REPUBLIKA SLOVENIJA
DRŽAVNI ZBOR
MANDAT
IZREDNA SEJA
SEJNI ZAPISI DRŽAVNEGA ZBORA
47. IZREDNA SEJA
(11., 12., 13. in 14 november 2013)
S # ^	% \ \
i ž s
e	« s °
it	o* #* «
Vx
^anhifl®»**
UVOD
Državni zbor kot najvišja predstavniška in zakonodajna institucija v Republiki Sloveniji, ki opravlja tudi vse ostale funkcije sodobnega parlamenta, izvaja večji del svojih pristojnosti na rednih in izrednih sejah. Seje javnost lahko spremlja v dvorani ali preko televizijskih in spletnih prenosov.
Vsebina sej pa postane pregledno dostopna v obliki sejnih zapisov.
Državni zbor vsako sejo zvočno posname. Simultano ob zvočnem zajemanju nastaja besedilo, ki je na spletu dostopno s približno polurnim zamikom. V uredništvu sejnih zapisov se ob poslušanju zvočnega posnetka preveri avtentičnost zapisanega, besedilo pa se uredi v skladu s strokovnimi merili prenosa govorjene besede v zapisano. Takšno preverjeno in jezikovno urejeno besedilo na spletnem naslovu zamenja prvi zapis.
Besedilo celotne seje se izda tudi v publikaciji Sejni zapisi Državnega zbora. Sejni zapisi vsebuje dnevni red, sprejet na seji Državnega zbora, kazalo, iz katerega je razviden potek seje in v katerem so točke dnevnega reda in govorniki, osrednji del je besedilo seje, zapisano v prvi osebi, na koncu pa je dodan še indeks govornikov.
Sejni zapisi so zgodovinski dokument in vir za preučevanje parlamentarne zgodovine, tradicije, predstavniške demokracije in jezikovne kulture.
Sejni zapisi Državnega zbora. 47. izredna seja (11., 12., 13. in 14. november 2013) ISSN 2385-9490
Pripravil: Dokumentacijsko-knjižnični oddelek
Urednici: Tatjana Mirt Kavšek, mag. Vesna Moličnik
Izdajatelj: Državni zbor
Naslov: Šubičeva 4, 1102 Ljubljana
Telefon: +386 1 478 94 00
Leto izida publikacije: 2016
www.dz-rs.si
republika slovenija
DRŽAVNI ZBOR
DZ/VI/45. izredna seja
DNEVNI RED 47. IZREDNE SEJE
1.	točka dnevnega reda: PREDLOG SPREMEMB PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2014 (DP2014-A), EPA 1466-VI
2.	točka dnevnega reda: DOPOLNJEN PREDLOG PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2015 (DP2015), EPA 1467-VI
3.	točka dnevnega reda: PREDLOG ODLOKA O NAČRTU RAVNANJA S STVARNIM PREMOŽENJEM DRŽAVE ZA ORGANE DRŽAVNE UPRAVE IN PRAVOSODNE ORGANE TER JAVNE AGENCIJE, JAVNE SKLADE, JAVNE ZAVODE IN JAVNE GOSPODARSKE ZAVODE ZA LETO 2014 (OdRSPODU14-1), EPA 1468-VI
4.	točka dnevnega reda: PREDLOG ODLOKA O NAČRTU RAVNANJA S STVARNIM PREMOŽENJEM DRŽAVE ZA ORGANE DRŽAVNE UPRAVE IN PRAVOSODNE ORGANE TER JAVNE AGENCIJE, JAVNE SKLADE, JAVNE ZAVODE IN JAVNE GOSPODARSKE ZAVODE ZA LETO 2015 (OdRSPODU15), EPA 1469-VI
5.	točka dnevnega reda: PREDLOG ODLOKA O NAČRTU RAVNANJA S STVARNIM PREMOŽENJEM DRŽAVNEGA ZBORA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2014 (OdRSPDZ14), EPA 1470-VI
6.	točka dnevnega reda: PREDLOG ODLOK O NAČRTU RAVNANJA S STVARNIM PREMOŽENJEM DRŽAVNEGA ZBORA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2015 (OdRSPDZ15), EPA 1472-VI
7.	točka dnevnega reda: PREDLOG ODLOKA O NAČRTU RAVNANJA S STVARNIM PREMOŽENJEM VARUHA ČLOVEKOVIH PRAVIC ZA LETO 2014 (OdRSPVČP14), EPA 1473-VI
8.	točka dnevnega reda: PREDLOG ODLOKA O NAČRTU RAVNANJA S STVARNIM PREMOŽENJEM VARUHA ČLOVEKOVIH PRAVIC ZA LETO 2015 (OdRSPVČP15), EPA 1474-VI
9.	točka dnevnega reda: PREDLOG ODLOKA O NAČRTU RAVNANJA S STVARNIM PREMOŽENJEM DRŽAVNEGA SVETA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2014 (OdRSPDS14), EPA 1475-VI
10.	točka dnevnega reda: PREDLOG ODLOKA O NAČRTU RAVNANJA S STVARNIM PREMOŽENJEM RAČUNSKEGA SODIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2014 (OdRSPRacS14), EPA 1476-VI
11.	točka dnevnega reda: PREDLOG ODLOKA O NAČRTU RAVNANJA S STVARNIM PREMOŽENJEM RAČUNSKEGA SODIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2015 (OdRSPRacS15), EPA 1477-VI
12.	točka dnevnega reda: PREDLOG ODLOKA O NAČRTU RAVNANJA S STVARNIM PREMOŽENJEM DRŽAVE ZA DRŽAVNO REVIZIJSKO KOMISIJO ZA LETO 2014 (OdRSPDRK14), EPA 1478-VI
13.	točka dnevnega reda: PREDLOG ODLOKA O NAČRTU RAVNANJA S STVARNIM PREMOŽENJEM DRŽAVE ZA DRŽAVNO REVIZIJSKO KOMISIJO ZA LETO 2015 (OdRSPDRK15), EPA 1479-VI
14.	točka dnevnega reda: PREDLOG ODLOKA O NAČRTU RAVNANJA S STVARNIM PREMOŽENJEM DRŽAVE ZA USTAVNO SODIŠČE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2014 (OdRSPUS14), EPA 1480-VI
2274
republika slovenija
DRŽAVNI ZBOR
DZ/VI/45. izredna seja
15.	točka dnevnega reda: PREDLOG ODLOKA O NAČRTU RAVNANJA S STVARNIM PREMOŽENJEM DRŽAVE ZA USTAVNO SODIŠČE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2015 (OdRSPUS15), EPA 148-VI
16.	točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O IZVRŠEVANJU PRORAČUNOV REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETI 2014 IN 2015 (ZIPRS1415), NUJNI POSTOPEK, EPA 1465-VI
17.	točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O DAVKU NA NEPREMIČNINE (ZDavNepr), NUJNI POSTOPEK, EPA 1543-VI
17.A točka dnevnega reda: PONOVNO ODLOČANJE O ZAKONU O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O DOHODNINI (ZDoh-2M), EPA 1385-VI
17.B	točka dnevnega reda: PONOVNO ODLOČANJE O ZAKONU O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O BANČNIŠTVU (ZBan-1 L), EPA 1513-VI
18.	točka dnevnega reda: PREDLOG ENERGETSKEGA ZAKONA (EZ-1), PRVA OBRAVNAVA, EPA 1548-VI
2275
R E p LJB L i ka s LO v E N i i A	DZ/VI/47. izredna seja
DRŽAVNI ZBOR VSEBINA
Določitev dnevnega reda..........................................................................................................24
1. točka dnevnega reda: PREDLOG SPREMEMB PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2014 (DP2014-A), EPA 1466-VI...........................................................25
MAG. ALENKA BRATUŠEK......................................................................................................25
DR. UROŠ ČUFER.....................................................................................................................27
BOJAN STARMAN.....................................................................................................................28
JOŽE TANKO.............................................................................................................................29
JOŽE TANKO.............................................................................................................................29
JOŽE TANKO.............................................................................................................................29
JOŽE TANKO.............................................................................................................................29
JANI MODERNDORFER............................................................................................................30
MATJAŽ HAN.............................................................................................................................30
FRANC BOGOVIČ......................................................................................................................30
JOŽE TANKO.............................................................................................................................31
JANI MODERNDORFER............................................................................................................31
JOŽEF JEROVŠEK....................................................................................................................32
MATJAŽ HAN.............................................................................................................................32
BOJAN STARMAN.....................................................................................................................34
FRANC BOGOVIČ......................................................................................................................38
MARIJA PLEVČAK .................................................................................................................... 41
JOŽEF HORVAT.........................................................................................................................42
DR. LASZLO GONCZ.................................................................................................................44
ALOJZIJ POTOČNIK .................................................................................................................. 45
MAG. ANDREJ ŠIRCELJ...........................................................................................................48
1. točka dnevnega reda - NADALJEVANJE...........................................................................51
MAG. ALENKA BRATUŠEK......................................................................................................52
ALJOŠA JERIČ .......................................................................................................................... 53
ALENKA PAVLIČ.......................................................................................................................53
ROMANA TOMC.........................................................................................................................55
MATEVŽ FRANGEŽ...................................................................................................................56
MAG. ANDREJ ŠIRCELJ...........................................................................................................58
LJUDMILA NOVAK....................................................................................................................59
MAG. KATARINA HOČEVAR....................................................................................................60
MAG. MATEJ TONIN..................................................................................................................61
MATEJA VRANIČAR..................................................................................................................62
ALENKA JERAJ.........................................................................................................................64
JOŽEF KAVTIČNIK....................................................................................................................65
MAG. ANDREJ VIZJAK.............................................................................................................66
JOŽEF KAVTIČNIK....................................................................................................................66
JOŽEF KAVTIČNIK....................................................................................................................66
MIRJAM BON KLANJŠČEK......................................................................................................66
MAG. ANDREJ VIZJAK.............................................................................................................66
JOŽEF KAVTIČNIK....................................................................................................................68
MAG. ANDREJ VIZJAK.............................................................................................................68
MIHAEL PREVC.........................................................................................................................68
SAMO BEVK...............................................................................................................................69
ZVONKO ČERNAČ.....................................................................................................................71
MAG. MARKO POGAČNIK........................................................................................................72
JOŽEF KAVTIČNIK....................................................................................................................74
JOŽEF KAVTIČNIK....................................................................................................................74
MAG. MARKO POGAČNIK........................................................................................................74
ALEKSANDRA OSTERMAN......................................................................................................74
2276
r e p ljb l i ka s lo v e n i i a	DZ/VI/47. izredna seja
DRŽAVNI ZBOR
BRANKO FICKO.........................................................................................................................75
RENATA BRUNSKOLE..............................................................................................................76
JERKO ČEHOVIN.......................................................................................................................77
MATEJA VRANIČAR..................................................................................................................79
MATJAŽ ZANOŠKAR................................................................................................................81
MARKO PAVLIŠIČ.....................................................................................................................82
JOŽE TANKO.............................................................................................................................83
FRANC JURŠA...........................................................................................................................83
MAG. MAJDA POTRATA...........................................................................................................84
MAŠA KOCIPER.........................................................................................................................86
MAG. MARKO POGAČNIK........................................................................................................88
MAG. STANKO STEPIŠNIK.......................................................................................................88
JOŽEF KAVTIČNIK....................................................................................................................88
JOŽE TANKO.............................................................................................................................89
MAG. STANKO STEPIŠNIK.......................................................................................................89
ZVONKO ČERNAČ.....................................................................................................................89
ZVONKO ČERNAČ.....................................................................................................................89
ZVONKO ČERNAČ.....................................................................................................................89
ZVONKO ČERNAČ.....................................................................................................................90
MAG. STANKO STEPIŠNIK.......................................................................................................90
ZVONKO ČERNAČ.....................................................................................................................90
ZVONKO ČERNAČ.....................................................................................................................90
ZVONKO ČERNAČ.....................................................................................................................90
JANI MODERNDORFER............................................................................................................90
JOŽE TANKO.............................................................................................................................91
DR. LJUBICA JELUŠIČ.............................................................................................................91
MIRKO BRULC...........................................................................................................................92
DR. UROŠ ČUFER.....................................................................................................................92
JOŽE TANKO.............................................................................................................................92
DR. UROŠ ČUFER.....................................................................................................................93
ZVONKO ČERNAČ.....................................................................................................................93
ZVONKO ČERNAČ.....................................................................................................................93
MAG. STANKO STEPIŠNIK.......................................................................................................93
JOŽE TANKO.............................................................................................................................94
JOŽE TANKO.............................................................................................................................94
JOŽE TANKO.............................................................................................................................94
JOŽE TANKO.............................................................................................................................94
JOŽE TANKO.............................................................................................................................94
JOŽE TANKO.............................................................................................................................94
JOŽE TANKO.............................................................................................................................94
JOŽE TANKO.............................................................................................................................95
MAG. MAJDA POTRATA...........................................................................................................95
ZVONKO ČERNAČ.....................................................................................................................95
DANIJEL KRIVEC......................................................................................................................95
JASMINA OPEC.........................................................................................................................96
DR. VINKO GORENAK..............................................................................................................96
1. točka dnevnega reda - NADALJEVANJE...........................................................................96
JASMINA OPEC.........................................................................................................................97
JASMINA OPEC.........................................................................................................................97
ROBERT HROVAT.....................................................................................................................97
MATJAŽ ZANOŠKAR................................................................................................................98
RENATA BRUNSKOLE..............................................................................................................99
ROBERT HROVAT...................................................................................................................100
MIHAEL PREVC.......................................................................................................................100
JANEZ RIBIČ............................................................................................................................101
IVAN SIMČIČ............................................................................................................................101
14
DZ/VI/37. izredna seja
DANIJEL KRIVEC....................................................................................................................102
MATJAŽ ZANOŠKAR..............................................................................................................102
DANIJEL KRIVEC....................................................................................................................102
ZVONKO LAH...........................................................................................................................102
FRANC PUKŠIČ.......................................................................................................................103
RENATA BRUNSKOLE............................................................................................................103
JAKOB PRESEČNIK................................................................................................................104
FRANC PUKŠIČ.......................................................................................................................104
FRANC PUKŠIČ.......................................................................................................................105
FRANC PUKŠIČ.......................................................................................................................105
JOŽEF KAVTIČNIK..................................................................................................................105
SREČKO MEH..........................................................................................................................105
FRANC PUKŠIČ.......................................................................................................................105
DANIJEL KRIVEC....................................................................................................................105
SAMO BEVK.............................................................................................................................106
MIHAEL PREVC.......................................................................................................................106
MAG. ANDREJA JERINA........................................................................................................107
DANIJEL KRIVEC....................................................................................................................107
LJUBO ŽNIDAR........................................................................................................................107
LJUBO ŽNIDAR........................................................................................................................108
MIHAEL PREVC.......................................................................................................................108
FRANC PUKŠIČ.......................................................................................................................108
JANEZ RIBIČ............................................................................................................................109
JASMINA OPEC.......................................................................................................................109
MATEJA VRANIČAR................................................................................................................110
FRANC PUKŠIČ.......................................................................................................................110
JANJA NAPAST.......................................................................................................................111
ZVONKO ČERNAČ...................................................................................................................111
MAG. BARBARA ŽGAJ NER TAVŠ.........................................................................................111
BORUT MEH.............................................................................................................................111
BORUT MEH.............................................................................................................................111
JASMINA OPEC.......................................................................................................................112
2. točka dnevnega reda: DOPOLNJEN PREDLOG PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2015 (DP2015), EPA 1467-VI.............................................................112
ZVONKO ČERNAČ...................................................................................................................112
MARIJAN POJBIČ....................................................................................................................114
JOŽEF HORVAT.......................................................................................................................115
SONJA RAMŠAK.....................................................................................................................117
IVAN GRILL..............................................................................................................................117
FRANC PUKŠIČ.......................................................................................................................118
FRANC BREZNIK.....................................................................................................................120
MATEJA VRANIČAR................................................................................................................122
JANEZ RIBIČ............................................................................................................................123
JOŽEF HORVAT.......................................................................................................................124
MATEJA VRANIČAR................................................................................................................124
IVAN VOGRIN...........................................................................................................................124
MAG. ANDREJ VIZJAK...........................................................................................................125
MAG. KATARINA HOČEVAR..................................................................................................126
MARIJAN POJBIČ....................................................................................................................127
MARIJAN POJBIČ....................................................................................................................127
MATEJA VRANIČAR................................................................................................................127
JOŽEF HORVAT.......................................................................................................................128
JOŽEF JEROVŠEK..................................................................................................................128
JAKOB PRESEČNIK................................................................................................................129
DR. VINKO GORENAK............................................................................................................129
DR. VINKO GORENAK............................................................................................................129
2278
republika slovenija
DRŽAVNI ZBOR
DZ/VI/45. izredna seja
SONJA RAMŠAK.....................................................................................................................130
ZVONKO ČERNAČ...................................................................................................................130
LJUDMILA NOVAK..................................................................................................................130
IRENA TAVČAR.......................................................................................................................130
ZVONKO ČERNAČ...................................................................................................................131
SAMO BEVK.............................................................................................................................131
JOŽEF HORVAT.......................................................................................................................131
DANIJEL KRIVEC....................................................................................................................132
IVAN SIMČIČ............................................................................................................................132
SAMO BEVK.............................................................................................................................132
LJUBO ŽNIDAR........................................................................................................................133
ZVONKO ČERNAČ...................................................................................................................133
SAMO BEVK.............................................................................................................................133
LJUBO ŽNIDAR........................................................................................................................133
SAMO BEVK.............................................................................................................................133
JANJA NAPAST.......................................................................................................................134
JOŽEF HORVAT.......................................................................................................................134
JAKOB PRESEČNIK................................................................................................................134
ROMANA TOMC.......................................................................................................................134
MAG. BARBARA ŽGAJNER TAVŠ.........................................................................................135
ROMANA TOMC.......................................................................................................................135
MAG. BARBARA ŽGAJNER TAVŠ.........................................................................................135
LJUDMILA NOVAK..................................................................................................................136
3.	točka dnevnega reda: PREDLOG ODLOKA O NAČRTU RAVNANJA S STVARNIM PREMOŽENJEM DRŽAVE ZA ORGANE DRŽAVNE UPRAVE IN PRAVOSODNE ORGANE TER JAVNE AGENCIJE, JAVNE SKLADE, JAVNE ZAVODE IN JAVNE GOSPODARSKE ZAVODE ZA LETO 2014 (OdRSPODU14-1),
EPA 1468-VI..............................................................................................................................136
4.	točka dnevnega reda: PREDLOG ODLOKA O NAČRTU RAVNANJA S STVARNIM PREMOŽENJEM DRŽAVE ZA ORGANE DRŽAVNE UPRAVE IN PRAVOSODNE ORGANE TER JAVNE AGENCIJE, JAVNE SKLADE, JAVNE ZAVODE IN JAVNE GOSPODARSKE ZAVODE ZA LETO 2015 (OdRSPODU15),
EPA 1469-VI..............................................................................................................................136
5.	točka dnevnega reda: PREDLOG ODLOKA O NAČRTU RAVNANJA S STVARNIM PREMOŽENJEM DRŽAVNEGA ZBORA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA
LETO 2014 (OdRSPDZ14), EPA 1470-VI................................................................................136
6.	točka dnevnega reda: PREDLOG ODLOK O NAČRTU RAVNANJA S STVARNIM PREMOŽENJEM DRŽAVNEGA ZBORA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA
LETO 2015 (OdRSPDZ15), EPA 1472-VI................................................................................136
7.	točka dnevnega reda: PREDLOG ODLOKA O NAČRTU RAVNANJA S STVARNIM PREMOŽENJEM VARUHA ČLOVEKOVIH PRAVIC ZA LETO 2014 (OdRSPVČP14), EPA 1473-VI.................................................................................................136
8.	točka dnevnega reda: PREDLOG ODLOKA O NAČRTU RAVNANJA S STVARNIM PREMOŽENJEM VARUHA ČLOVEKOVIH PRAVIC ZA LETO 2015 (OdRSPVČP15), EPA 1474-VI.................................................................................................136
9.	točka dnevnega reda: PREDLOG ODLOKA O NAČRTU RAVNANJA S STVARNIM PREMOŽENJEM DRŽAVNEGA SVETA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA
LETO 2014 (OdRSPDS14), EPA 1475-VI................................................................................136
2279
republika slovenija
DRŽAVNI ZBOR
DZ/VI/45. izredna seja
10.	točka dnevnega reda: PREDLOG ODLOKA O NAČRTU RAVNANJA S STVARNIM PREMOŽENJEM RAČUNSKEGA SODIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE
ZA LETO 2014 (OdRSPRacS14), EPA 1476-VI......................................................................136
11.	točka dnevnega reda: PREDLOG ODLOKA O NAČRTU RAVNANJA S STVARNIM PREMOŽENJEM RAČUNSKEGA SODIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE
ZA LETO 2015 (OdRSPRacS15), EPA 1477-VI......................................................................136
12.	točka dnevnega reda: PREDLOG ODLOKA O NAČRTU RAVNANJA S STVARNIM PREMOŽENJEM DRŽAVE ZA DRŽAVNO REVIZIJSKO KOMISIJO ZA
LETO 2014 (OdRSPDRK14), EPA 1478-VI.............................................................................136
13.	točka dnevnega reda: PREDLOG ODLOKA O NAČRTU RAVNANJA S STVARNIM PREMOŽENJEM DRŽAVE ZA DRŽAVNO REVIZIJSKO KOMISIJO ZA
LETO 2015 (OdRSPDRK15), EPA 1479-VI.............................................................................137
14.	točka dnevnega reda: PREDLOG ODLOKA O NAČRTU RAVNANJA S STVARNIM PREMOŽENJEM DRŽAVE ZA USTAVNO SODIŠČE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2014 (OdRSPUS14), EPA 1480-VI.....................................................137
15.	točka dnevnega reda: PREDLOG ODLOKA O NAČRTU RAVNANJA S STVARNIM PREMOŽENJEM DRŽAVE ZA USTAVNO SODIŠČE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2015 (OdRSPUS15), EPA 148-VI.......................................................137
TINA BRECELJ........................................................................................................................137
TINA BRECELJ........................................................................................................................137
JASMINA OPEC.......................................................................................................................137
JASMINA OPEC.......................................................................................................................138
MARJANA KOTNIK POROPAT...............................................................................................139
IVA DIMIC.................................................................................................................................139
SONJA RAMŠAK.....................................................................................................................140
MIRKO BRULC.........................................................................................................................140
16.	točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O IZVRŠEVANJU PRORAČUNOV REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETI 2014 IN 2015 (ZIPRS1415), NUJNI POSTOPEK,
EPA 1465-VI..............................................................................................................................141
MATEJA VRANIČAR................................................................................................................141
BOJAN STARMAN...................................................................................................................142
JANEZ RIBIČ............................................................................................................................142
MARIJA PLEVČAK..................................................................................................................143
JOŽEF HORVAT.......................................................................................................................144
ALEKSANDRA OSTERMAN....................................................................................................145
ROMANA TOMC.......................................................................................................................145
MATEVŽ FRANGEŽ.................................................................................................................146
MARKO PAVLIŠIČ...................................................................................................................146
MAG. MARKO POGAČNIK......................................................................................................147
MAG. ANDREJ VIZJAK...........................................................................................................147
MAG. ANDREJ ŠIRCELJ.........................................................................................................148
MAG. MARKO POGAČNIK......................................................................................................148
DR. UROŠ ČUFER...................................................................................................................148
ROMANA TOMC.......................................................................................................................148
DR. UROŠ ČUFER...................................................................................................................148
MAG. MARKO POGAČNIK......................................................................................................148
JAKOB PRESEČNIK................................................................................................................149
MAG. ANDREJ VIZJAK...........................................................................................................149
MAG. ANDREJ ŠIRCELJ.........................................................................................................149
MAG. ANDREJ VIZJAK...........................................................................................................149
2280
r e p ub l i ka s lo v e n i l a	DZ/VI/47. izredna seja
DRŽAVNI ZBOR
ROMANA TOMC.......................................................................................................................150
ROMANA TOMC.......................................................................................................................150
JOŽE TANKO...........................................................................................................................151
SREČKO MEH..........................................................................................................................151
MAŠA KOCIPER.......................................................................................................................151
BOJAN STARMAN...................................................................................................................151
JOŽE TANKO...........................................................................................................................151
MATEJA VRANIČAR................................................................................................................152
MATEJA VRANIČAR................................................................................................................152
FRANC PUKŠIČ.......................................................................................................................152
JOŽE TANKO...........................................................................................................................153
JANI MODERNDORFER..........................................................................................................153
MAŠA KOCIPER.......................................................................................................................154
JOŽE TANKO...........................................................................................................................154
MATEJA VRANIČAR................................................................................................................154
JOŽEF HORVAT.......................................................................................................................155
MATEJA VRANIČAR................................................................................................................155
MATEVŽ FRANGEŽ.................................................................................................................156
MATEJA VRANIČAR................................................................................................................156
MAŠA KOCIPER.......................................................................................................................156
MAŠA KOCIPER.......................................................................................................................156
MARKO PAVLIŠIČ...................................................................................................................157
MATEVŽ FRANGEŽ.................................................................................................................157
MATJAŽ HAN...........................................................................................................................158
JANI MODERNDORFER..........................................................................................................158
JOŽE TANKO...........................................................................................................................158
JANI MODERNDORFER..........................................................................................................158
JAKOB PRESEČNIK................................................................................................................159
JOŽEF HORVAT.......................................................................................................................160
SONJA RAMŠAK.....................................................................................................................160
16. točka dnevnega reda - NADALJEVANJE.......................................................................161
DR. VINKO GORENAK............................................................................................................161
DR. VINKO GORENAK............................................................................................................161
JOŽEF JEROVŠEK..................................................................................................................162
JAKOB PRESEČNIK................................................................................................................162
FRANC PUKŠIČ.......................................................................................................................162
FRANC PUKŠIČ.......................................................................................................................163
JOŽEF HORVAT.......................................................................................................................163
MATEJA VRANIČAR................................................................................................................163
ALENKA JERAJ.......................................................................................................................164
ZVONKO LAH...........................................................................................................................164
JAKOB PRESEČNIK................................................................................................................164
JOŽEF HORVAT.......................................................................................................................164
SONJA RAMŠAK.....................................................................................................................165
ZVONKO LAH...........................................................................................................................165
MATEJA VRANIČAR................................................................................................................166
JOŽEF HORVAT.......................................................................................................................166
JOŽE TANKO...........................................................................................................................166
MAŠA KOCIPER.......................................................................................................................167
JOŽE TANKO...........................................................................................................................167
MAŠA KOCIPER.......................................................................................................................167
JOŽE TANKO...........................................................................................................................168
JOŽEF HORVAT.......................................................................................................................168
MAG. MARKO POGAČNIK......................................................................................................168
10
DZ/VI/37. izredna seja
17. točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O DAVKU NA NEPREMIČNINE
(ZDavNepr), NUJNI POSTOPEK, EPA 1543-VI......................................................................169
JOŽE TANKO...........................................................................................................................169
FRANC BOGOVIČ....................................................................................................................170
JOŽE TANKO...........................................................................................................................170
JOŽEF HORVAT.......................................................................................................................171
FRANC BOGOVIČ....................................................................................................................171
JOŽE TANKO...........................................................................................................................171
JANI MODERNDORFER..........................................................................................................172
FRANC BOGOVIČ....................................................................................................................172
MATEJA VRANIČAR................................................................................................................172
ALOJZIJ POTOČNIK................................................................................................................173
FRANC JURŠA.........................................................................................................................174
JOŽEF HORVAT.......................................................................................................................175
ALEKSANDRA OSTERMAN....................................................................................................175
ALEKSANDRA OSTERMAN....................................................................................................176
ALEKSANDRA OSTERMAN....................................................................................................176
ALEKSANDRA OSTERMAN....................................................................................................176
FRANC PUKŠIČ.......................................................................................................................176
MAG. ANDREJ ŠIRCELJ.........................................................................................................177
MAG. ANDREJ ŠIRCELJ.........................................................................................................177
MATEVŽ FRANGEŽ.................................................................................................................178
MATEVŽ FRANGEŽ.................................................................................................................178
MARKO PAVLIŠIČ...................................................................................................................179
FRANC BOGOVIČ....................................................................................................................179
FRANC BOGOVIČ....................................................................................................................180
MAG. ANDREJ VIZJAK...........................................................................................................180
TOMAŽ LISEC..........................................................................................................................181
JOŽEF HORVAT.......................................................................................................................181
MAG. BARBARA ŽGAJNER TAVŠ.........................................................................................182
MARKO PAVLIŠIČ...................................................................................................................182
MAG. ANDREJ VIZJAK...........................................................................................................182
MIHAEL PREVC.......................................................................................................................183
MAG. BARBARA ŽGAJNER TAVŠ.........................................................................................183
MATEJA VRANIČAR................................................................................................................183
MARKO PAVLIŠIČ...................................................................................................................183
MAG. ANDREJ VIZJAK...........................................................................................................183
RIHARD BRANISELJ...............................................................................................................184
MAG. MAJDA POTRATA.........................................................................................................184
ALEKSANDRA OSTERMAN....................................................................................................185
ALEKSANDRA OSTERMAN....................................................................................................185
ROMANA TOMC.......................................................................................................................185
ROMANA TOMC.......................................................................................................................185
FRANC BOGOVIČ....................................................................................................................186
MAG. ANDREJ ŠIRCELJ.........................................................................................................187
RIHARD BRANISELJ...............................................................................................................188
MATEVŽ FRANGEŽ.................................................................................................................188
MARKO PAVLIŠIČ...................................................................................................................189
MAG. ANDREJ ŠIRCELJ.........................................................................................................189
ROMANA TOMC.......................................................................................................................190
IVAN GRILL..............................................................................................................................190
DANIJEL KRIVEC....................................................................................................................191
MATEJA VRANIČAR................................................................................................................192
MAG. ANDREJ ŠIRCELJ.........................................................................................................193
MAG. MARKO POGAČNIK......................................................................................................194
SREČKO MEH..........................................................................................................................194
MAG. ANDREJ VIZJAK...........................................................................................................194
2282
DZ/VI/37. izredna seja
SREČKO MEH..........................................................................................................................195
MARKO PAVLIŠIČ...................................................................................................................195
MAG. ANDREJ VIZJAK...........................................................................................................195
MATEJA PUČNIK.....................................................................................................................196
FRANC BOGOVIČ....................................................................................................................196
LJUDMILA NOVAK..................................................................................................................197
MATEJA VRANIČAR................................................................................................................198
DR. JOŽEF KUNIČ...................................................................................................................198
FRANC PUKŠIČ.......................................................................................................................199
MARIJAN POJBIČ....................................................................................................................199
FRANC BREZNIK.....................................................................................................................200
JOŽEF JEROVŠEK..................................................................................................................201
JOŽEF HORVAT.......................................................................................................................201
JOŽEF HORVAT.......................................................................................................................202
ROBERT HROVAT...................................................................................................................202
ZVONKO LAH...........................................................................................................................203
MATEJA VRANIČAR................................................................................................................203
MIHAEL PREVC.......................................................................................................................204
JANJA NAPAST.......................................................................................................................204
ALENKA JERAJ.......................................................................................................................204
IVA DIMIC.................................................................................................................................205
SREČKO MEH..........................................................................................................................205
ALJOŠA JERIČ ........................................................................................................................ 206
FRANC PUKŠIČ.......................................................................................................................207
JERKO ČEHOVIN.....................................................................................................................207
MIRKO BRULC.........................................................................................................................208
MAG. ANDREJ VIZJAK...........................................................................................................209
ZVONKO ČERNAČ...................................................................................................................209
ZVONKO ČERNAČ...................................................................................................................210
ZVONKO ČERNAČ...................................................................................................................210
ZVONKO ČERNAČ...................................................................................................................210
SREČKO MEH..........................................................................................................................210
JOŽEF JEROVŠEK..................................................................................................................210
SREČKO MEH..........................................................................................................................210
ZVONKO ČERNAČ...................................................................................................................210
FRANC PUKŠIČ.......................................................................................................................211
MAG. MAJDA POTRATA.........................................................................................................211
FRANC BOGOVIČ....................................................................................................................212
MIRKO BRULC.........................................................................................................................213
MARKO PAVLIŠIČ...................................................................................................................213
MIHAEL PREVC.......................................................................................................................213
MIHAEL PREVC.......................................................................................................................213
MAG. ANDREJ ŠIRCELJ.........................................................................................................213
MIHAEL PREVC.......................................................................................................................214
MAG. MARKO POGAČNIK......................................................................................................214
FRANC BOGOVIČ....................................................................................................................214
MAG. ANDREJ ŠIRCELJ.........................................................................................................214
JOŽEF HORVAT.......................................................................................................................214
JOŽEF HORVAT.......................................................................................................................214
MATEJA VRANIČAR................................................................................................................214
FRANC BOGOVIČ....................................................................................................................215
JOŽEF HORVAT.......................................................................................................................215
MARKO PAVLIŠIČ...................................................................................................................215
FRANC JURŠA.........................................................................................................................215
FRANC PUKŠIČ.......................................................................................................................216
FRANC PUKŠIČ.......................................................................................................................217
SREČKO MEH..........................................................................................................................217
FRANC JURŠA.........................................................................................................................217
2283
republika slovenija
DRŽAVNI ZBOR
DZ/VI/45. izredna seja
FRANC BOGOVIČ....................................................................................................................217
FRANC BOGOVIČ....................................................................................................................217
MATEJA VRANIČAR................................................................................................................217
FRANC PUKŠIČ.......................................................................................................................217
JANJA KLASINC......................................................................................................................218
MAG. ANDREJ VIZJAK...........................................................................................................218
MAG. ANDREJ VIZJAK...........................................................................................................218
MAG. ANDREJ VIZJAK...........................................................................................................218
FRANC BOGOVIČ....................................................................................................................218
JOŽE TANKO...........................................................................................................................219
MATEJA VRANIČAR................................................................................................................219
JOŽE TANKO...........................................................................................................................219
MATEJA VRANIČAR................................................................................................................219
SREČKO MEH..........................................................................................................................219
JOŽEF HORVAT.......................................................................................................................219
17.A točka dnevnega reda: PONOVNO ODLOČANJE O ZAKONU O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O DOHODNINI (ZDoh-2M), EPA 1385-VI..............................................................................................................................220
BOJAN STARMAN...................................................................................................................220
MATEJA VRANIČAR................................................................................................................221
IVA DIMIC.................................................................................................................................221
ALOJZIJ POTOČNIK ................................................................................................................ 222
MAG. ANDREJ ŠIRCELJ.........................................................................................................223
MATEVŽ FRANGEŽ.................................................................................................................223
MARKO PAVLIŠIČ...................................................................................................................224
JASMINA OPEC.......................................................................................................................224
MARIJA PLEVČAK..................................................................................................................224
17.B	točka dnevnega reda: PONOVNO ODLOČANJE O ZAKONU O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O BANČNIŠTVU (ZBan-1L),
EPA 1513-VI..............................................................................................................................225
BOJAN STARMAN...................................................................................................................226
MATEJA VRANIČAR................................................................................................................226
ALOJZIJ POTOČNIK ................................................................................................................ 227
MAG. ANDREJ ŠIRCELJ.........................................................................................................227
MATEVŽ FRANGEŽ.................................................................................................................227
MARKO PAVLIŠIČ...................................................................................................................228
MIHAEL PREVC.......................................................................................................................228
MARIJA PLEVČAK..................................................................................................................229
IVA DIMIC.................................................................................................................................229
18.	točka dnevnega reda: PREDLOG ENERGETSKEGA ZAKONA (EZ-1), PRVA OBRAVNAVA, EPA 1548-VI....................................................................................................230
MAG. BOJAN KUMER.............................................................................................................230
LJUBO ŽNIDAR........................................................................................................................231
SREČKO MEH..........................................................................................................................232
MARKO PAVLIŠIČ...................................................................................................................232
FRANC PUKŠIČ.......................................................................................................................233
MARJANA KOTNIK POROPAT...............................................................................................234
IVA DIMIC.................................................................................................................................235
JOŽE VELIKONJA ................................................................................................................... 236
MAG. ANDREJ VIZJAK...........................................................................................................236
MAG. ANDREJ VIZJAK...........................................................................................................241
MAG. ANDREJ VIZJAK...........................................................................................................241
2284
r e p ljb l i ka s lo v e n i i a	DZ/VI/47. izredna seja
DRŽAVNI ZBOR
SAMO BEVK.............................................................................................................................242
ALENKA PAVLIČ.....................................................................................................................243
ZVONKO ČERNAČ...................................................................................................................243
MATEVŽ FRANGEŽ.................................................................................................................246
DRAGAN BOSNIC....................................................................................................................247
ZVONKO ČERNAČ...................................................................................................................247
ZVONKO ČERNAČ...................................................................................................................247
SREČKO MEH..........................................................................................................................248
JOŽE TANKO...........................................................................................................................248
SREČKO MEH..........................................................................................................................248
JOŽE TANKO...........................................................................................................................248
MAG. BARBARA ŽGAJNER TAVŠ.........................................................................................249
MAG. MAJDA POTRATA.........................................................................................................249
LJUBO ŽNIDAR........................................................................................................................249
JOŽE TANKO...........................................................................................................................249
MAG. MAJDA POTRATA.........................................................................................................250
ZVONKO ČERNAČ...................................................................................................................250
RENATA BRUNSKOLE............................................................................................................250
JOŽE TANKO...........................................................................................................................251
18. točka dnevnega reda - NADALJEVANJE.......................................................................251
TOMAŽ LISEC..........................................................................................................................251
TOMAŽ LISEC..........................................................................................................................252
DANIJEL KRIVEC....................................................................................................................255
MIRKO BRULC.........................................................................................................................255
JOŽE VELIKONJA ................................................................................................................... 256
JOŽEF HORVAT.......................................................................................................................257
SREČKO MEH..........................................................................................................................258
RENATA BRUNSKOLE............................................................................................................259
JOŽEF KAVTIČNIK..................................................................................................................260
TOMAŽ LISEC..........................................................................................................................261
LJUBO ŽNIDAR........................................................................................................................261
LJUBO ŽNIDAR........................................................................................................................261
DANIJEL KRIVEC....................................................................................................................262
FRANC BREZNIK.....................................................................................................................262
SREČKO MEH..........................................................................................................................263
ZVONKO ČERNAČ...................................................................................................................264
MAG. BARBARA ŽGAJNER TAVŠ.........................................................................................265
3.	točka dnevnega reda - NADALJEVANJE.........................................................................265
SONJA RAMŠAK.....................................................................................................................265
4.	točka dnevnega reda - NADALJEVANJE ......................................................................... 266
5.	točka dnevnega reda - NADALJEVANJE ......................................................................... 266
6.	točka dnevnega reda - NADALJEVANJE ......................................................................... 266
7.	točka dnevnega reda - NADALJEVANJE.........................................................................266
8.	točka dnevnega reda - NADALJEVANJE.........................................................................266
9.	točka dnevnega reda - NADALJEVANJE.........................................................................266
10.	točka dnevnega reda - NADALJEVANJE.......................................................................266
14
r e p ljb l i ka s lo v e n i i a	DZ/VI/47. izredna seja
DRŽAVNI ZBOR
11.	točka dnevnega reda - NADALJEVANJE.......................................................................267
12.	točka dnevnega reda - NADALJEVANJE.......................................................................267
13.	točka dnevnega reda - NADALJEVANJE.......................................................................267
14.	točka dnevnega reda - NADALJEVANJE.......................................................................267
15.	točka dnevnega reda - NADALJEVANJE.......................................................................267
17.A. točka dnevnega reda - NADALJEVANJE....................................................................267
JASMINA OPEC.......................................................................................................................267
MAG. ANDREJ ŠIRCELJ.........................................................................................................267
JOŽEF HORVAT.......................................................................................................................268
MARIJAN POJBIČ....................................................................................................................268
FRANC BREZNIK.....................................................................................................................269
MAG. ANDREJ VIZJAK...........................................................................................................269
SONJA RAMŠAK.....................................................................................................................269
ANDREJ ČUŠ...........................................................................................................................269
FRANC PUKŠIČ.......................................................................................................................270
MAG. MARKO POGAČNIK......................................................................................................270
ALENKA JERAJ.......................................................................................................................270
ZVONKO ČERNAČ...................................................................................................................271
FRANC BOGOVIČ....................................................................................................................271
ROMANA TOMC.......................................................................................................................271
TOMAŽ LISEC..........................................................................................................................271
JANEZ RIBIČ............................................................................................................................272
JOŽE TANKO...........................................................................................................................272
MAG. ANDREJ ŠIRCELJ.........................................................................................................272
JOŽEF HORVAT.......................................................................................................................272
MIHAEL PREVC.......................................................................................................................273
MAG. ANDREJ ŠIRCELJ.........................................................................................................273
FRANC PUKŠIČ.......................................................................................................................273
MAG. ANDREJ VIZJAK...........................................................................................................274
SONJA RAMŠAK.....................................................................................................................274
JOŽEF JEROVŠEK..................................................................................................................274
FRANC BOGOVIČ....................................................................................................................274
ALENKA JERAJ.......................................................................................................................275
ZVONKO ČERNAČ...................................................................................................................275
ROMANA TOMC.......................................................................................................................275
ROMANA TOMC.......................................................................................................................275
FRANC BREZNIK.....................................................................................................................276
MAŠA KOCIPER.......................................................................................................................276
JOŽEF HORVAT.......................................................................................................................276
BRANE GOLUBOVIC...............................................................................................................276
MARIJAN POJBIČ....................................................................................................................277
MAG. ANDREJ ŠIRCELJ.........................................................................................................277
DR. VINKO GORENAK............................................................................................................277
JOŽE TANKO...........................................................................................................................278
JERKO ČEHOVIN.....................................................................................................................278
JERKO ČEHOVIN.....................................................................................................................278
17. točka dnevnega reda - NADALJEVANJE.......................................................................278
JOŽEF HORVAT.......................................................................................................................278
MAG. ANDREJ ŠIRCELJ.........................................................................................................278
MAG. ANDREJ ŠIRCELJ.........................................................................................................279
14
DZ/VI/37. izredna seja
SONJA RAMŠAK.....................................................................................................................279
ZVONKO ČERNAČ...................................................................................................................279
JAKOB PRESEČNIK................................................................................................................279
ROMANA TOMC.......................................................................................................................280
MIHAEL PREVC.......................................................................................................................280
SONJA RAMŠAK.....................................................................................................................280
FRANC PUKŠIČ.......................................................................................................................280
FRANC BOGOVIČ....................................................................................................................280
MAG. ANDREJ ŠIRCELJ.........................................................................................................281
IRENA TAVČAR.......................................................................................................................281
DANIJEL KRIVEC....................................................................................................................281
TOMAŽ LISEC..........................................................................................................................281
ZVONKO ČERNAČ...................................................................................................................282
JOŽE TANKO...........................................................................................................................282
JANJA NAPAST.......................................................................................................................282
MATEVŽ FRANGEŽ.................................................................................................................283
JOŽEF HORVAT.......................................................................................................................283
ALEKSANDRA OSTERMAN....................................................................................................283
MAG. BRANKO GRIMS...........................................................................................................283
ANDREJ ČUŠ...........................................................................................................................284
MAG. ANDREJ ŠIRCELJ.........................................................................................................284
JOŽEF JEROVŠEK..................................................................................................................284
MIHAEL PREVC.......................................................................................................................284
ROMANA TOMC.......................................................................................................................285
BORUT AMBROŽIČ.................................................................................................................285
SONJA RAMŠAK.....................................................................................................................285
ZVONKO ČERNAČ...................................................................................................................285
JOŽE TANKO...........................................................................................................................286
ANDREJ ČUŠ...........................................................................................................................286
ZVONKO LAH...........................................................................................................................286
ZVONKO LAH...........................................................................................................................286
MATEVŽ FRANGEŽ.................................................................................................................286
FRANC PUKŠIČ.......................................................................................................................287
JOŽE TANKO...........................................................................................................................287
JOŽE TANKO...........................................................................................................................287
JOŽE TANKO...........................................................................................................................288
FRANC BOGOVIČ....................................................................................................................288
MAG. ANDREJ ŠIRCELJ.........................................................................................................288
FRANC PUKŠIČ.......................................................................................................................289
ROMANA TOMC.......................................................................................................................289
MAG. BRANKO GRIMS...........................................................................................................289
ZVONKO LAH...........................................................................................................................289
MAG. MARKO POGAČNIK......................................................................................................290
FRANC BREZNIK.....................................................................................................................290
FRANC BREZNIK.....................................................................................................................290
MARIJAN POJBIČ....................................................................................................................290
JOŽEF JEROVŠEK..................................................................................................................291
JAKOB PRESEČNIK................................................................................................................291
TOMAŽ LISEC..........................................................................................................................291
ALENKA JERAJ.......................................................................................................................291
ALEKSANDRA OSTERMAN....................................................................................................292
MAG. ANDREJ ŠIRCELJ.........................................................................................................292
ROBERT HROVAT...................................................................................................................292
SONJA RAMŠAK.....................................................................................................................292
JANI MODERNDORFER..........................................................................................................293
FRANC PUKŠIČ.......................................................................................................................293
JOŽEF HORVAT.......................................................................................................................293
DR. VINKO GORENAK............................................................................................................293
2287
DZ/VI/37. izredna seja
DANIJEL KRIVEC....................................................................................................................294
JOŽE TANKO...........................................................................................................................294
LJUBO ŽNIDAR........................................................................................................................294
MATEVŽ FRANGEŽ.................................................................................................................294
FRANC BOGOVIČ....................................................................................................................295
ZVONKO ČERNAČ...................................................................................................................295
MAG. ANDREJ VIZJAK...........................................................................................................295
MAG. ANDREJ ŠIRCELJ.........................................................................................................296
MAG. MAJDA POTRATA.........................................................................................................296
FRANC BOGOVIČ....................................................................................................................297
EVA IRGL..................................................................................................................................297
MATEJA PUČNIK.....................................................................................................................297
ANDREJ ČUŠ...........................................................................................................................298
MARIJAN POJBIČ....................................................................................................................298
LJUBO ŽNIDAR........................................................................................................................298
ROBERT HROVAT...................................................................................................................299
MAG. ŠTEFAN TISEL..............................................................................................................299
ZVONKO ČERNAČ...................................................................................................................299
FRANC BREZNIK.....................................................................................................................299
ZVONKO LAH...........................................................................................................................300
DR. VINKO GORENAK............................................................................................................300
MATEVŽ FRANGEŽ.................................................................................................................300
SONJA RAMŠAK.....................................................................................................................301
SONJA RAMŠAK.....................................................................................................................301
JANJA NAPAST.......................................................................................................................301
ALENKA JERAJ.......................................................................................................................301
MAG. ANDREJ VIZJAK...........................................................................................................301
MAG. BRANKO GRIMS...........................................................................................................302
MAG. MARKO POGAČNIK......................................................................................................302
SREČKO MEH..........................................................................................................................302
ZVONKO ČERNAČ...................................................................................................................302
ZVONKO ČERNAČ...................................................................................................................302
ZVONKO ČERNAČ...................................................................................................................303
FRANC PUKŠIČ.......................................................................................................................303
FRANC JURŠA.........................................................................................................................303
FRANC JURŠA.........................................................................................................................303
TOMAŽ LISEC..........................................................................................................................303
JOŽEF JEROVŠEK..................................................................................................................304
JOŽEF JEROVŠEK..................................................................................................................304
DANIJEL KRIVEC....................................................................................................................304
SAMO BEVK.............................................................................................................................304
BRANKO FICKO.......................................................................................................................305
FRANC BOGOVIČ....................................................................................................................305
JOŽE TANKO...........................................................................................................................305
MATEVŽ FRANGEŽ.................................................................................................................306
FRANC BOGOVIČ....................................................................................................................306
JOŽE TANKO...........................................................................................................................306
JOŽE TANKO...........................................................................................................................306
FRANC PUKŠIČ.......................................................................................................................307
SAMO BEVK.............................................................................................................................307
LJUDMILA NOVAK..................................................................................................................307
MAG. ANDREJ ŠIRCELJ.........................................................................................................307
FRANC BOGOVIČ....................................................................................................................308
MIHAEL PREVC.......................................................................................................................308
IVA DIMIC.................................................................................................................................308
FRANC PUKŠIČ.......................................................................................................................309
FRANC PUKŠIČ.......................................................................................................................309
FRANC PUKŠIČ.......................................................................................................................309
2288
DZ/VI/37. izredna seja
ROMANA TOMC.......................................................................................................................309
ROMANA TOMC.......................................................................................................................309
JOŽEF HORVAT.......................................................................................................................309
FRANC PUKŠIČ.......................................................................................................................310
FRANC PUKŠIČ.......................................................................................................................310
FRANC PUKŠIČ.......................................................................................................................310
JOŽEF JEROVŠEK..................................................................................................................310
MARIJAN POJBIČ....................................................................................................................310
JOŽE TANKO...........................................................................................................................310
ZVONKO ČERNAČ...................................................................................................................311
ZVONKO ČERNAČ...................................................................................................................311
DR. VINKO GORENAK............................................................................................................311
DR. VINKO GORENAK............................................................................................................311
DR. VINKO GORENAK............................................................................................................311
MAG. BARBARA ŽGAJNER TAVŠ.........................................................................................312
FRANC BREZNIK.....................................................................................................................312
FRANC BREZNIK.....................................................................................................................312
SONJA RAMŠAK.....................................................................................................................312
FRANC BOGOVIČ....................................................................................................................312
JOŽEF HORVAT.......................................................................................................................313
MAG. ANDREJ ŠIRCELJ.........................................................................................................313
FRANC PUKŠIČ.......................................................................................................................313
JASMINA OPEC.......................................................................................................................314
JASMINA OPEC.......................................................................................................................314
FRANC BREZNIK.....................................................................................................................314
MARIJAN POJBIČ....................................................................................................................314
DANIJEL KRIVEC....................................................................................................................315
SREČKO MEH..........................................................................................................................315
JAKOB PRESEČNIK................................................................................................................315
ZVONKO ČERNAČ...................................................................................................................316
MAG. ANDREJ ŠIRCELJ.........................................................................................................316
JOŽEF HORVAT.......................................................................................................................316
TOMAŽ LISEC..........................................................................................................................316
MATEVŽ FRANGEŽ.................................................................................................................317
JOŽE TANKO...........................................................................................................................317
ROBERT HROVAT...................................................................................................................317
FRANC BOGOVIČ....................................................................................................................318
FRANC BOGOVIČ....................................................................................................................318
MAG. MARKO POGAČNIK......................................................................................................318
MAG. MARKO POGAČNIK......................................................................................................318
MAG. MARKO POGAČNIK......................................................................................................318
DR. VINKO GORENAK............................................................................................................318
MIHAEL PREVC.......................................................................................................................319
ZVONKO ČERNAČ...................................................................................................................319
JOŽEF HORVAT.......................................................................................................................319
JOŽEF HORVAT.......................................................................................................................320
FRANC PUKŠIČ.......................................................................................................................320
FRANC BOGOVIČ....................................................................................................................320
FRANC PUKŠIČ.......................................................................................................................320
MAG. ANDREJ ŠIRCELJ.........................................................................................................321
JOŽEF HORVAT.......................................................................................................................321
JASMINA OPEC.......................................................................................................................322
FRANC BOGOVIČ....................................................................................................................322
ZVONKO LAH...........................................................................................................................322
FRANC BREZNIK.....................................................................................................................322
FRANC PUKŠIČ.......................................................................................................................323
FRANC PUKŠIČ.......................................................................................................................323
DR. VINKO GORENAK............................................................................................................323
47
DZ/VI/37. izredna seja
FRANC PUKŠIČ.......................................................................................................................323
FRANC PUKŠIČ.......................................................................................................................324
JASMINA OPEC.......................................................................................................................324
FRANC BOGOVIČ....................................................................................................................324
JANI MODERNDORFER..........................................................................................................324
MATEVŽ FRANGEŽ.................................................................................................................325
FRANC BOGOVIČ....................................................................................................................325
FRANC JURŠA.........................................................................................................................325
JOŽEF HORVAT.......................................................................................................................325
MARIJAN POJBIČ....................................................................................................................326
RIHARD BRANISELJ...............................................................................................................326
SONJA RAMŠAK.....................................................................................................................326
SONJA RAMŠAK.....................................................................................................................326
FRANC PUKŠIČ.......................................................................................................................326
FRANC PUKŠIČ.......................................................................................................................326
BORUT AMBROŽIČ.................................................................................................................326
BORUT AMBROŽIČ.................................................................................................................327
JOŽEF HORVAT.......................................................................................................................327
FRANC PUKŠIČ.......................................................................................................................327
MAG. ANDREJ ŠIRCELJ.........................................................................................................327
ROBERT HROVAT...................................................................................................................328
ANDREJ ČUŠ...........................................................................................................................328
ANDREJ ČUŠ...........................................................................................................................328
FRANC BREZNIK.....................................................................................................................328
TOMAŽ LISEC..........................................................................................................................329
FRANC PUKŠIČ.......................................................................................................................329
ZVONKO ČERNAČ...................................................................................................................329
ZVONKO ČERNAČ...................................................................................................................329
FRANC BOGOVIČ....................................................................................................................329
JOŽEF HORVAT.......................................................................................................................330
JOŽEF HORVAT.......................................................................................................................330
JAKOB PRESEČNIK................................................................................................................330
JOŽEF HORVAT.......................................................................................................................330
JASMINA OPEC.......................................................................................................................331
FRANC PUKŠIČ.......................................................................................................................331
FRANC PUKŠIČ.......................................................................................................................331
MATJAŽ HAN...........................................................................................................................331
FRANC PUKŠIČ.......................................................................................................................331
IVA DIMIC.................................................................................................................................331
IVA DIMIC.................................................................................................................................332
ANDREJ ČUŠ...........................................................................................................................332
FRANC BOGOVIČ....................................................................................................................332
JOŽEF HORVAT.......................................................................................................................332
FRANC BOGOVIČ....................................................................................................................333
MAG. ANDREJ ŠIRCELJ.........................................................................................................333
JOŽEF HORVAT.......................................................................................................................333
DR. VINKO GORENAK............................................................................................................334
DR. VINKO GORENAK............................................................................................................334
FRANC PUKŠIČ.......................................................................................................................334
JANEZ RIBIČ............................................................................................................................334
FRANC BREZNIK.....................................................................................................................334
MAG. BRANKO GRIMS...........................................................................................................335
JASMINA OPEC.......................................................................................................................335
MAG. ANDREJ ŠIRCELJ.........................................................................................................335
SONJA RAMŠAK.....................................................................................................................336
ZVONKO LAH...........................................................................................................................336
MATJAŽ HAN...........................................................................................................................336
MAG. ANDREJ ŠIRCELJ.........................................................................................................336
19
DZ/VI/37. izredna seja
FRANC PUKŠIČ.......................................................................................................................337
IRENA TAVČAR.......................................................................................................................337
ANDREJ ČUŠ...........................................................................................................................337
JANEZ RIBIČ............................................................................................................................337
TOMAŽ LISEC..........................................................................................................................338
JOŽE TANKO...........................................................................................................................338
ZVONKO ČERNAČ...................................................................................................................338
ZVONKO ČERNAČ...................................................................................................................339
ZVONKO ČERNAČ...................................................................................................................339
FRANC BREZNIK.....................................................................................................................339
FRANC BREZNIK.....................................................................................................................339
ZVONKO ČERNAČ...................................................................................................................339
ZVONKO ČERNAČ...................................................................................................................339
ZVONKO ČERNAČ...................................................................................................................339
JOŽEF HORVAT.......................................................................................................................340
JOŽE TANKO...........................................................................................................................340
MARIJAN POJBIČ....................................................................................................................340
JOŽEF HORVAT.......................................................................................................................340
MAG. ANDREJ ŠIRCELJ.........................................................................................................341
FRANC PUKŠIČ.......................................................................................................................341
JOŽEF HORVAT.......................................................................................................................341
JOŽEF HORVAT.......................................................................................................................341
JOŽEF HORVAT.......................................................................................................................341
DR. VINKO GORENAK............................................................................................................342
ZVONKO ČERNAČ...................................................................................................................342
FRANC PUKŠIČ.......................................................................................................................342
JANI MODERNDORFER..........................................................................................................343
MAG. MARKO POGAČNIK......................................................................................................343
DANIJEL KRIVEC....................................................................................................................343
JOŽEF HORVAT.......................................................................................................................344
MAG. ANDREJ ŠIRCELJ.........................................................................................................344
FRANC BOGOVIČ....................................................................................................................344
SONJA RAMŠAK.....................................................................................................................344
ROMANA TOMC.......................................................................................................................345
JOŽEF HORVAT.......................................................................................................................345
DANIJEL KRIVEC....................................................................................................................345
TOMAŽ LISEC..........................................................................................................................345
ANDREJ ČUŠ...........................................................................................................................346
ROBERT HROVAT...................................................................................................................346
ROBERT HROVAT...................................................................................................................346
ROBERT HROVAT...................................................................................................................346
ALENKA JERAJ.......................................................................................................................346
MARIJAN POJBIČ....................................................................................................................347
MARIJAN POJBIČ....................................................................................................................347
MATJAŽ HAN...........................................................................................................................347
MATJAŽ HAN...........................................................................................................................347
MARIJAN POJBIČ....................................................................................................................347
MARIJAN POJBIČ....................................................................................................................347
MARIJAN POJBIČ....................................................................................................................347
JOŽEF JEROVŠEK..................................................................................................................347
JOŽEF KAVTIČNIK..................................................................................................................348
JOŽE TANKO...........................................................................................................................348
FRANC BOGOVIČ....................................................................................................................348
MAG. ANDREJ ŠIRCELJ.........................................................................................................348
JOŽEF HORVAT.......................................................................................................................349
MAG. ANDREJ ŠIRCELJ.........................................................................................................349
JOŽEF HORVAT.......................................................................................................................349
FRANC PUKŠIČ.......................................................................................................................350
20
DZ/VI/37. izredna seja
JOŽE TANKO...........................................................................................................................350
SONJA RAMŠAK.....................................................................................................................350
DR. VINKO GORENAK............................................................................................................350
ZVONKO ČERNAČ...................................................................................................................351
JOŽEF HORVAT.......................................................................................................................351
FRANC PUKŠIČ.......................................................................................................................351
MAG. ANDREJ ŠIRCELJ.........................................................................................................352
ZVONKO ČERNAČ...................................................................................................................352
ZVONKO ČERNAČ...................................................................................................................352
JOŽE TANKO...........................................................................................................................352
JOŽEF HORVAT.......................................................................................................................353
FRANC PUKŠIČ.......................................................................................................................353
SREČKO MEH..........................................................................................................................353
SREČKO MEH..........................................................................................................................353
FRANC PUKŠIČ.......................................................................................................................353
ANDREJ ČUŠ...........................................................................................................................353
FRANC BOGOVIČ....................................................................................................................354
MAG. ANDREJ ŠIRCELJ.........................................................................................................354
JANI MODERNDORFER..........................................................................................................354
JANI MODERNDORFER..........................................................................................................354
MAG. ANDREJ ŠIRCELJ.........................................................................................................355
MATEVŽ FRANGEŽ.................................................................................................................355
FRANC PUKŠIČ.......................................................................................................................355
JOŽEF HORVAT.......................................................................................................................356
MAG. ANDREJ ŠIRCELJ.........................................................................................................356
MAG. ANDREJ ŠIRCELJ.........................................................................................................356
JERKO ČEHOVIN.....................................................................................................................356
FRANC PUKŠIČ.......................................................................................................................356
ZVONKO ČERNAČ...................................................................................................................357
SONJA RAMŠAK.....................................................................................................................357
MARJANA KOTNIK POROPAT...............................................................................................357
MARKO PAVLIŠIČ...................................................................................................................358
RIHARD BRANISELJ...............................................................................................................358
DR. VINKO GORENAK............................................................................................................358
MIRJAM BON KLANJŠČEK....................................................................................................358
SREČKO MEH..........................................................................................................................358
FRANC BREZNIK.....................................................................................................................359
MAG. ANDREJ ŠIRCELJ.........................................................................................................359
MAG. ANDREJ ŠIRCELJ.........................................................................................................360
MAG. ANDREJ ŠIRCELJ.........................................................................................................360
FRANC PUKŠIČ.......................................................................................................................360
ZVONKO ČERNAČ...................................................................................................................360
ZVONKO ČERNAČ...................................................................................................................361
MATEVŽ FRANGEŽ.................................................................................................................361
ZVONKO LAH...........................................................................................................................361
ANDREJ ČUŠ...........................................................................................................................361
MATEVŽ FRANGEŽ.................................................................................................................361
FRANC PUKŠIČ.......................................................................................................................362
FRANC PUKŠIČ.......................................................................................................................362
FRANC PUKŠIČ.......................................................................................................................362
LJUBO ŽNIDAR........................................................................................................................362
DR. VINKO GORENAK............................................................................................................362
DR. VINKO GORENAK............................................................................................................362
JOŽEF HORVAT.......................................................................................................................362
SONJA RAMŠAK.....................................................................................................................363
ZVONKO LAH...........................................................................................................................363
ZVONKO ČERNAČ...................................................................................................................363
SREČKO MEH..........................................................................................................................363
21
r e p ljb l i ka s lo v e n i i a	DZ/VI/47. izredna seja
DRŽAVNI ZBOR
JOŽEF HORVAT.......................................................................................................................364
LJUBO ŽNIDAR........................................................................................................................364
LJUBO ŽNIDAR........................................................................................................................364
LJUBO ŽNIDAR........................................................................................................................364
MAG. ANDREJ ŠIRCELJ.........................................................................................................364
ZVONKO ČERNAČ...................................................................................................................365
FRANC PUKŠIČ.......................................................................................................................365
ZVONKO LAH...........................................................................................................................365
JOŽEF HORVAT.......................................................................................................................365
BRANKO FICKO.......................................................................................................................366
ZVONKO ČERNAČ...................................................................................................................366
JOŽEF HORVAT.......................................................................................................................366
JOŽEF KAVTIČNIK..................................................................................................................366
FRANC PUKŠIČ.......................................................................................................................367
DR. VINKO GORENAK............................................................................................................367
MARIJAN POJBIČ....................................................................................................................367
JANI MODERNDORFER..........................................................................................................367
DARKO JAZBEC......................................................................................................................367
ZVONKO ČERNAČ...................................................................................................................368
MATEVŽ FRANGEŽ.................................................................................................................368
MAG. ANDREJ ŠIRCELJ.........................................................................................................368
MAG. ANDREJ ŠIRCELJ.........................................................................................................368
FRANC PUKŠIČ.......................................................................................................................369
JANI MODERNDORFER..........................................................................................................369
JOŽE TANKO...........................................................................................................................369
FRANC BOGOVIČ....................................................................................................................369
18. točka dnevnega reda - NADALJEVANJE.......................................................................369
1. točka dnevnega reda - NADALJEVANJE.........................................................................369
JOŽEF JEROVŠEK..................................................................................................................370
JOŽEF JEROVŠEK..................................................................................................................370
DR. VINKO GORENAK............................................................................................................370
JOŽEF HORVAT.......................................................................................................................371
ROBERT HROVAT...................................................................................................................371
JANI MODERNDORFER..........................................................................................................372
FRANC PUKŠIČ.......................................................................................................................372
RIHARD BRANISELJ...............................................................................................................372
JOŽEF HORVAT.......................................................................................................................373
JOŽEF HORVAT.......................................................................................................................373
FRANC JURŠA.........................................................................................................................373
MIRJAM BON KLANJŠČEK....................................................................................................374
SONJA RAMŠAK.....................................................................................................................374
MATEVŽ FRANGEŽ.................................................................................................................374
ALENKA PAVLIČ.....................................................................................................................374
DR. VINKO GORENAK............................................................................................................374
JERKO ČEHOVIN.....................................................................................................................374
RENATA BRUNSKOLE............................................................................................................374
MATJAŽ ZANOŠKAR..............................................................................................................374
DANIJEL KRIVEC....................................................................................................................375
SAMO BEVK.............................................................................................................................375
MIHAEL PREVC.......................................................................................................................375
MIHAEL PREVC.......................................................................................................................375
DANIJEL KRIVEC....................................................................................................................375
JOŽE TANKO...........................................................................................................................376
LJUBO ŽNIDAR........................................................................................................................376
JOŽEF HORVAT.......................................................................................................................376
14
r e p ub l i ka s lo v e n i l a	DZ/VI/47. izredna seja
DRŽAVNI ZBOR
JOŽE TANKO...........................................................................................................................377
LJUBO ŽNIDAR........................................................................................................................377
FRANC BOGOVIČ....................................................................................................................377
ALENKA JERAJ.......................................................................................................................378
ANDREJ ČUŠ...........................................................................................................................378
JOŽEF HORVAT.......................................................................................................................379
FRANC BOGOVIČ....................................................................................................................379
DR. UROŠ ČUFER...................................................................................................................380
MATJAŽ HAN...........................................................................................................................380
1.	točka dnevnega reda - NADALJEVANJE.........................................................................380
BOJAN STARMAN...................................................................................................................380
MARKO PAVLIŠIČ...................................................................................................................380
MARKO PAVLIŠIČ...................................................................................................................381
MATJAŽ HAN...........................................................................................................................381
JOŽEF HORVAT.......................................................................................................................381
MAG. ANDREJ ŠIRCELJ.........................................................................................................381
JANI MODERNDORFER..........................................................................................................382
FRANC BOGOVIČ....................................................................................................................382
FRANC JURŠA.........................................................................................................................382
MAG. MARKO POGAČNIK......................................................................................................383
FRANC PUKŠIČ.......................................................................................................................383
MAG. ANDREJ VIZJAK...........................................................................................................383
FRANC BREZNIK.....................................................................................................................383
MAG. ALENKA BRATUŠEK....................................................................................................384
MAG. ALENKA BRATUŠEK....................................................................................................384
2.	točka dnevnega reda - NADALJEVANJE.........................................................................384
JOŽEF HORVAT.......................................................................................................................386
DR. UROŠ ČUFER...................................................................................................................386
16.	točka dnevnega reda - NADALJEVANJE.......................................................................386
MAG. MARKO POGAČNIK......................................................................................................386
MAG. ANDREJ ŠIRCELJ.........................................................................................................387
MAG. ANDREJ ŠIRCELJ.........................................................................................................387
MAG. MARKO POGAČNIK......................................................................................................388
FRANC JURŠA.........................................................................................................................388
17.	točka dnevnega reda - NADALJEVANJE.......................................................................388
FRANC BOGOVIČ....................................................................................................................388
JOŽE TANKO...........................................................................................................................389
FRANC BOGOVIČ....................................................................................................................389
JOŽEF HORVAT.......................................................................................................................390
10
DZ/VI/37. izredna seja
Državni zbor VI. mandat
47. izredna seja
11., 12., 13. in 14. november 2013
Predsedujoči: Janko Veber.........................................................predsednik Državnega zbora
Polonca Komar...........................................podpredsednica Državnega zbora
Renata Brunskole......................................podpredsednica Državnega zbora
Romana Tomc......................................podpredsednica Državnega zbora
Seja se je začela 11. novembra 2013 ob 12.00.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Spoštovani kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje!
Začenjam 47. izredno sejo Državnega zbora, ki sem jo sklical na podlagi prvega odstavka 58. člena in drugega odstavka 60. člena Poslovnika Državnega zbora. Obveščen sem, da se današnje seje ne more udeležiti poslanka Polonca Komar. Na sejo sem vabil predstavnika Državnega sveta k predvidenima širitvama dnevnega reda, 17.a in 17.b točka, ter predstavnike Vlade k vsem točkam dnevnega reda. Vse prisotne še enkrat lepo pozdravljam!
Prehajamo na določitev dnevnega reda 47. izredne seje Državnega zbora. Predlog dnevnega reda ste prejeli v torek, 5. novembra 2013, s sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu z drugim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora.
Prehajamo na obravnavo in odločanje o dveh predlogih za širitev dnevnega reda. Skupina 49 poslank in poslancev s prvopodpisanim Janijem Moderndorferjem je vložila zahtevo za sklic izredne seje Državnega zbora s točkama: Ponovno odločanje o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini, EPA 1385-VI, ter Ponovno odločanje o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o bančništvu, EPA 1513-VI. Po dogovoru na 71. seji Kolegija predsednika Državnega zbora, 8. novembra 2013, Državnemu zboru predlagam, da dnevni red 47. izredne seje razširi z navedenima zadevama. Predlog za širitev pa ste prejeli v petek, 8. 11. 2013. Predlagam tudi, da o obeh predlogih za širitev razpravljamo skupaj, o vsakem predlogu pa bomo seveda glasovali posebej.
Želi mogoče predstavnik Vlade kot predlagateljice predlogov zakonov besedo? Ugotavljam, da ne. Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? Ugotavljam, da ne. Zaključujem razpravo o predlogih za širitev in prehajamo na odločanje.
Poslanke in poslance prosim, da preverite delovanje glasovalnih naprav. Vzemite si čas in preverite. Je v redu? Hvala. Prehajamo na odločanje, in sicer odločamo o predlogu za širitev dnevnega reda s ponovnim odločanjem o Zakonu spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini, EPA 1385-VI.
Glasujemo. Glasovanje teče. Navzočih je 81 poslank in poslancev, za je glasovalo 56, proti 1.
(Za je glasovalo 56.) (Proti 1.)
Ugotavljam, da je predlog za širitev sprejet. Državni zbor bo zadevo obravnaval kot 17.a točko dnevnega reda.
Prehajamo še na odločanje o predlogu za širitev dnevnega reda s ponovnim odločanjem o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o bančništvu, EPA 1513-VI. Lahko glasujemo?
Glasujemo. Glasovanje teče. Navzočih je 81 poslank in poslancev, za je glasovalo 56, proti nihče.
(Za je glasovalo 56.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je predlog za širitev sprejet. Državni zbor bo zadevo obravnaval kot 17.b točko dnevnega reda.
Prehajamo na glasovanje o določitvi dnevnega reda v celoti. Državnemu zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem, s sprejetimi dopolnitvami.
Glasujemo. Glasovanje teče. Navzočih je 84 poslank in poslancev, za je glasovalo 56, proti 6.
(Za je glasovalo 56.) (Proti 6.)
Ugotavljam, da je dnevni red 47. izredne seje Državnega zbora določen.
Po dogovoru na Kolegiju predsednika Državnega zbora prehajamo na 1. IN 2. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA SKUPNO
24
DZ/VI/37. izredna seja
UVODNO PREDSTAVITEV PREDLOGA SPREMEMB PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2014 IN DOPOLNJENEGA PREDLOGA PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2015
Predlog sprememb proračuna in dopolnjena predlog proračuna je v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada. Preden preidemo na obravnavo, naj vas opozorim, da je predsednica Vlade mag. Alenka Bratušek na sprejetje Predloga sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2014 v celoti vezala vprašanje zaupnice Vladi Republike Slovenije, kot ji to omogoča predzadnji stavek prvega odstavka 117. člena Ustave Republike Slovenije. V skladu s prvim odstavkom 258. člena Poslovnika Državnega zbora je predsednica Vlade predlagala, da Državni zbor Predlog sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2014 v celoti sprejme.
Besedo dajem predsednici Vlade mag. Alenki Bratušek za dopolnilno obrazložitev obeh predlogov aktov.
MAG. ALENKA BRATUŠEK: Spoštovane poslanke in poslanci, državljanke in državljani!
Vlada prihaja danes pred vas s proračunoma za leti 2014 in 2015. Leto 2014 je prvo leto nove finančne perspektive. V Evropski uniji z njo načrtujemo naše skupne evropske poteze do leta 2020 - ja, za 7 let, daleč čez en mandat. Si lahko zamislite, kakšna bi bila Slovenija čez 7 let, če bi znali strniti svoje vrste in skupaj sprejeti težke odločitve. Ne jutri, ne prihodnjo pomlad, ampak čez 7 let! Ali znamo vsi delati za isti cilj? Ali bi ta cilj lahko bil uspešna, prijazna, pravična, socialna in solidarna Slovenija? Vsaka pot se začne s prvim korakom. Tudi vizija Slovenije čez 7 let se začne danes. Naša finančna perspektiva se začenja s tem proračunom. Življenja naših državljanov bodo v marsičem odvisna tudi od vaših odločitev ta teden. Ker se sama tega še kako zavedam, sem pripravljena na sprejetje tega proračuna vezati zaupnico naši vladi. Prav zaradi tega zavedanja verjamem v vaše zaupanje. Če bi se ne zavedali težavnosti položaja, bi si ne zaslužili vašega razumevanja. A šele s predlogi rešitev iz tega položaja si lahko zaslužimo tudi vaše zaupanje. Ko mi je Državni zbor zaupal vodenje Vlade, bi bile razmere v državi komajda lahko še težje. Gospodarska aktivnost je v prvih treh mesecih letošnjega leta padla za 4,5 %. Minus 4,5 % je bil padec gospodarske aktivnosti v prvih treh mesecih letošnjega leta! 122 tisoč 630 brezposelnih v marcu letošnjega leta. Država je vnovič zdrknila v recesijo. Proračun, ki nam ga je zapustila prejšnja vlada, je bil nerealen. Tuji mediji so začeli pisati o Sloveniji kot o naslednji državi, ki bo prisiljena prositi za mednarodno finančno pomoč. A vztrajali smo, da lahko svoje probleme rešimo sami - znamo jih, le čas potrebujemo. Nekaj časa smo si zares pridobili ter ga tudi dobro izkoristili.
Danes predlagamo proračun, ki bo primanjkljaj znižal pod 3 %. Razvoja nismo žrtvovali dolgovom. Investicije niso upočasnjene. Pri prenosu slabih terjatev na slabo banko, ki bo razbremenila bančni sistem, čakamo le še na dokončanje stresnih testov. Pol milijarde evrov povratne finančne pomoči smo namenili malim in srednjim podjetjem za spodbujanje podjetništva in inovativnosti. Uzakonili smo spodbude za lažje zaposlovanje mladih, ki so tako rekoč ravnokar stopile v veljavo. S sindikati smo se brez nepotrebnega zaostrovanja in izsiljevanja dogovorili za znižanje plač v javnem sektorju. Zakonodaja potrebna za sistemsko razdolžitev podjetij je na vaših klopeh. Smo prva vlada, ki se je resno lotila boja proti sivi ekonomiji. In ne nazadnje razrešili smo kar nekaj nezakonitih ali celo protiustavnih odločitev prejšnjih vlad. V prvih sedmih mesecih smo naredili vse, kar je bilo v naših močeh in več kot so mnogi pričakovali od nas. Mediji vse manj špekulirajo o Sloveniji, Evropa vedno bolj zaupa, da bomo res zmogli sami. In kar je najbolj pomembno, pri tem nismo sami. Z nami so najuspešnejši izvozniki. Razumno se dogovarjamo s predstavniki zaposlenih. Mnogi mladi razvijajo uspešne podjetniške ideje. Tudi tisti, ki jim je najtežje, nas opogumljajo s svojo kritiko. Naj bom povsem jasna; brez zaupanja naših ljudi, državljanov in državljank, nobena zaupnica ne pomaga. To zaupanje pa se lahko gradi le z vrsto konkretnih ukrepov vsak dan. Naj jih nekaj naštejem. Gospodarsko aktivnost smo uspeli obrniti v pravo smer, seveda pa iz minus 4,5 ne moreš kar skočiti v pozitivno rast. Zaenkrat smo uspeli priti do, na žalost še vedno negativno, minus 1,7 padca gospodarske aktivnosti. Napovedi za naslednje obdobje so boljše. Ampak v enem tromesečju iz minus 4,5 na minus 1,7! Tudi število brezposelnih je, na žalost, še vedno previsoko. Še vedno pa za 4 tisoč nižje kot marca, ko sem prevzela vodenje Vlade. Število javnih uslužbencev se je v letošnjem letu do avgusta znižalo za tisoč 183 ali 0,8 %. Naš cilj je bil 1 % in to bomo tudi dosegli. Odločitve, ki jih moramo sprejemati v teh težkih časih, niso ne lahke ne enostavne - vedno se dotaknejo ljudi. Lahko pa mi verjamete, da vse te težke odločitve sprejemamo s premislekom in vedno se vprašamo, kaj bodo pomenile konkretnim ljudem. Ljudje so na prvem mestu, ko se odločamo, kaj je treba narediti.
Prepričana sem, da proračun, ki je pred vami, v danih razmerah najmanj posega v socialni status ljudi. Seveda pa vsak poseg v pravice ali dvig davkov prizadene ljudi. Že nekajkrat sem poudarila, da se ta enačba nikoli ne izide le na eni strani. Zakaj pa je pravzaprav sploh treba pobirati davke in obremenjevati ljudi? Tudi od dr. Drnovška sem se naučila temeljne maksime davčne politike, ki pravi: "Obdavčitev prebivalstva je eden izmed bistvenih elementov socialne pravičnosti. Vsaka davčna sprememba bi morala predstavljati korak k bolj pravični porazdelitvi bremen javnih financ."
25
DZ/VI/37. izredna seja
Kaj naredi država s pobranimi davki? Pravično jih prerazporedi. Prerazporeditev je glavna in temeljna funkcija javnih financ. In prepričana sem, da s predlaganim proračunom delamo točno v tej, torej pravični smeri. S pobranimi davki omogočimo šolanje vsem, izplačamo vse pokojnine, omogočimo zdravstveno oskrbo, izplačamo otroške dodatke, plačamo 12-mesečno porodniško nadomestilo, zagotovimo nadomestilo za brezposelne, izplačamo štipendije. Z davki omogočamo, da se državljani počutijo varne v lastni državi, da jim ni treba hoditi iskati ne dela, ne znanja, ne zdravja na tuje, če tega sami nočejo. S pošteno prerazporejenimi davki pa dosegamo še nekaj; gradimo občutek, da skupaj zmoremo več, ne pa da drug drugemu jemljemo. Le skupaj lahko gradimo proge in ceste, moderniziramo zdravstvo, bogatimo kulturo in razvijamo jezik. Brez pobranih davkov država tega ne bi zmogla. Ko smo se morali odločati med brezplačnim šolanjem naših otrok, dodatkom za upokojence, 12-mesečnim porodniškim nadomestilom, nadomestilom za brezposelne in štipendijami na eni strani in na drugi strani davkom na nepremičnine, bojem proti sivi ekonomiji, bojem proti tistim, ki porabijo več, kot ustvarijo, smo se odloči za boj proti sivi ekonomiji, boj proti davčnemu razkoraku in za davek na nepremičnine. In ja, drži, tako kot vsak davek, bo tudi ta prizadel ljudi. Marsikdo bi rad prikazal, da bo bolj obremenil ljudi s podeželja. To seveda nikakor ne drži. Davek bo bistveno bolj pravično porazdeljen med vse, ki imajo v lasti nepremičnine. Doslej so nekateri plačevali veliko, nekateri nič - in to v isti državi. Višina davka bo vezana na vrednost nepremičnine. Nepremičnine v mestu so vrednotene več kot nepremičnine na podeželju. Verjamem, da je to jasno vsem in tudi jasno razvidno iz evidenc, ki so temelj za izračun tega davka. Da pa ne bomo govorili čisto na pamet, bom z nekaj podatki pokazala, koliko bo obremenjena povprečna nepremičnina v Sloveniji. Povprečna velikost stanovanjske nepremičnine v Sloveniji je nekaj več kot 68 kvadratnih metrov, povprečna vrednost nepremičnine je približno 78 tisoč evrov, kar pomeni, da bo povprečno plačilo davka na nepremičnine za stanovanjske objekte v letu 2014 tako znašalo 93,6 evrov letno ali 7,8 evrov mesečno. Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, ki ga občine pobirajo danes, povprečno znaša 57 evrov letno oziroma 4,8 evra mesečno, spet za stanovanjske objekte. Če to dvoje, se pravi, nov izračun davka in nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, primerjamo, ugotovimo, da bo družina, ki ima v lasti povprečno veliko stanovanje, 68 kvadratnih metrov oziroma mislim, da je 68,7 natančen podatek, plačala 3 evre več na mesec kot do sedaj. Je to res prevelika cena za socialno državo in solidarno družbo?
Krizni davek bi bil slaba alternativa. Če bi ta davek znašal 2 % za ljudi, ki prejemajo povprečno plačo, bi to pomenilo dodatnih 30
evrov mesečno, kar pomeni desetkrat več kot pri davku na nepremičnine. 3 evri proti 30 evrom -takšna je bilanca vladne odločitve za državljane. In še nekaj je zelo pomembno. Tisti, ki nimajo nepremičnine, davka ne bodo plačevali. Kdor nima nepremičnine, mu ne bo treba državi plačati nič. Kdor ima več, bo moral tudi plačati več, in kdor ima veliko, bo moral dati veliko. Zakaj? Zato, da bomo lahko zagotovili brezplačno šolanje vseh otrok, izplačali vse pokojnine in izplačali otroške dodatke, štipendije, nadomestila za brezposelne, porodniška nadomestila in še kaj.
Proračun je najpomembnejši akt vsake vlade. Je izraz politike vlade na vseh področjih in ravno zato sem se odločila, da zaupnico, ki sem jo obljubila že na začetku mojega mandata, vežem na sprejetje proračuna. V sedanjih razmerah so morebitna alternativa sedanji stabilni vladi le predčasne volitve z vsemi posledicami, ki bi jih prinesle. V predvolilnem času in tudi še nekaj mesecev po volitvah Slovenija ne bi imela operativne vlade s polnimi pooblastili. Ni si težko predstavljati, kaj bi to pomenilo za državo v hudih javnofinančnih težavah, ki za normalno funkcioniranje še vedno potrebuje zadolževanje na tujih finančnih trgih. Preobrat, ki ga bomo izpeljali z lastnimi močmi in brez diktatov iz tujine, je mogoč le s politično trdno in kredibilno vlado. Nekdanja ameriška zunanja ministrica Hillary Clinton je nekoč dejala, da je najslabša stvar, ki se nam lahko zgodi v demokraciji, pa tudi v zasebnem življenju, da postanemo cinični glede naše prihodnosti in izgubimo upanje. Niti za trenutek nočem biti cinična, in verjemite, nikoli ne izgubim upanja. Kritična, da - obupana nikoli! In rada bi, da je takšna tudi Slovenija, moja, vaša, naša Slovenija. Kritična, a nikoli obupana. Enostavno je obupati in klicati pomoč iz tujine, ampak to delajo le tisti, ki ne vidijo skupnega cilja ali pa nimajo idej. Naša vlada ima jasno začrtan cilj: uspešno, socialno pravično in solidarno Slovenijo. A do cilja bomo prišli le, če si bomo upali v obraz povedati, kaj je prav in kaj narobe, in če si bomo zaupali. Tistim, ki kličete trojko in pomoč iz tujine, zato sporočam: trojke, s katero grozite, ne bo, ker znamo sami priti do cilja. Trojka je samo še vaša utvara, s katero prikrivate stare grehe in zmote. Tako Mednarodni denarni sklad kot Evropska komisija sta dala jasno vedeti, da smo na pravi poti. Zato teh ustanov danes ne vidimo kot grožnje, temveč partnerje; partnerje v skupnem premisleku in iskanju izhodov iz krize. Kar danes slišimo od naših evropskih kolegov, vključno s komisarjem Rehnom, so prav naše lastne besede: "Zmogli bomo!"
Spoštovane poslanke in poslanci! Marca letos, pred dobrega pol leta, ste mi naklonili zadostno zaupanje, da sem lahko kot prva ženska v samostojni Sloveniji sestavila in prevzela vodenje slovenske vlade. Danes ponovno stojim pred vami, a ne sama, z mano so kolegi ministri in ministrice. Pred vami je
26
DZ/VI/37. izredna seja
proračun, za nami je naporen, a pozitiven, vikend Odbora za finance. A poglejmo raje, kaj je pred nami. Pred nami niso le meseci težkega dela in leta prihodnjega razvoja. Pred nami so predvsem številni državljani in državljanke, ki od vseh nas, ne glede na politične barve in prepričanja, pričakujejo razumne odločitve in odgovorna ravnanja. Pred vami, spoštovane poslanke in poslanci, pa je glasovanje o zaupnici meni in moji ekipi. Odločila sem se zanjo, da preverim, ali imam za izpolnjevanje naše skupne zaveze, zaveze za boljšo in uspešno Slovenijo, še zadostno podporo v Državnem zboru. Iskreno verjamem, da je tako, saj si Slovenija zasluži stabilno vlado, ki bo našo državo lahko vodila naprej. Večkrat smo že dokazali, da zmoremo enotni uresničiti velike cilje. Naj se politika, ki deli ljudi, dokončno umakne politiki povezovanja. Povezovanje, dialog in sodelovanje - to so bila moja vodila doslej, če bodo še naprej, je odvisno od vas. Mojo zavezo imate, reče se ji: Slovenija solidarnih državljank in državljanov, poštena država in pravična družba. Hvala.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam.
Smo pri dodatni predstavitvi obeh predlogov proračunov in sprašujem, če želi mogoče minister za finance dr. Uroš Čufer dodatno predstaviti oba proračuna.
Izvolite, imate besedo.
DR. UROŠ ČUFER: Lep pozdrav, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci! Rad bi vam povedal nekaj besed ob sprejetju oziroma debati, ki jo boste imeli pri tem proračunu. Prvo, kar bi rad omenil, je sam kontekst, v katerem smo ta proračun pripravljali. Vemo, da se nahajamo v težkih časih, ko je ekonomsko okolje še posebej težko. In imeli smo dolga leta, ko so se pravzaprav problemi akumulirali, niso se pa kaj prida reševali. Zdaj sta potrebni tako hitrost kot odločenost, da se s temi problemi tudi soočamo, in to pomeni, da bo pred vami tudi marsikakšen ukrep, ki je neprijetne narave in bi rajši videli, da ga ne bi imeli. Toda če želimo, da se s problemi soočimo, pomeni, da se moramo soočiti tudi z neprijetnimi ukrepi.
Za vzpostavitev normalnega stanja v ekonomiji, ki je predpogoj za vzdržno rast, ne samo en kvartal, ampak daljše časovno obdobje, mislim, da se je treba spopasti s tremi področji. To so tudi tri prioritete, ki jih imam tu, pri sebi. Prvo se nanaša na bančni sektor, na zadolženost podjetij. Pomembno je, da očistimo bančne bilance, da razdolžimo podjetja, in imamo kar nekaj aktivnosti na tem področju. Trenutno se opravljajo stresni testi, pri katerih smo želeli, da bi lahko najprej očistili bilance in jih potem pripravili, in imajo za posledico tudi to, da imamo nekaj zamika, za približno dva kvartala, ko moramo delati stresne teste, namesto da bi lahko že vzpostavljali normalno stanje v bančništvu - da lahko prenesemo slabe terjatve iz bank na slabo banko in dokapitaliziramo banke, da bodo lahko normalno
posojale denar in normalno funkcionirale ter dostavljale ustrezno likvidnost in finančne vire podjetjem. Znotraj istega paketa aktivnosti je pomembno, da razdolžimo podjetja, pripravimo pravno strukturo in pred vami je tudi zakon o razdolževanju podjetij, ki pravzaprav skrbi za to, da bo bolj normalno razmerje med upniki in pa med lastniki podjetji, in tako prispevalo k temu, da bo pravna podlaga za bistveno hitrejšo prestrukturiranje podjetij. Upravljanje državnih podjetij in privatizacije so drugi steber, ki pomeni tudi nek korak k normalizaciji. Veste, da se trenutno pripravlja zakon o Slovenskem državnem holdingu, ki se dotika tega področja, da se pogovarjamo, kako bomo pripravili strategijo, in da so privatizacije prvih 15 podjetij že sprejete in v izvrševanju. In tretji steber, ki je potreben za normalno funkcioniranje, je fiskalna konsolidacija. Pred vami je proračun in zakon o davku na nepremičnine, ki je integralni del tega proračuna, ki pelje v to, da gremo na ustrezen, zmeren, ne prehiter in ne prepočasen način proti fiskalni konsolidaciji. Da lahko na vseh treh področjih sprejemamo odločitve tudi tiste neprijetne, je ključno, da so vse tri podprte s politično stabilnostjo. Če ni politične stabilnosti, pomeni, da naš proces odločanja ne funkcionira in da ne moremo sprejeti odločitev - ne samo neprijetnih, tudi tistih prijetnih se ne da sprejeti. Sposobnost sprejemanja odločitev v težkih časih je ključna za preživetje, da gremo lahko tudi naprej.
Če pogledamo proračun oziroma cilje proračunov za leti 2014 in 2015, so takšni, kot so bili že določeni v programu stabilnosti, o katerem smo se pogovarjali že spomladi; usmerjenje v znižanje strukturnega primanjkljaja sektorja države pod 3 % do konca leta 20l5 in cilj je, da lahko postopno dosežemo srednjeročni fiskalni cilj in uravnoteženost javnih financ do leta 2017. Proračuna za 2014 in 2015 temeljita na makroekonomskih izhodiščih, ki jih je pripravil Umar v svojih jesenskih napovedih, ki niso najbolj vesele, so pa kljub temu realne in dovolj težke ter naporne in so upoštevane. Izhodišče je tudi sprejetje proračuna za leto 2014. Narejeno je bilo kar nekaj korekcij, tako na prihodkovni, odhodkovni strani, in vključuje tudi davek na nepremičnine. Skupaj proračun pomeni primanjkljaj v višini 1 milijarde evrov, kar pomeni 2,9 % bruto družbenega proizvoda.
Želim vam, da boste opravili razpravo o proračunu čim bolj kvalitetno in učinkovito in da predlagani proračun sprejmete. Najlepša hvala.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam.
Predlog sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2014 in Dopolnjeni predlog proračuna Republike Slovenije za leto 2015 je obravnaval tudi Odbor za finance in monetarno politiko kot matično delovno telo.
Za predstavitev poročila dajem besedo predsedniku odbora, gospodu Bojanu Starmanu.
27
DZ/VI/37. izredna seja
BOJAN STARMAN (PS DL): Hvala lepa za besedo, gospod predsednik. Lep pozdrav vsem skupaj!
Odbor za finance in monetarno politiko je na svoji 71. nujni seji, 9. 11. 2013, kot matično delovno telo obravnaval Predlog sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2014, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo predložila Vlada. Dobili smo veliko mnenj, predlogov, tudi mnenje Državnega sveta, ki predloga sprememb proračuna ne podpira. Na sejo so bili vabljeni predstavniki Vlade, Ministrstva za finance ter Urada za makroekonomske analize in razvoj ter Sodnega sveta. Prejeli smo 20 amandmajev k Predlogu sprememb proračuna za leto 2014. Uvodno obrazložitev je podal minister, podobno kot smo ravnokar slišali, zato ne bi ponavljal.
V razpravi so predvsem iz vrst opozicijskih vrst prihajala opozorila, da je Predlog sprememb proračuna za leto 2014 nerealen, da ni razvojno naravnan, da preveč temelji na uvajanju novih davkov na prihodkovni strani, da ni predvidenih sredstev za izbrisane, da ni predvidenega izplačila tretje četrtine plačnih nesorazmerij v javnem sektorju. Opozorili so, da smo dali evropskim institucijam zavezo, da bomo šli na odhodkovni strani z dvema tretjinama ukrepov bolj v smeri zmanjševanja javne porabe, z eno tretjino na prihodkovni strani, se pravi, v povečanje prihodkov državnega proračuna. Opozicija je tudi menila, da slabo črpamo evropska sredstva in postavljenih je bila cela vrsta vprašanj glede izvedbe stresnih testov ter sanacije bančnega sistema. Člani iz koalicijskih vrst pa so poudarili, da je proračun realen, stabilizacijski in da sledi temeljnemu cilju, in sicer da do leta 2017 zmanjšamo oziroma izničimo proračunski primanjkljaj. Tudi člani opozicije so se zavzeli za čim hitrejši prenos slabih terjatev na slabo banko. Ob koncu razprave so minister in ostali predstavniki Ministrstva za finance pojasnili večino postavljenih vprašanj v razpravi. Odbor se je po koncu razprave opredelil do vloženih amandmajev kvalificiranih predlagateljev, vloženih v skladu s 166. členom Poslovnika Državnega zbora, in podprl amandma koalicijskih poslanskih skupin k uporabniku 5410, Urad Vlade Republike Slovenije za narodnosti, ostalih amandmajev pa odbor ni podprl. Na koncu je Odbor za finance in monetarno politiko sprejel sklep, da podpira Predlog sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2014.
Veliko je bilo tudi konstruktivnih predlogov v času razprave in obravnave, saj je bila seja kar precej dolga. Sprejet je bil še dodaten sklep, da Odbor za finance in monetarno politiko predlaga Vladi Republike Slovenije, da v okviru Ekonomsko-socialnega sveta obravnava predlagane ukrepe iz razprave 71. nujne seje odbora z dne, 9. 11. 2013. Mislim, da je prav in je tudi namen vseh teh razprav, da je čim manj medsebojnih obračunavanj, pač pa
čim več konstruktivnih predlogov, in bi vplivali na izboljšanje situacije v državi.
Sedaj sem govoril o proračunu za 2014, imamo pa tudi proračun za leto 2015, ki ga je Odbor za finance in monetarno politiko obravnaval na svoji 70. nujni seji, 8. 11. 2013, kot matično delovno telo in je obravnaval Dopolnjeni predlog proračuna Republike Slovenije za leto 2015, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo predložila Vlada. Iz Poslovnika izhaja nelogičnost, da smo, kot ste slišali, v petek, 8. 11., obravnavali najprej proračun za leto 2015, potem pa šele v soboto proračun za leto 2014, vendar nič zato. Odboru je bilo predloženih 15 amandmajev, ki sta jih v dopolnjenem predlogu proračuna v poslovniško določenem roku vložili Poslanski skupini SDS in Nova Slovenija. Na sejo so bili vabljeni predstavniki Vlade, Ministrstva za finance ter Urada za makroekonomske analize in razvoj. V razpravi, ki je bila spet precej dolga, so bila postavljena podobna vprašanja iz vrst opozicijskih poslanskih skupin. Povedali so, da dopolnjeni predlog proračuna nima razvojne naravnanosti, da se preveč obremenjuje gospodarstvo, v proračunu manjkajo nekatere postavke, kot so sredstva za izbrisane, uskladitev tretje četrtine plač v javnem sektorju in ni predvidenih prihodkov dohodka od privatizacije. Tako da dopolnjeni predlog proračuna, po njihovem mnenju, ne bo pripeljal Slovenije iz krize. Menili so tudi, da dopolnjeni predlog proračuna ni dovolj varčno naravnan in da so še rezerve. Prav tako so menili, da se Slovenija ne sme več zadolževati, vsaj po tako velikih obrestnih merah je to nevzdržno. Zanimalo jih je, ali je v dopolnjenem predlogu proračuna upoštevana trenutna bančna situacija, saj stresni testi bank še niso znani. Skratka, podobna vprašanja, kot so bila pri proračunu za leto 2014.
Ker sem imel možnost obravnavati več proračunov v več letih - zelo podobna situacija, opozicija ni nikoli zelo množično podpirala proračunov koalicije. To ni nič novega. Pri koalicijskih poslanskih skupinah pa so ocenili nasprotno; da je glede na dano situacijo ta proračun optimalen, realen in izvedljiv. Ob koncu razprave je predstavnica Ministrstva za finance izčrpno odgovorila na vsa vprašanja, ki so bila postavljena v razpravi, in po zaključeni razpravi o Dopolnjenem predlogu proračuna za leto 2015 se je odbor opredelil do amandmajev Poslanskih skupin SDS in Nove Slovenije, vloženih v skladu s 160. členom Poslovnika Državnega zbora. V okviru opredelitve posameznih amandmajev odbor ni podprl nobenega izmed vloženih amandmajev k Dopolnjenemu predlogu proračuna za leto 2015.
Po razpravi je bil sprejet sklep, da Odbor za finance in monetarno politiko podpira Dopolnjeni predlog proračuna Republike Slovenije za leto 2015, kar predlagamo tudi Državnemu zboru. Hvala lepa.
28
DZ/VI/37. izredna seja
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam.
Preden preidemo na predstavitev stališč poslanskih skupin, ima postopkovni predlog gospod Jože Tanko.
JOŽE TANKO (PS SDS): Hvala lepa za besedo, spoštovani predsednik. Kolegi, predsednica Vlade, ministri!
Slišali smo uvodni predstavitvi dveh najpomembnejših oseb, ki sta pripravljali in sprejemali proračun, to je predsednice Vlade in ministra za finance. V tem kratkem uvodu, še niti začeli nismo dobro, imamo že uro krajšo sejo, pravzaprav ni bilo pojasnjeno nič o politikah, o ciljih, o usmeritvah, ni bilo nobenega pojasnila o številkah, ki so v tem proračunu. Tako revne predstavitve proračuna v Državnem zboru še nismo doživeli.
Spoštovani predsednik, predlagam, da nam nekdo resno predstavi proračun, kajti to, kar je bilo do sedaj povedano, so več ali manj samo parole, floskule, piarovski nastop, nič pa o vsebini proračuna in proračunskih politik. Ne vemo, v katero smer in kaj pomeni za proračun zniževanje investicijskih odhodkov. Ne vemo, kaj pomeni za proračun rezanje socialnih pravic. Recimo, neusklajevanje olajšav pri dohodnini -kakšne posledice ima to na prebivalstvo. Ne vemo, kakšne posledice bo imelo na proračun zniževanje določenih sredstev za posamezne politike, in tudi za nadaljnji razvoj države. Mislim, da bi tako predsednica Vlade kot minister za finance morala svoj nastop podrediti predvsem temu, kaj nam bo ta proračun prinesel. Ne pa tem parolam, ki smo jih slišali tukaj. Nič od tega ni bilo povedano. Mi se tudi sedaj soočamo z ocenami, tudi Evropske komisije, ki so pomembno drugačne od izhodišč, na katerih sloni proračun. Vemo, da v tem proračunu ni nekaterih pomembnih stroškov, ki jih je obljubil minister Virant za proračun 2014. Gre za plačilo plačnih nesorazmerij, gre za plačilo določenih pravic izbrisanim in tako naprej. Niste povedali, kakšen vpliv bo imel davek na nepremičnine v okviru proračuna na razvoj gospodarstva, drobnega gospodarstva, velikega gospodarstva, kmetijstva in drugih stvari.
Predlagam, da to nekdo v imenu Vlade le naredi. Končno smo se za to zbrali na seji Državnega zbora, da bomo v tej uvodni predstavitvi slišali pomembne smeri razvoja Slovenije. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala, gospod Tanko, za vaš proceduralni predlog.
Pri tem moram opozoriti na dejstvo, da je v teh uvodnih nagovorih, tako s strani predsednice Vlade kot tudi ministra za finance, šlo za dopolnilno obrazložitev obeh predlogov aktov. Na sejo, kot lahko vidimo, so seveda bili vabljeni tako ministrice kot ministri, dejstvo pa je, da se bo razprava o proračunu nadaljevala potem še kot posamezni del proračuna o splošnem delu, o posebnem delu in o načrtu razvojnih programov. Takrat bo zagotovo bolj
detajlno pojasnjeno, kaj je zapisano tudi v smeri ciljev, politik pri posameznih področjih. Seveda bo potem sledila še razprava o amandmajih, vendar zagotovo bo pri obravnavi splošnega dela, posebnega dela in načrta razvojnih programov dovolj možnosti, da bo Vlada bolj detajlno predstavila te dele proračunov, bodisi s strani predsednice, Ministrstva za finance ali pa ostalih resorjev, ki bodo sodelovali v razpravi. Tako da predlagamo, da nadaljujemo razpravo s stališči poslanskih skupin.
Gospod Tanko, postopkovno.
JOŽE TANKO (PS SDS): Hvala lepa, gospod predsednik.
Poglejte, tu imamo celotno Vlado Republike Slovenije. Vemo, da v proračunu niso zajeti vsi potrebni stroški, ki bi morali biti zajeti v proračunu. O nekaterih sem malo prej v uvodu k temu proceduralnemu predlogu povedal. Pomembne stvari so se izpogajale, pomembne stvari so se obljubile in podpisale, to gre glede dogovora s sindikati, glede izplačila plačnih nesorazmerij oziroma poplačila, gre za izjemno pozitiven benevolenten pristop ministra dr. Viranta, kar zadeva urejanje odškodnin za izbrisane ...
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Kakšen bo vaš postopkovni predlog?
JOŽE TANKO (PS SDS): ... teh stvari ni v proračunu in žal nihče od Vlade, ker je pač tako zastavljen koncept obrazložitve oziroma teh parol, pri tem ni pojasnil glede pomanjkljivosti, ki so v tem proračunu.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Kakšen je vaš postopkovni predlog, gospod Tanko?
JOŽE TANKO (PS SDS): Ja, saj bom povedal, gospod. Počakajte, imam še dve minute skoraj, da dam procesni predlog. Sem ga že enkrat povedal, upam, da ste ga razumeli. Upam, da ga je vlada razumela, in ga bom še enkrat.
Na vse te pomembne stvari, ki jih ni v proračunu, smo opozarjali. To ugotavlja med drugim tudi Evropska komisija v svojem sporočilu, v katerem je ocenila, da bo proračunski primanjkljaj ne 2,9 %, kot je izkazan za leto 2014, ampak 7,1 %. Nobenega komentarja ni bilo v tem smislu ne predsednice Vlade ne ministra za finance, pa najbrž so ta razhajanja pomembna. Nič ni vnesenega v proračun glede saniranja bančnega sistema, nič ni glede drugih stvari, na katere smo opozarjali in tako naprej. Skratka, pričakovali bi, da bi bila v teh dveh predstavitvah, ki sta jih naredila predsednica Vlade in minister za finance, obrazložitev teh zadev, ki jih v proračunu ni.
Predlagam, da nek vsebinski komentar proračuna, obrazložitev proračuna napravi predsednica Vlade ali minister za finance ali kateri koli drugi od ministrov, ki so tu prisotni in lahko povedo nekaj o svojih politikah, ki so v
29
DZ/VI/37. izredna seja
proračunu zajete in ki so prizadete s tem proračunom. To je, mislim, da nek minimalni standard, ki ga poslanci Državnega zbora pričakujemo - vsebinsko obrazložitev proračuna. Tega do sedaj nismo slišali. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala, gospod Tanko.
Na vaš postopkovni predlog moram povedati, da ste ponovili to, kar ste predlagali v prvem postopkovnem predlogu, in lahko ugotovim samo to, da ste poskušali drugič enostavno zlorabiti poslovnik in še enkrat povedati to, kar sem vam obrazložil, da bo sledilo v nadaljnjih razpravah. Na razpolago pa imamo 8 ur in 25 minut samo pri proračunu za leto 2014.
Postopkovno pa je želel, če sem prav zasledil, v nadaljevanju še gospod Moderndorfer in potem gospod Han.
JANI MODERNDORFER (PS PS): Gospod Tanko ne da je skušal, predsednik Državnega zbora, ampak on ga je zlorabil. Mi smo v tem državnem zboru že v tem mandatu obravnavali tako rebalans ene vlade kot druge vlade in moram reči, da si, ko sem bil v opoziciji, ko je bil ta del v opoziciji, nikoli ni dovolil tako sramotnega postopanja in zlorabe postopka v samem začetku. Lepo vas prosim, gospod Tanko, niste bili ne na odborih, kjer se je to obravnavalo, in tam ste imeli vse možnosti in še jih boste imeli, tako kot celotna opozicija.
Zato prosim, predsednik Državnega zbora, glede na to, da gre za eklatantno, evidentno kršenje poslovnika, da se v nasprotnem ne čaka več, da bo postopkovno zlorabljal tri minute, ampak naj enostavno pride na začetku s predlogom, kaj pravzaprav predlaga. Potem pa zaradi mene lahko tudi tri minute razlaga o samem postopku in obrazloži svoj predlog. V nasprotnem primeru predvidevam, da bo to zdaj konstantno, za vsakim tekstom, ki mu ne bo všeč za govorniškim pultom, bo on preprosto vstal in začel tri minute govoriti, da ni zadovoljen z obrazložitvijo. To je njegov problem in problem opozicije, če ne zna prebrati takšnega kupa gradiva in če ne razume teksta razpravljavcev. In to se mi zdi res nekaj najbolj abotnega, da ne spoštujemo niti osnovnega postopka v Državnem zboru.
Gospod Tanko, ves čas se sklicujete na ta poslovnik, nehajte ga zlorabljati, začnite ga uporabljati!
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Naj samo še enkrat poudarim, da ko je podana zahteva za postopkovni predlog, sem jo dolžan omogočiti. Seveda pa je potem od posameznika odvisno, ali res spoštuje poslovnik, tako kot ne nazadnje zagotovo velika večina v Državnem zboru to pričakuje. Čas, ki je na razpolago, je seveda možno izkoriščati v to smer, vendar dejansko bi tudi sam podprl
predlog gospoda Moderndorferja, da če se že prijavite k postopkovnemu predlogu, podajte najprej postopkovni predlog in potem obrazložitev tega razloga. To je bila tudi v veliki meri že uvedena praksa, pa se potem nanjo pozabi v Državnem zboru, ampak predlagam, da poskušamo ravnati po takšnem vrstnem redu, kot se oblikujejo postopkovni predlogi.
Gospod Han, ste tudi vi želeli postopkovno?
MATJAŽ HAN (PS SD): Hvala lepa.
Vaš odgovor mi zadostuje.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Postopkovno še gospod Bogovič, izvolite.
FRANC BOGOVIČ (PS SLS): Predsednik, hvala za besedo. Lep pozdrav predsednici Vlade, ministrom, kolegicam in kolegom!
Mislim, da bi bilo zelo v redu, če bi bila proračuna za leti 2014 in 2015, ki sta usodni leti za Slovenke in Slovence, kvalitetnejše predstavljena in da bi pri predstavitvi takšnih proračunov naredili podobno, kot smo imeli možnost v preteklosti ob sprejemanju proračunov, ki niso bili tako usodno pomembni, poslušati izza tega govorniškega odra tudi guvernerja Banke Slovenije. Včasih je gospod Arhar stopil pred ta mikrofon in ob obravnavi predloga proračuna zelo dobro pojasnil, kaj, katere politike se zasleduje, kam gre vlada z vidika pogleda Banke Slovenije. Naslednji, ki je stopil za to govornico, je bil dr. Janez Potočnik, takrat še kot direktor Umarja, ki je s svojega vidika kredibilno predstavil trende, ki jih Umar zaznava in na osnovi katerih je bil pripravljen proračun za določeno leto. Kot naslednji je stopil za ta govorniški oder v tistih časih predsednik Vlade dr. Drnovšek in ko si strnil še njegovo razpravo ter za njim tudi razpravo finančnega ministra, so Slovenke in Slovenci, pa tudi poslanke in poslanci, vedeli, kam gre Slovenija v naslednjih letih.
Spoštovane kolegice in kolegi! Mislim, da ta nestrpnost in to, da niti postopkovnih predlogov ne znate več poslušati, govori o kulturi, ki se jo danes vodi v Sloveniji. Tudi v predstavitvi je bilo veliko govora o tem, kako se moramo slišati, kako se moramo poslušati. Sejo smo imeli do pol štirih zjutraj, zato ker je bilo proceduralno treba v petek začeti, ker se v soboto več ne da začeti s proračunom za leto 2014 in 2015 - potem naslednji dan. Ko skušajo ljudje povedati, da kaj ni v redu, se enostavno tega ne sliši. In če ta država ni vredna tega, da bi predsednica Vlade in finančni minister vsaj z dvema, tremi številkami operirala pred sprejetjem tako usodnih proračunov, potem res ne vem, kaj vsi skupaj tu počnemo. Proračun je usoden, grajen na kupu neznank, na katere nima nihče odgovora, in je treba to povedati. Če so imeli v preteklosti naši voditelji, državniki, to državniško držo, da so to naredili takrat, ko so bili drugi časi v svetu, pa tudi v Sloveniji, bi bilo
30
DZ/VI/37. izredna seja
zelo prav, da bi to naredila danes tudi Vlada Republike Slovenije.
Sam postopkovni predlog gospoda Tanka zelo podpiram. Podpiram pa tudi to, da bi ob tako usodnih trenutkih, kot so tile, spregovorila tudi guverner Banke Slovenije in predstavnik Umarja, če že tega ni naredila Vlada.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Gospod Bogovič, naj vas opomnim, da je mogoče res nekoč bila takšna praksa, kot ste tudi sami navedli, da sta guverner Banke Slovenije in direktor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje predstavila proračun, vendar razlaga 156. člena Poslovnika Državnega zbora in tretjega odstavka tega člena nalaga predstavitev proračuna predsedniku Vlade in ministru za finance. Tako vašega postopkovnega predloga ni mogoče upoštevati. Predlagam, da omogočimo, da pridemo do razprave in da dobite odgovore, na kar poskušate opozoriti v postopkovnih predlogih.
Postopkovno ima besedo gospod Jože Tanko. Upam, da boste upoštevali opozorilo, da boste najprej predstavili postopkovni predlog in potem obrazložili.
JOŽE TANKO (PS SDS): Hvala lepa, gospod predsednik. Pristop bom izbral sam, ker mi to dopuščajo pravila.
Pred sabo imam dogovor o sodelovanju Pozitivne Slovenije, Socialnih demokratov, Državljanske liste in Demokratične stranke upokojencev Slovenije v Vladi Republike Slovenije. Pod točko 1 imate napisane prednostne naloge. In v drugo alinejo ste zapisali "krepitev socialnega dialoga in dialoga s civilno družbo". Civilna družba je bila zgoraj, je poslušala in zbira podpise glede elementov ključnega zakona, ki je sestavni del proračunskega paketa. V tretji alineji ste zapisali "strokovno argumentiranje političnih odločitev". Točno na to sem opozoril! Proračun je politični akt, ne predsednica Vlade ne minister za finance pa ga nista strokovno argumentirala. Ga nista! In predlagam, da argumentacijo in obrazložitev proračuna naredita tako, kot je to pričakovano in običajno v skladu s stvarmi, ki so v proračunu zapisane, in ne v skladu s temi floskulami, ki jih rolate po sceni. Samo to predlagam.
Pa še nekaj gospod Möderndorfer -predlagam, da si vseeno pogledate magnetogram petkove seje Odbora za finance in boste ugotovili, da sem tam bil. Celo razpravljal sem. Niso bili vsi zadovoljni, ampak sem. Predsednik, po moje je vaša dolžnost, da poskrbite in zagotovite, da stvari v Državnem zboru potekajo na neki primerni, dostojni ravni. Nismo na tržnici, ampak smo v Državnem zboru. Proračun je treba predstaviti z vsebinskim razlogom, to je mimogrede tudi zaveza vseh koalicijskih strank in ugotavljam, da tega v skladu z modelom, ki ste ga prodali Sloveniji kot koalicijski dogovor, ne delate. Tudi stvari, ki smo
jih dobili vsi poslanci - dala jih je Zbornica -, govorijo o povsem drugačnih podatkih, o katerih je govorila predsednica Vlade, sicer omenila samo brezposelne, v svojem uvodnem nastopu. Zanima me, kako bo povrnila njena vlada 90 tisoč izgubljenih delovnih mest, s tem proračunom. Niti besede o tem! Mislim, da je treba opraviti razpravo na takšen način. Tudi besede o tem, zakaj smo prvi v Evropski monetarni uniji po obremenitvah dela in kaj lahko od tega pričakujemo na področju participacije, povečanja izvoza, konkurenčnosti in tako naprej, ni bilo. To so teme, na katere bi morala predsednica Vlade po našem mnenju podati primerne odgovore, tako pa od tega ni bilo nič. Predlagam, da to zagotovite.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Gospod Tanko, želim vas opozoriti, da ste že drugič kršili poslovnik. Smo namreč v tisti fazi obravnave proračuna, kjer razprava med Vlado in Državnim zborom sploh še ni mogoča, ker to onemogočate s svojimi postopkovnimi predlogi. Akt, v katerem je predstavljen proračun 2014 in 2015, je bil predložen Državnemu zboru z vsemi sestavinami. Zelo obsežen. Predsednica Vlade in minister za finance imata možnost po poslovniku dopolnilne obrazložitve tega akta -dopolnilne! V osnovi imate pa že vse predloženo in obrazloženo. Če pa želimo opraviti razpravo in dobiti odgovore na to, kar ste spraševali in postavljali v teh postopkovnih predlogih, je pa treba priti v to fazo najprej in ta hip s takšnimi postopkovnimi predlogi onemogočate razpravo v Državnem zboru, ki v ta namen, za leto 2014, predvideva 8 ur in 25 minut.
Gospod Moderndorfer ste želeli postopkovno? Izvolite.
JANI MODERNDORFER (PS PS): Ker je
gospod Tanko zdaj že drugič nakazal pot, da bo pravzaprav onemogočal razpravo proračuna v Državnem zboru, ker je to pokazal tudi s svojimi akti in nosi sem koalicijske zaveze, da bo to počel venomer, kar naprej, predlagam, da ga prekinemo na ta način, da seveda upoštevate poslovnik. Vi kot predsedujoči lahko to naredite. Če ne predlaga predloga konkretnega, niti ne bomo o njem glasovali, skratka nič, on bi rad vstopal v bistvu na svojevrsten nov način v razpravo, še preden pride sploh do razprave, je pravzaprav potreben ukrep, in to lahko edino vi naredite. Verjamem pa, da ankete bolijo. Ko je Pozitivna Slovenija padla v anketah, ni zlorabljala poslovnika, vi to počnete od danes zjutraj naprej. Izgleda, da je bilo to tako hudo. Predlagam, da se temu primerno streznijo glave na opozicijski strani in začnejo tvorno kot opozicija znotraj poslovnika, znotraj razprave sodelovati in to bom spoštoval do konca razprave, do odločanja. Hvala.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala, gospod Moderndorfer.
31
DZ/VI/37. izredna seja
Naj pojasnim, da po dveh opozorilih poslanki ali poslancu, da krši poslovnik, seveda lahko odvzamem besedo. Upam, da smo zasledili, da sem gospoda Tanka že dvakrat opozoril, da je kršil poslovnik in če bo v tretje poskušal kaj podobnega, mu bom besedo v skladu s poslovnikom tudi odvzel.
Postopkovno ima gospod Jerovšek,
izvolite.
JOŽEF JEROVŠEK (PS SDS): Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovana predsednica Vlade in vsi drugi!
Gospod predsednik, vam bom takoj povedal proceduralni predlog. Ker sam te možnosti v tem trenutku nimam, vas prosim, da predsednico Vlade, glede na to, na kakšen način naj bi bila opravljena predstavitev, ki ni bila predstavitev, ampak je bilo navajanje parol in je bilo sramotno poniževanje in žalitev Državnega zbora - ker sem z vami vred eden od poslancev, ki imajo najdaljši staž tu, in vem, da je nevarno, če ima predsednica Vlade takšen odnos do parlamentarne demokracije -, vprašate v našem imenu, ali je v njeni glavi ukinitev parlamentarne demokracije. Kajti, zgodovinske asociacije nas učijo, da so s parolami proračune predstavljali zgolj diktatorji. Na podlagi takšne predstavitve si zelo zasluži nezaupnico. In prosim - v tem trenutku žaljivo odhaja iz parlamenta -, da jo vprašate po uradni poti, kakšni so njeni nameni v zvezi z demokracijo. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Gospod Jerovšek, zagotovo ste sledili razpravam, ki smo jih opravili pri postopkovnih predlogih, in ste zasledil, da sem takšne postopkovne predloge ocenil za kršitve poslovnika. Tudi v vašem primeru je šlo za kršitev poslovnika.
