Poštnina plačana v gotovini. Maribor, četrtek 21. oktobra 1V57 Štev. 240. Leto XI. (XVIII.) MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Uredništvo in uprava: Maribor, Grajski trg 7 / Tel. uredništva in uprave 21-55 izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejeman v upravi ali po pošti 10 din, dostavljen na dom 12 din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rač. št. 11.409 JUTRA Sloveniegoriško vinarstvo Kos naše slovenske zemlje med Kozakom in Panonsko nižino, je res svet zase, ki je pravkar — v oktobru — kot zasanjana pesem najbolj mehkih akordov. Ni pretirana trditev, da sta to zemljo ustvarila posebna skrb in ljubezen in ne najde zlepa sovrstnice .Taka ni le naša ampak tudi sodba inozemcev, ki so se le bežno zazrli vanjo, mogoče samo od Št. Mja do Maribora. Eno je njeno lice, njen površinski značaj, drugo pa življenje na tej zemlji, ali: eno je njena poezija, drugo realnost in njeno prozaično življenje. Nedvomno odnese nepoznavalec življenjskih prilik te Pokrajine najboljše in zavidanja vredne vtise, češ: Srečen, kdor živi tod. Mi nismo in ne moremo biti tega mnenja, čeravno moramo priznati, da gre z lepoto te zemlje tudi plodnost njenega tla, sposobnega za vse mogoče maše kulture. Se malo višja povprečna letna toplota, in tod bi uspevala mandelj in figa. Tlo in podnebje nudita tej zemlji izjemne prilike vinski trti in sadnemu drevju, zlasti jablanam. Ti sončni vršaci apneno-lapornega ali peščenolapornatega sestava so kot nalašč za odlična vina, če le nudi teinu pogoje sorta. Da naši vinogradniki to uvažujejo, nas prepričajo raznovrstni jnošti, ki dosežejo v normalni letini 22 in več stopinj sladkorja (12—13" alkohola). Na vinarstvu odmerjeni površini okrog 12.000 ha smemo v normalni 1e-f'ni računati okrog 250.000 lil. Ta ogromna količina predstavlja vnovčena po sedanjih cenah 4 Din, 100 milijonov. Kako pa je dejansko stanje? Kako je s trgom, z vnovčevanjem — s ceno? Za to ni treba iti po Slov. goricah, ampak je Popolnoma dovolj, če si ogledamo naše mestne gostilniške lokale, ter je največ namiznih prtov politih s črnim vinom, ^a pojav, ki je sicer naravna konsekvenca novih državnopolitičnih iti gospodarskih prilik v posameznih predelih naše države, je za nas tako težak udarec, da narekuje preokret v tej veji gospodarstva. Res ni to lahko in odvisno le od nas, a tako ne bo smelo delj časa ostati. Vpra sanje konzuma naših vin na domači zemlji, oziroma izvoza je za nas življenjskega pomena in sega v polovico naše eksistence. Da pa mi naša sodba tako tesna in naivna, evo ti, javnost, naše mnenje: Vemo, da imajo naša vina tekmeca v vnih u Dunavske, Primorske in Moravce banovine Vemo tudi, da smo vsi v ‘sti državi in moramo .vsi živeti. Vsi ima-nio pravico na svoji zemlji svobodno tr-To je res. K temu pa še to-Ie vprašanje: Kdo je neposredni prodajalec uvoženih vin? To je za nas važno, ker se Vfinja drugo vprašanje: Če- so to trgovci 11u kapitalistično-špekulativmili interesih, £°teni res ni upravičeno, da trpimo radi akili redkih »trojk« iz Baranje ali Dal-^acije desettisoči slovenjegoriškil: kmetov. .Verujemo tudi trditvi, da so uvožena ,Vlna slabša (menda tudi radi talcih trojk!) 111 zato tudi cenejša, radi česar da jih 'Jaše obubožane delavske plasti tako ra-uživajo. Delavec, obrtnik, .mili trgo-'fCc- uradnik morajo res gledati na vsak Jnar> ki je postal drag. A zakaj to? Qd-°d to obubožanje, ta za stoj in splošno *0sflOdarsko ohromenje? Mi kmetje, ki ■no po tem Tatiju tako prizadeti, mora-’<> to vedeti A ko bomo končno vsi to v°hah. bomo v v hkratu zahtevali: Od-l‘\v'te te redko mogočne trojke, osvojite delo tako, da bodo imeli .vsi de- Nova zaostritev v španskem vprašaniu PARIZ, 21. oktobra. »Oeuvre« poroča, da so Italijani zesedii nekaj otokov v zapadnem delu Sredozemskega morja. Gre za skupino otokov v 'aleucijskem zalivu, kjer so Italijani zgradili močno podmorniško bazo ter skladišča za bencin in življenske potrebščine. Nemci pa so zasedli otok Alboran med Almerijo in Maille. Tudi Nemci s.o si na omenjenem otoku uredili svojo podmorsko bazo. PARIZ, 21. oktobra. Po seji nevtrafnostnega odbora so se nadaljevali angie-ško-francoskj razgovori o španskem vprašanju. Britanski državni tajnik Phipps je posetil Felbosa ter mu obrazložil, da polaga angleška vlada veliko važnost, da pride v španskem vprašanju do sporazuma. Angleška vlada želi, da se v nevtralnostnem odboru razpravlja o formuli, ki bi naj Italiji in Nemčiji omogočila sodelovanje pri nadalnjem razpravljanju o vprašanju prostovoljcev. Pogoj bi bil ta, da se generalu Francu takoj prizna pravico vojskujoče e sile. Iz tega sledi, da stoji francoska vlada pred zelo važno odločitvijo. Razgovori med Londonom in Parizom so trajali vso noč in so se končali brez uspeha. Razgovori med obema vladama se bodo danes nadaljevali. Sinoči je Eden priporočal francoski vladi, naj nadaljuje z razgovori z Italijo in Nemčijo »n bi Anglija samo pod to ceno lahko ostala solidarna s stališčem Francije. LONDON, 21. oktobra. Listi poročajo, da je položaj po včerajšnji seji od-Ijora za nevmešavanje zelo resen. Menijo, da skoraj ni več upanja v prepre-eenje popolnega poloma pogajanj. Hmmia mj Iš mekUtMa §dwtsk? VARŠAVA, 21. oktobra. Ves .poljski tisk piše o izzivalnem postopanju gdanskega vodje nacionalnih socialistov g. Forster-ja. Forster je inarnreč na neki uradniški seji izjavil, da je priključitev Gdanska k Nemčiji več kot gotova stvar, toda Nemčija mora dobiti tudi Pomeransko in dru- ge vzhodne pokrajine. Na ta način se bo uresničil nemški ekspanzivni program proti vzhodu, tako kakor je že Hitler pro-rokoval v svoji knjigi »Mein Karnpf«. — Nemčija je danes dovolj