Odgovorni vrednik	Xtleiweis.
Tečaj
Yr sredo 20. svečana (februarja) 1JS50.
List'

Jtratovsnja sv. Fiorijana za
y
Sta
jarsko
5
Krajnsko in Koroško v pretečenim létu
1849.
Novice so
m hišnim

podarjem
v
ze
de bi
tolikrát
le vodo
pristop k pogorelski družbi priporočevale, v Savo nosile, ko bi začele od noviga to dobrotlj napravo priporočevati. Po stari navadi pa podamo br;
cam to je
razgled
vzajemne Gracarsk

orelske družbe

tište
ktera Štaj
?
Kraj
in K
?
že veliko lét v eno bratovšino veže. Po dokazu
?
ki
ga je
dstvo te bratovšine unidan na znanje dalo
smo z veseljem vidili, de je na Krajnskim lani veliko več hišnih gospodarjev v družbo stopilo, kakor pred to léto.
vnovič
2657
V létu 1849 je
tovšnji'sv. Fiorijana 1063, torej 22S menj od lani 442, torej 139 menj od lani, -1152, torej 652 več od lani.
to
- 1
spodarj
k bra
pristopilo, to je iz Štajarsk
i
iz Koroskig
iz Krajnskig
pa
V přetečením létu je bilo 5952 pohistev zavarvanih za 2 milijona ske vrednosti (Versicherungswerth) in za 3 milij
vnovič
in 122,750 gold, zavarvan
or
in 299,295 gold, klasne vrednosti (Classenwerth).
Celo premoženje, ki je bilo pri bratovšnji sv. Flo
rijana zavarvano, znese 58 milij
in 91,600
gold
Lep znesik! ki gotovo vsaciga deležnika veselí
?
kér
vidi

koliko premoženja je pri ti družbi zoper nesrećo
ognja zavarvaniga.
Imenovana družba je
pog
zavarvane pohištva 137,490
orélcam přetečeno léto za gold, in 20 kr. v dobrim denarju povernila; namreč Štaj ar ca m 73,107 gold, in 20 kr., Korošcam 30,225 gold., Krajncam pa 34,158 gold.
Letašnje placilo je enmalo manjši od lanjskiga; od
sto goldinarjev klasne cene se bo le 16 krajcarjev
plaćalo.
To plačilo se mora pa po zapovedi vsako léto do zadnjiga sušca, ali pa 10 dni po sv. Jožefu po-
tr
orelskim oskerbnikam plaćati. Kdor ta cas plačati zamudi, naj sam sebi pripiše, ako to pomoč zanemari.
Razun tega je imenovana družba přetečeno léto
takim ljudem podarila, ki so se pri ognji
444 gold.
sercno obnašali in pridno gasili.
S pomočjo te družbe je bilo lánsko léto
več
Pohistev v boljši stan prenarejenih, namesti slamnatih in lesenih so namreč 7 s kamnitnimi plošami, 4 z bakram, 4 s kositarjem, 193 pa z opeko (ceglam) pokrili; 129 zidanih opažev, 25 varnih dimnikov in 31 strelnih odvodov napravili; 27 pohištev pa so na boljši prostor přestavili.
Hišni gospodarji! iz pričijočiga dokaza vidite, kako koristna. je imenovana bratovšrija, in koliko lepiga de-narja je přetečeno léto pogorelcam povernila. Pristo-
pite tedej k nji ljajte, de vas nesreća beraško palico ne spravi
brez odlage
osrnja
o
in nikar se ne obotav-ne prebiti, in de vas na
Telegraf ali flaljnopisnih
(Dalje.)
, ktera ima pri telegrafu opraviti, je magnetična moč. Enako čudovita moč, kakor elek-
D r uga
moč
t rien a, je tudi magnetična. Kakor je una od neke sterjene smole, ki se v gerškimjeziku elektron ime-
je ta od neke rud-
nuie
5
svoje imé dobila
i
takó
ga
nine, ktero so pred veliko sto in sto léti vmestu Ma
gnezja v mali Azii najdli, imé magnet dobila

