Ureja mrcdnilki odbor — Glavni in odg. uredma Dušan Rebolj tel. 20-71, kil 25 — Tisi in klišeji CP »Go. renjski tiske Ssum GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TOVARNE GUMIJEVIH IZDELKOV SAVA KRANJ KRANJ, SOBOTA 3. OKTOBRA 1964 LETO IV V dvajsetih septembrskih delovnih dnevih po 42.2 tone izdelkov na dan S Ko smo zaključevali redakcijo današnje številke, je bil 26. sep- • tember. Žal pa smo imeli podatke o proizvodnji le do vključno • 23. v mesecu, to je za dvajset delovnih dni! Zato poročamo pač 0 o tistem, kar že vemo. Razveseljiva je ugotovitev, da smo naredili 0 v prvi.h dvajsetih delovnih dnevih tega meseca po 42.223 kilo-® gramov na dan ali kar 282 kilogramov dnevno več, kot smo pred- • videvali v planu. To obeta, da plan ne samo izpolnimo, ampak ® celo za mekaji ton prekoračimo. Na tretji strani objavljamo dia- vprašanlje, ali bomo uspeli izpol-gram, ki ponazarja izvrševanje niti oktobrski plan. Ta narekuje dnevnega in kumulativnega plana povprečno dnevno proizvodnjo v septembru. Če so bili tudi poslednji dnevi tako uspešni, se lahko nadejamo čez nekaj dni po- 43.000 kilogramov izdelkov. To je po mnenju strokovnjakov zaenkrat skrajna zgornja meja. Čez- novno povečanih osebnih dohod- njo ne bo mogoče prej, dokler ne kov. uvedemo v valjarnah štiriskupin- Ob septembrskem dvigu proiz- sko delo ali ne povečamo stroj- vodnje se nam nehote vsiljuje (Nadaljevanje na 3. strani) Zadnje novice REPUBLIŠKI SEKRETAR ZA INDUSTRIJO DRAGO DOLINŠEK OBISKAL NAŠE PODJETJE V petek, 2. oktobra je obiskal naše podjetje Drago Dolinšek, republiški sekretar za industrijo. Zanimal se je za zadnje uspehe kolektiva v dviganju produktivnosti ter za montažo novih strojev v hali za tehnične ijzdelke v obratu II. CIRIL HABE ODPOTOVAL V NEW YORK NA SVETOVNO RAZSTAVO Pretekli teden je odpotoval z letalom iz Zagreba čez Pariz v New York Ciril Habe, vodja službe za analizo trga in propagando. Ogledal si bo tamkajšnjo svetovno razstavo ter še posebej zadnje dosežke ameriških konjuktumih centrov. V SEPTEMBRU REKORDNA PROIZVODNJA V septembru narejenih 1.124,8 tone gumenih izdelkov pomeni absolutni mesečni rekord našega podjetja. V 26 delovnih dnevih smo mesečni plan 1.090,5 tone prekoračili za 3,15 odstotka. To pomeni, da smo naredili v enem dnevu povprečno 43,27 tone izdelkov. S tem smo tudi že izpolnili 72,3 odstotka letnega plana. Povprečni osebni dohodki v kranlskih industrijskih podjetjih ® Po podatkih, ki jih redno ® dobivamo iz oddelka za gospo-® darstvo občinske skupščine ® Kranj, so se povprečni osebni ® dohodki v kranjski industriji ® v letošnjih prvih sedmih me-0 secih povečali v primerjavi z ® istim obdobjem lanskega leta 0 za 18,8 odstotka. Sedaj znašajo O kurjačih v naši kotlarni doslej še nismo pisali. Zato smo se odločili pripraviti do naslednje številke časopsa krajšo reportažo. Iz nje boste zvedeli za njihove uspehe, težave in želje... Saj veste, le kdo jih danes nima? V redno in načrtno izobraževanje je vključenih 211 štipendistov, učencev in članov našega kolektiva V petek, 25. septembra je bil v delavskem domu v Kranju redni letni sestanek štipendistov naše tovarne. Običaj je, da se najmanj enkrat na leto sestadejo vsi štipedisti zaradi dogovorov o poteku im uspehih šolanja ter načinu štipendiranja. Ob tej priliki tudi dokončno sklenejo pogodbo o podelitvi novih štipendij, ki jiih je po razpisu im izboru odobrila kadrovska komisija delavskega sveta podjetja. Letošnjega sestanka se je ude- pridobivanje potrebnih strokovnih ležilo 38 od 42 povabljenih šti- kadrov. Organizaaijsko-kadmvska pendistov. Najprej so poslušali služba je namreč izvajala v zad-poročilo o poteku in uspehih šo- njih letih več oblik strokovngea lanja, nato pa informacije o reži- izobraževanja in usposabljanja, mu štipendiranja in pogojih za- da bi na ta način zagotovila iz-poslovanja ter strokovnega uspo- vore za pridobivanje in) zaposlo-sabljanja v našem podjetju. Poro- vanje strokovnih kadrov, ki bodo čilo o poteku in uspehihl šolanja v bodoče potrebni zaradi rekon-je zajelo vse štipendiste podjetja, stmkcije podjetja. Take oblike Na ta način so se redni štipendi- so; redno šolanje mladine s podesti seznanili o prizadevanjih to- Ijeno štipendijo, izredno šolanje vame »SAVA« in o možnostih, ki zaposlenih s podeljeno delno šti-so tovarni na voljo za šolanje in pendijo (vpisnine, šolnine, štud. dopusti), s šolanjem mladine ali za- ▲ Pregled povprečnih osebnih i-a- - , . . . _ _ poslenih v gumarskem izobraže- dohodkov od januarja do IZ D60gr31SK6 Ir90VlllB 113111 PISGIO ■ ■ ■ vatnem centru in oblike strokov-....... nega izpopolnjevanja zaposlenih julija letos v kranjskih industrijskih podjetjih še povprečne osebne dtohadke za isto obdobje lanskega leta ter odstotke, za katere so se osebni dohodki v posameznih delovnih organizacijah letos povečali: Elek-tro Kranj 44.158 — 1!7,4, Sava (Nadaljevanje na 3. strani) ivtl3din3 spoznsvs svoio vlogo . . 