. I I 4 i , II, I I - List 16. Tecaj LVIII. I in Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 6 kron, za pol leta 3 krone in za četrt leta 1 krono 50 vin. > pošti prejemane pa za celo leto 7 kron, za pol teta 3 krone po 50 vin., za četrt leta 1 krona 80 vin. Za prinašanje na dom v Ljub- ljani se plača na leto 80 vin. Naročnino prejema npravništvo v Blasnikovi tiskarni. — Oglase (inserate) vzprejemlje upravniStvo, in se plača za vsako vrsto za enkrat 16 vin., za dvakrat 24 vin., za trikrat 30 vin. Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic®*. Ljubljani 20. aprila 1900. Saniranje deželnih financ. Vse kronovine, začenči od bogate Češke pa doli odboru češkemu glede saniranja deželnih financ in v katerem podaja nekak načrt dotične akcije. Bistvo tega načrta je, da hoče vlada pomagati deželnim financam s tem, da jim prepusti jeden del dohodka iz konsumnih davkov, v prvi vrsti iz davka na žganje, , da se to zgodi tudi glede dočim sedaj še ni misliti do siromašne Dalmacije, se nahajajo že več let v naj-silnejših finančnih stiskah, ki se čedalje bolj poo&trujejo, davka na sladkor in na pivo. Nadalje misli vlada da po ker rasejo potrebščine od leta do leta, dočim se dohodki skoro nič ne množe. J Tudi kranjska dežela je v veliki zadregi. Odkar 80 bile regulirane učiteljske plače, je ta zadrega postala tako občutljiva, da se letos deželni poslanci že bavijo z izvršeni reformi zapuščinskega davka tudi od dohodkov iz tega davka nekaj deželam prepusti in končno meni da se bodo tudi državna plačila iz prebitka osebne do-hodarine, ki jih dobivajo dežele, še pomnožila. Odločno pa se upira nejednakemu obdavčenju mobilnega kapitala » mislijo » zvišati deželne doklade ) ker drugače faktično ni več mogoče izhajati. I in dalje nakladam na personalno dohodarino. Ta vladni načrt nam kaže, da še davno ne smemo misliti na resnično in temeljito saniranje deželnih financ. Ne glede na posebne razmere glede dohodkov iz žganja Tudi centralna vlada uvideva, da se mora deželam ki jih ima naša dežela, se mora reči > 1 da sploh novi kako na pomoč priskočiti. Ko je bil mlajši Plener finančni dohcdki ne zadostovali za pokritje vseh potrebščin in da postane vsied tega znatno zvišanje doklad na razne druge da minister, je sprožil misel, naj bi se delalo na to, se deželam prepustili realni davki. Do izvršitve te misli davke neizogibno je bila tedaj seveda še dolga pot^ a predno se je sploh Odpomoči bi se dalo pač samo na ta način 1 da bi kaj storilo, je vlada že tudi svoj nazor premenila. Clary- država iz svojih sredstev prispevala k posameznim speci jevo ministrstvo je naznanilo, da hoče deželam pomagati jalnim upravnim strokam raznih dežel. Dalmaciji se z nakladami na žganje. Ta projekt nekaterim de- je to deloma že doseglo. Tam prispeva država s primernim ki želam res bil prava pomoč v sili, bi za našo deželo po- zneskom k stroškom za ljudsko šolstvo. I'udi v kranjskem menil pravo katastrofo. Naše deželno gospodarstvo je deželnem zboru je dr. Tavčar to že pred več leti zahteval ) namreč, kakor je nekoč dejal baron Schwegel, zasnovano na a žal, da se državni poslanci za to niso zmenili. v žganju. Iz dohodkov od žganja pokriva dežela večji del vender vsIed svoje potrebščine, a če se ji vzame ta dohodek, imela bo tega 1 In ta zahteva popolnoma utemeljena, zlasti še ker ima država vse šolstvo v rokah, ker občuten primanjkljaj. Vlada je namreč rekla, da bo iz razpolaga njim popolnoma po svoji volji, samo bre davka na žganje deželi veliko manj plačevala, kakor pa mena prepušča deželam. dobiva sedaj. Na srečo se vlada še ni definitivno odlo ozirom na vse to bi bilo jako umestno, ako bi čila za ta projekt. Razvidno je to iz okolnosti, da je se deželni zbor in državni poslanci, kadar pride na raz- « vlada pač obljubila, predložiti zadevni načrt deželnim pravo saniranje deželnih financ, z vso vnemo zavzeli za zborom še v tekočem zasedanju, da pa svoje obljube še ni izpolnila. to, da država primerno prispevala troškom za ljudsko šolstvo. Principijelno je pa še vedno na istem stališču. To je razvideti iz pripisa, ki ga je vlada poslala deželnemu \ 1 I r • • I ■ 11«. Stran Letnik LVIII. Deželni zbor kranjski. VIL seja dne 11. aprila. tej seji 86 je najprej odobrilo poglavje „Občila bo « Dajbrž zgolj formalno dasi poročajo ofieij listi da hoče vlada takoj v prvi seji predložiti državnemu zboru načrt zakona o uredbi notranjega in zunanjega uradnega jez v letnem poročilu dež. odbora. Poročal je J el o v še k. Deželne ceste so skupaj 568 3 ^m dolge Pri tem poročilu se je vnela daljša razprava slanec Lenarčič je pojasnil, kako je vsled tarifov južne železnice postala kraniski mlinski deželnoknežjih oblastvih o njem poslanec načrt re seveda odkaže na Češke ka m in na Moravskem pri Ta pokopa posebnemu odseku in bo tam bržčas drugimi deli zbornica najb i ne bo Po zlasti ker se snideta že 12 zborovali v Budimpešti maia delegacij preobložena, bo leta let03 konkurenca tako da jej naslednjo resolucij preti industriji nemogoča propast. Nasvetoval Deželni zbori * počitnice in so šele dni zo v ospredju vse javne diskusij Češkem deželnem a so • zdaj mej veliko nočjo pet začeli svoja dela predlo imeli še svoje je edno ar o Deželnemu odboru se naroča potrebne podatke ) nanašajoče se na 1.) Da si škodljivo poskrbi sestavo Doslej ki ga je v boru stavil poslanec Šamanek, da naj se v čeških srednjih šolah uvede ruščina kot obligatni učni predmet. Nemci izkoriščajo ta predlog v to, da sumničijo Slovane tarifov, kateri uničujejo Kranjsko, zlasti mlinsko in lesno industrijo, dalje one, katere bi Ijavo na avstrijskih državnih bilo priporočati za vpe Važne češke zbora sta dva vpli minister dr. Kai: in navzgor od Požuna konkurence proti železnicah in po Donavi V očigled sklicanju državnega člana mladočeskega kluba, bivši finančni podpredsednik poslanske bivši prvi zbornice dr Kramaf imela volilne shode na Lincu v svrho kranjskih mlinov z ogerskimi omogočehja vsaj tostranskih izvoznih mest ter parobrodnih tarifov potom naznanila, obstrukcijo da in bolo Čehi katerih sta z vso brezobzirnostjo nadaljevali preprečili spr^-jetje vsake preiloge dokler se Jim ne da zadoščenje za razveljavljenje jeziijovnih naredb zemstvo v primeri z ogerskimi parobrodnimi odnošaji za ino- dokler se zopet ne uvede češki notranji v vseh uradih tem so pokopana vsa upanja vlade, da se jej posreči zago 2.) Da se na podlagi teh