• r ■T. ^ I W -M - 7-lA U! » » I f ■ e: 9 . I A « % V F * I Y » • I -I % 1 > 1 'V I , II r. List / J m v • lecaj LI. . '-r ■-S C, . y t i ß . I r \ f V-JS? 70 rabila, da se zabranile slovenske šole. •v Gorici m oblastev, bi bili vec opravili' in dežele ne bili spravili r Trstu še sedaj Slovenci niso dobili nobene slovenske šole. slabo ime. Najbolj se pa jeze nad .levičarji, ki po svojih listih Popolnoma slovenske srednje šole tudi še nismo dobili nobene. Taka je dosedanja vladna praksa. Če tako dalje pojde, Slovenci tudi še v tristo letih ne pridemo do na- sedaj obirajo Poljake m pretiravajo sleparije-, s katerimi se nekateri ljudje v Galiciji skušajo cdtegaiti plaeevaoju davka. Levičarji se poganjajo za poljsko prijateljstvo, ali sedaj pa v pravi luči pokazali svoje simpatije do Poljakov. Poslednji sedaj rodne jednakopravnosti. Mi bi zatorej bili mislili, da bodo niti misliti več ne morejo na kako zvezo« ž njimi. z največjim veseljem Nemci pozdravili to vladno izjavo. Francosko Kot kandidat za lednika Carm)tu Levičarji se delajo najbrž nezadovoljne zaradi tega, ker predsedniku republike, imenuje se zadnja čas tudi predsednik nečejo priznati, da se jim tudi dosedaj ni nobena krivica godila ko so že toliko kričali o zatiranji nemštva v slo- zbornici Kazimir Perier, Kakor poslanee- Cavaignac v svojiem znanem govoru v zbornici, po venskih pokrajinah. >, katerem govorra so ga imenovati kandidatom za republicanskega. predsednika, j Perier zadnje dai v nekem govoru nagla^ potrebo pravičnosti tudi Vladni program je v narodnem oziru za nas skrajno od strani voditeljev države in natančaega pojasnjeni a vseh neugoden. Zastonj bi iskali v njem kake točke, s katero razmer glede panamske afere. Le v tolik«> rarfoeuj bi se mogli sprijazniti. Vidi se, da je vlada ravno na stroške Slovencev hotela zadovoljiti levičarje. Skoro bi rekli, da je ohranjenje nemškega prvenstva 3 se Perief-ov govor od Cavaignac-ovega, da je prvi v svojiem govoru tudi priznal da sedanji predsednik Carnot pravičen mož, kis ne- bo pustil, da bi se čast Francoske omadeževala P r edjsed nikom senata voljen je Jules Ferry; dosedanji predseduik glavna skrb sedanje vlade. Posebno to odseva iz vsega Leroyer se je namreč odpovedal temu poslu. O vzroku odstopa vladnega programa. Vse drugo so le bolj stranske stvari, skrb za nemštvo je vse. Nekateri višji krogi še vedno vidijo blagor Avstrije v ponemčevanji in še ničesa ne kaže, da bi se hoteli odreči tem nazorom. Slovane čaka se različno ugiba Papež Lev XIIL dobil je povodom svojega jubileja od raznih stranij do 8000 čestitk. Prav laskavo čestitko a darilom dobil je papež tudi od francoskega republikanskega torej še hud boj za obstanek in je zatorej le želeti, da predsednika Carnota. Poslanika grofa Revertero, kateii mu zjedinjeni bojevali ta boj vati zmage. ker je izročil darove cesarja Franca Jožefa mej drugim krasen Politični pregled. tako morajo pričako- križec z briljanti — in mu sporočil čestitke cesarske rodovine, vzprejel je papež v slovenski avdijenci dne 27. febr. t. Eomarji iz vseh stranij sveta prihajajo v Rim in izročevaje lepe darove čestitajo papežu na redki njegovi slavnosti. — Bolgarski izseljenec Dragan Cankov je Mi noli petek je grof TaafTejeva šestdesetletnica. Taafte nastopil svoje šestdeseto leto. Čestitali so mu pri priliki razni poslanci in drugi dostojanstveniki. Vladni listi so po obširnih člankih proslavljali politiko in zmožnosti sedanjega ministerskega predsednika. Mej drugim pa posebno omenjali, da nikdo tako dobro ne pozna avstrijskih razmer in potreb, kakor on. Služil je skoro v vseh kronovinah. Kdor bi verjel Bolgarija. — izdal posebn poziv, kateri se ima v 100.000 izvodih razdeliti mej bolgarski narod. Cankov v svojem oklici pozivlje bolgarski narod, da naj protestuje proti premembi ustave, kritikuje prav pošteno kneza Ferdinanda in priporoča bolgarskim častnikom, da naj se v to prikladnem trenotku vzdigoejo in Bolgarijo rešijo jarma Koburžanovega. Rusija in Nemčija. vladnim glasilom, mislil, da boljšega ministerskega pred- se inika nikdar več ne dobimo v Avstriji. Slovani pa seveda nismo tako navdušeni zanj. Neki ruski posestnik poudarja v „Graždaninu," da je sklep trgovinske pogodbe mej Nemčijo in Rusijo prevažnega pomena za ruskega kmeta. V Srednji Rusiji pridelalo se je zadnjih deset let razun leta 1891, jako Mladočehi in Nemci. Po levičarskih listih vleče mnogo žita, katerega je moči prodajati na Nemško. Ce se nekak spravljiv duh laskajoč se Mladočehom. Radi bi jih dobili na svojo stran in se ž njimi pobotali, da bi potem lažje gospodarili v Avstriji. Mladočehi pa niso nič posebno naudu- in glavno njih glasilo naglaša, da tako dolgo na kako sporazumljenje ni misliti, da se izvede češko državno pravo. To je odgovor na Plenerjevo in Russovo laskanje Mla- pa trgovinska ) godba ne sklene, ni nobene pomoči več za ruskega kmeta, kajti cena, za katero ta mora drugam prodajati svoje žito, mora ga uničiti. Tako ruski kmet V vsem se sem za v Petrogradu vedno bolj utrjuje upanje, pogodbe vkljub mnogim oviram vender le sklenile. da se bodo trgovinske Nemčija in Amerika Kakor poročajo nemški listi, dočehom v državnem zboru. Realisti so nekoliko bolj za spravo pričele so se mej Nemčijo in Zjedinjenimi državami pogajanja Te dni z Ncmci, ali boje se za vpliv, zadnji čas so se tudi bolj opri jeli