PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958 ČEDAD Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.000 lir - Leto XLVI. št. 27 (13.560) Trst, petek, 2. februarja 1990 Nadaljujejo se protestne manifestacije albanskega prebivalstva in spopadi z varnostnimi silami Tanki in vojaška letala spet v Prištini Drnovšek sprejel kosovsko alternativo Srbsko in kosovsko vodstvo odločno nasprotujeta vsakemu dialogu z albansko politično alternativo Predsednik vlade Ante Markovič poudarja pomen državne integritete, ki jo bodo dosegli z reformami Kolona tankov JLA se je včeraj pomikala skozi Glogovac in druge kraje Kosova, ni pa pomiritveno vplivala na dogajanja (Telefoto AP) BOGO SAMSA LJUBLJANA — Po vesteh iz Beograda prihaja v zvezi s Kosovom do nekaterih bistvenih premikov in novih pobud. Med njimi so najbolj porpemb-ne tri. Predvsem je predsednik Janez Drnovšek sprejel šest predstavnikov albanske alternative. Ne vemo, ali gre za njegovo osebna pobudo, ali pa je predstavnike albanske alternative sprejel v imenu zveznega predsedstva. Med temi ni bilo Rugova, ki predseduje demokratični zvezi (organizacija ima že preko sto tisoč članov). Poteza pa je kljub temu izredna in politično lahko tudi odločilna novost. Prvi človek v državi je v bistvu priznal albanske demokratične organizacije in z njihovimi predstavniki pričel konstruktiven razgovor. Sprejel je ljudi, ki jih uradna kosovska in srbska politika in oblast proglašajo za veleizdajalce, za separatiste in nacionaliste in katerim so še včeraj grozili z diferenciacijo. Druga vest je v bistvu nadaljevanje NADALJEVANJE NA 2. STRANI Težak krvni davek MARJAN DROBEŽ PRIŠTINA — Na Kosovu je položaj še naprej skrajno napet in dramatičen, saj tudi včerajšnji dan ni minil brez demonstracij in nasilja. Točno ob 12.00 so se začeli novi izgredi v Podujevu, kjer sodeluje okoli pet tisoč pripadnikov albanske narodnosti, tako da so do večera v tem kraju padli še dve albanski žrtvi, ena oseba pa je izgubila življenje v Maguri pri Lipljanih. Mnogi so zakrinkani, med demonstracijami pa je skozi Podujevo privozila kolona tankov jugoslovanske armade. Na območju Prištine sta se dopoldne pojavili dve manjši koloni tankov in samohodnih oklepnih vozil, glavno mesto Kosova pa preletavajo vojaška reaktivna letala. Vse to ima najbrž predvsem psihološki pomen ter naj bi potrjevalo odločnost in pripravljenost jugoslovanske vojske, da ne bi dovolila ogrožanja ozemljske celovitosti in suverenosti države, če bi takšna nevarnost nestala na Kosovu. Sicer pa so včeraj sporočili tudi podatke o številu NADALJEVANJE NA 2. STRANI V Ljubljani skupna izjava o Kosovu □ □ □ Poseg senatorjev KD, KPI in PSI NA 2. STRANI Bush napovedal umik vojaških čet iz Evrope NA 2. STRANI □ □ □ Papež v Afriki: pomoč šibkejšim naj bo stvar vesti NA 12. STRANI Vzhodnonemški premier je včeraj objasnil svoja stališča novinarjem Tudi Modrow sestavil načrt o konfederaciji ki bo postala enotna domovina vseh Nemcev VZHODNI BERLIN — Mlini družbene prenove meljejo tokrat z neobičajno hitrim tempom, kot dokazujejo novi in bistveni preobrati, ki- se najavljajo na evropskem Vzhodu. V ospredju mednarodne pozornosti sta ponovno obe Nemčiji, saj je za nepričakovano novost poskrbel vz-hodnonemši premier Hans Modrov (na sliki AP), ki je sklical tiskovno konferenco, da bi objasnil načrt o združitvi obeh držav. Modrow je torej tudi sam podprl zamisel o združenju obeh Nemčij, čeprav je še pred kratkim sprejel Kohlov načrt o novi državi brez pretiranega navdušenja. Na vzhodnonemškega premiera je vsekakor odločilno vplival obisk v SZ, kjer se je pred štirimi dnevi sestal s predsednikom Mihailom Gorbačovom. Sovjetski voditelj mu je zagotovil, da ne bo imela SZ nič proti združitvi Vzhodne in Zahodne Nemčije v eno samo državo. Tako je Hans Modrow predstavil javnosti svoj načrt, ki je nekak odgovor desetim Kohlovim točkam, in ki si zastavlja kot cilj ustanovitev zvezne države s strukturo konfederacije ter z Berlinom kot glavnim mestom. Po Modrowem načrtu naj bi se dejansko zaključilo obdobje prisilne ločitve obeh Nemčij, postavili bi temelje novi državi, ki bi morala biti enotna in nevtralna. Prav pojem nevtralnosti pa je postal prvi kamen spotike, saj je kancler Kohl že sinoči komentiral, da je Modrowov načrt nadvse sprejemljiv z izjemo stališča o nevtralnosti. Kohl namreč meni, da bi se nevtralna država ne mogla vključiti v širši proces združevanja vseh evropskih držav. Gre torej za različno tolmačenje nevtralnosti. Modrow je namreč dejal, da bo nevtralnost predvsem zagotovilo o nastajanju nove države, ki ne bo ogrožala sosedov in je s tem svojim stališčem že seznanil poljske in češkoslovaške oblasti. Modrow je razčlenil svoj načrt o novi nemški federaciji in objasnil, da bi morali do tega priti s postopnim združevanjem gospodarstva, denarne politike in nato še družbene strukture. Iz tega naj bi sestavili enodomni parlament, ki naj bi zastopal Nemčijo, v kolikor bo to odraz ene same nemške domovine. Tudi v tem se Modrow razlikuje od Kohla, ki je v svojem načru omenil združenje obeh Nemčij, vendar tako, da bi poleg že obstoječih ali rahlo prikrojenih parlamentarnih struktur izvolili še zvezni parlament, ki naj bi bil skupen vsem Nemcem. Na načrt Hansa Modrowa so z nepopisnim navdušenjem reagirali zastopniki komunističnih sindikatov, napadel pa ga je predsedhik SED Gregor Gysi, ki je dejal, da je SZ »neodgovorno« podprla načrtovanje poenotenja obeh Nemčij, ko je to vendar še neuresničljiv pojem. Cossiga pozval politike na odgovornost ko se Krščanska iskanju izgublje- RIM — Medtem ^emokracija muči \ he e enotnost petstrankarskega vlad-ljj9a zavezništva, se je v nemirno ita-^nsko politično vzdušje teh dni Ro opozorilo samega predsednika .Thblike Francesca Cossig e. Iz Fran- koi^jer je na uradnem obisku, je nete 0 oštel italijanske politike, ki se kojj nevarno igračkajo z usodo za-aine dobe. Krešenje idej in soo-bQ j6 ^ed političnimi silami, pa naj detne tako ostro in odločno, je izraz 0Rracije, je dejal Cossiga, ne sme ^dnT^ati gol spopad za oblast. Pred-Zei0 rePublike je s temi besedami 3a h ao,3ro sintetiziral bistvo sedanj e-ki Q3®atania na po.litičnem prizorišču, boj dejansko označuje neizprosen Pr0ma ?0^0 oblast. kateri so stvarni ska ■>ern* italijanske družbe postran- u zadeva. Razburkane vode so včeraj še dodatno razgibale izjave socialističnega tajnika Bettina Craxija v sinočnji televizijski politični tribuni. Craxi je v bistvu potrdil in v svojem značilnem stilu le še razvil to, kar je pred nedavnim že povedal vladni podpredsednik in njegova desna roka Claudio Mar-telli. Naš sistem deluje počasi in slabo, ugotavlja Craxi. Nobena inštituci-onalna reforma, še ni bila izvedena in v takšnem položaju je težko oblikovati večine. Če pa se temu pridružijo še raznovrstne težave v večinskih strankah ter celo v stranki relativne večine, potem lahko mimogrede pride do nevzdržne paralize sistema. Craxi je sicer zaključil z upanjem, da bo mogoče v prihodnjih mesecih premostiti te težave, ostaja pa občutek, da imajo Cra-xijeve izjave že spet neko svarilno ost, ki ne obeta povsem sigurne bodočnosti sedanji vladi. In medtem ko se v večini in predvsem v stranki relativne večine kljub vsem posredovanjem in poskusom pomiritve še .niso polegle polemike, na katere, kot vidimo, vsak s svojega zornega kota, opozarjata Cossiga in Cra-xi, se v poslanski zbornici nadaljuje spopad med večino in opozicijo v zvezi z zakonom o krajevnih upravah. Potem ko je vlada tretjič zahtevala zaupnico, so komunisti uresničili svoje grožnje in izvedli obstrukcijo, s tem, da so obrazložili vseh 46 vloženih popravkov. Tako se je vsa razprava bistveno zavlekla in glasovanje o zaupnici bo na vrsti šele danes. Polemičnih in ogorčenih izjav seveda ni manjkalo. Iz vrst KD in PSI je letelo na račun komunistov nebroj očitkov. Podtajnik PSI Tognoli je dejal, da KPI namenoma zavlačuje, kajti če zakon ne bo sprejet v poslanski zbornici v doglednem času, ne bo dokončno odobren pred upravnimi volitvami. Komunisti pa odgovarjajo, da so vladne odločitve o zaupnicah zreducirale parlament v navaden oddajnik odločitev tajništev večinskih strank. Sicer pa ima večina po mnenju komunistov še vedno čas, da sklene z njimi časten političen sporazum o volilni reformi krajevnih uprav. To trditev so komunisti včeraj podkrepili z znaki dobre volje, ki so jo pokazali v razpravi o založniških koncentracijah (v senatni komisiji je bil namreč precej enotno sprejet člen, ki določa meje