kjer
so pri ti rudi to čudovito moc pervikrat zapazili.
Ta rudnina, ktera je vsa magnetična, ima pa to
z
posebno lastnost, de ce zelezo, posebno pa jêklo, njo dergneš, oddajeklu svoje magnetične močí, ktér jo,
če se to dergnjenje umetno stori, stanovituo obderži. Po ti napravi dobimo jeki en e iglice, ki so popolna-
ma magnetične , ali pa za mnoge priprave jeklene magnete v podobi podolgaste podkve, kakoršno v 2. podobí
nasiga obraza vidite, le de je podkev tukaj na zgornjim koncu nekako podaljšana in s kufrenim dratam krog ovita, kar scer za
krog
m
druge
naprave ni potreba.
V cem pa obstojí magnetična moč? Magnetična
?
V
ce
močobstoji 1) v tem, de magnet železo in še ne ktere druge rudníne na-se vleče tično iglico na nit obesiš, takneš takó, de se lahko
in 2)
magne
ali jo nad jekleno iglo na
krog
in
kro o*
»
suce, se bo
sama takó zasukala, dese bo z enimkoncam proti polil o čni (severní), z drugim koncam proti pol dnevni (južni) strani svetá obernila in potem vselej v tem stanu obstala, ako jo pri miru pustiš. Ta iglica (v posebni skatljici spravljena) je edina vodníca ljudém. ki v neznanih krajih ali po morji ali po suhim popotovajo. Kakor namreč vsaka dežela, ima tudi cela zemlja 4 po-glavitne strani: izhodno, zahodno, južno (ali poltí nevno) in severno (ali po 1 nočno)stran.Magnetična iglica ima to lastnost, de kamor in kakor koli se postavi, se sama iz sebe vselej proti polnoči oberne z enim koncam, z drugim pa proti pol dne vu, in potem se lahko
druge
straní razsodijo.
• v
ise
pomočjó take
igle

tedaj popotnik pot v pušavi ali po morji, in rudár pod zemljo. V velikih pušavah, kakoršne so v Azii Afriki, po g
žiga znamnja, je le magnetična
ojzdih Amerike, kjer ni mesta, ne hiše, ne dru
igla, ktera pravo pot kaže, kadar so tudi sonce in zvezde skrite. Pod zemljo nimaš
druziga vodnika , kakor