0 Prve septembrske dni smo prejeli iz Beograda pismo. Poslali so (seminarji, tečaji, prakse, speci-® ga iz tamkajšnje naše prodajalne na Knez Mihailovi ulici. Zaradi alizacije. ® zanimivosti ga v največjem delu objavljamo. Izpustili smo le r>ane • 0 odstavek, v katerem nam sporočajo nekatere zadeve o niconski s imamo- ® razsvetljavi in prevzemu novih skladiščnih prostorov. Pismo smo ® rednih štipendistov (fa- 0 seveda prevedli v slovenščino! kuiteta za naravoslovje in tehno- T , , v , , , , _ logijo, tehniška šola za kemijsko Iz poslanega obračuna za pre- lovili, da nismo naredili taksne- stroko, fakulteta za strojništvo tekli mesec avgust ste lahko ugo- ga prometa kot v juliju. Lahko tehniška šola za strojno stroko,' pa ste tudi ugotovili, da smo do- fakulteta za gradbeništvo, ekonom-bcli dosti manj blaga. Prodail smo ska fakulteta, ekonomska srednja skupno za 33,771.500 dinarjev, bla- šola); T„ ga pa prejeli le za 33.262.855 dinar- _ . . _ _ . . . Kratko obdobje nas loči odred- Da se nahajamo v predlkongres- jev. No kliub temu smo prodainii - F. zaP°slenih- J11 se izredno ® namreč 38.834 dmarjev, lani pa letne mladinske konference, ki ni razpravi in aktivnosti, je vse- plan .izpolnili ter ga celo presegli. solaj° (diplomski študij na fa-i V .lstem OKlt>bju le Je dokaj uspela analizirati dose- kakor dokazala tudi mladina. Ce Ce pa bi imeli dovolj blaga, peh 1ku.t.cti za naravosiovje in tehnio- ® .718 dmarjev. dailJ'e pomanjkljivosti našega de- pogledamo samo vsebinsko plat tem tudi v prometu ne bi zaosta- ^J0, prva stopnja fakultete za Ker je v gospodarstvu kranjske la, obenem pa nakazati nekatere mladinske konference, postane M za julijem. strojništvo m elektrotehniko, viš- občrne zaposlenih skupno 17 tisoč najaktualnejše naloge v bližnji kmalu jasno, da je mladina za- Povpraševanje kupcev po blagu tennisko-yamostna šola, višja ljudi, v industriji pa 11.591 ali prihodnosti. čela spoznavati svoje mesto in se je bilo tudi v tem mesecu veliko, sola za pomične vede,, višja sola več kot 68 odstotkov, objavljamo sistematično vključevati v proces žal pa nam je primanjkovalo iz- za soc,alna delavce, višja upravna na zgornjem diagramu pregled V teh blokih čakajo gradbin- samoupravljanja ter nadaljnjega delkov, za katere že veste in ki tehniska sola za s11"0!™® str°- povprečnih osebnih dohodkov v • • ’ Vr''" obdobju od januarja do julija letos za vsa kranjska industrijska podjetja. Za primerjavo navajamo briga! ci ter obrtniki in zavlačujejo razvoja. jih stalno zahtevamo po telefonu, dograditev, kot da so jim Očitno je, da referat im razpra- pismeno In ustmeno. Med njimi bodoči stanovalci deveta ve niso več enostranske, to je, da so zlasti pnevmatike. obravnavajo probleme le skozi Potrošniki se pritožujejo, da je prizmo' mladine. Konferenca je naš reklamacijski postopek pre-nakazala vprašanja in probleme, počasen in da morajo čakati pre-ki zadevajo celoten kolektiv. Da cej časa, predno je neka rekla-prav proizvodnjo tarejo vsestran- maoija rešena. Posebno počasen skl problemi, se je odrazilo itu- je ta postopek za ležalne blazine, di na Ikonferemci. Veliko predlo- Zadnje čase dobivamo avtomo-gov in pripomb pa je bilo o bilske zračnice za osebne in to-vključevanju mladine v samo- vorne avtomobile v zabojih. Ti so (Nadaljevanje na 2. strani) (Nadaljevanje na 3. strani) V 12 dneh smo nsredili za Msroko 5.000 metrov transportnih trakov 0 Konec meseca avgusta čn v začetku meseca septembra je rota-0 cijska preša roto-ciir vulkaniizirala transportne trakove za Ma-0 roko. Naredili so 25 transportnih trakov po 200 metrov dolge 0 ali v skupni dolžini kar 5.000 metrov. 0 V sredo, 26. avgusta so začeli z izdelavo prvega transportnega 0 traku. Le tri dni zatem pa je oddelek rotacijskih preš dal na ® skladišče gotovih izdelkov že prvi trak za prijateljsko deželo ® Maroko. Zadnjič trak so končali v torek, 8. septembra. Da bi kaj več zvedeli za delo trebno suho blago, da se pred in probleme, ki so jih imeli pri gumiranjem izognemo pogostim izdelavi trakov, sem povprašal še- napakam zaradi separacij, to je fa ekonomske enote Toneta Orna- odstopanja vložkov. To smo opa-na. Rad se je odzval ter med žili tudi pri trakovih, ki smo jih drugim tudi povedal: »Za izde- delali za Maroko, lavo dobrih trakov je nujno po- (Nadaljevanje na 2. strani) ko); (Nadaljevanje na 4. strani) V tej številki obiavliamo še na 2. strani: 0 NA ROB — Srečanje na tovarniškem dvorišču 0 TAKŠNI SMO — Ali bi ne bilo dobro prenehati s takim delom? 0 Moje d elo v proizvodnji mi bo koristilo na 3. strani: ® Ali lahko mladina računa na drugo nagrado v tekmovat nju za povečanje produktivnosti? 0 IZPOD PERESA NAŠIH UPOKOJENCEV ® OSEBNE ZANIMIVOSTI 0 PIŠEJO NAM IZ JLA na 4. strani: 0 Nagradna križanka iz »SOP ® Izžrebani so bili 0 ŠPORT — Kako smo kegljači osvojili v Zagrebu dva pokala Mladina spoznava svojo vlogo . . . (Nadaljevanje s 1. strani) upravljanj e in izpopoitnj evamj e samega sistema s a: m> tt p r a \ 1 j an-j a. Največ govornikov je spregovorilo o gospodarjenju in povečanju produktivnosti dela v pogojih 42-umega delovnega tedna. »Zaslediti ni nobenih bistvenih sprememb v okviru priprave dela«, je naglasil Jože Vrtačnik. »Še vedno prihaja do istih pomanjkljivosti, ki so značilne za preteklo obdobje. Prav tako bi se dalo marsikaj spremeniti na področju organizacije dela v ekonomskih enotah, če hočemo dose- . či večjo produktivnost, boljšo^^ kvaliteto izdelkov, racionalnejše izkoriščanje strojnega parka in delovnega časa ter...« Jože Vrtačnik je potem nadaljeval: »Glede tehnoloških postop- jenje in delavsko samoupravlja-kov in uvajanja bolj serijske pro- inje je postal Jože Čopek, pred-izvodnje ter prihranka materiala seidnik komisije za produktivnost smo vse premalo storili, da bi dela Jože Antolin in predsednik zadovoljili potrebe zadanega cilja, komisije za šport in rekreacijo Tu pa mislim, da je tudi disci- jože Bukovšek Jože Vrtačnik je prevzel v novem komiteju mladinske organizacije dolžnost predsednika ideološko-politične komisije plina zelo važna, kajti točno prihajanje na delo in odhajanje Z dela so važni za racionalno izkoriščanje strojnega panka in delovnega časa...