močna in oborožena, da svojo voljo tudi uresniči. Used mwm $msv Merniki PARIZ, 21. oktobra. »Petit Parisien« prinaša senzacionalno poročilo o zaostritvi amtiseniitskega kurza v Nemčiji ne ditev židovskega vprašanja v Nemčiji ne leži več v rokah oblastev, marveč spada v delokrog NSDAP. Vlada je dala posameznim okrožnim voditeljem malog, naj se židovsko vprašanje končnoveljavno likvi 160.000 qmd* m dira. V smislu tega naloga, bodo morali Židje nositi na svojih oblekah »rumeno krpo«. Razen tega bo arijcem prepovedano, da bi se udeleževali židovskih pogrebov. Istotako mora biti v smislu te uredbe likvidirana vsa detajlna židovska trgovina in to najkasneje tekom pol leta. ŠANGHAJ, 21. oktobra. Nova bitka za Šanghaj je trajala včeraj ves dan toda brez vsake pomembnejše odločitve. Japonci, so včeraj intenzivno obstreljevali mesto ter je padlo na Šanghaj najmanj 100.000 granat in šrapnelov. Po ofenzivi Japoncev so prešli Kitajci v protiofenzivo in jim je uspelo, da so potisnili Japonce na prvotne postojanke. Japonci so sedaj zaposleni z odvažanjem ranjenih in mrtvih, ki jih vkrcavajo na parnike in jih vozijo v domovino. Gre za nad 20.000 mrtvih in ranjenih japonskih vojakov. Uindsetski pofde v Rusija BERLIN, 21. oktobra. Potrjuje se vest »Pariš Soira«, v smislu katere se je Win-dsorski vojvoda odločil da potuje v sovjetsko Rusijo. Windsorski vojvoda bo prispel dne 7. novembra v Moskvo, kjer bo prisostvoval svečanostim ob priliki 20 letinice ruske revolucije. Ob tej priliki bo obiskal tudi Stalina. Nato se bo Wind-sorski vojvoda podal v Ukrajino, kjer si bo ogledal nekatere tvornice. Marnske ia$uše na usmerniki ietai NEWYORK, 21. oktobra. Borza v New-yorku beleži svoj črni dan. Že pri otvoritvi borznega prometa se je pojavila oiironina ponudba, kakršne v Newyorku niso zabeležili od leta 1929. Tečaji delnic so dosegli izredno nizko stanje. Padati so začele cene surovinam in se je vlade polastil nemir. Sedanja zbeganost, tako trde v \Vashingtonu, sloni predvsem na starem strahu, ali se je Rooseveltu res posrečilo dvigniti ameriško industrijo iz krize, ki jo je preživljala od leta 1929—35. Razni strokovnjaki so trdili, da je dvig ameriške industrije na proizvajanju sredstev. ki narodnemu gospodarstvu ne koristijo mnogo, saj je slonelo predvsem na dobavah vojnih potrebščin in na izvozu surovin, ki so jih druge države rabile največ za proizvodnjo oboroževalnih sredstev. Sumijo, da so si razna industrijska podjetja napolnila silna skladišča in morajo čakati končne ureditve trga. — Borza je že v začetku kazala tipično sliko največje nervoznosti in je kmalu zavzela obseg borzne katastrofe, kajti čimbolj je naraščala nervoznost tem bolj so padali1 tečaji. Izgube gredo v visoke milijone in zaenkrat še ni mogoče pregledati kakšne bodo posledice tega črnega borznega dne. Polom v Newyorku bo uplival na ostale borze in beleži zlasti londonska borza že znatno popuščanje tečajev. lovni sloji dostojno življenje — im tako bo v precejšnji meri rešena tudi vinska kriza slovenjegoriškega kmeta, ki je poleg tega dovolj tepene tudi po slabih leti- nah. Še nekaj takih sunkov kot lani in letos, ko smo ob '3I* viti. pridelka, pa se bodo naši gospodarski vogali zmajali. Komu v dobro.?. JhoAodu Hrvatski klerikalci, Slovenci in »Slovenec" . V »Slov. Narodu« štev. 239 citatno: »Hrvatska straža«, ki je, kakor znano organ zagrebškega nadškofa-koadjutor-ja dr. Alojza Stepinca in obenem tudi glasilo hrvatske Katoliške akcije, je te dni objavila značilno notico, naslovljeno na Slovence in na slovensko glasilo Katoliške akcije »Slovenca«. Notica se glasi: »Te dni smo očitali »Jutru« šovinizem. ki je prikrit z masko jugoslovemstva ter obenem poudarjali, da pri nas Hrvatih takega šovinizma ni (!), ker bi sicer pri nas ne našlo toliko Slovencev zaslužka in bi ne zavzemali toliko služb. »Slovenec« je smatral za potrebno, da na to odgovori z zelo nejasno beležko. Vendar pa tudi iz teh pitijskih besed vidimo, da nam »Slovenec« daje svete in nas opominja, dasi ve, da mi na vse to ne moremo edgovoriti, kakor bi morali in mogli. Čudimo se »morali« pisca beležke v »Slovencu«, ki nima toliko uvidevnosti, da bi pustil na lnim ljudi, ki morajo molčati. Moralnih poukov od »Slovenca« mi hrvatski organizirani katoliki ne potrebujemo, ker on nima kvalifikacije, da se postavlja v pozo pridigarja, najmanj pa takrat, ko gre za Hrvate!« — Hrvatski bratec je prilepil, kakor je razvidno, prav krepko zaušnico svojemu slovenskemu bratu. Kaj hočemo ? S tem naslovom prinaša »Mrtva straža« št. 3 sledeče misli: Kaj hočemo? Vse. Nič Eno pred vsem: Živeti. Biti ljudje. Ljudje, ki niso prisiljeni porabiti na svoj včeraj in jutri. Naš danes je vmes. Naša dolžnost in naša pravica. Nihče nima pravice odreči se svoji dol žnosti in nihče ni dolžan odpovedati sc svoji pravici. To ni žaganje z besedami. To je program. Dolžnost je v človeku samem, ne izven njega. Če je ni v njem, je ni nikjer. Vsak ima pravico do nje; brez nje bi ne bil človek. Mi hočemo to biti. Vsak na svojem mestu. Vsak izmed nas drugemu po svoje enako koristen, enako dober enako potreben. Vsak izmed nas po svoje drugemu enako človek Vsak na svojem mestu: Da ne bo '.aplan lovil hudodelcev in žandar v šoli učil otrok krščanskih pesmi in hudodelec ministroval in minister kradel in ropal — vsak svoje naj! Česar se je izučil. Na kaplana s pendrekom ni dosti prida in ne zaudarja s katekizmom. Red naj bo! Kaplana pred oltar in tatu na vislice. Vladati se pravi: služiti narodu. Če je narod zrel, vladati tako, kakor narod hoče in zahteva, in če ni zrel, potem tako, da bo dozorel. Vsi moramo vladati in vsi služiti. Vsak na svojem mestu. Kdo je narod? Ti in jaz in vsi in vsak, ki se zaveda svoje pravice in dolžnosti do svoje celote. Smo narod? čas je, da smo. Prav za prav je to vse. Če dosežemo to, nam bo vse drugo navrženo. In dosegli bomo in navrženo nam bo, ker hočemo. Na delo! Jaz bom podajal opeko. Kaj boš ti? Vsak bo nekaj. Mora. Da ho stavba pod streho, preden pride zima. Da nas ne bo zeblo, kakor nas danes. Da bomo doma, da nam bo lepo. Da bo pes spet lajal in mačka lovila miši in Stran 2. Mariborski »Večernik« Jutra Jisikosnd tddk&i AII maže ..ntago”? 