ga sova nuraiNj 7/8 XVII 23. APRIL 1977 Analiza fluktuacije v letu 1976 Miha Marinko Srečanje na Čebinah Prisrčno, iskreno, begalo Fluktuacija delavcev je eden izmed kazalcev uspešnosti urejanja medsebojnih odnosov v delovni organizaciji. Ker povzroča tudi visoke dodatne stroške poslovanja (zaposlovanja in uvajanje novih delavcev), jo redno srpemljamo, ugotavljamo njene vzroke in jih skušamo odpraviti. Pod pojmom »fluktuacija delavcev« razumemo vse oblike prenehanja delovnega razmerja, ko de- lavec zapusti tozd z namenom, da se zaposli v drugem tozdu oziroma v drugi delovni organizaciji ali mu preneha delovno razmerje zaradi upokojitve, odhoda v JLA in podobno. Poleg tega s pojmom »interna fluktuacija« označujemo vsa gibanja (prerazporejanja) znotraj tozda. V organizaciji republiških sindikatov in aktiva novinarjev glasil v združenem delu so se minuli četrtek, 24. marca, na Čebinah zbrali novinarji glasil v združenem delu iz vse Slovenije. Pred tem so obiskali revirski muzej v Trbovljah, na Čebinah pred Barličevo hišo, kjer so pred štirimi desetletji ustanovili slovensko komunistično partijo, pa so sc srečali z revolucionarjem, narodnim herojem Mihom Marinkom. Kolono vozil, ki se je tisti dan vila iz Trbovelj, na Čebine, na srečanje je prišlo kar 74 tovarniških novinarjev, izjemno priložnost za pogovor z Mihom Marinkom pa so izkoristi tudi novinarji vseh večjih slovenskih glasil in dopisniki nekaterih drugih jugoslovanskih časnikov v naši republiki, bo prekosila edino še kolona, ki se bo po novi, asfaltirani poti na Čebine vila 16. aprila, ko bo tam osrednja proslava ob 40. jubileju ustanovitve KPS. V prisrčnem in iskrenem dogovoru, ki se je razvil med tovarišem Marinkom in tovarniškimi novinarji, mnogi so dragega gosta prosili, da za njihov list pove še kaj posebej in bralcem posreduje svoje napisane pozdrave, kar je tovariš Marinko rad storil, so le-ti izvedeli za vrsto dragocenih potankosti, ki jih zgodovinarji nimajo zapisanih: za tople človeške podrobnosti, ki tudi zgodovinske dogodke narede blizke in človeško drage. To pa zmore le živo pričevanje neposrednega udeleženca. Pa še nekaj je pokazalo srečanje na Čebinah: tovarniška glasila prestopajo tovarniške okvire, saj je nemogče obiti dogajanje v širši družbeni skupnosti in človekovo doživljanje sveta deliti na dopoldne v tovarni in popoldne doma. Čebine, ta lepi in dragoceni kraj iz naše revolucionarne polpreteklosti, ki s svojim zgodovinskim izročilom sega v sedanjost, so bile prvo takšno organizirano srečanje urednikov tovarniških glasil, vsi, tudi ugledni gost Miha Marinko, pa so obljubili, da na takšna in podobna srečanja še pridejo! Besedilo pozdravne brzojavke novinarjev v združenem delu tovarišu Titu s Čebin Dragi tovariš Tito! Novinarji tovarniških časnikov, združeni v aktivu novinarjev glasil v združenem delu pri Društvu novinarjev Slovenije, smo v organizaciji aktiva in republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije ter v sodelovanju revirskega odbora za pripravo proslave ob 40. obletnici ustanovitve Komunistične partije Slovenije obiskali Čebine, kjer smo se srečali z enim ustanoviteljev slovenske komunistične partije, članom sveta federacije Mihom Marinkom. V prisrčnem pomenku nam je tovariš Miha Marinko približal delo slovenskih in drugih jugoslovanskih predvojnih revolucionarjev, ki so v najtežjih pogojih boja proti reakcionarni vladavini izkoriščevalcev delavskega razreda, uspeli povezati najnaprednejše in razredno osveščene delavce v avantgardo delavskega razreda, komunistično partijo. Ob tej priložnosti, ob 40. obletnici ustanovitve Komunistične partije Slovenije, 40-letnici Tvojega prihoda na vodstvo Komunistične partije Jugoslavije in Tvojem osebnem prazniku, 85. obletnici rojstva, Ti novinarji v združenem delu izražamo svoje občudovanje, toplo hvaležnost in iskrene čestitke. Novinarji glasil v združenem delu, zbrani na srečanju na Čebinah. (Nadaljevanje na 9. strani) Dne 6. 4. nas je obiskalo 20 predstavnikov sindikalne zveze iz industrijskega ter socialnega referata iz Jiidlicha v Zvezni republiki Nemčiji. Vodil jih je tov. Hans Stenzel. Člani skupine so strokovni delavci v raznih tovarnah, socialnih službah in drugod ter se ukvarjajo tudi s sindikalnim delom. Ta teden so gostje Zveze delavskih univerz v Ljubljani, ki jim je po dogovoru s sorodno institucijo v ZRN organizirala seminar z vrsto predavanj o samoupravljanju. Da bi se udeleženci vsaj malo seznanili s sistemom samoupravljanja in vlogo sindikata v delovni organizaciji, se je Zveza delavskih univerz obrnila na našo delovno organizacijo, ki je 1975 leta dajala informacije o samoupravljanju podobni skupini prav tako iz Nemčije. Tako je bil prvi informativni razgovor v sredo ob 9. uri v sejni sobi stare upravne zgradbe, ki so se ga poleg gostov udeležili predstavniki Save: tov. Slavko Šolar, Boris Pavšlar, Franc Sire, Edo Gruden, Mihael Petek, od Zveze delavskih univerz pa tov. Kmet kot prevajalec. Gostje so se za- Obisk skupine predstavnikov sindikalne zveze iz ZB Nemčije nimali za organizacijo samoupravljanja, za vlogo sindikata, za pravno varstvo delavca, za enakopravnost žensk pri zasedbi delovnih mest in pri osebnih dohodkih, za dolžino delovnega časa, za izobraževanje in delo mladine, za študij ob delu in podobne probleme. Nato so si pod vodstvom tov. Eda Bertonclja in Franca Sirca ogledali še proizvodni proces v TAP. Ker je bil čas omejen, ni bilo moč postaviti še vrste vprašanj, ki so jih imeli pripravljene, pa tudi mi nismo uspeli kaj več izvedeti o njihovem delu v sindikatu. Po končanem obisku so se napotili v muzej v Begunje in nato v Bohinj. Upajmo, da so kljub kratkemu obisku vseeno dobili pozitivno sliko o sistemu samoupravljanja v delovni organizaciji. Mihael Petek Gostje v razgovoru z našimi sodelavci Čebine, 24. marca 1977 2 Izbrali smo za vas Spoštovani starši! Prijetno nam je, ko vas lahko obvestimo, da je vaš sin Darko srečno prispel v našo enoto. Njegov nov naslov je: Vojna pošta ... Ob tej priložnosti vas obveščamo, da bo vaš sin svečano prisegel dne ... Vabimo vas, da s svojo prisotnostjo počastite našo skupno svečanost. Po svečani zaobljubi bo imel vaš sin prvi prost izhod v mesto. Želimo tudi, da vsak obisk vašega sina napoveste vsaj dva dni pred prihodom. S tem mu bomo pravočasno omogočili prost izhod, vam pa nemoten obisk. V naši enoti so obiski dovoljeni v sobotah od 14. ure dalje, v nedeljah in državnih praznikih pa od 7. ure dalje. Prosimo vas, da o možnostih obiskov seznanite tudi vse, ki žele obiskati vašega sina. Prepričani smo, da vas kot starše zanima, kako je z vašim sinom, v kakšnih pogojih prebiva, kakšna je hrana, itd. Povemo lahko, da so pogoji bivanja zelo dobri in prav tako tudi hrana. Vojaki imajo dnevno štiri obroke zelo kvalitetne hrane, za kosilo in večerjo lahko izbirajo med tremi vrstami jedi. Upamo, da bomo z vami v stiku tudi v prihodnje in želimo, da bi vas lahko obvestili, da je vaš sin dober in primeren vojak ter da postaja pravi branilec naše socialistične federativne republike Jugoslavije. Tovariški pozdrav starešine Komandant Vojaki kranjske garnizije si ogledujejo našo proizvodnjo Tako pismo nam je v uredništvo prinesel naš sodelavec, ki je pravkar spremil svojega sina na poti v JLA. Dejal je: »Morda se tebi ne bo zdelo nič posebnega — jaz pa sem bil ganjen ob tej pozornosti!« Nasprotno! Meni se zdi nekaj posebnega. Pozornost, ki jo v JLA namenjajo vojakom, je prav gotovo odraz dejstva, da je to Jugoslovanska ljudska armada. In pozornost, ki jo namenjajo naši vojaški starešine tudi vojakovim domačim, je odraz hotenja, da so vojaki del nas, da živijo z nami, da si skupaj z vsemi delovnimi ljudmi prizadevajo ohraniti pridobitve revolucije in da skupaj z nami grade samoupravno socialistično družbo. Pismo, ki ga objavljamo, je nekaj posebnega v tem, da sporoča staršem vojaka naše JLA, da se sin ni izgubil v anonimnost, da starešine skrbe za njegovo dobro počutje in ga žele vzgojiti v vojaka naše družbe — ne pa vojaka v klasičnem pomenu besede. Sinu našega sodelavca in njegovim vojaškim starešinom želimo vse naj lepše in veliko uspehov. Pozdravljeni tovariši! Najprej vas tovariško pozdravljam in se vam zahvaljujem za vaš tovarniški list, ki ga redno prejemam. Še posebno sem vam hvaležen zato, ker mi je to edini izvor informacij o delu in dogodkih v kolektivu. Kar se tiče vsebine, je zelo obsežen, saj zajema tematiko ne samo našega kolektiva, ampak tudi naših sorodnih organizacij. Seveda pa z največjim veseljem prebivam vse o TAP. Želel bi, da preko vašega lista pozdravim vse moje sodelavce iz R. P. konfekcije, še posebno pa tov. Slobodana Diniča. Sedaj vam pa želim mnogo uspeha pri vašem delu, saj se čez 90 dni zopet vidimo. Tovariško vas pozdravlja mornar Koznik Miro, V. P. 2073/160 Split Številni udeleženci spominskega pohoda na Porezen Spominski pohod no Porezen V spomin na 24. marec 1945, ko je v neenakem boju z Nemci padlo 32 partizanov Kosovelove brigade in gorenjskega vojnega območja, 96 pa so jih Nemci postrelili v Jesenici pri Cerknem, sta planinsko društvo in krajevna organizacija Zveze borcev organizirala drugi spominski pohod na Porezen. Pohoda sem se udeležil tudi jaz. V nedeljo zjutraj smo se z avtobusom odpeljali iz Kranja skozi Škofjo Loko po lepi Poljanski dolini do Cerknega. Tam sem zapustil avtobus in se skupaj s 50 Savčani in mnogimi drugimi udeleženci napotil skozi partizansko vas Poče po strmem pobočju na 1632 m visok Porezen. To je bil naš in obenem tudi moj cilj. Najprej sem si priboril žig, nato smo dobili zelo dober topel čaj. Odprli smo nahrbtnike in začeli malicati. Po končani malici smo se udeležili tudi proslave, ki se je začela okoli 11.30. Proslava je bila namenjena padlim borcem, ki so padli na Poreznu med drugo svetovno vojno. Ob tej spominski slovesnosti je govoril tudi predsednik gospodarske zbornice Andrej Verbič. V spomin borcem so izstrelili tudi častne salve, obenem pa so vsi udeleženci počastili ta spomin z enominutnim molkom. Po končani proslavi smo se zaradi mrzlega vetra in prvih dežnih kapelj umaknili s Porezna po grebenih Cerknega in zaselkih v znano bolnišnico Franjo. Mi savski planinci smo si z navdušenjem in velikim zanimanjem ogledali bolnico Franjo. Ogledali smo si posamezne barake, kajti vsaka je služila svojemu namenu, kot na primer ena operacijam, druga kuhinji, kopalnici, baraka za zdravnike itd. Po temeljitem ogledu smo se spustili po temeljito skritih stopnicah iz bolnice Franje do našega avtobusa, ki nas je čakal ne daleč stran. Naše življenje smo si obogatili z novimi spoznanji o problemih vojne in grozote, ki so jih doživljali partizani, obenem pa tudi srečni, da zdaj uživamo svobodo, mir in bratstvo. Še v avtobusu smo obujali spomine na ta pohod, ki je bil zelo zanimiv in enkraten. Veseli in zadovoljni smo se vrnili v Kranj. V letošnjem letu so se savski planinci udeležili mnogih pohodov, kot so: pohod na Stol, Igmanski marš, pohod v Dražgoše in kot zadnje pohod na Porezen. Na teh pohodih, ki se jih udeležujem, vedno vidim ene in iste obraze, zato želim, da bi sc nam savskim planincem priključili novi udeleženci, ki bi obiskovali te spominske pohode. Predvsem si želim, da bolj sodeluje mladina. S temi pohodi si bo mladina širila svoje obzorje, bogatila besedni zaklad in se naužila svežega zraka, ki je velik pogoj za zdravje. Radi imamo planine, našo lepo Slovenijo, zato spoštujemo naše gore, ki so dajale partizanom novo moč za borbo in neprecenljivo varnost in obrambo. Lojze Ilijaš Novice Industrija gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov Sava Kranj je lani povečala svoj izvoz za 60 odstotkov in dosegla nad 11 milijonov dolarjev vrednosti. — Kljub temu, da je gumarska industrija odvisna od uvoza surovin, se je delež domačih surovin v Savi lani dvignil že na 40 odstotkov. Še pred 4 leti pa je uvozila 80 odstotkov surovin, 20 odstotkov pa jih je kupila doma. (Delo, 26. 1. 1977, str. 4) Zvezni izvršni svet je sprejel predlog dogovora o kontinuirani graditvi zmogljivosti bazične kemične industrije v obdboju 1976—1980 za razvoj proizvodnje v obdobju po letu 1980 kot osnovo za usklajevanje stališč republik in avtonomnih pokrajin. Predlog dogovora predvideva, da bi do leta 1980 začeli graditi zmogljivosti bazične kemične industrije, tako da bi lahko proizvedli okoli 2,5 milijona ton raznih izdelkov, od alkalij in umetnih gnojil do farmacevtskih surovin in sintetičnih snovi. (Delo, Borba, Politika, Vjesnik — — 26. 1. 1977) V čičevcu so začeli graditi novo tovarno, ki bo proizvajala gume za dvokolesa. Zmogljivost nove tovarne bo 4,100.000 gum in 3,500.000 zračnic v vrednosti 146 milijonov in 644 tisoč dinarjev letno. Tovarna naj bi bila dograjena do konca prihodnjega leta. Za zgraditev bodo namenili 70 milijonov dinarjev. Glavni investitor je kemično-gumarska industrija »Mi-loje Zakič« iz Kraševca, v okviru katere bo nova tovarna tudi obratovala. (Gospodarski vestnik, 28.10. 1976, stran 21) Obletnice 3 Predsednik Tile v Savi V prejšnji številki smo objavili prvi prispevek ob 85. rojstnem dnevu tovariša Tita in ob 40-letnici njegovega prihoda na čelo KPJ. Ker sodimo, da ob teh nadvse pomembnih obletnicah spremljate informacije v časopisih, na radiu in TV, smo se v naši redakciji odločili pripraviti več zapisov o Titovem obisku v Savi. V prejšnji številki je tovarišica Francka Gogala omenila, da je bil poleg nje pri prvem obisku maršala Tita v Savi navzoč tudi naš sodelavec tov. Miro Ambrožič. MIRO AMBROŽIČ Rad se je odzval našemu vabilu, da vam pove, kako se je počutil tedaj, ko je bil izbran, da kot najboljši mladinec sodeluje pri sprejemu tovariša Tita. »Komaj 16 let mi je bilo, ko so me izbrali, da sprejmem tov. Tita. Res sem bil že pred tem izbran kot najboljši mladinec, vendar sem bil naloge, ki so mi jo zaupali, nadvse vesel. Že takrat je bil Tito pojem, zato sem s toliko večjim ponosom stopil pred maršala. Izročil sem mu pozdrave mladih in tudi šopek rož. Tovariš Tito je bil zelo pozoren ob mojem nastopu in spominjam se še, da se mi je za vse toplo zahvalil. Priznati pa moram tudi, da sem imel veliko tremo.