« Kar se tiče aiktivnosti in dela aktivov v ekonomskih enotah, pa je sprejeta že začeta metoda dela. Za' vsak aktiv je zadolžen en član komiteja. Sejam komite- ™ »"A sodelovalo v razpravi. Njihove predloge so na konferenci vnesli tudi v zaključke. sedniki aktivov. Ker je bila že na konferenci poudarjena potreba po večjem Po konferenci se je novoizvo- sodelovanju mladinske onganiza Ijeno' vodstvo mladinske onganiza- clJe z ostalimi drožfomo-poiiticni-cije že sestalo. Na prvi seji no- mi organizacijami, ue prišlo do voizvoljenega tovarniškega komi- laraza [to vprašanje tudi na seji tej a soi najprej izvolili predsed- komitej a. To zelo> aktualino vpra-mika — 'si razdelili delovne na- sanje so dmge organizacije vzele loge in poitem načelno pogovorili precej resno. Tako so na primer O' programu dela. Za novega pred- nfl seji TK ZK med dm- sednika je bil izvoljen Toni Hor- S™ razpravljali tudi o nadalj-vat, za sekretarja Mirko Požar, za hjem sodelovanju z mlaidinsko blagajnika Marjan Mrak, za pred- organizacijo in sprejeli ustrezne sednika kluba mladih proizvajal- zaključke. cev Roman- Jugovič, predsednika O samem programu dela mla-ideološko-poJitične komisije Jo- d inske organizacije pa bomo kaj že Vrtačnik, za predsednika kul- več povedali v prihodnji števil-turne komisije Ciril Dominko, ki. Predsednik komisije za gospodar- MIODRAG MILIVOJEVIČ V torek, 29. septembra je zasedal delavski svet podjetja in sprejel ® Na torkovem tretjem rednem zasedanju delavskega sveta podjetja, • ki je bilo minuli teden, so sprejeli nekaj pomembnejših sklepov. • Potrdili so poročilo o poslovnem uspehu trgovske mreže, poslovnik • arbitražne komisije, dopolnili pravilnik časopisa »Sava«, potrdili • predlagano in izpopolnjeno kategorizacijo delovnih mest ter spre- • jeli predloge finančne kontrole za odpis osnovnih sredstev. Ker je trgovska mreža v prvem sta, M pogodbeno pripravljajo od polletju dosegla precejšnje pro- tedna do tedna določeno -gradivo daj ne uspehe, je delavski svet za objavo. Komisija za katego-sklenil, naj se kolektivu te enote rizacijo delovnih mest je zadnjič izplača po obstoječih merilih na- pregledala vse pritožbe na 'kate-grajevanja ustvarjeni presežek gorizacijo delovnih mest. Po te-osebnlh dohodkov. Z novim po- meljiti analizi jie umestne pred-slovnikom je dokončno urejeno loge upoštevala in jih predlagala poslovanje arbitrane komisije, saj delavskemu svetu v potrditev, so določene njene pristojnosti. Z Več o tretjem rednem zased-a-dopolnitvijo -pravilnika našega li- tiju delavskega sveta lahko presta deluje poleg urednilškega od- berete v enem izmed prihodnjih bora še redakcijski odbor, v ka- »Informatorjev«, ki bo izšel takoj, teram so najrednejši sodelavci li- ko bo zapisnik narejen! V 12 dneh smo naredili za Maroko 5.000 metrov transportnih trakov (Nadaljevanje s 1. strani) Potem je vodja enote povedal Pri frikcioniranju blaga ali iz- še, da je naročal debelino trans-polnjevanju tkaninske mreže z portnih trakov, za katero imamo zmesjo na kalaiUdru v valjarni II dovolj robnikov -in je bila mož-bo treba bolj paziti, da bo zmes ™st za dvojno vulkanizacijo. V prebjijala tkanino. To nas zelo bodoče bo treba nabaviti tudi ovira pri izdelavi trakov, pred- ostale dimenzije robnikov, da vsem pa takrat, ko vulkan-iziramo nam to ne bo delalo skrbi, po dva trakova hkrati. Blago je — Po pregledu vulkaniziranih treba gumirati res na nizkih va- tra]cov so se na nekaterih poja-Ij-ih, vendar je kalander tako za- viIe tu napake. To smo seden, da je nemogoče čakati. .5, .. . . -on Sčasoma bomo morali tudi na tudl pričakovali, saj je 200 metrov podrobnosti paziti, kar vpliva na ^ar lepa dolžina traku. Take in kvaliteto končnega transportnega podobne napake so se pokazale traku«. pri izdelavi trakov za Maroko, Potem je tov. Omam nadaljeval: vendar so jih s skupniimi močmi »Blago naj bo točne širine. Za to reševali sproti in omogočili, da bo morala poskrbeti nabava pri smo v dvanajstih dneh naredili nakupu. Če je blago širše od Vso naročeno količino. Vsekakor dvojn|e širine traku, nam gre pre- pa Bil kolektiv rotacijskih preš več blaga v odpadek in s tem de- ze,0 zadovo|j če se bi trans_ lamo škodo samim sebi. Srečanje na tovarniškem dvorišču Srečata se na bo-varnič-kem dvo-riščtj polž in deževnik. Kar precej časa je preteklo, odkar sta bila zadnjič skupaj. Zato ni tdno, če se raavije med njima razgovor. Deževnik: »Ti, kaj pa letos delavst« Polž: »Stažiram!« Deževnik: »Uradno?« Polž: »Ne, čisto osebno! Kaj .pa ti letos delaš?« Deževnik: »Na napakah se učim!« Polž: »Se vedno?« Deževnik: »Da, že petnajst let!« Ko sta spet vsak na svojem koncu tovarne, premišljujeta. »Ha, lahko je njemu,« si misli deževnik. »Nobenih zadolžitev ni- Tudi materiala nam vedno primanjkuje. Valjamo moramo stalno prositi, če hočemo, da nam gumira blago ali povlečejo oblogo. Tudi mikser je bil prezaseden, saj smo rabili več materiala kot običajno, ker smo vulkanizirali dvojno širino. Maroko je namreč naročal 50 centimetrov široke trakove, zato nam je bila omogočena dvojna vulkanizaoija. V kolikor bomo še delali take trakove, bi nujno rabili pri konfekciji dodatnega delavca. V času, ko smo delali trakove za Maroko, smo si izposojali delavca v prevleki valjev, včasih pa je priskočil na pomoč tudi učenec poklicne gumarske šole. Takole je potekala proizvod- portni trakovi dobro obnesli. ALOJZ ZALAR ma . .!«. Polž pa žalosten vzdihuje: »Kako prijetno mu je! Krivca pač ni moč nikdar odkriti ..!