podatkov obrne do c. kr. želez- mimo zborovanje državnega zbora. Kra niškega in trgovinskega ministrstva s prošnjo, da oni prej ko prej potrebno ukreneta, da se obvaruje s tem kranjska in z njo tolitvanska mlinska industrija gotovega propada. zveze s površj r je naravnost predloge glede druge s Trstom obstruirala, rekši, da stvar itak več ne izgine povedal, da bodo Čehi tudi železniške Wolf in Prade Poslanec dr Majaron je pojasnil kako silno ----ÄttÄU ÖUUU obdavčena je kranjska industrija, poslanec Kušar je pritrdil Lenarčičevim izvajanjem, opozarjajoč, da pride moka iz Pešte čez Reko ceneje na Rakek, kakor iz Ljub- Mej tema dvema nemškima prvakoma je prišlo do ostrega razpora. Prade bi bil skoraj postal minister in je zdaj prvi podpredsednik poslanske zbornice ter radi tega mini dober prijatelj Körberjeveg ostro napadel, na kar je Prade tudi tem se Wolf jako ga ostro odgovoril in mej nemškimi radi Ijane, poslanec L u c k m a n pa vsled katere vsled katerega se ogerskim ladjam Wolfu čital poštene levite. kalci in mej nemškimi, liberalci zopet vnei hud boj Wolf se ker je kazal na okolnost trudi na vse načine, da bi nemške nacijonalce izpodrioil podvezan naš eksport, to je na dogovor P^^®® ^^^^^^ postali Njegova parola je: Ausräuchern Trstu ) dasi naša moka ni treba vstavljati v se jim je prepustil ves zapad, kamor gre Poslanec vitez Langer je ostro grajal razmere, ki vladajo na južni železnici glede osebnega prometa. Zbornica je odobrila poročilo in sprejela Lenarčičevo interpelacijo. Jezikovno vprašanje v Dalmaciji dalmatinski Bulat, je izdal njej je pojasnil Deželni glavar te dni jako podučno brošuro V godovino jezikovnega vprašanja v Dalmacij in zahteval, naj se pri vnanjem uradovanju zagoto popolna ravnopravnost, pri notranjem uradovanju pa naj se rabi hrvaščina tuj Cesarj potovanje v Berolin prve Naš cesar po t Računski sklep kmetijske šole na Grmu poročilu posl, vitez Lan g er j a odobril. dni meseca majnika v Berolin na obisk nemškeg se po dr. Maj podpori za vodovod v Postojni je poročal poslanec cesarja. Smoter potovanja je menda progi stolonaslednika, ki je dopolnil Spremljal bo svoje 18 leto nemškega pre- polnoletnim. A ko Sklenilo se je dovoliti preračun jeni na 144.000 prevzame država 50 o/ 1 20 o/ 0) stroškom to je 28.800 J ki so cesarja vnanji minister grof Groluchowski. ima to potovanje tudi kako politično svrho, se ne ve, vendar, kakor je že navada ob takih prilikah, se razlaga v tem ) ako smislu po časopisih. Nekateri listi trdij da obist^ našega cesarja v pruski stolici hoče še bolj utrditi trozvevo in izpod Po poročilu poslanca Hribar j se je dovolilo nesti upanje onim krogom se nadej a Dramatičnemu društvu" 12.000 podpore nevarna trozveza že enkrat ide rakom » » Theater- vendar ne bo tako hudo da Avstriji toliko pa žvižgat. Morda vereinu" pa 12.000 Isti poročevalec je poročal tudi Srbija Za vladajoče srbske razmere je jako zna- 0 računskem sklepu gledališkega zaklada in o proračunu, ^^^^^ to, da je kralj Aleksander te dni pomilostil nad 250 kai ^ ^ v A _ ostro grajal ki sta bila po daljši debati oba odobrena debati je poslanec dr. Tavč gledališko cenzuro, ki zatira slovensko gledališče. Deželni predsednik je cenzuro zagovarjal, a dr. Tavčar in Hribar sta ga odločno zavrnila. njencev, samih roparj tatov in požiga! da pa ni po milos.til ne jednega tistih, po krivici obsojenih srbskih rodo ljubov so razkralju Milanu potu Milan bi bil moral ne drže gotovi politični krog v že davno odnesti pete, da ga Budimpešti in na Dunaju. To se vidi iz tega, da ruski car še njegovega imena neče več slišati. Ko je nedavno tega neki Politični pregled. Državni zbor se skliče na dan ruski jezno slišati minister carju poroöal o balkanskih zadevah vdaril ob mizo in rekel zapomnite si to. Tega imena ne car maram veČ Nemčija Začetkom meseca vsled tega, ker voliti novo kvotno ma]a, poglavitno nemški državni zbor maja se snide zopet deputacijo. Zboi ovanj e žit vojne mornarice Vlada mu predloži zopet načrte o pomno Brez dvoma se bodo tudi sedaj zaradi r I V Letnik LVIII Stran 145. te predloge vneli veliki boj toda zadaj mejnarodne politike, zlasti zaplembe Demškib dogodbe Angleške so močno vplivale na ladij na od polju strani ja no mnenje. To je sedaj svoj rojstni dom, istotako tudi mnogo poljedelcev, katere bi bilo mogoče imenoma našteti. iz večine močno zavzeto za to, da se poloti Nemčija svetovne Onega > kateremu politike v velikem slogu in ker v 1o krepka mornarica neizogibna potrebna, je prav verjetno, da dobi vlada sedaj čino za svoje predloge ve- Rusija rinja sprovel; sled izrednih nagibov. Kadar gre car v Moskvo Velikonočne praznike, sta ruski car in ca-V Moskvi. Običajno je, da se zgodi to samo tedaj pazi užalostiti, in ako prihodnjost. Vse to bi se kdo naj je znan okoliš, mora vse to bo šlo tako naprej, kako žalostna bo pač lahko premenilo in odpomoglo temu pomagal? Pisec tega ne morem odločil sem se podati > nekaj navodil v pomoč, onim politični svet z veliko napetostjo na vsak njegov korak in na faktorjem, kateri bi lahko mogoče prišli na pomoč vsako njegovo besedo. čeS, kadar stori ruska in važne eklepe, se to vedno zgodi v Moskvi tični krogi menijo, da je šel car samo politika velike Dunajski poli- Eanderški dolini da spravi carinjo v ožjo zvezo s ruskim zategadelj v Moskvo prtino to je v holmcu Log, vidiš cd 1 » ako se pelješ iz Vač proti Zagorju Tam J e Vi sedaj neki prav malo popula Čuj ljudstvom ker je se pa tudi mnenje, da se car v Moskvi odloči v drugih stvareh. Nekaterniki pa me pade tam odločilna beseda o balkanskih zadevah derski kovač našel premog, rečeno najboljše vrste premog rabil v svoji kovačiji. Ta okolš je pod gospo ni] C, da drugi pa sanjarijo o intervenciji Eusije v prid Burom Kriza v Španiji V madridskih politišk h krogih se govori, da je delna ministrska kriza neizogibna. Sprememba pa ne bode taka da se spremenila vladna politika kajti latriuje se. da ostanejo Se na krmilu ministrski predsednik, drugje ne zmanjka vojni minister, finančni ter notranji minister. katerega darstvom premogokopa družbe, katera ima premogokope Zagorje, Trbovlje in Hrastnik v svojih rokah. Zakaj ne prične tukaj premoga kopati ta družba? Pravi se, da zato ne, ker ga ima bližje železnica pri rokah leži shranjeno in čaka in bo čakalo shranjeno Tu pa Na , dokler ga to čakanje še lahko mislimo na Vojna v južni Afriki stotine let Položaj na