« Tov. Miro je prišel v tovarno že leta 1943 kot ključavničarski vajenec in leta 1946 opravil izpit. V letu 1946 je bil izbran za najboljšega mladinca Kranja v mladinskih akcijah za zbiranje železa in bakra. Še pred odsluženjem vojaškega roka je bil v Savi predsednik mladine. Na vprašanje, če so ga povabili k sprejemu še kdaj, ko je tov. Tito spet obiskal Savo, je povedal, da nikoli več. Dejal pa je, da bi bili lahko povabljeni tudi tisti, ki so že bili na prej- šnjih sprejemih. No, vsekakor pa ga navdaja tiha želja in upanje, da se bo še kdaj srečal s Titom. Želi, da bi nas predsednik še kdaj obiskal, saj bi mu lahko pokazali današnjo veliko, moderno Savo. Želi, da bi bil tedaj zraven. Pa ne zato, da bi ga ljudje videli med izbranimi. Zato, ker bi to pomenilo veliko priznanje. Občni zbor aktivo ZB Sava V prejšnji številki smo objavili kratko informacijo, da so se 26. marca sestali člani aktiva ZB Sava. Delavnost in življenje naših tovarišev, ki so sodelovali v revoluciji, je tako tesno povezano z našim življenjem in delom, da jim vsekakor pripada najčastnejše mesto med nami. Zato in tudi zaradi tega, da bi sleherni Savčan vedel, kaj člani ZB delajo, kako žive in kakšni problemi jih tarejo, objavljamo o njih obširnejše informacije. Poročilo, katerega prvi del objavljamo danes, je pripravil tov. Mirko Bedekovič, predsednik aktiva ZB Sava. Občni zbor, ki so se ga udeležili tudi nekateri predstavniki dmžbenopolitič-organizacij ter vodstva podjetja, je poročilo v celoti potrdil. Tovarišice in tovariši! dejavnosti v naši delovni organiza- ciji, pa ugotavljamo, da je ta de- Cas, ko imamo člani ZZB NOV javnost potekala v povezavi in po svoj redni letni občni zbor, je silno programu, ki je bil sprejet za ne- razgiban tako pri nas doma kot tudi zunaj v svetu. Spet smo se zbrali na našem občnem zboru, da bi pregledali, kaj vse se je dogajalo in kaj smo delali tudi mi člani borčevske organizacije na področju gospodarskega, samoupravnega in političnega delovanja v naši delovni organizaciji. Seveda ni naša naloga in naš namen ta, da bi zgolj kritično opazovali dogajanja in ukrepe v naši delovni organizaciji, kajti zgolj opazovanje in kritika še ne moreta prinesti zaželenih rezultatov. V proces uresničevanja naših planov in programov, v samoupravno odločanje in za uresničevanje naših skupnih nalog smo se člani naše organizacije vključevali dejavno in konstruktivno kot samoupravljale! in kot odgovorni nosilci gospodarskih, političnih in samoupravnih akcij v naši delovni organizaciji. To je edina pot, da v pogojih združenega dela vsi skupaj rešujemo težave in probleme, ki nas spremljajo na naši poti. Zakon o združenem delu V središču pozornosti naše pretekle aktivnosti je bila priprava in sprejem Zakona o združenem delu. Zavedali smo se in prav je, če tako ravnamo tudi v prihodnje, da je največji uspeh našega samoupravljanja v tem, da predvsem dobro gospodarimo, dobro poslujemo in da se vsi čutimo soodgovorne tako pri ustvarjanju našega dohodka kakor tudi pri njegovem razporejanju. To je poleg vzpostavljanja delovnih odnosov tudi eden od poglavitnih namenov Zakona o združenem delu. Ta zavest in odgovornost že vse globlje prodirata ne samo v zavest članov naše organizacije, ampak tudi v zavest vseh naših samoupravi j aleev. Kar pa zadeva uresničevanje Zakona o združenem delu in sploh vsebino samoupravnih odnosov in naše organizacije, ki nam je naloženo,da pridobitve revolucije presajamo v današnji in jutrišnji čas, bomo to svoje poslanstvo najbolj prepričljivo uresničili tedaj, če se bomo zavzeli za to, da bo učinek naše gospodarske uspešnosti in stabilnosti čim večji in popolnejši in če bomo sotvorci uresničitve Zakona o združenem delu. Družbena samozaščita Za nas člane borčevske organizacije je važno tudi, da posvečamo posebno pozornost družbeni samozaščiti. Stvar moramo ne le razumeti, temveč tudi ravnati tako, da smo vsi delovni ljudje sestavni del družbene samozaščite, oz. družbena samozaščita smo mi vsi. Varovanje ustavnega reda, zaščita na delovnem mestu in v okolju, v katerem živimo, ne sme biti skrb in naloga samo poklicnih varnostnih organov, temveč predvsem nas samih. Še več, družbena samozaščita je sestavni del celotnega procesa ustavne in samoupravljalske preobrazbe naše družbe. Vse te naloge pa bomo lahko bolje uresničili, če bomo zagotovili, da bodo naši samoupravljale! in občani pogosteje seznanjeni z ocenami varnostnega stanja v državi, republiki, občini in ne nazadnje tudi v okolju, v katerem živimo in delamo, torej tudi v naših tozdih. To zavest moramo tudi pomagati vnašati v samoupravne akte naše delovne organizacije in krajevne skupnosti. " j, . f \ Z občnega zbora zveze borcev lotno delovno organizacijo Sava. Z uresničevanjem Zakona o združenem delu se bomo zelo intenzivno srečevali tudi v prihodnje, kajti sedaj ne gre več za razumevanje in popularizacijo določb tega zakona, temveč za njegovo praktično izpeljavo v vseh razmerjih, v katere stopamo bodisi znotraj svoje organizacije kakor tudi navzven. Delo bo zahtevno in naporno tudi v prihodnje in povsem razumljivo je, da se mora naša organizacija preko svojih članov še naprej ustvarjalno vključevati v ta prizadevanja. Srednjeročni plan V letu, ki je za nami, smo že prehodili prvi mejnik na poti našega srednjeročnega plana. Tudi če pogledamo naše plane za letošnje leto bomo prav tako spoznali, da nas čakajo težke naloge, ki jih bomo izpolnili le, če bomo resnično vsi in vsak izmed nas prispevali vse, kar znamo in moremo. Izpolnitev gospodarskih nalog moramo imeti za našo domoljubno in solidarno zavezo in ne samo kot našo poslovno in delovno nalogo. Člani Zavedati sc namreč moramo, da se družbena samozaščita ne bo uveljavila sama od sebe, da varnostna zavest nas vseh ne bo prišla sama od sebe, temveč da bodo morale to nalogo čimprej uresničiti zlasti družbenopolitične organizacije, predvsem pa ZK v naši delovni organizaciji. Kar pa zadeva našo delovno organizacijo, pa je seveda tudi razumljivo, da ji nc pripadajo le moralne obveze, temveč tudi praktične v zvezi z družbeno samozaščito in varnostnim sistemom, da pomagamo sooblikovati tako imenovano varnostno kulturo na vseh ravneh in v vseh členih naše delovne organizacije. Pri tem gre za ukrepe in dejavnosti, ki so usmerjene ne samo proti dejavnosti sovražnikov Jugoslavije, marveč tudi za to, da se učinkovito odpravljajo posledice elementarnih nesreč, kot so poplave, potresi, požari itd. Končno gre tudi za dejavnost in ukrepe, s katerimi se zagotavlja nedotakljivost družbeno lastnine, samoupravna prihodnost in ukrepanje proti vsem vrstam škode. Zato (Nadaljevanje na 14. strani) 4 Aktualno m Počastitev obletnic 15. 1-50.4. Torek Sobota Potekajo slavnostne seje po osnovnih organizacijah. ZK Sekretarji osnovnih organizacij ZK 96.1 Sobota Spominska slovesnost ob 35-obletnici herojske borbe Selške čete v Rovtu na Planici Krajevna skupnost Jošt, Sv, Duh, Bitnje, Zabnica 20.1- a 4. Torek Petek Prenos kurirčkove pošte med osnovnimi šolami oz. pionirji v kranjski občini Občinski komite ZSMS, ZPM in osnovne šole 1 4 24.4. Nedelja Nedelja Priprave za sejo osnovne organizacije Sava, na kateri bodo člani ZK obravnavali predvojno delo ZK v Savi in povojni graditvi. Sava Uraro a 4 Petek Učenci osnovnih šol tekmujejo na občinski ravni na temo "Tito-revolucija-mir" (ta akcija teče v zveznem merilu^) Izobra skupno osnovn zevaIna st e šole 16.4. Sobota Osrednja slovenska proslava v počastitev 40-40-.85 na Čebinah Organizacijski odbor občinskega komiteja ZKS IB 4. Ponedeljek Svečan sprejem Titove štafete na Trgu revolucije v Kranju Občinski komite ZSMS IB 4. Ponedeljek Slavnostna seja CK ZKS v Ljubljani CK ZKS 20.4 Program RTV ob 13. uri v TAP sova i/rmvi 214 Spominska slovesnost ob spomeniku pri okhogelski jami Krajev Naklo Občins na skupnost ki komite ZSMS 244. Nedelja Slavnostna seja osnovne organizacije ZK Sava, na kateri bo orisano delo ZKJ in tovariša Tita ter tudi predvojno delo komunistov v Savi. sova Uraro 25.4 Ponedeljek Premiera gledališke predstave Raztrganci Prešei •novo gledališče 25.4 Ponedeljek Svet ZK Sava bo imel slavnostno sejo, na katero bodo vabljeni predvojni komunisti, ki so tvorili prvo partijsko celico v Savi. Poleg teh bodo vab Ijeni še ostali člani ZK, ki so bili sprejeti v ob d ob -M sova uraivj 26.4 Osrednja proslava ob 4o. obletnici Komunistične partije Slovenije v dvorani kina Center Organizacijski odbor občinskega komiteja 264 Razstava mladih likovnikov Gorenjske v Domu JLA Občinski komite ZSMS Dom JLA 964 Razstava na temo Cankar in delavsko gibanje Gorenjski muzej 50.4 Kurjenje kresov s priložnostnimi kulturnimi programi na Joštu, Kališču, Davovcu in Mali Poljani Osnovne organizacije ZSMS, planinci, taborniki 1. X Nedelja Delavsko srečanje in proslava na Joštu Občinski sindikalni svet 7. 5. Sobota Osrednja proslava na Gorenjskem v Begunjah Medobčinski svet SZDL 9. 1 Ponedeljek Pohod ob žici okupirane Ljubljane Organizacijski odbor pohoda Filip Majcen v Tunisu V februarju se je tov. Filip Majcen, glavni direktor; udeležil potovanja kot član gospodarske delegacije, ki je obiskala Tunis na povabilo tuniške vlade. V delegaciji so bili tudi predstavniki gospodarstva, predvsem tistih, ki že imajo stike s Tunizijo. V Tuniziji se zanimajo za izgradnjo še ene delovne organizacije za gumarsko industrijo, in prav zaradi tega je bil član delegacije tudi tov. Majcen. V Tunisu že obstajata dve gumarski tovarni, in sicer Firestone, ki proizvaja avtopnevmatiko in manjši del velopnevmatike in pnevmatike za poljedeljstvo, in podjetje La S. I. O. C., ki proizvaja gu-meno-tchnično blago, ravno v tem mesecu pa je začel obratovati moderen obrat velopnevmatike. Ministrstvo še vedno meni, da je potrebno zgraditi še tretjo tovarno gumijevih izdelkov, ker Firestone ne pokriva celotnega tržišča za pnevmatiko. Ker imajo velike devizne težave, se hočejo izogniti uvozu in zgraditi več industrijske baze. V obstoječih tovarnah ne proizvajajo vseh dimenzij, ker to ni rentabilno. Naša delovna organizacija je Tuniziji v tem pripravljena nuditi pomoč, toda najprej je treba temeljito proučiti tržišče. Tov. Majcen je v poročilu s službenega potovanja poudaril, da je prav, da na potovanje državne delegacije vabijo tudi predstavnike gospodarstva, ker se je že večkrat primerilo, da so tovarne, ki so bile zgrajene brez poprejšnje temeljite proučitve vseh pogojev za obstoj, v kratkem času zašle v težave. Stroški takih potovanj niso zastonj. V Tuniziji npr. niso vedeli za delovno organizacijo Sava, vedeli pa so za »Balkan« iz Suve Reke, to pa zato, ker predstavniki naše delovne organizacije premalo potujejo. Prikolice s Posočja vrnjene Prikolice smo s Tolminskega že prepeljali v kraje, kjer bodo služile letovalcem naše delovne organizacije. Ob katastrofalnem potresu v mesecu maju 1976 v Posočju smo priskočili na pomoč tudi Savčani. Solidarno smo prispevali enodnevni zaslužek, skupina delavcev je dva meseca pomagala pri gradnji in popravilu poškodovanih hiš, krajanom smo pripeljali 7 prikolic, v katerih so preživeli do ureditve lastnih stanovanjskih prostorov. Prikolice, ki nam jih je štab civilne zaščite v Tolminu vrnil neposredno od Tolmincev — domačinov, so bile v izredno dobrem stanju. Uporabniki so se zavedali pomoči in temu primerno tudi čuvali in ohranili vso opremo v prikolici in prikolice so v enakem stanju, kot so jih prejeli, tudi vrnili z zahvalo vsakemu kolektivu za razumevanje in pomoč ob hudi nesreči, ki jih je prizadela. Precejšnja razlika pa je v videzu in stanju prikolic, ki so jih uporabljali zunanji delavci, ki so pomagali pri obnovi porušenih vasi. Pogled v notranjost prikolic je bil žalosten. Tla v prikolicah so poškodovali s težkimi čevlji, štedilniki, hladilniki so nujno potrebni popravila. Manjkali so tudi deli opreme itd. Odločili smo se ,da bomo vse prikolice predali v generalni servis. Tako bodo zopet uporabne že za 1. maj letošnjega leta, ko pričakujemo prve letovalce. Obnovili bomo tudi opremo ter tako skušali zagotoviti letovalcem zadovoljivo in ugodno bivanje. Spomnimo se, da so po potresu imeli občani in vaščani še drugo nevščenost, saj je v jeseni, ko so bila vsa dela v polnem razmahu, močno deževalo, nepretrgoma po 14 dni. Vmes je pihala še močna bur-ja in otežkočala dela. Tako je dne 10. novembra 1976 ob močnih sunkih vetra prevrnilo eno našo prikolico, ki se je ob prevračanju močno poškodovala, tako da ni več uporabna. Ker imamo prikolice zavarovane, smo preko zavarovalnice sprožili postopek za povrnitev škode. Predvidevamo, da bomo dobili novo. Ob koncu te informacije bi omenili, da smo sicer s skromnimi sredstvi le pomagali našim ljudem v Posočju, da je bila pomoč namenska in zelo ustrezna ter da so bili prizadeti zadovoljni z našo pomočjo in se zanjo tudi ustrezno zahvaljujejo. Rado Plahuta POJASNILO Bralce posebej obveščamo, da je prišlo v navedbah posameznih slovesnosti do določenih sprememb. Nastale so med tiskanjem časopisa. Upoštevajte torej naslednje: Slavnostne seje osnovnih organizacij ZK Sava bodo potekale do 27. aprila, dneva osvobodilne fronte. Tudi slavnostna seja sveta ZK Sava ne bo 25. aprila temveč dan pozneje, t. j. 26. aprila 1977. Iz TOZD 5 V Umetnem usnju uspešno Čeprav za poslovanje Umetnega usnja v prvih treh mesecih letošnjega leta še ni dokončnih rezultatov, lahko trdimo, da bodo le-ti dobri. Letos so prodali za 6.743 milijarde din izdelkov, kar je za 46,8 % več kot v istem obdobju lani, medtem ko je bil obseg proizvodnje za 23 °/o večji. Plan prodaje izvršujejo 95 %, kar je posledica manjšega upada v marcu. Pri prodaji je zelo uspešna Prodajna organizacija Sava, nekoliko slabša pa prodajna služba Umetnega usnja na domačem trgu in prodaja na tuja tržišča; predvidevajo pa, da se bo stanje v prihodnjem četrtletju izboljšalo. Proizvodnja je za okrog 2 °/o večja od planirane in se še povečuje, med drugim tudi izdelava PVC past, ki imajo visoko stopnjo pokritja. Treba je omeniti, da večino izdelkov delajo po naročilih. Tudi kvaliteti so posvetili več pozornosti in prihranili okrog 56 milijonov starih din. Prihranek bi bil lahko večji, če ne bi imeli težav s tehnologijo in kvaliteto surovin pri nekaterih izdelkih. V letu 1977 ne nameravajo zaposlovati novih delavcev, kar kaže ob sedanjem povečanju proizvodnje na občuten porast produktivnosti. V zadnjem obdobju so prisotne zahteve za podražitev tekstila in drugih surovin za umetno usnje. To pa pomeni, da bodo morali strokovni sektorji pripraviti vse potrebno, da se bodo ob podražitvah surovin popravile tudi cene urne) nega usnja. Konec marca so bili v Umetnem usnju organizirani sestanki sindikalnih skupin, na katerih so obravnavali problematiko proizvodnje. Sprejeli so več zaključkov in stališč, ki bodo prispevali k boljšemu delu. Da bi o delu v Umetnem usnju zvedeli kaj več, smo na razgovor povabili tov. Jožeta Sajevca, Milana Novaka in Antona Kancilija. JOŽE SAJEVEC — vodja nana-šalne linije Na kvaliteto izdelkov v veliki meri vpliva kakovost surovin. V zadnjem obdobju se je izboljšala organizacija dela, število zastojev se je zmanjšalo, povečala se je izkoriščenost delovnega časa, kar je tudi prispevalo k boljšim rezultatom. Na sindikalnih skupinah smo obravnavali tekočo problematiko: neurejen transport, slabe delovne pogoje, ko je v letnih mesecih tem- peratura zraka tudi več kot 40" C, vzdrževanje prezračevalnih naprav, v katerih se ob nižjih temperaturah utekočinjajo hlapi in povzročajo onesnaženost itd. Dogovorili smo sc, da bodo pomanjkljivosti v prihodnje po možnosti odpravljene, kar bo tudi prispevalo k boljšemu delu. MILAN NOVAK — preddelavec priprave past Kljub temu, da je kvaliteta našega dela sorazmerno dobra, moram omeniti delovne pogoje, v katerih delamo. Nezadostna učinkovitost prezračevalnih naprav povzroča koncentracijo škodljivih hlapov; tako stanje bo treba v prihodnje izboljšati. Kovinska tla in neustrezna obutev povzročata prekomerno utrujenost, kar bomo morali rešiti v dogovoru z oddelkom za tehnično in zdravstveno varstvo. Prav tako se bomo morali dogovoriti o ustreznejši delovni obleki za naša delovna mesta. Občasno se pojavljajo zastoji predvsem zaradi neusklajenega planiranja, kar seveda vpliva na izkoriščenost delovnega časa. Na sindikalnih skupinah smo postavili vprašanje primerjave osebnih dohodkov na posameznih delovnih mestih, predvsem s stališča pogojev in obsega dela. ANTON KANCILIJA — glavni strojni vzdrževalec Naše delo je otežkočeno, ker so Priprava past stroji narejeni po eolskem sistemu, ki jih moramo potem prilagajati milimetrskemu sistemu. Preventivno vzdrževanje zahteva predhodno pripravo rezervnih delov, zahteva tudi predvidevanje, kateri deli so nujno potrebni. Pri tem pa se včasih postavlja vprašanje, zakaj opravljamo to delo, ko pa je stroj v okvari, zakaj nimamo vsega za čim hitrejše popravilo. Velikokrat se upravičenost predhodne priprave in izdelave raznih delov pokaže šele po daljšem časovnem obdobju. Ravno zaradi preventivnega vzdrževanja bomo morali določiti odgovornost oz. za- dolžitve vodje vzdrževanja, glavnega vzdrževalca in vzdrževalcev za posamezna področja, še posebno za prostore, kjer je nevarnost eksplozij. V preteklem obdobju je zastoje velikokrat povzročalo nestrokovno ravnanje s stroji oz. premajhna usposobljenost novih delavcev. Prav tako se bomo morali dogovoriti o večji delavnici, saj smo sedaj skupaj z električarji v premajhnem prostoru, kar vpliva na kvaliteto našega dela. PETER BOGATAJ Posvet poslovodij in komercialnih predstavnikov Konec marca je bil redni letni delovni sestanek naših sodelavcev s področja prodaje. Udeležilo se ga je 22 poslovodij trgovin, deset komercialnih predstavnikov, predstavniki vodstva prodajne organizacije, prodajnih služb skupnosti tozd in marketinga. Na posvetu so med drugim obravnavali rezultate lanskoletnega poslovanja ter analizirali razmere na trgu. Dogovorili so se za planske naloge v letošnjem letu in o merilih osebnih dohodkov, ki so vezani na plan in jih je potrebno vsakoletno usklajevati. Več časa so posvetili izvajanju eksternih in internih predpisov (Zakon o prometnem davku, blagovnem prometu itd. ter internim predpisom o materialno-finančnem poslovanju). Sodelavci marketinga in prodajnih služb so komercialne predstavnike in poslovodje seznanili s kratkoročnimi in srednjeročnimi načrti, komercialni predstavniki in poslovodje pa so prisotne seznanili z razmerami na tržišču ter vplivom konkurence. Dogovorili so se tud: o enotnem nastopu vseh sodelavcev, ki opravljajo prodajno funkcijo na trgu. Del posveta je bil prvič letos or ganiziran tako, da so vsi obiskali skladišče, obravnavali pa so tudi težave v posameznih trgovinah oz. posameznih prodajnih področjih. V bodoče bodo taki posveti enakrat letno, (dosedaj dvakrat), vprašanja, ki se bodo pojavljala med letom, pa bodo reševali skupno z vodstvom prodajne organizacije oz. prodajne službe skupnosti tozdov in trgovinami. oz. komercialnimi predstavniki. Informiranje v letu 1976 V lanskem letu je izšlo v Vulkanu 12 številk tovarniškega časopisa Sava Kranj Vulkanove novine. Devet številk je izšlo na 8 straneh, tri pa na 10. Vsebina vseh številk je bila odraz letnega programa, zajela pa je življenje in delo v Vulkanu, delo organov upravljanja in družbenopolitičnih organizacij. V poročilu, ki so nam ga poslali, je navedeno, da so delavce Vulkana informirali tudi preko ozvočenja in oglasnih desk. Izdali so tudi 6 Informatorjev, kjer so objavili gradivo o volitvah v organe upravljanja in družbenopolitične organizacije ter delegatov v samoupravne interesne skupnosti. Objavili smo tudi vse samoupravne sporazume, ki so bili sprejeti lani. Predsedstvo sindikata Vulkana analiziralo volitve v osnovne organizacije Priprava tekstila Predsedstvo sindikata je v februarju analiizralo potek volitev v osnovnih organizacijah sindikata in ocenilo njihovo uspešnost. Nekateri poročevalci so opozorili na nezainteresiranost vodilnih in vodstvenih delavcev, ki se niso udeležili skupščin, ponekod pa so izostali celo predstavniki družbenopolitičnih organizacij. Predsednik predsedstva je ocenil, da je bilo delo skupščin zadovolji- vo in da so bile dobro pripravljene. Vendar pa je opozril, da bi bilo treba več prizadenvosti — ne samo funkcionarjev sindikata. Iz poročila je vidno, da bi bilo treba bolje informirati delovne ljudi in dati več smernic za delo sindikata. Razpravljale! na predsedstvu pa so dokaj enotno ocenili, da je bilo delo predsedstva dobro, saj so imeli obsežno in odgovorno delo in so reševali številne probleme. 