Predlagam, da nadaljujemo z razpravo. Besedo dajem za predstavitev stališča Poslanske skupine Socialnih demokratov gospodu Matjažu Hanu.
MATJAŽ HAN (PS SD): Hvala lepa, spoštovani predsednik. Spoštovani ministrski zbor, drage kolegice in kolegi!
Smo v času, ko je pred nami odločanje o državnem proračunu. Ta čas smo po navadi sprejeli kot del vnaprej predvidenega in kot priložnost vlade, da začrtano politiko udejanji skozi proračunske dokumente. Če pogledamo nazaj v čas pred krizo, si posebno velikih političnih turbulenc ob sprejemanju proračunov nismo obetali. Ob poslušanju razprav smo imeli občutek, da so še najbolj na preizkušnji pogajalske zmožnosti posameznih političnih opcij, kako iz proračuna iztisniti največ za svoje strankarske vsebine. Tudi prioritete posameznikov, kako zagotoviti denar, da bodo zgrajene te ali one cest, potrebne kanalizacije, morda čistilne naprave, so bile takrat na tnalu. Spoštovani, to naj ne izzveni kot poenostavljanje, da smo takrat živeli v lahkotnih časih. Želim poudariti, da danes nismo več v
položaju in v razmerah, ko je bil proračun polje bitk med politikami različnih koalicijskih strank ter med posamezniki in je vsaj na videz vse lepo teklo. Kriza je na mizo Evropske skupnosti in Slovenije postavila vprašanje, kako ponovno zagotoviti ustrezno socialno varnost, ustrezna delovna mesta, razvoj in prihodnost za mlade. Naredila pa je še nekaj. V evropsko družino je vnesla nemir in razkrojila poprej vsaj navidezno homogenost. Zdi se, da Evropa postaja skupnost, v kateri ni več moč zaznati toliko, da ne rečem, družinske naklonjenosti večjih in močnejših partneric. Te so prevzele novo vlogo, kako na nek način disciplinirati in na pravo pot spraviti vse tiste učenke, ki v zadostni meri ne kažejo napredka.
V mednarodni javnosti se premalo govori, spoštovani, o tem, da je vsaka članica Evropske skupnosti zgodba zase in da Slovenija ni ne Ciper ne Grčija in ne Portugalska. Žal so te špekulacije posvojili tudi nekateri slovenski politiki, ki z odprtimi rokami kličejo trojko. Pred nami sta tako proračuna, ki morda predstavljata največji preizkus naše države glede zmožnosti ohranjanja finančne suverenosti. Sta tudi preizkus, ali smo pripravljeni pogledati čez kratkoročne interese, čez to, da bomo zavoljo neuresničenih želja le uvideli, da je pomemben gozd in ne vsako posamezno drevo, ali smo sposobni kljub negativnim gospodarskim trendom in v veliki luknji, ki je zazijala v javnih financah, državi zagotoviti njeno osnovno delovanje, to pa je ustavitev erozije socialne države, nastavitev pogojev za razvoj novih delovnih mest, ohranitev javnega šolstva, javnega zdravstva ter zagotovitev finančne suverenosti. S celostnimi odgovori na ta vprašanja bomo sprejeli odgovornost in pripravljenost, sprejeli bomo tudi usmeritve za pomoč tistih, ki Sloveniji želijo dobro. Na drugi strani pa bomo postavili trden ščit, in to je najpomembnejše, pred tistimi, ki v imenu kapitalskih interesov Slovenijo vidijo kot plen.
Proračunska dokumenta za 2014 in 2015 sta sledila trem poglavitnim ciljem: postopna javnofinančna konsolidacija, razvojna naravnanost in socialna občutljivost. Proračuna za obe leti stopata na začrtano pot, ki smo si jo zastavili z nacionalnim reformnim programom ter programom stabilnosti. Z dokumentoma smo Bruslju postavili načrt reševanja javnih financ, s tem je bil resda morda zožen manevrski prostor pri oblikovanju proračuna, vendar pa smo si pridobili tudi nekaj prepotrebnega zaupanja, ki je bilo v mednarodnem okolju že načeto. Glede obeh dokumentov je koalicija našla skupni imenovalec o bistvenih ukrepih, čeprav znotraj njenih programov, verjemite, da ostajajo razlike. Te pa niso zameglile cilja, da je zavoljo postopne stabilizacije slovenskih javnih financ treba stopiti skupaj. Vrag je vzel šalo. In stabilnost političnega okolja je še kako potrebna, če si ne želimo več skozi težke učne ure nenadnih političnih kolapsov in političnega krča ter posledično nezmožnosti sprejemanja
32
DZ/VI/37. izredna seja
potrebnih reform. Socialni demokrati smo vseskozi v ospredje postavljali, ko je šlo za proračun za leto 2014 in 2015. Pri oblikovanju obeh dokumentov smo tehtali med tem, kako v luči zaostrenih finančnih pogojev porazdeliti nove obremenitve in na drugi strani z omejenimi sredstvi zaščititi temelje socialne države, javnega šolstva in javnega zdravstva - vseh tistih osnovnih graditeljev družbe, glede katerih Socialni demokrati ne moremo pristajati na nobene kompromise. Ko smo pripravljali predloge, smo imeli pred seboj ključno vprašanje, kako vzpostaviti takšno dinamiko med proračunskimi cilji, da uresničitev enega ne bi povzročila kolapsa drugega. In to se nam zdi zelo pomembno.
Postopna konsolidacija se bo v letu 2014 realizirala preko zmanjšanja proračunskega primanjkljaja iz milijarde in pol evrov na milijardo 18 evrov. Sedanja koalicija je uvidela, da je zmanjševanje izdatkov države vsaj za obdobje naslednjih let več ali manj počrpano, ob tem pa je treba povedati, da je proračun na izdatkih za plače javnega sektorja najnižji po letu 2007, in to kljub plačni reformi iz istega leta. Proračuna pa bistveno krčita državno potrošnjo za blago in storitve na skoraj 574 milijonov evrov v letu 2014, v primerjavi z letom 2013, ko so ti znašali 644 milijonov evrov. Proračunski odhodki v letu 2014 naraščajo z 9 milijard 400 na 9 milijard 640 milijonov evrov v letu 2014, s čimer se namerava ublažiti zmanjšano gospodarsko aktivnost s strani podjetij ter trošenja gospodarstva. Najbrž bomo poslušali očitke, kako smo se ob polnjenju proračuna osredotočili zgolj na davke, čeprav je bil dvig davka na dodano vrednost kot opcija zapisan v Zakonu o uravnoteženju javnih financ. Dvig stopnje DDV je bil v tem letu v proračunski luknji, ki smo jo podedovali, prepotreben ukrep. Namenoma pa je bilo preslišano, da DDV nima vpliva na izvoz, ki je v sedanjih razmerah edini, ki kaže pozitivne trende. Socialni demokrati smo ob tem opozarjali na nujnost, da se denar iz naslova dviga DDV ne porabi zgolj za krpanje proračunske luknje, temveč ga je treba po investicijskih kanalih usmeriti v zagon oziroma pomoč gospodarstvu.Glede nepremičninskega davka, iz naslova katerega je v letu 2014 predvideno približno 180 milijonov sredstev, je danes slišati grobe, ostre kritike. Tega se zavedamo - zbirajo se podpisi proti davku, na okroglih mizah se poziva k nepokorščini, žal pa nihče od teh kritikov ne pove, da gre za ukrep, ki bo najmanj obremenil gospodarsko rast. Vlada je aktivno stopila tudi v boj proti sivi ekonomiji. Ta po ocenah pri nas obsega od 10 do 24 % bruto domačega proizvoda. Odvodi, s katerimi sredstva iz naslova sive ekonomije zaobidejo proračun, so izjemno kompleksni, zato tudi narava ukrepov vlade sega na več področij. Spremembe zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno, vključitev carinskih služb v nadzor ter uvedba vavčerskega sistema pri osebnem dopolnilnem delu - to je samo nekaj
ukrepov, ki jih bomo sprejeli. Na očitke glede večjih prihodkov iz naslova evropskih sredstev pa lahko gledamo kot na slabo vest tistih, ki zavoljo nesposobnosti in nezmožnosti niso znali ali zmogli optimizirati črpanja evropskih sredstev. Proračuna sta povečala državno pomoč v gospodarstvu iz sredstev za gospodarski razvoj in tehnologijo, v primerjavi s 332 milijoni evrov iz leta 2012 in 372 milijoni evrov iz leta 2013 v letu 2014 ta pomoč znaša 433 milijonov, ampak tega nihče ne pove. Predvsem pa se nam zdi pomembno, da so sredstva usmerjena v znanost in informacijsko družbo, regionalni razvoj, podjetništvo in konkurenčnost. Socialni demokrati menimo, da je na teh področjih še posebej veliko neizkoriščenega potenciala. Ob tem smo izpostavili nujnost, da se v večji meri začnejo ustvarjati nova delovna mesta, predvsem z novo dodano vrednostjo. To je dolgoročno edina prava pot, če se ne želimo samo izviti iz prijema krize, temveč kompas naravnati tudi na razvoj. Temu v prid pričajo tudi naslednji podatki; sredstva za investicijske transferje in investicijske dohodke so skupaj, ne glede na delež bruto domačega proizvoda iz leta 2013, znašala 3,3 %. Leta 2014 pa je predvidenih sredstev za 3,7 % BDP.
Navkljub dobri nameri, da proračun vzpostavi prepotrebne investicijske kanale, pa smo vse skozi poudarjali, da akutnega stanja velike brezposelnosti in nezavidljive socialne slike ne bo moč reševati samo z ukrepi za pomoč gospodarstvu. Zato smo skupaj z Ministrstvom za delo postavili zaščito socialno šibkim kot prioriteto pri sestavi obeh proračunov. Za aktivno politiko zaposlovanja je v letu 2014 zagotovljeno 456 milijonov evrov. Ta sredstva ministrstva pa obetajo multiplikativen učinek, ki morda ne bo viden čez noč, vendar je izjemnega pomena, če se želimo uspešno spopasti z brezposelnostjo in ustvarjanjem pogojev gospodarske rasti. Vsi napori ministrstva na tem področju že dajejo rezultate, saj je v letošnjem oktobru za 5,4 % manj prijavljenih prvih iskalcev zaposlitev kot v lanskem letu istega časa. Še spodbudnejše rezultate pa lahko pričakujemo naslednje leto, ko se bodo pričeli kazati učinki zakona o interventnih ukrepih na področju trga dela in starševskega varstva. Kriza je močno udarila tudi v javno izobraževanje. To so nekatere politične stranke izrabile tudi z načrtom tako imenovane podjetniške logike izobraževanja, češ da se lahko z nekaterimi prijemi zasebnega sektorja izobraževanje naredi bolj učinkovito, celo bolj dobičkonosno. Zmanjševanje kakovosti javnega izobraževanja na račun povečanje zasebnega deleža je nekaj, na kar Socialni demokrati in Vlada s proračunom niso pristali. Model, kako na račun spreminjanja standardov in normativov v šolstvu spodbujati elitiziranje zasebnih šol, je Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport uspešno zajezilo. S proračunoma za leti 2014 in 2015 se kljub omejenim sredstvom ohranja kakovost
33
DZ/VI/37. izredna seja
javnega izobraževanja v prepričanju, da izobraževanje ni strošek, ampak naložba.
Spoštovani! Danes smo veliko poslušali in bomo poslušali o nerealnosti proračunov. Ocenjevali pa bodo zanimivo tisti, ki so sami pripravljali in vneto zagovarjali za 800 milijonov nerealno načrtovan proračun za letošnje leto. Vsem tem že sedaj predlagam, da dejanj ne presojajo po sebi. Na tem mestu ne želim natančno razpravljati o vseh postavkah proračunskih dokumentov. Proračunska matematika, kje bi bila sredstva vzeta, kje bi bila dodana in kaj bo to pomenilo za posamezno področje, je neproduktivna. Ravno ta logika razprav kaj hitro privede do lahkotnega manipuliranja z ocenami tam, kjer to potrebujemo za zagovor te ali one politike. To po večini služi zgolj temu, da si posamezna politika opere roke nad svojim neuspehom in enostavno ne prizna napak. Še več, razprava o proračunu izvzeta iz širšega konteksta relacij med posameznimi področji, ki so močno povezana z odnosi medsebojnega vplivanja brez pogleda na okoliščine, v katerem sta dokumenta nastala, bi lahko privedla do napačnih zaključkov. Prav zato bom poudaril, kako lahko skupaj uspešno sobivata, in to je zelo pomembno, socialna varnost ter pomoč gospodarstva, tisti področji, ki sta bili v preteklosti izpostavljeni kot največja sovražnika. Tako se je opravičevalo politiko strogega varčevanja tudi na račun socialne varnosti kot edino in edino pravo rešitev, ravno tako kot se je opravičevala logika podjetnosti in konkurenčnosti v sferah, kjer bi ti napravili več škode kot koristi. Še enkrat poudarjam, da v proračunih 2014 in 2015 vseh teh ciljev, postopne javnofinančne konsolidacije, razvojne naravnanosti in socialne občutljivosti, ni moč uresničevati drugače kot v sinergiji, skozi katero bodo ti cilji sploh lahko uresničeni. Vse razprave in očitki, kako dušimo z dodatnimi davki, ne da bi se povedalo, da na drugi strani pomagamo gospodarstvu ter ohranjamo socialno državo, so prvovrstno politikantstvo. Tudi razlaga v smeri, ki ne upošteva, da proračun ni nastal v hermetično zaprtem prostoru, ki ne upošteva napovedi gospodarskih kazalcev, spada v kategorijo taistega politikantstva. Recesija v Sloveniji še kar traja in po napovedih ji bomo priča še naslednje leto. Zaradi tega sta proračuna ustavila trend radikalnega rezanja v odhodkovno stran, ki se je izkazal za neučinkovitega in nas je potiskal še globlje v recesijsko spiralo. To leto je ključno tudi z vidika, ali bomo uspeli s sanacijo bančnega sistema, s postopno javnofinančno konsolidacijo ter strukturnimi reformami zajeziti to veliko luknjo, ki Slovenijo dobesedno duši v vsej tej recesiji.
Socialni demokrati ne trdimo, da sta proračuna za prihodnji leti idealna, sta pa v danih razmerah, ki, ponavljam, niso osnovane na trenutnem političnem razpoloženju Vlade, temveč v širšem kontekstu gospodarskih razmer ter obetov, optimalna. Zavezo predsednice Vlade o zaupnici in njeno napoved, da jo veže
prav na sprejetje proračuna za leto 2014, Socialni demokrati v okviru povedanega vidimo kot potezo, ki presega običajni političen kontekst. Ob napovedi nezaupnice s strani opozicije bomo spet poslušali in bodo spet prišli v ospredje politični interesi. Priložnost smo imeli slišati, da gre za discipliniranje koalicije, da gre za najlažji izhod iz morebitne politične zadrege politikov, kako si povečati politično moč. Če povzamem, kako si bo določena vlada v vnaprej dobljeni bitki podaljšala svoj obstoj in drugim, bolj sposobnim, onemogočila oblast. Vse to bi bilo mogoče verjeti, spoštovani moji, ko bi bili časi, v katerih se sprejemata proračuna, drugačni. Negotove gospodarske razmere, ki jih želijo nekateri spretno integrirati tudi v negotovo politično situacijo, pa kažejo, da ne gre več samo za zaupnico vladi Alenke Bratušek, v prvi vrsti gre za dejanje, ki presega ozek politični interes. Slednji v Sloveniji že nekaj časa, kot nam potrjuje tudi mednarodna javnost, ni uresničen sam po sebi, temveč je to, hočemo ali ne, vezano na vprašanje stabilnosti in zaupanja - ali je Slovenija sposobna preseči svoje težave sama ali pa res, kot kar kličejo nekateri, rabimo zunanjo pomoč. Resnost tega vprašanja in z njim povezane politične stabilnosti smo Socialni demokrati postavili v ospredje, ko gre za odločanje o tem, kaj je za nas prioriteta. Okrevanje, ki ne spodjeda socialne varnosti ter sposobnosti zediniti se v ključnih vprašanjih, smo videli kot najpomembnejšo materijo, ki je vtkana v proračunih za leti 2014 in 2015. Zaupnica, vezana na proračun za leto 2014, kaže, da je Vlada v danih okoliščinah pripravljena zagristi v kislo jabolko in preseči političnost zaradi same politike. Ta zaupnica zato tudi ni samo zaupnica Vladi, temveč izraz zaupanja celotni koaliciji, da lahko presežemo težave težke finančne in gospodarske situacije.
Socialni demokrati bomo proračuna za leti 2014 in 2015 podprli in s tem tudi dali zaupnico predsednici Vlade Alenki Bratušek. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam.
Gospod Bojan Starman bo predstavil stališče Poslanske skupine Državljanske liste.
BOJAN STARMAN (PS DL): Hvala lepa še enkrat za besedo.
Kot sem že prej povedal, iz razprav, ki smo jih imeli pri sprejemanju teh proračunov, sprememb proračuna za leto 2014 in proračuna za leto 2015, je res premalo konstruktivne pripravljenosti oziroma predlogov, kako bi se v težki situaciji stvari v Sloveniji začele izboljševati. Preveč je medsebojnih obračunavanj, kritik in tako naprej. Vendar, na žalost je bilo to vedno tako in tudi zdaj ne bo drugače.
Smo v težkih časih, leta 2008, 2009 se je začela velika recesija. Sprejemati proračune v teh časih, ko je treba zmanjševati vse oblike porabe, na silo povečevati prihodke, ni
34
DZ/VI/37. izredna seja
enostavno delo. Kakor koli se opredeliš, kamor koli posežeš, razburiš neko kategorijo. V glavnem posegati moraš na način, da poslabšuješ situacijo in standard kakršni koli kategoriji. Tega se moramo zavedati in biti pri sprejemanju teh proračunov, ki so na nek način tudi odraz teh politik, kot se da bolj strpni in konstruktivni. Če bi to, kar sem povedal, malo konkretiziral in poskušal ta porabniški del, kar ustvarimo, še malo razširiti, ker premalo govorimo tudi o drugih dogajanjih, problemih in sploh o porabi.
Mi smo leta 2008 za primerjavo ustvarili 37 milijard 264 milijonov evrov BDP. V letu 2009 je padel kar na 35, za 7,9 % - na 35 milijard 420 milijonov evrov, za 7,9. Kaj se je na drugi strani zgodilo v letu 2009? Prihodki državnih bilanc so se zmanjšali za približno 900 milijonov evrov, smo pa povečali odhodke vseh državnih bilanc za skoraj milijardo evrov. Pri tem bi povedal, če govorimo o številki, da zaokrožim, 35 milijard evrov, kolikor je bil BDP leta 2013, smo od tega vsega skupaj porabili 16 milijard 150. Se pravi, v letu 2013 se je prvič začela situacija malo izboljševati. V letu 2009 sta začela strmo rasti državni in skupni javni primanjkljaj, leta 2008 smo imeli še plus v državnem proračunu, plus 65 milijonov evrov, že naslednje leto je bila posledica zmanjšanih prihodkov in povečanih odhodkov milijarda 800 primanjkljaja v državnem proračunu. Pri tem smo, kot sem že prej omenil, od 36 milijard porabili 16 milijard v vseh blagajnah - samo omenil bi, da moramo vedno upoštevati vse blagajne, ki jih imamo. Ena je proračunska. Mi smo v letu 2009, ali pa bom govoril o letu 2012, porabili 9,6 milijarde evrov v proračunu, porabili smo 4 milijarde 851 milijonov evrov v pokojninski blagajni, od tega je bilo v proračunu za pokojninsko blagajno približno milijardo in pol evrov v teh zadevah. Porabili smo 2 milijardi 0,80 v občinah, to so občinske blagajne, in seveda dva milijona 338 v zdravstvenih blagajnah.
Naš problem je, ker praktično z raznimi ukrepi, z indeksacijami in vsemi temi zadevami nismo pripravljeni, da v času krize odreagiramo z zmanjšanjem porabe. Nismo zmožni in praktično imamo 95 odstotkov proračunskih, pokojninskih, občinskih stvari zacementiranih z vsemi možnimi zakoni in z vsemi stvarmi, ki tukaj vplivajo. Zato se je v letu 2009 pokazalo, da smo popolnoma nesposobni, celo povečali smo javno porabo v primerjavi z letom poprej, ko je bilo precej več BDP, nismo uspeli zagotoviti in s tem imamo velike težave. V lanskem letu, v letu 2012, smo se lotili, kako in na kakšen način zmanjšati porabo, ker očitno prihodkov ne bo dovolj. Naredili smo tako imenovane popravke vseh zakonov in varčevalni program in se je kar poznalo, kar približno 400 milijonov manjši je bil primanjkljaj v letu 2012 kot leto poprej.
Vse skupaj je šlo z velikimi težavami in zelo počasi. Tudi sedaj smo v situaciji, ko praktično nismo v stanju; kjer koli se lotimo, se nam zatakne. Zelo težko zmanjšujemo porabo,
kar se nam še kar kaže. Naš proračun je pač tudi za naslednje leto, za 2014, predvideval dodaten padec BDP za 0,8 %. Za proračun kot tak se pa za leto 2015 pojavlja ena vizija, opcija, ki je na žalost precej daleč, to je ponovno eno majhno povečanje bDp, da gremo v tej smeri. In proračuna za 2014 in 2015 zasledujeta neke stvari, za katere smo se po dolgih prerekanjih uspeli dogovoriti, da ne moremo trošiti več, kot ustvarjamo v naši državi. Sprejeli smo zlato fiskalno pravilo in ga na nek način zaščitili, da ne more vsak posegati na fiskalne stvari s spremembami zakona na referendumu. Stanje, kakršno je bilo prej, ni kazalo, da bi se naša poraba začela zmanjševati. Potem smo prišli zelo nizko na bonitetnih lestvicah, naš strošek za obresti je od leta 2009, ko je bil še 525 milijonov evrov, v štirih letih narasel na milijardo in treba je narediti za kar 500 milijonov dodatnih varčevalnih ukrepov, da povečaš stroške obresti. Naše bonitete so padle, strošek zadolževanja je blizu 7 % na letni ravni zaradi tega, ker nismo uspeli pravočasno odreagirati in znižati naše porabe. Imamo 2,9 - ena milijarda je pač zapisano v letu 2014 v proračunu, da bomo dosegli, to je z velikim naporom, z mogoče celo preveč iskanja dodatnih prihodkov z dodatnimi davki in mogoče s premalo, kot je bilo povedano, dodatnimi rezi v javni porabi. Verjetno je vedno težje zmanjševati stroške in porabo, ker potrebujemo določene resne posege, da se javna poraba zmanjša. Vendar, ta cilj je tukaj postavljen z velikimi težavami. Nekje pa smo na tisti poti in s proračunom za leto 2015 še nekoliko znižujemo, približno na 877 milijonov evrov, ta pričakovani primanjkljaj. Sam osebno bi rad videl, če bi bili bolj enotni, bolj jasni, bolj uspešni in hitreje zmanjšali ta primanjkljaj. Ko smo govorili o zlatem fiskalnem pravilu, sem rekel, da bi kar morali vztrajati, da do leta 2015 pridemo na izravnane prihodke in odhodke v proračunu. Vendar na žalost se ni dalo, to je pa stanje, ki je in na nek način mislim, da smo v toku.
Proračun za leto 2014 - cel kup vprašanje je bilo na odboru. Prvič, kakšne so osnove, na katerih ... Kateri koli proračun ali popravek proračuna je neka matematika, ki se več ali manj avtomatsko izvaja. Upoštevajo se makroekonomske napovedi Umarja, čim bolj sveže, upoštevajo se dosedanji statistični podatki, v to se upošteva čim več mesecev tekočega leta . Temu ustrezno se morajo posamezne kategorije prihodkov in odhodkov na nek način popraviti in uskladiti. Tudi vlada je dolžna predlagati spremembo proračuna, ki prihaja, da se vidi, da prihaja do prevelikih razlik, odstopanj od prihodkov ali nekaterih prihodkov. V proračunu za leto 2014, dejansko je bil to proračun prejšnje vlade, so tri kategorije, ki so se pokazale. V eni kategoriji smo enostavno planirali premalo sredstev za pokojnine za leto 2014, 188 milijonov je premalo. Če bo obdržali veljavni proračun za leto 2014, bi to pomenilo, da bi bila dotacija s strani države, državnega
35
DZ/VI/37. izredna seja
proračuna v pokojninsko blagajno v zadnjem mesecu, skoraj nič in bi pomenilo, da ne bi mogle biti izplačane pokojnine, tako kot predvideva zakon.
Druga stvar. Vemo, da smo za leto 2014 planirali 230 milijonov premalo obresti in to so stvari, ki jih bo država morala plačati in moramo to popraviti v tem. Smo pa planirali nekaj več odhodkov na ustrezne prihodke in ne vplivajo toliko na izravnavanje teh položajev. Smo le planirali, da bomo bolj optimistično porabljali evropska sredstva in tukaj smo za 200 milijonov povečali proračun. Na koncu smo vseeno do 9 milijard 600 in je to, če povem, da je bilo leto 2009 - 9 milijonov 300 proračunske prišli porabe v celoti, da je bila ta številka kar nekje kljub zmanjševanju BDP enaka do zdaj, razen v lanskem letu, ko smo porabili 8 milijard 998 milijonov evrov. Se pravi, pod 9 milijard. Zdaj smo pa v letu 2014 na 9 milijard 600, seveda smo pa tudi nekje upoštevali v tem proračunu določene večje prihodke od nekaterih kategorij. Ta vprašanja, plan - daljši ko je načrt za 15 oziroma za 15, manj je natančen. To je dejstvo. Povedali, slišali smo tudi na odboru, da določene kategorije niso zapisane, kot so izbrisani, kot so četrto izplačilo nesorazmerij v plačah, niso vpisani, niso predvideni, ker še nimajo zakonske podlage in se bodo morali pokrivati naknadno, potem bo verjetno kakšen rebalans tudi tega proračuna, kot smo ga še vedno do sedaj imeli.
Imamo pa res vsi skupaj eno veliko težavo, ker ne najdemo odgovora na eno od velikih vprašanj oziroma neznank tudi pri planiranju za naslednja leta, to je ta bančna luknja. Kaj in koliko bo potrebno dati? Imamo neka sredstva planirana za ta namen v B bilanci za leto 2014 in tudi za 2015 imamo v planu, vendar ne vemo še, kakšni bodo ti zneski, in upam, da ne bodo preveliki. To ostaja odprto. Seveda, ko bomo to ugotovili, bo potrebno korigirati, če bodo razlike prevelike, tudi proračun za leto 2014. Vendar to so procesi, ki so bili vedno taki in vedno se bodo tako in so se tako odvijali. Osebno mislim, da je škoda, da nismo že prej naredili. Tukaj smo padli v soglasje mednarodni skupnosti teh prenosov slabih terjatev na slabo banko in občutek imam, da preveč špekuliramo s temi številkami. V glavi imam tiste podatke, ki jih je dal minister Šušteršič, ko smo obravnavali zakon o slabi banki. Takrat je bilo povedano: tri do štiri milijarde bomo izdali garancij v zameno, da bomo prenesli te terjatve iz bank. Približno milijardo evrov je bilo pa že takrat namenjenih za eventualne dokapitalizacije, to se pravi, za pokrivanje razlik v ceni. Veliko je bilo odpisov. Upam tudi, da tukaj ne bo prišlo do tako drastičnih stvari, kot bi jih eni želeli napovedati. Mene samo zelo moti, ker poslušamo, gledamo - res je kriza. Poslušamo, težko je, posebno za tiste, ki nimajo kaj dati v peč ali v usta in res bo tudi naprej treba iskati načine, da se jim pomaga, pa tako naprej. Niso pa vsi v taki situaciji. Praktično mene najbolj moti ta stvar, ko
nekako nimamo nobenega optimizma več. Nobeden ne reče glede izhoda iz krize, da imamo možnosti, prišli bomo iz krize in bo bolje za vse. Motijo me na primer mladi, ki odhajajo od nas. Moti me vrsta stvari in mislim, da je treba in naša naloga... Tudi če bomo te proračune sprejeli, ne moremo reči, da smo nekaj naredili. Za zagotavljanje realizacije teh, kot so takšni, bo treba narediti še veliko, da bo tako.
Osebno pa mislim, da bomo morali vsi zelo zelo močno garati, da bomo našli še kakšne druge variante in še kakšne načine, da bomo hitreje izboljšali situacijo in hitreje obrnili krog v drugo smer; se pravi, da bomo začeli rasti ne pa padati, da bo naš BDP začel rasti. Tukaj pa je en osnoven problem, ki ga imamo, deloma sem ga že načel, je pa to, da premalo pozornosti posvečamo temu, kako se ustvarja nova vrednost, kakšne pogoje imajo naša podjetja, kakšna je naša konkurenčnost. Mislim, da se nekaj trudimo, vendar še vseeno poslabšujemo situacijo naše konkurenčnosti, vsako leto smo nižje na lestvici in morali se bomo vprašati, kaj narediti, da bo situacija boljša. Na primer, ko sem razmišljal in ko smo na odboru debatirali, sem navrgel nekaj stvari v tej smeri, kako bi izboljšali situacijo. Seveda bi zelo težko . Pričakujem en ukrep, ki bo trajno in dolgoročno omogočil zaposlovanje mladih, predvsem zelo izobraženih ljudi. Naredili smo veliko napako, ko smo zaradi nekaterih tako rekoč lumpov, ki so si izplačevali ne vem kako velike plače nekih direktorjev po nekih bankah, ki nikoli niso znali ustvarjati, ker so vedno trošili, smo si spet dvignili vrhnjo lestvico v dohodnini na 50, kar se mi zdi, da postavlja našo državo, če to upoštevamo, v popoln absurd. Na odboru smo slišali izračun, da bruto plača tisoč 300 evrov, ki jo plača avstrijski podjetnik, pomeni tisoč evrov neto prihodka za zaposlenega. Pri nas - sem na hitro sam poskušal izračunati - rabimo 2 tisoč 300 evrov izplačila, da dobimo tisoč evrov enakega dohodka. Se pravi, nekdo, ki je 8 let vložil v izobraževanje ali celo več, bo praktično pri nas delal samo za državo in davke. Ni šanse! Moram povedati to. Meni je - to je bilo leta 2005 -gospod Dragonja iz Leka, takrat še slovenskega, rekel: "Dajte za božjo voljo popraviti to lestvico, mi ne moremo normalno plačati ljudi, ne moremo postaviti razvojnega centra Leka tukaj, ker smo preveč dragi. Enostavno ne morejo biti naši ljudje plačani." Namenoma govorim o tem delu, ki je mogoče bolj skrit, vendar vidimo, kako ljudje odhajajo. Skratka, v svojem razmišljanju sem rekel, poiščimo si neke rezerve, vsaj 500 milijonov bi moralo to prinesti, da bi znižali davke na dohodnino za zaposlene. Samo, 50 % je dohodnina, 24,9 ali koliko so prispevki prvega ranga, na to plačo so 16,9 - pa izračunajte, kako je. Približno 25 % dobi človek takšnega ranga od tega, kar plača delodajalec. Se pravi, za 10 tisoč evrov stroškov podjetja dobi v roke 2 tisoč 300 evrov. Nikjer, nobena analiza, nobeni
36
DZ/VI/37. izredna seja
strokovnjaki tega pravilno ne izračunajo in povedo! Prav žal mi je. In tu je eden velikih takšnih naših problemov in težav.
Skratka, imamo problem, izhaja iz časov, ki smo jih živeli prej, iz socializma, in potem naprej, naprej. Vsi ki smo tukaj, večina, se znamo zelo pokregati, določiti, kje je res potreba, znamo, zelo smo sposobni trošiti. Kako ustvariti novo vrednost, temu pa se posveča zelo malo pozornosti - v vseh organih, povsod. Ne znamo niti toliko, da bi prisluhnili gospodarstvu, ki noče nič; noče subvencij, noče nič. "Dajte nam enake pogoje, kot imajo pogoje podjetniki, ki delajo na trgih, kjer je naša konkurenca. Ne rabimo nič." To je tako težko slišati, da enostavno ne pride do tega in stalno govorimo, kakšne subvencije in kakšne podpore bodo prišle. Kot sem že rekel, ko sem razmišljal, sem poskušal malo ovrednotiti te stvari. In sem rekel, da bom tudi tu povedal, kaj bi morali narediti, da bi imeli več, da bi lahko več trošili, začeli vračati kredite oziroma dosegli to, da se bo stvar spremenila. Niti približno ne mislim, da je to tisto, da ni mogoče še veliko bolj pametnih stvari, pa da jih ni mogoče še več doseči. Vendar mislim, da je iz naših razprav premalo slišati raznih idej, raznih predlogov, kje kaj pridobiti, kje kaj izboljšati - ne glede na to, ali je to opozicija ali katera koli stran, vsi smo zainteresirani, da nam gre dobro oziroma moramo biti zainteresirani, da nam gre dobro. Že nekajkrat sem povedal: če hočemo več imeti, moramo več delati. Edina država na svetu smo, ki pravimo, da ko med malico sedimo in jemo, delamo. Nič nimam proti, da podjetnik malico plača, da ima vsak mir za pol ure, ampak da pa pravimo, da v tistem času delamo, to je pa odveč. Morali bi se dogovoriti, da dejansko delamo 8 ur, če delamo 8 ur, ali če delamo 7 ur, pa delamo 7 ur v tej državi. Te pol ure je 6,25 %, če izračunamo, koliko je 0,30 deljeno z 8. 6 % delovnega časa, če milijon ljudi v Sloveniji vsak dan nekje nekaj dela, je to 500 tisoč delovnih ur na dan! Boste rekli, saj nimamo dela, saj podjetja še za to nimajo dela. Če bo to, bo tako vplivalo na konkurenčnost, da bomo na lestvicah takoj šli za 10 mest više. Da bo marsikdo pogledal zopet Slovenijo in dal kakšno naložbo v Slovenijo in da se bo delo našlo in bomo lahko tudi več proizvajali. Ocenil sem, da je to na dolgi rok oziroma v zelo kratkem času, če bi se to uspeli dogovoriti v naši državi vsi skupaj -seveda, nobena stranka tega ne bo predlagala, sam, ki sem že v pokoju, si upam kaj takega reči. Na koncu koncev bi bilo to dobro za vse. Najmanj, kar je, bi to pomenilo eno milijardo za državo, za povečanje našega BDP, kar bi bilo dobro.
Velikokrat sem že predlagal in govoril o tem, zakaj imamo tak cirkus okrog zaposlitev. Toliko imamo nekih čudnih zadev: študentsko delo, upokojenec lahko dela ne vem koliko, vsak do minimalne plače lahko zasluži, nadur lahko delamo samo 20 ur in kup nekih stvari, pa tako delo pa drugačno delo. Jaz pravim, da bi delo
moralo biti delo, naj dela kdor koli, naj mu gre vse v kakršne koli osnove lahko spravi te stvari, za kar plačuje, vendar naj bo vse enako obdavčeno. Ne bo nelojalne konkurence na trgu dela, najmanj 400 milijonov evrov bi pa v blagajni več imeli denarja, če bi bilo tako. Kot sem že rekel, davke bi znižal, subvencije bi ukinil, javnih naročil ne znamo pobrati, vsaj tistih 10 % prihrankov, kar je ena sama špekulacija. Veliko, veliko je teh nepravilnosti, preveč kompliciran sistem. Kolikokrat sem rekel, da poenostavimo vso to zadevo, vso to birokracijo, ki jo imamo. Bistvo javnega naročila je, da je vsak, ki rabi javni denar, dolžan poiskati več konkurenčnih ponudb in izbrati tisto, ki se mu zdi ekonomsko najbolj upravičena. Mi imamo tudi cele službe, ki se s tem ukvarjajo, pa se v glavnem trudijo, kako bi zaobšle te zakone, na koncu pa vse dražje plačujemo. Seveda, če bi prihranili, pa če bi začeli vračati kredite, bi se nam rating dvignil in bi pri obrestih lahko veliko prihranili. V bankah nismo naredili ničesar. V bankah, kar se tiče racionalizacije poslovanja, se ne dogaja nič. Poglejmo plače direktorjev bank, ki so v izgubi in v državni lasti, če vse po vrsti pogledamo, število zaposlenih, njihove regrese in vse stvari, tu ob ogromnih izgubah nihče nič ne ukrepa. Tu bi morali od njih lastniki doseči 300 milijonov evrov, da pometejo pred svojim pragom in naredijo red. Pol preveč jih je za ta del, ki ga obsegajo, pol predragi so. Še eno stvar bi povedal; to, da naša telovadba z upravljanjem z javnim premoženjem, SDH, Slovenski državni holding, kaj se bomo še vse izmislili okoli tega, dejstvo je, da je to ena sama katastrofa. Če bi gospod Klemenčič uspel - ne vem, verjetno ni - spustiti program, revizorje tudi v ta državna ali pa delno državna podjetja, bi se hitro pokazalo, kam vse odteka naš denar iz teh podjetij. In tega ni malo. Škoda, da je tako - ni mogoče. Verjetno, v naše banke, v naše razne ustanove, ki dokaj dobro živijo in tukaj dokaj dobro trošijo. Mi smo veliko naredili, veliko se je ta stvar zmanjšala preko bank, preko raznih institucij in vse. Odliv denarja za storitve, ki niso bile opravljene oziroma so šle raznim opcijam -tistim, ki nas od zadaj sledijo in nam ukazujejo, tudi nam, kako naj delamo tukaj v parlamentu in kakšne zakone naj sprejemamo, da bodo imeli mir. Še vedno mislim, da se tega dogaja pred našimi očmi še na ravni 300 do 400 milijonov evrov. Samo to so stvari, o katerih bi bilo treba razmisliti.
Skratka, hočem pa povedati in zaokrožiti v to zadevo: mi moramo biti v stanju odreagirati, ko začne BDP padati, ne smemo imeti vsega zacementiranega in mi moramo pokazati naši državi pot iz krize. Kot sem že rekel, mislim, da ta luknja v bankah le ni tako velika. Če je že tako velika, smo jo že približno 3 milijarde, sem slišal, že odpisali. Ne bo treba še enkrat, ker so banke toliko izgube imele zaradi tega. Za eno največjih bank sem slišal zadnji podatek, da je v devetih ali desetih mesecih pridelala 293 milijonov izgube. To je Ljubljanska banka in od teh 293
37
DZ/VI/37. izredna seja
milijonov je 345 milijonov evrov odpisov - če ste slišali; več je bilo odpisov. Če bi banka ne imela teh terjatev, bi imela 51 milijonov plusa. In če bi že zdavnaj prenesli vse slabe terjatve v upravljanje slabi banki, bi seveda banke ne imele več razloga za kakršne koli izgube, to se bi upravljalo na enem mestu, se bi omogočalo gospodarjenje s tem ... / nerazumljivo/... in res smo tukaj mogoče premalo odločni, pa malo preveč poslušamo tiste, ki se jih ne potrebuje ... Mislim, da je tukaj zadevno preveč, kako bi rekel, tajno. To sem danes prebral, pa nekje mi res smrdi po tem, da se nekateri na vse načine branijo, da ne bi prišli v javnost ti podatki. Strinjam se, da bančni podatki ne morejo biti javni. Strinjam se pa tudi s tem, da tisti podatki, ki so jih banke že odpisale, tisti slabi, pa imena in priimki tistih, ki so take kredite sklenili ... / znak za konec razprave/
Državljanska lista predlog proračuna podpira. Upajmo, da ga bomo izvedli in upajmo, da bomo še bolj aktivno pristopili k celotni rešitvi iz krize in sprejemu ustreznih ukrepov za izboljšanje situacije v Sloveniji. Hvala.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
In gospod Franc Bogovič bo predstavil stališče Poslanske skupine Slovenske ljudske stranke, izvolite.
FRANC BOGOVIČ (PS SLS): Lep dober dan. Spoštovane kolegice in kolegi, spoštovani predsednik, spoštovani finančni minister, ostali predstavniki Vlade! Redki ste že tukaj. Lepo pozdravljeni in dovolite, da predstavim tudi stališče Poslanske skupine Slovenske ljudske stranke.
Še enkrat več lahko rečem, da sem razočaran z uvodno predstavitvijo. To je bilo že rečeno, da je poleg proračuna Republike Slovenije, ki se sprejema na nekih predpostavkah, katerih tudi danes nismo dobili obrazloženih in tudi predstavniki teh institucij, se pravi Banke Slovenije in Umarja, niso bili prisotni. Bilo bi zelo pomembno, da bi danes spregovorili tudi o stanju zdravstvene blagajne, stanju pokojninske blagajne, kakšno je stanje po občinah. Tudi na samih sejah odbora nas je nekajkrat obiskal redkobesedni finančni minister, pa mislim, da ni nič slabega, če je finančni minister redkobeseden. Ampak ključno sporočilo na neko vprašanje je bilo, da vsi vemo, da nič ne vemo. To je bil odgovor na to, kakšen je javni dolg oziroma kakšno breme bo prišlo iz bank v proračun. Žal je tudi ta predstavitev šla bolj v tej smeri, tako da bi to lahko veljalo še za kaj drugega.
Kaj me moti pri predstavitvi letošnjega proračuna in tudi sicer pri tako pomembnih dokumentih, kot sta proračuna za leto 2014 in 2015? Sam še vedno, in se že ponavljam, ampak še enkrat več rečem: mi ne želimo videti slike, ki jo vidimo v našem ogledalu, ne želimo pogledati resnici v oči. Dovolite mi zato, da to podkrepim samo z dvema podatkoma, ki sta alarmantna, na katera
bi morali biti zelo pozorni vsi, ki smo tu prisotni, pa tudi državljanke in državljani, da bi se lažje razumeli, ko bi sprejemali različne ukrepe, s katerimi bi državo spremenili. Prvi je podatek o javnem dolgu. Če vidimo graf okoli javnega dolga, je zelo zgovoren. Ta graf kaže na to, kako se je javni dolg v Sloveniji povečeval v zadnjih letih, kako je bil javni dolg še leta 2001 na nivoju 5 milijard, kako se je s teh 5 milijard do 8 milijard rabilo vse do leta 2008, se pravi, da smo imeli v času konjukture stabilizirane javne finance. Zagotovo bi lahko v tem času mogoče tudi še ta dolg bolj zmanjšali, vendar smo ga zmanjšali v smislu deleža BDP na najnižjo stopnjo 22 %. Od leta 2008, ko je nastopila kriza, enostavno nismo odreagirali na to situacijo. Tako smo v treh letih Vlade, ki jo je vodil gospod Pahor, prišli z 8 milijard na 16 milijard javnega dolga. Letošnje leto bomo zaključili med 22 in 23 milijardami javnega dolga. Če upoštevamo še leto naprej, ne da bi špekulirali, koliko bo dote iz slovenskih bank, smo na 25 milijardah. Glede na doto lahko računamo, da se bo ta številka približala celo 30 milijardam. Ne bom špekuliral, 25 in naprej je zagotovo. To pomeni, da je javni dolg na Slovenca v vseh teh letih z nekje približno 4 tisoč evrov na Slovenca v letu 2008 prišel danes že na 11 tisoč evrov na Slovenca in da bo v naslednjem letu od 13 do 15 tisoč evrov dolga na Slovenca. Ko velikokrat govorimo, da naš javni dolg BDP še ni tako visok, pozabljamo, da bomo s takšnim skokom, kjer smo imeli leta 2008 22-odstotni javni dolg in smo uspeli do konca lanskega leta že priti preko 50 - do konca naslednjega leta, ko bosta bančna dota in javni primanjkljaj pridružena k temu, bo zagotovo ta javni dolg prebil tudi tistih famoznih 80 %. Lahko se povzpne tudi višje. Temu primerno v Sloveniji plačujemo tudi visoke obresti. Te obresti so bile leta 2008 330 milijonov, letošnje leto bodo na nivoju 840 milijonov in naslednje leto je planirano v proračunu že 940 milijonov. Ne upam si špekulirati, kam bodo šle stvari naprej. Več kot očitno pa je, da če smo leta 2008 plačevali še 160 evrov obresti na Slovenca na leto, letos plačujemo 420 evrov na Slovenca in da bomo naslednje leto 470 evrov na Slovenca, grozi pa nam, da bomo v letu 2015 plačevali že med 600 do 750 evrov na Slovenca. Pomeni, da bo vsaka družina plačevala 2 tisoč evrov za obresti na leto, če je družina tričlanska. 150 evrov na mesec za obresti, to so zastrašujoče številke. V tem kontekstu je ključen problem, ki ga imamo danes, nikakršna boniteta države Republike Slovenije, smo v rangu ekonomsko najslabših držav in zaradi tega plačujemo ekstremno visoke obresti, 6 do 7 % za obveznice, ki jih prodajamo. Kolegice in kolegi! Slovenci se po takšni obrestni meri ne smemo več zadolževati. Če bo minister prišel s te turneje, bodisi ameriške ali evropske, in oznanil, da smo dobili kredite zopet po 6 do 7 % obrestni meri, vedite, da je to takšna obrestna mera, da resnično ne vem več, kdo jih bo plačal, glede na te visoke obresti. Zato je tudi tisto, kar je bilo
38
DZ/VI/37. izredna seja
polemizirano tukaj okoli prihoda trojke, zelo relevantno vprašanje. Mimogrede, od poletja že imamo trojko v bankah, ker nam ne verjamejo več. In se bomo morali resnično resno vprašati, po kakšni obrestni meri bomo zadolževali Slovenijo v naslednjem letu, ko bo treba v tujini najeti od 5 do 10 milijard evrov kreditov, odvisno od tega, kakšen bo bančni dolg, in to je ključno vprašanje.
Kar se tiče korakov za sanacijo države, so že nekaj časa znani. Tudi danes jih je predstavil finančni minister in se strinjam z njim, da so koraki slaba banka, upravljanje z državnim premoženjem, konsolidacija proračuna in reforme različnih podsistemov - da je to pot, po kateri moramo iti. Vendar, kolegice in kolegi, mi smo s slabo banko zamočili, ker je nismo sprejeli v državi in jo uvedli že leta 2009, ko so bili že prvi klici, da je to prava pot za sanacijo bank. Od takrat do danes je to breme v bankah nekajkrat večje, kot bi bilo sicer. Mnogi, tudi tisti, ki ste danes v koaliciji, ste še lansko leto prisegali na dokapitalizacijo bank, da se ne odkriva teh kreditov in da bodo že v bankah sami problem rešili. Letošnje leto imamo težave, da nam Evropska komisija več ne verjame in se pregled teh kreditov zavlačuje, in bomo v bistvu šele konec leta, ko bodo proračunski dokumenti očitno že pod streho, izvedeli, kakšen je ta dolg. Resnično se vprašajmo vsi skupaj, kaj smo počeli lansko leto, ko se je tudi z ustavnimi presojami in podobnimi zadevami zavlačevalo, da bi se stopilo v bančni sistem. Zanimive so tudi sedaj stvari, ko sprejemamo zakonodajo na področju bančništva, Zakon o bančništvu. Ko govorimo v parlamentu, da bo treba Slovenkam in Slovencem razložiti, da bomo v prihodnjih letih plačevali to, kar je v bistvu nastalo v bankah, posledično pa prej že tudi v gospodarstvu, da imamo zelo velike težave, kako narediti ta prenos transparenten in kako ob prenosu teh slabih kreditov, slabih terjatev izpostaviti odgovornost tistih, ki so podpisovali tako kreditne pogodbe na strani kreditojemalcev kot na strani kreditodajalcev - zagotovo je bančno tajnost treba spoštovati. Vendar, ko enkrat bančništvo in podjetništvo prideta tako daleč, da v parlamentu odločamo, kako bomo v tujini prosili za denar, da bomo pokrivali neumnosti in lumparije, ki so bile storjene, imajo državljanke in državljani pravico do tega, da bodo za tiste kredite, ki so prišli v breme slabih terjatev, tudi izvedeli povzročitelje in da bomo poklicali ljudi na odgovornost. Mnogo ljudi je bilo po svetu že poklicanih na odgovornost. Amerika, ki je bila tolikokrat omenjena, v 14 dneh so bili ljudje razlastninjeni. Mi se pa še po 5 letih sklicujemo na problem tajnosti podatkov, na bančne tajnosti in podobno. Tako da si bomo morali tudi v tem delu naliti čistega vina in predvsem zaupanje, ki ga bomo morali dobiti v tujini na področju finančnih trgov, vzpostaviti tudi v državi, kjer bo treba pridobiti voljo ljudi, da se to plačuje.
Slovenski državni holding je drug primer, ki bo vlekel še eno leto naprej. Vse vlade
in politike doslej so imele na tem področju očitno napačno pot in se je lansko leto širše spoznalo, da je to treba spremeniti, in je bilo zopet predmet oviranja. Imam občutek, da se na takšen način zopet zavlačuje, da se tako nadaljuje na področju upravljanja kot tudi na področju privatizacije. Pri tem je ključno, da enkrat preidemo na polje transparentnosti, da bomo v Državnem zboru videli predloge strategije različnih podjetij, skozi klasifikacijo podjetij tudi, kaj narediti s katerim podjetjem, kateri del premoženja je vredno prodati, katerega obvezno obdržati, kako bomo sanirali javni dolg in podobno. Zopet je leto mimo in se to prenaša v leto naprej. Ko poslušaš ljudi, je bilo stališče tako, da če se je v preteklosti poskušalo zaslužiti z lastninjenjem državnega premoženja, kar je nekaterim uspelo, nekateri so tudi pogoreli na tem področju, je danes ključni cilj zaslužiti pri prodajanju tega premoženja. Upam, da ni tako in da ne bodo provizije spet tiste, ki bodo ključno gonilo privatizacij v tem času, in da se to naredi na transparenten in javen način.
Ključni problem v tej državi je bil že izpostavljen, to je problem pripravljenosti na spremembe, speljati reforme v okviru države. V Sloveniji se ne da nič očitno narediti. S sabo imam knjigo, ki sem jo imel kot čtivo na morju, to je knjiga "From reform to growth", se pravi Od reform k rasti - knjiga, ki jo je letošnje leto, aktualna knjiga, spisal Center evropskih študij. Knjiga je bila tudi fundirana iz Evropskega parlamenta, kjer je na poglobljen in hkrati zelo preprost način napisano, kako je 19 držav, 19 primerov je v tej knjigi, prešlo iz krize preko reform k rasti. Zanimivo, med temi 19 državami je 17 članic Evropske skupnosti, Slovenije pa ni med njimi. Očitno še nismo prišli tja oziroma nismo naredili še nič, da bi bili vredni v tej družbi. Je pa tudi Hrvaška kot nova članica, čeprav je bila knjiga izdana, tik preden je Hrvaška vstopila v Evropsko skupnost. Prav tako je bila zajeta Norveška kot primeren primer. Oprostite, v nobeni od teh držav ni šlo brez reform. Česa so se lotevali in na kakšen način? Vsi so takoj začeli v bančnem sistemu. Bančni sistem je bil tisti prvi, ki ga je bilo treba spraviti v red, od tam naprej pa se je šlo različno od države do države. Če se je pokazalo, da je še možnost zadolževanja, ker je bil javni dolg dosti nizek, so šli tudi s pospešeno aktivnostjo, javno porabo in povečanjem javnega dolga. Vendar oprostite, niti v eni od teh držav javni dolg ni šel tako, da bi v teh letih povečevali število zaposlenih v javnem sektorju, ampak je šlo za investicije v različna področja, s katerimi se je naredil zagon gospodarstva. Od tam naprej so od vsake države posebej pojasnjeni primeri, kaj so naredili na področju zdravstva, izobraževanja, na polju brezposelnosti in podobno. Dokler ne bomo sodili v to knjigo, toliko časa se bomo čudili, zakaj imata kar naenkrat od vseh evropskih držav samo še Slovenija in Ciper predvideno negativno rast.
39
DZ/VI/37. izredna seja
Zato ker nočemo sprememb, in to vsi; to nismo parlamentarci, koalicija, opozicija. Tukaj je zelo velik problem, da nekateri dajejo, dajete, velike obljube, ki jih je lažje zagovarjati v času, ko si v opoziciji, ko prideš pa na pozicijo, pa kar na enkrat sramežljivo priznaš, da je bilo mogoče kaj prejšnja leta tudi dobro narejenega in od tu naprej pa ni več koraka. In v tem delu nas čaka ogromno na področju javnega sektorja -.kaj smo mi uspeli narediti? Očitno bo vladni predstavnik, zadolžen za javni sektor, gospod Virant v tem tednu podpisal dogovor, po katerem bo uslužbencem zagotovil zamudne obresti za eno leto naprej. S tega mesta mu javno rečem, da tega ne sme narediti, in če to naredi, bo oškodoval državni proračun za 2 do 3 milijone ali 4 milijone, kolikor bi bile redne obresti nižje. Če smo tako na slabem, da se ne moremo več zadolžiti za 70, 80 milijonov, ta denar dati naprej in ga po 4 % plačevati, da obljubljamo obrestno mero 8 in 8,5 %, potem res ne vem več, kje smo oziroma drugače; mi lahko ta denar porabimo, vendar ne razumem ministra, ki to počne. V vseh ostalih sektorjih, od zdravstva, izobraževanja, socialnih transferov, lokalne samouprave, je treba iti na poti reform, se začeti pogovarjati in se tudi za te reformne programe dogovoriti, dogovoriti v sodelovanju z ljudmi. Že večkrat smo predlagali, se tudi aktivno vključili kot Slovenska ljudska stranka pri referendumski zakonodaji, pri fiskalnem pravilu. Oprostite, dvignili ste roko za fiskalno pravilo s takšnima proračunoma, kot sta za leti 2015 in 2017 - tisti ciljni korak si bomo morali prestaviti še za nekaj let naprej. 2017 več tega ni. Mislim pa, da očitno bo nekdo moral pogledati, ali gremo v pravo smer ali ne. Mislim, da gremo v napačno smer in da bo treba narediti tudi kaj več.
Kar se tiče evropskih sredstev. Ja, v lanskem letu sem tudi kot minister za kmetijstvo in okolje skupaj s kolegom Žerjavom, ki je koordiniral na Ministrstvu za gospodarstvo, naredil premik na infrastrukturi, in ker je bil kolega Černač na zdravstvu, smo tedensko na koordinacijah poskušali iz tistega mrtvega teka stvari pripeljati naprej. Kolegi, v novembru smo. Imeli smo terminski plan, da bomo imeli do poletja zadeve jasno razčiščene, s tistimi, ki ne bodo mogli speljati že vnaprej pridobljenih pravic iz odobrenih investicij, se zadeve prekinejo, da se v septembru, najkasneje v oktobru, podpišejo vse pogodbe. Slišim, da je ekipa na Ministrstvu za gospodarstvo v totalnem razsulu. Tistih ljudi, ki so leta delali na tem, ni več in se zelo bojim, da bo tukaj moral nekdo prevzeti odgovornost za to, koliko bo teh pogodb realno podpisanih v letošnjem letu, kajti v letu 2014 lahko še koristimo, novih pogodb pa več ne bomo mogli podpisovati. In v tem delu imam zelo slab občutek, kaj se počne s temi projekti naprej. Predvsem pa imam zelo slab občutek, ko sistematično režete sredstva občinam, bodisi skozi 21. Člen, bodisi skozi sistem financiranja povprečnine, bodisi skozi predvidene davke, in jemljete tisti investicijski potencial občinam, ki so
se v teh letih izkazale kot tiste, ki najbolje črpajo ta sredstva. Tam so projekti, tam so ljudje in operativne skupine, ki lahko naredijo. Mislim, da je tukaj na tem področju črpanje evropskih sredstev - upam, da se bodo te vaše številke izpolnile. To, kar pa počnete, kar še spremljam, kako stvari potekajo, mi pa daje veliko dvoma, da ekipa gospoda Stepišnika enostavno, ki bo ključna v tej zadevi, teh stvari ne bo izpeljala. Kajti, stara je bila razpuščena, nova se še ni sestala.
Kar se tiče zagona gospodarstva. Od istega ministra, lani opozicijskega poslanca, smo v teh klopeh pri poslanskih vprašanjih res na vsaki seji poslušali, kaj smo naredili za zagon gospodarstva, pa smo imeli kaj povedati; zmanjšali smo davke, uvedli investicijske olajšave in podobne zadeve. Ne vem, s čim se lahko on danes pohvali. S tem, da imamo nove davke na vseh področjih, da ne slišimo obrtnikov, kako opozarjajo na to, da je tako nestabilno okolje, kot ga imajo danes, nemogoče za normalno delo? Da ljudje jasno in javno povedo, kot je povedal gospod Akrapovič, da je imel vse pripravljeno za investicijo in jo je ustavila napačna politika vlade? Da nam obrtniki, podjetniki glasno in jasno govorijo, da delamo v okolju, v katerem ne moreš prosperirati in da se odločajo o tem, da gredo ven? Obrtniki potrebujejo malce več časa, ker imajo tukaj premoženje, ker imajo poslovno okolje. Mladi, ki se hitro odzovejo, so svoje korake že naredili. V tem delu je politika novih davkov, politika slabšanja podjetniškega okolja iz leta v leto enostavno napačna politika. Nič ni narejenega na področju javnih investicij. Slišim kvečjemu, kdo še kaj ovira in te zadeve. Nič ni narejenega na področju poplavne varnosti. Ko govorimo o prehranski samooskrbi in prehranski varnosti, izvemo, da je drugo leto 30 milijonov novih davkov - kaj je na drugi strani, ne vem. To ne daje upanja, ne daje vere, kar Slovenke in Slovenci rabimo. In ko govorimo o tem, da je treba stopiti skupaj, iti v dialog z ljudmi, mislim, da je to v posmeh tistim, ki so ravno danes prinesli skoraj 58 tisoč glasov "ne" neki politiki, nekim odločitvam, ki niso bili toliko vredni, da bi jih vladni predstavniki prišli razložiti, niti takrat, ko je bilo 150 županov na kupu; da bi bil to član Vlade, ne nekdo, ki nima nobenega pooblastila, da lahko kaj govori; niso bili vredni obrtniki, da bi se pravočasno spregovorilo in podobno. To, da na deklaratorni ravni, ko se lepo sliši, ko cela zadeva prehaja skoraj že v fazo neke pravljice, govorimo o tem sodelovanju, bo treba z dejanji dokazati.
V Slovenski ljudski stranki smo se pripravljeni pogovarjati, tudi prevzemati bremena krize, nikakor pa ne na takšen način, da bodo edina pot, ki jo vodimo, novi davki in novi davki. Če boste šli po tej poti naprej, boste marca ali aprila ugotovili, da je treba še za 400, 500 milijonov novih davkov. Tako ne bo šlo, bo treba biti bolj kreativen. Zato ne bomo podprli tega proračuna. Verjamem, da bo sprejet. Kar se tiče pa
40
DZ/VI/37. izredna seja
zaupnice predsednici Vlade Republike Slovenije, bi bil pa veliko bolj vesel, če bi tudi člani koalicije lahko o tej zaupnici glasovali eno leto po začetku mandata, se pravi marca, ko bo teh krutih resnic, ki sem jih povedal, v Sloveniji znanih še več.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Sledi predstavitev stališča Poslanske skupine Demokratične stranke upokojencev Slovenije, gospa Marija Plevčak.
MARIJA PLEVČAK (PS DeSUS): Hvala za besedo in lep pozdrav vsem zbranim! V Poslanski skupini DeSUS ocenjujemo, da sta tako Predlog sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2014 kot Dopolnjeni predlog proračuna Republike Slovenije za leto 2015, sprejeta na matičnem delovnem telesu, primerna. Proračun predstavlja temeljni akt za delovanje države. Ta dokument izkazuje razrez prihodkov in odhodkov po ekonomski, funkcionalni in institucionalni klasifikaciji. Torej, kolikšen del sredstev bo deležno posamezno področje oziroma institucija. Sta pa bila oba predloga že na matičnem delovnem telesu deležna dolgih razglabljanj, vse z namenom, da bi čim več iztržili za določeno področje. Osrednji cilj pripravljenih proračunskih dokumentov je stabilizacija davčnega okolja oziroma dvig davčne kulture, izravnava prihodkov in odhodkov vse tja do leta 2017 ter dolgoročna stabilizacija dolga države pod 55 % bruto domačega proizvoda. V programu stabilnosti so zapisani ključni parametri, in sicer znižanje strukturnega primanjkljaja pod 3 % do konca leta 2015. Na podlagi makroekonomskih izhodišč Umarja in že sprejetega proračuna za leto 2014 znaša popravek odhodkovne strani na 1 milijardo evrov primanjkljaja, kar pomeni 2,9 BDP. Pri obeh predlogih proračunov Republike Slovenije za leti 2014 in 2015 je nedvomno veliko prahu povzročil nov element na prihodkovni strani, to je davek na nepremičnine, ki pa smo ga z zavezniki starejše populacije omilili vsaj s prehodnim obdobjem ter s posebno obravnavo socialno najšibkejših ljudi, to se pravi tistih, ki so upravičeni do socialne pomoči, tistih, ki so upravičeni do varstvenega dodatka in invalidov. V obeh predlogih se izkazuje nadaljevanje zategovanja pasu na vseh področjih. Varčevanja smo bili, smo in bomo deležni vsi, tako aktivno prebivalstvo kot tudi upokojenci.
Glede na to, da smo zagovorniki tudi starejših, njihovih socialnih in zdravstvenih pravic, smo zadovoljni tudi z obema predlogoma proračuna za prihodnji leti. V predlogu sprememb proračuna za leto 2014 se namreč obveznosti države do skupnosti pokojninsko-invalidskega zavarovanja načrtujejo v višini 1,46 milijard evrov, kar predstavlja 14,3 % povečanje glede na sprejeti proračun za leto 2014. V letu 2015 pa za 30 milijonov manj kot v letu 2014. Za
usklajevanje pokojnin ostane zakonska obveza Kapitalske družbe v višini 50 milijonov evrov, pri čemer Demokratična stranka upokojencev ni in ne bo popuščala. Glede investicij za gradnjo novih domov za starejše in onemogle preprosto ugotavljamo, da jih ni, in niti drugih prilagoditev infrastrukture za starajočo se slovensko populacijo.
V Poslanski skupini DeSUS ugotavljamo tudi, da se sredstva za zdravstveno varstvo znižujejo za okoli 10 milijonov v letu 2014 in 6 milijonov v letu 2015 glede na izhodišče leta 2014. Zmanjšanje sredstev gre na račun temeljitega klestenja investicij, predvsem je to urgenca UKC v Ljubljani, varstva nezavarovanih oseb, delovanja nujne medicinske pomoči, presaditve organov. Manj denarja je tudi za delovanje zdravstvenega inšpektorata in za javno zdravstvo. V Poslanski skupini DeSUS pričakujemo, da se to zniževanje ne bo odražalo na nivoju zdravstvene varnosti in zagotavljanju socialne pravičnosti in da bo ta manko tako rekoč kljub rezom ohranil učinkovit, uspešen, kakovosten sistem zdravstvenega varstva. Ali povečanje davčnega bremena pomeni glavnino polnjenja proračuna za prihodnje leto? Odgovor v naši poslanski skupini je pritrdilen. Država namreč namerava pobrati kar za 6,87 milijarde evrov davkov, kar je za 560 milijonov evrov več kot letos, h katerim večji del prispevajo dohodnina, davek od dohodkov pravnih oseb, davek na dodano vrednost, trošarine ter novi davek na nepremičnine. Zaradi doseganja javnofinančnih ciljev se bo med drugim varčevalo tudi na javnih uslužbencih in zniževanju investicijskih izdatkov. Kot je zapisano, naj bi se razmere na trgu dela stabilizirale v naslednjih dveh letih. Dejstvo je, da sta oba proračunska akta izjemno varčevalno naravnana. Ukrepi in učinki bodo tudi kmalu vidni in se bodo izkazovali takoj, ko se bo pričelo izvrševanje. Šele takrat bomo lahko z gotovostjo in povsem realno ocenili delo Vlade. Slovensko gospodarstvo se ob ukrepih za stabilnost javnih financ in sanacijo finančnega sistema sooča s postopno stabilizacijo. Okrevanje zavirata predvsem upad zasebne in investicijske potrošnje. Skratka, potrošnjo prebivalstva in države bosta zaznamovala tudi intenzivna sanacija bank in nadaljevanje konsolidacije javnih financ. Usklajenost fiskalne in monetarne politike se je zmanjšala in ni stimulativna za ponoven zagon rasti v zasebnem sektorju, saj se pogoji za financiranje še niso izboljšali, fiskalna politika pa je še dodatno omejujoča. Torej, ekonomsko-socialna slika velikega dela prebivalstva se je slabšala in z novimi varčevalni ukrepi se ta del socialnih transferov še zaostruje. V naši poslanski skupini budno spremljamo situacijo in jo bomo tudi v prihodnje, saj se na področju pokojninskega varstva spet obetajo spremembe, vendar si bomo zelo prizadevali, da bomo v tem kriznem obdobju ravnali premišljeno in ne bomo dovoljevali dodatnega obremenjevanja tako
41
DZ/VI/37. izredna seja
aktivnega kot tudi upokojenskega dela prebivalstva.
Tudi na področju črpanja evropskih sredstev v Poslanski skupini Demokratične stranke upokojencev ocenjujemo, da je zaznati premike v pozitivno smer. Zato tudi pričakujemo, da bodo akterji na tem področju absolutno zmagovalci oziroma se približali najvišji možni meji doseganja učinkovitosti in uspešnosti pridobivanja teh že dodeljenih sredstev. Na področju davčnega in sodnega sistema pa vsekakor pozdravljamo uspeh, saj so nekateri rezultati že vidni. Nedvomno je treba za te namene nadgrajevati sisteme, da bodo s tem zagotovljene učinkovitejše storitve oziroma rešitve, ki jih imajo v pristojnosti Durs in sodišča. V strukturi proračunskih odhodkov največji delež predstavljajo izdatki za pokojninsko varstvo, izobraževanje in socialno varnost, sledijo izdatki za prometno infrastrukturo, kmetijstvo, politiko trga dela, državno politiko, obrambo in zaščito ter notranje zadeve in varnost. V naši poslanski skupini poudarjamo, da je treba poskrbeti za bolj racionalno načrtovanje odhodkov, da ne bomo še dodatno povečevali zadolževanja. S predlaganima proračunskima aktoma za leti 2014 in 2015 je Vlada Republike Slovenije nakazala strateško načrtovane poteze za izhod iz krize z namenom zagotavljanja medčloveške solidarnosti, socialne in zdravstvene varnosti ter ekonomsko in socialno uravnoteženje na vseh področjih. Čas pa bo tisti, ki bo pokazal, ali so odločitve Vlade pravilne.
V Poslanski skupini Demokratične stranke upokojencev se zavedamo, da bi v primeru zavrnitve sprejema obeh proračunskih aktov nastala situacija, ki bi omogočila destabilizacijo dela v državi. Povzročili bi zastoj celotnega delovanja javnega sektorja. Ostali bi brez plač, pokojnin, socialnih transferjev, zdravstvenih storitev in tako naprej. Ravno zaradi tega imamo v Poslanski skupini Demokratične stranke upokojencev tako rekoč zavezane roke pri odločanju o obeh proračunih in pri odločanju o novem davku na nepremičnine. Od sprejetja teh aktov je tako odvisno delovanje te vlade in te odgovornosti stranka DeSUS, niti Poslanska skupina DeSUS, ne more prevzeti. Zato bomo oba predloga proračunov, za leti 2014 in 2015, podprli in s tem izkazali zaupanje Vladi Alenke Bratušek. Naša poslanska skupina pričakuje, da bo ta Vlada uspešno zaključila mandat, brez večjih pretresov za nas in za celotno prebivalstvo Slovenije.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Besedo ima Poslanska skupina Nove Slovenije, gospod Jožef Horvat.
JOŽEF HORVAT (PS NSi): Najlepša hvala za besedo, gospa podpredsednica. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, spoštovane predstavnice in predstavniki Vlade! Dovolite, da
vas najprej vse skupaj prav lepo pozdravim v imenu Nove Slovenije - Krščanskih demokratov.
Pred nami je, kolegice in kolegi, izredno zahteven, predvsem pa odgovoren teden, teden odločitev, ki bodo usodne za državljanke in državljane te države. Ni res, da je imela opozicija vedno povsem drugačno stališče kot koalicija, ko je šlo za obravnavo proračunskih dokumentov. Naj vas spomnim, v času prejšnje slovenske vlade, ki je bila slovenska - ni bila vaša in ne naša, ampak je bila slovenska -, smo skupaj sprejemali tudi kakšen proračunski dokument. In nas, Krščanskih demokratov, ne zanima zaupnica niti nezaupnica Vladi. Nas zanima Slovenija, zato gojimo upanje, da bomo vsi, poslanke in poslanci, ob glasovanju o teh dokumentih imeli pred seboj vse ljudi, ki jih po Ustavi Republike Slovenije tudi zastopamo. Še vedno gojim upanje, da bomo vsi skupaj glasovali po vesti, ne za lasten interes, ne za interes koalicije ali pa te Vlade, nam mora biti v interesu Slovenija. Ko predsednica Vlade, gospa Alenka Bratušek, govori o sodelovanju, o povezovanju in tako naprej - seveda, prvi smo za sodelovanje in povezovanje. Ampak, naj se vrnem na začetek obravnave proračunskih dokumentov, na 45. izredno sejo Državnega zbora, ki je bila 8. oktobra 2013, ko je gospa predsednica pri predstavitvi proračunskega memoranduma 2014 in 2015 med drugim dejala, citiram: "Zakaj je torej naš proračun drugačen od vašega? Zato, ker ne kliče trojke, ampak si prizadeva storiti vse, da bi naše domače težave doma tudi rešili. Zato, ker odplačujemo vaše dolgove. Med leti 2004 in 2008 se je bruto zunanji dolg Slovenije podvojil, z 20 na 40 milijard. Podvojil! To bodo davkoplačevalci plačali ob sanaciji bank. Prva Janševa vlada takrat na to ni reagirala in dolg, ki je bil predvsem dolg podjetij in bank, prebivalstvo je manj zadolženo v Evropi, bodo danes plačali davkoplačevalci." Konec citata. Ne želim nikogar, spoštovane gospe in gospodje, loviti na besedah, ampak ko govori predsednica Vlade, ima močno sporočilo vsaka beseda. Verjamem, da državljanke in državljani te države niso ovce in da jih ne more predsednica Vlade Alenka Bratušek voziti in zavajati z izjavami, da smo v mandatu 2004-2008 mi krivi, takratna koalicija, za povečanje bruto zunanjega dolga Slovenije, ker predsednica Vlade pa je toliko zvita, da ne pokaže tabele oziroma histograma, ki bi pokazal strukturo povečanja bruto zunanjega dolga. In ta struktura pokaže, da so se v letih, ki nam jih očita gospa predsednica, na zunanjem finančnem trgu najbolj zadolževale banke in podjetja, poslovne banke. Nič pa gospa predsednica ne pove, kaj bi mi takrat morali storiti. Ali bi morali zakonsko preprečiti zadolževanje zunaj podjetjem in slovenskim komercialnim bankam? Saj smo vendarle v svobodnem gospodarstvu. Ali pa je gospo predsednico zaneslo v kakšen prejšnji družbenopolitični sistem? In naš, vaš proračun. Očitno si gospa predsednica Alenka Bratušek
42
DZ/VI/37. izredna seja
nekako proračun Republike Slovenije privatizira. Torej, neverjetno, kakšno zavajanje in poniževanje državljank in državljanov Republike Slovenije. Ne morem razumeti teh njenih izjav in te večne mantre, da smo v mandatu 2004-2008 toliko zadolžili slovenske davkoplačevalce. Gospe in gospodje, pred leti sem preko televizijskih ekranov spremljal nastop gospoda Steva Ballmerja, to je izvršni direktor korporacije Microsoft, nekateri ga imajo za čudaka. Sklical je konferenco in nekaj tisoč razvijalcev softverske oziroma programske opreme je bilo v dvorani, ko je prišel na oder, in bom v njegovem stilu začel vpiti: "Developers, developers, developers, developers!" Preznojil je srajco, glasilke so mu že skoraj odpovedale in še vedno: "Developers, developers, developers!" Kaj je hotel s tem povedati? S tem je hotel povedati, da so najpomembnejši razvijalci softverske opreme. Žal nimam njegovih sposobnosti, ampak tukaj bi, kolegice in kolegi, danes najrajši pred vami vpil in kričal: gospodarstvo, gospodarstvo, gospodarstvo, gospodarstvo! In še enkrat: gospodarstvo, gospodarstvo, gospodarstvo, gospodarstvo! Morda bi se koga kaj prijelo. Če ne bomo gospodarstvu ustvarili ugodnega okolja, potem ne bo penzij, gospe in gospodje. Potem bomo sicer imeli brezplačno zdravstvo, zdravljenje bomo pa plačevali. Ampak o gospodarstvu danes ob predstavitvah nismo slišali nič, razen da bomo imeli pol milijarde evrov za spodbujanje gospodarstva. Kdo ga bo dobil? Ministra Stepišnika ni tukaj, da bi ga vprašal. Mi smo namreč prepričani, da je gospodarstvo ključno in da je gospodarstvo ključni proračunski vir. In kot sem že uvodoma povedal, mi smo za sodelovanje, mi smo šli tudi na predstavitev proračunskih dokumentov, ker nas je povabila gospa Alenka Bratušek. Ampak seveda takrat, ko so bili proračunski dokumenti že davno na Vladi sprejeti. Torej, lahko smo bili samo poslušalci.
Mi, krščanski demokrati, imamo odgovore za prihodnost. Mi v Novi Sloveniji razumemo in gradimo ekonomsko politiko na socialnem in tržnem gospodarstvu, v katerem svoboda, konkurenca, odgovornost in solidarnost sestavljajo celoto. Gre za preizkušeno povezavo načel svobodnega tržnega gospodarstva in prizadevanj socialne politike za dosego pravične družbe. Krščanska demokracija je v Evropi dokazala, da je politika lahko tudi dobra in ne zgolj boj za oblast, da je politika lahko tudi za kristjane. Smo za nižje davke. Izhajamo iz spoznanja zdravega razuma, da je za pobiranje davkov treba ustvariti najmanj materialno blagostanje. Ugotavljamo, da je Slovenija žrtev socialističnih in socialdemokratskih konceptov prerazdeljevanja in izenačevanja dogodkov. To je ustvarilo pretirana pričakovanja in odvisnost od socialnih transferjev, ki zatirajo gospodarsko ustvarjalnost.
Krščanski demokrati smo tudi za manjšo javno upravo. Javno upravo razumemo kot servis za zagotavljanje kvalitetnih storitev
državljanom in podjetjem, javna uprava ni namenjena uničevanju potencialov državljanov, ampak njihovemu spodbujanju. Ker se javna uprava financira pretežno iz davkov, zahtevamo racionalno porabo javnih sredstev in vidne rezultate. Privoščimo si lahko zgolj tako obsežno javno upravo, kot jo lahko plačamo. Krščanski demokrati smo za umik politike iz gospodarstva. Gospodarska dejavnost je prvenstveno namenjena človeški osebi in družini, da odgovorno poskrbita za svoj gmotni položaj. Gospodarstvo naj usmerjajo načela svobode, uspešnosti, odgovornosti, konkurence in solidarnosti. Vsega tega pa ni mogoče dosegati brez odgovorne svobode, zasebne podjetniške pobude, dostopnosti in nedotakljivosti zasebne lastnine in svobodnega trga. Mi smo tudi za ustvarjalne, poštene in marljive državljane. To smo želeli povedati tudi predstavnikom Vlade, vendar k sodelovanju za prihodnost Slovenije, žal nismo bili povabljeni.
Spoštovani! Proračuna za leti 2014 in 2015 sta po oceni Nove Slovenije slaba, nerazvojno naravnana in nepopolna in ju v Novi Sloveniji ne podpiramo. Vsebina obeh proračunov kaže, da očitno Vlada nima strategije razvoja Slovenije. Očitno je, da sta oba proračuna sestavljena le na način in z namenom, da je izkazani proračunski primanjkljaj pod zahtevano mejo 3 % bruto družbenega proizvoda. Zaradi zasledovanja tega cilja je iz proračunov izpuščena vrsta proračunskih odhodkov, pa tudi nekaterih prihodkov, za katere že obstaja ustrezna zakonska ali druga podlaga ali pa bo sprejeta še v letošnjem letu. Če se spomnimo zavez, ki jih je predsednica Vlade sama določila, to postopno uravnoteženje proračuna bo doseženo tako, da bo ena tretjina ukrepov predstavljala zvečanje prihodkov in dve tretjini zmanjšanje odhodkov odhodkovne strani. Vlada se teh lastnih zavez ne drži. To seveda pomeni močan padec kredibilnosti Vlade Alenke Bratušek. Zmanjšanje proračunskega primanjkljaja pod 3 % bruto družbenega proizvoda skuša Vlada doseči v pretežnem delu s povečanjem prihodkov, konkretneje s prekomernim obremenjevanjem gospodarstva in prebivalstva, z vedno večjimi davčnimi in drugimi obremenitvami. Spomnimo se, katere ukrepe je Vlada Alenke Bratušek že sprejela; dvignila je stopnje DDV, zvišala je sodne takse, uvedla nov davek od srečk, zamrznila je usklajevanje dohodninske lestvice in dohodninskih olajšav ter zvišala stopnjo davka od dohodkov pravnih oseb in tako dalje. Najbolj drastičen ukrep bo sprejet predvidoma, žal, še na tej izredni seji Državnega zbora, to je uvedba davka na nepremičnine, ki naj bi v državni proračun prinesla dodaten priliv preko 100 milijonov evrov. Obenem pa bo s tem davkom, če bo sprejet, zaprta še ena od zadnjih pipic za dovajanje kisika slovenskemu gospodarstvu.
Veliko stvari bi še želel povedati. Pokazal bom samo še na eno zadevo, ki se mi ne zdi toliko problematična, je pa nehigienska.
43
DZ/VI/37. izredna seja
Kolegice in kolegi! Veste, da je z letošnjim majem začel veljati evropski zakonodajni paket, tako imenovani "two pack", dvojček, ki nalaga nacionalnim vladam, da proračune za naslednje leto pošljejo v mnenje Evropski komisiji. Vlada je to naredila. Mi, opozicijski poslanci, ne vemo, ali smo že dobili kakšen odgovor, torej mnenje Evropske komisije o proračunu za leto 2014, in če ne drugo, bi bilo vsaj higiensko, da bi danes tukaj predsednica Vlade o tem spregovorila vsaj eno besedo. Vedno zagovarjam in verjamem, da ne bomo nikoli Združene države Evrope in da bo Slovenija znotraj Evropske unije ostala suverena država in da bo tisto, kar bo sprejel Državni zbor, ostalo. Seveda bo pa ostala neka grenkoba, če bo Državni zbor oziroma ta koalicija, ki napoveduje sprejetje proračuna za leto 20l4, če bo temu sledilo kakšno negativno mnenje Evropske komisije o proračunskih dokumentih. Zato se mi zdi, da se nekako v tem pogledu Vlada, milo rečeno, obnaša nehigiensko.
Na tej točki zaključim, dovolite pa mi, da slovenski vladi izročim Kongresno resolucijo Nove Slovenije, ki je bila včeraj sprejeta. Kopiranje ni prepovedano, uporaba je zaželena. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Besedo ima Poslanska skupina italijanske in madžarske narodne skupnosti dr. Laszlo Goncz.
DR. lASZLO GONCZ (PS NS): Hvala lepa za besedo, gospa podpredsednica. Spoštovani predstavniki Vlade, kolegice in kolegi! Priprava rebalansa proračuna za leto 2014 in predloga proračuna za leto 2015 se simbolično lahko primerja z načrtovanjem kmečkega gospodarstva v nekem virtualnem obdobju in okolju, ko je pridelek zdesetkala močna suša, nepridipravi so si pograbili vse zaloge, vihar in toča pravkar pustošita, kljub temu pa moramo predvideti, koliko krme bo potrebno za živino, semena za setev ter ali bo zaradi povzročene materialne škode treba obnoviti kmetijsko mehanizacijo. Tudi laiku je popolnoma jasno, da je takšna naloga, točno oceniti potrebna finančna sredstva in potek nadaljnjih aktivnosti, skorajda nemogoča. Če se zares iskreno soočimo z dejanskim stanjem v Sloveniji z vidika javnih financ, ko je položaj bank več kot težak in poln neznank, pokojninske, socialne, zdravstvene ter ostale blagajne nestabilne, trend gospodarskega gibanja pa žal še vedno negativen, si moramo priznati, da je v takšnih okoliščinah priprava stabilnega in vzdržnega proračuna zelo otežena. Da bi bilo to izvedljivo, bi morali potegniti črto pod vso problematiko, ki nas tako ali drugače bremeni in si postaviti bolj realen in optimalen sistem javnih financ, gospodarske dejavnosti, davčne politike in še česa. Vendar v praksi to ni mogoče, kot se tega vsi zavedamo, zato se moramo sprijazniti z dejstvom, da optimalnega proračuna trenutno v
Sloveniji skorajda ni mogoče pripraviti. S tem spoznanjem so se srečavali praktično vse vlade v zadnjih letih, ne glede na to, kako so to v javnosti interpretirali. V danih okoliščinah lahko zgolj ocenjujemo, kar so v zadnjih tednih počeli praktično vsi politični dejavniki in interesne skupine, ali sta predlagana proračuna oziroma rebalans za 2014 in predlog za 2015 z vidika osnovnih pričakovanj še kljub vsemu do neke mere sprejemljiva. Enoznačne ocene objektivno ni. Te ne bi bilo niti, če bi bile razmere precej bolj ugodne.
Tudi v sami koaliciji so bili nekateri dokaj kritični, verjetno imajo v marsičem prav tisti, ki trdijo, da je na prihodkovni strani preveč dodatnih obremenitev gospodarstva ter najbolj ogroženega dela prebivalstva. Po drugi strani pa je težko ne podpreti argumentov, da je vrednote socialne države treba kljub vsem težavam ohraniti vsaj do minimalno vzdržne mere. Po svoje sta si ti dve težnji, ki sta sicer podobni v slehernem proračunu, pa naj bo to v ZDA, Nemčiji ali kje drugje, že v osnovi nasprotujoči. Zato je najvažnejša naloga vsake vlade, sedanje še toliko bolj glede na okoliščine, da poskuša poiskati vzdržno ravnovesje. Ali je to iz predlaganih proračunov razvidno, v naši poslanski skupini ne moremo z gotovostjo trditi. Kljub temu ne moremo spregledati niti spoznanja, da se je poskusilo precej narediti, da se v skladu s sprejetim zlatim fiskalnim pravilom do konca 2015 ugodi kriteriju 3 % proračunskega primanjkljaja. Hkrati smo v naši poslanski skupini tudi mnenja, da določeni zakoni, ki so z vidika proračuna zelo pomembni, kot so na primer danes že večkrat omenjen nepremičninski davek, Zakon o dohodnini, izplačilo plačnih nesorazmerij, kljub temu da so s strani koalicije deležni podpore, puščajo odprtih veliko dilem in vprašanj.
Naj poudarim, da se perečega finančno-gospodarskega stanja maksimalno zavedamo tudi v okviru narodnih skupnosti. Mimogrede naj omenim, da se prav zaradi težav, s katerimi se soočamo, v zadnjih letih vse od leta 2008 finančna sredstva na tako imenovani narodnostnih postavkah niso povečala. Nasprotno, na nekaterih področjih so se finančni okviri krepko znižali. Na primer, na področju kulture pred dvema letoma za nas težkih 8 %, pa tudi drugje, predvsem pri narodnostnih medijih. Naše organizacije in ustanove delujejo transparentno, vsa poročila in zaključne račune v skladu z zakonom pošiljajo pristojnim državnim organom. V okviru avtohtonih narodnih skupnosti ne prihaja do zlorab denarja. Potreba po prestrukturiranju nekaterih dejavnosti pa se kaže tudi na tem področju, kar je normalna posledica okoliščin in narave dela. To omenjam zgolj zato, ker žal v zadnjem obdobju, kar je verjetno delno tudi posledica vedno globlje socialne krize, nekateri neupravičeno, z nepravilno uporabo javnih podatkov, slabimi in vsebinsko nemogočimi primerjavami in brez utemeljenih argumentov obdolžujejo omenjene
44
DZ/VI/37. izredna seja
narodne skupnosti ter njihove predstavnike zaradi, po njihovem mnenju, zlorab javnega denarja. Ponavljam, da tendenciozni pritiski nimajo nikakršne realne osnove, kar so potrdile tudi določene preiskave v zadnjih mesecih. Seveda sleherno tovrstno neargumentirano in tendenciozno obtoževanje, katerega posledice v madžarski narodni skupnosti že močno občutimo, vnaša nestabilnost in konflikt v večnacionalno okolje, kar pa nikakor ni prav. Ne želim ob tej priliki poglabljati te problematike, omenil sem jo zgolj zato, da javno in jasno tudi v tem stališču poudarim upravičenost proračunskega denarja, ki se namenja za obstoj in razvoj avtohtonih in drugih narodnih skupnosti ter ostalih manjšin.
Kljub splošnim dilemam in opazkam, ki sem jih omenil, moramo ponovno izraziti zadovoljstvo, da je podobno, kot je bilo to v preteklosti, tudi sedanja vlada že ob nastopu svoje funkcije poudarila in sprejela zavezo do ohranjanja ravni zaščite narodnih skupnosti, vključno, vsaj nominalno, z obsegom financiranja iz državnega proračuna na osnovi letošnje ravni. Skupaj smo namreč ocenili, torej skupaj z Vlado, da na tem področju praktično ni rezerv. Z morebitnim posegom na tej postavki privarčevani denar količinskega učinka pri stabiliziranju javnih financ ne bi imel, bi pa zaradi visoke stopnje ranljivosti omenjenih skupnosti lahko povzročil nepopravljivo škodo v njihovem delovanju, predvsem pa z vidika aktivnosti v prid ohranjanja in razvoja narodnih skupnosti. Ker je do omenjenega dogovora torej prišlo, smo bili v madžarski in italijanski narodni skupnosti prvotno zelo presenečeni, ko je bil v predlogu rebalansa, v prvotnem predlogu za 2014, v okviru postavke Urada za narodnosti znesek zmanjšan za naše razmere izredno visokih 7,5 %. V okviru predloga proračuna za leto 2015 pa je bilo zmanjšanje še višje, za dodatna 2 %. Na področju kulturne dejavnosti je bilo predlagano, da se bodo sredstva zmanjšala za 1 %, kar sicer glede na prej omenjeno 8 % znižanje v letu 2011 tudi ni zanemarljivo, vendar smo glede na poslabšanje javno finančne situacije države menili, da je to kljub vsemu sprejemljivo. Na Komisiji za narodni skupnosti smo obravnavali oba proračuna, kjer so predstavniki organizacij in ustanov narodnih skupnosti jasno poudarili, da bi bilo zmanjšanje določenih postavk v okviru kvote Urada za narodnosti katastrofalno z vidika obstoja in razvoja obeh skupnosti. K sreči pa v okviru stališča naše poslanske skupine lahko sedaj z zadovoljstvom poudarim, da je Vlada v precejšnji meri prisluhnila našim opozorilom. Tako je v Dopolnjenem predlogu proračuna Republike Slovenije za leto 2015 spodnja postavka Urada za narodnosti popravljena in je zmanjšanje glede na leto 2013 okoli 1,8 %. Zato bo predlog deležen tudi naše podpore. Kar se tiče leta 2014, je bil predlagani rebalans na tej postavki k sreči tudi spremenjen in je sedaj predvideno 2,4 % zmanjšanje glede na leto 2013. Sem zaokrožil decimalke. Naj bom
jasen; ker so po seji matičnega odbora prvotno prišle v javnost napačne informacije, poudarjam, da je glede na tekoči proračun, torej za leto 2013, v novem predlogu zmanjšanje postavke Urada za narodnosti v višini 2,4 %. Torej, ne gre za povišanje sredstev, gre za povišanje zgolj v primerjavi s prvotnim predlogom rebalansa, ki bi obseg denarnih sredstev zmanjšal, kot sem že rekel, za drastičnih 7,5 %. Ugotavljamo, da so glede na zares izredno težko finančno stanje tudi organizacije in ustanove narodnih skupnosti tako prikrajšane nominalno za 2,4 oziroma za 1,8 %. To bo sicer pomenilo določeno redukcijo oziroma preoblikovanje delovanja, vendar upamo, da s tem ne bo bistveno ogrožena sistemska dejavnost avtohtonih narodnih skupnosti.
Področje kulture in dejavnosti v okviru Urada za narodnosti sem na kratko omenil. Naj izrazim še naše pričakovanje, da bo tudi Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport zagotavljalo potrebna sredstva za nemoteno izvajanje vzgojno-izobraževalne dejavnosti v okviru ustanov italijanske narodne skupnosti ter dvojezičnega šolstva v primeru madžarske narodnosti. Žal pa ugotavljamo, da na področju izboljšanja sistema ustvarjanja gospodarske osnove avtohtonih narodnih skupnosti še vedno ni prišlo do bistvenih sprememb, čeprav se na to zmeraj opozarja. To sicer ni zgolj neposredna proračunska zadeva, je pa z vidika ohranjanja naših skupnosti in pa narodnostno mešanega območja izrednega pomena. Na koncu naj, kljub omenjenim težavam in dvomom v zvezi s predlaganim proračunom, še enkrat izrazim zadovoljstvo, da smo z Vlado uspeli na našem specifičnem področju najti skupen imenovalec pri premostitvi problematike financiranja narodne skupnosti, za kar se iskreno zahvaljujemo. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Besedo ima Poslanska skupina Pozitivne Slovenije, gospod Alojzij Potočnik.
ALOJZIJ POTOČNIK (PS PS): Hvala za besedo. Spoštovane državljanke in državljani, predsednica Vlade, podpredsednica Državnega zbora, minister, predstavniki Vlade, kolegice poslanke in kolegi poslanci! Najprej bi rad pojasnil, da bom stališča o Predlogu sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 20l4 in Dopolnjenega proračuna Republike Slovenije za leto 2015 podal združena. Se mi zdi smiselno, navsezadnje so podobo pot ubrale tudi komisije in odbori Državnega zbora. Povsem razumljivo je tudi, da bo večji del razprave še v prihodnjem, bližnjem letu. Še dveh okoliščin ne gre prezreti. Prvič, par mesecev nazaj smo razpravljali, in ga tudi sprejeli, o rebalansu proračuna za leto 2013. Opazne družbene in gospodarske spremembe se od tedaj niso zgodile, morda kakšen notranjepolitični pretres šibke jakosti, ki
45
DZ/VI/37. izredna seja
je že za nami. Druga posebna okoliščina pa je pred nami. V mislih imam sklepni del pregleda kakovosti sredstev aktive bank in zaključek tako imenovanih obremenitvenih testov ključnih slovenskih bank. Potem ko bomo izvedeli, po kakšnem izgubljenem desetletju, kaj se je dogajalo in kaj se je zgodilo v tem sektorju, bodo številke pokazale obseg škode in bržčas možne, potrebne in nujne ukrepe, ki jih država mora storiti. To bo brez optimizma in brez pesimizma konec neke zgodbe. Za večino, za veliko večino, ki to že ve, se bo potrdilo, da na točko, na točko tam okrog leta 2007, ni vrnitve. S točke, kjer smo nasedli pred krizo, ne bo mogoče ali ni mogoče nadaljevati. V tem smislu je proračun mogoče obravnavati zgolj v daljšem časovnem obdobju, nikakor ne zgolj za eno ali dve leti. In prav tako ga ni mogoče stisniti v podsistem, poenostavljam, družbenih dejavnosti, ne da bi ga soočili in povezali z gospodarstvom, finančnim svetom, delavstvom, intelektualci, z mladimi in upokojenci. Skratka, z bivajočo družbo odgovornih, ki bomo prej ali slej spisali novo družbeno pogodbo. O tem sem prepričan. Pri tej premisi, se razume, so koncepti različni. V nadaljevanju bom skušal pokazati na očitne razlike v nekaterih konceptih, nekaterih pogledih, predvsem ker o tem teče tudi razprava v zvezi s proračunom, in naj kar vnaprej povem, ne na razlike v rezultatih. O tem je prezgodaj soditi, pričakovanja so lahko nestrpna, razum ne. V pol leta ni mogoče žeti tistega, kar še klije. Koncept, ki ga je resno prakticirala prejšnja vlada, je temeljil na rezih v javno porabo in predpostavki, da je fiskalna politika brez rezerve najodgovornejša za stanje v tej državi. Pri tem se je trdilo, da zategnjen pas nima alternative. Kasneje, pa tudi že v času pred tem, je stroka v Sloveniji v središče postavila banke in gospodarstvo. V časih poplave denarja v prvih letih tega tisočletja je gospodarstvo rastlo razmeroma zelo hitro, a se pri tem tudi pospešeno zadolževalo do te mere, da je obrambni mehanizem pred morebitnimi krizami klecnil. Imunski sistem, kolegice in kolegi, enostavno ni vzdržal. Pojavil se je nov problem javnih financ, ki je bil do sedaj Sloveniji nepoznan. Podjetja in banke se ne morejo več zadolžiti, država, torej proračun, prične z dokapitalizacijami, posojili, državnimi pomočmi. Slednjič tudi država kot lastnik v skrajni sili opeša, obresti na finančnih trgih gredo v nebo, podjetja gredo pod zemljo. Da spirala nima zavore, postane več ali manj jasno pravzaprav vsem, tudi v Evropski uniji, tudi v Evropski centralni banki, v Mednarodnem monetarnem skladu morda še najprej. In besedi varčevanje se dodata dve novi; razumno in zmerno. V skladu s to presojo ravna tudi ta vlada in v programu stabilnosti to usmeritev predstavi v letošnjem letu Evropski uniji. Praktično to pomeni, da se v fiskalnem naporu v procesu konsolidacije javnih financ zaradi učinkov multiplikatorjev kombinirata oba ukrepa, zmanjšanje izdatkov in uvedba tistih davkov, ki
imajo relativno manjše negativne učinke na gospodarsko rast.
Opozicijski ugovori tej rešitvi so enostavni in temu primerni tudi med seboj v opreki. Prvič, država zna le obdavčevati. Prav zato je, drugič, ogrožena socialna država in tretjič, kar je slišano najpogosteje, proračun je nerealen, ker so davčni prihodki nerealno načrtovani. Najprej o zadnji trditvi, da je proračun nerealen. Napovedovanje proračunskih prihodkov je zelo resno strokovno delo. Oceno proračunskih prihodkov za določeno obdobje pripravi Ministrstvo za finance s pomočjo splošno priznanih modelov, ki se uporabljajo za napovedovanje ključnih kategorij prihodkov. Pri tem izhajajo iz različnih virov, iz različnih baz, od Ministrstva za finance, Davčne uprave Republike Slovenije, Carinske uprave, makroekonomske indikatorje izračuna Umarja - pa nisem naštel vseh, samo ključne. Načrtovanje, napovedovanje je tvegan posel. Kdor to ve, ga ne uvršča med nosilce teorije zarot. Dva primera: leta 2007 je gospodarstvo zraslo precej več, kot je bilo napovedano, in le dve leti kasneje, leta 2009, je padec za 8 % presenetil vse. Tolikšnega skrčenja gospodarske aktivnosti, posebej v evrskem območju, ni pravočasno napovedala nobena institucija, ne domača ne tuja. Kako se v kritičnih časih napovedi nehvaležen in nezanesljiv kazalec, pove izjava vodilnega analitika Wall Streeta, ki pravi, leta 2007, takole: "Ne vem, kaj se je zgodilo, pač spodrezalo nam je vse temelje." In tudi na seji Odbora za finance in monetarno politiko direktor Umarja pove, kar upam, da ni bilo preslišano. Pravi: "To je scenarij, ki se nam zdi najbolj verjeten, seveda pa obstaja velika nevarnost, da se gospodarske razmere spremenijo, da bodo nekoliko drugačne od tistih, ki jih pričakujemo." Torej, pravi: "Velika nevarnost." Naj povem še tole, povprečna napaka prvotno načrtovanih proračunskih prihodkov glede na realizacijo znaša 4,2 %, barva vlade pri tem ne igra nobene vloge, ni pomembna.
In sedaj k prvemu vprašanju; kateri davki in drugi prihodki proračuna so tarča kritike? Najprej davek na dodano vrednost. Na splošno velja, da je odvisen od končne potrošnje. Ta v trendu pada in za to so vsaj trije razlogi; plačna politika, naj spomnim na ZUJF, pa tudi letošnja znižanja v javnem in deloma zasebnem sektorju, potem razmere na trgu dela, manj zaposlenih je, in tretjič, odlaganje nakupov dobrin trajne narave, avtomobilov, bele tehnike, pohištva, ključnih nakupov, kar imenujemo efekt previdnostnega varčevanja. Nekako se ocenjuje, da bo višja stopnja davka na dodano vrednost kompenzirala siceršnji padec potrošnje. Toda DDV ni, kljub pripravljenim grobarskim ekipam, pokopal gospodarstva in ne bo v nebo dvignil inflacije, kar se je govorilo. Davek na nepremičnine je davek, ki je vsaj 15 let ali pa vsaj 20 let veljal za najbolj zaželenega, dokler se ni pojavil. To je v resnici davščina z mnogimi neznankami, z veliko
46
DZ/VI/37. izredna seja
pripombami, a nihče v strokovnih krogih ga kot potrebnega ni zavrnil. Institucije bodo na hudi preizkušnji pri tem davku. Nesporno velja, da bomo davek morda lažje sprejeli, kot pa izvajali, kot bomo davke pobirali. Kot je nekdo zapisal: "Odslej smo država nepremičnikov." Tretjič -evropska sredstva. O njih samo bežno, čeprav so brez dvoma zaradi povezanosti z investicijskimi projekti sredstva prve kategorije, vsaj v tem proračunu, predvsem tudi za lokalne skupnosti. Nisem prepričan, da črpanje obvladujemo v celoti. Razkorak med zapisanimi obljubami in realizacijo mi ta dvom potrjuje. Ta trend tudi še v letošnjem letu traja in z njim relativno vzporedno padajo investicijski izdatki. Z malo cinizma, proračun se na tej točki uravnoteži avtomatično. Vladi zgolj namig; centralizirajte operativne funkcije na tem področju. Storite to, to bo dobro dejanje.
Gledano v celoti, glede davčnih in drugih prihodkov proračuna. Ker nekateri parametri, ki pomagajo izračunati davčni donos, še drsijo, je možno za katero od vrst davčnih prihodkov, o katerih sem govoril, pa morda še za katero, reči, da dno še ni doseženo. Vendarle v preteklih mesecih je bilo uvedenih, narejenih in zagnanih nekaj politik, predvsem v okviru boja proti sivi ekonomiji. Naj omenim in prikličem v spomin davčne blagajne, davek od nenapovedanih dohodkov, tako imenovani davčni razkorak, sinergijo od pričakovane združitve Dursa in Cursa v finančno upravo in še bi lahko našteval. Tisti, ki znajo pobirati davke, bodo morali to narediti učinkovito, toda šteli bodo zgolj rezultati in te rezultate v prihodnjem letu pričakujemo. Nisem posebej skeptičen na tem področju, mnogo je prostora. Kaj je v središču pozornosti proračunskih razprav? Ukrepi za spodbujanje rasti. O tej temi je bilo v razpravah izrečenih največ besed, največ trditev, največ presoj, tudi zelo različnih po vsebini, pa vendar nekaj izhodiščnih predpostavk oziroma problemov v zvezi s tem najbrž ni spornih. Najprej gre za zelo zahtevno, zelo zapleteno, zelo kompleksno področje in struktura javnih izdatkov, gola in brez vseh dodatnih informacij, ne omogoča posplošenega sklepanja o gospodarski politiki. Domala vsak izdatek, ki ga opravimo, ima gospodarske posledice, še posebej v tranzicijah in še posebej v krizah - in v obeh živimo. Spremembe javnofinančnih izdatkov je treba tudi zato interpretirati še posebej previdno. Tretje vprašanje je seveda vrstni red korakov, ki jih moramo narediti, prioritet. Hkrati smo soočeni z odzivanjem na propadanje podjetij, pogosto zaradi prilagajanja na spremenjene težavne razmere, nato s socialnim problemom zaradi brezposelnih in s spodbujanjem izvoza in še bi lahko našteval. Soočeni smo, če sem z obema nogama v realnosti, z dilemo, ali na primer tekoči izdatki za izobraževanje in razvoj, gospodarski rasti prispevajo manj kot vlaganja v zidove ali obnove mestnih znamenitosti. Kaj hočem povedati? Sprehajanje samo po bilanci
prihodkov in odhodkov proračuna ni zadosti. Ne samo podrobnosti, tudi ključni podatki so v bilanci B, v računu finančnih terjatev in naložb. Iz nje so vidni prvi koraki drugačne, spremenjene in, prepričan sem, boljše politike. Gre za dana posojila zasebnim podjetjem preko mehanizma SID banke, za sanacijo podjetij in spodbujanje tehnološko razvojnih projektov skozi finančni inženiring. Gre za zagotovitev povečanja sredstev za izvedbo plačil poroštvenih ter jamstvenih obveznosti in gre za povečanje kapitalskih deležev v gospodarskih družbah, torej za dovoljene državne pomoči.
Spoštovane poslanke in poslanci! V Sloveniji imamo le slabo tretjino konkurenčnih podjetij in na teh temelji naš razvoj. Hitrega preobrata, potem ko je gospodarska kriza lani dobila še nove razsežnosti, ni pričakovati. Zato pa gospodarstvo pričakuje spodbudno politiko. Od države predvsem ureditev poslovnih pogojev, pa tudi, da država in predvsem njena politika ne izgublja priložnosti, ki so nam pred nosom. Mislim na posojilno-razvojne sklade, na kombiniranje proračunskih, bančnih in evropskih sredstev, slišimo in razpravljamo o ekoregijah, in mislim, da se vse to že deloma tudi dogaja. Poti za večji obseg kreditiranja je več. Torej, nekaj vemo. Vprašanje je, česa ne vemo. Na tem mestu, ko govorimo o gospodarstvu, je beseda racionalizacija stalnica, je način razmišljanja in je način dela. Česa podobnega, žal v večini organizacij javnega sektorja še ni. Vprašanj je veliko. Ali so res vse institucije nujne za zadovoljevanje državljanskih potreb? So katere same sebi namen, včasih ustanovljene in vzdrževane kar na zalogo? Je menedžment primerno usposobljen in motiviran? In ali so zainteresirani in motivirani zaposleni? In tako dalje in tako dalje. Mnogo dela za ministra, ki je napisal na tem področju knjigo vseh knjig, vsaj po branosti, Plačna reforma.
In na koncu vendarle o temi, ki je poslance Pozitivne Slovenije na poseben način presenetila, o opazkah, o namigih, sem ter tja celo o izračunih precej počez, o tem, da je namesto socialne države vstopila beda. Zaradi izjemne občutljivosti moram vendarle navesti nekaj dejstev, ki so splošno priznana in ki se pogosto pri obravnavi te teme ignorirajo. Na prehodu v 20. stoletje industrijske države prve razvijejo druga mimo druge zelo podobne socialne programe. Naj jih nekaj naštejem, da boste presenečeni: zavarovanje pred nesrečami pri delu, pokojnine za invalide, vdove, boleznine, nadomestila za primer nezaposlenosti, podpora prizadetim družinam, vse to že pred prvo svetovno vojno. Naj pri tem poudarim, ideološki viri socialne države so zelo različni in ne pripadajo zgolj eni sami politični opciji, da me ne bi na tem mestu napak razumeli. Danes v večini družboslovne literature in raziskav obstaja soglasje, in to se mi zdi zelo pomembno poudariti, da je socialna država največja in hkrati ireverzibilna civilizacijska pridobitev 20. stoletja. Veste, na pragu 20. stoletja je polovica
47
DZ/VI/37. izredna seja
proračunov šla za vojaške izdatke, po drugi svetovni vojni in danes le še 10 % in manj. Socialna država seveda ni brez slabosti. Ena od teh je, da težko obvladuje obseg zahtev, problemi se večajo. Druga, da posebej v krizah izrazito krepi predvsem obseg denarnih pomoči, sem pa tja pa pozablja na dejstvo, da je največja investicija učinkovito financiranje šolstva, raziskav, zdravstva, in za tiste, ki se s tem ukvarjate, bi seveda našteval in bi zmeraj kaj izpustil. Friedmanovo naravno brezposelnost, kot jo imenuje tako imenovana neoliberalna opcija, je brez priziva zamenjala ugotovitev, da države z razvito in moderno socialno državo bistveno lažje in hitreje prebrodijo krizo. Teh dokazov v Evropi ne manjka. Za državljanke in državljane je zato dobro, da vedo, da razgradnja socialne države za to vlado ni niti skrajni možni ukrep.
Kolegice in kolegi! Proračun, ki ga tokrat sprejemamo, je prelomen iz dveh različnih, a med seboj zelo tesno povezanih razlogov. Najprej je prelomen zato, ker pomeni obrat od proračunske logike prejšnje vlade, ki se je oklenila koncepta proračunskih rezov, ki je bil takrat tudi splošno na delu v Evropi. Te logike se dobro spomnimo predvsem zaradi političnih in družbenih konfliktov ob sprejemanju raznih predpisov ZUJF globoko v noč, še bolj globoko kot tokrat. Še bolj pa je prelomen, ker je tokrat predsednica Vlade na njegov sprejem vezala zaupnico Vladi. Glasovanje o zaupnici so do sedaj predlagali trije predsedniki Vlade, vendar pa je tokrat prvič zaupnica vezana na sprejem proračuna. Zakaj pravim, da sta ta dva razloga, s katerima utemeljujem prelomnost tega proračuna, med seboj povezana? Zato, ker bomo z izglasovanjem zaupnice - verjamem namreč, da bomo zaupnico izglasovali, o tem sem prepričan - potrdili tudi obrat vladne politike od rezanja proračunskih izdatkov k smiselnemu kombiniranju varčevalnih in davčnih ukrepov za konsolidacijo javnih financ, preprosto za izhod iz krize. Da je ta obrat v politiki potreben, dokazuje vsaj dvoje in oboje je na nek način v uvodnem govoru omenila že predsednica Vlade. Prvi dokaz je dejstvo, da slavne trojke tako rekoč ni več. Točneje, ni več politike pretiranega rezanja plač, pokojnin in socialnih transferov. Odkar sta dve ločeni analizi, v mislih imam tisto Mednarodnega monetarnega sklada izpred slabega leta in nedavno analizo ekonomske komisije, ugotovili, da hitro in sočasno zniževanje proračunskih izdatkov v vseh državah Evropske unije krizo le poglablja, da poglablja recesijo in je nesmiselno vztrajati pri reševanju krize zgolj z rezi na tem področju. Drugi razlog so pa rezultati. Kot je že povedala predsednica, je prevzela Vlado v času, ko je gospodarska rast v prvih treh mesecih letošnjega leta padla za 4,5 %. Število brezposelnih pa je zraslo na nekaj čez 122 tisoč. Skratka, poudarjam, tako strokovne analize Mednarodnega monetarnega fonda in Ekonomske komisije, ki sta ugledni instituciji in
za katere so uglednost v preteklosti jamčile tudi sedanje opozicijske stranke, so rezultat spremenjene politike in nedvoumno kažejo na pravilne odločitve Vlade, da naredi resen obrat pri reševanju gospodarske krize in javnofinančnih težav. Čeprav obstajajo tudi drugi razlogi za premierkino zahtevo po glasovanju o zaupnici, domnevam, da bomo danes v tej zvezi še največ govorili o politični stabilnosti in posledicah izglasovane ali pa ne izglasovane zaupnice. Sam dajem prednost prav temu vidiku. Namreč dejstvu, da bomo z glasovanjem o zaupnici hkrati glasovali tudi o potrditvi tega drugačnega pristopa Vlade do reševanja kriznih gospodarskih razmer, ki je ključen. Naj ponovim, padec gospodarske rasti se je od marca do danes znižal. Enako brezposelnost. In res bo zvenelo nekoliko groteskno, če bodo nezaupnico zagovarjali tisti, ki so tej vladi predali slabše gospodarske rezultate, kot jih imamo danes.
Za konec bi vas rad spomnil še na dvoje. Da sta se dve od treh glasovanj o zaupnici končali s padcem vlade in z novimi volitvami. Prvič se je to zgodilo dr. Drnovšku v času, ko je bila Slovenija še zgodba o uspehu in se je zdelo, da si lahko brez gospodarskih in socialnih posledic privošči nekaj političnih igric. Drugič se je to zgodilo Borutu Pahorju leta 2011, ko so mnogi verjeli in trdili, da lahko nove volitve prinesejo bistvene spremembe v politiki. Danes vemo, da nimamo več na razpolago udobne pozicije države, ki se je imenovala zgodba o uspehu, in vemo, da nove volitve niso nobena garancija za spremembe na bolje. Zato vas vse skupaj pozivam, da vključimo razum in podpremo zaupnico Vladi, pod katero so se gospodarski kazalci začeli obračati na bolje in kot je rekla predsednica Vlade, ne obračajo se spektakularno, vendar se obračajo na bolje. Hvala za pozornost.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Besedo ima Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke, mag. Andrej Šircelj.
MAG. ANDREJ ŠIRCELJ (PS SDS):
Spoštovana predsednica Vlade, spoštovana podpredsednica Državnega zbora, spoštovani ministri, državni sekretarji in sekretarke! ,	Proračun za leti 2014 in 2015
predstavlja ekonomsko, finančno in socialno politiko neke države. In na ta proračun ne moremo gledati kot na običajen proračun, kot na proračun, ki bi bil v nekih dobrih časih, ampak tudi kot na proračun, ki naj bi Slovenijo pripeljal iz krize. S političnimi floskulami nas Vlada ne more pripeljati iz krize, lahko pa nas pripelje, če že ne drugega, na podlagi argumentirane razprave, dokazov in ne nazadnje tudi predstavitve tega proračuna. In žal v predstavitvah gospe predsednice Vlade in ministra za finance ni bilo kakršnihkoli argumentov, da se bo to res zgodilo. Gospodarska aktivnost, kot je bilo rečeno, se
48
DZ/VI/37. izredna seja
spreminja na bolje, vendar gospe in gospodje, evropske institucije nam še vedno pravijo, da bo gospodarska aktivnost v naslednjem letu pešala in da bomo po bruto družbenem proizvodu ena izmed dveh držav, kjer bo bruto družbeni proizvod negativen. To seveda pomeni, da smer, v katero gremo, verjetno ni prava, ali pa da v tem proračunu ni dovolj ukrepov, ki bi nas pripeljali v gospodarsko rast. Omenjen je bil tudi dosežek te vlade, in sicer zmanjšanje brezposelnosti. Če strokovno primerjamo indekse, obdobje na obdobje, gospa predsednica Vlade, potem lahko ugotovimo, da se je nezaposlenost iz obdobja v obdobje povečala. Povečala se je za 7,1 %, če gledamo januar-oktober 2012 in januar-oktober 2013. Tukaj niso pomembni le odstotki, niso pomembne številke, pomemben je vsak brezposeln, vsak tisti, ki je dejansko v tem zadnjem času postal brezposeln. In na te bi morali biti še posebej pozorni, saj gre ta številka preko 119, 118 tisoč, bliža se 120 tisoč. To je signal, da nekaj ni v redu. Nihče si tudi ne dela utvar, da se bo s trojko prikrilo kakršne koli grehe, kot pravite, vaše grehe in vaše zmote. Ne! Treba se je zavedati, da danes nismo 50 ali 60 let nazaj in nas pač ne morete s političnimi floskulami prepričati, da smo na pravi poti. Mi smo danes del Evropske unije, smo del Evropske komisije, smo del monetarnega sistema in v okviru tega obstajajo določeni mehanizmi, ki ne pomenijo izgube samostojnosti. Izgubo samostojnosti pomeni verjetno kvečjemu prevelika zadolžitev in ta zadolžitev, govorim o zadolžitvi države, je bila največja v obdobju 2009-2011, takrat se je država zadolžila bistveno bolj.
Politika te vlade je, da se bo z davčno politiko doseglo to, da bo imela država manjši primanjkljaj in da je davčna politika tudi temelj socialne politike. To je prav tako teza predsednice Vlade, in dovolite mi, da dam odgovore na njene teze ali na njene trditve. Ta teza, da je davčna politika temelj socialne politike, lahko drži samo v primeru, če se tiste ljudi, ki imajo več dohodkov, tudi bolj obdavči, glede na njihov dohodkovni položaj. Pa pojdimo po vrsti. Dvig davka na dodano vrednost ne pomeni tega, ker bodo največ davka plačali najrevnejši, glede na njihove relativne prihodke - zelo enostavno. Tisti, ki ima 500 evrov mesečnih dohodkov, jih mora potrošiti in 500 evrov bo plačan davek na dodano vrednost. Tisti, ki ima 5 tisoč evrov mesečnih dohodkov, ne bo vsega potrošil in od tistega, česar ne bo potrošil, ne bo plačal davka na dodano vrednost. Kar z drugimi besedami pomeni, ta davek je regresiven in kot regresiven velja v vsakem učbeniku. Zaradi tega ta davek ni socialen davek in ni element socialne politike. In prerazporeditev dejansko pomeni, da bodo tisti, ki so revnejši, plačali še več. Tudi ukinitev usklajevanja lestvice in usklajevanja olajšav pri dohodnini ni noben socialni ukrep, kajti zaradi tega bodo realno manj imeli vsi, tisti z najnižjimi
dohodki in tisti z najvišjimi dohodki. Davek na nepremičnine, gospe in gospodje! Glede na to, da Vlada ni naredila analize o dohodkovnem položaju ljudi v Sloveniji v primerjavi z vrednostjo premoženja, ki ga imajo, ki je bilo zgrajeno s samoodrekanjem in samogradnjo v preteklih desetletjih, ne moremo govoriti, da je to kakršen koli socialni davek, zato ker se dohodkovni položaj ljudi bistveno razlikuje od premoženjskega stanja ljudi. Zaradi tega davčna politika ne more biti del socialne politike v teh konkretnih primerih. To pa dela vlada Alenke Bratušek in glede na to ne pomeni, da bodo revni ali tisti, ki imajo manj denarja, plačali manj, ampak pomeni, da bodo plačali glede na relativni položaj več. Zelo enostavno je to tudi izračunati. Enostavno je izračunati na ta način, da naj bi bila štiričlanska družina bolj obremenjena ali plačala za 1 tisoč evrov več davkov v letu 2014 ob predpostavki, da ima povprečne dohodke.
Ne glede na to, da davčni prihodki ne bodo prinesli zaželenih rezultatov, moramo tudi ugotoviti, o čemer so predhodniki že govorili, da so nerealni. Z drugimi besedami, proračun je nerealen. Zakaj je nerealen? Zaradi tega, ker je Davčna uprava v prvih 9 mesecih pobrala oziroma je bilo pobranega za približno 6,5 % manj, kot je pobrala v letu 2012. Z drugimi besedami, davčni prihodki v državi padajo glede na predhodno leto in na enako obdobje, ne glede na to, da je Vlada Alenke Bratušek povečala stopnje davka na dodano vrednost. Zato je to nerealno in tudi zato, ker v tem proračunu ni vseh odhodkov, ki bodo dejansko morali biti izplačani, tako plače v javnem sektorju, tako glede izbrisanih in verjetno še kakšni drugi odhodki niso upoštevani v tem proračunu. In če govorimo o oceni stanja, na podlagi katerega bi moral biti ta proračun tudi pripravljen, potem lahko rečemo, da je ocena stanja napačna ali da je za tem proračunom še kaj drugega. Če upoštevamo vse napovedi, da bo rast bruto družbenega proizvoda v naslednjem letu negativna, da se bo zmanjšala potrošnja, tako zasebna kot državna, potem lahko ugotovimo, da je ta proračun nerealen in da ga bo verjetno treba spremeniti zelo hitro. Tukaj se lahko na deklarativni ravni strinjamo z ministrom za finance, ki govori približno tako, da je treba potrošiti toliko, kot ustvarimo, in da gremo v pravo pot. Navsezadnje smo na pobudo Slovenske demokratske stranke sprejeli fiskalno pravilo in ga imamo sedaj v ustavi. Vendar, gospe in gospodje, nimamo zakona o fiskalnem pravilu in zato ni možno tega fiskalnega pravila uresničevati. Tukaj gre za vprašanje, ali ta vlada dela s figo v žepu, če vemo, da tega zakona po rednem postopku ne bomo mogli sprejeti v letošnjem proračunu in ta zakon torej ne bo sopotnik tega proračuna.