češkega državnega prava. Korneuburška volitev za deželni zbor. je bila v Korneuburgu dopolnilna volitev za dolenjeavstrijski de želni zbor. Ta volitev je bila zadi tega pomenljiva, ker so nemški nacijonalci kandidovali znanega dr. Knotza, kateri se je kot bivši državni poslanec odlikoval v zbornici s svojo surovostjo. Njegov nasprotnik je bil bivši predsednik drž. železnic baron Czedik, kateri je tudi izvoljen. Nemški liberalci so jako veseli nemško-narodnih rokah. glede nove uredbe trgovinskih Danilo v. ^^ Crnagora in Rusija. se je mudil zadnj razmer mej obema državama. — Črnogorski prestolonaslednik e dni s črnogorskim ministrom vnanjih rečij vojvodo Vukovičem v Petrogradu, odpotoval je minole dni iz Petrograda v Nico na obisk svojih sester. Poli- tičneg i pomena Danilov obisk v Katoliki v orijentu. Petrogradu ni bil. Katoliško-armenski patrijarh Azarian je o priliki svojega bivanja v Rimu, kamor je š svoje zmage v tem okraji, kateri je bil dosedaj v povodom papeževega škofovskega jubileja, zopet predlagal Poljaki. Poljski listi se jeze nad finančnim ministrom svetemu stolu, da naj se ustanovi glavni patrijarhat za vse katolike v orijentu. zaradi njegovega govora v državnem zboru, v katerem je razkril, kako neredno se v Galiciji plačujejo davki. Nevoljni so pa tudi nad poljskimi poslanci, ker so v zbornici spravili v Srbija. Na -prošnjo Milanovo je metropolit Mihael razveljavil od prejšnjf^ga metropolita Teodozija izvršeno zakonsko ločitev Milana in Natalije ter izjavil, da je zakon pravomočen. Obrnili naj razgovor prestrogo iztirjevanje davkov v Graliciji. bi se bili naravnost do fiinančnega ministra ali drugih finančnih Anglija. Drugo branje homerule je 1-3. marcija in ne še le po Velikinoči, kakor je bilo pričakovati z ozirom na I obi čajne ^arlamentarične navade. — Papež Lev XIII. se je nokromovokisli kalij globoko pronicuje kredo in jo kmalu jako lasfeivo izrazil o h.omeruli, "večja prostost irskinai kat;olieanom v v ces, da se b«de ž njo dala 4i I? •AM'M« 11111111111111 • 1111111 U Obrtnija. i I IMftIIIIII •IIIIIIII.MIH- utrdi zoper vpliv važnosti in mokrote, tako da so ploskve, okrašene na opisani način, tndi zelo trpežne. Ni dvomiti, de se bode ta metoda kmalu udomačila pri izdelovateljih raznih lesnih proizvodov. Posebno za lepšanje okvirov itd. se bode dala izvrstno porabiti. lesa. Za edstev.. lepšanje lesne površine poznamo jako veliko Obrtnijske raznoterosti. nostavno vodeno 4ili najprifrostejšem :slučaji pobarvamo les z jed barvo, prevlečemo ga s po Sušenj desk se vrši na Angleškem večinoma bolj previdno in solidno, nego pri nas. Deske pridejo iz žage takoj kostj lakom ali pa ga namočimo z raznimi tekočinami v tekočo odo leže 14 do 30 dnij. Potem jih denej ki mu ^ajo plemenitejše V drugih razmerah pokrijemo odprte shrambe (šnpe) jih postavijo po konci tako v da les z na.\^dnimi a!i pa dragocenimi kovinami to je les ima zrak dovolj pristopa do njih V 4 tednih je les suh in jako trpežen. Mizarji take deske radi dražje plačuj i bronsiramo, posrebrnimo, pozlatimo itd. Podlago kovinam nego navadne, ker so dokaj bolj treba posebno skrbno pripraviti ; navadno vzamemo v ta m pomagaj dotičniku do imena solidne firme namen kredo ali gips, malokdaj druge tvarine. kredo imoremo vrezati različnih okraskov, ki dajo pvršini dokaj » Pravico stene tapecirati imajo po najnovejši odredbi izjemoma je sobnim upravnega sodišča jedino le tapetniki prijetneje., okusneje in dragoceneje lice Poleg ezanih slikarjem dovolj stene tudi tapecirati ;ali celo ornamentov pa lepšamo površje tudi s sli karskimi okraski, ki so izvršeni z navadnimi patronami aii s prosto roko izurjenega delavca ali pa celo umetnika, ga Na- Kmetijstvo. kateremu ee da predmet ne zdi premalenkosten, okrasi s proizvodi svojega uma in svoje zmožnosti, ravfio je, da s prosto roko slikani in morebiti celo sen čani ornamenti dokaj stanejo in da jih je vsled tega mo goče uporabljati v skrajnih-slučajih, ko naroča delo drevesce cepi v drevesnici. Črtice za sadjarje. VI. » 4 Mnogo se je mej sadjarji ugibalo, kdaj naj se mlado Mnogi sadjarji so bili dolgo stranka, katera razpolaga s potrebnimi novci. Navadnemu tega mnenja. da se s cepljenjem mora počakati, da dre za človeku pa je tako lepšanje površja skorej nepristopno in vesce precej odraste. Trdili so, da so divjaki manj ob- emenske nezgode, nego cepljenci in je sploh visoko cepljeno. To mnenje se pri sadjarjih temveč tudi mej ako zato moramo veselo pozdravljati vsak napredek, katerega čutljivi otvori današnji čas v izumljenji priprostih in cenih na- drevesce trdnej činov, ki naj nadomeščajo drage in nepristopne metode" je dolgo ohranilo, ne starejših dnij. Ravno sedaj poročajo strokovni listi o iz- ljudstvom samim, dasi ni bilo potrjeno z nobenimi poskusi. ajdbi vsled katere lepšamo površino lesa ali pa tudi Tako ravnanje z drevesci pa ima vsekako marsi- kamenja z ornamenti v reliefu na zelo jednostaven način, kako slabo stran. Dolgo časa morajo ostati v drevesnici, ki .ne stane skoraj nič več truda, kakor navadno risanje ki se izprazni navadno šele v kacih osmih ali desetih ali slikanje s patroni, a učinek njegov je mnogo lepši in letih. Necepljena drevesca pa navadno ne rastejo ravno, umetniški. Postopa se takole: Naredi limovo kredo (to temveč se kriva na vse strani, treba jih je privezavati. , razredčeni limovi vodi