bojišču je še Eobert precej nespremenjen. Buri so se od raznih stranij približali ■ ?ovi armadi, a tako da le ta v prostem gibanju ni ovirana. Pisari se pač, da so Angleži od vseh strani obkoljeni, a to nima nič podlage, zakaj obkoljena je kaka armada Sele « Kako bi bilo pomagano ubogemu kmetu v Kanderški Ako se na tem mestu tedaj kadar se ne more veČ svobodno premikati. Zdaj ble gajo 1 uri mestece Wepener. To je v resnici obkolj polnoma izolirano, poskušajo zavzeti, dolini in pa okrog trga Vače. pričelo vsaj z 100 delavci premog kopati, ker je komaj Va piöle ure od Vač. Mladeači koji so se preselili iz lahko kraja na Prusko in v razne premogarske kraje toda temu da Buri Že dlj m po-e Časa imeli doma dovolj dela in zaslužka zimskem času se Jim to ni posrečilo in morda pride oble ganim Angležem prej pomoč, predno bodo prisiljeni kapituli da ne > rali. Tudi Mafeking se še ni udal dasi ga Buri že toliko mesecev oblegajo. Zdaj se mudi v Hagu na Holandskem de putacija obeh burskih vlad, ki ima velesile za alogo, pridobiti evropske lahko še sam gospodar v premogokopu kaj prislužil mu bilo treba se izseljevati. % okolici se nahajajo travniki, na kojih rase bolje gospodarji mnogo konjska ko goveja krma 1 lahko ntervencijo v prid miru. Burski regubliki ne zahce zaslužili s prevažanjem premoga na železnično postajo vata druzega, kakor da se jima zajamči neodvisnost, a vzlic P^^^^gano bi bilo kmalu vsej okolici. Mladenči ostali bi temu je malo nade; da se kaj doseže. Berolina se deputaciji naravnost naznanilo, naj ne hodi za svoje krvne brate ne mara ničesar storiti celo doma, delali bi radi za nizko mezdo na dan in med tem ker Nemčija bi lahko pomagali svojim roditeljem v kmetijstvu in obr nilo bi se lahko na bolje. Gospodje poslanci, katere Vas smo izvolili in zasto pate še kraje v zbornicah, ali nam morate pomagati > da bi se pričelo kopanje premoga v Kanderšah. Prosila naj bi se ona oblast koja ima v rokah to podzemeljsko Naši zemeljski zakladi. (Z Vač pri Litiji). Od dne do dne peša kmetijstvo naše okolice in to blago v svoji lasti ali naj tega kraja celo prisilila da bi se z ozirom na potrebe prične z delom, če ne v » vsled pomanjkanja delavskih moči. trumah zapuščajo mladeniči dom in svoje roditelje ter se preseljujejo največ deloma pa še dalje v Severno peša svojih obilici saj v manjši meri. Vaša poslanska moč bi mogoče vplivala na pristojnem mestu, da se nam pomaga in na bolje obrne v splošno korist. v Vestfakko na Prusko, Ameriko po boljšem zaslužku. Gospodar kmet pa pod bremeni naloženimi; za vzdrževanje doma poljedelskih potreb, za davek in za obresti pogreza se v dolgove Obupan 5 da čakovati boljega življenja, odpravi se še on v tuje kraje za zaslužkom, da bi se rešil dolgov. Doma zapusti ženo Zavarovalna zadruga. kratkem čaisu osnuje se zavarovalna zadruga z Vedno bolj namenom, da si zavarujejo nje udje sebe in svojo dru-mu bilo kdaj pri- žino za slučaj onemoglosti za delo in zaslužek, dalje do- mačo koristno žival za slučaj bolezni m nezgode 1 ter ko bilo Da bode z nepreskrbljeno deco. Posest bi dal v najem, komu mogoče, opustošeno ostane in rase po dobrih njivah za kmetovalce seno, kar svoje gospodarske pridelke zoper škodo po toči, ta zadruga velikega sccijalnega , da bode vsled zadruženja veliko pomena pripo zapuščeni ženi najložje seno spravljati in mogla, da si opomore naše kmetsko ljudstvo in se njem prodajati. Na stotine mladenčev iz okolice zapustilo zbaljšajo časi ter sedajna beda vsaj deloma zgine ) to Stran 146. Letnik LVIII povdarjati se mi zdi odveč, vsaj so nam v tem dali drugi ter za narodi vže lepe dokaze. Da pa bode zavarovalna zadruga 3peh vsakemu pristojna je mogoče, ako se nastavijo letni ravno to se je In Ako omenim da zavarovalni prispevki mogoče nizko, nameravana zadruga postavila za temelj bode znašala zavarovalnina pri oddelku zavarovanja ljudi po kakovosti starosti cd 1 do 4 krone na leto in da — * ^^ * «« tu ua dobi zavarovani za slučaj nezmožnosti dela in zaslužka 300 kron letne rente, in če omenim, da znaša letni prispevek zavarovanja živali 1 krono za 100 kron zavaro- vane vrednosti ter pri zavarovanju škode po toči, po kakovosti pridelka od 1 do 4 krone za 100 kron zavaro- pristop omogočen vane svote je pač razvidno da vsakemu. To pa je le mogoče v združenju, le zjedinjena moč zamore ustanoviti tako velekoristno podjetje, zato pa kmeta upamo, da bodo delali vsi kmetovalci in prijatelji 1 da se življenje in delovanje te zadruge vresniči Dne 26. aprila t. 1. vrši se v „Narodnem domu u v Celju ob 10. uri dopoludne osnovalni shod J kjer se bode v nameravani zadrugi natančno vse določilo, se pra vila odobrila, in odbor izvolil. Na ta shod se vabijo ne saüDo kmetje, nego vsi stanovi brez razločka, kateri so resnični prijatelji kmetskega stanu, saj se gre vstanoviti zadrugo, katere edini namen je, pripomoči našemu kmetu do boljše bodočnosti. Upamo, da bodo ta osnovalni shod ter poma- posetili rodoljubi z zelo širne naše domovine gali vstvariti zavetišče stebr naše domovine skemu stanu ) kmet Gospodje, kateri se vdeležijo tega snovalnega shoda in hočejo se tudi vdeležiti skupnega obeda po shodu, kateri pa je vsakemu prost, blagovolijo radi priredbe to podpisanemu javiti vsaj do 20. m Ivan Kač Žalec, dne aprila 1900. Kmetijstvo. Streljanje proti toči. 4. številki letošnjega „Kmetovlača" je gospod Sedaj šele poskušamo in ne moremo prav nič določenega reči Unger proslavlja najpripravnejše ter graja Greinitzeve, Greinitz pa nasprotno. Unger trdi, da se z njegovimi sedaj zboljša- boljši svoje priprave kot najboljše in dela nimi nastanki in topiči dosezajo isti vspehi kakor z Greinitzevimi in 40 ali celo še visokimi nastanki globokimi opiči 150 v katere se vsuje vsakikrat 180 ^r smodnika, dočim Unger vzame le 50 Kot nov izumitelj dobrih strelnih priprav 80 ^r. tudi nastopil Rebek iz Celja, ki tudi trdi, da njegove priprave prekose vse dosedanje Ker se bo letos na Kranjskem nakupilo mnogo navih priprav, zato je z ozirom na nejasne razmere med temi tvrdkami neobhodno potrebno, da se mi sami osebno prepričamo o dobroti raznih priprav. Podpisanec sem meseca februvarija prisostvoval strelnim poskusom z različnimi topiči in nastavki na Štajerskem. Te poskuse je napravila tvrdka Greinitzevi nečaki, in vsi smo se prepri- da so njih priprave v mnogem prekosile Unger j eve; sedaj trdi, da so že pri teh poskusih zlo- čali poslednji