Naslednja pomembna zadeva, tukaj sta bili omenjena bilanci B in C, je privatizacija, je pridobljeni denar iz naslova prodaje državnih podjetij. Tega denarja ni in ga ne bo. Tako piše
49
DZ/VI/37. izredna seja
pač v proračunu in utvare, da bo na podlagi 15 podjetij, ki so bila sedaj imenovana oziroma izbrana, zato da naj bi se nekaj naredilo na področju privatizacije - v to lahko zelo dvomimo.
V	to lahko zelo dvomimo zato, ker temu izboru ne sledijo konkretna dejanja in na področju privatizacije je seveda preveč mnenj, preveč sugestij in interesov, da bi jo bila ta koalicija sposobna narediti. Navsezadnje lahko govorimo o tem, da ena stranka dejansko nasprotuje kakršni koli privatizaciji in iz tega zornega kota je verjetno tudi nekoliko zavajajoče, da govorimo o kakšnih prihodkih iz tega naslova, ki pa je nujen za to, da bo država prišla iz krize. Kajti, državna lastnina se je pokazala kot popolnoma neučinkovita in državna lastnina je najmanj učinkovita in zaradi tega ne pride do tega, da bi bili ustvarjeni transparentni pogoji za gospodarjenje. Gospodarstvo Slovenije temelji na monopolnem položaju državnih podjetij in na monopolnem položaju, preko katerih se lahko financirajo in se financirajo različni nameni. Proračun tudi ni realen zaradi tega, ker nimamo nobenih podatkov o stanju v bančnem sektorju, ali kot pravi minister za finance, da mi vsi vemo, da ne vemo, kakšni bodo učinki stresnih testov.
V	javnosti, na Umarju pa se pojavijo podatki, ki so javni in na podlagi katerih se seveda lahko ocenijo scenariji A, B, C in D glede tega, kakšna bo bančna luknja ali bančni krater - kakor želite. Na to bi morale biti seveda pripravljeni. Tako da vsi nič ne vemo, kot kaže. In kot lahko beremo v medijih, nekateri vedo najbrž nekoliko več, na Ministrstvu za finance pa, kot kaže, vedo nekoliko manj. In od vsega tega, od pravilne fiskalne politike, od sanacije bančnega sistema, od ustvarjanja pogojev za gospodarjenje, od vsega tega je odvisno, po kakšni obrestni meri se bo Slovenija zadolžila in niti tega ne vemo. Oktobra so bile obresti na 10-letne obveznice okoli 6 %. 6 % obrestna mera pri zadolžitvi Slovenije pomeni katastrofo in pomeni prelaganje dolga na prihodnje rodove. Ali se da narediti kaj drugega, kot je naredila vlada Alenke Bratušek? Vsekakor in navsezadnje je ta vlada tudi obljubila Evropski komisiji, da bo dve tretjini primanjkljaja dosegla na področju odhodkov in eno tretjino na področju prihodkov. Tega se Vlada ni držala. Na odhodkovni strani pač ni naredila domače naloge, ne glede na to, da je to obljubila Evropski komisiji in da bi se to dalo narediti. Ukrepi bi vsekakor morali biti tudi na prihodkovni strani veliko bolj selektivni, ne pa splošni. Če bi bili ukrepi na prihodkovni strani selektivni, ne bi prizadeli najrevnejših, ne bi prizadeli tistih, ki imajo danes dejansko najmanj, in ne bi povečevali nezaposlenosti, kajti moramo vedeti, da približno 606 tisoč ljudi v gospodarstvu skrbi za 750 tisoč ljudi, ki pridobivajo denar iz javnih sredstev. Gospe in gospodje, to razmerje ni več možno. Ni več možno zaradi tega, ker bo enostavno zmanjkalo denarja. Seveda mi lahko rečete, da tudi negospodarstvo prispeva k bruto družbenemu proizvodu. Prispeva 15 m%, vprašajte Umar in
makroekonomske kazalce, ki to dejansko povedo. Vendar opozarjam, 606 tisoč zaposlenih v gospodarstvu dejansko financira 750 tisoč ljudi, ki dobivajo denar iz javnih sredstev, in to razmerje je eno izmed najbolj problematičnih, zato tudi opozorila Mednarodnega denarnega sklada o tem, da je treba nadaljevati reforme. Teh reform, strukturnih reform, pa ni. Vlada Alenke Bratušek teh reform - vsaj nam ni znano, da bi jih pripravljala in da bi se tukaj še kaj zgodilo.
Če govorimo o davku na nepremičnine in tudi o tem, da je, kot je bilo tudi rečeno, pri davku na dodano vrednost izredno pomembno, kakšna je davčna osnova - citiram Alenko Bratušek: "Višina davka bo temeljila na vrednosti nepremičnine." Gospa predsednica Vlade, višina davka bo temeljila na posplošeni vrednosti nepremičnine, ki je neka umetna vrednost, izračunana na podlagi različnih meril. Dejansko je to modelski princip, ki bo povzročil številne nepravilnosti in številne nepravičnosti pri tej obdavčitvi. Ni res, razen če bo sprejet amandma, da se bo to vsaj delno omililo, da bo zaradi tega ta davek najbolj zveličaven, najboljši in bo obdavčil tiste, ki imajo največ, in ne tistih, ki imajo zelo malo dohodka, v preteklosti pa so si zagotovili vrednost, neko nepremičnino, s svojim delom. Ta vrednost je previsoka, ta modelska vrednost je previsoka tudi glede na ocene, ki bodo znane konec leta, ko bodo opravljene ocene jamstev za kredite. Takrat bo jasno, da bo padec na nepremičninskem področju verjetno precejšen. To pa bo pomenilo, da bo padla tudi cena nepremičnin. Vsekakor je treba povedati, da je izvoz tisti, na katerem bo temeljilo slovensko gospodarstvo in na katerem bo tudi temeljila slovenska družba oziroma na uspehih tega izvoza. Vendar z novimi davki, tudi z novimi birokratskimi ovirami se absorpcijska sposobnost izvoza in konkurenčnost izvoza zmanjšujeta. Zaradi tega bi bilo nujno potrebno, da se spremenijo pogoji gospodarjenja v smeri poenostavitve ter v smeri pridobivanja novega kapitala. Tukaj bi si zelo želel, da bi minister za gospodarstvo večkrat prišel iz tujine in nam povedal, da so možnosti za prihod kapitala in da so tudi s strani Slovencev možnosti, da bodo investirali. Žal temu ni tako. Žal vse prevečkrat delimo neka sredstva v proračunu, ne vemo pa, kakšni bodo dejanski učinki teh sredstev oziroma učinki teh delitev. Zato je stanje v gospodarstvu in na področju konkurenčnosti izredno zapleteno in težko. Menimo tudi, da s takšno gospodarsko politiko Slovenija vsekakor ne bo prišla iz krize.
Če pogledamo izračune, ki jih je naredila Evropska komisija, potem lahko ugotovimo, da Evropska komisija predvideva primanjkljaj po ESA metodologiji v višini 7,1 %. Kot je bilo pojasnjeno na Odboru za finance in monetarno politiko Vlada po isti metodologiji predvideva primanjkljaj 6,4 %, kar pomeni, da gre za neko nesorazmerje. Po drugi strani pa Vlada predvideva primanjkljaj ožjega državnega
50
DZ/VI/37. izredna seja
sektorja v višini 2,9 % za leto 2014. Tukaj obstajajo določene razlike. Zelo bi si želel, da se te razlike razjasnijo, še posebej zato, ker bo Evropska komisija ta proračun ocenjevala tudi na podlagi teh napovedi in ker bo Evropska komisija, kot je rečeno, 15. novembra dala mnenje o tem proračunu, mi pa ga danes sprejemamo - brez tega mnenja, brez realne osnove, ne da bi vedeli, po kakšnih obrestnih merah se bomo zadolževali. Zadolžili pa naj bi se za skoraj 5 milijard v naslednjem letu, v letu 2014. Iskali bomo določene garancije in odobravali garancije tudi določenim bankam, tako da bomo lahko prišli do morda skoraj 10 milijard dodatne zadolžitve in jamstev, kar je seveda nesprejemljivo. Nesprejemljivo je, da ta generacija prelaga krizo na prihodnje rodove. Naslednje leto bomo plačali milijardo evrov obresti. In nesprejemljivo je, da načrtujemo ob tem, da ne vemo, kakšni so osnovni parametri za javno porabo, za zadolževanje, glede privatizacije, glede vloge države v gospodarstvu. Občutek imam, da ta vlada krize ne obvladuje. V tem proračunu ne daje niti možnosti kakršnega koli napredka. Ne daje niti možnosti za napredek, kaj šele da bi vodila ritem napredka, da bi vodila tempo napredka države. Tukaj je bilo tudi večkrat omenjeno oziroma na Odboru za finance, da je ta proračun stabilizacijski glede javnih financ, ki bodo ena izmed osnovnih izhodišč za nadaljnji razvoj. Vendar, ob stabilizaciji javnih financ je možno sprejemati takšne ekonomske in finančne politike na področju gospodarstva, ki bodo pomenile napredek in ki bodo pomenile tudi upanje. Tako pa je zaradi vseh neznank, ki jih danes imamo, ta proračun velika utvara. Takšna politika na ekonomskem, na socialnem področju, kjer se zmanjšuje to, da bi ljudje imeli večji realni dohodek, lahko pomeni politiko bede in ruševin, kot pravim in ni treba, da se vsi strinjate. Kajti tukaj ni upanja, ta proračun ne daje upanja, kot je navedla premierka v svojem govoru. Razmere se poslabšujejo in napovedi so, da se bodo v naslednjem letu še poslabšale na področju potrošnje, na področju nezaposlenosti, na področju socialne varnosti, vse več bo podjetij, ki bodo šla v insolventne postopke in stečaj. Zelo rad bi v tem proračunu videl tudi neke signale, ki bodo za Slovenijo pomenili napredek in neko prihodnost, tako pa bo na koncu izgledalo, kot da bo Slovenija imela samo preteklost, pa še o tej se ne moremo zediniti, kakšna je. Enostavno bo ostala brez prihodnosti. To nam daje ta proračun in v Slovenski demokratski stranki smo zelo zaskrbljeni glede tega. Zelo smo zaskrbljeni tudi glede tega, da ni vizije in strategije, ali da ta vizija oziroma strategija temelji izključno na zadolževanju, izključno na tem, da se dodatno obdavčuje ljudi, in to neselektivno, in da ni ukrepov, ki bi dejansko prispevali k temu, da bi se gospodarski položaj izboljšal.
V Slovenski demokratski stranki takšnega proračuna ne moremo podpreti. Ne
moremo ga podpreti - ne zaradi tega, ker ga je pripravila vlada Alenke Bratušek, ampak zato ker nam ne daje, državljanom in državljankam, poti iz krize, ne pomeni poti iz krize, kriza se kvečjemu lahko poglobi, in nam tudi ne daje tistih možnosti, tistega upanja, da država lahko preide v gospodarski razvoj. Navsezadnje niti ne vemo, ali smo že na dnu te krize. Zaradi tega ne moremo podpreti tega proračuna. Pri sami pripravi, razlagi in tako naprej, bi si želeli veliko več sodelovanja in manj izključevanja. Manj izključevanja s tem, da je tudi vsak dobronameren predlog predmet posmeha, predvsem pa negacije, in takšno sodelovanje je bilo prisotno v preteklih letih tudi v Sloveniji. Na primer, pri reformi davčnega sistema leta 2006 in 2007, ko je Partnerstvo za razvoj, v katerem so bili sedanji Socialni demokrati, enostavno tudi potrdili tisto reformo, ne glede na nadaljnje kritike. In bi si želeli, da bi bila na takšen način pripravljena in tudi sprejeta ekonomska, gospodarska, socialna in finančna politika v sedanjih razmerah. Razmere se izredno hitro spreminjajo in razmere za Slovenijo ob neznankah, da nimamo ugotovljene bančne luknje, da ne vemo, po kakšnih obrestnih merah se bomo morali zadolževati - vemo edino, da se bomo morali -, gredo v negativno smer. In če nam potem še glavni dokument ne prikaže smeri razvoja, kako se bo ta trend spremenil, da bomo šli navzgor, potem menimo, da bi morali ta proračun pravzaprav prenehati obravnavati in narediti nekaj boljšega. Mislimo in menimo, da si Slovenci in Slovenke želijo boljši dokument, da je Slovencem in Slovenkam treba pokazati tudi možnosti, ki bodo za njih pomenile večje blagostanje, ki bodo pomenile, da bo Slovenija šla iz krize. Žal s temi dokumenti tega ne bomo dosegli in tudi ne s politiko, ki jo vodi sedanja vlada. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa. Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin in skupno uvodno predstavitvijo k predlogu sprememb proračuna in k dopolnjenemu predlogu proračuna. Prehajamo na razpravo o vsakem od predlogov aktov posebej.
Nadaljujemo s 1. točko dnevnega reda, to je z obravnavo Predloga sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2014.
Prehajamo na razpravo o predlogu sprememb proračuna. Razpravljali bomo o posameznih delih predloga sprememb proračuna in vloženih amandmajih. Kot posamezni del je štet splošni del, posebni del in načrt razvojnih programov. Prehajamo na obravnavo splošnega dela predloga sprememb proračuna. Želi kdo razpravljati? Odpiram prijavo s tem, da povem, da se je prva že prijavila k besedi predsednica Vlade Republike Slovenije, mag. Alenka Bratušek. Seveda pa odpiram prijavo na razpravo tudi vsem ostalim poslankam in
51
DZ/VI/37. izredna seja
poslancem. Prijava poteka. Prijavljenih je 8 poslank in poslancev.
,	Prva ima besedo predsednica Vlade
mag. Alenka Bratušek.
MAG. ALENKA BRATUŠEK: Najlepša hvala. Bom skušala v kratkem tudi skozi številke še enkrat predstaviti dokumente, ki so pred vami.
Najprej se mi pa vseeno zdi, po tej zadnji predstavitvi, še enkrat povedati, da je stanje v državi v tem trenutku bistveno boljše, kot je bilo konec marca, ko sem prevzela vodenje Vlade. Bom še enkrat ponovila, v prvem tromesečju je bil padec gospodarske aktivnosti 4,5 %, minus 4,5 %. Drugi kvartal smo zaključili, še vedno na žalost negativno, ampak z 1,7. S 4,5 na 1,7! Upam in verjamem, da veste, da se ne da iz minus 4,5 v istem letu narediti plusa. In tudi število zaposlenih hočete ali nočete se je od marca do konec oktobra zmanjšalo za 4 tisoč ljudi. Se strinjam, še vedno premalo, moralo bo biti bolje, ampak to so številke. Izvoz se povečuje hitreje kot v ostalem delu Evrope, hitreje kot je evropsko povprečje. Vse to so kazalci, za katere si tudi sama želim, da bi bili boljši, ampak šest mesecev, sedem mesecev pravzaprav vodim Vlado in mislim, da je bilo v tem času narejenega ogromno, ogromno za tako kratek čas. In to kažejo tudi vsi podatki, s katerimi ste operirali.
Kar se tiče ocen Evropske komisije. Verjamem, da se spomnite, da so tudi v lanskem letu, v predlanskem letu pa v predpredlanskem letu bila razhajanja, vendar lani vas to ni motilo, da ne bi sprejeli proračuna, letos pa vas moti. Vedno so neka določena razhajanja. S tem, da so za to obdobje, za katero zdaj pripravlja Evropska komisija, v bistvu zelo, zelo majhna razhajanja. Proračunski primanjkljaj se znižuje skladno z zavezami, ki so jih pred nami ali pa, če hočete, pred mano dale vlade in predsedniki vlad. Ta proračunski primanjkljaj bo v letu 2015 znašal 859 milijonov evrov ali 2,4 % bruto domačega proizvoda. Vse to izhaja iz številk v splošnem delu proračuna, na vrhu teh tabel. In vse te dokumente, spoštovane poslanke in poslanci, ste dobili in jih imate pred seboj. Nisem videla smisla, da vas z vsemi temi številkami še enkrat obremenjujem, ampak se bom zdaj posebej dotaknila davčnih prihodkov oziroma skupaj prihodkov, teh bo v letu 2014 za 8,6 milijarde. Če pogledamo davčne prihodke, bodo po predlogu sprememb proračuna - seveda so to ocene - znašali 6,8 milijona evrov. Ampak v tej isti tabeli vidite, da ste tudi vi, ko ste sprejemali proračun za leto 2014, načrtovali praktično enako višino davčnih prihodkov, celo za 28 milijonov in pol so naše ocene nižje. Ob tem, da smo slovenskim državljanom in državljankam pošteno povedali, katere davke je treba dvigniti, da do te številke pridemo. To je bistvena razlika. 450 milijonov evrov je bilo treba pridelati z novimi davki, da smo na koncu prišli na vaš plan, vi ste sprejemali proračun za leto 2014 - enaka številka, tabela, kjer na vrhu piše:
"Splošni del proračuna za leto 2014." Toliko o realnosti napovedi. Se pa strinjam, to so napovedi in lahko so odstopanja in vsako leto so odstopanja pri teh številkah.
Če se najprej dotaknem še enkrat nepremičninskega davka. V bistvu smo imeli tudi v koaliciji, v Vladi dileme, kaj in kako konsolidirati javne finance. Pa bom še enkrat povedala, zakaj smo se odločili za davek na nepremičnine. Prvič zato, ker bo pravično porazdeljen po celi državi, zato ker doslej nekateri niso plačevali nič, nekateri pa veliko za enakovredne nepremičnine in v isti državi, v Sloveniji. In zato, ker tega davka ne bodo plačevali tisti, ki ničesar nimajo, nimajo v lasti nepremičnin. Tisti, ki imajo v lasti majhno oziroma malo vredno nepremičnino, bodo plačevali nekoliko manj, tisti, ki imajo pa teh nepremičnin veliko in so veliko vredne, pa bodo plačevali več. Kot sem videla določene izračune, tudi nekateri politiki bodo tega davka plačali kar konkretno veliko - tisoč 200 evrov na leto. Ampak če veliko imajo, naj veliko plačajo. Povprečna velikost stanovanjske nepremičnine v Sloveniji je nekaj več kot 68 kvadratnih metrov. Povprečna vrednost nepremičnine je 78 tisoč evrov. Povprečno plačilo davka na nepremičnine bo tako v letu 2014 znašalo 93,6 evra letno oziroma 7,8 evrov mesečno. Še enkrat podatek, koliko se plačuje nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča - približno 4,8 evrov na mesec. Se pravi, je 3 evre na mesec razlike pri povprečju. Tisti, ki imajo nepremičnino vredno veliko več, bodo pač plačevali veliko več, ampak upam, da se strinjamo, da je v neki solidarni družbi tako tudi prav.
Druga stvar, kjer smo bili pri oceni prihodkov celo zelo konservativni, je boj proti sivi ekonomiji. Zelo nizko smo upoštevali, pa ne zato, ker ne bi mislili resno, ampak ker smo želeli biti pri oceni prihodkov na varni strani. In tudi z akcijami, ki jih pelje Davčna uprava -verjamem, da vidite, da z bojem proti sivi ekonomiji mislimo maksimalno resno. Enako resno mislimo tudi z bojem proti davčnemu razkoraku. Letos je bilo do septembra, se pravi pred spremembo zakona, zaključenih 32 postopkov, iz tega naslova je bilo pobranih 7,8 milijona evrov davkov. V tem trenutku je v postopku še 40 stvari, koliko pa bo iz tega plačanega davka, se pa ne da povedati, dokler zadeve niso zaključene. Lahko vam povem samo en primer, seveda brez imen, ker jih tudi sama ne vem, so mi pa povedali, da človek, lahko je tudi gospa, ki je prijavila za 30 tisoč evrov prihodkov, je na drugi strani naredila za 3 milijone evrov porabe. Hvala bogu, da se je, kot ste danes večkrat omenili, vlada Alenke Bratušek, sama pa bom rekla naša vlada, tega lotila na tak način. Kar se tiče odhodkov, socialni transferji se ne znižujejo dodatno, plače v javnem sektorju se znižujejo skladno s tem, kar smo se dogovorili. Investicije, pa ne boste verjeli, se povečujejo, in to za 80 %. 740 milijonov evrov je bila realizacija v vašem proračunskem letu 2012, milijardo 300 je
52
DZ/VI/37. izredna seja
sredstev, namenjenih za investicije v letu 2014. Ne vem, če si lahko kdo želi še več oziroma lahko si želimo in če bi bila situacija ugodna, verjemite, da bi bilo tega še več, ampak 80 %! 80 % več, kot ste realizirali vi v proračunu za leto 2012. In če za koga, bom rekla, da smo se morali odločati med brezplačnim šolanjem naših otrok, dodatkom za upokojence, 12-mesečnim porodniškim nadomestilom, otroškim dodatkom, nadomestilom za brezposelne in še kaj na eni strani, in na drugi strani davkom na nepremičnine, bojem proti sivi ekonomiji, bojem proti tistim, ki porabijo več, kot ustvarijo, potem ne vem, mogoče ne živimo v isti državi. To niso nobene politične floskule, ampak realnost, ki je razvidna iz tega proračuna. Mi smo se odločili za to drugo pot, ker mislimo, da je bolj pravična in bolj solidarna. Še primerjava, ki je bila edina ponujena na mizi - kaj bi naredili, če ne bi uvedli davka na nepremičnine, bil bi krizni davek. Ampak s tem, sem vam prej povedala, pa bom tukaj ponovila, bi človeka s povprečno plačo, če bi ta davek znašal 2 % - in ko smo poleti, ko smo pripravljali rebalans, delali izračune, se je ta stopnja za povprečno plačo gibala tam nekje okrog 2 % -, obremenili s 30 evri na mesec. Predlagali ste, da ljudi obremenimo s 30 evri, namesto s 3 evri, kot bo pri davku na nepremičnine. Mi smo se pač odločili za to pot, ki je manj boleča za ljudi. S kriznim davkom bi bilo dodatno obremenjeno delo, mislim pa, da se vsi strinjamo, da ni prav, da obremenitve še dodatno povečujemo.
Strinjam se, lahko bi bil proračun boljši, lahko bi bil bolj razvojen, samo ne v tej gospodarski situaciji. Prepričana sem, da smo v tem kratkem času, v sedmih mesecih naredili največ, kar je bilo mogoče. Mislim, da tudi več, kot je kdor koli tudi v tej dvorani pričakoval od nas, in konec koncev to kažejo tudi ocene, ki jih dobivamo iz tujine, tako od Mednarodnega denarnega sklada, Evropske komisije, Evropske centralne banke in še koga. Tudi sama bi si želela, da bi gospodarsko okrevanje teklo hitreje, ampak na žalost, še enkrat, iz minus 4,5 se ne da skočiti v pozitivno gospodarsko rast. In tako kot sem tudi v svojem govoru na koncu povedala, lahko so za vas floskule, za mene so pa zelo zelo tehtne besede. Povezovanje, dialog in sodelovanje, to je edina prava pot za našo državo in mislim, da je prav, da poskrbimo, da je Slovenija država solidarnih državljanov in državljank, poštena, gospodarsko uspešna država in pravična družba. Ko teh vrednot ne bom mogla več zagovarjati oziroma delati v skladu z njimi, ne bom več stala pred vami kot predsednica Vlade.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Naslednji je prijavljen k razpravi gospod Aljoša Jerič.
ALJOŠA JERIČ (PS PS): Hvala lepa in lep pozdrav tudi z moje strani!
Prekomerni oziroma preveliki rezi v socialne izdatke niso instrument, ki bi spodbujal okrevanje. Tega se nisem sam izmislil, to je ugotovitev med drugim tudi Mednarodnega denarnega sklada. Tako v svojih analizah ekonomisti Mednarodnega denarnega sklada jasno ugotavljajo, da je fiskalna konsolidacija v času recesije dvakrat bolj rizična kot v času gospodarske rasti, da postopne konsolidacije dajejo boljše učinke kot hitre šok terapije in da imajo drastične konsolidacije bolj negativen učinek na gospodarsko rast in da povečujejo javni dolg glede na BDP. Da slednje drži, je dokaz tudi katastrofalno stanje v Grčiji, kjer ga ni ekonomista, ki danes ne bi priznal, da je na primeru Grčije poskus hitre fiskalne konsolidacije v stilu šok terapije stanje v tej državi drastično poslabšalo. Poleg izgradnje socialne države je tako fiskalna politika v Grčiji nevarno povečala nacionalizem in ekstremistične politične skupine. Tak pojav povečanja ekstremizmov lahko žal zaznamo tudi v drugih evropskih državah, kar je samo dodaten alarm za resen premislek o restriktivni varčevalni politiki. Proračun, ki ga imamo pred seboj, je glede na vse do sedaj povedano, zelo uravnotežen, vsaj na postopen in družbeno-socialni, human način zmanjšuje primanjkljaj in s tem potrebo po zadolževanju. Istočasno pa z davkom na nepremičnine in z bojem proti sivi ekonomiji izpostavlja pravičnejšo razporeditev bremena pobiranja davkov na celoten teritorij Republike Slovenije in za vse državljane in gospodarske družbe registrirane v Republiki Sloveniji. V opoziciji lahko oporekate, da s tem proračunom ne mislimo resno, da tega nismo sposobni realizirati ali pa da je tak, kot ga imamo pred seboj, neizvedljiv, vendar druge poti za izhod iz krize ni in verjamem, da se tega zavedamo vsi v tej državi, predvsem pa vsi, ki imamo odgovornost na strani koalicije, in da bomo vsi podprli proračun, ki ga imamo pred seboj, in tudi potrdili zaupnico Vladi. Hvala.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Besedo ima gospa Alenka Pavlič.
ALENKA PAVLIČ (PS PS): Hvala lepa, podpredsednica.
Za proračun za leto 2014 lahko rečemo, da je slab, ker je krizni. Vprašati pa se moramo, kdo nas je pripeljal do sem. Alenka Bratušek prav gotovo ne. Proračun je edini možni, ker nadaljuje, kar so nam pustile pretekle vlade. Je slab, ker moramo 10 % vseh sredstev nameniti za plačilo obresti za kredite, ki so jih najemali v preteklosti. Čeprav je slab, pa je razvojno naravnan, ker področju gospodarstva namenja več denarja za gospodarsko rast in nova delovna mesta. Proračun je dober, ker ohranja socialno državo. Je dober, ker ohranja samostojnost Slovenije. Je dober, ker zasleduje cilj finančne konsolidacije. Je dober, ker zasleduje cilj doseganja proračunskega primanjkljaja 3 % BDP za leto 2014 in 2,5 % za
53
DZ/VI/37. izredna seja
leto 2015. Je dober, ker Vlada ne posega v plače javnih uslužbencev, ki so bile znižane po spomladanskih pogajanjih. Pogoji sporazuma pa so v veljavi za leto 2014. Proračunski dokumenti so stabilizacijski, proračunski odhodki so načrtovani v višini 9,64 milijarde evrov. Proračun je dober, ker tako pravi predsednica Vlade Alenka Bratušek, ki je preteklih 10 let pripravljala proračun za vse vlade. In če kdo, potem je ona tista, ki lahko verodostojno komentira vsebino proračuna. Zato nimam razloga, da ji ne bi verjela in zaupala njeni strokovnosti.
Na očitke, da ta proračun ne vključuje oziroma vključuje nesprejete zakone oziroma davke, se pravzaprav v tem delu ne razlikuje od proračuna, ki ga je pripravila vlada Janeza Janše. Ta je imela v svojem proračunu tri davke, ki so bili sprejeti naknadno, nekateri celo mnogo kasneje od pričetka veljave proračuna. To govorim, ker jih je morala sprejeti vlada Alenke Bratušek. Alenka Bratušek pravi: "Proračun je zahteven, varčen, ponekod tvegan, nikjer pa nevaren. Ne kliče trojke, je vzdržen in še vedno znosen." Uspešnost sestavljenega dokumenta merimo z dejstvom, da je Vladi uspelo proračunski primanjkljaj znižati pod 3 %, s čimer je izpolnjena ena izmed temeljnih zahtev za evropsko verodostojnost. Razvoj ne bo zastal zaradi dolgov, saj je izobraževanju, vlaganju v razvoj in raziskave namenjeno največ sredstev, kolikor je v obstoječih razmerah sploh mogoče. Investicije ne bodo upočasnjene, saj bodo kombinirane z evropskimi sredstvi in bodo bistveno bolj fokusirane. Poleg tega je proračun usklajen brez večjih rezov v socialne pravice in pokojnine in brez enostranskih posegov v plače.
Na očitke opozicije, da je nerealen, nevzdržen, nerazvojno naravnan in kliče trojko, pa odgovarjamo: kaj pravzaprav pomeni beseda nerealen? Po slovarju slovenskega jezika nerealnost pomeni neresničnost, nestvarnost, realnost oziroma nerealnost pa lahko dojemamo in spoznavamo. Ravno v tem grmu pa tiči zajec. To je objektivna ocena. In lahko jo sprejemamo vsak zase. Lahko govorite, da je nerealen, mi lahko govorimo, da je realen. Če se še naprej pomudimo pri očitku, da je nerealen, bi vam lahko rekla, da imate po eni strani celo prav, saj se za leto 2014 pripravlja sprememba proračuna, ki izhaja iz tistega, ki ste ga pripravili vi. Že ob rebalansu za leto 2013, sredi tega leta, pa smo ugotovili točno to, da je nerealen. Torej, se moram z vami celo strinjati. Nerealen tudi zato, ker ta hip ne vemo točno, kaj pomeni bančna luknja za državni proračun. Vendar tega sedaj ni moč vedeti. Lahko samo predvidevamo oziroma ocenimo. Kako si predstavljate sestaviti proračun drugače, spoštovana opozicija, potem ko ste ob predaji vlade zamolčali višino proračunske luknje? In sicer, namesto 1 milijarde ste pustili še za 800 milijonov evrov večjo luknjo. Vprašanje, ki sledi: kako se izkopati iz tega stanja? Kako se to zakrpa brez posledic? Zelo težko, zato je ta hip vam v opoziciji bistveno lažje. Vedno je lažje hoditi za nekom, popravljati
in kritizirati, s prstom kazati, ne ustvarjati, pač pa nadzirati. Opozicija je ta trenutek v boljšem položaju, kar bi jim pogojno lahko tudi prineslo boljši rezultat na morebitnih volitvah s poudarkom na pogojno. Kdor koli bi sedaj bil na vladi bi te stvari moral urediti, zato bi bil v očeh javnosti nezaželen. Moramo vedeti, da čistilka ni umazana, če odstranjuje umazanijo tistih, ki so jo ustvarili. Ukrepi na odhodkovni strani, ki sledijo, so znižanje plač v javnem sektorju, neusklajevanje pokojnin, neusklajevanje in nižanje socialnih transferjev, racionalnejša poraba tekočih izdatkov. Prispevek h konsolidaciji javnih financ na prihodkovni strani pa zajema dvig stopenj DDV, uvedbo davka na nepremičnine, davke na loterijske srečke, ustavitev znižanja stopenj pri davku od dohodka pravnih oseb, omejitev indeksacije davčnih olajšav in osnov pri dohodnini, ukrepe za učinkovitejše pobiranje davkov in boj proti sivi ekonomiji, spremembe drugih taks in nadomestil. Minister Čufer zagotavlja, da leta 2014 ne bo nobenih novih davčnih ukrepov. Predsednica Vlade pa je prepričana, da delamo za socialno pravičnost. Zavračamo obmetavanje te vlade z neoliberalno. Ne kličemo trojke, pač pa si prizadevamo naše težave rešiti sami doma. Citiram predsednico Vlade: "Skupni bruto dolg naše države je še vedno praktično na enaki ravni kot leta 2008, zato ker ne luknjamo proračuna. V prvih treh mesecih letošnjega leta, ko se je Janez Janša po ugotovitvah protikorupcijske komisije poslavljal od premierskega mesta, ste nam pustili 800 milijonov evrov proračunske luknje. Danes ta isti proračun na mesečni ravni že izkazuje presežek, zato ker znamo najti kompromis, kar smo dokazali tako pri fiskalnem pravilu kot referendumski zakonodaji." In je predsednica Vlade tudi glede tega dialoga s socialnimi partnerji optimistična. Zato, ker so iz omar padli okostnjaki, ustavne odločbe, pokojnine, regres javnih uslužbencev, izbrisani, plačna nesorazmerja, in zato, ker mi rečemo bobu bob in problemov in težav ne pometamo pod preprogo samo zato, da bi bilo videti lepo. Slovenija je še pod prejšnjo vlado prevzela zaveze iz fiskalnega pakta. Gre za mednarodni sporazum, ki smo ga dolžni spoštovati in ga tudi bomo.
Spoštovana opozicija, ki tako kritizirate oba dokumenta, napake, ki ste jih v svojem delovanju ustvarjali, so merljive, in to v milijonih. Zavedamo se, da je treba zagotoviti spoštovanje ljudi, demokratičen razvoj Evrope in ohranitev lastne suverenosti. Na drugo trditev, da proračun ni razvojno naravnan, vam odgovarjam: na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo prav gotovo ne drži, ker dobiva več sredstev na področju razvoja in raziskav. Ravno to ministrstvo pa je tisto, ki naš voz lahko potegne iz blata. Na področju gospodarstva po dolgem času proračun zagotavlja negativno gospodarsko rast, ki prvič
54
DZ/VI/37. izredna seja
po letu dni ni presegla 3 %, kar še vedno ni zadovoljujoče, je pa vsaj spodbudno za naprej.
In še zadnje. Na enem izmed spletnih portalov je bilo zapisano: "Ne kličite trojke, trojka je že tu." Če bo komu zaradi te izjave mogoče lažje, se lahko z njo tudi strinjam. Želim si drugačne, strpne, pravične in solidarne Slovenije. Predlagani proračun vodi po poti razvoja in napredka, torej boljših časov, zato ga bom podprla.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Besedo ima gospa Romana Tomc.
ROMANA TOMC (PS SDS): Hvala lepa.
Prav impresionirana sem. Imam občutek, da se je svet začel vrteti marca letos, ko je Vlado prevzela Alenka Bratušek. Vse, kar ona naredi, vse, kar ona reče, je suho zlato in čista resnica. Večkrat je bilo že na primerih dokazano, da temu vendarle ni tako in da moramo tudi te izjave ter vsa dejanja Vlade gledati z neko kritično distanco.
Dobila sem mnogo odgovorov na svojo razpravo, ki jo bom šele imela, ki bo šla v smeri, da ta proračun ni ne realen ne razvojno naravnan. Bom pa skušala svoje besede podkrepiti tudi s primeri in z dokazi. In še preden začnem, tudi sama odgovarjam vsem, ki ste bili že pred menoj in ste trdili, da drugačnega izhoda iz krize ni - seveda, da je. Drugačen izhod iz krize je in recept, ki ga je imela naša vlada za izhod iz krize kakšno leto nazaj, je bil zelo drugačen in je v tem delu tudi dopuščal realno možnost, da davčni prihodki ostanejo na takšen nivoju, kot smo jih planirali, seveda pod pogojem, da se še naprej izvaja politika, ki smo jo zastavili. Samo na hitro vas bom spomnila, da smo se lansko leto ob približno takem času pogovarjali o delovnopravni reformi, o pokojninski reformi, o upravljanju državnega premoženja, o zakonu o slovenskem državnem holdingu, o sanaciji bančnega sistema, o vsem tem. To so tiste razvojne stvari in nujno potrebne stvari, ki so dale podlago, da lahko Slovenija izide iz krize. Mnogim ste oporekali, mnoge ste blokirali in vendarle ste morali na koncu tudi pod pritiski tujih institucij priznati, da tega ne bo mogoče kar tako preskočiti in da bo treba to zgodbo na nek način peljati naprej. Vendar bi se jo dalo peljati tudi na drugačen način.
Da sedaj skušam utemeljiti, zakaj mislim, da je proračun nerealen. Nerealen je zaradi tega, ker predvideva približno za 550 milijonov evrov novih davkov. Kdo mislite, da bo plačal te davke? Te davke bodo plačali slovenski državljani in državljanke ter slovensko gospodarstvo in ob vsem tem zelo vehementno trdite, da ohranjamo socialno državo. Višji davki pomenijo manj razpoložljivega dohodka in nižji standard. To je dejstvo. Povišali ste DDV. To vpliva na standard ljudi. Povišali ste dohodnino. Tudi to vpliva na standard ljudi. Ukinili ste znižanje davkov od dohodka pravnih oseb. To
vpliva na poslovanje podjetij. Vse to znižuje kupno moč, vse to povzroča, da bo zasebna potrošnja v Sloveniji še naprej padala. Če bo zasebna potrošnja še naprej padala, kako si lahko obetamo višje davke iz tega naslova? Višji DDV? Gospodarska rast? Ni je še na obzorju. Napovedi Umarja in evropskih institucij so bile pred dnevi še poslabšane že na tako slabe osnove. Kako si lahko obetamo, da bomo od tega, ko bo gospodarstvo čedalje več ustvarjalo, po vašem mnenju, dobili čedalje več davka iz njihovega naslova? Ne bo šlo, zato menimo, da so te številke nerealne. Odhodki - vsi vemo, to ni treba večkrat ponavljati - so nerealno ocenjeni zaradi tega, ker danes vemo, da bomo morali plačati zaostale plače javnim uslužbencem in izbrisanim. Kako lahko trdite, da so odhodki realno načrtovani? Niso.
Po moji oceni je ta proračun rezultat kreativnega računovodstva. Imeli smo nek končni cilj, nek primanjkljaj, ki so ga nam od zunaj prepisali drugi, kakšen je lahko maksimalno, in mi smo spremenljivke, ki jih lahko, prilagodili tako, da sta se ta formula in enačba izšli. Na eni strani poslušam, da je ta proračun slab, ker je krizni. Na drugi strani poslušam, da je ta proračun razvojni. Zdaj se bo treba počasi odločiti, ali je to krizni, protikrizni, razvojni ali stabilizacijski proračun, ampak v končni fazi je pravzaprav čisto vseeno, kakšen je. Dejstvo je, da je nerealnen in da obdavčuje in obremenjuje ljudi in podjetja. Vseeno bom nekaj prebrala, čeprav nimam najraje citatov, ampak ena izjava predsednice Vlade mi je bila pa posebej všeč. Rekla je:" Moja vlada je začela mandat kot gasilska ekipa. Sprejeli smo potrebne reforme, da bi stabilizirali gospodarstvo in prvi znaki okrevanja so že tukaj." Večkrat sem vprašala: Katere vendarle so pa te reforme? Kaj je to ugotavljanje sive ekonomije? Je to reforma? To delajo vse vlade ves čas. Te politike, ki jih vi tukaj naštevate, pravzaprav niso nobene strateške politike. To so tekoči posli države, ki jih vsaka vlada opravlja v vsakem mandatu. In še enkrat, iz tega mesta ponovno sprašujem - verjetno predsednica Vlade ali pa finančni minister poslušata, da ne bom dobila takšnega odgovora, kot sem ga že večkrat, da so že tolikokrat povedali, katere reforme so to, da se ne bi ponavljali. Prosila bi vas, če se malce ponavljate, da bomo vsi razumeli, za katere reforme gre. Kje sta tista razvojni preboj in razvojna naravnanost proračuna? Če slučajno kdo misli, da je razvojni proračun zaradi tega, ker smo Ministrstvu za gospodarstvo dali več denarja, potem bi ga napotila na proučevanje kakšnih osnov ekonomije. Bi pa bilo bližje resnici to, da je nerazvojno, da z novimi davki obremenjujemo gospodarstvo, kajti s tem gospodarstvu jemljemo ta razvojni naboj. Mi bomo vzeli celotni skupini podjetij, ki še delujejo v tej Sloveniji, da bomo potem z nekimi prerazporeditvenimi instrumenti preko nekih ministrstev in skladov ta denar namenjali tistim izbranim, za katere mislimo, da so do tega
55
DZ/VI/37. izredna seja
denarja upravičeni. Napačen pristop! Treba je razbremeniti vse, da bodo vsi lažje zadihali, da bodo vsi polnili ta proračun.
Še na eno malenkost, če lahko tako rečem, bom opozorila. Vlada je marca, aprila, maja - ne vem, kdaj - obljubljala, da bo napor pri konsolidaciji proračuna naredila na obeh straneh, na prihodkovni in na odhodkovni. To je napisala v program stabilnosti, ki ga je poslala v Bruselj. Napisala je, da bomo dve tretjini naredili na strani odhodkov, eno tretjino pa na strani prihodkov. Mi lahko kdo pove in dokaže s številkami, ki jih imamo danes pred seboj, kakšno je to razmerje? Pa da se ne bomo mučili, deloma je Vlado že sam popravil minister za finance, ki je prostodušno priznal, da ni šlo tako, kot so načrtovali, šlo je bolj "fifty-fifty". Torej, spoštovana kolegica, ki vas tukaj ni, ni vse, kar reče predsednica Vlade, suho zlato. Včasih se tudi zmoti.
Zaključila bi s tem, da nam je predsednica Vlade na koncu le postregla z nekaj številkami bolj računovodskega značaja po posameznih postavkah. Mislim, da v tem hipu knjigovodske in računovodske informacije niso najpomembnejše. Bolj pomembne so tiste številke, ki govorijo o tem, in da bi to malce bolj razložila, da je v bilanci prihodkov in odhodkov enomilijardna luknja. Enomilijardni primanjkljaj! Da je v računu finančnih terjatev in naložb minusa za milijardo pa pol in da v tretji bilanci v računu financiranja predvidevamo, da se bomo na novo zadolžili za 4 milijarde 800. Iz teh krutih številk, ki imajo vse negativni predznak, bi bilo treba izhajati in pojasniti kakšne stvari nam tukaj v parlamentu, predvsem pa ljudem, državljanom in državljankam Slovenije, ki si zaslužijo vedeti, zakaj so te številke takšne, kot so. Da so te številke takšne, kot so, tudi zato, ker ne bomo, tako kot bi morali, posegali v javni sektor, ne samo z zmanjševanjem plač, ampak z reorganizacijo, racionalizacijo in vsem, kar je potrebno, ne samo na področju zaposlovanja, ampak tudi, recimo, javnih naročil. V Sloveniji imamo za 4 milijarde javnih naročil. 5 % prihranek pri javnih naročilih pokrije celoten izplen davka na nepremičnine, ki ga zdaj uvajamo v proračunu. 5 % prihranek! Kdo si upa trditi, da v tej Sloveniji ne zmoremo 5 % prihranka na javnih naročilih, pa ne bi potrebovali nobenega davka na nepremičnine. In še marsikaj drugega bi se našlo. Ampak na potezi ste vi, spoštovani koalicijski kolegi, in Vlada, da prinesete takšne rešitve. Naše rešitve, ko smo bili na Vladi, so šle v to smer. Tako da ni samo enega izhoda iz krize, izhodov je več, izhodi so drugačni in izhodi so boljši. Takšen, kot ga predlagate vi, vodi v novo spiralo omejevanja gospodarstva, rušenja socialne države na dolgi rok. To da smo za letos ohranili socialni mir, tako da smo se izpogajali s socialnimi partnerji, da posegov v plače javnih uslužbencev ne bo, ne pomeni ohranitve socialne države. To na dolgi rok pomeni škodo za socialno državo. Tako smo zelo skeptični do
tega proračuna. Je daleč, daleč od tistega, kar bi pričakovali, in ga ne bomo mogli podpreti v nobenem primeru, takšnega, kot ste ga predstavili tukaj, žal ne.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Besedo ima gospod Matevž Frangež.
MATEVŽ FRANGEŽ (PS SD): Jasno je, da vsakoletni proračun države predstavlja okvir ekonomske politike, ki jo Vlada postavlja. Vnaprej se strinjam, da je znotraj tega možnih kar nekaj nians, različnih poti, ampak ne glede na vse, v temeljnih gabaritih moramo danes ugotoviti, da ta proračun zagotavlja in stopa na pot za uresničenje treh ključnih ciljev. Prvi je postopna javnofinančna konsolidacija, zato ker se vsi skupaj zavedamo, da je treba na srednji rok in postopoma uravnotežiti naše javne finance. To je ne nazadnje tudi del naših zavez Evropski komisiji v okviru postopka, v katerem Slovenija je, to je postopek zaradi čezmernega primanjkljaja.
Kot vemo, je Vlada letos zagotovila z dogovorom z Evropsko komisijo, da je Slovenija pridobila nekaj več časa in s tem nekaj več zraka, kisika za to, da doseže izravnanost svojih javnih financ. To nam omogoča, da katerega izmed ukrepov naredimo na način, ki zagotavlja večjo vzdržnost, s tem pa se ohranja tisto, kar je drugi cilj te ekonomske politike, in to je neka socialna sprejemljivost, socialna občutljivost. Iz številk tega proračuna, ki jih bom navedel čez nekaj trenutkov, bo jasno razvidno, da se v Vladi in v tej koaliciji zavedamo, da smo že prešli tiste meje, ko bi bilo dopustno in mogoče zmanjševati obseg socialnih transferjev. In končno, ta ekonomska politika ima cilj tudi v razvojnem preobratu, za razvojno naravnanost tega proračuna, ki se kaže predvsem v dveh vidikih. Prvi vidik je obseg sredstev za investicije in investicijske transferje in drugi vidik je obseg sredstev za prestrukturiranje našega gospodarstva, v katerega je treba nujno všteti tudi obseg sredstev, namenjen za preseganje problema, ki ga imamo v bančnem sistemu. V vsem skupaj drži, da je za Slovenijo usodno in izjemno pomembno, da ohranja stabilnost in kontinuiteto. Stabilnost za to, ker v tem trenutku preprosto nimamo več tega luksuza, da bi odlašali s spreminjanjem naše stvarnosti na način, da odločno presekamo tiste probleme, ki jih Slovenija ima. Tudi zato je po mojem prepričanju v tem trenutku razmislek o zamenjavi vlade, padcu vlade, predčasnih volitvah in podobno nekaj, česar si Slovenija ne more več privoščiti. S proračunom za leto 2014 in podobnim dokumentom za leto 2015 ne moremo odlašati, ker bo država za financiranje potreb že čez nekaj mesecev morala na mednarodne finančne trge in tam mora okrepiti svojo kredibilnost, zato da vlagateljem, na začetku pa vsem mednarodnim institucijam, na čelu z Evropsko komisijo, na čelu z Evropsko
56
DZ/VI/37. izredna seja
centralno banko in Mednarodnim denarnim skladom, pokaže, da je sposobna rešiti svoje težave sama in seveda, to je v tem mednarodnem finančnem sistemu žal realnost, prepričati vlagatelja, da je sposobna svoje dolgove poravnati. Seveda na način, ki ne bo pomenil, da bomo povzročili absoluten socialni, razvojni in še kakšen zastoj v državi, ampak na način, ki obeta, da bomo s postopnim, ampak odločnim reagiranjem, okrepili naše fiskalne možnosti, na drugi strani presekali probleme v gospodarstvu, zato da se v doglednem času ponovno začne dvigovati. Prav sposobnost pridobivanja virov financiranja je pri tem ključna, zato ker moramo zagotoviti ugodnejši vir. Soglašam s tistimi, ki opozarjajo na to, da je obrestna mera na ravni 6 % nekaj, kar za našo ekonomijo in za našo državo preprosto ni vzdržno. Mi se žal gibamo v okvirih mednarodnega finančnega sistema, ki je v veliki meri tudi krivičen, in sem prvi za to, da Slovenija tudi s svojim zgledom in s svojimi diplomatskimi možnostmi trasira pot za to, da spremenimo ta mednarodni finančni sistem. Eden od najizrazitejših primerov, da je s tem mednarodnim finančnim sistemom nekaj narobe, je ravno denimo primerjava med Slovenijo in Združenimi državami. Medtem, ko so bile Združene države nekaj tednov na pragu bankrota, ko demokratom in republikancem ni uspelo dogovoriti okvira dodatnega zadolževanja za financiranje ameriške administracije in je bil nekaj tednov dobršen del ameriške administracije zaprt, so ostali ameriški ratingi nedotaknjeni. Nedotaknjeni in za slovenske razmere sanjski! Slovenija, ki ima nekajkrat manjši javni dolg kot Združene države Amerike, pa ima ratinge na ravni, ki zaradi pomanjkanja zaupanja v naše sposobnosti, zaradi pomanjkanja zaupanja v to, da sploh mislimo resno z realizacijo naših zavez, pomenijo seveda velike težave. In to nas na koncu stane. To na koncu oži manevrski prostor pametnega reagiranja in pametnega sestavljanja proračuna, enega konca z drugim. Ampak to seveda ne pomeni, da Slovenija ne bi v tem trenutku naredila tisto, kar mora narediti. Tudi zato, da seveda javnofinančni primanjkljaj in strukturni primanjkljaj spravi pod raven treh odstotkov bruto domačega proizvoda. Naj vendarle na tem mestu načnem tisto zgodbo, za katero se mi zdi, da je ključna razlika med vami in nami. Ne zato, da bi to delitev povečeval, poglabljal, ampak zato, da odpremo tisti del razprave v tej državi, ki jo moramo nujno opraviti in brez katere ni mogoče zgraditi takšnega ali drugačnega družbenega soglasja. In to je vprašanje o vlogi javnega sektorja. Javni sektor v tej državi skrbi za to, da so ljudje varni. Skrbi za to, da imamo vsaj izhodiščno vsi bolj ali manj enake možnosti preko sistema vzgoje in izobraževanja, znanosti, ki skrbi za to, da se sposobnosti naših ljudi lahko prelijejo tudi v višjo dodano vrednost naše ekonomije preko izrazitih razvojnih impulzov, ki jih zagotavlja ta proračun
ali vsak proračun, da se v tej državi krepi pravičnost, ta temeljna človečnost, po kateri tistim ljudem v naši skupnosti, ki jim gre slabo, ki so šibki, družba in skupnost pomagata, da ne nazadnje zagotavljamo sredstva za to, da deluje država kot temeljna infrastruktura te skupnosti, da vzpostavljamo, vzdržujemo in gradimo neko infrastrukturo, ki nam jutri obeta razvoj in podobno. Vse to so danes tudi naloge javnega sektorja.
Soglašam s tistimi, ki na javni sektor, pa ne da bi bil njegov izrazit branitelj, gledajo tudi kot na generatorja bruto domačega proizvoda. Mnoge pametne države, ki so ob začetku krize razumele, da morajo javni sektor, javno šolstvo in javno zdravstvo še posebej krepiti, danes težav s krizo nimajo več. To pa ne pomeni, da naj javni sektor ostane tak, kot je. Nasprotno! Če mene vprašate, je največja past za zaveznike javnega sektorja, tistega, ki jamči enakost možnosti v tej državi, to, da ga pustimo na miru in ne reformiramo. Zato je tudi tukaj po letih, ko je reforma javnega sektorja pomenila predvsem linearno zniževanje plač, nujno, da začnemo s pametnim preoblikovanjem javnega sektorja in tudi z vprašanjem o tem, kakšen naj bo plačni sistem. Mimogrede, res je, da del potrebnih izplačil še ni realiziran in da je to zdaj predmet pogajanj s socialnimi partnerji, ampak tukaj se soočamo že s posledicami desetletne politike, ki je izenačila dobrega in slabega delavca v javni upravi, dobrega in slabega učitelja, ali če hočete, poštenega ali skorumpiranega policista, državnega uradnika, politika in tako dalje. Moramo vgraditi v plačni sistem v javnem sektorju drugačne elemente, ki bodo omogočili nagrajevanje dobrega dela in sankcioniranje slabega. Če mene vprašate, tu govorim zares v osebnem imenu, sam sem odprt za odpuščanje v javnem sektorju, ampak želim si, da bi odpuščanja tistih, ki ne delajo v tem sektorju dobro, vsaj delno nadomestil impulz mladih ljudi z novimi znanji, novimi pristopi, ki jih je država za poklice, ki jih javni sektor potrebuje, tudi izobraževala.
No, zdaj pa na številke. Opravičujem se svojim kolegom, ker sem že nekoliko dolg. Pregled ključnih postavk tega proračuna. Opozicija od nas terja, naj znižujemo javno porabo. To s tem proračunom delamo in na nekaterih postavkah se že postavlja vprašanje, ali nismo že na meji vzdržnega. Pri tem se spomnite na policijska vozila, ki vas bodo čez nekaj dni spraševala, kakšne gume imate na avtomobilih, ali ste zamenjali svoje letne pnevmatike v zimske pnevmatike. Medtem se vprašajmo, ali bodo vsa policijska vozila opremljena tako, kot to zahteva zakon. Že danes je jasno, da je odgovor ne. Plače v javnem sektorju so v proračunu za leto 2014, kot je danes pred nami, za 25 milijonov evrov nižje, kot je realizacija v letošnjem letu, ali kar za 80 milijonov nižje, kot to predvideva sedaj veljavni sprejeti proračun za leto 2014, ki ga je pred nas postavila Janševa vlada. Če k temu prištejem še
57
DZ/VI/37. izredna seja
prispevke za plače javnih uslužbencev, kar za 90 milijonov evrov nižje. Blago in storitve; 70 milijonov evrov nižje od realizacije v letu 2013. 110 milijonov evrov nižji plan sredstev, kot je bilo zastavljeno z osnovnim proračunom za leto 2014.
To so podatki, ki kažejo na to, ali se v razmerju do javnega sektorja obnašamo racionalno ali ne. Kaj pa so tisti gabariti, ki nas po drugi strani bistveno omejujejo? Prvič, v tem proračunu je treba zagotoviti 188 milijonov evrov več sredstev, kot je planirano z osnovnim predlogom, zato da bomo realizirali pravice ljudi iz pokojninskega sistema. Milijardo in pol bomo v letu 2014 namenili dofinanciranju potreb pokojninske blagajne, kar je za 188 milijonov evrov več, kot je planirano v osnovnem proračunu. Dokapitalizacija bank; korak, ki se nujno mora zgoditi vzporedno s prenosom slabih terjatev, zato da problem bančnega krča in kreditiranja gospodarstva - to pa je ključni razlog, zaradi katerega Slovenija pada na lestvicah konkurenčnosti, dostopnost do virov financiranja je rak rana slovenskega gospodarstva - presežemo. Če bi imel več časa, bi lahko nekaj rekel tudi o spremenjenem konceptu sistemske razdolžitve, ki je nujno potrebna za to, da zmanjšamo prezadolženost slovenskega gospodarstva. No, kaj pa se na drugi strani dogaja z nekaterimi postavkami proračuna, ki pričajo o razvojni naravnanosti, vključno z milijardo in 200 milijonov evrov planirano dokapitalizacijo bank? Investicije in investicijski transferji se v tem proračunu za 200 milijonov evrov krepijo v razmerju z realizacijo letošnjega leta, glede na sprejeti proračun za 2014 pa so za kar 430 milijonov evrov višji. Podobno je tudi s socialnimi transferji, ki se večajo, žal še vedno ne na tisto raven, da bi lahko vsi skupaj zadovoljno dejali, da je v tej državi zagotovljena učinkovita pomoč vsakomur, ki se znajde v težavah, ker ni. V situaciji, ko smo Socialni demokrati morali žrtvovati prenekatero svojo odločitev, zato da smo ohranili raven sredstev za socialne transferje vsaj tu, kjer so danes, se moramo zavedati, da ta sredstva danes ne zadoščajo za to, da bi vsem tistim, ki v tej državi zaradi krize potrebujejo učinkovito pomoč države, to pomoč tudi zagotovili. Ne zadoščajo! Ali veste, kakšna je višina denarne socialne pomoči danes?
Nujno je, da ta proračun sprejmemo. Sam s prenekaterim ukrepom, ki spremlja ta proračun, vključno z davkom na nepremičnine, nisem zadovoljen, zavedam pa se, da zmanjšanje prihodkov in povečane potrebe po javnih izdatkih na prenekateri izmed že naštetih postavk ožijo manevrski prostor. In da moramo tudi v kontekstu prerazporejanja družbenega bogastva uvajati nepriljubljene ukrepe, zato da zagotovimo manevrski prostor in sposobnost te države, da se izvleče iz krize. Tisto, kar pogrešam v tem proračunu, je to, da bi polje javnofinančne konsolidacije izkoristili tudi s pomočjo zmanjševanja okolju škodljivih
subvencij - teh je po poročilu Umanotere za 500 milijonov evrov -, na postopen način, z možnostjo prejemnikov tovrstnih sredstev, da se na pameten način prilagodijo, kot tudi še nekaj drugih neizkoriščenih priložnosti. Ta vlada dela tisto, kar je treba delati, pri tem pa ni treba ne pretiravati ne skopariti s pohvalami na njen račun.
Jaz sem zaenkrat realist, zavedam se, da ima ta država svojo prihodnost samo, če bomo v tej dvorani, če bo v slovenski politiki in družbi sploh prevladala zadostna racionalnost za to, da bomo razumeli, da smo v ključnih trenutkih zelo težkih časov, verjetno najtežjih v zadnjih 20 letih, in da je preprosto potrebno odstraniti ves balast, ki onemogoča danes sprejemanja odločitev za to, da v letu 2014 izplavamo. In ne pozabite, napovedi Umarja, napovedi Evropske centralne banke in drugih ocenjevalcev glede gospodarske rasti v letu 2014 so zaenkrat še vedno napovedi. Potrudimo se, odpravljajmo ovire, krepimo sposobno te države, zato da bo Slovenija leta 2014 tokrat prijetno presenečenje Evrope. Hvala.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa, gospod Frangež. Mag. Andrej Šircelj, izvolite.
MAG. ANDREJ ŠIRCELJ (PS SDS): Hvala lepa.
Ko govorimo o proračunu, je treba poudariti še nekaj. Mi se ne moremo stalno primerjati z marcem tega leta. Mi ne moremo stalno govoriti, do takrat so bili prihodki taki, nezaposlenost taka, potem pa taka. Mi moramo govoriti o primerjavah, ki temeljijo, če ne drugega, na statistični stroki, obdobje na obdobje, in pač na žalost se je v tem obdobju januar-oktober 2012, januar-oktober 2013 nezaposlenost povečala za 7,1 %. In to so bistvene primerjave.
Drugo. Ko govorimo o proračunu, o temeljnem aktu ekonomske, socialne in finančne politike, ne moremo stalno govoriti, da je proračun za leto 2014, ki ga je predlagala prejšnja vlada, temeljil na tem in tem in tudi mi nismo nič boljši, kot je bilo prej. Ne, vi morate dejansko na novih okoliščinah, ta vnarodnostiada mora na novih okoliščinah načrtovati proračun, ne v primerjavi s prejšnjo vlado, ampak v primerjavi z realnimi podatki, ki danes so. In danes imamo pobranega davka na dohodek pravnih oseb 40 %, toliko bi ga morali pobrati. Vem, da lahko rečete, bilo je 110 milijonov vračil v mesecu aprilu 2013 oziroma v letu 2012, ampak oprostite, to je premalo; to je premalo zaradi tega, ker bo letos ravno tako treba davek nazaj plačati, imamo negospodarsko rast in imamo po zadnjih podatkih tudi to, da so dobički podjetij manjši, izgube pa večje, kar pomeni vračilo davka.
Naslednje zadeve, pri davku na nepremičnine ne pozabiti na povečano centralizacijo, kar pomeni, da bodo občine manj samostojne, v slabšem položaju in tudi ljudje v
58
DZ/VI/37. izredna seja
svojih lokalnih skupnostih bodo zaradi tega imeli nižjo raven storitev, ki jih občine nudijo. Hvala.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Izvolite, gospa Novak.
LJUDMILA NOVAK (PS NSi): Spoštovana podpredsednica, spoštovani kolegi, gospod minister, državni sekretarji! Proračun je res najpomembnejši dokument države v letošnjem letu. Zato mi je izredno žal, jaz sem sedaj šesta razpravljavka, potem ko so bila predstavljena stališča političnih strank, in tukaj je samo en minister, gospod Stepišnik to vam štejem v dobro, drugih ni več tukaj. Torej, ministri nas nekako ne poslušajo; da nas ne slišijo, to že dolgo vem. Proračun oziroma to sejo spremljajo tudi mediji, zato se mi ne zdi zadovoljiva razlaga, da predsednica Vlade reče, imate tam na mizi toliko gradiva, sedaj ga preštudirajte. To je treba na razumljiv način predstaviti tudi javnosti. In to sem pogrešala! Prav tako minister za finance, pravijo, da je strokovnjak z dvema doktoratoma, verjetno je, ampak žal je tudi skromen, preveč skromen v besedah, ko je treba predstaviti proračun. Bi pa pohvalila gospo državno sekretarko iz Ministrstva za finance, gospod Matejo Vraničar, ki je pa res tako na odborih kot tukaj v parlamentu vedno tukaj, govori razumljivo, jasno, kljub temu da je strokovnjakinja, jo razumemo, čeprav se vedno ne strinjamo z njo. In prevzela je večji del bremena finančnega ministrstva. Zato se njej zahvaljujem, kritiko imam pa na ostale, ki pa bi vendarle morali biti tukaj in poslušati tudi naše razprave.
Podala bi nekaj komentarjev na izvajanje predsednice Vlade gospe Alenke Bratušek, čeprav ima v spoštovani poslanki gospe Alenki Pavlič izvrstno zagovornico, da ne rečem celo advokatko. Prej bi pričakovala, da bi predsednica Odbora za gospodarstvo bila zagovornica gospodarstva in ne govorila o mokrih sanjah gospodarstva.
Predsednica Vlade je govorila o pravični prerazporeditvi davkov. Zakon o davku na nepremičnine zame ni pravičen in o njem bomo posebej govorili, ampak izpostavila bi samo to, da je to davek na pridnost in podlaga za novo nacionalizacijo kmetijskih gospodarstev. Kdor je gradil, da bo lahko bolje in več delal, tako v kmetijstvu kot gospodarstvu, bo za to kaznovan. Kdor je užival in skrbel, da je imel le za sproti, mu ne bo treba plačati visokih davkov. In s tem uresničujemo načelo, ki smo ga velikokrat slišali, kakšno leto nazaj, da je treba trošiti čim več trošiti, ker se varčevanje ne izplača.
Gospa predsednica Vlade je rekla, da so izplačane vse pokojnine. Prav je tako. Pokojnine niso socialni transferi, to so zasluženi dohodki zaradi minulega dela. Prav je tako. Vendar, kaj pa tisti dodatki zaradi večjih ali manjših zaslug? Prav bi bilo, da bi tudi tukaj
naredili odločne reze, linearne, ker je tako reklo Ustavno ali Upravno sodišče. Tukaj mislim, da imamo rezervo, pa se jih nismo dotaknili.
Predsednica je rekla, da državljanom ni treba na tuje. Kaj pa mladi brezposelni? Vsak dan slišimo nove zgodbe. Sama sicer pravim, da je prav, da če je mogoče, gredo tudi za nekaj časa v tujino, si naberejo nova znanja, izkušnje, pridejo nazaj, jih bomo z veseljem sprejeli - žal tudi to ni tako. Ne razumem te politike, da uvažamo zdravnike z vseh koncev sveta, tukaj smo pa veliko vložili v medicince, zdravnike, ki so se že specializirali, pa morajo oditi v tujino. Te politike ne razumem.
Potem imamo 118 tisoč 700 in nekaj brezposelnih, slišim pa vedno znova podjetnike, ki ne dobijo delavcev za nekatere poklice. Mislim, da je tudi tukaj skrita rezerva.
Predsednica je rekla, da skupaj gradimo mostove in ceste. Da, skupaj! Tudi sama sem za to, da delamo marsikaj skupaj, da se slišimo, da se razumemo, da smo dobronamerni, dobrohotni; ampak žal, vedno znova ugotavljam, da že mnogo zakonov sem podprla, ki jih je predlagala koalicija, z nasprotne strani pa zelo amandmajem podprtih, četudi so argumenti na naši strani.
Pred dnevi sem slišala zanimivo modrost. Mislim, da bi si jo morali napisati tukaj na vrh v parlamentu, da bi jo vsi gledali, vsakokratna koalicija in vsakokratna opozicija in to upoštevali in ta modrost pravi, da smo mrtvec in tepec ne spreminjata svojih stališč. Velikokrat imamo veliko argumentov in vedno vztrajamo pri svojih stališčih, zato bi bil ta napis za parlament izredno primeren.
Davek na nepremičnine bo pravično porazdeljen za vse glede na vrednost premoženja. Tudi to je rekla predsednica Vlade. Ko pa slišimo, kako je vrednoteno to premoženje, pa kar ne morem verjeti. Nek kozolec v Ljubljani je ovrednoten na 300 tisoč evrov, neka vila v Prekmurju na 1000 evrov, nek hlev za deset glav živine na 120 tisoč evrov, pa še pritožiti se ne bomo mogli. Ne vem, če bo potem ravno pravičen davek na vrednost premoženja. Kdor ima veliko, bo moral dati veliko, pravi. Kdor je delal, je priden in je varčeval, bo torej kaznovan. Kdor je užival, bo to delal še naprej in to z dovoljenjem in celo z državno spodbudo. V Novi Sloveniji krščanski demokrati pravimo, kdor je brez dela bogatel, kdor je trgoval z zemljišči in pri tem pošteno zaslužil, kdor je ropal banke, ta naj vrne. In tukaj imamo še kar veliko rezerve.
Predsednik Odbora za finance je predstavil kar nekaj očitkov opozicije glede neprikazanih prihodkov ali odhodkov. Torej odhodki za izbrisane, kjer bo Slovenija velikodušna - tako so menda rekli, da moramo biti velikodušni -, otem dodatna sredstva za javno upravo. Že nekdanji finančni minister je rekel, ko se gre gospod Virant pogajat s sindikati, bo treba spet mošnjiček odpreti in izgleda, da se ta praksa nadaljuje. Potem
59
DZ/VI/37. izredna seja
evropska sredstva ne bodo po črpana v taki meri, kot je načrtovano - velika škoda za Slovenijo. In kje so prihodki od privatizacije, odkupnine? Tudi tega ne vidimo prav. In zaradi vsega tega pač menim, da ta proračun ni ravno verodostojen, čeprav sem dobronamerna in dobrohotna in bi z veseljem verjela temu, kar pravi predsednica Vlade, kako bomo vse stvari sami rešili, kako nam gre na bolje, kako vsi kazalci to kažejo. Jaz bom prav vesela in bom čestitala nam vsem, če se bo to res zgodilo, čeprav imam dvome, ampak naslednjo pomlad verjetno bo ura resnice, samo takrat ne bo izgovorov, da je to naredila prejšnja vlada, ampak kot sem rekla, bom čestitala, bom vesela, če nam bo vsem šlo bolje.
Mislim, da te naše probleme lahko samo tako rešimo, da spodbujamo gospodarsko rast - ne z višjimi davki, ampak z nižjimi davki, ker potrebujemo nova delovna mesta -, z zmanjševanjem javne uprave, celo nekateri koalicijski poslanci o tem govorijo, ampak na koncu tukaj nismo zmanjšali javne uprave, ni bolj učinkovita in tudi delo ni nagrajeno, ampak izobrazba. Pri nas je nagrajena izobrazba, ne pa delo, zato je naša javna uprava tudi neučinkovita. So pridni delavci, zagotovo so taki med njimi, so pa tudi taki, ki verjetno ne zaslužijo svoje plače. In z izstopom države iz gospodarstva, kar naj bi bil naslednji korak, je pa potrebno še bolj spodbujati naše državljane, ki imajo mnoge vrline, samo spodbujati jih je treba. Podjetnost, ustvarjalnost, samoiniciativnost, vse to so pri nas nekako potlačene vrline, ker se nam pač ne splača, ker se bolj splača, da trošimo in ne varčujemo. Da zapravljamo in ne delamo. Zato bom rekla, da ta proračun nima moje podpore, bom pa vesela, če se bo dejansko uresničeval. Pravim, da ta proračun je nezaupnica delovnim državljanom, čeprav bo predsednica Vlade stoprocentno dobila zaupnico. In čeprav tudi sem optimistična in pravim, da moramo biti optimistični, če že pomislim na to, kaj se je zgodilo na Filipinih, moramo biti res optimistični in veseli in zadovoljni, da živimo v takih normalnih razmerah, čeprav imamo toliko in toliko milijard lukenj, zato moramo biti optimistični, moramo delati naprej. Vendar škarje in platno je v pretežni meri v rokah koalicije. Mi ne nagajamo, samo upam, da je obleka primerno krojena. Vi ste jo krojili, vi ste jo zašili, samo upam, da ne bo že spomladi premajhna.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Mag. Katarina Hočevar, izvolite.
MAG. KATARINA HOČEVAR (PS DL): Hvala za besedo. Spoštovani predstavniki Vlade, kolegice in kolegi, lep pozdrav z moje strani! V tretjem razredu osnovne šole sem se odločila, da začnem varčevati za kolo. Do takrat še nisem imela novega kolesa in sem si ga želela za kolesarski izpit. Pridno sem dajala takratne
dinarje na kupček in ko se je meni zdelo, da je ta kupček dovolj velik, sem vprašala očeta, če bo to dovolj za novo kolo. Odgovoril mi je: "Ah kje pa! Tvoje kolo je požrla inflacija." Takrat nisem razumela, kaj to pomeni, spomnim se le, da sem bila zelo žalostna. To so bili tisti časi začetka konca jugoslovanske zgodbe, ki bi se lahko končala manj tragično, če bi bilo več medsebojnega sodelovanja, dialoga in strpnosti. Danes, po dveh desetletjih, ko tudi sama odločam o ključnih dokumentih države in se sprašujem, ali podreti ali glasovati za predlog proračuna za leto 2014, se mi zdi situacija neverjetno podobna moji zgodbi iz mladosti, le da težava ni več inflacija, temveč obresti. Tako kot je moje kolo vzela inflacija, danes obresti za kredite, ki nam omogočajo vzdrževanje nekaterih pridobljenih pravic, našim otrokom jemljejo pravico do lepše prihodnosti. Kar dobra desetina proračun za leto 2013 bo namreč namenjena servisiranju dolga, poplačilu dolgov iz preteklosti, ki smo jih najeli za zagotavljanje razvoja naše družbe, vendar imam sama pomisleke, kako so bila ta sredstva porabljena. Proračun, ki je pred nami, predvideva 8,6 milijarde prihodkov in 9,6 milijarde odhodkov. Milijardo evrov porabimo kljub vsemu več, kot ustvarimo, in manjka nam ravno tista milijarda, ki jo porabimo za obresti. Zato trdim, da obresti postajajo rakovo tkivo naših javnih financ, ki ga moramo pazljivo, a odločno izrezati in za vedno ozdraviti. Svetle strani predloga proračuna so, da je predvideni primanjkljaj ocenjen pod 3 % BDP, da se povečujejo sredstva za investicije in da so predvidena sredstva za zagon gospodarstva. Promociji turizma na primer je na voljo 56 milijonov evrov, kar 8 milijonov več kot letos, spodbude za rast in razvoj podjetij se povečujejo za 31 milijonov na 37 milijonov evrov, za regionalni razvoj bo namenjenih 63 milijonov evrov oziroma kar 35 milijonov več kot letos. Vse omenjene ukrepe podpirajo in so pohvalile tudi mednarodne organizacije. Temnejša stran pa so rezi, ki jih moramo že zaradi omenjenih obresti narediti tudi pri tistih, ki bi si prej zaslužili več sredstev kot manj. Ravno v teh dneh se po naši državi razlivajo vodotoki, sprožajo se plazovi in besnijo hudourniki in ponovno bodo v prvih vrstah predstavniki prostovoljnih gasilcev in Civilne zaščite. Na žalost tudi njim nimamo povedati nič spodbudnega. Država bo varčevala tudi pri njih in lahko se jim le zahvalimo za poslanstvo, ki ga opravljajo in jih prosimo za potrpljenje in razumevanje.
S proračunom pa se daje tudi podpora premierki Alenki Bratušek in njeni vladi. Vendar ta podpora ne more biti brezpogojna. Pričakujemo njeno zavezo k strukturnim reformam v letu 2014, reforme, ki jih moramo sprejeti, ne smejo biti zgolj kozmetični popravki, za šminko in kreativo, površno krpanje lukenj - čas za to je minil. Treba se je resno lotiti reform, ki ne bodo zdržale samo nekaj mesecev, ampak več let. Pričakujem reformo šolstva in zdravstva, tudi
60
DZ/VI/37. izredna seja
reforma trga dela in pokojninska reforma nista bili dovolj koreniti. Medtem pa lahko z nekaj hitrimi ukrepi poenostavimo življenje za državljane. Zakaj potrebujemo nacionalno preverjanje znanja? Ali res potrebujemo kar 300 reguliranih poklicev? Mar ne zaupamo državljanom in se zato država v njihovo življenje vpleta na vsakem koraku? Država je še vedno lastnica več kot 500 podjetij, katerih upravljanje je žal bolj namenjeno parkiranju političnih kadrov kot pa resničnemu upravljanju. Prišel je čas, da se ta podjetja dokončno osvobodijo državnih verig in svobodno zadihajo na trgu. Obremenjevanje gospodarstva mora biti končano. Podjetništvo potrebuje stabilno davčno okolje, ki bo omogočilo dolgoročnejše načrtovanje, v danih razmerah pa gospodarstvo potrebuje tudi nekaj spodbude. Kot so se sami izrazili, potrebujejo kisik. Nekateri ukrepi v zadnjih mesecih so bili bolj dušik kot kisik, a z novim proračunom se obeta tako imenovana sanacija bančnega sistema in več sredstev za investicije, kar je dobrodošlo in pozitivno. Pred kratkim me je v središču Zagorja ogovorila mlada družina. Oče je potožil, da je že nekaj mesecev brez službe, doma. Njegov sinko ob njem pa se je ves ponosen pohvalil: "Ja, vsak dan me lahko v vrtcu dvigne že po kosilu." Prisrčna otroška izjava, ki obenem tudi kruto ponazarja slovensko realnost. Proračun jemlje na mnogih področjih in daje na redkih. Jasno je, da z njim nihče ni posebno zadovoljen. A trdim, da je realen, boleče realen.
Proračun bom podprla zato, ker vem, da se je treba do konca boriti in si prizadevati, da ohranjamo upanje za naše otroke. Danes s tega mesta tudi javno sprašujem tako premierko kot tudi ministre: ali bomo zmogli reforme, ki bodo pomenile manj vpletanja države in več osebne svobode? Ali bomo zmogli reforme, ki bodo pripomogle k ustvarjanju novih kvalitetnih delovnih mest in izboljšale stanje naše družbe, preden bo prihodnost dečka zagorske ulice, njegovih vrstnikov širom Slovenije in njegovih staršev dokončno zapravljena? Upam, da bomo zmogli. Hvala.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Mag. Matej Tonin, izvolite.
MAG. MATEJ TONIN (PS NSi): Spoštovani kolegice in kolegi!
V današnji razpravi je bilo že mnogokrat ponovljeno, da vsakršni proračun izkazuje politiko aktualne vlade. Morda je prav, da uvodoma orišem bistveno razliko med ekonomsko politiko sedanje vlade in med ekonomsko politiko tiste vlade, v kateri smo sodelovali tudi mi. Ta vlada se je očitno pri urejanju javnih financ odločila za zviševanje davkov. Naša se je odločila za rezanje odhodkov. Zato je naša glavna storitev ZUJF, vaša glavna storitev pa davek na dodano vrednost in davek na nepremičnine. To je
bistvena konceptualna razlika med vašo in našo vlado. Tukaj se postavlja vprašanja, katera pot je bolj prava - tista, ki jo peljete vi, pot zviševanja davkov, ali tista, ki smo jo peljali mi, pot zniževanja javnih odhodkov. O teh dveh poteh so se razvile številne teorije in obsežne javne razprave. Nasprotniki varčevanja so vedno poudarjali - in tudi vi ste bili takrat med njimi, ko ste govorili, da varčevanje jemlje ljudem in da še zaostruje spiralo krize. Ampak na drugi strani tisti, ki smo nasprotniki višjih davkov, ki jih zdaj vi povišujete, prav tako pravimo, da tudi vaši davki jemljejo ljudem.
Kje pa je bistvena razlika? Dvigovanje davkov pomeni jemanje vsem, medtem ko rezanje odhodkov države pomeni predvsem rezanje tistim, ki so povezani z javnim sektorjem. Na prvi pogled je razlika morda res majhna, realno pa zelo velika. Vi jemljete tistim, ki danes še edini ustvarjajo realno vrednost in prispevajo v ta proračun, iz katerega je plačan celoten javni sektor. Če obremenjujete še te, potem se vam lahko zelo kmalu zgodi, da ne bo nikogar več, ki bi v ta proračun vplačeval. Še enkrat bom postavil temeljno dilemo, katera pot je bolj prava - zniževanje javnih odhodkov ali poviševanje davkov? Dejstva, pa ne samo slovenska, ampak če pogledate čez mejo in se ozrete malo naokoli po Evropi, boste lahko ugotovili, da se do sedaj niti ena država iz primeža krize še ni rešila z zviševanjem davkov. Niti ena. Je pa že kar nekaj pozitivnih znakov in tudi nekaj držav, ki so okrevale, ker so zarezale v javne izdatke.
Da ne bom govoril zgolj na pamet in da ne bo kdo rekel, da govorim na približno, vam bom predstavil konkreten primer Španije. Zakaj sem si izbral prav primer Španije? Zaradi tega, ker se mi zdi, da sta Slovenija in Španija relativno podobni državi v svojih problemih in da smo bili pred dvema letoma približno v istem zosu, v isti godlji. V čem smo si bili podobni? Vsi smo imeli velike probleme v bančnem sistemu, vsi smo imeli velik proračunski primanjkljaj in vsi smo imeli propadel gradbeni sektor. Relativno velika podobnost med Slovenijo in Španijo. Ampak temeljna razlika, če pogledate danes, pa je, da je Slovenija še vedno globoko v krizi, medtem ko se v Španiji že kažejo prvi znaki okrevanja. Ko sem bil nedavno v Madridu in sem imel priložnost vprašati španskega premierja Mariana Rajoya, kaj je tista čudežna paličica, s čimer so v Španiji rešili probleme in gredo sedaj na pot nekega okrevanja, je rekel naslednje. Da so v začetku krize tudi oni poskušali zadevo reševati zelo podobno kot Slovenija. Niso si upali zarezati v javne odhodke, ker so se bali javnosti. Poviševali so davke, pri čemer so na koncu ugotovili, da tudi če so dvignili DDV, niso pobrali več tega denarja. Konec koncev so ugotovili, da je treba strategijo, način dela spremeniti, in so začeli zmanjševati javne odhodke, zmanjšali so plače v javnem sektorju in aktivno začeli sanirati bančni sistem.
Pri sanaciji bančnega sistema so na koncu priznali in so se nehali sprenevedati, da
61
DZ/VI/37. izredna seja
bodo težave rešili sami, ampak so zaprosili za evropsko pomoč. Zakaj? Zaradi tega, ker je bila ta evropska pomoč cenejša. Danes se v Španiji gospodarska rast dviguje, zmanjšuje se število brezposelnih, izvoz se povišuje. Kaj pa mi? Mi pa stagniramo približno na istem. Da bom še bolj nazoren, kaj smo počeli mi in kaj počnete sedaj vi. Vi oziroma sedanja vlada je izjemno podobna prvim ukrepom španske vlade, in tam je topla voda odkrita - te ukrepi oziroma takšen način reševanja krize ni dal rezultatov. Kaj smo počeli mi? Mi smo počeli tiste stvari, ki jih sedaj počne španska vlada in ki so dale rezultate. Rezali smo odhodke. Zaradi tega smo sprejeli izjemno nepopularen ZUJF. Zmanjšali smo plače v javnem sektorju, kar je bilo tudi zelo nepopularno. Postavili smo temelje za slabo banko, ki ste jih vi v tistem času poskušali zaustaviti in rušiti. Postavili smo tudi temelje za boljše upravljanje slovenskega državnega premoženja.
Mislim, da je jasno, da smo mi poskušali to krizo in to situacijo reševati na podoben način, kot jo rešuje španska vlada in kot se kaže, da so neki konkretni rezultati. Ta pot je izjemno nepopularna. Bili smo in smo še vedno najverjetneje izjemno nepriljubljeni zaradi ZUJF in podobnih ukrepov. Tudi danes, če vprašate Špance, kaj si mislijo o Rajoyu, vam bodo povedali marsikatero slabo, tako kot so znali takrat ljudje in tudi vi povedati marsikatero krepko na naš račun. Ampak dejstvo je, da edino takšna politika - žal tako kažejo dejstva tudi po Evropi - daje rezultate. Kolegica pred menoj je govorila o tem, da nas obresti bremenijo. Seveda nas, ampak da nas ne bodo bremenile, je treba nekaj narediti. To pa pomeni, da je treba zmanjšati našo javno porabo in naše odhodke, da ne bomo mnogo več porabili, kot pa ustvarimo, in da bo potrebno mnogo manj za zadolžitev. To je predvsem odgovornost sedanje vladne koalicije. Prekomerno, brezmejno trošenje ne prinaša rezultatov.
Tisti, ki zagovarjate, da država mora trošiti, da ne sme popolnoma nikjer varčevati, ne v javnem sektorju ne kjerkoli drugje, vas vprašam, zakaj takšni koncepti niso bili uspešni v Grčiji, zakaj takšen koncept danes ni uspešen v Franciji. Hollande je v času predsedniške kampanje tudi obljubljal, kako je vse to varčevanje oziroma zniževanje - varčevanje je napačen izraz -, rezanje, nižanje javnofinančnih odhodkov popolnoma brezzvezno in nepotrebno, ampak danes na nek način spoznava, da se je motil, in Francija je danes globoko v krizi. Dejstvo je, da nas trošenje preko naših meja uničuje, morda ne kratkoročno, ker lahko zadovoljite kakšne potrebe posameznih družbenih skupin, dolgoročno pa zagotovo, in to preko obresti, ki bodo iz leta v leto večje in, tako kot ste že številni rekli - tudi jaz se s tem strinjam -, zgolj prelagamo odgovornost oziroma to breme na prihodnje generacije. Kaj bo treba storiti oziroma kaj predlagamo mi, krščanski demokrati? Mi definitivno mislimo, da je treba
zmanjšati davčno obremenitev. Na prvi pogled se to zdi morda nenavadno, ampak manjša davčna obremenitev bo pomenila kakšno delovno mesto več, in tisto delovno mesto več bo prihodek več v državni proračun. Upam, da vsi skupaj razumemo to poanto, da lahko z manjšo davčno obremenitvijo konec koncev tudi pripeljemo več denarja v državni proračun. Državo bo treba umakniti iz gospodarstva, da bo ... / opozorilni znak za konec razprave/ Mislim, da mi je potekel čas, tako da se vidimo naslednjič.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa, gospod Tonin.
K besedi se je javila še državna sekretarka gospa Mateja Vraničar.
MAG. MATEJA VRANIČAR: Hvala lepa za besedo. Lep pozdrav vsem!
V zvezi z navedbami glede prihodkovne in odhodkovne strani proračuna za leto 2014 bi rada ponovila neke stvari, ki sem jih zagovarjala že v vsem dosedanjem postopku sprejemanja sprememb proračuna za leto 2014 in proračuna za leto 2015. Osredotočila bi se na vprašanje proračuna. Vprašanja, ki so povezana z davkom na nepremičnine, bom pustila ob strani v tem trenutku, ker bomo o tem lahko obširno razpravljali v okviru ene od naslednjih točk dnevnega reda sedanje seje. Očitano je bilo, da je proračun načrtovan nerealno tako na prihodkovni kot na odhodkovni strani. Vendar pa moramo povedati nekaj dejstev oziroma nekaj izhodišč, na katerih temeljijo številke, ki so predstavljene v predlogu proračuna, zaradi katerih trdimo, da je proračun načrtovan realno. Če pogledamo najprej prihodkovno stran proračuna in se v tem okviru osredotočimo na davčne prihodke. Realizacija v letu 2012 je bila 6 milijard in pol. Ocena realizacije za letošnje leto je 6 milijard 240 milijonov. Sprejeti proračun, ki je bil sprejet lani v približno istem času, je predvideval 6 milijard 890 milijonov davčnih prihodkov. Predlog sprememb proračuna predvideva 6 milijard 863 milijonov davčnih prihodkov za leto 2014.
Za razliko od lanskoletnega proračuna, ki ga niso spremljali konkretni ukrepi za zvišanje davkov, ki so bili napovedani sicer v proračunskem memorandumu, vendar predlogi zakonov niso bili potrjeni ali niso bili niti predloženi Državnemu zboru v preučitev, je sedaj ta številka letošnjega proračuna, 6 milijard 863 milijonov, podprta s konkretnimi davčnimi ukrepi. Na prihodkovni strani načeloma ni mogoče zagotoviti dodatnih prihodkov, ne da bi Državni zbor o tem odločal. Zaradi tega je vsak dvig davčne stopnje, vsaka sprememba v davčnem sistemu zelo transparentno vidna, saj mora biti izpeljan ustrezen zakonodajni postopek. Na drugi strani je na odhodkovni strani možno izpeljati vrsto ukrepov, ki ne potrebujejo posredovanja Državnega zbora, pa
62
DZ/VI/37. izredna seja
se vseeno zgodijo. O odhodkovni strani proračuna nekoliko kasneje.
Če se osredotočim na posamezne postavke davčnih prihodkov in ocene za prihodnje leto. Večkrat je bila izpostavljena nerealnost načrtovanja davka od dohodkov pravnih oseb. Poglejmo realizacijo v letu 2012. 576 milijonov je bilo tega davka realiziranega. Letošnja ocena realizacije je 264 milijonov in pol. Zakaj taka razlika? Zaradi obsežnih vračil previsokih akontacij, ki so jih podjetja plačevala v letu 2012 ob tem, da je bila v letu 2012 znižana davčna stopnja za dve odstotni točki in da so bile povečane davčne olajšave za investicije v raziskave in razvoj in splošna investicijska olajšava. Trdim, da so akontacije, ki so določene na podlagi letošnjih obračunov davka od dohodkov pravnih oseb, realnejše. Ker ne bo prišlo do dodatnega znižanja davčnih stopenj in ker je že lani bil uveden tudi ukrep, ki omejuje prenašanje izgub v naslednja davčna obdobja, ocenjujem, da je ocena prihodkov na ravni 421 milijonov 900 tisoč evrov iz naslova davka od dohodkov pravnih oseb realna. To me utrjuje tudi ob dejstvu, da če pogledamo številke z drugega zornega kota, številke z zornega kota vloženih obračunov davka od dohodkov pravnih oseb, potem se vrednost obračunanega davka v letih 2012 in 2013 ter ocena za leto 2014 vrti okrog približno enakega nivoja - nekje med 450 in 470 milijoni evrov.
To je razlika med obračunskim pristopom k izkazovanju prihodkov in izkazovanjem prihodkov po denarnem toku, kjer je treba upoštevati že prej omenjena vračila. Če se na drugi strani osredotočim na domače davke na blago in storitve in predvsem na davek na dodano vrednost. Letošnja ocena realizacije je, da bomo v letošnjem letu pobrali za 2 milijardi 946 milijonov evrov prihodkov iz naslova davka na dodano vrednost, za prihodnje leto pa načrtujemo 3 milijarde 89 milijonov, kar je za približno 27 milijonov več, kot je bilo načrtovano v lani sprejetem proračunu. Res je, davek na dodano vrednost smo v letošnjem letu dvignili s splošno stopnjo za dve odstotni točki in nižjo stopnjo za eno odstotno točko. Nekaj učinkov tega dviga se je pokazalo že v letošnjem letu, druge dodatne učinke pa pričakujemo v prihodnjem letu. Spet se tu razlikujejo učinki, merjeni po obračunskem principu, ali pa učinki, merjeni po denarnem toku. Vseeno pa realizacija davka na dodano vrednost v prvih mesecih po dvigu stopenj kaže, da ocene, ki smo jih pripravili ob uveljavitvi zakona, s katerim so se stopnje povišale, kažejo na to, da bo vrednost oziroma višino teh dajatev mogoče doseči. Kljub vsemu v predlogu sprememb proračuna načrtujemo za skoraj 100 milijonov nižje prihodke, kot so bili načrtovani v sprejetem proračunu za letošnje leto.
Pomembno odstopanje na prihodkovni strani proračuna za prihodnje leto je tudi na področju sredstev, ki jih bomo prejeli iz Evropske unije. Tu pričakujemo kar za 200 milijonov višje
prihodke, kot je ocenjena letošnja realizacija oziroma kolikor je bilo načrtovano v sprejetem proračunu, in sicer na račun zamika nekaterih investicij v prihodnje leto in na račun ponovnega oziroma novega zagona nove finančne perspektive v letu 2014. Če se osredotočim še na odhodkovno stran, potem je nujno treba upoštevati varčevanje po posameznih postavkah odhodkov. Plače in prispevki za zaposlene v javnem sektorju so bili že omenjeni. V letošnjem letu so bili naknadno sprejeti ukrepi, s katerimi smo zagotovili, da se odhodki za plače zaposlenih v javnem sektorju niso zviševali oziroma da smo lahko vsaj približno zagotovili tisto, kar je bilo načrtovano v proračunu, ki je bil lani sprejet za letošnje leto. Na ta način smo v celotnem javnem sektorju za letošnje leto prihranili več kot 100 milijonov evrov. Za naslednje leto bo ta prihranek znašal 185 milijonov evrov v celotnem javnem sektorju. Tudi načrtovani izdatki za blago in storitve se pomembno znižujejo. Realizacija v letu 2012 je bila 682, skoraj 683 milijonov. V letošnjem letu je predvidena realizacija 644 milijonov, in v prihodnjem letu načrtujemo realizacijo v višini 573 milijonov, skoraj 574 milijonov. To krčenje izdatkov za blago in storitve ni samo posledica manjših nakupov oziroma manj obsežnih nakupov po posameznih proračunskih uporabnikih, ampak je tudi posledica prihrankov, ki jih lahko dosežemo s primernejšim načrtovanjem javnih naročil oziroma z večjim številom skupnih javnih naročil. To je del tistih prihrankov, ki so bili omenjeni tudi danes v razpravi.
Ob vsem krčenju javnih izdatkov pa sta dve postavki, ki ju je nujno treba povečati, če želimo izpeljati proračun v letu 2014 v skladu s predvidevanji. To sta postavki, ki se nanašata na plačila obresti, ki so bile v sprejetem proračunu načrtovane popolnoma nerealno, in odhodki za transfer v pokojninsko blagajno, kjer se v letošnjem letu kažejo učinki pospešenega upokojevanja, v prihodnjem letu pa upamo, da se bo število novih upokojencev in oseb, ki na novo pridobijo pravico do starostne pokojnine, umirilo. Pa vendar je kljub vsemu treba zagotoviti dodatna sredstva za transferje v sklade socialnega zavarovanja. Ne glede na to pa se vsi ostali transferji prav tako znižujejo glede na realizacijo za leto 2012 oziroma oceno realizacije za leto 2013, z izjemo investicij in investicijskih transferjev, kjer se še vedno ohranja nivo tovrstnih odhodkov na ravni, če pogledamo vse postavke skupaj, približno milijarde 300 milijonov za leto 2014. Z vsemi temi podatki želim pokazati, da je ta proračun načrtovan skrbno in premišljeno, da je načrtovan tako, da v danih razmerah omogoča izvrševanje ne le najnujnejših stvari, ampak tudi v mejah možnega omogoča skrb za socialno varnost ljudi v Sloveniji in tudi za gospodarski razvoj.
Ukrepi na področju gospodarskega razvoja se premikajo od ukrepov, ki zagotavljajo nepovratna sredstva, k ukrepom, ki zagotavljajo
63
DZ/VI/37. izredna seja
sredstva, ki so vsaj v načelu, lahko rečemo, vračljiva. Čeprav so vračljiva pogojno, ker pričakujemo, da bo za velik del teh sredstev treba v končni fazi poiskati drug način ukrepanja. Pa vendarle je to normalen mehanizem tako imenovanega finančnega inženiringa, kjer se združujejo javna in privatna sredstva in na ta način omogoča pool večjega obsega sredstev, ki naj bo namenjen razvoju in pomoči gospodarstva. Ko pogledamo vse te ukrepe, lahko ugotovimo, da je v tem trenutku, kot je rekel že minister, razmerje ukrepov, ki jih izvaja Vlada na prihodkovni in na odhodkovni strani, približno pol pol. Vendar, kot rečeno, ukrepi na odhodkovni ravni niso samo tisti ukrepi, o katerih razpravlja Državni zbor, ampak so tudi ukrepi, ki se jih da izvršiti z drugimi ukrepi, bodisi z operativnimi nalogami bodisi skozi drugačno izvajanje posameznih postopkov.
Pričakujemo, da bodo ti ukrepi v naslednjem letu dali še dodatne rezultate. Ne nazadnje se bodo v prihodnjem letu tudi nadaljevala pogajanja s socialnimi partnerji glede obsega mase sredstev za plače v javnem sektorju za leto 2015 in naslednja leta. Kot že rečeno, za leti 2013 in 2014 so bili ti dogovori sklenjeni v maju letošnjega leta. Da sklenem. Ta proračun ni in ne more biti rezultat kreativnega računovodstva. Računovodstvo je veda, ki skrbi za to, da evidentira poslovne dogodke po tem, ko se že zgodijo. Mi pa govorimo o oceni prihodkov in govorimo o načrtu odhodkov. Trdim, in stojim za temi besedami, da je proračun tako na prihodkovni kot na odhodkovni strani načrtovan realno, kolikor je mogoče glede na okoliščine. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa državni sekretarki.
Sprašujem, če želi še kdo razpravljati. Odpiram možnost za prijavo k razpravi. V tem krogu se je prijavilo 13 razpravljavcev. Prva je na vrsti gospa Alenka Jeraj.
ALENKA JERAJ (PS SDS): Hvala lepa za besedo.
Nekaj stvari bi tudi sama želela pokomentirati v zvezi s proračunom. Najprej bi povedala nekaj na uvodni del gospe premierke. Gradivo, ki smo ga dobili, v katerem zapiše, da so tuji mediji začeli pisati, ko je prevzela vodenje vlade, o Sloveniji kot o naslednji državi, ki bo prisiljena zaprositi za finančno pomoč - gospa premierka zelo dobro ve, da je Evropska komisija leta 2011, ko je ugotovila, da je naš javni dolg, dolg države narasel, se podvojil v samo treh letih, ustanovila posebno skupino, ki je opazovala Slovenijo, kaj počne oziroma kaj se dogaja, da smo tako zelo povečali svoj dolg. Ko je v lanskem letu delovala vlada Janeza Janše, ko sta se jeseni sprejeli pokojninska reforma in delovnopravna zakonodaja, ko sta bila pod streho tudi zakon o slabi banki in Zakon o Slovenskem državnem holdingu, je v začetku
letošnjega leta, januarja 2013, to skupino razpustila in ugotovila, da je Slovenija naredila potrebne korake, potrebne reforme in da bo z njimi tudi nadaljevala. Ne boste verjeli, kdaj jo je ponovno obudila - takrat, ko je vlada Alenke Bratušek v Državnem zboru sprejela rebalans k letošnjemu proračunu in ponovno povečala primanjkljaj. Tako da toliko o tem in o trditvah, ki jih je povedala.
Povedala je tudi, da je njena vlada prva, ki se je resno lotila boja proti sivi ekonomiji. To ni res, in to gospa zelo dobro ve. Leta 2006 se je sprejel nov Zakon o davčnem postopku, in s 1. 1. 2007 so nekatere stvari začele veljati. Takrat so se začeli postopki za ugotavljanje premoženja fizičnih oseb in tako naprej. Za te spremembe je bilo treba prej zamenjati nekaj ljudi - vodstvo na Dursu, tudi na Uradu za varstvo konkurence in na Uradu za preprečevanje pranja denarja, ker je do takrat bil občutek, da so tisti ljudje tam zato, da se kaj ne ugotovi, ne pa zato, da se ugotovi. Zdaj pa še nekaj o financah oziroma o napovedanih prihodkih v državnem proračunu. Državna sekretarka je sicer povedala nekaj stvari, vendar je dejstvo, da je v kriznih časih predvidevati, da bomo na račun davčnih prilivov dobili tretji največji davčni priliv v celotni zgodovini Slovenije, ob tem, da vsi vemo, v kakšni situaciji smo, da smo tak večji priliv imeli le v predkriznih letih, v letih 2007 in 2008, malce za lase privlečeno, in težko verjamem, da vam ljudje lahko verjamejo. Zagotavljate, v kako težki situaciji smo, in to je tudi opravičilo za to, da dvigujete davke, zraven si pa zapišete, da boste pobrali nekaj manj, kot smo pobrali v letih 2007 in 2008, ko je vse cvetelo. Tega vam ne verjamemo, in mislim, da vam ne verjamejo niti ljudje.
Tisti ukrepi, ki jih ocenjujete kot pozitivne za gospodarstvo in tako naprej - samo zaradi dviga DDV se je povečala poraba vsepovsod. Na primer, zdravstvena zavarovalnica bo zaradi tega potrebovala 16 milijonov novega denarja, ob tem, da vemo, da v zdravstveni blagajni ni denarja, da je problem, da moramo sprejeti in smo sprejeli interventni zakon, s katerim bomo dobili 30 milijonov. Pol jih lahko gospod Fakin kar takoj da za dvig DDV. Če z eno roko daješ in z drugo tisto rušiš, je to Sizifovo delo, in od tega ne boste imeli nič. Zapisali ste, da boste v drugi polovici tega leta, od 1. 7. pobrali 125 milijonov DDV. Po vaši projekciji ste to že zmanjšali - da boste pobrali 51 milijonov več kot lani, kar je razlika za 74 milijonov evrov. Saj to je logično - ne moreš več pobrati, ker so ljudje začeli manj trošiti. Samo z junija na julij se je zasebna poraba zmanjšala za 3,4 %, in še vedno pada in bo padala, ker to, kar pravi gospa Bratušek, in ste nekateri citirali, da je proračun zahteven, varčen, ponekod tvegan, a nikjer nevaren, in da je to socialno pravično, ko je Vlada zvišala DDV - dvig davkov najbolj občutijo revni. Bogatejši se lahko odpovedo nekim dodatkom, frizerju, nadstandardu, nekdo,
64
DZ/VI/37. izredna seja
ki pa živi s povprečno plačo in ki približno vsak mesec enako zapravi v trgovini, se pa ne more veliko stvarem odpovedati, kar pomeni, da ga mnogo bolj udarimo kot nekoga drugega.
Zato govoriti, da nismo prizadeli in da, ne vem, zaradi davkov celo bolj varno živimo - s katerega planeta pa je ta naša gospa Bratuškova, če se ji zdi, da ljudje bolj varno živijo zato, ker morajo več davkov plačati?! Ni logike! Pravite, da dajete več denarja za podjetja, za nova delovna mesta, vendar obenem, ko dvigujete davke in dodatno obremenjujete, mnoga podjetja uničujete in propadajo. Da propadajo, se kaže na vsakem koraku. Vsak dan imamo več brezposelnih. 120 tisoč je zadnja številka, in s tem, da nekaj nekomu daš, po drugi strani pa izgubiš delovno mesto, povečaš brezposelnost, zmanjšaš gospodarsko aktivnost, je to, kot sem že rekla, Sizifovo delo. Mogoče samo še to. V koalicijsko pogodbo, dogovor med koalicijskimi strankami, in tudi v program stabilnosti, ki ste ga poslali v Bruselj, ste zapisali, kako boste konsolidirali javne finance: z znižanjem proračunskega primanjkljaja s poudarkom na racionalizaciji javne porabe (zniževanje mase za plače in racionalizacija), v skrajnem primeru z dvigom DDV. Ta skrajni primer se je pojavil že dva meseca po tistem, ko ste zasedli vlado oziroma še manj. Veste, da to ni realno.
Niste želeli poseči v javno upravo, za katero vsi vemo, da je imamo preveč, in zato se na tistem koncu zadeve niste želeli lotiti. Ocenjujem, da s tem problem spet samo prelagamo v prihodnost, ker bomo to slej kot prej morali narediti. Vsak dan beremo o ljudeh v javni upravi, ki bi lahko bili že 10 in več let v pokoju -samo v zdravstvu je takšnih 250 -, medtem ko mladi čakajo. Vemo, da če bi šel nekdo v pokoj, bi to bila 4-krat manjša obremenitev za proračun, kot pa je, da ima nekdo pri teh letih solidno ali celo nadpovprečno plačo. Z vsemi dajatvami in prispevki to znese 4-krat več, kot bi imel kot upokojenec. Ampak to ni problem, naj starejši visijo v službi do ne vem kdaj, mladi pa naj bodo na zavodu za zaposlovanje, če nam ne bodo pobegnili v tujino. Politika je napačna. Z dvigom davkov ne boste pripeljali države iz krize, ker, kot rečeno, takrat, ko davek dvigneš, na drugi strani nekaj uničiš. To vam je povedal že gospod Egon Zakrajšek, ki je rekel: "Zvišanje davkov lahko v takšnih razmerah prinese prav nasprotno, še več sive ekonomije. Ocene o prihodkih so zelo optimistične. Dvomim, da so na Vladi znali izračunati, kakšni bodo dejansko." Tudi tu - Sizifovo delo. Zabili bomo spet tisoče in milijone evrov za preganjanje sive ekonomije, ki smo jo povzročili z nespametnim dvigom davkov.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa, gospa Jeraj.
Na vrsti je gospod Jožef Kavtičnik.
JOŽEF KAVTIČNIK (PS PS): Hvala lepa. Spoštovani!
Danes smo slišali, da predsednica vlade Alenka Bratušek ni pripravljena odgovarjati na nekatera konkretna vprašanja. Kolikor mi je znano, se je predsednica Vlade najavila in je bila pripravljena priti v stranko SDS. Tam ni bilo posluha za to, da bi prišla in da bi lahko zadeve pojasnila. To da slutiti - ne samo slutiti, ampak da jasno sporočilo, da pri njih ni želje po tem, da bi dobili konkretne odgovore na konkretna vprašanja, ampak da tukaj pred javnostjo povedo, kako je predsednica in cela vlada arogantna do opozicije. Danes sem tudi slišal - mlad kolega iz poslanske skupine krščanskih demokratov je dejal, da je tista pot, ki jo oni zagovarjajo, edina prava. Veste, spoštovani mladi kolega, ne govoriti o edini pravi poti. Sem že precej časa na svetu, in vem, da edine in prave poti ni, da je lahko boljša in slabša pot, da je lahko pot, ki je kratkoročna, ki kratkoročno pripelje do cilja ali tista, ki dolgoročno pelje v razvoj in neko rešitev.
Slišal sem tudi, da je pot, ki jo je izbrala prejšnja vlada z ZUJF, boljša kot ta, ki jo zagovarja ta vlada, ki zagovarja javno šolstvo, javno zdravstvo in socialo. Z ZUJF se je točno pokazalo, da je Ustavno sodišče imelo kar nekaj zadržkov na nekatere odločitve, ki jih mora ta vlada zdaj popravljati, in to je tudi poseg v javnofinančni dolg. Tako da, veste, so različne poti. Zagovarjam pot, ki jo je izbrala ta vlada, ki, še enkrat, zagotavlja javno šolstvo, javno zdravstvo in socialno varnost. Ta proračun ni tako dober, da bi bil vzhičen. Je še veliko rezerv. Predvsem so rezerve te, na katere so opozorili predsednica Vlade in predstavniki Ministrstva za finance, pa tudi mi sami v vseh teh razpravah, ki so bile na odborih. Rezerve so pri sanaciji, ker bo treba sanirati javni sektor in tudi državno upravo. Nujno bo treba to narediti, vendar ne z rezi, temveč z nekim načrtom prestrukturiranja, da se pregleda, da se postavijo čeprav tudi nove sistemizacije. Da se ugotovi, ali je, na primer, na Ministrstvu za obrambo potreben generalštab in poveljstvo Slovenske vojske, ali je potrebno dvoglavo vodstvo in tako naprej. Prepričan sem, da je treba narediti precej teh naporov, da se bo zadeva na odhodkovni strani dolgoročno uredila in konsolidirala. Sem pa vesel, da je na strani prihodkov proračun razvojno naravnan, da daje gospodarstvu več sredstev. Prepričan sem, da bo ministrstvo s svojo ekipo sposobno, da se bo na področju dodane vrednosti naredilo več, kajti pomembno je, da so prihodki večji od odhodkov, in takrat lahko izplavamo. Gospod minister, tega se vsi zavedamo, vendar je treba to narediti. Niste bili le enkrat minister, ampak večkrat, in se tega še kako dobro zavedate.
Zato bom ta proračun podprl. Ker, poglejte, v enem letu, če dam samo primer, lanski oktober in letošnji oktober ter registracija novih osebnih vozil. Za čuda, za 23 % se je v Sloveniji povečala registracija novih osebnih vozil! Lanski oktober in letošnji oktober, naša
65
DZ/VI/37. izredna seja
vlada pa niti eno leto še ni na vladi. To pomeni, da se je nekaj naredilo, in to je dober znak. Zaradi tega, veste, se ne bi toliko zanašal na tuje, niti slučajno, kajti sam osebno se nisem nikoli zanašal na to, kaj mi lahko kdo naredi, pomaga ali svetuje, ampak sem se predvsem zanašal nase - to je tisti rek "uzdaj se u se i u svoje kljuse" -, na svojo sposobnost in na svojo prilagodljivost. To naj Slovenija nadaljuje, to naj Slovenija dela. Slovenci smo dokazali, da to lahko naredimo. Zato bom to vlado in ta proračun podprl, oba proračuna. Apeliram na vas, spoštovani, da če že nimate konkretnih priporočil, kaj se naj naredi, potem vsaj ljudi ne strašiti in ne govoriti, da predsednica Vlade ni bila pripravljena priti k vam in vam razložiti, kako je ta proračun nastal, kako ta proračun prinaša nove rešitve, da bo Slovenija izšla iz te krize. Hvala.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Gospod Vizjak, postopkovni predlog, izvolite.
MAG. ANDREJ VIZJAK (PS SDS): Spoštovana podpredsednica, moram proceduralno protestirati. Namreč, gospod Jožef Kavtičnik je rekel, da je bila predsednica Vlade pripravljena k nam priti in nam določene stvari pojasniti. Ne poznam nikoli in nikdar te pripravljenosti, res pa je, da nas je povabila med sejo Državnega zbora na predstavitev proračuna. To je velika razlika, ali prideš pojasnit v neko poslansko skupino ali pa si tam na nekem gremiju vseh, ko jim želiš nekaj v eni uri predstaviti, in še to med tekočim delom parlamenta. Zato protestiram in vas prosim, da opomnite gospoda Kavtičnika, ker tu zavaja slovensko javnost. Nas poslancev ne, ker to poznamo, kar si je zdaj dovolil.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Želite, gospod Kavtičnik, dati postopkovni predlog? Gospod Kavtičnik, ne bi odgovarjali. Če imate postopkovni predlog ...
JOŽEF KAVTIČNIK (PS PS): Ja, postopkovni predlog imam, da je kolega Vizjak od mene zahteval nekaj, kar je že sam povedal - da je predsednica Vlade Alenka Bratušek bila pripravljena odgovoriti na njihovo vprašanje ...
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Gospod Kavtičnik ...
JOŽEF KAVTIČNIK (PS PS): Ali je prišla tja ali ni prišla, ali bo ona šla k njim ali pa jih je povabila, da pridete vi k njej - se opravičujem, če je temu tako. Bila pa je pripravljena, predsednica Vlade, pojasniti in povedati glede proračuna! Hvala.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Dobro. Gospod Kavtičnik se je očitno opravičil za napačne navedbe. Smo razčistili situacijo.
Nadaljujemo z gospo Mirjam Bon Klanjšček.
MAG. MIRJAM BON KLANJŠČEK (PS PS):
Hvala lepa. Spoštovani predstavniki Vlade, kolegice in kolegi!
Obravnava sprememb proračuna za leto 2014 zagotovo ni povezana z velikim zadovoljstvom oziroma navdušenjem. Občutek imam, kot da se nahajam na nogometni tekmi, ki ni najboljša in zagotovo ni taka, kot bi si jo vsi želeli, ker eni navijamo za, drugi pa proti, ko bi dejansko morali stopiti skupaj za čim boljše rezultate v prihodnje. Zaradi izjemne ekonomske negotovosti je ta proračun veliko bolj stabilizacijski kot razvojni in prinaša potrebno finančno konsolidacijo na način, da čim prej pridemo do gospodarske rasti. Menim, da je proračun primeren in vzdržen glede na trenutno stanje v državi. Pomembno je, da ohranjamo javno šolstvo, javno zdravstvo in status socialne države. Kljub temu, da govorimo o kriznem proračunu, kjer na eni strani tehtamo zahteve Evropske unije, na drugi strani pa socialne pravice in socialno državo, sem prepričana, da spremembe o predlaganem proračunu sledijo tako zahtevam Evropske unije kot ohranjanju socialne države.
Vedite, ni nam lahko in ni nam vseeno za državljanke in državljane Republike Slovenije, še posebej za mlade, ki se jim danes vse premalo posvečamo. Mladi so tisti, ki danes ne smejo oziroma vsaj ne bi smeli občutiti, kako težke čase preživljajo starši v skrbi za preživetje družine. Mladi morajo imeti dostojne pogoje za šolanje. Izobrazba je tista, ki v življenju predstavlja svetlo luč. Vlada se zavzema, da v programih izobraževanja podpira izobraževanje na področju deficitarnih poklicev -tam, kjer so večje možnosti za zaposlitve. Zelo pomembno se mi zdi, da kljub varčevalnim ukrepom oziroma znižanjem odhodkov na področju šolstva ohranjamo kakovost izvajanja šolskih programov. Veseli me tudi, da se znanosti povečujejo sredstva, saj sem prepričana, da je vlaganje v znanost eden najboljših načinov za izhod Slovenije iz krize. Žal pa so investicije v šolstvu deležne precejšnjega znižanja in upam le, da se le-te ne bodo iz leta v leto zamikale. Veseli me tudi, da so v spremembah proračuna za leto 2014 namenjena dodatna sredstva za reševanje in prestrukturiranje zdravih jeder gospodarskih družb in da za leto 2014 ni predvidenih nobenih novih davčnih ukrepov. To pa pomeni, da bodo tudi podjetja vedela, kakšne bremenitve jih čakajo in da bodo lahko normalno planirala svoje investicije in svoje poslovanje ter vlagala v raziskave in razvoj.
Oba proračuna ter Vlado z gospo mag. Alenko Bratušek na čelu bom podprla. Hvala.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Mag. Vizjak, izvolite.
MAG. ANDREJ VIZJAK (PS SDS): Spoštovani!
Ko govorimo o proračunu za leto 2014, je nekaj gotovo. Gotovo je, da je skoraj vse, kar
66
DZ/VI/37. izredna seja
se prihodkovne strani tiče, negotovo, ampak najprej bom začel pri odhodkovni strani proračuna za leto 2014. Vlada približno ohranja obstoječo porabo, kar se tiče plač javnih uslužbencev in zaposlenih. Ohranja torej neko tekočo potrošnjo za funkcioniranje države na enakem nivoju, kot je ocenjena realizacija za letošnje leto, če upoštevamo tudi obe tranši odprave plačnih nesorazmerij, ki bosta sledili v letih 2014 in 2015, kar je dogovorjeno. Na tem področju nič ne zmanjšujemo, kvečjemu nekaj povečujemo, ko govorimo o funkcioniranju, o plačah, o tekočih odhodkih. Zagotovo se povečujejo odhodki, kar se tiče obresti za najeta domača in tuja posojila, za približno 100 milijonov evrov. Dejstvo je tudi to, da se bodo povečevali odhodki za brezposelne in tudi za socialne transferje, kajti po vseh napovedih se nam bo stopnja brezposelnosti povečala oziroma se nam je že povečala glede na lansko leto.
Zelo težko poslušam te argumente premierke, ko govori o stopnji brezposelnosti. Lahko vam samo povem, da je bilo oktobra 2011 brezposelnih približno 110 tisoč ljudi, da smo zadržali v letu 2012 to stopnjo na isti številki -tudi oktobra leta 2012 je bilo brez posla 110 tisoč ljudi, registrirano brezposelnih -, in da je letošnjega oktobra registrirano brezposelnih 118 tisoč ljudi, za 8 tisoč več. Gospe premierki bo enkrat treba res dopovedati, da se primerjajo meseci z meseci, ker so zelo močni sezonski vplivi. Namreč, vemo, da oktobra prihajajo mladi brezposelni, da je največ brezposelnih pozimi, da je najmanj brezposelnih poleti. Primerjati marec in oktober je nekorektno. Primerjajo se isti meseci različnih let, in tu ste pridelali 8 tisoč brezposelnih. Verjamem, da bo ta številka v prihodnje naraščala, kajti ne vem, zakaj ne bi. Namreč, gospodarsko nazadovanje in recesija sta napovedana s strani vseh tudi za prihodnje leto, in veliko tveganje ostaja, ali bo leto 2015 zelena luč oziroma nekaj pozitive, kajti to bo samo ob predpostavki, da bodo ukrepi za sanacijo bančnega sistema prijeli in da bo kreditni krč v drugi polovici prihodnjega leta odpravljen.
Če odhodkovno stran povzamemo, vidimo, da nam bodo praktično vsi odhodki naraščali, vsi tekoči odhodki, in tudi Vlada se hvali, da ne bo manj investicij, temveč da bo pospešila črpanje evropskih sredstev. Odhodkov bo več. Na drugi strani pa imamo s prihodki problem. Zato ste, spoštovana Vlada, načrtovali nove davke in dvig obstoječih davkov. Rezultat tega je, da spremljajo te vaše namere po pokrivanju teh odhodkov s prihodki velika tveganja. Omenil bom samo tri po moji oceni ključna tveganja, ki bi jih morali upoštevati tudi z nekoliko konzervativnejšo politiko na odhodkovni strani. Prvo tveganje je, da nam bo glede na padec bruto domačega proizvoda tudi v prihodnjem letu upadel davek na dohodek pravnih oseb. Prej sem pazljivo poslušal državno sekretarko, ko je omenila, koliko je bilo davkov
od dohodka pravnih oseb pobranega v letu 2012 in koliko v 2013, in verjetno bi veljalo, da je neka aritmetična sredina tisto, kar je bilo v obeh letih tega davka pobranega, kajti v letu 2013 je bilo nekaj vrnjenega za leto 2012. Verjetno je bilo tudi leta 2012 nekaj vrnjenega za leto 2011 in podobno. Vendar tu Vlada načrtuje, kot da ne bi bilo nenehnega padca gospodarske aktivnosti, še vedno podobno raven pobranega davka od dohodka pravnih oseb, kar je najmanj za približno 100 milijonov nerealno. Številke bodo pokazale med izvajanjem proračuna prihodnje leto.