magnetično
níca je pa zastopnimu člověku takó
iglico; gotova ,
leta vod-
de ako bi
*
Mi
govorimo
tukaj lo od rudninske magnetičnosti (mi
neralischen Magnetismus).
— postavimo — gôro Ljubelj navertali od ene strani na Krajnskim, od druge na Koroškim, bi se delavci pod zemljo gotovo srečali. Magnetična igla mornarjem,
tudi vetem i ca imenovana, lepo kaže nebesko stran, proti kteri barka vesljá. Kader stran ni mornarju vseč, oberne barko na drugo stran, kakor igla kaže. Po-potniki morajo le toliko vediti: proti kterim kraju svetá je tisto mesto, kamor hočejo priti, — magnetična igla jih bo potem zmiraj vižala, kam se imajo
oberniti, de poti ne zgrešé.
Kar na magnetični iglici vidiš, de se vedno ženim
končana proti polnoči (to je, proti tištim krajem svetá, ki se polnočni ali severni imenujejo} obraća, z drugim koncam pa proti p old n e vu (ali proti tištim krajem svetá, ki se poldnevni ali južni imenujejo), ravno ta prikazik se tudi vidi na magnetični podkvi; tudi tukaj je poldnevna in pol rt oč na pika, kér magnet ne kaže na vsih stranéh enake moči, ampak posebno krog dveh pik, kteri naravoslovci magnetični piki imenujejo. Ce pa enimu magnetu približas đruziga, bos nekaj posebniga zagledah po inoč na pika eniga bo bežala od polnočne pike druziga; ravno tako tudi ena poldnevna od druge poldnevne — kér se enaki
piki sovražite; — nasproti pa se bo sprijela pol-nočna pika eniga s poldnevno druziga, kér se inaki
(ne enaki J piki ljubite.
Lejte čudovito lastnost magnetične moči! Vse to se pred našimi očmi godi, brez de bi zamôgli naturo te čudovite moči popolnama razodeti.
(Dalje sledi.)
r reèéh KrajnsKe tiezelne Komisije
za oprostenje zemljiš.
Visoko c. kr. ministerstvo notrajnih oprav je v dopisu od 24. januarja t. 1. št. 1478 prizadjanje deželne komisije in njenih uradnikov s sledečirni besedami pohvalilo: ..Kar ste, blagorodni gospod ! v Svojim pregledo-vavnim poročilu od 15. t. m. št. 119 zastran pridne delavnosti deželne komisije in nje različnih uradnikov do konca léta 1849 razložili, kakor tudi od Vas izvo-ljene priprave, de se bo časoma napredovanje komisijskih opravil občno oznanilo, je ministerstvo z veseljem zvedilo, in pripušeno je Vam, blagorodni gospod! to spoznanje hvale vredniga prizadjanja, ktero ministerstvo Vam naj pervo s pričijočim skazati priložnost ima, tuđi družim udam deželne komisije in nje pripomočlji-vim urađnikam, kakor se Vam bo primerno zđelo, na znanje dati."
Predsedništvo se torej za pooblasteno spozna, to častljivo pohvaljenje visociga ministerstva, ktero so vsi udje kakor tudi nje urađniki si pridobili, s pričijočim razglasam sploh na znanje dati.
V Ljubljani 15. febr. 1850. Od predsedništva
c. kr. deželne komisijeî	Dr. Ullepitsch.
fPd rodnih cinzer.
Po ministerskim ukazu od 12. septembra 1849 (§. 5. čerka b) nehajo brez ođškođovanja vodni činži in tlaka za ribštvo.
Vodni činži so se ođrajtovali v denarjih ali pa v blagu večidel zato, de so grajšine kake jezove ali druge naprave pri vodah narejale in popravljale. Take naredbe in popravljanja bodo prihodnjič ali soseske same ali pa tišti poskerbeli, kteri jih potrebujejo; zató tedej ne bo treba grajšin ođškodovati za opravila, za ktćre ne bodo nič več skerbeti imele. Ako je do zdaj more-biti kak mlinar grajšini zavoljo tega vsako léto kaj žita, posebno zmes (Miihlgemische) zato odrajtoval, kér mu je morebiti grajšina jez ali kakšno drugo po-vođno napravo popravljala ali pa saj za take potrebe les dajala, kamnje na svoji zemlji lomiti pripustila i. t. d.,
takó to odrajtvilo neha brez plačila; zraven pa tudi neha dozđajna dolžnost grajšine. Tolikanj več morajo pa jenjati brez odškodovanja take davšine pod iménam vodnih činžev, za ktere grajšine morebiti že več let nobeniga opravka niso spolnovale.
Te davšine imajo v urbarjih rozličné iména — namreč: vodni činži (YVasserzinse), činž in mostovina (Zins und Briickenrechť) , plačilo za kaste (Entschadi-gung iiber aufgestellte Wasserkásten), brodovína (Ueber-fuhrsgebiihren) i. t. d. — Na te iména in primke je treba dobro paziti, de se bodo pri distriktnih komisijah, ktere bodo z vsakim kmetam posebno obrajtovanje narejale, takó na znanje dale, kakor so v r e kt i fi ka t or j i h zapisane. Rektiíikatorji so bili dokončani okoli léta 1756,* in od tega časa se je morebiti že kaj prekerstilo in po spremenenju iména svojo izvirno lastnost zgubilo; to pa ni prav, zakaj take pravice se ne smejo samovoljno prenarediti in tedaj tuđi ne v druge iména spreoberniti. Zatorej naj se poslužijo vsi kmetovavci dobriga sveta, de naj skerbno poisejo svoje stare bukvice, v ktere so se jim nekdaj plačila za gruntne gospóske zamerkovale; v takih bukvicah so zapisane perve iména.