pa rabljali njegove priprave. Neobhodno potrebno je torej, da si sami naredimo svojo sodbo s poskušnjo raznih priprav na svojih tleh. To smatram za jako umestno tembolj, ker mi je na tem mnogo ležeče, da se res plodonosno nalože velike vsote ki se bodo letos v ta namen izdale. Zato se obračam tem potom do vseh čč. > gg vino gradnikov in drugih interesentov na Kranjskem in sosednjem Štajerskem, kakor tudi na Primorskem, s prošnjo, naj se vdeleže shoda o streljanju proti toči, ki se bode vršil v Krškem, in sicer 2 nedeljo po Veliki noči 29. aprila i Zborovanje bode v šolskem poslopju. Strelni po skusi z raznimi pripravami se bodo vršili na prostem kjer bo napravljeno posebno strelišče. Strelni poskusi se bodo nadaljevali še drugi in morda tudi tretji dan. Oni gg., ki nameravajo na tem shodu poročati, naj blagovo- lijo to sporočiti podpisancu Ob enem s temi strelnimi poskusi dr. Vcšnjak, ki že več let pridno opazuje streljanje proti preskušali razni žveplalni mehovi 1 se bodo tudi toči i nasvetoval, naj se konci aprila ali prve dni 1 skliče kje na Kranjskem shod, na katerem naj maja se ko- vinogradih. likor mogoče pojasnilo streljanje proti toči, kakor se to lansko jesen zgodilo v Casale-Monferato v Gor. Italiji in sicer v tamošnjib Fr. Gombač, dež. vin. potovalni učitelj za Kranjsko v Ljubljani. Deželni odbor kranjski je kakor lansko leto tudi letos dovolil 2000 kron podpore za streljanje proti toči Kmetijske raznoterosti. » m upati da tudi vlada dovoli enak znesek Vsled Kakšna bo letina To seveda Že sedaj jako pereče tega so se pričele občine zglašati za to podporo ter naro vprašanje naših poljedelcev. Vsled izredno dolge zime je vege taci letos precej zaostala in tudi spomladanska setev se je čati razne strelne priprave. Toda naročniki se ogrevajo neprestanega deževja zakasnela. Ozimina, zlasti rž, je za različne strelne priprave, bije se nekak boj za pri prave Ungerjeve na eni in Greinitzevih nečakov na drugi strani. Pač težko je določit^ katere priprave zaslužijo prednost. Postopati pa moramo v tem prepornem vprašanju kolikor mogoče sporazumno. Tu se gre za izdatek vsled velike moče nekoliko trpela in je menda pšenica še nij-bolje prezimovala. Že sedaj se mora računiti z okolnostjo, da se letošnja žetev zakasni vsaj za štirinajst dnij; isto tiko tudi košnja. Letnik LVIII Stran 147 V Čarovnik. k Historičen roman. Ruski spisal grof E. A. Salias (Dalje.) dela sredi teme. Potemtakem ni mogel zapaziti v kleti ogromnega kupa prsti. Čez teden dni j potem prikazala se je nekega jutra zunaj kleti, v zlatih žarkih vzhajajočega solnca, plavolara otroška glava, z veselimi živimi, modrimi očmi in z drzno smejočimi ustnicami IZ jame celo telo na svet božji za tem pa je drknilo naglo Josip bil svoboden v nekaj dneh se je sprehajal znova vesel » a in zadovoljen ti Kako si smel imenovati to ime v stenah našega P® Palermskih ulicah, ter sanjaril in premišljeval o svoji samostana? hudobnež zarohnel je predstojnik bodočnosti t „Odpustite! Ime se mi je zareklo, odgovoril je s prižnice tiho in skromno Josip. Vender pa ste morali častitljivi stari očetje slišati o njej, ker je vam po imenu IV. Mladi Balzamo jel je takoj vrlo izkoriščati privo znana! zgodrnjal je sebi pod nos Balzamo D Kaj blebečeš, neumnež"? vprašal je opat B Odpustite. Jaz sem v Palermi slišal to ime Odpustite jako pogostoma tt jevano svobodo. Poznalo se je, da hoče nadomestiti ves v samostanu izgubljen čas. Na uk, delo, kemijo in medicino slednjič niti misliti ni vtegnil. Družina ga je radostno vsprejela, celo strici » Glas Josipov bil je tak, da sta jela dvomiti: »Je pa opat in kardinal ga poslali preje v samostan, bili so ga sedaj veseli ki sa . No njihov ljubljenec Džuzeppe pričel je kmalu tako življenje mogoče da se mu je zareklo kojo jim je provzročalo ne malo skrbij in preglavic f Po kratkem premolku velel je opat surovo Josipu naj nadaljuje čitanje. Zopet so kakih deset minut čestitljivi menihi poslušali mirno vrlega Čitatelja, no potem pa so mahoma, kakor burn potok, zahrumeli vsi poslušalci, a kardinal in opat pa skočila iz sedežev ter se v javnem skoku Balzamo je bistro izgo- I so se nekaterim Zašel med najhudobnejšo mladež; če tudi so novi njegovi tovariši bili mnogo starši od njega, ali glavna vlogo igral konečno vender on v novi zadrugi Navzlic svojej mladosti prišel je radi kvartanja, pijanče vanja in drugih hudobnih in nenravstvenih postopkov y dotiko z mestnim redarstvom in sodnijo Po preminu nahajala zraven bralčeve mize voril J kaj takih besed, vsled katerih nekaj časa prišla je stvar še dalje. Josip prišel je v zapor zavoljo ponarejanja in prodavanja gledališčnih listov. sivim starčkom kar lasje ježili. Nekateri vže štirideset let v tem samostanu niso slišali podobnih rečij. 9 Primite ga in ga zaprite v klet"! rekel No to bil je še le začetek novemu delovanju. Čez nekaj časa pripetil se sramen dogodek celo v Balzamovi obitelji nek ne- je IZ sebe opat. % Obča razburjenost se ni takoj polegla. Menihi so se razšli po svojih celicah, ali po ušesih so jim še vedno donele strašne besede hudobne slike. Nek gospod iz premožne hiše zaljubil se je v Balza-movo sestro. Josip je iztaknil tu dober vir dohodkov ter se pomnil za posredovalca med gospodom in sestro in domišljija jim je slikala one Čez mesec dnij koje jim je narisal mladi gojenec da Nekaj starčkov naložilo si je prostovoljno pckoro, da bi izmilo raz sebe nevoljen greh. Jeden menihov si je celo z vato. izvedel, da je vse, kar je prejel od v svojih nadejah vkanjeni gospod ušesi da namočeno v blagoslovljeno olje, zataknil tako med pokoritvijo ne čul nobene posvetne besede v teku celega meseca. njega posredovalec, vporabil le za razuzdano svojo življenje. Mati tega ni mogla preboleti, in izgubivši potrpljenje, spodila je pogubljenega sina, kakor je menila sama, od hiše. Menihi so bili Jeden stricev se je usmilil otožnega in skesanega netjaka, ter ga vzel pod streho. Čez nekaj dnij ukradel še vedno razburjeni. Kardinal in j® hvaležen Josip temu stricu precejšnjo svoto denarja opat sta se pomenjkovala med seboj v dvorani o tem kakšni hudobneži t da 1 se porajajo na svet, katerih ni možno poboljšati, ker jih ima v oblasti sam hudič, trinajstleten, drzen paglavec pa je sedel v kleti na prsti redarstvu in dvakrat bi bil skoraj prišel v ječo. m mnogo zlatnine Nista minuli še dve leti,, ko je po vsem mestu dobro znani paglavec in