Drugo veliko tveganje je, kaj se bo zgodilo s sanacijo bančnega sistema in ne nazadnje z ugotovljeno bančno luknjo. V proračunu imamo 1,2 milijarde evrov za zdravljenje bank, za dokapitalizacijo bank, pri čemer ne vemo niti približno, ali bo ta denar zadoščal, koliko več tega denarja bo potrebnega. Tudi ta negotovost daje na ves proračun izjemno velik vprašaj. Tretja pomembna negotovost so učinki dviga davka DDV, kakor tudi uvedbe novega nepremičninskega davka. Veliko vprašanje je, koliko tega davka se bo dejansko steklo. Morebiti se bo že obračunal. Kaj bo z vsemi postopki, ki bodo sledili, pritožbami in neplačili, je pa veliko vprašanje. Na eni strani imamo kar precej tveganj glede prihodkovne strani in imamo relativno podcenjeno tudi odhodkovno stran. Prepričan sem, spoštovani, da bo žal izvajanje proračuna že kar kmalu v prihodnjem letu pokazalo, da se nam bo proračunski primanjkljaj povečeval v večjem obsegu, kot je predvideno. To, spoštovani, je pa najslabše za ohranitev socialne države oziroma za vse to, kar pravite, da ta proračun zagotavlja. Kajti če se bodo vsaj delno uresničile napovedi opozicije, da je prihodkovna stran preveč optimistično načrtovana in da je odhodkovna stran načrtovana nerealno, da bo odhodkov več - na primer, prepričan sem, da je odhodkovna stran podcenjena za nekaj deset milijonov, ko govorimo o nadomestilih za brezposelne. Če se bo to izšlo tako kot vsaj delno napovedujemo, bo primanjkljaj večji in bo za dosego teh zavez, ki jih imamo, treba poseči po drastičnih ukrepih, ki si jih nihče ne želi. Namesto, da bi pravočasno sprejemali tudi določene ukrepe za obvladovanje odhodkovne strani, smo na nek način sprejeli logiko, da verjamemo, da se bo zgodil čudež, da bodo vsi davki pobrani, in da bodo ljudje in podjetja kar naenkrat z veseljem oživeli in plačevali te davke ter da bo socialnih podpirancev in brezposelnih manj, kot jih napovedujejo tudi uradne inštitucije. Žal je temu nemogoče pritrditi. V te čudeže ne verjamem. Bojim se, da bo ta streznitev za našo Slovenijo prišla morebiti pol leta ali tri četrt leta prepozno. Takrat bodo žal problemi še bolj nakopičeni, kot so, in časa za reševanje še manj.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Replika, gospod Kavtičnik.
67
DZ/VI/37. izredna seja
JOŽEF KAVTIČNIK (PS PS): Da ne bi prišlo do zavajanja. Oktobra in marca se ne da primerjati, lahko pa primerjam - kolega Vizjak, dejali ste, da se je v času vaše vlade brezposelnost zmanjšala. Če pogledamo po podatkih za marec leta 2012 in marec leta 2013, ko je bila vaša vlada, je bila brezposelnost za 10 % višja, takrat ko je bila vaša vlada. Tako da ne bi sedaj zavajali. Res je, da ni to oktober, ampak je marec-marec.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Pojasnil je, verjetno se niste dobro razumeli pri razpravah. Temu je bila namenjena replika. Replike na repliko ni, boste imeli pa možnost proceduralno. Mag. Vizjak, izvolite.
MAG. ANDREJ VIZJAK (PS SDS): Spoštovani predsednik Državnega zbora, to, kar je povedal gospod Jožef Kavtičnik, ni bila replika. Kajti niti v enem stavku se nisem skliceval nanj v svoji razpravi in ne vem, zakaj mi je repliciral. Govoril sem samo, da je bilo v oktobru leta 2011 110 tisoč brezposelnih in da smo ohranili to stopnjo tudi oktobra leta 2012. Če primerjamo, kaj je dosežek te vlade, če primerjamo oktober leta 2013, lahko ugotovimo, da je 8 tisoč teh več. Sploh ne vidim problema v tem. Sploh ne vidim, na kaj je gospod Kavtičnik repliciral, kajti ti podatki so uradni, so objavljeni na spletnih straneh Statističnega urada in tudi Zavoda za zaposlovanje in so točni. Na njih sem se skliceval. V tem primeru ni šlo za nobeno repliko, temveč je šlo za nek ugovor zoper mojo razpravo, in vi ste ga dopustili. Zahvaljujem se, da ste tudi mojo repliko njemu dopustili.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Očitno je šlo za nerazumevanje v obeh primerih, tako da upam, da je zadeva sedaj pojasnjena. Bo pa možno še naprej v razpravah izmenjati stališča in tudi podatke.
Naslednji razpravljavec je gospod Mihael Prevc, pripravi naj se gospod Samo Bevk.
MIHAEL PREVC (PS SLS): Hvala lepa za besedo, gospod predsednik. Spoštovani minister, spoštovana državna sekretarka, sodelavci Vlade, spoštovani kolegice in kolegi!
Če bi tak proračun, kot ga imamo na mizi, obravnavali v nekih normalnih časih, priznam, da bi bil lahko celo dober. Javnofinančni primanjkljaj je sicer še vedno zelo visok, vendar njegovi odhodki praktično ne odstopajo od lanskih. Takrat bi lahko rekel: hvala bogu, krotimo odhodke države in poskušamo čim več narediti na prihodkovni strani. Žal pa vsi vemo, da temu ni tako in da časi niso normalni. Zalomi se takrat, ko človek pogleda realizacijo za leto 2012 in ugotovi, da predvidevamo kar za 730 milijonov evrov večjo porabo. Leta 2012 nam je že uspelo nekoliko omejiti porabo pod 8 milijard, danes pa je spet 8,6 milijarde evrov. To zagotovo ni varčevalna
naravnanost proračuna. Številke govorijo svoje, in številke zelo jasno nakazujejo žal zelo negativne trende: rast javnega dolga, rast brezposelnosti, vedno večje število upokojencev in vedno manj zaposlenih, nevzdržni obseg javnega sektorja in tako dalje. Bodimo iskreni, medtem ko večina drugih evropskih držav že zaznava gospodarsko rast, smo mi v krizo šele zapadli. Temu je krivo tudi zatiskanje oči takratne politike, predvsem politike v letih 20092012, kjer smo še nekako preživeli na krilih takrat še zelo poceni kreditov.
Približno za 8 milijard evrov je bilo teh izposojenih sredstev, ki jih bomo še pridno vračali vsaj naslednjih 10 let. Tako danes samo za obresti in javni dolg namenjamo 10 % vsega, kar je v tem proračunu, vsega, kar beremo v tem proračunu, cca 940 milijonov evrov. Skorajda, kar je bilo danes že povedano, 500 evrov obresti na vsakega Slovenca plačuje država Republike Slovenije. Čeprav bi lahko sedaj zganjal demagogijo o socialni državi in razpredal, koliko bi lahko zgradili šol in bolnic, koliko bi lahko povišali otroških dodatkov, koliko je to pokojnin, štipendij in podobno, je mogoče le čas, da stopimo iz te politične kože in pogledamo, kam vse to pelje našo državo. Bistveni problem je, da si nihče ne upa javno priznati, kakšno je dejansko stanje. Res je, državljani bomo morali sanirati banke. To sedaj že vemo in to je neizogibno, toda kaj je bilo na tem mestu narejenega? Ste zaprli kakšnega bankirja? Ste zaprli kakšno odgovorno osebo? Ste zaprli kakšnega nadzornika? In kot prvo, zakaj je slaba banka danes v redu, eno leto nazaj pa ni bila?
Ljudem govoriti, da niso krivi za to krizo, je zelo lepo in všečno, vendar to državljani že sedaj dobro vedo. Njih bolj zanima, ali bo kdo kazensko odgovarjal za stanje, v katerem smo, in zanima jih, kaj bomo storili v prihodnosti. Pri tolikšnih obrestih, pri tolikšni brezposelnosti, pri tolikšnih težavah v bančnem sistemu se zelo bojim, da si ta država izdatkov, ki jih navajate v tem proračunu, preprosto ne more privoščiti, če obstaja vsaj še trohica upanja, da kot država ostanemo finančno suvereni. Kaj najbolj pogrešam pri tej vladi? Najbolj pogrešam voljo po sistemskih izboljšavah, po spremembah, po reformah, po drugačni, učinkovitejši sistematizaciji. Zmanjšali ste materialna sredstva Policiji - samo primer. Prav, a kaj to pomeni? Da bodo policisti več časa sedeli v pisarnah in bili manj na terenu. Podobno je z inšpektorati, zdravstvenimi delavci in podobno. Ste se mogoče samo za odtenek lotili reorganizacije javne uprave? Ste si drznili vsaj s kotičkom očesa pogledati proti šolskemu sistemu, zdravstvenemu sistemu in predlagati učinkovitejše rešitve? Ne, v teh nekaj mesecih ste žal znali predvsem dvigniti marsikateri davek, saj gre za najenostavnejšo računsko operacijo, ki ne zahteva večjega truda.
Res je, v segmentu gospodarstva in infrastrukture Vlada povečuje sredstva na številnih področjih. To je res. Res pa je tudi, da
68
DZ/VI/37. izredna seja
pljuvate v lastno skledo, saj finančne spodbude na eni strani izničujete z višjimi davčnimi obremenitvami, posredno tudi z dvigom davka na dodano vrednost, čeprav gre za potrošniški davek, pa potem še s kar nekaj parcialnimi davki in z največjim, nepremičninskim davkom. Vse to prizadene podjetja, in s tem so prizadeti tudi delavci v njih, vsi espeji, kmetijstvo, gozdarstvo. Prav vsi bodo ta davek občutili, in to celo dvakrat. Najprej ga bodo plačali za svojo stanovanjsko nepremičnino, potem ga bodo nekaj več plačali morebiti za kakšno poslopje, ki so si ga uspeli ustvariti ob svoji hiši, in kot tretje, prizadeti bodo dvojno ali celo trojno, ker bo prizadet tudi njihov delodajalec. Ta bo prisiljen to breme višjega davka na gospodarsko nepremičnino delno prevaliti tudi na njih. Kot prvo, kaj pomaga na eni strani spodbujati in na drugi strani ta napredek dušiti? S tem samo prekladate iz ene sklede v drugo, s to razliko, da v procesu ogromno denarja žal izgine v nič.
Sprašujem se, na kateri podlagi in s kakšnimi argumenti si predstavljate, da bomo zagnali gospodarstvo in zaposlili naše ljudi, izplačali pokojnine našim upokojencem, če se duši naše podjetnike in njihove delavce, obrtnike, kmete, hkrati pa se zaradi želje po všečnosti pred državljani niste pripravljeni zapoditi niti v enega izmed sistemskih problemov te države. Medtem ko vas ti ljudje, ki ustvarjajo in plačujejo v proračunu, ne prosijo za nič drugega kot to, da jih pustite pri miru, da lahko v miru opravljajo svoj posel, brez naknadnih bremen. Žal samo z računskimi operacijami in prelaganji s konta na konto, z bilance na bilanco ne bo šlo. Me pa resnično zanima, če v to zgodbo resnično verjamete ali pa gre samo še za kupovanje časa in podaljševanje tega životarjenja.
Ob tem proračunu se mi poraja precej vprašanj. Prvo vprašanje je: kaj, če bo davek na nepremičnine prinesel manj, kot načrtujete, ali pa se tega denarja zaradi različnih zapletov pri implementaciji tega davka sploh ne bo dalo pobrati? Zakaj takšno vprašanje? Poglejte, v proračunu se predvideva, da bo davek doprinesel v letu 2014 v proračun 183 milijonov in v letu 2015 202 milijona evrov. Po mojem mnenju ta ocena ni pravilna, in ko očitamo, da proračun ni realen, imam sam osebno v prvi vrsti prav to skrb. Zakaj? Predvsem zaradi tega, ker davčna osnova, ki je osnova za odmero višine nepremičninskega davka, bazira na posplošeni tržni vrednosti nepremičnin, kot vemo, ki ne ustreza dejanskemu stanju nepremičnine in izvira iz 5 let starega neažuriranega popisa nepremičnin, ki ga žal niso opravili strokovno usposobljeni popisovalci. Prepričan sem, da ko bodo zavezanci za plačilo davka dobili poskusne izračune in potem tudi sporočili pripombe, ki jih bo Durs moral upoštevati, da se bo lahko ta prihodek celo razpolovil. Poleg tega se bodo zavezanci za plačilo davka na nepremičnine prilagodili razmeram. Prepričan sem, da bo bistveno manj davka od nerezidenčnih objektov,
kajti ljudje jih bodo poselili prej ali slej. To je moja skrb.
Naslednje vprašanje, ki se mi poraja: kaj pa, če bodo ta davek in tudi vsi ostali povsem nevtralizirali vaše pomoči in spodbude podjetjem, ki jih vsi tako pogosto omenjate? Naslednje vprašanje: kaj, če izplen od davka na dodano vrednost ne bo tak, kot je načrtovano? Številni davki manjšajo razpoložljivi dohodek, kar pa pomeni tudi manjšo končno potrošnjo. Kaj, če načrpanih evropskih sredstev ne bo 1,2 milijarde? To je zelo resna skrb. Kaj, če višji davki pomenijo več propadlih podjetij in s tem več brezposelnih? Kaj takšno friziranje prihodkov pomeni za konkurenčnost Slovenije v svetu? Že 5 let strmo padamo po lestvici konkurenčnosti. Kako boste ustavili to padanje? S povišanjem in uvajanjem novih davkov? Hvala.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Naslednji razpravljavec je gospod Samo Bevk, pripravi naj se gospod Zvonko Černač.
SAMO BEVK (PS SD): Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovani zbor!
"Moramo biti optimistični," je dejala prej kolegica poslanka Ljudmila Novak. Se popolnoma strinjam z njo, toda kako? Konec tega tedna mi je študentka prvega letnika ljubljanske univerze razlagala, da je po 14 dneh intenzivnega študija malo bolj pozorno prisluhnila televizijskim poročilom, medijem, in je rekla, da ni slišala niti ene pozitivne novice - še vremenska napoved je bila slaba. Kako naj ljudje potem v takem vzdušju, v splošni situaciji v državi razmišljajo optimistično? Kot da bi bili v tej državi vsi res lopovi in vsi res kradli. Ali nihče ne ustvarja neke nove dodane vrednosti in bi bilo o tem vredno poročati v medijih in ustvarjati v državi pozitivno klimo, tako kot je prej omenila kolegica Novak. To potrebujemo, predvsem več optimizma in več pozitivne naravnanosti v vseh porah našega življenja. Če poslušaš poročila in od desetih novic slišiš devet slabih, potem mislim, da je to izkrivljena podoba naše države. Na to poslanci žal nimamo vpliva, imamo pa vpliv, da sprejemamo dobre odločitve. Upam, da bomo sprejeli čim več dobrih odločitev v Državnem zboru v naslednjih mesecih, v naslednjih dneh, saj nas v naslednjih dveh tednih čakata kar dve seji, izredna in redna.
Tu bi se rad najprej zahvalil ministru mag. Stanku Stepišniku, ministru, ki je pristojen tudi za problematiko idrijskega rudnika, da je prisluhnil argumentom in da smo skupaj ugotovili, da je treba zagotoviti v proračunu Državnega zbora za leto 2014 in za leto 2015 tudi sredstva za vzdrževanje nezalitega dela rudnika v Idriji, za monitoring in za odpravo rudarske škode. V prvem predlogu so bila tako sredstva za leto 2014 umaknjena iz proračuna. Sedaj smo za te naloge zagotovili 927 tisoč evrov, in upam, da bo to zadostovalo, da bomo
69
DZ/VI/37. izredna seja
stvari lahko v letu 2014 kolikor toliko solidno opravili, da ne bo prišlo do nevarnosti za okolje, za samo mesto, za varnost prebivalcev in njihovega premoženja. Gospod minister, hvala lepa še enkrat. Je pa v zvezi s tem še vrsta nalog, ki jih je treba opraviti, tudi to, da bomo Rudnik živega srebra Idrija v likvidaciji preoblikovali v javni zavod Center za upravljanje z dediščino živega srebra Idrija.
Tukaj je, recimo, še en razvojni vidik. Ravnokar, prejšnji mesec je bila v Minamati na Japonskem sprejeta svetovna konvencija o živem srebru, to je Minamata konvencija o živem srebru, in spada pod okoljski program OZN UNEP. Ta program, ki bo finančni mehanizem za izvajanje Minamata konvencije, ima kar 4 milijarde 250 milijonov dolarjev vreden proračun za obdobje od leta 2010 do leta 2014. Če bi imeli v naši državi pripravljene projekte na to temo, bi lahko črpali tudi iz teh sredstev, kajti niso samo sredstva Evropske unije, niso samo krediti, so tudi drugi fondi na svetovni ravni, ki jih morda premalo izkoriščamo, in prav ta mehanizem za črpanje teh okoljskih projektov je vreden na ravni štirih let več kot 4 milijarde dolarjev. Tukaj je tudi priložnost za črpanje dodatnih sredstev za proračun in za projekte, ki jih imamo v državi. Nisem zadovoljen z vsemi stvarmi v tem proračunu. Želel bi si, da bi bilo za področje kulturne dediščine v letu 2014 več sredstev, kot jih je danes na razpolago. V proračunu je za to področje za leto 2014 na voljo nekaj manj kot 800 tisoč evrov, kar je komaj 30 % sredstev, ki so bili za obnovo in varstvo kulturne dediščine namenjeni, na primer, v proračunu za leto 1996 - velik padec za to področje. Vemo pa, da se naložbe v kulturno dediščino večkratno povrnejo, imajo multiplikativne učinke, in vsak evro v obnovo kulturne dediščine, kulturnega spomenika se 6-kratno povrne na drugih področjih.
Zato apeliram na Državni zbor, da bi, tako kot je bilo sicer že v normativnem programu Vlade Republike Slovenije za leto 2004 in kot je bilo tudi v nacionalnem programu za kulturo za obdobje 2014-2017, sprejel Zakon o zagotavljanju sredstev za nekatere nujne programe Republike Slovenije v kulturi, tako kot je bilo to doslej, kajti zakon se izteče v letošnjem koledarskem letu. Ker se pa zavedamo problematike javnofinančne situacije, predlagamo, da bi ta zakon podaljšali za obdobje z začetkom od leta 2015 do 2019, in da bi tako za področje kulture na 5 programskih področjih, za obnovo kulturne dediščine, za investicije v javne zavode, za knjižničarstvo, za ljubiteljsko kulturo in za kulturniške mreže, zagotovili dodatna sredstva. Naj povem, da je v obdobju veljavnosti kulturnega tolarja oziroma evra od leta 1999 do leta 2013 bilo na voljo in zagotovljeno v vsakoletnih državnih proračunih skupaj 95 milijonov evrov. Za toliko bi lahko bila slovenska kultura siromašnejša, če ne bi imeli zakona o kulturnem tolarju oziroma evru, zato apeliram, da bi ta zakon sprejeli. Od prejšnjega
petka je že v parlamentarni proceduri, in upam, da bo še do konca tega leta prišel na matični odbor za kulturo in potem na samo plenarno zasedanje Državnega zbora.
Da bi videli, kako učinkovit je bil ta zakon v preteklosti, bi rad povedal nekaj uspešno izvedenih projektov. To so projekti UNESCO dediščine v Idriji, potem, recimo, Grad Jablje pri Mengšu, delavska kasarna na Jesenicah, cerkev v Olimjah, Cerkev Sv. Duha v Črnomlju, Ptujski grad, graščina Strmol, grad Turjak, Tonovcov grad, mestno jedro Piran in cerkev svetega Jurija, dominikanski samostan na Ptuju, Ptujska gora, sinagoga v Mariboru, trško jedro v Kropi, Štanjel, gradovi v Podsredi, Metliki in Ormožu, Baza 20 v Kočevskem rogu, spomenik v Dražgošah, bolnišnica Franja, osrednji spomenik v Mariboru, spominske hiše Trubarja, Gregorčiča, in Prežihovina. Več drugih deset objektov v obnovo kulturnih spomenikov bi lahko še naštel, kolikor jih je v tem programskem vsebinskem sklopu pod točko 1. Ali pa, recimo, večje investicije na področju kulture, javne kulturne infrastrukture. Naj jih nekaj naštejem, recimo, Narodna galerija, prizidek ljubljanske opere, Moderna galerija, Slovenski etnografski muzej, Restavratorski center, obnova Stare dvorane SNG Maribor, Lutkovno gledališče Maribor, Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota, Zgodovinski arhiv Celje, Filmski studio Viba film, prenova Slovenske filharmonije, izgradnja knjižnic v Velenju, Kranju ter na Ravnah in Muzej slovenskih filmskih igralcev v Divači.
Od 41 projektov v javno infrastrukturo jih je bilo v tem programu financiranih 33. Samo 8 jih je še ostalo za podaljšanje zakona o kulturnem evru. Tako da bi apeliral na ministrstvo in na Državni zbor, da podprejo ta projekt. Velika problematika je tudi na področju prometne infrastrukture. Na odboru, ki je pristojen za to področje, na Odboru za infrastrukturo in prostor, smo v okviru obravnave proračuna o tem zelo temeljito razpravljali in sprejeli poseben sklep, kjer smo apelirali na Vlado, da zagotovi dodatna sredstva za državno cestno infrastrukturo, kajti razen projektov, ki so sofinancirani iz evropskih sredstev, v načrtu razvojnih programov ni več tistih projektov za leti 2014 in 2015, ki bi se financirali direktno iz državnega proračuna. Na srečo pa ostajajo evropski projekti, tako da bodo nekatere stvari, ki so se že začele, kot recimo prenova na četrti razvojni osi med Želinom in Mostom na Soči, nemoteno potekale naprej. Upam, da tudi obvoznica Gorenja vas in obvoznica Škofja Loka, če ne bo ponovno Državna revizijska komisija razveljavila javni razpis in bo šlo, po domače rečeno, v franže dodatnih 25 milijonov evrov iz evropskih skladov.
To bi bila prava katastrofa v tej finančni suši, zato sem na odboru za finance predlagal, da bi odbor za finance in odbor za infrastrukturo obravnavala problematiko javnih razpisov, kajti nekaj je narobe, ali s tistimi, ki pripravijo te
70
DZ/VI/37. izredna seja
razpise, v tem konkretnem primeru z Direkcijo Republike Slovenije za ceste, ali je nekaj narobe z Državno revizijsko komisijo in njenim delovanjem ali pa je nekaj narobe z zakonodajo, ki ureja te javne razpise. Predlagam, da oba pristojna matična odbora Državnega zbora obravnavata problematiko javnih razpisov, kajti da bi z eno potezo izgubili 25 milijonov evrov za obnovo škofjeloške obvoznice, ki jo ljudje pričakujejo že skoraj pol stoletja, bi bila res lahko nacionalna katastrofa, in pozivam vse, ki so za to odgovorni, naj se ne igrajo z našim denarjem in naj odločajo odgovorno. Bi pa imel še eno vprašanje za državno sekretarko mag. Matejo Vraničar. Namreč, konec prejšnjega meseca smo bili priča pobudi predsednika Državnega zbora kolega Janka Vebra, da naj bi za prometno infrastrukturo lahko črpali sredstva in najeli ugodne kredite pri Evropski investicijski banki in bi tako lahko premostili te investicije, ki bodo v naslednjih letih izpadle s temi sredstvi. To so najbrž bistveno boljši pogoji najemanja denarja, kot se je naša država zadolževala doslej. Kolikor vem, naj bi bila predsednica Vlade naklonjena tej ideji in naj bi bil finančni minister naklonjen tej ideji.
30. oktobra smo brali na STA, da je tudi minister Omerzel, pristojen za infrastrukturne projekte, naklonjen najemu kredita pri Evropski investicijski banki za infrastrukturne projekte, da pa ne more napovedati, kdaj bi lahko to storili -vem, da se tega ne da storiti čez noč -, zato bi vprašal državno sekretarko mag. Vraničar povsem konkretno: kakšne so možnosti za najem kreditov pri Evropski investicijski banki za infrastrukturne projekte na področju železniške in cestne infrastrukture, ki bi v nadaljevanju razbremenile državne proračune, pod kakšnimi pogoji in v kakšnih časovnih okvirih bi se lahko o tem pogovarjali? Tako da bi poleg uspešnega črpanja evropskih sredstev lahko to bil drugi potencialni vir sredstev, kajti edini, ki ga ima ta država trenutno na razpolago, edini investicijski potencialni vir, so evropska sredstva. Upam, da bo Vlada naredila vse, da bo črpanje res uspešno, da bo, tako kot smo prej slišali državno sekretarko, v letu 2014 teh sredstev za 200 milijonov evrov več počrpanih, kot je to bilo planirano. Tako da bi prosil za ta konkreten odgovor glede sredstev Evropske investicijske banke.
Na koncu bi rad omenil še eno področje. V rebalansu za leto 2013 smo uspeli zadržati sredstva za popotresno obnovo v Posočju po potresu julija 2004. Govorim za rebalans, kolega Krivec, za rebalans 2013, ne za 2014. V rebalansu proračuna za 2014 je bilo predvideno bistveno črpanje sredstev, pa smo ohranili vsaj 4,5 milijona evrov za nadaljevanje teh projektov, kar je 18,18 %, kot je bilo to predvideno s prvotnim proračunom, je pa radikalno črtanje teh sredstev za popotresno obnovo predvideno v letu 2014, in sicer s 5,5 milijona na 1,5 milijona evrov, kar znaša 72 % manj sredstev, kot je bilo to s prvotnim
proračunom predvideno. Mislim, da je to nesorazmeren poseg v neko proračunsko postavko, če smo generalno te postavke nižali tam od 15 do 20 %, za popotresno obnovo, ki se vleče že 10 let, pa smo v letu 2014, ko bo 10. obletnica potresa v Posočju, znižali ta sredstva kar za 72 %.
Mislim, da bi morali to stvar tudi sanirati. Razmislil bom. Mislim, da je v proceduri tudi amandma, ki povečuje ta sredstva znotraj prerazporeditve, znotraj istega ministrstva - ne jemljejo sredstev nekemu servisiranju javnih dolgov, ampak znotraj samega ministrstva. Mislim, da bi lahko podprli v Državnem zboru to, da se sredstva za popotresno obnovo v letu 2014 in tudi v letu 2015 povišajo vsaj v nekem razumnem okviru. Naj povem, da je, recimo, prenova po velikonočnem potresu leta 1998 trajala kar 11 let. Sedaj se nam obeta ne samo 11, ampak tudi 12, 13, 14 ali pa 15 let, da bomo sanirali posledice potresa, ki ga je doživelo Posočje v letu 2004.
Kot rečeno, bom ta proračun tako za leto 2014 kot tudi za leto 2015 podprl. Podprl bom tudi predsednico Vlade. Mislim, da ima za to potezo glavno zaslugo minister mag. Stepišnik, ker smo rešili problem, o katerem sem govoril na začetku. Kajti to je bil moj pogoj za podporo teh dokumentov. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam.
Besedo ima gospod Zvonko Černač, pripravi naj se mag. Marko Pogačnik.
ZVONKO ČERNAČ (PS SDS): Spoštovani!
Poceni je bila ta podpora, moram reči. Ob tem, da je kolega Bevk predsednik odbora za infrastrukturo, bi pričakoval, da bi bil pogoj sprejetje amandmaja, o katerem smo govorili na odboru in ki je namenjal infrastrukturi dodatnih sto milijonov v letu 2014. Danes je bilo že večkrat rečeno, da proračun nekako izkazuje politiko aktualne vlade, vlade Alenke Bratušek. Kaj nam ta politika govori? Ali nam ta politika mogoče vliva kak optimizem? Nam vliva zaupanje? Smo lahko zaskrbljeni? Smo varni? To gotovo - če prav parafraziram premierko, njeno izjavo glede davkov, potem smo pod to vlado državljani zelo varni, celo pretirano varni. Kajti rdeča nit teh proračunskih dokumentov v letošnjem letu je dvigovanje davčnih bremen, tudi pretirano dvigovanje davčnih bremen na vseh segmentih, ne samo davčnih bremen, tudi vseh ostalih obremenitev tako prebivalstva kot gospodarstva. Daje ta sprememba proračuna za leto 2014 kakšno podporo gospodarstvu in prebivalstvu, da bo lažje poslovalo, da bo lažje funkcioniralo, da se bodo začela odpirati nova delovna mesta?
Tu imamo neko vabilo gospodarske zbornice, kjer so napisali, da je trenutno 90 tisoč manj delovnih mest v gospodarstvu, kot jih je bilo konec leta 2008. Ali se zavedamo, kaj pomeni ta številka? Verjetno pomeni velikanski problem. Ta sprememba proračuna za leto 2014
71
DZ/VI/37. izredna seja
je bodisi pot do rešitve tega problema bodisi ga bo dodatno zaostrovala. Če pogledamo številke in to, kar v tem dokumentu piše, potem nam mora biti vsem jasno, in verjamem, da si tudi premierka pred tem ne zakriva oči - zaradi tega je njena odgovornost še toliko večja -, da pomenita ta sprememba proračuna in proračun za leto 2015 dodaten problem za to državo. Dodaten problem z več vidikov. Prvič, zaradi tega, ker v okviru sprememb proračuna ni predvidene nobene resnejše reforme, na primer v javnem sektorju, kjer bi bilo treba sprejeti resno reformo in se resno lotiti omejevanja porabe na ta način, da bodo storitve kvalitetne, optimalne, da bodo ljudje dobili tisto, kar pričakujejo od javne sfere, in na drugi strani, da se bodo stroški za delovanje te javne sfere začeli zmanjševati.
To, kar je sedaj v spremembi proračuna, je, oprostite, nek kozmetičen popravek, v njem pa niti ni zajeto vse, kar bi moralo biti zajeto. Ali vidimo kakšno resno reformo na področju zdravstva? Ne vidimo je. Ali vidimo kakšno resno reformo na področju pravosodja? Ne vidimo je. Pred dnevi ste prišli z nekim zakonom, s katerim naj bi tistim, ki ne znajo pojasniti izvora 70 % premoženja, le-tega zaplenili. Vse to že imamo v zakonodaji, samo izvaja se ne. Tisti, ki je dobil nekaj, kar je neupravičeno, kar je povezano s sumom storitve nekih kaznivih dejanj - obstajajo mehanizmi v sedanji zakonodaji, da se jim to vse zapleni. Zadnjič ste lahko slišali posameznike iz pravosodne sfere, ki so govorili, da to sicer počnejo, ampak zelo redko in zelo bojazljivo. Ne nazadnje bi ljudje pričakovali, da bi v tistem trenutku, ko je ta vlada zagotovila v tem proračunu, v katerem zmanjšujete sredstva za številne pomembne projekte, podporo dvema zasebnima bankama v višini preko 500 milijonov evrov, vsaj tem gospodom in gospem, ki so soodgovorni za te rabote, tisti trenutek, ko se je to zgodilo, 6. septembra, zamrznila vse premoženje, pa se to ni zgodilo.
Kaj nam govori ta sprememba proračuna? Dodatno breme konec leta 2014, ki bo zadelo državljanke, državljane in gospodarstvo, bo večje za nekaj manj kot 5 milijard evrov. 4,8 milijarde se predvideva vlada Alenke Bratušek zadolžiti v prihodnjem letu. Kljub višjim davkom, kljub višjim prilivom, kljub dodatnemu zajemanju na nepremičnine, ki so si jih ljudje sami gradili, bo potrebna dodatna zadolžitev za 4,8 milijarde. Ali res samo za šolstvo, za pokojnine, za tiste, ki si ne morejo najti zaposlitve ali tudi za kaj drugega? Ali tudi za tajkunske zgodbe v teh bankah? Ali tudi za plačilo odškodnin tako imenovanim izbrisanim? Ali tudi za tiste, ki ne proizvajajo nič, pa dobijo vseeno plačano za to? Kako gre v ta kontekst neka subvencija nekemu zasebnemu podjetju, predstavniku ministrske ekipe, za katero ni nič treba storiti, pa ni sporna, na drugi strani pa bi bilo sporno, če bi taista oseba nekaj za to storila? Verjetno tak način delovanja ne vzbuja
ravno zaupanja v izvršilno vejo oblasti, še posebej ne zaradi tega, ker na koncu bodo morali vse te stvari plačati ljudje preko višjih davkov, in to sporočilo nam žal daje sprememba proračuna za leto 2014.
Zaradi tega je zelo težko biti optimističen, ker je treba pogledati, kaj se bo zgodilo po tem obdobju, ko bomo, kot pravi premierka, zmogli sami. Že, ampak za kakšno ceno in kdo jo bo plačal? Koliko bo stalo najetje teh dodatnih 5 milijard? Ali toliko, kot trenutno znaša obrestna mera, med 6 in 7 %, kot se je ta država zadolžila v času aktualne vlade meseca maja letos, ali bi lahko znašala ta zadolžitev bistveno manj, odstotek ali dva, kot je na voljo denar v okviru Evropske unije? Seveda je treba zanj izpolniti neke pogoje. Vsaka odgovorna vlada bi se soočila z resnico, pogledala v ogledalo, prišla pred Državni zbor in javnost ter priznala poraz, povedala, da ne gre in da je edina rešitev, da se ne bremeni s tem dodatnim zadolževanjem prihodnjih mladih generacij, to, da pridobimo sredstva iz cenejših virov in da s tem omogočimo lažjo zadolžitev, manjše obveznosti in neko pot na koncu tunela, da bomo nekoč sposobni vse te stvari tudi vrniti. Kajti naša zadolžitev konec leta 2014 bo očitno presegla 25 milijard evrov, pri čemer veste, da trenutno ne ustvarimo niti 35 milijard evrov v tej državi, ob tem, da je bila ta zadolžitev še konec leta 2008 8 milijard in da so bile obresti takrat 300 milijonov evrov letno, konec leta 2014 pa se bodo približale ali pa celo presegle milijardo evrov, obrestna mera pa je 6 do 7-odstotna.
Tega, oprostite, po besedah premierke same z nekega sestanka, ko smo debatirali o tem, ali bo Pozitivna Slovenija spremenila svoje stališče o vnosu fiskalnega pravila v ustavo ali ne, ne zdrži nobena država. To so bile njene besede na tem sestanku. Zavaja javnost. Zakaj ne pove javnosti, da so te številke nerealne? Še več, na vso to zlaganost veže svojo zaupnico, in mislim, da je to zelo slaba popotnica ureditvi javnih financ in sprejetju vseh tistih ukrepov, ki bi jih bilo treba sprejeti zato, da se bo ta država resnično izvlekla iz razmer, v katerih je danes. Tako da je te spremembe proračuna nemogoče podpreti, in se čudim tistim koalicijskim poslancem, ki nekako veste, da je to napačna pot, da na tej poti vztrajate, da se ne soočite z resnico, in da enostavno javno ne poveste svojega mnenja, ki ga drugače poveste v zaodrju oziroma takrat, ko so reflektorji v tej dvorani izklopljeni.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Besedo ima mag. Marko Pogačnik, pripravi naj se gospa Aleksandra Osterman.
MAG. MARKO POGAČNIK (PS SDS):
Spoštovani predsednik, hvala za dano besedo. Spoštovani ministrski zbor, kolegice in kolegi!
Danes obravnavamo najpomembnejši dokument za državo v letu 2014 in me res preseneča, da je od vladne ekipe prisoten samo
72
DZ/VI/37. izredna seja
en minister. Še bolj me pa preseneča to, da je premierka na ta dokument vezala zaupnico. Ali ima premierka sploh podporo v svoji ekipi ali je nima - glede na prazne klopi tega ne bi mogli reči. Za ta dokument, ki ga je Vlada pripravila, ocenjujem, da je že v osnovi pripravljen na napačnih napovedih. Pripravljen je na napovedih Umarja, da bo padec gospodarske rasti v Sloveniji 0,8 %. Mednarodni denarni sklad je napovedal padec 1,4 %, kar pomeni skoraj dvakratno razliko. Še bolj zaskrbljujoče je, da je danes EBRD napovedal padec za minus 2,5 %. Zato bi premierki zastavil vprašanje, kako gleda na to napoved. Mislim, da je že na tej osnovi proračun nerealen. Proračun je nerealen tudi na prihodkovni in odhodkovni strani. Proračun za leto 2014 ne vključuje sodne odločbe za plačna nesorazmerja in 170 milijonov plačila. Resda je državna sekretarka rekla, da gre tu za direktno obremenitev proračuna med 80 in 100 milijonov evrov, vendar bi kljub vsemu predsednici Vlade zastavil vprašanje, kako gleda na Virantovo matematiko, ki vehementno ponuja zakonite zamudne obresti, in da se bo ta zadeva raztegnila na naslednji dve leti. Zakonite zamudne obresti so v danem momentu skoraj 9 odstotnih točk, vemo pa, da Slovenija plačuje že za leto 2014 skoraj milijardo obresti. V tem proračunu niso vključene odškodnine za izbrisane, s katerega naslova se bodo te odškodnine izplačevale. Vemo pa, da se bodo te odškodnine že v letu 2014 začele izplačevati.
Glavni polnilec tega proračuna je zakon o nepremičninah. Predsednico Vlade smo prej poslušali, da ta nepremičninski davek ne bo bremenil večjih gospodarskih družb, da se bo na stanovanje oziroma na prebivalca to poznalo približno za 3 evre. Zato predsednici Vlade zastavljam vprašanje, iz katerega naslova in kdo bo potem plačal 205 milijonov evrov, ki jih proračun predvideva kot dodatni davek na nepremičnine. Od kje? Če ne bodo plačevale velike gospodarske družbe, če bo to na prebivalca oziroma lastnika stanovanja samo 3 evre, ali bo potem to plačalo podeželje ter mala, mikro in srednje velika podjetja? Pričakujem, da mi bo predsednica Vlade na to odgovorila. Zelo neodgovorno in, bi rekel, po eni strani celo žaljivo se mi zdi, da koalicija razlaga, da je ta proračun socialno usmerjen. Kako lahko rečete, da je proračun socialno usmerjen, ko pa bo ta proračun bremenil gospodarstvo, državljanke in državljane Republike Slovenije v letu 2014 s 550 milijoni dodatnih davkov? S 550 milijoni dodatnih davkov, dodatnih bremenitev bo proračun bremenil gospodarstvo in prebivalce, vi pa razlagate, da je ta proračun socialno usmerjen. Ni! Ni socialno usmerjen, ni razvojno usmerjen!
Zanima me, zakaj tu ni vključenih prihodkov iz naslova privatizacije. Ocenjujem, da bi privatizacija morala biti glavni generator teh zadev, vi pa ne pričakujete nič - ali s privatizacijo ne mislite resno ali pa imate kakšne druge računice. Velik del dodatnih prihodkov ta predlog proračuna predvideva iz naslova črpanja
evropskih sredstev. Evropska sredstva Slovenija črpa izredno slabo, in Vlada do danes ni sprejela še niti enega ukrepa, ki bi bil lahko zagotovilo za črpanje dodatnih evropskih sredstev. To so bolj neke špekulacije na papirju. Enako je na področju sive ekonomije - niti enega konkretnega ukrepa niste naredili. Glede na povišanje davkov, ki jih je sprejela vlada Alenke Bratušek, mislim, da ta vlada prej sivo ekonomijo spodbuja, kot da bi jo zajezila. Takšne bremenitve niso dobre, in ocenjujem, da pot, ki si jo je zamislila vlada Alenke Bratušek, ni pravilna. Prepričan sem, da se Slovenija iz gospodarske, finančne krize ne bo izkopala.
Problematična je tudi postavka B bilance, v kateri se predvideva za sanacijo bančnega sistema 1,2 milijarde evrov. Če to pogledamo, je dejansko primanjkljaj proračuna za leto 2014, bi rekel, izključno zaradi sanacij in dokapitalizacije bank. Treba pa se je vprašati, kdo nosi odgovornost, in mislim, da ima veliko odgovornost za to sedanja predsednica Vlade, ki je zaustavila sanacijo bank vsaj za približno 8 mesecev. Pozitivna Slovenija je dala referendumske podpise na zakon o tako imenovani slabi banki. S tem se je zadeva zaustavila za približno 4 mesece, potem je pa še premierka 2 do 3 mesece razlagala, kako bo sprejela nov zakon, kako bo banke reševala na drug način. Po treh mesecih je pa spoznala, da je edina varianta, da nadaljuje z zakonom, ki ga je sprejela oziroma predlagala vlada Janeza Janše. Mislim, da je v tem proračunu ogromno negotovosti. Negotovost je tudi sam nepremičninski zakon. Ne izključujem možnosti, da bo ta zakon romal na Ustavno sodišče, in ne izključujem možnosti tveganja, da bo Ustavno sodišče odločilo, da je ta zakon protiustaven. Kakšen je scenarij Vlade v tem primeru? Kakšen je scenarij Vlade v primeru, da bo za potrebe sanacije bančnega sistema potrebnih več kot 1,2 milijarde evrov?
Fitch, priznana bonitetna hiša, je v petek izrazila dvom v to številko. Špekulira se za 4,6 milijarde evrov. Predsednik nadzornega sveta NLB je v petek dejal, da banke potrebujejo 5 milijard. Zanima me, kakšni ukrepi so pripravljeni, kje je scenarij B, kje je scenarij C. Kajti bolj, ko razpravljamo, ko gledamo v tem proračunu, vidimo, da je ta proračun nerealen. Narejen je že na napačnih napovedih. Številke prihodkovne in odhodkovne strani so napačne. Ob koncu bi samo zastavil še vprašanje, -mislim, da bo predsednica Vlade lahko na to odgovorila -, od kje iz naslova nepremičninskega davka 205 milijonov evrov prihodkov, če pravi, da bodo velike gospodarske družbe plačale enako in da bo na prebivalca oziroma na lastnika to 3 evre več. Zanima me komentar glede napovedi EBRD - padec BDP v Sloveniji za leto 2014 za 2,5 odstotne točke. Narejen je na 0,8 %. In seveda vprašanje za predsednico Vlade, kdaj pričakuje rebalans proračuna za 2014, ali bo to 15. januar ali bo to 1. februar.
73
DZ/VI/37. izredna seja
Tega proračuna ne morem podpreti, ker je nerealen. Sploh ne moremo govoriti, ali je proračun slab ali dober, ker je nerealen že v osnovi. Hvala.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Replika, gospod Kavtičnik? Prosim?
JOŽEF KAVTIČNIK (PS PS): Hvala lepa. Morda
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Ne, glejte, samo v pojasnilo, da ne bo težav pri replikah. Ni nujno, da koga omenite. Če je bila razprava napak razumljena, ima možnost za repliko, in gospod Kavtičnik predvidevam, da je ...
JOŽEF KAVTIČNIK (PS PS): Jaz sem govoril o socialnih transferjih, ki jih bi naj ta proračun zajel, in o zagotavljanju socialne varnosti. Ravno zaradi tega sem mislil, da me morda ni prav razumel. Ravno smo vezali sprejetje zakona o nepremičnini na to, da se ohranjajo socialni transferji. Ohranjanje socialnih transferjev, štipendij je zagotavljanje ohranjanja socialne države. Pri razvojni naravnanosti smo pa govorili o zagotavljanju sredstev za izobraževanje, in če vložek v izobraževanje, v znanost in v razvoj ni razvojna komponenta, potem ne vem, kaj bi naj bilo. Tudi sredstva, ki jih predvidevamo v proračunu za povečanje gospodarstva - mislim, da so vsa ta lahko tretirana kot razvojna sredstva. Hvala.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Postopkovno ima mag. Marko Pogačnik.
MAG. MARKO POGAČNIK (PS SDS):
Spoštovani predsednik Državnega zbora, res vas naprošam, da daste repliko tako, kakor piše tudi v poslovniku. Mislim, da je gospod Kavtičnik tukaj naredil razpravo. V nobeni stvari me ni negiral ali zanikal zadeve. Glede socialne politike in štipendij in vsega tega - treba je poudariti, da je ta vlada zmanjšala subvencije in da se bodo iz tega naslova mesečne vozovnice za dijake in študente mesečno povečale za 5 evrov, kar na letni osnovi za družino z dvema otrokoma pomeni 100 evrov dodatnih obremenitev. Da ne bomo zdaj šli še druge stvari razlagati. Predsednik, prosim, če spoštujete poslovnik in daste repliko za to, kar se predvideva po poslovniku ali da tistega potem opozorite, da je zlorabil poslovnik. Hvala.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Glede gospoda Kavtičnika - zelo jasno je povedal, na kateri točki smatra, da ni bil pravilno razumljen, in to je podlaga za to, da je lahko repliciral v skladu s poslovnikom. Ni nujno potrebno, da omenite nekoga, če vam želi ta potem replicirati. To je samo eden od pogojev. Celo prednost ima vsebina razprave in morebitna napačna razumljenost razpravljavca
za to, da ima možnost popraviti navedbe. Tako da je bila ta replika povsem v skladu s poslovnikom.
Nadaljujemo razpravo, in sicer ima besedo gospa Aleksandra Osterman, pripravi pa naj se gospod Branko Ficko.
ALEKSANDRA OSTERMAN (PS PS): Hvala za besedo, predsedujoči. Spoštovani vsi prisotni!
Za razliko od mojih dveh predhodnikov bom sama malce bolj optimistična in bom spremembi proračuna za leti 2014 in 2015 podprla, saj sledita ciljem javnofinančne konsolidacije. Sprememba je usmerjena v vzdržno finančno stabilnost države z rezi tako na odhodkovni strani kot tudi z ukrepi za spodbujanje gospodarske rasti in ohranjanje socialne države. Zato sem prepričana, da spremembi proračuna za leti 2014 in 2015 peljeta v pravo smer. S spremembo proračuna sledimo ciljem doseganja proračunskega primanjkljaja na ravni 3 % za leto 2014 in 2,5 % za leto 2015. V proračunu so zagotovljena sredstva za socialne transferje, pokojnine, zdravstvo, kakor tudi za investicije, in v danih razmerah poskuša tudi na tak način čim bolj zagnati gospodarsko rast. Slovenija mora tudi kot članica EU zaradi zahtev okrepljenega ekonomskega upravljanja in evroobmočja v spremembi proračuna za leti 2014 in 2015 voditi dolgoročno javnofinančno politiko in sprejemati ukrepe, ki bi vodili do znižanja strukturnega primanjkljaja. Zavedati se moramo, da moramo zaveze, ki smo jih dali Evropi, tudi izpolniti. Časi, ko smo lahko samo obljubljali in malo manj naredili, so dokončno minili. Nikakor ne moremo trditi, da so narejeni ukrepi le na prihodkovni strani. Tudi na odhodkovni strani je veliko narejenega. Večina rezultatov pa bo vidna po preteku določenega časa.
Povsem jasno je tudi, da so vsi ukrepi, ki jih je storila ta vlada in ki jih še namerava storiti, doseženi v soglasju s socialnimi partnerji, saj socialni damping ni zaščitni znak Pozitivne Slovenije in tudi ne te vlade. Prav ta vlada je začela učinkovit in potreben boj proti sivi ekonomiji, ki ga podpira Evropska komisija. Sive ekonomije je v Sloveniji za približno 28 % BDP oziroma za približno 10 milijonov evrov na leto. Od 1. julija 2013 so v veljavi posebne davčne blagajne, ki imajo programe, ki preprečujejo brisanje računov. Od 1. julija poteka nadzor s pomočjo mobilnih enot, ki jih sestavljajo uslužbenci Dursa in Cursa, in če pričakovani rezultati ne bodo takšni, kot je pričakovati, se bo šlo v prave davčne blagajne po zgledu Hrvaške. Lahko se tudi strinjam, da danes spremembe niso najbolj všečne, toda tudi časi, v katerih živimo, niso najbolj všečni. Dana sprememba proračuna odraža realno sliko, v kateri se Slovenija nahaja. Zakaj smo tu, kjer smo, pa se lahko vsi strinjamo, da ni posledica te vlade, ampak posledica večletnih in večkratnih napačnih odločitev, ki pa so globalno gledano v slabih pogojih še multiplicirane v našem okolju.
74
DZ/VI/37. izredna seja
Sama bi bila najsrečnejša, če bi se že v letu 2014 pogovarjali o visoki gospodarski rasti, o realizaciji infrastrukturnih projektov, na primer 3. razvojne osi, ki bi spodbudila gospodarstvo od Koroške do Bele krajine, in 3a. razvojne osi. Gre za tako imenovano cesto smrti Kočevje-Ljubljana, kjer bi se lahko pogovarjali o razvoju gospodarstva tudi v tistih predelih Slovenije, kjer je gospodarstvo na najnižji možni točki razvoja in kjer imamo najvišjo stopnjo brezposelnosti. Sama prihajam iz Kočevja, ki ima najvišjo stopnjo brezposelnosti in kjer je gospodarstvo na najnižji možni točki razvoja. Ljudje tam, kot tudi drugod po Sloveniji, ne vidijo nobene perspektive več. Sama sem se takoj po nastopu mandata poslanske funkcije začela zavzemati za izgradnjo kočevske železnice, ki je dograjena le do Ribnice, in za izgradnjo do Kočevja potrebuje modernizacijo tirov ter ureditev signalizacije v vrednosti okoli 35 milijonov evrov. Tako bi Kočevsko, ki je strukturno popolnoma zaostalo, pridobilo varnejšo, cenejšo in hitrejšo infrastrukturno povezavo.
Na tem mestu naj povem, da sem vesela in ponosna na vlado Alenke Bratušek, ki je prisluhnila mojim pobudam in se zavzela za modernizacijo kočevske železnice z dopolnitvijo proračuna za leto 2015 in temu namenila 8 milijonov evrov. Žalostno je dejstvo, da je bila 21. septembra 2013 120. obletnica železniške proge Ljubljana-Kočevje, in ta slovesnost žal ni bila v Kočevju, temveč v Ribnici. Žalosti me tudi dejstvo, da je bila ob odprtju pred 120 leti ta proga bolj urejena kot danes - stoletje in več kasneje. Danes je bilo dosti slišati tudi o Zakonu o davku na nepremičnine. Naj povem, da gre za enega najstarejših davkov v zgodovini človeštva. Zakon o davku na nepremičnine bo združeval že do sedaj vpeljane 4 davke, in sicer nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, davek od premoženja, pristojbine za uporabo gozdnih cest in davek na nepremičnine večje vrednosti, ki je bil uveden v letu 2012.
Na tem mestu naj povem, da bom spremembo proračuna za leti 2014 in 2015 podprla, kajti sprememba proračuna zagotavlja vzdržno finančno stabilnost, ob tem pa ohranja socialno državo. Hvala.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam.
Besedo ima gospod Branko Ficko, pripravi naj se gospa Renata Brunskole.
BRANKO FICKO (PS PS): Dober večer vsem skupaj, predvsem ministru in državni sekretarki ter ostalim sekretarjem, ki vztrajajo z nami!
Tudi sam nisem zadovoljen s proračunom, predvsem na prihodkovni strani, saj bi si tudi sam želel normalnih prihodkov, tržnih, predvsem iz gospodarstva, ne pa z davki. Vprašanje je, če je Vlada sploh imela pri pripravi proračuna drugo možnost. Ni je imela, zlasti če je hotela zadržati primanjkljaj na eni milijardi proračunske razlike in zadržati socialno državo. Zaradi tega je tudi tak rezultat, da je nastal ene
vrste krizni proračun. Proračun kaže na to, da moramo pred oživitvijo gospodarstva sedaj plačevati vse dubioze, ki so nastale pred 10 leti, tudi z enormnim kreditiranjem v letih 2007 in 2008, ki ni dalo rezultatov, s tajkunskimi krediti ter z vlaganjem v špekulativni nepremičninski balon. Če bi že takrat sprejemali nepremičninski davek, bi bilo tega manj. Takrat ste sedanji kritiki opravili samo vrednotenje - vprašljivo -, porabili denar, nepremičninskega davka niste sprejeli, očitno z drugimi interesi. Tudi glede nepremičninskega balona je v tistem obdobju izrazito rasla gradbena baronica Hilda, menedžerka, šolana s krščanskimi vrednotami. Njenih rezultatov ni treba pogrevati. Davki ne bi bili potrebni, če bi bil vrnjen denar, tudi recimo tista milijarda iz mariborske nadškofije iz Zvona Ena, Zvona Dva. Res pa je tudi to, da konec leta 2008 in predvsem 2009 ni bilo začeto reševanje bančnega sistema, kot so to začeli v drugih evropskih državah.
Vse te napake sedaj plačujemo, in to je dejstvo. To ne pomeni, da ni rezerv na odhodkovni strani, v državni upravi, povezanih predvsem z birokracijo, racionalizacijo v zdravstvu, šolstvu. V preteklem času je tudi za te reforme že bilo zadosti časa, vendar zadeve niso bile urejene. Proračun je projekcija, okvir. Sam po sebi ničesar ne rešuje, predvsem ne dolgoročne gospodarske rasti. Prav tako ne bo dal rezultatov, prihodkov, če v smeri gospodarstva ne bo usmeritev v pozitivno smer, s sanacijo bančnega sistema in s tem z možnostjo servisiranja zadolženega gospodarstva, s sistemsko razdolžitvijo gospodarstva, tistega, ki je brez lastnega kapitala, in z možnostjo vstopa upnikov v aktivno lastništvo, z racionalnim koriščenjem evropskih sredstev za prave projekte, s hitrostjo pri pripravi projektov, s pospešenim investiranjem na področju infrastrukture, z ukrepi na področju sive ekonomije, tudi z boljšimi rezultati v kmetijskem gospodarstvu. Na tem gospodarskem delu ni vse odvisno samo od ministra Stepišnika. Ko poslušam kritike proračuna, se ne morem načuditi njihovemu sprenevedanju. V zadnjih 8 letih so bili ves čas zraven, 70 % vladanja, so sprejemali zakone, uredbe, bdeli nad bančnim sistemom. Njihov rezultat je danes na žalost viden.
Ko sem poslušal novo paradigmo Nove Slovenije - krščanskih demokratov: manj davkov. Se strinjam, ampak kdo bo pa dal denar za proračun? Bog ali zvonovi? Ne vem. Ali pa največje zagovornike peticije glede kmečkega davka, kolege iz SLS - ali bi naj bil davek nič, da se uničuje podeželje in tako naprej? Kmetijska gospodarstva naj bi po tem novem predlogu prispevala cca 12 milijonov evrov. To višino je vedno treba primerjati z vsakoletnim vložkom v kmetijstvu, ki v povprečju znaša 400 milijonov evrov evropskih sredstev, zraven pa še slovenska udeležba cca 70 milijonov. Ta sredstva se v letu 2014 povečujejo skupaj na 482 milijonov evrov, v letu 2015 pa na 612
75
DZ/VI/37. izredna seja
milijonov evrov. Teh 12 milijonov je cca 2 % od tega. S tem nočem povedati, da je treba zadevo obremeniti, ampak da kmetijstvo dobi svoj denar, bistveni pa so rezultati, ki iz tega izhajajo.
Lahko bi predstavniki SLS govorili tudi o drugih dubiozah, o drugem denarju, o gospodarjenju z gozdovi, zagovarjanju posameznikov oziroma dobitnikov koncesij iz državnih gozdov, kjer imamo luknjo nasproti države cca 20 do 25 milijonov evrov ali pa, recimo, na račun pobiranja koncesnin in vodnih povračil v tako imenovani vodni sklad, kjer denar ne gre za namene po vodnem zakonu, ampak gre cca 32 milijonov evrov za energetiko na Savi, za urejanje okolice in tako dalje. Kolegi iz SDS so zmagovalci, saj so že mojstri pri kritiziranju proračuna. Ne bom rekel, da zaradi slabe vesti in napak, narejenih v obdobju 20042008 - zato plačujemo tako imenovani črni davek. Moram pa priznati, da je pri njih pozitivno to, da se ime Janez Janša več ne uporablja, ampak da se iz dneva v dan pojavlja ime Alenka Bratušek, in zato se jim zahvaljujem. Sam proračun naših problemov sicer ne rešuje. Z dopolnitvijo drugih ukrepov na področju gospodarstva, javne uprave, javnih naročil, birokratskih postopkov se lahko ta zadeva dopolni, vse v cilju razvoja in gospodarske rasti, in nam lahko da določeno usmeritev.
Proračun bom podprl. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam.
Besedo ima gospa Renata Brunskole, pripravi naj se gospod Jerko Čehovin.
RENATA BRUNSKOLE (PS PS): Hvala lepa, spoštovani gospod predsednik. Spoštovani gospod minister, predstavniki Vlade, kolegice in kolegi, lepo pozdravljeni!
Spremembo proračuna za leto 2014 bom podprla. Sprejetje proračuna za leto 2014 je bilo izvedeno že s sprejetjem proračuna v lanskem letu, v času prejšnje vlade, vendar sama s tem nimam nobenih težav. Gre za proračun in gre za kontinuiteto dela, in zagotovo vsaka vlada vidi svoje videnje, kako peljati zadevo naprej. Dejstvo je, da je predsednica Vlade skupaj z ministrsko ekipo ugotavljala, na kakšen način zadeve speljati, predvsem v smeri vzdržnosti in realnosti proračuna. Sprememba proračuna za leto 2014 zasleduje cilj doseganja proračunskega primanjkljaja okoli 3 % bruto družbenega proizvoda za leto 2014, kar je realna podlaga, da se bo v letu 2015 znižal na 2,5 %. Zaradi izjemne negotovosti sta sprememba proračuna za leto 2014 in tudi proračun za leto 2015 zagotovo veliko bolj stabilizacijska in nekoliko manj razvojna, vendar kljub vsemu to ne pomeni, da ta proračun ne bi bil realen. Proračun je ocenjen korektno, je realen in je izvedljiv. Želim se opreti na nekatere pozitivne točke kljub temu, da je danes bilo velikokrat slišati, kaj vse v tem proračunu ne bi bilo v redu. Bilo je tudi kar nekaj samokritičnosti v zvezi s proračunom, ko so ga kolegi pripravljali
sami, vendar v vsem tem vidim pozitivna izhodišča.
Ohranjamo socialno državo - kaj to pomeni? Da bodo upokojenci še naprej imeli pokojnine v takšni višini kot do sedaj, brezposelni socialno pomoč, velike družine, socialno najšibkejši ljudje, invalidi primerno pomoč in podporo. Ohranjamo javno šolstvo, javno zdravstvo, in znamo poskrbeti tudi na področju sociale, da imajo tisti, ki so pomoči potrebni, zagotovljeno socialno varstvo. Ta vlada je posegla tudi v plače javnega sektorja s socialnim dialogom. Ne strinjamo pa se z zmanjšanjem števila državnih uslužbencev za cca 40 tisoč, kot je bila predlagana ena izmed rešitev ene izmed opozicijskih strank. S tem bi za obstoj svoje zaposlitve skrbele medicinske sestre, vojaki, policisti, in tudi negovalke v domovih za starejše bi razmišljale o tem, ali je res ta javni sektor, državni sektor tisti, katerega bi neprestano rezali. Prepričana sem, da nihče ni pomislil v tej smeri, vendar slišati je bilo tako. S tem vsi skupaj ugotavljamo, da javni sektor še kako potrebujemo. V proračunu za leto 2014 se investicije povečujejo za 80 % - za investicije je namenjena milijarda 300 tisoč evrov. Predsednica Vlade je danes to ponovno poudarila. Velike investicije na področju infrastrukture so tiste prioritete te vlade, za katere se poslanke in poslanci s celotnega območja Republike Slovenije zavzemamo, še posebej tisti, ki živimo na dislociranih območjih, na območjih na obrobju Slovenije in imamo občutek, da smo zapostavljeni.
Vlada razmišlja o teh velikih projektih, in ne samo, da razmišlja, ampak nadaljuje kontinuiteto dela več vlad, ki so te velike infrastrukturne projekte imele med svojimi strateškimi projekti, pa najsi je to 3. razvojna os na območju Kočevskega ali je to 3. os od Koroške do Bele krajine ali 4. os na idrijskem območju in tako naprej. Prav je, da se poskušajo vsi administrativni postopki pri tovrstnih projektih pospešiti, da se izvajajo odkupi zemljišč za tiste dele, kjer so bili sprejeti državni prostorski načrti. Tudi v času prejšnje vlade je bil sprejet eden takšnih. Zagotovo pa drugi tir železnice Divača-Koper, kjer je bilo v zadnjih tednih veliko govora o cenovnem prevrednotenju ocenjene vrednosti investicije - vemo, da je to projekt, ki ga je treba izvesti. Strateški položaj Luke Koper kot pomembnega evropskega pristanišča, logističnega centra je tisti, ki nas mora voditi tudi v povezavi z zagonom gospodarstva, v povezavi s pomembnostjo ohranitve statusa Luke Koper ter v povezavi z ostalimi strateškimi partnericami - v teh dneh, v petek in soboto na seji odbora za finance, smo večkrat govorili o Nemčiji.
Tudi s strani Umarja je bilo predstavljeno, da na izvoznem področju že gremo v trende gospodarske rasti. Predvidevanja so, da države evroobmočja že imajo trend gospodarske rasti na ravni 1 %. Zagotovo bo šla zadeva navzgor. Naš interes je, da vse te komparativne prednosti, ki jih imamo,
76
DZ/VI/37. izredna seja
in geostrateške prednosti Republike Slovenije zadržimo, predvsem zato, da naše gospodarstvo,	zagon	gospodarstva,
podjetništva, obrti, turizma, ki so mu tudi namenjena sredstva, kmetijstva in regionalnega razvoja peljemo v smeri, ki bo zagotavljala tudi željo podjetij po nadaljnjem razvoju, po namenjanju sredstev za raziskave in razvoj, in predvsem, da se trendi obrnejo v smeri gospodarske rasti. Danes so občine tiste, ki so generatorji regionalnega razvoja, tudi investicij, velikih investicij, infrastrukturnih investicij, kohezijskih, in dostikrat je to izvedljivo in izvedeno predvsem s koriščenjem sredstev iz evropskih skladov. Če pogledamo spremembo proračuna za leto 2014, ugotovimo, da bomo iz Evropske unije dobili za cca 210 milijonov evrov več, in v proračun Evropske unije bomo vplačali za 34 milijonov evrov manj, kot je bilo v lani sprejetem proračunu za leto 2014.
Imamo cilj vzdržnosti proračuna, ohranjanja socialne države. Želimo si čim bolj uspešnega črpanja evropskih sredstev, vlaganja v raziskave in razvoj. Ta vlada ima odgovorne in pomembne naloge, ki se jih žal v času prejšnjih vlad ni uspelo izvesti: zagotovitev javnofinančne stabilnosti, sanacija bančnega sistema. Vse nas zelo zanima, kaj bodo pokazali bančni stresni testi. Fiskalna konsolidacija je tudi ena od pomembnih nalog, vendar ko govorimo o fiskalni konsolidaciji ali, po domače, o davkih, kar je bolj razumljivo ljudem, smo na odboru za finance imeli priložnost slišati naštevanje, koliko davkov je bilo uvedenih tudi v času prejšnje vlade. Po napovedih Umarja bodo pripravljeni ukrepi pripeljali do ponovne gospodarske rasti, kar je realno in možno v letu 20l5. Gospod Vasle je uvrstil potek sanacije bančnega sistema in gibanja javnih financ med negativna tveganja, dogajanja v mednarodnem okolju pa med pozitivna tveganja.
Ravno Nemčija kot pomembna poslovna partnerica Republike Slovenije je danes v trendu ponovne gospodarske rasti. Kljub temu, da že imajo vzpostavljen red na področju nepremičnin, že imajo uveden davek na nepremičnine, in ljudje v Nemčiji plačujejo davek na nepremičnine, tudi upokojujejo se starejši, vendar na gospodarskem delu je zaznati gospodarsko rast, in to je tudi pozitivna nota za Republiko Slovenijo in naše gospodarstvo, ki se veliko povezuje s članicami Evropske unije. Za zaključek, kot je danes predstavila predsednica Vlade, naj se politika, ki deli ljudi, dokončno umakne politiki povezovanja. To si želijo državljanke in državljani Republike Slovenije. Stremimo k Sloveniji solidarnih državljank in državljanov, k pošteni državi in pravični družbi.
Predlog sprememb proračuna za leto 2014 bom podprla.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Naslednji ima besedo gospod Jerko
Čehovin.
JERKO ČEHOVIN (PS PS): Hvala lepa, gospod predsednik. Lep pozdrav vsem kolegicam in kolegom, ministru in obema državnima sekretarjema!
Vsaka razprava o proračunu je lahko politična, lahko je strokovna, lahko je vsebinska ali je pa kombinacija enega in drugega. Še zlasti, kadar gre za tako imenovano spremembo proračuna, ko ne gre za oblikovanje novega proračuna, ampak za popravek tistega, kar je bilo že sprejeto in je treba popraviti zaradi tega, ker se je pokazalo, da nekatere stvari ne držijo oziroma da je treba tako pri gabaritih kot tudi pri temeljih nekatere stvari spremeniti. Da ne bo pomote, ne očitam, da popravljamo ta proračun, ki ga je pripravila prejšnja vlada in približno pred enim letom sprejel parlament oziroma takratna koalicija. Marsikatere stvari v njem so dobre, vendar pa nekatere enostavno ne držijo. Predvsem ne želim podleči neki evforiji napovedovanja "apokalipse zdaj", ki se bo zgodila hipoma in je že tukaj pred nami. Mislim, da temu ni tako.
Kadar govorimo s tem političnim jezikom, ko opozicija pravi, da je vse zanič, koalicija pa, da je vse dobro, ne eni in ne drugi ne govorimo resnice. Verjetno je resnica nekje vmes, ampak kljub temu se moramo vsi zavedati, da je enostavno dokument, ki je sicer najpomembnejši dokument sleherne vlade v letu, treba pripraviti. Ta je pripravljen in, kot smo že slišali, da ne bom teh zadev ponavljal, ker sem tudi sam že malo utrujen od venomer ponavljajočih se tem, trditev, da je ta proračun nerealen in tako dalje. Dejstvo je, da če govorimo tako, potem je tudi nerealna osnova oziroma je lahko originalni proračun, ki je bil pripravljen, tudi nerealen. Lepo je to prej povedala državna sekretarka, ko nam je vsem dala vedeti, da so bili davčni prihodki v originalnem proračunu za 100 milijonov višji, kot so pa v sedanjem popravku proračuna, s to razliko, da v originalnem proračunu enostavno ni bilo sprejetih orodij za doseganje davčnih prihodkov. Mislim, da tudi tej vladi ni bilo nič kaj lepo, da je morala poseči, ko je to ugotovila, po nekaterih orodjih, da zadeva kolikor toliko stoji.
Veliko je bilo prejšnje dni govora glede davka na dohodek pravnih oseb. To je tipičen primer, kako znamo stvari zaviti v zlat ali pa srebrn staniol, kot komu paše. V originalnem proračunu je bilo tega davka ob predvideni za 1 % nižji stopnji davka na dobiček planiranega v višini 488 milijonov. Po sedanjem popravku je to 421 milijonov. Kljub temu trdimo, da je zadeva nerealna, da ne stoji, da ne bo nikoli dosežena, in kljub temu, da je državna sekretarka mislim, da nam najmanj že desetkrat povedala, zakaj je temu tako, trdimo, da imamo prav, da ta davek ne bo dosežen in tako naprej. Saj nihče ne trdi, da bo dosežen, ampak prav zagotovo pa ne moremo trditi, da ni res, da kadar stopnja nekega davka pade s 23 % na 17 %, da je treba akontacije, ki so bile pobrane po višji stopnji, vračati. To je čisto osnovnošolska - niti ni
77
DZ/VI/37. izredna seja
matematika, to je navadna aritmetika. Trdimo nekaj, kar že vsak učenec v osnovni šoli ve in razume, za kaj gre. Politično nam pa to ne odgovarja in zaradi tega bomo rekli, da je proračun nerealen, da ne bo dosežen. Samo tega davka je toliko, ker govorite, da je novih davkov nabranih toliko in toliko. Pri novem davku je res, da je ta vlada dvignila davek na dodano vrednost, s to razliko, da ni bila nobena skrivnost, da je največja vladna stranka v svojem programu imela ta davek napovedan. Sicer ne v višini povečanja za 2 %, ampak v višini 1 %. Ko se je naredila inventura prevzema, bom rekel, proračunskih postavk prejšnje vlade, se je ugotovilo, da je treba nekoliko več dvigniti, in tukaj moram le popraviti, da temu ni tako, kot je prej gospod Tonin trdil, da nihče v Evropi tega davka ni dvignil. Ni res. Recimo, samo Italija ga je dvignila trikrat. Nazadnje ga je dvignila pred enim mesecem z 21 na 22 %. Po drugi strani pa je tudi res, da na gospodarstvo dvig tega davka, še zlasti, ker imamo pretežno izvozno gospodarstvo, nima takšnega učinka, kot ima učinek na končno potrošnjo, pri čemer moram le povedati, da je večina slovenskih trgovcev vsaj do sedaj ta davek obračunala v breme svojih prihodkov oziroma svojega dohodka in bistveno ni povečevala cen. Tukaj ni bilo bistveno dvignjenih cen. Po drugi strani pa izvoznemu gospodarstvu, kot rečeno, celo koristi, da ima višje stopnje davka, kar potem tudi več refundira oziroma poračunava z vstopnim davkom. Te stvari niso tako strahovito hude, kot se poskuša prikazati.
Drugi davek, ki ga je ta vlada pripravila, je ta famozni davek na nepremičnine. O tem ne mislim danes veliko govoriti. Mislim, da nekateri ljudje tukaj dobro vedo, v čem je problem. Problem je enostavno, ker se je razširila osnova za pobiranje tega novega davka, kajti imeli smo vrsto sektorjev ali, če povem drugače, vrsto lokalnih skupnosti, ki nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča sploh niso uvedle, ga niso imele ali pa je bil tako majhen, da je bil zanemarljiv. Kaj to pomeni? Pomeni, da so odgovorni ljudje za lokalno samoupravo v teh občinah od županov občinskih svetov pogruntali, ob velikem sufliranju tudi določenih političnih struktur, političnih strank, da nima smisla uvajati nadomestil za uporabo stavbnega zemljišča, ker bodo tako ali tako dobili izravnavo iz državnega proračuna. Zakaj bi se župan zameril svojim ljudem, svojim volivcem, če lahko pričakuje od države, da mu bo primaknila razliko? Ko govorimo o pravičnosti, moramo povedati, da ni bilo pravično to, da smo nekateri, ki smo imeli relativno visoke stopnje davka oziroma nadomestila za stavbno zemljišče, plačevali ne samo svoja nadomestila, ampak smo posredno plačevali preko državnega proračuna tudi finančno izravnavo tistim lokalnim skupnostim, ki nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča niso uvedle ali pa so ga uvedle manj, kot bi ga lahko. Vem, da bom dobil kontra odgovor, da so s tem privabljale investitorje.
Sedaj je obratno. Tiste občine, kjer bodo sedaj plačevali manj davka, kot so prej plačevali nadomestila za stavbno zemljišče, bodo pozitivno konkurenčne in bodo rekle: pridite k nam, ker pri nas je davek nižji. V tem je »catch« vsega tega nesporazuma in te velike vihre, čeprav vam je primerka prej povedala, da bo tam, kjer je bilo nadomestilo uvedeno, sedaj razlika samo 3 evre v povprečju za eno povprečno stanovanje. Še enkrat govorim, to je statistika, da ne bo kaj narobe. Tu je ta razlika v višini tistih 200 milijonov, kar se bo nabralo v proračunu. Moram reči, da sam, priznam, nisem navdušen nad to rešitvijo. To je rešitev v sili zato, da se javne finance pokrpa, kajti veste, da v koaliciji ni bilo sporazuma oziroma ni bilo konsenza o tem, da bi uvedli tako imenovan krizni davek, ki bi prizadel predvsem tako imenovano aktivno prebivalstvo in družine, ki so aktivne, ki so tudi v tisti najpomembnejši, najboljši življenjski dobi z majhnimi otroci in sta oba starša zaposlena. Druga stvar je, kako nekateri gledamo na te zadeve, ampak rad bi rekel, da osebno smatram, da bi moral ta davek biti približno tako, kot je ZUJF, za določeno časovno obdobje, in potem bi se moral dejansko opredeliti tako, kot je sicer navada v Evropi, da je to predvsem davek lokalnih skupnosti. Vendar, kot rečeno, ta proračun želi biti ravno tisto, kar v opoziciji trdite, da ni. Želi biti bolj realen in hoče imeti tudi neke vire, iz katerih se bo ta proračun napolnil.
Specifika slovenske krize je v tem, da je ta bolj, čeprav se marsikdo z menoj ne bo strinjal, kriza zasebnega sektorja kot pa zgolj proračuna. Zakaj to trdim? Trdim zato, ker je bilo v letih 2004-2008 vrženo v gospodarstvo 25 milijard evrov svežega denarja, predvsem v sektor gradbeništva in tudi v nekatere druge sektorje. Zlasti, kar pa je najbolj problematično, je bil preko bank ta denar porabljen za tako imenovano lastniško konsolidacijo, kar je slovenska različica "prihvatizacije", balkanske prihvatizacije. Ni bil namenjen za produktivne namene in zato je tudi ta velik problem, ker smo prešli v to krizo z zastarelo produktivno bazo, in kdorkoli bi vladal, bi imel te probleme. To so strukturni problemi slovenskega gospodarstva. Z redkimi izjemami imamo zastarelo produktivno bazo z malo dodane vrednosti, in posledično je to stanje povzročilo, da imajo banke danes takšno luknjo, kot jo imajo. To je bilo možno samo ob spregi politike, bančništva in gospodarstva. Če te sprege ne bi bilo, če bi imeli normalno delujoče gospodarstvo, verjetno do tega pojava ne bi prišlo oziroma bi prišlo v majhni meri. Kar iz tega izhaja, je to, da je poleg sanacije bančnega sistema treba razdolžiti tudi gospodarstvo, vsaj nekatere najpomembnejše panoge oziroma podjetja. Brez sistematske razdolžitve gospodarstva se bo ta spirala samo nadaljevala. Nič ne bomo dosegli, če bomo imeli najbolj dokapitalizirane banke v Evropi in najbolj zadolženo gospodarstvo v Evropi. To stvar bomo morali
78
DZ/VI/37. izredna seja
razrešiti, in na to morda proračun ne daje odgovora, daje pa odgovore tisto, kar se mora še zgoditi. To je dejansko prenos upravljanja državnih podjetij pod eno kapo in profesionalizacija upravljanja teh podjetij. Za razliko od tistih, ki smatrate, da samo čista privatizacija reši ta problem, menim, da sama oblika lastnine ni toliko pomembna, ampak je bolj pomembna profesionalnost, apolitičnost in predvsem poštenost. V Sloveniji bi morali vsi skupaj začeti na glas razmišljati, da je vrlina to, da se ne krade. To bi morala biti prva maksima, ki bi jo morali dejansko, ne glede na politično barvo, na očitke ene in druge - ne sme se krasti. Ne more biti vrlina, da nekoga hvalimo, da se znajde, da je maher, da je mojster, in to honoriramo. To enostavno ne sme več biti vrlina v Sloveniji. Zato morajo pa tudi vsi narediti svoje domače naloge: gospodarstvo, gospodarska zbornica, pravosodje, predvsem pa - danes smo tukaj v parlamentu - politika. Poštena politika. Mislim, da bi to moralo biti izhodišče tega in ne to, da si med seboj očitamo, kdo je v katerem obdobju kaj naredil narobe, kdo je kaj mislil takrat, ko je to delal, zakaj je to naredil, ampak predvsem, da skupaj najdemo pot za izhod iz tega labirinta. Tukaj se mi zdi, da bi morali dati tudi zelo jasno sporočilo našim državljanom, našim ljudem, ki od nas ne pričakujejo samo medsebojnih obtoževanj, in ne samo, da govorimo, kdo je v kakšnem trenutku kaj vzel, čigav je bil kateri tajkun, kdo se s kom pozna, kdo se je s kom pogovarjal, kdo je komu segel v roko, ampak predvsem to, da spremenimo, in to iskreno spremenimo svoje obnašanje in svoje vedenje. Druga stvar, ki mora temu slediti, so pa tako imenovane reforme, o katerih je bilo danes že dosti govora. Osebno mislim, da je zelo pomembna ali pa celo ena najpomembnejših zdravstvena reforma. Prej ali slej nas bo čakal tudi popravek. Se opravičujem nekdanjemu ministru pokojninske reformice, ker mislim, da bo ta v kratkem morala doživeti nekatere spremembe.
Nato so še reforme trga dela in še marsikaj drugega. Kako bomo do tega prišli, je vprašanje, ki ima polno neznank, ampak bolj kot neznanke mene pri nas in pri teh procesih, ki jih pri nas vodimo, moti to, da se vsaka družbena skupina, čim se čuti ogroženo ali prizadeto zaradi reform, takoj postavi na zadnje noge kot mačka s kremplji naprej, mi pa ne. To naj delajo drugi. Samo nas vidite. S tem ne bomo nič rešili. Tudi če bomo povsod imeli tak izrazit odklon oziroma averzijo proti vsem spremembam, bomo pristali na vzdrževanje sedanjega stanja, kar pa zagotovo ni dobro in ne bo dobro. Dragi kolegi in kolegice, malo več optimizma, malo več volje in energije v dejanske spremembe in malo oziroma dosti manj medsebojnega obtoževanja. Mislim, da stvari v Sloveniji niso še tako daleč, da se ne bi ob dobri in veliki politični volji ter pripravljenosti in sodelovanju razrešile. Proračun za leto 2014 oziroma bolje rečeno popravek proračuna, kakršenkoli je, bom podprl,
ravno tako pa mislim podpreti tudi predsednico Vlade.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala. S tem so besedo dobili vsi, ki so bili prijavljeni v tem krogu za razpravo. Razpravljamo o splošnem delu predloga sprememb proračuna. Besedo želi najprej predstavnica Vlade mag. Mateja Vraničar.
MAG. MATEJA VRANIČAR: Hvala lepa. V tem krogu razprave mi je bilo zastavljeno eno konkretno vprašanje in bi rada nanj odgovorila -v zvezi s črpanjem sredstev za infrastrukturne projekte pri Evropski investicijski banki. Slovenija že ima odprto kreditno linijo oziroma dogovorjeno pogodbo za kredit z Evropsko investicijsko banko v višini 500 milijonov evrov, in sredstva iz tega kredita je mogoče porabiti za plačilo slovenske udeležbe v okviru tistih infrastrukturnih projektov, ki se sicer financirajo iz evropskih sredstev. Mogoče je dogovoriti pomoč oziroma kredit EIB tudi za druge infrastrukturne projekte, vendar pa Evropska investicijska banka ne sofinancira majhnih projektov. Zaradi tega mora biti vsak projekt, ki želi konkurirati za te namene, vsaj v vrednosti 25 milijonov evrov, podrobnosti oziroma posamezni elementi kreditne pogodbe pa se potem dogovorijo v odvisnosti od tega, za kakšen projekt gre, kakšni so časovni okviri črpanja teh kreditov. Lahko gredo vse tam do 20 let. Zaradi tega je kaj bolj konkretnega v zvezi s tem težko povedati.
V drugih razpravah je bilo postavljeno nekaj konkretnih vprašanj oziroma trditev in bi rada na nekatere odgovorila oziroma vsaj postregla z nekaterimi podatki, čeprav so bila posamezna vprašanja naslovljena na predsednico Vlade. Verjamem, da bo v nadaljevanju lahko tudi s svojega vidika odgovore dopolnila oziroma jih nadgradila. Prva zadeva: očitek, da predlog proračuna temelji na napačnih makroekonomskih napovedih. Ta proračun temelji na jesenskih makroekonomskih napovedih, ki jih pripravlja Urad za makroekonomske analize in razvoj, tako kot vsako leto. Urad za makroekonomske analize in razvoj je tista institucija v Republiki Sloveniji, ki pripravlja makroekonomska izhodišča, na podlagi katerih se vsako leto potem pripravijo proračunske projekcije. Če druge institucije, bodisi slovenske bodisi tuje, pripravijo v nekoliko kasnejšem ali približno istem obdobju nekoliko drugačne ocene in svoje napovedi makroekonomskih okoliščin v Sloveniji, se nikdar do zdaj ni trdilo, da so napovedi urada napačne. So ene in druge in tretje napovedi, in se vse do določene mere razlikujejo potem, ko gledamo nazaj, kaj je bilo dejansko realizirano. Napovedi EBRD, Evropske komisije, IMF, Banke Slovenije in tudi napovedi Umarja se niso nikoli stoodstotno uresničile. Odstopanja so v mejah tega, kar je v stroki, ki se ukvarja z
79
DZ/VI/37. izredna seja
napovedovanjem ekonomskih tokov oziroma okvirov, normalno oziroma običajno.
Postavljeno je bilo vprašanje, zakaj v proračun na odhodkovni strani ni vključen znesek odprave plačnih nesorazmerij, kakor je bila sprejeta oziroma postala pravnomočna sodba Upravnega sodišča, ki zahteva poplačilo te razlike v plači za obdobje od oktobra 2010 do maja 2012, in zakaj v proračunu niso predvidena sredstva za plačilo odškodnin za izbrisane za leto 2014. Zakon o poplačilu odškodnine izbrisanim v Državnem zboru še ni bil sprejet. Kakšna bo višina odškodnine, je v tem trenutku še neznanka. Upravni ali pa sodni postopki, na podlagi katerih bodo odškodnine dosojene, se bodo začeli tekom prihodnjega leta, in glede na vse neznanke, ki obstajajo v zvezi z višino teh odškodnin, je Vlada ocenila, da bo zagotovila sredstva v letu 2014 v okviru predvidenih globalnih odhodkov z instrumenti, ki jih ima na razpolago po zakonu o izvrševanju proračunov oziroma Zakonu o javnih financah - z notranjimi prerazporeditvami in racionalizacijami. Tudi sodba sodišča, ki je zaposlenim v javnem sektorju omogočila oziroma dodelila pravico, da dobijo poplačilo neizplačane razlike v plačah v zvezi z odpravo plačnih nesorazmerij je bila sprejeta, tik preden je bil predlog proračuna posredovan v Državni zbor, in v vmesnem času od 1. oktobra do danes so tekli pogovori s sindikati, na kakšen način bo to izplačilo udejanjeno.
Tudi kar se tega tiče, se je Vlada odločila, da se poplačilo ne bo izvršilo na podlagi individualnih izvršb, ampak bo organizirano na podlagi zakonske ureditve načina poplačila, in sicer v dveh obrokih. Prvi obrok naj bi bil poplačan najkasneje v februarju 2014 in drugi obrok najkasneje v januarju 2015. Sredstva za poplačilo bo moral zagotoviti vsak proračunski uporabnik oziroma vsak delodajalec, pri katerem je javni uslužbenec bil v tem obdobju, na katerega se nanaša poplačilo, zaposlen. Kot je bilo danes že omenjeno, to za državni proračun znese v skupnem znesku obeh obrokov med 80 in 100 milijoni evrov. 40 do 50 milijonov evrov letno bo zagotovljeno z ukrepi, ki nam jih daje na razpolago Zakon o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2014 in 2015, ne predvidevamo pa, da bi zaradi poplačila tretje četrtine oziroma te razlike morali povečevati v globalni številki odhodke, kot jih predlagamo s tem proračunom. Prihodki iz naslova privatizacije. Tukaj bi bilo možno načrtovati na različne načine. Eden od načinov je, da teh prihodkov izrecno ne načrtujemo, vendar postopki od prodaje državnega premoženja tečejo, so v teku in v različnih fazah. Prihodki bodo pritekali v državni proračun v odvisnosti od tega, kdaj in na kakšen način bodo postopki prodaje dokončani.
Uvajanje kakršnekoli številke med prihodke B bilance iz tega naslova bi lahko pomenilo pritisk na hitro zaključevanje prodajnih postopkov in s tem tudi na zniževanje cene, za katero je
mogoče posamezno državno premoženje prodati, zato se je Vlada odločila, da teh prihodkov med načrtovanimi prihodki B bilance ne bo evidentirala, ampak bo sproti spremljala, na kakšen način se bodo postopki prodaje realizirali. Dejstvo je, da postopki prodaje tečejo nemoteno oziroma s tempom, kakršnega je ne nazadnje zastavil tudi Državni zbor, ko je potrdil seznam 15 podjetij, ki so šla v prodajo. Ko bodo realizirani prihodki iz tega naslova in se bodo lahko porabili za namene, kot jih predvideva Zakon o javnih financah oziroma zakon o izvrševanju proračunov, bo tudi zadolževanje v prihodnje lahko na ta račun nižje. Sredstva, zagotovljena v B bilanci za sanacijo bank -kakršnokoli spreminjanje številk glede na to, kar smo predvideli že v rebalansu letošnjega proračuna, bi bila v tem trenutku špekulacija. Že v razpravah je bilo omenjeno nekaj številk, kolikšna bi lahko bila tako imenovana bančna lunja, katero od teh številk naj upoštevamo pri pripravi predloga proračuna. Po našem mnenju je primerneje, da teh špekulacij v proračunske dokumente ne vnašamo, ampak strpno počakamo, da bodo stresni testi končani, da bo končana ocena vrednosti tako imenovanih slabih terjatev, in potem ukrepamo. Predlogi rešitev so pripravljeni, vendar je treba z njimi počakati, dokler ne bomo točno vedeli, kakšen je ta razkorak, kakšna je ta luknja, in potem tudi brez razmišljanja, ali gre za 4 milijarde, 5 milijard, 3 milijarde ali za 1,2 milijarde, nastalo situacijo s konkretnimi ukrepi razrešiti oziroma predstaviti predlog rešitve. Siva ekonomija in očitek, da ni konkretnih ukrepov. Konkretni ukrepi se dogajajo na različnih področjih. Gotovo je najbolj viden in konkreten ukrep zapiranje posameznih lokalov, povečana kontrola na terenu. Prvi rezultati so vidni in bodo do konca tega meseca tudi analizirani in predstavljeni. Pri teh ukrepih, ki jih vidimo in jih lahko tudi medijsko spremljamo, gre samo za enega od segmentov boja proti sivi ekonomij. Ta je očem najbolj viden. V delu je cela vrsta drugih ukrepov, ki jih izvajata davčna in carinska uprava, pa niso obešeni na veliki zvon, ker morajo biti natančno proučeni številni dokumenti, pridobljene številne informacije, pa naj gre za tako imenovani davčni razkorak ali pa ugotavljanje, koliko sredstev je posamezna oseba prenesla iz slovenskega prostora na račune v tako imenovane davčne oaze, pri čemer od tega niso bili plačani davki. Zato se izvajajo postopki, da se ugotovi, kolikšen je dejansko ta del neprijavljenih dohodkov, in se od teh dohodkov tudi odmerijo dodatni davki. Ne nazadnje v ta okvir sodijo tudi ukrepi, ki pomenijo pospešitev postopkov izvršbe v davčnih postopkih, saj vemo, da se s hitrostjo izvršbe povečuje tudi verjetnost, da bodo davčni dolgovi dejansko poplačani. Gre za eno tistih področij, ki sem jih omenila že v svoji prejšnji intervenciji, da ne zahtevajo posega oziroma razprave v Državnem zboru, ampak zahtevajo ukrepanje na terenu. Teh
80
DZ/VI/37. izredna seja
ukrepov je veliko. Osredotočila sem se na tiste, za katere sta pristojna davčna oziroma carinska uprava. Lahko bi nadaljevala še z ukrepi, ki jih izvajajo druge inšpekcijske službe in tudi že dajejo prve rezultate. Upala sem, da se bom lahko izognila razpravi o davku na nepremičnine, dokler ne pridemo do te točke dnevnega reda, ampak očitno to ne bo mogoče. Že danes se pobere 192 milijonov evrov nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Vendar pa v okviru te obdavčitve niso zajete določene nepremičnine zaradi sistemske narave nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, ki se nanaša samo na del nepremičnega premoženja, ne pa na vse nepremičnine. Nadalje niso zajeti vsi objekti in vsa zemljišča zaradi tega, ker so evidence, na podlagi katerih občine obračunavajo nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, nepopolne. Z vzpostavitvijo registra nepremičnin, ki zajema vse nepremičnine, se fundus nepremičnin, ki bodo z Zakonom o davku na nepremičnine postale predmet obdavčitve, povečuje. To je del tega dodatnega prihodka, ki ga načrtujemo, ne samo povišanje stopnje krat dva, ampak tudi razširitev osnove, od katere se davek obračunava.
Drugi segment, zaradi katerega lahko trdimo, da bo prišlo do povečanja prihodkov, je način določanja davčne osnove. Davčno osnovo so danes občine določale zelo različno. Niso vedno upoštevale tržne ali posplošene tržne vrednosti nepremičnin. Zdaj bo osnova za vse določena na enak način. Prihaja tudi do določenega povečanja stopenj glede na povprečne stopnje, kot jih poznamo v današnjem sistemu, vendar pa ne gre na vseh področjih za dvakratno obdavčitev. Razmere so zelo različne, odvisno od tega, katere nepremičnine med seboj primerjamo in po katerih občinah, ker so razlike v obremenitvah v tem trenutku tako velike. Dejstvo je, da se bo v nekaterih okoljih plačalo več davka kot doslej, ker so bile do zdaj obremenitve zelo nizke ali pa jih ni bilo. V drugih okoljih oziroma za druge segmente nepremičnin bo prišlo do razbremenitve, ker so bile sedanje obremenitve zelo visoke. Toliko v tem trenutku samo na splošno o davku na nepremičnine. Mogoče samo še to opozorilo. Veliko kritik smo v dosedanjih razpravah v zvezi z davkom na nepremičnine slišali na račun določanja posplošene vrednosti nepremičnin. Tukaj gre za dve okoliščini, ki jih je treba nujno med seboj ločiti. Ena je ustreznost modelov vrednotenja, za katere sta odgovorni Vlada in Geodetska uprava. Druga je pa, ali so pri popisu bili zagotovljeni ustrezni podatki, na podlagi katerih so bili modeli množičnega vrednotenja uporabljeni. Za te podatke so odgovorni lastniki in ne, kot je bilo omenjeno v eni od razprav, nestrokovni ocenjevalci. Lastniki so tisti, ki morajo zagotoviti, da so v registru nepremičnin zagotovljeni točni in popolni podatki vsake nepremičnine. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Ker je bila še izražena želja za razpravo k splošnemu delu, odpiram prijavo na razpravo. Prijavljeni so štirje razpravljavci. Prvi ima besedo gospod Matjaž Zanoškar.
MATJAŽ ZANOŠKAR (PS PS): Hvala, spoštovana predsedujoča. Spoštovani državne sekretarke in državni sekretarji, kolegice in kolegi!
Sestava proračuna in rebalansa je kar del umetnine. Je umetnost, ki pride do izraza v taki situaciji, v kakršni se država nahaja. Načrtovalcem bi lahko rekel samo izraze hvaležnosti in čestitk, da so spravili ta dokument do take mere, ki izraža vzdržnost za leto 2014 in leto 2015, v teh težkih pogojih pa ravno tako izraža tudi neko zadovoljstvo pri zmanjševanju tega primanjkljaja na 3 oziroma 2,5 %. Ob vsem tem in celotni situaciji pa lahko potrdimo še to, da ohranja socialno plat slovenske države. Danes je bilo veliko govora, veliko pripomb, veliko atak, ki smo jih slišali s strani opozicije, in veliko kritik na ta proračun, vendar ne moremo in ne smemo mimo tega, da skupaj ugotovimo, da se nekateri pomembni parametri naše države, gospodarstva in ekonomskega sistema izboljšujejo. To izboljševanje samo po sebi ima že razlog za optimizem za naprej. Če bi slikovito ocenil našo državo pred več kot pol leta, ko jo je vodila neka druga politična opcija oziroma druga vlada, potem bi lahko primerjal to z ladjo Concordia, ki je nasedla. Po tem je celotna posadka poskakala z ladje, s kapitanom vred. Sedaj sedi na obrežju in nagaja tem, ki hočejo Concordio postaviti zopet na svoje mesto in zapluti z njo naprej. Ob tej razpravi proračuna mi je popolnoma odveč vtikanje vseh količkov v kolesja tistih, ki načrtujejo v dobri veri, da bodo načrtovali tako, da bo naša država imela neko prihodnost in v prihodnosti izplula iz teh vod, v katerih se nahaja.
Mnogokrat sem bil prisoten, ko se je obravnaval proračun, in mnogokrat sem tudi pritisnil na gumb za sprejetje ali nesprejetje proračuna. Vsak proračun in vsak rebalans mi je ustvarjal upanje, da potrjujem dokument, ki bo pomemben in bo prinesel neko prihodnost za našo državo. Vendar me je v tem obdobju še vsak tak dokument razočaral. Te dokumente so sestavljale drugačne vlade in druge vlade. Dokument, ki je danes na mizi, za leti 2014 in 2015 je sestavljala absolutno drugačna vlada, druga vlada, in zaenkrat nimam razlogov, da ji ne bi zaupal. Zaenkrat me je prepričala v to, da ji je vredno zaupati. Vsaj to, kar je v teh dobrih pol leta naredila, je vredno pohvale in daje upanje za naprej in za našo prihodnost. Proračun bi lahko bil boljši. Danes ga nihče ni izrazito pohvalil, vendar je to realna možnost, ki jo lahko neka vlada postavi na plan in na dan in da v razpravo in v potrjevanje. To so naše realne možnosti. Dobro bi bilo, da ne bi uvajali davkov, da bi delili denar za tisto, kar se mora, kar je
81
DZ/VI/37. izredna seja
potrebno, in tisto, kar ni potrebno, vendar davek na nepremičnine ni najbolj krut. Največji davek, ki ga plačujemo in ki ga tudi vkomponiramo v ta rebalans in proračun, je davek naše preteklosti - to, kar so predhodne vlade naredile, to, kar se je skrilo oziroma odteklo in pronicalo v celotnem bančnem sistemu. Davek, ki ga plačujemo za vse tiste okostnjake, ki so popadali iz omar takrat, ko je nastopila vlada Alenke Bratušek. Vsak tak okostnjak ima svoje ime, in vsak tak okostnjak je vreden nekaj milijonov. Za vsakega tega okostnjaka se ve tudi lastništvo, tudi za lastnike vemo. Vendar sem prepričan, da je danes prav, da bolj optimistično razpravljamo o tem, čeprav ne moremo mimo tega, da so ti okostnjaki veliko breme, ki zavira še bolj dinamično in bolj racionalno oblikovanje proračuna in rebalansa. Moti me mogoče ena stvar. Zaključujemo finančno perspektivo za obdobje 2007-2013. Imeli smo na razpolago denar Evropske unije. Ta denar smo slabo črpali in smo ga slabo počrpali, ampak tudi vlada v tem pol leta ni mogla narediti nekih čudežev in počrpati še več, kot je, čeprav se trendi tudi tu kažejo v pozitivni luči.
Kar je bilo, je bilo. Država ni uspela implementirati tega denarja v tiste sfere, kjer bi ga oplajali in dali nazaj rezultate z neko dodano vrednostjo, vendar je priložnost - od leta 2014 naprej se začne nova finančna perspektiva. Prepričan sem, da bo Vlada s takim načrtovanjem in tudi z zelo smotrnim spremljanjem vseh teh stvari, priložnosti in možnosti naredila vse, da bo tudi v tem obdobju počrpala čim več denarja, ga usmerila v tiste sfere, ki bodo dajale nazaj bodisi v obliki delovnih mest bodisi v kakšnih drugih bonitetah, ki jih je naša država potrebna. Nekatere razprave so bile na robu kulturnega nivoja, nekatere razprave so temeljile na neuspehih prejšnjih vlad, tako kot na primer razpravlja ljudska stranka o tem, da gospodarska rast ni dobra, da ni v redu. Seveda ni v redu! Vendar smo v času ministra Žerjava velikokrat ravno v naši stranki, Pozitivni Sloveniji, spodbujali k razširjenim razpravam o tem, kaj se na področju gospodarstva dogaja. Takrat je minister govoril o 200 ukrepih za gospodarstvo, od katerih pa na žalost noben ni prijel. Vendar danes taista stranka, iz katere je prihajal minister za gospodarstvo, zna podariti toliko nasvetov, toliko receptov, toliko napotkov za našega ministra, da je to nepopisno. Ne vem, ali je imel res tako nesrečno roko ali je bilo teh 200 ukrepov samo na papirju - papir pa vemo, da vse prenese. Distanciram se od vseh teh razprav, pri čemer pa moramo ugotoviti, da ima tudi opozicija kakšno dobro stvar, ima kak dober predlog, ki zanesljivo naleti na poslušnost oziroma odobravanje, in sem prepričan, da ga bodo načrtovalci s pridom izkoristili in uporabili.
Vse dobro na pot nadaljnje obravnave obeh dokumentov za leti 2014 in 2015. Seveda jih bom potrdil. To ni treba posebej poudarjati,
ker je to moja vlada, ker je to naša vlada, ker je v tej situaciji našla najboljše rešitve, ki se jih je sploh najti dalo, in prepričan sem, da bo v prihodnje ta dokument dal neke rezultate, ne tako kot dosedanji, ki so puščali neke vrzeli, ki so puščali neke posledice, za katere bomo plačevali mi in še naši zanamci. Tako da upam, da bo ta dokument tudi v taki luči dosegel neko soglasje, ki bo potrebno za implementacijo za naprej. Hvala.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Besedo ima gospod Marko Pavlišič.
MARKO PAVLIŠIČ (PS DL): Hvala za potrpljenje in hvala za besedo.
Preko javnega sektorja, preko javne porabe v veliki meri izvajamo to, kar imamo v ustavi zapisano: »Slovenija je pravna in socialna država.« Vendar se je ob tem treba vprašati, kaj pomeni, da je država socialna, kaj pomeni, da nudimo državljanom socialno varnost. Ali je to tista varnostna mreža, ki nas ujame, ko se spotaknemo, ko zbolimo, ko ostanemo brez službe, ko nas prizadenejo poplave ali potres? Takrat je prav, da ta varnostna mreža obstaja. Vendar moramo ob tem paziti, da ne zaidemo v neko drugo socialno oziroma bolje rečeno socialistično državo, kjer ni varnostne mreže, ampak pokrovka, ki skrbi za to, da vsi ostanemo v istem kotlu, kjer državljani niso stimulirani dobro delati, ker jih tisti, ki pogleda čez rob kotla, dobi po glavi in ga ostali potegnejo nazaj dol, kjer je vrednota biti enak, pa čeprav lačen, gol in bos, kjer uspešne tlačimo nazaj, predvsem z visoko obdavčitvijo dela. Bodimo realni. Gre za prehodni proračun. Prehodni do česa, je pa vprašanje, na katerega ne vem odgovora. Morda le do zaključka stres testov bank, morda do novega zadolževanja v začetku naslednjega leta, morda do naslednje ocene Evropske komisije. Nič radikalnega ni v tem proračunu, da bi ga lahko označili drugače kot prehodnega. Prihodki in odhodki ostajajo več ali manj na enaki ravni.
Marsikdo bi v tem proračunu želel videti še marsikaj, če ne že umetnega otoka, pa vsaj lunapark. Tega notri ni, in prav je tako. Lepo se slišijo keynesianske ideje o tem, da država s svojim trošenjem lahko prežene recesijo, tako kot kurentovanje prežene zimo. Če bi bilo tako enostavno, potem na svetu ne bi bilo recesij. Ob prvih znakih bi država odprla svoje pipice, in recesija bi bila rešena, vendar temu ni tako. Višje trošenje države v primeru Slovenije pomeni predvsem višje zadolževanje. Zadolževanje, ki nam pobere že cca 10 % celotnega proračuna. Pot iz recesije preko državnega trošenja žal spominja na Lažnivega Kljukca, ki je sam sebe za lase potegnil ven iz močvirja, pa naj bo vir za to trošenje bodisi zadolževanje bodisi višji davki. Naša vlada je veliko naredila na odhodkih - tista prejšnja, prva naša vlada. Druga naša vlada je več naredila na davkih, čeprav smo tudi v
82
DZ/VI/37. izredna seja
prejšnji marsikaterega dvignili. Me pa veseli, da smo s tem nehvaležnim delom sedaj zaključili.
Davčna stabilizacija je točka, o kateri se več ne pogajamo, niti pogovarjamo ne. Je dejstvo in obljuba, na katero vežem svojo zaupnico Vladi. Ob tem, ko se pogovarjamo, kaj je naredila ena vlada in kaj je naredila druga vlada, je zelo malo besed o tem, kaj je naredila tista vlada, ki bi prva morala ustrezno odreagirati na svetovno finančno krizo. Zelo malo besed, ker je zelo malo naredila, pa še tisto, kar je naredila, je naredila v popolnoma napačno smer. Že prejšnja vlada je plačevala ceno tistega nedela in tudi ta ga mora. Ob tem pa vseeno ne morem spregledati dejstva, da vsaka menjava vlade zahteva svoj davek. Le-ta je malce nižji, če se za novo vlado, morda tehnično, zmenimo brez volitev, in precej višji, če se zmenimo z volitvami. Ta proračun je plan A. Na seji odbora je bilo omenjeno, da potrebujemo tudi plan B, in strinjam se. Lepo bi bilo, če bi Vlada pripravila tudi plan B, kaj bomo naredili, kako bomo reagirali, če se zadeve navkljub vsemu naporu ne bodo gibale v pričakovano smer. Plan B potrebujemo tudi zato, da se bomo vsi koalicijski partnerji zavedali, kaj pomeni odstopanje od začrtane poti, kaj pomeni zavlačevanje in metanje polen pod noge pri privatizaciji, iskanje všečnosti in kratkoročnih koristi namesto resnih reform, ki edine dolgoročno lahko normalizirajo našo državo. Obljuba davčne stabilizacije meni osebno zadošča, da počakam do konca obdobja, ki smo si ga v tej koaliciji zastavili, da realiziramo koalicijski dogovor. Po enem letu Vlade, čez par mesecev, bomo znova imeli prijeten razgovor s predsednico Vlade in znova glasovali o tem, ali ji še zaupamo. Želim si, da bi takrat lahko še z večjim zaupanjem, če ne celo z veseljem, to potrdil. Pa ne zaradi nje ali njene oziroma naše vlade, ampak predvsem zaradi državljank in državljanov, ki si zaslužijo stabilno in spodbudno okolje za svoje življenje in razvoj. Hvala.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Besedo ima gospod Jože Tanko.
JOŽE TANKO (PS SDS): Hvala lepa za besedo. Spoštovani kolegice in kolegi, predstavniki Vlade!
Danes je bilo že v uvodni obrazložitvi povedano in potem še velikokrat ponovljeno, da Vlada s tem proračunom povišuje zneske za investicije za 80 %. Če pogledam sprejeti proračun in rebalans proračuna, je razlike v seštevku investicij in investicijskih transferjev samo 18 milijonov evrov oziroma 1,5 % glede na sprejeti proračun, ki ga je pripravila prejšnja vlada, pa pravite, da je nerealen. Če primerjate neprimerljivo, domnevo o realizaciji letošnjega proračuna s popravki, potem bo morda dejansko ta številka, vendar ko govorimo o rebalansu, ko govorimo o tem, koliko je kakšna vlada čemu namenila, potem je prav, da primerjamo
primerljive zadeve - sprejeti proračun, načrt za 2014 in popravljen načrt za 2014. Če pa je problem v tekoči realizaciji proračuna, potem ste pa že 7 mesecev na vladi in upravljate s proračunom, načrtujete, realizirate in tako naprej. Ne morem verjeti, da bi Vlada povečala investicijske izdatke za 80 %, če vidimo, da se kapitalne investicije, transferji za ceste in železnice, znižujejo za 100 milijonov evrov. 100 milijonov evrov je teh zadev v tem, kar ste predlagali, manj, in predlagamo sedaj amandmaje, da bi te postavke dali na raven sprejetega proračuna oziroma proračuna, ki ga je pripravila ena izmed prejšnjih vlad. Tako da se mi zdi to zelo poceni in neodgovorno, da ste tisti, ki ste predstavljali proračun in spremembe, zadevo zlorabili, in niste na pravi način in primeren način te zadeve razložili.
Druga stvar - problem se mi zdi v tem, da imamo tudi za ta proračun kakšne amandmaje, ki so povezani z realizacijo podpisanih pogodb. To se pravi, da če investicijski del proračuna letošnjega leta ne bo realiziran v predvidenih višinah, je problem tudi v tem, da se zmanjšujejo oziroma zavira črpanje podpisanih pogodb na osnovi, ne vem, evropskih sredstev in še česa. Naslednja stvar, kar se mi zdi po svoje tudi problem, in tu bi prosil za pojasnilo ministra, so ti dodatni vložki v gospodarske družbe. Tukaj je povečanje kapitalskih deležev v javnih podjetjih in družbah, ki so v lasti države in občin, za skoraj 200 milijonov evrov. Iz skoraj nič na 200 milijonov evrov. Zanima me, katera so ta pomembna povečanja kapitalskih deležev, čemu so namenjena in tako naprej. Pričakujem tudi pojasnilo glede tega prvega dela - ali je to povečanje investicijskih zadev res 80-odstotno ali je samo 1,5-odstotno, če primerjamo primerljive stvari, načrt na načrt, ali je pa, bi rekel, podrejeno tudi pri sprejetju tega proračuna vse čisti manipulaciji.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Bi želel še kdo razpravljati? Vidim, da ja, zato odpiram prijavo za razpravo. Še vedno smo pri splošnem delu predloga sprememb proračuna za leto 2014. Prijavljeni so štirje razpravljavci. Prvi ima besedo gospod Franc Jurša.
FRANC JURŠA (PS DeSUS): Hvala lepa za besedo, gospa podpredsednica. Lep pozdrav obema ministroma, državni sekretarki in državnemu sekretarju ter vsem poslankam in poslancem!
Na samem začetku bom povedal, da bom spremembo proračuna, rebalans proračuna za leto 2014 in proračun za leto 2015 podprl. Pa ne zaradi tega, ker je dober, ampak zaradi tega, ker je to kompromis možnega. Vsi tisti, ki smo v preteklosti sodelovali pri nastajanju proračunov na državni in lokalni ravni, vemo, da to ni enostavno. Še posebej pa ni enostavno v teh težkih razmerah, v situaciji, v kakršni smo, ker je
83
DZ/VI/37. izredna seja
v državi že nekaj časa recesija in povezano s tem tudi gospodarska kriza. Prihodkovna stran proračuna je tista, pri kateri opozicija opozarja, da je preveč davkov, in našteva vse tiste davke, ki jih je ta koalicija na čelu z Vlado sprejela. Mislim in prepričan sem, da bistvenih razlik ne bi bilo. Ker je prej kolega Marko govoril o prvi in drugi vladi, tega ne bom ponavljal. Verjetno tudi sedanja opozicija, če bi bila v vladi, ne bi imela večjih manevrskih možnosti in bi prihodkovno stran proračuna polnila s tako obliko, kot to počenja ta vlada oziroma ta koalicija, mogoče z nekaterimi manjšimi niansami. Tukaj mislim predvsem na dohodnino, davek od prihodkov pravnih oseb, DDV, trošarine ter davek na nepremičnine, o katerem pa danes ne bi želel posebej govoriti - nekateri ste to počeli -, kajti to točko dnevnega reda imamo kot posebno točko v prihodnjih dneh in bomo imeli še ogromno možnosti, da povemo, kaj dobrega in slabega prinaša ta novi davek, ki pa ni čisto nov, saj dobro vemo, da imajo razen ene občine z Goričkega vse ostale občine neke vrste davek na nepremičnine - to je nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. Varčevati moramo in bomo tudi na javnih uslužbencih. Zmanjšali se bodo tudi investicijski izdatki. Žal so marsikdaj ti investicijski izdatki tisti, katere zmanjšujemo, in s tem ne naredimo tistega prepotrebnega gospodarskega zagona, predvsem za tiste, ki so vezani na gradbeništvo, kajti gradbeništvo je na nek način motor zagona gospodarstva na vseh ravneh. Izdatki ostajajo na isti ravni, raste pa strošek za obresti, o katerem smo danes že ogromno slišali. To pa je žal takrat, ko si pod vsakim pogojem prisiljen pridobiti si kredite za nemoteno delovanje države in sistema države kot takega.
Poudariti pa moram vseeno eno zadevo, ki jo na nek način sami v Poslanski skupini Demokratične stranke upokojencev Slovenije največkrat omenjamo - to so pokojnine in regresi upokojencev ter istočasno tudi socialni transferji. Pokojnine se v zadnjih obdobjih res niso usklajevale. Tudi lansko leto smo jih uskladili za minimum oziroma bolje rečeno tega ne bi smeli omenjati, saj so nas upokojenci na nek način karali, da je šlo za en, dva evra na celoletni ravni. Kot sem že omenil, pokojnine ostajajo na isti ravni. Regres dobijo upokojenci na isti ravni kot v lanskem letu, in ta prispevek si štejemo tudi na nek način v naši poslanski skupini, saj smo na to najbolj opozarjali in tudi upravičeno opozarjali, saj ima veliko število upokojencev, 276 tisoč upokojencev nižjo pokojnino od 500 evrov, in če bi na tem segmentu zmanjševali, bi si naredili še večje število obubožanih državljanov in državljank. Osebno mislim, da bi v bližnji prihodnosti morali na nek način sistemsko zarezati na različna področja javnega sektorja. Veste, vsaka vlada poskuša na tem segmentu nekaj storiti. A žal so vlade tudi v preteklosti premalo naredile.
Če ne bomo sistemsko začeli urejati nekaterih zadev, enostavno ne bomo mogli reči, da imamo dober namen reševati državo pred situacijo, v kakršni je. Veste, nekateri kriteriji na področju javnega sektorja so dejansko neprimerni za čas, pogoje in trenutek, v katerem smo. Ne moremo si privoščiti nekaterih standardov, ki nas ogromno stanejo, situacija in kondicija države pa sta žal na takšni ravni, kot sta. Ko bomo to uredili, potem lahko čakamo tudi boljšo prihodnost. Velika neznanka in veliko brezno za proračun za naslednje leto je brezno, ki so ga povzročile banke v preteklosti. Za to ni krivo samo vodstvo bank, ampak so krivi tudi tisti, ki so najemali kredit, v vsakem primeru tudi tisti, ki so ga odobrili. Krivi so tudi tisti, ki tega niso raziskovali, tisti, ki niso dali ovadb in tudi tisti, ki niso sodili pravočasno. Vse tiste, ki so naredili v tem procesu napake, je treba enostavno in preprosto pripeljati pred roko pravice. Dokler tega ne bomo storili, državljani in državljanke ne bodo imeli občutka, da skrbimo za njih kot predstavniki tega ljudstva. Veste, če bi imel čarobno palico in možnost, da spreminjam ta proračun po lastni volji in presoji, verjemite, da bi v mnogih primerih postavke bistveno povišal, na drugi strani pa s težjim srcem znižal. Ampak tega manevrskega prostora enostavno in preprosto nimam, zato bom podprl, še enkrat povem, spremembo proračuna za leto 2014 in proračun za leto 2015. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Besedo ima mag. Majda Potrata.
MAG. MAJDA POTRATA (PS SD): Hvala za besedo, gospa podpredsednica. Spoštovana gospoda ministra, državna sekretarka in državni sekretar, poslanke in poslanci!
Uvodoma izrekam podporo predlogu proračuna za leto 2014 in hkrati dodajam, da so osnovne konture tega proračuna nastale v neki drugi vladi, ki jo je eden od poslanskih kolegov imenoval, da je to njegova vlada. Moram reči, da tiste vlade nisem ravno štela za skrbno izvajalko javnega interesa, vsaj kar zadeva šolstvo in kar zadeva znanost ter kulturo. Zato je bila moja razprava ob sprejetju proračuna zelo kritična, je pa tedanja opozicija zmogla to, da je menda prvič podprla proračun v zgodovini neodvisne Slovenije, da je podprla proračun zaradi tega, ker je bil pri obravnavi sprejet amandma, ki je visokemu šolstvu prinesel 16 milijonov, tako da bi visoko šolstvo s tem lahko preživelo študijsko leto kolikor toliko neokrnjeno. Ravno s tega zornega kota spremljam tudi popravek proračuna oziroma ta spremenjeni proračun, kot ga imamo pred seboj v obliki dopolnjenega predloga proračuna za leto 2014.
Danes je bilo izrečenih veliko očitkov na račun dopolnilne predstavitve proračuna. To me je utrdilo v prepričanju, da nekateri pričakujejo, da morajo slišati tisto, kar sami
84
DZ/VI/37. izredna seja
mislijo. Nikjer v poslovniku ni zapisno, kakšna mora biti vsebina dopolnilne obrazložitve. Zaradi tega je po mojem nedopustno s poslovniškimi predlogi posegati v obliko in vsebino dopolnilne obrazložitve. Vsakomur je prepuščeno, da v imenu predlagateljev stori, kot se je odločil. Če kdo iz predloga proračuna ne razbere usmeritve te vlade, potem mi je žal, da je ali preslišal ali zamudil razprave na delovnih telesih, kjer so zainteresirana delovna telesa obravnavala posamezna področja, posamezne dela proračuna. Če se spomnim vsaj teh - na štirih sem bila sama, tudi kot razpravljavka -, ni moj namen sedaj v celoti ponavljati že izrečeno, čeprav se je ta manira ponavljanja že izrečenega kar utrdila v Državnem zboru. Naj pa vendarle rečem, da je neke osnovne konture politike te vlade iz teh razprav in iz proračuna mogoče hitro spoznati, denimo to, kam ta vlada umešča izobraževanje v celotni vertikali. Umešča ga kot svojo prioritetno usmeritev, če gledam na to, koliko sredstev je namenjenih za izobraževanje, za znanost in za šport glede na druge segmente proračuna. Seveda bo kdo pogrešal izdatnejše investicije v športno infrastrukturo. Ampak če slovensko športno infrastrukturo primerjamo z evropsko športno infrastrukturo, športne površine glede na število prebivalcev, potem se nam utegne v naslednji finančni perspektivi zgoditi, da ne bomo mogli pridobivati, da ne bomo črpati finančnih sredstev zato, ker je standard, ki ga dosegamo s športno infrastrukturo, tako visok. Gre za investicije v javno športno infrastrukturo, ne v zasebno športno infrastrukturo.
Čisto drugačna zgodba je pri telekomunikacijski infrastrukturi. Tu bo treba veliko storiti v prihodnje, če bomo hoteli stopiti v korak z Evropo, ker že zaostajamo na nekaterih področjih. Ampak kar zadeva javno šolstvo, se zadeve vendarle izboljšujejo. Vprašanje je, kakšni učinki bodo tistega znamenitega zakona, ki se mu reče ZUJF in za katerega so nekateri menili, da je pripravil tako dobro osnovo, ker je take velike prihranke prinesel. Treba bi bilo samo natančno preračunati, kaj je obetal, česa vsega ni prinesel in kaj vse je bilo treba poravnati zaradi tega, ker so bile z ustavno odločbo oziroma z odločitvijo Ustavnega sodišča nekatere stvari zadržane ali spoznane kot neustrezne rešitve. Druga stvar, ki je v zvezi z izobraževanjem, znanostjo in športom vredna omembe, je ta, da nekateri načrti v zvezi s spremembo zakonodaje vendarle omenjajo tudi zvišanje sredstev za to področje. Resda je pri tem treba računati tudi na večji delež sredstev za raziskovalno dejavnost iz zasebnih sredstev.
