zavetje bližnjega gozda. Bar je dne 24. septembra 1913 vodil tudi akcijo miniranja železniške proge msd Medvodami in Mednim. Minirali so to vorni vlak, ne vedoč, da prevaža strelivo. Ob eksploziji je bila uničena vsa kompozi cija s sedemnajstimi vagoni. Barova izredna fizična kondicija in zdravje sta mu dovoljevala, da je bil ve nomer prisoten na tako obsežnem terenu kot sta Poljanska in Selška dolina vse do Medvod. Njegovi sodelavci so mu porosta težko sledili pri hitrih in oddaljenih akci jah. Zaradi tovariškega odnosa je bil pri borcih zelo priljubljen. Njegova drznost in popolno zaupanje sotovarišev pa je ve čino akcij uspešno privedla do zastavlje nih nalog in ciljev. Zanimivo je, da ie bil Bar navdušen fo- toamater. a še posebej je leta 1944 veliko fotografiral. Večkrat je uporabljal samo- sprožilec in zato so na fotografijah po gosto popolne partizanske enote z njim vred. Vendar ga je smrt presenetila in tako negativov, ki bi bili dragocena doku mentacija, ni nikjer. Bar je padel 16. feb ruarja 1945 blizu Renč. Viri Zbornik dokumentov in podatkov o NOV, VI/2 (1953) dok. 2, str. 11; dok. 130, str. 327, zap. št. 28. Zbornik dokumentov in podatkov o NOV, VI/4 (1958) dok. 144, str. 402—404. Zbornik dokumentov in podatkov o NOV, VI/5 (1960) dok 95, str. 247—251; dok. 130, str. 430 oznaka »k«, str. 431 oz naka »n« Narodnoosvobodilna vojna na Sloven skem, Ljubljana 1977, str. 197 (predzadnji odstavek). J. Vidic, Sedem krst za Ronkarjevo dru žino, Ljubljana 1977, str. 125—128 in 164 do 166 (povzeto iz poročila centralni ko misiji VOS z dne 27. 10. 1943). V. Demšar, Žrtve narodnoosvobodilne vojne iz občine Skofja Loka, Loški raz gledi 22, 1975, str. 197. V. Govekar, Kronistični zapis o Zireh in Zirovcih med osvobodilnim bojem in ljudsko revolucijo, Loški razgledi 14, 1967, str. 29 (tretji odstavek), str. 32 (peti odsta vek). Matični urad Gorenja vas, mrliška knji ga letnik 1943, str. 37: Friedrich Gorianz, ustreljen 18. 7. 1943. Podatki: Adolf Kosterov-Janez, Kranj, Suceva 12 (ustni vir); Anton Bušljeta- 232 Cveto, Ljubljana, Ul. Pohorskega bataljo na 213 (ustni vir); Viktor Osredkar-Boris, So vodenj, Javorjev dol 3 (ustni vir); Jan ko Jurca-Simon. Ziri 10 (ustni vir); Slav- V zadnjem Zborniku grosupeljske obči ne je v prevodu objavljeno, kaj je napi sal ameriški slovenski pisatelj Louis Ada mič, rojak iz grosupeljske občine, o Dražgošah v svoji med vojno izdani knji gi >-My native land« (Moja rojstna deže la).1 Z ženo Stello sta jih obiskala 1. 1932 z avtom iz Bohinja čez Rovtarico. Nanje sta se potem spominjala deset let kasneje, ko je v Ameriko prišlo poročilo o dražgo- ški bitki, ki je o partizanih govorilo še kot D gverilcih. Takole piše Adamič o svojem obisku v Dražgošah: »Poleti 1932 sva bila Stella in jaz pri Bohinjskem jezeru. Hodila sva na dolge izlete po hribovitih poteh. Neko jutro sva prečkala ozko pot med dvema vrhovoma in se spuščala v dolino, ki naju je vabila z višine. Prišla sva v vas, Dražgoše ime novano. To je bilaena od večjih slovenskih va si, imela je približno 80 hiš z okrog 450 prebivalci; stara občina; starejši kmet, ki sem ga nagovoril, naju je ponosno od peljal v cerkev in nama pokazal baročni oltar iz leta 1658. Večina vaščanov je bila revna in se je komaj prebijala. Toda vas je bila zelo pri vlačna. Rože so rastle iz loncev in škatel na oknih prijaznih hiš. Kosilo v vaški go stilni blizu cerkve je bilo dobro. In vsa kdo, ki naju je srečal, je bil presenečen, ker sva bila iz Amerike. Pogovarjal sem se z Dražgošani, ki so imeli sorodnike v Clevelandu, Pittsburgu in Iron Rangeu. Spraševali so me radovedno, ali jih po znam. Toda najprijaznejši dogodek sva doži vela, ko sva zapuščala Dražgoše. Na cesti sva srečala fantka, ki se je zaustavil pred nama, gledal naju je in se smehljal. Bil je okrog 4 leta star, krepek, rdečeličen, s čopom zlato slamnatih las in bil je poln zdravja. Imel je srajco iz domačega plat na, ki je bila še čista, in zakrpane kratke hlače do pod kolen. Svoje oguljene čevlje je na pel zaril v cestni prah.- ko Šorli. Koper, Bidovčeva 11 (ustni vir); Jože Miklavčič, Cerkno 68 'pismeni vir); lastni spomini avtorja — soborca Bara. Janko Mrovlje-Marko »Ali ni čudovit?« je vzkliknila Stella po angleško. Fantek ni razumel njenih be sedi, je pa vedel, da sva ga vesela. »Kako ti je ime?« sem ga vprašal po slovensko. »Janezek,« je odgovoril. »Ja-ne-zek,« je ponovila Stella nerodno. Džoni,« sem ji prevedel. Fantek je očividno vedel, da sva Amerikanca. »Moj stric Janez je tudi v Ameriki,« je rekel. Molče sva ga gle dala. Široko odprte plave oči so izžareva"e sonce in veselje. Neprenehoma se je ži vahno smehljal. Njegov pogled se je zaustavil na divji rožici ob robu ceste. Z okroglimi prstki je segel po njej, jo malo otresel in jo dal Stelli. Potem pa je naenkrat vzkliknil zbogom in zbežal. Ko sva se vrnila v hote! ob jezeru, je Stella dala rožico v vazico z vodo. Govo rila sva, da bova še šla v Dražgoše, toda tega nisva storila. Stella je vzela divjo rožico iz vazice in jo stisnila v knjigi. Še danes jo ima. Se celih deset let po tem srečf>nju sva se pogosto spominjala Janez ka in razmišljala, kako je z njim. Stella je rada govorila: »Sedaj mora biti star okrog šest ali osem . . . deset. . . dvanajst let.« Takole pa je napisal Adamič o spomi nih na Dražgoše, ko je iz poročil izvedel o dražgoški bitki in maščevalnem divjanju Nemcev: »Ko so spomladi 1941 nacisti in faši sti zasedli Jugoslavijo, so Nemci prišli tudi v Dražgoše. Približno 15 mesecev pozneje sem pre jel v Ameriki sporočilo, da so Nemci v začetku 1942 uničili vas Dražgoše. Dne 31. decembra 1941 proti večeru je prišla v vas precej številna četa sloven skih gverilcev, umikajoča se pred hudim mrazom v visokih hribih. Razmestili so se po vaških hišah. Vaščani so kljub strahu pred posledicami radi pomagali gveril cem. Nacistična vojska je bila razmeščena v približno 5 km oddaljeni postojanki. Ko so Nemci izvedeli, da so gverilci v vasi, so JANEZKOVA ROŽICA 233