6 Izobraževanje Klerikalizem in sektašlvo Zanimiva je definicija klerikalizma, ki jo je dal ugledni slovenski hidrarh. V tej definiciji pravi, da je klerikalizem boj za oblast in da poznamo dve vrsti klerikalizma: klerikalizem kot poskus klerikov, duhovnikov in laikov, da si pridobijo oblast v družbi, in pa poskus klerikov, zlasti višjih cerkvenih dostojanstvenikov, da si pridobijo oblast v cerkvi na škodo duhovščine in na škodo vernikov. Mislim, da je ta definicija povsem ustrezna in da je to res klerikalizem. Kljub diferenciaciji do katere je prišlo v rimskokatoliški cerkvi, si ne moremo delati iluzij, da se deli cerkve ne bodo še naprej poskušali politizirati, vključevati v politiko, čeprav v prikritih oblikah. Še vedno bodo poskusi, da si bo cerkev ustvarjala vzporedne strukture. Zato je zelo pomembno, da smo sprejeli novi zakon o verskih skupnostih, ki pove, kaj cerkev sme in česa ne sme, kaj sodi v pristojnost cerkve in kaj ne. Tega ne počenjamo zato, ker bi bili proti cerkvi, proti religiji, ampak zato ker ne smemo, kot sem že uvodoma dejal, dovoliti, da bi kdorkoli imel monopol v tej družbi, saj ustvarjamo pri nas družbo, v kateri ne delamo in ne smemo delati razlik med občani verniki in komunisti — ateisti. Pozicija ateista in teista je enakovredna, saj se borimo proti vsakršni manipulaciji. Zveza komunistov mora izražati interese celotnega gibanja in ustvarjati skupaj z delovnimi ljudmi pogoje, da bi se človek otresel vsakršnega monopola oblasti in da bi si ustvaril svojo oblast v svoji tovarni, v svoji krajevni skupnosti, v svoji šoli, v svoji zadrugi itd. Proti klerikalizmu, proti zlorabi vere v politične namene se bojujemo zato, ker klerikalizem ni v skladu s podružbljanjem naše družbe. Ves čas smo se borili za to, da bo človek dosegel tak položaj, v kakršnem bo lahko odločal. Zato ne moremo dovoliti, da bi se katerekoli druge sile pojavljale kot nekakšni posredniki. Zato si moramo prizadevati, da se tudi verniki vključujejo v naše samoupravno življenje, da postanejo subjekti odločanja o vseh družbenih vprašanjih in soustvarjajo našo družbo. Ne smemo dovoliti, da kdorkoli manipulira z nami, pa najsi bo to cerkev ali katerakoli druga organizacija, tudi če je še tako demokratična. Zveza komunistov nima namena ustvarjati svojega monopola, da bi vladala nad ljudmi, in ne želi biti nikakršen posrednik med človekom in družbo. Prizadeva pa si usposobiti in osveščati ljudi, da bi postali subjekti. Zveza komunistov ne uresničuje svoje vodilne vloge s pozicije oblasti, temveč s pozicij idejnopolitičnega prepričevanja, z zgledom dejanj in akcije. In če se zveza komunistov odreka monopolu, vsakršnemu monopolu, od idejnega do ekonomskega, političnega itd., potem seveda ne more dovoliti, da bi si kdo drug jemal pravico monopola nad ljudmi. V mislih imamo vsakovrstni monopol, tudi kadrovski, monopol znanja. V naši družbi moramo ustvariti pogoje za to, da sčasoma ne bo nobenih monopolov več in da bo polagoma izginil tudi monopol znanja, s katerim posamezniki lahko monopolizirajo odločanje in manipulirajo z ljudmi. V soboto, 26. marca 1977 je mladina iz osnovne organizacije ka-drovsko-splošni sektor organizirala ogled Zavoda RTV Ljubljana, ki je bil planiran v akcijskem programu za letošnje leto za mesec marec. Življenjsko pot Zavoda RTV Ljubljana nam je v kratkih orisih predstavil tov. Tone Tratar. Iz njegovega pripovedovanja smo izvedeli, da je radio v Sloveniji spregovoril leta 1938. iz majhne radijske postaje se je razvila radijska hiša, ki ima poleg centrale v Ljubljani še več lokalnih radijskih postaj. Televizija je začela s svojim programom kasneje in našla svoje prostore v radijski hiši. Širitev programa, prostorska utesnjenost in slabi pogoji za delo so narekovali, da televizija potrebuje prostore. Preko ceste so zgradili televizijsko hišo, ki jim omogoča kvalitetnejše delo in boljše pogoje za delo. Seveda pa potekajo nekatere oddaje — recimo TV dnevnik, še vedno v stari zgradbi in šele čez čas bo radijska hiša res samo radijska, s tem pa bo radio pridobil nekaj prostorov, ki jih potrebuje za svoje delo. Zavod RTV Ljubljana sestavlja 12 tozdov in skupne službe in šteje brez zunanjih sodelavcev na terenu in drugih lokacijah okoli 2000 uslužbencev. Čas dela ni omejen, odvisen je pač od narave dela, Seveda naša družba še dolgo ne bo idealna, potrebno se je vsak dan boriti za boljšo družbo in na poti je dosti ovir in preprek, ki jih bo treba premagati, kajti ne pojavlja se samo nevarnost klerikalizma kot zlorabe vere v politične namene. Tudi znotraj naših vrst v zvezi komunistov se' pojavlja nevarnost sekta-štva. Za sektaštvo je značilno, da ne razločuje med vero in klerikalizmom, da meče vse v isti koš. Takšni pogledi in takšna praksa bi bili izredno škodljivi. Sektaši, podobno kot klerikalci, poskušajo deliti ljudi po verskem prepričanju. Zato ni preostro, če rečemo, da je sektašlvo prav tako nevarno kot klerikalizem. Seveda so vzroki sektaštva različni. Pogosto je sektaštvo samo reakcija na klerikalizem, pogosto je emocionalni odmev na to, kar so duhovniki počeli med vojno. Velikokrat je sektaštvo tudi izraz nizke idejnopolitične ravni. In proti sek-taštvu se lahko uspešno borimo z znanjem, z idejnopolitičnim delom, z višjo kulturo članstva zveze komunistov in podobno. Sektaštvo torej napada samoupravne osnove družbe in jih oži. Sektaštvo do religije je pogosto tudi sektaštvo do socialistične zveze, ustave, do vloge zveze komunistov, do vloge države. Sektaštvo lahko postane jedro dogmatskih sil. Zato si v naši družbi prizadevamo še bolj aktivirati socialistično zvezo, da bi v njej resnično sodelovali vsi delovni ljudje ne glede na vero, narodnost itd., da bi v njej lahko razpravljali o vseh družbenih vprašanjih. V socialistični zvezi imamo tudi posebne koordinacijske odbore. Ti se ukvarjajo tudi z vprašanji, ki zadevajo cerkev in religijo. V teh koordinacijskih odborih so ponekod tudi duhovniki, verni ljudje in komunisti. Njihova naloga je, da preprečijo razne napetosti, da se torej bojujejo proti klerikarizmu, pa tudi proti sekta-štvu. ki ga posameznik opravlja, kajti program na radiu in televiziji mora teči naprej. Tov. inž. Ljubo Nikodijevič iz tehničnega vodstva nas je popeljal skozi prostore, kjer delajo televizijci. Bilo je kaj videti. Kar preveč aparatur se je zvrstilo med ogledom pred menoj, da bi za vse vedel ime in čemu služijo. Še danes mislim na moč elektronike, ki služita v teh aparatih, in na ljudi, ki opravljajo z njimi. Pa vendar si ne morem kaj, da tudi ne bi naštel nekaj aparatur. To so: kamere, cela vrsta monitorjev, magnetoskopi .magnetofoni, mešalna miza, za katero sede tonski mojster, režiser, tajnica režije in morda še kdo. Videli smo celo vrsto oddelkov od snemalnice, montirnice, režije, mešalnice ... Povsod sama tema, le svetloba svetilk ti daje slutiti ,da brez svetlobe le ne gre. Svetlobni napisi nas opozarjajo na tišino, na prepoved kajenja in POZOR SNEMAMO! Da pa ne boste mislili, da smo gledali samo elektroniko, naj povem, da smo videli le še kaj drugega. Priložnost smo imeli videti snemanje Igramo se gledališča v izvedbi Tržaškega gledališča. Po kadru, ki smo ga videli, sklepam, da bo oddaja zanimiva in za smeh. Pri tem snemanju smo spoznali vso trdoto igralskega poklica, saj je igralec moral prizor nekajkrat ponavljati, ker režiser ni bil zadovoljen z igro. Vedno znova je opozarjal na nove napake. Inž. Nikodijevič nam je povedal, da potrebujejo za 1 minuto posnetega filmskega traku 1 uro ali pa še več trdega dela pred kamerami in reflektorji. Videli smo še drugo snemanje, žal pa ne vem, katero odrsko delo je bilo. Prostor, kjer snemajo igre velikanski studio, kjer manevrirajo reflektorji, kamere, režiser, snemalci, osvetljevalci, igralci in cel kup kablov. Kljub velikosti študijev pa je poleti vseeno vroče, kajti 25 KW hitro segreje snemalni prostor, toliko je namreč potrebno svetlobe za snemanje. Prostore hlade s posodami, napolnjenimi z ledom. Ogledali smo si tudi prostor, kjer snemajo TV dnevnik in druge informativne oddaje. Povem vam, da smo si ga predstavljali čisto drugače. Tudi prostor, kjer domuje televizijska napovedovalka, smo videli. Kakor je bilo dekle v prostoru »fejst«, je bila vseeno sama. Takrat se je ravno učila, kako se nam bo nasmehnila in nas s svojimi besedami očarala in pritegnila k gledanju televizijskega programa. Nekateri so se podali še naprej — v radijsko hišo. Tja nas je popeljal tonski mojster Andrej Dobrin in nam najprej pokazal STUDIO 14, kjer snemajo oddaje v živo, ki jih slišimo na radiu, včasih pa na televiziji tudi vidimo. Nad študijem 14 je prostor, v katerem je mešalna miza, opremljena z raznimi gumbi in skalami za uravnavanje jakosti zvoka. Seveda so tu še magnetofoni in zvoč-(Nadaljevanje na 16. strani) Savčani pred poslopjem RTV Ljubljana Ogledali smo si Zavod R1V Ljubljana Iz kolektiva 7 PREDSEDNIKI DELAVSKIH SVETOV TOZD (STOZD) IN NAMESTNIKI (V SR SLOVENIJI) 8 Letovanje Kam letos na dopust? Najprej nekaj informacij o naših lastnih počitniških zmogljivostih — prikolice v Fiesi, Poreču in Malem Lošinju. 0 Avtokamp »Jezero« v Fiesi je v neposredni bližini Portoroža in Pirana tik ob morski obali na travnatih površinah, velikih 16500 kv. m.; je sodobno urejen. V neposredni bližini je tudi restavracija, kjer si boste lahko uredili prehrano. Do Pirana je 15 minut hoje, kjer boste kupovali potrebno hrano za kampiranje. Prednost avtokampa v Fiesi je, da so tudi letos neposredne avtobusne zveze iz Ljubljane. V poletni sezoni 1977 bo postavljenih osem (8) prikolic. Izmene bodo 7-dnevne; začele se bodo 4. julija in bodo trajale do 17. 9. 1977. Sprememba v letošnji sezoni je v tem, da se bodo izmene začele ob sobotah in končale naslednjo soboto ob 12. uri. Prav tako bodo potekale izmene v Zeleni Laguni. Izmene, za katere se boste odločali, pa so naslednje: g) 7-dnevne izmene v Fiesi in Poreču 4. 6,—11. 6. 2. 7,— 9. 7. 23. 7,— 6. 8. 3. 9.—10. 9. 11. 6,—18. 6. 9. 7,—16. 7. 6. 8.—13. 8. 10. 9.—17. 9 18. 6.-25. 6. 16. 7.-23. 7. 13. 8,—20. 8. 25. 6,— 2. 7. 23. 7,—30. 7. 20. 8.-27. 8. 27. 8 — 3. 9. ® Avtokamp »Zelena laguna«, ki je oddaljen od Poreča 3 km v smeri proti Vrsarju, je primerno urejen; v bližini avtokampa je tudi samopostrežna trgovina ter restavracija, tako da gostu v kampu ni potrebno pripravljati hrane, če mu to ne ustreza. V tem avtokampu bomo imeli postavljenih največ prikolic, to pa zaradi ugodnega podnebja, sorazmerne bližine, veliko zabave in športnih objektov. Da je na poreški obali zares veliko sonca in toplo morje, vam to pove temperaturna tabela. Poprečna temperatura zraka ob 14. uri Poprečna temperatura morja maj 19° C 17" C junij 23” C 21° C julij 25" C 23° C avgust 26" C 24” C september 23" C 23” C V avtokampu bomo imeli postavljenih 17 prikolic, od teh sta dve od skupnosti tozdov Totra in ena od KTM-Protektor. • Avtokamp Cikat — Mali Lošinj leži na obalah zaliva Cikat. Prekrit je s starim borovim gozdom, ki daje posebno prijeten in blag zrak. Kamp sprejme lahko preko 2000 gostov. Tudi sanitarije s toplo in hladno vodo so razporejene po celem avtokampu, v katerem so poti v celoti asfaltirane. Od mesta je oddaljen približno 2 km. Avtokamp je odprt od 1. aprila in sezona traja do 15. oktobra 1977. Izmene bodo 10-dnevne zaradi večje oddaljenosti kraja in s tem večje izgube časa na poti. Moramo omeniti še to, da bo trajekt iz Brestove (na celini) na otok Cres vozil v sezoni od 6. ure do 12. ure in od 13. do 19.30 vsako uro dvakrat. Iz Porozine na otoku Cresu, do koder pridete s trajektom iz Brestove po 20 minutah vožnje, nadaljujete vožnjo z avtomobilom. Še 84 km lepe vožnje! Po ozki, toda asfaltirani cesti in ob vedno lepem pogledu po otoku Cresu in naprej po Lošinju pridete v Mali Lošinj — slikovito mestece. Tudi iz Reke vozi v sezoni trajekt 2 krat dnevno. 10-dnevne izmene v Čikatu bodo naslednje: 1. 6,—11. 6. 11. 6,—21. 6. 21. 6,— 1. 7. 1. 7,—11. 7. 11. 7,—21. 7. 21. 7,—31. 7. 31. 7.—10. 8. 10. 8,—20. 8. 20. 8,—30. 8. 30. 8,— 9. 9. 9. 9.-19. 9. Ceniki za prikolice v Fiesi, Poreču in Malem Lošinju Kraj Pred in po sezoni maj, junij, september Sezona julij, avgust prikolice: triležiščne štiriležiščne triležiščne štiriležiščne Fiesa Poreč Mali Lošinj 60,00 70,00 60.00 70,00 70.00 80,00 70.00 85,00 80.00 90,00 90.00 100,00 ® Tudi na Pokljuki, kjer razpolagamo z 19 ležišči, bo letos letovalo med kolektivnim dopustom mnogo več Savčanov kot lani; savskih gobarjev bo lahko več v pokljuških gozdovih, saj vemo, da je to čas, ko je povpraševanje za ležišči v domu na Pokljuki veliko. Z željo, da bi letovalo čimveč savskih delavcev na Pokljuki, smo se odločili, da bi najdaljši želen čas letovanja trajal osem (8) dni. Pokljuka — cenik 1. Za delavce delovne organizacije Sava 20,00 din na dan 2. Otroci naših delavcev, ki niso preskrbljeni 20,00 din na dan 3. Zakonski tovariš, ki je zaposlen v drugi delovni organizaciji 30,00 din na dan 4. Starši pri nas zaposlenih delavcev 30,00 din na dan Vse navedene cene je potrdil svet za izobraževanje in socialno varstvo dne 25. marca 1977. • iž Preko turistične agencije Jugotanker bomo letos na otoku Ižu imeli na voljo okoli 40 ležišč v privatnih sobah s prehrano v restavraciji. Cene za dnevni penzion so letos 140,00 din na osebo. Izmene bodo 10-dnevne. 0 Resnik Med kolektivnim dopustom smo uspeli dobiti še naslednje kapacitete v naslednjih krajih. 17. do 24. 7. 24.7. do 31.7. Hotel Resnik — Split 20 mest 12 mest Otok Čiovo (Split) zasebne sobe + hrana v restavraciji 13 mest 15 mest Gostje bodo nastanjeni v sobah 1. kategorije nedaleč od morja, hranili pa se bodo v skupni restavraciji. Za nekoliko višjo ceno pa bodo gostje nastanjeni v hotelu RESNIK, paviljonskega tipa B. kategorije. Sobe v hotelu RESNIK so dvoposteljne s hladno in toplo vodo, tušem, WC in balkonom ter pogledom na morje. CENE POČITNIŠKIH PAKETOV: PAKET ODRASLI OTROCI od 4.—12. leta HOTEL RESNIK 8 dni 2.200 1.750 HOTEL RESNIK 15 dni 3.920 3.020 OTOK ČIOVO 8 dni 1.820 1.450 15 dni 3.120 2.430 ODHOD: VSAKO NEDELJO od 3. 7.-28. 8. 