Naslednje področje, ki se mi zdi, da nakazuje politiko te vlade, je področje sociale. Naj bo to skupno ime za marsikaj, kar sodi v področje socialne politike. Ne trdim, da so se socialni transferji pokazali v proračunu kot tisti, katerih višina bo rasla, ampak je vsaj zaustavljeno padanje sredstev za socialne transferje. S spremembo zakonodaje, ki je tudi
že bila obravnavana na matičnem delovnem telesu, se tudi s prerazporeditvijo vendarle popravljajo nekatere zakonske določbe, ki niso bile dobre po prejšnjem Zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev. Samo z dvema primeroma sem skušala pokazati, kako je tudi ob zelo neugodnih finančnih razmerah z usmerjanjem sredstev in pregledovanjem, kam se sredstva usmerjajo, mogoče razbrati, kakšna je politika Vlade. Izpustila sem - ne namenoma, ampak sem to pustila za konec - še neko področje, ki je bilo v prejšnji vladi zelo zanemarjeno. To je področje kulture. Ne morem reči, da bi bil trend padanja sredstev za kulturo popolnoma ustavljen, je pa vendarle na nekatera področja nekaj sredstev razporejenih tako, da so s prerazporeditvijo rešene najbolj kritične vrzeli v financiranju kulture.
Tisto, s čimer ne morem biti zadovoljna, je, recimo, to, da je v strateških dokumentih za kulturo, za kakršnega štejem, recimo, Resolucijo o nacionalnem programu za jezikovno politiko ali pa Resolucijo o nacionalnem programu za kulturo, marsikaj brez konkretnih finančnih učinkov, ali bodo šele realizacije v posameznih letih iz proračuna pokazale, koliko bodo te strateške usmeritve dejansko uresničene. Tu se pri jezikovni politiki kaže moja zaskrbljenost, ali bomo lahko uresničili vse tiste dobre cilje in ukrepe, ki jih resolucijski dokument prinaša, če ne bomo hkrati s proračunom zagotovili ustreznih sredstev za uresničevanje, recimo, ukrepov za jezikovno opremljenost - tu mislim na financiranje slovaropisja v ožjem pomenu -, če vemo, kako nizki zneski so v proračunu namenjeni za promocijo slovenščine, kako bi bilo, če hočemo uveljaviti slovenščino kot učni jezik v visokem šolstvu, financirati slovenščino v izdatni meri, ker je treba zagotavljati tudi sredstva za prevode, lektorate in tako naprej. Ne bi šla v vse detajle, ampak če tega ne bomo zagotavljali ali podpirali s finančnimi sredstvi, bo vsakršno načelno zavzemanje za slovenščino kot uradni jezik in kot izobraževalni jezik tudi v visokem šolstvu, zgolj mrtva črka na papirju oziroma nek visokoleteč cilj, ki pa ne bo imel stvarne uresničitve. Ne trdim, da je vse v tem proračunu tako, da navdaja človeka z zadovoljstvom, je pa zame to vendarle stvaren proračun, ki bo pomagal po mojem tudi k streznitvi.
Ko govorim o streznitvi, bi še na eno anomalijo rada opozorila. Marsikdaj je slišati kot nek nauk ali poduk, da je mogoče porabiti samo toliko, kolikor smo ustvarili, in da se ne smemo zadolževati. Zanimivo je, da se najglasnejši zagovorniki tega nauka hkrati upirajo vsakršnemu ukrepu, ki bi onemogočil zagotavljanje povečevanja sredstev za posamezne programe ali pa se upirajo temu, da se neki transferi, neki prihodki ne usklajujejo. Mislim, da gre marsikdaj za veliko sprenevedanje, razumem pa, da mora biti opozicija napadalna. Prav bi bilo, da bi bila še stvarna. Hvala.
85
DZ/VI/37. izredna seja
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Naslednja ima besedo gospa Maša
Kociper.
MAŠA KOCIPER (PS PS): Hvala lepa.
Kot smo danes že večkrat slišali, je proračun eden najpomembnejših aktov vsakokratne vlade, in normalno je, da se vsakič ob sprejemanju opravi temeljita in tudi dolga razprava. Za nas, ki v parlamentu še nismo dolgo, je vedno znova presenečenje, ko poslušamo argumente, ki se v takšni razpravi pojavljajo s strani opozicije. Opozicija, tudi to je bilo že večkrat rečeno, mora biti kritična, mora opozarjati na napake, mora bdeti nad vsakokratno pozicijo, želeli pa bi si, da je vsaj malo bolj konstruktivna in da vsaj malo bolj vzame v račun situacijo, v kateri se sprejema ta konkretni proračun. Konkretni proračun, kot je bilo v zadnjih dneh na zelo dolgih razpravah na odboru v petek in soboto in tudi danes že večkrat poudarjeno, je umetnost možnega. V dani situaciji si prizadevamo za neko javnofinančno konsolidacijo, neko vzdržno finančno stabilnost države, po drugi strani pa želimo in spodbujamo ukrepe za gospodarsko rast ter ob vsem tem želimo še ohranjati socialno, pravično in tudi pravno državo.
Najlažje je posamezne ukrepe trgati iz konteksta, jih kritizirati, si želeti več tega ali onega ali pa se postaviti samo na stališče ene interesne skupine in si prizadevati za njene interese. Velika umetnost pa je vse te interese združiti in sestaviti v neko logično celoto, in to v situaciji, če povem še bolj poenostavljeno, ko je proračunska blagajna prazna in ko zadolževanje praktično ni več mogoče. Če v to proračunsko blagajno ne bomo pripeljali novih sredstev, čez en mesec ne bo več pokojnin, socialnih transferjev, plač za javne uslužbence, otroških dodatkov in vsega ostalega. Če se bomo želeli zato, da bi to blagajno napolnili, zadolževati, bo to v tem trenutku praktično nemogoče ali pa se bomo zadolževali po obrestni meri, ki je praktično ni mogoče pokriti. Za to realnost ni in ne moreta biti krivi ta vlada in Pozitivna Slovenija. To poudarjam vedno znova in bom vedno znova poudarjala. Ne moremo in ne želimo po 6 mesecih vladanja prvič v zgodovini prevzeti odgovornost, da je ta država tam, kjer je. Enostavno ne želimo prevzeti odgovornosti. 6 mesecev delamo vse, kar je v naši moči, za to, da bi ta barka splavala, da bi se obdržali nad vodo ali, kot je rekel minister za finance, da bi se to letalo dvignilo iz strmega padca. Pri tem si ne želimo pomoči, bog ne daj, opozicije - čim manj nam pomagajte, prosim, če so ti ukrepi, ki so bili do sedaj, pomoč -, ampak vsaj korektnosti pri nekaterih navedbah. Nekatere navedbe v tej vaši razpravi res niso korektne.
V situaciji, v kateri smo, smo tudi zaradi ravnanja vaše in prejšnjih vlad. Začeli smo z rebalansom prejšnjega proračuna ob 800-milijonski luknji in nadaljevali ob številnih
kadavrih, pravi naš poslanec Jerko Čehovin, ki padajo iz omare - ne okostnjakih, ampak kadavrih. Očitno se bo ta vlada srečevala s prav vsemi problemi, ki so se nakopičili v zadnjih letih slabega upravljanja države. Ne samo, da bomo očitno mi tisti, ki bomo zagrizli v oreh izbrisanih, ta trdi oreh, ki se vlači po naših predalih in kuloarjih že skoraj 20 let, ampak tudi marsikaj drugega. Tukaj sem stala in poln kufer ste me že imeli, ko sem opozarjala na tri protiustavnosti v tako imenovanem ZUJF, s katerim ste posegli v nekatere pridobljene pravice, in tudi to je nekaj, s čimer se mora - s konkretnimi odškodninskimi zahtevki - v že tako slabi situaciji ukvarjati ta vlada. Dalje, plačna nesorazmerja oziroma uravnavanje plačnega sistema in plačnih sorazmerij. Tudi to nas je doletelo, pa tega nismo pričakovali. Še nekaj je takih ukrepov, ki jih mora sprejeti ta vlada, ker do sedaj enostavno še nihče ni izbral moči, politične volje ali poguma, da bi to naredil.
Ne bom govorila o Zakonu o davku na nepremičnine, ampak kot vsi vemo, se o tem davku govori že 20 let. Ampak vsakič, ko bi naj prišlo do njegove uveljavitve, je vsakokratna politična garnitura očitno ugotovila, da je to kislo jabolko, ki se politično ne izplača. Posledice takih kislih jabolk - bilo jih je več - so danes tukaj, in ta vlada mora v vsa ta kisla jabolka ugrizniti. Ko je treba napolniti proračun, drugega argumenta kot tega, da je tak zakon še najmanj slab, da najmanj vpliva na gospodarsko rast, da ureja področje nepremičnin, tudi področje trga nepremičnin, področje najemnih razmerij, uravnava na enotnem področju plačevanje ljudi za nepremičnine, ki jih posedujejo po načelu pravičnosti - vse to so argumenti, ki prepričajo. To so tudi neke vrste tako imenovane strukturne reforme, na katere ves čas opozarjajo Evropa in ostali, da jih ta država končno mora sprejeti. Ko se jih končno neka vlada loti, je nasprotovanje zopet enormno. Tako kot je bilo nasprotovanje pokojninski reformi, tako kot je bilo nasprotovanje davku o delu na črno in še bi lahko naštevali, in mnogi od tistih, ki ste te strukturne reforme v preteklosti preprečili, zdaj kritizirate tiste, ki hočejo še rešiti, kar se rešiti da. To ni korektno.
Pri tem navajate še neke neresnične informacije. Ne vem kolikokrat smo že tukaj na tej strani slišali, da je prejšnja opozicija, sedanja koalicija, tudi Pozitivna Slovenija, recimo, zaustavila projekt slabe banke z zbiranjem podpisov. To ni res. Prav za ta drugi referendum je naša poslanska skupina, kot veste, v časovni stiski predložila fotokopije poslancev, ki jih je takoj v začetni fazi takratni predsednik Državnega zbora zaustavil kot neprimerne, in teh neprimernih podpisov ne morete kriviti, da so zaustavili postopek slabe banke, ker ga niso, ker se referendumski postopek v tem primeru niti ni začel. Tako da nekatere stvari enostavno niso resnične. Prav tako ta koalicija, bivša opozicija, nikoli ni s postopkovnimi in drugimi predlogi ovirala bivšo vlado pri tem, da sprejme
86
DZ/VI/37. izredna seja
dokumente, ki jih po zakonu in poslovniku mora, kot se to tukaj dogaja s predlogi za preložitev seje, s predlogi za umik točke, s predlogi za neka dodatna pojasnila. Zdaj bi moral priti še guverner Banke Slovenije, in ti iz Umarja bi morali priti, pa tudi če bi prišli, tako ali tako ne bi dali pravih podatkov in tako naprej. Prosim, dovolite nam, da sedaj mi, ki smo na vrsti, opravimo svoje delo. Imeli ste priložnost, mogoče jo boste še imeli, zdaj pa smo na vrsti mi.
Ko govorimo o proračunu, je res, da nihče z njim ne more biti preveč zadovoljen. To poudarjajo tudi poslanci koalicije. Predstavlja umetnost možnega, vendar nakazuje možne smeri razvoja. Naši ukrepi, ki bi jih sprejemala ta stran ali druga stran, niso tako zelo drugačni. Drugačen pa je način, na katerega smo se lotili teh ukrepov. Zavzemamo se za socialni dialog, za dialog z vsemi socialnimi partnerji, za pravično prerazporeditev, ker so neki argumenti, zaradi katerih se odločamo za ukrepe, realni, ne pa za selektivno poseganje v pravice teh ali onih. Ves čas iščemo ravnovesje med posegom v pravice in med novimi, recimo, davčnimi obveznostmi. Prav tako ni res, kar moramo vedno znova poudarjati, da smo ne vem koliko davkov že sprejeli na tej strani. Dajmo biti realistični! Ta koalicija je sprejela davek na dodano vrednost, ki ga je naša stranka napovedovala že v predvolilnem času, in za katerega vsi vemo, da je bil nujen in da je povzročil minimalno škodo oziroma se ugotavlja, da škode sploh ni. Potem je dvignila davek na igre na srečo. Ceno srečke je potem Loterija Slovenije nekaj dni zatem še bistveno bolj dvignila, in zdaj smo pri tem kislem jabolku, o katerem bo še veliko govora pri davku na nepremičnine. Davek na nepremičnine bo uredil področje, ki bi moralo biti že davno urejeno.
Samo še nekaj besed o ostalih ukrepih. Proračun predstavlja samo neko jedro. Okoli tega pa so številni zakoni, ki pa jasno kažejo, v katero smer gre ta vlada. Omenila bi jih samo nekaj. Boj proti sivi ekonomiji. Najprej o davčnih blagajnah. Še enkrat povem na vaše navedbe naše navedbe. Davčne blagajne, kot so uvedene sedaj, so bile tiste vrste blagajn, ki jih je lahko ta vlada najhitreje uvedla, ker so bile pripravljene. Po 3 mesecih delovanja te vlade je bila možna uvedba teh davčnih blagajn. Če se bo izkazalo, da te davčne blagajne ne prinašajo učinkov, ki bi si jih želeli, učinkov, do katerih so prišli v sosednji Hrvaški, bo ta država po 6 mesecih to preučila in se odločila za drugo rešitev. Mislim, da je to veliko boljša rešitev, kot to, da bi se čakalo z davčnimi blagajnami ne vem koliko časa do trenutka, ko bi izumili optimalne blagajne oziroma jih potisnili skozi zakonski postopek. Tako da iščemo rešitve, ki so najhitrejše in najhitreje dajejo rezultate. Enako na področju boja proti sivi ekonomiji. Kolega Pogačnik je že dvignil roko in povedal, da to pa res ni boj s sivo ekonomijo, ampak da je to pospeševanje sive ekonomije. Se ne
strinjam. Zakon o davčnem postopku prinaša nekatere izjemno pomembne rešitve, kot so recimo to, da se izjemno zaostrujejo kazni, s tisoč 200 evrov na 15 tisoč evrov, za tiste, ki utajujejo davke.
Prav tako se podaljšuje čas zastaranja. Širi se število oseb, ki bodo morale odgovarjati za davčni dolg. In kar je najpomembnejše -izrecno prinaša obrnjeno dokazno breme glede tako imenovanega davčnega razkoraka v primeru, ko prijavljeni dohodki neke osebe in njen življenjski stil, nepremičnine, premičnine, draga potovanja in ostalo, kažejo na nekaj čudnega, na neko sestrično v ozadju, bo imela davčna uprava možnost, da to osebo vpraša, kako je prišla do teh prihodkov, in ta oseba bo to morala pojasniti. Če bo to nezadovoljivo pojasnila, bo to na novo odkrito premoženje obdavčeno s 70 %. Nekateri gospodje ste čisto vse zamešali, gospod Pogačnik. To nima nobene veze z nezakonito pridobljenim premoženjem, ki ga ureja ZOPNI. Zakon o nezakonito pridobljenem premoženju ureja drug zakon. Ta zakon, kot je ugotovila tudi vaša stran in naša stran, velja že 6 mesecev. Sprejela ga je neka druga vlada, ampak je neoperativen. Zato je naša vlada že v 6 mesecih prišla - je že v usklajevanju med koalicijskimi partnerji - s predlogom spremembe tega zakona, ki bo naredil ta zakon operativen. Spet iščemo hitre možne rešitve.
Gremo dalje - kaj še zahtevajo ljudje? Da obdavčimo tiste, ki ne znajo povedati, od kod jim premoženje. Evo. Zahtevajo, da nekaj naredimo na področju bank - Zakon o bančništvu. Če rešitev, ki jo zahteva Evropska unija, da škodo, ki je povzročena na bankah, pred davkoplačevalci plačajo lastniki bank, ni pravična, potem pa tudi ne vem. Točno to prinaša Zakon o bančništvu. Lastniki lastniških vrednostnih papirjev, ki so tvegali, bodo nosili tveganje uspeha banke. Tako kot je možno, da se tveganje na gospodarskem področju ne izide, se lahko tudi na bančnem področju ne izide. To je zelo pomembna rešitev, ki jo ta vlada uveljavlja. Tisti, ki so mislili, da bodo z bančnimi papirji zaslužili, morajo nositi škodo, če banka propade, pri čemer tukaj obstaja še varovalka, da samo škode do vrednosti, ki bi jo bili deležni, če bi šla banka v stečaj. V istem zakonu 4-krat podaljšujemo zastaranje za kazniva dejanja na področju bančništva.
V zakonu o slabi banki, kot veste, je izrecno zapisana obveznost, da morajo tisti, ki pregledujejo terjatve za nazaj, če ugotovijo nepravilnosti, poročati organom pregona. Še glede pravne države. Tudi tukaj se veliko dogaja. Zaveza s pravosodjem je bila sprejeta, in na področju sodstva se opazno kaže hitrejše reševanje postopkov. Isti ukrepi v to smer so bili z Zakonom o sodiščih in Zakonom o sodniški službi predstavljeni. Sedaj gremo dalje - treba je pospešiti tudi kazenske postopke, pripravlja se novela ZKP. Še in še bi lahko govorila, ampak samo nekaj odgovorov na to, kako vlada ne ve,
87
DZ/VI/37. izredna seja
kam gre, ne ve, v katero smer gre, ne ve, kaj dela, ne ve, kako je sestavila proračun, kako je proračun nerealen in tako naprej - točno vemo, kam gremo, je pa dejstvo, da rešitve za takšno slabo situacijo in za vse, kar je bilo narobe narejeno v preteklosti, ne morejo priti v 6 mesecih, in tudi ne bodo prišle v enem letu. Če nas več ne bo, ko bodo te rešitve dale rezultate, nič hudega. Glavno je, da bo to boljše za našo državo. Hvala.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Za repliko je prosil mag. Marko Pogačnik.
MAG. MARKO POGAČNIK (PS SDS):
Spoštovana predsedujoča, hvala za dano besedo.
Glede na vse, kar je bilo povedano s strani kolegice Kociper, 3 minute za mojo repliko ni dosti, ampak mislim, da ji bom poskušal vsaj neke ključne zadeve odgovoriti, ostalo pa mogoče še potem pri razpravi glede proračuna za leto 2015. Nihče vaši vladi ne očita, da ste odgovorni za sodbo sodišča v zvezi s plačami -170 milijonov. Očitamo pa vam, da teh 170 milijonov niste vključili v proračun za leti 2014 in 2015. Očitamo vam Virantovo matematiko, da ponuja 9-odstotno obrestno mero za to. Ne očitamo vam, da ste odgovorni za odškodnine za izbrisane, očitamo vam pa, da teh odškodnin niste vključili v proračun za leti 2014 in 2015. Ne vem, kje ste našli davčne blagajne. Ne vem, da v Sloveniji davčne blagajne imamo. Imamo ministra za finance, imamo neko posebno zadevo, imamo program, nimamo pa davčnih blagajn, kot jih poznajo na Hrvaškem.
Druga zadeva, ki ste jo omenili. Vi ste odgovorni za teh 8 mesecev za vse davčne obremenitve, ki ste jih naredili. To so glavni ukrepi te vlade. Jih vam bom naštel: davek na dodano vrednost, davek na nepremičnine bo sprejet, ker drugače več vaše vlade ne bo, novela Zakona o dohodnini. To je skriti davek, ki obremeni 4-člansko družino za 330 evrov letno. Vinjete - podražili ste jih. Letne dajatve za uporabo cest, RTV naročnina, vozovnice za dijake in študente. Povišali ste sodne takse. To so ukrepi, po katerih se vas spominjamo. Ne govoriti, da opozicija temu nasprotuje. Povejte, za kateri zakon smo vam dajali, bi rekli, palico med šprikle - niti za enega - ali pa, da ga umaknete. Pri davku na nepremičnine smo zgolj zahtevali, da bi bilo smiselno imeti javno obravnavo glede na pomembnost zakona in na toliko različnih zadev. SDS je stranka načelnosti. Podprli smo fiskalno pravilo, podprli smo referendum kljub temu, da smo v opoziciji. Ne zavajati ljudi in ne govoriti takšnih stvari. Toliko.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo mag. Stanko Stepišnik je želel odgovoriti na nekaj zadev.
MAG. STANKO STEPIŠNIK: Gospa podpredsednica, hvala za besedo. Spoštovani in spoštovane!
Dolžan sem odgovor gospodu Tanku. Vlada ima za leto 2013 oziroma 2014 glede na dana posojila in povečanje kapitalskih deležev tri smeri za vnovčitev državnih poroštev. Recimo, po zakonu o jamstveni shemi, zakonu o jamstveni shemi za fizične osebe, po zakonu o poroštvih in tako naprej je bilo v letu 2011 porabljenih 20 milijonov sredstev, in je v letu 2014 načrtovano 31 milijonov. V okviru finančnega načrta ministrstva za gospodarstvo so tudi predvidena sredstva za sanacijo podjetij in gospodarstva, za pomoč podjetjem v težavah ter sredstva za spodbujanje tehnoloških razvojnih projektov in projektov skozi finančni inženiring v okviru programov SID banke. Druga postavka je povečanje kapitalskih deležev naložb. V letu 2013 je bilo za povečanje kapitalskih naložb v gospodarskih družbah porabljenih 3 milijone 600 tisoč, in se do konca leta ne načrtuje več porabe. Za povečanje kapitalskih deležev in naložb finančne inštitucije je bilo porabljenih 2 milijona 765 tisoč 282 evrov, in se ocenjuje, da bo poraba sredstev do konca leta še nekaj višja. V letu 2014 se ocenjuje, da bo prišlo do povečanja kapitalskih deležev in naložb v gospodarske družbe v višini 200 milijonov evrov. Sredstva so namenjena predvsem pomoči podjetjem v težavah v obliki kapitalskih naložb. Verjetno gre za tisto kapitalsko neustreznost. Hvala.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Besedo ima gospod Jožef Kavtičnik.
JOŽEF KAVTIČNIK (PS PS): Hvala lepa.
Danes govorimo o spremembah proračuna za leti 2014 in 2015. Ta proračun je v osnovi načrtovala neka druga vlada, vlada Janeza Janše, in ker ni načrtovala in ker prihodki niso bili realni, moramo narediti spremembo tega proračuna. Vesel sem, da ta vlada skupaj z vsemi poslanskimi skupinami in z vsemi ministri, ki tvorijo to vlado, sledi temu, da je znanje tisto, ki nas bo pripeljalo iz krize. Velikokrat smo govorili, da Slovenija sloni na družbi, ki temelji na znanju. Če temu sledimo, potem sledimo tudi temu, da dajemo človeku tisto, kar mu pripada. Veste, danes sem že slišal o nekih novih usmeritvah, ki naj bi jim naša država ali naša družba sledila. Samo tako za intermezzo vam povem, da imajo v Franciji ženske, ki gredo na bolniško zaradi otrok, samo tri dni bolniške na leto. Imajo bistveno manj porodniškega staža, kot ga imamo mi. Ali želimo iti po tej poti, ali želimo slediti temu, kar se je naša družba odločila in kar od nas terjajo naše državljanke in državljani, včasih mirno, pri
88
DZ/VI/37. izredna seja
zadnjem sprejetju proračuna - kar spomnimo se, leta nazaj - pa glasno in silovito?
Vesel sem, da je Vlada našla ta dialog tako med političnimi strankami, ki tvorijo to vlado, kot med socialnimi partnerji in tudi med ostalimi akterji, ki pričakujejo nekaj od tega proračuna, če vemo, da je to najpomembnejši akt v Sloveniji v letu. To je najpomembnejši akt. Za temi številkami, ki so tukaj - velikokrat smo že o tem govorili tudi na samih odborih -, so številni projekti, številne aktivnosti in ogromno ljudi, ki so odvisni od tega, življenjsko odvisni. Zato je zelo pomembno, kako ta proračun nastaja, še bolj pomembno pa, kako se potem izvaja. V Državnem zboru smo letos sprejeli kar nekaj resolucij. Ena od teh je resolucija za mlade 2014-2022, v kateri so navedene številne aktivnosti, ki jih bo država oziroma vlada morala izpeljati. Določeni izvedbeni načrti, in za temi izvedbenimi načrti stojijo konkretne številke. Če ta proračun ne bi sledil temu, potem ne bi mogli mladim, ne bi mogli starejšim zagotavljati tistega, kar od nas pričakujejo. Kot sem že v prvi razpravi dejal, proračun niti slučajno ni tak, da bi lahko bil vzhičen, vendar ni ta vlada kriva in tudi ne prejšnja vlada, ampak so vse vlade od leta 1990 do zdaj sokrive, da imamo takšno stanje, kot ga imamo. Govorimo o preveliki birokraciji. Poslušajte, kdo pa je zaposloval, kdo je naredil to organizacijsko strukturo, tako v posameznih ministrstvih kot tudi v javni upravi? Tukaj bo treba narediti določene korake, spremembe, vendar ne čez noč, ampak tako kot sem že dejal, premišljeno in v sodelovanju z vsemi. Zato sem vesel, da kljub temu, da smo v takšni težki situaciji, proračun sledi temu, kar smo v Pozitivni Sloveniji napisali, da sledi in podpira na znanju temelječo družbo, da podpira javno šolstvo, javno zdravstvo in skrbi za tiste socialno ogrožene skupine, ki si same ne morejo pomagati.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Proceduralno, izvolite, gospod Tanko.
JOŽE TANKO (PS SDS): Hvala lepa za besedo.
Prej sem postavil eno vprašanje glede tega, na kateri osnovi je bila izražena trditev predsednice Vlade in številnih poslancev, da je v tem proračunu, v tem rebalansu namenjenih 80 % več za investicije, kot v tistem, kar je planirala, recimo, Janševa vlada. Ko sem naredil primerjavo primerljivih stvari, sprejetega proračuna za leto 2014, za katerega pravite, da je nerealen, in tega, kar vi predlagate, na postavkah investicije in investicijski transferji, je razlike samo 18 milijonov oziroma 1,5 %. Rad bi komentar gospoda ministra oziroma obrazložitev, na katerih postavkah temelji trditev, da je za investicije 80 % več, kot je v sprejetem proračunu. Kot drugo bi tudi prosil gospoda ministra, ki se je potrudil z obrazložitvijo, da našteje nekaj tistih družb, v katere boste naložili tistih 200 milijonov. To se mi zdi kar pomembna
zadeva glede na to, da ste bili tako skrivnostni pri svoji obrazložitvi in ste povedali tri četrtine tistega, česar vas nisem vprašal, in samo malenkost tistega, kar sem vas vprašal. Prosil bi kar za imena in priimke tistih družb. Vas pa, gospod minister, prosim za obrazložitev tega enormnega povečanja za investicije v višini 80 %. Hvala lepa.
MAG. STANKO STEPIŠNIK: Hvala lepa za vprašanje.
Moram reči, da nisem "šlogar" in tudi na našem ministrstvu nimamo nečesa, da bi vnaprej predvideli, katera podjetja bodo v težavah. Tako je to predvideno za tista podjetja, ki bodo imela težave. Katera bodo v letu 2014, je pa danes težko reči. Hvala lepa. / oglašanje iz dvorane/
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Samo malo. Vsi razpravljavci, ki ste to želeli, ste dobili besedo. / oglašanje iz dvorane/ Samo malo, slišim. Odprla bom prijavo k razpravi. Glede na postopkovno vprašanje gospoda Tanka ne morem reči, da je bilo to ravno postopkovno vprašanje, ampak je bila lahko tudi razprava v zvezi z vašim vprašanjem. Poslušala sem vašo razpravo in vas razumem, kaj ste želeli. Predstavniki Vlade bodo ocenili, ko se bodo odločili, da verjetno na vse skupaj odgovorijo.
Gospod Zvonko Černač je želel podati postopkovni predlog.
ZVONKO ČERNAČ (PS SDS): Hvala lepa.
Odgovor ministra na proceduralno vprašanje, ki je bilo po mojem dokaj korektno zastavljeno, je bil malo posmehljiv. Mislim, da se ni za posmehovati. Gre za 200 milijonov evrov. Gre za ministra, ki je dobil sredstva za lastno podjetje na diskriminatoren način očitno, in se postavlja utemeljeno vprašanje, ali se bo tudi ...
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Ali je to postopkovni predlog ali je zloraba postopkovnega predloga?
ZVONKO ČERNAČ (PS SDS): ... ali se bo tudi delček od teh 200 milijonov evrov za pomoč podjetjem v težavah ali pa pretežni del teh 200 milijonov evrov znašel na računih Vladi prijaznih podjetij. To je bilo vprašanje - kje, na kakšen način bodo kriteriji, in od kje je bila vzeta številka 200 milijonov. Kajti če minister ne ve, koliko podjetij bo v težavah, od kje je potem iznašel številko 200 milijonov? Zakaj potem ni ta številka 500 milijonov ali pa milijarda ali pa mogoče celo samo 20 milijonov evrov?
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Kakšen je vaš postopkovni predlog?
ZVONKO ČERNAČ (PS SDS): Vprašanje zahteva resen odgovor, predvsem pa zahteva odgovor v tej smeri: ali ta vlada s svojimi ministri
89
DZ/VI/37. izredna seja
kreira pravila igre tako, da imajo do sredstev, do katerih bi morala imeti pravico do dostopa vsa podjetja v tej državi, ki so resnično v težavah, dostop samo nekateri na diskriminatoren način ali imajo ta dostop tudi drugi? Še posebej se to vprašanje postavlja v luči 4 milijard 800 milijonov evrov zadolžitve, ki nas bo zadela na podlagi odločitev te vlade in te koalicije v prihodnjem letu. Mislim, da je bilo zdaj najbolj bogato leto zadolžitev v Pahorjevi vladi, kjer je bila zadolžitev na letni ravni okrog 3 milijarde 200 milijonov evrov. 4 milijarde 800 milijonov evrov, 6 do 7-odstotna obrestna mera, in poslušamo: "Zmogli bomo sami." Da, vendar kdo bo plačal, spoštovana vladna ekipa, to obrestno mero in to zadolžitev ...
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Gospod Černač, postopkovni predlog zlorabljate za razpravo!
ZVONKO ČERNAČ (PS SDS): Mislim, da je bilo vprašanje postavljeno zelo korektno, in proceduralno, v skladu z določbami poslovnika pričakujem od vas, predsedujoča, da bi ministra le pozvali, da na korektno zastavljeno vprašanje, ki je bilo postavljeno v skladu s proceduro, da zelo jasen, nedvoumen in ne posmehljiv odgovor, tako kot ga poslušamo že z nastopom te vlade in tudi z odzivi večine te ministrske ekipe.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Mag. Stepišnik, boste še enkrat odgovorili? Izvolite.
MAG. STANKO STEPIŠNIK: Seveda moram. Hvala lepa za tako prijazne besede, res. Še enkrat se vam zahvaljujem, da ste lepo naučeni. Tudi, da advokaturo dobro opravljate, ker midva sva imela razgovore, zato sem šel prej tako široko, da se je videlo, od kod 200 milijonov planirati za leto 2014. Nisem suhoparno samo povedal, da za leto 2014 potrebujemo 200 milijonov za pomoč podjetjem, ki bodo v težavah, ki bodo imela kapitalsko neustreznost. Sem šel malo širše, da se iz tega vidi - vi pa slučajno niste bili takrat v dvorani, ste bili zunaj, ker ste pozneje prišli noter, ampak nič narobe. Glejte, ko dostikrat omenjate sredstva, subvencije za podjetja in tako naprej. Poglejte, vsi smo lastniki nekih papirjev ali nove finančne družbe ali pa ima kdo kakšne delnice od kakšne banke, če je hotel kdaj pomagati, recimo, mariborski banki. Ko je bilo po 27 evrov, smo takrat kupili, sem tudi jaz kupil - danes to ni vredno nič. Vseh tistih podjetij, katerih solastnik si - tista podjetja ne bi smela dobivati pomoči od države ali pa subvencij. Veste, kako je to široko? Če imaš od nove finančne družbe delnice, si solastnik 100 podjetij v Sloveniji, in zdaj je treba preveriti, da nobeno od teh ne sme dobiti pomoči ali pa subvencije, ker sem jaz minister ali kaj? Korektno delamo, korektno smo naredili
tudi tukaj, vse po zakonu in res pošteno. Drugič morate postopek najprej preštudirati, zakone preštudirati, potem pa takšne izjave dati in diskreditirati človeka v javnosti. Ni mi všeč zaradi tega, ker to ni z argumenti, ampak je z neko močjo, ki jo izvajate.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Gospod Černač, bi želeli razpravljati? Proceduralno vam na takšno razpravo, kot ste prej proceduralno razpravljali o vsebini, oprostite, po poslovniku ne morem dati besede, če boste razpravljali na takšen način kot prej. Razen če boste dali res pravi predlog.
ZVONKO ČERNAČ (PS SDS): Tudi prej sem dal pravi predlog, spoštovana predsedujoča. Moram ministra demantirati - nisem ga nič žalil, ampak sem dejstva ugotavljal. Moram pa reči, da mi žal ni odgovoril, ne meni ne kolegu Tanku. Nobenega odgovora nismo dobili, popolnoma nobenega. Številke, ki jih je navajal, ko je govoril o letu 2013 in o pomoči podjetjem v letu 2013, so bistveno nižje. Te številke so bistveno nižje od tistega, kar se ...
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Gospod Černač, predlagam, da se prijavite k razpravi in razpravljate o vsebini.
ZVONKO ČERNAČ (PS SDS): Če dovolite, da zaključim. Pričakoval bi, če se je minister že priglasil, da odgovarja na postavljeno vprašanje, da poda tudi korekten odgovor na postavljena vprašanja. Žal teh odgovorov še vedno nimamo. Kam, na kakšen način bo šlo teh 200 milijonov evrov, v katera podjetja? Na kakšni osnovi se je Vlada odločila, da je ta številka 200 milijonov evrov pravilna, zakaj ta številka ni 150 ali 300 milijonov? Kaj so bili temelji za ...
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Gospod Černač, drugič vas opozarjam.
ZVONKO ČERNAČ (PS SDS): Tega odgovora nismo dobili in ga pričakujemo, ker bi bila tudi zadolžitev lahko nižja in s tem tudi obveznosti za državljane v končni posledici.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Gospod Jani Moderndorfer, imate postopkovni predlog. Prosim vse, ki se prijavljate postopkovno, da se držite poslovnika, vljudno prosim.
JANI MODERNDORFER (PS PS):
Predsedujoča, obljubim vam, da bom govoril samo o postopku. Ne bom si dovolil tega izleta, kot si ga je dovolil gospod Černač in pred tem še gospod Tanko, ki sta govorila o vsebini. Postopkovno vprašanje govori o postopkih. Zdaj vam bom prikazal, kje ste to zlorabili in ukradli čas Državnemu zboru. Govorili ste ... / oglašanje iz dvorane/ Govorim o postopku. Oba sta zlorabila postopkovno vprašanje za to, da
90
DZ/VI/37. izredna seja
vama je ura tekla, medtem ko ste ministru vzeli čas za to, da je koristil čas Vlade. Oprostite, predsedujoča, v takem primeru ne čakati več tri minute, ampak je treba takoj prekiniti in jih navaditi. V skladu s poslovnikom naj koristijo čas, ki ga imajo, kot so si ga sami rezervirali. So imeli možnost in to so tudi storili, in so si rezervirali čas za razpravo. V okviru te razprave lahko vprašanja postavljate od tu do večnosti. To, ali boste z njimi zadovoljni, je pa samo vaš problem. Ves čas imam občutek, da karkoli vam je povedano in karkoli vam je rečeno, da na koncu tako ali tako ne boste zadovoljni, in zato v skladu s poslovnikom prosim, če se spoštuje ta red.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
V skladu s Poslovnikom Državnega zbora še enkrat opozarjam vse poslanke in poslance, da se držijo poslovnika in pri postopkovnem predlogu obrazložijo svoj postopkovni predlog, ne govorijo in razpravljajo pa o vsebini. Za vsebino ima vsaka poslanska skupina dovolj časa za razpravo.
Gospod Tanko, imate postopkovni predlog? Izvolite.
JOŽE TANKO (PS SDS): Hvala lepa za besedo, spoštovana predsedujoča. Vlada je v dokumentu, ki ga je poslala v Državni zbor, napisala, da bodo Vlado pri obravnavi proračuna zastopali predsednica Vlade in vsi ministri. Spraševal sem ministra za finance dr. Uroša Čuferja, ali in na kateri osnovi je napisana in izjavljena trditev, da je v rebalansu proračuna za leto 2014 80 % več sredstev za investicije kot v sprejetem proračunu, ki ga je sprejela prejšnja vlada, Janševa vlada. Če primerjam podatke, če seštejem podatke investicij in investicijskih transferjev, je pri 1,312 milijarde razlike zgolj za 18 milijonov. To je približno odstotek in pol. To, kar je predsednica Vlade tukaj izjavila, so ponavljali številni poslanci koalicije, in zdaj prosim ministra, da mi obrazloži, na kateri predpostavki je to 80-odstotno povišanje sredstev za investicije izvedeno. To sprašujem sedaj tretjič. Če ne more noben od ministrov, ki sta tukaj, obeh ministrov, niti kdo drug obrazložiti - zdajle že uro in pol to traja -, potem je nekaj narobe s tem proračunom.
Prav tako je nekaj narobe s tem, da si je nekdo rezerviral 200 milijonov v proračunu, ne da bi vedel za koga,. Ne da bi vedel za koga, ker namen ni definiran. Letos je bilo 3 milijone evrov in je bilo to porabljeno, zdaj bo 200 milijonov. Za koga, komu? Takih slepih postavk v proračunu je verjetno še več, in take postavke omogočajo, da Vlada z zakonom o izvrševanju proračuna in Zakonom o javnih financah prosto prerazporeja sredstva za namene, ki se njej zdijo potrebni, ne pa za tisto, kar je zapisano v proračunu. Samo za to gre. S pooblastili, ki si jih boste uzakonili, boste prerazporejali sredstva z gluhih, slepih postavk na neke druge namene. Zelo rad bi odgovor, ker če ne, bom naslednjič vprašal
postopkovno. S tem, da nekdo ne odgovori, to, da vlada ne odgovori, da vlada ne komentira, da ne more noben minister pokriti izjave predsednice Vlade, je nekaj hudo narobe. Če vam realizacija investicij ne funkcionira, ste pa že 7 mesecev na oblasti. Prej se je pohvalila predsednica Vlade, kaj vse ste storili v teh 7 mesecih. Zelo prosim, gospod minister, da to komentirate oziroma pojasnite. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Sedaj lahko ugotovim, da ste v SDS za postopkovne predloge porabili 12 minut in Pozitivna Slovenija 3 minute. Vlada da odgovor, ko se odloči. Vlada se bo sama odločila, kdaj da odgovor na postopkovne predloge. Za sedaj še poteka razprava. Nekdo je dvignil roko - imate željo za razpravo? Spoštovani poslanke in poslanci, odpiram prijavo na razpravo. Vlada se ima možnost prijaviti za odgovore takrat, ko se za to odloči. Prijava poteka. Prijavljena sta dva poslanca. Prva ima besedo dr. Ljubica Jelušič.
DR. LJUBICA JELUŠIČ (PS SD): Najlepša hvala za besedo, spoštovana podpredsednica. Lep pozdrav vsem skupaj!
Uvodoma naj povem, da bom podprla Predlog sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2014 in tudi Dopolnjen predlog proračuna Republike Slovenije za leto 2015. Danes smo precej govorili o tem, ali je ta proračun realen ali ne. Za oba to velja. Običajno je tako, da vsi dosedanji proračuni nastajajo v okoliščinah, ko so vlade prepričane, da delajo realne proračune, opozicije pa so prepričane, da so ti proračuni nerealni. To diskusijo, ki jo poslušamo danes, smo imeli priložnost poslušati že zelo veliko let, vsakič pri vsakem novem proračunu in tudi pri vsakem rebalansu. Imela sem priložnost spremljati proračune, ki so nastajali v treh različnih tako imenovanih kriznih vladah, od konca leta 2008 do sedaj, in lahko rečem, da se je teza o realnosti in kritikah realnosti pojavljala v vseh teh letih. V tem času smo imeli tri tako imenovane krizne vlade, in vsaka od teh kriznih vlad se je poskušala soočiti z vprašanji krize na svoj specifičen način, in tisto področje, za katerega je mislila, da ga lahko obvladuje in da najbolj prispeva k odpravi krize, je zelo poudarjala. Pahorjeva vlada je, na primer, zmanjševala investicije in materialne stroške, in je to zelo poudarjala. Janševa vlada je zmanjševala izdatke javnega sektorja, in je to zelo poudarjala. Tudi še danes nekateri zelo veliko govorijo o tem. Sedanja vlada Alenke Bratušek bolj poudarja povečevanje prihodkov na račun davkov, hkrati pa tudi nadaljuje z ukrepi, ki sta jih že prejšnji krizni vladi uveljavili, razen s tistimi, ki so bili ustavno sporni.
Mislim, da je vendarle vsem trem vladam mogoče reči, da so se poskušale spopasti s krizo na svoj specifičen način, da so bile pri tem tudi relativno uspešne. Za vse tri moramo reči, da so tudi soodgovorne, pa četudi gre samo za 6 ali 7 mesecev vladanja, za stanje,
91
DZ/VI/37. izredna seja
kakršno danes v Sloveniji je. Realnost proračuna se vedno vidi tudi v tem, da ga je treba rebalansirati v prihodnjih letih oziroma takrat, ko se izvaja. Vedno pride do rebalansa, zato se ni treba čuditi in govoriti dramatično o tem, da bodo potrebni rebalansi zaradi tega, ker niso bili upoštevani nekateri odhodki, ker se to vedno zgodi. Evropski proračun za leto 2013 je v tem trenutku v pogajanjih za 9. rebalans, pa se nihče temu prav pretirano ne čudi. Rekla bi, da je bilo tem trem vladam, ki jih omenjam, skupno tudi to, da so nesorazmerno globoko posegle v zmanjševanje stroškov za obrambni sektor oziroma za vse državotvorne resorje. Obrambni sektor omenjam zaradi tega, ker nam večina na Odboru za obrambo ni dovolila, da bi se seznanili s proračunom za obrambni sektor, in moramo o tej tematiki govoriti danes. Opozorila bi na to, da bo treba počasi zmanjšati apetite po zmanjševanju obrambnega proračuna, in to zato, ker ne bi bilo dobro, da bi prihodnjo vojno ali pa prihodnjo naravno nesrečo pričakali kot vnaprejšnji poraženci oziroma vnaprejšnji ponesrečenci. To govorim tudi zato, ker je danes 11. november in je bil pred 95 leti 11. novembra ob 11. uri podpisan mirovni sporazum, ki je končal prvo svetovno vojno. Zato je mogoče zelo pomembno, da prav danes govorimo o tem našem proračunu, ki na žalost zelo posega tudi v obrambne izdatke in tudi v tiste izdatke, ki zadevajo vprašanje zaščite in reševanja. Najlepša hvala.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Gospod Mirko Brulc ima besedo.
MIRKO BRULC (PS SD): Hvala lepa.
Sprejetje proračuna bi moral biti praznik parlamenta in vlade, ampak v naši hiši to ni mogoče. Danes se ukvarjamo z zgodovino proračunov, z vlado Janeza Janše, ki je passé in me ne zanima več. Moram povedati, da s proračunom nikoli nihče ni v celoti zadovoljen. Sestavil sem 8 občinskih proračunov, to je 6. državni proračun. Vedno isto - tudi v času debelih krav, ko je bilo denarja dovolj, nikoli ni bilo tega dovolj. Danes se srečujemo z neizpeto pesmijo: varčevanje, davki, trojka. Ste povedali ljudem, kaj pomeni trojka? Da to ni nekdo, ki bo prinesel red v državo, ampak je to znižanje pokojnin, višanje davkov, zmanjševanje socialnih pravic, plačevanje zdravstva in tako dalje. To je trojka. In še več nezaposlenih! Poglejmo Grčijo, Portugalsko, Španijo in tako dalje. Veleekonomisti Evrope še niso našli recepta, kako iz krize, žal. Problem javnega sektorja. Velikokrat je bilo danes slišati, da javni sektor še nič ni prispeval k reševanju krize. Lepo vas prosim, realni sektor je prispeval. Primorje, SCT, MIP, Prevent in tako dalje so prispevali. Kdo sedi v zaporu? Tajkuni s katerega področja? Tudi mi smo javni sektor. Povejmo, kakšne so naše plače, kakšne so bile pred 10 leti, kaj še dobivamo poleg plače in tako dalje.
Vsi prispevamo k temu. Nižanje javnega sektorja, štartanje izključno na to, pomeni slabši servis države državljanom in državljankam. Brez tega ne gre.
Vesel sem, da je naša ministrica gospa Kopač Mrak ohranila socialne transferje. Celo več denarja je zagotovila v tem kriznem obdobju, kar je prav, zato ker je več revežev, ker je več nezaposlenih, ker je treba pomagati tistim, ki pomoč rabijo. Zato bom tudi ta proračun sprejel s stisnjenimi zobmi, ker vsaj dve milijardi, če bi še imel minister za finance - potem bi nam vsem bilo lažje. Ampak danes je tako, kot je -plačujemo dolgove iz ne vem katerega obdobja, tudi napake, in moramo skupaj stopiti in rešiti probleme. Tukaj ni SDS, SD, Pozitivna Slovenija, tu smo mi, in mi moramo zagotoviti brez zafrkancije, brez nagajanja Vladi in tako dalje, da potegnemo voz iz tega blata. Samo še to. Ko kolega Tanko hodi po dvorani in se smeje, takrat vem, da je hudič vzel šalo. To se kaže. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Besedo je želel minister za finance dr. Uroš Čufer.
DR. UROŠ ČUFER: Najlepša hvala.
Moram reči, da sem bil danes nekoliko presenečen, da me poslanci sprašujete o proceduralnih vprašanjih, ker sem mislil, da se na proceduro sami spoznate bolje kot jaz, ki nisem iz Državnega zbora.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Gospod Tanko, bi želeli razpravljati? Postopkovno, samo prosim ne o vsebini, temveč o postopku - v skladu s poslovnikom.
JOŽE TANKO (PS SDS): Hvala lepa za besedo.
Če Vlada Republike Slovenije napiše, kdo bo sodeloval pri vsebinski razpravi o proračunu, in to sprašujemo med drugim, potem bi od tistih, ki so še ostali tukaj, in prvi med temi je minister za finance, pričakoval, da podajo vsebinske odgovore. Teh ni. Rebalans proračuna se dela na sprejeti proračun. Razlika na investicijskih postavkah je 18 milijonov, gospod minister. Predsednica Vlade je dejala, da je 80 % več namenjenega denarja za investicije. Vprašal sem za vsebinsko pojasnilo. Ali drži, da je to res? 18 milijonov namreč predstavlja na teh postavkah samo 1,5 %. Lahko vam prinesem računalnik. Vi ste doktor in najbrž to izračunate mnogo hitreje kot jaz, in to na pamet. Glede na to, da je to top tema danes glede teh sprememb, da so mnogi vaši poslanci to ponavljali, bi prosil samo za razlago ministra za finance, ali imamo mi prav, ki dvomimo v ta podatek, ali ima prav predsednica Vlade, ki je to prodala slovenski javnosti. Ker mi rebalansiramo sprejeti proračun 2014. Nič drugega ne delamo danes tukaj. Zanima me, ali je izjava, trditev
92
DZ/VI/37. izredna seja
prava ali je blef. Minister za finance bi, glede na to, da ste koordinirali pripravo proračuna, to najbrž moral znati pojasniti. Pričakujemo pojasnilo.
Če govorite na tak način o proračunu, kot je govoril minister Stepišnik, ali vi, ko ne odgovarjate, potem pa se postavlja resen dvom v ta proračun. Če gre že koalicija slepo za Vlado in sprejema ta proračun, vsaj v naši stranki čutimo toliko odgovornosti, da tega ne bomo podprli na slepo in želimo konkretna pojasnila. Upam, da so tu odgovorni in kompetentni ljudje, odgovorni in kompetentni ministri, da bodo te odgovore dali. Po mojem niso zahtevni. Treba je samo odgovoriti, kdo ima prav - predsednica Vlade, ki je to trdila, ali mi, ki na osnovi podatkov iz dokumentov ugotovimo, da je te razlike samo za 1,5 %. Pričakujemo odgovor.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Želi še kdo razpravljati? Vidim, da ni želje po razpravi pri splošnem delu.
Gospod minister dr. Uroš Čufer, izvolite, imate besedo.
DR. UROŠ ČUFER: Še vedno mislim, da nas sprašujete postopkovne zadeve, pa kljub temu mislim, da so to bolj vsebinske. Da se ne bomo ob takšnih detajlih zaplezali, vam mogoče kljub temu lahko odgovorim. Če pogledate realizacijo za leto 2012 na postavkah nakup in gradnja osnovnih sredstev, investicijski transferji pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki, in investicijski transferji proračunskih uporabnikov, skupaj znašajo približno 740 milijonov. Predlog sprememb proračuna za leto 2014 pa predvideva milijardo 300. Upam, da vam bo to pomagalo pri vašem odgovoru in razumevanju odgovora.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Izvolite, resnično postopkovno.
ZVONKO ČERNAČ (PS SDS): Vedno doslej je bilo postopkovno, spoštovana predsedujoča, in tudi tokrat bo. Z vaše strani bi poslanci pričakovali, da boste ministra opomnili na njegovo nedostojno in arogantno obnašanje v Državnem zboru, na njegov nedostojen odnos. On ne razporeja sredstev lastnega proračuna. Tukaj je pred predstavniki ljudstva, in temu ljudstvu govori, ali je ta vlada dober ali slab gospodar. To ljudstvo želi slišati od pristojnega ministra, kako in na kakšen način bo prihodnje leto to ljudstvo zadolžil še za dodatnih 5 milijard evrov, in od kje bo to ljudstvo moralo te njegove dolgove v prihodnjem letu pokriti. Ravno tako je želelo to ljudstvo slišati odgovor na vprašanje, kako je mogoče, da bo treba za pomoč podjetjem v težavah v letu 2014 nameniti 200 milijonov evrov, če je sam minister dejal, da so letos počrpali mislim, da niti ne 10 milijonov
evrov, niti ne 5 milijonov evrov. Pričakovalo bi se
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Gospod Černač, zopet zlorabljate postopkovni predlog ...
ZVONKO ČERNAČ (PS SDS): ... da bi oba
ministra, predvsem pa finančnega ministra, opozorili na osnovna pravila obnašanja, ki veljajo ne samo v Državnem zboru, ampak v družbi, predvsem zato, ker ne govori o tem, kako razporeja svoja osebna sredstva, pač pa govori tukaj nam vsem, kako razporeja naša skupna sredstva in kako bo ta sredstva razporedil v primerjavi s tistim, kar je bilo načrtovano v proračunu za leto 2014. Nismo govorili o realizaciji za leto 2014 - rebalans na realizacijo 2012 -, pač pa smo ga spraševali o realizaciji spremembe za leto 2014 na tisto, kar je bilo načrtovano v letu 2014. Zaradi tega pričakujem, da ga boste opomnili in opozorili, da je le v Državnem zboru in da se od njega pričakuje neko dostojno obnašanje, predvsem pa se pričakuje, predstavniki ljudstva to pričakujejo, da temu ljudstvu pove, zakaj ga bo obremenil z dodatnimi davki, tako on kot njegova vlada, za pokrivanje proračunske luknje v prihodnjem letu, in zakaj bo treba zadolžitev, ki je bila realizirana v letošnjem letu v višini 3 milijarde 200 milijonov evrov, prihodnje leto povečati celo na 5 milijard evrov.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Izvolite, mag. Stanko Stepišnik.
MAG. STANKO STEPIŠNIK: Hvala lepa še enkrat za tako čudovit nastop.
Zdaj bom pa prebral, ker si veliko zapišem. Gospa predsednica Vlade Alenka Bratušek je izjavila, da je bilo v letu 2012 - lahko pogledate magnetogram - 740 milijonov namenjenih za investicije, v letu 2014 pa milijon 300 in še nekaj. To je 80 % več. Izračunajte, če to drži. Jaz sem pa povedal, poleg tistega uvoda, še odgovor na tistih 200 milijonov. Še enkrat bom prebral, in lahko magnetogram dobite in si preberete. V letu 2014 se ocenjuje, da bo prišlo do povečanja kapitalskih deležev in naložb gospodarskih družb v višini 200 milijonov evrov. Sredstva so namenjena pomoči podjetjem v težavah v obliki kapitalskih naložb. Ugotovljeno je, ko smo pregledali 3 tisoč 500 podjetij v Sloveniji, da so podjetja prezadolžena v Sloveniji za 30 % in da manjka približno 30 % dobrim podjetjem okrog 5 milijard kapitala. Tako da 200 milijonov ni veliko. Kdo bo pa to dobil, se pa ne ve, ker se bo to izbiralo po nekem postopku ali po kriterijih, tako kot se vedno dela - komisija se ustanovi in tako naprej. To ni delitev meni, tebi, našim, vašim in tako naprej, to se ne dela tako. Tudi ko so podjetja zaprosila za pomoč za prestrukturiranje in pomoč pri našem ministrstvu, je komisija, in komisija določi, koliko denarja lahko dobi podjetje glede na njeno
93
DZ/VI/37. izredna seja
finančno moč in preživetje s finančno strukturo za 6 mesecev, da se prestrukturira, da preživi in da lahko potem nadaljuje svoje poslovanje.
Tudi vsi javni razpisi, ki so, so na osnovi javnih razpisov, kjer se prijavijo, se točkujejo in najboljši zmagajo. Običajno so kriteriji tako narejeni, da dobijo denar tisti, ki vlečejo v tej Sloveniji, ne pa tisti, ki ga porabijo, recimo, za osebne dohodke ali pa za kaj drugega. Običajno dobijo ta sredstva podjetja, ki so izvozno naravnana, ki imajo ustrezno kadrovsko strukturo, ki imajo ustrezno razvojno-raziskovalno strukturo in tista, ki imajo kupno moč, ki imajo trge, ki dvigujejo svojo konkurenčno sposobnost, zaposlujejo ljudi, ohranjajo delovna mesta ali pa povečujejo dodano vrednost. V tej smeri se to dela, in včasih imam občutek, da bi posebej vi kot poslanci morali vedeti, kako se na teh javnih razpisih prijavljajo podjetja in kako se točkuje, in da nihče ne more dobiti mimo te vrste. Tisti, ki je boljši, zmaga. Tisti, ki se prijavijo, so na začetku črte, na cilj pride pa določeno manjše število ljudi.
Jasno se potem podjetja pritožujejo, ker ne izpolnjujejo pogojev, se obračajo tudi na vas poslance. Tudi jaz dobim kak telefon, zakaj nismo pa mi prišli na vrsto, zakaj smo mi izločeni. Včasih se celo meja postavi, recimo, 65 točk, pa ima 64 točk - za eno točko mu zmanjka. Je hudo, ampak ni 65. Postavi se, recimo, meja na 85 točk, odvisno, koliko je sredstev na razpolago, in se razdeli najboljšim. Se nič ne izbira prvi, tretji, četrti. Mislim, da to verjetno poznate, in včasih je res dobro, da ne sprašujete, če se po domače dela. Za naslednje leto je 200 milijonov planirano. Po mojem je to dosti premalo, kdo bo dobil, pa noben ne ve. To se bo pokazalo. Tisti, ki je v težavah, in glede na kriterije, ki bodo postavljeni, bodo podjetja izbrana. Če ste pa včasih tako delali, da ste se zagnali in so vaši dobili - mi tako ne delamo na žalost, vsaj jaz ne bom.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa, minister Stepišnik.
Samo odgovorim na postopkovni predlog gospoda Černača. 235. člen Poslovnika Državnega zbora govori o sodelovanju vlade pri delu Državnega zbora. Ravno tako 66. člen Poslovnika Državnega zbora v prvi točki navaja, da na začetku obravnave vsake točke dnevnega reda lahko poda predlagatelj oziroma njegov predstavnik dopolnilno obrazložitev. Nikjer ne zavezuje, da mora v primeru, če je predlagatelj vlada, vedno znova razlagati. Minister bo odgovoril, ko bo ocenil, da je to potrebno.
Imate postopkovni predlog - samo, da
bo res.
JOŽE TANKO (PS SDS): Spoštovana predsedujoča!
V tem odgovoru je minister Stepišnik pomešal vse ukrepe, s katerimi razpolaga. To, kar je govoril, spada v druge postavke, v druge
transferje, v druge oblike. Vprašali smo ga o konkretni postavki, ki se ji reče pomoč podjetjem oziroma povečanje kapitalskih deležev.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Prosim postopkovno, ne o vsebini!
JOŽE TANKO (PS SDS): Ne pa programsko financiranje in podobne stvari. Drugo, kar je -gospod minister Čufer, zakaj ne daste primerjave, recimo, z letom 2006 ali pa 2001, in izračunate odstotke povečanja ...
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Prosim, ne o vsebini pri postopkovnem predlogu. Pri razpravi pa lahko.
JOŽE TANKO (PS SDS): Saj sem ga vprašal, zakaj ne da primerjave, recimo, s takim letom. Še enkrat povem, imamo sprejeti proračun in rebalansiramo sprejeti proračun. Kriteriji se obravnavajo verjetno na osnovi dveh kolon -tisto, kar je bilo predloženo za leto 2014, in tisto, kar se rebalansira, popravlja s predlogom te vlade v letu 2014, in tukaj je odstotek, razlika ...
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Gospod Tanko, oprostite, postopkovni predlog je zlorabljen, ker govorite o vsebini proračunov!
JOŽE TANKO (PS SDS): Ne govorim o vsebini, ne razumete, jaz sprašujem ...
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Vsebina je tudi višina proračuna ali posameznih postavk!
JOŽE TANKO (PS SDS): Govorim o tem, zakaj se ne primerja primerljivo s primerljivim. To je vprašanje ...
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Polemizirate z gospodom ministrom! To ni postopkovni predlog, veste.
JOŽE TANKO (PS SDS): Gospa Brunskole, bodite potrpežljivi in poslušajte. Vprašal sem, zakaj in kako so izračunali razliko 80 % na dveh postavkah, ki sta tukaj napisani, in pri eni piše sprejeti proračun, pri drugi pa piše rebalans proračuna. Razlike je 1,5 %.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
To ni postopkovni predlog, ampak vsebina proračuna!
JOŽE TANKO (PS SDS): Gospa, ste pa čudni vi. Sprašujem, kako mora nekdo izračunati tako razliko pri teh zadevah. To je nemogoče izračunati. Če pa primerjaš leto 1999, je pa lahko razlika 300 %. Govorimo pa o sprejetem proračunu za leto 2014, ki ga je pripravila ena vlada, in o rebalansu postavk v tem sprejetem proračunu. To je pa to, kar ste vi pripravili. Razlika je pa 1,5 %.
94
republika slovenija
DRŽAVNI ZBOR
DZ/VI/37. izredna seja
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Temu se reče vsebina.
JOŽE TANKO (PS SDS): Temu se reče vprašanje. In želim obrazložitev. Nič drugega.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Mag. Majda Potrata ima postopkovni predlog in bo tudi dobila sedaj besedo. Ta postopkovni predlog, ki je bil nazadnje, je govoril o vsebini, in več ne bom dovolila.
Izvolite, mag. Potrata.
MAG. MAJDA POTRATA (PS SD): Hvala, gospa podpredsednica.
Da bo jasno, zakaj sem se javila. 69. člen poslovnika pravi: »Poslancu, ki želi govoriti o uporabi poslovnika (postopkovno vprašanje), da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. Govor tega poslanca ne sme trajati več kot tri minute. O uporabi poslovnika odloči predsedujoči.« Vljudno naprošam, da bi mi vsi ti, ki so zdaj že po trikrat ali ne vem kolikokrat zastavljali postopkovno vprašanje, povedali, na kateri člen poslovnika se sklicujejo, ko trdijo, da je bil poslovnik napak uporabljen. To je namreč postopkovno vprašanje, o uporabi poslovnika. Po katerem členu poslovnika je mogoče odgovoriti na vprašanja in razprave gospoda Tanka tako, da bo s temi odgovori zadovoljen in ne bo terjal večno novih postopkovnih vprašanj. Za to gre. Postopkovno vprašanje se nanaša zgolj na uporabo poslovnika. Zadnjič je bilo govora o tem, da 4. člen Poslovnika govori, da je slovenščina uradni jezik. Nikjer ne piše, da se v javnosti uporablja zborni jezik, ampak to je že vsebina. Uporaba tega člena je pa bila na neki komisiji zlorabljena, ko smo imeli neuporabljeno slovenščino v prispevku, ki smo si ga ogledali na neki komisiji v angleščini. Torej, samo o uporabi poslovnika. Zanima me, tretjič povem, na kateri člen poslovnika se vprašanja gospoda Tanka in gospoda Černača nanašajo. Hvala.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
18 minut smo porabili za postopkovne predloge. Glede na to, da sem prej opozorila in da je bilo toliko zlorab pri postopkovnih predlogih, spoštovani prisotni poslanci in poslanke, vas obveščam, da se lahko prijavite k razpravi in razpravljate, sicer prehajamo na obravnavo posebnega dela predloga sprememb proračuna. Bi želel prej še kdo razpravljati? / oglašanje iz dvorane/
Proceduralno vam ne morem dati besede glede na to, da ste do sedaj zlorabili proceduralne predloge. / oglašanje iz dvorane/ Mag. Potrata ni govorila o vsebini, pač pa je obrazložila, kaj pomeni zloraba postopkovnega predloga.
ZVONKO ČERNAČ (PS SDS): Spoštovana predsedujoča, odgovor na vprašanje mag. Potrata bi bil lažji, če bi dobili razlago, na podlagi česa je ona zdaj govorila skoraj tri minute.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Vidim, da bi gospod Krivec želel razpravljati. Želi še kdo? (Ne.) Gospod Danijel Krivec bo razpravljal o splošnem delu.
DANIJEL KRIVEC (PS SDS): Hvala. Saj bom kratek, pa gremo potem na posebni del.
Glede na to, da imamo vsi proračun pred seboj in sedaj razpravljamo o teh procentih in primerjavah. Vendar vsi znamo brati, in piše: "Ocena realizacije, realizacija, sprejeti proračun." Primerjava, ki je narejena s predlogom proračuna, je označena s kolonami, in piše: "Sprememba, štiri je enako pet minus tri." To pomeni: predlog sprememb proračuna v primerjavi s sprejetim proračunom. To imamo vsi v gradivih. Za posamezne postavke ne more nekdo delati primerjave, tako kot se mu zljubi, kajti v tem primeru bi tudi gospod Stepišnik lahko govoril o, ne vem, dvatisočodstotnem povečanju kapitalskih naložb, če bi primerjal neprimerljivo - realizacijo za leto 2012, ki je bila nič, in 200 milijonov, ki jih imamo zdaj. Zato vseeno vsebinsko sprašujem, zakaj ne dobimo odgovora korektno. Kajti vsi beremo in vsi imamo gradivo na mizi, govorimo o sprejetem proračunu - ministrstvo je pripravilo predlog sprememb, ki je v naslednji koloni - in o predlogu sprememb. Samo toliko, da bo jasno vsem, ki nas poslušajo.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Prehajamo na obravnavo posebnega dela predloga sprememb proračuna. Želi kdo razpravljati? Ker ne želi, zaključujem razpravo pri posebnem delu predloga sprememb proračuna.
Prehajamo na razpravo o vloženih amandmajih, ki jo bomo opravili na podlagi pregleda vloženih amandmajev z dne 9. novembra 2013. Prehajamo na proračunskega uporabnika 1540 - Urad Vlade Republike Slovenije za narodnosti ter na razpravo o dveh vloženih amandmajih pri tem proračunskem uporabniku. V razpravo dajem podprogram Podpora manjšinam ter amandma Komisije za narodni skupnosti in amandma poslanskih skupin PS, SD, DL in DeSUS.
Želi kdo razpravljati? Ker ne želi nihče razpravljati, zaključujem razpravo.
Prehajamo na proračunskega uporabnika 1711 - Ministrstvo za notranje zadeve ter na razpravo o vloženem amandmaju pri tem proračunskem uporabniku. V razpravo dajem podprogram Podpora lokalni samoupravi ter koordinacija državne in lokalne ravni ter amandma Poslanske skupine Nove Slovenije.
Želi kdo razpravljati? Ker ne želi nihče razpravljati, zaključujem razpravo.
Prehajamo na proračunskega uporabnika 1714 - Policija ter na razpravo o vloženih amandmajih k dvema podprogramoma. Pri tem proračunskem uporabniku najprej dajem
95
DZ/VI/37. izredna seja
v razpravo podprogram Javni red in splošna varnost ljudi in premoženja ter amandma Poslanske skupine SLS.
Želi kdo razpravljati? Besedo ima gospa Jasmina Opec.
JASMINA OPEC (PS SLS): Hvala lepa.
Pred kratkim smo na odboru za notranje zadeve obravnavali poročilo o delu policije za leto 2012 in pri tem poročilu ugotavljali, da se povečujejo predvsem kazniva dejanja zoper premoženje. Ta trend se bo po našem prepričanju še nadaljeval, kar ni presenetljivo. Namreč, z dvigovanjem davkov in prispevkov ob nespremenjenem prihodku, pokojninah in plačah se bo zmanjševal razpoložljivi dohodek prebivalstva. Ljudje na to dejstvo reagiramo različno. Večina od nas zmanjša tisti del svojega osebnega proračuna, ki se imenuje odhodki, nekateri pa želijo imeti ta svoj razpoložljivi dohodek na enaki višini, kar poskušajo nadomestiti tudi z nelegalnimi posli. Že sedaj so razmere v Policiji alarmantne. Če greste na teren, vidite, da ni sredstev, s katerimi bi Policija že sedaj opravila te naloge, ki jih mora opravljati na nek normalen način. Videli boste, da so ponekod ukinili določene patrulje, da, recimo, ne morejo dati v uporabo vozil, ker nimajo sredstev za vzdrževanje tega voznega parka. Varnost ljudi, življenje ne sme biti nikoli predmet varčevanja. Kdo bo nosil odgovornost takrat, ko bodo ogrožena človeška življenja in Policija ne bo prišla na mesto pravočasno, ker ne bo imela natankanih avtomobilov oziroma ker ne bo imela urejenih avtomobilov, ker ne bo imela osnovnih sredstev, s katerimi bi prišla na kraj dogodka? Varnost in življenje sta tista segmenta, kjer nikakor ne smemo varčevati, in zato smo v Slovenski ljudski stranki tudi predlagali ta amandma.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Želi še kdo razpravljati? Ker ne želi nihče več razpravljati, zaključujem razpravo.
V razpravo dajem še podprogram Kriminalistična dejavnost ter amandma Poslanske skupine SDS in amandma Poslanske skupine SLS. Želi kdo razpravljati? Dr. Vinko Gorenak ima besedo, potem pa gospa Sonja Ramšak.
DR. VINKO GORENAK (PS SDS): Hvala lepa.
Prvič se oglašam, vendar se mi zdi pomembno, da pri tem amandmaju rečemo naslednje. Kakorkoli govorimo o varčevanju pri kateremkoli proračunskem uporabniku, bomo verjetno povsod naleteli na težave in povsod bomo našli tudi obrazložitve, da bi komu še kaj več dali. Ampak vendarle je treba povedati naslednjo zadevo. Kar se tiče Policije - to verjetno tudi državna sekretarka natančno ve -, obratuje z 80 % vseh sredstev, kar je namenjeno stroškom dela, in Policija razpolaga z izjemno majhnim delom sredstev za materialne
stroške in še manjšim delom za investicije. Predlagamo, da na tem podprogramu povečamo sredstva za nekaj več kot dva milijona evrov. Situacija je relativno jasna. Mislim, da bi lahko kmalu prišli do tega, da bo velika večina voznega parka, ki ga Policija ima, to je nekaj nad 2 tisoč vozil - ta vozila so bila lani v povprečju stara 7 let, iz odgovora ministra za notranje zadeve, mojega naslednika, predzadnji ponedeljek na poslanskih vprašanjih pa je bilo jasno razbrati, da so sedaj vozila stara že 8 let in da v letošnjem letu ni bilo nobenih nabav, čeprav smo načrtovali, vsaj v času, ko sem sam vodil ministrstvo, da bomo nabavili okoli 400 vozil. Ta vozila imajo v povprečju nad 200 tisoč kilometrov. To pomeni, da je na tej postavki nujno potrebno, da skušamo Policiji oziroma kriminalistični policiji, tudi znotraj nje, pomagati in ji vendarle ne odvzeti toliko, kot ji je vzela vladajoča koalicija s predlogom proračuna. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
V skladu s časovnim potekom seje Državnega zbora danes zaključujem sejo Državnega zbora. Prekinjam sejo in jo nadaljujemo jutri ob 10. uri. Lepo pozdravljeni!
(SEJA JE BILA PREKINJENA 11. NOVEMBRA 2013 OB 22. URI IN SE JE NADALJEVALA 12. NOVEMBRA 2013 OB 10. URI.)
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje!
Začenjamo z nadaljevanjem 47. izredne seje Državnega zbora. Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednji poslanki in poslanec: dr. Andreja Črnak Meglič, gospa Iva Dimic od 16. ure dalje in gospod Dragutin Mate. Vse prisotne lepo pozdravljam.
Nadaljujemo s prekinjeno 1. točko dnevnega reda, to je z obravnavo Predloga sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2014.
Nadaljujemo z razpravo o vloženih amandmajih pri posebnem delu Predloga sprememb proračuna, ki jo bomo opravili na podlagi pregleda vloženih amandmajev z dne 9. 11. 2013.
Nadaljujemo s proračunskim uporabnikom 1714 - Policija in z razpravo o vloženem amandmaju Poslanske skupine SDS in amandmaju Poslanske skupine SLS k podprogramu Kriminalistična dejavnost. Besedo dajem drugoprijavljeni k včerajšnji razpravi o tema amandmajema gospe Sonji Ramšak. Je še ni v dvorani.
Glede na to, da je še ni v dvorani, sprašujem, ker je možna razprava, ali želi še kdo razpravljati. Vabim vas k prijavi za razpravo.
96
DZ/VI/37. izredna seja
Besedo ima gospa Jasmina Opec.
JASMINA OPEC (PS SLS): Hvala lepa za besedo in lep pozdrav vsem skupaj.
Vedno, ko se v tem državnem zboru sprejemajo novi davki, dvigujejo obstoječi, ko se povečujejo različni prispevki, ko se sprejemajo ukrepi za sanacijo bančnega sistema z denarjem davkoplačevalcev, se ne pozabi v isti sapi omeniti, kako se bo počistilo s preteklostjo in pred roko pravice pripeljalo vse tiste, ki so v minulih letih oropali to državo in povzročili stanje, v katerem se nahajamo danes. Verjemite mi, da bi kot predstavnica mlajše generacije, ki ni popolnoma nič kriva za to stanje, vendar ki hkrati nosi največje breme tega stanja, zelo rada videla, da bi vsi tisti, ki so zaradi lastnega pohlepa in zaradi lastnega interesa sprejemali odločitve v škodo te države in vseh nas, odgovarjali za svoja početja. Zagotovo se lahko strinjamo, da Slovenija in mi vsi, ki v tej državi živimo, potrebujemo to zadoščenje, da potrebujemo, da pred zakonom odgovarjajo vsi tisti, ki so vzeli kakršenkoli evro, ki jim ni pripadal in nas pripeljali v stanje, v katerem smo in iz katerega verjetno ne bomo tako hitro izšli. Toda pogled na številke v proračunu odpira dvom, ali so vaše namere o tem, da resnično počistimo s to preteklostjo, resnične, ali so zgolj tolažba ljudem ob sprejemanju vedno novih obremenitev. Barab ne bomo lovili na ta način, da v policiji znižamo sredstva na minimum, tako da nima niti za bencin. Barabe se ulovi tako, da omogočiš tistemu, ki barabe preganja, najboljše pogoje za delo.
Zato smo v Slovenski ljudski stranki tudi predlagali ta amandma, s katerim povečujemo sredstva na področju kriminalistične dejavnosti Policije. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam.
Želi še kdo razpravljati o tem amandmaju? Ugotavljam, da ne, zato zaključujem razpravo.
Prehajamo na proračunskega uporabnika 1811 - Ministrstvo za zunanje zadeve in razpravo o vloženem amandmaju pri tem proračunskem uporabniku. V razpravo dajem podprogram Gospodarsko sodelovanje in amandma Poslanske skupine Slovenske ljudske stranke. Želi kdo razpravljati? Vabim vas k prijavi za razpravo.
Besedo ima gospa Jasmina Opec.
JASMINA OPEC (PS SLS): Hvala lepa.
Slovenija je malo odprto izvozno usmerjeno gospodarstvo. Uspeh slovenskih podjetij je v pretežni meri odvisen od tega, kako uspešno bodo naša podjetja prodrla na tuje trge, tam prodala svoje izdelke in storitve. Še posebej v teh časih, ko zaradi zmanjšanja razpoložljivega dohodka prebivalstva kupna moč pada, s tem pa tudi domača potrošnja, je za ohranitev obstoječih proizvodnih kapacitet in delovnih mest potrebna še intenzivnejša aktivnost na tujih
trgih. Pomembno vlogo pri tem ima gospodarska diplomacija kot tista, ki pomaga pri spodbujanju izvoza, sklepanju novih poslov v tujini in predstavitvi slovenskega gospodarstva tujim partnerjem.
V Slovenski ljudski stranki želimo s predlaganim amandmajem okrepiti delovanje gospodarske diplomacije, pri tem pa zmanjšujemo sredstva na postavki Izvedbe protokolarnih dogodkov generalnega sekretariata Vlade. Močno in uspešno gospodarstvo je zagotovo boljša promocija za državo, kot pa sta dober kaviar in dragi šampanjec.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Želi še kdo razpravljati o amandmaju Slovenske ljudske stranke. Ugotavljam, da ne. Zaključujem razpravo.
Prehajamo na proračunskega uporabnika 1912 - Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje ter na razpravo o vloženem amandmaju pri tem proračunskem uporabniku. V razpravo dajem podprogram Delovanje sistema za zaščito in reševanje in pomoč in amandma Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke. Želi kdo razpravljati? Vabim vas k prijavi z razpravo. Besedo ima gospod Robert Hrovat. Izvolite.
ROBERT HROVAT (PS SDS): Hvala lepa za besedo. Spoštovane kolegice in kolegi, predstavniki Vlade!
Proračun ali pa vsakokratni proračun, rebalans proračuna je odraz prioritet tiste vlade, ki ga sestavlja. In minister Jakič, minister za obrambo, se je odločil, da bo v tem proračunu črtal v celoti, črtal eno od postavk za prostovoljne gasilce, za prostovoljna gasilska društva. Govorimo o postavki Uprave za zaščito in reševanje -sofinanciranje nakupa opreme za prostovoljna gasilska društva. Govorimo o tako imenovanem vračilu DDV. Ta ukrep se je uvedel v letu 2003 kot nek korektiv, kot nek bonus za gasilce, ki opravljajo splošno reševalno službo v Sloveniji. Poglejte, od leta 2008 ali pa do 2008 ni bilo s proračunom pa z denarjem na tej postavki nobenih težav. Od leta 2008 naprej se je postavka ali pa, bom rekel, postavke na sistemu zaščite in reševanje zniževala. Vsako leto se je zniževalo, iz 30 milijonov na 29, na 26, pa na 25, In zdaj prihajamo za naslednje leto na številko 20. 20 milijonov bo samo še denarja za sistem zaščite in reševanja. Govorimo o integralnem delu proračuna. Poglejte, jaz razumem in tudi v Slovenski demokratski stranki razumemo, da je kriza in da denarja ni, ampak če vzamemo te štiri milijone, kot je predvideno v rebalansu, ali pa 2 milijona, kot je razlika med trenutno veljavnim proračunom pa rebalansom za naslednje leto, jaz mislim, da tudi varnosti ne bo več. Ena najpomembnejših vrednot posameznika v civiliziranem svetu je občutek varnosti in v kriznih časih je to še toliko bolj pomembno. Gasilci tvegamo svoje zdravje,
97
DZ/VI/37. izredna seja
tvegamo svoja življenja in ni prav, da se postavka sofinanciranja nakupa gasilske opreme za prostovoljna gasilska društva v celoti črta. Sredstva so se že zniževala. V letu 2011 je bilo tako na tej postavki milijon 600 tisoč evrov; 2009 - okrog milijona; zdaj 900, 960 tisoč; pa v letošnjem letu na nek način 900 tisoč evrov za sofinanciranje nakupa opreme: reševalne in zaščitne opreme za prostovoljna gasilska društva. Zdaj se je minister odločil, da te postavke ne bo več. Torej gasilci, prostovoljna gasilska društva ne bodo več dobila subvencioniranega DDV, vračilo DDV za nakup opreme v preteklem letu. Da bomo vedeli, o čem govorimo - torej sofinanciranje nabave gasilske zaščitne pa reševalne opreme. Poglejte, to se izvede na podlagi, gre za sofinanciranje, izvede se razpis in tisti, ki so v preteklem letu nakupili opremo, se jim potem vrne ta DDV. In zdaj si predstavljajte vsa tista gasilska društva, ki so v letošnjem letu kupovala opremo. Računali so na to vračilo DDV. Naslednje leto te postavke ni več v proračunu. Ni je več. In tega denarja ta gasilska društva oziroma prostovoljni gasilci ne bodo več dobili. To je nedopustno. Ampak minister, ni to edina stvar, ki se je zgodila v tem proračunu na sistemu zaščite in reševanja. Znižujejo se tudi sredstva za sofinanciranje dejavnosti organizacij društev in zavodov. Kar za 7 % se znižujejo ta sredstva, pa da boste vedeli, za koga se znižujejo sredstva. Za Gasilsko zvezo Slovenije, za Gorsko reševalno zvezo Slovenije, Jamarsko zavezo Slovenije, Rdeči križ Slovenije, Potapljaška zveza Slovenije, Zveza tabornikov Slovenije, Kinološka zveza, Zveza vodnikov reševalnih psov, Združenje slovenskih poklicnih gasilcev in tako naprej. Glejte, sredstva, ki jih dobijo iz državnega proračuna, predstavljajo 75 % vseh sredstev, ki jih imajo za svoje delo. In zdaj se jim jemlje 7 %. In da nadaljujem, kaj se še zgodi s tem rebalansom proračuna, s predlogom rebalansa ministra Jakiča. Glejte, sofinanciranje dejavnosti gasilskih enot širšega pomena se znižujejo za 10 %. Za 10 %. Znižujejo se sredstva za nabavo dodatne osebne in skupinske opreme za pripadnike gasilskih enot, ki posredujejo v tunelih. Razumem, je kriza. Ampak, če je kdo včeraj spremljal dnevno informativne oddaje, kjer so vam govorili, koliko prostovoljnih gasilcev je bilo včeraj na terenu. Spomnite se hudih požarov, jaz bom omenil samo nekaj. Pri Kranju, Hrastje, v Domžalah, v Trzinu, pravzaprav v Mengšu in tako naprej. Kdo mislite, da je tam posredoval? Takrat, ko "zagusti", takrat pridejo gasilci. In spoštovane poslanke in poslanci, ne dopustite, da se vzamejo sredstva prostovoljnim gasilskim društvom, ne dovolite, da se vzamejo sredstva enotam širšega pomena in ne dovolite, da se vzamejo sredstva organizacijam, društvom in zavodom, ki sodelujejo v splošni reševalni službi. Enostavno je to nedopustno. Jaz mislim, da je prišel čas, ko moramo mi poslanke in poslanci - minister je že povedal, kako si je
zamislil ta proračun, torej tako, da bo jemal sredstva - mislim, da je čas, da na tej točki mi rečemo, dovolj je bilo. Zaščiti in reševanju je bilo dovolj vzetega denarja že v preteklih letih, od leta 2008 in vse do zdaj. Ampak noben minister si ni drznil črtati postavke v celoti. Črtati postavke v celoti za nakup gasilske opreme za prostovoljna gasilska društva. Nič, postavka nič je v tem proračunu oziroma v tem rebalansu in v proračunu za leto 2015. Če bo ostalo pri znižanju teh 3, 4 milijonov, jaz mislim, da bomo nedopustno posegli v program opremljanja reševalnih enot in služb za zaščito. Znižujejo se tudi sredstva za usposabljanje in izobraževanje in s tem se načenja sistem kot tak. Še en razlog, zakaj je treba nasprotovati temu, je pa varnost. Ta sistem sofinanciranja nakupa gasilske opreme za prostovoljna gasilska društva je bil tudi garant za nakup varne opreme, certificirane opreme, ker drugače ni moglo gasilsko društvo sodelovati na razpisu za pridobitev teh sredstev. Kaj se bo zdaj zgodilo? Nihče več ne bo imel nadzora nad to opremo in zdaj bo lahko gasilsko društvo glede toliko denarja, kot ga bodo nabrali od krajanov, občanov, potem tudi porabili. In nakup opreme, predvidevam tako, da bo cenejša, necertificirana. Kaj boste pa takrat rekli, ko se bo kakšnemu gasilcu kaj naredilo, ko bo uporabljal necertificirano opremo. In to je, spoštovane kolegice in kolegi, nedopustno in mislim, da je prav, da še enkrat razmislite in ta amandma, ne glede ne to, da ga je vložila Slovenska demokratska stranka, ga vzemimo kot amandma vseh poslank in poslancev in vrnimo te tri milijone prostovoljnim gasilcem, vsem enotam, ki rešujejo v tunelih, sistemu izobraževanja in vsem, ki nam pomagajo takrat, ko smo v težavah. Še enkrat zelo dobro premislite, preden boste stisnili tipko "proti" temu amandmaju. Ta amandma daje gasilcem. Če boste pa ohranili to, kot je, in boste zavrnili naš amandma, pa pomeni, da ste prisluhnili politiki gospoda Romana Jakiča, ki je gasilcem 4 milijone v tem proračunu vzel. Govorim o prostovoljnih gasilskih društvih, govorim o sistemu zaščite in reševanja. Ni prav, če ne boste podprli. Hvala.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Še je interes za razpravo. Vabim vas k prijavi za
razpravo.
Besedo ima gospod Matjaž Zanoškar.
MATJAŽ ZANOŠKAR (PS PS): Hvala, spoštovani predsednik. Lep pozdrav kolegice in kolegi in prisotni.
Na ta amandma, ki ga vlaga SDS glede financiranja gasilstva v naši državi, bi rekel sledeče. Z velikim obžalovanjem sprejemam dejstvo, da je ravno SDS predlagala, da se rebalans oziroma proračun za leto 2014 in 2015 na Odboru za obrambo ne obravnava. Zato odbor ni imel priložnosti, da bi se poglobil v te stvari. Vendar kolikor razumemo tudi izjave in odgovore na vsa ta vprašanja gospoda ministra
98
DZ/VI/37. izredna seja
Romana Jakiča, potem je jasno, da se proračun za obrambo iz približno 1,47 % BDP-ja nekako znižuje na 1,2 oziroma z rebalansom na 1 %. Tu gre za precejšnjo zmanjšanje sredstev. Tako zmanjšanje sredstev drastično vpliva tudi na sestavo obrambnega proračuna. In ne le tiste stvari iz vsebine, ki zadevajo delovanje Slovenske vojske. Gre tudi za zmanjševanje sredstev na zaščiti in reševanju. Vendar to zmanjševanje sredstev pri gasilcih ni tako tragično in drastično, ker vemo, da se gasilstvo financira tudi iz drugih virov. In se bo verjetno ta vrzel, ki nastaja, lahko napolnila na nek drug način. Je pa resnično umetnost oziroma skoraj nemogoče je sestaviti proračun, po katerem zmanjšujemo v celoti sredstva iz 1,47 % BDP na 1 % BDP, in sicer sestaviti tako, da bi bili vsi zadovoljni oziroma da bi vsi imeli toliko, kolikor je to potrebno. Ob tem pa naj dodamo še to, da se je ravno ta minister in obrambno ministrstvo veliko potrudilo in dalo napor v to, da se ohranijo centri za obveščanje, kar je prejšnja vlada nekako že nameravala in načrtovala ukiniti. Tudi centri za obveščanje so eni od pomembnih segmentov pri zagotavljanju zaščite in reševanja ljudi na terenu. Če že govorimo o tem, da je tu nekoliko manj sredstev za delovanje gasilskih enot, kar smatramo, da seveda ni dobro, vendar se v danem primeru ne da drugače, ker vedite, da veliko spoštovanje in veliko pozitivnega moramo in lahko povemo o delovanju prostovoljnih gasilskih društev in gasilcev na sploh. Vendar v tem primeru je stvar pač taka in to je realnost, s katero smo soočeni. Tolaži nas edino to, da se Ministrstvo za obrambo tega zaveda in da bomo morda na kakšen drug način kje drugje poskrbeli, da se bo ta vrzel čutila oziroma najmanj čutila, kar pač se lahko. Hvala.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam. Besedo ima gospa Renata Brunskole.
RENATA BRUNSKOLE (PS PS): Hvala lepa. Prav lepo pozdravljeni vsi prisotni! Tudi jaz se pridružujem razpravi kolega Zanoškarja. Minister Jakič je v zaostrenih finančnih razmerah poudaril v eni od izjav za javnost v povezavi s sejo Odbora za obrambo in v povezavi z očitki, na katere se navezuje tudi vloženi amandma Poslanske skupine SDS, da v zaostrenih finančnih razmerah ključne zmogljivosti obrambnega sistema ter sistema zaščite in reševanja za zagotavljanje varnosti državljank in državljanov ne bo ogroženo. Torej, da se Ministrstvo za obrambo zaveda pomembnosti delovanja zaščite in reševanja, delovanja varnostnega sistema v Republiki Sloveniji, torej tako delovanja vojske in vseh ostalih institucij. V povezavi s prostovoljnim gasilstvom in v povezavi z vloženim amandmajem glede na razpravo, ki je bila tudi podana, in obrazložitev na 29-urni seji Odbora za finance prejšnji pretek in soboto je bilo jasno poudarjeno, da se res zmanjšujejo sredstva, vendar ne v tej smeri, da bi bilo kakorkoli
gasilstvo, zaščita in reševanje v Republiki Sloveniji ogroženo. Da pa še dodam, vsi tisti, ki smo kdaj bili prve odgovorne osebe za požarno varnost, zaščito in reševanje v lokalni skupnostih, v občinah, dobro vemo, kako pomembno vlogo pri financiranju igrajo občine, župani, občinski sveti, ki se odločajo o namenskih sredstvih za delovanje prostovoljnih gasilskih društev. Če se zgodi naravna nesreča, tako kot je sedaj, neurja, poplave, požari, kdo je tisti, ki pomaga v lokalnih skupnostih? Prvi so naši sosedje, gasilci. Skoraj ni območja, sploh tisti, ki živimo na podeželju, da ne bi imeli v svojih vaseh ljudi, ki so gasilci. In občine so tiste, ki pomagajo financirati delovanje prostovoljnih gasilskih društev. Da pa ne bi kdo mislil, da govorim na pamet. Par tednov nazaj sem se udeležila enega od dogodkov na območju, od koder prihajam. Gasilci so poudarili, v danih razmerah zelo dobro razumemo, da bomo morali tudi mi na nek način potrpeti in mogoče kakšno vozilo ne bo kupljeno letos, ne bo kupljeno drugo leto, prav pa je, da imamo s strani občin prostovoljna gasilska društva podporo, da imamo tisto najnujnejšo opremo, ki jo potrebujemo takrat, ko rešujemo življenja ljudi, ko rešujemo premoženje ljudi, ko pomagamo ljudem ob naravnih nesrečah. In v danem trenutku je ta zadostnost, ta mera zagotovljena. Torej ne ogrožamo varnost državljank in državljanov Republike Slovenije, zagotavljamo zaščito in reševanje, požarno varnost, zatorej tega amandmaja v tem trenutku ne moremo podpreti. Je pa dejstvo, da s tem prostovoljnemu gasilstvu v Republiki Sloveniji še vedno dajemo pomembno težo, spoštovanje; in lokalne skupnosti - govorila sem z nekaj župani sedaj o tem - gasilstvu v glavnem ne zmanjšujejo sredstev. Oziroma z območnimi gasilskimi zvezami se pogovarjajo, usklajujejo in so samo do neke mere zmanjšali sredstva, vendar v tej višini, kolikor so se gasilske zveze strinjale in gasilska društva, da je to dopustno. Lahko nastopamo v smeri, da je mogoče ta amandma seveda tudi všečen, seveda je tudi potreben. Tisti, ki so bili kdaj v lokalnih skupnostih župani in podžupani, to vedo. Vendar je bilo zanimivo, da se oglašajo tudi kolegi, ko so bili na vladi in so se centri za obveščanje, kot ga ima velika regija Dolenjske, Bele Krajine in Posavja, v Novem mestu, ki je veliko gospodarsko središče jugovzhodne Slovenije, odločili in ukinili nočno izmeno in jo preselili v Posavje, s tem da je v nacionalnem državnem varnostnem načrtu zapisano, v primeru nesreče v Nuklearni elektrarni Krško se center za obveščanje Posavje - nočna izmena - seli v Novo mesto. Kako bi se selila, če je bila nočna izmena v Novem mestu ukinjena. In minister Roman Jakič je prvo naredil - vrnil nočne izmene centrom za obveščanje, tako v Novem mestu, tako v Zasavju, tako na Ptujskem in še kje drugje v Sloveniji. To so tudi ukrepi, ni šlo za velike zneske, vendar ne vem, zakaj se je prejšnja vlada za to odločila. Bodimo korektni, v danih
99
DZ/VI/37. izredna seja
razmerah gasilci želijo, da je zagotovljena primerna oprema, jo imajo pa tudi če bo kakšno leto nekoliko manj sredstev in bo moralo biti kakšno vozilo kakšno leto dlje v uporabi.
Ne morem podpreti tega amandmaja, vendar podpiram gasilstvo, tudi sama sem članica najstarejšega slovenskega gasilskega društva Metlika in z gasilskim pozdravom "na pomoč".
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Sledi replika in še želja po razpravi.
Ampak najprej replika gospod Robert Hrovat. Izvolite.
ROBERT HROVAT (PS SDS): Hvala lepa.
Spoštovana kolegica Renata Brunskole! Zdaj so ljudje dobili občutek, kot da podpirate amandma, kot da ste vi za to, da se te tri milijone vrne Upravi za zaščito in reševanje. V resnici pa ste na koncu povedali, da tega amandmaja ne boste podprli. Dvakrat ste omenili SDS. Če je problem, da je predlagatelj SDS, ne vem, dajte pozabiti to in ga sprejmite. Če bi bilo to res, kar ste zdaj govorili, potem ne bi bilo po Sloveniji kriznih sestankov prostovoljnih gasilskih društev, vseh, ki delujejo v sistemu zaščite in reševanja in to ni bil samo eden, jih je bilo več, kjer so bila zavzeta jasna stališča. Tudi stališče Gasilske zveze Slovenije, ampak žal noben medij tega ni povedal, pa tudi mi nismo imeli priložnosti, da bi vam to povedali.
Centri za obveščanje, preveč jih je. Vi lahko govorite, kar hočete, jaz pa vam govorim kot strokovnjak s tega področja: 10 let sem delal kot poklicni gasilec v Centru požarne varnosti, 35 let sem že prostovoljni gasilec, podpredsednik gasilskega društva in vem, kako se tem stvarem streže. Centrov za obveščanje je preveč. Preveč.
Kar pa se tiče sredstev. Bom rekel samo še tako: važno je, da bodo imeli vojaki glave varne, da so se kupile tiste čelade, na gasilce pa smo pozabili. In to ni prav. Jaz bi razumel, da se sredstva nižajo, ampak vaš minister Jakič je naredil to, da se cela postavka, ki je bila do zdaj neka praksa v Sloveniji - gre za vračilo DDV, gre za sredstva, vrnjena v državni proračun, ki se jih da gasilcem v zahvalo, ker opravljajo to humano delo - jo vi črtate. Nič evrov ne bo več za prostovoljna gasilska društva in to je problem. In mi želimo samo to - vrnimo ta sredstva nazaj prostovoljnim gasilskim društvom. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Ker je bil še izkazan interes za razpravo, vas vabim k prijavi za razpravo. Tudi sicer svetujem, ker smo v takšni fazi razprav, da se priglašate in bo razprava o tem amandmaju lažje tekla.
Preden dam naprej besedo, se je k besedi prijavil tudi predstavnik Vlade, sekretar Ministrstva za obrambo gospod Zoran Klemenčič. Izvolite.
ZORAN KLEMENČIČ: Lepo pozdravljeni vsi skupaj!
Težko je, vendar vam moram povedati, da smo pri sredstvih, ki so na razpolago, morali zelo uravnoteženo skrbeti za dva podsistema nacionalne varnosti, ki sta po vsebini precej različna: poklicna vojska z dopolnjeno pogodbeno rezervo, ki ima svoje naloge; in sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, na katerega smo zelo ponosni, ker je pravzaprav unikaten in temelji na prostovoljstvu, v pretežnem delu na prostovoljstvu, in znotraj tega so prostovoljni gasilci pravzaprav hrbtenica tega sistema. S predstavniki uprave za zaščito in reševanje smo imeli dolge pogovore o tem, kaj storiti. In njihov predlog je bil, da se za leto 2014 in 2015 odločimo tako. Sofinanciranje prostovoljnih gasilcev poteka na več načinov. Res je, da se začasno zdaj sredstva, kot ste rekli vračilo DDV, ukinejo, vendar za uravnotežen in kakovosten razvoj prostovoljnega gasilstva skrbi uprava tudi na drugačne načine, z drugimi ukrepi. In to prostovoljni gasilci zelo dobro vedo.
Mogoče se bo stvar obrnila v prihodnosti na bolje. Močno sem prepričan, da ni bojazni, da bi gasilci kupovali necertificirano robo, jih predobro poznam. Tako odgovorni, kot so, tega ne bodo počeli, ker se zavedajo in pri reševanju ne pomislijo nikoli na svoje življenje, S sistemom usposabljanja smo prišli skupaj do tega, da je certificirana oprema nujno potrebna. In zaenkrat je tudi naša skupna ocena, da bi bilo boljše, če bi se ta stvar nadaljevala, ampak bistveno ne bo ogrožena pripravljenost na področju zaščite in reševanja. Posodabljanje opreme pa bo nekoliko odloženo, ampak to se dogaja tudi na vseh drugih področjih. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Nadaljujemo z razpravo.
Besedo ima gospod Mihael Prevc. Izvolite.
MIHAEL PREVC (PS SLS): Hvala lepa za besedo, gospod predsednik. Spoštovane kolegice in kolegi.ter predstavniki vlade.
Skušal bom biti čisto kratek. Povem, da bom ta amandma podprl in se mi zdi zelo škoda, da proračunu jemljemo sredstva tam, kjer so še kako potrebna, da vendarle zagotovimo večjo varnost naših državljanov. Večkrat smo ob predlaganju proračuna slišali tudi to, da je proračun tudi tisti, ki maksimalno skrbi za državljane in zagotavlja tudi varnost državljanov. Glede na to, da se sredstva na tem proračunu zmanjšujejo prav na tistih postavkah, konkretno zdaj govorimo o tem amandmaju, kjer bi vendarle vrnili nazaj sredstva Upravi za zaščito in reševanje - tudi naslednji amandma je podobne narave, kjer se sredstva jemljejo s področja za sanacijo naravnih nesreč, za sanacijo odprave posledic naravnih nesreč -tako da se mi zdi, da so to tiste postavke, ki bi jih resnično morali obdržati vsaj v takšni višini, kot so bile v prejšnjih proračunih. Zbodla me je
100
DZ/VI/37. izredna seja
mogoče razprava kolegice Brunskole, ki pravi, saj so lokalne skupnosti tiste, ki so tudi dolžne poskrbeti za financiranje prostovoljnih gasilskih društev, za financiranje njihove opreme, za financiranje njihovega voznega parka in tako dalje. Res je. Lokalne skupnosti se še kako dobro zavedajo pomena, velikega pomena prostovoljnega gasilstva. Vemo, da so prav prostovoljni gasilci tisti, ki prvi priskočijo človeku na pomoč ob naravnih nesrečah. To smo bili lahko priča tako včeraj, ko je mnoge kraje po Sloveniji presenetil orkanski veter, da ne govorimo o požarih, hudih požarih, ki so se zgodili v zadnjih dneh. Da ne govorimo o številnih poplavah, ki našo deželo ogrožajo iz leta v leto bolj.
Strinjam se tudi s kolegico Brunskole, da v tem trenutku občine še vedno zagotavljajo takšna sredstva, da občine ne zmanjšujejo sredstev za delovanje gasilskih društev. Vendar pa moram opozoriti na to, da že ta proračun zmanjšuje sredstva lokalnim skupnostim. In žal bodo lokalne skupnosti tiste, ki bodo prej ali slej morale svoje proračune zmanjšati tudi na tem pomembnem področju, na področju financiranja prostovoljnega gasilstva. In bojim se, da niti lokalne skupnosti ne bodo več v stanju nabaviti nujne opreme, tiste opreme, ki prostovoljnim gasilcem zagotavlja osnovno varnost, ko se podajajo na teren za zaščito občanov oziroma državljanov.
Mislim, da je ta amandma Slovenske demokratske stranke zelo na mestu, in tudi sam apeliram na to, da je mogoče vendarle to tisti amandma, ki bi ga lahko podprla tudi koalicija. Hvala.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Naslednji ima besedo gospod Janez
Ribič.
JANEZ RIBIČ (PS SLS): Hvala za besedo. Spoštovani, gospe in gospodje poslanci, vsi prisotni, lepo pozdravljeni!
Mislim, da ravno v teh dneh poteka letno dni od katastrofalnih poplav v Republiki Sloveniji, kjer so veliko vlogo odigrala ravno prostovoljna gasilska društva. Seveda ta društva za svoje delovanje potrebujejo tudi dobro opremo. Mislim, da delovanje sistema za zaščito, reševanje in pomoč v Republiki Sloveniji rešujejo ravno prostovoljna gasilska društva. Mislim, da ni nikjer tako razvitega gasilstva, kot je pri nas. Nikjer ni toliko ljudi, ki bi s srcem pomagali sočloveku, ko je v stiski, ko je v nevarnosti, ko je v nesreči. 3 milijone evrov namenjamo za to področje in zdaj to ukinjamo. Koliko milijonov je šlo na različne konce, pa se nič ne zgodi. Tu pa, kjer ljudje res delajo s srcem, kjer so ogroženi pri svojem delu, jim pa jemljemo ta denar.
Seveda bom ta amandma podprl. Ne zdi se mi prav, da smo po drugi strani kupili, recimo, na tem ministrstvu čelade, ker jim je potekel rok trajanja. Saj to niso klobase ali ne
vem kaj. Pa niti nismo v vojni, da bi zdaj morali tako nujno kupovati nove čelade. Gasilcem pa jemljemo tisto, za kar se borijo. Ni več tistih tradicionalnih gasilskih veselic, s katerimi bi si lahko prislužili nekaj denarja za svoje delovanje. Tudi občinam jemljemo veliko denarja. Kako bodo občine še lahko sledile gasilskim društvom? Vsi skupaj pa delamo za dobrobit tistih, ki se znajdejo v nesreči. Pa ukinjamo 3 milijone evrov, kot da smo zdaj pa res že tako povsem v blatu - jaz pravim, po neki kmečki logiki, da smo kravo molznico pomolzli, mleko smo razlili, zdaj pa nimamo več denarja za hrano, pa tudi krav molznic ni več. Dajmo vsaj te 3 milijone nameniti nazaj za področje gasilstva! Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Naslednji ima besedo gospod Ivan
Simčič.
IVAN SIMČIČ (NeP): Lep pozdrav, spoštovani gospod predsednik, ostali navzoči!
Ja, tako bom povedal, ko se oboji nekako prepričujejo, bi jaz ubral tretjo varianto. In sicer, narava nam kaže zobe, to je včeraj pokazala na mojem koncu. Koga pokličeš? Gasilce. Kdo mora iti na streho, ko piha 200 na uro? Gasilci. Ali imajo opremo, ali je nimajo, oni gredo na streho. Da ne govorim o poplavah na Štajerskem lani in tako naprej. Ker smo družba, ki na vrednote življenja zelo malo damo, smo tam, kjer smo. To je dejstvo. In sedaj radi delate tehnico in primerjavo med centri za obveščanje, in gasilci. Mislim, da ni primerjave. Jaz vem, kdo mora reševati življenje tisti trenutek. Informacija je že mobitel, ampak tisti, ki bodo res pomagali, so gasilci, civilna zaščita, gorska reševalna služba. Ko govorimo o ministrstvu, bi dve stvari rad izpostavil, pa ne to, da čakam ministra za razgovor že dva meseca, to ni nič novega, govorim o dvojnih merilih. Pa bom šel malo stran od gasilcev. Renta za uporabo poligona - ene občine so upravičene, eni niso. Kdor je hiter in dobro lobira, prej dobi. Avgusta sem dobil odgovor tukaj prisotnega sekretarja, čisto v nasprotju z ZUP, ki sem ga dobil 9. 10. letos, glede namena in uporabe sredstev za nadomestilo uporabe vojaškega poligona. Govorim o Baču. Občina Postojna in Pivka sta dobili lani sredstva, pa nista bili poklicani k temu. Za občino Ilirsko Bistrico se je pozabilo iz leta 2009. In čez dve leti se bo pozabilo na gasilce. Ampak zapomnite si besedo prostovoljstvo. Tisti, ki dela nekje in je plačan mesečno za nekaj, ima nek TRR in dobi plačilo. Nekdo, ker je bil včeraj po celi Sloveniji poklican zaradi orkanske burje, ima težave samo s tem, da je prostovoljec. In lokalna skupnost, nam se dogaja, država bo odrezala tri milijone, občina ne da niti za zdravniške preglede in govorimo o prostovoljstvu. Te stvari lahko preverite. To je velika žalost. Govorim o ljudeh, ki gredo reševati življenja. Hvala lepa.
101
DZ/VI/37. izredna seja
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala. Naslednji ima besedo gospod Danijel Krivec.
DANIJEL KRIVEC (PS SDS): Hvala za besedo. Lep pozdrav vsem prisotnim. Tudi sam nisem imel namena razpravljati pri tem amandmaju, vendar moram že na začetku povedati, da absolutno podpiram ta amandma, predvsem zato, ker bi razumel, če bi se ta ukrep izvajal v letu oziroma za proračun 2015, ne pa za leto 2014, ker gre za vračilo davka iz preteklega leta in gre za stvari, ki so v gasilskih zvezah in gasilskih društvih že podpisane. Se pravi, mi jemljemo denar, za katerega je bil nekdo že obveščen, da ga bo dobil. In zato ne razumem vašega sprenevedanja, da se bo sistem podrl, da se bo proračun razsul zaradi treh milijonov, ki so namenjeni kot namenska sredstva za zaščito in reševanje, konkretno za gasilsko opremo. Tu ste veliki dušebrižniki. V primeru davka na nepremičnine - je bil tudi v začetni fazi 410 milijonov, v naslednjem koraku, ko ste znižali, je prišlo na, recimo, 350 milijonov, pa se proračun ne podre. In sedaj govorite, da 3 milijone ne moremo dobiti za konkretne zadeve in smiselne zadeve, katere vsi podpirate. Vsi govorite: bili smo župani, podpiramo to, podpiramo to. Vaša razprava je neumestna in pod nivojem in verjamem, da vas gasilci na ta način ne morejo podpirati. Poglejte, na drugi strani vržete 50 milijonov - v trenutku se spremeni proračun. V tem primeru, ko se pa vsi zavzemate, da je to primerno; pa govorite, da ni možno 3 milijone prerazporediti. Če denarja ni v obrambnem resorju; verjetno je pa v šolstvu. Tam pa za 60 milijonov povečujete postavko. Ne govoriti ljudem in jim lagati v obraz. Proračun ima rezerve za 3 milijone vedno. Jaz sem bil tudi župan in poveljnik civilne zaščite in ne govoriti, da so ta sredstva kar tako. Zelo pomembna so. In bila so že razporejena in bila so že podpisana. Kot sem rekel, če bi to predvideli v 2015, bi človek razumel, ne pa za nazaj. Vi retroaktivno vzamete določena sredstva, ki so bila namenjena. In to ni prav. Apeliram na vas, da podprete ta amandma. Kajti v nasprotnem primeru sami sebi lažete, ko govorite o tem, da v proračunu ni 3 milijone rezerv.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala. Naslednji ima besedo gospod Matjaž Zanoškar.
MATJAŽ ZANOŠKAR (PS PS): Hvala. Še enkrat, da ne bo pomote. Celo z velikim spoštovanjem do slovenskih gasilcev, vendar ne 3 milijone, 10 milijonov. Jaz sem za to, da se da 10 milijonov zraven delovanja gasilskih društev, če bi bilo to možno. Vendar to v tem trenutku ni možno, kot smo izvedeli. Tolaži nas dejstvo, da so se tudi na Upravi za zaščito in reševanje in na Ministrstvu za obrambo skupaj dogovorili o tem in da bo pač prolongirana dinamika investiranja v novo opremo. Upajmo, da bo prišel čas - zelo hitro prišel čas, ko bo ta vlada požela še boljše uspehe, kot jih je
do sedaj, da bomo lahko gasilcem namenili več denarja, kot pa je to sedaj predvideno v proračunu. Hvala.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala. Repliko ima gospod Danijel Krivec. Izvolite.
DANIJEL KRIVEC (PS SDS): Še enkrat poudarjam. 2014 je že dogovorjeno in nobena gasilska zveza in nobena zaščita in reševanje se ni dogovorila, da se to odpusti. To je vaša informacija, mi je nimamo. Tudi imamo razgovore z dotičnimi in to ni res. In še enkrat poudarjam, dajte ta ukrep za leto 2015, ko še ni bil davek pobran in namenjen za konkretne nabave. Ne pa za leto 2014, kjer gre za davek iz preteklega leta, ki je bil z razpisi že razdeljen posameznim društvom in bodo imela sedaj v tistem delu luknjo. In ne govoriti, da bodo lokalne skupnosti kar tako nadomestile ta manjkajoča sredstva. V ostalih dokumentih, v ZIPro, v proračunu zmanjšujete sredstva za občine in iz tega naslova tudi teh dodatnih virov, ki jih imajo za gasilska društva, ne bodo imeli. Pa še to, bolj so udarjene tiste lokalne skupnosti, ki imajo več naravnih nesreč. Jaz lahko iz prve roke povem, kaj to pomeni. Ni korektno, da govorite, da naj kar lokalne skupnosti namenijo več sredstev za zaščito in reševanje. Niso vse v enakem položaju. Nekatere imajo bistveno več stroškov iz tega naslova. Ni prav, da sistemski vir, ki je bil vsa ta leta namenjen, da se to nekako izenači, sedaj ukinjamo. In še enkrat, gre za leto 2014, kjer so bili razpisi, pripravljene pogodbe in namenska sredstva že odobrena in jemljemo sredstva za nazaj. Zato mislim, da je prav, da sem repliciral, ker sem bil napačno razumljen. Ne gre za nov poseg, gre za jemanje sredstev za nazaj in to ni prav.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala. Naslednji ima besedo gospod Zvonko Lah. Izvolite.
ZVONKO LAH (PS SDS): Gospod predsednik, hvala za besedo.
Spoštovane kolegice in kolegi! Slišali smo razlago, kje se jemljejo sredstva. Naj povem, da sem tudi sam bil trinajst let odgovoren za požarno varnost in gasilec od 20. leta in vem, kako težko je zbrati denar za nabavo opreme, ker vsa gasilska društva so kategorizirana, vsaka kategorija ima po tipizaciji tudi določeno, kakšno opremo mora imeti. Ima tudi operativno gasilsko enoto, kjer je določeno, koliko je gasilcev in kako morajo biti opremljeni. Denar, ki ga občina dobi za to opremo, je iz požarne takse, ki pa ne zadostuje niti v eni desetini za nabavo tiste opreme, kot jo gasilska društva potrebujejo. In glede na to, da v teh ujmah kličejo gasilce iz cele Slovenije na pomoč, je tudi v mojem društvu prišla ideja, da nabavi društvo ribiške škornje. Kako ribiške škornje za gašenje požarov? Zato, ker hodijo, ker so poslani po celi
102
DZ/VI/37. izredna seja
Sloveniji takrat na pomoč, ko so poplave, ko rešujejo, ko pomagajo reševati ostalim. Da je pa to nekako nepošteno, da jemljete sredstva sedaj, ko že vsa društva računajo, da bodo dobila vrnjen DDV za nabavljeno opremo iz letošnjega leta, pa res ni pošteno. Ker ta izpad dohodkov, ne vem, kje ga bodo pokrili, mogoče zopet občine. Vam pa povem, da bi morali bistveno večjo pomembnost dati operativnem gasilcem v teh gasilskih društvih, ker nimamo več vojske, da priskoči na pomoč takrat, ko so neke naravne nesreče, imamo samo gasilce. In s takim pristopom bomo samo ogrozili tiste operativne gasilce, ki bodo brez dobre oziroma prave opreme šli na pomoč ljudem.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Želi še kdo razpravljati? Še je interes, zato vas
vabim k prijavi za razpravo.
Gospod Franc Pukšič ima besedo.
Izvolite.
FRANC PUKŠIČ (PS SLS): Hvala lepa. Kolegice in kolegi, predsednik Državnega zbora!
Sam prekleto dobro vem, kaj pomeni gasilstvo. Leta 2008 - neurje, ki smo ga doživeli v Slovenskih Goricah in če ne bi imeli takrat gasilcev na razpolago, bi bila materialna škoda še katastrofalno večja in hujša, tudi človeška bi bila, pa so gasilci vstopili na pomoč.
Govoriti, gospod državni sekretar, da boste na zaščiti in reševanju to prolongirali za leto 2014 in 2015 - se strinjam, to je za takrat, ko ne boste več vi državni sekretar in Pozitivna Slovenija v vladi. Ne v vladi, pravzaprav Pozitivne Slovenije in še marsikatere ali pa še koga od drugih ne bo več na političnem zemljevidu - in prav je tako, da se končajo te nemogoče situacije. Gospod Zanoškar, vi ste rekli, da bo zelo hitro prišel čas, ko se bo to popravilo, ker bo vlada požela še večje uspehe. Kdo vidi te uspehe, razen Pozitivne Slovenije in nekaterih satelitov okoli njih? To ni SLS-ov opozicijski letak. To je ura, ki vam jo je poslalo, tudi vam poslancem Pozitivne Slovenije, gospodarstvo. In gospodarstvo pravi takole, da imamo 600 % višji dnevni znesek neporavnanih obveznosti v podjetjih kot leta 2008. Da imamo 90 tisoč več brezposelnih, da je mimogrede padec investicij večji od 85 %. S te strani vas koalicijo celo razumem in državnega sekretarja, aha, gasilcev več ne rabite. Govoriti, da se bo to preneslo v naslednja leta, je enostavno nesprejemljivo. Tudi pogodbe in tako dalje, kar so že drugi povedali; gre za nadomestilo tistega DDV, Kako pa priti do investicijskih sredstev, pa tisti, ki smo tudi gasilci, vemo, pa jih je tukaj notri kar nekaj. Verjamem, da je tudi nekaj gasilcev v koaliciji, in verjamem, da vas boli srce in da boste težko glasovali proti takšnemu amandmaju. Vendar o tem, kako bodo poleg vsega tega občine še dodatno obremenjene s tem, ne bo šlo. Ker vlada Alenke Bratušek občinam jemlje - tako pri investicijah na 21. členu, tako jim jemlje pri povprečnini in seveda
še davek na nepremičnine. To pomeni, namesto da bi pomagali nabaviti gasilsko opremo, bodo sedaj v občinah plačevali davek na nepremičnino osnovne šole, ki je v lasti občine, notri se pa izvaja državni program, ker je šola, izobraževanje, osnovno šolstvo državni program. Tri milijone - kje je tistih 400 milijonov, ki je bilo tako čez noč odobrenih za pokrivanje Factor banke in Probanke? Včeraj sem bil v drugi službeni obveznosti dela Državnega zbora in se potem nisem vračal nazaj, sem pa po televiziji, ker sem pač profesionalno bolan, vseeno spremljal, kaj se je tukaj dogajalo. Veste, te tri milijone vzemite pri tistih 80 % povišanih investicij, ki ste jih tako vehementno razlagali. Če se delamo iz vsega norca, lepo vas prosim, ne še iz gasilcev. In državni sekretar, če strokovno tega niste mogli ubraniti, ali imate še kaj morale, da bi mogoče postavili na mizo out-out; za gasilce to bo, ali pa mene ne bo. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Želi še kdo razpravljati o tem amandmaju? Še je interes, zato vas vabim k prijavi za razpravo.
Postopkovno, Renata Brunskole, izvolite.
RENATA BRUNSKOLE (PS PS): Hvala lepa.
Spoštovani gospod predsednik, dajem postopkovni predlog. Protestiram ob takih nastopih kolegic oziroma v tem primeru kolega, da razpravlja o drugi politični stranki. Kot, na primer, izjava gospoda Franca Pukšiča: "Pozitivne Slovenije ne bo več na političnem zemljevidu." In da menimo, da gasilcev več ne rabimo. Ali kot je kolega Krivec rekel: "Ne govoriti ljudem in lagati v obraz." Menim, da je takšen pristop in takšni nastopi izpod gležnja, ne samo nivoja, kot je prej rekel gospod Krivec. Gospod državni sekretar je jasno poudaril, za kaj gre, in da ne bo ogrožena varnost, zaščita in reševanje državljank in državljanov Republike Slovenije. Prosim, da ne dovolite, da nastopajo kolegice in kolegi tako žaljivo do drugih.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Gospod Pukšič, replike na repliko ni mogoče dobiti. / oglašanje v dvorani/ Tudi na postopkovni predlog ni replike. Je pa možno še razpravljati, zato ne vidim težav, da ne bi mogli predstaviti svojih stališč. Glede tega, kako kdo o kom govori, dejansko je mogoče v tej razpravi povedati stališča posamezne politične stranke in ovreči neke trditve. Je pa primerno, da se poskušamo omejiti predvsem na razpravo. Ne poskušamo, ampak dajmo se omejiti na razpravo o tem amandmaju in na vsebino tega amandmaja. Ta amandma govori o tem, ali bomo zagotovili nekaj sredstev ali ne za zaščito, reševanje in pomoč. Prosim, da se tega tudi držite.
Naslednji razpravljavec je gospod Jakob Presečnik.
103
DZ/VI/37. izredna seja
JAKOB PRESEČNIK (PS SLS): Hvala lepa za besedo, gospod predsednik. Govoril bom o tem amandmaju in nobene stranke ne bom omenjal, tako da z moje strani ne bo nobenega problema. Dejansko se na področju gasilstva, na področju zaščite in reševanja zagotovo v zadnjih desetletjih struktura njihovega delovanja menja. To opažam, ker sem tudi sam pred leti deloval v lokalni skupnosti, tudi v času najhujših tragedij na našem koncu in najhujših elementarnih nesreč. Že takrat se je kazalo, da je gasilska služba, prostovoljna in poklicna, potrebna - ne samo pri požarih, ampak je čedalje več naravnih in drugih nesreč, kjer so prvi, ne samo poklicani, dejansko se prvi odzovejo na vse te dogodke. Zato občine izrazito dobro skrbijo za prostovoljna gasilska društva, to je dejstvo. Jaz ne poznam nobene, ki tega ne bi izvajala. Seveda ima pa država tudi svoje obveznosti do tega. Verjamem, da vir, ki ga je Poslanska skupina SDS predlagala, oziroma od kod jemlje denar, najbrž ni za finance sprejemljiv v situaciji, v kakršni smo. Vendar bi Ministrstvo za finance, Vlada oziroma koalicija lahko pri snovanju sprememb tega proračuna našli bolj ustrezen vir, če menijo, da ta vir ni izvedljiv iz praktičnih razlogov, ker je servisiranje obresti iz naslova domačega dolga verjetno še bolj obremenjeno, kot sicer v proračunu piše.