Med imenovanimi opravili moramo od m ost o vine in brodovine nekaj posebniga govoriti, de se kaka pomota ne pritakne. Le tište mostovine bi imele nehati brez odškodovanja, ktere se kakor urbarska davši na od takih mostov dajejo, ktere so soseske in kantonske ali pa cesarske kase narejale in popravljale. To vsaki sam že lahko prevdari, de odškođovanje ne gré za take dolžnosti, kterih grajšine ne opravljajo. V nekterih krajih so rektificirane mostnice, ali plohi, ki so jih podložni grajšinam dajali; to je gotovo za tó, kér so grajšine kake mostove narejale. Ako je pa ta njih dolžnost s časam minula, takó tudi odpade odrajtvilo brez ođškođovanja. Drugač je pa pri tistih mostéh, ktere so grajšine iz svojih lastnih denarjev naredile in de so zato od vikših gospósk pravico dobile, mostovino po tarifi pobirati. Take tarife se imajo takó dolgo ođrajtovati, dokler veljajo. Ce pa ima kdo kakšno posebno spotikovanje polajšanja tarife tirjati, naj se spođobno oglasi pri postavnih gospóskah, in pravica se mu bo storila , če mu gré.
Brodovíne so se v tistih krajih odrajtovale, v kterih so se mogli Ijuđje čez vođo voziti na lađjah ali v čolnih, ktere so grajšine narejale in popravljale. Take brodovíne so se večidel na léto s žitam odpravljale, ill so tudi v mnogih krajih rektificirane, ako ravno ne iz-virajo iz zavéze pođložtva, ampak so le plačila za brodnarstvo.
Po novih ustavnih postavah imajo vsi prebivavcí deželá enake pravíce; postava ne čisla visokosti stanu in tudi ne imenitnosti človéka, ampak vsaki ima od-perto pot, za pođeljenje pravice tega ali uniga ro-kodelstva prositi, in vse predpravice (Vorrechtej imajo nehati. Brođnarija je rokodelsko opravilo in zamore tudi drugim Ijudem pođeljena biti, ki nimajo grajšin. Kér bi se tedej znalo primeriti, de bi ravno v tištim kraju, kjer dandanašnji kaka grajšina brodnarijo opravlja, tudi še kak drug člověk od gosposke pravico za-dobil, ladjo ali čoln napraviti in takó ljudi za plačilo prepeljavati, takó se že samo razodéva, de take brodovíne ne morejo biti prištete tistim urbarskim davši-nam , ktere so po pričijočih postavah od pravljene. Tega pa tudi ne moremo terjati. de bi kdo ljudi zastonj pre-peljaval; kdor se bo hotel čez vodo voziti, bo plače-val na eno ali drugo vizo.	Ambrož.
Podučen je y KaKo naj se bolniKu
streže, ki je na vročinski bolezni — legarju —
zbolel.
Iz N o t r a j n s k i g a smo přejeli tôle prošnjo : „Dajte
kako 'podučenje z astran légar ja v Novice, kér se ta bolezin tudi po deželi razsirja.a
Radi vstrežemo ti prošnji. — Légar (Typhus) je vročinska bolezin, ktera je sedaj skorej po celim našim cesarstvu razširjena, in ktera je následek lanjske vojske. Večidel vselej je légar bil in bo nasledba vojskinih težav. Pervi začetek ali vzrok légarja je tedaj v vojski iskati. Začeta bolezin se pa potem to-likanj lože razširja, kér je tudi vremenstvo (Wit-terungsconstitution) tako, de člověk, ki bi drugi čas ne bil na légarju zbolel, zdaj zavolj p osebni g a vřeme nst va na légarju obleží.
Légar se večidel iz trojnih vzrokov zacnè: 1) člověk naleze to bolezin od takiga bolnika, 2) ali se iz nezmerne ali scer napčne jedi in pijace začne, ali 3) iz prehlajenja.
De ima légar nekolikšno kužnost v sebi, ne mo-remo tajiti, kér žalostné skusnje to spričujejo. Vunder hvala Bogu! légar, ki zdej razsaja, ni tište hude kužne lastnosti, kteriga znamnje je : de se kmalo v začetku po celim životu p os eben spušek (Ausschlag) prikaže (thyphus exanthematicus). Sedanji légar večidel le tam in takrat kužen postane, kjer je bolnikov v těsni izbi natlačenih, de se včs zrak (luft) popači. De je to resnično takó, nam kaže skušnja, kér zdravniki, duhovni in strežniki le večidel nalezejo bolezin v bolniš-nicah (spitalih), in malokdej pri bolnikih zunej bolniš-nic. — Iz samiga tega se že vidi, de perva potreba pri bolnikih na légarju je: prostorna, snažna, čista, ne prevroča izba!
Scer ima sedanji légar tudi to lastnost, de bolezin ni prehuda, in de veči del bolnih se spet
ozdravi.
v
Légar se s temi le poglavitnimi znamnji začne: Člověka mraz strese, po kterim vročina pride; glava ga strašno boli (to je nar poglavitniši znamnje); vsi udje mu berž odpadejo, de je bolnik grozno slab; no-bena jed mu ne diši; žeja je večidel velika, život je večidel zapert. — Huda vročina potem boljiika kuha; nekteri bolniki, posebno ki so kerví polni, se kmalo me šat i začnó; včasih bolnika v nekterih dnéh tudi driska napade; po životu se včasih prósence (Friesel-ausschlag) prikažejo i. t. d.
v	, -	< i	J