« In ker ima vsaka basen svoj poduk, mora imeti tudi ta kakšne-i. Upam, da ste ga našli. Če ne, vam ga zaupam: NE ZADOL-2UIMO DRUG DRUGEGA — NA NAPAKAH SE UČIMO! Ali bi ne bilo a dobro prenehati f s takim delom Res! Takšni smo, kot se vidimo na spodnji fotografiji! Tak in podoben prizor lahko vidite vsaik dan- poleg diagonalnega stroja v prvem nadstropju v obratu I. Delovno mesto je ograjeno, da ljudje ne bi raznašali blaga po tovarni, kot se je to že dogajalo. To ovojno blago je iz vseh ekonomskih enot obrata I. V zamreženem prostoru ga navijejo na lesene cevke in nato dovažajo k štirivaljčnemu kalan-dru. Razumljivo je, da delajo na delovnih mestih tovariši po učinku in streme, da je njihov čas za odvijanje plaščev iz -blaga čim krajši. Pri tem pa pozabljamo, da sta prav tako važm-a disciplina im red. Popoldan ali ponoči namečejo blago pred vrata tako, da mora zjutraj delavec najprej blago odmetati, da -pride do -svojega delovnega mesta. Če si natančno ogledate fotografijo, boste ugotovili', kako je blago nja^ 5000 metrov^ transportnih razmetano im da so konci blaga zmedeni in da ležijo daleč d mg od dragega, da marsikdo vrže blago kar čez zamreženo pregrado! S takim ravnanjem povzročamo nepotrebno delo drugemu delavcu ter mu zmanjšamo delovni učinek. Kaj mislite, ali bi ne bilo dobro prenehati s takim »redom«. Kaj, če bi vsi tisti, ki nosijo blago, tega lepo zlagali, saj je vendar blago naše im ne tuje!? Kako si morete zamisliti kaj takega doma, pred vrati v klet ali drvarnico? Prav gotovo ne delate tako, kajiti kmalu bi vam morali delavci ali sosedje narediti red! V tovarni bomo morali poskrbeti za red in či-stočo sami! trakov za Maroko Napravo za rezanje konfekcio-niranega traku na polovico bi bilo potrebno tudi preurediti. Morala bi nam omogočiti točno rezanje traku na polovico, kljub temu, da rji skonfencioniran z ravnimi robovi. Tudi robne trakove, ki jih rabimo pri prerezovanju, bi bilo potrebno preurediti. Ti naj bi nam omogočili boljše im točne j še polaganje na rob transportnega traku.« Takle nered povzročajo nekateri delavci iz pnevmatikarne II Zapiski z dijakove počitniške prakse Moje delo v proizvodnji mi bo koristilo Šolska reforma je uvedla v -izobraževanje na gimnazijah že mnogo novosti. Najmovejša in morda tudi majsmotmejša je poučevanje tehničnih predmetov z usmeritvijo ma kemijsko, elektro in kovinsko smer. Tako bodo mogli dijaki srednjih splošno-izobraževalnih šol -poleg tradicionalnega razporejanja svojih interesov na številne posamezne predmete -po svoje nagnjenju usmeriti svoje zanimanje tudi ma enega samega, seveda le v relativni smeri. Letos je ta novi postopek izvajanja učnega programa sicer še v mejah preizkušanja, vendar -sodeč po vnemi dijakov, uspeh ne bo izostal. Da ne bi vse skupaj os,balo le gola teorija, so dijaki marali na prakso v tovarne tiste stroke, za katero so se pač posamezniki odločili. V štirinajstih delovnih dneh — kakor določa učni načrt — so imeli priložnost pobliže seznaniti se s predmetom svojega zanimanja, s težavami in prijetnostmi v zvezi z njim. Pa ne samo to: sredrtje-š'alci so se vključili v proizvodnjo in tako stopili v proizvodni odnos, v odnos do dela samega in v odnos do sodelavcev, Postali so proizva- jalci in abču-tili zadovoljstvo ob opravljenem delu. Teorijo, ki so si jo nabrali v šoli, so združili s prakso v produkciji. Seveda so jim pri tem pcamagali strokovnjaki, jim tovariško svetovali in sik vpeljevali v delovni proces. Po pričakovanju se je večina fantov odločila za elektro in kovinsko stroko, v kemijski stroki pa so prevladala dekleta. Tako si je na od skupin, bi štejejo sicer po deset praktikantov, zaželela bliže spoznatj proizvodnjo v tovarni gumijevih izdelkov SAVA. Naša skupina je bila nekoliko večja in štela enajst dijakov, ki pa smo se pozneje razdeiiK na štiri podskupine. Vsaka podskupina je imela svojega inštruktorja, ki jo je vodil pri delu in svetoval pri delovnih operacijah. Na delovnih mestih smo- se menjavali vsake tri dni. Pred začetkom prakse smo si ogledali oiba obrata tovarne SAVA in tako v grobem spoznali celoten proizvodni potek proizvodnje. Podrobneje pa smo si ogledali in tudi sodelovali pri delu v valjarni, stiskami, cevarni in končno tri dni tudi v laboratoriju. Z zartlmanm smo sodelovali pri delu v vseh štirih oddelkih. Ne vemo sicer, kolikšen je bil naš delež pii proizvodnji; a trudi-li smo se vendarle, da bi bil čim večji. Za nas same je bila to vsekakor precejšnja prdakhev, kajti nekateri so bili tokrat prvič v večjem industrijskem -obratu. Pa tudi -tisti, ki že poznamo dobre in slabe strani tovarniškega dela, smo z občudovanjem -opazovali požrtvovalnost delavcev, ki vlagajo svoje napore v delo in se trudijo za porast proizvodnje. Pri tem prebijejo pol dneva v tovarni, proč -od svojih domov. Osem ur pa jim zaradi dela v tovarniškem -ok-oliu in skupnega prizadevanja za izpolnitev plana vseeno hitro mine. Čeprav je delo sedaj še združeno s prenekaterimi težavami in neprijetnostma, delavci vendarle ne izgubljajo poguma. Nasprotno: prav to jih vzpodbuja k čim hitrejšemu odpiranju perspektiv, katerih delovnemu \kaleJabivu »Save« ne manjka. Iz podjetja smo -odnesli dobre vtise in n-i nam žal časa, ki smo ga prebili v tem prijetnem okolju. SONJA ZUPAN Ali lahko mladina računa na • drugo nagrado v tekmovanju f za povečanje produktivnosti ■ Ko že pišem o mladinski letni konferenci, me je zanimalo, kako misli novo vodstvo organizacije uresničiti njene pomembne zaklučke. Zato sem se obrnil na novega predsednika TK ZMS »Sava« tovariša Toneta Horvata in ga najprej povprašal za njegovo mnenje o sami mladinski konferenci. »Znano je,« je pripovedoval To- bomo sestavljali tudi kratkoročne V dvanajstih sep-tembcrskih delovnih dnevih po 42,2 tone izdelkov na dan (Nadaljevanje s 1. strani) nih kapacitet z namestitvijo novih strojev. Ker vas utegne zanimati, kako so do vključno 23. septembra izpolnile svoje planske obveznosti posamezne ekonomske enote, ob- Gibanje proizvodnje v mese-cu septembru —" javljamo še poseben pregled. V njem prikazujemo delež vsake note v celotntem septembrskem planu po količini predvidenih izdelkov ter odstotek, ki kaže, koliki del mesečnega plana je vsaka enota že izpolnila. Za orientacijo niaj povemo, da pomenijo vrednosti nad 76,99 % preseganje plana, pod to vrednostjo pa zaostajanje za planom! 