1977 iz LJUBLJANE ob 17.00 uri popoldne, iz SPLITA pa ob 15.30 uri. ZBOR UDELEŽENCEV-DOPUSTNIKOV je na letališču BRNIK vedno ENO URO pred odhodom letala. V paketu je vračunan prevoz z reaktivnim letalom DC-9 na relaciji Ljubljana—Split—Ljubljana, vključno z letališkimi taksami, avtobusnimi prevozi v izbrano letovišče in nazaj, polni pensioni (7) turistična taksa ter organizacija in vodstvo letovanja. Opomba: Za otroke od 2—4 let plačate samo znižano ceno letalskega prevoza din 400 (imajo svoj sedež v letalu, nimajo pa svoje postelje in ostalih hotelskih storitev) (Nadaljevanje na 10. strani) FIESA ■OPER ZAGREB POREČ MALI LOŠm OTOK IZ ■ Legenda: H Kraji, kjer bomo letovali Savčani Tu med nami 9 Analizo flukfuacije v letu 1976 (Nadaljevanje s X. strani) Predmet naših opazovanj je predvsem fluktuacija, ko delavci zaradi raznih vzrokov zapuščajo delovno organizacijo, čeprav je včasih pomembna tudi fluktuacija v okviru tozda. Pri notranji fluktuaciji gre večinoma za primere prerazporeditve delavca na predlog vodje tozda, če pa zasledimo primere, da so na istem delovnem mestu pogoste kadrovske spremembe zaradi notranje fluktuacije, pa je potrebno tudi take primere posebej beležiti in raziskati vzroke, ki povzročajo pogoste kadrovske spremembe na delovnem mestu. Vzroki prekinitve delovnega razmerja oziroma tako imenovane eksterne fluktuacije so različni. Nekateri teh vzrokov so neizbežni, kot npr.: smrt, upokojitev, odhod v I. PltMLbD FLUKTUACIJE V LETU 1976 jektivne fluktuacije, ki se je znižala od 9.35 % v letu 1975 na 5,77 % v letu 1976. Če primerjamo fluktuaci-jo po tozdih, vidimo, da je na j večje znižanje doseženo v TAP, in to od 18,53 % v letu 1975 na 10,29 % v letu 1976 ali skoraj za polovico. Zelo veliko znižanje fluktuacije prikazuje tudi KET (od 14,47 % na 8,14 odst.), medtem ko POS prikazuje neznatno zvišanje stopnje fluktuacije od 9,03% v letu 1975 na 10%. Najnižja je stopnja fluktuacije v TTI (7,51 %). Pod poprečjem pa je stopnja fluktuacije še v Umetnem usnju, KET in Organizaciji skupnih služb. Naslednji pregled II. nam kaže subjektivno fluktuacije glede na vzroke oziroma oblike in primerjavo z letom 1975. Iz pregleda je razvidno, da število prenehanj delovne- s tozd o Do povprečno število znnoslenih objektivna fluktuacija štev. % subjektivna fluktuacija štev. % celotna fluktuacija štev. % fluktuacije v letu 197S TAP 1001 23 2,50 80 7,99 103 10,29 18,55 TTI 1585 35 , 3 69 4,98 104 7,51 9,64 UU 176 6 5,41 9 S,11 15 9,27 KET 479 19 3,97 20 4,17 39 8,11 14,47 Pui' 170 10 5,89 7 4,12 17 10, Ou 9,0.5 1C 15 - - - - - - - CtiS 658 14 2,19 38 5,96 52 8,15 10,27 kMtij 1976 5864 107 2,77 225 5,77 350 8,54 fluktuacija 1975 562? 119 5,28 339 9,35 458 12,65 12,65 JLA itd. Pravimo, da so to objektivni vzroki, zato pojem — objektivna fluktuacija. Drugi vzroki pa so subjektivnega značaja in nanje lahko vplivamo s pravočasnimi in pravilnimi preventivnimi akcijami. Ta prenehanja delovnih razmerij imenujemo subjektivna fluktuacija, katera je predmet naše podrobne raziskave. Pregled I nam kaže celotno eksterno fluktuacijo po skupnostih tozdov in tozdih, razdeljeno na objektivno in subjektivno, ter primerjavo za leto 1975. Iz pregleda je razvidno, da se je celotna fluktuacija v preteklem letu bistveno znižala v primerjavi z letom 1975, in to 4,09 % ali za eno tretjino. S tem je procent fluktuacije po 6 letih zopet padel pod 10 odst., kar imamo lahko za izreden uspeh, posebno še, če upoštevamo neugodne pogoje poslovanja v preteklem letu. Posebej je potrebno opozoriti na močno znižanje sub- ga razmerja »na željo delavca« stalno raste, tako je bilo takih primerov v letu 1974 samo 63,1 %, leto kasneje že 75,2 % in preteklo leto kar 83,4 %. Vzporedno s tem pa pada število prenehanj delovnega razmerja po sklepu organa upravljanja, kamor štejemo prenehanje delovnega razmerja v poskusnem roku, ko je delavec negativno ocenjen, pa ga ni mogoče prerazporediti na drugo delovno mesto (5 primerov v letu 1976) in prenehanje zaradi izključitve iz delovne organizacije (32 primerov v letu 1976). Samovoljne prekinitve delovnega razmerja se niso bistveno povečale, glede na skupno subjektivno fluktuacijo v primerjalnem obdobju pa se je procent samovoljnih prekinitev povečal od 23,0 % v letu 1975 na 36,3 % v letu 1976. Število izključitev pa se je v letu 1976 znižalo več kot za polovico, od 69 primerov v letu 1975 na 32 primerov v letu 1976. Večji premiki so vidni tudi pri pre- m. PREGLED OBJ E :..NE FLUKTUACIJE PO VZROKIH tozd upokojitev smrt pretek.dol. časa zapor JLA skupaj 1976 1975 TAP - 2 - - 21 23 39 TTI 8 5 - - 22 55 37 UU - - - - 6 6 - KET 3 6 - 1 9 19 18 POS 1 1 4 i 3 10 9 oss 2 2 - - 10 14 16 IG - - - - - - - SKUPAJ 14 16 4 2 71 107 119 1975 21 9 4 79 119 nehanjih delovnega razmerja z rednim odpovednim rokom in po sporazumu, kjer se kažejo vplivi strožjih kriterijev pri odobravanju prenehanja delovnega razmerja s krajšim odpovednim rokom. Med posameznimi tozdi (skupnosti tozdov) se kažejo večje razlike pri vzrokih fluktuacije. Procent samovoljnih prenehanj z delom je najvišji v proizvodnih tozdih, kjer odpade na samovoljna prenehanja in izključitve preko polovico celotne subjektivne fluktuacije (TTI — 56,5%, TAP 61,2 %, Umetnem usnju 66,7 odst.). Pregled III. nam kaže objektivno (neizbežno) fluktuacijo po vzrokih in primerjavi z letom 1975. Iz pregleda je razvidno, da se je tudi objektivna fluktuacija znižala v primerjavi z letom 1975. Večji del objektivne fluktuacije (2/3) odpada na delavce, ki so odšli na odsluže-nje vojaškega roka, pa jim za ta čas pravice iz delovnega razmerja mirujejo. Večina njih se po odslužitvi vojaškega roka vrne nazaj v delovno organizacijo, zato ta oblika fluktuacije povzroča najmanj težav in dodatnih stroškov. Iz pregle- zmanjšala zaradi zmanjšanega odhoda delavcev v JLA (12 manj kot leta 1975). Ker na objektivno fluktuacijo ne moremo vplivati, jo navajamo le zaradi celostnega pregleda. Naslednji pregled (IV.) nam kaže subjektivno fluktuacijo glede na dolžino delovne dobe fluktuirancev v delovni organizaciji in primerjavo z letom 1975. Iz pregleda je razvidno, da se je procent delavcev, ki so zapustili delovno organizacijo v prvih 6 mesecih dela v delovni organizaciji močno znižal. Tako smo v letih 1974 in 1975 ugotavljali, da je delovno organizacijo zapustilo v prvih 6 mesecih dela preko 1/3 vseh fluktuirancev. Več kot polovica (52 — 54 %) fluktuirancev pa je zapustilo delovno organizacijo v prvem letu dela. To neugodno razmerje se je v preteklem letu bistveno izboljšalo, saj je delovno organizacijo zapustilo v prvih 6 mesecev dela le 1/4 vseh fluktuirancev, v prvem letu dela pa 38,6 %. Pri posameznih tozdih (skupnostih tozdov) izstopata TAP in Umetno usnje, kjer je bila fluktuacija v prvih 6 mesecih dela pre- IV. SUBJEKTIVNA FLUKTUACIJA GLEDE LA DELOVNO DOBO V SAVI do 6 mmes-o 6-12 % 1-2 leti % 2-5 št« v. let Silv? let ■/o SKUPAJ štev. TAP 27 35,8 17 21,2 15 18,7 16 20,0 5 6,3 80 100 TTI 15 21,7 7 10,2 15 21,7 19 27,5 13 18,9 69 100 UU 5 53,3 1 11,1 3 33,4 1 11,1 1 11,1 9 100 KET 4 20,0 2 10,0 1 5,0 8 40,0 5 25,0 20 100 P0G 1 14,5 1 14,3 1 14,3 2 28,6 2 28,5 7 100 OSS 5 15,2 3 7,9 10 26,5 10 2- ,3 10 26,3 38 100 IC SKUPAJ 55 24,7 31 13,9 45 20,2 56 25,1 36 16,1 225 100 leto 1975 121 35,7 18,5 64 18,9 38 11,2 54 T ,9 559 100 da je razvidno, da je bilo v preteklem letu zelo veliko smrtnih primerov (16), medtem ko se je upokojilo 1/3 manj delavcev kot v letu 1975. Ugotavljamo, da je največji padec objektivne flukutacije v TAP, kjer se je tovrstna fluktuacija II. PfiEGLED SUBJEKTIVNE FLUKTUACIJE V LETU 1976 PO VZROKIH (OBLIKAH) tozd odpovedni rok štev. % sporazumno štev. % poskusni rok štev. % samovoljno štev. % po sklepu org. štev. % izključ. štev. % SKUPAJ štev. % TAP 8 10,0 13 16,3 6 7,5 32 40,0 4 5,0 17 21,2 80 35,9 TTI 12 17,4 16 23,2 2 2,9 29 42,0 - 10 14,5 69 30,9 UU 2 22,2 1 11,1 - - 5 55,6 - - 1 11,1 9 4,0 KET 3 15,0 9 45,0 2 10,0 4 20,0 - - 2 10,0 20 9,0 POS 1 14,3 3 42,9 - - 1 14,3 - - 2 28,5 7 3,1 IC - - - - - - - - - - - - - oss 12 31,6 13 34,2 2 5,3 10 26,3 1 2,6 - - 58 17,1 SAVA KRANJ 38 17,0 55 24,7 12 5,4 81 36,3 5 2,2 32 14,4 223 100,0 leto im,. 8,5 34,5 32 9,4 23,0 15 4,4 20,4 339 100 cej nad poprečjem (nad 33 %). Procent fluktuirancev z 1—5 letnim delovnim stažem v delovni organizaciji se je povečal, skladno s tem medtem ko je procent tistih delavcev, ki zapuščajo delovno organizacijo po 5 in več letnem delu zelo stalen (okoli 16 %). Če upoštevamo, da je kar 61,9 % delavcev, ki so zapustili delovno organizacijo starih do 25 let, potem je ponovno potrjena že znana ugotovitev, da fluk-tuirajo predvsem mlajši delavci, začetniki, ki še nimajo pravih delovnih navad niti vedno ustreznih delovnih mest in še vedno iščejo sebi najbolj primemo delovno mesto oziroma delovno organizacijo. Pregled V. nam kaže izobrazbeno strukturo delavcev, ki so iz subjektivnih vzrokov zapustili delovno organizacijo. Če primerjamo ugotovljeno izobrazbeno strukturo zaposlenih konec leta 1976, vidimo, da se zaradi fluktuacije obstoječa struktura ni poslabšala, ker so v (Nadaljevanje na 14. strani) 10 Letovanje Kam letos na dopust? (Nadaljevanje z 8. strani) — za otroke do 2 let pa plačate samo obvezno zavarovanje v letalu din 150, ker nimajo niti sedeža v letalu niti ostalih hotelskih storitev. Plačilni pogoji: Ob prijavi vplačate akontacijo din 700 za osebo, do odhoda poravnate 50 % vrednosti izbranega paketa — preostalih 50 % pa lahko poravnate na podlagi ustrezne kreditne pogodbe (overovljene v podjetju) v 90 dneh, računajoč od dneva na počitnice. Stroški odpovedi: — v primeru odpovedi zadržimo vplačano akontacijo, — po zaključnem roku (21 dni pred vsakokratnim odhodom) zaračunamo dejanske stroške, če prijavljenec sam medtem ne pridobi novega potnika za izpraznjeno mesto. Opomba: Vsi ti navedeni pogoji veljajo prav tako ob letalskih prevozih na letovanja na zadarski rivieri. 20. 7.-27.7. 27.7.-3. 8. Pirovac — zasebne sobe I. kategorij'a + hrana v restavraciji (Zadar) 9 mest 13 mest Biograd na moru — Filip Jakov Hotel B kategorije (Zadar) 15 mest 15 mest Kukljica —■ Zelena Punta B kategorije bungalovi — 10 mest Letovanja bodo 8-dnevna in 15-dnevna. ODHOD: VSAKO SREDO od 6. 7. do 28. 4. 1977 ob 11.55 dopoldne, iz Zadra pa ob 13.55 popoldne. ZBOR UDELEŽENCEV — DOPUSTNIKOV je na letališču BRNIK vedno ENO URO pred odhodom letala. CENE POČITNIŠKIH PAKETOV: KRAJ: ODRAST T OTROCI do 10 let do 12 let KUKLJICA — Zelena Punta 8 dni 2.350 1.850 BIOGRAD NA MORU 15 dni 8 dni 4.100 2.600 2.280 3.100 (lastni prevoz) 8 dni 2.100 1.670 — PIROVAC 8 dni 1.900 1.600 15 dni 3.290 2.700 Kdor si bo zaželel popestriti letošnja letovanja z doživljanjem povsem novega sveta, bo lahko preživel dopust v Tuniziji ali Grčiji, kjer se bodo cene gibale od 2.990 do 3.970 din na osebo. To bodo 8-dnevni in 15-dnevni letalski paketi. Prijave za letovanja v Tuniziji ali Grčiji bomo zbirali do zasedbe prostih mest v letalih, zato se zglasite čimpreje osebno ali po telefonu tov. Plahuti, nova upravna stavba, soba št. 30 ali po telefonu 265. V letu 1977 zaradi že znanih vzrokov, to je zaradi manjkajočih vrednosti na skladu skupne porabe, nismo mogli povečati lastnih letalskih zmogljivosti. Pričakujemo, da se bo večje število letovalcev prijavilo za letovanje v prikolicah in da ne bo možno vsem ugoditi. Zato je važno, da v prijavnici navedete svoj želeni kraj in čas! — Najkasneje do 23. maja bomo tiste delavce, ki so oddali prijavnice do roka, t. j. do 15. maja, obvestili o možnosti letovanja glede na prijavo. — Izpolnjene prijavnice oddajte administratorki svoje delovne enote. — Opozarjamo, da v času prijav ne bomo sprejemali posameznikov in se z njimi dogovarjali o možnosti letovanj. Vse to bo možno po obvestilu, ki ga boste sprejeli. — Strokovne službe in vsi tisti delavci, ki lahko koristijo dopust tudi izven kolektivnega dopusta, naj se prijavijo za druge možne čase. — Če ne bomo mogli vsem prijavljenim ugoditi želje glede letovanja v prikolicah v času kolektivnega dopusta, bomo upoštevali naslednje kriterije: 1. da prijavljenec še nikoli ni koristil kolektivnega dopusta v prikolicah, 2. da sta oba zakonca zaposlena v naši delovni organizaciji, 3. da prijavljenca predlaga zdravnik zaradi zdravstvene ogroženosti (Cikat — Mali Lošinj), 4. da je invalidni delavec, 5. člani zveze borcev. Vsem letovalcem, ki bodo letovali v prikolicah, priporočamo, naj se zavedajo naše skupne lastnine in naj varujejo tako opremo, prikolice kakor tudi posteljnino. S svojim ponašanjem in videzom okolice, kjer bodo letovali, bomo pokazali svojo kulturno raven. Prijavnica Podpisani ............................. delavec v tozdu . teL:........... se prijavljam za letovanje. Kraj letovanja..............................vrsta objekta število letovalcev.....(odrasli), ....otroci, starost let •••• Želeni čas letovanja...................Drug želeni čas ................ki pride v poštev, tudi kraj ..................... Ali ste že letovali v navedenem kraju - objektu - da - ne (ustrezno obkroži) Morebitne želje, predlogi ........................................................ S podpisom tudi dovoljujem finančni službi, da mi stroške letovanja odbijejo od osebnih dohodkov, ki jih bom prejel za mesec julij - to je 15. avgusta oziroma za mesec avgust, to je 15» septembra za tiste, ki letujejo po kolektivnem dopustu. (Podatke vpišite čitljivo!) Podpis letovalca Kultura 11 Dvoiset pesmi za praznik Dne 2. aprila 1911 so člani okteta Sava pripravili samostojni koncert, s katerim so počastili desetletnico svojega delovanja — s posebnim poudarkom na jubileju predsednika Tita in KPS. Polna koncertna dvorana v Delavskem domu je s pozornostjo spremljala koncert in z aplavzom nagradila pevce. Če bi bila še povezava — napovedovanje malo boljše, bi lahko zapisal, da je bil koncert res pravi užitek. Deset let delovanja, prizadevanj in nenehnega reševanja problemov (prostor za vaje, zasedba okteta itd.) je neprimerljivo z delom neke organizacije ali društva, ki živi po ustaljenem redu. Že, če bi bil 8 članski kolektiv stalen — pa ni, ker se je v desetih letih kar petkrat menjala zasedba — je čas za zorenje skoraj prekratek. Kajti zrelost v umetnosti prihaja počasneje kot v navadnem življenju. Prav gotovo pa so zrelost najočitneje občutili pevci sami in njihov umetniški vodja. Včasih boleče, včasih na lep način. Prizadevali so si, iskali možnost vraščanja v ta, naš delavski prostor, ker pesem ne želi biti sama vase zaprta, sama sebi namen. Uspeh tega njihovega iskanja je njihova sprejemljivost, neponovljajoča se en-kratnost. Koncert je bil zaokrožen kakor venček pesmi, razpete od žalostinke, preko vedre in hudomušne ter upajočega klica, do tiste, tako imenovane »udarne« pesmi. Kaj pesem pravzaprav hoče? Povedati na svoj način, zgoščeno pa vendar do skrajnosti rast in kleč —• z vsemi vmesnimi nihanji: upanje, razočara- nje in bolečino, borbe in zmage- Človek, včasih prisiljen v skrajno ozek okvir svoje nemoči, si je tudi pesem izbral za obliko izpovedi, pripovedovanja ali prošnje. Pa čeprav je vedel in ve, da se bo beseda izgubila ali pa je ne bo uslišalo uho, kateremu je namenjena. Pa vendar je bila npr. pesem v še ne tako oddaljeni preteklosti izraz in odraz silne človekove moči: ljudje so peli na po ti pred puškine cevi. In ko nam danes pesem oznanja in naznanja našo preteklost, našo sedanjost in prihodnost, jo je delovni človek prav tako potreben kot nekoč. Ne morda zaradi duševnih stisk. Ampak zato, da vanje nikoli več ne bi zašel. Tako sem jaz doživel koncert okteta Sava ob njegovi desetletnici. Ker sem jim hvaležen, jim tudi v prihodnje želim vse najboljše. Jože Štular ® Koncert ob 10-letnem jubileju, ki so ga pevci savskega okteta posvetili počastitvi jubilejev tov. Tita in KPS, bil pa je v soboto, 2. aprila, je izzvenel v potrditev ugotovitev, da ta komorni pevski ansambel ni le skupina ljubiteljev petja. Njegovi poustvarjalni cilji so višji, ne gre pa prezreti pomena, kakršnega ima taka kulturna skupina v svojem delovnem kolektivu. Prav to kaže na pot, po kateri naj bi večji del našega kulturnega Življenja usmerili. Samo z načeli, kako naj bo kultura last slehernega člana naše družbe, bo težko kaj prida doseči. Savski oktet kaže bolj stvarno pot. Njegovo bogato desetletno delo je bilo ves čas tesno povezano z delovno organizacijo, iz katere je zrastel. To je bilo čutiti tudi na dobro obiskanem jubilejnem koncertu, prav tako pa iz slavnostnih besed