primešaj primerno množino da dobimo lepa ravna drevesca. S tem privezavanjem in krede) in jo s trdim ščetinastim čopičem nadevaj čofaje vravnavanjem imamo mnogo dela in vspeh je pa navadno na leseno podlago. Ko se posuši, ponavljaj to še 5 do krat, tako da dobiš kaeih 5 milimetrov debelo kredino vendar še jako nepovoljen. v Ce pa cepimo drevesce še majhno. v plast. Ko je prvem in suha, jo s plovcem in vodo lepo ogladi drugem letu, ko smo je presadili, bodo lepo ravno rastla in zbrusi, da dobiš gladko in jednostavno površje. Na to in ž njim nimamo toliko dela. Taka drevesca niso grčeva plast narisaj s prosto roko ali pa s posebno patrono za- in trnjeva, kakor divjaki. Proti vremenskim htevani ornament in sicer z ne preveč mastno oljnato pa niso nič občutljivejša, kakor drevesca. ki nezgodam smo jih barvo. Ko se barva posuši, vzemi gobo aH pa ščet, ter pozneje cepili. Velika prednost je pa, da taka drevesca začni s toplo vodo drgniti okraske. Dobro je, če prideneš lahko kmalu presadimo na vrt. Sedaj spregovorimo še nekoliko dvojno kromovokislegakalija. Kmalu za- nekaj o obdelavanji drevesnice. Kmalu ko so se drevesca vodi paziš, da voda onih delov povsem nič ne načne, ki so po- vanjo presadila, mora se okopavati, da jo preveč ne pre kriti z oljnato barvo, deli ostanejo pri miru, kar je raste plevel in zemlja ne razpoka. To delo se pa mora pa okoli njih, to zmiješ in izdolbeš z gobo vedno glo- vršiti jako skrbno, da se drevesca kaj ne poškodujejo, bokeje, tako da nastane konečno reliefni ornament, kakor Za to delo potrebuje se rovnice ali motike. Trava okrog ga bil z dolgim naporom izrezljal iz krede. Ko je stvar drevesc naj se z roko poruje. Poleg tega se mora pa še suha, se pobarva ali pa pozlati, kakor hočemo. Učinek drevesnica pridno pleti. Plevel je v, drevesnici ravno je v obeh slučajih jako prijeten. Opomniti je še, da dvoj- tako škodljiv, kakor na njivi. Drevescu odtegne mnogo 1 78 lonec ali sod .m prilij hrane in zatorej mnogo počasneje raste. Rahljanje zemlje v drevesnici je pa zaradi tega koristno, da more vanjo Riesas. Sedaj prideni tako da je vse podao juhi, ak m ode mešanjem toliko zrak, kar jako pospešuje drevesno rast. Če zemlja ni dobra se mora seveda gnojiti, najboljše z živalskim gnojem. Umetna gnojila se navadno v dre- da je tekočina rudeča Me svinčenega rudečila zrn. Sed močno, da se barvilo prime vseh se skozi sito odtoči voda v drugo posodo in seme posuši na soinci ali pa v zakurjenem prostoru. Ko je seme suho se pa lahko poseje vesnicah nič posebno ne obneso. Gnoj naj bode že neko- ročila vredno, ker tiči ne poginejo, temveč To sredstvo je zaradi tega pripo liko preležan. Najbolje J če se vzame kravjega 1 konj- Tudi biraj semena ne po ker ga dobro poznaj skega in ovčjega gnoja in se vse to dobro zmeša gnoj od perutnine jako ugaja drevesnicam. Dolgo je bilo razširjeno napačno mnenje, da gnojenje drevescem škoduje, t posebno pred živalskim gnojem so imeli sadjarji strah. Zadnji čas je pa ta presodek precej izginil.' Seveda ko bi kdo le preveč gnojil, bi to bilo že škodljivo, ali ta-cega gnojenja se ni bati, ker je ž njim preveč dela in prizadene preveč stroškov. Zatorej se bode mnogo prej prigodilo, da bode drevesnica premalo pognojena nego pa preveč. Kdaj naj se pa gnoji drevesnica? Po skušnjah je najbolje drevesnico gnojiti v pozni jeseni, po zimi ali pa v zgodnji pomladi. Pred novembrom nikar ne spravljaj gnoja v drevesnico, v začetku marca pa mora vsekako gnoj biti v zemlji. Če gnojiš po zimi, se bodeš kmalu prepričal, da bode gnojenje mnogo več izdalo. Letno gno- I i"»1.........sučn['In" zabäivfl........| M11 ^ ■■■■■•■■ illl lil.....Illlllllllllllllill.....II III I........M.....lili.............................................................................^ Balkanska mesta. Sofija ali Sredec. (Dalje.) Lep pogled je pa proti južni strani na goro Vitoš'>. Sofije si brez Vitoše skoro misliti ne moremo. kakor Napolja ne brez Vezuva. Ta gora je nekak vremenski prerok za mesto. Dokler je brez megle, se po leti ni bati grdega vremena, ko se pa njen vrh zavije v meglo, pa je pričakovati dežja. Ta gora stoji skoro po vsem osamljena. Na mestni strani ni gozdov. sem ter tja jenje pa pospešuje rast plevela po drevesnicah in je torej včasih res skoro škodljivo. Pa še nekaj druzega govori za zimsko gnojenje. Po zimi je bolj mokro in mo- • -i krota gnojilne snovi spravi globoko v zemljo k drevesnim drevesnicah je to globoko gnojenje po- je hrastovo grmičevje in pri samostanu Dragalevcih je lep gaj. Pač pa so bolj na severni strani gosti hrastovi in bukovi gozdi. Južna stran je pa gola in je lep pašnik, po katerem zlasti po leti vidiš pasti se lepo govedo. Najvišji vrhunec pa ni pečina nad dragalevškim koreninam. trebno, ker korenine segajo globoko v zemljo. samostanom kakor se vidi iz Sofije, temveč je bolj zadej, ter je blizu 2300 metrov visok. Na Vitoši vidi se sneg še jako dolgo spomladi, kar provzročuje, da je podnebje po vsej okolici bolj hladno. Na zapadni strani Vitose izvira reka Struma. Mnogi potoki iz Vitoše tečejo Isker. Pot na Vitošo z mestne Kako se odpravi mah z dreves. Deni v sod 1 del strani in pa od strumskih virov je jako strma, polagoma Kmetijske raznoterosti. v Strumo, drugi pa v pepela, 1 del apna v 8 delov vode in to dobro pomešaj. To pusti stati kacih osem dnij in slednji dan dobro premešaj, to