pretepač poldrugostokrat bil pri 1 ter premišljeval: „Nu, kaj pa sedaj tt Pomembna Le tega se ni bal 1 da bi ga sveti možje pustili gladu poginiti, kajti to je greh, kateri bi nikakor ne ho teli vzeti na svojo vest. Celi teden je sedel Josip tu ob kruhu in vodi ni obupal in ni držal rok križem. vsekakor ta okolnost, da so ga vkljub vsem njegovim dejanjem i sorodniki, i ljudje, med katere ali je zahajal Balzamo, ne le ljubili marveč tudi obožavali Vsakega drugega bi bili na njegovem mestu izgnali iz hiš in potikati bi se moral osamel po ulicah. No se je videlo, Josipa je rešil ) kakor vselej Vže drugi dan našel je v temi ogromen kos železa, mehek in laskavi nrav, bister razum _ 9 jednem dnevu ga je poostril, a potem pa je začel ko pri pati jamo zraven kamenitne stene. Menih ki mu jenost Vselej našal enkrat na dan hrano ) ni mogel videti njegovega njegov nenavadna in skrajna nadar-kadar se je priključila kakoršaa koli ne- , ki so radi njega sreča Josipu, branili so ga vsi, celo oni trpeli, ter mu pomagali v nesreči. stran 148 N O Letnik LVin Pa tudi boginja sreče ni zaostala za ljudmi Pri on išče zaklade, ter jih lahko najde in vsa sredstva vsakem podjetju imel je mladi drzovitnež posebea uspeh, a novcev imel je vedno dovolj — proishajajo iz najdenih večkrat dvobojeval zase, včasi tudi za prija- zakladov. Teden pozneje predložil je vže Balzamo novemu Tako se telje, pa le samo enkrat je dobil lahko prasko iztaknil med tem globoko rano in nevarno zbolel 1 Da je pa mogoče se bil streznil. Ali ta uspeh je šele bolj osrčil. vgajalo prijatelju, naj gre ž njim blizu mestnega pokopališča kopat tega zelo vesel, samo to mu ni zaklade. Marano bil da Neki bogat njegov prijatelj, markiz. moral preje kupiti one hudiče 1 ki živel so jima istotako razuzdano kakor Balzamo, hotel neko zapuščino, katero imeli odpreti zaklad. Moral je namreč posredovalcu med izposlovati hudiči in njim Josipu umrli sorodnik vsled nenrav odšteti jako ogromno svoto mislil stvenega njegovega življenja, izročil samostanu. Ta Josipov prijatelj dasi vže star trideset let in , da ne more najti sposobnejšega pomočnika, kakor je Balzamo. In ni so motil. Sklenila sta bila med seboj tajen dogovor ... In ljudje so se j.eli čuditi da Balzamo naenkrat opustil divje svoje življenje se poboljšal in streznil ter pcstal resen, zamišljen, celo molčeč. Ob enem celo pisar pri nekem odvetniku postal 1 češ ) da želi konečno postati človek, ter se posvetiti pravniškim vedam. Nadalje nego mesec dnij ukvarjal se je nadarjeni mladenič pri odvetniku in učil se marljivo. Dan in noč zaprašenimi folianti zakonov videli so ga tičati med in raznimi papirji in listinami. Kakor je bilo videti preril in preskrbel je mladi uradnik ves notarjev arhiv Plodi te marnosti in ljubavi k pravništu bili so kmalu oči ti Markiz-naslednik predložil je sodniji testament ran kega svojega sorodnika ) bil napisan pozneje nego oni 1 v katerem je bilo premoženje izročeno «amostanu Povsem zakonita do pičice natančno in v vsakem oziru pravilno spisana oporoka imela mostan moral je nehote svoje posledice Sa vso premično in nepremično premoženje vrniti ranjkimu sorodniku ta hip pa tudi Balzamo zapustil odvetnika in njegovo pisarno ter jel zopet razuzdano in pohotno živeti ne brigaje se o jutrašnjem dne. Tako je minulo nekaj let. Jedina Balzamova skrb je bila 1 pridobivati si novcev in jih zapravljati Ker pa pravi pregovor, da „lovca išče zverina tt z tako je tudi usoda neprenehoma pošiljala Josipu lahko verne ljudi. Tako se je nekoč ta Balzamo seznanil nekim bogatim mestjanom-trgovcem, ki se je štel v tistem predmestji med najbogatejše bogatine, kateri pa je bil deloma poluneumen. Ta mestjan veroval je v vsakoršne vraže in čarovnije, posebno pa mu se je vtepla v glavo > misel kega zaklada da mora še bolj obogateti vsled najdenja ka Ta manija, iskati zaklade, širila se je za tiste v vseh krajih, kakor nalezljiva bolezen, je trajala nekaj mesecev, let in znova polegla za nekaj let. Ne dolgo pred tem je ta manija ali bolezen iskati s pomočjo čarovne zaklade Najbolj vnet iskatelj bil - zopet obiskala Sicilijo uprav ta mestjan, Marano z imenom. Takoj po prvem sestanku seznanil se Balzamo z Maranom. Ko mu ie mestjan razložil, kaj je šestdeset uncij zlata. Mestjan dolgo ni hotel plačati svote, ali ko IZ javil Balzamo, da pojde po zaklad sam, v katerem znabiti najde tisoč uncij, se sebični Marano ni mogel dalje premagovati: ter naštel zahtevane novce. k določeni čas podala sta se v temni polunoči mladi čarovnik in novi mestjan na lice mesta. Po raznih zagovarjanjih razdal se je podzemeljski šum ter se izpre-menil v lajanje in cviljenje v divje tulenje 1 ki ni bilo podobno ne zverini ne svetu. Potem so okrog njiju zami-gljale bele rdeče in žolte lučice; zatem so se jela napol razsvetljena od teh lučic, sredi teme prikazovati nekake prikazni, koje pa ni bilo težko spoznati in imenovati, dasi jih Marano še doslej nikdar ni videl. Imela so rogove in repe. Mestjan se je tako prestrašil, da je pal z obrazom na zemljo. Vpil je glasno, da ne mora zaklada ter prosil 1 naj mu puste njegovo grešno dušo To bilo vže moraio zadostovati dvajsetletnemu čarovniku; ali naklonjenost k burkam in drzaostim ga je premagala. Hudobe se niso skrile zastonj, a s seboj prinesenimi palicami močne naklestile Marana. Vže ne več hudičeve a človeško smejanje, šale in burke spametovale so Marana, da se je z nova zavedel neumnega svojega položaja. Ko so obrenkali zakladoiskatelja, pobegnili so i hudiči i čarovnik. Najbolj vesel bil je čarovnik: kajti bil vže zelo tega navajen, da mu je šlo vse izpod rok. ni še nimalo štiriindvajset ur pa No, po tem dogodku ko so ga ppjeli in zaprli v ječo. Očitali mu so tolo govorilo, da bode strogo kaznovan » vajstvo. Vže se no tu pa se oglasi rešenik, v osebi hvaležnega mu mar kiza. Na njegovo prošnjo sta dva kardinala, — a to ni bila šala da — zagovarjala obtoženca, dolžeč Marana v tem on, kot pristen razkolnik, zapeljal mladega Balzama t da šel iskati zaklade 1 e pa Balzamo izkoristil mestjanovo neumnost in prestopek potem je odgovoren Marano sam. Glavni argument v prid zatožencu ) na kar so bili vsi pozabili, bil je ta, da Balzamo ni še bil polnoleten. In ta nepolnoleten pretepač, igralec, pijanec, dvobojevnik, ponarejevalec nezakonitih testamentov in zagovornik nečistih duhov, bil je radi svoje mladosti izpuščen na svobodo. No, zdajci pa je