3ajs©snski Jezik je zanimiv — Namesto »Vidiš ms" — pri Japoncih: »Stepam ži pred oči 5' Japonščina — »nihongo« — je veja velikega uralsko-altajskega stebla in spada po svoji gradnji med aghitinirane jezike, to je med jezike, ki za tvorbo svojih oblik uporabljajo pripone (sufikse) in predpone (prefikse), ne pa besednega pregibanja (flaksije), kakor na primer indoevropski jeziki. Uralsko-altajski jeziki so se v davni zgodovinski dob; razcepili v dve veji: uralsko in altajsko. Skupni praaltajski jezik je mnogo starejši od praindoevrop-s-kega jezika. Uralska jezikovna veja se cepi na samojedsko in ugrofinsko skupino, altajskim jezikom pa pripadajo: tur-ščina, mongolščina tunguščina, korean-ščina in japonščina. Ugro-finsko skupino tvorijo: finski, estonski, laponski in mad žarski jezik. Japonci tvorijo v svojem jeziku oblike s pomočjo predpon, pripon in z besedno vezavo, ne pa z besednim pregibanjem; .nimajo torej sklanjatve in spregatve, nimajo slovmškega spola, in praviloma tudi ne ednine in množine, Vse to izražajo na drug način. »Hit0« pomeni človek in ljudje, ljudi in ljudem, razlika med ednino in množino pa se vidi iz miselne zveze, Če pa je treba množino naravnost izraziti ir,' če to iz .besed* ne zveze ivi razvidno — tedaj uporablja Japonec razen redkih nastavkov navadno ponovitev besede, na primer: yama je breg, yamayama pa so bregovi, nič* pomeni daj), a ničiniči vsakodneven; prav tako se_ imenuje tudi nek japonski časpik »Ničiniči«, kar pomeni v tem primeru dnevnik. Kljub temu, da vpliva.,rja japonščino v veliki meri kitajščina, od katere ima nuno go izposojenk, tji in tam cele jezikovne vrste, je treba poudariti, da je japonščina od kitajščine popolnoma različna in da nima z njo nobene zveze razen že omenjenih številnih izposojenk. To velja posebno še za japonski književni jezik. Razlog je v tem, ker je kitajska kultura mnogo starejša in je.sjlno vplivala tva japonstko. Japonščina je sprejela iz kitajščine cele jezikovne vrste, tako na pr. številke. Te, od Kitajcev prevzete številke, ki jih Japonci uporabljajo, so: iči, ni, sam, ši. go, roku. šči, ači, ku, džu za prvih deset, števila od deset naprej pa izražajo z navadnim dodajanjem takole: džu, iči, torej džuičj — M, džuni = 1>2. džu sam 13 itd. Imajo pa Japonci tudi čisto svoje japonske številke, samo da jih uporabljajo le v določenih primerih in sicer prvih deset. Medtem ko v indoevropskih jezikih kaplan mašo bral in da ne bo jurist raznašal pisem po hišah in medicinec lepil plakatov in inžener ščipal kart na tramvaju. Da homo delali, mogli delati, smeli delati vsak svoje. Delati! — Živeti! Da se bomo spet znali široko nasmejati iti se smeh na glas pridružiti, in da si bomo spet segali v roke in gledali v oči in se srečavali po cestah ne več mrki. in grenki in strupeni, temveč živi in zravnani, svobodni. Jaz bom podajal opeko. Kaj boš ti? gradimo rečenice in se na ta način izražamo, delajo Japonci čisto drugače. Na primer: stavek »Ta človek ima veliko denarja« bi tudi na druge evropske jezike prevedli po istem vzorcu: O vaj čovjek imade mnogo »o v a ca, Cet liomme a beoticoup d’ argent. This gentleman has much mbney, Dieser Mensoh liat viel Geld, Onest’ uomo ha molto dena-ro, Este ombre tiene mucho dinero, Denna indn’ niška har mycket pengar itd., Japonec pa bo rekel: Kdno hito wa kare ga tak’ san arimas, kar bi se v dobesednem prevodu glasilo: ta človek — mnogo denarja je. Alj pa: tenki ga warni hara, derasemasen, dobesedno — vreme slabo — noče se iti ven, mi pa bi rekli: ker je slabo vreme, nočem iti ven. Japonec nima izrazov za pojme, »moči, umeti, znati,« radi tega pove to na drug način, — Naša rečanica »žejen sem« se japonski glasi »nodo ga kawakimašta«, dobesedna = grlo mi je postalo suho. Japonske besede se delijo v dve veliki skupini: v temeljne pojmovne besede -kotoba in v besede, ki služijo samo za besedno tvorbo = tenioha. Te poslednje dajejo besed; obliko, na primer za pojm slabega počutka je temeljna beseda yam, z dodajo tenioha pa nastanejo besede: glagol yamu = oboleti, pridevnik yame-ru = bolan, deležnik yande = trpeč in samostalnik yama = bolezen. Yam*ja torej temeljna beseda, u, eru, de in a pa sp tenioha. Japonec sestavlja besede in zlaga s tem nove izraze, na primer: iz Nihon —•• Japonsko in go — jezik nastane Nihengo — japonski jezik, japonščina; iz sake — vino in teruka nastane sakate — napitnica; bangakuši je sestavljeno iz bum — pismo, gaku — znanost in ši —- vitez ter pomeni doktor književnosti: ali pa kai-guuso sestoji iz kai morje* J?,un -r-voiska in šo — ministrstvo, pomeni pa mornariško ministrstvo. Letalo, ki je iz Tokia priletelo na kronanjske svečanosti v London, se imenuje kaqiikazs. Ta izraz sestoji iz karni — gornji, visok, nebeški in kaze ,— veter, torej nebeški veter, ne pa božji veter, kakor s.s to 'besedo mnogi prevedli. Rekli smo že, da japonščina praviloma ne pozna oziroma, bolje rečeno, ne pazi na spol, ker ji to ni potrebno. Če ga pa že rav.no mora izraziti — to je takrat, če iz rečenice same spola ni mogoče razbrati — uporablja za označbo moškega spola besedo otoko — mož, za ženski spol pa onna — žena, na primer otoko no seito — učenec, onna no seito — učenka. To je nekaj podobnega kakor v angleščini be goat, she goat. Najtežje je v japonščini z glagoli, ker ne razlikuje niti osebe, niti spola, Ima pa številne čase in načine (modus). Že sama glagolska gradnja je posebne vrste, na primer: odločiti se — omohikiri, kar pomeni v dobesednem prevodu: misliti — odrezati, kar je čisto stvarno; če namreč kdo kaj misli in če to misel odreže, to je konča, potem sledi odločitev. Ali pa glagol kakitori — posneti (kopirati), dobesedno pa — pisati — vzeti, ali »o me ni k a karu« — pred oči stopiti, to je videt* Namesto »vidiš me« pravi Japonec »stopam ti pred oči,« Japonščina spada med najblagoglas-nejše altajske jezike. Znano je, da je jezik tem blagoglasnejši, čim večji je med soglasniki odstotek samoglasnikov: Razumljivo je, da vsakdo v svoji materinščini najlaže govori, pač pa lahko dela ta ali eni jezik težkoče pripadnikom drugega naroda. — Da pokažemo blago-glasnost japonščine, bomo navedli par najnavadnejših japonskih rečenic: Ni- hcogo wan ohanašini narfanasuka, izgovori: nihongo va ohanašini nalimaska (Japonec izgovarja črko r nekako med r in 1, črke u za črko s pa sploh ne izgovarja). Ta rečenica pomeni v našem jeziku: Ali govorite japonski? Ali pa: nisem vas razumel »anata no ošaru kot ga wakarimasendešta«. Ali: Hvala lepa, dobro zabavo in na svidenje »okj :t; ariga-to kaši — komarintašfa mata omeni ka-rimsšo«, Ločil Japonec sploh ne potrebuje. 2e v teh primerih lahko opazimo blagoglasnost japonščine, treba pa je seveda dobro izgovarjati. Vse to velja za japonski občevalni jezik. kakor ga govorijo v Tokiu in okolici v boljši družbi, književna japonščina pa je glede na svojo slovnico vendarle drug jezik, ki zahteva poseben študij. Za pismeno predočevanje japonskega jezika uporabljajo Japonci kitajsko slikovno pisavo, kar pa je seveda zelo težko, ker se mora človek naučili na tisoče znakov.'Japonec in Kitajec ne pišeta in ne bereta črk, ki označujejo glasove, ampak vidita v svoji pisavi takoj že tudi pojm, ne pa samo glasovnih znakov. Gre torej za ideogram, to je s sliko izraža človek oiro, kar hoče povedati. To si lahko ponazorimo s temle primerom: namesto da napišemo število »štiri« s čr-»cami š-t-i-r-i, napišimo to , slikovno z arabskim znakom 4, s čimer je predoče-no ono, kar bi lahko tudi s črkami napisali. Pako pišejo Japonci in Kitajci slikovno tudi druge pojme, to je miselne izraze. To slikovno pisavo je težko pisati, ci tanje pa sne povzroča takih težkoč. Za pisanje tujih besed, za katere nimajo svojih znakov, uporabljajo Japonci tako zvano »srebrno pisavo«, imenovano katakana ali širagana, vendar pa jih japonski lahko predočijo tudi z latinico — romadžikai. Zdaj imajo že mnogo učbenikov, ki so pisani v latinici. Zbor šaleškega učiteljstva Zbor šaleškega učiteljstva. Pred dnevi se je vršil redni občni zbor šoštanjskega Učiteljskega društva cb skoraj polnoštevilni udeležbi. Otvoril.in vodil ga je predsednik g. Mencej, ki je svoje uvodne besede posvetil spominu umrlega preziden-ta Čehosiovaške Masaryka in tov. Lukmanu, šolskemu upravitelju v Mariboru, ki je služboval v Šoštanju polnih 23 let in v najtežjih dneh narodne zgodovine neustrašeno sejal v Šaleški dolini vero čistega idealizma in narodne zavesti ter V M a r i bo r u. dne 21. X. 1937. Banovinski odbor OJNS, V nedeljo 24 t. m. ob pol 10. dopoldne bo v Ljubljani (Kazina, II. nadstropje) prva seja banovinskega odbora omladine JNS. Z ozirom na važnost dnevnega reda pozivamo vse iia ustanovni skupščini 12. septembra t. !• izvoljene člane( banovinskega odbora ter predsednike in tajnike sreskih odborov OJNS, ki so po statutih tudi člani bano-: vinskega odbora, da se seje polnoštevilno j udeležijo. tako dal s svojim delom svetal zgled iskrenega tovariša in vzornega vzgojite-j Ija. Obema pokojnikoma so navzoči za-| klicali »slava«. V nadaljnjem poročilu s® i je predsednik bavil z društvenimi in splo-j šnimi organizatoričnimi vprašanji, s skle-! pi skupščine v Skopliu itd. S sigurnim in i neodvisnim položajem učiteljstva je tesno povezan uspeh in napredek našega šolstva in narodne kulture. Med najvažnejšimi sklepi zborovanja je gotovo določitev študijskega načrta, ki temelji n«1 tukajšnjih socialnih in krajevnih prilikah-Učiteljstvo se zaveda, da ie uspeli v šoli odvisen največ od poznanja resničnih Pfi' lik in razmer, v katerih učitelj živi i*1 dela. Ustanovljena je bila posebna drU' štvena sekcija, ki bo skušala dobiti čimbolj točno in zanesljivo sliko o gospodar* skjh prilika^ šaleške doline in na temeljih teh usmeriti pouk v šoli. Zbrani material bo nedvomno ogromne važnosti samo za šolsko udejstvovanje, temveč bp ugodno vplival tudi na splošne kulturne pojave v-naših, krajih. Ko je bil dnevni red izčrpan, je predsednik zaključil Ier>o uspelo .zborovanje. Danes je nastal v Marinkinem življenju preobrat. Obuli so ji prvič čeveljčke. Pred naskokom na prirojeno svobodo deteta so se vršila dolga prerekanja in boji. Marinkin oče je bil proti čeveljčkom, mati in njene prijateljice pa so bile za nje. Tašča, videč deklico z bosimi nogami, ie sklenila tolste roke in vzkliknila; »Za božjo voljo! Vaše dete je tako kot kmetsko!« Mati ni odgovorila, očitajoče je pogledala očeta in pritisnila robec na oči. Oče pa. ki je naprednjak in demokrat, 'ni odnehal. »Kaj zato!« je rekel odločno (s tašča se >i šaliti'v >■•,* M ! « dete, tako a»i tako, samo da bo zdravo in trdno,« »Sicer pa,« je pristavil z nekoliko ostrejšim glasom, »ali je kmetsko dete boljše od gosposkega?