18o Ifio 14o 12o ta > loo ct) a n m 8o r—\ Oi > 6o W 40 > N ... ■H ^0 dan v tednu T SP S P S P SP S JE /N A IZ / D VR ŠI — — - — — — — — — — TE V~ / V / N < / \ A /, 4 •^1 pl an =] oc %■ / t \ V / \ Z /KUMULATIVNA IZVRŠITE / r f* delovni dan m Horvat, »da je naš kolektiv pred zelo pomemonimi nalogami. Nova reorganizacija v poajetju zahteva temeljite analize in ustrezne ukrepe, da dosežemo sodobnejši način organizacije dela. V tej so šele realne možnosti za povečajte proizvodnje in produktivnosti dela. Statut podjetja omogoča večje vključevanje članov Kolektiva v gospodarjenje in upravljanje, kar je vsekakor pogoj za nadaljnjo decentralizacijo upravljanja. Ta vprašanja so tudi ganizacij. Zato menim, da je letošnja konferenca ena izmed najboljših v zadnjem obdobju in da je v večini primerov zajela vsa bistvena vprašanja. Vendar se mi zdi, da bi bile lahko nekatere razprave bolj direktne, da bi konjkretno nakazale poleg problema še rešitev in izhajale iz dejanskega stanja. Toda vse to opravičuje prekinjena tradicija pisanih razprav, saj je večina govornikov prosto razpravljala. Torej, če lahko povzamemo bistvo problematike trenutnega stanja bodisi organizacije dela ali pa same proizvodnje, menim, da je konferenca samokritično ocenila in delno nakazala tudi rešitev. To je razvidno iz samih zaključkov konference. Zanimanje strokovnih sodelavcev za delo mladine pa je tudi precejšnje, kar je razvidno iz njihove udeležbe na konferenci. Seveda pa to ne velja za vodje proizvodnih eekonom-skih enot, ki tinajo največ dela z mladino! Tudi mladina je spremljala letošnje dogodke s posebnim zanimanjem, saj je bila udeležba na konferenci najboljša v zadnjih letih.« »Če se ne motim, si tudi ti sodeloval v komisiji Za zaključke in to celo kot predsednik,« sem se zanimal. »Glede na pestrost vprašanj, ki so bila nakazana v referatu in razpravi, ste vključili vsa ta vprašanja v same zaključke in kako bo novo vodstvo organizacije ZMS le-te v prihodnjem obdobju tudi uresničevala? Vsekakor bosta zanimiva sama metoda in koncept dela ZK ZMS.« »Glede na to, da je bilo v referatu, poročilu 4n razpravi precej vprašanj, ki zadevajo nadaljnje delo naše organizacije, je imela komisija za zaključke res težko delo. Kljub temu pa smo skušah pri sestavi zaključkov zajeti vsa bistvena vprašanja, ki nam bodo napotilo za nadaljnje delo. Naglasiti moram, da so vsi zaključki načelnega zriačaja, kajti konkretnih res mi bilo mogoče narediti. Ampak nič za to! Naloga komiteja bo tohko večja, če hoče uspešno uresničiti zadaiie naloge. Po konferenci se je novoizvoljeni komite že sestal. Preden smo programe za dva do tri mesece. Tl bodo sloneli h(a nalogah posameznih komisij. Prav tako bomo poskrbeli za samokontrolo dela in izvajanja posameznih za-(Nadaljevanje na 4. strani) ► Novi predsednik tovarni- škega komiteja ZMS »Sava« Toni Horvat Delež Izvrš. EE v «/o v o/o Valjarna — 88,35 Stiskama 9,14 82,81 Premazovabiiica 4,68 83,31 Pnevmatikama I 12,36 73,75 Tehnič. izdelki 6,24 75,01 Rotacijske preše 5,71 94,00 Prevleke valjev 0,71 43,22 Pnevmatik. II 55,58 75,83 Konfek. Vrhnika 1,97 62,81 SKUPAJ 100,00 77,50 Še enkrat o izletu v Piran in Pulo Kakor vidite, so bile valjarna, stiskama, premazovalnica in rotacijske preše nad planom, pnevmatikama I, tehnični izdelki, prevlek valjev, pnevmatikama II in konfekcija Vrhnika pa pod planom. DUŠAN REBOLJ Iz beograjske trgovine nam pišejo (Nadaljevanje s 1. strani) zalagate s primernimi količinami, zelo težki ain neprimerni za p reto- dokler se tržišče z njimi ne nasiti varjanje in prenašanje. Zato ni in dokler ne preneha panika, ki čudno, če se ob takih prilikah hi- sicer povečuje potrošnjo, tro poškodujejo, razbijejo ter zato v ’'1' tudi zračnice mažejo. Predlagamo, da bi zračnice paketirali v vrečah! Za prevoz embalaže veljajo sedaj zelo visoke cene, zato je prevoz enega lesenega zaboja iz Beograda v Kranj, čeprav je prazen, precej drag. K temu je treba dodati še znesek, ki ga moramo plačati nosačem za prevoz in nakladanje na železniški postaji, potem lahko sami presodite, ali se sploh splača vračati zaboje v Kranj. Zato predlagamo, da naredite takoj vse potrebno in uvedete pošiljanje blaga v lesenih kartonih, vrečah, ali na kak drug način, samo ne v zabojih! Iz Kranja dobivamo blago obi-čaJn:o med 1. in 10. v mesecu. Takrat dobivamo tudi avtomobilske plašče. Mi kupcem vedno obl j ubijamo, da dobimo avtoplašče takoj po prvem v mesecu, žal pa se dobava zavleče tudi do sredine meseca! Obljubljamo vse iskane dimenzije. Kupci čakajo. In ko pride blago, ostajajo nekateri razočarani, ker njim odgovarjajočih dimenzij med pošiljko ni. Zato bi nam najbolj odgovarjalo, če bi nam vedno pred koncem meseca javili, kakšne dimenzije in v kakšnih količinah nam boste v naslednjem mesecu poslali! Izrabljamo to priložnost in vas pre‘d .=« ** srR&nSFtrfK da izdelujemo to blago samo mi. Zato je povpraševanje veliko. Ker so razmeroma dragi, menimo, da se jih splača izdelovati v večjih količinah. To so v glavnem naši sedanji problemi. Tovariško vas pozdravljamo! Prodajalna »SAVA« Beograd kakšne težave imamo s tesnili za EKONOM lonce. Razumeli ste nas in nam poslali 200 kosov. Naj lepše se vam za to zahvaljujemo in vas prosimo, da nas od časa do časa Povprečni osebni dohodki v kranjskih industrijskih podjetjih (Nadaljevanje s 1. strani) 34.008 — 37,11, Gorenjski tisk 39.686 — 16,9, TOSO 38.896 — 20,0, Kovinar 45.094 —■ 2,71, Standard 35.131 — 31,2!, Exoterm 43.888 — 3,7, IBI 31.158 — 37,8!, Planika 33.218 — 18,0, Iskra 34.736 — 12,7, Kranjske opekarne 28.080 — 28,7, LIK 28.725 — 21,6, Tekstilindius 29.370 — 14,7. Kakor vidite, so se povprečno osebni dohodki najbolj povečali v Standardu, Savi, Kranjskih opekarnah, TOSO itd. V istem oibddb- Knez MihaSlova 47 f. V 11/12. številki tovarniškega časopisa je bil objavljen članek pod naslovom »Upokojenci, predlagajte nam izlet, ki ga pripravljamo' za vas!