knjižne ilustracije, namenjene otrokom, prav posebno mesto, ki naravnost kliče po avtorski slikanici ali po slikah, ki bi enakovredno nagovarjale otroke in odrasle.
Ilustrirane knjige in nagrade:
Boštjan Soklič: Muca štruca, Atelje T, 1999 Marko Simčič: Štirje letni .škrati, Atelje T, 2000
Tatjana Kokalj: Stonoga in druge zgodbe (več ilustratork), Vija, 2002 Tatjana Kokalj: Pisani baloni, Vija, 2002 Zmago Šmitek: Sledovi potujočih duš, Di-dakta, 2003
Tatjana Kokalj: Miška in veter, Grlica, 2003 Tatjana Pregl Kobe: Sinko Potepinko, Buča,
2004
Tatjana Kokalj: Strahovi na obešalniku, Genija, 2005
Zvezdana Majhen: Rastem, rasteš, rastemo, Studio Hieroglif, 2005
Tatjana Pregl Kobe: Ko bom velik, Buča, 2005 Darinka Kobal: Škrat Perkmandeljc, Miš,
2005
Patricija Peršolja: Marinkina modra žog, Miš, 2005
Tatjana Kokalj: Volk na obisku, Genija, 2006
Janez Bitenc: Kuža pazi, Erimas, 2006
Patricija Peršolja: Erazem in hišica, Miš, 2006
Slovenska ljudska pravljica: Mojca Pokrajcu-lja. dm, 2006
Brata Grimm: Žabji kralj, dm, 2006;
Hans Christian Andersen: Kraljična na zrnu graha., dm, 2006
Tatjana Pregl Kobe: Punčka sanja, Buča, 2006
Svetlana Makarovič: Šuško in gozdni dan, Miš, 2007
Svetlana Makarovič: Sapramiška, Miš, 2007 Svetlana Makarovič: Veveriček posebne sorte, Miš, 2007
Tatjana Kokalj: Zajec Emi,. Sodobnost International, 2007
Tatjana Pregl Kobe: Mišja abeceda, Miš, 2008
Svetlana Makarovič: Sapramišja sreča, Miš, 2008
Tatjana Kokalj: Miška in goslic, Grlica, 2008
Pripovedke o Škofji Loki, Viharnik, 2008
Tatjana Kokalj: Zajec in rogljiček, Skrivnost, 2008
Zdenka Obal: Sedem pravljičnih pripovedi, Morfem, 2008
Tatjana Kokalj: Pravljice za Gajo, Zadruga Novi Matajur - Čedad, 2008
Priznanje Hinka Smrekarja na 6. bienalu slovenske ilustracije za Miško in veter.
Maruša Avguštin
SVJETLAN jUNAKOVIC
Po zaključku vodilnega svetovnega dogodka na področju mladinske in otroške literature, 46. sejma knjig za otroke in mladino v Bologni, se je ob 2. aprilu, mednarodnem dnevu knjig za otroke, in v počastitev dvestočetrte obletnice rojstva največjega pravljičarja Hansa Christiana Andersena po vsem svetu zvrstilo obilo najrazličnejših dogodkov. Praznovanju se vsako leto pridružimo tudi v Mariborski knjižnici, kjer običajno pripravimo razstavo izvirnih ilustracij enega od znanih ilustratorjev. Letos smo se odločili, da bomo javnosti predstavili Svjetlana Junakovica, v Zagrebu rojenega in mednarodno priznanega umetnika, ki je diplomiral iz kiparstva na Accade-mia di Belle di Brera v Milanu. V svojih dveh največjih enotah, ki sta namenjeni otrokom in mladostnikom, v Pionirski knjižnici Nova vas in Pionirski knjižnici Rotovž, smo tako predstavili večji del njegovih izvirnih ilustracij, nekaj njegovih originalov pa smo razstavili še v Knjižnici Šentilj, Pionirski knjižnici Tabor in Knjižnici Pekre. V Knjižnici Hoče in Knjižnici Kamnica je potekala vzporedna razstava Junakovicevih knjiž-
118
nih izdaj, v Knjižnici Nova vas pa so bila na ogled Junakoviceva dela za odrasle, ki jih je izdelal po naročilu za dnevno časopisje in različne revije. Junakovic sodi v sam vrh svetovnih ilustratorjev in je prisoten na skoraj vseh pomembnejših razstavah. Njegov ustvarjalni opus je zelo raznolik in obsežen, za veliko svojih del pa je prejel številna mednarodna priznanja in nagrade. Njegova Velika knjiga portretov je bila v letu 2008 na Sejmu otroških knjig v Bologni nagrajena z nagrado Bologna ragazzi za najboljšo slikanico na svetu. Ob otvoritvi razstave, ki je bila 2. aprila 2009 v Pionirski knjižnici Nova vas, nas je s svojim obiskom počastil ilustrator Svjetlan Junakovic, umetnika in njegovo delo pa je predstavil Pavle Učakar, likovno-tehnični urednik pri založbi Mladinska knjiga.
