Jovo P. JowanoviŁ Štirideset let kulturnega in nacionalnega dela. Dne 1. aivgusta letos je minilo štiri- plemena. z deli naših pesnikov. pisatedeset let. odkar ie naš prijatelj in tovariš ljev in unuetniikov Mislim. da ni bilo pred Jovo P. Jovanovič zarezal prvo braizdo svojega nacionalnega dela v kulturno njivo tedanie Srbi.ie —¦ dežele borbe in jtmaštva, zibelke naše svobode. Otoenem pa ie tudi letos poteklo dvaiset let. odkar se z Jovan P. Jovanovičem osebno poznamo. Leta 1905. so odkrili v jovanovičem nikogar med Srbijanci. ki bi s tako živim interesom, s toliko bratsko ljubezniio in s tolikim uspehom deloval tako vztraino za naše spoznavianje in zbližan.ie in na ta način pripravljal ugodra. tla našemu ujedinjenm. Preden so nas državniki in grobovi ujedinili po- Ljubljani Prešernov spamenik, in tediai litično, smo bili z delom nasega Jove_ __ __•!  _.___• ________.____-1*«X*_ __*_ _ ie prispel med nas Jovanovič s srbskimi brati. Seznaniii smo se z njim, si prvikrat bratsko segli v roke in si obljubil: zvestobo, vdanost in ljubezen — pa naj pride in nai se zgodi karkoli! Leto pozneje — 1906, — smo vrnili srbskim bratom obisk v Beogradu. kjer se ie vršil kongres srbskega učiteljstva in kjer so hvaležnj srbski naši stanovski tovariši na Kalimegdanu odkrili spomenik najveejemu svojemu dobrotniku in nuecenu Gavriloviču. Srbsko učiteljsko udruženje je vodila tedaj vešča roka blagopokojnega Uroša, hrvatske braite je vnemal za naše nacionalno. kulturno in politično edinstvo ikremeniti značaj Davorin. našim številčno šibkim, a moralno jakim vrstarn pa ie načeloval naš »tvrd bodi. neizprosen mož jeklen« — Luka! Ti naši sveti trije kralji so hiteli za siiajno zvezdo bodočega našega enonarodnega sožitja. In mi smo hiteli za njimi preko vseh zaprek in zank. preko vseh vihariev in bridkosti, trdno veruioči v zmago pravice in istine! V našem krogu v Beogradu se je tediai stalno kretal naš ožji slovenski rojak polkovnik Janko Vukaševič, ki ie nestrpno tolkel ob tla s svojo sabljo in kazal na kraje preko Save in Dunava, nag^lašajoč, da bo to sveto Jugoslovensko zemljo iztrgala iz krempljev črnega orla in io spojila s svobodno Srbijo v eno celoto srčna kri srbskega vojnika junaka. Iz Kragujevca pa, kjer je teda.i županoval in izdajal svojo »Narodno Prosveto«, ie ponavljal in prepričevalno naglašal s stopnjujočim se navdušenjem naš pobratim Jovo Oregoroičeve besede: Bog živi vse Slovene pod streho hiše ene! V prisotnosti Čeha Hajnegaj in Bolgara Grančarova smo tedaj delali na konoeptu osnutka Slovanske učiteljske zveze. ia naš Jovo ie s smelimi besedami nacionalnega človeka. modernega šolnika :n preudarnega politika očrtaval bodoče meje skupne naše domovine ma slovanskem jugu. Veliki davoriji naše bodočnosti jepripeval rojstvo naš guslar iz Kragujevca, ko ie svoie rojake v presledkih privajal v naše kraje, da se ie krog našega poznanstva š'ril leto za letom, in ko je s svojim časoDisom, s svojim spretnim peresom in s svojo iskreno in toplo besedo seznanjal svojo domovino z lepoto naših pokrajin, z ob;čaji in z življenjem našega združeni s srci in z dušami. Vojna nas je zalotila — pripravljene na zmago. Čeprav nismo znali drug za drugega, kod begamo in kakšna nam je usoda, smo vedeli vsi. da dozoreva seme. ki ga je sejal Jovanoviič. Ko so padli meči v nožnice. smo se zopet sešli v Beogradu in s Kalimegdana so plavali naši pogledi v daljo. v daljno, v našo dialjo... Daiies slavi Jovo P. Jovanov_č prazni!k dela, praznik zmage pobratimstva in zvestobe. Iznad kopce knj'g. brošur in časnikov in izmed zlatih isker. ki poletaio iz njegovega priljubljenega čebelnjaka, se danes naš Jovo lahko ponosno in samozaviestno razgleduje v dobo mladosti. ki ie bila posvečena bodočnosti. in v dobo bodočncsti. ki je ustvarjenai in namenjena mladosti Naj ti, Jovo. du§o prešinja zavest, da si nasproti nam. ¦narodu in domovini v polni meri izpolnil svojo dolžnost: daroval si vsakemu in vsern — samega sebe! In tistim. ki si lim krčil med trnjem m skalami pot v bodočnost. nai kaže cesta trudoljubivosti in narekuje nalogo življenja in žrtvovanja tvoi zgled. ki sem ga vedno zvesto čuval v svojem srcu! E. Ganffl.