članov okteta in pa pokrovitelja praznovanja, generalnega direktorja tov. Filipa Majcna. Ta je poudaril, da ima ves delovni kolektiv interes in zasluge za razvoj in delo mnogovrstnih dejavnosti ob delu, še posebno pa za oktet. Te ugotovitve, izrečene na srečanju po koncertu, so lep porok, da bo kultura v Savi ob nadaljnji podpori delavcev resnično postajala prava potreba vseh. Drugi porok za rast umetniških sposobnosti okteta je stalnost pevcev. Pri tej savski oktet ni imel posebne sreče. V desetih letih se je izmenjalo kar 26 pevcev. To je žal pomenilo, da skupina ni mogla stalno napredovati. Ob vsaki menjavi se je rast za krajši ali daljši čas ustavila; večkrat je bilo treba začeti skoraj znova. Marsikaj je, kar povzroča take menjave. Ne le pri savskem oktetu, povsod, kjer zavzeta amaterska dejavnost od vsakega člana zahteva toliko časa, požrtvovalnosti, pa še kakšne stroške seveda, da to za marsikoga postane prehudo breme. Iz začetnega ljubitelja skupnega prepevanja postane pravi kulturnik, ki svoje obveze pri vajah in nastopih opravlja sicer prostovoljno, vendar ne po prosti volji, kadar in kolikor hoče. Tu pač velja: vsi za enega, eden za vse! Nepovezovanje teh posebnih obveznosti je dostikrat vzrok za menjave v ansamblih. Čeprav so bile te prav pri savskem oktetu kar rekordne, je oktet z izredno vztrajnostjo oblikoval svojo poustvarjalno moč, ki je seveda iz že povedanih razlogov tu in tam nihala, a nikdar ni postala kritična. Tretji porok za obstoj in umetniški napredek je dirigent, oziroma umetniški vodja, kakor mu pri ok- tetu pravimo. Tov. Peter Lipar in Milko Škoberne sta bila prva oblikovalca zvoka, izraza in repertoarja. Njunega znaja, izkušenost in volje bi bil vesel tudi vsak drug pevski ansambel. Jubilanti so zasluge obeh primerno znali ceniti, čeprav ne tudi poplačati. Za njima je prišel tov. Matevž Fabijan, ki je s svojimi zbori po Sloveniji in drugod že dostikrat pokazal, kaj zmore. Za oktet je to pravi umetniški vodja. Pri izbiri pesmi je sicer kritičen, a dovolj širok, tako da spored njegovih koncertov lahko zadovolji preprostega poslušalca pa tudi strokovnjaka. V naših dvoranah je bilo moč slišati marsikatero skladbo živečih slovenskih ustvarjalcev prav po Fabijanovi zaslugi. Med sicer mnogimi manjšimi zbori jih namreč ni prav veliko, da bi se lotili zahtevnih, za uho dostikrat manj prijetnih, a vrednih glasbenih del. Zanje je treba precej znaja ali vsaj več vaj — drugače povedano. Savski oktet je svoje zmožnosti Že večkrat pokazal. Tudi na jubilejnem kocnertu. Kdor je od pevcev pričakoval še več, pa ve za zgoraj omenjene težave, jim dela hudo krivico. Le-te je dovolj že v dejstvu, da nezadovoljiva akustika dvorane Delavskega doma slabi zvok nastopajočih in ne daje prave podobe o interpretaciji, za kakršno se izvajalci na vajah mesece in leta trudijo. Tudi trema, ki jo povzroča zavest o manjši homogenosti ob kratkem delu v isti sestavi, je storila svoje — ni vse uspelo tako, kakor pevci znajo. Vsa ta skrb jih je hromila in zgubila se je sproščenost, še kako potrebna za bolj doživet nastop. Kako drugače — izrazno in zvočon — je zvenela njihova pesem po koncertu. Največkrat tako pri zborih tudi je. Škoda. Če so videti te zadnje misli preveč kritične, je treba reči, da nimajo takega namena. Delo okteta je zastavljeno tako, da bo ob daljšem obdobju v isti zasedbi prav lahko zadržal mesto med najboljšimi slovenskimi okteti; repertoar in način izvedbe to zagotavljata. Ob koncu naj bo omenjen še sklepni nastop jubilejnega koncerta, ko so se na odru zbrali vsi dosedanji oktetovi pevci in kot ubran moški zbor zapeli tri pesmi. Mnogi so pomislili, kakšna škoda, da je to le priložnostni zbor! GE Številna udeležba na koncertu savskega okteta priča o priljubljenosti pesmi. 12 Napredek Iznajditeljstvo Čeprav je prispevek na področju iznajditeljske dejavnosti v tozdu Umetno usnje skromen, naj bo spodbuda vsem ostalim sodelavcem v Umetnem usnju za razmišljanje in aktivno sodelovanje na tem področju. S SEJ DELAVSKIH SVETOV V prvem tromesečju letošnjega leta (oziroma do 7.4.1977) so obravnavali in dokončno potrjevali iznajditelj ske predloge trije delavski sveti: 1. delavski svet TAP na treh sejah, 2. delavski svet TTI na dveh sejah, 3. delavski svet Umetno usnje na dveh sejah. 1. Delavski svet TAP je v tem času potrdil 13 predlogov. Od vseh omenjenih predlogov je v bistvu odklonil le enega, enega je komisija sicer odklonila, ker ga je avtor prijavil z zamudo, delavski svet pa je priznal njegovo vrednost in ga nagradil. Za dva predloga je delavski svet potrdil sklep komisije, da se ju zaščiti pri patentnem zavodu; od preostalih 9 predlogov pa je bilo 7 koristnih predlogov in dve tehnični izboljšavi. Za vse navedene predloge so bile izplačane nagrade v skupnem znesku 82.309,96 din, gospodarska korist, ki jo je bilo možno izračunati le pri štirih predlogih, je znašala 982.526,32 din. Pregled potrjenih predlogov v TAP Zap. št. Avtor Naslov predloga 1. Peter Šparovec Izboljšava primaknitve nabi-jalca jeder 2. Ljubo Kosmač Marjan Burger Izdelava vežic iz odpadlih avtozračnic 3. Alojz Zorko Montaža dodatnih stikal pri zavori na strojih Herbert 4. Rado Ratkovič Emil Šeruga Štefan Klemenc Sprememba hitrosti navijanja odrezanih pasov tekstilnega korda na navij alni napravi rezalnika »Zalan Ga-zuit« 5. Vinko Cuderman Zamenjava ventilov pri bom-biranju avtozračnic 6. Jože Starman Sprememba postavitev elektroenergetskih naprav pri trovaljčniku TROESTER 7. Peter Šparovec Zamenjava ventilov za dvig pladnjev pri konfekcijskem stroju L stopnje za radialne plašče za tovorna vozila 8. Anton Lebar Miklavž Luthar Spajanje JC pri kalandru ob menjavi različnih dimenzij ob izteku navitkov 9. Anton Kodran Zmanjšanje notranjega pritiska pri vulkanizaciji avtozračnic 10. Alojz Zorko Priprava robnih trakov za D plašče za tovorna vozila 11. Pavel Munih Ločevanje guma — kovina 12. Pavel Munih Neranljivi plašči 13. Ivan Kalan Ciril Zavrl Predelava regulacije ogrevne pare — boljši pogoji vulka-nizacije Opredelitev koitistni predlog koristni predlog tehnična izboljšava koristni predlog koristni predlog odklonjen oz. ga je nagradil DS koristni predlog koristni predlog koristni predlog odklonjen predlagan za zaščito predlagan za zaščito tehnično izboljšava 2. Delavski svet TTI je v prvem tromesečju potrdil 7 predlogov; pet predlogov je odklonil, en predlog je bil opredeljen kot koristni predlog, eden pa kot tehnična izboljšava. Izplačane nagrade so znašale skupno 108.052,80 din, gospodarska korist, ki jo je bilo možno izračunati le pri enem predlogu, pa znaša 3.089.044,51 din (za dve leti). Pregled potrjenih predlogov 1. Vinko Šeško Povečana čistoča zmesi pri mešanju na dvovaljčnikih V-39 in V-45 odklonjen 2. Franc Mohar Zmanjšanje odpadka pri izpustu zmesi na M 34 v valjarni II — TTI odklonjen 3. Janez Raspet Izboljšava pri izbijanju ter-moforskih grl koristni predlog 4. Martin Petrič Izboljšava pri konfekciji transportnih trakov — zarob-Ijanjc obloge odklonjen 5. Silvo Mravlje Jure Požek Izdelava topospojenih velo-zračnic, vulkaniziranih pod tlakom pare v kotlu tehnična izboljšava 6. Alojz Pestotnik Sprememba varnostne naprave na V-19 Premasunac odklonjen 7. Frančišek Vrankar Cevni lijakasti nastavek za plastične in gumene ročke odklonjen 3. Delavski svet Umetno usnje je v prvem tromesečju (oziroma do 7. 4.1977) potrdil dva predloga. Oba sta bila opredeljena kot koristna predloga. Skupni znesek izplačanih nagrad je znašal 3.500,00 din za oba predloga. Gospodarske koristi ni bilo možno izračunati, ker se ne da dobiti točnih podatkov. Pregled potrjenih predlogov v Umetnem usnju 1. Janez Gajser Sprememba tehnološkega postopka za pregrevanje tkanine na starem nanašalnem stroju koristni predlog 2. Anton Klemenčič čiščenje PU papirja koristni predlog Nadja Markun IZNAJDITELJSTVO ' V PRVIH TREH MESECIH 1977 Prijavljenih je bilo v tem času 23 predlogov, kar je za 4 predloge več kot lani v istem času. Podatki o prijavljenih predlogih: Zap št. Avtor TOZD Naslov predloga 1. Branko Kasunič TAP Predelava sklopke za transportni trak pri diagonalnem rezalnem stroju Buzuluk 2. Peter Šparovec TAP Zamenjava ventilov za dvig pladnje-jev pri konfekcijskem stroju II. stopnje za radialne plašče za tovorna vozila 3. Ljubo Maček Stane Rudolf KET KET Dodatna zaščita rentgenskih cevi 4. Alojz Pestotnik TTI Sprememba varnostne naprave na V-19 Premasunac 5. Albin Drolc TAP Ključ za zategovanje in odtegovanje spodnjih vpenjalnih obročev, na BOM prešah za plašče za tovorna vozila 6. Pavel Munih OSS Lončevanjc guma — kovina 7. Pavel Munih OSS Neranljivi plašči 8. Milorad Jovanič TAP Izboljšava pri vlečenju bočnic na profilnem kalandru Repiquet 9. Frančišek Vrankar TTI Cevni lijakasti nastavek za plastične in gumene ročke 10. Frančišek Vrankar TTI Zaščita in popravilo akumulatorjev na električnih samovozilkah (žabah) 11. Anton Kušter TAP Montaža končnega stikala na snemalni mehanizem pri KRUPP prešah za plašče za osebne avtomobile 12. Alojz Župane TAP Skladiščenje rol gumiranega jekle- Anton Lebar TAP nega korda 13. Franc Žigon TTI Mazanje valjev dvovaljčnikov z mlekom 14. Rafael Pervanja TAP Izboljšava pri brizganju žičnih jeder 15. Anton Klmenčič UU čiščenje PU papirja 16. Ferdo Kociper TTI Sprememba tehnološkega in delov- Mihael Čuhalev TTI nega postopka pri vulkanizaciji ventilov 17. Aljančič Andrej TTI Naprava za kosmatenje, mazanje in Mali Jernej TTI utrjevanje velo in moped ventilov pri brizganju surovcev 18. Rajko Benedičič TAP Strojno polaganje prekrivnih trakov na strojih II. stopnje TR—KF 19. Jože Klemenčič TTI Pranje brizganih izdelkov v pralnem stroju 20. Jože Jereb TTI Predlog za spremembe tež paketov Slavko Pirc TTI zmesi na osnovi specifičnih tež zmesi, ki se domešujejo na V-33 21. Anton Perš TTI Predlog za izboljšavo vlečenih plošč in raznih folij na trovaljčnem kalandru v valjarni TTI 22. Franc Oblak TAP Naprava za spajanje PVC folije 23. Jožef Košir TAP Zaščita kabla za varnostno napravo na KRUPP št. 33 (za plašče za osebne avtomobile) leva stran Iz seznama je vidno, da so naši sodelavci prijavili: v TAP 10 predlogov, v TTI 9 predlogov, v OSS 2 predloga, v Umetno usnje 1 predlog, v KET 1 predlog. Od 23 prijavljenih predlogov jih je komisija do 10. 4.1977 obravnavala 19. Izmed teh jih je 7 dokončno rešila, in to 4 pozitivno. Dva predloga je komisija imela za »novost« in predlagala, da se ju zaščiti pri Zveznem zavodu za patente. 13 Družbenopolitične skupnosti 7. april - svetovni dan zdravstva Čeprav tole številko prebirate že krepko v aprilu, ne bo prav nič napak, če preberete tudi tole informacijo. Svetovni dan zdravja je res le en dan, ki naj nas opominja, kako se moramo ravnati 364 dni v letu. Letošnji svetovni dan zdravja je posvečen problemu naših otrok, t. j. »cepljenju« otrok proti nalezljivim obolenjem. Naravnost tragično je, da cepljenje, to naj učinkovitejše sredstvo proti nalezljivim boleznim, še danes ne zajame vseh otrok na svetu. V zadnjih 50 letih so v razvitih deželah s cepljenjem uspešno zajezili, nekje celo zatrli, davico, oslovski kašelj in druge, vendarle pa moramo računati, da celo v »razvitem« svetu, v katerem se rodi okoli 80 milijonov otrok, niso vsi deležni zaščite, ki jim jo zagotavlja cepljenje. Za večino ljudi industrializiranega sveta, toda žal samo za majhno število ljudi v deželah v razvoju — za srečneže, ki sta jim avtomobil in hladilnik le kos standardne opreme, ne pa dosegljiv luksus — je cepljenje otrok zgolj rutinski postopek, ki njihovim otrokom zago- tavlja varnost pred obolenji. Veliko ljudi razvitih dežel, ki uživajo dobrote tega sveta, ve, da bi s cepljenjem preprečili smrt najmanj 5 milijonov otrok v deželah v razvoju, pač nič ne stori, da bi to preprečili, čeravno bi z vsoto približno 1 dolar ali približno 20 din obvarovali življenja teh otrok; toliko namreč stane eno cepljenje. V zadnjih petdesetih letih je medicina na področju cepljenj napravila velik napredek. Danes obvladamo skoro večino otroških nalezljivih bolezni. Med naj hujšimi je bila vsekakor otroška ohromelost. Pri nas smo imeli zadnjo večjo epidemijo te bolezni v letih 1956 in 1957. Z sistematičnim in obveznim cepljenjem te bolezni pri nas ne poznamo več od 1964 leta. Sredstva, ki jih naša družba — oziroma mi sami — odvajamo za tako zaščito otrok, niso ravno majhna, vendar pa se moramo zavedati, da je ne samo smrtnost naših otrok, ampak tudi obolevnost naših otrok izredno nizka, skoro enaka najrazvitejšim deželam zahodne Evrope. Kljub vsemu pa ostaja še nekaj področij, proti katerim nimamo še ustreznega cepiva, to so t. i. obolenja dihal in črevesne nalezljive bolezni. Ta obolenja pa se širijo tem lažje, čimveč otrok je na kupu. Za tak razvoj so naši vrtci idealna mesta. Danes opažamo, da je izostanek z dela zaradi nege na domu že na drugem mestu, takoj za obolenji dihal. Če se bodo stvari razvijale s tako naglico, kot zadnja leta, potem bo dve tretjini naših mater doma vsako leto vsaj 4 dni. V naši tovarni je v letu 1976 bilo za ta namen izgubljenih 5778 ali okoli 11 % vseh izgubljenih delovnih dni. Čim več novih vrtcev imamo, tem bolj se povečuje izostanek z dela. Skoro bi človek pomislil, da moramo vrtec ukiniti. Ne, pač pa je nujno potrebno reorganizirati tako zdravstveno službo, kot tudi zagotoviti sredstva, da bodo naši otroci, ki jim danes ni treba več umirati za nalezljivimi boleznimi, zaščiteni tudi proti navadnim prehladnim obolenjem. Naše matere —- delavke moramo razbremeniti strahu, kaj bo z njenim otrokom, ko pojde v vrtec. Če smo jim že dali kot enakopravnost — pravico do dela —, potem ji še dajmo pravico do popolnega varstva njenih otrok. dr. Jaka Vadnjal Poročilo o delu sodišča združenega dela v Kranju za leto 1976 Iz skupščinskih klop Drugo leto obstoja in dela sodišča združenega dela kaže na to, da je bila ustanovitev sodišča upravičena. To izhaja tudi iz porasta spornih zadev in njihove pestrosti. V letu 1975 je sodišče v enajstih mesecih sprejelo 60 spornih zadev, v letu 1976 pa že 152, kar pomeni povečanje za 92 zadev ali za 153 %. Predloge za rešitev spora pred sodiščem so v 132 primerih (nad 86 °/o) vložili delavci, v 12 primerih (8 °/o) organizacije združenega dela in v 8 primerih (nad 5 %) družbeni pravobranilci samoupravljanja, in sicer iz občin: Jesenice 1, Kranj 6, Radovljica 1. Čeprav so po zakonu o sodiščih združenega dela za sprožitev spora pooblaščeni še drugi, kot npr. sindikalne organizacije, družbene interesne skupnosti, pa le-te do sedaj še niso vložile predlogov, čeprav bi bila morda sindikalna organizacija kdaj dolžna sprožiti spor. Po posameznih občinah je stanje naslednje: Občina Število zadev Odstotek 1975 1976 1975 1976 Jesenice 13 31 20 20,3 Kranj 28 66 42 43,7 Radovljica 9 26 17 17,0 Škofja Loka 6 19 10 12,5 Tržič 5 8 6 5,2 ostalo — 2 — 1,3 V pretežni meri gre za spore iz medsebojnih razmerij delavcev v združenem delu in o zahtevku za plačilo raznih nadomestil. V letu 1975 je na sodišču ostalo nerešenih 20 zadev. Z novimi predlogi v letu 1976 (152) je tako sodišče skupno obravnavalo 172 sporov. V letu 1976 je rešilo 125 sporov in je ob koncu leta ostalo nerešenih 47 zadev ali približno 29 % od celotnega števila zadev, kar predstavlja za spoznanje več kot število zadev v novembru in decembru 1976. V teh treh mesecih so dobili nad 60 zadev, medtem ko je bilo v drugih mesecih v prejšnjem letu 10 do 12 sporov mesečno. Spori so bili rešeni takole: 15 zavrženih, 3 postopki ustavljeni, v 78 primerih odločeno, 29 zadev rešenih na drug način. Na trajanje postopka neredko vpliva dejstvo, da organizacije združenega dela, ki so v sporu, ne pošljejo sodišču zahtevanih podatkov. Ponavadi sodišče zahteva, da pošljejo samoupravne sporazume in vse ostale listine, ki so v zvezi z reševanjem spora. Dogaja se, da vseh zahtevanih podatkov ne pošljejo ali pa jih prinesejo šele na obravnavo. Tudi odvetniki, pa naj gre za zastopanje enega ali drugega udeleženca, vlagajo predloge, ne da bi hkrati s predlogom predložili listine, na katere se sklicujejo. Zaradi tega sodišče večkrat po nepotrebnem obravnave prelaga. Pri reševanju sporov sodišče ugotavlja, da posamezne delovne organizacije ali tozdi svojih samoupravnih sporazumov niso uskladile z zakoni. Ugotavlja tudi, da posamezni samoupravni organi v delovnih