« Tašča ga -ni pogledala. Pomeknila je naslanjač k hčerinemu stolu, jo objela okrog vratu (pri čemer je njena svilena mantilla zastrmela kakor meč skozi zrak) pritisnila obraz in vela usta k njenemu čelu in jo z vzdihom nekolikokrat poljubila. V tern vzdihu je bilo rečeno vse. Po odhodu svilene mantille je oče pretrgal premirje, a sedaj že z manjšim tipanjem v zmago. Nasprotna stranka se je odločila ali zmagati ali zahtevati ločitev. Okrepila je vero v svojo idejo in taka vera daje nezlomljivo silo. Oče je že mislil, da bo vsak čas pre-mJigau ter se je oprijel zadnjega rešilnega sredstva — higijene. »Ako ti .ie mar detetovo zdravje « ie zaklinjal nasprotnika, »ako si želiš da bi bila naša Marinka brez kašlja, katara, vratnih bolezni, preblajenja itd,.,.« Zdaj je nastalo nekaj nepričakovanega. Nasprotnik, mesto da bi se. branil s prošnjami, jokom, jezo, je dvoumno umol krni.in izvedel zvijačen obraz; naglo se je pojavil ter zadal »smrtni« udarec. Ta udarec je bila njegova lastna knjižica, ki jo je žena vzela iz omare, jo odprla in pokazala na tole mesto: »Nekateri si prizadevajo, da bi otroke navadili hoditi bose; taki otroci trpe za neprestanimi katari,« Oli. česa n? najde materino srce, ki hoče lišpati svoje dete? Oče si je pomel oči, sam sebi ni verjel — a te besede so bile res tiskane črno na belem v jako važnem delu poltretjem palcu debelem, polšesti palec širokem in pcl:i;!seti palec dolgem, ki je ime! napis: : Javna in zasebna higijena.« Novice % občinskega urada. Ker se !8 v občini Pobrežje ugotovila pasja steklina. je sresko načelstvo, odredijo, da ostanejo predpisj pasjega zapora še nadalje v veljavi in. se morajo najstrožje izvajati. Opozarjamo lastnike psov, naj imajo svoje pse priklenjene na verigi, ker bo ko-njač vršil pogoste obhode. — Davčna uprava poziva vse zavezance zgradari-ne, da vložijo davčne prijave odnosno napovedi zgradarine v času od 1. do 30. novembra. Prijave se vlagajo direktno pri davčni upravi, lahko pa se prijavijo tudi pri občini. Kdor napovedi ne vloži v odrejenem roku, plača kazen 3% odmerjenega osnovnega davka. — Komanda diviziona v Slov. Bistrici kupuje ,7sak torek in petek koruzo, seito in slamo-svojo potreba Cena bo naknadno določena. — Žrebce od starosti enega leta dalje, bo, ne oziraje sc na njih uporabo pregledala posebna komisija ter se naj | lastniki istih prijavijo pri občini. — Žigosanje sodov bo v Slov. Bistrici dne 33. oktobra. — Davčna uprava obvešča vse davkoplačevalce; da zapadejo davščine in anuitete kmečkih dolgov v plačilo dn® L novembra. Vsi, ki svojih obveznosti ne bodo v redu poravnali, zapadejo naJ-strožji eksekuciji. Tega ne. Gost: »To je škandal. V jedi sem na-! šel tri muhe! i Natakar: »Nič se ne razburjajte, 8®* j spod! Teh muh vam ne bomo žara©13" ! nalil« Ni preostajalo drugega, nego vdati se. »Ah. —je rekel čez nekaj časa Prc' magati, s sramežljivo vdanostjo: »Ako že mora biti tako ženka moja, pa pojde* te dni v mesto in kupiš tiste nesrečne...« , »Ni treba!« ga je prekinila žeua^ _»s0 že tu!« In zasukala mu je pred očmi -s parom novih majčkenih čeveljčkov. Na ta način je gizdavost dobila pi®-' moč nad preprostostostjo navad, civilizacija nad prvodo, navada nad Eva nad Adamom. Na ta način šo Marinko prvič obuli. . . Ko je oče že podpisal sramotni jii.irovn traktat, se je skušalo braniti še dete. Odkimavalo je z glavico, cepetalo ^ uožicami. protestiralo z jokom. Pre‘ulJ'_ jočim crescendo od cviljenja do vi is a rija — a nič ni pomagalo. (Se nadaljuje.) Paruitfc m piL3 s V M a r i bo r u, dne 21. X. 1937. Mariborski »V e č e r n! k« J u f r a fauim mmkam! Kljub nizki naročnini našega lista, ki po nežnosti vsestransko informira naše naročnike, imamo mnogo neporavnane naročnine, ki nam nalaga poslovne nevšečnosti, Opozarjamo na to prizadete s Prošnjo, da, poravnajo zaostanke, sicer bomo prisiljeni prekiniti nadaljno pošiljanje lista. Ufrnava i§& ■§š§šišš£ 82EEMS Koncert godalnega kvarteta ez Solnograda mmske ieMh ii' .mnugww—p Slaba vinska letina v gornje-radgonskem kotu , Kakor v vseh drugih vinorodnih krajih, sc je tudi v našem obmejnem kotu Pričela letos trgatev precej rano in bo seveda tudi hitro končala. Kakor že lansko leto, tudi letos ni bilo onega živahnega vrvenja skozi obmejno Gornjo Rad-soiio, koder so se v času dobre vinske letine vrstile dolge kolone voznikov s Polnimi sodi pri Kapeli, na Janževem vrhu. Orehovsb^m vrhu, Zbigovcih, Policah mi Crešnjevcih vseh vrst naprešane žlahtne kapljice. In kako tudi, saj letošnji letini ni bilo vreme skozi celo leto prav nič naklonjeno. Pri kalkulaciji letošnjega Pridelka se je domala vsakdo precej vračunal in to v pogiedu kvalitete in kvantitete. Vsakdo je pridelal za tretjino ma-nje kot je računal in pričakoval, kvalitativno pa je letošnji pridelek dosege] jedva !6 stopinj, ki pa se v zadnjih lepih dneh *rgatve zboljšuje in kažejo pozne sprte 17, 17 'A, kvečjemu do 18 stopinj, med *em ko je v prejšnjih dobrih vinskih letih vseboval mošt celo do 22 stopinj. Čeravno bo letošnji pridelek zelo pičel, je jasno, da pri taki kvaliteti tudi cena ne more biti bogve kako ugodna in zadovoljiva. Ista znaša po 2,5Q. do p.50 din. Pač pa se opaža zboljšanje cen pri moštu, ki teče od stiskalnice šele sedaj zadnje dni. Na prvi pogled je jasno, da s tako nizkim izkupičkom ue bodo kriti uiti obdelovalni stroški letošnjega leta, najbolj žalostno pa je k vsemu temu še dejstvo, da se tej ceni vendarle mora ukloniti precejšnje število malih vinogradnikov, da z borim izkupičkom jesenske- žetve vsaj delno krijejo svoje zadolžitve tekom ce-'ega leta na račun letine ter na ta način 'zognejo propasti in bobnu. Naš izvoz prašičev v Češkoslovaško je v septembru nazadoval. Lani smo v sept. izvozih 31.700 prašičev, letos pa samo 26.197, Tudi izvoz masti je močno nazadoval, in sicer od 4700 stotov v avgustu