Ceravno se tudi s zgorej imenovanimi znamnji tudi druge bolezni začnó, je vunder légar sedanji čas nar navadniši bolezin. To zamore na tanjko le zdravnik razločiti, po kteriga naj se brez odlašanja po šije.
Dokler pa zdravnik ne pride, se ima z bolnikam na légarju takole ravnati:
Bolnik naj se berž v postljo vleže; nespametna mišci je , če kdo misli, de bo bolezin vžugal, če se ne vleže; — še hujši mu bo potem.
Žganja, vina3 kofeta in clo nobene vin-sk e ali scer moćne pijace naj se ne dotakne; kdor kaj taciga zdaj pije, pije strup, ki mu možgane popolnama vname in ga pod zemljo spravi.
Dokler cloveka mrazi, naj se dobro odene, pa vunder ne prehudó, — in naj pije gorkiga a j b ševi ga čaja QEibischthee) ali ječmenove vode pomalím. Izba naj ne bo mèrzla, pa tudi ne prevroča. Bolnik naj nikdar blizo peči ne bo. Ce je le moč, naj on sam v izbi leži, in strežnik pri njem.
v
Cisti zrak, dobra sapa v izbi je več vredna, kakor vsako drugo zdravilo. Vsaki dan naj se tedaj varno nekoliko čistiga zraka v izbo spustí, in zrak v hiši s čistim ognjem (ne z dimam) brin o vi g a lesa poboljša.
Ce bolnika vročina kuha, na pije kolikor le hoće, mlačniga ajbševiga čaja,
ali , če ima silno
poželjenje po čisti vodi, naj pije tudi vođo, ktera pa
ne srne premerzla biti.
Ga glava hudo bolí, de cio gledati ne more, ali se bolnik cio meša , naj se mu pokladajo lahke rutice, v mčrzlo vodo ali v snežnico namakvane, na
glavo čez čelo.	w ,
De se mu huda vročina in kri iz glave spravi, mu je tudi večkrat potreba pijavk na sèncà ali za ušesa postaviti, kar se pa sme le po ukazu zdravnika
zgoditi.
De se bolniku vročina iz glave bolj potegne, naj se mu na oboje méči (bodeljne) ribaniga hudiga hréna, ali štupe goršičniga (ženofoviga) sémena, z mlačno vodó nekoliko namočene, perveže in skozi pol ure ležati pusti, de ga prav peče. To se zna vsaki dan ponoviti, dokler vročina v glavi ne jenja.
Jésti naj se bolnik clo nič ne sili; sama čista ín ne mast na mesena župa, po malim 2 ali 3 krat na dan, naj bo včs njegov živež, ki je tudi zađostin.
Ce bolnika driska prime, naj se skerbi za posebno znažnost. Zoper drisko , ki v sedanjim légarju večidel ni prehuda, je le ajbšev čaj piti in nič dru-ziga ; driska je dostikrat zdravna, in možgane olajša.
V tem, kar smo tukaj povedali, obstojí vse ravnanje, dokler zdravnika ni. Samo tako, pa zvesto ravnanje je že dosti bolnikov zopet na noge spravilo.
Ce zdravnik pride, bo ukazal v pripomoć tega še kakšno no tra nje zdravilo, ktero pa tudi nikdar ne sme take lastnosti biti, de bi vročino delalo (jaichts erhitzendes). Ipecacuanha v začetku in poznejesal am on i a eu s d e p uratu s ste po mnogih skušnjah nar bolj poterjeni notranji zdravili.
Bolezin terpí 2, 3 ali še več tednov. Nekteri le kake 3—4 dni leže, za glavo tožijo, in se spet ozdi*a-vijo. Po prestani bolezni tare bolnika huda lakota; naj se varje, de le nedolžne reci in le malo na enkrat jé, — če ne, se bolezin po ver ne in bolnika rada v grob spravi. Po prestani bolezni znajo oslabljeni bol niki vsak dan enmalo vina, na pol z vodó zmešani-ga, piti.
Zdaj še nekaj tištim , ki imajo z bolniki opraviti. Ze v 5. listu smo priporočili, kakó bolnike ob-iskati, — danes še pristavimo: Kdor ima z bolniki opraviti, naj bo vesele in dobre volje; naj ter-dno zaupa, de bolezni ne bo naležel, kér je gotovo, de nima vsak člověk nagnjenja do nje; naj z memo živí v vsim ; naj si v svoji izbi preveč kuriti ne da; ko od bolnika pride, naj si izmije obraz, usta in roke z vodó, kteri je bila polovica hudiga jesiha prime-šana; če je moč, naj ukaže, predin v izbo si opi, de se izba enmalo prevetri, pa takó, de bolniku ne škodje ; naj se k bolniku nikar takó ne vsede, de bi ta vedno v njega sopel, ali de bi sopar izpod odeje na-nj planil.
Vse to se da lahko storiti, brez de bi nas mogel kdo za to boječnosti dolžiti.
Novo izvoljeni vradniki đerzavniga
z ago vorn is Iv a•
Po vstavnim zakonu se bo čez prestopnike postav ocitno in ustno sodílo. Ta nova naprava sodnistva potřebuje tedaj tudi novih vradnikov, ki se deržavní zagovorniki (Staatsanwálte) imenujejo. Deržavní zagovornik je od vlade postavljeni var h postave,
ki
ima v kazno va vnih zadévah nad tem čuti, de se postavi na vse straní pravica zgodi; če se tedaj kdo zoper postavo pregreší, ima deržavni zagovornik od ene straní dolžnost, kot tožnik hudodelea ga pred sodbo poklicati ; v pravdi zatoženiga ima pa od druge
straní tudi nad tem čuti, de se sodništvo pri tem opra-
vilu prav obnaša, de se niko mur, ne vladi ne za- nov, ki so jih velike i
vterjenje narodskih
tozenimu, krivica ne postavi pravica deželah nasledni deržavni
zgodi,
ampak povsod in vselej
in
reci
?
zadele, nekaj
podařil. Tudi
povzdi