organizacijah, ki rešujejo spore, dostikrat ne poznajo lastnih samoupravnih sporazumov. Predlog dogovora občin o usklajevanju davčne politike za leto 1977 S priloženim predlogom dogovora o usklajevanju davčne politike v letu 1977 izvršni svet predlaga vsem zborom občinske skupščine, da sprejmejo sklep o pristopu k dogovoru, ki ga sprejemajo skupščine v SR Sloveniji, Skupščina mesta Ljubljane in Skupščine skupnosti obalnih občin. Predlog dogovora vsebuje stališča in merila za večjo usklajenost v davčni politiki občin in v njenem izvajanju, zlasti pa za uskladitev davčnih stopenj za posamezne vrste davkov, ki jih občinske skupščine predpisujejo s svojimi odloki, da bi s tem zagotovili, da bi bile obveznosti plačevanja davkov določene tako, da bi z njimi trajno vzpodbujali zavezanca k večji produktivnosti dela in da ne bi prišlo do neutemeljenih razlik v višini obveznosti med posameznimi družbenopolitičnimi skupnostmi. Že dosedanja davčna politika skupščine občine Kranj je bila skoraj v celoti usklajena z dosedanjimi dogovori in je tudi s predlaganim dogovorom v glavnem usklajena, razen nekaj manjših odstopanj, ki pa ne pomenijo bistvenega vsebinskega in količinskega razhajanja s stališči in merili predloženega dogovora. Dogovor vsebuje tudi naloge udeleženk dogovora za zagotovitev večje učinkovitosti in doslednosti pri izvajanju davčnih predpisov kot tudi obvezo, da bodo udeleženke ustrezno ukrepale, da se davčne uprave kadrovsko in organizacijsko usposobijo, da bi lahko učinkovito izvajale svojo družbeno funkcijo. Izvajanje dogovora o usklajevanju davčne politike spremlja poseben osemčlanski odbor udeleženk z njihovimi namestniki. Predstavnike občin in njihove namestnike v odbor udeleženk imenujejo izvršni sveti skupščin občin sporazumno. Detajl iz tozda velozračnice Po informacijah Sob Kranj 14 Periskop Gospodarjenje v letu 1976 O doseženih poslovnih rezultatih za leto 1976 oz. za posamezna kvar-talna obdobja smo vas preko glasila Save tekoče in podrobno informirali, kakor tudi z zaključki oz. akcijami, o katerih so tekom leta razpravljali in tudi sprejeli samoupravni organi DO. V nadaljevanju posredujemo glavne značilnosti poslovanja DO kot celote za leto 1976. Za prvo leto srednjeročnega obdobja 1976 kažejo posamezni kazalci poslovanja, da je delovna organizacija v okviru začrtane stabilizacijske politike na večini področij realizirala zastavljene naloge. Tako je bila količinska proizvodnja na lokaciji Kranj v primerjavi s preteklim letom večja za 6,4 °/o, v skupnosti tozd KTM — Protektor za 5,1 %, v skupnosti tozd Ruma za 14,7 %, medtem ko je bila v skupnosti tozd Totra proizvodnja v primerjavi z lani dosežena z indeksom 87,7 in to predvsem zaradi zakasnelega aktiviranja novega obrata. Prav tako ugotavljamo zelo dobre rezultate na področju produktivnosti. V vseh skupnostih tozd beležimo večjo proizvodnjo na zaposlenega kot v minulem letu, razen v skupnosti tozd Totra. Obseg prodaje, ki je bil v prvem polletju zaradi uveljavljanja zakona 0 zagotavljanju plačil dosežena izpod planirane dinamike, se je v drugem polletju stalno zboljševal. Primerjalni podatki s preteklim letom kažejo, da je bila dinamika prodaje v posameznih tozd nekoliko večja od dosežene proizvodnje. Podatki o gibanju zaposlenih v posameznih tozdih kažejo, da smo tudi na tem področju uresničevali zastavljene cilje resolucije. Toda kljub ugodnim doseženim kvantitativnim kazalcem gospodarjenja, pa v posameznih skupnostih tozd ugotavljamo po zaključnem računu za leto 1976 negativne poslovne rezultate, ki so pogojeni s padcem ekonomičnosti. Ta se je v primerjavi s preteklim letom za DO kot celoto poslabšala za 4,5 % oz. smo v letu 1976 na 1 din porabljenih sredstev realizirali 1,23 din celotnega dohodka, medtem ko smo v letu 1975 na 1 din porabljenih sredstev dosegli 1,28 din celotnega dohodka. Zaostreni pogoji poslovanja, stalno naraščanje cen osnovnih surovin in repromateriala ob nespremenjenih prodajnih cenah izdelkov na eni strani in sprejeti administrativni ukrepi (zakon o ugotavljanju celotnega dohodka in dohodka po plačani realizaciji, na drugi strani, so izrazito vplivali na doseženi finančni rezultat. Tako je bil kot posledica odpiranja Škarij cen realiziran dohodek v višini 565 mio dinarjev in je v primerjavi s planom dosežen z indeksom 86,9 oz. je samo za 3,3 % večji od preteklega leta. Zaradi močno izpadlega dohodka in hkrati relativno povečanih obveznosti izkazuje delovna organizacija po zaključnem računu za leto 1976 izpad dohodka oz. izgubo v višini 22.006 tisoč din. Ta je bila po zaključnem računu pokrita v znesku 10.362 tisoč din in to: — iz rezervnega sklada 4.752 tisoč din — kritje izgube oz. doh. drugih tozd 3.125 tisoč din — kritje izgube v breme zak. obv. 63 tisoč din — kritje izgube v breme lastnih virov poslovnih sredstev 2.422 tisoč din Nekrita izguba v višini 11.644 tisoč din je od tega: — v skupnosti tozd Ruma 9.785 tisoč din in — v skupnosti tozd Vulkan Niš 1.858 tisoč din. Po zakonu o sanaciji sta omenjeni skupnosti tozd dolžni do 1. julija 1976 izdelati sanacijski program, s katerim naj bi analizirali in odpravili vzroke za nastalo situacijo oz. zagotoviti pokritje za ugotovljeno izgubo. Pripominjamo, da je zaradi obsežnosti gradiva današnje praznične številke Izostala podrobnejša informacija o poslovanju posameznih skupnosti tozd ter SDS OSS v letu 1976 in bo ie-ta objavljena kot priloga v naslednji številki našega glasila. Občni zbor aktiva ZB Sava (Nadaljevanje s 3. strani) je razumljivo, da je to dejavnost, pri kateri imajo nedotakljive pravice in samoupravne odgovornosti in naloge vsi delovni ljudje, državljani vseh starosti, vsi družbeni organi in ustanove in vse obramb- Analiza... (Nadaljevanje z 9. strani) izobrazbeni strukturi delavcev, ki so fluktuirali, močneje zastopani delavci brez strokovne izobrazbe (20,6 + 45,8 %) kakor pa v strukturi zaposlenih (19,4 + 32,6 %). Razlike, ki se kažejo pri posameznih tozdih, so razumljive, ker so odraz dejanske izobrazbene strukture v določenih tozdih — proizvodni tozdi (TAP, TTI, UU), z neustrezno izobrazbeno strukturo in režijski tozdi (KET, POS, Organizacija skupnih služb, Izobraževalni center) s sorazmerno boljšo izobrazbeno strukturo. Zadnji pregled (VI.) prikazuje fluktuacijo med tozdi v okviru delovne organizacije —• lokacija Kranj (Sava) in primerjavo s tovrstno fluktuacijo v letu 1975. Primerjava nam pove, da se je tudi fluktuacija med tozdi v letu 1976 bistveno znižala (75) glede na leto 1975, ko je bilo registriranih kar 128 premestitev med tozdi. V pregledu niso upoštevane spremembe zaradi reorganizacije (TTI, KET, OSS), ker smo že začetno (poprečno) stanje popravili. Pregled nam kaže, da so gibanja obojestranska, končne razlike pa nepomembne, razen v Umetnem usnju in TAP. Končna ugotovitev je, da smo pri omejevanju fluktuacije v letu 1976 dosegli določene uspehe in znižali celotno eksterno fluktuacijo za 4,09 odst., fluktuacijo med tozdi pa za vajanih ukrepov z azniževanje fluktuacije je brez podrobne analize motivov, ki so povzročili fluktuacijo v letu 1976, težko reči. Z gotovostjo pa lahko trdimo, da so bili naši ukrepi uspešni in da smo z zaostritvijo sprejemnega postopka, s povečano skrbjo za dobro počutje VI.INTiiKNŽ FLUKTUACIJA MED TOZDI 7 LETU 1976 OZD povprečno štev. zanosi. prišli štev. /o odšli štev. /o razlika štev. /o TAP 1001 15 1,3 25 2,3 -10 -1,0 TTI 1385 18 1,3 16 1,2 +2 + 0,1 UU 176 11 6,3 1 0,6 + 10 +5,7 KET 479 16 3,3 18 3,8 -2 -0,5 POE 170 2 1,2 - - +2 + 1,2 OSti 658 14 2,2 17 2,7 -3 -0,5 IC 15 1 6,7 - - +1 +6,7 SKUPAJ 5864 75 1,94 75 1,94 leto 13ZL, O- II Oj H 128 128 3,53 1,59'°/o, kar je zelo lep uspeh. Kakšen delež pri znižanju fluktuacije ima splošna situacija (splošno omejevanje zaposlovanja v SRS, posebno pa v Kranju, manjše povpraševanje po kadrih itd.)in kolikšen del znižanja je rezultat sprejetih in iz-V.SUBJEKTIVNA FLUKTUACIJA GLEDE NA DEJANSKO IZOBRAZBO zaposlenih ter z doslednim izvajanjem sprejete kadrovske politike na vseh ravneh (strokovne službe, operativna vodstva v proizvodnji itd.) uspeli znižati fluktuacijo na zadovoljiv nivo. stozd nedokono. OS osemletka poklic: štev. na šola srednja šola višja + visoka š. SKUPAJ tozd štev. % štev. % % štev. % štev. % štev. % TAP 16 20,0 48 60,0 15 18,8 - - 1 1,2 80 100 TTI 17 24,6 34 49,3 12 17,4 4 5,8 2 2,9 69 100 UU 2 22,2 3 33,3 3 33,3 1 11,2 - - 9 100 KET 1 5 7 35,0 11 55,0 1 5,0 - - 20 100 POS 2 28,6 - - 3 42,8 1 14,3 1 14,3 7 100 OSS IC 8 21,1 10 26,5 3 7,9 9 23,7 8 21,0 38 100 SKUPAJ 76 20,6 102 45,8 47 21,1 16 7,2 12 5,3 223 100 struk. zapos. 768 19,4 1287 52,6 1192 50,2 448 11,5 258 6,5 5953 100 ne sile. Seveda tudi naša organizacija pri tem ni izvzeta, in kot smo dejali, ji ne gredo le moralne naloge in skrb za to dejavnost, temveč tudi prizadevanja in povezanost z drugimi dejavniki v naši delovni organizaciji, da bi se za te naloge čim popolneje usposobili. Na našem letnem občnem zboru je pomembno tudi ugotoviti, da se mnogim jubilejem v tem letu pridružuje tudi jubilej naše lastne borčevske organizacije. Tako bomo v tem letu praznovali 30. obletnico naše organizacije z novimi delovnimi zmagami in uspehi. Iz tega pa seveda izhaja tudi potreba po naši še večji družbenopolitični dejavnosti v prihodnje. Borci revolucije se bodo tako kot doslej tudi v prihodnje po svojih močeh in sposobnostih vključili v delo, ki vodi k hitrejšemu napredku in razvoju socializma in samoupravnih družbenih odnosov pri nas. Ta nikoli prekinjeni delovni polet in vse večji delovni uspehi bodo najlepše darilo borcev revolucije in samoupravljanja našemu vrhovnemu komandantu za njegov 85. rojstni dan in za njegovo četrto desetletje dolgo borbo na čelu naše partije in za proslavitev 40. obletnice KPS, ki je bila ustanovljena Čebinah. Negovanje in razširjanje tradicij NOB, skupaj z idejnopolitičnim izobraževanje, so borci kot tudi vse borčevske organizacije sprejeli kot nenadomestljivo potrebo, usmerjeno v vse akcije za spremembo družbenih odnosov, za boljše človeške odnose in solidarnost, tako kot to tudi načrtujeta ustava in Zakon o združenem delu. V skopih obrisih poskušam zarisati le nekaj misli o naši bodoči usmeritvi in nalogah, ki nas čakajo v prihodnje. O vseh ne morem govoriti pa tudi ni potrebno prav zaradi tega, ker so člani ZB delavni sotvorci v samoupravnih in družbenopolitičnih organizacijah naše delovne organizacije, kjer vsak dan in praktično poteka boj za uresničevanje nalog, ciljev in politike, ki jih sprejema in usmerja ZK ob podpori širšega kroga naprednejših samoupravlj alcev in občanov naše družbe. Prihodnjič bomo objavili nadaljevanje poročila tovariša Bedekoviča, in sicer o zdravstvenem varstvu borcev, reševanju stanovanjskih vprašanj ter sklepe občnega zbora. Aktualna tema 15 Razvojno tehnološke naloge pri novalorski usmerienosli delovne organizacije Novatorska usmerjenost delovne organizacije skozi prizmo profesionalne dejavnosti razvoj no-tehno-loške funkcije Napredek ali razvoj delovne organizacije ne more biti odvisen le od novatorske dejavnosti posameznikov, ki prijavljajo svoje predloge naključno in največkrat v zvezi z odpravljanjem pomanjkljivosti v obstoječi proizvodnji. Za organiza-zirano novatorsko usmeritev ima vsaka delovna organizacija strokovne sektorje ali službe, ki jim je ta skrb predpisana z organizacijo poslovanja in ustrezno delitvijo dela. Poglejmo, kako si v Razvojno tehnološkem institutu predstavljamo dejavnost na tem področju in s kakšnimi problemi se pri tem srečujemo. Za uvod naštejmo v grobem, kaj obsega razvojno-tehnološka funkcija oziroma katera področja pokriva za uspešno poslovanje delovne organizacije, ne da bi se pri tem spuščali v potrebna sodelovanja z ostalimi sektorji in tozdi, ker bi problemi izhajali iz želenega okvira: 1. obvladanje obstoječe tehnologije, 2. racionaliziranje (doseči s čim manjšimi stroški čimbolj še rezultate) obstoječe tehnologije za bolj ekonomično proizvodnjo (prihranek na materialu, energiji ali delu, izboljšanje kvalitete), razširitev asortimenta ob obstoječi tehnološki opremi; 3. iskanje novih rešitev v tehnologiji, zamenjava obstoječih tehnologij z modernejšimi — uvedba nove tehnološke opreme; 4. izbira med raznimi novimi rešitvami v skladu z možnostmi in z usmeritvijo razvoja tehnologije za celo delovno organizacijo; 5. zbiranje in vrednotenje idej o novih ali nadomestnih proizvodih v skladu s politiko razvoja delovne organizacije; 6. izdelava predinvesticijskih študij za izbrane nove tehnologije za odločitve pri razvrščanju predvidenih rezultatov uvedbe in določanja prednosti pri investiranju; 7. izdelava predlogov za tehnološki del srednjeročnih in dolgoročnih planov razvoja delovne organizacije (obstoječe in nove tehnologije); 8. sodelovanje pri izdelavi projektov in pri realizaciji projektov — uvajanju nove tehnologije v redno proizvodnjo. RAZLAGA TOČKE 1. Obvladati obstoječo tehnologijo pomeni zagotoviti tehnološke pogoje, ki omogočajo normalno proizvodnjo po izdelani tehnološki dokumentaciji, če je tehnološka disciplina v vseh fazah proizvodnje zagotovljena. RAZLAGA TOČKE 2. Za racionalizacijo obstoječe tehnologije je potrebno poleg popolnega poznavanja obstoječe tehnologije — z njenimi prednostmi in slabostmi — še privzgojena potreba po izpopolnjevanju obstoječega, pa naj si gre za uvajanje novih surovin, za spremembe v tehnologiji, ki dajejo bolj kvaliteten proizvod, povečano proizvodnjo, zmanjšanje potrebne delovne sile ali katerikoli poseg v tehnologijo, ki bo dal ugod- nejši odnos med vrednostjo proizvoda in vloženim delom (vloženimi sredstvi). Za to delo je poleg želje po izboljšanju potrebna široka razgledanost v podobnih tehnologijah v razvitejšem svetu. To se doseže na več načinov: od spremljanja dostopne strokovne literature, obiskov drugih podjetij, razgovorov z ljudmi, ki se srečujejo s podobnimi problemi v drugih podjetjih — doma in v tujini — do izmenjave mnenj znotraj podjetja z ljudmi, ki jim to sicer ni osnovna zadolžitev, vendar so imeli priliko videti ali slišati, da modernejšo tehnologijo nekje že uporabljajo. Pri širitvi asortimenta proizvodov na obstoječi tehnološki opremi je poleg tega znanja potrebna še analiza o rentabilnosti uvajanja širše palete izdelkov. Ta analiza je po metodologiji skoraj enaka izdelavi predinvesticijske študije za nove tehnologije oz. proizvode s tem, da je zaradi poznavanja tehnoloških možnosti znatno manj tvegana. Če domnevamo, da imamo za obstoječo tehnologijo na razpolago vso tehnološko dokumentacijo (kvaliteta surovin, metoda za spremljanje kvalitete od surovin do gotovih izdelkov, kvaliteta polizdelkov. določena osnovna merila, ki zagotavljajo normalno proizvodnjo ...) je za racionalizacijo, modernizacijo ali razširitev asortimenta obstoječe proizvodnje že potrebno razviti nove metode za ugotavljanje novih lastnosti polizdelkov in izdelkov, potrebni so novi prijemi za zasledovanje tehnologije. Vse to pa zahteva razvoj teh dejavnosti vzporedno z razvojem racionalnejših tehnologij. Prav tako je za hitrejši prenos idej o racionalizaciji tehnologije potrebna ustrezna oprema za preverjanje ideje, ki se začne z razvojem novih kvalitet zmesi, v novih konstrukcijah pri enih, spremenjenih energetskih in drugih pogojih, ki jih ni vedno mogoče preveriti v laboratoriju, prenos v redno proizvodnjo pa je tvegan, posebno, če zahteva take spremembe, ki ne omogočajo vrnitve na obstoječe stanje. Zato se take ideje normalno preverjajo na polindustrijskih napravah, ki so sicer drage, če niso smiselno nabavljene, vendar cenejše kot zaostajanje v tehnologiji, ki pomeni njeno odmiranje zaradi vse slabše konkurenčnosti. Uspešna racionalizacija in modernizacija obstoječe tehnologije za obstoječo proizvodnjo ima vedno svoje opravičilo, ker lahko da samo ječa tehnologija —- ne glede na dolgoročnejšo usmeritev razvoja delovne organizacije. Izjema so samo primeri, ko se delovna organizacija zaradi nezadostne rentabilnosti, ki ni posledica samo zastarele tehnologije odloči, da bo izdelek opustila iz nadaljnje proizvodnje. Ko je taka odločitev dokončna, je šele čas, da se za ta izdelek opustijo vsa prizadevanja za razvoj tehnologije. RAZLAGA TOČK 3. do 8. Vse dejavnosti, ki so naštete pod temi točkami, imajo za cilj samo eno: skrb za najbolj primerne proizvodne programe v