tekočino s čopičem namaži drevesa in odpal bode čez nekaj časa mah z dreves iii ne bode vec rastel po njih Nerodovitnost orehov. Večkrat se slišijo pritožbe o nerodovitnosti orehov, posedno tacih, rastejo posamično. se pa pride' na vrh s severne strani. Vrh Vitoše je gola peščena planjava. Tam se vidijo razpadajoče skale in semtertja se sliši prijetno šumljanje potokov. Na vrhu kakor sploh na Vitoši vidiš razpadan e in preperenje kamenja. Mraz in voda tu pridno opravljata Preiskave so pokazale, da je vzrok te nerodovitnosti to, da pri svoje delo in razganjata trdno kamenje. Voda pa potem nekaterih vrstah se moško cvetje še le odpre, ko je že žensko odcvetlo. V takih slučajih je nemogoče. Jedini pripomoček je, da se sade orehi v večjih skupinah, ker potem je vsekako upati, da se pri kakem drevesu moško cvetje odpre, predno žensko odcvete. Žuželjke pa preneso cvetni prah z drevesa odnaša pesek v nižavo. Vsa okolica okrog Sofije majhnih okroglih kamenčkov, katere je polna teku mnogih stoletjih voda nanosila iz Vitoše. Pogled z Vi- vse v na drevo, bolj gotovo Po skušnjah je tudi dognano. da toše je jako lep. Vidi se lepo ne le na mesto Sofijo^ se oplojenje temveč je tudi prekrasen pogled na zahodne balkanske gore. Srednjo goro, Rilo, gorovje pri Trnji, da vidi se celo daleč v Srbijo. Kdor potuje za zabavo po Bolgariji, naj torej ne zamudi ogledati Vitoše. in bolje izvrši s cvetnim prahom druge istovrstne rastline in je že zategadel priporočati, da se drevesa jedne vrste sade v večjih skupinah. Posebno to. velja za drevesa, na katerih je moško in žensko cvetje ločeno Brananje ozimine spomladi. Dognano je, da je bra-nanje ozimine jako koristno, ali vedno je to premalo še v navadi. Ko se pomladi malo ogreje in se ni več bati mraza, pa je lepo videti ognje, pri katerih taborujejo pastirji. Vidijo branaj. delo. Po leti je na Vitoši jako živahno. Bolgari pasejo svojo govedo, ovce in konje. Posebno v poletnih nočeh ^ Samo ne sme biti niti presulio niti prevlažno za to ge večkat kakor kresovi po naših gorah pred kresnim čim večja in gostejša je ozimina, tem bolj njivo pre- branaj. S tem dosežeš, da žito ne bode pregosto in ne poleže, im prej je po brananji dež, tem lepše potem raste žito. dnevom. Jelenov na Vitoši ni, pač pa je dosti ujed in pa Sredstvo, s katerim pomaga, da tiči ne pojedo semena. Svinčeno rudečilo je dober pomoček, da tiči ne po jedo semena, ko se vseje. Vsuj medvedov, bližnja sela. hudih zimah medvedje prihajajo celo v Sofiji tudi semtrtja prineso mlade žive seme ga misliš vsejati v medvede na trg. Ltf *J 19 Nekdaj so bile ob Vitoši železne fužine, ali so se jih razdeli mej razne šole. Tudi je plačalo potne stroške dvema popolnoma opustile. Poslednji posestnik teh fužin je iz bolgarskima stenografoma grške iptske in turške zgodo znani Hozi paša Pragi. shodu slovanskih stenografov v kateri je umrl 1855. leta starih časih imenovala Ekspedicije. Ameriški poročuik Peary odrine s posebno Vitoša Dunax ali Dunaca, ki je bila jedna najvišjih v tracijski deželi. Sedanje ime ima pa od 14. stoletja. ckspediciio v juniji v Grenlandijo, da bodo otok preiskovali ta Na obrežje Grenlandije se bode ekspedicija peljala na ladiji, potem pa bode potovala s sanmi dalje Najlepši pogled na Vitočo iz Sofije je pa v zimskih letje odide iz Londona ekspedicija mesečnih nočeh, ko je gora s snegom pokrita. Sneg se Jacksona na Frana Josipa deželo. Letošnje po- pod vodstvom Miroslava lepo odseva, kakor ne da lahko popisati. se delal dan. Ta lepi pogled se Majhni samostan Dragalevci na Vitoži 1 kakor je razvideti iz neke stare listine, v 14. stoletji sezidal bolgarski car Ivan Aleksander. V cerkvi so slike sofijskih veljakov iz 1476. leta. Malo od tod jedno uro od Sofije je vas Bojana, ki ima 32 mlinov in pa lepo majhno cerkvico. Ka zidu te cerkve opaziš staroslovanski napis, = f Novice. I» -h Državni zbor. ki nam m pove, da je to cerkev sezidal Sevastokrator Kalojan pod bolgarskim carjem Asenom 1259. leta. Poleg tega napisa so slike omenjenega ustanovitelja cerkve in tedanjega # bolgarskega cara in njiju žen v bizantinski obleki. (Dalje prihodnjič.) 7f V seji poslanske zbornice dne. 20. febr. naznani podpredsednik, da zapisnika glede vzklika posl. Spinčiča o tižaškem namestnika ni popraviti. Posl. Spinčic zasluži ukor. Posl. Masaryk temu odločno ugovarja in trdi, da se je Spinčiču zgodila krivica, ker njegov vzklik : „Ta je bil bandit'' „Einaldo Rinaldini" ne more žaliti trža- ♦ Poučni in zabavni drobiž. izrečen na besede: , škega namestnika Predlog, ki ga govornik predlaga in po katerem naj bi se zapisnik v prid Spinčiču popravil, se odkloni. Na to se nadaljuje razprava o proračunu pravosodnega mini-sterstva. Poročevalec dr Madeyski razmotrava v kratkem vse važneje govore raznih poslancev. Izraz „tuji jeziki", katerega je rabil predsednik najvišjfga sodišča, zdi se govorniku Umrli. Dne 12. februvarija umrl je znani poljski skia- nekorekten. Govornik se bavi tudi s preustrojo civilnopravnega datelj Viljem Czerwinski v 57. letu. Dan pozneje je pa izdihnil reda in z preustrojo advokature. On je za numerus clausus, a duso poljski dramatični pisatelj in državni poslanec grof Ko- P^^ti uvedbi mirovnih sodnikov. Proračun pravosodnega mini- 2iebrodski. Pokojnik je imel še le 54. let in je bil znan po sterstva se na to vzprejme. Prične se razprava