kopičenja časopisov v enih rokah), o reformi višjega sodnega sveta ter o trgovanju z orožjem. Kljub temu pa je parlamentarna pot še polna zased. Velika preizkušnja za večino bo zakon o mamilih, o katerem se je včeraj začela razprava v komisiji poslanske zbornice, začele pa so se spet tudi polemike. Spet se namreč odpira vprašanje, kako se bo vedla levica KD. Bodo Andreottije vi in Forlanijeva prepričevanjem oporečnikov »pred kaminom« zalegla? Bolgarska vlada je odstopila SOFIJA — Ob zaključku zasedanja 14. izrednega kongresa bolgarske komunistične partije je bolgarska vlada, ki jo je vodil Georgi Atanasov, odstopila. O tem se je govorilo že pred zaključkom kongresa, vendar je bolgarska tiskovna agencija BTA potrdila vest o odstopu vlade šele pozno zvečer. Tisti vir informacij je tudi sporočil, da se bo Atanasov formalno odpovedal vodstvu vlade pred narodno skupščino v soboto. Vladna kriza je neposredni odraz globoke krize, ki jo podoživlja bolgarska komunistična partija, še posebno po odstopu generalnega tajnika Petra Mladenova, ki se je umaknil, da bi omogočil tisto demokratizacijo, za katero se potegujejo napredna krila partije. Occhetto podprl razorožitev in Gorbačova RIM — »Investirati v varnost«, to je po mnenju komunističnega tajnika Occhet-ta glavna potreba današnjega časa, Occhetto je namreč včeraj sklical tiskovno konferenco, da bi orisal dokument o vojaških stroških, grožnjah in varnosti, ki ga je pripravil Center za proučevanje mednarodne politike. Ob tej priložnosti je komentiral odnose med ZDA in SZ in zadnje napore na poti razorožitve ter se zavzel za podporo Gorbačovu, ki preživlja kritično fazo. Gospodarske težave na Vzhodu, je ob tem poudaril lider KPI, lahko sprožijo procese politične involu-cije in nacionalističnega razkroja ter s tem ogrozijo ne le demokratične perspektive vzhodnih držav, temveč tudi politiko pomnjenja in razorožitve. Occhetto je tudi kritično ocenil lažne vesti o odstopu Gorbačova, ki so jih v ZDA takoj izkoristile tiste politične sile, ki nasprotujejo klestenju vojaških stroškov. Pozitivno pa je ocenil Bushov telefonski poziv sovjetskemu voditelju, kar dokazuje zaskrbljenost ameriškega predsednika nad usodo perestrojke. Tajnik KPI je še poudaril, da se podpora Gorbačovu in vzhodnim državam ne sme odražati v nakazovanju finančnih sredstev, ki so bila namenjena Jugu sveta, temveč v naporih za razorožitev. Svoj načrt je nekaj ur pred uradno napovedjo orisal tudi Gorbačovu Ameriški predsednik Bush napovedal umik vojakov iz evropskih držav članic NATO VVASHINGTON — Ameriški predsednik Bush je včeraj napovedal delen umik vojaških čet NATO iz Evrope in Srednje ter Južne Amerike. Svoj načrt je orisal v teku najbolj slovesnega »obreda« washingtonske politike, in sicer med prvim govorom v novem letu, ki ga ima predsednik na skupnem zasedanju zbornice in senata (na sliki AP). Takoj na začetku posega je Bush napovedal, da se bodo še pred koncem mesece vrnile iz Paname vse dodatne vojaške čete, ki jih je Washington tjakaj poslal v okviru akcije proti Norie-gi. Takoj nato pa je orisal okviren načrt o delnem umiku vojaških čet iz Evrope, ki predvideva vrnitev v ZDA 195 tisoč vojakov. NATO ima v svojih evropskih bporiščih približno 260 tisoč vojakov. Približno 65 tisoč, kolikor naj bi jih ostalo, bo po Bushevem mnenju v zadostni meri branilo ameriške in evropske interese in zadostilo was-hingtonski obrambni strategiji. Umik naj bi začel že prihodnje leto, med tem časom pa bosta Pentagon in NATO izdelala podroben načrt o dinamiki umika. Samo dvanajst ur pred to napovedjo se je Bush telefonsko posvetoval z Mi-hailom Gorbačovom, ki je, tako vsaj trdijo ameriški informacijski viri, z za- dovoljstvom podprl predlog. Isti viri pa poročajo tudi, da bo morala Sovjetska zveza iz držav članic Varšavskega pakta umakniti najmanj 370 tisoč vojakov, če bo hotela vzpostaviti ravnovesje. Sovjetska vlada je najprej z dobršno mero previdnosti ocenila Bushev načrt, pozneje pa je glasnik zunanjega ministrstva Gerasimov izjavil, da je to nov korak na poti razorožitve. Pristaviti pa je treba, da Moskva še ni dobila v vpogled teksta Bushevega načrta in da se sedaj lahko oslanja le na to, kar je Bush po telefonu povedal Gorbačovu. Napoved o umiku ameriških čet je pozitivno odjeknila v vseh evropskih državah članic Atlantskega pakta, še zlasti pa na sedežu NATO v Bruslju, podrobneje pa ga bodo obdelali še med pogajanji med NATO in Varšavskim paktom, ki prav te dni potekajo na Dunaju. Po prvih vesteh so tudi na dunajskem zasedanju pozitivno ocenili predlog, čeprav je tudi tu prišlo do izraza rahlo zadržanje. Vsekakor ugodne pa so reakcije v evropskih državah, kjer ima NATO svoja oporišča. Povsod so izrazili mnenje, da so Bushevi odločitvi botrovali predvseip demokratični vetrovi, ki so zapihali po Vzhodni Evropi. Proti nasilju, za mir in demokracijo na Kosovu LJUBLJANA — Na sedežu ZSMS so včeraj predstavili izjavo z naslovom »Proti nasilju, za mir in demokracijo«, v kateri zahtevajo takojšnje prenehanje uporabe represije za reševanje kosovskega problema. Izjavo so podpisale vse slovenske stranke in politična gibanja, pa tudi številni podpisniki iz Jugoslavije. Izjavo je predstavil predsednik ZSMS Jože Školč, nato pa so jo utemeljili ostali udeleženci. Izjava se glasi: Senatorji KD, KPI in PSI o Kosovu RIM — V zvezi z zaskrbljujočimi vestmi, ki prihajajo s Kosova, so člani zunanjepolitične komisije senata, predstavniki treh največjih italijanskih strank, krščanskodemokratske, komunistične in socialistične, naslovili na zunanje ministrstvo pismeno vprašanje, da bi zainteresirali vlado za ustrezne ukrepe. Podpisniki - socialist Gerosa, krščanska demokrata Fioret in Orlando ter komunista Serri in Spetič - želijo vedeti, kako ocenjuje italijanska vlada dogodke na Kosovu in kaj namerava storiti, da bi v okviru dobrososedskih odnosov z Jugoslavijo prispevala k pomiritvi duhov in k spoštovanju osnovnih človekovih pravic. Vprašanje terja odgovor zunanjega ministrstva v senatni komisiji. Zelo verjetno je, da bo predstavnik vlade na to odgovoril že prihodnji teden. Kot-kaže pa je vlada že storila potrebne diplomatske korake. Od predsedstva države, zvezne skupščine in njenega izvršnega sveta pričakujemo, da bodo z razumnimi postopki preprečili nadaljnjo agonijo in: 1. odpravili izredne razmere v pokrajini; 2. omogočili soočenje različnih, v pokrajini prisotnih pogledov na razreševanje problemov na Kosovu živečih Srbov, Črnogorcev in Albancev; 3. zagotovili možnost svobgdnega političnega organiziranja in svobodnih volitev,- 4. dosegli, da se ustavijo vsi politični procesi, predvsem pa montirani politični proces proti Aze-mu Vllasiju in soobtoženim. Podpisniki poziva se obračamo tudi na skupščine republik‘in pokrajin z zahtevo, da v dobro Srbov, Črnogorcev, Albancev, vseh državljanov Jugoslavije in Jugoslavije kot državne skupnosti, prek svojih predstavnikov v zveznih organih in telesih storijo vse za izpolnitev navedenih zahtev, ki omogočajo politično razrešitev razmer na Kosovu. Podpisniki iz Slovenije: ZSMS (Jožef Školč) Slovenska kmečka zveza (Ivan Oman) Zveza slovenske kmečke mladine (Marjan Podobnik) Zveza komunistov Slovenije (Ciril Ribičič) Slovenski krščanski demokrati (Lojze Peterle) Socialdemokratska zveza Slovenije (Jože Pučnik) Društvo slovenskih pisateljev (Rudi Šeligo) Slovenska demokratična zveza (Hubert Požarnik) Zeleni Slovenije (Dušan Plut) Delavska stranka Naprej (Jurij Bavdaž) Zveza sindikatov Slovenije (Rajko Lesjak) Socialistična zveza Slovenije (Borut Šuklje) Skupnost Italijanov Piran (Sandro Kravanja) Izjavo so med drugim podpisale vse podružnice združenja za jugoslovansko demokratično iniciativo, vsa albanska alternativna gibanja, številne organizacije in posamezniki iz Beograda. Niso se še oglasili domnevni ugrabitelji Patrizie Tacchelle VERONA — Od ponedeljka do sinoči se ni še nihče javil družini 8-letne Patrizie Tacchelle, hčerke enega lastnikov podjetja Carrera jeans. Oče dekletca je dejal, da trdno upa, da gre za ugrabitev, saj bi mu bilo veliko težje pri srcu, če bi odkril, da je Patrizia padla v roke kakemu maničnemu bolniku. Včeraj je družina sklicala tiskovno konferenco na sedežu tovarne v kraju Stallavena di Grezzano. Na vprašanja novinarjev je odgovarjal odvetnik Stefano Brendolan, Patrizino mamo pa je v noči na četrtek dvakrat obšla huda slabost: Zdravniki so ugotovili, da ji je dvakrat zastalo srce, a jo za sedaj še zdravijo doma. Njen mož Imerio Tacchella