Svjetlan Junakovic in njegova magija
Spominjam se ga, ko je prišel k nam na založbo. Mladeniča s prekipevajočo energijo in odločnostjo, da bo ilustrator; on to želi in zna. Res so bile njegove ilustracije nenavadne, daleč od kakršnega koli trenda ali znanega sloga in odlično izdelane. Posebne, duhovite, slikarsko intenzivne, vsekakor zelo drugačne od slovenske tradicije. Že to je bilo dovolj, da me je prepričal. Začela sva sodelovati z resnim projektom brez posebnega preverjanja in testiranja, kot je sicer navada pri delu z mladimi ilustratorji. V teh petnajstih letih do danes je ostal sicer občasen, a zanesljiv sodelavec naše založbe. Njegove knjige so kar naprej premikale meje, predvsem pa vedno znova redefi-nirale polje ilustracije pri nas. Prav ta rezultat njegovega dela pravzaprav najbolj cenim. Ta globinski vpliv in prispevek k slovenski ilustratorski tradiciji. Ko smo pred leti naredili zbornik Album slovenskih ilustratorjev, niti za hip ni bilo dvoma, da je tudi njegovo mesto v takem
zborniku zagotovljeno (na Slovenskem je izdal okrog 20 naslovov, od tega pri Mladinski knjigi 12, poleg tega redno sodeluje z revijo Ciciban). A za Svjetlana to ni nič nenavadnega, on je seveda najprej hrvaški avtor, pa italijanski, avstrijski ali francoski, a tudi naš, najbolj natančno pa evropski. Res je tudi, da ga kakršne koli meje predvsem utesnjujejo in živcirajo.
Ustvarjalna pot vsakega umetnika z leti doživlja metamorfoze, spremembe, včasih velike in usodne, včasih komaj opazne v toku časa. Svjetlanova ustvarjalna pot, kolikor sem ji bil priča, pa drvi kot trden, a hkrati lahkoten tok neustavljive energije. V vseh letih dela in projektih, ki jih je naredil, vidimo močan in jasen osebni slog. A ta v nobeni knjigi ali delu ne deluje skonstruirano ali umetelno. Zanj je to nekaj popolnoma tujega. Njemu je lastna le velika strast do svobode. Ta je pa nato gorivo za naraščajočo delovno temperaturo in eksponentno naraščanje ustvarjalnosti. Iz knjige v sliko, iz slike v skulpturo in nazaj.
V njegovih delih bi lahko nenehno iskali reminiscence ali fine citate iz zgodovine slikarstva, a kar koli uporabi, to naredi z distanco in neskončno mero humorja. Njegova osnovna potreba in drža je neodvisnost in osvobojenost od vsega, kar je kdaj videl ali preštudiral, in njegovo znanje je nedvomno veliko. Pusti se voditi le svoji intuiciji, navdihu ali trenutnemu impulzu. Zdi se, kot da prezira trdne koncepte in z njimi nima kaj početi, oziroma tudi če si koncept zastavi, ga sproti spreminja in dopolnjuje. Vendar posamezne knjige ne trpijo za razpršenostjo ali konfuznostjo; nasprotno, videti so narejene v enem samem sproščenem dihu.