tudi boginja sreče začela zapuščati Balzame Vkanjeni Marano se zaklel ako ga noče braniti ,----------,--J ^^ . „X. ßy, Ul^v ga. 11V70Ü UlOUItl smoter njegovega življenja, začudil se je vže prileten ne- sodoija, potem se bode pa sam lastnoročno osvetil za umnež zelo Balzamu, ker mu le-ta priznal, da tudi izgubljene novce in sam za-se. (Dalje sledi). r i I I' t I t I. F r I i/ Letnik LVIII. Stran 149 Novice. Gostinec sv Jeronima, do katerega smo tudi Slovenci imeli nekoč tiste pravice ko Hrvati, se je po prizadevanju škofa Strossmayerja premenil v cerkveni kolegij, v kate- rega se bodo sprejemali mladi duhovniki, se. hočejo v Rimu Osebne vesti. Sodni svetnik v Celju gosp. Makso vit. Langer je Sel v pokoj in je pri tej priliki bil odlikovan z vitežkim križcem Franc Jožetovega reda. Dalmatinski deželni zbor imenoval je našega rojaka gosp. Avgusta Endlich e r j a definitivnim ravnateljem deželne hipotečne banke dalmatinske. Voditeljem okr. glavarstva v Novem mestu je imenovan dr. pl. Chron, na mesto okr. glavarja Ve . s ten e k a. Državna podpora Ministrstvo je dovolilo 800 podpore onim notranjskim občinam, katerim je minolo zimo Žled polomil sadno drevje. izobraziti v bogoslovju ali v drugih vedah in znanostih. Toda v ta kolegij se bodo sprejemali samo duhovniki iz zagrebške, zadrske in vrhbosanske nadškofije. Slovenski duhovniki pa 80 izključeni. nekem Breit iz Düsseldorfa inserat, da oddaja dva krasna mlada jazbečarja, ter pristavlja: „Grund der Abschaffung: Erhöhung der Hunde- Pasji davek v Nemčiji in pri nas. nemškem naravoslovnem listu je priobčil te dni neki Jul Steuer von 9 auf 30 Mark Ker Ljublj kakor znano, mnogo preveč pasje nadlege, ne bi bilo napačno, ako bi hotel naš magistrat posnemati Diisseldorfčane! Spomenica celjskega mestnega urada. Öodbe, Glasbena Matica priredi po veliki noči društveni katere sta izrekli obe celjski sodišči glede izgredov povodom glasbeni večer, v katerem bodo sodelovali učitelj Matice gospodje Junek, Prochazk m Ved Glasbene ter obiska čeških visokošolcev dne in 10 gospod K J ijolinist z Dunaj glasno označuj tako jezika govore tako prepričevalno postopanje celjskega mestnega urada in mestne policij da sta celjske nemške Slomšekova stoletnica. Letos bo stoletnica rojstva mogotce prešinila strah in groza. Boječ se, da znana inter kateri so bili na podlagi sodnih aktov in sodnih škofa A. se ta stoletnica primerno praznovala Slomšeka. „Slovenec"* poživlja rodoljube naj Za ljubljanske eže je kranjska hranilnica da pelacija, v preiskav razkrite brez celjske dogodbe v rečenih dneh ne ostane rovala 5000 K posledic, skoval je celjski mestai urad posebno spomenico, v kateri se na vse načine trudi oprati celjske nemške Občinskih volitev ljubljanskih se letos ne bodo mogotce in njih organe ter vso krivdo za izgrede zvaliti na niti Nemci, niti katoliškonarodna stranka, niti soci- Slovence in na Čehe. • Ta spomenica obsega tako drzna zavi- vdeležili jalno. demokratska stranka. Vršile se bodo šele meseca maja janja, tako brezstidna pačenja soino dognanih dejstev, da čita V ljubljansko deželno bolnico je bilo minoli ^^Ij kar strmi. Pri tem pa tarna, da so postale narodnostne mesec na novo vsprejetih 722 bolnikov. v oskrbi 1082, Vseh skupaj je bilo razmere na Sp. Štajerskem neznosne, tako da vsled njih vae trpi in zahteva naj se provzročitelji teh razmer pokličej na Novo razglednico, ki kaže sliko bodočega dežel- odgovornost. Mi se tej želji pridružujemo, a žalibog ni upanja vlada provzročitelja neznosnih razmer kajti teh neznosnih da se vresniči Ce prijela nega dvorca v Ljubljani, je izdal Iv, Bonač. Stavbna kronika. Pretekli teden so pričeli kopati temelj za poslopje mestne dekliške ljudske šole na Sv. Jakoba razmer so jedino trgu ter za novo hišo Palussovih dedičev v Zatiških ulicah, tisti, ki so spisali Nemci zagnali strašen krik izključno krivi Nemci in v prvi vrsti obelodanili v govoru stoječo Pri deželnem dvorcu nečejo priti dela nič kaj v pravi tir. Ignacij Orožen. V Mariboru je dne 13. t. m. deloma zaradi pomanjkanja delavcev, deloma zaradi premalo umrl stolni prošt, zlatomašnik gosp. Ignacij Orožen, znani Cerkvenih ulicah se izvršujejo v Or. zgodovinar, odlikovan od cesarja in papeža, v visoki starosti ugodnega vremena. Dolenčevi hiši V 21 razna rekonstrukcijska dela ter se iz 82 let. Lahka mu žemljica! Mitroviški tamburaši vojašničnih prostorov prezidavajo srednje velika stanovanja. Na Žabjeku se ometava hiša Or. Dolenca, v Kolodv. ulicah Štruklje va in mestna ljudska kopelj, v Špitalskih ulicah Grobel- Celovcu ter v hotelu nikova in na Rimski cesti Zupančičeva Delavcev primanjkuje. Nezgode so se pripetile v teku zadnjih 14 dni Železni v Celovcu. Imenovani tamburaöi so se na svojem potovanju v Pariz ustavili tudi v se most juzne železnice na Barji bo igrali tamburaši gotov prihodnjo pomlad, ker ovirata dela voda in neugodno ^eno zadovoljni in so navdušeno aplavdirali Tudi navzoči Nemci „Grröoamer" priredili koncert. Občinstvo, zbralo na koncertu, je bilo do štirih petink slovansko; par rodbin je bilo nemških Po priporočilu krčmarja pa so nemške komade. No, Slovani so bili vse vreme. Na Vrhniki se osnuje klub slovenskih kolesarjev. Nova brzojavna postaja se je ustanovila dne Isto so tudi zaigrali v veliko jezo nemškega krčmarja 11. t. m. v Javorniku v radovljiškem okraju so se pokazali lojalne in so zadovoljno pritrjevali, ko je neki Slovan mej koncertom zahteval, da se zaigra hrvatsko „Kolo". Delal grozno kisel obraz. Ko so pa po dovršenem koncertnem Nova kmetijska podružnica se je ustanovila v vsporedu odšli do malega vsi nemški g stje, in so na občo Selcih. Pristopilo je že 50. udov. Na ustanovnem shodu imel pOUCDO predavanje ravnatelj kmetijske željo občinstva po uvodu na tamburicah koncertanti družbe Slovanski vek Na meseca začel izhajati slovansko glasilo, Dunaj bode tekom tega bilo 42 Tatvina v škofiji. Neznan tat je v škofijski palači v Ljubljani ukradel Ani Modičevi denarnico, v kateri je kem jeziku „Slavjanski vek vse- bo branilo kulturne koristi Slovanov ter teden v Žepnega tatu je ljubljanska policij vjela mi pospeševalo trgovinski promet med Rusijo, Avstro Ogerskö Zove se Maks Potočnik. Hotel je okrasti neko Heleno Balkanom. List bode skrbel za to Vavpotičevo in čno sliko da dobe čitatelji popolno, izročila poli pa ga je zasačila, mu dala par zaušnic in ga Služil bo dobro zlasti tistim vsem slovanskem