Stalnost na sluibenem tnesiu Ali je učitejjska stalnost potreba šole, ali je to samo posebna beneficija za učiteljstvo? Ako preraste očesno zenico mrena, se predmeti ne vidijo, ko nanjo padejo; v človeški zavesti obstoja praznina in.se dogodki rie zapdpddejo, ko nanjo naletijo; ižgleda, kot da tudi v ljudskem življenju obstojajo brezzračni prostori, ko odpovedo čuti ter pritiskajo nanje instinkti in nižji občutki. To so kaotične periode, v katerih se pomešajo pojmi, moralno z nemoralnim, resnično z lažnjivim, trajno s prehodnim, splošno s privatnim... Pojavljajo se afere, ni javnega kriterija, ni odgovornosti, ni zdravih in m-JČnih vodilnih idej ... Vsakdo sfe znajde kakor ve in zna, rešuje se kakor more in — ako more. Težko je govoriti o nostavljeni tezi. V rednih razmerah ne bi bilo treba niti bescde za dokaz nečesa, kar je samo ob sebi razumljivo, nečesa, kar je dokazalo živlienje. Prišel je čas, da se mora vendarle o tem govoriti, še vedno v oni pusti nadi1, da je morda le ostal kak maralni čut zdrav. tivnosti in ustvarjanja, deprimira, razvija v njem nagnenje do beganja, površnega dela. Kjer ni stalnosti se ne ozira na razmere in se jemlje delo preveč lahko ter se ne spušča v globino njegovih problemov. Nasprotno temu, tam kjer se učitelj delj časa zadrži ima čas in možnost, da svojo aktivnost vnese v koristno delo za šolo in kraj. Torej, kjerkoli so se učitelji često menjali sta trpela šola in narod; tam kjer so se učitelji zadrževali daljšo dobo, se je občutil napredek v "šoli in izven nje. Občutek stalnosti v kraju počiva na močni in pozitivni psihološki osnovi. Tako je pri vsakem delu; tako je redno v življenju. Ako najamete stanovanje začasno, pa če je še tako ruinirano, ga ne boste popravljali. čeprav bi začasno trpeli. Ko ste pa sigurni, da boste v njem ostali dalj časa, tedaj doprinesete tudi osebne žrtve, da si tistvarite večjo udobnost. Občutek nestalnoisti tin nesigurnoSfti v službi ovira vsako akcijo, odlaga vsako resno podjetje. Kakor ne sme učitelj urediti svojih ,,Ne prepevajte v krčmi. . . ne v društvu . . . tudi ne v svoji izbi . . . Ne zahajajte preveč v družbo . . ." Ivan Cankar, Zbrani spisi, 9. zvezek, Vtran 55. (Martin Kačur). ,,Učitelj ne bi smel biti mlad Učitelj mora biti narodu čim bližji. To P<xljetie. Kakor ne sme ucitel, uredi i svojih . . ,. -u |« bližino zahteva narava njegove službe. Vzgo- s}™n' ker *- naife^ prejnestitve vsak trenu- «1 tUQl majnen ne. . njegove ja otrok — skupna briga doma in šole — se ne more zamisliti brez zveze staršev in učiteljstva, brez zveze učiteljstva ne samo s starši, nego z vsemi ljudmi iz tega kraja, ki bodisi posredno ali neposredno vplivajo na ra_* voj in vzgojo otroka. Medsebojno poznanje mora biti ne samo »blizu, nego pristno rn globoko. Celo način učiteljevega življenja in življenja njegove ožje rodbine mora brti čim sličnejši načinu narodovega življenja. Učitelj ne sme biti za starše (posebno na vasi) uradnik, bela vrana, in predstavljati ono razliko vasi in mesta.prostodušnosti in nadkriljevanj in izzivati pri Ijudeh občutek odtujenosti. Zato se zahteva od učifelja, da je zairadi uspeha pri delu čim bližji in pristopnejši narodu, da je najboljši primer, ki se ga stavlja za vzgled. Biroltratiziranje šole in učitelja predstavlja oddaljenost narodne šole od naroda, a v nadaljni konsekvenci slab uspeh pri dviganju in vzgoji naraščaja, slab uspeh pri prosvetno kulturnem delu izven šole med narodom. Dviganje kulturnega nivoja naše vasi, poglabljanje v kulturne, ekonomske, ekonomsko gospodarske, zdravstvene akcije in potrebe, angažiranje narodnih sil, naTodnih moči za te vsTestransJke potrebe in progTes, izkoriščanje zdravih narodnih moči za sistemattčno in načrtno akcijo širokega obsega .