Samo eno stvar bom še omenil. Omenjeni so bili centri za obveščanje, ki so bili ukinjeni. Ne vem, ali so nekateri na novo postavljeni. Jaz predvidevam, da je ponekod bila mogoče res kakšna stvar na hitro narejena in da je potrebno, večkrat življenje pokaže, da je treba tudi pri kakšnem ukrepu kaj spremeniti. Življenje teče. Ko eno stvar narediš, se eventualno pokaže, da v praksi zadeva malo drugače igra, in takrat je treba spremeniti. Tako da pri tem jaz ne vidim kakšnega posebnega problema. Vidim pa problem v drugi zadevi, od katere je ravno tako ali pa še bolj odvisna vsakdanja skrb za varnost državljank in državljanov. Minister Virant je kmalu po nastopu svojega mandata ministra za notranje zadeve ukinil ali pa je to storila generalna policijska uprava - jaz ne vem, kdo je ukinil - v kar nekaterih policijskih postajah nočno dežurno, ali kako ji rečejo, nočno službo. Veste, kaj to pomeni? To v nekaterih predelih pomeni, da je policijska postaja odprta, dosegljiva samo v dnevnem času, od 7. ure zjutraj do 7. zvečer. Ponoči, ko je pa mnogokrat največ dogodkov, ki vznemirjajo ali ogrožajo varnost na različnih področjih, od prometnih do drugih, pa so policijske postaje zaprte. Da ne bom v tri dni govoril, konkreten primer: Policijska postaja Mozirje, ki pokriva področje Zgornje Savinske doline, ki je dolga okoli 40 kilometrov, je od 7. zvečer do 7. zjutraj vezana na policijsko postajo Celje. In najbolj oddaljeni kraji so od Celja oddaljeni 75 kilometrov. Tam, kjer večina ljudi živi, je pa ta oddaljenost okoli 40 kilometrov. To je tisti problem varnost ali nevarnosti državljank in državljanov, ki jih imamo. Pa nisem prepričan,
da smo na ta način na področju notranjih zadev oziroma policijskih postaj, policijske uprave prišparali ne vem koliko. Vprašanje pa je, kakšen bo učinek pri zagotavljanju varnosti državljank in državljanov. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala. Preden dam besedo naprej, moram opozoriti, da je bila težava z merjenjem časa. Preden bomo nadaljevali razpravo, bomo poskušali urediti vse, da bo pri vsakem novem prijavljenem čas tekel. Pri gospodu Presečniku pa ocenjujem, da je začel razpravljati, ko je bilo na razpolago časa 1 uro in 15 minut. Tako, da je v svoji razpravi porabil nekje 5 minut časa, ki ga ima Slovenska ljudska stranka. Lahko dam vmes besedo državnemu sekretarju, ali še počakam? Še počakam. Hvala, vse je ponovno pripravljeno. Težava je nastala zaradi merjenja časa, ki je nastal pri proceduralnem predlogu. Računalnik ni razumel natančno, za kaj gre pri tem prehitrem urejanju komunikacije.
Mislim, da se je predstavnik vlade prej prijavil k besedi. Besedo dajem sekretarju gospodu Zoranu Klemenčiču, izvolite.
ZORAN KLEMENČIČ: Hvala lepa. Glede ... / oglašanje iz dvorane/
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Besedo ima gospod Klemenčič. Izvolite. Ali lahko počakate, saj bodo že uredili. Gospod Klemenčič vam bo lahko kaj vmes povedal.
ZORAN KLEMENČIČ: Glede vračila DDV. Uprava za zaščito in reševanje bo za leto 2013 do konca leta vse, kar je bilo podpisano, poravnala. Ker razpravljamo o proračunu za 2014, nisem hotel prej ekstra postaviti - za leto 2015 so v proračunu sredstva nekoliko višja, kot bo realizacija za ta namen v letu 2013. Mi smo imeli velike razprave znotraj ministrstva o Upravi za zaščito in reševanje. Jaz vem, da bo težko, ker poznam, ker sem dolga leta v tem sistemu. Skupaj smo prišli do ugotovitve, da lahko naredimo enoletni premor na tem področju. Ne bo enostavno, vendar v predlogu proračuna za leto 2015, se opravičujem, ker ne razpravljamo zdaj o tem, se sredstva vračajo na nekoliko višjo raven, kot bo realizacija v letu 2013.
Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam.
Želi še kdo razpravljati? Vabim vas k prijavi za razpravo.
Gospod Franc Pukšič, izvolite, imate
besedo.
FRANC PUKŠIČ (PS SLS): Hvala lepa.
Ker me je prej, pa nisem mogel v repliki povedati, kolegica Renata Brunskole omenjala, jaz sem sicer res že malo dalj časa v Državnem zboru, na smetišče politične zgodovine so že odšli Zares, LDS, ki je bila ena najmočnejših, največjih strank s 34 poslanci, ampak to prav
104
DZ/VI/37. izredna seja
zaradi arogance. In ker je včeraj predsednica Vlade rekla, ...
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Gospod Pukšič, dovolite mi, da vas spomnim, ...
FRANC PUKŠIČ (PS SLS): Ne bom vas
poslušal.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: ... da ste pri
amandmaju, ki govori o zaščiti in reševanju.
FRANC PUKŠIČ (PS SLS): ... vaša odločitev je interno povezana z našo prihodnostjo, in jaz sem govoril o naši prihodnosti, govoril sem o zaščiti in reševanju, kako je to nekorektno prestavljati na 2014 in 2015, in seveda to delate zato, ker verjetno že veste, da s takšno aroganco vas na političnem zemljevidu ne bo več.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Želi še kdo razpravljati? Vabim vas k prijavi za razpravo. Prosim? Samo trenutek.
Postopkovno ima gospod Kavtičnik,
izvolite.
JOŽEF KAVTIČNIK (PS PS): Hvala lepa.
Letos smo poslušali tudi Poročilo varuhinje človekovih pravic, kjer smo sprejeli določene sklepe, da se bomo tukaj obnašali moralno etično, da bomo upoštevali navodila predsednika Državnega zbora. In predsednik Državnega zbora je danes opozoril kolega Pukšiča, ga je želel opozoriti, vendar je le-ta vehementno in arogantno zamahnil, češ: Ne bom poslušal predsednika Državnega zbora. Mislim, da je takšno sporočilo za javnost neprimerno; glede na to, kakšno je obnašanje v Državnem zboru.
Predsednik, prosim vas, da opozorite dotičnega poslanca in mu poveste, da se tako ne obnaša v Državnem zboru. Če pa je pripravljen, pa mu lahko ponudimo kakšno pomoč pri svetovanju glede obnašanja in kulturnega vedenja, predvsem tukaj v Državnem zboru in tudi sicer. Hvala.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam in upam, da je bilo to slišano.
Gospod Srečko Meh, izvolite, imate
besedo.
SREČKO MEH (PS SD): Hvala lepa.
Skrbi to, gospe in gospodje, da odbor, ki je za to pristojen, o tem ni razpravljal. To skrbi. In namesto, da danes tukaj nagovarjamo volivke in volivce, državljanke in državljane - pa je problem na tej temi, je problem na zaščiti in reševanju - bi o tej temi morali govoriti na odboru, tam kjer je bil čas, prostor in priložnost, da govorimo. Jaz se zavedam, da to je problem, zavedamo se vsi tisti, ki smo kdajkoli potrebovali pomoč. Tako se pa ne dela, gospe in gospodje. Razprava, ki je bila, je bila vsaj v dobršni meri
zelo v redu. Tisti, ki pa niste razpravljali tako, kot bi bilo primerno za poslanke in poslance, pa spremenite svoj način. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala. Želi še kdo razpravljati k temu amandmaju? Gospod Pukšič.
FRANC PUKŠIČ (PS SLS): Hvala lepa. Moralno in etično ter neprimerno govorjenje ali moralno neetično ter neprimerno, zraven tega, ko zmanjšaš gospodarstvo, kredite , ko mlade "nateraš" iz države v tujino, ko zapreš tuje investicije in na koncu, ko želiš uničiti tudi prostovoljno slovensko gasilstvo, na katerem temeljijo vse naloge - tako od neurij do poplav do pomoči ljudem, takrat ko so v najhujši stiski in prostovoljni gasilci "reskirajo" tudi svoja življenja. In vi jih želite s tem uničiti. In sedaj, kaj je bolj moralno, uničiti to ali pa na to opozoriti. Sploh pa, pomoči od takšnih, ki so že bili tam, ko sem že prej povedal, na smetišču politične zgodovine, res ne rabim.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: No, poglejte gospod Pukšič, že iz spoštovanja do tega amandmaja in vsebine tega amandmaja bi bilo resnično zelo korektno, da poskušamo v svojih razpravah upoštevati težo in pomen gasilstva. Zagotovo ne pripomoremo k temu na način, da poskušamo en drugemu govoriti teme, ki niso vključene neposredno v ta amandma. Predlagam, da to upoštevamo predvsem zaradi spoštovanja do gasilske službe, če že ne do tistih, ki vodimo sejo Državnega zbora.
Želi še kdo besedo? Ugotavljam, da ne. Zato zaključujem razpravo.
Prehajamo na proračunskega uporabnika 2330 - Ministrstvo za kmetijstvo in okolje in na razpravo o vloženem amandmaju pri tem proračunskem uporabniku. V razpravo dajem podprogram Odprava posledic naravnih nesreč in amandma Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke. Želi kdo besedo? Vabim vas k prijavi za razpravo. Besedo ima gospod Danijel Krivec. Izvolite.
DANIJEL KRIVEC (PS SDS): Hvala za besedo. Lep pozdrav še enkrat vsem! Gre za amandma, ki ne posega v izravnan proračun. Gre za amandma, ki prenaša sredstva znotraj Ministrstva za okolje. Ta amandma poskuša rešiti zadrego, ki je nastala s tem, da je ministrstvo znižalo postavko Odprava posledic naravnih nesreč iz predvidenih 21 milijonov na 16 milijonov. Mislim, da je ta to znižanje v višini skoraj 70 % neprimerno. Gre namreč za področje, kjer se vsi v zdajšnjem sklicu in tudi v prejšnjih sklicih zavzemamo za to, da se sredstva za odpravo posledic naravnih nesreč na nek način povečujejo, ne pa zmanjšujejo. Gre za to, da se nekateri ukrepi tako na vodotokih kot na odpravljanju drugih posledic čim prej uredijo in to z namenom, da so škode v naslednji fazi manjše. Zato predlagam vsem, da
105
DZ/VI/37. izredna seja
razmislite o tem amandmaju, tudi z vidika vsakodnevnih naravnih nesreč, ki nas doletijo. Postavka, ki je predlagana s tem amandmajem -gre za prenos iz postavke Trajnostna raba voda in opravljanje z vodami iz postavke Ravnanje z odpadnimi vodami, kjer se postavka povečuje za 16 milijonov glede na sprejeti proračun, prenese na postavko Odprava posledic naravnih nesreč. Gre za, po mojem, sprejemljivo rešitev, kajti v primeru ravnanja z odpadnimi vodami gre za projekte, ki se šele pripravljajo in ki bodo črpani sukcesivno do konca leta, v primeru odprave posledic naravnih nesreč pa gre že za podpisane pogodbe, gre za določena sredstva, ki so jih lokalne skupnosti v določenih primerih že namenile za odpravo. V primeru, da se delež, ki je namenjen s strani ministrstva, ne zagotovi, bodo nastajale na terenu velike težave. Gre za zaustavitev gradbišč, tako na področju odprave posledic poplav, odprave posledic velikega obsega. In tudi na področju popotresne obnove v Posočju, na kar je kolega Bevk že včeraj opozarjal. V primeru popotresne obnove gre za zmanjšanje iz 5 milijonov 500 na 1 milijon 400, kar bi pomenilo, da se odprava posledic po potresu iz leta 2004 v tem trenutku oziroma v četrtek, ko sprejemamo proračun, ustavi. Enako velja tudi za druga gradbišča, ki so vezana na poplavne zadeve in tudi na zadeve, ki so vezane na odpravo posledic plazov večjega obsega. To bi pomenilo veliko zadrego v lokalnih skupnosti in tudi s strani prizadetih - na popotresnem območju je še vedno 50 družin razseljenih. To bi pomenilo, da nastajajo veliki stroški z zaustavitvijo gradbišč, za zaščito teh gradbišč in v končni fazi bi se verjetno zgodilo, da ta sredstva ne bi bila prihranjena, kajti pogodbe, ki so podpisane, so iztožljive in ministrstvo bi moralo tudi te tožbe poplačati. Gre za amandma, za katerega mislim, da je za večino sprejemljiv. Mislim, da ima večina v lokalnih skupnostih kakšen problem, ki je vezan na odpravo posledic naravnih nesreč. Dejstvo, da se ta postavka znižuje za 16 milijonov in da se s tem ta ciklus odprave zaustavlja, je po mojem mnenju nesprejemljiv za večino poslancev. Še enkrat poudarjam, ne gre za generalno spremembo v proračunu, ampak gre za prerazporeditev znotraj Ministrstva za kmetijstvo in okolje. Če že govorimo o vodah, mislim, da je ravnanje z odpadnimi vodami vseeno na prioritetni listi lahko za postavko odpravljanje posledic naravnih nesreč, kajti če se neka čistilna naprava ali kanalizacija kasneje zgodi, je verjetno to manj pomembno, kot če ne rešimo neke urgentne zadeve, ki je nastala ob poplavi ali nekem drugem kriznem dogodku. Nič nam ne pomaga, če čistimo odpadne vode, na drugi strani pa dopuščamo, da nam vode povzročajo večjo škodo. Apeliram na vse, da v četrtek ta amandma vseeno podprete.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala. Preden dam besedo naprej, samo obvestilo. Obveščam vas, da so službe uspele natančno
odšteti čas, ki ga je gospod Presečnik imel na razpolago v svoji razpravi, tako da je evidenca glede porabljenega časa usklajena z realnim stanjem.
Gospod Samo Bevk je naslednji, ki bo imel besedo. Izvolite.
SAMO BEVK (PS SD): Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovani zbor.
Imam slabo minuto časa za obrazložitev. Vendar mislim, da tudi to zadostuje za jasno sporočilo. Mislim, da bi lahko ta amandma podprli, ker ne jemlje sredstev, recimo iz servisiranja javnega dolga ali kakšnih drugih finančnih postavk, ampak gre za prerazporeditev znotraj resorja. Bi bilo vseeno dobro slišati predstavnico ministrstva, ali je res mogoče postavko Trajnostna raba voda in upravljanje z vodami, v celoti počrpati v letu 2014. Postavka Popotresna, sanacija Posočja, gre za potres julija 2004, se je znižala za 72 %, to je nesorazmerno znižanje postavke, druge postavke so se nekako nižale med 15 in 20 %. Slabo sporočilo.../ znak za konec razprave/ ...Na 10. obletnico potresa v Posočju postavko za odpravo posledic znižali za 72%. Zato mislim, da bi lahko ta amandma podprli. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam. Besedo bom dal gospodu Mihaelu Prevcu, potem pa je izrazila interes za razpravo predstavnica Vlade. Izvolite, gospod Prevc.
MIHAEL PREVC (PS SLS): Hvala lepa še enkrat za besedo.
Z zanimanjem sem poslušal razpravo kolega Bevka. Oba prihajava iz tistih področij, ki so zelo podvržena naravnim nesrečam. Kolega Bevk je včeraj govoril o posledicah potresa, 10 let je od tega, in o tem, da so se sredstva zmanjšala. Kolega Bevk, vesel sem, da pravite, da bi bilo dobro, da se ta amandma podpre. Upam, da je vašo izjavo slišala tudi koalicija. Jaz pravim, ne samo dobro, nujno je, da se ta amandma podpre. Kajti, če se ta prerazporeditev sredstev ne bo zgodila, potem se bo zgodilo tisto, o čemer je pred menoj razpravljal kolega Krivic. Veliko pogodb bo treba prekiniti. Tudi na našem koncu, kjer so še vedno v postopku sanacije številni plazovi, ki so jih povzročile poplave daljnega leta 2007 in pozneje. Če do te sanacije ne bo prišlo - mislim, da vsi vemo - lahko to pomeni še bistveno večje posledice, ki bodo zahtevale dražjo sanacijo v nadaljevanju. Strinjam se s kolegom Krivcem, če presodimo, kaj je v tem trenutku bolj pomembno. Kot predlagajo v Slovenski demokratski stranki, da se denar prerazporedi s področja ravnanja z odpadnimi vodami, se mi zdi, da je za nekega občana, ki je ogrožen z nekim plazom, pa je v postopku sanacije, bistveno bolj pomembno, da se najprej sanira ta plaz. Postopki v zvezi z urejanjem odpadnih voda pa bodo mogoče še za kakšen čas počakali. Vesel sem in sem
106
DZ/VI/37. izredna seja
optimist v tem trenutku in računam, da če ne drug, bo pa verjetno ta amandma tisti, ki bo podprt tudi s strani koalicije. Hvala.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Kot sem
napovedal, dajem besedo v tem trenutku mag. Andreji Jerina, ki se je prijavila k besedi.
MAG. ANDREJA JERINA: Hvala, predsedujoči. Spoštovane poslanke in poslanci! Dejstvo je, da je sredstev v Predlogu proračuna za področje naravnih nesreč bistveno manj, kot bi si jih v resnici želeli. Moram tudi reči v imenu Ministrstva za kmetijstvo in okolje, da bi bili zelo veseli, če bi lahko dodatnih 15 milijonov realucirali na intervencijske ukrepe za sanacijo nesreč. Vendar moramo ugotoviti, da predlog, ki ga navajate v amandmaju, da se sredstva prerazporedijo iz postavke, ki je vezana na ravnanje z odpadnimi vodami - to je v bistvu postavka, na kateri so sredstva za zagotavljanje lastne udeležbe za evropske projekte. Če ta sredstva na lastni udeležbi zmanjšamo, to pomeni, da približno 100 milijonov sredstev, ki naj bi priteklo iz evropskega proračuna, ne moremo zagotoviti. Žal je ta predlog neizvedljiv. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala. Želi še kdo razpravljati?
Replika. Izvolite, gospod Danijel Krivec.
DANIJEL KRIVEC (PS SDS): Jaz razumem logiko ministrstva, vendar so to sredstva, ki bodo, če bodo realizirana - kajti določeni projekti, kot vidimo iz zdajšnje finančne perspektive, se niso realizirali. Vi boste verjetno v prihodnje še kakšen rebalans naredili. In zdaj imeti rezervirana sredstva in jih celo povečati za 16, 17 milijonov na postavki Čiščenje odpadnih voda, kjer gre za projekte, ki bodo realizirani ali pa ne bodo. Na drugi strani pa imamo postavko, ki zahteva takojšnje ukrepanje, kajti v nasprotnem primeru boste vi plačevali odškodnine za te pogodbe, ki so že podpisane. Tu gre za tehtanje nekih dejstev. Jaz vem, kaj mi želite povedati, vendar v tem primeru, če pride do realizacije nekih evropskih projektov, se vedno lahko z rebalansom določene stvari prerazporedi, ker ta sredstva še niso v celoti rezervirana s pogodbami. V nasprotju z odpravo posledic naravnih nesreč, kjer pa obstajajo podpisane pogodbe, izvajajo se dela na odpravi posledic naravnih nesreč in so sredstva že rezervirana. Zato vseeno v razmislek poslancem, ko bomo glasovali o tem amandmaju.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Nadaljujemo razpravo, in sicer glede proračunskega uporabnika 2430 - Ministrstvo za infrastrukturo in prostor. Razpravljali bomo o vloženem amandmaju pri tem proračunskem uporabniku.
V razpravo dajem podprogram Vzdrževanje javne železniške infrastrukture in amandma Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke.
Želi kdo razpravljati? Vabim vas k prijavi za razpravo.
Besedo ima gospod Ljubo Žnidar.
LJUBO ŽNIDAR (PS SDS): Spoštovani!
Sam zelo dobro vem, da proračuna ni enostavno uravnotežiti med prihodki in odhodki. Ne razumem pa pripravljavca proračuna pri tistih postavkah, kjer z občutnim znižanjem posega tako rekoč v fiksni del proračuna oziroma ne posluša stroke. Govorim o vzdrževanju javne železniške infrastrukture. Govorim o izvajanju obvezne gospodarske javne službe za vzdrževanje javne železniške infrastrukture in vodenje železniškega prometa. Gre za javno gospodarsko službo. In če z drastičnim znižanjem posegamo v ta resor, potem sem resno zaskrbljen. Tudi na Odboru za infrastrukturo in prostor je bila zelo dobra, konstruktivna razprava, kjer je tudi stroka, kolegi s področja železnic, predstavila problematiko, kako bo ta zadeva dejansko izgledala ob tako drastičnem znižanju sredstev za ta namen. Rešitve so tri. To pomeni, da bo ob tako drastičnem znižanju sredstev treba določene proge v Sloveniji zapreti ali pa zaradi varnosti omejiti hitrost na počasno vožnjo, kar pomeni občutno zmanjšanje hitrosti, kar pomeni občutno manjšo pretočnost na slovenskih železnicah. Pomeni tudi prekinitev nekaterih že začetih investicijskih vzdrževanj. Eno takšnih je tudi obnova kočevske proge. Vemo, da določena investicija, ki jo prekinjamo, pomeni tudi povečanje stroškov na teh vzdrževalnih investicijskih delih. Da se obdrži varnostni nivo na železnicah, je treba letno vložiti 70 milijonov evrov v vzdrževanje zgornjega in spodnjega ustroja železniške proge. Rekel bi, da je minister, ki je sprejel kompromis v tem resorju za tako drastično znižanje, izjemno pogumen - da je prevzel breme na račun zmanjšanja obsega varnosti na železniškem področju. Zelo rad bi ga videl, ko bo posledica tega kakšna nesreča -seveda si tega ne želimo - kako se bo minister v tem segmentu zagovarjal. Naš predlog je, da se ta postavka za izvajanje obvezne gospodarske javne službe vzdrževanja javne železniške infrastrukture poveča za 50 milijonov in da s temi sredstvi obdržimo nivo vzdrževanih prog na Slovenskih železnicah vsaj na takšnem nivoju, kot so bile do sedaj. Predlagam, kolegi in kolegice, podprimo ta sredstva, ki so pripravljena z amandmajem. Naj povem tudi, da je bil to tudi sklep na Odboru za infrastrukturo in prostor, kjer smo tako opozicijski kot koalicijski poslanci ta predlog tudi podprli. Hvala.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala. Želi še kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne, zato zaključujem razpravo.
107
DZ/VI/37. izredna seja
Prehajamo na proračunskega uporabnika 2431 - Direkcija Republike Slovenije za ceste in na razpravo o vloženih amandmajih k dvema podprogramoma pri tem proračunskim uporabniku.
Najprej dajem v razpravo podprogram
Upravljanje in tekoče vzdrževanje državnih cest
ter amandma Poslanske skupine Slovenske
demokratske stranke in amandma Poslanske
skupine Slovenske ljudske stranke.
Želi kdo razpravljati? Besedo ima gospod Ljubo
Žnidar.
LJUBO ŽNIDAR (PS SDS): Spoštovani. Tudi na tej postavki gre za podoben primer, kot sem ga navedel prej. Tokrat le z razliko, da gre za investicijsko vzdrževanje in gradnjo državnih cest. Tu pripravljavca oziroma ministrstva res popolnoma ne razumem. Kajti tu znižuje sredstva iz 80 milijonov na borih 8 milijonov evrov. Kakšen je tu procent, si lahko zelo na hitro izračunate, ampak jaz se ne ubadam toliko s procentom. Zelo zaskrbljen sem, kako bo z vzdrževanjem in z investicijami na slovenskih cestah, na regionalkah in magistralnih cestah. Predvsem sem zaskrbljen še za tisti del gradbenega segmenta, ki imajo že podpisane pogodbe. Kar 52 projektov bo potrebno v naslednjem letu zaustaviti, ki ta čas že tečejo. Se pravi, da bo potrebno ustaviti veliko večino projektov, ki že tečejo in da se s tega naslova v naslednjem letu ne bo začel popolnoma noben nov projekt. Da ne rečem še hujše, da so lahko že ob sprejetju proračuna gradbeni izvajalci zaskrbljeni za plačilo tistega dela, ki ga bodo opravili v naslednjem letu. Novih pogodb v naslednjem letu sigurno ne bo. Zelo jasno in nazorno je bilo rečeno s strani Direkcije za ceste, da v primeru zime sredstev zmanjka že v sredini januarja. Vem, da danes ne bom dobil odgovora, od kod se bodo vzela osnovna sredstva za izvajanje osnovne gospodarske javne infrastrukture na cestnem področju, se pravi na regionalkah in magistralkah. Tu predlagamo, da povrnemo vsaj del sredstev, se pravi 50 milijonov evrov, da bodo vsaj interventno ali urgentno rešeni tisti najhujši primeri vzdrževanja slovenskih cest v naslednjem letu, tako da predlagamo za amandma 50 milijonov evrov za naslednje leto. Vemo, da je bilo v letošnjem letu 80 milijonov. Gre za drastično znižanje.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala. Besedo ima gospod Mihael Prevc.
MIHAEL PREVC (PS SLS): Hvala lepa, gospod predsednik, še enkrat za besedo.
Še vedno mi zvenijo v ušesih včerajšnje besede predsednice Vlade, gospe Bratušek, ko je rekla, da se na investicijah povečujejo sredstva za 80 %. Zaman smo želeli dobiti pojasnilo za to njeno trditev, ker iz primerjav proračuna tega ne moremo ugotoviti. Močno upam, da bomo ta odgovor dobili v toku
današnjega dne, če ne drugače, pa pri razpravi o proračunu za leto 2015. Zagotovo to ne drži, da bi se sredstva povišala na področju upravljanja in tekočega vzdrževanja državnih cest, žal ravno nasprotno. Na področju proračunskega uporabnika Direkcije Republike Slovenije za ceste so se sredstva zmanjšala kar za 61 milijonov evrov. Če smo bolj konkretni, na postavki Upravljanje in vzdrževanje državnih cest se sredstva znižujejo z 80 milijonov evrov na 8 milijonov evrov, kar je pred mano povedal že kolega Žnidaršič. To v odstotkih pomeni 90 % manj sredstev.
Vemo, v kakšnem stanju so naše ceste. Vemo, da so te ceste v zelo slabem stanju. Na to opozarjajo celo mednarodne institucije, ki so v svojih raziskavah tudi ugotovile, da so slovenske ceste v zelo slabem stanju in da so zaradi tega tudi nevarne. Na Odboru za infrastrukturo in prostor smo slišali od predstavnika Direkcije Republike Slovenije za ceste, da bo zaradi tega prekinjenih 50 že sklenjenih pogodb oziroma 50 investicij na področju urejanja in vzdrževanja oziroma rekonstrukcij državnih cest. Lahko si samo predstavljamo, kaj to pomeni za izvajalce, ki so bili izbrani za to delo, ki so planirali svoje zmogljivosti, in bo zaradi tega, ker ne bodo dobili poplačila za že izvedena dela, ponovno ogrožena likvidnost njihovih podjetij. Sami pa vemo, kako zelo ranljiva so v zadnjem času naša gradbena podjetja, pravzaprav tista redka, ki so še ostala. Da ne govorimo o škodi, ki bo povzročena tudi državi. Dejstvo je, da bodo ti izvajalci zaradi prekinjenih pogodb zahtevali odškodnine. In država bo morala poskrbeti tudi za stroške zapiranja in zavarovanja gradbišč, ki se bodo zaradi pomanjkanja sredstev zapirala.
Zaradi takšnih posegov, zaradi tako drastičnega zmanjšanja investicij se ponovno povzroča tudi veliko škodo gospodarstvu. Na veliko govorimo, kako je gospodarstvo tisto, ki rabi nek zagon. In ravno gradbena podjetja so v zadnjem času najbolj propadala. S tem pa povzročamo, da se ta trend težav, ki jih imajo gradbena podjetja, samo še nadaljuje. Zato resnično apeliram na poslanke in poslance, da je to tako pomemben amandma, zato da se bomo vozili po cestah, ki bodo zagotavljale osnovne norme varnosti. Kot je rekel pred menoj kolega in sem slišal tudi od vzdrževalcev, od upravljavcev cest, razpoložljivih sredstev je dovolj samo za uporabo soli v primeru takšne zime, kot je bila v lanskem letu. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam. Želi še kdo razpravljati? Še je interes, zato vas vabim k prijavi za razpravo.
Besedo ima gospod Franc Pukšič.
Izvolite.
FRANC PUKŠIČ (PS SLS): Hvala lepa. Predsednica Vlade je včeraj rekla, vaša odločitev v tem tednu bo povezana z našo prihodnostjo. Vaša odločitev koalicije. Če bi tukaj lahko zraven dali tudi kakšno odločitev
108
DZ/VI/37. izredna seja
opozicije, potem bi amandma, ki ga predlagamo v Slovenski ljudski stranki ali v Slovenski demokratski stranki, podprli. Če bo, potem bo del naše odločitve sigurno povezan z našo prihodnostjo. Ampak seveda na zelo majhnem segmentu - segmentu vzdrževanja in upravljanja državnih cest. Zmanjšati postavko za 90 %, tega pravzaprav ne razume. Mogoče tudi ne, ker še ni dolgo od tega, ker je samo leto dni od tega, 5. decembra 2013 bo leto dni, ko je takratna vlada predlagala proračun in je bilo rečeno: Danes so pred vami in nami dejstva, in to je, da je Slovenija ponovno v recesiji. Tudi danes je to dejstvo, da ne samo, da je v recesiji, ampak globoki recesiji, da napovedi UMAR sploh ne držijo, ampak je trikrat slabše, kot je napovedal UMAR. Namesto, da bi se danes pogovarjali o tem, koliko novih delovnih mest je, koliko ste jih odprli v vašem mandatu, kako ljudje živijo, ali živijo bolje, ali živijo slabše. Če tega amandmaja ne bomo sprejeli, potem ne da bodo ljudje živeli bolje ali slabše, ljudje se tudi po državnih, regionalnih in magistralnih cestah očitno ne bodo mogli premikati. Tudi marsikatera prometna nesreča se bo zgodila, če ne bo vsaj minimalnega vzdrževanja. Tudi postavka, ki smo jo mi imeli v proračunu, 80 milijonov, je bila prenizka, je bila premajhna. Direktor Direkcije za ceste mag. Ficko je nekajkrat opozarjal, javno bentil tudi po poslanskih skupinah. Ne vem, kaj je sedaj delal v vaši koaliciji, če je karkoli naredil na tem področju. Upam, da boste pri tem amandmaju lahko rekli, tudi s prstom na glasovalni napravi - torej malenkost - da so naše odločitve odgovorne za prihodnost. Ko
prideš med ljudi, le_ti rečejo: poslanci so se tako
odločili. Ko poveš, da ni drugega orodja kot to, da stopiš pred mikrofon in pred javnostjo poveš, kaj ni prav in kaj bi naredil. Jaz vam ne bom solil pameti, vam je včeraj kolega Starman iz koalicije veliko povedal, vendar ga verjetno niste poskušali, kaj bi on naredil. On ne bi dvigoval davkov, ampak bi jih znižal. Govoril je o tem, da bi za polovico zmanjšal zaposlene v bankah, da bi jim znižal plače na polovico. Ni potrebno, da poslušate opozicijo, ki na to opozarja, pa dajte znotraj koalicije kakšnega bolj pametnega poslušati, ki se nekaj na ekonomijo spozna, malo bolj kot tisti, ki zna deliti nauke, ker je pač bil v službi, kjer je vedno delil nauke. In da zaključim, kolikšna je moja odgovornost tukaj. Tako kot, spoštovane in spoštovani, mi v Pozitivni Sloveniji še vedno verjamemo, da je Slovenija država možnosti in priložnosti. Mi v Slovenski ljudski stranki verjamemo. Vendar jaz verjamem, da brez Pozitivne Slovenije za Slovenijo še vedno obstaja upanje, brez Pozitivne Slovenije, samo pravo pot je potrebno ubrati. Državljanke in državljani že kažejo, kaj je prava pot. Podprite ta amandma za to, da boste lahko s prstkom, mezincem pokazali, da je tudi Slovenska ljudska stranka, tudi opozicija, delno kriva za stanje, v kakršnem smo, da bomo ljudem omogočili, da bodo vsaj vozili po cestah.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala. Naslednji, ki ima razpravo oziroma besedo, je gospod Janez Ribič.
JANEZ RIBIČ (PS SLS): Hvala za besedo, spoštovani prisotni.
Potreba po vzdrževanju državnih cest je velika, že od časa gradnje avtocest naprej. Na veliko koncih naše države opozarjajo glede povečanja prometa, varnih poti v šolo, gradnje pločnikov itd. Na veliko koncih smo se tega lotili še pred lokalnimi skupnostmi. Ampak vedno smo naleteli na pomanjkanje sredstev. Kar delamo v tem predlaganem proračunu, je brez neke realnosti in smisla do tistih lokalnih skupnosti, ki imajo svoje programe, projekte in pogodbe. V nemalo kateri pogodbi in načrtovanju obnove cest se je zgodilo, da smo porušili objekte, odselili ljudi, zadeva pa še vedno čaka na gradnjo. Sam moram povedati eno grenko izkušnjo. V občini Duplek se cesta v dolžini 4 km obnavlja 18 let. Obnavlja se 18 let. Pred letom dni in pol smo tam porušili eno hišo, starejšo gospo smo izselili in čakamo, pogodba je sedaj podpisana, da bi pričeli z deli; v državnem proračunu pa ni sredstev, da bi lahko s tem nadaljevali. Jaz mislim, da je veliko stvari, ki so zelo potrebne. Ko se nekaj začne graditi, se prodaja material, podjetja imajo službe, delavci delajo. Tukaj vidim, da bi se kolo lahko začelo vrteti. Na takšnih področjih, na takšnih segmentih ne bi smeli jemati denarja iz proračuna in ga namenjati za krpanje drugih lukenj, kot so bančne in takšne, o katerih bomo danes še govorili, ampak bi morali ta sredstva pustiti. Zato smo mi tudi vložili ta amandma, ker se nam ne zdi pravično, da zmanjšujemo ta sredstva iz 80 milijonov na 8 milijonov. S tem ne bomo privabili tujih investitorjev v našo državo, če ne bomo zagotovili tudi dobre infrastrukture. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam. Naslednja ima besedo gospa Jasmina Opec. Izvolite.
JASMINA OPEC (PS SLS): Hvala lepa. Ko slovenske ceste vzamejo življenje, se vsakemu od nas postavi vprašanje, kaj bi lahko mi sami storili, da do tega ne bi prišlo. Pogosto se dogaja, da se v tem državnem zboru razpravlja o varnosti na cestah, predvsem ob sprejemanju Zakona o varnosti v cestnem prometu in se kot glavni ukrep navaja povišanje kazni. Sama nisem bila nikoli zagovornica tega, da varnost na slovenskih cestah izboljšujemo z visokimi kaznimi. Tudi znanstvene raziskave, ki so bile narejene na tem področju, jasno kažejo, da visoke kazni zgolj na kratki rok pozitivno vplivajo na izboljšanje varnosti, medtem ko je na dolgi rok ta vpliv zanemarljivo majhen. Na dolgi rok je najbolj uspešen ukrep za izboljšanje varnosti na slovenskih cestah ustrezna cestna infrastruktura. Raziskave kažejo, da število nesreč s smrtnim izidom, število hudih in lažjih telesnih poškodb pada sočasno z izboljšanjem
109
DZ/VI/37. izredna seja
cestne infrastrukture, kar ob stalni rasti prometnega dela oziroma prevoženih kilometrih ni podatek, ki bi ga kar spregledali. Dokončanje projekta avtocest in hitrih cest v letu 2008 je močno prispeval k izboljšanju varnosti, posledično so tudi določene državne ceste, ki so takrat veljale kot črne točke izboljšale svojo statistiko, vendar delo še ni dokončano. Slovenske državne ceste so nevarne, vsi vemo, v kakšnem stanju so, vsi se vsakodnevno vozimo po njih in vsi vemo, da so potrebne nujne obnove. Zato smo tudi v Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke vložili ta amandma in apeliramo na vse vas, da ne znižujemo teh sredstev, ker se lahko zgodi, da bomo kmalu v parlamentu obravnavali krvavo statistiko naših cest, iskali krivce in ponovno sprejemali napačne ukrepe. Tokrat imamo priložnost, da sprejmemo prave.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Besedo dajem predstavnici Vlade mag. Mateji Vraničar. Izvolite.
MAG. MATEJA VRANIČAR: Hvala lepa za besedo.
V skladu s Poslovnikom morajo biti amandmaji, ki so vloženi na predlog proračuna, uravnoteženi. Na eni strani se predlaga povečanje porabe na določeni postavki, hkrati predlaga znižanje porabe na drugih postavkah. In če pogledamo oba amandma s tega zornega kota, potem ugotovimo, da prvi amandma povečuje sredstva pri Direkciji Republike Slovenije za ceste za 50 milijonov in hkrati znižuje sredstva za servisiranje javnega dolga, in sicer za plačilo obresti iz naslova domačega dolga za 50 milijonov. Sprejem takšnega predloga amandmaja bi pomenil popolnoma nerealno načrtovanje odhodkov državnega proračuna iz naslova servisiranja javnega dolga, saj gre pri postavki Servisiranje obresti iz naslova domačega dolga za že znane obveznosti, ki izvirajo iz različnih zakonskih podlag, že sprejetih, in je mogoče z veliko verjetnostjo oziroma gotovostjo ugotoviti, kakšni so odhodki, ki so za ta namen predvideni. Treba je pogledati ta amandma tudi v kontekstu vseh sredstev, ki so zagotovljena za delovanje Ministrstva za infrastrukturo in prostor v letu 2014. Kljub temu da se po predlogu sprememb proračuna sredstva znižujejo z 886 milijonov na 818 milijonov in pol, to še vedno pomeni precej več, kot je predvideno po oceni realizacije v letošnjem letu - 691 milijonov in pol. Ko podrobneje pogledamo, kje se znižujejo ta integralna sredstva, ker le-ta so ključna sredstva za projekte, ki se lahko financirajo iz evropskih sredstev, so zagotovljena, in sicer v večjem obsegu, kot pa po sprejetem proračunu in še trenutno veljavnem proračunu 2014. Večina znižanja odpade na izdatke za blago in storitve, subvencije in določene transfere, povečujejo pa se sredstva za nakup in gradnjo osnovnih sredstev. Ministrstvo je porazdelilo ta sredstva,
ki sem jih zdaj omenjala po posameznih postavkah, glede na predvidene programe in glede na predvidene prioritete znotraj posameznega ministrstva. Še vedno pa velja, da je za Ministrstvo za infrastrukturo in prostor zagotovljenih bistveno več sredstev, kot pa je ocenjena realizacija v letošnjem letu. V veliki meri gre to povišanje na račun povišanja namenskih sredstev in na račun povišanja možnega črpanja evropskih sredstev. Drugi amandma pri istem proračunskem uporabniku pa povečuje sredstva za upravljanje in tekoče vzdrževanje državnih cest in za enak znesek znižuje investicijsko dejavnost na železniški infrastrukturi. Naj spomnim, da se je prvi amandma na področju dela Ministrstva za infrastrukturo in prostor nanašal prav na povečanje odhodkov na področju železniškega prometa in infrastrukture, in sicer tam na vzdrževanje javne železniške infrastrukture. Tu znižujemo investicijsko dejavnost železniške infrastrukture, kar lahko pomeni nenadaljevanje oziroma neaktiviranje aktivnosti, ki se tičejo tudi drugega tira na progi Ljubljana-Divača, Divača-Trst. Glede na vse povedano, Vlada ne enega ne drugega amandmaja ne podpira. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Želi še kdo razpravljati? Vabim vas k prijavi za
razpravo.
Gospod Franc Pukšič, imate besedo.
FRANC PUKŠIČ (PS SLS): Jaz bi rad opozoril na to, kako je pripravljen proračun za 2014 in v razvojnih programih 2015 in 2016. Če pogledate za leti 2014 in 2015, so čiste nule; npr. za investicijo 2 milijona je v letih 2014 in 2015 nula, za leto 2016 nekaj deset tisoč, za leto 2017 50.000 in še kasneje, 700.000 in tako dalje. Takšne tabele tisti, ki smo večkrat že sprejemali državni proračun, poznamo. Iste ceste so bile v času Pahorjeve vlade napisane tudi takole, nekatere so v času njegove vlade izpadle, potem pa se bo seveda odprlo, denarja bo več kot preveč. Jasno se to ni zgodilo. Hočem povedati, kako nerealno je to narejeno, kako nepošteno je narejeno in kako je to strahovito zavajanje državljank in državljanov. Nekaj načrtovali za takrat, ko te več ne bo, je nekorektno. To je minimum od minimuma, kar smo predlagali v Slovenski ljudski stranki v tem amandmaju.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala. Želi še kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne, zato zaključujem razpravo.
V razpravo dajem še podprogram Investicijsko vzdrževanje in gradnja državnih cest ter amandma Poslanske skupine Nove Slovenije in dva amandmaja Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke. Želi kdo razpravljati? Besedo ima gospa Janja Napast.
110
DZ/VI/37. izredna seja
JANJA NAPAST (PS SDS): Hvala lepa, predsednik, za besedo.
Projekt obvoznice Luče ob Savinji je aktualen že vrsto let in je pomemben ravno zaradi dolgoročnega razvoja Luč. Projekt je bil skrbno načrtovan skladno z usmeritvami dolgoročnega načrta Republike Slovenije in sosednjih občin in je pomenil dober sporazum med državno in lokalno politiko ter stroko in občani. Zaradi pomembnosti projekta in časovnega siromašenja izvedbe obvoznice predlagamo, da se odpravi nepotrebna državljanska .../ izklop mikrofona/
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa, gospa Napast. Očitno je čas poslanski skupini potekel.
Sprašujem še, ali kdo želi razpravljati k temu podprogramu?
Izvolite, gospod Černač. Imate postopkovni predlog.
ZVONKO ČERNAČ (PS SDS): Hvala lepa. V tej dvorani nas je verjetno veliko, ki bi želeli še razpravljati, pa ne moremo, ker nam je odmerjen čas potekel. Zato bi bilo v bodoče s strani predsedujočega korektno, da bi se vprašalo, ali želi še kdo v sklopu odmerjenega časa razpravljati, ter povedalo, katerim poslanskim skupinam je pravica do razprave žal potekla oziroma je onemogočena, ker jim je čas potekel. Kajti v tej razpravi bi tisti, ki tega ne moremo, pa bi želeli, lahko povedali še veliko. Glede tega proračuna bi povedali, da bi z amandmaji, ki naj bi zagotavljali sredstva, ki ste jih enormno porezali na Infrastrukturi - kljub temu da predsednica Vlade primerja neprimerljive stvari -morali sredstva iskati tam, kjer bi jih lahko vzeli. Zato so amandmaji namenjali sredstva za infrastrukturo pri servisiranju javnega dolga. Zakaj? Zaradi tega, ker se Slovenija pod to vlado zadolžuje po 6- 7 % obrestni meri. Očitno namerava to početi še naprej. V prihodnjem letu bo tega zadolževanja 5 milijard evrov. In samo pri milijardi teh nenormalnih obresti - v primerjavi z denarjem, ki bi si ga lahko izposodili pri Evropski centralni banki - pomeni to okrog 70 milijonov evrov. Samo pri eni milijardi! Pri 5 milijardah to znaša 350 milijonov evrov. In denarja za vse infrastrukturne potrebe - ki ga primanjkuje za zaščito in reševanje, za gasilce, za vse tisto, kar vi sedaj režete, rekoč, da ni denarja, ob tem pa namenjate dvema tajkunskima bankama 400 milijonov evrov v tem istem proračunu - je torej več kot dovolj.
So argumenti, ki govorijo v prid temu, da bi bilo mogoče proračunske prihodke in odhodke v letu 2014 zastaviti povsem drugače, če bi bila volja za to. Marsikateri v tej dvorani bi želel to povedati, pa tega več ne more, ker je čas nekaterim poslanskim skupinam potekel. Bilo bi prav, tako pri tej točki kot pri naslednji, če se bo to zgodilo, da predsedujoči vpraša, kdo želi še razpravljati, in hkrati v skladu s Poslovnikom pove, kdo od tistih, ki lahko še
razpravljajo, želi še razpravljati, kajti čas za razpravo je nekaterim poslanskim skupinam potekel. Mislim, da bi bilo to zaradi javnosti prav in bilo bi tudi verodostojno, ker je žal tak Poslovnik, da v okviru časa, ki je odmerjen, lahko razpravljaš, sicer pa ne. Tako nisem v ničemer zlorabil Poslovnika, ker vidim, da se nekatere roke dvigujejo. V skladu s Poslovnikom je ta proceduralni predlog podan in verjamem, da ga bo predsedujoča upoštevala. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Samo trenutek, vidim vse želje za nadaljnje postopkovne predloge. Hvala za vaš predlog, gospod Černač, ampak tudi vaš predlog ni bil ravno v skladu s Poslovnikom. Poslanske skupine same sledijo, kdaj jim čas poteče oziroma ga ni več na voljo za razpravo. Jaz lahko samo sproti ugotavljam. Dejansko je čas Slovenski demokratski stranki pri tej točki potekel in razprava ni več možna. Vsi ostali, ki imate čas še na voljo, pa se lahko prijavite.
Želi kdo podati postopkovni predlog? Izvolite, gospa Žgajner Tavš.
MAG. BARBARA ŽGAJNER TAVŠ (PS PS):
Hvala lepa, predsedujoča.
Vseeno bi vas prosila, in to je tudi moj proceduralni predlog, da res natančno upoštevate kot predsedujoča predloge, ki so proceduralne narave, in te spustite naprej. Saj se lahko zelo hitro ugotovi, kateri predlog ni proceduralen in gre za vsebino oziroma trošenje časa po nepotrebnem, po tistem, ko poslanski skupini poteče reden čas, ki ga je prijavila za razpravo. Mislim, da je to čista zloraba, zato vas prosim, da skladno s Poslovnikom poslanca oziroma poslanko pravočasno opozorite. Tudi zato, ker so se včeraj vlekle te proceduralne razprave po več minut, celo v urah bi lahko sešteli, koliko časa smo porabili v Državnem zboru za neutemeljene in mimo Poslovnika podane proceduralne predloge. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa tudi vam.
Enako bi veljalo za vse, tudi za vas, to ni bil proceduralni predlog.
Željo ima še gospod Meh. Izvolite.
BORUT MEH (PS SD): Pravzaprav ne želje, gospa podpredsednica ...
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC:
Zahtevo in pravico po Poslovniku.
BORUT MEH (PS SD): Hvala lepa.
Ne bom razpravljal, se mi zdi pa podcenjujoče tako govoriti o tem, da morate vi spremljati, kdaj čas komu poteče. Jaz vem, da je Socialnim demokratom čas potekel, zato se zahvaljujem za besedo. Hvala lepa.
111
DZ/VI/37. izredna seja
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Kaj naj
ugotovim? Da tudi to ni bil postopkovni predlog. Mislim, da je ravnanje poslancev iz različnih poslanskih skupin, ne izključuje nobeno poslansko skupino, zelo podobno. Predlagam, da se vsi držimo Poslovnika, tudi tisti, ki opozarjate na to, da se ga moram jaz prva držati.
Prehajamo na proračunskega uporabnika 2611 - Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter razpravo o vloženih amandmajih k dvema podprogramoma pri tem proračunskem uporabniku. Najprej dajem v razpravo podprogram Denarna nadomestila brezposelnim in amandma Poslanske skupine SDS, ki nima več časa, da zagovarja svoj amandma. Želi kdo od ostalih razpravljati? Ne želi nihče razpravljati.
Zato dajem v razpravo še podprogram Štipendije in amandma Poslanske skupine NSi. Želi kdo razpravljati? Ne želi nihče razpravljati. Zato zaključujem razpravo k temu podprogramu in tudi k temu proračunskemu uporabniku.
Prehajamo na proračunskega uporabnika 3330 - to je Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ter razpravo o vloženem amandmaju pri tem proračunskem uporabniku, ki ga je vložila Poslanska skupina SDS na podprogram Mediji in avdiovizualna kultura. Želi kdo razpravljati. Ne želi. Zaključujem razpravo.
Prehajamo na proračunskega uporabnik 3340 -Ministrstvo za kulturo in razpravo o vloženih amandmajih na tem proračunskem uporabniku. V razpravo dajem podprogram Mediji in avdiovizualna kultura ter amandma Poslanske skupine NSi in amandma Poslanske skupine SLS.
Vidim, da želi razpravljati gospa Opec. Izvolite.
JASMINA OPEC (PS SLS): Hvala lepa. Najbolj pristne in najbolj močne občutke povezanosti in pripadnosti ljudje gojimo do okolja, iz katerega prihajamo, v katerem živimo in kjer imamo ljudi, ki bogatijo naše življenje. Te občutke povezanosti in pripadnosti določenemu okolju vzpostavljamo in gojimo tudi preko medijev lokalnega in regionalnega pomena, ki nas obveščajo o dogajanju v našem okolju in na različnih področjih, ohranjajo jezik, kulturno dediščino, posebnosti določenega lokalnega in regionalnega okolja in skrbijo za enakomernejši in skladnejši razvoj Slovenije. Zaradi navedenega smo v Slovenski ljudski strani pripravili amandma, s katerimi zvišujemo sredstva lokalnim in regionalnim programom posebnega pomena, kar je tudi skladno s 4.a členom Zakona o medijih. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa, gospa Opec.
Želi še kdo razpravljati? Ne želi. Zato zaključujem razpravo.
Glasovanje o amandmajih in o posebnem delu Predloga sprememb proračuna bomo v skladu s časovnim potekom seje zbora opravili v četrtek, 14. 11. 2013, v okviru glasovanj.
Prehajamo na obravnavo Načrta razvojnih programov. Želi kdo razpravljati o načrtu razvojnih programov? Ne vidim želje za razpravo. Zato zaključujem to točko.
Glasovanje o Načrtu razvojnih programov bomo v skladu s časovnim potekom seje zbora opravili, v četrtek v okviru glasovanj.
S tem prekinjam to točko dnevnega
reda.
Nadaljujemo z 2. TOČKO, TO JE OBRAVNAVA DOPOLNJENEGA PREDLOGA PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2015.
Prehajamo na razpravo in obveščam vas, da bomo razpravljali o posameznih delih dopolnjenega predloga proračuna in vloženih amandmajih. Kot posamezni del je šteti Splošni del, Posebni del in Načrt razvojnih programov. Torej prehajamo na prvi sklop, to je na obravnavo Splošnega dela dopolnjenega predloga proračuna. Sprašujem, ali želi kdo razpravljati? Želi še kdo? Imate besedo, gospod Černač, izvolite.
ZVONKO ČERNAČ (PS SDS): Hvala lepa. Vesel sem, da smo prišli do točke, kjer lahko ponovno razpravljamo. Mislim, da se Državni zbor preveč zapira v formalizme in mnogo preveč časa in energije usmerja v to, ali kdo kakšno besedo reče v okviru procedure ali ne. Mislim, da so ljudje siti tega. Siti so poslušanja, da, če želi nekdo nekaj povedati in ima tisto, kar želi povedati, rep in glavo, zaradi nekih procedur tega ni mogoče povedati. Ljudje pričakujejo, da bo Državni zbor v okviru razprave - ker se bodo izkresala mnenja, ne glede na to, kdo sedi v opoziciji in kdo v poziciji - sprejel neke pametne in učinkovite rešitve, na podlagi katerih bodo lahko potem normalno funkcionirali, normalno živeli, bodo imeli delo, zaposlitev, otroci se bodo lahko šolali in gospodarstvo bo lahko delalo s čim manj administrativnimi zapleti in težavami. Mislim, da se odslikava tega, kako funkcionira ta hiša znotraj, ta Državni zbor, je tudi preslikava v realnost. Na podoben način funkcionira tudi birokracija na vladni ravni, na ministrski ravni in to se potem vse posledično prenaša tudi na nižje nivoje. Zdaj imamo že primere, da so se tega virusa navzele posamezne lokalne skupnosti, ki so bile do tega kar dolgo let dokaj imune. Na nivoju lokalnih skupnosti je bilo tega virusa doslej še najmanj. Tam so se vse stvari še najbolj operativno obravnavale in delovale. Škoda bi bila, da še ta del, kjer stvari dobro tečejo, onemogočimo z neustreznimi odločitvami, ki jih imamo v proračunih za leto 2014 in 2015. In točno to se dogaja. Proračuna za leto 2014, o tem smo veliko govorili pri prejšnji točki, in tudi proračun za leto 2015 sta
112
DZ/VI/37. izredna seja
slaba. Sta za to državo uničujoča. Na eni so strani javne razprave tudi tistih, ki podpirate to vlado, o tem, kako podpirate vse, od gasilcev, do reševanja do popotresne obnove, do investicij, ne vem še česa - z besedami seveda -; in na drugi strani realnost, ko govorite, da boste podprli proračune, tudi proračun za leto 2015, ki vsega tega ne vsebujejo. Se pravi, dvoličnost. O tej dvoličnosti smo veliko poslušali in brali v zadnjih mesecih, ko smo imeli ministra za gospodarstvo Stepišnika, ki je včeraj sedel tukaj z nami, ki nam je na vseh odborih, kjer je imel to priložnost, povedal: strinjam se z davkom na nepremičnine, vendar samo v primeru, da obremenitve ne bodo bistveno višje, kot so sedaj. Sedaj te obremenitve, sešteto skupaj, znašajo nekaj manj kot 200 milijonov evrov na letni ravni za prebivalstvo in gospodarstvo, po novem bodo znašale preko 400 milijonov evrov, 440 na letni ravni za prebivalstvo in gospodarstvo. In minister še vedno sedi na stolu, ni protestno odstopil, ni zagovarjal interesov gospodarstva - še več, poskrbel je za neko najmanj načelno dejanje, ki bi si ga lahko privoščil v danem trenutku. Poskrbel za svoje podjetje preko proračunskih sredstev s subvencijo, ki si jo je dodelil oziroma so jo dodelili njemu podrejeni.
In na drugi strani imamo ministra Židana, velikega zagovornika kmetijstva v besedah, ki je še pred nekaj meseci v enem javnem mediju - mislim, da je bila to televizija -javno dejal, takega davka ne bo. Takega davka, ki bi bil drugačen, kot ga poznajo v evropskih državah, ki podpirajo kmetijstvo, tukaj pri nas ne bo. In ta isti minister Židan je bil eden tistih, ki je dejal pred vrati vladne palače, ko se je odločalo o tem davku, danes moramo to sprejeti; če ne -te vlade ni. Se pravi, interesi lastnega fotelja pred interesi panoge, ki jo zastopa kot minister. In nekaj podobnega je s celotno vladno ekipo. Interesi zadržanja pozicij, tudi če ta država "skrahira". Kako bi sicer drugače tolmačili stalno ponavljanje, mi bomo zmogli, mi pomoči ne potrebujemo, hvala lepa za tako pomoč, ki bi bila 6-krat cenejša, kar se kreditov tiče, kot jo najemamo na mednarodnih trgih, pa tudi če bosta potem dve generaciji mladih zaradi teh naših, vaših seveda, ne naših odločitev, zavoženi., Kdo bo plačeval, vas vprašam, vse te silne obresti, ki so predvidene v proračunu za 2014 v celoti, za 2015 pa fiktivno prenesene naprej v prihodnja leta 2016 in naslednja, ker ste pač ocenili, da se je možno dogovoriti za te kredite oziroma se jih da najeti na način, da bo breme obresti padalo v prihodnja leta in bremenilo neke druge vlade. Ampak dolg, ki se bo ustvaril v letih 2014, 2015, ostaja. Ta ne bo nikamor izpuhtel. Ta država se bo na podlagi proračuna, ki ga boste očitno sprejeli za leto 2014, zadolžila za 4 milijarde 800 milijonov evrov dodatno samo v enem letu, kar pomeni, da bomo konec 2014 presegli nekje 25 milijard evrov zadolženosti, obresti bodo znašale okoli milijarde evrov. Pri proračunu, ki ga fiktivno ali
nefiktivno ne morete napihniti nad 8 milijard in pol, oziroma za 2014 ga napihujete na 8 milijard 600, ki so popolnoma nerealni. Ampak tudi če zanemarimo to številko, recimo 8 milijard 600 je realna številka. Milijardo evrov samo za obresti. Zakaj milijardo evrov za obresti, če tega ne bi bilo potrebno početi? Če bi lahko dobili cenejši denar, se odgovorno soočili s tem, kje Slovenija je. Žal ne moremo očitno sami, nimate recepta za rešitev iz te krize. Potrebno je sprejeli ustrezne odločitve glede cenejše zadolžitve in vsega ostalega, kar bo potrebno v vsakem primeru narediti. Temu, da bo potrebno racionalizirati javno porabo, se ne bo mogoče v nobenem primeru izogniti, tudi če se sedaj zadolžujemo po tako visoki obrestni meri ali pa ravno zaradi tega. Tako in tako bo potrebno enkrat to narediti. Prej ko bi se tega procesa lotili, manj bi nas bolelo, manj bi stalo, predvsem pa bi manj obremenjevali bodoče generacije. In tega ni ne v proračunu, o katerem smo razpravljali pri prejšnji točki, ne v proračunu za leto 2015, o katerem razpravljamo sedaj. Se pravi, ni denarja za gasilce, ni denarja za zaščito in reševanje, tu ne gre za velike zneske, gledano na celoten proračun. Ni denarja za investicijske potrebe, tam, kjer so nujno potrebni in kjer se bo s tem, ko se bo prekinilo 52 pogodb, delala velika škoda, še dodatna škoda. Ni denarja za zagotavljanje normalnega delovanja Slovenskih železnic in krepitve javnega potniškega prometa preko tega. Mimogrede, vlada Janeza Janše, druga vlada, je v letu 2012 - ko je bilo najbolj zaostreno leto, ko je bilo potrebno nenormalen primanjkljaj, ki ga je načrtovala Pahorjeva vlada, iz 2 milijard 300 spraviti na milijardo, milijardo 100 - uvedla skoraj gratis vozovnice za dijake in študente v najbolj zaostrenih razmerah. Zakaj? Prvič zaradi tega, da je omogočila vsem približno enake pogoje za šolanje, da niso bili privilegirani otroci, ki živijo v velikih mestnih središčih. In drugič zaradi tega, da je vzpostavila pričetek procesa krepitve javnega potniškega prometa, ki se je izkazal kot zelo dober in ustrezen. Podatki kažejo, da se je javni potniški promet tudi zaradi tega ukrepa začel bistveno krepiti. In to pot bi bilo potrebno nadaljevati, javni potniški promet bi bilo treba krepiti, tako tistega na kolesih, predvsem pa tistega na tirih. Ukrepi, ki so sedaj predvideni v proračunu za leto 2015, ne gredo v tej smeri, ampak gredo v nasprotni smeri. Zgodila se bo izguba v državnem podjetju, ki jo bo konec koncev pokrila država, ker je državno podjetje še vedno v 100 % državni lasti. Namesto da bi poslovalo z dobičkom, tako kot je poslovalo v letu 2012 in bo verjetno tudi v letošnjem letu, bo to podjetje poslovalo z izgubo, ki jo bo na koncu spet kril proračun oziroma davkoplačevalci. Za te namene, ki so dobri, ki pomenijo krepitev na eni strani tudi gospodarske aktivnosti, predvsem pa omogočajo neko dodano vrednost ljudem, ni denarja. Je pa denar, recimo 400 milijonov, za Factor banko in Probanko, ker vemo, kdo je najemal posojila, ki
113
DZ/VI/37. izredna seja
mu jih ne bo potrebno nikoli vrniti. Številna podjetja v lasti t. i. Foruma 21, jaz rečem temu leva politična provenienca, takjunska leva politična provenienca, ki ima ta narod za norca, ko ga futra z nekimi simboli in obujanjem nekih zlaganih zgodb, na drugi strani pa mu jemlje iz levega in desnega žepa še tisto, kar ima. To ste počeli leta nazaj v bivšem režimu, to vam je uspelo tudi v tem režimu. Eden izmed teh, sem zadnjič bral v časopisu, je kupil Javor v Pivki, to je okolje, iz katerega jaz izhajam. 4 milijonov evrov je baje dobil kredita za nakup teh delnic. Mimogrede, takrat je bil nekdo drug interesent, da bi kupil Javor, pa mu ni bilo dovoljeno. Jaz sem prepričan, če bi kupil tisti, ki mu ni bilo dovoljeno in ki je zdaj lastnik podjetja, ki upravlja Postojnsko jamo, bi danes Javor še živel in ljudje bi imeli delo, tako pa ga nimajo. Nimajo ne dela, ne prihodnosti. In teh 4 milijonov evrov, ki jih je ta gospod za nakup Javorja dobil, tudi ne bo nikoli vrnjenih - mislim da v Factor banko. In kaj je naredila ta država? Namesto da bi 6. septembra policija z odredbami potrkala na domove vseh teh, da gredo za nekaj časa v neke druge prostore, in z odredbami o začasni zaplembi premoženja, je nagradila vse te rabote s tem, da je rekla: Factor banka in Probanka ne bosta šli v stečaj, ampak bosta t. i. prisilno likvidirani. Za to pa je denar v proračunu. Zato pa je denar. Več kot 400 milijonov evrov, več kot 400 milijonov evrov samo za ta delček. Milijardo 200 milijonov evrov je denarja v proračunih samo v letu 2014 za dokapitalizacijo, verjetno okoli 3 milijarde po potrebno v 2015 za dokapitalizacijo, ko se bo sprejemal rebalans, ki ga več kot očitno ta vlada ne bo sprejemala, ne zaradi opozicije, ampak zaradi drugih okoliščin. Se pravi, za to je denar. Za 200 milijonov evrov dokapitalizirati podjetja, kjer je po besedah ministra Stepišnika 5 milijard evrov premalo kapitala, je denar v proračunu. Zdaj pa vas vprašam, 5 milijard evrov premalo kapitala imajo ta podjetja in ta vlada jih bo rešila z 200 milijoni. Ali kdo res verjame tej pravljici?! Ne vem, ali je minister čarovnik, ima kakšno čarobno paličico, kot včasih nekdo, ki je z nekaj kilogrami rib nahranil nekaj tisoč ljudi, da bo zdaj on z 200 milijonov ne nahranil teh 5 milijard evrov, ki jih manjka. Ne bo, ne. Se bo pa zgodilo nekaj drugega. Jaz sem trdno prepričan, da se že približno ve, v katera podjetja bodo ta sredstva locirana in kateri interesi se skrivajo za tem. Vsaj praktična ravnanja aktualnega ministra govorijo o tem, da obvlada svoj posel, ne kot minister, kot zasebnik. Odločen je. In ni edini v tej ekipi.
Zelo težko je podpirati neke proračune, tudi proračun za leto 2015, kljub temu da je navzven bolj ugoden kot tisti za leto 2014, ki govori o tem, da bo Slovenija v prihodnjih letih glede na to proračunsko načrtovanje, ki ga imamo na mizi, drsela še globlje, kot je danes, in da bo največje breme tega drsenja padlo na pleča ljudi, davkoplačevalcev. Žal, največje breme bo padlo vedno na pleča tistih, ki imajo najmanj, kajti pri tistih je najlažje vzeti. In to
znate, po tej čudoviti formuli, ki smo jo poslušali iz ust premierke Alenke Bratušek včeraj, povprečna stanovanjska površina v tej državi je 68 kvadratnih metrov, povprečna vrednost je 78 tisoč evrov, na tej osnovi bo povprečen lastnik takšne povprečne virtualne nepremičnine plačal 3 evre in pol ali 3 evre več davka na mesec, se pravi 40 evrov na leto. To je nekaj podobnega, kot če bi vse tiste, ki imajo na Cipru silne milijone, dali v isti kotel s tistimi, ki imajo 400 ali 500 evrov pokojnine, in bi dobili ven povprečen dohodek Slovenca, skupaj s temi njihovimi silnimi milijardami v višini nekaj tisoč evrov. Ne gre tako. In te primerjave so za zdravo slovensko pamet podcenjujoče, ljudje niso tako naivni in zelo dobro vedo, kaj se predvideva, in vedo tudi, za kaj bo treba te denarje plačevati. Tega denarja ne bo treba plačevati za naš razvoj, za investicije, za to, da bomo imeli jutri več delovnih mest.
Mimogrede, Gospodarska zbornica nas seznanja s tem, da je bilo od leta 2008 v realnem sektorju ukinjenih 90 tisoč. Koliko v javnem? 9 tisoč ali 900? Mogoče 900. 90 tisoč v realnem sektorju! Pa saj vendar ta realni sektor zagotavlja hrbtenico za vse ostalo. In tudi proračun za leto 2015 - da ne govorim o tistem za 2014 - ne govori o enem izmed ukrepov, ki bo omogočal, da bi se te številke začele obračati v drugačno smer. Nasprotno, govori o tem, da ne samo ta generacija, ta mlada, ki sedaj nekako postaja aktivna, vsaj še naslednja ali dve bosta obremenjeni z odplačevanjem posojil v prihodnjih letih, ki bodo po nenormalnih obrestnih merah, zato da bi lahko nekdo izrazil svoj ego, kako zmore sam. Nemogoče je tak proračun podpreti. In odgovorna oblast, odgovorna koalicija bi tak proračun v Državnem zboru ustavila.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Kdo še želi razpravljati o splošnem delu proračuna za leto 2015? Izvolite, gospod Pojbič.
MARIJAN POJBIČ (PS SDS): Hvala lepa, spoštovana predsedujoča.
Uvodoma moram povedati, da takšnega predloga proračuna nikakor ne mislim podpreti, ker je po moji oceni slab, nerealen in nikakor razvojno naravnan. Seveda bom v nadaljevanju obrazložil, zakaj tako mislim.
Osebno sem prepričan, da je edina prava pot, če želimo iz sedanje krize, po moji oceni in oceni Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke, predlog proračuna, ki bo odseval ustrezne podlage za nastajanje novih delovnih mest in zmanjševanje državne ter javne porabe. Prepričan sem, da je to edina pot, če želimo slovensko državo izkopati iz sedanje krize. Vse ostalo, kar slišimo in kar govori pozicija, torej vlada, nima popolnoma ničesar s sedanjo realnostjo in situacijo, v kateri se nahaja naša država Republika Slovenija. Morda samo
114
DZ/VI/37. izredna seja
za ilustracijo, razmerje med zaposlenimi. 606 tisoč ljudi dela v gospodarstvu in med njimi so tudi tisti, ki imajo minimalne plače. Na drugi strani pa le-ti delajo za 750 tisoč ljudi, ki so plačani iz javnih sredstev. Ali je kdo v tem Državnem zboru, v tem parlamentu, ki lahko reče, da takšno razmerje lahko vzdrži? Prepričan sem, da ni nikogar. Niti minister za finance ne more tega reči. Če bi trdil, da je to vzdržno na dolgi rok, potem ne pozna dovolj javnih financ, in je žalostno, da zaseda ta stolček. In sem prepričan, da si minister česa takega ne bi upal oziroma dovolil trditi.
Preden bom začel utemeljevati, zakaj sem rekel, da je predlog proračuna slab, nerealen in ni razvojno naravnan, moram povedati še naslednje. Včeraj sem bil izjemno razočaran nad tem, kar je povedala gospa Bratušek. Govorila je o vsem drugem, samo o tistem ne, kar je ključno. Ko je govorila o predlogih proračunov, ni govorila o vsebini le-teh, pač pa je navajala floskule in vse tisto, od česar ni možno živeti. Kogarkoli na tej zemeljski obli boste vprašali, bo znal povedati, da se od besed ne da živeti. Da se pa živeti od dela, od tistega, kar se ustvari, in od tistega, kar imaš v žepu, kar je posledica dela. In da v parlamentu poslušamo floskule predsednice Vlade, ki nimajo ničesar skupnega z vsebinsko razpravo o proračunih, potem je pa res žalostno, kakšna gospa vodi slovensko oblast. Sedaj bom poskušal utemeljiti razloge, zakaj je proračun slab, nerealen in nikakor razvojno naravnan.
Včeraj je gospa Bratušek govorila, da moramo stopiti skupaj. Dejstvo je, da ni nikogar v tem Državnem zboru, ki se ne bi s tem strinjal. Jaz sem prepričan, da ni nikogar, ne v nobeni poslanski skupini ne v slovenskem parlamentu in ne v vladi. Jaz sem prepričan in v Slovenski demokratski stranki smo prepričani, da moramo stopiti skupaj. Vendar ne na takšen način. Ne na takšen način, da se znova in znova obremenjuje upokojence, delavce, brezposelne, torej najšibkejše, najrevnejše, podeželje. A na drugi strani pa ostajajo nedotakljivi privilegiranci, lopovi, tajkuni, bankirji in privilegirana območja, kot je na primer Ljubljana. In ta proračun je sestavljen tako, da ni skoraj nič narejenega na odhodkovni strani, razen zmanjšanja investicij. Naštejem naj samo nekatera področja, kot so državne ceste, železnice, sanacija plazov, jemanje sredstev zaščiti in reševanju, torej prostovoljnim gasilskim društvom. Prepričan sem, da v tem državnem zboru ne sedi nihče, ki ne ve tega dejstva, da manj, kot je investicij, manj je tudi delovnih mest, manj je denarja v proračunu, manj je denarja v pokojninski blagajni in je manj denarja v zdravstveni blagajni. Najmanj, kar bi v tem proračunu človek pričakoval, da se bodo investicije maksimalno povečale, kolikor je pač to mogoče, kolikor je v danih okoliščinah to mogoče. In s tem bi delali podlago, da bi se odpirala nova delovna mesta in bi imeli za posledico to, o čemer sem govoril prej. Je pa zelo veliko narejenega na
prihodkovni strani in to so novi davki. To so novi davki. Imamo intervencijski Zakon v zdravstvu, Zakon o bančništvu, Zakon o dohodnini, kjer se dvojno obdavčuje tiste, ki so zaposleni izven slovenskih meja, ki so se sami izjemno maksimalno potrudili za to, da ne visijo na slovenski sociali. Ves denar, ki ga zaslužijo izven slovenskih meja, prenašajo v Slovenijo in ga tukaj zapravijo. Takšne ljudi je ta vlada in ta koalicija dvojno obdavčila. Da ne govorimo o nepremičninskem davku. Ponovno bodo najbolj na udaru najšibkejši, najrevnejši, tisti s socialnimi podporami, tisti s pokojninami 200, 300, 400 in ne vem koliko evrov, potem tisti, ki imajo minimalno plačo, kmetje. Potem imamo povišanje cene vinjet, potem imamo povišanje vozovnic za dijake itn. Ko govorim, da je predlog proračuna nerealen, hkrati sprašujem, ali je v proračunu zajeto plačilo odškodnine izbrisanim, ki je iz dneva v dan višja in lahko doseže višino celo do milijarde evrov. Na drugi strani pa ljudi, tiste, ki najtežje živijo v tej državi, pribijemo na križ z novimi davki. Sprašujem vas, ali je to socialna pravičnost, o kateri je včeraj govorila predsednica vlade Alenka Bratušek. Je to socialna pravičnost? Če jo ta vlada in ta koalicija na takšen način razume, potem je res žalostno, da je slovenski narod dal možnost, da imamo na poziciji takšne ljudi, ki niti približno ne razumejo, kaj pomeni socialna pravičnost.
Sprašujem se, ali je v proračunu zajeto tudi izplačilo drugega dela plačnih nesorazmerij, kar je spet blizu 200 milijonov evrov? Ali so v proračunu zajeta sredstva za plačilo bančnih lukenj v višini nekaj milijard evrov. Da ne govorimo o zasebni banki, Factor banki in Probanki, in o vseh tistih, ki so povzročili strašne bolečine, si upam to trditi, slovenskim državljankam in državljanom, ki so praktično pokradli kompletno slovensko premoženje. In sedaj s tem proračunom, tudi s tem proračunom rešujemo to peklensko mafijo. Mislim, da si slovenski človek, slovenski narod kaj takšnega absolutno ne zasluži. Ali lahko potem kdo trdi, da je ta proračun realen? Jaz mislim, da ga ni. Da ne obstaja v slovenski državi tisti, ki bi lahko to trdil. Jaz sem prepričan, da bo slovensko ljudstvo to tudi prepoznalo. To so torej razlogi, zakaj ocenjujem, da je ta proračun nerealen, ni razvojno naravnan, je popolno nasprotje tistemu, kar sedaj potrebuje Slovenija. Je proračun, kjer privilegiji ostajajo, ljudstvo pa propada. Žalostna resnica te vlade in te koalicije.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa, gospod Pojbič. Gospod Jožef Horvat, izvolite.
JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala lepa, gospa podpredsednica. Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi!
Prav vesel sem, da se nam je pridružil minister za finance dr. Čufer, s katerim želim izmenjati na področju gospodarstva nekaj pogledov oziroma vprašanj. Gotovo je dr. Čufer
115
DZ/VI/37. izredna seja
bolj kredibilen za področje slovenskega gospodarstva kot gospod Stepišnik. Z vsem spoštovanjem, kot sem včeraj večkrat ponovil, mislim, da je gospodarstvo ključni segment, ki ga v Sloveniji moramo aktivirati, če želimo, da bomo imeli penzije, da bomo imeli zastonj zdravstveni sistem. In da bodo normalno delovali tudi drugi podsistemi. Včeraj je gospa predsednica povedala, da smo uspeli obrniti gospodarsko aktivnost v pravo smer. Seveda pa iz minus 4 in pol ne moreš kar skočiti v pozitivno rast. Zaenkrat smo uspeli priti do, na žalost še vedno, negativne minus 1,7 padca gospodarske aktivnosti. Ta minus 1,7 je bil gotovo lapsus, ker minus padec je rast. ,Napovedi za naslednje obdobje so boljše, ampak v enem tromesečju iz minus 4,5 na minus 1,7. OK. Recimo, da so to ljudje kupili in zdaj sprašujem, ali je vlada identificirala ukrepe, ki so pripomogli k znatnemu - po oceni predsednice vlade - povečanju gospodarske aktivnosti. Če je odgovor pozitiven, potem bi bilo logično, da bi vlada s temi ukrepi nadaljevala, jih celo pospešila in intenzivirala. Kje se to vidi v proračunskih dokumentih? Moje pričakovanje včeraj je bilo, da bi se gospa predsednica vlade ob predstavitvi proračunskih dokumentov, ki so izjemno pomembni, kot je tudi sama povedala, držala dobrih praks, ki jo prakticirajo državniki. Pričakoval sem, da bo predsednica vlade imela nagovor ljudstva, da bo nagovorila državljane. Šlo pa je na momente, da je včasih "ad personam" izvajala napad na opozicijo, kar kaže na deficit razumevanja demokratičnih mehanizmov, ki so vzpostavljeni v tej državi, v slovenski ustavi; ali pa za razumevanje izvršilne veje oblasti kot absolutne oblasti v tej državi.
Gospe in gospodje, na terenu, na podeželju je razočaranje veliko. Stiska še večja. Novi davki in ukrepi resnično, verjemite, preveč stiskajo in bodo še bolj stiskali slovensko periferijo, slovensko podeželje. Občutek je, da se vse nekako centralizira. Občine ta vlada de facto ukinja, ignorira načelo subsidiarnosti in občinam, beri občanom, jemlje denar. A ne vsem. Privilegiranci so na seznamu A. Žalosti me, zelo žalosti, kolegice in kolegi, da smo še vedno dežela dveh seznamov državljanov. Na enem so privilegirani, na drugem pa tisti, ki v nekem strahospoštovanju do države redno plačujejo davke. In sedaj prihaja še nov davek, za katerega eden od predsednikov koalicijskih strank pravi, da bo pobral še zadnji drobiž od nekaterih iz velike mase ljudi. Ampak ta predsednik je dal zeleno luč, da se ta drobiž tudi pobere.
Privatizacija. V proračunskih dokumentih je nekako ni zaznati. Naj spomnim, da je julija letos Državni zbor sprejel sklep o prodaji 15 državnih podjetij, vendar proračunski dokumenti o tem v številkah, v evrih ne govorijo. Prosil bi vas, gospod minister, da nam tu morda nekoliko več razkrijete. Res je, da nam, opozicijskem poslancem vse informacije gotovo niso na voljo, ampak kar se tiče Poslanske
skupine Nove Slovenije, je privatizacija izjemnega pomena. In če lahko poveste v imenu Vlade, ali je resnično vlada potegnila, kar zadeva privatizacijo in izvajanja tega sklepa Državnega zbora, ročno zavoro, ker očitno ena od koalicijskih strank ni naklonjena privatizaciji.
Jaz sem razočaran, lahko rečem tudi ogorčen, saj smo na kar nekaj odborih Državnega zbora sprejeli sklepe, in da tem odborom predsedujejo tako koalicijski kot opozicijski poslanci. Ti sklepi so bili dobronamerni in se vlada pravzaprav do njih ni opredelila. Res je, da na zainteresiranih delovnih telesih pravzaprav amandmajev ne moreš sprejemati oziroma sprejem amandmaja za proračun pravzaprav nič ne pomeni. Jaz se bom tukaj osredotočil samo na sklep, ki je bil potrjen na skupni seji Odbora za zunanjo politiko in Odbora za zadeve Evropske unije, kjer smo predlagali in šli na roko enemu od predsednikov koalicijskih strank, ki sedi na Ministrstvu za zunanje zadeve. In šli smo na roko, da bi se postavka Članarine mednarodnim organizacijam prenesle na Ministrstvo za finance, ker to resnično ne sodi v ožji delokrog Ministra za zunanje zadeve. Članarine so stvar celotne države oziroma Vlade. Odgovora niti od tega ministra niti od Vlade ta dva odbora, vsaj po mojih informacijah, nista dobila. Kako naj temu rečem? Saj veste, na kaj mislim. Ignoranca. Ignoranca do Državnega zbora. Tukaj sedimo ljudje, ki smo predstavniki slovenskega ljudstva.
Pa še glede včeraj napovedane zaupnice. Predsednica je rekla, proračun je najpomembnejši akt vsake vlade, je izraz politike vlade na vseh področjih in ravno zato sem se odločila, da zaupnico - kot sem jo obljubila že na začetku mojega mandata - vežem na sprejem proračuna. Mislim, da je treba ljudem, državljankam in državljanom te države pojasniti, ali bo torej meseca marca še ena nezaupnica ali zaupnica, kako bo sedaj s tem. Ne moremo se kar igrati s tako pomembnimi mehanizmi, napovedmi in tako dalje.
Kar zadeva zakon o dohodnini, o katerem bomo na tej seji ponovno odločali, ker je dobili veto v Državnem svetu. Bom že sedaj napovedal, da ga bomo poslanci Nove Slovenije zavrnili. Predvsem in tudi zato, ker vlada ni naredila nič, da bi se v okviru mednarodne konvencije dogovorila s sosednjo Avstrijo - če je seveda to možno, ampak treba je vložiti napor -, da ne bi bili dnevni migranti iz Pomurja, iz Štajerske, iz Koroške in tudi drugi, ki hodijo delati v Avstrijo, kar naenkrat v šoku in bili približno ob eno četrtino dohodka, kar sami govorijo. Jaz bom zadovoljen, če bo vlada prišla z neko informacijo, da se na tem področju nekaj dela. In še nekaj, kar bi tudi moralo biti izraženo v proračunskih dokumentih, pravna država. Ljudje na terenu nam pravijo: vzemite tistim, ki so vzeli nam. Res je, veliko je govora o sivi ekonomiji, ta vlada veliko dela na tem, to pravi vlada, mi tega ne čutimo in tudi v proračunskih
116
DZ/VI/37. izredna seja
dokumentih se ne čuti, da bo boj proti sivi ekonomiji prinesel kakšen evro. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa, gospod Horvat.
Želi še kdo razpravljati k Splošnemu delu proračuna? Ker je več želja po razpravi, bomo kar odprli možnost za prijavo. Izvolite se prijaviti. Štirje prijavljeni.
Prva je na vrsti gospa Sonja Ramšak. Izvolite.
SONJA RAMŠAK (PS SDS): Hvala za besedo. Mislim, da je prav, da se kot ženska in kot poslanska oglasim, predvsem bi želela opozoriti na nekatere stvari, ki sem jih včeraj pričakovala od predsednice vlade, gospe Alenke Bratušek. Ko je stopila pred ta častni zbor, sem mislila, da bo njen nagovor nam poslankam in poslancem v duhu pozitivne naravnanosti, da bo nagovarjala tako koalicijske kot opozicijske poslanke in poslance, glede na to, da veže svojo zaupnico tudi na potrditev proračuna in da bo iskala podporo tudi na strani poslank in poslancev opozicije. Žal temu ni tako. Moram reči, da je v svojem govoru navedla kar nekaj neresnic, o katerih so govorili že tudi moji poslanski kolegi.
Res je, lahko stopimo skupaj, vendar ne na način, da z aroganco nastopate proti opoziciji. Pa ne samo predsednica Vlade, tudi gospod Moderndorfer je včeraj v svojem nastopu mahal v dvorani in nas žalil vsepovprek. Spoštovane gospe in gospodje, res je, potrebno je zagotoviti kulturo dialoga v Državnem zboru in razpravljati glede na strokovnost. Jaz mislim, da so bile vse razprave poslank in poslancev Slovenske demokratske stranke in opozicije v tej smeri, da opozarjamo na tiste stvari, za katere menimo, da ta proračun ni niti razvojno naravnan, da ni niti socialno pravičen in da vedno znova in znova ugotavljamo, da višate samo davke, da znate na račun davkov večati prihodke, medtem ko državljani praktično že dihajo na škrge. Glede proračuna za leto 2015 naj dodam samo še to, ko govorite, da je proračun razvojno naravnan, tudi na Odboru za finance smo prosili predstavnike Vlade in ministra, da odgovori na nekatera vprašanja, pa nismo dobili odgovorov. In isto smo včeraj počeli v tej dvorani. Jaz mislim, da je ta dvorana namenjena za razpravo. Ampak kdo razpravlja? Razpravlja opozicija, ker želi Sloveniji, da izide iz krize. Saj opozicija si ne želi, da Slovenija potone še globlje, kot je. Nekaterim ostaja čas za razpravo, drugi pa nimamo možnosti razpravljati v tej dvorani. Verjamem, da si državljanke in državljani želijo razprave, ampak kvalitetnih in strokovnih razprav, ne obtoževanj. Predsednica Vlade in koalicija pa kar naprej krivite za svojo nesposobnost vlado Janeza Janše in opozicijo. Dajte se enkrat spraviti k sebi in začnite delati. Vlada Janeza Janše je znala delati in znali smo delati tudi poslanke in poslanci. In ko očitate v tej dvorani, da nismo želeli razprave na Odboru za obrambo - kdo pa
je izglasoval proceduralni predlog, opozicija ima manjšino. Izglasovali ste jo koalicija, oprostite.
Govorimo o socialni pravičnosti in o tem, kako ste se socialni. Jaz mislim, da s tem proračunom dokazujete ravno nasprotno. Opozicija je bila pripravljena stopiti skupaj z vami, vendar ni bila povabljena. In to, kar je včeraj rekla predsednica Vlade, ne drži. Dialog pomeni to, da povabiš nekoga k dialogu takrat, ko načrtuješ določene dokumente ali reforme, ne pa takrat, ko z golimi dejstvi in brez možnosti vplivanja na nekatere stvari rečeš: "No, zdaj bom pa opozicijo seznanila s tem in tem". To ni dialog. In to ni iskanje konsenzov, iskanje konsenzov je takrat, ko lahko opozicija tudi vpliva na vsebino določenih dokumentov. Tukaj bom zaključila razpravo. Absolutno ne bom podprla proračuna za 2015, ker menim, da ni naravnan razvojno, ni naravnan socialno in še poglablja stisko ljudi, za tiste, za katere govorite, da vam je tako mar.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa, gospa Ramšak.
Naslednji je na vrsti gospod Grill.
IVAN GRILL (PS SDS): Najlepša hvala za besedo.
Prav zanimivo bi bilo poslušati razpravo sedanje koalicije, če bi takšen predlog pripravila bivša vlada Janeza Janše in bi imeli tukaj takšno tematiko v obravnavi. Prepričan sem, da bi bila retorika povsem drugačna, bistveno bolj ostra, arogantna, cinična, kot jo zdaj v opoziciji izrekamo temu proračunu, ko je ta retorika predvsem argumentirana. Verjamem, da to, kar v koaliciji zdaj v zagovor temu proračunu posredujete oziroma dajete, da niti sami v to ne verjamete, ker ne morete verjeti. Razen mogoče tisti, ki niste uspeli teh številk prebrati ali se niste poglabljali in verjamete tistim floskulam, ki jih je včeraj tukaj izrekla predsednica Vlade gospa Bratušek. Včeraj je ena izmed razpravljavk s strani koalicije, iz Pozitivne Slovenije, razpravljala oziroma zatrjevala, da je največji poznavalec tega proračuna zagotovo - oziroma proračuna sploh - gospa Bratušek, kajti vedno v preteklih letih je bila ona pripravljavka proračunov in seveda zadeve zelo dobro pozna. Po drugi strani pa je ta ista razpravljavka skušala krivdo za situacijo v Sloveniji pripisovati predvsem vladi Janeza Janša za čas v lanskem letu in v mandatu 2004-2008. Zadeve nekako niso verodostojne, če gledamo na to, da je bila ravno ta gospa ves čas na Ministrstvu za finance ključni akter pri pripravah proračunov v Pahorjevi vladi in tudi še v času ministrovanja gospoda Bajuka. Ona je pripravljala proračune ali bila najbolj odgovorna, zdaj pa ona ne bi bila pri vseh teh zadevah popolnoma nič odgovorna. Ampak resnica je povsem drugačna. Tiste včerajšnje floskule gospe Bratušek, kako je ta proračun razvojno naravnan, kako je socialen, kako odpravlja številne pomanjkljivosti preteklih vlad, to so krilatice, v katere sama ne verjame.
117
DZ/VI/37. izredna seja
Če se malo poglobimo, vidimo, da to ne drži. Sam bi želel, da bi bile številke v tem proračunu kolikor toliko objektivne, da bi kolikor toliko vlivale nek optimizem, da se bo pa mogoče Slovenija le skušala v gabaritih teh številk odmikati iz krize ali pomikati v svetlejšo prihodnost. Vendar zadeve niso takšne. Tega si ne želim, ampak žal vsi ti ukrepi, ki so bili povezani tudi s pripravo teh proračunov, predvsem pa tistih zakonov, ki ste jih že sprejeli ali pa jih še načrtujete, bodo povzročili negativno spiralo navzdol, predvsem v povečevanju brezposelnosti in upadanju gospodarske aktivnosti. Tudi socialna država, ki jo tu tako opevate, da se ohranja, zagotovo ne bo mogla biti več na takem nivoju, kot je sedaj. Ravno tako zdravstvo in ostale stvari, ki so zelo občutljive, se bodo začele drastično zmanjševati. Ampak zakaj? Zato, ker je vedno bil in bo, danes in jutri, ključ, da se zadevo uspe reševati iz krize samo v oživljanju gospodarstva in s tem novih delovnih mest. Da bodo ljudje, ki danes prejemajo socialno podporo - in sem prepričan, da bi velika večina teh ljudi raje delalo, kot pa čakalo na socialno podporo -, delali in bi se na ta način polnili pokojninska in zdravstvena blagajna ter tudi proračun države Slovenije. Temu žal ni tako. Ravno obratni cikel, negativna spirala je. In to je tisto, kar je največji problem - da so številke v tem proračunskem dokumentu neobjektivne in nerealne. V tem je naša kritika, naš dvom, da se na prihodkovni strani teh številk še zdaleč ne bo moglo uresničiti. Vsa ta predvidevanja, koliko bo davek, ki ste ga dvignili, prispeval k povečanju proračuna, pa drugi in tretji, tudi ta nepremičninski, tega se, žal, ne bo moglo uresničiti. Zadeve bodo vedno bolj v upadanju, kar pomeni, da na prihodkovni strani teh stvari ne bo moč doseči. Na odhodkovni strani, če bi vlada nadaljevala s trendom prejšnje vlade, z ZUJF in morda še z nekaterimi ukrepi, tudi z boljšimi pogajanji, bi se pa verjetno marsikaj dalo narediti. In kaj bi bilo za vas še najbolj ugodno - imeli bi sogovornika, partnerja in tudi podporo v opozicijskih strankah, kajti tudi sami smo ves čas tak način reševanja zagovarjali. Imeli bi nek konsenz. Ne bi bilo treba tega "prepucavanja" in očitanja na eni in drugi strani. Ampak ne, tu se je šlo v kupovanje nekega, kot vi temu rečete, socialnega miru, verjetno tudi glasov na predčasnih volitvah, in za talca postaviti državo. Država ravno zaradi tega popuščanja na področju plač v javnem sektorju, zaradi slabih pogajanj, ki jim ne bi niti mogli reči, da so pogajanja - minister Virant gre s svojim mnenjem na pogajanja, s teh pogajanj pa odide z mnenjem sindikalistov. Če so to pogajanja ... Niso! Na ta način se pogajati in se potem na tiskovnih konferencah hvaliti, kako je bil dosežen dogovor, to ne bo pripeljalo Slovenijo drugam kot v pogubo.
Verjetno bi lahko veliko več naredili tudi pri odprodaji državnega premoženja, če bi bilo dovolj resnosti in pripravljenosti, predvsem s
strani vsaj ene stranke v koaliciji, da bi želeli in verjeli, da je treba določena podjetja odprodati in s kupnino zmanjšati dolg, ki v Sloveniji skokovito narašča, vedno dražje obresti. In da bi se tega projekta lotili z vso odgovornostjo in tudi resnostjo. Kot mi je znano, se je zdaj prodalo edino podjetje Helios, od katerega država nima nič. Ampak tista podjetja, ki pa bi znatno prispevala k odplačevanju dolgov, pa so še vedno v neki megli. Ne se ve, ali se bo prodalo ali se ne bo prodalo. Zadeva je v bistvu v nekem stand-up stanju. Tudi s strani opozicije - že takrat, ko smo imeli vlado, smo veliko delali na tem, da bi se ta privatizacija pospešeno začela odvijati, tudi skozi ustanavljanje holdinga, tudi z ustanavljanjem slabe banke - bi se ta proces verjetno že krepko izvajal. Tudi sanacija bank bi bila boljša, verjetno ne v celoti še rešena, to bo verjetno proces, ki bo trajal nekaj let in seveda tudi veliko denarja, ampak ta voz bi se začel gibati v pozitivno smer. Sedaj pa se zadeve dejansko vedno bolj slabšajo in zato je ta proračun za 2015 slab. In samo še nekaj bi tukaj izpostavil, kar mislim, da je lahko velik problem za našo državo in je potrebno, da se vlada nad tem zamisli - odhajanje naših mladih v tujino. Nedavno tega smo imeli v poslanski skupini obisk predstavnikov študentske organizacije in so nam skozi razgovor povedali zanimivo dejstvo, da je na fakultetah, kjer se organizira predavanje, kako se zaposliti v tujini, udeležba mladih nepričakovano visoka. Na nobenem predavanju, pa je lahko še tako zanimiv predmet, ni toliko mladih kot na tistih predavanjih oziroma seminarjih, kjer skušajo mlade seznaniti, kakšne so možnosti zaposlovanja v tujini. To je rdeča luč, velik alarm za celo družbo, predvsem za Vlado. Namesto da bi se zagotovilo, da imajo mladi in perspektivni doma neko perspektivo, nek optimizem in zaposlitev, da bodo oni lahko te težave prevzeli na svoja pleča, bodo oni pač šli. In kdo bo potem reševal Slovenijo? Brezposelni in upokojenci. Vsak mlad, ki bo odšel, bo tudi svojo kupno moč izrabljal v tujini, namesto Sloveniji. Tukaj bo tudi tisti efekt pričakovanih davčnih prilivov bistveno manjši kot sicer. In zato so te naše kritike in pomisleki, da je proračun zdaleč nereaelen, da bo potrebno prej ko slej imeti rebalans, tukaj so tisti argumenti. Ne neko nagajanje, nek cinizem, neko nergaštvo naše stranke, pa tudi ostalih opozicijskih strank. To je več kot upravičeno. Tudi sam tega proračuna ne bom podprl. Pa ne zato, ker ga ne bi želel, ampak zato, ker ga ne morem, ker je to, lahko rečemo, znanstvena fantastika. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala
lepa, gospod Grill.
Izvolite, gospod Franc Pukšič.
FRANC PUKŠIČ (PS SLS): Hvala lepa. Kolegice in kolegi!
118
DZ/VI/37. izredna seja
Med tem časom je gospod minister že odšel. Škoda, ker sem mu hotel postaviti nekaj vprašanj. Sicer sem tudi včeraj poslušal, da se je državna sekretarka trudila in odgovarjala, pa vendarle je včasih prav, tudi če minister na kakšno temo odgovori. V proračunu za 2015 je nekaj manj denarja tudi z odplačevanjem obresti.
Sprašujem vas, kako to, s čim boste pokrili razliko v obrestih? Približno 3 milijarde moramo vrniti pa se ponovno zadolžiti, 1,5 milijardo imate planirano v proračunu za sanacijo banke in približno 0,8 za primanjkljaj proračuna, to pomeni 4,2 milijardi. Kako to, da za leto 2015 predvidevate manj denarja za obresti, čeprav je že katastrofalno. V letu 2014 je 900 in nekaj milijonov, v letu 2015 920, to pomeni za nekaj milijonov manj. Ob nekaterih priložnostih se je to povedalo na odborih, da se bodo neki finančni instrumenti vklopili zraven. Povejte, kako bodo vklopljeni ti instrumenti, tako da bi to razumel z navadno kmečko logiko oziroma tudi gospodinja. Če nima več, potem pač nabavi toliko, kolikor ima; oziroma se zadolži v nekem trenutku, potem pa mora to odplačevati v naslednjih letih. Tu pa očitno bazira na ta način, da boste verjetno - to jaz predpostavljam - najeli kredite, za katere bo rok odplačevanja -tudi obresti - zamaknjen in predstavljen na naslednja leta, ko več ne boste na teh pozicijah. In takrat, ko ne boste in bo zadolževanje treba odplačevati, je bilo predstavljeno ljudem kot nek finančni instrument, bi se temu reklo zavajanje širše slovenske javnosti. Na vse te finte ekonomistov in pravnikov mi tehniki pač težko -ne da razumemo - težko pristanemo, ker to so instrumenti, s katerimi se da manipulirati. Pri tehniki je 2+2=4. In nič več in nič manj. Pri ekonomistu je odvisno, ali prodaja ali kupuje: pri pravniku pa kolikor ga plačaš, toliko je vsota 2+2. To ni korektno. Korektno ni tudi zato, ker je pri prejšnjem proračunu za 2014 - in za 2015 so na isti način narejeni razvojni programi, da tam ni skoraj nobenih investicij, ni vzdrževanja - je pa vse premaknjeno v 2016, 2017 ter naprej. To je eno vprašanje.
Drugo, včeraj je predsednica Vlade pri predstavitvi obeh proračunov rekla, ali znamo vsi delati za iste cilje. Če so to cilji, da bomo od leta 2011, ko je Pahor zapuščal vlado iz 8.000 evrov dolga na prebivalca prišli na 14.000 v letu 2015, ker govorimo o proračunu 2015. V letu 2014 je nekoliko manj kot 12.000 evrov dolga na prebivalca, potem jaz nisem tu zraven. Potem jaz za te cilje ne delam in teh ciljev ne podpiram. Če govorimo o javnem dolgu v bruto domačem produktu. Spomnim se proračuna izpred leta dni, ki smo ga še mi predstavljali, ko smo bili nekaj nad 50 % BDP, in ste s te strani, ki ste bili takrat v opoziciji, sedaj v koaliciji, govorili, saj ni problem, saj imamo v BDP še veliko rezerve. To rezervo hudičevo hitro kurite. V 2015 bo zadolževanja več kot 70 % in ne vem, kam greš lahko čez to. Seveda lahko, ampak notranji dolg v Japonski ali Združenih državah Amerike je
popolnoma nekaj drugega, kot pri nas. Ali pa dolg države v absolutnih številkah, od 18 milijard, ki ste ga v letu 2012 prevzeli, pa do 25 milijard, ki sedaj načrtujete. Se spomnite radijske oddaje na Radiu Slovenija v nedeljo zjutraj, je bila običajno od 9. do 10. Ure. Takrat smo se otroci umivali v lavorju, oblačili in se pripravljali -tisti, ki nismo imeli daleč -, da smo šli k maši. Mimogrede se je pa poslušala še oddaja "Še pomnite, tovariši". In še pomnite, tovariši, Jugoslavija je razletela pri 20 milijardah dolarjev. Pa 45 let je držala. Hudičevo uspešni so bili očitno tisti, ki so nasprotovali ustanovitvi te države, teh je bilo okrog 12 %, če se spomnimo referendumov za samostojno suvereno Slovenijo. Bilo nas je nekaj čez 88 % "za". Hudičevo uspešni so bili, da jim je uspelo to državo čez 20 milijard zadolževanja pripeljati že v letošnjem letu. Odgovor na to, kaj to sledi, si lahko da vsak posamezno. Predsednica Vlade je rekla: "Vsaka pot se začne s prvim korakom". Jaz pa bom tukaj nadaljeval, "in napaka je, če te poti ne dokončaš." Predsednica Vlade in sedanja koalicija, ki predstavlja proračun tudi za leto 2015, je napovedovala državljankam in državljanom, da je treba prejšnjo vlado zamenjati, ker imate vi boljši program, da boste boljši, da boste boljše delali. Eden od razpravljavcev, ki je danes v koaliciji eden od vidnejših mož, je rekel, do danes opozicija, torej mi, ni poslušala niti enega našega predloga ali pri skoraj niti enem našem predlogu nismo mogli sodelovati in se ga ni upoštevalo. Delate sami. Prav. Tudi tokrat je enako. Nas ne poslušate, ko opozarjamo na nekatere zadeve, delate sami. Prav. Na prihodkovni strani niste naredili nič, razen izredno uspešni ste bili v zadnjih osmih mesecih, od kar vodite Vlado, na prihodkovni strani davkov od povišanja DDV. Bom samo spomnil državljanke in državljane, kako so ženske skakale v luft, ko smo mi takrat samo razmišljali o tem, da bi frizerske storitve nekoliko dvignili oziroma spremenili davčno stopnjo. Pa fantje so v luft skakali, ko smo rekli, da bomo za rožice spremenili davčno stopnjo. In je bilo pred parlamentom 20 tisoč ljudi in še več. Ko ste vi spremenili obe stopnji, ni bilo nič. Očitno ste pogruntali sistem, kako obubožati tistih 88 % ljudi, ki so bili za samostojno Slovenijo, in iti na roke tistim, ki so bili proti tej državi. S to potjo peljete Slovenijo stran od tega, kar zadnjih dvajset let imamo. Zviševanje davkov za zdravstveno zavarovanje tako obrtnikov kot študentov smo pred kratkim obravnavali. Na naslednji redni seji drugi teden bomo ponovno obravnavali Zakon o dohodnini in o bančništvu, ker je dal Državni svet veto. In poglejte, s tem se ne strinja ne gospodarstvo, ne ljudje, ne Državni svet, ampak jaz sem prepričan, da boste z lahkoto oba davka potrdili. S tem pa boste zaradi neusklajevanja olajšav in usklajevalne lestvice najbolj prizadeli prav tiste, ki imajo najmanj. Z Zakonom o bančništvu pa zopet tiste, ki so začeli ali varčujejo za starost. Kaj ste naredili z vinjetami, je vsem jasno. Podjetnike,
119
DZ/VI/37. izredna seja
prav malo gospodarstvo ste s tem najbolj prizadeli. Kar se kmetijstva tiče, mislim, da smo edina država na svetu, ko bo celotne subvencije dala v dohodnino. Pa še sprememba KD, ki naj bi se zgodila s 1. 1. 2015.
S takšno politiko in s tako predstavljenim proračunom za 2015 je popolnoma brez veze, res škoda časa in boljše bi bilo, če ga sploh ne bi predstavili, ker vas tako ali tako čakajo rebalansi na 2014, verjetno že februarja ali marca in potem vsake tri mesece, ker ne boste mogli flikati vsega tistega, česar ne bo. Ker ne bo zaradi upadanja gospodarstva, zaradi tega, kar ste naredili v letu 2013 - torej 35 % več stečajev kot v letu 2012, 600 % višji dnevni znesek neporavnanih obveznosti kot v letu 2008. 90 tisoč dodatno brezposelnih v nasproti z letom 2008. V državah evropske monetarne unije pa smo vendarle v Sloveniji na prvem mestu. Torej eno, zdaj pa smo prvi. To je obremenitev deleža stroška dela v BDP. Ampak to ne pomaga gospodarstvu, to nam prinaša 85 pad tujih naložb. Na drugi strani pa si državljanke in državljani te države si zaslužijo, da bi se gospodarstvo pobralo, tako kot gospodarstveniki predlagajo, bistveno več denarja od sive ekonomije. Ampak ne mislite si, da boste pri cvetličarjih in v bifeju, ki proda 40 kavic na dan, pobrali 200 milijonov evrov. Pri tajkunih, ki pa so odpeljali milijarde ven, se pa ne naredi nič. Jaz imam tu papir, v katerem je razvidno, da bi lahko že zdavnaj od ene osebe pobrali milijon evrov, pa jih nočete pobrati, ker pač ni prava, ki bi se ji to zgodilo. Kje in kdaj bodo prišli časi vlaganja tujih naložb. Kdaj bo prišel čas, ko bo 250 milijonov evrov več črpanih iz evropskih sredstev. Opozarjali smo, kako je slabo to črpanje. V teh dneh vam je bilo že nekajkrat povedano. Tudi programa za leta 2014-2020 nimate pripravljenega. Dobili ste katastrofalno oceno s strani Bruslja in nič se na tem ne dela. Tudi v skladu s sprejeto zakonodajo, kjer bi morali biti obe regiji vključeni, tega niste naredili. Tudi vaš poslanski kolega Starman - pa ne samo da je poslanski kolega, ampak predsednik Odbora za finance, pa se nekaj spozna na te zadeve - pravi: Davke je treba, dragi moji, znižati, ne pa zviševati. In seveda nič od tega. Predsednica je rekla, da smo naredili vse, kar je v njeni moči. Mlade smo izselili, davke smo dvignili in to je vse, kar se dogaja. Cilj vaše vlade je uspešna, socialna in pravična država. To bi res moral biti cilj vseh nas, ki se ukvarjamo s politiko. Zato bi bilo dobro, če predsednica Vlade veže sprejetje proračuna na zaupnico in bi si rekla, da mora vsaj enega opozicijskega poslanca prepričati s tem, drugače odstopi. Če bo to naredila, potem se bom strinjal s tistim, da je tudi odločitev v tem tednu povezana z našo prihodnostjo. V nasprotnem primeru, kolegice in kolegi, vodenje na ta način vodi našo državo v bankrot. Žal mi je, da moram temu prisostvovati, pa nič ne morem narediti razen to, da opozorim.
Takšnega Predloga proračuna za leto 2015, ki je popolnoma nerealen - in v letu 2015 bo marsikdo marsikje drugje, samo tu notri več ne - ne bom podprl.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala
lepa, gospod Pukšič.
Gospod Franc Breznik, izvolite.
FRANC BREZNIK (PS SDS): Hvala za besedo, gospa predsedujoča.
Proračun 2015, spoštovane kolegice in kolege, dva dni sem analiziral stanje zadnjega leta in pol, predvsem na tujih trgih glede donosnosti slovenskih desetletnih obveznic. Zaznamoval sem si nekaj tipičnih izsekov, zelo zanimivih, kako je trg reagiral na Slovenijo, kako so tuji vlagatelji reagirali na politične razmere v Sloveniji, na tiste smernice, ki jih daje ena ali druga vlada, ki v neki makroekonomski politiki vsake države daje neke signale na trg, kako ti trgi nekako reagirajo. Predvsem tisti trgi, ki kupujejo desetletne obveznice. Kot veste, kupujejo predvsem na tujih trgih, največkrat Angleži, Irci in tako naprej.
Zanimivo je, da predno je prišlo do sklica tega državnega zbora, zasledimo konec leta 2011 donosnost - torej ko je prišlo do samorazklica prejšnje sestave, ko se je računalo, da bo nekako desna opcija dobila - da so biti ti pribitki 4,82 %. V obdobju konstituirane vlade, januarja 2012, so bile te obveznice 6,68 % pribitek, torej nekaj takšnega, kot je trenutno stanje ali trend zadnjega meseca na tujih trgih. Zanimivo je, potem ko je Janševa vlada začela prevzemati, da je ta trend nekoliko upadel. Trend se je nekoliko povečal v poletnih mesecih, ko niste hoteli sodelovati pri Slovenskem državnem holdingu, pri sanaciji bank, preko slabe banke, preko zakonov.
Zanimivo je, ko je Ustavno sodišče prepovedalo referendume, ko se je videlo, da bo šla Slovenija po poti resnih strukturnih reform, da so te zadeve padale proti koncu leta na 4,79 %. Zanimivo je, da februarja 2013, ko je sedanji predsedujoči parlamenta govoril v vsakem stavku, "vlada v odhodu ali vlada brez pooblastil", so bili ti pribitki še vedno pod 5 %, 4,79 % v januarju, v februarju 4,93 %. Ko se je ta vlada nekako postavila svoje smernice, svojo makroekonomsko politiko, po katerih bo šla, so se začele po aprilu in maju te cene pribitka in desetletne obveznice začele dvigati: 5,84 % v aprilu, maja 5,52 %, v poletnih mesecih pa 6,4 %, 6,58 %, v jesenskih celo presegle kritično mejo 7 %. Tako reagira tržna ekonomija, tako reagira zdrava tržna ekonomija, kjer traja v državah desetletja, lahko rečem stoletja in tako pač poteka.
Torej slovenska makroekonomska politika vsaj v zadnjem obdobju deluje mimo tržne logike. Deluje po nekem principu, ki smo ga v Sloveniji poznali. Poznali smo ga vsaj tisti, ki smo z neke srednje strukture prebivalstva ali tiste starejše -poznate ga iz bivšega
120
DZ/VI/37. izredna seja
socialističnega sistema, poznate kriterije velikih davkov, nobene racionalne politike, kar se tiče javnih financ, predvsem zmanjševanja stroškov uprave bivše države. Mislim, da so vam te zadeve jasne. Vemo, kam smo zdrsnili, v kakšni državi smo živeli. Spomnimo se samo nakupov preko meje, spomnimo se vsake cene kave in banan, ki je bila nekajkratnik. Mislim, da vam teh stvari ne rabim pojasnjevati, ker je vsakemu, ki je danes star nad 40 let, ekonomska politika znana.
Na žalost se ta ekonomska politika vrača tako, kot se tudi nekatere druge zadeve vračajo z neko nostalgijo. Jaz ne morem drugače reči tudi temu osnutku ali predlogu proračuna, ki ga danes obravnavamo. Sam sem prepričan, da dvig davkov ni tisti, mislim, da sem opozarjal že pred tistim dvigom DDV, spodnje in zgornje meje, da se bo zgodila, ker obstajajo cele ekonomske teorije za takšne države, kot je Slovenija, da se bo zgodila t. i. točka prevoja. Ta točka prevoja se dogaja zato, ker se je vlada pohvalila, da je v poletnih mesecih z zgornjo stopnjo DDV dobila nekoliko več v proračun. To je res, kar ji ne smemo očitati, ampak to je šlo zaradi sezonskosti, je šlo zaradi turistične sezone. In vse te reakcije, na hitro dvigovanje davkov, postopoma pripeljejo do neke izravnave in padca samih prihodkov. To se v tem trenutku že dogaja in se bo dogajalo še naprej. Problem je drugi, problem je tipična anamneza, predvsem Poslanske skupine SDS, to je tudi anamneza resnih makroekonomistov izven Slovenije, pa tudi nekaterih Slovencev, slovenskih makroekonomistov. Osnovna anamneza je, da smo mi postali izredno nekonkurenčna država, in sicer iz več različnih vidikov. En, ki je mogoče naravni, je staranje prebivalstva, nanj vplivamo težko, morda ga lahko z neko resno socialno ali družinsko politiko nekako omilimo. Žal je to, da je tudi resnica v državah Evropske unije.
Druga zadeva, ki je vsaj po mojem mnenju določilna, je totalno napačna šolska politika. Mi imamo razmerja porušena, kot večkrat poudarjam, imamo porušena razmerja med družboslovjem, naravoslovjem, tudi v srednješolskem izobraževanju. Ne sledimo ciljem na trgu, ne sledimo povpraševanju zaposlovalcev, resnih zaposlovalcev v Sloveniji in tudi izven. Jaz sam ne vidim problema, če imamo dnevne migrante, ker danes smo na 500 milijonskem trgu. Če nekdo dnevno prihaja v Avstrijo, ne vidim še v tem velikega problema. Problem pa vidim, ko neka država sprejme neko ekonomsko politiko, ko zmanjša olajšave za tiste tuje delavce. Spoštujem mnenje Ustavnega sodišča, tudi mi bi ga razumeli, rešitev je bila morda neposrečena, ampak Ustavno sodišče je dalo navodilo, da je treba najti boljšo rešitev. Ta vlada ni poiskala nobene rešitve, torej nikoli ni šla v nobeno pogajanje, noben ni dvignil zadnjo plat, se odpeljal na Dunaj in v razgovoru sprejel nov sklep z avstrijsko vlado, da bi za te delavce našli kompromisno rešitev. Pred kratkim sem se pogovarjal z nekaterimi od njih, povedali so, da
so pripravljeni še kar nekaj plačati v Sloveniji za vse tisto, kar prejemajo v socialni politiki in kar prejemajo v nekem okviru občinske infrastrukture, da se tega zavedajo. Ampak kaj je sledilo? Ta država teh ljudi ne obravnava, sploh jih ne obravnava, kljub temu da so reševali svojo resno socialno politiko. To je zaskrbljujoče zaradi kazalcev, ki jih kaže makroekonomska politika. Kaže na kazalce, da tisti, ki poskrbi za sebe, ki ni na plečih države, tisti so dodatno kaznovani v tej državi. To so kazalci, na podlagi katerih deluje kompletna ekonomija ene države. Ljudje se vsak dan racionalno ali neracionalno odločajo, vsak dan sklepajo določene pakte, ali so to pisni ali so ustni, in na podlagi tega deluje tudi kompletna gospodarska politika. To je odhod iz normalne ekonomije, to je odhod v plansko gospodarstvo in ta proračun je dokument, ki ga ne morem imenovati proračun, je dokument, ki bi ga lahko imenoval pot v prepad. To je pot v propad. To je prvi dokument, ki resno privablja veliko krizo v Slovenijo, ki bo prišla v naslednjem letu. Jaz sam napovedujem proračunski primanjkljaj, ne 2,9 % ali pod 3%, drugo leto napovedujem med 5,5 % in 6 % proračunskega primanjkljaja, pri tem seveda ne morem sodelovati, tega proračuna ne morem podpreti. Bom argumentiral, še kar nekaj je teh zadev. Ljudje ne bodo plačevali več davkov, stalno več bo sive ekonomije, stalno več bo dela na črno. Tej državi nikoli ni bila kultura plačevanje davkov. Ko je bil še komunistični sistem, je s teh ljudi naredil švercarje, preprodajalce, tiste vse, ki so delali na črno, ker je bil nepravičen. Ljudje so čutili nepravičnost. Ljudje, vsak posameznik, lahko je tudi neizobražen, ima občutek za nepravičnost države.
Vse tisto, kar smo mi začeli pod Janševo vlado, so bili tisti resni ukrepi. Prvi resni ukrep je racionalizacija te države. Država - preden zahteva od ljudi resno plačevanje davkov, zmanjševanje sive ekonomije, dela na črno -mora poskrbeti predvsem za to, da postane gibka država, da postane gibka javna uprava, da je ljudem prijazna. In vse to, vsa ta makroekonomska politika, kot sem naštel v prvem delu svojih zadev, so trgi odgovorili z vsem tistim, kar sem prej povedal. Z donosi na slovenske obveznice, ki so padle, ki so bile skoraj blizu meje 4 %. Po taki ceni se je tudi Janševa vlada zadolževala. Razlika med 4 % in 6,5 % je 2,5 % -, dragi moji poslanski prijatelji, razlika 2,5 % pri eni milijardi znaša 25 milijonov v enem letu, v desetih letih je 250 milijonov, pri petih milijardah več kot milijardo razlike samo v obrestni meri. Mi se drugo leto ne moremo več zadolževati pri petih milijardah, če bodo trgi pokazali takšno orientiranost. Torej nad 6 % za desetletne obveznice. To je kolaps sistema in kolaps prihaja. Mi se moramo resno lotiti globokih strukturnih reform te družbe. Res, da mogoče nekateri politiki niso jasni, ampak to mora prihajati. Nam tudi resno sledi novi problem, kar se tiče pokojninske reforme, ki smo
121
DZ/VI/37. izredna seja
jo tukaj sprejeli, ki jo je pripravila Janševa vlada. Po vsej verjetnosti se nam lahko naslednje leto zgodi, da bo potreboval pokojninski sistem novo novelacijo ravno zaradi tega, ker se ne znamo lotiti neke resne makroekonomije. In sam moram povedati, da kot odgovorni poslanec tega proračuna ne morem podpreti. To je pot v propad, pot v kolaps, pot k uničenju totalno socialne države. In drugo leto sledi račun. Predsednica Vlade - kljub temu, da se lahko danes govori, da bo vezala svojo zaupnico - naj danes pove, ali bo vezala tudi svojo besedo, da se bo naslednje leto opravičila slovenskim državljanom in državljanom, ko bo znova prišlo do tega. Zaradi tega, kar je naredila skupaj z vami. In to je zelo resna zadeva, jaz ne vem, če se nekateri zavedate, to ne vzdrži nobene resne ekonomske teorije. In vsak, ki misli, da se bomo s tem proračunom iz tega izkopali, spoštovani kolegi, je neresno, mislim, da tudi zavajajoče do ljudi in državljanov te države. Najlepša hvala.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa. Za besedo je prosila tudi državna sekretarka.
Izvolite, gospa Vraničar.
MAG. MATEJA VRANIČAR: Hvala lepa za besedo.
Kaj naj rečem? Zadnje razprave kažejo, da je mogoče vsako številko po svoje interpretirati. Za enimi številkami stojijo ocene, za drugimi številkami stoji prepričanje oziroma vera. Verjamete v eno zadevo, ne verjamete v drugo zadevo. Zoper vero se ni mogoče postaviti z nobenim argumentom. Zaradi tega, ker je treba enostavno povedati, pod kakšnimi pogoji, pod kakšnimi predpostavkami in s kakšnimi ocenami pridemo do primanjkljaja 2,4 % BDP v letu 2015. In pod kakšnimi pogoji na primanjkljaj med 5,5 % in 6 %. Samo sklepam, da ste mogoče primerjali med seboj državni proračun in proračune sektorja države, ki zajema še marsikaj drugega, razen državnega proračuna. Naj se omejim v nadaljevanju na konkretna vprašanja, ki so bila postavljena.