bodočnosti, oddaljeni vsaj za eno leto od današnjega dne. Optimalni proizvodni programi pa morajo biti boljši kot so današnji, ker z njimi želimo doseči napredek. Posebna problematika pri realizaciji tega cilja je posledica nekaterih zakonitosti, ki zahtevajo: — širšo orientacijo med najmodernejšimi in nastajajočimi tehnologijami v razvitem svetu, — napovedi za daljša obdobja (5 do 10 let) glede razvoja in uveljavljanja novih tehnologij in tržišča, — analiza obstoječih možnosti in dolgoročnejše usmeritve vseh tozdov v delovni organizaciji (oz. sozdu), — kombiniranje možnosti in pogojev za osvajanje novih tehnologij in proizvodov med posameznimi tozdi (ali delovnimi organizacijami), — (preliminirana) začetna preverjanja in preizkušanja uvedbe novih tehnologij, za kar je nujna nova oprema (laboratorijska ali pilotna), — izdelava predin ves ticij ske študije po metodologiji, ki omogoča primerjavo med posameznimi morebitnimi projekti, — vrednotenje in razvrščanje posameznih projektov in priprava predlogov za kontinuirano srednjeročno (in dolgoročno) planiranje tehnološkega razvoja. Pri tem posebno poudarjam potrebo po zelo velikem številu zbranih idej o morebitnih novih tehnologijah in proizvodih, ki z nadaljnjo obdelavo praviloma zelo hitro »kopnijo«, ostanejo pa v ožjem izboru le najbolj zanesljive, tiste, ki ustrezajo vsem zahtevam za uspešno uvedbo. Prav tako pomembno pa je, da se te zanesljive ideje realizirajo v času, ko je nova tehnologija ali proizvod v vzponu svoje življenjske dobe, ta pa je omejena in jo ni lahko zadeti za celo vrsto proizvodov. Za nove proizvode in tehnologije, ki bodo uvedene čez nekaj let, so seveda podatki o potencialnih tržiščih, o namerah drugih delovnih organizacij, ki prav tako planirajo vnaprej, o odnosih cen ključnih surovin, energije, politično-ekonom-skih razmerah in drugih elementih, odločilnih za uspeh investicije, znatno manj zanesljivi kot v primeru racionalizacije obstoječe tehnologije. To pa pomeni, da je tveganje pri pripravi projekta dosti večje in je tudi razumljivo, da je spremembe teh elementov v vnaprej pripravljenem projektu treba sproti vnašati, kar bo imelo za posledico spremembe v privlačnosti projekta, v skrajnem primeru lahko tudi odločitev, da se projekt ne bo realiziral, čeprav je bilo vanj vloženega dosti dela. Vendar pa je to cena, ki jo je treba plačati, če hočemo doseči, da bomo imeli vedno pripravljenih toliko projektov, ki jih nujno rabimo za normalno razširjeno reprodukcijo in da bodo obdelani do takih po-(Nadaljevanje na 18. strani) boljše rezultate, kot jih daje obsto- Realizacija razvojno-inovacijskega projekta »Predelava odpadne gume« v fazi montaže v valjarni TTI 16 Rekreacija Smučanje v Visokih Tatrah Vsesplošna smučarska invazija, želja videti in doživeti nekaj lepega na snegu, daleč od prepolnih smučarskih središč v Sloveniji, nas je zvabila v Tatre — svetovno znani smučarski center v ČSSR. Pogodba, ki jo je sklenila naša športna sekcija, je bila dokaj ugodna, zato je bilo za to potovanje precejšnje zanimanje. Že v Kranju smo celo zimo nestrpno pričakovali »tisti« dan, saj smo od Tater pričakovali veliko snega in lepega vremena, torej veliko smučanja in lepo zagorelo polt. Tik pred odhodom so nas vznemirile vesti o potresnih sunkih na območju Češke, vendar so Tatre na srečo ostale nepoškodovane. Končno je prišel dan odhoda, petek 25. marca. Popoldne smo se po stari navadi zbrali pred kinom Center. Zaradi obsežnih priprav in obveznega čakanja na zbor vseh udeležencev smo krenili na pot z enourno zamudo. Izbrali smo si nekoliko daljšo, vendar položnejšo pot preko Celja po Sloveniki do Maribora, Šentilja Avstrije v ČSSR. Že v prvem delu poti so avtomobili poskrbeli za to, da ne bi bilo dolgočasno. Zaradi manjše okvare smo že pri Celju naredili daljši postanek. Dokler so naši strokovnjaki popravljali okvaro, smo si ostali, kot pravi Kranjci, privoščili prvo malico in začeli poskušati vse dobrote, ki so nam jih doma pripravili za na pot. Kljub nepredvideni zamudi smo dobre volje nadaljevali pot proti Šentilju. Manjše formalnosti na naši in avstrijski carini in že smo vozili v smeri proti Gradcu in Dunaju. Do Dunaja smo prispeli dosti hitro, saj so ceste v Avstriji zelo dobro označene. Po manjših cestnih težavah v predmestju Dunaja smo se usmerili proti Bratislavi, ki je od Dunaja oddaljena približno 60 km. Pozno ponoči smo prispeli na češko mejo. Prehod je bistveno drugačen od drugih: vse ograjeno, vojaki s strojnicami, kontrolni stolpi, puste, sive zgradbe. Takoj smo opazili, da tu veje drugačen veter. Obmejne formalnosti so tu daljše zaradi natančnejšega popisovanja potnikov in prtljage. Ker je bilo vse v redu, nas niso predolgo zadrževali. Takoj na drugi strani smo se ustavili za krajši počitek, saj je bilo za nami preko 500 km naporne nočne vožnje. Ko se je zbrala celotna kolona, smo nadaljevali pot. Kljub temi smo skušali opazovati okolico. Moram priznati, da je bil moj prvi vtis o Češki slab, saj so ceste slabo in dvoumno označene, okolica stanovanjskih in javnih zgradb slabo urejena, prvi stiki z ljudmi na bencinskih črpalkah nam niso dajali vtisa, da so turistov veseli. Iz Bratislave smo krenili v smeri proti Trnavi in Žilini. Večkrat smo skrenili s prave smeri, ker so ceste slabo označene, večina od nas pa je bila prvikrat v ČSSR. Vendar smo brez nezgod, utrujeni od dolge vožnje v soboto zjutraj prispeli v Tatre — Štrbske Plešo. Visoke Tatre so precej visoko pogorje, podobno našim Alpam. Pokri- to je z lepimi smrekovimi gozdovi in nudi ogromne možnosti za smučanje. Dostop je dober, tako po široki asfaltirani cesti kot tudi po zobati železnici iz bližnjega mesta Poprad. Štrbske Plešo je turistični smučarski center, leži na višini 1350 metrov, najdaljša žičnica pa se dvigne na 1850 m. V Štrbskem Plesu je več lepih hotelskih objektov in zdravilišč. Poleg terenov za alpske smučarske discipline, je še proga za smučarske teke in dve skakalnici, 90 in 100 m. Mi smo se nastanili v hotelu A kategorije Patria. Hotel je bil zgrajen pred kratkim. Ima obliko piramide in je zgrajen v lepem alpskem stilu, podobno kot tudi ostali turistični objekti v tem kraju. Notranja oprema, kjer prevladuje les in usnje, je dajala videz prijetnosti in domačnosti. Od dolge poti smo bili zelo utrujeni in smo komaj pričakali druge ure, ko smo dobili ključe od sob in smo lahko pospravili prtljago in smučarsko opremo. Popadali smo v postelje in v glavnem sobotno popoldne počivali, saj smo naslednji dan hoteli smučati. Nedelja je bila pravzaprav namenjena ogledu terenov. Prvo navdušenje na smučišču je minilo, saj smo videli, da je malo snega in še ta je bil moker, južen. Zaradi top tega sončnega vremena v preteklih dneh je bilo nekaj delov smučišča popolnoma kopnih, da ne govorimo o številnih skalah in skalicah ki so se še skrivale tik pod snežno odejo in si jih občutil šele, ko si s smučmi zapeljal čeznje in pri tem objokoval poškodovano maso. Tako smo že takoj na začetku spoznali, da s smučanjem ne bo preveč zadrege. Tudi sonca je bilo v celem tednu bolj malo; vreme se je zelo spreminjalo: vetrovno, megleno, sneg in mraz. Vsa ta smola nas ni potrla. Bili smo dobra in enovita druščina, pa smo si poiskali zabavo drugje. Kot pravi Kranjci smo viseli pri šanku, igrali karte, pripovedovali šale in se do poznih nočnih ur zabavali v baru ob plesu in živahni glasbi. Bili smo sproščeno nasmejani, tako da smo v tem smislu izstopali pred drugimi hotelskimi gosti. Hotelsko osebje in drugi gostje so vzbujali vtis zamorjenosti, nekakšnega strahu, tako da je bil naš smeh v jedilnici prava senzacija, da ne rečem, da nas je včasih spravljal v neprijeten položaj. Imeli smo občutek, da nas niso preveč prisrčno sprejeli, ob vsakem stiku s Čehi si imel občutek, da jih nekaj teži, da se nečesa bojijo. Tudi sami ljudje so preveč okvirjeni v neke norme, določene principe, od katerih ne odstopajo. Pogrešali smo prijeten nasmeh ljudi, občutek dobrodošlosti, kot jo je sicer turisti navajen v drugih državah. Mogoče jc edina sreča, da se je naša skupina dobro ujemala med seboj in smo neprijetne občutke sproti pozabljali. Posledica intenzivnega plesa v našem hotelu in sosednjih lokalih jc bila, da smo vsak dan kasneje hodili spat in tako za-Ija po smučanju je nekako splahnela, dokler ni padel nov sneg, ki nas je nekoliko prebudil in celo navdušil za tekmovanje. To je žal odpadlo, ker niso bili zagotovljeni vsi tehnični pogoji. Tako smo v hotelu čeli redno zamujati zajtrke. Tudi že-napihovali balončke in tam pobrali smučarske kolajne in tolažilne nagrade za tiste, ki zaradi preobremenjenosti niso mogli napihniti balončka. Bližal se je konec naših zimskih počitnic, bolj ali manj smo si vsi to tudi želeli. Zato ni bilo težko vstati v nedeljo zujtraj ob treh, ko smo se odpravili nazaj proti Jugoslaviji. Vračali smo se po isti poti. Vozili smo dosti hitreje, saj smo že poznali pot in vse vmesne zanke na cestnih križiščih in raznih obvozih. Formalnosti na meji smo hitro opravili, saj nismo kupili nič pametnega .nekaj značk in majhnih spominkov za domače. Nestrpno smo čakali Šentilj in tako smo spet zadihali slovenski zrak. Pozdravilo nas je lepo vreme, ki nas je spremljalo do Kranja. Vse je izglodalo lepše, bolj zeleno in pomladno kot na Češkem. Zadihali smo bolj svobodno. Kljub utrujenosti, ki je bila posledica dolge vožnje (850 km), smo se vračali domov veseli, polni prijetnih doživetij, ki so prevladala neprijetnosti, ki smo jih sicer včasih doživeli v Tatrah. Smučarji s Tater Dober začetek kolesarjev Po vrsti pripravljalnih dirk na treningu v Poreču, kjer sta se z zmagama posebej izkazala Kraker in Ropret, je zvezni kapetan za dirko v Alžiru od 16. do 21. aprila določil naslednje naše kolesarje: Valenčiča, Rakuša, Kraker ja in Ropreta, s katerimi bo šel na pot kot trener Franci Hvasti, za njihovo zdravje pa bo skrbel dr. Jaka Vadnjal. Brez dvoma veliko priznanje za naš klub, njegove tekmovalce in strokovno ekipo. Tudi naj večjega amaterskega tekmovanja »Dirke miru« se bodo udeležili Kraker, Valenčič in Rakuš, trener reprezentance pa bo Hvasti. V soboto, 26. marca, se je začela sezona tekmovanj z dirko na kronometer okoli jezera Bundek pri Zagrebu. Tekmovalci našega kluba so dosegli uspeh v vseh kategorijah. Med člani je zmagal Ropret z novim rekordom proge s poprečno hitrostjo nad 45 km/h. Zelo dober, tretji, je bil Udovič, ki je pred kratkim odslužil vojaški rok, Pečnik je bil 10, Knaflič 13. Koder 14. Med starejšimi mladinci je bil od naših novinec Cuderman 3, Derling 4, Sosič 5., Kozjek 6., Svoljšak 9. Od mlajših mladincev je bil Kurent 4., Bobnar 6., Svetelj 7., Žun 10. V Beogradu so se naši člani 2. in 3. aprila udeležili dveh tekmovanj. Največji uspeh so dosegli na prvi dirki, kjer sta se Ropret in Valenčič (Nadaljevanje s 6. strani) niki ,ki jih potrebujejo pri snemanju glasbe. Tu nastaja tudi kasetna glasba. aZnimivo je, da je za 3—5 minut posnetega traku potrebna debela ura natančnega dela. Potem smo si ogledali prostor, kjer nastajajo radijske igre. Sobica je opremljena z nekaterimi pripomočki, ki jih potrebujejo igralci pri igri, in sicer, ko je treba ustvariti zvočne učinke: stopnice, vrata, banja, voda, klavir, stol. Ogledali smo si tudi prostor, imenovan govorilnica, kjer domuje napovedovalec in vodi oddajo. Napovedovalec ima pred sabo samo mikrofon in potrebno govorno gradivo, ves preostah tehnični del pa uvrstila na prvo in drugo mesto, na drugi pa jih je spremljala smola, saj je Rakuš, ki je bil v ubežni skupini, dobil tako krizo, da je nekaj kilometrov pred ciljem zaostal. Od naših se je najbolje uvrstil Ropret na 7. mesto, Valenčič pa je bil 9. je v drugem prostoru, v katerega vidi skozi stekleno okno v steni. Poleg ojačevalnice in montirnice smo videli tudi razdelilnico, od koder posredujejo druge oddaje. Vsi prostori so opremljeni z raznimi aparaturami, snemalnimi trakovi, magnetofoni in so zelo dovzetni za prah. Naš obisk se je tako končal. Tovarišem, ki so nas popeljali v skrivnosti teh dveh medijev, smo se zahvalili in jim v zahvalo podarili savske značke. Zvedeli in videli smo mnogo novega in zanimivega, zato bomo odslej tudi drugače poslušali oddaje po radiu in jih gledali na televiziji. Jože Vrataric Ogledali smo Zavod RTV Ljubljana [S Avtoplašči 17 Vi, vaš avto io njegova obutev Pravijo, da je kovačeva kobila bosa. Ko smo pred nekaj meseci preverjali (na našem parkirišču), koliko Savčanov ima na svojih vozilih obrabljene (torej neustrezne) avtoplašče, smo dobili rezultat — 10 °/o! Namen akcije je bil opozoriti voznike na vse nevarnosti, ki jim prete zaradi obrabljenih avtoplaščev. Prav o tem, torej o normalni in nenormalni obrabi avtomobilskih plaščev, pa je pripravil izredno zanimivo informacijo vodja tozda konfekcije avtoplaščev inž. Tone Štirn. OBRABA TEKALNE POVRŠINE AVTOPLAŠČEV — vzroki — vplivi — napake Avtoplašč je edina povezava vozila s cestiščem. Poleg bremena mora prenašati tudi vse sile, ki na vozilo učinkujejo, in tudi vse sile, ki jih proizvaja vozilo samo. Ta način povezave gotovo obstoja, odkar obstajajo vozila. Razvoj avtomobilizma je bil in je še zelo hiter, vendar so zahteve še v večjem porastu. Vplivi, ki so za obrabo avtoplašča pomembni, so tako raznovrstni in obsežni, da bo v tem zapisu možno omeniti samo nekatere in jih delno pojasniti s primeri. Razdelitve po skupinah, na primer tovorni avtomobili, osebni avtomobili, itd. ne bomo delali, ker osnovna spoznanja veljajo za vse vrste cestnih vozil. Namen tega zapisa je podati čim preglednejšo sliko številnih posameznih vplivov. Primer obrabljenega avtoplašča zaradi nepravilne — stekajoče nastavitve koles avtomobila Udobnost in življenjska doba sta zahtevi, ki jih avtomobilska industrija v ostri konkurenci mora izpopolnjevati. Kateri voznik pravzaprav kaj ve o moči in zahtevah modernega vozila, o njegovih vplivih na plašč in cestišče? Od avtoplašča istočasno zahtevamo: varnost, udobnost in gospodarnost, torej lastnosti, ki se velikokrat delno izključujejo. Možno bi bilo izdelati avtoplašč, ki bi dosegel maksimalno življenjsko dobo, vendar na škodo ostalih lastnosti. Na osnovi danih tehničnih pogojev je torej treba izbrati najboljšo rešitev in v praksi — z upoštevanjem naslednjih ugotovitev — doseči čim večjo kilometražo. Kolikšna je življenjska doba avtoplašča? Koliko kilometrov lahko z njim prevozimo? Taka in podobna vprašanja so pri voznikih in trgovcih avtoplaščev skoraj vsakodnevna. Na nekem primeru uporabe naj bi obrabo dodatno pojasnili. Vozilo: normalni tovornjak s 140 KS, dve osi, na prvi montirani enojni, na zadnji dvojni plašč velikosti 11.00—20, ter prikolica s plašči 14.00—20. Cestišče: gorska cesta 3,5 km, višinska razlika 220 m, strmina 6,5 °/o, suh asfalt. Način vožnje: Na tej progi je avto vozil več tednov v obeh smereh. Vozilo je bilo včasih prazno, včasih naloženo, s prikolico ali brez nje, s polno prikolico in praznim kesonom tovornjaka in obratno. Vsi ti poizkusi so bili izvedeni ob predpisanem polnilnem pritisku. Pri vožnji navzdol je bilo voženo z nižjimi prestavami s sorazmerno enakomernimi hitrostmi. Merjeni so bili vrtljaji koles na pogonski osi pri hitrosti 8,4 km/h. Na 1 km dolgi progi z nagibom 6,5 % odčitamo 314,3 vrtljajev na pogonskem kolesu. Pri vožnji navzdol smo dobili 292,5 vrtljajev. Razlika znaša 21,8 vrtljajev, to pomeni 71,2 m na prevoženi poti dveh kilometrov. strmini pri konstantni hitrosti brez vpliva motorja ali zaviranja. Drsenje avtoplašča na tej točki je nič. Na ta način je možno izračunati drsenje za različne pogoje. Videz poškodovanega avtoplašča zaradi vožnje pod prenizkim polnilnim pritiskom pri dvojni (parni) montaži z različnimi velikostmi plaščev Enaka prevožena proga z obteženim kamionom brez prikolice daje 25,0 m drsenja. Presečna točka obeh linij označuje upor vsega vozila na strmini pri konstantni hitrosti brez vpliva motorja ali zaviranja. Drsenje plašča na tej točki je nič. Na ta način je možno izračunati drsenje za različne pogoje. Primer: pri neki 3 km dolgi progi in strmini 7 % za navedeni tovornjak pri enakem cestišču in načinu vožnje znaša drsenje 3 x 13,2 vrtljajev kolesa, kar ustreza 124,5 m vozne poti. Da bi bila velikost drsenja preglednejša zaradi številnih soodvisnosti in njihovih kombinacij, so vrednosti zdrsa prikazane