je dejal, da mu je na dom sicer telefoniralo nekaj ljudi, vendar so bili žal le lažni pozivi. Morebitne ugrabitelje je prosil, naj se mu javijo, o sebi pa je dejal, da bo ostal doma in popolnoma opustil delo v podjetju, dokler mu ne bo jasno, kaj se je zgodilo hčerki. Cesare Casella se počasi vključuje v vsakdanjost Cesare Casella je še naprej v središču pozornosti še zlasti novinarjev, ki bodo tudi prihodnje dni z velikim pompom spremljali vsak njegov korak. Včeraj je fant za zaprtimi vrati govoril s preiskovalci, srečal pa je tudi očeta Carla Celadona, ki je že dve leti v rokah ugrabiteljev. Počile pa so tudi prve polemike, ki so, žal, sad novinarske prenagljenosti. Cesare je namreč med prvimi izjavami in torej očitno še zmeden rekel, da je pri reševanju problema ugrabitev potrebna »trda roka« tako varnostnih sil kot sodstva. Besede so takoj zgrabili novinarji in jih včeraj ponovili v glavnih časopisnih naslovih. Bolj kot Cesarove besede pa je javnost razdvojil poudarek, ki so jim ga dala javna občila. Fant je tako včeraj z nemajhnim trudom skušal popraviti »napako«, saj je s trdo roko mislil predvsem na vztrajnost varnostnikov, ki so pretekle dni prečesavali Aspromonte in tako dosegli cilj, ki so si ga zastavili. V Rigi pogajanja med Armenci in Azerbajdžanci MOSKVA , V latvijski Rigi se bodo danes s posredovanjem Baltskega sveta začela »mirovna« pogajanja med Azerbajdžansko narodno fronto in Armenskim narodnim gibanjem. Obe neformalni skupini sta se že okvirno dogovorili, da bosta poiska-, li rešitev, ki bi prekinila že dve leti trajajoči medetnični spopad, v kote- rem je do sedaj izgubilo življenje več kot 350 oseb. V to številko niso všteti padli med vdorom sovjetske vojske v Baku. Prav vprašanje prisotnosti sovjetske vojske bo po vsem sodeč ena glavnih tem pogajanj. Dotaknili se bodo tudi vprašanja beguncev in izmenjave »vojnih ujetnikov«. Za sedaj se bodo izognili vprašanju Gorskega Karabaha. Kako bodo dosegli mir in spravo, ne da bi rešili gorskokarabaškega vozla, ni jasno. Navsezadnje je prav vprašanje Gorskega Karabaha sprožilo sedanje krvave zaplete. Baltski svet, ki združuje narodne fronte treh pribaltskih republik, je lahko vsekakor zadovoljen, ker mu bo uspelo približati predstavnike obeh sprtih narodov, kar osrednjim oblastem v Moskvi do sedaj ni uspelo. Medtem pa prihajajo tudi iz Zakavkazja spodbudne vesti. General Dubinjak je včeraj napovedal, da bodo omilili določila policijske ure, in da bi se lahko sovjetska vojska umaknila iz Bakuja že čez dva tedna, če bi oba naroda dosegla okviren sporazum. • Tanki in vojaška letala včerajšnjega zapletenega sporočila o zasedanju predsedstva SFRJ. Na kosovskih cestah so se namreč spet pojavili tanki, oklepna in druga vozila JLA, Prištino pa preletavajo vojaška letala. Ponovni prihod močnejših vojaških oddelkov, ki se pridružujejo onim, ki so že na Kosovu, je mogoče tolmačiti na razne načine, tudi tako, da se na tak način skuša preprečiti možne vdore srbskih in črnogorskih jurišnikov, oboroženih oddelkov, ki naj bi jih zbrali v Beogradu, Črni gori in drugod. To je lahko svojevrstna, a možna interpretacija. Včeraj je odločno nastopila Markovičeva vlada. Dopoldne je bila seja zveznega izvršnega sveta, ki je obravnaval položaj na Kosovu. Govorili so predvsem o gospodarski reformi in ugotovili, da jo kosovska kriza lahko ogrozi. Položaj na Kosovu je slab tudi zato, ker ne deluje informacijski sistem, zato pa je na Kosovo odpotoval član vlade Darko Marin, ki je Slovenec in odgovarja za informacije. Odslej bo na Kosovu stalno prisoten predstavnik zvezne vlade. Ante Markovič pa je včeraj govoril na zasedanju skupščine beograjske občine. Govoril je predvsem o gospodarski reformi, v kar pa je vpletel dve izredno pomembni in občutljivi vprašanji. Predvsem Kosovo, in v tem okviru je ponovil zagotovila o državni integriteti, obenem pa govoril tudi o veliki večini poštenih Albancev, katerim je treba zagotoviti red in mir, omenil pa je tudi pluralizem in strankarski pluralizem, ki mora veljati za vse. Markovič je tudi dejal, da so zavrnili stališče slovenskega izvršnega sveta o srbskem bojkotu. Toda pozval je obe vladi, srbsko in slovensko, da sedeta za mizo in brez predhodnih pogojev, izsiljevanj itd., rešita sporna vprašanja. Člani skupščine so mu ploskali. Večina teh stvari srbski politiki ni všeč in s srbske strani ^o že prišli povsem negativni odgovori. Najbolje jih je sintetiziralo srbsko glasilo, ki izhaja na Kosovu, Jedinstvo s kratkim stavkom: »Nobenega razgovora«. Srbska politika vidi glede Kosova eno samo pot: nadaljnjo represijo, čim bolj krvavo diferenciacijo in popolno prevlado nad albanskim prebivalstvom. Z Drnovškovo, armadno in Markovičevo pobudo pa se odpira povsem nova možna perspektiva, ki, gre v smeri pomirjenja in priznavanja resničnih sogovornikov, ki so v kosovsko-alban-skem primeru alternativna gibanja, saj Rahman Morina z ostalimi uradniki albanskimi predstavniki politike ne uživa več nobenega zaupanja. Kaj bo naredil Miloševič? Iz včerajšnje seje zveznega predsedstva SZDL Jugoslavije izhaja, da se pri srbskem vodstvu nič ne premika in da vstraja pri običajnih obtožbah o izdajstvu Slovencev in Hrvatov. Pravi plaz obtožb se je usul na slovenskega predstavnika Jožeta Hartmana, ko je ugotovil, da so na Kosovu samo Albanci in da sta torej prisotna predvsem državna represija in teror. Slovenska gospodarska zbornica pa je včeraj naredila ponovno dramatično gospodarsko bilanco škode, ki je posledica srbske blokade. Seja je bila priprava na zasedanje republiške skupščine, ki bo 7. februarja razpravljala in sklepala o ukinjanju pomoči za Srbijo in s tem za Kosovo, dokler bo trajala blokada/ Iz Hrvaške poročajo o zasedanju vseh najvišjih državnih organov, vse politične organizacije pa so zahtevale, da SR Hrvaška umakne svoj oboroženi odred milice na Kosovo. Zvezna ZKJ pa za danes ponovno sklicuje zasedanje predsedstva. Že v naprej je znano, da na sestanku ne bo Slovencev, od Hrvatov samo eden kot opazovalec. Strokovne službe CK ZKJ ne delajo, večina uslužbencev je na dopustih. Kot poroča včerajšnja Borba, ne delajo niti natakarji in žejni zborovalci med sestankom ne dobijo niti kisle vode. • Težak krvni davek mrtvih in ranjenih med demonstracijami, ki trajajo že osem dni. Na novinarski konferenci, ki jo je pripravil pokrajinski komite za informiranje so se poročevalci - med njimi jih je bilo večje število iz tujine, tudi iz Italije - seveda najbolj zanimali za informacije in podatke o žrtvah in ranjenih med demonstracijami, ki na Kosovu trajajo že osmi dan. Predsednica komiteja Jorgovanka Milojevič je sporočila, da je bilo med izgredi ubitih 18 demonstrantov in drugih prebivalcev Kosova (v številki niso vključene včerajšnje žrtve), 54 oseb pa je bilo ranjenih. Med pripadniki varnostnih sil je bil en miličnik težje ranjen, lažje ranjenih pa je bilo 43 miličnikov. Predsednica pokrajinskega komiteja za informiranje podatkov ni hotela komentirati, češ da bi to lahko napravili samo predstavniki pokrajinskega sekretariata za notranje zadeve, ki pa se srečanja z novinarji - je neprepričljivo zatrjevala Jorgovanka Milojevič -zaradi prezaposlenosti domnevno niso mogli udeležiti. Obljubila pa je, da bo sekretariat za notranje zadeve Kosova morda jutri izdal podrobnejšo informacijo o žrtvah in ranjenih med sedanjem valom demonstracij in nasilja na Kosovu. Na vprašanje nekega časnikarja, če so vsi ubiti bili teroristi, saj srbska občila demonstrante enostavno enačijo s teroristi, je v zadregi odgo- vorila, da je po njenem mnenju med žrtvami zagotovo bil tudi kakšen terorist. Politika torej namesto spoštovanja in pietete do mrtvih. Na današnji novinarski konferenci sta sodelovala tudi pokrajinska sekretarja za gospodarstvo in za promet ter zveze. Potrdila sta, da na Kosovu poteka množična stavka delavcev albanske narodnosti, kar povzroča posledice in škodo na raznih področjih. Ogrožena je že preskrbljenost gospodarstva s surovinami in drugimi potrebščinami. Če se bodo stavke in demonstracije nadaljevale, pa bodo nastale hude težave tudi pri preskrbi prebivalstva z živili. Med podjetji, ki so v velikih težavah ali celo pred razkrojem in propadom je tudi polnilnica coca cole v -Lipljanu, ki jo je zgradilo podjetje Slovin iz Ljubljane. Iz polnilnice, ki je nekoč vzorno poslovala in zagotavljala dohodek, je včeraj predsednik samoupravnega organa odslovil vse delavce srbske in črnogorske nacionalnosti. Srbski in črnogorski živelj sta zagotovo v