r>a 1700 stotov v septembru. Ker je italijansko vlada zopet dovolila 'zvoz riža zaradi dobre letine, so nakupili naši uvozniki v zadnjih 15 dneh okoli 1500 vagonov riža v vrednosti okoli 13 bilijonov lir. S tem se bo naš klirinški saldo proti Italiji znatno zmanjšal. Spremembe pri Ljudski tiskarni d. d. v Mariboru. Pri Ljtidski tiskarni d. d. v Mariboru so se izbrisali člani načelstva Sve-jek Franc, Juršič Šime. Ošlak Josip. Stan--lunj. Krušeč Adolf in Vrankar Vinko. Vpisali pa so se novoizvoljeni člani načelstva: Jelen Adolf, novinar, Petejan J., gradnik Trnovšek Ivan, železničar, vsi v Mariboru, Pšeničnik Anton, železniški Uradnik v Pobrežju in dr. Jelenc Celestin. °dv. v Ljubljani Poravnalno postopanje je uvedeno o »novim Edvarda Povaleja, trgovca v Mariboru registriranega pod firmo »Eksplo-/Aya Edvard Povalej«. Poravnalni upravnik odvetnik dr. Leskovar Poravnalni ”arok 22. novembra, prijavni rok 16. nov Guvernerji narodni!! bank držav Balonskega sporazuma 'bodo Imeli dne 6. novembra konferenco v Ankari. Razpravljali bodo med drugim twdi o ustano-vjivi Balkanske banke, kakor ';ie bilo skle "'ieno pred dvema letoma v Beogradu. Ni raviio verjetno, da bodo seda; sklenili kaj kakor po s.: sklenili pred dvema 1e-°bia v fteog ;k3u Balkansko banko na Vsak načini dobimo. Koncertna posredovalnica mariborske Glasb, matice je otvorila sezono svojih letošnjih koncertov z godalnim kvartetom iz Solnograda, katerega sestavljajo gg. NorJjert Hofmann (I. viol.), Josef Schrochsnadel (II. viol), Karl Stumvoll (viola) in Wolfgang Grunsky (čelo). Vsi štirje člani kvarteta so še dokaj mladi ljudje, vendar so pa že preboleli oni mladostni zanos, ki tako rad zavede umetnika iz sloga predvajane umetnine. Že pri prvem izvajanem delu svojega velikega sorojaka W. A. Mozarta (god. kvartet v C-duru št. 455 iz seznama njegovih celokupnih del) so člani udruženja pokazali svojo veliko umetniško kvaliteto s preciznim izvajanjem in globokim pojmovanjem tega velikega mojstra glasb, klasike, V vseh podrobnostih idealna izvedba te mojstrovine nam je očitno pokazala veliko glasbeno tradicijo, katere se bodo vedno z največjo vnemo oklepali posebno oni. ki so zrastli v neposrednem okolju tega mojstra. — Nadvse zanimivo pa je Kilo drugo delo sporeda: god. kvartet op. 2 v e-moiu sodobnega skladatelja Theodor Berger-ja. Delo. obsega tri stavke. Najgloblji utis napravi na poslušalce prvi del (Adagio - Vivace - Adagio) pisan v strogi, toda svojevrstni tematiki, pod uplivom francoskega impresionizma. Po široko, homofonp grajenem uvodu (Adagio) preide nato v kontrapunktično zelo razgiban srednji del (Vivace) ter se z uvo dno temo (Adagio) veličastno zaključi. To je stavek, ki se postavlja po* svoji veličini lahko v isto vrsto z deli mojstrov francoskega impresionizma, v čigar slogu je tudi pisan. Sodobno delo, ki pa se giblje še vedno v mejah tonalitete. (Tako nekako piše o Avstriji tudi J. Marx.). — Zaključili so mladi umetniki svoj program z znanim Dvorakovim god. kvartetom op. % v F-duru in občudovati smo jih morali, da so vkljub svojemu narodnemu poreklu znali tudi temu delu vtisniti pečat slo-? vanske umetniške tvorbe, katere zvesti in nenadkriljivi interpreti ostanejo pač še vedno samo Cehi. Kakor rečeno sestavljajo to prominen-tna komorno udruženje samo mladi 'Člani, ki so se pa v dokaj kratki dobi svojega obstoja in perfektnim, obvladanjem svojih instrumentov, povzpeli do svetovnega for mata sličnih komornih udruženj. Da leži njih ustvarjalno težišče še vednp v glasb, klasiki, so nam umetniki pokazali v Mozartovem kvartetu kakor tudi v dodanem Schubertovem stavku, Te dve deli moram še posebno podčrtati, čeprav sta bila ravno tako Berger kakor tudi Dvorak podana v sijajtni interpretaciji. Tudi kvaliteta instrumentov, s katerimi razpolagajo člani udruženja, si je po zvočnosti tako slična, da napravi, utis kot bi bil to izdelek istega mojstra. Da je mladim umetnikom, ki so se povzpeli že do..takšne umetniške višine, zagotovljena še lepa bodočnost -7- o tem so nas brezdvomno prepričali na svojem sinočnjem koncertu. Prof. K. P a h o r. Stran 3. Kino »Union«. Veličastni film prekrasne vsebine »K novim obalam« Žarah Le-ander Willy Blrgel. Četrtek, 21. «ktobra ob 20. u-ri: *Or«, Red A. petek, 22. oktobra: Zaprto. Sobota, 23. oktobra ob 20. uri: »Sodnik Zalamejski«. Premiera. Bloki veljajo. Nedelja, 24. oktobra ob 15. uri »Trije vaški svetniki«. Znižane cene. — Ob 20. uri »Najboljša ideja tete Olge«. Povsem novo opremo za »Sodnika Z®» iamefskega«, čigar premiera bo pojutrišnjem, v soboto, je nabavilo mariborsko gledališče. Inscenacija v okvirju novega krožnega Horizonta izgleda naravna in slikovita, nabavljeni pa so tudi novi historični kostumi. Ker je zanimanje za to premiero veliko, priporočamo nabav-o vstopnic čimprei. V nedeilo prva popoldanska predstava. Vprizori se zabavna kmečka veseloigra »Tr"e vaški svetniki«, ki je tudi pri prvi letošnji vprizoritvj zadnjo nedeljo vzbudila salve smeha. Veljajo znižane cena. Za male harmonikaše kupujte la H O H N E R harmonike V. W E I X L, MARIBOR Franjo Germ 40 letnik Kdo ne pozna med nacionalnim delavstvom grčo Grma, vedno mladeniško smehljajočega Franja, kateremu se pač ne pozna, da bi nosil s takim ponosom svojih šest križev. Vedno veder in samozavesten, bi lahko marsikateremu mlajšemu delavcu služil kot vzor vztrajnega, nesebičnega in idealnega delavca, ki kljub Svoji »mladeniški« starosti opravlja še danes težko in mukaprilno delo kurjača v tnk. mestni plinarni. Pri težkem in nevarnem delu livarja, je naš jubilant preizkusil v prejšnjih časih marsikatero grenko delovno uro in bil povsod od svojih tovarišev in delodajalcev radi