o proračunu svojih veseloigrah. VPeterburgu je umrl bivši vseučilišcni finančnega ministerstva. Posl dr Schlesinger pravi, da bo profesor Eduvard Janson. Pokojnik je znan kot dober statistik, reforma valute avstrijske narode še za več oškodila, nego je T^ -----_ X—^ .. .. i ------- .. TT panamski kanal oškodil francoski narod. Pečal se je posebno s teoretično stranjo te znanosti. V Posl. eigl toži vseučilišča dr. Fridrih Avgust Genth, znan kemik in mineralog. Tudi ima velike zasluge za geologično Filadelfiji je umrl dne 2. februvarija profesor pensilvanskega ^ prevelikih davkih in odločno protestuje proti temu, da se tako strogo in brezobzirno postopa proti davkoplačevalcem, kateri so se v čem kaj zagieMli. Posl. K a i s e r je za znižanje davka na sladkor in na petrolej Posl P romb er je za zboljšanje plač njižjim dižavnim uradnikom in želi, da se prične pravična preustroja uradniških plaČ. V seji dne 21. febr. interpeluje posl. Bul at pravosodnega ministra, zakaj se še ni v zmislu ukrepov dalma- preiskavo Amerike. Rojen je bil 1820. leta v Wächterbachu na Nemškem. Amaterfotografska razstava bode letošnje poletje v Solnogradu Journal des D^bats, jeden največjih francoskih listov 1.» dnem t. m. je list začel kupil je Amerikanec Dalziel. izhajati po dvakrat na dan. To je za Pafi z nekaj novega, ker tinskega deželnega zbora pri dalmatinskih sodiščih uvedla hr- vsi pariški dnevniki izhajajo le po jedenkrat na dan. Gotovo bodo sedaj izdajatelji drugih večjih dnevnikov začeli izdajati €voje liste po dvakrat na dan. Kongresi za razstave % v Cikagi. Ob razstavi v uvede. vaščina kot notranji uradni jezik namesto italijanščine. Na to se nadaljuje razprava o proračunu finančnega ministerstva. Posl. dr. Waibel hvali progresivni davek na premoženje, ki se je uvel na Predarelskem in je zato, da se ta davek povsod ^!ikagi bode več kongresov, kakor je to že običajno, maji bodeta kongresa za žensko vprašanje in pa V za zdra- Finančni minister dr. Steinbach priznava, da je vilstvo, v juniju kongresa za socijalno reformo, za povzdigo nravstvenosti, v juliju kongresa za vzgojo in za glasbo, v avgustu kongres o vladanji in upravi, v septembru kongres o -verskih stvareh, v oktobru kongresa o kmetijstvu in javnem zdravstvu. Nekateri kongresi se pa utegnejo še napovedati. temu plačevanje davkov neprijetna stvar. Iztirjavanje davkov mora biti povsod jednako, neusmiljeno iztirjavanje je res nepravično. Na pritožbe galiških poslancev odgovarjajoč, dokazuje minister, da veliki davčni zastanki, ki so vedno ondi pričajo, da davčna uprava ne postopa strogo, tudi pravi minister, da je Gališka zadnja leta v gospodarskem oziru veliko napredovala in da so Posebno se delajo velike priprave za kongres o vzgoji, kongresu povabljeni so najslavnejši vzgojevatelji iz raznih dežel. Na tem kongresu se bode razpravljalo o nižjem, srednjem in -višjem šolstvu. Zanimiv bode gotovo tudi kongres o verskih torej pritožbe neopravičene. vseh pritožbah sploh trdi mi- nister, da so velikokrat pretirane. Posl. Pfeifer v lepem stvareh, ker se ga ne bodo udeležili le zastopniki raznih kri-stijanskih ver, temveč celo mohamedanci in budajisti. Času primeren bode pa posebno kongres o socijalnih reformah, ker je socijalno vprašanje gotovo jedno najvažnejših vprašanj sedanjega časa. Stenografija v Bolgariji. Bolgarsko učno ministerstvo govoru popisuje nasledke nesrečne vinske klavzule sklenjene v trgovinski pogodbi z Italijo in želi, da se izdajo stroge določbe proti ponarejanju vina. Posl. Hoffmann -Wellen h of želi že skorajšne sistematične uredbe plač uradnikom, slugam in pisarjem. Podpredsednik dr. K athr e i n da besedo posl. Vaša- tyju. Ker pa ta vidi, da v zbornici ni toliko poslancev, da bila sklepčna, zahteva, da se poslanci preštejejo. Vsled tega mu podpredsednik rzame besedo in jo da posl. Salva- doriju. Po daljšem prepiru mej poslanci dr. Vašatyjem, dr. je naročilo 100 iztisov bolgarskega lista za stenografijo, da Bngel-om in dr. Lueger-em z jedne strani in podpredsednikom 80 dr. Kathrein-om z druge strani, posl. dr. Vasatv vender ne pride besedi. Podpredsednik znal si je iz «agate, v katero seji d feb razprav se je proračunska je vsied napačne uporabe opravilnika zašel, prav zvijačno po magati Posl S a 1 v a d olskem. Posl. P o 1 z h o f govori o davčnih razmerah na Ti- državo davek točka, , Ijiški davek krivičen in pravi, da je posebno sramotno neposredni davki". Post. Muth povdarja, da je zem za je zoper izvrševanje obrtnih del po kaznilnicah in predlaga, da se vpelje monopol na žveplenke p a u 1 katerega plačuj krošnjarji. Po baron katei G e s s m naj bi se izdelovale po kaznilnicah. Govorili Dötz, Eiegler in Formanek se na to zaključi in glavnima govornikoma se volita po dr. Lang za pa posl. dr. P se posl. Debata „ p roti" govori o propadajočem kmetskem stanu. Kmet ne more priporoča več zmagovati davkov, zato propada. Posl. Hanck obdačenje luksorijoznih zgradb in pobiranje davka po poštnih hranilničnih uradih. Govorili Posl. dr ginja interpeluje vlado glede vinske klavzule, kater dila neizmerno škodo vinski trgovini v Istriji. je nare- V seji 23 feb n za posl. dr. P pretresat-» je gl govornik M arch et cijski paulija davki'' „carine dr poslanci: dr. K Kaizl, Garnhaft, vladni načelnik B Ö h m - B a w e r k, in poročevalec posl Mauth i 1, Pacak astopnik sek se je . Posl na to Čestmir prejfla in pri raznovrstne finančne zadeve in je pripo- morajo plačevati Lang je zavračal posl. r. Točka „neposredni Ma proračunska točka govori o veliki carini, katero ročal, da naj davke pobirajo poštno-hranilnični adi bi se davkoplačevalcem veliko časa prihranilo. Glavni govornik „proti" posl. dr. Lang se je pritoževal o postopanji finančnih oblastev nasproti davkoplačevalcem na Češkem. Proti Cehom s čimer je še poslanec dr. Meng od drožij., vpeljanih iz Bavarske Ko vprašal trgovinskega ministra kaj je s trgovinskimi pogodbami s Špansko, Portugalsko, Ru-munsko in Združenimi dižavami in kaj je s trgovinsko pogodbo postopa se pri iztirj temu, da Čehi morebiti najvestnej davkov prebrezobz in to kljub mej Nemčijo in Rusi Poslanec B i a n k i n i je govornik za zboljš odrajtujejo davke Konečno ]o, se je interpeluj točka lado stanj pos vitez J a w o r s k finančnih stražnikov. Poljski Dalinacij odgovarja finančnemu ministru dr tranjega uradnega jezika v je v ponedeljek dne 27. febr. t. 1 carine" vzprejela. — zaradi nemškega no-■ Naslednja seja bila bteinbachu, ki je v zadnji seji govoril o galiških davčnih raz merah. Govornik protestuje proti obdolžitvi, da se v Galicij sistematično odrekaj čevati davkov in tudi poslanci gotovo predpisov, davkov in davki, ledaj da se prebivalci njeni branijo pla Naša presvetla cesarska dvoj biva sedaj v g kako bi državo ogoljufali Poljski Teritetu v Švici. Cesarica bi ne zahtevajo nenatančnega izvrševanja davčnih pač pa zahtevajo, da finančni organi pri odmerjanji peljal se že nekaj,časa ondi te dni od- pa na obisk tudi presvetli cesar. pri iztirj teh Finančni minister dr. Stein bach odgo zadovoljstvom poudarja, da predgovorniku pravično in vestno postopaj takoj nekim nima ugovarjati mu v vsem pritrditi. Poročevalec Kozlovsk povsem temveč nedovolj ne prijema, toži pa o slabih razmerah na Gališkem. Proračun Kosirnik". — Presvetli cesar daroval je za popravo farne cerkve in župnišča v Topli Rebri 100 gld. — Osobne vesti. Za nadzornika obrtnih nadaljevalnih šol na Kranjskem imenovana sta profesorja in Kneschaurek. — gg. vitöz Siegel z opravičenjem finančnega ministra, vender 2:a pa Kranjsko V« - C. i —— ^ • 1 • — Začasnim okrajnim živinozdravnikom za imenovan vojaški nižji živinozdravnik g. Josip finančnega ministerstva se na to zpprejme Prične se raz- prava o budgetnem provizoriji za mesec marcij. Posl. dr so bili te g dokazuje s številkami o žrtvah Primorske za državo Pred porotnim sodiščem ljubljanskim obsojeni Ivan Grehota zaradi hudodelstva uboja na dni: se pritožuje o zanemarjenji te dežele. Govornik strogo šest let težke ječe. Grehota, po Ljubljani dobro znani postopač je namreč dne febr. t. v jutro sunil v neki tukajšnji kritikuje politično in sodno upravo ter konečno izjavlja, da kavarni delavca Fr. Mihlerja tako močno z bajonetom v srce, vladi ko'ršnega provizorija katera tako zanemarja Slovane ne more dovoliti nika Posl dr. V a š a t y polemizuj da je ta precej na to umrl. Janez Peternel doma iz Pod sodnim ministrom dr. Schönbornom zaradi kuže v sodn. okr. kranjskogorskem zatožen hudodelstva spol- ovega ukaza in znanega s pravo- Stremay- skega posiljenja dobil je 5 let. Janez Podjed iz Olševka se norcuje iz Taaffeja, češ da je v?led no- pri Kranji, zatožen, da je hlapca Sunkarja tako zaklal z nožem, vega programa najbolj odvisni ministei v Avstriji. kar j je bilo kedaj da je ta kmalu na to umrl, obsojen je bil na 3 ^ / / 2 leta težke- tikuj seji 24 feb adnj po dr K jece. Gregor Dolirfar posestnik na Trati nad Skoflo Loko naredbo predsednika najvišjemu sodišču in dokaže odločno kri- zatožen, da je svojo ženo pahnil raz most v Soro, da' je ta nezakonitost tega ukaza. Tudi je d an j vladni zistem 6 ornik strog utonila, bil je opr-d^ščen zatožbe. Dolinar je djanje odločno- Maloruski poslanec Romančuk norčuje obsojal se- tajil in trdil, da se je žena ponesrečila ter padla v vodo. Tudi V • • V se iz vladnega programa in zahteva pomoči za maloruske kmete vecma pric je ugodno za Dolinarja izpovedala. dr. G regr šiba prav. pikro vladni program in prijema jako trdo sedanji vladni zistem, kajti za Čehe, pravi govornik, v Avstriji ni v veljavi ne pravo, ne zakon, ne morala. ne pravičnost. Tudi se govornik peča s češkim državnim pravom in trodržavno zvezo Posl Pl gov prav zmerno Potrjen deželni zakon. Cesar je potrdil od dež. zbora kranjskega sklenen zakon, s katerim se priznava pravica javnosti občinskim bolnicam za nalezljive bolezni, dokler namree v dotičnem kraju razsajajo take bolezni. Blagotvoriteljnost. Gospod tiskarski družnik, ob- pnznava, da odpora češkega naroda ni lahko premagati in činski svetovalec Anton želi, da bi že s sporazumljenja mej obema narodnostima koraj pojenjal na Češkem boj in bi prišlo do Posl dr. Herold ugovarja trditvi Plenerj po kateri mor počehiti vsi Nemci. Glede Plenen se v samostoj Češki izjave. da so Nemci za mir, govornik zahteva od Nemcev, da naj ti z de Klein je izročil gospodu županu ljubljanskemu iz zapuščine gospe Jujije Mat erne 200 gld. in prosil, da se razdeli ta znesek po določilu rajnice tedeö dni po njeni smrti mej tukajšnje ubožce, čemur je magistrat včeraj ustregel. — Dobrodelno darilo. Povodom smrti gospoda c. kr. pokažejo, da jim mari za sporazumljenje. V istem smi šolskega svetnika in ravnatelja tukajšnjih učiteljišč. Blaža kakor posl. Plener govori tudi posl. dr. R opravičene tirjatve Čehov glede jezikov On pri zna v ravnopravnosti pri adih in poživlja češke poslance na skupno delovanj v prid Hrovatha, je njega udova gospa Otilija Hrovath roj.