velikih težavah in stiskah. Posamezniki in družine preživljajo težke'trenutke strahu in negotovosti. ^ takem ozračju so v Kosovem polju pri Prištini ustanovili sprejemni center za družine, ki so zaradi sedanjega položaja najbolj ogrožene. V center sprejemajo zlasti bolnike, starejše ljudi, ženske in otroke, in to ne glede na jihovo nacionalnost. Prav gotovo lep primer človekoljubja in hm manizma, toda z grenkim priokusom. V Prištin1 so v radijskem programu, ki poteka v srbohrvaškem jeziku, dopoldne cinično komentirali sicer neuradno novico, da je Rdeči križ iz Maribora s tovornjaki poslal pomoč na Kosovo. Tovornjaki 5 pomočjo so menda že v Beogradu in bodo kmah1 prispeli v Prištino. Pobudnica omenjene pomocl naj bi bila po zatrjevanju prištinskega radia Sonja Lokar iz Zveze komunistov Slovenije. Nejasna prihodnost Slovenije Reforma vojaških služnosti je skoraj prispela do cilja PIRAN — Prihodnost Slovenije je bil naslov javne tribune, ki jo je v veliki sejni dvorani piranske občinske skupščine organiziral Demos, udeležilo pa se je je toliko prebivalcev z Obale, kot že dolgo ne. Ljudi sta privabila povabljena gosta - dr. Dimitrij Rupel, kandidat Demosa in SDZ za člana predsedstva Slovenije in Tone Anderlič, delegat zvezne skupščine (iz ZSMS in ZKS). Dr. Dimitrij Rupel je med drugim ocenil, da je izrednega pomena, kako bo Slovenija definirala svoj odnos do Jugoslavije in do kosovskega vprašanja, saj bo po njegovem od tega odvisna prihodnja evropska in ameriška politika do Slovenije, oziroma Jugoslavije. »Bolje jutri kot pojutrišnjem je treba začeti s pogajanji o preureditvi Jugoslavije v konfederacijo. Ce ni mogoče doseči zveze vseh republik, naj se taka zveza vzpostavi med Slovenijo in ostalim delom države. Vsekakor je treba prekiniti tradicijo unitarne države z vodilno vlogo nekega (v našem primeru srbske politike) naroda. Slovenija se mora upirati imperialističnemu modelu ureditve Jugoslavije. Jugoslavija je namreč, podobno kot Sovjetska zveza eden od ostankov evropskega imperializma, eden zadnjih ostankov tiste ideje, ki danes v Evropi izgublja.« Dr. Dimitrij Rupel je odklonil razlago, da naj bi v Jugoslaviji prihajalo do slovensko-alban-ske koalicije nasproti avtoritarnemu režimu v Srbiji. »Tako, kot po eni strani čutimo solidarnost s trpljenjem kosovskega dela albanskega naroda, čutimo do vseh zatiranih in svobodoljubnih narodov v Evropi in na svetu. Jugoslovanska politika demokratične opozicije ne more biti utemeljena na posebnih simpatijah do kosovskih Albancev, oziroma na antipatijah do politike Slobodana Miloševiča, ampak na načelu, da ima vsak narod pravico sam odločati o svoji usodi in določati svojo nacionalno politiko. Očitajo nam nenačelno koalicijo z Albanci, čeprav dejansko z njimi nimamo tovrstnih skupnih interesov. Mi z njimi lahko sočustvujemo, jih razumemo, skupnih nacionalnih interesov pa res nimamo...« Dimitrij Rupel je Toneta Anderliča vprašal, kako se bo obnašala ZSMS, ali se bo povezala s komunisti in socialisti, ali z Demosom. Anderlič pa mu je odgovoril, da se ZSMS že zaradi svojih stališč v preteklosti ne more povezovati s »stranko socialističnega samoupravljanja«, tudi se ne nemareva boriti proti Demosu, ker ZSMS nima nobene potrebe za kaj takega. Pridobiti želi s svojim programom čim več prostora. Franco Juri iz Skupine 88 je govoril o »žalostni podobnosti« obeh največjih strankarskih blokov, ki si stojita nasproti. »V tej strogi bipolarnosti vidim past, saj na ta način odmira civilna družba in nastajajo programi, ki ne dajejo več toliko možnosti družbenim Silvano Sau novi direktor koprske TV KOPER Silvano Sau, dolgoletni televizijski delavec, je novi odgovorni urednik Televizije Ko-per-Capodistria. Imenoval ga je delavski svet koprske televizije, v sredo pa ga je podprla tudi skupščina RTV Ljubljana. Silvano Sau je odslej neprofesionalno predsednik Medobčinskega sveta socialistične zveze Koper, pred tem pa je bil direktor Televizije Ko-per-Capodistria. manjšinam, specifičnim skupinam in individualizmu. Tako ostaja prostor, ki ga skuša pokrivati (sicer neenotno) ZSMS.« Po mnenju Franca Jurija bi bilo nesmiselno podpirati, da bi ZSMS pristopila na eno ali drugo stran strankarskih bojev. Rupel je Juriju očital, da skuša zamegliti stvari, češ da tudi sam (Rupel), pa Pučnik in drugi predstavniki Demosa izhajajo iz t.i. »družbenih manjšin«. Ostro je zavrnil tezo, da bil bil program Demosa lahko podoben programu partije: »V partiji so zapisali, da bodo šli v Evropo s socializmom, samoupravljanjem in z Jugoslavijo. Opozicija pa misli, da je na ta način nemogoče v Evropo.« Smo proti zvezdi v zastavi, proti predznaku socialistična (za republiko), proti razobešanju partijskih zastav na javnih prireditvah splošnega značaja, razlaga Rupel. Gospodarstvo bi dobilo kapital iz tujine, ko bomo zamenjali režim, nekaj kapitalske rezerve pa ima SRS tudi v denarju, ki ga Slovenija daje na Jug. »Nisem prepričan, da je partija sposobna zaustaviti odtok slovenskega kapitala iz Slovenije v druge republike...« Tone Anderlič pa je menil, da slovenska vlada pogosto kaže s prstom na Beograd, češ da so tam vsega krivi, vendar to po njegovem mnenju v 80 odstotkih ni res in da so za veliko slabosti v Sloveniji sami krivi. Franco Juri je Dimitrija Rupla vprašal še, ali bi bil Demos pripravljen priznati in nadaljevati konfederalno asimetričnost tudi znotraj lastne nacionalne države, ko bi moral priznati večjo avtonomijo narodnostno mešanim območjem v Sloveniji. Po njegovem mnenju bi bilo od Slovenije hinavsko, če bi izstopila iz Jugoslavije in prepustila nekatera neurejena vprašanja reševati drugim. Hinavsko zato, ker je bila Slovenija zraven, ko je prihajalo do takih ali drugačnih zapletov. BORIS ŠULIGOJ TRST — Obrambna komisija senata je odobrila besedilo zakonskega osnutka, s katerim se spreminja sedanja ureditev vojaških služnosti. Besedilo, ki ga je sprejela senatna komisija je sicer različno od onega, ki ga je pred tem že odobrila komisija poslanske zbornice, zaradi česar bo za njegovo dokončno odobritev potrebna ponovna odobritev s strani tega telesa. Deželni odbornik za prostorsko načrtovanje Gianfranco Car-bone, ki je na deželni ravni pristojen za ta vprašanja, je s tem v zvezi izrazil zadovoljstvo glede tega novega ukrepa na poti reforme vojaških služnosti. Odbornik Carbone je tudi z zadovoljstvom ocenil, da kleste-nje finančnih sredstev ni prizadelo tega zakonskega osnutka. Dodal je še, da sta bila potrjena člena, ki predvidevata olajšave krajevnim podjetjem za dobavo materialov vojaškim silam in pa ukrepe, s katerimi se ustanavlja letni državni sklad v korist tistih dežel, ki nosijo naj večjo težo zaradi vojaških služnosti in predvidevajo finančne prispevke tistim občinam, v katerih so nameščeni vojaški objekti. Odbornik Carbone je še izrazil željo, da bi pristojna komisija poslanske zbornice čimprej odobrila zakonski osnutek in se obrnil na deželne parlamentarce s prošnjo po potrebnem sodelovanju. V Nadiških dolinah se število prebivalstva stalno zmanjšuje ČEDAD — V primerjavi s preštevanjem iz leta 1981 se je število prebivalstva v Nadiških dolinah do lanskega 31. decembra zmanjšalo za 713 enot. V Nadiških dolinah trenutno živi 7.270 oseb (ob koncu leta 1988 jih je bilo 7.344). Porast števila prebivalstva, za 2,48 odstotka, so zabeležili samo v špetrski občini. V občini Dreka, ki šteje 259 prebivalcev, niso v lanskem letu že drugič zapored zabeležili nobenega rojstva, medtem ko so v občini Podbonesec, ki šteje 1.562 prebivalcev, zabeležili le tri rojstva, kar predstavlja zgodovinski minimum. V zvezi s temi podatki je špetrska občina izdala tiskovno poročilo v katerem poudarja, da je treba porast prebivalstva, kar se dogaja v vseh zadnjih petih letih, pripisati politiki, ki jo je uresničevala občinska uprava v pridobivanju novih delovnih mest in za razvoj industrijske cone v kraju Ponte S. Ouirino. V občini je število prebivalstva naraslo za 27 enot, tako da je prebivalstvo naraslo od 2.161 na 2.188 oseb. Tudi Aire, to je anagrafski urad bivajočih v tujini, je zabeležil porast števila vpisanih, ki je naraslo na 123 oseb. V špetrski občini je bilo torej ob koncu lanskega leta prisotnih 2.311 prebivalcev. Snega ni od nikoder: turizem v hudi krizi Italijanski učitelji v Gradežu Korenite spremembe tudi za Unijo VIDEM — Družba Promotur, ki upravlja smučarske objekte v Furlaniji-Julijski krajini je včeraj sporočila stanje snežnih razmer v petih zimskošportnih središčih naše