Na začetku najinega sodelovanja je imel še precej natančno ločena polja delovanja; kiparstvo, ki je njegova primarna izobrazba, slikarstvo in ilustracijo. Zlasti z ilustracijo je »želel le nekaj za-
119
služiti«. A z leti so se te zamejitve topile in zlivale v eno samo polje igre. Postopki in iznajdbe se v njegovih delih prepletajo in gradijo Svjetlanov avtentični slog, ki je skondenzirana spontanost in energija. Vsaka poteza, vsak prilepljen košček odpadnega papirčka, ki postane del slike, vsaka praska, vse je polno emocij in samozavestne odločnosti.
Svjetlanovo slikarstvo definitivno izhaja iz tradicije figurativnosti. Zelo natančno pozna logiko slikanja, perspektive, globinskih ključev in vsega, kar to tradicijo označuje, vendar jo uporablja na svoj lastni način. Nenehno prepleta plasti različnih načinov slikanja; figure, ki bi po logiki slikarske tradicije morale delovati konkavno, pri njem delujejo konveksno. Suha risba črtala se svobodno prepleta s pasivno risbo stikov barvnih ploskev, skupaj pa tvorita enotno pajčevino. Abstraktni slikarski postopki gradijo prepričljiv evklidovski trodimenzionalni prostor in podobno. Z veseljem prav pobalinsko uporablja paradokse likovne teorije. V slikarskem žargonu temu rečemo perpleksija ali nenehno spreminjanje fokusa. To je postopek in včasih cilj sodobnega slikarstva, pri Svjetlanu pa predvsem vzvod vizualnih domislic. Končni rezultat je pa vedno slika, celota. Fino vibrirajoča kompaktna in jasna »čebulasta« struktura. Navidez enostavna, ki pa pretanje-nemu očesu vendar omogoča sprehode skozi plasti nanosov barve in njihovih prostorskih sporočil.
Seveda otroška ilustracija zlahka preživi tudi brez teh »globinskih« učinkov, vendar so slednji tisti pomembni haptični del, ki deluje kot vibracija nečesa nedopovedljivega, a prijetnega, nečesa, kar deluje telesno.
Svjetlan Junakovic je alkimist, ki igraje združuje nezdružljivo, obenem pa drzen vrvohodec in adrenalinski odvis-než v umetnosti z izjemno energijo. Ali
je potemtakem čudno, da se zdi vedno mlajši?
Pavle Učakar
BULLETIN JUGEND & LITERATUR 2007
Bilten mladina & literatura, mesečnik za otroške in mladinske medije, spodbujanje branja in bralno kulturo, ohranja v vsaki od dvanajstih številk tudi v letu 2007 prevladujočo osrednjo temo. Posamezna tema je obravnavana predvsem s predstavitvijo novejših nemških in v nemščino prevedenih knjig in z oceno kvantitete, kvalitete in primernosti, za katero ciljno skupino so namenjene. O tem razpravljajo pretežno kritiki in založniki. V nemškem prostoru je za posamezno temo bogata ponudba knjig in drugih medijev za mlade, zvočnih knjig, filmov, TV oddaj, lutkovnih in gledaliških predstav, ki jih poskušajo v prispevkih čim bolj zaobseči.
Osrednja tema prve številke z naslovom: »Drachen« (Zmaji) so knjige, v katerih nastopajo zmaji. Susanne Vollberg v prispevku: Sie fliegen wieder! Von grossen Schlachten, nervenden Prinzessinnen und Drachenflüsterern (Spet letijo! O velikih bitkah, živčnih princeskah in zmajskemu šepetanju) ugotavlja, da je izbor knjig o zmajih zelo pester in da so zmaji med bralci še vedno in vedno bolj priljubljeni. Po izredno uspešni knjigi Christopherja Paolinija (avtor je iz ZDA): Saga o Eragonu, jezdecu zmaja je posnet film, ki so ga napovedovali kot 'fantazijsko doživetje leta, ki jemlje sapo'. V prispevku je obravnavanih res lepo število knjig o zmajih.
Založba Thienemann je v okviru stuttgartskih dnevov knjige ob koncu prejšnjega leta pripravila svoj prvi dan
120