Prvič, dve vprašanji gospoda Horvata v zvezi s prihodki od privatizacije v proračunskih dokumentih in drugo vprašanje glede prenosa plačil mednarodnih članarin na Ministrstvu za finance. Kar se tiče privatizacije, sem že večkrat pojasnjevala, da postopki privatizacije za 15 podjetij tečejo, za druga podjetja se postopki pripravljajo. Negotovo je, kdaj in kako se bodo postopki privatizacije zaključili, in negotovo je napovedovati, kakšni zneski oziroma kakšne kupnine bodo dosežene. Glede na to je vlada nihala med možnostjo, da se v predlogu proračuna za leti 2014 in 2015 predvidijo določene okvirne številke ali da se enostavno ne špekulira, kakšni prihodki se iz tega naslova pričakujejo, in se s tem pridobi večjo možnost oziroma okrepi možnost nižjega zadolževanja v prihodnjih letih. Če bi predvideli v proračunu za leto 2015 že prihodke iz naslova privatizacije, bi
si s tem skrčili manevrski prostor upravljanja s prihodki in izdatki državnega proračuna, in sicer pod pogojem, da ti prihodki ne bi bili realizirani. Zato se je vlada odločila za drug pristop. V vsakem primeru pa je prihodke iz naslova privatizacije mogoče porabiti v skladu z Zakonom o javnih financah za odplačilo dolga oziroma za nove naložbe v kapitalske deleže. Na vsak način bodo prihodki, ki bodo doseženi iz naslova privatizacije, pozitivno vplivali na konsolidacijo javnih financ na srednji oziroma nekoliko daljši rok. Nikakor pa ta pristop, ki ga je vlada ubrala pri pripravi proračuna za leti 2014 in 2015, ne pomeni, da postopki odprodaje državnih deležev v 15 podjetjih ne tečejo ali da so kakorkoli zaustavljeni.
Drugo vprašanje je bilo glede prenosa postavk, ki se nanašajo na plačilo mednarodnih članarin, na Ministrstvo za finance. Članstvo v mednarodnih organizacijah je v načelu povezano s politiko, ki jo posamezno ministrstvo vodi na posameznem področju. Lahko se strinjamo, da obstajajo določene mednarodne organizacije, ki so širšega pomena in presegajo pristojnosti posameznega ministrstva, kot so na primer OECD, OZN in podobne. In v tem segmentu Ministrstvo za finance vedno aktivno sodeluje z Ministrstvom za zunanje zadeve, ki je resorno pristojno za ta vprašanja, da se poišče oziroma da so na razpolago oziroma da se zagotovijo sredstva za plačilo teh članarin. Uvedba enotnega pristopa, da se vse mednarodne članarine združijo in plačujejo z ene postavke pri Ministrstvu za finance, pa bi pomenila izločanje enega dela izvajanja politike resorno pristojnih ministrstev in prenašanje neke odgovornosti na Ministrstvo za finance, kar po našem mnenju ne bi bilo primerno.
Še eno konkretno vprašanje je bilo postavljeno v zvezi z odplačevanjem obresti oziroma višino odhodkov, ki so predvideni za obresti v letu 2015. Tu ne gre za nikakršno mahinacijo, zlorabo ali fiktivno prenašanje odhodkov v leto 2016 in naprej, ampak gre za preprosto presojo, kateri instrumenti za zadolževanje države glede na trenutno situacijo na mednarodnih finančnih trgih so za Slovenijo najprimernejši. Govora je bilo o 10-letnih obveznicah. To je samo referenca, to ni edini instrument, s katerim se država lahko na domačem ali mednarodnih denarnih trgih zadolži. Obstajajo obveznice s krajšo ročnostjo, z daljšo ročnostjo, obstajajo zakladne menice, obstajajo drugi dolžniški instrumenti, ki jih lahko uporabimo za to, da zagotovimo čim bolj optimalno zadolžitev, s čim nižjimi stroški. Če se zadolžujemo na mednarodnih finančnih trgih, moramo preprosto vzeti v obzir, da je način poplačila obresti na različnih trgih različen. Če se zadolžimo na evropskem trgu, je pristop pri poplačilu dolga in obresti pripravljen na en način; če se zadolžimo na ameriškem ali na katerem drugem trgu, je pristop pri plačilu obresti drugačen. Glede na obresti, ki jih moramo glede na obstoječi dolg že poplačati v
122
DZ/VI/37. izredna seja
letu 2014 in letu 2015, so pripravljene projekcije odhodkov iz tega naslova. In glede na to, kako predvidevamo, da se bo država zadolževala v obdobju prihodnjega leta, to kar je predvideno v predlogu proračuna za leto 2014, so tudi ocenjeni odhodki za leto 2015. Za leto 2015 predvidevamo, da bo možna zadolžitev na evropskem, na evrskem mednarodnem finančnem trgu in zaradi tega tudi stroškov servisiranja novo nastalega dolga v letu 2015 ne bo toliko, kot bi ga bilo, če bi se zadolžili na katerem od drugih trgov. Iz tega razloga se pozna padec odhodkov iz naslova obresti za zadolževanje na domačem oziroma tujem trgu. Kot sem že povedala na eni od obravnav na delovnih telesih Državnega zbora, ta nižji odhodek v letu 2015 ne pomeni, da se je trend obsega stroškov za servisiranje javnega dolga že obrnil navzdol, ampak gre v bistvu za odziv na trenutno situacijo, ki bo nastala v letu 2015.
Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa, gospa Vraničar.
Še imamo čas za razpravo. Želi še kdo razpravljati k Splošnemu delu proračuna? Pet razpravljavcev je prijavljenih. Gospod Ribič, imate besedo.
JANEZ RIBIČ (PS SLS): Hvala za besedo. Spoštovani prisotni!
Ko sprejemamo ali ko imamo v razpravi proračun za leto 2015, bi rad tudi sam podal nekaj razmišljanj, mogoče tudi kakšno vprašanje. Vidimo, da imate namen prihodkovno stran proračuna polniti s povečevanjem davkov, kot tudi v letu 2014, kar je v tem trenutku meni nerazumljivo, če želimo pomagati gospodarstvu, od katerega vsi živimo in bi nam moralo biti vedno v prvem planu.
Nadaljeval bom z razmišljanjem, kaj bi naredil na odhodkovni strani. Menim, da niso izkoriščene vse rezerve za zmanjšanje tekočih izdatkov proračuna, a bi jih bilo mogoče uvesti na kratek rok. In sicer, zmanjšanje stroškov svetovalnih storitev na uradih in ministrstvih ter povečanje učinkovitosti javnih uslužbencev. Nedopustno je, da zaposlujemo visoko izobražene kadre v javni upravi, izšolane na račun javne porabe in hkrati naročamo storitve raznih zunanjih izvajalcev, odvetnikov in drugih strokovnjakov. Ta podatek bi bil zanimiv in zato sprašujem: Koliko po posameznih ministrstvih smo v letošnjem letu plačali za zunanja svetovanja in koliko sredstev smo namenili za izobraževanje tistih kadrov, ki jih na ministrstvih imamo. Vemo iz prakse, da je v letih samostojne Slovenije vsaka vlada, ali je to bila leva ali desna, prišla s svojimi kadri, češ, z ljudmi, ki jim lahko zaupamo, s tistimi lahko uspešno delamo. Naša zakonodaja pa je takšna, da tistih, ki so bili prej tam, ne moremo odpustiti. Potem jih damo v sosednjo pisarno in tam delujejo naprej in se borijo, da imajo službo. Zato je vse tisto, kar delajo, za njih zelo pomembno. Niso sami krivi.
In zato je tudi birokratska pot do posameznega razreševanja na posameznem ministrstvu dolga. In to nam pomaga, da se ne razvijamo tako, kot bi si želeli.
Povečanje skrbi pri določanju normativov za prostorsko in materialno opremljanje šol in vrtcev. Že lep čas ugotavljamo, da so kadrovski in materialni normativi v tem sektorju preohlapni in bi jih bilo možno prilagoditi s proračunskimi možnostmi, ne da bi bila ogrožena kvaliteta storitev.
Na področju socialne politike bo potrebno z določenimi spodbudami, subvencijami, nižjimi davki in nižjimi socialnimi prispevki zagotoviti možnost zaposlovanja generacij - ali generacije med 30 in 45 letom starosti - in jim omogočiti, da družbi povrnejo vložek, ki ga je zagotovila za njihovo izobrazbo. To je generacija, ki ima največ energije in inovativnih idej, nima pa priložnosti, da bi jo razvijala in vzpostavila v praksi, zlasti v gospodarstvu. Zaradi socialne stiske ta generacija tudi nima veselja do rojevanja, saj si ne morejo urediti pogojev za normalno bivanje ali delo neke družine.
Potem bi izpostavil slabo črpanje evropskih sredstev. Mislim, da imajo posamezne lokalne skupnosti, občine največ projektov, tudi gradbenih dovoljenj. In tukaj bi morala ministrstva ali birokracija ali strokovnjaki na teh ministrstvih pristopiti k lokalnim skupnostim, jim pomagati pri izdelavi ustrezne dokumentacije, da bi do teh sredstev lahko prišli - potem tudi pri spremljanju izvedbe takšnih projektov. To bi bilo v državi dobro za vse: imeli bi delo, obrtniki bi lahko delali, prodajal bi se material, dobival bi se zopet davek nazaj v proračun. In kolo bi se nekako zavrtelo. Ampak kot da mi tega ne slišimo.
Potem področje zdravstva, se ga nihče niti ne upa dotakniti. Ko se pogovarjamo o sanaciji bank, kar nas nekako najbolj skrbi, in čakamo kakšne bodo ocene, po drugi strani pa ste tajkunskima bankama namenili kar 400 milijonov. S temi sredstvi bi lahko razrešili marsikatero težavo in potrebo, kar sedaj krčite v tem proračunu. Po drugi strani pa bi rad dejal sam, da bi bilo potrebno reprogramirati nekatere kredite, ki jih imajo večja in manjša podjetja. Če ima neko podjetje kredit, da bomo lažje razumeli, v višini 100 milijonov na mesec, ta sredstva težko spravi skupaj, da jih poravna, kajti vemo, da je pridobivanje dela na trgu, cen na trgu, zelo konkurenčno, tudi zaradi drugih evropskih držav, ki se imajo možnosti prijavljati na naše razpise. In če bi reprogramirali te kredite na takšen način, da bi morda podaljšali rok odplačevanja, pa bi se obrok zmanjšal iz 100 na 50 tisoč evrov, bi podjetje to lažje plačevalo. Ostala bi zaposlitev, ljudje bi imeli delo. Če tega ne naredimo, pa podjetja propadajo, gredo v stečaj, ljudje gredo na borzo, mi jih moramo plačevati. To bi se mi zdel pravi korak. Da ne rečem, koliko je tistih manjših podjetij, ki nimajo po sto tisoč evrov ali sto evrov na mesec, pa
123
DZ/VI/37. izredna seja
imajo po štiri, pet. Niti si ne morete misliti, koliko bi lahko pri tem pomagali. Na takšen način bi tudi krpali ali polnili bančno luknjo. Ampak danes za to banke nimajo posluha. Pogovarjamo se o sivi ekonomiji in kako bi jo odpravili. Velikokrat se mi zdi, da ljudje pač iščejo vse možnosti za preživetje in se poslužujejo tudi takšnih in drugačnih del, naj so to dela v garažah, ki niso prijavljena. Po drugi strani se mi zdi boljše, da delajo to, kot da so pred parlamentom ali na borzi oziroma samo čakajo na državno pomoč. Že nekajkrat sem predlagal, pa tudi ni bilo posluha, da bi lokalom, manjšim objektom, podjetjem določili pavšal in bi že na začetku leta vedeli, koliko denarja bomo dobili skupaj, s koliko denarja lahko v proračunu računamo in bi tako lažje in bolj realno sestavljali proračune.
Spoštovani, bilo bi koristno, da bi vključili tudi kakšno idejo in rešitev katerega opozicijskega poslanca, saj mislim, da ni več čas za izločevanje, ampak je skrajni čas, da se poslušamo in upoštevamo. Hvala.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala
lepa, gospod Ribič.
Na vrsti je gospod Jožef Horvat..
JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala lepa. Saj bom čisto kratek, gospa podpredsednica. Najprej pa iskrena hvala gospe državni sekretarki mag. Mateji Vraničar za odgovore.
Soglašam, da je težko na prihodkovni strani natančne številke napisati iz naslova privatizacije, ampak mene je, gospa državna sekretarka, bolj zanimalo, kako teče ta proces. Gotovo na Ministrstvu za finance natančno spremljate proces, namreč mi beremo v dnevnem časopisju, da ena od močnejših koalicijskih strank redno vleče ročno zavoro. Kako je zdaj s tem? Ali so kakšne turbulence, se čutijo turbulence v procesu ali ne? In drugo, kar se tiče dohodnine, ker najbrž vlada ne bo imela možnosti, da bi razložila, ko bomo ponovno odločali o tem Zakonu o dohodnini. Ali vlada ali konkretno vaše ministrstvo in morda še Ministrstvo za zunanje zadeve dela kaj na meddržavnem sporazumu s sosednjo Avstrijo glede obdavčitve. Normalno je, da spoštujem odločbo Ustavnega sodišča. Gotovo pa so lahko rešitve različne za ljudi, ki iz Pomurja, s Štajerske, s Koroške in tudi drugih delov Slovenije dnevno hodijo po svoj kruh v sosednjo Avstrijo. Ker za njih je ta odločitev velik šok, sami pravijo, velikokrat se srečujem s predstavniki civilne iniciative, z Dušanom Cvetkom, ki vodi to civilno iniciativo. Veliko sestankov sem imel z njimi. Hkrati tudi povem, da je treba odločbo Ustavnega sodišča spoštovati, lahko pa poskušamo vsi skupaj poiskati rešitve, ki ne bi bile tako krute, kot jih ta novela dohodninske zakonodaje sedaj prinaša. Hvala vnaprej za vaše odgovore.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Gospa Vraničar je že ponovila, da bo odgovarjala. Izvolite.
MAG. MATEJA VRANIČAR: Hvala lepa. Kako teče proces privatizacije? Nemoteno. Proces privatizacije vodi družba Sod, sproti obvešča, v kateri fazi postopka je posamezna naložba, in nisem seznanjena, da bi bili ti postopki ovirani s kakršnimikoli nepredvidenimi dogodki.
Kar se tiče Zakona o dohodnini. Ministrstvo za finance je že v preteklosti ponudilo in vodilo pogajanja z Ministrstvom za finance Avstrije o možnih spremembah sporazuma o izogibanju dvojnega obdavčevanja. Vendar pogovori niso pripeljali do nobenega dobrega rezultata. Zato je bilo v letu 2009 predlagano, da se dopolni Zakon o davčnem postopku in Zakon o dohodnini tako, kot sta bila dopolnjena. V obdobju, preden je bil Predlog zakona o dohodnini, o katerem bo te dni teklo ponovno odločanje, predložen vladi v zakonodajni postopek in kasneje še Državnemu zboru, smo opravili pogovore tudi s civilno iniciativo Apače. Ugotovili smo, kakšna je odločitev Ustavnega sodišča, in izrecno poudarili tudi, da se za leto 2013 dohodninske odločbe, ki jih bodo zavezanci dobili v letu 2014, ne spreminjajo. Sprememba zakona začne učinkovati šele v letu 2014, torej za davčne odločbe, ki jih bodo dobili v letu 2015.
Po obravnavi predloga zakona na Odboru za finance in monetarno politiko pa smo se skupaj s predstavniki civilne iniciative dogovorili, da bomo pogovore nadaljevali. Opravili smo tudi že prvi pogovor in se dogovorili, da v drugi polovici novembra oziroma v decembru nadaljujemo in poskušamo poiskati ustrezno rešitev, ki jo bo mogoče uveljaviti za oddajo dohodninskih napovedi za leto 2014. Težko je v tem trenutku povedati, v katero smer bodo rešitve šle, saj je potrebno pri kakršnikoli novi rešitvi upoštevati tudi ugotovitve računskega sodišča. Treba je povedati, da že veljavni zakon o dohodnini brez te posebne dodatne osebne olajšave priznava tem ljudem poseben status, in sicer v povezavi s stroški prevoza na delo in v povezavi s prehrano med delom, ki jo imajo v Avstriji urejeno drugače kot pri nas; ampak jim priznavamo znižanje dohodkov tudi za te stroške. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa državni sekretarki za podrobne odgovore.
Na vrsti je mag. Vogrin.
MAG. IVAN VOGRIN (NeP): Hvala lepa, gospa predsedujoča, za besedo. Spoštovana gospa državna sekretarka, kolegice in kolegi.
V teh dneh poslušamo predstavnike Vlade, ko utemeljujejo strukturo proračuna. Veste, kaj sem opazil? Da je najpogostejša utemeljitev naslednja, citiram: "se bo mogoče zadolžiti, se bo mogoče." To je zdaj postala naša narodnogospodarska aktivnost. Ali ne bi to
124
DZ/VI/37. izredna seja
zamenjali za izraz "bomo ustvarili"? Časopis Finance je napisal, citiram: "Dvigniti davke in se zadolžiti - to zna vsako tele." Ustvarjati pa znajo redki. In mi nismo država, ki bi znala ustvarjati; ali vsaj država ne naredi nič, da bi tisti, ki ustvarjajo, imeli vsaj primerljivo podobne pogoje, kot jih imajo naši sosedje, recimo Avstrijci.
To, kar bom v nadaljevanju govoril, izvira iz mojih izkušenj in velja prisluhniti geniju Einsteinu, ki je navedel naslednje: Edini vir znanja so izkušnje. In ta proračun je takšen, kot je, tudi zaradi tega, ker niti en sestavljavec proračuna in tisti, ki so sodelovali pri sestavi - to jaz domnevam, če je drugače, me popravite tisti, ki veste, kdo so sestavljali proračun -, ni niti eno leto vodil gostilno z dvema zaposlenima. In potem človek nima izkušenj, kaj pomeni nekaj ustvariti, poskrbeti, da so izplačane plače. Vsi se globoko strinjamo, da ne moreš na dolgi rok več porabiti kot ustvariti in da je javnofinančni primanjkljaj potrebno nekako zakrpati, vendar sta dva modela. Dvigneš davke in zmanjšaš plače, pokojnine, socialne transferje in tako dalje. Ali pa pustiš na enaki ravni in poskrbiš, da se več ustvari in na drugi strani narediš strukturne reforme. Strukturne reforme pa so med drugim naslednje.
Nerazumljivo je, da imajo nekateri v javnem sektorju plačo 600, 700 evrov, drugi pa tudi 7, 8, 9 tisoč evrov plačo oziroma prihodke. Če kdo dvomi, da govorim resnico, naj pride k meni, mu pokažem podatke. Plače v javnem sektorju bi morali v času krize in tudi sicer uravnotežiti na razmerje 1 proti 5. Vlada je pripravila zelo kvalitetne proračunske dokumente, iz katerih sledi, da je za stabiliziranje javnih financ uporabila samo en način, to je dvig davkov. In je škoda. Javnofinančni dolg, to sledi iz vladnih dokumentov, se je iz leta 2008 do 2013 iz 22 % povzpel na 63 % do trenutka, ko so dokumenti se sestavljali. Mislim, da je zdaj že 70 %. Primanjkljaj sektorja države že v tem trenutku ni takšen, kot je tukaj v dokumentih, tako da bo ob koncu leta bistveno višji. Dolg državnega proračuna pa je iz leta 1997 do danes narasel iz 26 % na približno 60 %. Veste, ni treba biti zelo brihten, da ugotoviš, da če imaš takšno strukturo kazalnikov - pa je vseeno, ali je to podjetje ali država - je to točka tik pred totalnim bankrotom. Dajmo ustvariti pogoje za ustvarjanje, ne za dvig ... / znak za konec razprave/ Hvala.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa tudi vam.
Mag. Andrej Vizjak ima besedo. Izvolite.
MAG. ANDREJ VIZJAK (PS SDS): Hvala lepa. Naj mi moj predhodnik ne zameri, da se bom malo na njega navezal. Mislim, da bi ga vlada morala bolj poslušati, kajti sam je že osebno izkusil pot navzdol in dno. Vlada pa očitno še ni izkusila oziroma se ne zaveda poti navzdol, da je lahko dno še kar nižje in da bo pristanek na
dno boleč. Zato bi mu veljalo nekoliko bolj prisluhniti.
Proračunski dokument za leto 2015 odseva politiko te vlade, tudi na nekoliko oddaljen rok, kajti zajema tudi vse tisto, kar lahko vlada postori v prihodnjem letu in bo učinkovalo v finančnem delu na leto 2015. Proračun za leto 2015 je ogledalo politike namer reformnih ambicij te vlade. In če ga gledamo skozi to prizmo, smo pravzaprav lahko precej razočarani, kajti iz tega proračuna ne odseva pripravljenost izpolnjevanja priporočil OECD. Vlada ne kaže resno z namerami po uresničevanju zavez iz programa stabilnosti in reformnega programa. Tudi osebno sem videl že kar nekaj proračunov in vem, kje se lahko prepozna oziroma vidi namera oziroma neka politika. Zato ne nasprotujem temu predlogu zaradi svoje opozicijske vloge, ampak zaradi tega, ker imam nasprotno mnenje o tem, kako bi peljali javne finance skozi leto 2014 in v leto 2015. To bom poskusil tudi obrazložiti. Vlada v proračunskem dokumentu za leto 2015 relativno optimistično ocenjuje vse vrste davčnih in nedavčnih prihodkov. Ocenjuje, kot da bodo davčni zavezanci zaradi stopnjevanja krize neprizadeti ali v tolikšni meri prizadeti kot danes in da bodo davke plačevali, zato predvideva pravzaprav na vseh strukturah pobranega več davka kot v letu 2014 in kot v letu 2013 tako pri dohodnini, tako pri davku od dohodka pravnih oseb, tako pri DDV ter tudi pri trošarinah. Skratka, država ima namen pobirati davke verjetno bolj intenzivno in tudi vprašanje, po katerih stopnjah še po novem. Zaradi upada potrošnje, ki jo napovedujejo prav vsi napovedovalci, tako domači kot tuji, zaradi upada gospodarske aktivnosti, ki jo tudi vsi napovedujejo, bo zagotovo osnova za pobiranje teh davkov bolj prizadeta, ampak država predvideva več pobranih davkov. To je izjemno pomemben signal, da davčni primež v prihodnje ne bo popustil, temveč se bo stopnjeval. Na strani odhodkov je zelo pomembno tudi dejstvo, da se na tekočih odhodkih ali odhodkih države ne spreminja praktično nič. Vlada nima ambicije narediti kakšne resne reforme na področju delovanja javnega sektorja, pa ne v tem smislu, da bi spet kar počez ob nespremenjenih nalogah in delovnih področjih delovanje države zniževali število uslužbencev, temveč da bi krizo izkoristili kot priložnost za resno reformo javnega sektorja, tudi državne uprave in teh tekočih odhodkov. Tu imamo primerno priložnost, ki jo narekuje kriza in zaostrene finančne razmere, pa je skozi te politike ni videti, kajti stroški na teh področjih so praktično identični. Vlada se je tu odločila v nasprotju z mojimi pogledi in pričakovanji za to, da bo tu in tam vsem malo porezala, da ne bo usklajevanja pokojnin, ne bo usklajevanja socialnih transferjev. Bo nek pritisk po zniževanju plač v javnem sektorju v neznatni meri 1 % odhodkov oziroma zmanjševanja zaposlenih, namesto da bi resno reformirala oziroma tudi racionalizirala javni sektor in ukinila
125
DZ/VI/37. izredna seja
kakšno institucijo, ki je po moji oceni povsem nepotrebna; ali v takšnih institucijah prepolovila število zaposlenih na način, da bi praktično razpolovila pristojnost in opravila, ki praviloma birokratsko bremenijo državo in gospodarstvo. Tega ni opaziti, zato mislim, da je to napačna pot.
Hkrati v proračunu za leto 2015, kjer bi se že morali odsevati kakšnih finančni učinki kakšne reforme, o tem ni ne duha in sluha. Dva primera bom povedal. Prvi primer je sanacija bančnega sistema. Je ni institucije v svetu in Sloveniji, ki ne bi trdila, da bomo za sanacijo bančnega sistema porabili med 5 in 10 milijard evrov, ga ni. Ampak v tem proračunu za leto 2015 ni omembe vrednih evrov za dokapitalizacijo bank ali česarkoli. Pri čemer je zelo skromna številka glede na vse te napovedi - Fitch nam med drugim napoveduje potrebo po približno 10 milijardah evrov, če govorimo o sanaciji in potrebah gospodarstva. Potrebo gospodarstva po svežem kapitalu pa lahko zagotavljajo le banke. In če preganjamo slovenske investitorje v teh bankah, verjetno bo morala država zagotoviti ta denar. 1,2 milijarde dokapitalizacije leta 2014 in nič v letu 2015 ter hkrati s tem neka ambicija, da se zgodi prva reforma, to je sanacija bančnega sistema - oprostite, jaz v to enostavno ne morem verjeti in to se ne bo zgodilo.
Druga pomembna reforma in priporočilo je to, da moramo narediti upravljanje državnih premoženj bolj učinkovito, in seveda privatizacija. O tem smo že nekaj slišali s strani državne sekretarke. In "izkazuje vero". Res je, spoštovana državna sekretarka. Del proračuna je na podlagi nekaterih izračunov, predpostavk in ocen, drugi del pa je vera. Del pa je to, kaj mislimo, da se bo zgodilo, ker želimo, da se bo to zgodilo. Mislim, da so te številke - nič prihodkov iz naslova privatizacije - pravzaprav vera, da se ne bo nič zgodilo. Pa bom povedal, zakaj ti moji strahovi. Ker si želim, da se na tem področju kaj zgodi, ker mislim, da je to prav. Zaradi tega, ker lahko slišimo, da se je prebudil resorni minister za privatizacijo oziroma resorni minister za eno podjetje, ki je na seznamu 15 podjetij za privatizacijo in je finančno tudi najtežje podjetje, in je začel postavljati njegovo videnje in njegove pogoje, pod katerimi se bo zgodila ta privatizacija. Postavil je takšen pogoj, ki ga ni možno narediti, ni ga možno izvesti. To je že napoved nekih zapletov na tem področju. Žalosten sem, da vlada te vere ne izkazuje s številkami. Saj to gre za bilanco B, od tega niso odvisni izdatki k bilanci A. Zadeva ni tako problematična, če je notri, kot je lahko problematična, če je ni notri, ker pač ni sporočila in ni vere.
Spoštovani, naj zaključim samo s tem, da ta proračun odslikuje nadaljevanje prepoznavne politike v tem smislu, da se bo s privijanjem davčnega vijaka, čedalje večjimi davčnimi obremenitvami in neko socializacijo težav funkcioniranja države želelo krpati
proračunski primanjkljaj in ga celo zmanjševati. Prepričan sem, da to enostavno ne bo uspelo, ker ta socializacija zniževanja stroškov ne bo uspela, ker se bodo problemi povečevali in bodo tekoči transferji večji. Hkrati pa davkov za pokrivanje vsega tega ne bo dovolj pobranih, kljub temu da mislimo, da so Slovenci toliko nori, da bodo plačevali davke kljub že tako pretiranemu davčnemu bremenu.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa.
Še mag. Katarina Hočevar, izvolite.
MAG. KATARINA HOČEVAR (PS DL): Hvala za besedo. Spoštovana državna sekretarka, kolegice in kolegi, en lep pozdrav!
Tudi za proračun za leto 2015 trdim, da je boleče realen, da jemlje na mnogih področjih in daje na redkih. Vrača pa nazaj gasilcem tisto, kar jim jemljemo v letu 2013, in tudi zato bom ta proračun podprla. Na koncu vedno pride račun, zapitek je treba plačati in s tem proračunom -tako za 2014 kot za 2015 - plačujemo nacionalni interes, ki so ga nekateri tako vneto zagovarjali. Kdaj bo prišel čas za tuje naložbe, se je pred mano spraševal nekdo izmed poslancev. Dobro bi bilo oziroma najbrž sploh ne bi bili v takšni krizi, če se nekatere stranke ne bi oklepale nacionalnega interesa pred dobrim desetletjem. Plačujemo račun za neizvedene strukturne reforme, ki bi jih prav tako morali izvesti pred desetletjem, in bi v to krizo vstopili veliko bolj pripravljeni, kot smo. Proračun je pač davek za nedelo tistih, ki so imeli ali pa ste imeli možnost sodelovati v vladah zadnjih dveh desetletij.
Veliko je bilo govora o teh dveh proračunih na račun nepremičninskega davka. Sama trdim, da to sploh ni nov davek. Nepremičninski davek poznamo v obliki nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, samo pot pobiranja tega davka bo drugačna. Za nekatera podjetja bo to pomenilo tudi razbremenitev. Danes zjutraj sem bila v stiku z direktorjem Farme Ihan. To podjetje ima svoje nepremičnine v treh različnih občinah. V Domžalah bodo plačali enako višino davka, kot so ga z uporabo stavbnega zemljišča; v Kamniku ga bodo plačevali pol manj; v Krškem pa celo več kot pol manj. Gre za to, da so občine zelo različno pobirale nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, in s tem davkom se želi poenotiti prakso na območju celotne države, ker na nekaterih predelih naše države se to nadomestilo sploh ni pobiralo.
Trdim tudi, da v naši državi med mlajšo in starejšo generacijo vlada stanovanjski prepad. Mladi, ki plačujejo visoke najemnine in lahko o lastnem stanovanju pogosto le sanjajo, živijo pogosto slabše od nas, ki nam najemnine ni treba plačevati. In do njih ni pravično, da je plača edino merilo obdavčevanja. Tega vam ne govorim zato, ker bi trdila, da je nepremičninski davek pravičen, vendar je bistveno bolj
126
DZ/VI/37. izredna seja
nepravično, če bi želeli breme znova prevaliti na mlade in delovno aktivne, ki so danes, če primerjamo z drugimi državami, med najbolj obdavčeni in "obprispevčenimi" na svetu. Ne moremo nepravičnosti obdavčiti z novo nepravičnostjo. V Državljanski listi trdimo, da imamo v Sloveniji preveč obdavčeno delo in premalo obdavčeno premoženje, zato bi si želeli, da bi ta nepremičninski davek uvajali v tistih časih, ko bi lahko nižali davke na področju plač in prispevkov. In zato nas veseli oziroma upamo, da bomo zmogli tiste potrebne strukturne reforme, da bo prišel čas tudi za nižanje davkov. Hvala.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa tudi vam. Imamo repliko. Gospod Pojbič, izvolite.
MARIJAN POJBIČ (PS SDS): Torej, jaz imam razpravo.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Razpravo? Bom odprla še en krog. Ali obstaja še kakšna želja po razpravi? Gospod Pojbič, imate besedo. Izvolite.
MARIJAN POJBIČ (PS SDS): Bom čisto kratek, bi bila lahko v nekem delu to tudi replika.
Malo pred tem je državna sekretarka govorila nekaj povsem drugega, kar sem sedaj slišal od te koalicijske poslanke. Prvič, da nepremičninski davek ni novi davek. To prvič slišim. Ali ne beremo vsi iste stvari, ali ne sedimo vsi na istih stolih, ali ne sedimo vsi v tem parlamentu. Tega pa res ne razumem.
Prosim, da gospa Vraničar še enkrat pove, ali je to novi davek ali to ni novi davek. In ali je bilo gasilcem res vrnjeno tisto, kar je bilo vzeto, tako je povedala koalicijska poslanka. Prosim, gospa Vraničar, da na ti dve vprašanji odgovorite. Prosim, zelo jasno.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Gospa Vraničar se je prijavila k besedi, izvolite.
MAG. MATEJA VRANIČAR: Nekoliko širše bi rada odgovorila, še na druge razprave v tem krogu razprav.
Kar se tiče optimističnosti napovedi prihodkovne strani za proračun 2015. Vlada je v obrazložitvi proračuna napovedala, da za leto 2015 ne načrtuje novih ukrepov na področju prihodkov, predvsem ne na področju davčnih prihodkov. Smo pa pri načrtovanju posameznih prihodkov od posameznih davkov upoštevali podatke makroekonomskega okvirja iz jesenske napovedi Urada za makroekonomske analize in razvoj, ki napoveduje za leto 2015 rahlo rast, pozitivno rast BDP - 0,4 odstotka. Nadalje napoveduje realno rast končne potrošnje in realno rast zasebne potrošnje / nerazumljivo/ v višini 0,5 % BDP. Vsi ti podatki plus vsi ostali indikatorji glede povprečne mesečne bruto plače, glede rasti prispevne osnove za plače so
bili upoštevani pri načrtovanju prihodkov za leto 2015. To skupaj nas privede do tega, da so davčni prihodki v letu 2015 načrtovani v višini slabih 90, 87 milijonov več kot v letu 2014. V letu 2015 se upoštevajo tudi tisti davčni ukrepi, o katerih razpravljamo še v letošnjem letu. Kar se tiče odhodkov za državno upravo -politika, ki jo namerava Vlada voditi na tem področju, je najbolj razvidna iz obsega sredstev, ki jih namenjamo za plače in druge izdatke zaposlenim ter za prispevke delodajalcev za socialno varnost, kjer ohranjamo negativen trend. Seveda je v začetnem obdobju mogoče zagovarjati večje reze oziroma večje prihranke na tem področju. Bolj ko se kopičijo tovrstni ukrepi, težje je uveljavljati dodatna krčenja.
Tudi trend izdatkov za blago in storitve za delo proračunskih uporabnikov ima negativen trend. V letu 2015 je sicer predvideno določeno povečanje, vendar na račun evropskih sredstev, kjer je treba na poseben način evidentirati odhodke iz naslova t. i. tehnične pomoči v povezavi z izvajanjem nove finančne perspektive.
Omenjeno je bilo, da proračun za leto 2015 ne predvideva v B bilanci odhodkov za dokapitalizacijo bank. Naše pričakovanje je, da bodo postopki saniranja bančnega sistema v smislu dokapitalizacije zaključeni v letu 2014 in ne načrtujemo dodatnih potreb po dokapitalizacijah v letu 2015.
Kar se tiče privatizacije, mislim, da sem dovolj podrobno obrazložila in ne bi še enkrat ponavljala.
Kar se tiče konkretnih vprašanj z vidika davka na nepremičnine: na nek način je nov davek, pa ni nov davek. Gre za novo davčno obliko, vendar ta ne nastaja povsem na novo, ampak nadomešča štiri obstoječe davčne oblike na področju obremenjevanja nepremičnega premoženja. Prepričana sem, da bomo o tem lahko v nadaljevanju še podrobno govorili, saj imamo predvidenih kar nekaj ur razprav ob Zakonu o davku na nepremičnine.
Moram pa priznati, da vprašanja v zvezi z gasilci ne razumem in ne morem odgovoriti nanj. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa tudi vam.
Sprašujem, ali še obstaja želja po razpravi? Če ne obstaja, potem zaključujem ta del razprave.
Glasovanje o Splošnem delu dopolnjenega predloga proračuna bomo v skladu s časovnim potekom seje zbora opravili v četrtek 14. novembra v okviru glasovanj.
Sedaj prehajamo na obravnavo Posebnega dela dopolnjenega predloga proračuna. Sprašujem, če želi kdo razpravljati? Ne vidim nobene želje po razpravi, kar pomeni, da zaključujem razpravo.
Prehajamo na razpravo o vloženih amandmajih, ki jo bomo opravili na podlagi pregleda vloženih amandmajev z dne 9. novembra 2013.
127
DZ/VI/37. izredna seja
Prehajamo na proračunskega uporabnika 1711 - Ministrstvo za notranje zadeve in razpravo o vloženem amandmaju pri tem proračunskem uporabniku.
V razpravo dajem podprogram Podpora lokalni samoupravi ter koordinacija državne in lokalne ravni ter amandma Poslanske skupine Nove Slovenije. Sprašujem, ali obstaja želja po razpravi?
Izvolite, gospod Jožef Horvat.
JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala lepa, gospa podpredsednica.
Kolegice in kolegi! Poslanska skupina Nove Slovenije med izvajanjem svojih terenskih obiskov po Sloveniji - mislim, da jih je do sedaj bilo približno 15 - srečuje tudi župane, srečuje se z lokalno problematiko oziroma problematiko v zvezi z lokalno samoupravo. Srečujemo se tudi z Združenjem občin Slovenije, Skupnostjo občin Slovenije in vidimo, da imajo samoupravne lokalne skupnosti na podlagi veljavne zakonodaje številne pristojnosti in zakonske obveznosti, ki jih morajo izvrševati. Poleg tega bodo z zakonodajo, ki je v postopku sprejemanja in bo najbrž sprejeta, dobile še dodatne obveznosti, zlasti iz naslova obveznosti plačila davka na nepremičnine. Za normalno delovanje in izpolnjevanje obveznosti morajo občine zadržati vsaj dosedanji obseg sredstev, da bodo lahko redno izvajale svoje zakonsko določene pristojnosti in redno poravnavale svoje obveznosti. Zaradi tega predlagamo in prosimo za podporo pri amandmaju. Ne gre za visoka sredstva, gre za 800 tisoč evrov. Verjamem, da bo vlada oporekala našemu predlogu, kje ta denar vzeti, da denarja ni na pretek, ampak nekje ga je pač treba vzeti. In mislim, da se ravno na postavki "servisiranje javnega dolga" 800 tisoč evrov ne bi smelo poznati. Prosim za podporo. Ne gre za samo en subjekt, gre za slovensko lokalno samoupravo. To je pravzaprav edini sistem, ki nam dobro deluje,, in mislim, da bi bilo dobro ta amandma podpreti in da tudi na splošno podpiramo razvoj slovenske lokalne samouprave. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa tudi vam.
Ali še obstaja želja po razpravi? Če ne, zaključujem razpravo.
Prehajamo na proračunskega uporabnika 1714 - Policija in na razpravo o vloženem amandmaju pri tem proračunskem uporabniku. V razpravo dajem podprogram Kriminalistična dejavnost in amandma Poslanske skupine SDS. Odpiram prijave za razpravo.
Gospod Jerovšek je že prijavljen. Izvolite.
JOŽEF JEROVŠEK (PS SDS): Hvala lepa. Spoštovani!
Prej je kolegica iz koalicije dejala, da je proračun boleče realen. Jaz pa ugotavljam, da je boleče nerealen in da vladna koalicija ni znala
ali pa ni hotela locirati področij, ki jih je treba nadgraditi, ki jih je treba izboljšati, kamor je treba tudi nekaj vložiti. Pošastno je dejstvo, da v proračunih za leti 2014 in 2015 Vlada zmanjšuje sredstva za kriminalistično dejavnost, za raziskave organiziranega kriminala. Tu je stanje na vseh področjih katastrofalno. Kriminalistično policijo moramo spodbujati, nadgraditi, da bo nekaj teh milijard - ki so jih tajkuni in centri moči, finančna oligarhija, bivši oblastniki preselili v davčne oaze, izropali naše banke - pripeljanih nazaj, in bo to najbolje poplačan denar v proračunu. Prof. Tajnikar je rekel, da gre za 11 milijard - morda se bo zdaj po stresnih testih izkazalo še več. Ampak če vsaj 3 milijarde pripeljejo nazaj, ker ta denar še vedno je nekje, ti ga še imajo, naropanega. Seveda pa ta koalicija, ta vlada dela drugače; dela tako, da bo ta denar trajno izgubljen za Slovenijo, in zmanjšuje sredstva za kriminalistično policijo. To je nezaslišano, je grozljivo in je odobravanje zločina na tem področju, kar se je Slovencem zgodilo. Kolegice in kolegi, upam, da ste vsaj vi toliko pri zavesti in da ste toliko odgovorni pred slovenskim ljudstvom, da bomo vsaj na simbolni ravni dali nekaj podpore kriminalistični policiji, ki se v zadnjem letu ali pa v zadnjih letih trudi, to jim moram priznati. Seveda je pod pritiskom oligarhij in centrov moči, da naj dela samo na enih primerih, da naj preganja samo določene osebe, ki jim politično niso po godu. Jaz pa pravim, treba je preganjati slehernega zadnjega, ne glede, s katere stranke je imel podporo. Res je, če bodo raziskali, bo padlo po levici, to morate priznati, ker je vsaj 80, 90 % tega naropanega denarja je šlo na tisto stran in se iz tiste strani tudi koristi za vse, kar ni dovoljeno, za politično propagando, za ne vem kaj vse. Ker to je poceni, zastonj denar in se lahko daruje. In gospe gospodje, jaz bom zelo pozoren, kateri poslanec in poslanka bo tukaj rekel, da je proti temu, da ni dober namen, da ni to odlično naložen denar, ki obubožanim Slovencem vrača nekaj upanja. Kajti če boste zavrnili to, potem pomeni, da ste spečani s temi, ki so ropali. Upam, da bo prevladal razum, da bo prevladala poštenost, da bo prevladala odgovornost do Slovencev. Če ne bomo na slehernem koraku, tudi v tej situaciji, ko smo finančno v zelo težki situaciji, ampak, zagrabili vola za rogove, potem je brez veze, brezupno. Potem se podpira v tej državi ropanje. Potem boste vse naredili, da bo vse to zastaralo. Omogočimo, da bodo naši kriminalisti lahko raziskali in da bomo na ta način prišli do dela naropanega denarja, ki gre v milijarde, ga pripeljali nazaj. To bo oplemenitenje tega denarja in tega amandmaja tisočkratno. In s tem boste lahko ponosni pred svojimi volivci, da ste nekaj omogočili, da smo kretnico na vlaku, na katerem drvi naša država, premaknili s tem amandmajem tudi na simbolni ravni, da ne bo zgrmel v prepad. Ampak da se bo ujel in da bomo začeli spet rasti in vsaj obljubljali bodočnost našim otrokom in drugim generacijam. S to politiko, ki jo trenutno vodite,
128
DZ/VI/37. izredna seja
ne morete obljubiti, ampak jo pomagate odpravljati. Signalizirate mladim ljudem, da naj gredo v tujino, ker tukaj trajno ne bo možnosti, ker tukaj bodo še tajkunske strukture vladale še naprej, kot trenutno vladajo v sedanji vladi. Hvala.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa tudi vam.
Še obstaja želja po razpravi? Bom odprla razpravo, če kdo želi razpravljati?. Prosim za prijavo. Imamo enega prijavljenega. Gospod Jakob Presečnik. Izvolite.
JAKOB PRESEČNIK (PS SLS): Hvala lepa za besedo, gospa podpredsednica. Spoštovani vsi prisotni.
Uvodoma naj rečem to, da v Poslanski skupini SLS za proračun za leto 2015 nismo vložili nobenega amandmaja, ker nam je bilo jasno, da s tem ne bomo dosegli nič, ker bo koalicija gladko zavrnila vse amandmaje. To se bo točno pokazalo za 2014, sicer na Odboru za finance se je to že pokazalo, kjer smo amandmaje vložili. Zato sem se tudi zdaj oglasil, ker smo vložili podoben amandma, kot je ta zdaj, ki ga je vložila Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke. Dejstvo je, da moramo zagotoviti učinkovito vodenje preiskav nezakonitih finančnih transakcij. V primeru, da bomo zmanjševali sredstva za kriminalistično policijo, kot to obravnava predloženi proračun in poskuša ta amandma popraviti, potem na tem področju ne bomo storili nič. Naropan denar bo - tako ali drugače, v tem ali onem žepu, v tej ali oni banki, v Sloveniji ali daleč v tujini - ostal tam, kjer je, na tistem računu, in nihče ne bo zaradi tega kaznovan.
Da se ne bom pozneje oglašal. Podoben amandma smo vložili za leto 2014 -govorimo o Policiji, na eni strani kriminalistični policiji, na drugi strani o delovanju policije -ampak to ni problem samo sedanjega proračuna, to je problem večih proračunov za nazaj. Policija ima nemogoč vozni park. Vsi imamo zagotovo boljše avtomobile, vse inštitucije v državi imajo boljše avtomobile, tako da si ne predstavljam, ko opazujem policijo, na kakšen način sploh lahko opravlja svoje delo ob takem voznem parku. Kar poglejmo si enkrat na cestah.
In že pri prejšnji točki sem razpravljal, da še bolj onemogočimo delo policije na terenu, namesto da povečujemo varnost prebivalstva in imetja na terenu. Policija oziroma notranje ministrstvo je v letošnjem letu ukinilo nočno službo po mnogih policijskih postajah v Sloveniji, kar je nevzdržno stanje in povečuje zmanjšanje varnostnih razmer na mnogih področjih v Sloveniji.
Torej ta amandma in še mnoge druge, ki so sicer vloženi z željo, da se popravijo nekatere zadeve, bom sicer podprl brez kakršnega koli upanja na uspeh. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa tudi vam.
Obstaja še želja po razpravi. Dr. Gorenak, izvolite.
DR. VINKO GORENAK (PS SDS): Hvala lepa. Mislim, da govorimo o kompletu teh amandmajev.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Govorimo o proračunskem uporabniku 1714 - o Policiji.
DR. VINKO GORENAK (PS SDS): Prav. Glede na to, da sta še dva v nadaljevanju. Moram poudariti, 80 in več odstotkov proračuna, ki ga notranje ministrstvo ima, ki ga Policija ima, gospa Vraničar to dobro ve, gre za stroške dela. Notranje ministrstvo s Policijo vred je eno tistih, ki ima na postavki Stroški dela največji odstotek denarja. Za materialne stroške in investicije praktično ni nič.
Mi damo za policijo na letni ravni manj kot 48 milijonov evrov za materialne stroške, gre pa za delovanje službe, ki šteje 8500 ljudi po celi Sloveniji in zagotavlja eno temeljnih stvari, ki se ji reče varnost.
Pri investicijah so sklatene stvari praktično na čisto nulo, tako da je tu zelo veliko vprašanje. Pridružujem se temu, kar je govoril gospod Presečnik, oprema je na nuli. Mi si ne bomo več dovolili - in mislim, da tudi finančno ministrstvo ne bo več moglo, niti vlada - tiščati glavo v pesek, pri tem da imajo vozila prevoženih v povprečju 200 tisoč kilometrov. Kdo od nas ima avto, ki je naredil 200 tisoč kilometrov? Tudi vozila, ki prevažajo varovane osebe, da smo si zelo na jasnem, imajo nad 200 tisoč kilometrov. Ne vem, kako bomo gledali, ko bo na sredi Celovške ali pri Vodicah ostal kak avto s tujim predsednikom in se bo na pol razletel. Verjetno nas bo sram kot državo.
To ni več vzdržno in je nujno potrebno podpreti. Gospa državna sekretarka, upam, da me poslušate in vas tudi prosim, če poveste, da je to resnica, kar govorim; in skušate v koaliciji najti toliko razuma in te zadeve podpreti. Pri voznem parku gre za okoli 2 tisoč vozil starih 8 let, s prevoženimi 200 tisoč kilometri. Mnoga ne gredo več čez tehnične preglede in stojijo.
Prosim, ne glede na koalicijsko-opozicijske poglede, skušajte narediti temu konec v koaliciji, vi imate to možnost, ne opozicija.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa. Še obstaja želja po razpravi? Ne obstaja.
Prehajamo na proračunskega uporabnika 1912 - Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje ter razpravo o vloženem amandmaju pri tem proračunskem uporabniku. Gospa Sonja Ramšak želi besedo. Izvolite.
129
DZ/VI/37. izredna seja
SONJA RAMŠAK (PS SDS): Hvala za besedo, spoštovana predsedujoča. Ob sprejemanju rebalansa 2013 je državni sekretar, ki ga žal zdaj ni v dvorani, dejal: "Navedeno krčenje sredstev na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v povezavi s kadrovsko nepopolnostjo zmanjšuje stabilnost in zanesljivost celotnega sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami." V letošnjem letu z rebalansom 2014 in tudi z rebalansom proračuna 2015 se je vlada Alenke Bratušek odločila, da za delovanje sistema zaščite in reševanja zniža sredstva - in ne tako, kot je rekla poslanska kolegica Hočevarjeva. Namreč, za sprejet proračun 2014, za zaščito in reševanje je v skupnem znesku predvideno 30 milijonov in še nekaj; od tega ste za leto 2014 vzeli 5 milijonov 500 in v letu 2015 - 3 milijone 870 tisoč. Če gledamo samo delovanje sistema zaščite in reševanja, to pomeni na sprejet proračun 2014 manj za 1 milijon 513 tisoč 566 evrov. In zaradi tega v Poslanski skupini SDS vračamo na postavko Delovanje sistema zaščite in reševanja 3 milijone, kar pomeni, da bomo zagotovili najbolj osnovno opremo za delovanje vseh sestav zaščite in reševanja, predvsem gasilcev pa tudi ostalih, kot so jamarji, gorska reševalna, potapljaška zveza, vodniki psov in podobno. Ne zavajati javnost, da vračate v letu 2015, ker to preprosto ne drži.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa.
Ali obstaja še želja po razpravi? Ne. Potem zaključujem to razpravo.
Prehajamo na proračunskega uporabnika 2330 - Ministrstvo za kmetijstvo in okolje ter na razpravo o vloženem amandmaju pri tem proračunskem uporabniku.
V razpravo dajem podprogram Odprava posledic naravnih nesreč in amandma Poslanske skupine SDS. Ali obstaja želja po razpravi? Če ne obstaja, zaključujem razpravo.
In prehajamo na proračunskega uporabnika 2430 - Ministrstvo za infrastrukturo in prostor ter na razpravo o vloženem amandmaju pri tem proračunskem uporabniku. V razpravo dajem podprogram Vzdrževanje javne železniške infrastrukture in amandma Poslanske skupine SDS. Ali želi kdo razpravljati?
Gospod Zvonko Černač, izvolite.
ZVONKO ČERNAČ (PS SDS): To je podoben amandma, kot je vložen za leto 2014, kot je bilo rečeno, brez kakšne možnosti za uspeh, kar tudi kaže na dvoličnost poslancev koalicije. Na Odboru za infrastrukturo smo to temo obravnavali, tam je bil sprejet sklep, v katerem je bila izražena podpora, da se v okviru proračuna ugotovi, kje, na kakšen način je mogoče zagotoviti sredstva za delovanje gospodarske javne službe železniškega prometa in sredstva za investicije na področju cestne infrastrukture. Bila je dana na nek način zaveza vladi, da to stori. Ni bila s tem dana zaveza vladi, da
odgovori, da vir, iz katerega se predlagajo sredstva servisiranja javnega dolga, ni primeren. Primeren je! Naloga vlade je, da nas ceneje zadolžuje, če nas že mora zadolževati. Problem te vlade je ravno v tem, da nas zadolžuje po 6, 7 % obrestni meri in nam s tem jemlje sredstva za investicije, med drugim tudi za investicije na železniški infrastrukturi. Nekateri poslanci Pozitivne Slovenije očitno živite v neki zmedi, ker ste govorili o tem, da se bo s tem proračunom nadaljevala Kočevska proga. Ne bo se. Ta amandma morate podpreti, če želite, da se bo investicija v Kočevsko progo, ki je dvotretjinsko končana, nadaljevala.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa. Ali še obstaja želja po razpravi. Še obstaja.
Izvolite, gospa Novak.
LJUDMILA NOVAK (PS NSi): Prebivalci Kočevja, Ribnice, Velikih Lašč in vsi, ki se vozijo iz te smeri v Ljubljano, vemo, da so dnevno kolone v tej smeri in obratno. Kdor se je že tam peljal, je videl, koliko potrebuješ iz Ljubljane, da prideš do teh krajev. Mislim, da je smiselno, da se ta proga dokonča in se posledično razbremeni tudi cestna infrastruktura.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa.
Obstaja še želja po razpravi? Ne vidim, torej zaključujem razpravo. Prehajamo na proračunskega uporabnika 2431 - Direkcija Republike Slovenije za ceste in na razpravo o vloženih amandmajih k dvema podprogramoma pri tem proračunskem uporabniku. Najprej dajem v razpravo podprogram Upravljanje in tekoče vzdrževanje državnih cest ter amandma Poslanske skupine SDS. Ali obstaja želja po razpravi? Imamo več želja, torej odpiram razpravo. Prosim, da se prijavite.
Prva je prijavljena gospa Irena Tavčar.
IRENA TAVČAR (PS SDS): Hvala za besedo, gospa podpredsednica. Spoštovana državna sekretarka, spoštovani kolegi poslanci.
Proračun za leto 2015 predvideva za Upravljanje in tekoče vzdrževanje sredstva v višini 19 milijonov 380 tisoč evrov. Če primerjam izjavo gospoda Prevca, da ta sredstva zadostujejo za soljenje pozimi, naj bi po moje ta sredstva zadostovala tudi za pluženje. Predvidena realizacija v letu 2013 je 64 milijonov 300 tisoč, to pomeni, da režemo sredstva za 44 milijonov evrov. To ni dopustno, niti se Direkcija Republike Slovenije za ceste s tem ne strinja in opozarja, da bodo posledice takšnega zmanjšanja finančnih sredstev, ki pomenijo poslabšanje stanja državnega cestnega omrežja. Nadaljevanje tega trenda pa bi lahko povzročilo nepopravljive posledice, ko nastalih poškodb na cestah ne bo več mogoče ustrezno sanirati. Mislim, da se vsi zavedamo, da so
130
DZ/VI/37. izredna seja
dobre ceste, da je dobra cestna infrastruktura en od ključnih generatorjev razvoja gospodarstva. Konkretno, moja Poljanska dolina stagnira v tem pogledu, kajti že več kot tri desetletja se ukvarjamo s škofjeloško obvoznico oziroma s tem vozlom, ki ga nikakor ne moremo razrešiti. Investitorji se za investicije v našo dolino ne odločajo, kajti nimajo nobene perspektive ravno zaradi tega zamaška. Zato naša poslanska skupina predlaga povišanje sredstev na tej postavki za 50 milijonov evrov. Hvala.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa tudi vam.
Gospod Zvonko Černač, izvolite.
ZVONKO ČERNAČ (PS SDS): Ta sredstva se znižujejo iz predvidenih 80 na 8 v letu 2014 in v letu 2015 na 19 milijonov, To posledično pomeni zaprtje 52 obstoječih gradbišč, kjer že tečejo pogodbe, kjer bo treba plačati penale, kjer bodo stroški zaprtja enormni. Prej je kolega Pukšič pokazal na NRP, kjer so nule nekje do leta 2017, potem pa se kar zgodi par milijard evrov tega denarja, ki naj bi se investiral v državno infrastrukturo. To je neresen pristop, tega ne bo mogoče storiti. Moram reči, da pri vsej tej zgodi je edina svetla točka ta, da so bili nekateri projekti, hvala bogu, v preteklosti pripeljani tako daleč, da jih niste mogli več ustaviti. Za nekatere so bila tudi namenjena evropska sredstva. Tak primer je obvoznica Ilirska Bistrica, kjer se je prej 15 let mečkalo in se je v obdobju druge Janševe vlade ta postopek pospešil, tako da so zdaj pogodbe podpisane. Ta projekt, hvala bogu, je rešen in bo do konca leta 2015 tudi realiziran. Nekaj podobnega velja tudi za obvoznico Pivka. Ampak 52 projektov pa žal ne bo imelo te sreče, ker je vaša roka premočno posegla, in edini način, da se ti projekti nadaljujejo, je, da podprete ta amandma.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa.
Gospod Samo Bevk, imate besedo.
SAMO BEVK (PS SD): Hvala lepa za besedo, gospa podpredsednica. Spoštovani zbor!
Na seji matičnega Odbora za infrastrukturo in prostor smo tej tematiki posvetili veliko pozornosti, ko smo obravnavali predlog proračunov za naslednji dve leti. Kot je bilo danes že slišano, smo sprejeli poseben sklep, s katerim smo pozvali vlado, da bi okrepila te postavke v zvezi z državnimi cestami in železniško infrastrukturo. Dejstvo je, da se v naši državi izvajajo samo še investicije, ki se investirajo s sredstvi evropskih skladov. Zato moramo črpanju evropskih sredstev nameniti vso našo pozornost in vso našo energijo, da nam ne bodo spolzeli iz rok še tisti milijoni iz zadnje oziroma te finančne perspektive, ki se izteka z letošnjim letom, in katerih sredstva bomo lahko črpali še v letih 2014 in 2015 ter da se res temeljito pripravimo na črpanje sredstev
za naslednjo finančno perspektivo 2014-2020. Obstajajo tudi druge možnosti financiranja različnih projektov. Tako smo lahko konec meseca oktobra prebrali v medijih, da bo SID banka pri Evropski investicijski banki najela 300 milijonov evrov posojila, ki bo namenjeno za financiranje malih in srednje velikih podjetij. Ravno tako bi lahko država najela posojilo pri Evropski investicijski banki tudi za infrastrukturne projekte. O tem smo tudi včeraj že govorili in o možnostih najemanja teh posojil je spregovorila tudi državna sekretarka mag. Mateja Vraničar. Upam, da se bo država odločila za to možnost, da bomo tako lahko nadomestili sredstva, ki so izpadla iz proračunov za naslednji dve leti. Kajti v načrtu razvojnih programov ni več tistih projektov, ki se financirajo izključno s sredstvi državnega proračuna, ampak samo projekti, ki se financirajo iz skladov Evropske unije. Zato bi ponovil apel, da se najamejo sredstva za te infrastrukturne projekte pri Evropski investicijski banki. Ta denar je bistveno bolj poceni, kot je denar bank, pri katerih se zadolžuje država za svoje normalno funkcioniranje. Ponovil bi včerajšnji apel, da bi poskušali na ta način okrepiti infrastrukturne projekte v državi, ki bi v svoji posledici tudi okrepili gospodarsko rast in okrevanje slovenskega gospodarstva. To pobudo je prejšnji mesec podal tudi predsednik Državnega zbora. In kolikor vem iz odzivov iz medijev, so bili tej ideji naklonjeni tako predsednica Vlade kot finančni minister in pristojni minister za infrastrukturo. Jaz pričakujem, da bomo počrpali ta sredstva tudi v naslednjem obdobju. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa tudi vam. Ali obstaja še želja po razpravi?
Gospod Horvat, izvolite.
JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala lepa. Zahvaljujem se predsedniku Odbora za infrastrukturo, ki je povzel razpravo, ki je bila dobra na odboru. Spoštovane kolegice in kolegi, gre za pomembno zadevo. Pri tem bi res želel, da bi bil tukaj prisoten minister Samo Omerzel, da bi ga vprašali, ali se je dejansko tako slabo izpogajal. Tudi ko gre za proračun, gre za pogajanja; ali pa se morda s tem strinja, da se zmanjšajo, drastično zmanjšajo sredstva za vzdrževanje državnih cest. In nas vseh so polna usta, ko govorimo o varnosti v cestnem prometu. Jaz lahko, žal, naštejem nekaj cestnih odsekov državnih cest, kjer so bile res hude prometne nesreče, žal tudi smrtne. Vedno pa se diskusija razvije okoli Zakona o varnosti v cestnem prometu, ne pa toliko o sami infrastrukturi.
In kaj me žalosti? Žalosti me to, da sem že nekaj let nazaj poslušal, da je Odbor za infrastrukturo - včasih je to bil Odbor za promet - tisti, ki diktira tempo vzdrževanja, tudi izgradnje državnih cest, avtocest. Ampak vlada na naš sklep odbora, ki mu predseduje kolega
131
DZ/VI/37. izredna seja
Samo Bevk, niti ni dala nobenega odgovora. Se pravi, vlada se "pofučka" na sklep nekega odbora in ta sklep je bil soglasno sprejet. To ni bil sklep, ki bi ga sprejela opozicija, ker ga ne more, zato sem res zelo razočaran.
Se pa sprašujem in gospoda Sama Omerzela sprašujem, kdo bo plačal sodne zahtevke, ko bodo izvajalci, ki že imajo podpisane izvajalske pogodbe, morali z deli prekiniti. Zaradi tega bodo imeli izpad dohodka, to je iztožljivo in te številke bodo najbrž šle v nebo. Ne želim si jih, ampak lahko se zgodi.
V nejevoljo me spravlja ta odnos ministra do problematike, ki je akutna. Vsi se je zavedamo in preostane nam edino to, da ta amandma podpremo. Edino to! Zato vas vabim, da sledite tudi poslankama in poslancema Nove Slovenije in ta amandma vsi skupaj podpremo. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa tudi vam. Gospod Krivec, imate besedo.
DANIJEL KRIVEC (PS SDS): Hvala za besedo. Jaz bom nadaljeval tam, kjer je kolega Horvat končal. Ni hotel povedati številke, koliko nas bo stalo, če te projekte zaustavimo, vendar je tako direktor Direkcije za ceste kot državni sekretar dal jasen podatek, da nas zaustavitev teh projektov stane ravno toliko, kot je predviden amandma. Če se bodo vsi predvideni projekti in projekti v izvajanju zaustavili, nas bo to stalo cca. 50 milijonov- zaustavitve gradbišč, zaščita gradbišč in odškodnine, ki bodo predvidene do gradbenih izvajalcev.
Absolutno podpiram ta amandma. Gre za neko strategijo, ki jo v tem proračunu nekateri zasledujejo. Vsi ti ukrepi, ki so vezani na zmanjšanje sredstev, ki so namenjeni cestam, pred tem gasilcem, odpravi posledic naravnih nesreč, so na žalost tangirani predvsem na rovaš podeželja in manj razvitih območij. V tem primeru bi pričakoval več posluha tudi od koalicije, da razumete težave, ki nastopijo. Jasno je, da nikogar ne zanima cestna infrastruktura izven širših mest, Ljubljane in avtocestnega križa. Vendar če smo v zadnjih 15, 20 letih v to ogromno vlagali, ni korektno, da zdaj na področju vzdrževanja državnih cest, ki so v slabem stanju in ki na rovaš slabega stanja lahko povzročijo tudi neprijetne statistke, o katerih vsi radi opletajo takrat, ko je treba spreminjati neko zakonodajo, se pravi povzročajo poslabšanje varnosti, ob tem da pridobimo več sredstev z zvišanjem vinjet, ki so na nek način tudi vir, da se lahko določen segment cestnega omrežja povečuje. Vendar ne želite tega videti, zato v vsakem primeru predlagam, da se krepko razmisli in podpre tudi ta amandma.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa. Še obstaja želja. Gospod Simčič, izvolite.
IVAN SIMČIČ (NeP): Hvala lepa, gospa podpredsednica.
Nisem se nameraval oglasiti, ampak ko govorimo o infrastrukturi in omenjenem amandmaju, vsekakor soglašam. Enkrat za vselej se bo treba dogovoriti o enakomernem razvoju te države. Da ne bomo čakali na umestitev na papirju, avtocesta Jelšane-Postojna 43 let, kolikor jih imam; da ne govorimo, da je sosednja država - ker se radi k sosedom obračamo - vpeljala izmenični tok na železnici. Mi smo še na starem italijanskem, 300 tisoč voltov. Sam kot državljan te države imam avtocesto 8 km stran, svojo imam pa 40. In zato to podpiram. Če se je potrebno tudi zadolžiti, ker - kje je primerjava: biti zadolžen in ne imeti infrastrukture; ali biti zadolžen in imeti infrastrukturo. Jaz vem, katero bi izbral vsak izmed nas. Zato omenjenega amandmja ne podpiram. Enkrat za vselej - v tej državi ni samo Ljubljana in obvoznica in slovenski avtocestni križ, ampak tudi na podeželju živimo ljudje, ki bi radi čim prej prišli do centra in verjetno tudi center Ljubljane na podeželje. Hvala.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa tudi vam. Ali še obstaja želja po razpravi?
Gospod Bevk, izvolite.
SAMO BEVK (PS SD): Hvala za besedo, gospa podpredsednica. Spoštovani zbor.
Najbrž bomo morali še v tem mandatu o tej temi spregovoriti tudi na pristojnem Odboru za infrastrukturo in prostor, kako z investicijami v železniško cestno in energetsko infrastrukturo v državi, kajti to so res tiste investicije, ki jih bomo lahko zagnali z evropskimi sredstvi in ki bodo, tudi po mojem mnenju, lahko prvi znanilec okrevanja slovenskega gospodarstva. Tukaj je več problemov, mi vemo, da evropskih sredstev ne črpamo dovolj uspešno, da bi lahko bili tukaj bistveno bolj uspešni. Moramo pa opraviti tudi nekaj drugih domačih nalog na tem področju, predvsem tukaj mislim na bolj pospešeno umeščanje infrastrukturnih projektov v prostor. Spomnimo se, koliko let smo umeščali v prostor avtocesto mimo Radovljice ali avtocesto na Dolenjskem, tudi 10, 11, 12 let. Danes ni bistveno boljše. Saj tretjo razvojno os je obljubila že vlada v letu 2008, da se bo prva lopata na trasi tretje razvojne osi zasadila že v letu 2008. Takšna je bila obljuba pred volitvami 2008. Danes vemo, da niti trasa v prostor ni umeščena, zato bi apeliral tako na kolegice in kolege v Državnem zboru kot tudi na vlado, da naredimo vse, da smo tukaj bolj uspešni, kajti čakajo nas investicije na področju cestne infrastrukture, železniške infrastrukture in energetskih objektov. Že zdavnaj bi lahko zagnali projekte na srednji Savi, pa še vedno čakajo. Mislim, da nobena vlada doslej v Sloveniji ni bila zelo uspešna. Če bomo tukaj naredili korak naprej, mislim, da bo tudi v gospodarskem pogledu naša država lahko
132
DZ/VI/37. izredna seja
napredovala, kajti edina potencialna investicijska sredstva za našo državo so trenutno evropska sredstva. Evropski denar je dejansko na razpolago, samo ne znamo ga 100 % izčrpati. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa tudi vam. Bom odprla razpravo, ker vidim, da vas je več. Izvolite, prijavite se na razpravo. Imamo dva prijavljena. Gospod Ljubo Žnidar, vi ste prvi, izvolite.
LJUBO ŽNIDAR (PS SDS): Spoštovani! Poglejte, slika v letu 2015 je zelo podobna kot v 2014. Država je na področju vzdrževanja državne cestne infrastrukture izjemno slab gospodar. Ampak dobro, če vzamem v zakup, da res ni sredstev pa da eno leto manj vložimo v cestno infrastrukturo, bi še nekako razumel. Spoštovani, zdaj si pa vzemimo v obzir, da dve leti ne bomo nič vlagali v cestno infrastrukturo. In zelo rad bi videl sliko na začetku leta 2016, ker praktično dve leti skoraj niti evra ne bomo vložili v obnovo in investicijsko vzdrževanje cestne infrastrukture. Kakšno bo stanje takrat? In koliko več sredstev bomo morali takrat vložiti? Po mojem večkratnik tega denarja, ki bi ga zdaj sproti vlagali v cestno infrastrukturo. Tako je tu matematika gospodarja - ministra za infrastrukturo in prostor izjemno napačna in izjemno slaba.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa.
Gospod Černač, izvolite.
ZVONKO ČERNAČ (PS SDS): Podpiramo vse, kar pravi gospod Bevk. Opravimo razpravo, vprašajmo se, zakaj se je projekt daljnovoda Cirkovce-Pince ki je pomemben tudi za mednarodno povezavo za visokonapetostni daljnovod, sprejemal od leta 1999 do 2012. Opravimo razpravo, zakaj si je sedanja Vlada kmalu po nastopu zabila žebelj v koleno, ko je z razširitvijo Nature otežila umeščanje hidroelektrarn na srednji Savi v prostor. Vse to naredimo! In sprejmimo sklepe in tako naprej, da se to pospeši. Vendar naredimo prvi korak danes oziroma v četrtek, ko bomo glasovali. Podprimo ta amandma! Slišim, da se vsi s tem strinjate. Se pravi, če se strinjate, ga boste podprli. Govorimo o tem, da so sredstva na voljo pri EIB, da je ta denar relativno poceni. Se pravi, sredstva imamo, projekte imamo - 52 projektov, ki so v teku, bo ustavljenih na silo - in ne zagotavljamo sredstev za sofinanciranje teh projektov. Pri 4 milijardah 800 dodatne zadolžitve za vse druge stvari, za pokrivanje tajkunskih bank in ne vem še česa, je teh 50 oziroma 100 milijonov evrov relativno majhen znesek, ki pa bo večkratno povrnjen.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa.
Gospod Bevk, izvolite.
SAMO BEVK (PS SD): Saj bom zelo kratek, gospa podpredsednica.
Da se prav nič ne investira, seveda ne drži. Tam, kjer so evropska sredstva, gre kar pospešeno naprej. Na 4. razvojni osi oziroma tam, kjer malo bolje poznam situacijo, je kar nekaj projektov, ki se intenzivno izvajajo. Rekonstrukcija med Želinom in Mostom na Soči, 4. razvojna os, 50 milijonov evrov bo investiranih že v letošnjem letu in v prihodnjih letih. Potem je tu obvoznica Gorenja vas, ki se jo gradi iz evropskih sredstev. Po poplavah leta 2007 poškodovana cesta Davča-Zali log, ki je ena največjih investicij v državno cestno infrastrukturo. Upam, da bo zdaj razrešen tudi problem škofjeloške obvoznice in razpisa. Tudi tam je vprašljivih - če bo ponovno padel razpis -25 milijonov evrov za dokončanje gradnje, ki jo prebivalci tega območja že desetletja zahtevajo in povsem upravičeno pričakujejo. Včeraj sem obljubil, da bomo z Odborom za finance opravili razpravo na temo javnih razpisov in videli, zakaj nekateri razpisi kot po tekočem traku padajo na Državni revizijski komisiji. Zdaj nam v konkretnem primeru škofjeloške obvoznice grozi, če razpis še enkrat pade, da bomo izgubili 25 milijonov evrov iz iztekajoče se finančne perspektive. To pa bi bilo neodgovorno in nedopustno igranje z evropskim in v končni fazi našim, slovenskim denarjem, ki nam za te projekte propada. In vse pozivam, da se v primeru škofjeloške obvoznice in stvari, ki se sedaj dogajajo okrog tega, zelo odgovorno ravna, da ne bomo ostali še brez teh zadnjih 25 milijonov. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa tudi vam.
Gospod Žnidar, izvolite.
LJUBO ŽNIDAR (PS SDS): Spoštovani gospod Bevk, zelo cenim projekte, ki ste jih danes omenili, teh sedem, ki so nekako pereči. Da dobimo občutek, koliko projektov se vodi ob normalni finančni postavki ali pa ob tej znižani. V normalnem stanju, ko je bilo dovolj sredstev za Direkcijo, se na Direkciji vodi okrog 850 projektov po celi Sloveniji. Zdaj pa ne moremo reči, ker se zdaj vodi teh sedem, je pa stanje v Sloveniji v redu. Samo toliko, da dobimo občutek, za kakšen red velikosti in koliko problemov predstavlja to investicijsko vzdrževanje na cestnem področju. Letno, kot sem omenil, se v Sloveniji pelje približno 850 projektov na Direkciji za promet in ceste. Hvala.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa.
Še enkrat, gospod Bevk, izvolite.
SAMO BEVK (PS SD): Jaz lahko samo rečem, da upam, da bomo doživeli še kakšen rebalans, vsaj za leto 2015. Hvala lepa.
133
DZ/VI/37. izredna seja
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa tudi vam. Ali še obstaja želja po razpravi? Če ne obstaja, potem zaključujem to razpravo.
V razpravo dajem še podprogram Investicijsko vzdrževanje in gradnja državnih cest ter dva amandmaja Poslanske skupine SDS in štiri amandmaje Poslanske skupine Nove Slovenije. Obstaja želja po razpravi? Gospa Janja Napast, izvolite.
JANJA NAPAST (PS SDS): Hvala lepa za besedo, predsedujoča.
Jaz sem se še enkrat oglasila, ker prej mi je zmanjkalo časa, pa ga bom imela sedaj mogoče malo več. Projekt obvoznice Luče ob Savinji je aktualen že vrsto let. Zaradi dolgoročnega razvoja Luč je tudi tako pomemben. Projekt je bil skrbno načrtovan skladno z usmeritvami dolgoročnega načrta Republike Slovenije in tudi sosednjih občin. Hkrati je pomenil tudi dober sporazum med državno in lokalno politiko, stroko ter občani. Vse od sprejema programa priprave v letu 2006 pa do sprejema uredbe o državnem prostorskem načrtu v letu 2010 je priprava potekala v skladu s prostorsko in prometno zakonodajo. Sicer pa je direkcija Republike Slovenije že od leta 1994 vodila aktivnosti na investicijskem projektu obvoznice Luče. Do sedaj je bilo porabljenih že za okoli pol milijona, predvsem evropskih sredstev, okoli 85 %. Zaradi pomembnosti projekta in časovnega siromašenja izvedbe predlagamo, da se odpravi nepotrebna državljanska tesnoba in da se gradnja lučke obvoznice nadaljuje z letoma 2014 in 2015; in ne šele z letom 2016, kot je predvideno v načrtu razvojnih programov. Prosim vse poslanke in poslance, da še enkrat razmislite o tej investiciji, kajti projekt in traso, ki je celo protipoplavna, so sprejeli štirje občinski sveti, tudi vsi ministri vseh barv do sedaj so ohranjali financiranje projekta lučke obvoznice v državnem proračunu. In nerazumljivo je, da se zopet denar preliva iz podeželja v center. Bojim se, da bo leta 2016 še manj razpoložljivih sredstev. Ker gre to za proračun v kontra smer razvojne strategije - kajti če pogledamo strateško: les in turizem bi naj bila naša perspektiva, blizu je tudi avstrijska meja - potem je na takem območju obvoznica že skoraj nujna. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa tudi vam. Gospod Jožef Horvat, izvolite.
JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala lepa. Štiri amandmaje je vložila Poslanska skupina Nove Slovenije izključno zaradi tega, da pozivamo Vlado in še posebej ministra Omerzela, da začete projekte zaključi in da izvajalcem plača za izvršena, opravljena dela; ne pa za sodne odločbe, ki bodo definitivno sledile, če projekti ne bodo izvršeni. To so
amandmaji, ki zahtevajo res mikro sredstva, imajo pa velike učinke. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa.
Gospod Jakob Presečnik, izvolite.
JAKOB PRESEČNIK (PS SLS): Hvala lepa. Uspeh bo približno tak, kot imam jaz časa. Kar je kolegica Napast sedaj govorila, zagotovo tak projekt že vseskozi podpiram in ga bom podprl. Vendar moram pri tem reči, da država v tem primeru spretno izkorišča neenotnost pogleda na vodenje prometa skozi Luče. Projekt je sicer dvoplasten, torej reševanje pred visokimi vodami in drugi strani urejevanje prometa skozi Luče.
Imam še par sekund časa, zato naj poudarim, da gre pri prejšnjem amandmaju za upravljanje in vzdrževanje državnih cest, ne za investicije. Kar pomeni, da bo država vzdrževala državne ceste, vendar bo to naredila s prerazporeditvijo sredstev iz investicij na vzdrževanje. Brez vzdrževanja promet ne poteka, sploh pozimi ne. In zaradi tega, opozarjam, bo še manj investicij, kot jih je planiranih v proračunu; oziroma še tiste, ki so planirane, bodo črtane zaradi prenosa sredstev na vzdrževanje. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR: Hala lepa tudi vam. Ali še obstaja žeja po razpravi? Ne.
Potem zaključujem razpravo in prehajamo na proračunskega uporabnika 2611 -Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter na razpravo o vloženem amandmaju k podprogramu pri tem proračunskem uporabniku. V razpravo dajem podprogram Denarna nadomestila brezposelnim in amandma Poslanske skupine SDS. Ali želi kdo razpravljati? Izvolite, gospa Romana Tomc.
ROMANA TOMC (PS SDS): Hvala lepa za besedo.
V Poslanski skupini SDS predlagamo, da glede na trende na trgu dela, kjer se obeta višje število brezposelnih v naslednjem letu in tudi še v letu, ki temu sledi, da se tudi sredstva, ki so namenjena za nadomestila, za denarne pomoči brezposelnim, ohranijo vsaj na takšni ravni, kot so v letošnjem letu. Zelo nerazumljivo je, da vlada ob vseh napovedanih trendih in ob tem, ko ni na vidiku še nobene gospodarske rasti, ko ni na vidiku nobenih novih delovnih mest, kar na enkrat v proračunu zmanjšuje postavko, ki omogoča, da brezposelni dobijo svoja nadomestila. Ob tem bi želela samo še to povedati, da danes, ko imamo 118 tisoč brezposelnih v oktobru 2013, niti najmanj ne drži, čeprav verjetno mnogi to mislijo, da vsi dobijo denarna nadomestila oziroma pomoč za brezposelne. Samo približno 30 tisoč je tistih, ki prejmejo tudi denarna nadomestila, vsi ostali ostanejo brez. In za teh 30 tisoč, ne glede na
134
DZ/VI/37. izredna seja
vso naraščajočo brezposelnost, je treba zagotoviti sredstva tudi v letu in 2014 in 2015. To je zakonska določba, to je pravica iz naslova plačila prispevkov za zaposlenost. Predlagam, da vlada popravi ta podatek oziroma upošteva naš amandma, kajti sicer bo v nadaljevanju sledilo, da bo treba pravice brezposelnih zniževati. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa. Še obstaja želja? Izvolite, gospa Barbara Žgajner Tavš.
MAG. BARBARA ŽGAJNER TAVŠ (PS PS):
Hvala lepa za besedo, spoštovana predsedujoča!
Dovolite eno pojasnilo k temu amandmaju oziroma zakaj jaz sama in Poslanska skupina Pozitivne Slovenije tega amandmaja ne bo podprla. Za začetek se bom osredotočila na zniževanje pravic brezposelnim dobro leto nazaj, ko je v Državnem zboru prejšnja vlada sprejemala Zakon o uravnoteženju javnih financ. Takrat so se finančna sredstva na postavki Nadomestila brezposelnim zniževala na 80, 60, 50 %, zniževal se je maksimalen čas prejemanja denarnega nadomestila in določal se je tudi nov cenzus višine denarnega nadomestila - znižal se je s 1.050 evrov bruto, če se ne motim, na dobrih 800 oziroma nekaj manj kot 900 evrov bruto.
Skratka, prejšnja vlada je zmanjševala pravice brezposelnim, in sicer iz naslova Nadomestila za brezposelne. Jaz verjamem in takšna je zaveza v koalicijski pogodbi oziroma med koalicijskimi partnerji, da vlada Alenke Bratušek teh pravic ne bo zniževala, ker so bile v preteklosti na tem področju narejene prevelike napake. Te napake žal plačujemo tudi danes, ko moramo spreminjati	oziroma	popravljati
socialnovarstveno zakonodajo, in sicer zato, da poskušamo omiliti situacijo tistih, ki so socialno najbolj ogroženi. Po drugi strani ocenjujem, da finančna sredstva, ki so namenjena v proračunih na postavki Nadomestila za brezposelne, zadoščajo - po ocenah ministrstva in vlade - za število brezposelnih, kolikor se jih napoveduje v letu 2015. Ob tem naj omenim tudi, da je ta vlada že sprejela določene ukrepe, ki pomenijo večjo aktivacijo brezposelnih, in da so se finančna sredstva preusmerila na področje aktivne politike zaposlovanja in na področje spodbud za zaposlovanje mladih. Vi se smejite, jaz pa vas bom spomnila, da smo sprejeli v Državnem zboru tudi olajšave za tiste podjetnike, ki bodo zaposlovali mlade in jim v zameno zato dve leti ne bo treba plačevati svojega deleža prispevkov za socialno varnost za zaposlenega mladega človeka. Skratka, vrsta ukrepov je bila že sprejetih, ki nedvomno pomenijo večjo aktivacijo - in tudi skladno z evropskimi smernicami - spodbude za zaposlovanje mladih, ki danes ostajajo najbolj ogrožena kategorija, kar se tiče števila nezaposlenih. Devet milijonov si je ta vlada,
vlada Alenke Bratušek, uspela izboriti v Bruslju ravno za področje zaposlovanja mladih oziroma spodbud na področju zaposlovanja mladih. Ocenjujemo, da bodo finančna sredstva zadoščala, in jaz resnično upam in si želim, da veljajo napovedi UMAR, da naj bi se gospodarska rast začela dvigovati v letu 2015, kar nedvomno pomeni tudi spodbude na področju zaposlovanja.
Jaz upam, da tudi te napovedi temeljijo na konkretnih predvidevanjih, pa ne samo na predvidevanjih, ampak konkretni metodologiji napovedovanja. Verjamem v vse ukrepe, ki jih je uspelo sprejeti tej vladi na področju spodbud pri zaposlovanju brezposelnih. Verjamem in vera je tista, ki nam v končni fazi tudi ostane ob tem, da imamo res, po moji oceni, dovolj trdne argumente, da bomo naredili vse, da se bo število brezposelnih zmanjševalo.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa.
Še obstaja želja po razpravi?
Gospa Romana Tomc, izvolite. Imate besedo.
ROMANA TOMC (PS SDS): Hvala lepa. Res zelo na hitro. Dejstvo je, da lahko rečete karkoli, UMAR je napovedal, da bo brezposelnost narasla na 120 tisoč, vi pa sredstva zmanjšujete. In to je tukaj edino dejstvo. Naš amandma pa to situacijo popravlja.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa.
Gospa Barbara Žgajner Tavš, izvolite.
MAG. BARBARA ŽGAJNER TAVŠ (PS PS):
Jaz verjamem, da ste prebrali v popolnosti napoved UMAR. Jaz imam odprto na internetu, kjer zelo jasno piše, rast naj bi zabeležili leta 2015. Jaz verjamem, da to pripomore tudi k zmanjševanju brezposelnosti. Če bo gospodarska rast višja, potem verjamem, da bo več zaposlenih v naši državi. Po drugi strani pa sem omenila številne ukrepe, ki pomenijo aktivacijo brezposelnih, in tudi to je eden od argumentov, zakaj ta vlada verjame in si prizadeva, da bo storila vse, da bomo število brezposelnih v naši državi znižali. In eden od ukrepov v okviru Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je tudi ta, da se bo z dodatnim prispevkom oziroma z neko spodbudo poskušalo aktivirati tiste, ki so prejemniki socialnih transferjev oziroma denarnega nadomestila oziroma denarne pomoči, da se bodo raje vključili v neko aktivnost in ne zgolj sedeli doma in čakali, da bodo prejeli tistih nekaj evrov, kolikor jih prejemajo iz Zavoda za zaposlovanje.
Skratka, številni ukrepi govorijo o tem, da se je ta vlada resno lotila reševanja brezposelnosti, posebej sem omenila tudi kategorijo mladih. Iz Evropske unije je Republika Slovenija dobila dodatna sredstva za spodbudo na tem področju in jaz verjamem, da je dovolj razlogov, da
135
DZ/VI/37. izredna seja
ostanemo optimistični in da verjamemo napovedim Vlade Republike Slovenije.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa.
Ali lahko zaključim razpravo? Torej, zaključujem razpravo.
Prehajamo na proračunskega uporabnika 3330 - Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ter na razpravo o vloženem amandmaju k podprogramu pri tem proračunskem uporabniku. V razpravo dajem podprogram Mediji in avdiovizualna kultura ter amandma Poslanske skupine SDS. Ali obstaja kakšna želja po razpravi? Če ne obstaja, zaključujem razpravo.
Prehajamo na proračunskega uporabnika 3340 - Ministrstvo za kulturo in na razpravo o vloženem amandmaju k podprogramu pri tem proračunskem uporabniku. V razpravo dajem podprogram Mediji in avdiovizualna kultura ter amandma Poslanske skupine Nove Slovenije. Ali obstaja želja po razpravi?
Izvolite, gospa Ljudmila Novak.
LJUDMILA NOVAK (PS NSi): Hvala za besedo.
Zakon o medijih predvideva, da 3 % zbranega prispevka za RTV naročnino pripada medijem, ki imajo poseben pomen v družbi, v regijah oziroma lokalnih skupnostih. Ta določba zakona se ni izvrševala in zato so regionalni mediji oziroma mediji, ki predvajajo program posebnega pomena, zašli v velike težave. Ob gospodarski krizi so se zmanjšala tudi lastna sredstva zaradi zmanjšanega povpraševanja po oglaševanju. Prav tako je digitalizacija prinesla nove zahteve za regionalne medije. Po drugi strani pa jim zakon nalaga, da predvajajo, delajo določene oddaje, kar je z zakonom določeno, sredstva se pa nenehno zmanjšujejo. In zaradi tega je Nova Slovenija vložila amandma, s katerim predvideva 2 milijona sredstev. Tudi vlada se zaveda tega problema, tako da naj bi dala milijon sredstev več. Ne vem, če to zadostuje, kajti prav regionalni mediji so že zelo racionalizirali svoje delo, potrebe po izboljšanju osnovnih sredstev, torej digitalizacija pa zahteva velike stroške.
In zato nisem prepričana, da je dodaten milijon dovolj, še posebej, ker zakon državi tudi določa, da bo dala 3 % sredstev - ta sredstva pa niso zagotovljena.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa.
Ali želi še kdo razpravljati? Če ne, potem zaključujem razpravo. Glasovanje o amandmajih in o Posebnem delu dopolnjenega predloga proračuna bomo v skladu s časovnim potekom seje zbora opravili v četrtek 14. novembra v okviru glasovanj.
Prehajamo na obravnavo Načrta razvojnih programov. Ali želi kdo razpravljati?
Ne vidim želje po razpravi, kar pomeni, da lahko zaključim razpravo.
Glasovanje o Načrtu razvojnih programov bomo v skladu s časovnim potekom seje zbora opravili v četrtek 14. novembra v okviru glasovanj.
S tem prekinjam to točko dnevnega
reda.
Prehajamo na 3., 4., 5., 6., 7., 8., 9., 10., 11., 12., 13., 14. IN 15. TOČKO DNEVNEGA REDA.
Po dogovoru na seji Kolegija predsednika Državnega zbora bomo v okviru navedenih točk dnevnega reda opravili skupne uvodne predstavitve, in sicer k:
3.	TOČKI - PREDLOG ODLOKA O NAČRTU RAVNANJA S STVARNIM PREMOŽENJEM DRŽAVE ZA ORGANE DRŽAVNE UPRAVE IN PRAVOSODNE ORGANE TER JAVNE AGENCIJE, JAVNE SKLADE, JAVNE ZAVODE IN JAVNE GOSPODARSKE ZAVODE ZA LETO 2014
4.	TOČKI - PREDLOG ODLOKA O NAČRTU RAVNANJA S STVARNIM PREMOŽENJEM DRŽAVE ZA ORGANE DRŽAVNE UPRAVE IN PRAVOSODNE ORGANE TER JAVNE AGENCIJE, JAVNE SKLADE, JAVNE ZAVODE IN JAVNE GOSPODARSKE ZAVODE ZA LETO 2015
5.	TOČKI - PREDLOG ODLOKA O NAČRTU RAVNANJA S STVARNIM PREMOŽENJEM DRŽAVNEGA ZBORA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2014
6.	TOČKI - PREDLOG ODLOKA O NAČRTU RAVNANJA S STVARNIM PREMOŽENJEM DRŽAVNEGA ZBORA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2015
7.	TOČKI - PREDLOG ODLOKA O NAČRTU RAVNANJA S STVARNIM PREMOŽENJEM VARUHA ČLOVEKOVIH PRAVIC ZA LETO
2014
8.	TOČKI - PREDLOG ODLOKA O NAČRTU RAVNANJA S STVARNIM PREMOŽENJEM VARUHA ČLOVEKOVIH PRAVIC ZA LETO
2015
9.	TOČKI - PREDLOG ODLOKA O NAČRTU RAVNANJA S STVARNIM PREMOŽENJEM DRŽAVNEGA SVETA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2014
10.	TOČKI - PREDLOGU ODLOKA O NAČRTU RAVNANJA S STVARNIM PREMOŽENJEM RAČUNSKEGA SODIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2014
11.	TOČKI - PREDLOG ODLOKA O NAČRTU RAVNANJA S STVARNIM PREMOŽENJEM RAČUNSKEGA SODIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2015
12.	TOČKI - PREDLOG ODLOKA O NAČRTU RAVNANJA S STVARNIM PREMOŽENJEM DRŽAVE ZA DRŽAVNO REVIZIJSKO KOMISIJO ZA LETO 2014
13.	TOČKI - PREDLOG ODLOKA O NAČRTU RAVNANJA S STVARNIM PREMOŽENJEM
136
DZ/VI/37. izredna seja
DRŽAVE ZA DRŽAVNO REVIZIJSKO KOMISIJO ZA LETO 2015
14.	TOČKI - PREDLOG ODLOKA O NAČRTU RAVNANJA S STVARNIM PREMOŽENJEM DRŽAVE ZA USTAVNO SODIŠČE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2014 in
15.	TOČKI - PREDLOG ODLOKA O NAČRTU RAVNANJA S STVARNIM PREMOŽENJEM DRŽAVE ZA USTAVNO SODIŠČE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2015 Predloge odlokov je v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada.
Besedo bo dobil predstavnik Vlade, počakamo še kakšno minutko, da se nam pridružijo. So že med nami, tako da prosim za potrpljenje. Lahko začnemo s to točko dnevnega reda.
Besedo dajem predstavnici Vlade gospe Tini Brecelj, državni sekretarki na Ministrstvu za pravosodje.
TINA BRECELJ: Hvala lepa za besedo in lep pozdrav vsem. Spoštovane poslanke, poslanci!
Predpisi o stvarnem premoženju države določajo, da Vlada po obravnavi na seji pošlje v dokončen sprejem Državnemu zboru predlog načrta ravnanja z nepremičnim premoženjem države ter predlog načrta ravnanja s premičnim premoženjem države za naslednje leto. Oba predloga, oba načrta Vlada posreduje Državnemu zboru skupaj s Predlogom državnega proračuna. Načrt se pripravi za organe državne uprave, pravosodne organe, javne zavode, javne gospodarske zavode, javne agencije in javne sklade iz državne sfere, nomotehnično pa se pripravi v obliki odloka Državnega zbora. Načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem ter načrt ravnanja s premičnim premoženjem sta sicer dva samostojna načrta, vendar se v skladu z ustaljeno prakso pripravljata znotraj enega samega odloka. Pri tem se v načrt ravnanja uvrščajo vse nepremičnine, predvidene za nakup ali prodajo, ter le tiste premičnine, katerih vrednost presega 10 tisoč evrov.
V skladu s temi izhodišči je pripravljen tudi Predlog odloka o načrtu ravnanja s stvarnim premoženjem države za organe državne uprave, pravosodne organe, javne zavode, javne gospodarske zavode, javne agencije in javne sklade za leto 2014. Pomembno je poudariti, da so njegov bistven del preglednice, ki vsebujejo sezname nepremičnega in premičnega premoženja, s katerim želijo upravljavci iz državne sfere ravnati v letu 2014 in 2015. Treba je pojasniti, da so te preglednice pripravljene na podlagi predlogov posameznih upravljavcev, ki povsem samostojno odločajo o ravnanju s stvarnim premoženjem v njihovem upravljanju. Naj za konec, ko je govora o letu 2014, dodam še nekaj številk. Upoštevaje načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem in načrt ravnanja s premičnim premoženjem v letu 2014 skupno načrtujemo za skoraj 245 milijonov in pol prihodkov od prodaje stvarnega premoženja, po drugi strani pa za nakupe stvarnega premoženja
v letu 2014 nameravamo porabiti skoraj 110 milijonov evrov. S sprejemom predlaganega odloka bo Državni zbor omogočil upravljavcem stvarnega premoženja nemoteno in gospodarno ravnanje z le-tem v letu 2014.
Podobno kot za leto 2014 je tudi načrt za leto 2015 pripravljen v obliki preglednic nepremičnega in premičnega premoženja. Številke za leto 2015 pa so naslednje; načrtuje se za dobrih 69 milijonov in pol prihodkov od prodaje stvarnega premoženja, po drugi strani pa za nakupe stvarnega premoženja v letu 2015 načrtujemo slabih 52 milijonov evrov odhodkov. Načrtovani nakupi in prodaje za leto 2015 - to je tudi potrebno poudariti - niso dokončni, saj se bo obravnavani načrt ob sprejemanju proračuna za leti 2015 in 2016 še spreminjal in dopolnjeval ali pa bo celo nadomeščen z novim.
In zdaj še nekaj o načrtih ravnanja s premoženjem države za druge državne organe za prihajajoči dve leti. Izhajajoč iz načela delitve oblasti predpisi o stvarnem premoženju države določajo, da Vlada za druge državne organe na njihov predloge načrte ravnanja z nepremičnim premoženjem ter načrte ravnanja s premičnim premoženjem le posreduje Državnemu zboru. Med druge državne organe se uvrščajo vsi tisti organi, ki sodijo v zakonodajno vejo oblasti ali pa jim Ustava in zakon dajejo status neodvisnih organov. Iz razloga neodvisnosti Vlada nima pravice, da se spušča v vsebinsko presojo posredovanih predlogov, ki so jih ti organi popolnoma samostojno pripravili.
Rada bi še povedala, da je večina drugih državnih organov pripravila predloge odlokov za leti 2014 in 2015. Pri tem je načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem za leto 2014 pripravilo le Ustavno sodišče Republike Slovenije, načrtuje namreč prodajo treh nepremičnin v orientacijski vrednosti 326 tisoč 800 evrov. Ostali predlagatelji pa so pripravili le načrte ravnanja s premičnim premoženjem, finančni vidiki teh načrtov pa so v primerjavi z vladnimi zanemarljivi. Tako naj bi za nakupe premičnin v letu 2014 vsi obravnavani predlagatelji skupaj porabili dobrih 381 tisoč evrov; za nakupe premičnin v letu 2015 pa bi vsi skupaj potrebovali dobrih 357 tisoč evrov.
Prodaje premičnega premoženja, gre za premičnine, katerih orientacijska vrednost presega 10 tisoč evrov, drugi državni organi v naslednjih dveh letih ne načrtujejo. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa tudi vam.
Predloge odlokov je obravnaval Odbor za pravosodje kot matično delovno telo, zato dajem besedo podpredsednici Jasmini Opec za predstavitev poročila odbora.
JASMINA OPEC (PS SLS): Hvala lepa za besedo. Spoštovane kolegice in kolegi! Poročilo matičnega delovnega telesa k 13 predlogom odlokov o načrtu ravnanja s stvarnim premoženjem bom predstavila skupaj.
137
DZ/VI/37. izredna seja
Odbor za pravosodje je na 16. seji obravnaval predloge odlokov, ki jih je Državnemu zboru v obravnavo na podlagi 11. in 13. člena Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti predložila Vlada in so objavljeni na spletni strani Državnega zbora, v Poročevalcu z dne 1. 10. 2013.
Dodatno obrazložitev je predstavnica predlagatelja državna sekretarka na Ministrstvu za pravosodje gospa Tina Brecelj podala k Predlogoma odlokov o načrtu ravnanja s stvarnim premoženjem države za organe državne uprave in pravosodne organe ter javne agencije, javne sklade, javne zavode in javne gospodarske zavode za leto 2014 in leto 2015. Povedala je, da sta načrta ravnanja s premičnim premoženjem ter načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem sicer dva samostojna načrta, vendar se v skladu z že ustavljeno prakso pripravljata znotraj enega odloka. Pri tem se v načrt uvrščajo vse nepremičnine, predvidene za nakup ali prodajo; ter le tiste premičnine, katerih vrednost presega 10 tisoč evrov. Izpostavila je, da v letu 2014 nakupi nepremičnin znašajo 57 milijonov evrov, prihodkov od prodaje nepremičnin znašajo 226 milijonov evrov, nakupi premičnin znašajo 52 milijonov evrov, prihodki od prodaje premičnin pa okrog 19 milijonov evrov.
Upoštevaje načrt ravnanja s premičnim premoženjem in načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem v letu 2014 načrtuje 245 milijonov evrov prihodkov od prodaje stvarnega premoženja, za nakupe stvarnega premoženja pa bi v letu 2014 porabili 110 milijonov evrov.
Predstavnik Državnega sveta državni svetnik Jernej Verbič je v predstavitvi pisnega mnenja Komisije Državnega sveta za državno ureditev povedal, da se je komisija seznanila s predlaganimi odloki in nanje nima pripomb. Poudaril je, da člani komisije podpirajo prizadevanja predlagatelja v smeri poenostavitve in racionalizacije postopkov načrtovanja in razpolagajo s stvarnim premoženjem države v luči dobrega gospodarjenja.
Odbor je bil seznanjen tudi s pisnim mnenjem Zakonodajno-pravne službe, iz katerega izhaja, da je Zakonodajno-pravna služba predloge odlokov proučila z vidika njegove skladnosti z Ustavo Republike Slovenije, z zakoni, pravnim sistemom in iz zakonodajno-tehničnega vidika ter k predlogu odlokov nima pripomb. Opozorili so le na to, da bo treba v naslovu in besedilu nekaterih odlokov opraviti redakcijske popravke, kar bo Zakonodajno-pravna služba naredila v končni redakciji, pred objavo v Uradnem listu Republike Slovenije.
Odbor za pravosodje je k Predlogu odloka o načrtu ravnanja s stvarnim premoženjem države za organe državne uprave, pravosodne organe, javne agencije, javne sklade, javne zavode in javne gospodarske
zavode za leto 2014; k Predlogu odloka o načrtu ravnanja s stvarnim premoženjem Računskega sodišča Republike Slovenije za leto 2014 in k Predlogu odloka o načrtu ravnanja s stvarnim premoženjem Računskega sodišča Republike Slovenije za leto 2015 sprejel amandmaje odbora. Glede na sprejete amandmaje so na podlagi prvega odstavka 133. člena Poslovnika Državnega zbora k tem predlogom odlokov pripravljena besedila dopolnjenih predlogov odlokov, v katere so sprejeti amandmaji vključeni.
K ostalim predlogom odloka amandmaji na matičnem in delovnem telesu niso bili sprejeti, zato Odbor za pravosodje Državnemu zboru predlaga, da predloge odlokov sprejme v predloženem besedilu. Hvala.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa tudi vam.
Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin. Kot prva bo stališče poslanske skupine Slovenske ljudske stranke predstavila gospa Jasmina Opec.
JASMINA OPEC (PS SLS): Spoštovani! Predlagani odloki o načrtu ravnanja s stvarnim premoženjem, ki je v lasti države oziroma državnih organov, sodijo v običajni sestavni del proračunskih dokumentov, o katerih običajno ni veliko razprave. Vlada v predlaganih dokumentih v letu 2014 načrtuje preko 245 milijonov evrov prihodkov od prodaje nepremičnega in premičnega premoženja, medtem ko je za nakupe tovrstnega premoženja predvidenih skoraj 110 milijonov evrov. Za leto 2015 so številke, vsaj kar se tiče prihodkov od prodaje, bistveno nižje. Predvidenih je namreč slabih 70 milijonov evrov iz naslova prodaje stvarnega premoženja.
S predlaganimi odloki v Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke načeloma nimamo težav. Se pa lahko vprašamo, ali so ocenjene vrednosti nepremičnin v lasti države realne. Pri ocenjevanju vrednosti nepremičnega premoženja se upošteva posplošena tržna vrednost nepremičnin, ugotovljena na podlagi množičnega vrednotenja nepremičnin, ki pa -kot je bilo v zadnjem času v okviru razprave o nepremičninskem davku rečeno - v marsikaterem primeru ne odraža realnega stanja. Poleg tega se v Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke sprašujemo, kaj se bo dogajalo z ostalim nepremičnim premoženjem, ki je v lasti državnih organov oziroma institucij po morebitnem sprejetju in uveljavitvi Zakona o davku na nepremičnine. Ali bo država začela množično prodajo svojega nepremičnega premoženja, ali se bodo državni organi zaradi obveznosti plačevanja davka na nepremičnine morali odpovedovati vzdrževalnim in ostalim investicijam. Teh odgovorov po našem mnenju nismo dobili niti v okviru nočne razprave na matičnem odboru glede davka na nepremičnine niti kje drugje. Prav mogoče je, da bodo državne
138
DZ/VI/37. izredna seja
institucije morale zmanjševati izdatke za svoje delovanje, da bodo lahko našle sredstva za plačevanje navedenega davka.
Naj se vrnem k obravnavanim odlokom o ravnanju s stvarnim premoženjem države. V naši poslanski skupini zaradi že navedenih razlogov ne podpiramo predlaganih proračunov za prihodnji dve leti. Glede predlaganih odlokov pa ocenjujemo, da bi morali še bolj zasledovati načelo dobrega gospodarjenja, kljub temu pa njihovemu sprejetju ne bomo nasprotovali. Hvala.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa tudi vam.
V	imenu Poslanske skupine Demokratične stranke upokojencev Slovenije bo stališče predstavila gospa Marjana Kotnik Poropat.
MARJANA KOTNIK POROPAT (PS DeSUS):
Hvala za besedo, spoštovana podpredsednica. Vsem lep pozdrav!
V	Poslanski skupini DeSUS podpiramo Predloge odlokov o načrtu ravnanja s stvarnim premoženjem za leti 2014 in 2015, predstavljene na matičnem delovnem telesu. Vlada je pripravila predloge 13 odlokov o načrtih ravnanja s stvarnim premoženjem z namenom skrbne porabe sredstev. S tem se izpolnjuje zakonski kriterij, ki omogoča upravljavcem nadaljnje razpolaganje s stvarnim premoženjem. Zakonodajno-pravna služba nima pripomb z vidika svojih pristojnosti k predlaganim odlokom.
Tabele, ki predstavljajo priloge posameznim odlokom, so glede na zakonske zahteve pravilno strukturirane in izkazujejo na eni strani pridobitev sredstev na podlagi načrtovanih prodaj ter porabo sredstev za nakupe premičnega ali nepremičnega premoženja. Ob tem naj pripomnimo, da uravnoteženje in trdnost javnih financ ni odvisna zgolj od prodaje državnega premoženja, ampak od celotnega ravnanja s stvarnim premoženjem, torej prodaje, nakupov in oddaje stvarnega premoženja - premičnega ali nepremičnega. Ker se nahajamo v obdobju strogih varčevalnih ukrepov, smo v Poslanski skupini DeSUS prepričani, da bi bilo nujno potrebno na strani odhodkov rezati vse nepotrebne nakupe, pri tem mislimo na vozila. Naj mi bo dovoljeno povedati naše mnenje, da obstaja javni prevoz, ki bi se ga morali v največji možni meri posluževati vsi, brez izjem, tudi funkcionarji in osebje na najvišjem nivoju. V Poslanski skupini DeSUS ugotavljamo, da je Vlada v predlogih odlokov temeljito proučila odhodkovno stran stvarnega premoženja, čeprav imamo pomisleke, da še vedno premalo, saj je za nakup predvidenih vozil v letih 2014 in 2015 namenjenih cca. 22 milijonov evrov. Prav tolikšna višina sredstev -22 milijonov evrov - je namenjena tudi za nakup za vzdrževanje informacijske opreme. Sprašujemo se, mar resnično potrebujemo vse te nabave, da ne bi v tem varčevalnem času
ogrozili celotnega voznega parka in informacijske podpore v teh institucijah. Vsekakor pa smo v Poslanski skupini DeSUS zagovorniki teze, da je treba varčevati in da so za to potrebna odrekanja, da se bomo končno približali makroekonomskim ciljem in stabilizaciji porabe javnih sredstev.
Poslanci Poslanske skupine DeSUS bomo te predloge odlokov sicer podprli, vendar od pristojnih še vedno pričakujemo odgovorno, racionalno in smotrno ravnanje pri razpolaganju s stvarnim premoženjem, sploh pri nabavi vozil in informacijske opreme. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa tudi vam.
Gospa Iva Dimic bo predstavila stališče Poslanske skupine Nove Slovenije.
IVA DIMIC (PS NSi): Hvala za besedo, predsedujoča. Spoštovani! Zakon o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti in Uredba o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti predstavljata pravno podlago za izdajo vsakoletnega odloka o načrtu ravnanja s stvarnim premoženjem, kar z drugimi besedami pomeni, da upravljavci premoženja v lasti Republike Slovenije vsako leto pripravijo načrt premičnega in nepremičnega premoženja, ki je namenjen odtujitvi, in sočasno tudi načrt nabav premoženja. Te načrte vseh upravljavcev premoženja zbere Ministrstvo za pravosodje in pripravi vsebino vsakoletnega odloka o načrtu ravnanja s premoženjem, ki se predloži Državnemu zboru hkrati s Predlogom državnega proračuna. Tudi letošnjemu odloku je priložen zbirnik oziroma tabela vsega premoženja, ki je namenjen odtujitvi oziroma načrtovanemu nakupu takega premoženja. Letos pripravljeni odloki, načrti omogočajo do sedaj najbolj pregledno in enostavno evidenco razpolaganja s stvarnim premoženjem države, tako na področju nepremičnin kot tudi premičnin. V predlogih odlokov gre za tisto premoženje, ki ga država za svoje delovanje ne potrebuje in ji predstavlja odvečno premoženje. Tako premoženje je zato pripravljena prodati ali ga oddati v najem gospodarstvu ali posameznikom, če je mnenja, da bodo le-ti bolje upravljali z njim kot sama. Bi pa ob tej priliki pozvala Vlado Republike Slovenije, da prenovi strategijo s področja ravnanja s stvarnim premoženjem, tako da bo leta bolj ekonomična oziroma gospodarna, predvsem pa bolj pregledna. Strategija mora državi omogočiti transparentno upravljanje s svojim stvarnim premoženjem na način, da bo vse tiste nepremičnine, ki jih ne potrebuje za svoje delovanje, ponudila v odkup ali najem gospodarstvu in tudi posameznikom s podjetniško miselnostjo, ali pa prenesla na občine, kjer jih bodo uporabile za uresničevanje javnega interesa.
V Poslanski skupini Nove Slovenije predlogom ne bomo nasprotovali.
139
DZ/VI/37. izredna seja
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa.
V	imenu Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke bo spregovorila gospa Sonja Ramšak.
SONJA RAMŠAK (PS SDS): Hvala lepa za besedo, predsedujoča.
Spoštovana državna sekretarka s sodelavcem.
V	uvodnem delu bom podala stališče Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke k vsem 13 odlokom tako za leti 2014 ko tudi 2015.
V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke smo vseh 13 odlokov o ravnanju s stvarnim premoženjem, se pravi premičnim in nepremičnim, podrobno proučili in nanje nimamo bistvenih pripomb. Državna sekretarka se je že na matičnem delovnem telesu in sedaj v uvodu usmerila na zakonske podlage in tehnične obrazložitve ter ni posegala v samo vsebino odlokov. V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke se pridružujemo mnenju Komisije Državnega sveta za državno ureditev, da je ocenjevanje in določanje orientacijskih vrednosti, ki jih upravljavec določi ob izbiri metode ravnanja s stvarnim premoženjem - naj spomnim, da gre za postopke, vezane na neposredne pogodbe, javne dražbe, javno zbiranje ponudb - pogosto zapleteno in dolgotrajno. V praksi je razkorak med načrtovanimi prihodki in realiziranimi prihodki velik oziroma je realizacija odlokov izredno majhna. Menimo, da bi bilo v bodoče morda dobro, če bi se ločeno pripravil tudi pregled načrta pridobivanja nepremičnega premoženja oziroma razpolaganja z zemljišči oziroma stavbami oziroma deli stavb tudi za mestne občine.
Podpiramo vse predloge, ki gredo v smeri poenostavitve racionalizacije postopkov načrtovanja in razpolaganja s stvarnim premoženjem države v luči dobrega gospodarjenja. V luči dobrega gospodarja bi morali ravnati tudi vsi upravljavci premoženja, še zlasti v tem času, ko smo soočeni z visokim proračunskim primanjkljajem, ko ni gospodarske rasti, ko imamo okoli 120 tisoč brezposelnih oseb in so stiske državljank in državljanov iz dneva v dan večje. Zato naj mi bo dovoljeno, da v imenu Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke opozorim na dejstvo, da nekateri upravljavci načrtujejo nakup vozil, to pa po našem mnenju ne sledi načelu dobrega gospodarja. Naj omenim pri tem načrtovano nabavo vozila v Uradu varuhinje človekovih pravic v višini 24 tisoč evrov za leto 2014 in v enaki višini tudi v letu 2015. Računsko sodišče za nakup dveh službenih vozil v letu 2014 načrtuje kar 45 tisoč evrov z obrazložitvijo, da bi zamenjali dve službeni vozili, katerih zamenjava je z vidika varnosti pri delu ter zmanjšanja stroškov vzdrževanja in servisiranja za njih gospodarna in utemeljena. V letu 2015 pa prav tako načrtujejo nakup dveh vozil, eno sicer v višini 10 tisoč evrov, drugo pa v vrednosti 30
tisoč evrov. Državna revizijska komisija v letu 2015 načrtuje nakup vozila v vrednosti 15 tisoč 790 evrov. Ustavno sodišče Republike Slovenije je v načrt pridobivanja premičnega premoženja za leto 2014 vključilo nabavo osebnega vozila v vrednosti 23 tisoč evrov; v enaki višini sredstev pa se predvideva nakup vozila tudi v letu 2015.
V	poslanski skupini Slovenske demokratske stranke se torej sprašujemo, ali so vse te nabave vozil upravičene, ali so gospodarne oziroma ali so v luči dobrega gospodarja. Ali policisti s svojimi dotrajanimi vozili ne ogrožajo svoje varnosti in varnosti ostalih udeležencev v prometu, pa za nabavo vozil zanje ni dovolj sredstev. Predvidevamo, da Vlada ne bo podprla amandmaja, s katerim smo v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke želeli določena finančna sredstva vrniti Policiji. Vladi in ministrstvom dajemo tudi pobudo, da ponovno preveri in prouči, ali so nekatera ministrstva upravičena, da imajo v najemu drage nepremičnine.
V	Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke ne bomo nasprotovali sprejemu odlokov, ne bomo pa tudi jih podprli. Hvala.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa tudi vam.
Gospod Mirko Brulc v imenu Poslanske skupine Socialnih demokratov, izvolite.
MIRKO BRULC (PS SD): Hvala lepa, spoštovane kolegice in kolegi, predstavniki Vlade, lep pozdrav.
V	uvodu naj povem, da bomo poslanke in poslanci Socialnih demokratov predlagane dokumente podprli. Kajti ob pripravi predloga proračuna za posamezno leto se praviloma sočasno pripravi tudi akt, v katerem so načrtovana ravnanja proračunskih uporabnikov s stvarnim premoženjem.
Načrti ravnanja s stvarnim premoženjem za organe državne uprave in pravosodne organe ter javne agencije, javne sklade, javne zavode in javne gospodarske zavode so praviloma obsežni. Zapisane so vse parcele, naslovi, kvadrature, orientacijske vrednosti in tako dalje. Nekateri podatki se ponavljajo iz leta v leto.
Za leto 2014 so prihodki od prodaje stvarnega premoženja ocenjeni v višini dobrih 245 milijonov evrov, medtem ko je za nakupe stvarnega premoženja predvidenih sredstev v višini dobrih 109 milijonov evrov. Za leto 2015 so ocene precej nižje, tako na strani prihodkov kot tudi na strani odhodkov, kar pa je razumljivo.
Realizacije odlokov so majhne, ne gre zanemariti tudi dejstva, da so ti postopki zapleteni in dolgotrajni. Treba bo, če lahko tako rečem, zavihati rokave in resno pristopiti k poenostavitvam in racionalizaciji ter na ta način izboljšati izplen predhodno načrtovanih prihodkov. Razprava o predlaganem proračunu, še posebej za leto 2014, je bila kritična, iz
140
DZ/VI/37. izredna seja
opozicijskih strani nekoliko bolj kot iz naše. Tudi mi, Socialni demokrati, nismo najbolj zadovoljni s stanjem javnih financ, zato bi ob tej priložnosti pozval državne organe, ki so v svojih odlokih za leto 2014 načrtovali sredstva za nakupe osebnih avtomobilov, da še enkrat premislijo, ali so nakupi novih avtomobilov res tako nujni. Ali ne bi nabavo le-teh prestavili na naslednje leto oziroma na leto, ko se bo stanje izboljšalo, kajti pogosto poslušamo očitke o nepremišljeni porabi davkoplačevalskega denarja in nezadovoljivem položaju posameznih skupin naših državljank in državljanov.
Kar pa se tiče nabav informacijske tehnologije, pa naslednje. Informacijski sistemi so vse bolj obremenjeni, tudi zato, ker si vsi prizadevamo, da bi se čim več zadev lahko opravilo na daljavo oziroma od doma, ne glede na čas, in da bi bila vsebina delovanja posameznih organov dostopna vsem. Radi rečemo, da bo delovanje in poslovanje transparentno. S tega vidika si moramo prizadevati, da bodo informacijski sistemi čim bolj zanesljivi, med državnimi organi pa tudi kompatibilni.
Spoštovani. Kot sem že v uvodu napovedal, bomo Socialni demokrati predloge odlokov podprli. Hvala.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin in skupno uvodno predstavitvijo k vsem predlogom odlokov.
Matično delovno telo k predlogom odlokov iz 4., 5., 6., 7., 8., 9., 12., 13., 14. in 15. točke dnevnega reda ni sprejelo nobenega amandmaja, zato amandmajev na seji Državnega zbora ni možno vlagati. O navedenih predlogih odlokov bomo v skladu s časovnim potekom seje Državnega zbora odločali v četrtek 14. novembra 2013 v okviru glasovanj.
S tem prekinjam 3., 4., 5., 6., 7., 8., 9., 10., 11., 12., 13., 14. in 15. točko dnevnega reda.
Prehajamo na 16. TOČKO DNEVNEGA REDA - OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O IZVRŠEVANJU PRORAČUNOV REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETI 2014 IN 2015, NUJNI POSTOPEK.
Predlog zakona je v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada. Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predstavnici Vlade, tukaj prisotni državni sekretarki na Ministrstvu za finance mag. Mateji Vraničar.
MAG. MATEJA VRANIČAR: Spoštovana gospa podpredsednica, spoštovane poslanke in poslanci.
Predlog zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije je ključen zakon, povezan s tekočim in nemotenim izvrševanjem proračunov za naslednji dve leti. Zakon sledi vsebinskim okvirom Zakona o javnih
financah, poleg tega pa povzema tudi določbe prejšnjih zakonov, ki urejajo izvrševanje proračuna. Do danes so posamezne določbe, ki so potrebne, da se prepreči nastanek pravne praznine in posledično škode, ki bi jo bilo težko odpraviti. Ker se Zakon o izvrševanju proračuna sprejema vsako leto in da tudi predlagani zakon temelji na vsebinah, določenih v zakonu za leto
2013,	bom v nadaljevanju predstavila zgolj ključne spremembe, ki jih je bilo treba določiti v novem predlogu zakona v primerjavi s trenutno veljavnim.
Prva večja sprememba je predvidena v 7. členu, ki Vladi podeljuje pooblastilo, da pod določenimi pogoji izvršljivo odločbo o sofinanciranju projekta s sredstvi Evropske kohezijske politike izredno razveljavi. Razlog za predlagano ureditev je le v težnji, da Slovenija v finančni perspektivi 2007-2013 počrpa čim več evropskih sredstev. Nadalje je v vseh določbah, ki urejajo prerazporejanje sredstev, zmanjšan obseg dovoljenega prerazporejanja, vendar pa to ne vpliva na obseg prerazporejanja med, na in s plačilnih kontov. Ta obseg je bil dogovorjen s sindikati v maju letošnjega leta. V zakonu pa so prav tako upoštevani tudi vsi drugi dogovori, doseženi s sindikati in ki veljajo tudi za leto
2014.	Na področju zadolževanja predlog zakona ne vsebuje novih vsebinskih rešitev, na novo je določen največji dopustni obseg zadolževanja, glede na predviden obseg prihodkov in izdatkov državnega proračuna za leto 2014 in 2015. Glede financiranja občin predlagani zakon določa povprečnino za leto 2014 v obsegu, kot je bila določena v dogovoru z Združenji občin, ki je bil sklenjen že v lanskem letu. Za leto 2015 Vlada še ni uspela skleniti dogovora, povprečnina pa je določena ob upoštevanju obveznosti zniževanja izdatkov proračunov v prihodnjih letih. Zaradi nujnosti zniževanja izdatkov proračuna države je v 46. členu določeno tudi, da se znižuje obseg sredstev za investicije občin, in sicer na 2 % skupne primerne porabe. Gre za le en del sredstev za investicije, t. i. investicijske transfere. V izogib težavam, ki bi jih občine lahko imele pri izvedbi že začetih projektov, pa predlagani zakon v 76. členu določa, da se občinam zagotovi dodatna sredstva, če so projekti v teku in imajo na dan uveljavitve tega zakona že zanje sklenjene pogodbe z izvajalcem.