dežele. Na Piancavallu v pordenonski pokrajini, kjer Sr»ežna odeja dosega 15 cm, je smuka kar dobra. Odprti sta edino progi »Casere« in »Daini«. Na Varmostu nad Forniju di Sopra je snežna odeja dosegla 25 cm, zaradi česar je smuka, tako pravi družba Promotur, kar dobra. ^ Ravasclettu in na Zoncolanu so namerili od 20 do 30 cm snega, po padavinah v prejšnjih dneh pa so odprte proge »Goles«, »Arvenis« in »Cima Zonco-tan«. Tudi na Trbižu se da smučati, odprte pa so proge »Duca D'Aosta« in razne smučarske proge. Še največ snega je na Nevejskem sedlu, kjer so namerili 140 cm snega, za smuko pa sta na razpolaga proga »Prevala« z dvema žičnicama in pa tekaška proga. Že iz teh skopih podatkov je razvidno, da je tudi ta sektor ponovno v nudi krizi. Dodajmo naj še, da je podpredsednik deželnega odbora Frances-cutto, skupno s kolegi ostalih prizadetih dežel, že posegel v Rimu, da bi °srednja vlada priznala izjemno stanje in s tem seveda finančno priskočila v Podporo sektorju, ki se opira na zimski turizem. GRADEŽ — Iz sodelovanja med Unijo Italijanov iz Istre in z Reke in Ljudsko univerzo iz Trsta se je v tem tednu uresničila še ena pobuda. V Gradežu in delno v Tržiču je namreč v tem tednu na sporedu seminar za učno osebje italijanskih šol iz Istre. Jezikovni seminar je letos že 25., znanstveni pa je učakal 20. izvedbo, v zadnjih dveh letih pa prirejajo v tem sklopu še poseben tečaj o informatiki. Seminar se je začel s predavanjem docenta mednarodnega prava na tržaški univerzi prof. Giorgia Conettija o "Evropi na začetku poti". Njegova razmišljanja, ki so se opirala na korenite spremembe v Evropi, so bila zelo zanimiva. Prof. Conetti je predvsem govoril o vprašanju koalicij, ki morajo upravljati sedanje spremembe, obenem pa braniti osnovne interese miru in varnosti in težiti k čim večjemu sodelovanju med evropskimi narodi. Na seminarju, ki se bo kot rečeno zaključil jutri, je prisotnih okrog 80 učiteljev. V tem tednu so se na predavanjih in okroglih mizah spoprijeli z najrazličnejšimi didaktično-pedagoškimi vprašanji. KOPER — Zaradi vseh družbenih sprememb, so tudi pripadniki italijanske narodnosti, povezani v Unijo Italijanov Istre in Reke spoznali, da bi morali korenito spremeniti to organizacijo. Za ime se še niso odločili, dogovorili pa so se, da naj bi imeli volilno-programsko sejo v juniju mesecu. Unija pa naj bi postala avtonomna organizacija italijanske skupnosti in narodnosti, ki živi v Jugoslaviji. Gre za to, da bi združila prav vse dejavnike, vse pripadnike, različne organizacije, neglede na politične ali ideološke usmeritve, kulturne, športne in gospodarske organizacije pripadnikov narodnosti v enotno zvezo. Unija bo tako še naprej ostala nestrankarska organizacija, so sklenili na zadnji seji predsedstva Unije. Njeni odnosi do drugih udeležencev v javnem in družbenem življenju bi bili predvsem odvisni od tega, kakšen odnos in interes kažejo do razreševanja vprašanj narodnosti. Unija Italijanov naj bi koordinirala predvsem vse tiste dejavnosti, ki bi pomagale ščititi in razvijati italijansko narodnost na območju obeh republik enako (Slovenije in Hrvatske). To naj bi bila nekakšna skupna fronta vseh Italijanov v Jugoslaviji, kar je skušala biti že doslej pod okriljem SZDL (a ji ni povsem uspevalo). Zdaj, ko je SZDL postala Socialistična zveza in stranka, pa se je pokazala priložnost, da se končno ustanovi pravo povezovalno telo vseh skupnih vprašanj pripadnikov narodnosti. B. Š. Tehnični plini iz Kopra KOPER — Leti 1989 in 1990 v zgodovini koprske-Istrabenza sodita med naj intenzivnejši, kar zade-a investicije. Nekaj nad 22,5 milijona DEM so na-jyeč predvideli za naložbe v minulem in tem letu. jnri marsikateri naložbi imajo partnerje, sovlagatelje kot istvo i6, Ie'Ieh ne I” kll°' č0 Pri Istrabenzu 0 1 Pobudniku ali »nosilcu« naložb, ne bi imeli pro-y dtnov, ki bi privabljali kapital, hi? ..teh dneh, mesecih smo pred ponovno reorga-bpn ij° sozda Petrol. Pred petimi leti smo v Istra-'• P° sPreietju odločitev o nekakšni regionalni kol' 'tvi poslovanja, bili nekoliko prikrajšani. Ni-ti^i1 ham delitev ni bila pogodu, nekatere pravice iz uspešnega dela v preteklosti smo si morali pfgPtoviti na poseben način. In vse to postaja danes JtiOr i lost- Spet se vračamo na staro prakso, ko bo tržiS. vsak zase skrbeti za nabavo in prodajo, ko oCe ne bo več (regionalno) zaprto, ko bo prostor dU p vsakomur, ki bo poslovnejši, uspešnejši. V soz-S^trol bomo ohranili le vse koristne skupne g^^ije (informacijski sistem, ki smo ga vsi skupaj rst iti in še kaj), sicer pa bomo samostojni, torej se ^di p nz ne k° pojavljal samo na Primorskem, pa va(, ‘ etrol pričakujemo pri nas. To ne bo nič nena-Sttt^ga, saj se nam obeta tudi konkurenca iz tujine. iriivpSt pri načrtovanju razvoja, investiranje v zani-Vi I?rograme sta zato toliko bolj pomembna,« prati jta] v° Kosmina direktor Istrabenza. V široki pale-tri; v ??b, ki jih izpeljujejo, so zanimive predvsem Li. instalacije (velika skladišča naftnih deriva- tov), polnilnico tehničnih plinov in računalniško opremo oziroma informatiko. V slednje so v minulem poldrugem letu vložili več kot 1,8 milijona mark in izjemno posodobili poslovanje. Bistveno zahtevnejši in večji projekt od sodobnega informacijskega sistema je »instalacija«. Razširitev skladiščnih zmogljivosti je ena največjih naložb Istrabenza v zadnjih letih. Gre namreč za investicijo nekaj nad 8,5 milijona DEM in štirje od petih novih velikih rezervoarjev bodo dokončani do marca letos. Štirje rezervoarji s skupno zmogljivostjo 30 tisoč kubičnih metrov, bodo za tretjino povečali sedanje zmogljivosti, ki zdaj znašajo 108 tisoč kubičnih metrov. Za peti rezervoar so temelji že pripravljeni. Kot pravijo v Istrabenzu, je njihova »instalacija« največji objekt te vrste v Sloveniji in če bi hoteli imeti tod spravljene vse rezerve naftnih derivatov - tako kot jih pač v Sloveniji predpisujejo - bi bilo pri njih prostora za več kot mesec dni rezerv. Teh rezerv tod ni toliko in skupaj s poslovnimi partnerji so njihov »naftni terminal« usposobili tudi za promet naftnih derivatov v uvozu in izvozu (to od letos, ko so dobili posebne črpalke) in skozi koprski »terminal« je lani potovalo kar okrog 700 tisoč ton naftnih derivatov. Kot pravijo pri Istrabenzu, vse nove naložbe obetajo dohodek, pa tudi 6,5 milijona DEM, vloženih v posodabljanje »instalacije« že prinaša dohodek. Še posebej zanimiva naložba iz zadnjih dveh let je skoraj 1,4 milijona DEM vredna naložba v širitev za Italijo? in posodabljanje polnilnice tehničnih plinov. To naložbo bodo zaključili prihodnji mesec. Gre za znatno povečanje zmogljivosti prodaje tehničnih plinov argona, dušika ter njunih mešanic. Istrabenz je namreč iz Italije uvozil opremo (dobavitelj je SIAD iz Brescie) za polnjene jeklenk s tehničnimi plini. Gre za zelo zahtevne postopke, tehnologijo, ki v Sloveniji sploh še ni prisotna. Torej so pri Istrabenzu prvi na tem področju. Kot pravijo, niso edini samo v Sloveniji, pač pa podobne ponudbe nimajo niti v Severni Italiji, kjer je velik interes za tehnične pline. Te namreč, potrebuje razvita prehrambena industrija, zelo iskani pa so tudi v podjetjih, kjer se ukvarjajo z zahtevnejšim varilstvom. V polnilnici Istrabenza bodo lahko zadostili številnim zahtevam naročnikov, saj jim bodo lahko pripravljali mešanice po naročilu, hkrati pa izdajali tudi potrdila o kakovosti zmesi, ki jih bo nadziral oziroma analiziral računalniško vodeni laboratorij. Tehnična kapaciteta polnilnice vseh plinov je zdaj okrog 10 tisoč ton, lahko pa se znatno poveča z večizmenskim delom. Kot zanimivost dodajmo, da so lani iz Istrabenza prodali okrog 200 ton tehničnih plinov (polnili so jih v Beogradu), letos pa kanijo prodajo povečati na 500 ton,(večino bodo napolnili v novi polnilnici), skupna zmogljivost nove polnilnice pa je 2000 ton. DUŠAN GRČA Tudi za gubano zaščitni znak DOC? VIDEM — Številni proizvajalci, politični možje in upravitelji so na zasedanju, ki ga je v Vidmu priredil kulturni krožek II castagno, zahtevali, da bi tudi gubana, tipična potica iz Nadiških dolin, imela zaščitni znak DOC. Na zasedanju je bilo poudarjeno, da bi zaščitni znak za gubano lahko pomagal, da bi prebivalstvo Nadiških dolin premagalo emarginacijo, v katero je padlo v zadnjih desetletjih. Zahtevo je v svojem poročilu še posebej podprl prof. Valeri-ano Rossitti, ki je na osnovi dokumentov ugotavljal, da je gubana gotovo nastala v Nadiških dolinah, kot sicer potica manj premožnih ljudi, medtem ko