kulturnem gibanj ki se hočejo učiti ruščine So Pobegnil je organist J. Kosem v Planini trudništvo so obljubili priznani učenjaki, politiki stivši precej dolgo zapu Številke na gled pošilj novinarji. Štiri žive orle brezplačno upravništvo na Dunaj VIII, Bennongasse 22. List bo izhajal po dvakrat na mesec in sicer v skopca, katerega je v Mali Pišenci neki gozdar nastavil lisicam. Naročnina tri j N. Vergun Der leto 10 K. Izdajatelj in urednik je dr. Dimi Umor dekleta pred tremi leti Süden. Organ für die politischen, culturellen leta 1897. je v Čerovicah izginila služkinj und wirtschaftlichen Interessen der Kroaten und Slovenen). Takoj so slutili da se je Meseca junija Jucika Tomas, šil zločinski umor. In res so Štev. 62 tega na Dunaju I Plankengasse 4 izhajajočega ted- dekleta čez par dni našli v Donavi. Tedaj se ni moglo (Oster Članek zoper nika ima sledečo vsebino: Gregen uns ! vladni sistem ) Nochmals die Fiumauer aus: Dalmatien : Dalmatinische Bahnen Kärnten : Der Landtag Frage. Mittheilungen priti na sied storilcem, sedaj pa jih je izsledil neki orožnik dekle In sicer sta dva kmeta iz čerovič,. ki sta hotela lepo predati krmarju Straubingerju je s svojo für die „Südmark Krain: Der Landtag. r hundert in der Entwicklung und Slavoniens Neue Pläne der Deutschen in Kärnten. Dona ladij čakal na Dekle pa se je branilo m da ni upilo, zamašila 'roatien und Slavonien: „Ein Jahr- der Bevelkerungszahl Kroatiens Kroatischer Schriftstellerverein. Kü tenland: sta mu usta. Tako sta jo vlekla proti Donavi a prišedša sta zapazila s straLom', da se je dekle zadušilo, na kar sta jo vr^la v odo Eden izmej storilcev neki Prokin Der istrianische Landesausschuss gegen kroatische Schulen, zločin že pristal a drugi, Grčič Der Ausgang der Gemeindewahlen für das Triester Territo- pomore, ker se je našel priča, je še taj Vendar pa mu to ne je zločin videl na rium. Der Landtag in Görz. Steiermark: Zum Austritte unserer ^^ strahu pred hudobnežema ni hotel izdati oči Landtagsabgeordneten aus dem Landtage. Resolutionen slovenischen Vereines in Marburg. Eeform der Landes- Aus der Heimat des und Loterijo razglednic priredi dunajs»ko društvo zlatega križa na korist zdravilišča državnih uradnikov v Badenu. Proda se 700 000 razglednic po 20 stotink. Vsaka ima kupon. Aus der slavischen Razglednice so razdeljene v 7000 serij po 100 različnih raz- dobitek- Landtagswahlordnang in Steiermark Allerlei: Vereinswesen. Zeitungswesen. Welt: Dr. Kaizl vor seinen Wählern. Literatur: „Einleitung glednie. Na vsako serijo, stane 20 kron, in die National-Oeconomie". „Illustrierter Volkskalender für Vsi dobitki so umetniški ali obrtno umetni. pride das Jahr lOOO^". Volkswirtschaft: Das Industriegesetz und die Südprovinzen. K, za pol leta Naročnina listu je: Za celo leto Čudna železniška nesreča se je pripetila t. K. m. na postaji „Deutsch-Oth"*, kakor poročajo iz Strassburgri. Na imenovani Kaj maram za denarje m sem zadovoljen drugo blago postaji je namreč nek železniški stroj radi ko razmerah in če Zadovolj zdrav. pa je človek In napačnega premaknenja šin zašel na neko postransko progo, v ugodnih ter se je s tako silo zaletel v lopo za stroje, da je tamkaj ravno v tem oziru se še stoječo lokomotivo sunil naprej in je ta predrla steno zraven mnogo greši. Vsaki gospodinji bi se zdela grešna razkošnost, prizidane čuvajnice in tako udrla v spalnico, kjer ste spali dve čuvajevi hčerki. Postelja se je bila o tem porušila, mlajša llletna deklica je bila takoj mrtva, starejša 13letna pa težko če bi si gasil kdo žejo s šampanjcem, in vender se godi še vedno v premnogih družinah , tako razkošje glede kave. marsikateri gospodinji ni znano, da si lahko prav mnogo pri- poškodovana in ni upanja, da bi okrevala, hrani ako primeša bobovi kavi na polo pove sladne kave, in da Kathreiner-Kneip dobi vrh' tega taka kava prijeten deničem. dober ukus in da Koristi zdravju. Treba je samo jedne po- namreč skrili na Navihanost se je slabo sponesla petim mla-so hoteli voditi za nos Angleže. Ti fantje so se skušnj vsakdo se prepriča kako mnogo se prihrani angležki parobrod „Gleenmowen" kako zelo zdravilna je ta kavina primes, katera se je vdoma n da potemtakem mnogo pri na Eeki naložil konj za južno Afriko in so se hoteli je bil njim Čila že v stotisoČerih rodbinah brezplačno peljati Burom na pomoč. Angleži niso hoteli pomore zadovoljnosti zd iti na ta „lim" in ko so jih našli, povrnil se je parobrod^ je bil že 2 milji proč od Eeke, nazaj v reško luko, kjer Umrli Na Verdu pri Vrhniki je umrla veleugledna so navihance izkrcali in izročili policiji. slovenska rodoljubkinj gospa Marij Kotnik roj. Mertlič V Krškem je umrl ondotni župnik preč. gosp. Ivan K Fonograf v cerkveni službi. neki cerkvi v Mi noli v Prvačini Chikagu imajo postavljen fonograf, potom katerega dobivajo teden je umrl preč. gosp. Jos. Polj ša k župnik ob nedeljah propoved svojega župnika, kadar je odsoten na. misijonih po drugih krajih J v •• • c:k v "^j* • \ i m i/ • w % ^ V T3I .'O ' IS I L 1 Letnik LVIII ■ Stran 151. o Papirnati robci. Odličen berolinski zdravnik pri- Jos. Glanz in njegova gospodinja poroča občinstvu papirnate robce, kakoršne rabijo Kitajci že davno. Influenca je nalezljiva ter se prenaša največkrat z rokami, sled, ^so bila zaman ki so mokrotne od rabljenega robca. lofluenčni bacili se pre- na katerega leti sum Magdalena Lichtenwörther. Vsa prizadevanja raznih oblastev, priti roparskemu morilcu na Zdaj pa so v Liesingu zasačili moža našajo z rok na nos ter provzročajo influenco. Papirnati robci mož je pri da je toli iskani roparski morilec pa biti iz se po iedenkratni porabi metali proč ajfinejšega papirja ter zvezani v zvezek Robci morali Ijivosti izročen orožnikom Ta v ponedeljek v Liesing in bil vsled svoje sum- Eekel in da Ogenj v papeževem stanovanju. Pretečene dni tovalec dom Pri da se zove Franc Jonke iz Kočevja. Jonke je 36 let star in baj je nastal v Vatikanu v nekem zakurjenem prostoru ogenj kate zaslišanju se je izdal, da se je za časa po unora mudil v Steinabiucklu in -e sploh zapletet v taka protislovj rega so pa stražniki in ognjegasci takoj zapazili ter v jedni da se je radi tistega umora začela proti njemu preiskava uri zadušili sreči se ogenj ni razširil na stranske sobe se nahaja veliko število važnih spisov Journal Kuščar v želodcu. Francozkemu listu Petit je nekdo iz Charhaiga pisal, da se je ondi pripetil tvrdke