z jasnimi miselnimi opredelitvami, imajo števi lne fo- tog ra f i j e posebno in nadvse dragoceno dokumentarno vrednost. Mnogokrat nam povedo celo mnogo več kot pa bi mogli vse to z besedami i z r a z i t i . In prav ob tem dokumentarnem gradivu, k i prikazuje le trenutke iz vsakdanjega ž i v l j en ja kmečkih predelov v naših odmak- njenih področj ih, se bomo morda za hipec d l je kot po- navadi us tav i l i in se vprašal i : A l i je res mogoče, da je tudi to del naše Sloveni je, kos našega podeželja v letu 1969? A l i je sploh mogoče, da so vzhodna obmejna območja v današnji S loven i j i , k i sodi med najbol j raz- v i te republike v državi , še vedno os ta l i samo rezerva- t i naše revščine? Kako pomagati tem našim predelom, da se bodo dv ign i l i iz svoje gospodarske omrtvičenosti? Prav gotovo j im kaj dosti ne bodo pr ines l i poč i tn išk i domovi, katere si v nekaterih od teh zaostalih predelih postavl ja vrhni s l o j našega novodobnega meščanstva. Pač pa bo potrebno poskrbet i , da bodo tudi vsa nerazvita območ- ja na Slovenskem, z vsemi svojimi dobrimi in slabimi lastnostmi, to re j takšna, kakršna so, čimprej in ena- kopravno vključena v celotni slovenski gospodarski prostor in v njegov enakomernejši razvoj . Milan Natek ZbornikVIII.kongresa geografovSFRJ v Makedoniji od 9.-14.9.1968. Po že usta l jen i navadi, da kongresu jugoslovanskih ge- ografov sledi zbornik tega kongresa, so se ravnali tu- di organizator j i zadnjega zborovanja v Skopju (Zveza geografskih društev SFRJ - Geografsko društvo SR Make- donije) in izda l i Zbornik V I I I . kongresa geografov SFRJ v Makedoniji od 9. - 14. IX. 1968. Zbornik je razdeljen, podobno kot p re jšn j i zborn ik i , v dva dela. Prvi k ra jš i organizaci jski del vsebuje pro- gram kongresa z razporedi tv i jo referatov kakor so b i l i preči tani po sekci jah. Na koncu programa sta r u t i obeh ekskurzi j po vzhodni in zahodni Makedoniji. V prvem delu Zbornika je še seznam organov zveze geografskih društev SFRJ in organov kongresa ter seznam delegatov, k i so zastopali posamezna republiška geografska druš- tva. Precej prostora, v tem prvem delu Zbornika, zav- zema poroči lo o delu Zveze geografskih društev SFRJ med V I I . in V I I I . kongresom. V poroči lu je zajeto or- ganizacijsko delo, mednarodno sodelovanje, delo komi- s i j , problematika Geografskega hotizonta in delo geo- grafskih društev te r drugih geografskih i n s t i t u c i j . P r - vi del Zbornika zaključuje resoluci ja V I I I . kongresa, ki je že b i la objavljena v Geografskem obzorniku š t . 1, 1969. Drugi 582 strani obsegajoči strokovni del Zbornika vse- buje celotne referate, k i so b i l i preči tani po posame- znih sekci jah. Največ referatov je b i l o v sekc i j i za socialno geograf i jo in geografi jo n a s e l i j . Večina re- feratov je obravnavala konkretna vprašanja iz posame- znih republ ik, dva pa sta se l o t i l a proučitve nasel i j v ce l i državi . Referatov iz f i z ične geografi je je se- dem In od teh kar š t i r j e pr ikazujejo hidrološke in tektonske proučitve cele Makedonije, oziroma nekate- r i h njenih delov. Osnovni geografski problemi Makedo- n i je so obravnavani tudi v skupini referatov na za - četku strokovnega dela Zbornika. Teme teh referatov so: ekonomsko geografski aspekti Indust r i je v Makedo- n i j i , razvoj in t e r i t o r i a l na razprostranjenost kmeti j - ske proizvodnje v SR Makedoniji, nekatere osnovne ka- r a k t e r i t i s t i k e prebivalstva v Makedoniji In obnova Skopja po katastrofalnem potresu. Na koncu te skupine je re fe ra t , ki ga je podal p ro f . d r . S. I leš lč o a - p l r k a c i j i geograf i je . V sekc i j i za ekonomsko geogra- f i j o so r e f e r a t i : vp l i v ve l i kos t i kmečkih gospodar - stev na preobrazbo pokrajine J. Medveda, ekonomsko geografska karakter is t ika skopske kot l ine Iz vidika poljedelstva T» Kondeva, visoka gorovja kot dejavnik razvoja turizma M. Vasoviča, melioraci je kot faktor preobrazbe kmeti jstva v