je pozneje postala sinonim izobilja in bogastva. Za pokrajinskega odbornika za okolje Alda Mazzolo je potrebno ta pristen izdelek Nadiških dolin publicizirati na bližnjem svetovnem nogometnem prvenstvu. Predlog so predsednik Gorske skupnosti in drugi upravitelji, ki so posegli v razpravi, sprejeli. Zanimivo pa je, da se proizvajalci gubane, ki so bili prisotni na zasedanju, niso izrekli, ali je treba gubano »obvarovati« z zaščitnim znakom DOC. Župan Švab brzojavil Biasuttiju in Carboneju Zahteva po formalnem priznanju parkov v Glinščici in na Pesku V okviru počitniškega sejma Nauticamp Na morju razstava čolnov in navtike Dolinski župan Edvin Švab je uradno pozval predsednika deželnega odbora Adriana Biasuttija, naj podpiše ustrezni dekret za ustanovitev naravnega parka v Glinščici in zaščitnega območja v okolici Peska. Švab se je obrnil tudi na deželnega odbornika za prostorsko načrtovanje Gianfranca Carboneja, kateremu je naslovil brzojavko, v kateri izraža zaskrbljenost zaradi zamud pri formalnem priznanju parka v Glinščici in zaščitnega območja, ki se razprostira med Peskom in Gročano. Dolinski upravitelj je mnenja, da so zamude in zavlačevanja deželnih oblasti doslej preprečile celovito izvajanje tega pomembnega projekta, zato poziva Carboneja in Biasuttija, da vsestransko pospešita ves postopek za uradno priznanje parka in zaščitnega področja. Švab tudi zahteva, da bi ta dva načrta postala sestavni del bodočega naravnega parka na tržaškem in goriškem Krasu. Zaščita Glinščice in področja na Pesku sodi že nekaj let med prvenstvene naloge dolinske občinske uprave, ki se je za oblikovanje tega projekta naslonila tudi na mnenja ter na strokovne predloge krajevnih in tudi tujih izvedencev. Temelje za to zaščito so postavili na mednarodnem seminarju o Glinščici, ki je bil leta 1981 in ki so se ga med drugim udeležili tudi strokovnjaki iz Slovenije ter iz raznih italijanskih krajev. Dežela Furlanija-Julijska krajina takrat še ni razpolaga- la z zakonskimi normativi in drugimi juridičnimi inštrumenti za ustanovitev parkov in zaščitenih območij, ki jih določa osrednji deželni urbanistični plan (PUR), kasneje pa je deželni svet odobril zakon, ki nudi občinskim upravam široke pristojnosti na tem področju. V Dolini so se takoj lotili dela, pripravili ustrezne načrte, ki jih je Dežela kmalu odobrila, parka v Glinščici in zaščitnega območja pri Pesku pa do danes še ni uradno priznala, čeprav je v ta namen tudi investirala precej finančnih sredstev. Švab kot piše v brzojavki Biasuttiju in Carboneju ima za sabo pri tej zahtevi politično podporo občinskega sveta. Vsa zadeva pa je precej tesno povezana s problemom ustanovitve Kraškega parka, o katerem se govori že precej let, konkretnih dejstev pa je bilo doslej bolj malo. Deželno odbor-ništvo za prostorsko načrtovanje je lani poverilo tržaški pokrajinski upravi nalogo, da končno izdela projekte za ustanovitev parka na območju tržaške in goriške pokrajine, pred kratkim pa je prišla vest, da je deželni odbor glede tega pripravil tudi posebni zakonski predlog. V njem med drugim piše, da bo načrtovani naravni park v prvi osebi upravljala Kraška gorska skupnost, kar je v skladu z zahtevami zainteresiranih občinskih uprav. Do majskih volitev v okoliških občinah pa se skoraj gotovo ne bo zgodilo ničesar, tako da bo o parku verjetno spet tekla beseda jeseni. Od tod tudi včerajšnji poziv dolinskih občinskih upraviteljev deželnim oblastem, naj v pričakovanju parka na Krasu pospešijo postopek za formalno priznanje parka v Glinščici in zaščitenega naravnega področja naPesku. Na sliki (foto Križmančič) pogled na Glinščico proti Botaču. Tradicionalni sejem z navtično, turistično in taborniško opremo Nauticamp bo letos skoraj v celoti prenovljen: motorne čolne in jadrnice bodo namreč razstavili kar na morju, in sicer pred tržaškim nabrežjem, kjer že nekaj let prirejajo tekmovanja »off-shore«. Za to novo obliko razstavljanja čolnov je poskrbel posebni upravni odbor, ki so ga oblikovali na tržaški Trgovinski zbornici v pomoč Sejemski ustanovi in v katerem sedijo predstavniki Občine, Pokrajine, Avtonomne pristaniške ustanove, Avtonomne leto-viščarske in turistične ustanove, luške kapitanije in gospodarskih združenj, specializiranih v tem sektorju. Od 8. do 12. marca bo del območja tržaške operativne obale pri Sv. Marku opremljen torej z 200 metrov dolgimi plavajočimi pomoli, kamor bodo privezali razstavljene čolne, ki jih bo torej mogoče preizkusiti neposredno na morju. Na bankinah bodo pripravili 4 tisoč kvadratnih metrov veliko pokrito sejmišče, na katerem bodo raz- stavili navtične motorje, opremo in posamezne dele morskih čolnov, sejmu pa bodo namenili še 3 tisoč 500 kvadratnih metrov velik odkrit prostor. Kongrese bodo prirejali v pritličnih prostorih Pomorske postaje. Tako zamišljen sejem je že navdihnil številne trgovce in delavce tega sektorja, saj je operativna centrala velesejma v pičlem tednu prejela že toliko rezervacij, da so dejansko oddali v najem že 3 tisoč 500 metrov nenavadnega sejmišča. Zasluga za tako veliko zanimanje za tržaški Nauticamp pa gre delno tudi novoustanovljenemu Navtičnemu konzorciju za Severni Jadran, ki so ga ustanovili v okviru tržaške Trgovinske zbornice in ki ima izrecno nalogo, da reklamizira tržaške navtične izdelke. Medtem ko bodo čolne razstavili neposredno na morju ali ob njem, pa bodo ostalo počitniško opremo, kot so šotori, prikolice in druga oprema, še vedno razstavili na velesejmu pri Montebellu. Ob dnevu slovenske kulture nagrajevanje natečaja SKK Bliža se 8. februar - dan slovenske kulture. Ob tem, za nas tako pomembnem dnevu, pripravi SKK vsako leto natečaje za slovensko mladino. Do letos sta se vedno vrstila le dva: literarni in likovni. Letos pa lahko izbiramo tudi fotografski natečaj. Tema in oblika sta pri vseh treh prosti. Vsakdo lahko prispeva neomejeno število izdelkov. V soboto, 10. februarja, bo na sedežu SKK, v Ulici Donizetti 3 nagrajevanje najboljših prispevkov. Likovni in fotografski izdelki bodo razstavljeni, literarna dela pa bodo prebrali člani gledališkega krožka SKK. Komisijo, ki bo ocenila prispevke, bodo sestavljali strokovnjaki, nagrade pa nudi draguljarna Malalan z Opčin. Poleg tega pa bodo najboljši prispevki objavljeni v mladinski prilogi revije Mladika, v Rasti. Se želite udeležiti teh natečajev? Potem oddajte svoje prispevke referentom SKK na slovenskih višjih šolah, ali pa na sedežu SKK, v Ulici Donizetti 3, vsako soboto od 18.30 dalje. Predkongresna razprava v KPI Povečale so se razlike v prevozu različnih vrst blaga Poziv javnih delavcev za podporo Occhettu V tržaški KPI je v polnem teku predkongresno politično soočanje v pričakovanju pokrajinskega kongresa stranke, ki bo sredi tega meseca, točneje od 15. do 17. februarja. V debati se je oglasila tudi večja skupina slovenskih in italijanskih časnikarjev, kulturnikov, operaterjev na področju informacije in javnih delavcev (komunistov in ne), ki je podpisalo javni poziv v podporo političnemu predlogu vsedržavnega tajnika Acchilleja Oc-chetta za globoko preosnovo KPI in za sklicanje neke vrste ustanovne skupščine za oblikovanje nove levičarske sile. Javni poziv so med drugim podpisali Ace Mermolja, Miran Košuta, Giorgio Pressburger, Fulvio Tomizza, Ferruccio Foelkel, Marko Kravos, Omero Antonutti, Luciano Ceschia, Tom Marc, Darko Bratina, Aleksander Sirk, Ani Pertot, Viviana Valente, Voj-mir Tavčar, Guido Miglia, Boris Kobal, Angelo Baiguera, Sergij Verč, Lil-la Cepak, Mojca Šiškovič, Galliano Fogar, Marko Sosič, Sergio Ferrari, Sergio Zucca, Sandor Tence, Miran Hrovatin, Niki Filipovič, Giuseppe Zi-gaina, Giorgio Depangher. Podpisniki se zavzemajo za korenito obnovitev političnega življenja in predvsem levi- ce, ki bi tudi v teh krajih igrala aktivnejšo vlogo za nove družbene odnose, za uveljavitev resne kulture sožitja in enakopravnosti slovenske manjšine. Sinoči se je medtem v Miljah začel kongres krajevne občinske sekcije, ki bo trajal do sobote zvečer, ko bodo izvolili 21 delegatov za pokrajinsko skupščino. Miljska sekcija je po številu članov (več kot 500) največja sekcija v tržaški pokrajini. Na skupščini bo tekla beseda tudi o upravnem položaju v občini, ki jo kot znano od začetka lanskega decembra vodi petstrankar-ska politična koalicija s Socialističnim županom Rossinijem. Večji del sekcijskih kongresov pa bo na sporedu jutri in v nedeljo. Jutri bodo tako med drugim sekcijski kongresi v Nabrežini, pri Sv. Jakobu, v Skednju, na