slovenskimu
godi.
Za to službo so v naslednjih družtvu v Lj u b lj a n o je poslal slavni odbor 60 gold, s tem
niki postavljeni :
za govornik i in
njih namest- naménam, de 10 gold, naj se prida naberi za spo-
Na Krajnskim.
• V
Za deržavna zegovornika sta zvoljena: gospod Dr.
minek Dr. P g 1 e d » kovati
v Ljubljai slovensko

50
gold
ako bi se pa
?
glediš
D r asrotin
za slovensko kar ni pričako-ne vstanovilo, naj oberne
» • v
Kaiser zl. Tr au en stern pri dezelnim slov. druztvo téh 50 gold, v prid in pospešenje takó
ei, kteriga se je
sodniětvu v Ljubljani; gosp. Dr. Andrej Lušin pri potrebniga slovensk
bes e d nik
deželnim sodništvu v Novim mestu.
družtvo lotilo. Odbor slov. družtv
Za namestnike deržavnih zagovornikov so svo- h val il za přejeti lepi dar
se je sercno za
ljeni:
zbralo veliko v Ljubljani prebivajočih
V nedeljo popoldne se je
Gospodje : Dr. Jozef Regnard pri kantonskim družtva, pomeniti se zavolj
udov slovenskL
sodništvu v Krajnji; Dr. Ernest
žl.
Lehman pri
diša
Sklep zbora je bil: de se je odb
naprave slovenskigí
or t re h
gle-
ino ž
deželnim sodništvu v Ljubljani; Dr. Henrik Ha an izvolil, ki imajo po natanjčnim prevdarku vsih okolj
pri kantonskim sodništvu v Radoljci; Dr. Janez	' * *	• • *..................
Plaš pri deželnim sodništvu v Novim mestu
v •
o
?
Ja
nez Pogačnik pri kantonskim sodništvu v Treb njim; Ev gen stojni; Aleksander
tednu svoje misii v ti vázni reci zboru predložiti se bo potem še enkrat v pretres predloženima nasveta
ki
Oblak pri kantonskim sodništvu v Po
del. zdej
Izdelovanje slovensk
»
b es e d n i k
gre
odkar so milostlj
Ljubljanski knez in skof
Strangfeld pri deželnim sod- hvala Jim
ništvu v Ljubljani; Janez Burger ništvu v Cer no miju; Dr. Henrik Martinak pri
pri de-
vdeleženje nekterih gospodov
bogoslov
»
pri kant. sod- cov dovolili, prav urno od rók
kant. sodništvu v
Kočevji; Janez Kapretz
želnim sodništvu v
Ljubljani; Dr.
J a n e z M e 1 é pri
kant, sodništvu Ipavi.
(Konec sledi.)
Novic ar iz mnogih Urajev•
Minister pravíce je Cesarju nektere spremembe kaz novavnih postav nasvetoval, po kterih naj se pri
Itopis iz Krajnja
V	*	•	V
Se mi sumi po usesih
preneha
klic
(ne \
»
Živijo
u
hodnjic nektere hudodelstva in težki policijski přeme nj oj str o kaznujejo (štrafajo), in Cesar so dovolili to milejši kaznovanje. Drugo pot bomo od te nove
greški
Ljubljanski ptuj
pa
še
r>
Vivat4*, kar marsikteri kriči, postave več povedali.
Nova postava za kolek (štem
ne vé kaj de vpije), od kteriga se je nase me
pelj) se nek že natiskuje na Dunaji
Minister no
stiče v saboto zvečer in v nedeljo dopoldan razlegalo, trajnih oprav je 2. dan t. m. ukazal, de pri tistih dav kakor že veliko lét ne. Kaj nek Vas je Krajnce
na
noge
spravilo? boste vprašaii
glavar, grof Chorinsky,
poti iz Kamnika in Radolj
je v
takó
Naš novi deželni po
adnih opravkih na
am
šinah , ktere ne izvirajo iz desetinske pravice pak ki se odrajtujejo kot nepremenljive davšine za
cerkve, sole, fare ali za
druge
srenjske naméne