^ Ramm, izročila mestni ubožni zakladi 25 goldinarjev. 0 — Kužna bolezen na gobci in na parkljih se je- državi. Ko je govoril še poročevalec posl. Szczepanowski prikazala v Maliligonji v vrhniškem okraj se predloga vzprejela in tako dovolil vladi budgetni provi zorij za mesec marcii Sole zaprli so zaradi ošpic v Predasljih, Predvorom. in v Besnici. M f \ II J t I r 4. i II» - an^ l'^ealViti-.-—V—> • • J «ij • n« -•kr. Sr s §1 l Prememba posestva. Y Ljubljani nastaojeni je- Nadvojvodinja Marjeta Sofij s cerkvijo obleko neki dunajski cerkvi zuitje kupili so od nemškega vitežkega reda Križanke vred za kupno ceno 45.000 gld. Utonil je pri Novem mestu v Krki Martin Ste pišnik iz Teharjev pri Celji, sedaj v službi pri zgradbi dolenjske 100 milijonov mark premoženja. tudi v se podarila srojo por Bleichröder. Dne 19 m. m. je v Berolinu umr^ železnice. Nesrečnež ozil se je v družbi dveh prijatelj bogati bankir Geron Bleichröder v 71. letu. Zapustil je Sto tisoč mark so takoj po €olnom po Krki. Coin se je preobrnil in padli so vsi trij s v odo, ona dv sta se rešila, Stepišnik pa je utonil Obesil se je v občinskem gnanec Anton Tudor-Mace doma smrti dediči razdelili med reveže. Pokojnik je bil tudi dober prijatelj Bismarkov. Nesreče. Dne 17. februvarija podrl se je v Kolo-zapora v Postojini od- niji zidarski oder, ko zidajo novo poslopje za glavni kolodvor okraju v Istriji. iz Velikih Munj v vološkem Jednajst delavcev se je poškodovalo, mej njimi 8 težko. V 4oletnico svojega biv v Zago ob Savi pra Nemškem Peregu v baranskem komitatu je pred neko gostil- petrolejski sod in se je vsled tega už^alo nico se razletel znoval je te dni ondotni okrožni zdravnik in župan g. Morscher, poslopje. To je napravilo velik strah v gostilni. Mnogi gostje Trgovska in obrtniška zbornica dne 28. febr. izvolila za je v svoji seji je zgo- dana podpredsednikom gosp 1893 predsednikom gosp. Iv. Per Ant Kleina m predsednikom gosp. Filipa Zupanč provizoricnim Slovenske šole v Gorici. Deželni šolski goriški ukrenil je v seji dne 22 et v strahu niso mogli najti izhoda iz gostilne. 10 oseb relo, 12 težko poškodovanih. Nesrečo prouzročili so otroci. V Beglergrabenu na Štajarskem je 25. januvarija se utrgal Pet V premogovniku pri Mazar- plaz, podrl drvarsko kočo, v kateri je spalo 7 drvarjev. t. m cina ukrep goriška ustanoviti zahtevane slovenske ljudske šole. da mora mestna ob- Ta goriške italij močno poparil so jih pozneje dobili mrtvih. ronu na Španjskem so se užgali plini in je 11 oseb mrtvih. V premogovniku Nord de Charleroi v Belgiji je v globočini V 770 metrov nastal ogenj. rudokopi so poškodovani. Pomiloščenje kaznencev. Presvetli cesar pomi ostalo kazen. Izmed se lostil je 81 kaznencev ter jim odpustil pomiloščenih sta na ljubljanskem gradu dva kaznenca, v ženski kaznilnici v Begunjah pa ena kaznenka. Dolenjska železnica. Proga Grrosuplje-Kočevj bode bržkone izročila že početkom meseca avgusta t metu. Tako vsaj je soditi po dosedaj dovršenem delu. Nova kmetska podružnica s sirarnico ustano vila se je v Rovtah nad Logatcem. Največ zaslug za to usta Almerii na Španjskem se je v neki hiši po neprevidnosti vnel dinamit, 11 oseb je mrtvih. — Zločinstvo. Blizu Mohileva na Ruskem našli so v hiši zjutraj ubite neko Židinjo, njenega sinu, tri hčere in SVOJI nekega delavca iz sosedne grajščine. Zlodej niso znani. pro Nesreča na železnici Na progi Mühlacker Stuttgart je skočil orijentski vlak iz tira. Lokomotiva, tender in jeden pratežni voz skočili so čez nasip, drugi vozov^ so novitev ima ondotni duho\ pomočnik g. Iv. Hladnik — Umrl je v Spodnji Šiški v 68. letu svoje starosti g. Janez Knez, ondotni posestnik in dolgoletni župan. N. v m. p. ostali na nasipu. V veliko čudo je samo strojevodj škodovan na čflu nepoškodovani. \ malo potniki in drugo železniško osobje so popa Povodnji. Vsled deževnega vremena so izstopile Narodna zmaga na Koroškem. Pri občinskih pokraj volitvah v Črni, ki so se vršile dne 27 po razne vode na Moravskem poškodovane Rusko-Poljskem in Ogerskem fecbruvarij t trdem boji prvikrat sijajno zmagali Slovenci. Koroška so v se ljudje ni treba Cele več vasij morali so pobegniti Da se jih je več ponesrečilo, mislimo, da še omenjati so ni izgublj Novovoljeni mestni občinski zastop v Kam- grof Vincenc Bruchelli Grof požigalec. V Modeni na Laškem sta zatož^na niku konstituiral se je nastopno: Županom bil je zopet voljen g. Jož. Močnik, prvim obč. svetovalcem g. Fr. Exler, Zažgala sta in njegova soproga zaradi požiganj svojo visoko zavarovana graščino obč. svetovalcem g. Emil Janežič. d rugi m Fr. Hajek, in tretjim obč. svetovalcem Napad na milijonarja. V Filadelfiji je 73letni — Umrl je v Žireh pri Idriji ondotni učitelj gosp. Fr. Smid v 44. letu svoje dobe. Vrlemu učitelju in svojedobnemu izvrstnemu slov. gledališčnemu igralcu bodi žemljica lahka! pri živ- plačila stotkov Ažijo Za me marcij določil se je ažijo za ona Eaclife ustrelil milijonarja Mackaya v hrbet, potem pa sebe. Milijonarja ni nevarno ranil, pač pa sam ne ostane Ijenji. Prenesli so ga v bolnico. Nevarnost za angleške dežnikarje. V Londonu vse glavne ulice se plačujejo v