Pončani, na Rocolu in pri Sv. Ivanu, v nedelj o pa v Križu, Trebčah in Padričah ter v sekcijah mestnega središča. Pred dnevi pa so se na kongresu zbrali člani sekcije KPI mestnega občinskega podjetja ACEGA, ki so z veliko večino podprli politično resolucijo tajnika Occhetta in izvolili dva kandidata, ki bosta na pokrajinskem kongresu zastopala tajnikova stališča. Tovorni promet v tržaški luki se je lani občuteno povečal (Foto Križmančič) Sedmi pomol V tržaškem pristanišču so lansko leto pretovorili dobrih 30 odstotkov blagovnih pošiljk več kot predlanskim. Skupno je šlo za 29,3 milijona ton, kar pomeni 6,8 milijona več. Dovoz surovega petroleja za naftni terminal družbe SIOT oziroma za če-zalpski naftovod, skozi katerega potiskajo črno zlato iz Trsta proti Ingol-stadtu in naprej, je dosegel 21,6 milijo- na ton; porast v primerjavi z letom 1988 znaša 39 odstotkov ali 6,1 milijona ton. Pri trgovskem prometu ni bilo večjih sprememb, vsekakor se je v splošnem lahno poslabšal; pravzaprav so se pošiljke zredčile samo pri tako imenovanem konvencionalnem blagu, česar povečani promet s kontejnerji ni mogel nadomestiti. Ge ta promet razdelimo po postavkah, ugotovimo, da se je raztovor premoga, ki je namenjen termoelektrarnam, okrepil za 5 odstotkov. Pretovor žitaric je pri tem praktično zamrl, jasno je tudi, da se je promet z železnimi odpadki in izraelskimi agrumi zredčil, da se je natovor gnojil skrčil, da so pošiljke papirja iz Avstrije upadle, kar velja tudi za promet s kemikalijami. Obenem pa se je povečal za 14 odstotkov dovoz avstrijskega lesa, namenjenega čez morje. Nadalje se je pomnožil dovoz kave, ki je dosegel več kot 83.000 ton, pa tudi celuloze, surove volne in bombaža. Obenem je narastel za 30 odstotkov natovor živih živali iz vzhodnoevropskih držav, medtem ko se je kontejnerski promet povzpel za več kot 16.000 zabojnikov TEU, saj je njih število znašalo 136.446. Nov vojaški poveljnik W Zupan Brezigar sprejel generala Župan devinsko-nabrežinske občine je v prejšnjih dneh sprejel na županstvu novega vojaškega poveljnika, generala Maria Rivo. Med prijetnim pogovorom sta med drugim obravnavala tudi nekatere možnosti sodelovanja med devinsko-nabrežinsko občinsko upravo in vojaškim povelj-ništvom. Župan Brezigar je generala Rivo še posebno seznanil z gradnjo razglednega stolpa Alpe-Adria na Grmadi, o katerem so se vojaški organi že od vsega začetka pozitivno izrekli. Tudi general Riva je v tem smislu zagotovil osebno prizadevanje. ■ Rajonski svet za Sv. Ivan, Lonjer in Katinaro se bo sestal v ponedeljek, 5. t. m., ob 20. uri na svojem sedežu na Bošketu. Na dnevnem redu ima med drugim odstop svetovalca Slovenske skupnosti Alessan-dra de Luise, mnenje o odprtu trgovskega središča družbe Finsepol (na bivšem območju Dreher) ter mnenje o večletnem občinskem načrtu za javno razsvetljavo. Uspela kulturna večera društva Fran Venturini Vodstvo KD Fran Venturini pri Domju je zelo aktivno in se trudi, da bi zadovoljilo članstvo in prijatelje društva. Med drugim so priredili uspel celovečerni koncert ansambla klavirskih harmonik, ki ga vodi Suzana Žerjal ter nastop posameznih gojencev diatonične harmonike, ki jih poučuje Zoran Lupine. Prejšnjo nedeljo pa so imeli v gosteh ansambel Zvezde (na sliki M. Magajne), ki je izvedel koncerta slovenskih pesmi. Člani ansambla so prikazali tudi barvne diapozitive s turneje po Kanadi in ZDA. (mm) Tržaški navtični zavod tare prostorska stiska Deželna uprava soglaša, da so razmere v državnem tehničnem navtičnem zavodu v Trstu neustrezne in se bo še naprej zavzemala za prebroditev težav, ki onemogočajo učinkovitejšo dejavnost pomorske šole, ne more pa neposredno pomagati, ker sta za vprašanje pristojni tržaška občinska in pokrajinska uprava. Tako zveni odgovor deželnega odbornika za kulturo in poklicno izobraževanje Silvana Antoni-nija na interpelacijo, s katero je socialistični svetovalec Dario Tersar že 14. marca lani želel zvedeti, kaj namerava ukreniti Dežela za to, da bi zajamčila šoli nadaljnji obstoj in avtonomijo. Tudi in še zlasti zato - je dodal Tersar - ker se ponaša zavod z 250-letno tradicijo, ker se tu učijo in vežbajo mladi iz vseh štirih pokrajin v deželi in ker sta bogata znanstveno-tehnična oprema ter visoka specializacij ska raven nekaterih struktur (meteorološki center, navigacijski simulator, planetari-um, tečaj za graditelje itd.) potisnila šolo v sam vrh tovrstnih ustanov ob Jadranu. Dejansko gre za to, da navtični zavod še ni prišel do obljubljenih mu in hudo potrebnih prostorov v zgradbi na pomolu F.lli Bandiera, kjer so bili nekdaj uradi bivše ladjedelnice Navalgiuliano. Notranjost je treba razkužiti in preurediti oziroma morda celo povsem obnoviti, to pa se je zavleklo zaradi spora med ustanovo EAPT in podjetjem CAR/TUBI ter iskanja odgovora na vprašanje, kdo je za to poklican. Zaprt predor Predor pri Žavljah so spet zaprli za promet, da bi izvedli prepotrebna popravila in ureditvena dela. Gre predvsem za preprečitev pronicanja deževnice, zaradi katerega so se stene predora marsikje okrušile, pa tudi cestišče je bilo marsikdaj spolzko in torej nevarno za promet. Poleg tega bodo tudi popravili in obnovili sedaj nezadostno razsvetljavo. Kot sporoča ANAS, bodo dela predvidoma trajala kake tri mesece ter bi morala biti zaključena pred začetkoin turistične sezona, ko postane cesta proti mejnemu prehodu pri RabujezU ena najbolj prometnih v vsej pokrajini. Zasedba Inštituta za zgodovino pa se nadaljuje Razdor med levičarskimi in katoliškimi študenti se je včeraj še bolj zaostril Po sredinem celodnevnem zborovanju, na katerem je med glasovanjem o treh predloženih resolucijah dejansko prišlo do razkola v študentskem gibanju, so se študentje tržaške univerze — v manjšem številu kot v sredo — včeraj ponovno zbrali v veliki dvorani nove univerze. Študentje bi morali odločiti, kako uveljaviti sicer minimalne zahteve, ki jih je vsebovala izglasovana resolucija, in kako predočiti ministru popravke k zakonskemu predlogu. Do razprave pa na včerajšnjem zborovanju ni prišlo, saj so se prisotni takoj na začetku zapletli v brezizhodno prerekanje. Študentje medicine so na začetku predlagali novo resolucijo, ki ni imela opravka z Rubertijevim predlogom, a je vžgala nove polemike. Želeli so namreč, da bi skupščina izrazila solidarnost palermskim študentom ter županu Orlandu in njegovemu odboru, ki je moral odstopiti. Poteza pa je bila očitno preuranjena, saj skupščina še ni imela možnosti, da bi poravnala spore. Resolucija je sprožila protest katoliških študentov, češ da je njena vsebina preveč politična in da ni v duhu tiste, ki so jo sprejeli v sredo. Prerekanje okrog resolucije o Palermu, ki so jo vsekakor sprejeli z večino glasov, pa je sprožilo tudi kontestacije okrog »glasovalnega sistema«, ki ga je predsedstvo uvedlo na sredinem zborovanju, in nasploh okrog načina, kako je predsedstvo vodilo razpravo. Katoličani in predstavniki neofašistične organizacije PUAN so predstavili resolucije, s katerimi so izrazili nezaupnico predsedstvu, kar je sprožilo še večji kaos. Med prepirom so študentje FUAN zapustili dvorano z rimskim pozdravom, katoliški študentje pa so izdali tiskovno sporočilo, s katerim obsojajo »protidemokratične metode predsedstva, ki so jih prisilile, da so zapustili zborovanje«. Predsedstvo naj bi po njihovem dovolilo, da »levica« monopolizira razpravo, po drugi strani pa naj bi vsa ostala stališča zapečatilo kot neomikana in nedemokratična. Študentje, ki so ostali v dvorani, pa so izglasovali nov pravilnik, ki naj bi veljal za morebitna prihodnja zborovanja (če jih bodo sploh sklicali). Po oceni katoličanov je o pravilniku glasovalo komaj 200 študentov, kar po njihovem mnenju razveljavlja vsakršno odločitev (pri tem pa seveda pozabljajo, da sami niso nikoli sklicali nobenega zborovanja!). Omeniti pa velja, da je med zborovanjem — preden bi prišlo do prerekanja - posegel sam rektor Fusaroli, ki je igral vlogo posrednika. Rektor, ki je govoril v imenu Vsedržavne konference rektorjev, je namreč dejal, da je treba na vsak način iskati dialog. Poudaril je, da italijanske univerze že več let životarijo zaradi pomanjkanja denarja. Prav ta problem bi z novim zakonom lahko rešili, pa čeprav bi bilo treba zakon popraviti vsaj glede pred- stavništva študentov, enakopravnosti med docenti in drugimi profesorji in upravne avtonomije univerze (univerza naj samostojno odloča, kako uporabljati zunanje finančne prispevke). Rektor se bo danes ob 9. uri sestal