« V članku so bile navedene tri variante s pripombo, d!a maj obkrožimo tisto, ki mam je najbolj všeč. Večina upokojencev ise mas je odločilo za prvo varianto, in to za mlatijo Kranj — Ljubljana — Postojna — Koper — Piran — Rovinj — Puila — Opatija — Rijeka — Postojna — Ljubljana — Kranj. Naš izlet je trajal dva 'dni. Izpred obrata I smo krenili 14. septembra ob 6. uri zjutraj. Ker se nas je večina odločila za prvo varianto, smo se peljali kar z dvema avtobusoma. Vožnja je bila zelo udobna, vreme pa nam kot nalašč naklonjeno. Prvi naš postanek je bil v Postojni. Tam smo se malo okrepčali. Po polurnem počitku smo nadaljevali pot proti Kopru. Ko je bil naš orjaški Nanos za nami, smo se začeli bližati morju in velikemu pristanišču v Kopm. Da nam je ostalo vse to še' bolj v spominu, nam je prijazni šofer avtobusa po zvočniku pojasnil vse zanimivosti mesta, opisal, kateri glavni objekti se nahajajo v tem mestu, katere tovarne, kaj v njih proizvajajo' in tako dalje. Vsi upokojenci smo mu bili za to zelo hvaležni. V Kopira se nismo ustavili, pač pa smo se ustavili v Piranu, kjer smo imeli dobro pripravljeno kosilo in se zadržali dve uri. Nato smo se odpeljali v Rovinj, kjer smo večerjali, prenočili, drugi dan zjutraj zajtrkovali in se odpeljali proti Puli. Ogledali smo si zanimivosti mesta. Areno in ladjedelnico. Iz Pule ismo odnesli še posebne vtise. Vse nam je bilo tako zanimivo kot še nikoli. Bili smo vsi kot ena družina. Med nami je vladalo razpoloženje in zadovoljstvo. C as je prehitr mineval. Kreniti smo morali nazaj. Med potjo smo se ustavili na Vrhniki in v neki vasi blizu Pivke. Tam smo se zopet ustavili, se okrepčali ter si pripovedovali vtise s tako lepega in lepo organiziranega izleta. Vsi udeleženci tega izleta se najlepše zahvaljujemo kolektivu, ki nam je s svojim trudom pomagal, da smo preživeli nepopisno lep dvodnevni izlet. Najiepiša hvala za ves trud in prizadevanje članu samoupravnih organov Mirku Klemencu, ki je vodil naš izlet. Želimo Vam še mnogo uspehov pri nadaljnjem idolu in izpolnjevanju zadanih nalog. Udeleženec izleta JOŽE PELOL Izvolili posameznike za določena ju lanskega leta je bilo naše pod- področja, smo se zmenili za nadaljnji program in obseg dela. Pni tem smo ukinili dve komisiji, ki nista imeli ustreznega koncepta dela. Glede nadaljnjega programa pa moram reči, da bo malce drugačen, kot je bil dosedanji. Razlika je v tem, da bomo sestavili na podlagi zaključkov konference akcijski program za celo leto. V okviru tega programa pa jetje v povprečnem mesečnem osebnem dohodku na osmem mestu, letos pa smo povzpeli na drugo mesto. To je prav gotovo precejšen vzpon, h kateremu je pri- Iz Zemunika pri Zadru nam je pisal Tone Paušer, ki služi tam kadrovski rok. Takole pravi: Uredništvu! Spodbudil me je Vaš članek, ki ste -ga abjamli tudi za nas vojake. Zato se Vam oglašam s par vrsticami. Vas časoiois še vedno prejemam, pa čeprav z malo zamude, saj do zdaj niste imeli mojega točnega naslova. Časopisa sem vedno vesel in ga prečkam do zadnje besede, pomogel sleherni' član [kolektiva, saj me zanima vse, kar je pri vas Upamo, da s tem še nismo rekli v tovarni in v Kranju novega. poslednje besede in da bomo do Komaj že čakam, kdaj bom konca tega leta povprečni osebni lahko odložil vojaško suknjo. Ta-dohodek dvignili do 50.000 dinar- krat si želim, da bi se lahko zapet jev!? pri Vaj' zaposlil. Priložil sem Vam karikaturo iz vojaškega življenja. Morda Vas bodo zanimale. To je moje delo v prostem času! Tovariško Vas pozdravljam in Vam še želim mnogo uspehov! Tone Paušer, V. P. 1838-12 Zemumk pri Zadru Dragi Tonček! Najlepša hvala za skromno, a zainimivo' pisemce. Kakor vidiš, ga v celoti objavljam. In ne samo to! Tvoja karikatura iz vojaškega življenja s podpisom »Na vežbi« mi je bila tako všeč, da bo našla prostor v časopisu! Toliko za danes in oglasi se še kaj! Urednik E? ZAPOSLILI SO SE V času od L do 10. septembra so se zaposlili v našem podjetju naslednji, sodelavci: Marjan Golob, Janez Gorjanc, Peter Snedec, Janez Marko in Branko Galjot — vajenci v električni in ključavni-čarki stroki, Anton Košnjek — tehitalec kavčuka, Jože Jerančič in Franc Ješe — pomožna konfek-cionerja potniških avtoplaščev, Štefan Tomc in Jože Hvasti — sestavi jalca hlačnic, Mirko Pe-st'0'tnik in Vinko Hafner — pre-mazovalec protektorja, Alojz Ja-kobčič — konfektioner tovornih plaščev, Anton Omejc — pom. delavec na dvovalju pod mikser-jem GK-100, Friderik Pregelj — pom. delavec na dvovaljčnem ka-lamdnu. Franc Žumer — pom. delavec pri trovaljčnem kalandm. Matevž Meglič — pomočnik pri vulkanizaoiji transportnih trakov, Leon Lebar —• izvilačevalec ogrevalih duš, Jernej Mali — električar II, Frančiška Bajt — previ-jalka žice, Branislava Brunskole, Ljudmila Andrej ašič, Bernarda Bajec to Katarina Šober — kore-spondenti, Marija Rotar — administrator informiranja, Božena Satler — knjižničarka, Zdenka Ulčar — industrijska oblikovalka, Nadja Mankim, inž. kemije — razvojni tehnolog za prežame izdelke, Mirko Pavlovič — strokovni vodja inženiring grupe in Matija Miklavčič — vzgojitelj v gumarski šoli. Vsem novim članom kolektiva želimo mnogo delovnih uspehov in osebnega zadovoljstva v novem okolju! ZAPUSTILI SO NAS V času od l. do 10. septembra so zapustili naše podjetje: Antonija Orehek, Marija Zadnik, Cveto Zadnik, Anton Karun, Franc Bečan in Jože Jagodic — sporazumno s podjetjem ter Franc S votel j in Vinko Pivk — v poskusnem roku. ▲ V petek, 25. septembra, so se zbrali v delavskem domu skoraj ^ vsi naši štipendisti, da se pogovorijo o novem študijskem letu V redno in načrtno izobraževanie ie vključenih 211 štipendistov, učencev in članov našega kolektiva Nagradna križanka iz „SOP“ Za danes objavljeno nagradno mera, 13. kemični: simbol za žele-križanko razpisujemo naslednje zo, 14. staroslovansko pivo, 16. denarnle nagrade: 1. — 3.000 dinarjev, 2. — 2.000 dinarjev in 3. do 5. 