v diagramu. Črtkana krivulja skozi merilne točke I, II in III ustreza meritvam gonilne osi z obremenitvijo 3241 kg, kar predstavlja obtežitev osi naloženega avtomobila. Merilna točka I označuje vožnjo praznega avtomobila na gorski progi (strmini). Merilna točka II praznega avtomobila s prazno prikolico. Merilna točka III — neobremenjen avto z obremenjeno prikolico. Ta kombinacija povzroča 64 m spodrsavanja na gonilni osi. Merilne točke IV, V in VI na neprekinjeni črti ustrezajo obremenitvi gonilne osi z 8600 kg. Merilna točka IV — obremenjen avto, merilna točka V — obremenjen avto z neobremenjeno prikolico, merilna točka VI — obremenjen avto in s prikolico. Vse vožnje so bile izvedene pri enaki hitrosti, in sicer 8,4 km/h. Diagram razločno ponazarja, da je: 1. veliko drsenje pri vozilu z neugodno obremenitvijo gonilne osi, 2. velikost drsenja v odvisnosti od pogonske moči. Pri enaki razbremenitvi gonilne osi drsenja narašča v navedenih primerih približno sorazmerno s pogonsko močjo vozila. Primer: vožnja obremenjenega tovornjaka na nekem klancu z 1/2 % strmine pri hitrosti 8,4 km/h povzroči na tekalni površini avtoplašča, ki je montiran na gonilni osi, 38 m drsenja na prevoženi poti 1 km (merilna točka VI). V primeru vožnje z neobremenjenim avtomobilom brez prikolice 14 m drsenja, oziroma 64 m drsenja v primeru vožnje z neobremenjenim avtomobilom z vlečno obremenjeno prikolico (merilna točka III). Te vrednosti so mnogokrat neverjetno visoke. Kaj to pomeni za obrabo avtoplašča? Obraba vsake gumene zmesi (avtoplašča) je sorazmerna s kvadratno vrednostjo potisne moči do kritičnega zdrsa oziroma narašča s kvadratno vrednostjo spodrsavanja. Vrnimo se na primer I, kjer smo ugotovili 14 m zdrsa in ga primerjajmo s primerom III — neobremenjen avto vleče obremenjeno prikolico. Iz tega dobimo (64:14), da je drsenje večje 4,56-krat. Ta vrednost na kvadrat nam da 20,9-krat večjo obrabo kot v primeru I, torej vožnje z neobremenjenim avtomobilom brez prikolice. To pomeni, da bi v primeru vožnje na tej progi s praznim avtomobilom z eno garnituro avtoplaščev dosegli recimo 100.000 prevoženih km, bi bili enaki avtoplašči v primeru vleke obremenjene prikolice obrabljeni po pičlih 5000 km vožnje. To nam daje zastrašujočo sliko obrabe avtoplaščev pri neugodni razporeditvi obremenitve avtoplaščev in veliki pogonski moči. Tako na predirljiv način spoznamo vpliv pogonske moči na drsenje in s tem obrabo avtoplaščev. Primer nam pojasnjuje samo enega od številnih vplivov na avtoplašč. Povsod, kjer obstajajo sile, te učinkujejo na avtoplašč. Te pa seveda niso samo pogonske. (Nadaljevanje prihodnjič) zavor n/ uc/nek pogonska moč (k a) 18 Razno Roivojno tehnološke naloge... (Nadaljevanje s 15. strani) drobnosti, ki omogočajo kvalitetne in dovolj hitre odločitve v trenutku, ko so za investiranje na razpolago sredstva (lastna, bančna in druga). Prav zaradi celovitosti pri načrtovanju razvoja novih tehnologij in novih proizvodov, ki je v glavnih črtah prikazana, se dosti laže odločamo za razširitev obstoječe proizvodnje, ker je znano tržišče, znani so stroški proizvodnje, tehnologija, potrebna strojna oprema, laboratorijski aparati in naprave za preizkušanje, prodajne poti, potrebna struktura delavcev. Skratka, znani so odločilni elementi za sorazmerno zanesljivo izdelavo projekta z malenkostnim tveganjem. Zato so taki projekti tudi hitreje sprejeti in realizirani, kar je razumljivo, če imamo v svojem proizvodnem programu izdelke, katerih poraba neprestano narašča. Problemi se pojavijo (in v naši delovni organizaciji so se že pojavili!) takrat, ko je tržišče nasičeno, ko je treba misliti na stagnacijo v proizvodnji ali zmanjševanje proizvodnje. Takrat se pojavi potreba po nadomestnem proizvodu, če se le da na obstoječi opremi (ker imamo na razpolago več znanih elementov), če pa takega ni, moramo seči po novih proizvodih ali pa začeti odmirati. Ker se za to zadnje ne moremo odločiti, iščemo nove proizvode, ki pa bi jih želeli imeti čimprej. Zaradi časa, potrebnega od ideje do realizacije, ki omogoča kvalitetno odločitev (in ta čas ni naša, jugoslovanska posebnost, ampak splošna zakonitost), segamo po rešitvah, ki so krajše, t. j. oziramo se za ponudnikom licence, ker s tem odpade čakanje na lastne rešitve in odpade stopnja tveganja. Take odločitve se zdijo razumljive, če bi se ob njih kaj naučili. Naučiti pa bi se morali, da bomo za vsako novost morali iskati tuje znanje, če ne bomo pravočasno posvetili dovolj pozornosti ravno strokovni pripravi bodočih projektov in bomo pričakovali od dneva, ko se zavemo o potrebi po »nečem novem«, da bomo na hitro izdelali projekt, ki je slučajno prišel v glavo nekomu od vodilnih in ga realizirali v pol leta ali največ v enem letu. Tak projekt je vnaprej obsojen na neuspeh, ali pa, da smo nadnaravno nadarjeni pri ad hoc odločitvah (mimo reda) brez strokovne obdelave in bo projekt uspešen v mednarodnem merilu, kjer so enakemu projektu posvetili nekaj let resnega strokovnega dela. Naj na koncu ilustriram z nekaj primeri, da vse povedano niso le teoretska razglabljanja in da je skrajni čas odločitev, ali bomo še naprej delali, kot smo lahko delali ko smo vse prodali, ali pa se bomo organizirali talko, da bomo v drugačnih pogojih gospodarjenja obdržali svoje mesto. Za tehnologe v Razvoj no-tehno-loškem institutu (sedanjem ali bodočem) so nove tehnologije, ki zahtevajo strokovno pripravo tehnološkega dela projekta naslednje: — predelava gumenega granulata, — predelava odpadkov PVC — Umetno usnje, — rekuperacija odpadnih topil, — pnevmatska vzmet za tovorna vozila in avtobuse, — proizvodnja poromernega umetnega usnja, — tehnologija proizvodnje penastih izdelkov, — vulkanizacija z UHF, — PVC transportni trakovi, — razširitev proizvodnje regene-rata, — proizvodnja traktorske pnevmatike, — kontejnersko tesnilo, — zamreženi PE nizke gostote, — proizvodnja plošč za klišeje (guma-PVC). Med naštetimi tehnologijami je nekaj takih, za katere bi moral biti projekt v celoti že pripravljen in posredovan ustreznim družbenim in bančnim forumom. Za pravočasno realizacijo po želeni dinamiki pa še nimamo zbranih vseh ponudnikov ustrezne opreme niti razčiščene tehnologije do podrobnosti. Večina teh projektov pa je v našem srednjeročnem planu prednostnih in začetek investiranja pada v leto 1977 ali 1978. In čeprav štejemo za uspeh, da smo v preteklih letih zbrali toliko idej (navedenih je le nekaj tipičnih) in jih tudi obdelali do določene faze, odločno premalo strokovnega kadra angažiramo za to pomembno področje, ki ni neposredno vezano za bodočo razvojno usmeritev. Pri novi organizaciji, ki jo pripravljamo v letošnjem letu, si ne smemo dovoliti napake, ki nas lahko drago stane, in prepustiti tega dela razvojne dejavnosti dvema ali trem strokovnim delavcem, ampak močni skupini, ki ji bo ta dejavnost osnovna naloga ne le za TTI in Umetno usnje, ampak za celotno delovno organizacijo oziroma sozd. Ivan Škofič V soboto, 2. aprila, so nas obiskali delavci Semperita iz prodajne službe v Celovcu. Med obiskom so si ogledali našo proizvodnjo, v razgovoru pa so se zanimali za poslovanje Save, za prodajo na domačem in tujem tržišču itd. Kadilno mesta na tapeti Pred leti v savski proizvodnji nismo poznali kadilnih mest. To ugodno novost za kadilce so prinesli naši praktikant] e TAP iz Semperita. Toda ta novost ni bila prenesena v celoti. V Sem-peritu so kadilna mesta urejena in opremljena z napisi »samo za 2 osebi«. Po tleh ni videti ogorkov in vžigalic. Pri nas pa so kadilnice zbirališče za pogovore, upravljanje in opravljanje. Ogorke in vžigalice pa kadilci razmetavajo daleč naokoli po tleh in po proizvodnji. In kaj so nam o tem povedali gasilci? Pravijo, da so že pričeli opozarjati, da bodo ukinjena vsa tista kadilna mesta, kjer bodo našli ogorke na tleh namesto v pepelniku, kar velja tudi za vžigalice. Za zdaj, pravijo, je to le opozorilo in, če to ne bo zaleglo, bodo kadilna mesta ukinili. Kadilci, premislite in poboljšajte se! IZ W A SEGA TOZDA O, MOT3STE.U NUCUt-R , SAttO %ENA Ul VEDELA , DA TA TEDBN PONOČI DELNA ? Razno 19 Tudi Sovčuni bodo fekmovoli Tudi Savčani bodo tekmovali v počastitev 40-letnice prihoda tov. Tita na čelo Zveze komunistov Jugoslavije, njegovega 85. rojstnega dne in 40-letnice ZK Slovenije. Gasilska zveza SRS je na zadnji seji sklenila, da se bodo po vsej Sloveniji pričela gasilska tekmovanja, v katera se bodo vklujčila teritorialna gasilska društva, industrijska društva, pionirji ter ženske desetine. Gasilska tekmovanja pomenijo strokovno usposabljanje članstva, kjer dobijo gasilci strokovno znanje. Takoj po drugi svetovni vojni so gasilski strokovnjaki pričeli z vajami za širok krog gasilcev. Zato imamo danes že tako trdna tekmovalna merila kot športniki, čeprav se gasilci ne merimo z njimi. Po vojni so slovenski gasilci dosegli lepe rezultate, pa naj bo v jugoslovanskem pa tudi v mednarodnem merilu. Naj omenim nekaj tekmovanj izven naše domovine. Na prvi gasilski olimpijadi (v Bad Godesbergu, ZR Nemčija) leta 1961 je dobil oddelek iz Ljubljane zlato medaljo, Mariborčani pa srebrno. Na drugi gasilski olimpiadi leta 1963 (v Miho vse v Franciji) je dobila Ljubljana zlato, IGD Induplati iz Jarš pa srebrno. Racionalizacija Savčana se pogovarjata o racionalizacijah, tehničnih izboljšavah, o inovacijskih predlogih ... »A veš, da sem tudi jaz dal en predlog?« »Bejž no, a res?« »HMH. Predlagal sem, da bi ukinili telefone, ker so postali že prava mora.« »Pa?« »Ah, zdaj kar naprej zvoni telefon. Sprašujemo me, če je bil predlog sprejet.« Na tretji olimpiadi v Karlovcu leta 1967 so dobila gasilska društva Begunje na Gorenjskem, IGD Anhovo in tobačne tovarne iz Ljubljane zlate medalje. Tudi savski gasilci so na raznih republiških in občinskih tekmova-nijh dosegali lepa mesta. Iz teh podatkov vidimo, da so bile slovenske gasilke in gasilce dobro uvrščeni v tako hudi mednarodni konkurenci. Če bodo gasilci enotni (poklicni in prostovoljni), bodo rešili tudi najtežje probleme, ki jih danes tarejo. Gasilci ne zahtevajo nobenega plačila za trud. Veselijo pa se vsakega uspeha. Ivan Petrič Zakoni v praksi Delitev po delu Z odlokom o izplačilu variabilnega dela osebnih dohodkov, ki je bil sprejet v začetku septembra, je temeljna organizacija združenega dela predpisala, da se iz sredstev, izločenih za variabilni del osebnih dohodkov izplača določena vsota vsem delavcem, ki so na dan prvega septembra bili v rednem delovnem razmerju, izključeni iz te delitve pa so tisti delavci, katerim je prenehalo delo v obdobju od L januarja do 1. septembra. Omenjeni odlok je nezakonit, ker se z njim krati pravica delavcem, katerim je prenehalo delovno razmerje med letom, da bi uresničili soudeležbo v delitvi sredstev za osebne dohodke z ozirom na njihov prispevek v delu. Po členu 20. Ustave SFRJ vsakemu delavcu, v skladu z načelom delitve po delu in naraščanjem produktivnosti njegovega celotnega družbenega dela ter z načelom soli- darnosti delavcev v združenem delu, pripada iz dohodka temeljne organizacije združenega dela osebni dohodek za zadovoljevanje njegovih osebnih, skupnih in splošnih družbenih potreb, po rezultatih njegovega dela in njegovem osebnem prispevku, ki ga je s svojim tekočim in minulim delom dal povečanju dohodka temeljne organizacije. Podobna odredba je predpisana tudi v členu 42. zakona o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu, s tem, da se osebni dohodek delavca določa po vnaprej predvidenih temeljih in merilih ter, da se tekom leta osebni dohodek delavcu izplačuje kot akontacija osebnega dohodka v rokih, ki ne morejo biti daljši od trideset dni, zaključni obračun osebnega dohodka, ki pripada delavcu pa se opravlja ob koncu leta —- po ugotavljanju in razdelitvi dohodka temeljne organizacije združenega dela. Po vlogi delavca, ki mu je prenehal status delavca v združenem delu v omenjenem obdobju, je ustavno sodišče Jugoslavije ukinilo omenjeni odlok in določilo, da vsak delavec, kateremu je bila na temelju takšnega odloka kratena pravica soudeležbe v delitvi sredstev za osebne doohdke, lahko zahteva uresničevanje te pravice. NAGRADNA KRIŽANKA Tokrat smo pripravili naslednje nagrade za pravilne rešitve. L nagrada 100.— din 2. nagrada 60.— din 3. nagrada 40.— din 4. nagrada 20.— din 5. nagrada 20.— din Križanke pošljite v uredništvo do 12. maja 1977. ZAHVALA Ob smrti našega FRANCA ANDOLŠKA se iskreno zahvaljujem sindikalni organizaciji Sava za cvetje in izrečene poslovilne besede ob grobu ter tov. Hacetovi za obiske na domu. Žena Francka s hčerko Jožico savaOOurojvi Sava, glasilo delavcev delovne organizacije industrije gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov Sava Kranj. Glasilo izdaja odbor za informiranje, izhaja štirinajstdnevno, glavni in odgovorni urednik slovenske izdaje Jože Štular, tehnični urednik Peter Bogataj, fotografije Ivan Draškič in Janez Jereb. Naslov uredništva: Kranj, škofjeloška 6, telefon 25-461, interno 482 ali 282. Tisk in klišeji GP Gorenjski tisk Kranj. Glasilo je oproščeno temeljnega davka na podlagi mnenja republiškega sekretariata za prosveto in kulturo SRS (št. 421-1/72 z dne 27. marca 1973). Novica Po podatkih koncerna Frost and Sullivan bodo do leta 1980 znašale svetovne zmogljivosti za sintetični kavčuk okrog 12 milijonov metrskih ton letno, kar bo zadostovalo za kritje potreb v tem obdobju. Po tej analizi ocenjujejo kapacitete v 19 deželah Srednjega vzhoda in Severne Afrike do leta 1980 na okrog 480 tisoč metrskih ton, s čimer bodo krili potrebe svojih internih tržišč. (EKOS — Guma i kaučuk, 28. 1. 1977) Umrl je Jože Belcijan V še ne zaključenem delovnem obdobju je zaradi bolezni v 50. letu starosti umrl naš sodelavec Jože Belcijan. Aktivno je sodeloval v NOB od sredine 1944. leta do konca vojne. Jože Belcijan se je zaposlil v Savi leta 1954 pri izdelavi tehničnih izdelkov. Od začetka pa vse do prezgodnje smrti je opravljal delo vulkanizerja brizganih izdelkov v vul-kanizacijskih kotlih. Delo ni bilo niti malo lahko, ampak je zahtevalo celega človeka z vso svojo voljo in energijo. Zavedati se moramo, da je opravljal naloge vulkanizerja ravno v času.oz. prehodu iz stare v sodob. no tehnologijo, ki zmanjšuje fizični napor pri opravljanju delovnih nalog vulkanizerja. Težave, vezane na opravljanje delovnih nalog na delovnem mestu, je prenašal z velikim čutom za odgovornost, mirno, brez ugovorov do zadnjega dne dela v podjetju ,to je do avgusta 1976. leta. Bil je dober tovariš in sodelavec, vsakemu je priskočil na pomoč, če ga je poprosil, nikdar ni odklonil naloženega mu dela, tudi, če je šlo za podaljšanje delovnega dne. Svoje delo je opravljal vestno in zavzeto, zavzemal se je za zmanjšanje stroškov dela in izboljšanje kvalitete izdelkov. Spominjamo se ga kot mirnega, tihega in delovnega sodelavca, katerega delo je vtkano v razvoj našega podjetja. Z odhodom takega sodelavca vedno nastane vrzel, ki jo ni moč tako hitro nadoknaditi. Franc Flander Detajl s parkirnega prostora pred Mladinskim domom. Komentar je odveč. Nagradna križanka NEZ VB/J. SOGLASNIK KDOR PO&lRA HITfJlHO PLOD OLJ k E fJATRU MESU! ,2.01 LEK STARO ITlE ZA LJU&LJ. JAKOST MOČ TOMRNA TEH/JlČ. IZDELKOV ČLAHICA POUKEHA PREOS. DS OSS POKA R, = UJE K ČLOVEK ANTOH ČUK lak tak HRVAŠKO MESTO HE veliko TALISOVA 03 VEŽ. PUA CA HOV! NAR* KA RTV (METKA) VZHOD KAJVlČjI VRH V SFRJ KARLOVAC LUNINA MENA ŽVEPLO ELEMENT UTRINEK H'L/J OH v A rov 'mm TOVARNA V CELJU radiatan ABSORSlD POSE DOMOVINA MEDEJE HELENt &LAG, PEVKA jOah MAJHNA ODPRTINA kdor se ukvarja Z. JORO KOMUNIST. PARTIJA O ANE G>OLOB ODSEV POPEV= KAR MIŠO Z- IME VRSTA minerala ZORICA Črta SORE D -N/ca TUJE z. IME PREDLO^ TATINSKA PTICA RIŽEVO znanje TIŠINA AD ACTA LEPO 06, LAČEN J E ZOBEN SESTAVILA JELKA ŠTULA«. KAZALNI ZA/ME k LiRSKE PESMI Zi. ČRKA ABECEDE DRŽAVA V Pirenejih OBSEG KISIK P0DODDEL TERCIARUE dobe PRECIZNI ME. KAN/K JEZERO V KANADI ČOLNA R PETER IGLAVEC Posrez' NITEV PREBIJ. CELJA VRTEC V KRANJU SPL. SMER RAZVOJA MESTO v ANGLIJI TUJE ŽENSKO IME JONA TOVARNA V DO&Ai VEK DAMSKA Sarajevu TITAN (KEM. SIMBOL) v ZDRAV. KOVINSKA PALIČKAJA PREISKAVO Ran zareza PR! DORAH OBČ.LJUD. ODBOR AKT/NON UPRAVA VOJNE MornaR. PodR.viS. zpaEARit. (PRiREJEKO) sakajevo BOLGAR, pisatelj (pelin) ZORA SEVER. M J SLAB. ŠOLSKA OCENA 47» OTOČJE V POLM REZIJI