svoje pridnosti, ter odkritega in odločnega narodnega prepričanja, vseskozi čislan in visoko spoštovan. Nikoli ni klonil, vedno je javno pričal svojo narodno zavednost in se prebil kot odločen Slovenec in Slovan do današnjih dni. Želimo mu od srca, da bi dočakal še mnogo, mnogo lepih in srečnih življenjskih jeseni v družbi svoje zveste življenjske družice in v krogu svojih otrok, ter v veselje mas vseh, njego-* vih velikobrojnih prijateljev, znancev in tovarišev, skrajno mejo človeškega hotenja. Albin Horvat 10 Set pevovodja „Drave"! Pred kratkim je poteklo 10 let, odkar je prevzel pevski zbor »Drave« v svoje vešče roke g. Albin II o r v a t, zaslužni javni delavec in zborovodja Ipavčeve pevske župe. Z njegovo osebo se je začela za »Dravo« nova doba, njeno delovanie se je poživilo, razgibalo in poglobilo. Sicer pa naj govore številke! V tem razdobju in pod njegovim vodstvom je priredila naša agilna »Drava« 18 samostojnih koncertov in to v Mariboru in v raznih obmejnih krajih, sodeloval pa je njen zbor pri 362 prireditvah nacijonalnega. socijalnega in splošno kulturnega značaja. To so številke. ki govore! Da se svojemu priljubljenemu pevovodji malo oddolži, mu priredi »Drava« v soboto dne 23. oktobra t. 1. ob 20 uri v veliki dvorani restavracije Po-vodnik v Jurčičevi ulici prijateljski večer. Vabijo se vsi n le go vi prijatelji in znanci. Ekonomski tečaji v Lfudski univeir*:« Kakor smo že poročali se bodo pričeli v Ljudski univerzi ekonomski tečaji v prvih dneh novembra. Obsegali bodo sledeči program: 1. Naturalno gospodarstvo: postanek socialnih skupin ter gospodar- ska delitev na živinorejo in poljedelstvo. Predava prof. Stupan. 2, Antično gospodarstvo: postanek in višek antičnega gospodarskega sistema, gospodarski vzroki propada rimskega imperija. Predava prof. Bat, 3. Gospodarstvo v dobi fevdalizmu: zgorji in poznejši fevdalizem. Predava prof. Stupan. 4. Razvoj denarnega gospodarstva v mestih in prvi početki kapitalizma: denarno gospodarstvo y Italiji in Franciji za renesanse, širjenje denarnega gospodarstva na ostalo Evropo. Predava prof. Baš. 5. Tehni5na revolucija in njen vpliv pa gospodarske razmere; nagli razvoj indi^trijc. Predava prof, Stupan. 6. Mehanika današnjega gospodarstva: a) organizacija kapitaljstičn. gospodarstva (karteli, trusti, koncerni, monopoli itd.). Predava dr. J. Humar, b) valutami problemi. Predava dr ,J. liiunar: b) valutar-iji problemi. Predava. Fr. Tavčar; c) kreditni sistem (banka, borze itd.) Predava Fr. Jesih; d) tehnika mednarodne trgovine. Predava prof. Degem; e) načrtno gospodarstvo (fašistično. Roosweltovo itd.) Predava advokat dr. V .Rapotec-Tečaj se bo vršil vsako sredo ob 20. uri. Predavanja se bodo pričeja v. sredo, ■ dne 3. novembra t. 1. Vršila se bodo na bivšem ženskem učiteljišču na Zrinjskega trgu .v. sobi št. 37 (Trgovska akademija). Uredništvo fn uprava »Večern 24. t. m. na Rapidovem igrišču. V borbi za teč-ke se bosta srečala ISSK Maribor in SK Rapid. SK Železničar bo v nedeljo odigral povratno tekmo z Gradjanskim v Čakovcu, ČSK pa 'bo nastopil proti SK Muri v Murski Soboti. Nedeljska senzacija bo prav gotovo nogometna tekma, ki se bo dopoldne odigrala na Železničarjevem igrišču. Ob 10. bosta namreč odigrali nogometno tekmo mariborski gasilci in »črni umetniki«. Liga. Razpored tekem za nedeljo 24. t. n.: V Zagrebu: Gradjanski:BSlK, v Sarajevu Slavija:Hašk. v Beogradu BASK: Concordia in Jugoslavija :Ljubljana, v Splitu Hajduk:Jedinstvo. h ž*m sueSa i« i m 11 >■ ■■! ■ i um mn ■lin i— Ali je današnja generacija v svojem izražanju odkrita? Na to vprašanje bi mogli v splošnem odgovoriti na ta način, da je današnja generacija v svojem izražanju res mnogo bolj odkrita kakor so bile prejšnje. Tok življenja je kakor na vseh poljih, tako tudi v načinu medsebojnega občevanja izvršil precejšen preobrat. Nekdaj so ljudje obravnavali vsako zadevo v neki že vnaprej določeni obliki. Takrat niso polagali tolike važnosti na vsebino razgovora, temveč na obliko in način izražanja. Bili so časi, ko si človek ni mogel svobodno izbrati svojega poklica, temveč so bili pri tej izbiri merodajni smer in cilj, stan in poklic, ki so ga imeli njegovi starši. Vsakdo, ki je obiskoval šolo, je moral biti lepo oblečen in dobro obut, to se pravi, da so smeli obiskovati šolo samo otroci premožnejših staršev. Problemi gospodinjstva so se takrat reševali v krogu družine in ne pred širšim forumom javnosti kakor se to dogaja danes. Današnja gospodinja nima več smisla za pasivno junaštvo naših mater, ki nai obstoja v ustvarjanju neike svojevrstne sreče, ki je sploh ni. Današnji rod je postal aktiven in troši svojo energijo v boju za pozitivne vrednote. Skrivati, zatajevati? Čemu? Danes govorimo in razpravljamo o vseh perečih vprašanjih javno tako o gospodarskih in denarnih ne-prilikah, kakor tudi o družinskih nesoglasjih ter o erotičnih problemih. Kakor je tovrsten način razprav o vseli mogočih perečih stvareh ina eni strani dober, vsebuje vendarle na drugi strani neko nevarnost, da bi se te razprave vodile preko določenih in dovoljenih mej. Današnja generacija plava v nekem morju resnice. Kakor je bila nekdanja doba v tem pogledu »prezaprta«, tako bo menda vendarle resnica, da odpiramo danes svoje srce skoro preveč na stežaj ter se moramo kasneje žal prepričati, da smo premnogokrat odkrili vse tajnosti in skrivnosti nekomu, ki nima zanje smisla. Naše prepričanje in mišljenje pokažemo vsakomur in smo trdno prepričani, da smo s tem dokazali svoje junaštvo. Razočaranje pa sledi, *ko se sami prepričamo, da ne smatra večina ljudi tega za junaštvo, temveč za šibkost, bodisi radi prebrisanosti ali pa nerazumevanja. Vpra šarno se