1.000 dinarjev. Zadnji rok za oddajo rešitev je poned., 12. oktobra. Rešitve oddajte pri dežurnih vratarjih ali v uredništvu časopisa! VODORAVNO: 1. priimek vodje službe za organizacijo proizvodnje, 9. značaj, 10. kratica za tovarniški komite, 12. ploskovna Izžrebani so bili Uredništvo je prejelo do vključno 19. septembra 68 pravilnih rešitev nagradne križanke, ki je bila objavljena v 15. številki. Posebna komisija je K žrebom izbrala nagrajence. Prva nagrada 3.000 dinarjev pripada MARIJI ANKON, druga za 2.000 dinarjev JOSIPU RUGALETU, tretja četrta in peta pa JOŽETU SUHADOLNIKU z Vrhnike ter IVANU ČARMANU in FRANCU ŠTURMU iz Kranja. športno društvo (angl.), 18. znak v glasbi, 20. skladiščnik pomožnega materiala v obratu II., 21. moško ime (Tomažič), 23. matematični znak, 25. prostor za predvajanje filmov, 26. ugrabiti, 29. splet las, 30. gumar iz pnevmati-karne (Stane), 32. utežna mera (1282 g), 33. toaletna potrebščina, 34. avtomobilska oznaka Rijeke, 23. veletok v Italiji, 36. organizacija proizvodnje, 37. gospa, 39. delavec v pnevmatikami II; NAVPIČNO: 1. ime vodje službe za organizacijo proizvodnje, 3. kemični simbol za cink, 4. obdobje, 5. del noge, 6. incijalki kontrolorja v obr. II, 8. član upravnega odbora, 11. majhna gozdna živalca, 13. žensko ime (Stergar), 15. nalepka, 17. ekonomist (skrajšano), 19. tuje žensko ime (Ekberg), 22. osebni zaimek, 24. ubogljiv, 27. velikanska lesena ali kamnita figura nekega polinezijskega božanstva, 28. vas, 30. kemični simbol za bizmut, 31. sodelavce v službi za organizacijo proizvod- « 2 5 4 5 6 8 • 9 © to ti B 12 S 15 44 <5 © J6 17 to t9 © 2o 24 22 e 25 24 e 25 © 26 27 © 28 n 29 • 5o 5t 52 • 55 54 © 35 © 56 © 37 36 • 59 nje, 33. narodno moško ime (Markovič), 35. dvojica, 37. inicijalki vodje prodajnih služb, 38. 1. in 20. črka abecede; PRIIMEK IN IME: TOČEN NASLOV: In še pravilna rešitev: Vodoravno: 1. valjarna, 9. Aero, 10. Lj, _ .. - - - _. . „ — 12 Ka i3rSyya;n,16 ™io, 18. Ali gahBfO mladina TdCUlIS 03 Stile29-3^,15^: drugo nagrado v tekmovanju 36. NN, 37. metra, 39. žrlgator — Navpično: 1. valj, 3. la, 4. jek. 5. za povečanje produktivnosti ? (Nadaljevanje s 1. strani) S 135 mladincev in zaposlenih v gumarskem izobraževalnem centru (poklicna gumarska šola, gumarski oddelek tehniške šole, gumarski oddelek prve stopnje fakultete za naravoslovje in tehnologijo); © število zaposlenih, ki se strokovno Izpopolnjujejo na raznih seminarjih, tečajih in na praksah, pa je med letom zelo spremenljivo, ker so te oblike kratke in občasne glede nia potrebe delovnih mest, možnosti posameznih za vključevanje in obseg sodelovanja med podjetji ali celo državami (mednarodna tehniška pomoč). Upravni odbor podjetja je že v letošnjem poletju odobril nove višine štipendij in nov n|ačdn obračunavanja štipendij, štipendije so sedaj sestavljene iz stalnega in gibljivega dela, ki v skupnem znesku za najboljše srednješolce lahko dosežejo višino 18.000 dinarjev, za visokošolca pa celo 24 tisoč dinarjev. Štipendisti so sprejeli tak način obračunavanja z odobravanjem, saj jih močno spodbuja za redno učenje ini doseganje kar najboljših možnih uspehov. Informacija o pogojih zaposlovanja in strokovnega usposabljanja na delovnih mestih se je nanašala na interne predpise, ki urejajo za vse diplomante strokovnih šol, ki se prvič zaposlujejo, predpisano dobo stažiranja in usposabljanja na delovnem mestu. Ta doba se giblje od 6 meescev do 2 let, glede na vrsto strokovne šole, razmestitev na delovno mesto in oceno o poteku usposabljanja za konkretno delo v podjetju. ŠTEFAN MARCIJAN Aram, 6. ro, 8. Antotin, lil. Jaka, 13. slok, 15. natalen, 17. IC, 19. Robar, 22. mož, 24. ogoreti, 27. Oman, 28. poln, 30. iLi, 31l. Žener, 33. Vera, 35. Rog, 37. mi, 38. AT. Za nagradno tekmovanje — L kolo — smo prejeli 56 pravilnih odgovorov. Po 500 dinarjev nagrade dobijo naslednji izžrebanci: ANA ŽUN, IVANKA ŽI- GON, PETER TORFILA, FRANC ŠTURM, ROZALIJA IGNAŠČEN-KO, MIRKO POŽAR, CIRIL DOMINKO, MARIJA ANKON, DANICA ZALAR. Pravilna rešitev tega nagradnega kola je bila: 1 — B, 2 — C, 3 — A, 4 — C, 5 — B. ZA NAGRADNO SLIKOVNO KRIŽANKO, KI JE BILA OBJAVLJENA V ZADNJI ŠTEVILKI, JE ROK ZA ODDAJO REŠITEV PODALJŠAN DO VKLJUČNO SOBOTE, 10. OKTOBRA! UREDNIŠTVO Kako smo kegljači osvojili v Zagrebu dva pokala Trinajsto prvenstvo gumarske, čevljarske in usnjarske industrije ,v kegljanju nam je prineslo preseneti ja ve uspehe. Osvojili smo eno prvo mesto v disoipiinii 6x100 lučajev mešano ter drugo> mesto v borbenih partijah. Drugi nastop je bil v borbenih partijah. Nastopali smo Ludvik Le poglejte malo, kako so bili pripravljeni za ta nastop. Naj takoj povem, da se nismo nič kaj prida pripravljali za to, ker smo pač mislili, da letos tega prvenstva sploh ne bo. Tako se je namreč že zgodilo pred leti. Zato ni čudno, če smo dobili vabilo za letošnje tekmovanje teden pred pričetkom časa za priprave ni