m
v Lok o tudi nas ob- ktere po postavi 7. kimovca 1848 niso odpravljene
přišel je, in vse serca so bile nje
i skal
Našli smo poterjeno vse, kar so nam
S
ospoda oznaníie: bistra
glava,
ljud
„Novice" od teg nilo serce. samo
(vzdignjene), ampak po patentu 4. marca 1849 §. 6. za odkupljive spoznane, se ne more odkupljenje po
vradni poti, ampak se ima le po vzajemni prosti po
stojno obnašanj
>
mož
ne po starim kopitu
?
kor

novi cas terj
m z nar
veči
i ! De smo taciga gospoda sereno slavo sprejeli, Vam ni treba dopovedo
/ , WMJ11V	»	/	» v	M	f	*■
pak ka- godbi med vpravičenimi in dolžnimi srenjami
*	^	11	1	V.	1	i t . •	V	111	Ň %
zgoditi.
De se take davsine
do tistiga
casa
?
dokler take pogodbe
niso bile sklenjene, zvesto odrajtujejo, imajo politiškí
ati
Koj po njegovim prihodu je
V *
maršira
narodna vradi (gosposke) skerbeti.
straža pr
nje
stanovanje na stari p
s
ti
?
je
muzika igrala.
je
Z
je obiskal naš ljubi gost našo
le gr a fa vah