srebru mesto v zlatu na 201/ 2 od neketeri odločilni pokrili s steklenimi ploščami mestu ne bilo toliko blata krogi premišljajo, da bi tem bi se dose te da J kaj neprijetno za tistega po ki — Okrajni zastop celjski izvolil je svojim načelnikom g. dr. Jos. Sernca in njegovim namestnikom gosp. Ivana Hausen- mora ob grdem vremu po londonskih ulicah hoditi. Pod steklom bilo tudi jako prijetno ob deževnem vremenu se sprehajati bichlerja, odbornikom pa graščaka na Blago gg- Hugona iteza plem. Berksa dr Iv. Dečka, Lorenca Baša Norb Zaniera in Adolfa Marecka. Kat. politično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem bode imelo občni zbor in proslavo papeževega jubilej prv odelovalo bode pevsko drnštv nedeljo po Veliki noči. Pri slavnosti Lira iz Kamnika Samo izdelovalci in prodajalci dežnikov baje niso nič veseli tega načrta. - Velik požar. V Kadikeji na azijski strani Bospora nasproti Carigradu je bil nedavno velik požar. Zgorelo je 240 hiš in 60 prodajalnic. Tisoč ljudij, Turkov, Armencev in Grrkov je brez strehe. Sultan je odredil, da se začne nabiranje milo-darov za pogorelce in je podaril sam iz svoje zasebne blagaj- nice 500 turških funtov. Nevestne in mašne obleke Osvobojeni robovi. Italijanski vojaki so blizu Stara da se obleke je imajo princezinje izroce potem cerkv navada je, Masave ustavili karavano trgovcev z robi iz Šoe in osvobodili ke hiše pri poroki, ^^ robov, mej njimi 30 žensk in 10 dečkov. Štirnajst oseb zadnj da se predelajo v mašne obleke Baš so prijeli in zaprli. 1 čas je izdelala neka dunajska tvrdk^ iz poročne obleke se razdele določenim bJgato s srebrom všita €esaricinje Štefanije mašne obleke, cerkvam. Blago te obleke je bela Strašno zločinstvo. V Brügge je blazen mož svojo ženo in otroke polil s petrolejem in jih al Bili so mrtvi, predno prišla pomoč % 82 St. 4410. / smislu §. 15. občinskega volilnega reda za deželno stolno mesto Ljubljano (zakon z dne 5. avgusta 1887.1., št. 22. dež. zakonika) se javno naznanja, da so imeniki volilnih upravičencev za letošnjo dopolnilno volitev v občinski svet sestavljeni in da se smejo od danes naprej 14 dnij tukaj pregledovati in proti njim vlagati ugovori. pravočasno vloženih ugovorih bo razsojal občinski svet. (21 Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane dne 1. marcija \X>JUUUUUUUUUUÜÜÜUÜÜ^^ Krasni uzorci pošiljajo se privatnim naročnikom kroj zastonj in poštnine prosto. Bogate uzorčne knjige, kakor nikdar prej, em nekolekovano. Jaz ne dajem popusta 2Vo ali 3V2 gld. pri meti poš se m tudi nobena darila krojačem, kakor se pri nasprotnikom na škodo tako iročnikov godi, jaz imam le zadne in točne cene, vsak privatni naročnik dobro in ceno kupi. Zatega- moje uzorčne knjige zahtevaj Svar sprotnikov. tudi zopetnim cenejšim pismom na- Paruvien Blago Dosking obleke. preč. duhovščino, ^ predpisano blago uradniške uniforme, veterance, ognegasce, telo- vadce, livreje, sukno bilarde in mize, prevleka za vozove, leden, tudi nepremočljiv ogrinala lovske sukne, perilo, potna Kdor toraj ceno, pošteno, trpežno, čisto volneno sukno hoče, cene cunje, stori niso plačila krojača uredne, kupiti Stikarofsky Brnu (Manšester avstrijski). Največa zaloga sukna v vrednosti milijona se vidi velikost zmožnost naše hiše vedano, da je v moji roki največi izvoz blaga v Evropi, izdelovanje grebenaste preje (Kammgarn), krojaških priprav velika knjigoveznica, druženo. Vabim toraj p. n. občinstvo, komur je dana priložnost mene v svojih velikanskih proda-jalničnih prostorih obiskati v katerih 150 ljudi dela, prepriča v istinosti goraj navedenega. Pošlje Dopisuje poštnem pouzetji. nemškim, češkim, ogrskim, polskim, laškim, francoskim in f.ngleškim jeziku. nrYVYVYY' ^ 4 . . . • - .'-T V C1 je zdravje! Tajne bolezni 1 . v • • lisaji spuščaji, splošna utrujenost, slabost zginejo pri zdravi krvi. garantujemo temeljita lečba po navodilu naše metode. — Prašanjem je priložiti poštno znamko. Office Sanitas" se ozdravi popolnoma brez povrnitve bolezni Tisuč ozdravljanj dokazujejo atančne. poročila ta nosti. s čudež ved-priloženo poštno znamko, se pošlje na: Office Sanitas" Paris 30, Faubourg Montmartre. Neogibno potrebno je za vsako družino Kathreiner-jeva sladna Kneipp-ova kava z okusom prave kave. Ta kava daje to prednost, da se lahko popusti tako škodljiva prava zrnata ali pa z raznimi cikorijami zmešana kava in se iz te kave naredi okusna ter zdrava in redilna pijača. datek k pravi kavi. M Nedosegljiva je kot do- (U 11) Visoko priporočana za ženske, otroke in bolnike. Ponaredeb se naj varuje. 1 Dobo se povsod. 'A kile 25 kr. i i i i i kaplj ice i * • I • # J'- . izgotovljene v lekarni k „angelu varhu u 4 > ßMADY-a ¥ Kromerižu (Moravsko) 4 9 i > . ♦ s i i i i > i i SO staro, zanesljivo in znano zdravilo ter so budilno in krepilno sredstvo za želodec in prebavilna dela. (13 16) i Samo prave so z zraven stoječo varstveno znamko in podpisom. 4 ¥ i > > S C h u timarKq^^ i i > Cena: 1 steklenice 40 kr. dvojne steklenice 70 kr. Vsebina je naznanjena. MarJjaeeljske kapljice za želodec prodajajo se prave: v Ljubljani: lek. Piccoli in lek. Svoboda; v Postojni: lek. Fr. Bec-carich; v Škofji Loki: lek. Kari Fabiani; v Radovljici: lek. Alex. Roblek; v Novemmestu: lek. Bergmann ; v Kamniku: . Blažek. 4 ¥ f Odgovorni urec^pik: Gustav Pire. Tisk in založba: J. Glasnikov! nasledniki 9 I \ r [ A «