Čizek Dunaju in Poneverjenje. Dragotin Singer, prokurisfc bankovne sledeči neverjetni slučaj: Delavec Coent se je izjavil. Dunaju se je v četrtek predstavil redarstvu na ^util slabo osobito želodec mu ni bil popolnoma v redu da v zadnjih treh mesecih zapravil vsako jed vrgel iz sebe in vsled tega sila oslabel vec mesecev ker Te 90.000 denarja svojih gospodarjev, denar da je zapravil na pa ko se mu je to zopet ponovilo in je začutil, kakor burzovnih špekulacijah. Ker se je pa redarstvu nekam čudiio bi mu se nekaj iz želodca vzdignilo in vrgel zdelo svoto da brez da ena ama oseba mogla poneveriti tako veliko vega kuščarja. Coent sam ne ve. kako tem kaj vedele bi tudi druge osebe so njim v uradu o a najbrže Singerj delo blagajnika pri isti tvrdki peljavalo dokler ni od njega govem želodcu hranila še mlado z vodo popil se Coent je na tlak 'al vanj prišla, potem v nje- ni da so mu pri poneverjenju pomagali Johniez in Erban, ker mu želodec vsled gnjusobe še pri em tem dr a vel zdravniki nesprejemlje jedi, zato mislij Proti tujim zdravnikom v Italiji ministrski predsednik Pelloux zakonski načrt ter ga predložil komori. Glavno je v tem načrtu novega zakona to, da bodo smeli izvrševati zemski zdravniki ter kirurgi, kateri so bili poki da se bode moral pustiti operirati, to se pravi izje dovršil morajo v želodcu ono mesto na katerem je do zdaj ležal kuščar 6o K SVOJO zdravniško prakso v Italiji le tisti ino v deželo za posebne slučaj ali osebi pa če 80 stalno v službi pri kaki rodbini in tudi taki, kateri imajo diplomo tujega od , got kanj 5 Invalidendank" lotei K in 12 000 so glavni dobitki kateri bodo po odbitku 20 o/ y nni izplačani. Mi opozarjamo naše bralce, da bo L sreč nepreklicno dne 19. maja 1900. učilišča ter prakticirajo v kolonij tuj seveda iz držav v katerih motiviran zdravnikov dcbe s tem italijanski zdravniki isto pravico. Zakon je držav ne dopušča tujih da veČina vseh žuiejo ter da se italijanski zdravniki s pravico prito zaradi prevelike konkurence inozemskih zdravnikov Parlamentarna komisij le prejela ta zakonski naČrt, naperjen preti inozemskim zdravnikom v Italiji Seveda se bo izrekla tudi komora v začetku prihodnjega meseca za načrt. Kdor iznajde krmilo za zrakoplov, dobi poleg Doktor Trnkoozy-a redilna hranilna štupa zaslužene slave še darilo 100.000 franko razpisal namreč neki člen pariškega ne zahteva niti popolnega krmila zrakoplov v določeni meri nego krmilo svoj namen vsaj 11 km daleč 7. To nagrado je kluba. Ta mecen pa moglo vdižati trajno je zadovoljen, ako opravlja Redilni Varstveno prašiče, služi tvorbi mesa let Potem vzame mecen Eazpi velja za dobo blagodej organe. 10 vpliva Zahvalna krmilni prašek, dietetično sredstvo notranjo rabo, tolšče. Jako prebavne znamka svojo blagajnico. Iznajdbeniki, na noge! Strašen dogodek zaradi 26 oi Na Dunaju živi polkovnikova vdova Hag ojih 100.000 frankov zopet v poljedelcev potrjujejo dobroto priporočilna pisma smelo manjkati zavojčkov samo sredstva, katero mnogih nobeni kmetiji. Zavojček zgorelih kron hčerj s svojo 42 letno Sofij Polkovnik je zapustil ženi še precej denarj katerega je hranila hči Sofija. Ko je o začetku novega leta sežgala stare in brezpomembne papirje, pisma in spise, se je zgodilo po pomoti, da so se zmešali med te tudi neki vrednostni papirji v znesku 26 000 kron. Od tistih dob in vsled Spričevala. Gospod pl. Trnköczy v Ljubljani! Najlepša hvala za redilni prašek, isti je dobro služil hvaležni Josip Žnidaršič Gradiškuta (Primorje), dnö 12. junija 1896. te nesreče je postala Sofij tiha in živela je najraje sama za se. Pretečeni petek, dne 29. t m je pa sklenila, da konča Lekarna Trnköczy v Ljublj svoje ž a je na stranišče in se polila tam e> em petro Hvala Vam se je nahajal v svetilki. Na to si je vžgala obleko šiče, ki je imel dober uspeh. Pošljite mi mi tako brzo poslali prašek za pra- zamotkov Vsled strašnih bolečin je začela hudo stara mati da piti Na to priteče dilnega praška ia steklenico tinkture kurja očesa It Teršič-Vransk se prepričala, kaj pomeni to vpitj Pa. o groza ! Strašen smrad po petroleju jej vdari v nos in na tleh zagleda svojo hčer v plamenu Priskoči jej na pomoč ter jej začne trgati obleko s telesa. Pri tem pa se sama tako hudo 'i^er pa so se nahaja v smrtni (Štajersko), dne 10. januvarija 1897 spoštovanjem --Ivan PikL Pozor kmetovalci razpisu visoke deželne v^ade sme poškoduje, da so jo morali prenesti v postelj prenesli na pol mrtvo v bolnišnico zahtevajte prašek v vseh prodajalnah prodajati, toraj ga tudi deželi dobite, potem pišite Vaših trgovcih naslovom nevarnosti in je malo nade, da bi ozdravela. Dvakraten morilec? V noči od 11. na 12. novembra sta bila v Steinabiücklu umorjena in oropana tovarnar Lekarna Trnköczy v Ljubljani dopisnico vinarjev dobite takoj pošti • • f v t' f i Stran 152 Letnik LVIII Tržne cene. v Ljubljani dne 20. aprila 1900. Pšenica 8.50 rž K 7. proso ječmen K 6.40 h, ajda K fižol turS'^ica 11 6.80 ča 12 grab Loterijske srečke v Brnu dne 18. aprila t. I.: 69, 75, 76, 79, , 74, 76^ 27 Vse cene veljajo za 50 kilo Na Dunaji dne 14. aprila t. L: 34, V Gradci dne 14. aprila t. 1.: 69, 72, 71, 55, 16 gramov. p. 4 ?? Süden priporoča U Blaznik-ova tiskarna Ljubljani Organ für die politischen, culturellen und wirtschaftlichen Interessen der Kroaten und Slovenen, Edini v nemškem jeziku na Dunaju izhajajoči tednik za hrvatske )n slovenske koristi Celoletna naročnina kron polletna krone. Uredništvo in upravništvo: M Razpošiljava sukna samo zasebnikom I En odrezek gld 10 m dolg za- dostno za moško obleko stane samo I > > 2-80 iz dobre 310 4-80 7-50 8 70 10-50 1240 fine { i finejše angleške pristne ovčje volne 10*95 » grebenčeste En odrezek za črno salonsko obleko fi. 10 Blago za vrhnje sukne od 3 gld. 25 kr. meter in višje; loden v mičnih barvah 1 odrezek 6 gld pernvien lo dosking, blago za dr 1 odrezek 9 gld. 95 kr m železniške uradnike in sodnijske talarje, najfinejše grebenčasto in še vejot blago, kakor blago za finančne in žandarmerijske uniforme itd razpošilja po tovarniških cenah kot in solidno dobro znana sukno-tovarniška zaloga k Ki Amhof v Brnu V2orce pošlje 2a8tonj in poštnine prosto. Pošiljatve po vzorulh Pozor! P. n. občinstvo se opozori, da dobi, ako Tvrdka Klesel-Amhof blago veliko ceneje naravnost od nas naroči, kakor pa pri kupcih Brnu razpošilja vsako blago po pravih tovarniških cenah brez prebitka katerega rabata