Od 15. t. m. se zna te vsak proti odmerjenimu plačilu in po posta ki so za to zapovedane, poslužiti v Gradcu
i
kazino, in tudi biljar zjutrej se je
»
z nami od a la íruerre
in
druge
u
je z nami
reci pogovarjal
V nedelj
?
Ljubljani, Terstu, Be mi
j
Pr a gi
i. t. d.
Mi
igral
nister Bach je na zahvalno pismo češke srćnje v Karl
pet
odna stra
z muziko zbrala z steinu po cesko odgovoril. Ce ministri ravnoprav
nar veči slovestnostjo pred njegovim
ga je spi
kov in „Z
k velki
maši
stanov anj v cerkev. Gro m en j
?
in
nost spoštujejo, bo mende čas, de jo bojo tudi nizji
stu
vradniki spoštevati začeli ! !
V več krajih Spodnjo
u
w
J
d
od
h straní. Po končani Avstrijanskiga bojo opustili krompír saditi, in se bojo
sv. maši se je poslovil od nas s takó sercnimi bese
dami
de jih
kdar ne bomo pozabili. Narodna stí
namesti njega turšice in pése poprijeli. Zgornjim Avstrijanskim so položili ministru prošnjo
se je postavila v dolgih rajdah pod
V
Jelenám, še enkrat naj se namest
vzitniga
Vólarji v
, de
/
davka za vol (pivo) prihodnjič
počastiti ljubeznj

poda , od kteriga smemo ter
raji davk od sladů (molca) pobira, kar bo za vse bolj
dno pricakovati, de se bo vedno kot vstavoljubni poglavár
prav
V Parizu je 4. in 5. dan
tega
inesca hud
MV WV WW 'VUIIU » VI V , UIM T UljUMllI U^l Vlil	1------------»	<->
naše kronovíne skazoval. Prepričal se je on nepokoj vstal. Ljudstvo je namreč neke dni po
več
pri tem popotovanju tudi, de velika velika skiga ljudstva je čisto slovenska korenína polno zaupanje stavi, de bo varoval njene pr
V f
Krajn
?
kter
na-nj
krajih města maje v znamnje svobodě postavljati za čélo
?
k
Novicar iz Mjubljane.
V vsih bolnišničah je
zacel légar tako
jenjevati, de
smémo upati
j
de
ga
bo kmalo konec.
Odbor slovan
policija jih je posekati ukazala; iz tega se je hud nepokoj vžgal, pa se je spet kmalo umiril. Na Francoskim sploh ni stanovitniga mirú pričakovati. — Govorilo se je, de se bo razpartija, ki jo imajo Angleži z Greki s pomočjo Francozov poravnala; zdej se pa spet sliši,
de
Angleži
nocejo
y
de bi se Francozi v to
skiga
bala na Dunaj u, ki je bil létas nar slavnisi med vsimi Dunajskimi, in pri kterim so bili tudi vsi ministri, ban Jelačič in drugi imenitni možje , tudi 2 škofa in 1
kar se je čez stroške denarja sku-
reč
mešali. Kmalo se bo zvedilo kaj je resnica
Kup
čija tudi v Terstu zavoljo Gerške barke, z
tega
veliko škodo terpi;
blagam naložene, ne pridejo v Terst

?
je
y
korar pri čij o či pilo, nekaj v tolažbo marsikterih avstrijanskih deržavlja
pa si tudi iz Tersta ne upajo domu.
Današnjimu listu je pridjan 8. dokladni list.