— posebno na deželi, kjer je narodni trčrtelj večkrat edini kulturni činitelj — se ne more zamisliti brez potrebnega miru, brez poglabljanja v razmere, brez študiranja in spoznavanja teh razmer. Ne samo to, potrebni sta tudi volja in lj'ibezen do dela, čas, "prilagoditeV *fa •jfffMKanje Ijudstvu. Ako bi se vračaliirazai in priltteriali kak šen je bil napredek šole in uspeh učiteljevega dela in v koliko je ta uspeh bil odvisen od učiteljske stainosti na sltižbenem m^stu, tedai bi pozitivno ugotovili, da je bil ta uspeh v periodi stalnosti naravnost epohalen. Vedne spremembe so v splošnem nekoristne. One pomenjajo zastoj v delu tudi takrat, ko ne obstoja vprašianje neke akcije, ki raziskuje študij. voljo m čas. Tudi za navaden administrativni, ali katerikoli drugi posel je potreben gotov čas, da človek spozna njegovo vsebino. Koliko časa je potrebtto še le učitelju, da spozna otroke v svoji šoli, brez česar si ne moremo zamisliti njegovega vzgojneg,a dela, in da spozna ljudi, razrnere in potrebe kraja, brez česar si ne moremo predstavljati njegovega uspešnega izvenšolskega dela. Zabloda je in nerazumevanje misije na rodnega učitelja, ako se veruje in zagovarja, da šola nima najmanjše zgube in zastoja zato, ker je premeščen učiteli. ker je na niegovo mesto dodeljen drugi. To je samo lajičen formalni izgovor, ki pa ne drži. S tem sta povzročeni dve škodi: v obeh krajih je delo prekinjeno. Ako se to večkrat dogaja in ponavlja, je oškodovano delo v obeh krajih. Vsaka premestitev škodi dkektno osnovni loli in narodu. Ako bi potom ankete ugotavljali, kateri kraji imajo novo šolsko zgradbo, kulturne, socialne, nacionalne in druge ustanove, v katerih krajih se šole redno vzdržujejo, iz katerih krajev se mnogo otrok šola še nadalje po dovršeni osnovni šoli itd., bi nesumljivo ugotovili, da so to oni kraji, v katerih se je učiteljstvo dolgo zadržalo in se vezalo z vasjo. Taborenje še ni nikoli ustvarilo nekaj trajnega in pozitivnega. To pomenja življenje od danes do jutri. Vsakogar odtrga od pozi- tek in v vsaikem letnem času, prav tako se n sme spuščati v delo, ki zahteva daljši čas in popolen načrt za izvedbo; a tako ie vse delo narodnega učitelja. Učiteljevo delo ie zasnovano na širokem polju, in je zato potreben oas in svoboda, da se duševna delavnost razvije do popolne pare in da da rezultate. ~Ako je v Tednih razmerah učiteljska stalnost v službenem kraju narbdna potreba, tedaj je v nerednih in neurejenih razmerah prava nujnost. Narod pa pravi, da noijnost celo zakon menja. Treba je npoštevati interese šole in nafoda. Treba je oddvojiti splošne, trajne, lahko bi se reklo večne interese naroda od drobriih prehodnih računskih interesov posameznikov. To še posebej ako je očividno, da momentani interes in zahteva ruši monumentalno zgradbo naše nairodne prosvete in vstvarja vprašanje bodočnosti narodnega naraščaja. ;¦¦-¦ .,_,'. *SV ': *Ł¦'?¦ C- Ivan Cankar, Zbrani spisi, 9. zvezek, stran 56. (Martin Kačur). Ostane samo način: da se avtoriteta zakona dvigne na višino moralnega irazumevanjas da se z zakonom zaščitijo javni in trajni interesi. Naj bo zakon strog, ampak naj se spoštuje. Naj se učiteljska stalnost na službenem mestu zagotovi z zakomom. Na tej zahtevi, na tej potrebi šole in naroda se bodo prešteli prijatelji učiteljstva, prijatelji prosvete in naroda. Saj je vsem jasno, da je učiteljska stalnost v službenem mestu prvi pogoj za trajno, stnotrno, neprekinjeno in uspešno prosvetno kulturno dviganje narodovega na-Taščaja. Sedaj je prilika in možnost, _*• "'*¦'- ¦¦-.. /. i Oi Miff- ..'*#, r, _, •=_, • ;¦-. • ¦-, v }/i k*' I k_l X - .'>' ft.rl. ' >'rS.f