Makedoniji G. Mileskega. Referati iz regionalne geografi je in regionalnega pro- storskega planiranja so b i l i samo t r i j e : J . Rogllč : 22 vpliv 1 i t o ra l i zac i j e na regionalno druženje in d i fe - renciacijo Jugoslavi je, M. Radovič: pomen regionalno- prostorskega planiranja v turizmu s posebnim ozirom na regi jo južnega Jadrana, V. Rogič: območja splošne makroregionalne centralnost i Zagreba, Reke, Spl i ta in Osijekav razmerju do regional izaci je ekonomskega pro- gramiranja. V skupinah o uporabnosti kar togra f i je v geograf i j i in o t e o r i j i in metodologiji geografske znanosti so pr i - občeni . re ferat i : aerofotograf i ja v hidroloških prouči- tvah rek in jezer 0. Dukiča, koncepti geomorfološke karte v velikem merilu in predlog za geomorfološko karto Jugoslavije 1 : 500 000 I . Gamsa in karta raz- prostranjenosti prebivalstva SFRJ 1 : 1 000 000 M. Mi- škoviča. V drugi skupini pa so re fe ra t i : P. Ki rosk i : geografski elementi v ekonomski reg iona l i zac i j i , C. Malovrh: metoda proučevanja klimatske karakter is t ike malih enot gospodarskega prostora in J . Ridžanovič: geografski v id i k i proučevanja vod. Zbornik zakl jučujejo r e fe ra t i , k i obravnavajo proble- matiko šolske geograf i je. Referate so pr ispeval i : J . Markovič - Nekateri problemi naše geografske znanosti in pouka. Ž. Jovičič - Osnovni problemi univerzi tetne- ga pouka geograf i je, V. Buričkovic - Problemi pouka geografije v osnovnih in srednj ih šolah, B. Pejovič - Uporaba komparativne metode v pouku geograf i je . Poleg tekstov so v Zborniku tudi ponazorila k vsebini referatov v ob l i k i ka r t , diagramov, p ro f i l ov , tabel in f o t o g r a f i j . Zal so fo tog ra f i j e slabše kva l i te te kot so karte in diagrami, ki so v večini primerov jasni in lepo dopolnjujejo pisane tekste. Referati so napisani v srbohrvaškem, makedonskem in slovenskem jeziku,pov- zetke pa imajo v angleščini , f rancoščin i , ruščini in nemščini. Za re fe ra t i so objav l jeni tudi povzetki d i - skus i j . V teks t ih , .z last i v obeh slovenskih se ni b i - lo mogoče izogn i t i tiskarskemu škratu, k i je ponekod pomešal črke, vendar brez škode za celotno vsebino tekstov. Zbornik V I I I . kongresa geografov Jugoslavije nam p r i - kaže bol j dejavnost referentov pr i proučevanju posa - meznih geografskih vprašanj, čeprav je b i l namen orga- n izator jev , da bi b i la glavna tema kongresa ap l ikac i ja geograf i je, načelno in konkretno. Vendar je Zbornik le pregled jugoslovanske geografi je in nam pokaže v kate- r ih smereh so razv i ja geografi ja p r i nas ter bi b i lo za to potrebno, da ga pregleda vsak geograf. Zbornik V I I I . kongresa geografov SFRJ je mogoče naro- č i t i pr i Geografskem društvu SR Makedonije, Prirodno - matematički f aku l te t , Gazi Baba, Skopje. Za člane Geografskega društva Slovenije je cena 40.- din, za nečlane pa 50.- d in . Zbornik je t iskan v majhni nakla- d i , zato priporočamo, da ga čimprej naroči te. F. Lovrenčak Geografskj zbornik XI Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Razred IV, Institut za geografijo, Ljubljana 1969. 503 strani, 17 kart v prilogi r n a j s t i Geografski zbornik je obsežen in drag. Zato pa nudi i zda ja te l j , Slovenska akademija znanosti in u- metnosti, možnost nabave v separatih. Zato si poglej- mo pet razprav, ki j i h obsega zbornik. Prva je Draga Mezeta Hribovske kmetije v vzhodnem de- lu Gornje Savinjske dol ine. Obravnava porečje Savinje med Lučko pokrajino in Celjsko ko t l i no , v glavnem Za- drečko dolino, Dobrovlje in Mozirsko. Težišče je v prikazu hribovskih kmet i j , n j ihovih naravnogeograf- skih razmer in z las t i gospodarskega ter prebivalstve- nega razvoja. Sledi najdaljša razprava, Milana Š i f r e r j a Kvartarni razvoj Dobrav na Gorenjskem. Obsega 122 strani in po- drobno opisuje kvartarne sedimente in terase na pro- storu med Kokro in Bledom. Sedimente in terase sta- rostno k l a s i f i c i r a v pleistocenska razdobja med mind- 23