tedaj: ali naj bodo takšne izkušnje kakor opomin, da se vrnemo k laži in previdnosti ali naj ostanemo takšni kakor smo, odprti in odkritosrčni? Naj razglabljamo to zadevo tako ali tako, pri vsem ne smemo prezreti sebe in ne drugih. Pri svojih izjavah moramo biti dobri diplomati ter taktiki, brez ozira na to-, ali se oni, ki naše pripovedovanje posluša, za naš govor in njega vsebino zanima ali ne. Poleg tega pa ne smemo pozabiti važ nega nasveta izkušenih mož, ki nas učijo, da morajo biti v življenju največkrat samo poslušajoči del, ki verno posluša vse, kar drugi govorijo i® ki o vsem tem molči. Izredne važnosti je tudi okoliščina, ki nas veže na obliko govora, v katerem izražamo svoje misli ali prepričanje in to tembolj, če je govora o zaupnih stvareh, ki bi nam morale praviloma služiti le v informacijo. Atenske telefonistke v plohi najgrših psovk Telefonistke, ki so u službe n e pri atenski telefonski centrali, so naslovile na grškega poštnega ministra svojevrstno spominsko vlogo, v kateri ga naprošajo, da jih zaščiti pred psujočo navado telefonskih abonentov. Pri vsaki najmanjši motnji telefonskih razgovorov, tako navajajo telefonistke v svoji vlogi, so izpostavljene najgršim psovkam in žalitvam, ki gredo vse na rovaš poštnih uradnic. Svojo za evropske razmere edinstveno vlogo so grške telefonistke podkrepile z istočasno priposlanim sestavom vseh teh žalitev, ki so jih del j časa skrbno abirale in katerih število sega že v deset tisoče. Radovedni smo, kako bo grški poštni minister to vlogo rešil in po kakšnih sredstvih bo segel, da se ta razvada v 'bodoče odpravi. Zadrega. Profesor: »Potokar, kdo pa je bila ona dama, s katero ste se smoči »sprehajali po parku?« Dijak: »To — to — to je bila moja sestra!« Profesor: »Tako! Vedno sem mislil, da vi nimate sestre!« Dijak: »Saj, saj — jo nimam še dolgo!« Grožnja. »Kaj, z mojo ženo se drznete tako nedostojno zabavati? Le počakajte, prav vse bom 'povedal vaši ženi!« Mislila je, da je Stanko tava srajca mi illil mm mm III ...dokler ni vzel na rame Jernejčka, katerega mati pere z Radionom! Tudi če ste le enkrat videli, kako lepo belo Radion pere, ne boste nikoli več zadovoljni z navadnim pralnim sredstvom. V primeri z »Radionovo belino« izgleda vsaka druga belina sivkasta. Njegova skrivnost je v tem, da vsebuje Radion posebno dobro, s kisikom prepojeno Schichtovo milo. Kisikovi mehurčki pronicajo pri kuhanju skozi celotno tkanino in se ne izognejo nobenemu vlaknu. Radion £chjcht0v odstrani temeljito tudi nesnago, ki se z navadnim pranjem ne da odpraviti. Kupite še danes Radion za prihodnje pranje. 1 1'ut 3551 RADION pere sam Razno Sluibo dobi Sobo odda ZA VAŠ OBČUTLJIV ŽELODEC se Vam priporoča samo Če= boklijev zdravilni prepečenec. Pekarna Glavni trg 9. 5971 Posest SLUŽKINJO. ki zna nekoliko kuhati, sprejme manjša družina. Plača po dogovoru Naslov v upravi. 5972 MALA SOBICA se odda gospodu ali dijaku, ev. s hrano. Prečna 6-1. 5978 Pristne kraniske klobase kakor tudi pristno kranjsko zelje dobite v delikatesi UH LE Sl« Maribor, Aleksandrova cesta 13 Radi izselitve prav poceni prodani novo zidano DVOSTANOVANJSKO HIŠO z vsemi pritiklinami. Vprašati v gostilni »Sever«. Ptujska cesta Tez.no. 5935 Najnovejše volneno blm za plašče in obleke v vodilnih kakovostih prinaša Oglejte si izložbe. Kupujte svoje po* trebittne pri nailh inserentih 9 Pozori v Danes zadnii dan irebania Preskrbite si že za sedaj srečke za prihodnje žrebanje v priznani hiši sreče in glavni kolekcij Bančni poslovalnici BEZ J A* Maribor, Gosposka ulica 25. Darujte za Pomožno akcijo! Skrivnosti 50 »•Da, res je, Armanda,« jo je prekinil Leon, »sam vem, da je moja nada nespametna. Dobro vem, vendar kaj hočem? Brez pametnega razloga se zanašam nanjo in sem prepričan, da nas bo ona rešila. Ako ibi jo poznali, bi se prav-ta-ko zanašali nanjo.« »Pa kje je?« »Tudi tega ne vem.« »Morda vsaj veste kje bi jo lahko našli?« Leon ni odgovoril, V tem trenutku se je vse občinstvo na plesu razgibalo in zašumelo v dolgem mrmranju.« Vsi pogledi so se obrnili v isto smer, skozi dolge vrste plesalcev in plesalk je šel isti šepet. Množica je začudena strmela v dve ženski, ki sta ta trenutek vstopili. Prva je imela kakih petintrideset let. Bila je izredno bogato opravljena in nosila okrog vratu, na ramah in v laseh toliko množico diamantov, da bi ji zavidala tudi žena ameriškega milijarderja. Njena spremljevalka je imela kvečjemu šestnajst let in je s svojo lepoto nad-kriljevala vse mladenke, kar jih je bilo na plesu Njena preprosta, a izredno okusna obleka je lepoto še stopnjevala. Armanda je, kakor vsi navzoči, strmela le v diamante. Leonu pa je pogled na obe dami vzbudil drugačne misli. Prebledel je, sc zdrznil in si zakril usta z roko. da zaduši klic začudenja, ki se mu je hotel izviti. »Kaj vam je?« ga je vprašala Armanda. ko je videla, kako je prebledel. »Meni?« je jecljal Leon. »Ne, saj mi ni nič, prav nič ..« »Saj ste popolnoma bledi in roka se vam trese. Povejte, kaj vam je vendar?« »Ali hočete na vsak način vedeti?« »Prosim vas.« »Zopet boste rekli, da sem v obupu i2' gubil glavo... da sem zblaznel... tcKl‘ mladenka ki je vstopila . . .*< »Kaj je z njo?« »Je Everardova hči.« »Ni mogoče!« r »Pravim vam, da je ona; to je ' vo... dobro jo poznam in se ne motu Armanda se je neverno nasmehnila-»Kako naj vam to verjamem?« Je odgovorila. »Kako bi prišlo to de semkaj? Kako bi našlo pot v ’ acj ji je tako tuja in ki jo loči globok p od nje.« Leon jc molčal. ([) Izdaja konzorcij »Jntra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za inseratni del odgovarja SLAVKO REJA. Tiska Mariborska tiskarna d. r«dstavnik ravnatelj STANKO DETF.LA, vsi v Mariboru