tudi s študenti, ki zasedajo Inštitut za zgodovino. Študentje so medtem ponovno poudarili, da so inštitut zasedli iz notranjih razlogov, in sicer zaradi pomanjkanja osebja in ker je svet tega diplomskega tečaja zavrnil njihovo prošnjo, da bi sami upravljali inštitut. Nazadnje naj omenimo, da se v teh dneh na univerzi ponovno bije strankarska bitka, proti kateri se borijo levičarski študentje. Rektor Fusaroli bo namreč kmalu zapustil univerzo in se posvetil izključno Pristaniški ustanovi. Zato pa morajo docenti izvoliti novega rektorja. Kaže, da bo rektorsko mesto zasedel predsednik fakultete za ekonomske vede Borruso, ki ga močno podpira KD. Kot je znano, so tudi stolčki na univerzi lotizirani. (bg) Danes v Trstu javno srečanje socialdemokratov treh dežel V Trstu bo danes srečanje socialdemokratov iz Italije, Slovenije in Madžarske, ki se ga bo udeležil tudi vsedržavni tajnik PSDI Antonio Cariglia. Srečanja, ki bo odprto javnosti in ki bo na sporedu ob 12. uri v konferenčni dvorani hotela Savoia Excelsior, se bosta poleg Cariglie ter tržaških in deželnih voditeljev PSDI udeležila tudi Marta Bonfert, članica vodstva novoustanovljene madžarske socialdemokratske stranke in Matjaž Šinkovec, eden ustanoviteljev in voditeljev socialdemokratov Slovenije. Cariglia bo imel popoldne politične shode v Vidmu in v Pordenonu, zvečer pa se bo sestal tudi s koroškimi socialdemokrati. Deželno vodstvo PSDI je v zvezi z današnjim tržaškim sestankom izdalo tiskovno noto, v katerem potrjuje pomen tovrstnih političnih pobud in »veliko politično aktualnost idej evropske socialdemokracije, ki si naglo utirajo pot tudi v deželah vzhodne Evrope«. Današnje srečanje v hotelu Excelsior Savoia bo dejansko prvo javno soočanje med socialdemokrati iz Italije, Madžarske in Slovenije. Razstavo so odprli sinoči v Galeriji TK Novo slikarstvo tržaškega ustvarjalca Fabia Smotlaka V Galeriji Tržaške knjigarne je bil sinoči spet praznik. Odprli so namreč razstavo mlajšega slovenskega tržaškega likovnika, ki se že nekaj let ni pojavljal v domačih galerijah in sicer razstavo Dolinčana Fabia Smotlaka, ki je lani diplomiral na Politehnični šoli za oblikovanje v Milanu. Zaradi študija v tem mestu in drugih zadržkov je Smotlak imel torej le malo priložnosti, da bi razstavljal v Trstu. Prav zato pa je včeraj pripravil pravo presenečenje, saj je dal na ogled slike in grafike, ki se krepko razlikujejo od njegovega nekdanjega dela in ki pričajo o velikem kvalitetnem preskoku. Kot je dejala Barbara Gruden, ki je umetnika predstavila, je Smotlak v teh letih odločno dozorel in se vidno polastil likovnih sredstev, ki jih je v prejšnjih letih bolj "sramežljivo" obvladal, še zlasti pa je začel konkretno izkoriščati spoznanja in sadove svojega raziskovanja, ki je bilo svojčas usmerjeno predvsem v proučevanje likovnega prostora, luči in barv. Razstavljena dela so torej neke vrste prelomnica, a vedno v znaku kontinuitete, saj je Smotlak nenehno gradil prav na teh spoznanjih. Kljub očitnim razlikam — v barvah, likovnih gestah in uporabi likovnega prostora — je med temi in nekdanjimi slikami še veliko sorodnosti, saj gre dejansko še vedno za raziskovanje prostora, pa čeprav se je Smotlak osredotočil nazadnje na zunanjem, resničnem, naravnem prostoru. Smotlak se je namreč lotil (abstraktnega) upodabljanja narave in začel iskati v njej globlje korenine umetniških vzgibov. Na sliki (foto Križmančič): Fabio Smotlak in Barbara Gruden Univerzitetna menza deluje samo »part-time« Tudi uslužbenci Univerzitetne podporne ustanove protestirajo Ob protestu študentov se je v teh dneh razvnel tudi protest uslužbencev Univerzitetne podporne ustanove, ki se sicer že več časa pritožujejo zaradi slanega upravljanja "pomožnih" univerzitetnih storitev. Po imenovanju rektorja Fusarolija za predsednika Pristaniške ustanove pa se je njihova nejevolja (kot vidimo na sliki Davorina Križmančiča) še povečala, saj je rektor v zadnjih Mesecih skoraj povsem zanemaril probleme univerze, ki so čedalje hujši. Zaradi Pomanjkanja denarja - podporna ustanova ima namreč že zelo velike dolgove ~~~ so v ponedeljek celo ohromili delovanje univerzitetne menze, ki trenutno Pudi tople obroke samo zvečer. Uslužbenci podporne ustanove so včeraj (tudi) 2aradi tega manifestirali pred sedežem deželnega sveta na Oberdanovem trgu in Ponovno izrazili zahtevo, da bi univerzitetno podporno ustanovo upravljala Dežela. 0 referendumu za pravice delavcev majhnih podjetij Deželni sindikat CGIL je včeraj izdal tiskovno sporočilo, v katerem pojasnjuje svoje stališče do referenduma, ki ga je kasacijsko sodišče odobrilo na predlog Proletarske demokracije. Gre, kot je znano, za referendum za spremembo člena št. 35 statuta delavskih pravic o pravicah delavcev, ki so zaposleni v majhnih podjetjih. Sindikat CGIL sicer odobrava prošnjo po referendumu, vendar opozarja na dejstvo, da je sam že predložil nekaj zakonskih osnutkov za pravično zaščito teh delavcev, ki ne uživajo nikakršnih pravic pri odpustu. Teh delavcev je med drugim čedalje več, saj se v vsakem gospodarskem sektorju čedalje bolj uveljavlja vzorec majhnih podjetij. Trenutno pa ne uživajo niti pravice po sindikalnem združevanju in da izvolijo svoje sindikalne predstavnike. Prav zaradi tega se čedalje pogosteje dogaja, da podjetniki ne spoštujejo delovnih pogodb ter ne poravnavajo zavarovalnih in pokojninskih prispevkov. Referendume pa je mogoče preprečiti, piše nadalje v sporočilu, z uvedbo novih in učinkovitih zakonov, ki upoštevajo duh referenduma. Zakonski osnutki CGIL se ne razlikujejo od predlogov Proletarske demokracije, zato vabijo delavce, politične sile in državljane, naj se mobilizirajo in naj pritisnejo na vlado, da bo priznala delavcem majhnih podjetij tiste pravice, ki jih že več let zahtevajo. Pustovanje po brazilsko Tudi v Trstu bo mogoče pustovati na brazilski način. Italijansko-brazil-sko kulturno združenje AACIB bo v petek, 23. februarja, v neki tržaški diskoteki, katere ime bodo naknadno sporočili, priredilo pustni ples z brazilsko glasbo, hrano in s tipičnimi pustnimi oblekami te daljne in očarljive dežele. Prireditelji, ki bi radi oživeli tudi v Trstu to privlačno pustno tradi- cijo, bodo razdeljevali tudi brošure o kulturnih in družbenih koreninah brazilskega pusta. Združenje pa si prizadeva, da bi priredilo tudi ^ druge zanimive brazilske prireditve. Že jutri bo v gostilni Ožbot v Sovodnjah priredilo tipično brazilsko večerjo, v prihodnje pa bo predvajalo tudi filme in prirejalo tečaje iz portugalščine. Industrijci o ceni vode Problem vode za industrijsko rabo ni problem Pittinija ter industrijcev, ki prosijo za "popuste" na ceni vode, ampak problem Pittinija ter industrijcev, ki zahtevajo, da se jim omogočijo podobni delovni pogoji, kakršni veljajo za konkurenco. Tako je Združenje tržaških industrijcev reagiralo na včerajšnje tiskovno sporočilo, da snujejo krajevne in deželne oblasti načrt,' po katerem bodo prišla lahko Pittinijeva železarna v Skednju ter industrijska podjetja znotraj in zunaj industrijske cone do vode po ugodnejših cenah. Srž problema, menijo industrijci, tiči v izredni tržni konkurenci, ob kateri uspevajo samo tista podjetja, ki lahko izdatno potlačijo proizvodne stroške; za to pa je potrebno varčevanje na vsej črti oziroma pri vseh postavkah, ki sestavljajo proizvajalni postopek. Tedaj postane izrednega pomena seveda tudi cena vode. Združenje industrijcev zato pogojuje dokončno rešitev vprašanja s sprejetjem naslednjih dveh zahtev; preverita naj se ustreznost zdajšnjih splošnih tarif za vodo, ki jih uveljavlja ACEGA, oziroma njihova skladnost s stvarnimi potrošniškimi razmerami; izpelje naj se program o skrčenju stroškov, ki jih ima ACEGA pri oskrbovanju celovite skupnosti z vodo. Prizivno porotno sodišče je včeraj potrdilo prvostopenjsko obsodbo Giorgio Stančič: devet let zapora i Tržaško prizivno porotno sodišče je na včerajšnji Javni obravnavi potrdilo devetletno zaporno kazen v®. 43-letnega elektrotehnika Giorgia Stančiča, ki je j.1* na prvostopenjskem procesu obsojen zaradi ko-cPcije, političnega in vojaškega vohunstva ter pri-j^canja tajnih informacij. Z razliko od takratne raz-Nbe pa je prizivno porotno sodišče pripisalo Stan- eh tudi odgovornost za združevanje v zločinske jhnene, torej za kaznivo dejanje, za katerega je bil fj ^ič oproščen. Na obeh procesih je bil Stančič .aualje oproščen obtožbe, da je poskušal izdajati dr- vn_e tajnosti. j,. Hujša razsodba — ista kazen, torej. Če izvzame-Ce° 0