bilo, zato smo odšli v Zagreb brez vsakega upanja na kakršenkoli boljši uspeh. Pokazalo pa se je drugače. Z dobro voljo in malo discipline se da uspeti tudi brez priprav. To so pokazali sami rezultati. Igrali smo najprej 6x100 lučajev mešano v postavi Ludvik Jakupak, Jernej Toplak, Ivan Petelinšek, Marjan Grašič, Jože Pogorelec in Miro Ambrožič. S to ekipo smo osvojili prvo mesto. Seveda pa gre za to največja zasluga našemu veteranu Miru Ambrožiču ter solidnemu Jerneju Toplaku, saj sta največ prispevala k osvojitvi prvega mesta. Seveda pa smo se tudi ostali potrudili, kot smo pač mogli. Rezultati posameznih tekmovalcev so naslednja: Ludvik Jakupak 402 keglja, Jože Pogorelec 381, Jernej Toplak 421, Ivan Petelinšek 376, Marjan Grašič 389 in Miro Ambrožič 455 kegljev. Skupno smo podrli 2424 kegljev ali povprečno 404 keglje na posameznika. Jakupak, Janko Sekne, Marjan Grašič, Ivan Petelinšek, Jernej Toplak, Miro Ambrožič, Jože Pogorelec, Jože Gornik, Stane Grašič in Janez Robar. S to ekipo smo zasedli drugo mesto, prvo pa nam je za las ušlo, saj smo zaostali samo z razliko dveh kegljev. Ekipa, ki je osvojila prvo mesto, je podrla 380 kegljev, naša ekipa pa je bila druga z 379 keglji. Z malo več sreče bi tudi v tej disciplini osvojili prvo mesto, čeprav smo nastopili brez naših stalnih kegljačev Potuška in Reša, kar se nam je seveda občutno poznalo. Mislim, da smo letos lahko, še več kot zadovoljni v primerjavi z ostalimi leti in rezultati. Zakaj? Nekaj let nazaj smo vedno osvojili tradicionalno peto mesto v konkurenci trinajstih ekip. Letošnji uspehi je dokaz, kar sem že prej omenil, da se da z dobro voljo in malo discipline doseči tudi prvo mesto. LUDVIK JAKUPAK Obvestilo INTERESENTE ZA CENENO KOPANJE V ZIMSKEM BAZENU IN TISTE, KI BI SE RADI NAUČILI PLAVANJA, NAJ SE PRIJAVIJO V SINDIKALNI PISARNI — OBRAT I, TELEFON 19! ZADNJI ROK ZA PRIJAVO JE ČETRTEK, 15 OKTOBER! (Nadaljevanje s 3. strani) dolžitev, kajti praksa je pokazala, da prepuščanje samoiniciative komisijam ni uspelo v zadostni meri. Zato bo treba v bodoče posvetiti več pozornosti delu samih komisij. Program dela bo slom|el, kot sem že prejeomenil, na zaključkih konference. Tu se odražajo predvsem v okviru proizvodnih problemov, kadrovsko-organizaoijske krepitve itd. Zibano je, da je imela naša organizacija vseskozi na dnevnem redu omenjena vprašanja. Poleg teh bomo v bodoče skušali najti izhodišče tudi za rekreacijo in razvedrilo naših članov. V mislih imam predvsem zabavne programe s plesom. Vendar, če pogledam zadnjega, to je po kom-ferenci, obstoja še večja bojazen aktivirati ir* zainteresirati naše člane na tem področju. Zato menim, da bomo mogli poiskati boljši in ustreznejši način vključevanja mladine naspolh. Prav tako bomo po možnosti oživeli folklorno skupino. Naša organizacija je v okviru tekmovanja za dvig produktivnosti dosegla kar tretje mesto v okraju. Tekmovanje bodo prenesli na občine, kar je tudi prav. Na letošnji občinski konferenci, ki bo kanec novembra, bo torej ObK ZMS razpisal podobno tekmovanje za iprihodnje leto. Zato sem novega predsednika TK ZMS vprašal: »Kako mislite nadaljevati delo v okviru tekmovanja za dvig produktivnosti?« Odgovoril mi je: »Res je, da je naša organizacija dosegla lepe rezultate. Zato se lahko zahvalimo predvsem mladincem v proizvodnji. Tak način tekmovanja je dokaj dober; vsaj V streljanju so morali nasto- piti naši strelci z izposojeni-V mi puškami..?! za izhodiščno točko drži to! Vendar. če pogledamo naše konkurente — mladinska aktiva, ki sta zasedla prvo ml drugo mesto, ugotovimo, da sta ubrala povsem drugo pot. Ta se odraža v iskanju novih neizkoriščenih kapacitet, v boljši pripravi in organizaciji dela. Vse to tudi pri nas ni re vem kako rožnata. Predvsem pa so prišle do izraza tehnične izboljšave oziroma raciLonalizator-stvo. V tem pogledu smo tudi pri nas naredili določen korak naprej v nekaterih aktivih (sti-skarra), toda še zdaleč premalo. Končno bomo morali priti na jasno tudi o aktivnosti in vključevanju naših mladih strokovnih sodelavcev. Ti bodo morali vsestransko odigrati svojo vlogo in dobiti prvo mesto v naši organizaciji. To nalogo bo moral prevzeti klub mladih proizvajalcev. Tudi mladince, članke samoupravnih organov, bo moral več anga-nja samega sistema samouprav-žirati na področju izpopolnjeva-Ijanja iml vključevanja mladih in ostalih članov kolektiva. Poleg tega pa bomo vsekakor razširili že začeto akcijo v proizvodnji tudi na ostala idelovna mesta v vseh ekonomskih enotah, kjer bomo to poskušali. Če bomo torej vse to, kar je že večinoma zajeto v zaključkih konference, uspeli realizirati, upam, da uspehi ne bodo izostali.« Kakor vidite, je naš novi predsednik sorazmerno optimist. Zakaj pa ne bi bil? V novoizvoljenem komiteju so sami mladi, polni poleta 'in volje do dela, tako da uspehi res ne bodo izostali. Kar lahko storimo, je to, da jim zaželimo obilo uspehov, istočasno pa se tudi sami pridružimo in pomagamo. MIODRAG MILIVOJEVIČ Zaradi oslablienosli moštva strelci četrti Tradicionalnega tekmovanja gumarskih, čevljarskih in usnjarskih podjetij v Zagrebu pred tremi tedni so se poleg kegljačev udeležili tudi naši strelci. Naj povem takoj, da so zasedli četrto mesto. Po mojem mnenju je to uspeh, čeprav so bili prejšnja leta vedno med prvimi. Tekmovalcev iz prve ekipe namreč sploh ni bilo!? Streljali so rezervni tekmovalci in naš fotoreporter — malo s fotoaparatom, malo s puško, čeprav je že nekaj let ni imel v rokah. No, zdaj jo bo 18 mesecev verjetno nosil vsak dan! Bili so celo brez svojega tekmovalnega orožja, ker odgovornega za to ni bilo. Zato so morah streljati z izposojenimi puškami. LUDVIK JAPUPAK