Nov je 50. člen, s katerim se natančneje in dodatno ureja omejitev zaposlovanja v javnem sektorju, in sicer na način, da nalaga vsem posrednim uporabnikom proračuna obvezno pripravo kadrovskih načrtov z namenom, da se pri posrednih uporabnikih proračuna iz pristojnosti posameznega neposrednega uporabnika v obdobju leta 2014 zniža število zaposlenih za 1 %. S ciljem zmanjševanja izdatkov proračuna je v 55. in 56. členu zakona določeno, da se pokojnine in drugi prejemki, priznani na podlagi pravic Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ter transferji posameznikom in gospodinjstvom ne
141
DZ/VI/37. izredna seja
usklajujejo do konca leta 2015. Določena je tudi višina letnega dodatka za upokojence v višini, ki se bo izplačeval v različnem obsegu, glede na višino pokojnine.
Spoštovani, to je bil le kratek povzetek precej obsežnega predloga zakona. Tesno je povezan s sprejetjem državnih proračunov za leto 2014 in 2015 ter omogoča njuno izvrševanje. Upoštevaje vse navedeno, glede ključnih vsebin zakona, Vlada predlaga Državnemu zboru, da predlog zakona, kot je bil oblikovan na seji Odbora za finance in monetarno politiko, podpre tako v drugi in tretji obravnavi. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Predlog zakona je obravnaval Odbor za finance in monetarno politiko kot matično delovno telo. Za predstavitev poročila odbora dajem besedo predsedniku gospodu Bojanu Starmanu.
BOJAN STARMAN (PS DL): Hvala lepa za besedo, gospa podpredsednica. Prav lep pozdrav vsem skupaj.
Odbor za finance in monetarno politiko je na 71. nujni seji 9. 11. 2013 kot matično delovno telo obravnaval tudi Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2014 in 2015, ki ga je v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada. Dobili smo precej gradiv, ki so razvidna iz poročila, dobili smo tudi amandmaja Poslanske skupine SDS, koalicijskih poslanskih skupin, SLS, ki so tudi razvidni iz poročila. Poleg tega smo prejeli še dva amandmaja odbora za nov 15.a člen in 63. člen zakonskega predloga in pregled vseh vloženih amandmajev. Zakonodajno-pravna služba ugotavlja, da predlog v znatni meri povzema določanje prejšnjih zakonov, kar pomeni, da so v besedilo ponovno uvrščene vsebine, ki presegajo predmet zakona, ki ureja izvrševanje proračuna za posamezno leto; interventne vsebine, ki se prekrivajo z interventnimi zakoni; vsebine, ki imajo sistemsko naravo, in vsebine, ki presegajo časovno omejenost proračunskega zakona. Podala je tudi konkretne pripombe k naštetemu poročilu k precejšnjemu številu členov. Na seji so bili prisotni predstavniki Ministrstva za finance, Združenja občin Slovenije ter predstavnica Zakonodajno-pravne službe. Ta je v okviru predstavitve svojega pisnega mnenja posebej opozorila na splošni del mnenja, ki se nanaša na dve ustavni opozorili. V prvi vrsti je bilo poudarjeno omenjeno uvrščanje v vsebino zakon, ki ureja izvrševanje proračuna, in je po spremembi 90. člena Ustave pomembno tudi iz ustavnopravnega vidika in ima ustavnopravno težo, saj neomejeno uvrščanje lahko povzroči nedopustne pravne posledice. V nadaljevanju je predstavnica Zakonodajno-pravne službe povedala, da je večina konkretnih pripomb z vloženimi amandmaji štirih poslanskih skupin upoštevanih. Dodatno je izpostavila pripombo
Zakonodajno-pravne službe k 63. členu, ki prvotno ni bilo upoštevana, in jo rešuje amandma odbora k 63. členu.
V	razpravi so bila postavljena vprašanja, da daje ta zakon preveč pravic za prerazporejanje v okviru posameznih proračunskih uporabnikov, da je zaskrbljujoč predviden obseg zadolževanja. Predstavljeno je bilo tudi stališče glede privilegiranega položaja glavnega mesta v odnosu na ostale občine. Izražena je bila tudi zahteva po nujni končni realizaciji ustavno sprejetega fiskalnega pravila v ustrezni zakonodaji. Predstavljeno je bilo tudi stališče Združenja občin, po katerem zadevni zakon ob zmanjšanju sredstev za investicije porabe občin v letu 2014 in z ukinjanjem sredstev za investicije za leto 2015 v največji meri prizadene ravno najšibkejša območja. Minister za finance je odboru pojasnil, da bo besedilo o fiskalnem pravilu, ki je v pripravi, v kratkem posredovano Državnemu zboru. V zvezi s povečevanjem zadolževanja je bilo povedano, da gre v primerjavi z lanskoletnim zakonom o izvrševanju proračuna za razliko le v delu, ki se nanaša na dokapitalizacijo bank in je zaradi možne potrebne dodatne fleksibilnosti znesek v ta namen povečan. O vsebinah, ki ne sodijo v ZIPro, je predstavnica finančnega ministrstva povedala, da bi bile po skrbnem pretehtanju posledice, v kolikor slednjih v ZIPro ne bi vnesli, zaradi siceršnjih pravnih praznin neprimerno težje. Dodala je, da se bodo v bodoče, kolikor bo mogoče, takšnim vsebinam predlagatelj izognil.
V	zvezi s prerazporejanjem pravic je bilo rečeno, da so te sicer zmanjšane za polovico, za občine pa je bilo tudi rečeno, da se bo o tem še obravnavalo na drugih nivojih.
Sprejeli smo amandmaje k 15.a členu in 63. členu odbora. Sprejeli smo tudi amandmaje koalicijskih poslanskih skupin, ki so pregledni iz sporočila. Nismo pa sprejeli amandmajev Poslanskih skupin SDS in SLS. Dva sta postala brezpredmetna. Po zaključku smo glasovali še o vseh členih in v skladu s 133. členom Poslovnika Državnega zbora smo pripravili dopolnjeno besedilo predloga, v katerega so vključeni tudi amandmaji, ki smo jih sprejeli. Predlagamo Državnemu zboru, da sprejme tako besedilo, kot je predlagano. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin. Besedo ima poslanska skupina Slovenske ljudske stranke, gospod Janez Ribič.
JANEZ RIBIČ (PS SLS): Spoštovani prisotni!
V	tem vladnem mandatu so skozi politiko sestavljanja tega zakona, ki je sicer sestavni del proračuna, uvaja vse več izjem in dodatnih določil, ki tja seveda ne sodijo. Na primer, povečevanje možnosti prerazporejanja sredstev. Prerazporejajo lahko neposredni uporabniki, organi upravljanja, ministrstva, vlada. Praktično vsi lahko aktivno prerazporejajo denar. Bodimo
142
DZ/VI/37. izredna seja
iskreni, gre za precej obsežna sredstva. Poslanci Slovenske ljudske stranke se sprašujemo, zakaj sploh še sestavljamo in sprejemamo proračun, če pa se potem vedno več sredstev prerazporeja. Prišli smo že do te stopnje, da minister Virant javnim uslužbencem zagotavlja razliko v plačah, plače ureja kar preko notranjih prerazporeditev, kot se je to dogovoril pred meseci. Če seštejemo vse opcijske zadolžitve, ki si jih je vlada opredelila v temu zakonu, pridemo skoraj na 10 milijard evrov potencialne zadolžitve z različnimi cilji in potrebami. Država se v takšnem obsegu seveda ne bo zadolžila, vendar bo ob upoštevanju dodatnih sredstev, potrebnih za sanacijo bančnega sistema, ta številka še vedno zelo visoka. Zato v Slovenski ljudski stranki resnično upamo, da bodo predstavniki finančnega ministrstva zelo dobro proučili, kako se bodo zadolževali in pod kakšnim pogoji. Ni dvoma, da denar dobimo, toda po kakšni ceni. Obrestna mera, ki jo zahtevajo vlagatelji v slovenske dolžniške vrednostne papirje, dosega okoli 6 %, lahko bo še višja. To je, spoštovani, zelo žalostno, saj se po takšnih obrestnih merah zadolžujejo države z najnižjo ravnjo zaupanja, ki sodijo na rep ekonomske razvitosti, kot na primer nekatere države Podsaharske Afrike. Žalostno je, da smo se znašli v tej družbi, vendar ta obrestna mera odraža zaupanje tujine do naše države in do naše politike. Tega zaupanja seveda ni, četudi nas je predsednica Vlade iz te govornice včeraj prepričevala drugače, pa ti zahtevani donosi nosijo zelo jasno sporočilo iz tujine. Zaenkrat ne verjamemo vašim načrtom za konsolidacijo javnih financ, ne verjamemo vašemu reformnemu programu, ne verjamemo vašemu programu upravljanja države.
Naslednja nepravična stvar, ki jo vsebuje ta zakon in zaradi katere tudi odrekamo podporo temu zakonu - če ne bo ustreznih popravkov z amandmaji - z lanskoletnim Zakonom za uravnoteženje javnih financ so se v dogovoru z vlado in v luči gospodarske krize slovenske občine že odrekle skoraj 200 milijonom evrov državnega denarja. Z novim zniževanjem povprečnine v letu 2015 pa jim sredstva s tem zakonom še dodatno znižujete. Prav tako se razpolovi tudi odstotek za sofinanciranje investicij občinam. In ker se kvota sredstev primerne porabe razdeli po indeksu razvojne ogroženosti, bodo najbolj prizadete tiste občine z veliko površin na prebivalca oziroma tiste, ki so že sedaj v razvojnem zaostanku. Mimogrede, Ljubljana, Domžale, Logatec in še kakšna mestna občina tega ukrepa praktično ne bodo občutile. Resnično se moramo vprašati, kakšno državo si želimo. Morda takšno, kjer se bomo vsi drenjali v velikih naseljih, kjer bo vse centralizirano in kjer bodo o vsemu odločali iz enega mesta. Kajti takšni ukrepi, ne gre le za načrt zmanjševanja števila občin po željah ministra Viranta, temveč za sistemsko uničevanje slovenskega podeželja.
Zato poslanci Slovenske ljudske stranke odrekamo podporo takšnim ukrepom in tudi temu zakonu, vsaj do trenutka, ko bo ta vlada dokazala, da zna kaj privarčevati, tudi pri sebi in pri organizaciji svojega aparata, ne samo na državljanih. Hvala.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Besedo ima predstavnica Poslanske skupine Demokratične stranke upokojencev Slovenije, gospa Marija Plevčak.
MARIJA PLEVČAK (PS DeSUS): Hvala za besedo, predsedujoča.
V	Poslanski skupini DeSUS bomo Predlog zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2014 in 2015 podprli, saj ocenjujemo, da je tako pripravljen primeren za sprejem v Državnem zboru in primeren za realizacijo proračunov.
V	skladu s pravnim redom državnega proračuna je nedvomno sprejem in uveljavitev Zakona o izvrševanju proračuna, s katerim se pogojuje tekoče in nemoteno izvrševanje sprejetega proračuna, nujno. Po svoji naravi je predlog zakona t. i. zakonodajni akt posebnega statusa, saj gre za t. i. izvedbeni procesni akt, ki nam govori, kako se bo proračun izvajal v prihodnjih dveh letih.
Zavedamo se, da mora sprejetje vseh treh aktov - proračuna za leti 2014 in 2015 ter Zakon o izvrševanju proračunov za leti 2014 in 2015 - praviloma sovpadati, v nasprotnem ni omogočeno izvrševanje načrtovane finančne porabe. Zakaj to omenjam? Ker je tendenca zadnjih nekaj let, da se z Zakonom o izvrševanju proračuna določajo in urejajo pravice materialne narave, kar pa ni osnovni namen tega akta. V okviru tega zakona se prepogosto posega v pravice na pokojninskem, socialnem, davčnem ali gospodarskem področju. Poslanci DeSUS menimo in opozarjamo, da takšno postopanje nikakor ne sme postati praksa, stalnica v zakonodajnem telesu. Sicer pa so poglavitne rešitve tega predloga nujno sprejetje ukrepov za konsolidacijo javnih financ in zniževanje javnofinančnih odhodkov. Za oživitev gospodarstva in t. i. izhod iz krize je vsekakor nujno potrebno ukrepanje. In ti ukrepi so sledeči: zmanjševanje izdatkov za sofinanciranje investicij občinam, ki predstavljajo velik del na strani odhodkov proračuna; odprava valorizacije pokojnin in socialnih transferjev; zmanjševanje zaposlenih v javnem sektorju.
Naša poslanska skupina je posebno pozornost namenila določbam, ki se nanašajo na pokojninski in socialni del. Tako se podaljšuje obdobje popolne zamrznitve usklajevanja teh pravic do leta 2016. Ob tem ne moremo mimo komentarjev, t. i. "cvetk", ki včasih zletijo iz ust predstavnikov Vlade, kako bi morali tudi upokojenci končno nekaj prispevati k stabilizaciji javnih financ. Ne samo, da so pokojnine zadnja leta popolnoma zamrznjene ali delno
143
DZ/VI/37. izredna seja
zamrznjene, da pokojnine realno padajo, dejansko upokojenci prispevamo svoj delež v pokojninsko blagajno že od leta 2000, od tedanje pokojninske reforme. In ne dopuščamo, da si kdo, pa naj bo to kdorkoli, sploh privošči pomisliti na takšne "cvetke", kaj jih šele javno izreči. Zakon v enem delu govori tudi o zagotavljanju sredstev ZPIZ-u s strani Kada. Veliko truda z naše strani je bilo potrebnega, da smo v zakonska določila vnesli varovalko glede Kadovega premoženja že ob sprejemanju Zakona o Slovenskem državnem holdingu. V njem je jasno zapisano, da je Kad dolžan ZPIZ-u nakazovati vsako leto 50 milijonov evrov za usklajevanje pokojnin ter da Kadu pripada 10 % kupnine od prodanega državnega premoženja, gre za kapitalske naložbe. In intenca vsakokratne oblasti, ne glede na politično pripadnost, je poseči v premoženje, ki je v osnovi namenjeno za dolgoročno zagotavljanje stabilnosti pokojninskega sistema. Tega poslanci Demokratične stranke upokojencev Slovenije ne bomo dopustili. To poudarjam zato, ker je na vidiku zopet predlog Vlade, da se premoženje Kada popolnoma izčrpa, govorimo o noveliranju Zakona o SDH. Mi vztrajamo na nakazovanju 50 milijonov in na prenosu 10 % kupnine od prodaje kapitalskih naložb v državni lasti Slovenskega državnega holdinga na KAD. Določilo predloga ZIPRS sedaj to omogoča in daje pravno podlago za oživitev te določbe, ki smo jo z velikimi napori uskladili v okviru pogajanja o SDH.
Kot smo že uvodoma napovedali, bomo poslanci DeSUS prispevali svoje glasove za sprejetje tega zakona.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Besedo ima Poslanska skupina Nove Slovenije, gospod Jožef Horvat.
JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala za besedo, gospa podpredsednica. Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi, gospa državna sekretarka s sodelavko!
Namesto uvoda naj rečem, da smo tudi zaradi kritike s strani koalicijske stranke poslanci Nove Slovenije, krščanskih demokratov pričakovali, da tokrat Zakon o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leto 2014 in 2015 dobi novo strukturo, novo vsebino. Zakaj? Ker je zdaj predsednica vlade gospa Alenka Bratušek, ki je nekoč bila generalna direktorica Direktorata za proračun, ki smo ji v mandatu 2004-2008 zaupali. Zdaj imamo v tem zakonu vse mogoče stvari in to ni dobro. To je bila nekoč tudi kritika gospe Alenke Bratušek.
Naj nadaljujem. Zakon o izvrševanju proračunov za leti 2014 in 2015 kažeta na slabo javnofinančno sliko države v naslednjih dveh proračunskih letih. Kljub številnim dodatnim davčnim in drugim obremenitvam prebivalstva in predvsem gospodarstva bodo v naslednjih dveh letih proračunski odhodki krepko presegali
proračunske prihodke. Potrebno bo novo zadolževanje za pokrivanje tekoče porabe, zlasti pa za izvedbo sanacije bank, kjer bo končna cena za te namene znana po pridobitvi rezultatov stresnih testov.
Prepričani smo, da načrtovano zadolževanje, ki ga izkazuje ta predlog zakona -to je skoraj 5 milijard v naslednjem letu in 2,7 milijarde v letu 2015 -, skupaj z dopustnim dodatnim zadolževanjem za namene sanacije bank po 2 milijardi vsako leto ne bo zadostno. Med proračunsko razpravo smo v Novi Sloveniji opozarjali na dejstvo, da nove davčne in druge obremenitve niso rešitev za izhod iz gospodarske in finančne krize. Vlada bi se morala lotiti odhodkovne strani proračuna s sistemskimi ukrepi in sedanja vlada v tej smeri do sedaj ni naredila praktično ničesar. Z novelo Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za 2014 in 2015 vlada omejuje proračunske izdatke za plače javnih uslužbencev, za pokojnine in socialne transferje. Na ta način se ohranja stanje javnofinančnih odhodkov na sedanjem nivoju. Tako stanje izdatkov dolgoročno ni vzdržno in to je problem. In vsako odlaganje sistemskih ukrepov pomeni podaljševanje javnofinančne krize in podaljševanje agonije. Zvišane stopnje davka na dodano vrednost pri splošni stopnji 22 % in pri znižani stopnji 9,5 %, ki se s sedanjim predlogom zakona ohranja še naslednji dve proračunski leti, bo povzročilo še nadaljnje padanje zasebne potrošnje in dodatno zaustavljanje bruto domačega proizvoda.
V	Novi Sloveniji smo zaskrbljeni nad posledicami ukrepov, s katerimi se v proračunskih letih 2014 in 2015 posega v finančni položaj občin, zlasti manjših in podeželskih občin. Tu smo izjemno kritični do ukrepov vlade. Prvi negativni ukrep predstavlja povprečnina, ki sicer za leto 2014 ostaja še na nivoju letošnjega leta, to je 536 evrov, za leto 2015 pa se znižuje na 525 evrov. Številne občine zaradi zmanjšanja prihodkov ne bodo mogle več pokrivati izdatkov, ki jim jih nalagajo zakoni. Še več. Znižujejo se tudi sredstva za sofinanciranje investicij občin z dosedanjih 4 % na 2 % skupne primerne porabe občin. Vlada pri tem pozablja, da preko občin poteka več kot 70 % vseh investicij v državi, ki so večina sofinancirane s sredstvi Evropske unije. Zmanjševanje sredstev za te namene pomeni tudi manj investicij v državi, posledično pa zmanjšanje gospodarske aktivnosti, zlasti pri manjših gospodarskih subjektih, ki so izvajalci investicije na lokalnem nivoju. Taki ukrepi pomenijo tudi prerazporejanje sredstev med občinami, saj jemljejo sredstva malim občinam in jih dajejo večjim.
V	Novi Sloveniji takim ukrepom ostro nasprotujemo, zato z naše strani ne bo podpore zakonu, ki ustavlja to državo. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
144
DZ/VI/37. izredna seja
Besedo ima Poslanska skupina Pozitivna Slovenija, in sicer gospa Aleksandra Osterman.
ALEKSANDRA OSTERMAN (PS PS): Hvala za besedo, predsedujoča. Spoštovani vsi prisotni. Zakon o izvrševanju proračuna Republike Slovenije je tehnični zakon. Kot že samo ime nakazuje in kot tak omogoča izvrševanje proračuna. Pogoj za predložitev proračuna v Državni zbor je, da ga spremljajo spremembe predpisov, ki podpirajo posamezne znižane proračunske postavke oziroma pravice. Glede na pravno naravo državnega proračuna je tudi pri spremembi proračuna države nujna sprememba zakona, ki ureja izvrševanje proračuna, saj se v navadnem zakonu ureja obseg zadolževanja države, obseg poroštev države in obseg zadolževanja javnega sektorja na ravni države.
Poglavitne rešitve predlaganega zakona o izvrševanju proračunu so: obseg zadolževanja in dovoljenih poroštev države; obseg zadolžitve javnega sektorja na ravni države; urejanje posebnega pooblastila Vladi in ministru za finance za izvrševanje proračuna za leti 2014 in 2015, ki sta pomembna za zadolževanje Vlade v okviru fiskalnega stabilizatorja; določa obseg obveznosti, ki jih lahko posamezni uporabniki prevzamejo v tekočem letu, v plačilo pa zapadejo prihodnje leti; vsebuje ukrepe za konsolidacijo javnih financ ter ukrepe za zmanjšanje javnofinančnih odhodkov. Tu moram omeniti, da ukrepi, ki urejajo izdatek, vsekakor niso všečni. Nihče ni zadovoljen, če se nekaj jemlje, se varčuje, in tega se zavedamo tudi mi. A vendarle ukrepi izhajajo iz zavez, iz programa stabilnosti in uveljavitve fiskalnega pravila. V obzir je potrebno vzeti tudi splošno javnofinančno stanje države. Ukrepi, ki jih Zakon o izvrševanju proračuna predvideva torej niso všečni, so pa nujni. Ti ukrepi so izdatki za sofinanciranje investicij občinam, odprava valorizacije pokojnin in socialnih transferjev, zmanjševanje zaposlenih v javnem sektorju. Kot smo že večkrat, napovedali bomo v Poslanski skupini Pozitivna Slovenija Predlog sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2014 in za leto 2015 sprejeli. Zavedamo pa se, da je sprejem obeh proračunov brez sprejema zakona, ki ureja njuno izvrševanje, samo polovica opravljenega dela. Zato bomo v Poslanski skupini Pozitivna Slovenija Predlog zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leto 2014 in leto 2015 sprejeli in podprli. Hvala.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Besedo ima Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke in gospa Romana Tomc.
ROMANA TOMC (PS SDS): Hvala lepa za besedo, spoštovani kolegice in kolegi.
Zakon o izvrševanju proračuna je tehnični zakon, ki spremlja vsak proračun. Kot že ime pove, je zakon podlaga za to, da se proračun sploh lahko izvršuje. Z leti pa je postal vse prej kot to. Tako ne ureja več le postopkov izvrševanja proračuna, ampak tudi številna druga zelo pomembna vsebinska vprašanja, pa tudi vse tisto, kar se je pozabilo urediti v kakšnem drugem zakonu. Tako imamo na primer v ZIPro urejeno tudi RTV naročnino in še mnogo drugih vsebin, ki sem nikakor ne spadajo. Zelo pozoren je treba biti pri posameznih določbah, kajti predlagatelji v ta zakon pogosto skrijejo tudi kakšne zadeve, za katere bi najraje videli, da jih nihče ne vidi. To velja tudi za ZIPro, ki spremlja proračun 2014 in 2015.
Glede same vsebine pa želim opozoriti na sedem ključnih točk. Prva - zadolževanje. ZIPro omogoča, da se lahko država v naslednjem letu zadolži za skoraj 10 milijard evrov. Drugič -zaposlovanje v javnem sektorju in plače javnih uslužbencev. ZIPro omogoča, da se sredstva, ki jih imajo proračunski uporabniki na voljo za materialne stroške, uporabijo tudi za plače. Kadrovski načrti pa naj se pripravijo tako, da je načrtovano znižanje skupnega števila zaposlenih le 1 %. Te rešitve odražajo rezultate pogajanj Vlade s sindikati javnega sektorja. Ocenjujemo, da je prav področje racionalizacije javnega sektorja eno izmed tistih področij, kjer je Vlada zelo jasno pokazala, da ne glede na čedalje bolj nevzdržne razmere v javni sektor ne bo bistveno posegala.
ZIPro posega v financiranje občin in jim znižuje sredstva za sofinanciranje investicij. To po oceni skupnosti občin najbolj prizadene ravno najšibkejša območja Slovenije, v nasprotju z vsesplošnim zniževanjem pa se po naši oceni relativno izboljšuje položaj Mestne občine Ljubljana. Ob obravnavi teh določb je na matičnem odboru zavladala popolna zmeda, saj vlada in koalicija nista bili enotni v razlaganju finančnih posledic predlagane spremembe. Celo nasprotno, razlage so bile povsem diametralno nasprotne. Obljubljenega izračuna, ki bi podkrepil eno ali drugo razlago, pa do danes od Vlade nismo prejeli. Upravičeno se lahko sprašujemo, ali vlada želi nekatere podatke prikriti.
Zamrznitev usklajevanja pokojnin in socialnih transferjev. Z Zakonom o dohodnini je bilo zamrznjeno usklajevanje dohodninske lestvice in olajšav, kar pomeni višjo obdavčitev vseh skupin ljudi. Z ZIPro pa se za prihodnje dve leti dodatno zamrzuje še usklajevanje pokojnin in socialnih transferov. Na drugi strani pa se odpravlja Zakon o davku na veliko premoženje.
V SDS nasprotujemo tudi predlagani novi ureditvi zagotavljanja sredstev za delovanje pokojninske blagajne. Seveda se strinjamo, da se del sredstev iz naslova prodaje državnega premoženja nameni za pokojnine, takšno ureditev smo tudi sami predlagali, v Državnemu zboru pa smo jo skupaj uzakonili z Zakonom o
145
DZ/VI/37. izredna seja
Slovenskem državnem holdingu. Veljavna ureditev tako že sedaj omogoča, da se poleg 50 milijonov evrov, ki jih zagotovi Kad, za pokojnine dodatno zagotovi še 10 % kupnine, ki jo SDH dobi iz naslova prodaje svojih kapitalskih naložb, ki so v kvalifikaciji opredeljene kot premoženje SDH, zato potrebe po novi ureditvi ne vidimo.
Presenečeni smo bili tudi nad dodatnimi predlogi, ki jih je na Odboru za finance predstavila koalicija. In odločno nasprotujemo možnosti, da se sredstva od prodaje podjetij namenijo podjetniškemu skladu, ki jih preko različnih subvencij razdeljuje izbranim podjetjem. Sredstva od prodaje naložb so v prvi vrsti namenjena za odplačilo dolgov. Nesprejemljivo je, da se na eni strani država vedno več in vedno dražje zadolžuje, na drugi strani pa bi sredstva, s katerimi bi lahko zmanjšali svojo zadolženost, namenili za subvencioniranje in kreditiranje podjetij.
V Poslanski skupini SDS menimo, da predlog ZIPro vsebuje nekaj izjemno škodljivih določb, zato ga ne bomo podprli.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Besedo ima Poslanska skupina Socialnih demokratov, gospod Matevž Frangež.
MATEVŽ FRANGEŽ (PS SD): Spoštovane gospe in gospodje.
Osnovni cilj Zakona o izvrševanju proračuna je uzakoniti rešitve, ki bodo omogočile tekoče in nemoteno izvrševanje proračuna za leti 2014 in 2015. Ta zakon ureja tudi posebna pooblastila Vladi in ministrstvu, pristojnemu za finance, za izvrševanje proračuna za leti 2014 in 2015. V tem okviru so določena različna pooblastila, pomembna predvsem za zadolževanje Vlade v okviru fiskalnega stabilizatorja. Glede na to, da je za izhod iz krize potrebno poleg ukrepov za oživitev gospodarske rasti nujno sprejemati tudi ukrepa za konsolidacijo javnih financ, predlagani zakon vsebuje ukrepe za zmanjševanje javnofinančnih odhodkov. Tako se s tem zakonom zmanjšujejo izdatki za sofinanciranje investicij občinam, odpravlja valorizacija pokojnin in socialnih transferjev. Prav tako predlagani zakon določa obveznost zmanjševanja zaposlenih v javnem sektorju.
Socialni demokrati smo skušali v razpravo o Predlogu zakona o izvrševanju proračuna vnesti tudi drugo, kakovostno plat razprave o privatizaciji - in to je razprava o tem, čemu bodo kupnine iz naslova privatizacije namenjene. Zato je koalicija predlagala in nato na Odboru za finance minuli vikend izglasovala dopolnilo k zakonu, po katerem lahko Vlada na predlog ministra za finance del sredstev iz naslova privatizacije, iz naslova kupnin nameni slovenskemu podjetniškemu skladu zato, da se preko tega sklada, preko metode javnih razpisov ta sredstva disperzirajo z namenom oživljanja gospodarske rasti, še posebej za zagotavljanje
lastniškega in dolžniškega kapitala, za financiranje obratnih sredstev, za financiranje "start up" in "spin off" podjemov; recimo tudi za zagotavljanje sredstev za delavske zadruge, kooperative in podobne inovativne koncepte, ki v določeni podobi spreminjajo tudi podobo naše ekonomije. Socialni demokrati si iz tega naslova obetamo, da kupnine iz nacionalnega premoženja ne bodo porabljene samo za financiranje preteklih napak, ampak tudi za financiranje novega razvoja, še posebej v tistih segmentih, kjer danes primanjkuje ustreznih investicijskih sredstev. Mi verjamemo, da imamo v državi, v naši skupnosti mnoge talentirane mlade, izobražene ljudi, ki imajo svoje ideje, imajo svoje načrte, ampak v tej državi ne znamo dovolj dobro razvijati mehanizmov, ki bodo omogočili mladim, da svoje podjetniške ideje tudi razvijejo. Tudi zato je potrebno tovrstne metode krepiti, da okrepimo funkcijo prestrukturiranja gospodarstva. Pri tem nam je zgled Norveška, ki zna na ta način zelo dobro spodbujati tehnološko prestrukturiranje gospodarstva ter preko različnih orodij in skladov zaganjati nove investicije za nova delovna mesta.
Poslanska skupina Socialnih demokratov se zaveda težke situacije in dejstva, da tako proračun kot zakon o izvrševanju obeh proračunov pomenita zmanjševanje ali stabilizacijo nekaterih prejemkov, socialnih skupin v naši državi. Ker razumemo, da je to nujno za doseganje ciljev javnofinančne konsolidacije ter za oživljanje gospodarske rasti ter ohranitev obstoječe ravni socialne varnosti, bomo ... / znak za konec razprave/ ... zakona o izvrševanju proračuna podprli.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Sledi še predstavitev zadnjega stališča poslanskih skupin; besedo ima predstavnik Poslanske skupine Državljanske liste gospod Marko Pavlišič.
MARKO PAVLIŠIČ (PS DL): Hvala za besedo, gospa predsedujoča.
Na zadnji seji Odbora za finance in monetarno politiko v soboto, 9. 11. 2013, smo obravnavali Predlog zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2014 in 2015. Razprava je bila burna in dolga. Priznati je potrebno, da je bila v delih tudi nepričakovano kakovostna. Z razliko od marsikatere razprave, ki sem ji že prisostvoval v tem visokem zboru, je bilo na tem odboru izpostavljenih kar nekaj smiselnih pomislekov in pripomb, ki so nakazale dobre in slabe plati zakona. Zakon o izvrševanju proračunov Republike Slovenije je tehnični zakon, ki poskrbi za izvršitev proračuna, proračun pa predstavlja vsebinski del tega zakonskega dvojčka. Na žalost smo mnogi člani odbora ugotovili, da t. i. ZIPRS vse bolj izgublja na svoji sistemski naravi in prevzema druge funkcije. To ni fenomen te
146
DZ/VI/37. izredna seja
vlade, ampak je bilo temu tako že v prejšnjih. Smo pa na odboru vseeno našli nekaj skupnih točk in eno ali dve takšni točki vrgli ven. Tehnična določba zakona tudi določa novo mejo zadolževanja države. Glede na še vedno prisoten proračunski primanjkljaj se le-ta meja znova premika navzgor za leto 2014, za leto 2015 pa se znižuje.
ZIPRS kljub omenjenim težavam še vedno služi svojemu namenu, se pa moramo poslanci, predlagatelji zakona in amandmajev vprašati, ali ni bolje, če težave, ki jih zaznamo, in obljube, ki jih dajemo volivcem v svojih programih, rešujemo v zakonih, kjer jim je mesto, namesto da jih prenašamo in skrivamo po drugih zakonih. V Državljanski listi bomo do konca razprave prisluhnili vsem argumentom. Hvala.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin.
Prehajamo na razpravo o vloženih amandmajih k dopolnjenemu predlogu zakona. Odpiram razpravo k 15.a členu in vloženemu amandmaju Poslanske skupine SDS. Želi kdo razpravljati?
Mag. Marko Pogačnik, imate besedo.
MAG. MARKO POGAČNIK (PS SDS):
Spoštovana predsedujoča, hvala za besedo. SDS predlaga, da se amandma, ki so ga vložile koalicijske stranke na Odboru za finance, črta. Imamo več pomislekov, ki smo jih izrazili že na odboru. Ta amandma govori, da bi se lahko del kupnin od prodaje državnega premoženja namenil podjetniškemu skladu. Ocenjujemo, da glede na stanje javnih financ in visoko zadolženost Slovenije ter na približno več kot 900 milijonov evrov obresti, ki jih bo Slovenija odplačevala v letu 2014, da je to zelo neracionalno in zelo neekonomska poteza, da se del kupnin, ki bi morale biti namenjene za poplačevanje dolga in so prihodek B bilance, nameni za spodbujanje gospodarstva. Prvenstveno smo za to, da se najdejo sredstva, ki spodbujajo gospodarstvo, vendar ne iz tega vira. Še bolj zaskrbljujoče je bilo, da prvotni amandma obsega, da bi Vlada takšen predlog obravnavala samo na predlog ministra za gospodarstvo. S tem se tudi minister za finance ni strinjal na odboru, in izrazil je pomisleke glede celega generalnega amandmaja. Predvsem pa je za nas problematično tudi to, zakaj je koalicija našla podjetniški sklad. Vemo, da obstaja več skladov za spodbujanje gospodarstva. Ocenjujemo, da gre tukaj za netransparentno zadevo in da se bo tukaj naredila precejšnja škoda, predvsem z davkoplačevalci. Verjetno je bilo na Odboru za finance zelo izrazito pokazano, da ta predlog amandmaja koalicije zagovarjajo predvsem trije poslanci. Imel sem občutek, da ga tudi koalicija ni podpirala v celoti, predvsem pa tudi sam minister. Verjetno bi moral biti minister tisti, ki bi odločal, kam se
bodo sredstva razporejala. Glede na določene izjeme in na situacijo, v kateri je Slovenija, pa jaz mislim, da bi bila edina pravilna odločitev, da se podpre predlog SDS, da se ta amandma črta. Kajti s tem lahko nastane precejšnja škoda. Ocenjujemo pa tudi, da bo z uveljavitvijo tega člena lahko prišlo do precejšnje netransparentnosti.
Pomembno je, da se gospodarstvo spodbuja, da se temu namenjajo sredstva, vendar ne iz tega naslova. Predvsem pa zaradi tega, ker Slovenija v danem trenutku plačuje izrazito visoko obrestno mero. Drugo bi bilo, če bi Slovenija plačevala nizko obrestno mero. Zadolžitev Slovenije na trgu je visoka in tukaj je potrebno najti nekaj drugega. Ocenjujemo, da je takšen predlog, ki je bil podprt na Odboru za finance, škodljiv in nevaren za Slovenijo. Hvala.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Vidim še željo po razpravi, zatorej odpiram prijavo na razpravo k vloženemu amandmaju k 15.a členu.
Prvi prijavljeni k razpravi je mag. Andrej Vizjak. Izvolite.
MAG. ANDREJ VIZJAK (PS SDS): Spoštovana podpredsednica!
To rešitev, ki je predlagana in ki jo z amandmajem želimo odpraviti, lahko razumemo dobronamerno, lahko pa tudi kot del ene politike. Če jo gledamo dobronamerno, imamo pomisleke in da ne govorim o tem, če jo gledamo skozi prizmo zavestnega kanala za financiranje enih firm, ki so aktualni politiki blizu.
Če pogledamo dobronamerno to rešitev, ki jo želimo črtati, je ta rešitev takšna, da se pri odprodaji kapitalskih deležev denar lahko namenja tudi za spodbujanje nekaterih gospodarskih subjektov, seveda pod nekaterimi pravili, selektivno torej, na podlagi nekega razpisa, kjer je neka komisija, so neki kriteriji.
Jaz sem že večkrat opozoril, da nasprotujem politiki, kjer z horizontalnimi ukrepi, splošnimi ukrepi slabimo pogoje zaposlovanja podjetij in potem denar namenjamo selektivno za nekatere gospodarske subjekte, ki izpolnjujejo neke kriterije. Jaz mislim, da je najodgovornejša gospodarska politika takšna, da ustvarja vsem gospodarskim subjektom ugodne pogoje za razvoj, za investiranje, za ustvarjanje novih delovnih mest. In jaz mislim, da ne bomo izumili nobene tople vode pri definiranju, kakšni so ti pogoji: nizki davki, nizka birokracija, lahek dostop do kapitala in podobno. Jaz sem samo tri naštel, ki so vsem znani, to so aksiomi ekonomije. Vi pa namesto tega motovilite s sanacijo bančnega sistema ter s privatizacijo,posledično dvigujete davke. Nisem zasledil, da bi se kaj pomembnega naredilo na antibirokratskem programu. Prihajate pa z ukrepi, kako bi preko odprodaje deležev porinili ta denar tu in tam, verjetno v kakšna podjetja, ki se bodo na teh razpisih izkazala za najboljše,
147
DZ/VI/37. izredna seja
recimo kakšna EMO-orodjarna ali kaj podobnega. Jaz mislim, da je to slaba pot, da to ni dobra pot.
Če pa želimo poudariti zoprnijo tega oziroma eno zavestno možnost, da se sfinancirajo nekatera podjetja, ki so vladi blizu, je pa zadeva še toliko bolj zoprna. Vsem nam je jasno, da denarja kar tako ni več, subvencij ni, tega in onega ni in potrebno je najti takšne in drugačne - pod narekovaji "svetle" - poti, da se pomaga prijateljem v stiski.
In tu odpirate možnost pod zlatim naslovom pomoči gospodarstvu, da se financirajo prijateljska podjetja oziroma podjetja iz nekih političnih navezav.
Spoštovani minister, če ste imeli težave s to rešitvijo v 15.a členu, mi tem rešitvami z amandmajem nasprotujemo, zato predlagamo, da se člen črta in da ostane dejstvo, da se primarno posveča oz. namenja denar od kupnin zniževanju javnega dolga ali ukrepom, ki so pomembni za vsa podjetja. To so pa ukrepi sanacije bank oziroma dokapitalizacija banke.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Besedo ima mag. Andrej Šircelj.
MAG. ANDREJ ŠIRCELJ (PS SDS): Hvala lepa za besedo.
Jaz odločno nasprotujem temu amandmaju iz naslednjih razlogov. Minister, vi odpravljate integralni proračun. Integrali proračun je v Sloveniji v veljavi že več kot 20 let in to je bil velik strokovni dosežek glede na prejšnjo ureditev. Integralni proračun pomeni, da gredo vsi prihodki iz vseh naslovov v proračun in v skladu s proračunsko politiko se ti prihodki potem delijo med različna ministrstva, med različne uporabnike teh sredstev. Tukaj me zanima vaše mnenje, ali podpirate ta amandma, ali ga ne podpirate, in kaj to pomeni iz zornega kota integralnega proračuna.
Naslednja zadeva. Vi s tem amandmajem dejansko prerazporejate sredstva iz računa finančnih terjatev in naložb, bilanco prihodkov in odhodkov. Minister, to se na takšen način, ne dela. Zato me zanima vaše mnenje glede te nestrokovnosti, ki je napisana v tem amandmaju.
Tretjič. V proračunu Republike Slovenije ne predvidevate nekih prihodkov iz naslova prodaje kapitalskih naložb. Tu pa imate že rezervirane prihodke za en sklad, za eno pravno osebo, vendar se točno ne ve, kaj se bo s temi prihodki zgodilo. Vprašanje nadzora je, ali imajo tam nadzorni svet, vendar to je premalo. V okviru tega me zanima, kako boste sploh nadzorovali namenskost uporabe teh sredstev, pa ne samo nadzornih sredstev. Minister, denarja je premalo, tudi za pokojnine ga bo premalo. Ti prihodki od prodaj kapitalskih naložb naj bi bili namenjeni pokojninam. Zato bi želel, da se Vlada oziroma vi v imenu Vlade opredelite do tega amandmaja.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa. Želi še kdo razpravljati k amandmaju pri 15.a členu? Ne.
Prehajamo k naslednjemu vloženemu amandmaju. V razpravo dajem 39. člen ... / oglašanje iz klopi/ Želite razpravljati o 15.a členu?.
MAG. MARKO POGAČNIK (PS SDS):
Predsedujoča, hvala.
Ker je z nami prisoten minister, bi mogoče lahko povedal svoje mnenje, kako gleda na ta člen in na črtanje amandmaja SDS. / oglašanje iz klopi/ ... Razen če ne sme.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Skozi razpravo ima minister vedno možnost, da se prijavi k razpravi. Se prijavljate? Izvolite, minister Čufer.
DR. UROŠ ČUFER: Najlepša hvala za vprašanje oziroma pobudo za obrazložitev. Dejansko je 15.a člen, o katerem smo kar močno diskutirali na odboru pred tem, sedaj v taki obliki, kot je sedaj narejen, bistveno boljši, kot je bil vložen na odboru. In kar se tiče mene, je sprejemljiv, ker ima možnost, da lahko odločim, ali to Vladi predlagam ali ne. In ta trenutek, kolikor vem, si ne predstavljam situacije, kjer bi Vladi lahko predlagal, da bi sredstva, ki še niso niti realizirana, bila tudi izplačana.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Gospa Romana Tomc, izvolite
ROMANA TOMC (PS SDS): Hvala lepa. Glede na odgovor ministra bi želela zastaviti ministru eno dodatno vprašanje. Ker boste odločali o teh možnostih, vas sprašujem, kdaj, v kakšnih primerih in v kakšni višini se boste o tem odločali? Namreč, zakon ne določa nobenih kriterijev in meril ter vse prepušča subjektivni presoji.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Izvolite, gospod minister.
DR. UROŠ ČUFER: Ta trenutek ne vidim načina, po katerem bi se odločil, da bi lahko kar koli prenesel na ta sklad, tako da se mi to ne zdi bistveno za način izvajanja tega proračuna.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Mag. Marko Pogačnik, izvolite.
MAG. MARKO POGAČNIK (PS SDS): Glede na to, kar je povedal minister, jaz mislim, da je to še dodatni argument, da se predlog SDS podpre, da se to črta, kajti če jaz razumem ministra - v danem trenutku ni osnovnih pogojev in jih še nekaj časa ne bo. Predlagam celemu
148
DZ/VI/37. izredna seja
parlamentu, da se podpre predlog SDS, sploh glede na argumente, ki jih je povedal minister. Če ni povedal direktno, pa mislim, da je med besedami minister zelo jasno povedal, da takšen predlog v danem trenutku ni izvedljiv.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Za besedo je prosil gospod Jakob Presečnik.
JAKOB PRESEČNIK (PS SLS): Hvala lepa za besedo.
Okoli 15.a člena je bilo že na odboru, kot je rekel minister, že precej razprave in že na odboru je bil po spominu od sobote približno takšen tudi ministrov odgovor.
Zato podpiram predlog, da se 15.a člen črta, ki je bil vnešen na samem odboru z amandmajem. Že v soboto sem rekel na odboru, da je v temu zakonu vse tisto, kar eventualno ne rešujemo z drugimi zakoni. Jaz sem zadnjič komentiral, da je to približno tako kot s sortiranjem odpadkov: imamo posodo za papir, za steklo, za plastiko, za kovine in en zabojnik za vse ostale odpadke. In ZIPro je izgleda tisto, česar nimamo kam dati, pa za vsak slučaj ruknemo v ta zabojnik. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Mag. Andrej Vizjak ima besedo
MAG. ANDREJ VIZJAK (PS SDS): Hvala lepa.
Zakon o izvrševanju proračuna za dve leti ni božično drevo, čeprav se temu približujemo. Da bo vsaka poslanska skupina tlačila v ta zakon neke svoje želje, kakor koli jih imenujemo, kot na primer, da bi iz kupnin financirali en sklad. Potem pa vidimo, da je to neoperativno in da to ne bo nikoli živelo, to nima nobenega smisla. Spoštovani, to nima nobenega smisla. In takšnih določb je notri še kar nekaj.
To se vedno odseva kot posledica nekih kilavih koalicijskih vlad, ker ena stranka nekaj forsira, potem pa da jo drugi ne potolčejo, ji dajo nekaj neoperativnega notri, da je zadovoljna, saj smo uspeli, to smo spravili notri; funkcioniralo to tako ne bo, ampak komu to mar. Če smo za to, da imamo nek normalen pravni red, nek predvidljiv zakon, za katerega vemo, čemu služi, potem res ne vidim najmanjšega razloga, da takega amandmaja ne podprete.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Ker ne želi nihče več razpravljati, zaključujem razpravo k 15.a členu. In odpiram razpravo pri vloženem amandmaju k 39. členu, predlagatelj amandmaja je Poslanska skupina SDS. Želi kdo razpravljati? Mag. Andrej Šircelj, izvolite.
MAG. ANDREJ ŠIRCELJ (PS SDS): Hvala lepa.
V tem členu je določeno, da se bo Republika Slovenija zadolžila za približno 10 milijard evrov, in sicer za kritje presežkov odhodkov nad prihodki v višini 4,8 milijarde, za izdajo dolžniških vrednostnih papirjev za 1 milijardo, za 70 milijonov za potrebe izvrševanja proračunov, za intervencije na trgu dolžniških vrednostnih papirjev za 1 milijardo 800, za dokapitalizacijo bank še 2 milijona, dodatno pa se s tem zakonom omogoča še za 1 milijardo 600 milijonov poroštev.
In mi predlagamo, da se predvsem zmanjša zadolžitev za kritje presežkov odhodkov nad prihodki, in sicer za 1 milijardo evrov. Politika zadolževanja pomeni, da bo država prišla v kolaps in da z obstoječimi davki ne bo možno financirati vseh obresti in anuitet, ki jih bo morala država plačevati.
Poleg tega je bilo sprejeto fiskalno pravilo, ki določa, da se lahko potroši toliko, kolikor se ustvari. Žal vlada Alenke Bratušek še ni pripravila zakona o izvedbi fiskalnega pravila, kar pomeni, da če bi to fiskalno pravilo bilo uresničeno, ne bi bila potrebna takšna zadolžitev, kot je tu predlagana. Poleg tega ta generacija nima nobene moralne pravice, da prelaga breme dolgov na prihodne rodove.
Potrebujemo razvoj, potrebujemo uspešno gospodarstvo, ki ga ne bomo dobili s tem, da se neprestano zadolžujemo. In tu se zadolžujemo za skoraj 10 milijard evrov za različne namene in tudi različne zadolžitve so, ob tem da niti ne vemo, kakšen je bančni krater. Ali pa nekateri vedo, vlada pravi, da ne ve, in Banka Slovenije verjetno tudi ne ve.
In ob tem je amandma Slovenske demokratske stranke - da na nek način zaustavi to zadolževanje in prilagodi zadolževanje tistim podatkom, ki so navedeni v proračunu -popolnoma utemeljen. Zaradi tega predlagamo, da se to zadolževanje postopoma znižuje, zmanjšuje. Mislim, da ni nobenega razloga, da tudi ostale parlamentarne stranke tega amandmaja ne bi podprle.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Mag. Andrej Vizjak ima besedo.
MAG. ANDREJ VIZJAK (PS SDS): Hvala. Spoštovana podpredsednica, minister.
Amandma se dejansko nanaša na 39. člen, ki govori o najvišjih možnih obsegih zadolževanja države za različne namene. Z amandmajem predlagamo znižanje vrednosti dobrih 4,8 milijarde zadolževanja v letu 2014 za 1 milijardo 200 nižje - se pravi na 3,6 milijarde evrov, in to iz enega samega in preprostega razloga. Menimo, da bo možno 1 milijardo 200 evrov - ki je v bilanci B proračuna namenjena za dokapitalizacijo bank, v ukrepih pomoči bankam, da začnejo kreditirati oziroma da presežemo kreditni krč, - dobiti iz naslova privatizacije oz. od prodaje oz. umika države iz gospodarstva.
149
DZ/VI/37. izredna seja
Če vlada resno misli s privatizacijo teh 15 podjetij, ki so zdaj v teku in tudi še več teh podjetij, ki bodo šli po paketih naprej, potem lahko pričakuje kupnino v prihodnjem letu brez minimalnih tveganj, samo če je resna politična volja. In če je resna politična volja, potem je bolje, da namenimo kupnino od teh podjetij za dokapitalizacijo banke, kot pa da se drago zadolžujemo za namene te dokapitalizacije in da za to ne porabimo kupnine. Menim, da je to najbolj racionalna rešitev in vsak normalen gospodar bi jo naredil, vendar me skrbi, ker v proračunu v bilanci B za prihodnje leto ni predviden niti evro prihodkov iz naslova privatizacije. Menim, da to ni naključje. Ne verjamem tem obrazložitvam vlade, češ da so previdni, da ne predvidevajo, ker ne želijo prejudicirati nikakršnih prihodkov. Vendar je to hkrati tudi slab signal tistim potencialnim prijaviteljem k tej privatizaciji, ali je sploh politična volja.
Politično "nevoljo" k temu v zadnjem času zelo podkrepljujejo in širijo tudi nekateri predstavniki, zlasti Socialnih demokratov, ki postavljajo recimo pri odprodaji enega izmed teh podjetij - tistega, ki je tudi največ vreden, to je slovenski Telekom - nemogoče pogoje. Pogoje ob privatizaciji Telekoma, da bomo ločili žice oziroma infrastrukturo poslovnega dela, to je utopija, tega se ne da narediti. Sploh pa se tega ne da narediti na hitro - tu govorim o enem letu, in potem pa to še prodati. In ne vem, kaj bi potem prodali - samo pogodbe? Kajti če žice od Telekoma oddvojite, ne vem, kaj ostane in kaj bi prodajali. Očitno tu nekdo želi metati pesek v kolesje tega procesa, ki je tudi ena naših zavez in sledi iz vseh priporočil mednarodnih institucij, ki so nas malo pogledale. Da je neka blokada, ki bo prišla - po vsebini, češ, mi smo proti privatizaciji, ampak bodo postavljali nemogoče pogoje, je verjetno samo potrjevanje tega, da SD danes preko določenih kadrov obvladuje pravzaprav vse, kar se v tem gospodarstvu dela, preko Soda, preko Kada in tudi preko nekaterih posameznikov iz mladinskega dela SD. In ni naključje, da želijo ohraniti te privilegije. Da želijo te bonitete upravljanja s tujim žeti zase. To se pravi, pobrati tisto, kar se da pobrati iz teh podjetij, in zakaj bi potem to privatizirali. Mislim, da nas vsi živi na to opozarjajo že vrsto let, tisti, ki nas od zunaj malo gledajo. In če ne bomo resno sporočili, da smo pripravljeni v tej državi umakniti politične pijavke iz nacionalnega gospodarstva, potem se s tem umikom države iz gospodarstva res ne bo nikoli nič zgodilo in bomo naprej siromašili ta podjetja. Rezultat tega bo, da bomo imeli posledično res bedne firme za prodajo, za katere bomo morali verjetno še kaj dati, da jih bo kdo želel vzeti pod svoje okrilje.
Zato, spoštovani minister, res predlagamo, da se ta znesek najvišje možne zadolžitve za prihodnje leto zniža za milijardo 200, za toliko, kolikor potrebujemo za dokapitalizacijo bank, da je možno ta denar dobiti od prodaje dveh, treh izmed teh 15
naložb, ki so na seznamu, za katere potekajo postopki. To je realno narediti. Prepričan sem, če boste spretni, da se da samo od privatizacije Telekoma za slovenski proračun dobiti 1 milijardo evrov, v to sem prepričan. Sedemkratnik EBD-ja se da dobiti. Mislim, da ne bi bilo to nič čudnega in da boste še tistih ostalih 200 milijonov evrov kje našli; ali če boste dobro prodali - celo 1 milijardo 200 samo od Telekoma. In zakaj bi morali davkoplačevalci še naprej trpeti politične pijavke v upravljavskih mrežah slovenskega gospodarstva in hkrati plačevati visoke obresti za najeta posojila oziroma zadolževanje.
Amandma je nekoliko globlji, kot na videz zgleda, samo zamenjava dveh številk oziroma zniževanje teh dveh številk. Mislim, da je legitimen in da ga je vredno podpreti.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Želi še kdo razpravljati o amandmaju k 39. členu? Zaključujem razpravo o tem amandmaju.
Prehajamo na 45. člen in vložene amandmaje poslanskih skupin SDS, SLS in NSi. Želi kdo razpravljati? Vidim želje po razpravi, zato odpiram prijave.
Želite postopkovno? Izvolite, gospa Romana Tomc.
ROMANA TOMC (PS SDS): Hvala lepa.
Rada bi samo postopkovno opozorila, da je bilo na Odboru za finance precej razprave v povezavi s 45. členom in našim predlaganim amandmajem. Ker se koalicija in Vlada nista sporazumeli, kakšne so finančne posledice našega amandmaja, in ste nas nekako zmedli z zelo diametralnimi odgovori, smo se dogovorili, da nam bo Vlada posredovala ustrezne izračune. Zato vas ob začetku te točke prosim za izračune.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Med razpravo v zvezi s tem členom bom preverila, ali so ti izračuni v zvezi s 45. členom na voljo.
ROMANA TOMC (PS SDS): Gospa predsedujoča, mislim, da nima smisla, da preverjate pri tehničnih službah, ali imamo, ali nimamo teh izračunov. Dva predstavnika Ministrstva za finance sedita pred nami, pa lahko najbrž takoj odgovorita, ali so poslali izračune, ali ne. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Verjetno govorite o izračunih k 45. členu in o razpravi v povezavi z Mestno občino Ljubljana, če vas prav razumem. V povezavi s tem bo Ministrstvo za finance odgovorilo, sedaj strokovna sodelavka preverja v zvezi z dokumentom, katerega omenjate. Izvolite, gospod Tanko.
150
DZ/VI/37. izredna seja
JOŽE TANKO (PS SDS): Hvala lepa, spoštovana predsedujoča. Predstavniki Vlade, kolegi.
Razprava o amandmaju k temu členu ni mogoča, dokler ni izračunov. / oglašanje iz dvorane/ Ni mogoča, ker so izračuni o obremenitvah občin ali o odvzemu sredstev za občine ključni za razpravo o tem amandmaju, ki govori o sredstvih za občine. Razprava je od tega odvisna od temeljev. Zato predlagam, da se seja prekine za pol ure, da dobimo izračune, da lahko opravimo razpravo naprej. Nasilje nad Državnim zborom in demokracijo ni nikoli dobro. Če je bil to sklep odbora, potem predlagam, da se ta sklep realizira, ker zdaj rabimo ta izračun, ga ne rabimo po točki, po razpravi, po glasovanjih; ampak ga zdaj rabimo, ker o tem razpravljamo.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Spoštovani gospod Tanko, ali vztrajate na odmoru, ali lahko minister odgovori? Minister mi je nakazal, da lahko poda odgovor. Zato sem mislila predlagati, da ne bi imeli zaradi tega odmora.
Izvolite, postopkovno, gospod Srečko
Meh.
SREČKO MEH (PS SD): Predlagam, da se prebere sklepe Odbora za finance. Kje to piše?
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Takoj bom prejela dokument sklepov Odbora za finance.
Izvolite, postopkovno, gospa Maša Kociper.
MAŠA KOCIPER (PS PS): Spoštovana podpredsednica.
Jaz razumem bolečino SDS ob sprejemanju tega proračuna, ko je videti, da so nekatere stvari vendarle mogoče, pa jih oni niso želeli ali znali ali hoteli narediti. Ampak to, kako se obnašate do predstavnikov Vlade in izsiljujete predstavnike Vlade, da znova in znova odgovarjajo na neka vprašanja, na neke vaše navedbe, na neke vaše trditve. Poslovnik točno določa, kako poteka seja Državnega zbora. Imamo razpravo, v razpravi se predstavniki Vlade vključujejo po svoji želji in potrebi, brez da jih vi ves čas izsiljujete, vlečete k besedi, štopirate sejo. Včeraj ste porabili 21 minut za proceduralne predloge.
In tudi jaz predlagam, to je moj proceduralni predlog, da pogledamo sklepe Odbora za finance. Če iz teh sklepov izhaja, da mora Ministrstvo za finance pripraviti kakršnekoli izračune, naj jih pripravi oziroma predstavi, sicer pa nasprotujem izsiljevanju ministrov in članov Vlade. Hvala.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Spoštovana gospa Kociper, naj povem, da imam pred seboj poročilo Odbora za finance in
monetarno politiko o obravnavi predloga Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2014 in 2015; tako imenovani ZIPRS 2014/2015. V poročilu je na strani 6 navedeno: V zaključku obravnave je odbor na podlagi 128. člena Poslovnika glasoval o vseh členih predloga zakona skupaj in jih sprejel. Glede na sprejete amandmaje je na podlagi prvega odstavka 133. člena Poslovnika Državnega zbora pripravljeno besedilo dopolnjenega predloga zakona, v katerega so vključeni vsi sprejeti amandmaji. Dopolnjen predlog zakona je sestavni del tega poročila. To je navedeno in nikjer v poročilu nimam striktno naveden sklep oziroma da bi bilo navedeno, da bo to poročilo pisno podano. Vem pa, da je bila razprava tudi v tej smeri.
Najprej ima besedo gospod Bojan Starman, predsednik Odbora za finance in monetarno politiko.
BOJAN STARMAN (PS DL): V pojasnitev povem samo to, da je bilo postavljeno vprašanje s strani Poslanske skupine SDS in da je bila dana obljuba z Ministrstva za finance, da bodo ti izračuni do plenarne seje pripravljeni. Ni pa bilo nobenega pisnega sklepa na to temo. Samo toliko, da ne bi iskali.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Besedo ima gospod Tanko.
JOŽE TANKO (PS SDS): Hvala lepa za besedo. Sedaj pa sprašujem, ali ta obljuba, da bo ministrstvo posredovalo podatke do obravnave te točke dnevnega reda na seji, kaj velja. Nič ne velja. Ali je bila ta obljuba dana samo zato, da se je zadeva za dva dni prestavila in da bomo zdaj spet tavali v temi?
Gospod minister, sedaj ste vi predstojnik resorja, ki ga vodite. Vi ali nekdo od vaših je bil na seji odbora in ta obljuba je bila dana. Zdaj samo predlagamo, da vi to realizirate, preden začnemo razpravljati o občinah, o primerni porabi občin oziroma o glavarini občin. Nič drugega. In vse drugo je ta trenutek brezpredmetno. Če ministrstvo v dveh, treh dneh ni sposobno pripraviti tabelaričnega pregleda, ki je bil zaprošen in bil tudi obljubljen, potem je nekaj narobe. Ne vem, kaj se s tem prikriva. Zato predlagam, da za pol ure prekinete sejo, da se dostavijo podatki za vse občine v Sloveniji, kot je bilo obljubljeno, da potem opravimo razpravo o glavarini. Drugače to ne gre. To je minimalni standard za razpravo pri tem amandmaju. Gospod minister, to je naša minimalna zahteva, da svojo obljubo izpolnite, da lahko kredibilno in verodostojno s podatki razpravljamo. Nič drugega. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Razmišljam o tem, da bi morebiti nekoliko skrajšali uro odmora.
151
DZ/VI/37. izredna seja
Na osnovi vašega predloga nadaljujemo sejo ob 17.40, torej čez petnajst minut.
(Seja je bila prekinjena ob 17.25 in se je nadaljevala ob 17.41.)
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Spoštovane kolegice in kolegi, prestavljam odmor do 18. ure, torej pričnemo ob 18. uri.
(Seja je bila prekinjena ob 17.42 in se je nadaljevala ob 18.03.)
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Spoštovane poslanke in poslanci, nadaljujemo z delom.
Smo pri 45. členu in amandmaju Nove Slovenije k 45. členu, kjer je bila prekinjena seja. Predlagam, da zaradi lažjega nadaljevanja razprave pri tem amandmaju in pri tem členu damo besedo najprej predstavnici Vlade in potem nadaljujemo z razpravo.
Besedo dajem mag. Mateji Vraničar, da pojasni oziroma predstavi odgovor na ta amandma.
MAG. MATEJA VRANIČAR: Hvala lepa za besedo.
Kot razumem, je bilo pred prekinitvijo seje postavljeno Vladi vprašanje glede izračuna deleža dohodnine, ki pripada glavnemu mestu na podlagi Zakona o izvrševanju proračuna in Zakona o glavnem mestu Republike Slovenije. Sam Zakon o glavnem mestu je določil, da glavnemu mestu za izvajanje oziroma financiranje nalog in programov, ki jih mora občina opravljati zaradi tega, ker je glavno mesto Republike Slovenije v Mestni občini Ljubljana, za ta namen pripada 0,73 % dohodnine.
Z Zakonom o izvrševanju proračuna za leto 2013 in 2014 je bila s posebno določbo derogirana določba 6.a člena Zakona o glavnem mestu in postavljen je bil odstotek 0,58 v smislu dodatnega varčevanja. S tem je za leto 2013 derogirana oziroma ne velja določba 6.a člena Zakona o glavnem mestu. Prav tako pa ne velja Uredba o metodologiji za izračun razmerja med ocenjenimi stroški financiranja nalog in programov glavnega mesta ter dohodnino. Če upoštevamo spremenjeno pravno stanje, ki nastane z novim Predlogom zakona o izvrševanju proračuna za leto 2014 in 2015 - v 45. členu ni več določbe, ki bi derogirala 6.a člen Zakona o glavnem mestu. To z drugimi besedami pomeni, da se ponovno vzpostavi izračun deleža dohodnine, kot velja po Zakonu o glavnem mestu, in sicer po 6.a členu zakona.
Ker Zakon o glavnem mestu določa, da mora biti znesek dohodnine sporočen in izračunan na podlagi metodologije v mesecu juniju tekočega leta za naslednje leto, in da v letu 2013 - Zakon o izvrševanju proračuna velja še do konca letošnjega leta - ni mogoče v letošnjem letu na novo izračunati deleža dohodnine, ki pripada Mestni občini Ljubljana na
podlagi Zakona o glavnem mestu .../ izključen mikrofon/
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Imate besedo, gospa Vraničar, izvolite.
MAG. MATEJA VRANIČAR: Upoštevaje vse povedano, se za leto 2014 izračuna delež dohodnine, ki pripada glavnemu mestu, v skladu z Zakonom o glavnem mestu Republike Slovenije, torej z odstotkom 0,73 %, v letu 2014 pa se bo na podlagi uredbe na novo določil delež dohodnine, ki pripada glavnemu mestu, v skladu z veljavno metodologijo. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam.
V nadaljevanju ima besedo gospod Franc Pukšič.
FRANC PUKŠIČ (PS SLS): Hvala lepa.
Moram priznati, da je bila obrazložitev tako eksaktna, da jo je čisto vsak državljan, ki jo je poslušal preko Tv, lahko razumel. Se pa zahvaljujem, da ste dali v pisni obliki samo nekaterim poslancem, kar pomeni, da ostali poslanci tega nismo dobili, da bi vsaj na papirju lahko spremljali to vašo disertacijo. Upam, da tako, kot ste se potrudili, da uboga Ljubljana ne bo umrla zaradi tega, ker je glavno mesto in ker ima vse institucije, ker je vse centralizirano. Pa tudi zaradi tega upam, da boste podprli, da bo vladna koalicija podprla, da bo minister dal zeleno luč k tema dvema amandmajema k 45. in 46. členu - oba govorita o občinah. Pri amandmaju k 45. členu gre za spremembo dohodnine, za spremembo nadomestila, te povprečnine s 525 na 536 evrov. Če bi veljala manjša številka, potem se vzame občinam nekaj čez 20 milijonov, čeprav so se občine že dogovorile, ker bi jim po ZUJF-1 moralo pripadati 630, 632 evrov. Torej so že pristale na zmanjševanje 198, skoraj 200 milijonov evrov. Za Ljubljano, torej za glavno mesto, preko vseh zadev spreminjanja na gor-dol, ste poskrbeli. To je bil verjetno tudi pogoj župana Jankovica, da je pristal na prestavitev kongresa Pozitivne Slovenije. Na ta način pač kupujete določeno politiko, ki jo tudi, žal, izvajate. To je nujno potrebno, da ta amandma k 45. členu - in kasneje bomo govorili tudi o amandmaju k 46. členu, o tistih 2 ali 4 % primerne porabe pri 21. členu - sprejmemo tudi zato, ker so nekateri vladni poslanci, koalicijski poslanci na odboru govorili, da so male občine med leti 2007-2013, v tej finančni perspektivi, naredile velike korake naprej v infrastrukturi. In pravijo, da so župani poskrbeli za dobro infrastrukturo in so ljudje zaradi tega, ker je bila zgrajena infrastruktura, ostali na podeželju. No, tudi iz tega se vidi, ker je velika večina županov v slovenskih občinah iz vrst Slovenske ljudske stranke, kako znajo gospodariti, če imajo izvršno oblast v rokah. Danes so občine v fazi izgradnje kanalizacije. Župani se zavedajo, da je treba kanalizacijo v skladu z evropsko uredbo zgraditi do leta 2017.
152
DZ/VI/37. izredna seja
Z zmanjševanjem pri povprečnini in pri naslednjem členu bo težava, bo problem, ker ne bodo imele lastnega vira. Tudi zadolževanje občin na prebivalca je v povprečju izredno nizko napram zadolžitvi države.
Še en razlog obstaja, da moramo ta amandma sprejeti; ZIPro v tretjem odstavku 7. člena navaja, pa je bilo o tem tudi govora na odboru, ampak ni bilo amandmaja, povem pa samo kot vsebino - prekinile se bodo določene pogodbe, katere ne bi morale zagotavljati dinamike črpanja sredstev iz strukturnih skladov, pa čeprav so nekatere pogodbe tako narejene, da so že izbrani izvajalci, da se že črpajo. Postavlja se vprašanje, ali v temu delu celotni ZIPro ne bo v nasprotju z veljavno zakonodajo. Ali je sploh takšen člen legalen, kateri zakon to dovoljuje, kakšen je zakonit inštitut izvedbe razveljavitve odločbe, če občine zagotavljajo, da se bo to zgodilo. Razlog, da so nekatere zadeve v zaostanku, pa so v glavnem administrativne narave, administrativne narave do dobivanja določenih soglasij ali celo sopodpisa pogodbe s strani ministra, saj v prejšnji vladi na Ministrstvu za okolje in prostor minister Žarnic in pred njim tudi minister Erjavec nista podpisala pogodbe. Za eno konkretno zadevo vem, ne bom je zdaj imenoval, ker sem jo kot poslansko vprašanje nekajkrat postavil, je pa šlo za ukinitev oziroma uničenje gradbenega podjetja iz Ptuja. To je še eden od razlogov več, zakaj je potrebno sprejeti ta amandma.
Namen ukinjanja občin s formulo, kot si jo je zamislil najprej minister Virant - mu pač očitno ne bi uspelo - zato se je odločil oziroma ste se odločili v koaliciji, da boste majhne občine ukinili preko financiranja. Sedaj ste že zadali, v kolikor ta dva amandmaja ne bi bila sprejeta, dva smrtna udarca z 21. členom, s povprečnino, in še en smrtni udarec zatem nas čaka v Zakonu o nepremičninah. Kaj več bodo povedali tudi ostali, ki so delali analizo, ampak v nekaterih občinah, v manjših in podeželskih, se bo znižala primerna poraba za približno tudi do 30 % ali celo več. To pa ni dovolj po zakonu in ustavi za zagotavljanje zakonskih in ustavnih nalog občin. Jasno - tak način potem pomeni ukinjanje občin.
Zakaj smo prišli v takšno fazo in v tak proračun in v tak ZIPro, v katerega ste sedaj zmetali notri, kar leze in gre? Očitno smo prišli zaradi tudi tistih, ki so neodgovorno ravnali v času prejšnje Pahorjeve vlade, ki so bili na odgovornih mestih, tudi predsednica Vlade Alenka Bratušek je bila na tako odgovornih mestih, ko je predlagala proračune v času Pahorjeve vlade z vsakoletnim 2 milijardnim zadolževanjem. Kam je ta denar odšel, tega ne vemo, in vprašanje, če bo kdaj kdo za to odgovarjal. In tak način vodenja države in direktni napad na lokalno skupnost, direktni napad na občine pomeni, da država drvi v totalni bankrot.
V Slovenski ljudski stranki bomo amandma k 45. členu podprli.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Postopkovno, gospod Tanko, izvolite.
JOŽE TANKO (PS SDS): Hvala lepa za besedo.
Državna sekretarka je razložila migriranje odstotkov po enem zakonu, po ZIPro. Vendar bi rad zelo nedvoumen odgovor, kajti Mestna občina Ljubljana in vlada se 23. julija najbrž nista sestali zato, da bi se specialno v sklepu številka 4 dogovorili za to, da se črta 2. odstavek 45. člena, da bi Ljubljana dobila 3,5 milijona evrov manj ali več, to je bila zadeva.
Zdaj pa prosim za pojasnilo, da se to pove še v številkah, v evrih. Ali pomeni, če ostane določba, kot je zdaj zapisana v ZIPro, da dobi Mestna občina Ljubljana 3,5 milijone ali 3 milijone evrov več, kot bi dobila, če bi bil sprejet amandma, ki to zadevo postavlja na stanje, kot je bilo pred dogovorom med Vlado Republike Slovenije in Mestno občino Ljubljana. Samo za to gre, ker so bile na seji odbora različne interpretacije, kdo dobi več ali kdo dobi manj. Potrebno je pojasnilo in to smo s predlogom za prekinitev tudi zahtevali. Vlada bi bila dolžna obrazložiti, ne samo odstotke, ker jih vsi poznamo, ampak gre predvsem za to, ali se zaradi te določbe Ljubljani dodeli 3,5 milijona evrov več v proračunu ali ne. In predlagam, da se to zelo nedvoumno pove. Mi je čisto vseeno, ali bo to naredil minister ali državna sekretarka. Ali je za Ljubljano ugodnejša obstoječa rešitev ali z amandmajem.
Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Glede tega postopkovnega predloga bi vas želel opozoriti, gospod Tanko, da peti odstavek 129. člena govori o tem, da mora predlagatelj amandmaja predstaviti tudi finančne posledice takšnega amandmaja. Verjetno razumete, da Vlada ne razpolaga z natančnimi izračuni, ker ni predlagatelj tega amandmaja. Predlagatelji treh amandmajev, ki so tudi po vsebini podobni, ste poslanske skupine Slovenske demokratske stranke, Slovenske ljudske stranke in Nove Slovenije. Če želi Vlada odgovoriti, je to v tej fazi povsem njihova prosta volja, niso pa dolžni dati teh podatkov, ker je to dolžnost predlagatelja amandmaja. To je v skladu s Poslovnikom, kot sem povedal, volja Vlade je, ali bo dala ta odgovor ali ne. Če bi bil to amandma Vlade, bi bila situacija drugačna. Želite postopkovno, gospod Moderndorfer?
JANI MODERNDORFER (PS PS): Ker je kolega Tanko uporabil postopek za to, da je postavil vsebinsko vprašanje, in ker je uporabil vsebinsko vprašanje, je že navajal neke določene trditve, ki niso resnične. Zato me prav zanima, kakšen bo odgovor, še posebej zaradi tega, ker omenja nek dogovor, ki ga ni. In gre za eksplicitno zavajanje tako javnosti kot kompletnega zbora. Ministra kakršenkoli tak zapisnik sploh ne sme zanimati. Sploh ga ne sme zanimati! Gospod Tanko, vi pa navajate
153
DZ/VI/37. izredna seja
neke polresnične podatke, ki delujejo zelo imenitno in všečno, in sicer z enim samim ciljem in razlogom, da boste tukaj na nek način zlorabljali, to itak počnete že dva dni, Poslovnik in s proceduralnimi vprašanji postavljali vsebinska vprašanja. Držite se Poslovnika, na katerega se vi tako radi kar naprej sklicujete. Demokracija ima eno temeljno načelo, to pa je, da mora imeti najprej formo. Forma pa je postopek. Ja, vem, da vas srce boli, ampak ta srček bo moral delati predvsem takrat, kadar boste delali po dejstvih tega Poslovnika, ne pa po vašem namišljenem poslovniku. Zato vas, predsednik, ponovno prosim in bom ponavljal kar naprej, kadar vidimo že vnaprej, da gre za vsebinsko vprašanje in ne za postopkovno vprašanje, da uporabite tudi člen in tudi prekinete, ne da izrabi 3 minut za demonstracijo nekih idej, ki pravzaprav nimajo nobene podlage, še najmanj pa v Poslovniku Državnega zbora.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala. Ta postopkovni predlog je bil jasen - da se predstavijo finančne posledice tega amandmaja. In dal sem tudi jasen odgovor, da Vlada ni dolžna posredovati finančnih posledic za amandma, katerega sama ni predlagala. V tej fazi glede postopkovnega predloga, vsaj z moje strani, nimam nobenih pomislekov; ostale vsebine, ki so v teh 3 minutah, pa vedno smatramo za obrazložitev postopkovnega predloga. Tako tudi nesporno razumemo vse postopkovne predloge.
Želi kdo razpravljati še naprej? Zdaj ima postopkovni predlog gospa Maša Kociper.
MAŠA KOCIPER (PS PS): Težko je oblikovati postopkovni predlog, ampak res se pogovarjamo o postopku. Spoštovani predsednik, ne morem se strinjati z vašo obrazložitvijo. Postopkovni predlog po našem Poslovniku bi se naj zadeval postopka, komentarja posameznega poslanca o poteku postopka. Gospa Potrata je včeraj lepo prebrala, na kaj se postopkovni predlog lahko nanaša. Po pravilu bi moral poslanec celo navesti člen Poslovnika, na katerega se sklicuje, to je postopkovni predlog. Kar se dogaja zadnje dva dneva, da se poslanci prijavijo na razpravo, čakajo v vrsti, gospodje iz SDS, pa s postopkovnimi predlogi razpravljajo, je nesprejemljivo. Jaz sem obupana, da tisti poslanci, ki spoštujejo Poslovnik nimajo proti temu nobenega orodja. Gospod Tanko bi se lahko prijavil k razpravi in v razpravi o amandmaju na to vsebino od Vlade zahteval pojasnila, razpravljal, se strinjal ali ne strinjal. Tako pa se eni ljudje držimo pravil, se prijavljamo, čakamo na svoje člene; drugi pa se imajo za najpomembnejše na svetu in se vedno, kadar se jim zdi, javijo in v postopkovnem predlogu vsebinsko razpravljajo. Nasprotujem taki praksi in predlagam, da se v okviru npr. Komisije za poslovnik opredelimo do
te prakse, ki se je v tem parlamentu že zelo razpasla.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala. Da ne bo nejasnosti glede tega. Predsedujoči ima vedno po Poslovniku pravico, da se odloči, kaj je v tistem trenutku pravilno, ko vodi sejo. Verjetno tudi razumete, da je včasih zelo težko izluščiti iz razprave čisti postopkovni predlog. Moram priznati, da mi je bilo v razpravi gospoda Tanka povsem jasno, da gre za to, da Vlada predstavi finančne posledice. In to je bil postopkovni predlog. Pri vseh ostalih postopkovnih predlogih pa bi si v imenu vseh predsedujočih želel, da se najprej navede proceduralni oziroma postopkovni predlog in se ga nato obrazloži. Z vmesno prekinitvijo pa povzročim samo dodatno zmedo, ker vedno sledi odgovor - Predsednik, na koncu bom povedal proceduralni predlog. In v tem je ta težava. Zato je možno peljati sejo samo in na ta način, da se predsednik v tistem trenutku, ko vodi sejo, sam odloči, kako se bo odločal, ali bo izrekel opomin tistemu, ki je zlorabil Poslovnik ali ne. To se je dogajalo v teh dneh, tako da tudi brez opominov ni šlo. Toliko k temu proceduralnemu predlogu, ki je bil podan.
Imamo pa še dva proceduralna predloga. Minister, potem verjetno želite besedo, če sem prav zasledil.
Naslednji, ki želi predstaviti proceduralni predlog, je gospod Tanko. Prosim, da se poskušamo držati te prakse, da se predstavi proceduralni predlog in se ga potem obrazloži. Gospod Tanko, izvolite.
JOŽE TANKO (PS SDS): Hvala lepa. Samo kratek odgovor. Ali je plus, ali je minus, čisto nič drugega. Državna sekretarka, kot sem videl, se je prijavila zato, da bo to obrazložila, pa ste jo prekinili. In od tukaj naprej je sledil ves zaplet. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Prav, torej pričakujete odgovor.
Gospod Frangež se odpoveduje, tako da dam lahko besedo mag. Mateji Vraničar.
MAG. MATEJA VRANIČAR: Če bi veljal Zakon o glavnem mestu, ki določa glavnemu mestu dodaten delež dohodnine v višini 0,73 %, potem to pomeni zaokroženo 15 milijonov evrov sredstev letno. Če se uveljavi takšen amandma, kot ga je predlagala Poslanska skupina SDS, da mestu pripada 0,58 % dohodnine, potem to pomeni za Mestno občino Ljubljana dobrih 12 milijonov evrov prihodkov. Če bi se uveljavila metodologija, kakršna je predpisana s trenutno veljavno uredbo - pa sem prej pojasnila, da se za leto 2014 ne more - potem bi Mestni občini Ljubljana pripadala sredstva v višini 7,6 milijona evrov. Za leto 2014 je torej amandma boljši, kot če bi se uveljavila uredba, ki pa se ne more uveljaviti.
154
DZ/VI/37. izredna seja
Za leto 2015 je vprašanje, kakšna bo uredba, kakšna bo metodologija in kakšen bo odstotek po metodologiji, izračunan glede na pretekla 4 leta. V juniju prihodnje leto se bo določil odstotek za leto 2015 na novo, če bo uredba sploh lahko začela veljati. Če bo uveljavljen takšen amandma, kakršen je predlagan, ki velja za leto 2014 in 2015 in za leto 2014 in 2015 derogira 6.a člen Zakona o glavnem mestu, potem ostane tudi za leto 2015 v veljavi 0,58 % dohodnine oziroma dobrih 12 milijonov. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala. In končno dam lahko besedo gospodu Jožefu Horvatu, imate besedo.
JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala lepa, gospod predsednik, kolegice in kolegi, gospod minister s sodelavci.
Nova Slovenija je vložila amandma k dopolnjenemu Predlogu zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leto 2014 in 2015 zato, da izboljšamo, da rešimo problem povprečnin. Mi predlagamo, da tako kot za proračunsko leto 2014, ko je povprečnina 536 evrov, ta isti znesek ostane tudi za proračunsko leto 2015. Vlada ga namreč s tem predlogom zakona zmanjšuje na znesek 525 evrov.
Gospe in gospodje, jaz bi se rad vrnil na 4. oktober 2012, ko je Vlada Republike Slovenije lani oktobra podpisala z reprezentativnima združenjema občin - to je z Združenjem občin Slovenije in s Skupnostjo občin Slovenije - dogovor o višini povprečnine za leto 2013 in 2014. To je bil podpisan dogovor za 2013 in 2014. In zdaj sprašujem Vlado, ali lahko poslancem predstavi dokument, kje, kdaj in kako je Vlada z reprezentativnimi združenji občin podpisala dogovor za povprečnino 2015, ki jo v temu zakonu predlaga?
Sumim namreč, da tega odgovora ni, to pa zato, ker sem bil prejšnji teden na posvetu Združenja občin Slovenije v Državnem svetu, predsedujoči je povedal, da sem edini poslanec prisoten, čeprav smo bili vsi povabljeni. In tam so povedali župani, da so petkrat prosili predsednico Vlade, da bi se z njo sestali, morda celo šestkrat, kot mi pravi kolega. Niti odgovora nič niso dobili, torej totalna ignoranca do lokalne samouprave, kako naj temu drugače rečem. Totalna ignoranca. Vsaka pametna evropska vlada spoštuje načelo subsidiarnosti. Tega ne spoštujejo samo tiste vlade, ki zagovarjajo krščanskodemokratsko politiko, ker to je eden od elementov takšne politike. Vse pametne vlade spoštujejo načelo subsidiarnosti. Pri nas se občine "de facto" ukinjajo. Mogoče "de jure" ne, ker je gospod Virant potegnil ročno zavoro, ampak "de facto" se občine ukinjajo. In to je naš problem, zato smo mi zelo občutljivi na zmanjšanje povprečnine za naslednje leto. Kolegice in kolegi, verjetno niste vsi iz Ljubljane, je tudi kakšen verjetno iz podeželske občine pa iz Maribora, ko boste jutri, ko bomo jutri prišli
domov, bo potrebno povedati občanom in občankam, kaj smo sprejeli oziroma ste sprejeli, in obrazložiti bo potrebno, zakaj se občinam daje manj denarja. Za mojo občino je to morda zmanjšanje samo za 45 tisoč evrov, ampak podeželska občina zna vsak evro zelo dobro unovčiti. Tukaj govorimo za male občine v relativno malih zneskih, ampak za male občine je en evro dragocen. Zato ne pristajamo na znižanje povprečnine za leto 2015. Če pravim, da je bilo Združenje občin Slovenije petkrat zavrnjeno s strani predsednice Vlade oziroma Kabineta predsednice Vlade, na drugi pa smo brali, da so bili dolgi pogovori Bratušek -Jankovic. Kaj so se pogovarjali, me ne briga. Ampak verjetno ne o lanskem snegu. Zato tudi ta sestanek izpostavljam. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala. Preden odprem možnost za prijavo k razpravi, dajem besedo državni sekretarki mag. Mateji Vraničar.	.
MAG. MATEJA VRANIČAR: Hvala lepa za besedo. Konkretno vprašanje je bilo postavljeno Vladi in bi želela odgovoriti.
Z vsemi tremi reprezentativnimi združenji občin smo se sestali večkrat. Več tem smo obravnavali, med drugim tudi financiranje oziroma višino povprečnine za leto 2014, 2015 in obseg investicijskih transferov po 21. členu Zakona o financiranju občin. Vendar dogovora o višini povprečnine za leto 2015 nismo dosegli. Zakon o financiranju občin nam omogoča, da se v primeru, če Vlada in občine ne morejo doseči dogovorov o višini povprečnine, višina povprečnine določi z Zakonom o izvrševanju proračuna. Na zadnjem usklajevanjem sestanku smo se dogovorili, da bomo v okviru ministrstva z občinami pogovore nadaljevali, tudi v povezavi z novelo Zakona o financiranju občin in pripravo Zakona za uravnoteženje javnih financ občin. Dogovor bomo poizkušali doseči tekom prihodnjega leta do začetka izvrševanja proračuna za leto 2015. Imamo še nekaj časa, da te zadeve dorečemo.
Kaj nas je vodilo k predlogu, da smo predlagali znižanje povprečnine? Vsi dogovori, ki tečejo v povezavi s politiko plač v javnem sektorju, zadevajo tudi zaposlene, ki se financirajo iz občinskih proračunov. Že lani določena povprečnina ni upoštevala znižanj odhodkov za te namene pri zaposlenih v občinski sferi. Kot je bilo danes oziroma včeraj ob razpravi o proračunu 2014 in 2015 povedano, načrtujemo dodatna pogajanja s sindikati glede krčenja mase za plače v letu 2015. To bo zadevalo tudi občine, zato ocenjujemo, da je upravičeno, da se povprečnina tudi v tem primeru zniža. Kot rečeno, to je okvir za nadaljevanje pogovorov pred začetkom leta 2015. Hvala.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
155
DZ/VI/37. izredna seja
Lahko odpremo prijavo k razpravi? Gospod Frangež, ali želite postopkovno? Razpravo. Odpiram prijavo za razpravo. Besedo ima gospod Matevž Frangež.
MATEVŽ FRANGEŽ (PS SD): Gospod predsednik, ugotavljam, da smo v zagati. Jaz sem član Odbora za finance in monetarno politiko. Na vikend seji odbora sem ob obravnavi Zakona o izvrševanju proračuna v dobri veri glasoval proti amandmaju Slovenske demokratske stranke, ker je Vlada takrat predstavila naslednjo situacijo. Ker je v veljavi Uredba o metodologiji o izračunu ocenjenih stroškov - kaj pa vem, kako se dalje reče - je dohodnina, ki se nameni Ljubljani oziroma to razmerje 0,37 %. In ne 0,73 %, kot to določa zakon, in ne 0,58 %, kot je to predvideval amandma Slovenske demokratske stranke. Zaradi tega sem jaz v tisti situaciji nasprotoval amandmaju SDS v dobri veri, da Ljubljana deli usodo ostalih lokalnih skupnosti in da se ji prispevek iz naslova Zakona o glavnem mestu znižuje. Danes na tej seji ugotovim, da zaradi tega, ker nekdo ni pripravil izračuna meseca junija, v tem trenutku ni nobene druge opcije, kot da Ljubljani priznamo tisti delež dohodnine, ki ji gre po Zakonu o glavnem mestu, brez uporabe metodologije iz prej omenjene uredbe in brez izračuna, ki je bil določen na tretjino vrednosti ali pa vsaj na slabo polovico v zakonu določene vrednosti. To je resna zagata. Jaz nisem pripravljen podpreti amandmaja Nove Slovenije, ker razumem, da v prvem odstavku sledi ciljem, s katerimi se, žal, v danih razmerah ne morem strinjati. Želim pa, da se omogoči poslankam in poslancem vložitev edinega korektnega amandmaja. In če mene vprašate, se ta amandma samo k drugem odstavku glasi, da se 6.a člen Zakona o glavnem mestu po Zakonu o izvrševanju proračunov v letih 2014 in 2015 ne uporablja. Vsaka drugačna rešitev, spoštovane gospe in gospodje, bo privedla do tega, da bomo z zavestno sprejetimi odločitvami v Državnem zboru zniževali povprečnino za vse ostale slovenske občine, samo Ljubljani bomo z višjim financiranjem kot glavnemu mestu uravnotežili del te izgube. In to je nekorektno. In ravno zaradi tega, ker smo bili zavedeni, vljudno prosim za čas, da se vloži ustrezen amandma.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala. Besedo dajem mag. Mateji Vraničar.
MAG. MATEJA VRANIČAR: Naj še enkrat pojasnim. Znesek povprečnine za leto 2014 ostaja nespremenjen, kot je bil lani dogovorjen za leto 2013 in leto 2014 z reprezentativnimi združenji občin. Res je, na seji Odbora za finance po več kot 20 urah razprave nismo razmišljali o pravnih vidikih uporabe uredbe in Zakona o glavnem mestu Republike Slovenije. Zaradi vprašanja, ki nam je bilo zastavljeno in za katerega je bilo dogovorjeno, da ga danes pojasnimo, smo podrobneje proučili tudi pravne
vidike in prišli do rezultata, ki sem ga danes pojasnila. Ne gre za to, ali je nekdo hotel ali ni hotel junija izračunati določen znesek. Gre za vprašanje, ali je imel v mesecu juniju pravno podlago, da bi to naredil. Po mnenju Ministrstva za finance, preverjenega s pravnimi strokovnjaki, te pravne podlage ministrstvo ni imelo. In rezultat je tak, kakršnega sem danes razložila. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala. Naslednja ima besedo gospa Maša Kociper.
MAŠA KOCIPER (PS PS): Obžalujem, da bomo spet izvedli eno razpravo o tem, kako kaznovati Mestno občino Ljubljana, v kateri živi 300 tisoč prebivalcev, zaradi nekih očitno političnih zamer.
V	Republiki Sloveniji 10. člen Ustave Republike Slovenije določa, da je Ljubljana glavno mesto naše države in leta 2004 je bil sprejet Zakon o glavnem mestu, ki je posebej določal, da je treba zaradi posebnega pomena, ki ga ima za Republiko Slovenijo glavno mesto Ljubljana, temu mestu zagotoviti usklajeno izvajanje nalog in pristojnosti državnih organov ter organov mestne občine.
V	nadaljevanju Zakon o glavnem mestu natančno določa, kaj se zagotovi s tem zakonom, izvajanje katerih nalog, med drugim za zagotavljanje pogojev za delovanje organov, organizacij in predstavništev, tujih diplomatskih predstavništev, tujih konzulatov, mednarodnih organizacij. Občina mora ta sredstva, prosim poslušajte, uporabljati namensko. Samo v ta namen.
V	času Vlade Janeza Janše leta 2007 je bilo mestni občini, ki je po zakonu upravičena do dodatka dohodnine v višini 0,73 %, vzeto 60 milijonov evrov. Leta 2007 se je vlada Janeza Janše odločila, da kaznuje Mestno občino Ljubljana, odvzela ji je 60 milijonov evrov. 60 milijonov evrov je takrat predstavljalo skoraj četrtino proračuna Mestne občine Ljubljana.
Kolega Frangež, si lahko zamislite, recimo za Maribor, kaj bi se zgodilo z Mariborom, če bi mu Vlada ... / oglašanje iz dvorane/
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Prosim za mir v dvorani.
Gospa Kociper. imate besedo.
MAŠA KOCIPER (PS PS): Največ o sebi poveste, kolegi.
Kaj bi se zgodilo z Mariborom, če bi mu neka vlada z enim aktom odvzela četrtino proračuna. Ne, narobe. vlada Alenke Bratušek je Mariboru dala 66 milijonov evrov. Danes se pogovarjamo o 3 milijonih evrov.
In kljub temu, da je bila Ljubljana ob četrtino proračuna, je od leta 2007 do zdaj -mislim, da nam morate vsi to priznati -napredovala na vseh področjih: v smislu razvoja infrastrukture, novih programov, programov na področju šolstva, umetnosti, kulture, novi
156
DZ/VI/37. izredna seja
mostovi, nove tovarne, novi vrtci, strehe za vrtce, zdravstveni domovi, bilo je narejeno res veliko. Če se še malo pogovarjamo glede financ, se je Ljubljana res dodatno zadolžila, da je premostila to zadrego. Za te namene in za druge namene se je Ljubljana v tem času zadolžila in sedaj zadolžitev na prebivalca v Ljubljani znaša 468 evrov. Glede na to, koliko znaša zadolžitev na prebivalca v Republiki Sloveniji, mislim, da se moramo strinjati, da je to nesorazmerno manj.
V Republiki Sloveniji imamo tudi za mestne občine že uveljavljeno zlato fiskalno pravilo in v okviru tega zlatega fiskalnega pravila, če ga tako po domače imenujem, ima Ljubljana še vedno prostor za dodatno zadolževanje. Se pravi, da še ni dosegla zgornje meje. In tukaj bomo zdaj očitno imeli celi politični spor, tudi v koaliciji, ker naši stranki, ki izhaja tudi iz volilne baze Mestne občine Ljubljana, ne dopustite, da zagovarja interese svoje volilne baze.
Mi vsi moramo razumeti, da eni zagovarjajo interese kmetov, eni interese občin, eni interese upokojencev, ki ne dovolijo, da se posega v upokojenske pravice niti malo, eni interese podjetnikov. Mi pa ne smemo zagovarjati interesov 300 tisoč prebivalcev Ljubljane, ki s to določbo samo želijo sanirati rešitev, ki je bila v času druge Janševe vlade na Zakon o glavnem mestu narejena tako, da je poleg 60 milijonov vzel še 3,5 milijonov letno Ljubljani. Se pravi, ne govorim o 60 milijonih, ampak govorim o 3,5 dodatnih milijonih, ki jih je vzela druga Janševa vlada. Zdaj se s tem rebalansom ta člen, ki v ZIPRS sploh ni sodil, samo umika. Matevž, to ti veš. Ta člen nikakor ni sodil v ZIPRS. Da je kar ZIPRS anuliral določbo Zakona o glavnem mestu, se je zgodilo prvič. Samo ta člen se zdaj umika in smo v situaciji, ki je bila pred drugo Janševo vlado. In samo še to bom povedala, kljub zadolževanju, ki je omogočilo, da je Ljubljana prebrodila to obdobje in da je dobro delala in rezultate vidite vsi in tudi meščani, Ljubljana že dve leti dela s proračunskim presežkom. Že dve leti brez težav pokriva tekoče obveznosti iz kreditiranja in samo to je smisel, da če se zakreditiraš, da se zakreditiraš na način, da lahko kriješ tekoče obveznosti in vračaš kredit. Ljubljana ta kredit brez težav vrača in že dve leti dela s proračunskim presežkom. V letu 2012 je proračunski presežek znašal 496 tisoč 441 evrov, v letu 2013 do tega obdobja je proračunski presežek znašal že čez milijon evrov.
Tisti, ki želite biti korektni, nam morate priznati, da ni nobene osnove, da bi kaznovali glavno mesto Ljubljana in da ne bi samo vzpostavili situacijo, ki je vzpostavljena po Zakonu o glavnem mestu. Ne prosimo vas, da vrnete 60 milijonov, ker vemo, da jih ni. Nič drugega kot samo to kazen, ki jo je Janševa vlada lani dala in ki ne spada v ZIPRS, smo sanirali. Hvala.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala. Gospod Pavlišič ima postopkovno, izvolite.
MARKO PAVLIŠIČ (PS DL): Hvala.
Z vsem spoštovanjem do gospe Vraničar, ki zelo dobro obvlada številke, ter tudi glede na to, kar je kolega Frangež povedal, bi jaz vseeno predlagal, da pridobimo v skladu s 73. členom Poslovnika mnenje Zakonodajno-pravne službe o tej situaciji. Imamo nek originalni zakon, Zakon o glavnem mestu, imamo neko uredbo, imamo spremembo tistega zakona, imamo veljavni ZIPRS in imamo ZIPRS v sprejemanju ter imamo amandma. In tukaj bi prosil, če bi lahko pridobili mnenje Zakonodajno-pravne službe o tem primeru, kaj potem velja in kaj ne, ko to naredimo? Hvala.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Vaš
proceduralni predlog bomo posredovali Zakonodajno-pravni službi. Replika, gospod Frangež.
MATEVŽ FRANGEŽ (PS SD): V naši zakonodaji je določeno marsikaj, kar lahko ljudje, upokojenci, prejemniki socialnih transferjev, javni uslužbenci, podjetniki razumejo kot svoje pravice. Tudi lokalne skupnosti! Mimogrede, mi z Zakonom o izvrševanju proračuna del teh pravic suspendiramo oziroma vsaj določamo, da je zaradi javnofinančne situacije obseg dostopa do teh pravic nekoliko omejen. Recimo, da se ti transferji ne usklajujejo.
Zato se ne sklicevati na to, da je nekaj po zakonu pravica Ljubljane. Soglašam, Maša Kociper, jaz sem bil med tistimi, ki smo glasovali za Zakon o glavnem mestu Republike Slovenije. Mimogrede, tega mi nihče v Mariboru ne pozabi očitati. Ko smo sprejemali ta zakon, je bil sprejet tudi dogovor, da bo Zakonu o glavnem mestu sledila tudi sprememba financiranja občin, ki bo regionalnim središčem, kakršno je recimo Maribor, sledila in priznala njihove regionalne funkcije, enako kot jih zdaj v državi z Zakonom o glavnem mestu priznavamo prestolnici. To se do danes, spoštovana gospa Kociper, ni zgodilo. Jaz nisem vzel Ljubljani enega samega centa sredstev. Menim pa, da v situacij, ko objektivno iz razumljivih okoliščin stabiliziramo prihodke lokalnih skupnosti, vsaj na obstoječi ravni, ne moremo ravnati drugače v primeru Ljubljane, ne moremo ravnati drugače. Ne gre za sovraštvo do Ljubljane, gre za to, da se naredijo pravične rešitve, ki imajo enake vatle za vse.
Še nekaj bi poudaril, ko bo Ljubljana imela 18 % stopnjo brezposelnosti in bo veljala po Zakonu o skladnem regionalnem razvoju za problemsko področje, bo zaprosila za ustrezno pomoč države. Maribor tega ni zaprosil zaradi tega, ker pričakuje dobro voljo vlade Alenke Bratušek, ki jo podpiram tudi jaz, ampak zato, ker mu to pravico daje Zakon o skladnem regionalnem razvoju. Zato je ta država dodelila Mariboru posebno regionalno pomoč, ne zaradi dobre volje, takšne ali drugačne vlade, ampak
157
DZ/VI/37. izredna seja
zato, ker gre za prizadeto gospodarsko in socialno področje, ki potrebuje posebno razvojno pomoč države.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Postopkovno, gospod Han, izvolite.
MATJAŽ HAN (PS SD): Hvala lepa.
Za nami so naporni dnevi, pa pred nami tudi. Zato v imenu poslanske skupine zaradi tega neljubega dogodka prosim za polurno pavzo za posvetovanje v poslanski skupini. Upam, da ne bo uspelo kolegom nasproti mene zavoljo tega problema, ki ga bo ta koalicija brez problema rešila, te koalicije na koncu razčleniti tako, da ne bomo sprejeli tistega, kar je najbolj pomembno za to državo. Umirite se. Predlagam pol ure pavze, predsednik.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Glede predloga za polurno pavzo za posvet v poslanskih skupinah predlagam, da bi imeli to pavzo še preden končamo razpravo. In sicer zato, ker je možno še pred zaključkom razprave sprejeti odločitev glede vlaganja amandmajev. Ko pa zaključim razpravo, tega ni mogoče več urediti.
Imamo pa kar nekaj prijavljenih k razpravi, predlagam, da se opravi ta razprava. Gospod Jani Moderndorfer, izvolite.
JANI MODERNDORFER (PS PS):
Proceduralno bi razpravljal. Predlagam, da podprete predlog in odredite odmor zavoljo dela v Državnem zboru. Hvala.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Prekinjam sejo in jo bomo nadaljevali ob 19. 25.
(Seja je bila prekinjena ob 18.57 in se je nadaljevala ob 19.26.)
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Spoštovane poslanke in poslanci.
Želim vas obvestiti, da potrebuje tudi Zakonodajno-pravna služba nekaj več časa za pripravo mnenja, kot je bilo predlagano v proceduralnem predlogu. Zato bomo sejo nadaljevali ob 20. uri. Hvala.
(Seja je bila prekinjena ob 19.26 in se je nadaljevala ob 20. uri.)
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Spoštovane kolegice in kolegi, nadaljujemo z delom in razpravo.
Gospod Tanko, izvolite, postopkovno.
JOŽE TANKO (PS SDS): Hvala lepa za besedo. V prekinitvi ste zaprosili za mnenje Zakonodajno-pravne službe. Potem ste prekinitev podaljšali za pol ure zato, da bomo dobili mnenje Zakonodajno-pravne službe. Zdaj me zanima, kaj je z mnenjem Zakonodajno-pravne službe. Ali bo to mnenje ustno, pisno?
Ker očitno je od mnenja Zakonodajno-pravne službe zelo odvisna tudi razprava v koaliciji. Koalicija je to predlagala in zahtevala. In bi res prosil za informacijo.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Lahko vam zaupam, da sem nameraval omogočiti razpravo tistim, ki so prijavljeni k razpravi. Če ne bo želje po razpravi, bi prekinili sejo do jutri do 10. ure, kajti v tako kratkem času enostavno ni bilo možno vsega pripraviti. Lahko nadaljujemo z razpravo.
Besedo dajem gospodu Janiju Möderndorferju.
JANI MÖDERNDORFER (PS PS): Hvala lepa, predsednik.
Ob današnji razpravi glede ZIPRS-a in pri predstavitvi uvodnih predstavitev mnenj poslanskih skupin lahko ugotovim, da je bilo praktično skorajda skupno mnenje vseh poslancev in poslank, da je ZIPRS pravzaprav tehnični akt, izvedbeni akt. S tem so se strinjali tako predstavniki opozicije kot koalicije. Moram reči, da je bila ena najbolj sočnih primerjav tako na Odboru za finance kot tudi danes v Državnem zboru izjava gospoda Presečnika, da je ZIPRS postal akt, kamor pravzaprav dajemo tisto, kar pravzaprav ne vemo, kam naj damo. To se pravi, kot neke vrste odpadke. In s tem se popolnoma strinjam. Še posebej se strinjam, ko govorimo točno o temu amandmaju, o katerem danes teče razprava. Moram vas spomniti, da se je ta odpadek zgodil z vlado Janeza Janše, v kateri koaliciji ste bili vi, in vaša vlada je zlorabila ta tehnični ZIPRS, da je dala tja notri kar naenkrat takšen amandma, ki se zdaj ponovno ponavlja, da bi se znašel v tem ZIPRS-u. Še posebej zato, ker imamo v obstoječi zakonodaji zakone, ki urejajo ta vprašanja. Lahko rečem, kadar govorimo o občinah na splošno in o njihovem financiranju, imamo Zakon o financiranju občin, kjer bi lahko vsa vprašanja glede njihovega financiranja rešili. Tam, v temu zakonu. Istočasno, kadar govorimo o nalogah na podlagi Zakona o glavnem mestu Republike Slovenije, imamo zopet tam zakon in vso podlago, da tam urejamo te stvari, na kakšen način in kako financirati te naloge. Boleče pa je, to pa mi verjemite, kadar koli se pogovarjamo o slovenskih občinah, da delamo primerjave med občinami, ki se imenujejo mestne; med občinami, ki izpolnjujejo vse pogoje, da so bile ustanovljene tako, kot jih zakon predvideva; in med občinami, ki teh pogojev niso izpolnjevale, pa so bile kljub temu ustanovljene; med občinami, ki so uspešne; med občinami, ki so manj uspešne; med občinami, ki so zelo zadolžene, in med občinami, ki niso zadolžene. Skratka, lahko bi našteval do jutri zjutraj vse možne razlike. Ampak en skupen imenovalec pa je zagotovo, ena občina se ne more primerjati s katero koli drugo občino. Ne govorim o mestni občini Ljubljana, ampak govorim o vsakokratni občini. Ptuj se ne more primerjati s Celjem, Celje se ne more primerjati s Kranjem, Kranj se ne
158
DZ/VI/37. izredna seja
more primerjati z Mariborom, Maribor se ne more primerjati z Ljutomerom in tako naprej. In zato je ta diskusija in debata, kdo je čigav in kdo na kakšen mlin pelje, res smešna, še posebej kadar se pogovarjamo, da bomo ta vprašanja in razmerja reševali znotraj ZIPRS-a.
Vsa razmišljanja v tej smeri, kako je prav, kako se en amandma odpre zato, da bomo rešili s tem ključno vlogo in rešili vse probleme slovenskih občin, so zmotna. Danes smo slišali v razpravi, da so bile v preteklosti dane obljube, in vsi dobro veste, da je bilo v slovenskih občinah ničkoliko diskusij in debat ter tudi poskusov, da se rešijo ti problemi, tudi z ustanovitvijo pokrajin, tudi s premeščanjem določenih inštitucij v določene kraje, da bi lahko na ta način poskušali rešiti probleme; pa jih v resnici ne bomo. Tudi če bomo decentralizirali na prafaktorje vse občine in jih pomešali med seboj, tega problema ne bomo rešili.
Namreč v Mestni občini Ljubljana se nahajajo vse tegobe in težave, ki se omenjajo v ostalih občinah. V mestni občini imamo tudi kmete, upokojence, študente, delavce - skratka vse vrste segmentov družbe, ki obstajajo v vsaki občini. In danes razpravljati o teh razlikah je na nek način res nedostojno, pa ne samo do mestne občine, ampak do vseh občin. Do vseh občin je nedostojno, da se pogovarjamo na takšen način, kajti to, kar se danes poskuša pripeljati in nekako uzakoniti znotraj ZIPRS-a, ta odnos do Mestne občine Ljubljana, se po drugi strani poskuša
delati tudi z vsemi ostalimi občinami. Mislim, da je prav in čas, da tudi ta Državni zbor da - ne samo tej vladi, vsakokratni vladi - zelo jasno sporočilo. Stvari se naj urejajo tam, kjer je to mesto; in vsako področje ima za to svoj zakon, kjer se sistemsko urejajo vse stvari, tudi v okviru občin. Mislim, da je prav, da v tem duhu tudi razmišljamo ob tem, ko bomo glasovali in odločali o tem amandmaju. Lahko rečem, da so vsi v preteklosti tako zgubljali, kot pridobivali. Izgubljali in pridobivali - z enim samim ciljem. Poslanci in poslanke znamo venomer ponavljati, kako pomemben je vsak človek, mali človek v občinah, kjer živijo, ni važno, kje to je. Kar pa se dogaja v tem Državnem zboru zadnjih nekaj let, spodbujanje posebnih razlik zato, da bi vzpostavili in našli nekega krivca samo zato, da bi prišli do svojega lastnega izplena. Mislim, da je čas, da v tem Državnem zboru poslanci in poslanke to nehamo delati. Govorim namenoma o množini in vmešam tudi sebe, da ne bo pomote.
Če je ZIPRS res tehnični zakon, potem ta amandma ne sodi v ta zakon. Hvala.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam. Naslednji bo imel besedo gospod Jakob Presečnik. Izvolite.
JAKOB PRESEČNIK (PS SLS): Hvala lepa za besedo, gospod predsednik.
Jaz sem zadnjič kar precejkrat razpravljal v soboto na seji Odbora za finance, vendar ne v zvezi z Ljubljano, zaradi tega je obtožba, ki mi jo je dal kolega Moderndorfer, malo iz trte zvita. Jaz sem danes to primerjavo dal v zvezi s 15.a členom, za katerega je sam minister rekel - jaz sem ga tako razumel - da je lahko v zakonu v ZIPRS, ampak ne pomaga nič in se po vsej verjetnosti tudi ne bo nič uporabljal. Če bi bil gospod Moderndorfer v soboto cel dan na seji, ne samo takrat, ko se je govorilo o Ljubljani, bi to zagotovo opazil.
Kar se tiče teh dveh amandmajev. Jaz že v soboto nisem govoril o Ljubljani in tudi danes ne mislim govoriti o Ljubljani, govoril pa bom, če mi dovolite nekaj stavkov, o občinah in o financiranju občin.
45. člen določa zmanjšano povprečnino za leto 2015. To pomeni pri financiranju občin za leto 2015 - in tak amandma smo dali na odboru in sedaj, pa ne samo mi, tri poslanske skupine -to pomeni 22,7 milijona evrov za občine manj. To je, kar se tiče 45. člena. Saj verjetno lahko razpravljamo o obeh členih, tudi o 46. členu, kjer predlagamo, da se drugi odstavek 46. člena popravi. Tam, kjer piše: ne glede na drugi odstavek 21. člena Zakon o financiranju občin ena, se v letu 2015 del sredstev za sofinanciranje investicij občinam zagotavlja v višini 2 % skupne primerne porabe občin. Občinam sta bila resnici na ljubo z ZUJF že odvzeta 2 % in zdaj jemljemo, jemljete še dodatna 2 %.
Naš predlog je samo ta, da se vrne na tisti procent, na katerem so občine pristale po ZUJF. Prej je kolegica Maša Kociper rekla tudi v zvezi s tem enemu od kolegov iz koalicije približno takole: "Kaj bi pa vi storili, če bi vaši občini, katerikoli občini, odvzeli 25 %?" Glede na 46. člen in rešitev po 46. členu, jaz imam podatke od Združenja občin Slovenije, ne od kake posamezne občine, kaj šele od tiste občine, od koder jaz prihajam. Po teh podatkih občina, po vrsti jih imam napisane, bi občina Solčava izgubila 23,06 %. Ali ni to približno četrtina? Skoraj 25 %, približno četrtina vseh prihodkov. Občina Bovec - 19,43 % vseh prihodkov manj, Občina Osilnica - 17,14 % manj, Občina Loški Potok - 15,63 %. O tem govorim in zaradi tega smo dali amandma k 46. členu, ker ugotavljamo, da so po ZIPRS-u, včasih smo rekli po ZIPro-tu, da so oškodovane tiste občine, ki imajo na sorazmerno velikem teritoriju malo število prebivalcev, po domače pomeni bolj redko poseljene občine. Nič nisem uporabljal, ne Ljubljane, ne mestnih občin, ne drugih občin, ker imamo tudi gosto naseljene občine, ki niso niti mestne, niti glavna mesta, niti nič. Zaradi tega predlagam vsem, da še enkrat razmislimo, da se zavemo, kaj pomeni zmanjšane povprečnine za leto 2015 in kaj pomeni določilo drugega odstavka 46. člena. Hvala lepa.
159
DZ/VI/37. izredna seja
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Repliko ima gospod Horvat.
JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala, gospod predsednik.
Moram replicirati kolegu Janiju Moderndorferju, ker je rekel, da amandma Nove Slovenije k 45. členu ne sodi sem, ker je ZIPRS 2014/2015 tehnični zakon. Mi smo vložili amandma na 45. člen tega zakona. Kaj je zdaj tukaj narobe, zakaj ne sodi sem? Če sem vas jaz prav razumel. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala. Naslednja ima besedo gospa Sonja Ramšak.
SONJA RAMŠAK (PS SDS): Hvala lepa za besedo.
Prav je, da se oglasimo k amandmaju. Pozitivna Slovenija oziroma koalicija zelo dobro ve, tudi s samega Odbora za finance, zakaj je Slovenska demokratska stranka predlagala amandma v takšni obliki. V Slovenski demokratski stranki menimo, da se na podlagi ZIPro 2014/2015 dejansko uresničuje dogovor, ki ga je sklenila Vlada Republike Slovenije z Mestno občino Ljubljana. Gospod Moderndorfer je sicer govoril v uvodu, da zavajamo javnost in govorimo o nekem dogovoru, ki ga ni bilo. Vendar pa se je zgodil sestanek 23. 7. 2013. Četrti sklep jasno govori o tem, da se bo septembra sestala delovna skupina Ministrstva za finance in Mestne občine Ljubljana na temo Zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leto 2013 in 2014. In MOL predlaga črtanje drugega odstavka 45. člena ZIPro 2013/2014, ki Mestni občini Ljubljana znižuje predvsem dohodnine. Jaz ne morem biti tiho, tako kot nekateri rečejo, da ne bom govorila o Ljubljani. Res je, da v samem zapisniku z dne 9. 9. 2013 tega sklepa ni več. Ampak v osnutku je, kar pomeni, da ste se na tem sestanku o tem pogovarjali. In da ste uresničili v samem zakonu. Gospa Vraničar, vi ste tudi bila na tem sestanku. Vidim, da odkimavate, ampak verjetno je bilo v osnutku zapisano nekaj, kar ne odgovarja koaliciji in tudi Vladi ne. Slovenska demokratska stranka je tudi na Odboru za notranje zadeve opozorila ravno na ta sklep in smo rekli, da samo čakamo, kdaj bomo videli tudi realizacijo. Sedaj lahko vidimo, da se je to zgodilo v Zakonu o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leto 2014 in 2015.
Naj se navežem še na ostalo razpravo in se odmaknem od Mestne občine Ljubljana in glavnega mesta. Prav je, da opozorimo na to, da so vse ostale občine - ne samo mestne, ampak tudi vse ostale manjše občine - v odnosu do Mestne občine Ljubljana, pa zanemarimo to, da gre za glavno mesto, v deprivilegiranem položaju. Vsi dobro veste, da je v lanskem letu prišlo do dogovora med Vlado Republike Slovenije in občinami, kjer je bilo občinam po dogovoru odvzeto 200 milijonov evrov sredstev, s tem da je bilo v dogovoru tudi dogovorjeno, da
bodo naloge, ki so naložene občinam, zmanjšane v obsegu 10 %. Vendar ta del dogovora ni bil sprejet, 200 milijonov pa se je vzelo občinam. In s tem amandmajem k 54. členu ZIPro 2014/2015 želimo vzpostaviti ravnotežje med vsemi občinami. Če pogledate povprečnino, bo Ljubljana izgubila 0,99 evra na prebivalca, medtem ko bo Solčava 1,79 evra na prebivalca. To je ogromna razlika in s tem še povečujemo razlike med razvitimi občinami oziroma občinami, ki so na podeželju in nimajo takšnih možnosti, kot jih ima Mestna občina Ljubljana. Predlagam, da se koalicija dogovori, pogovori. Mislim, da se bomo lažje odločali, ko bo predstavnica Zakonodajno-pravne službe svoje mnenje.Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Ker ste dobili besedo vsi, ki ste bili prijavljeni. V vmesnem času se nam je pridružila tudi namestnica vodje Zakonodajno-pravne službe gospa Nataša Voršič, ki ji dajem besedo, da poskuša podati njihovo mnenje glede proceduralnega predloga, ki je bil podan s strani gospoda Pavlišiča.
Izvolite, gospa Voršič.
NATAŠA VORŠIČ: Hvala za besedo. Spoštovane poslanke in poslanci.
Glede 45. člena Zakona o izvrševanju proračuna je naše mnenje, da, če drugega odstavka 45. člena, kot ga določa veljavni Zakon o izvrševanju proračuna in kot določa predlagani amandma, ni, v celoti veljajo določbe Zakona o glavnem mestu Republike Slovenije. In sicer 6.a in 6.b člen. Kakšna je finančna razlika, pa ni pravno vprašanje, na katerega bi lahko odgovorili. Hvala.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala za ta pojasnila.
Če dovolite, bi v tem trenutku tudi prekinil sejo. Prekinjam razpravo o 45. členu in vloženih amandmajih ter prekinjam 16. točko dnevnega reda.
S tem prekinjam tudi 47. izredno sejo zbora, ki jo bomo nadaljevali jutri, 13. novembra 2013, ob 10. uri. Hvala in lahko noč.
(SEJA JE BILA PREKINJENA 12. NOVEMBRA 2013 OB 20.21 IN SE JE NADALJEVALA 13. NOVEMBRA 2013 OB 10. URI.)
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Spoštovani kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje!
Začenjam z nadaljevanjem 47. izredne seje Državnega zbora.
Obveščen sem, da se današnje seje ne moreta udeležiti poslanca gospod Dragutin Mate in mag. Matej Tonin. Vse prisotne še enkrat lepo pozdravljam.
160
DZ/VI/37. izredna seja
Nadaljujemo s prekinjeno 16. točko dnevnega reda, to je z obravnavo Predloga zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2014 in 2015 po nujnem postopku.
Nadaljujemo z razpravo o 45. členu in amandmajih, vloženih k temu členu. Imamo tri amandmaje, in sicer poslanskih skupin Slovenske demokratske stranke, Slovenske ljudske stranke in Nove Slovenije.
Želi kdo razpravljati? Odpiram možnost prijave za razpravo. Besedo ima dr. Vinko Gorenak.
DR. VINKO GORENAK (PS SDS): Hvala lepa.
Včeraj smo poslušali dve zanimivi razpravi na to temo, in moram priznati, da sem po razpravi gospe Kociper malo pogledal svoj račun, da bi kaj prispeval za Mestno občino Ljubljana, tako čustven je bil ta nastop. Ampak moj spomin seže še nekoliko nazaj, in zato sem si sprintal tabele iz leta 2008, ko smo uvajali pokrajine. Žal nimam novejših podatkov. Naj vas spomnim na ta razmerja, ki govorijo med Mestno občino Ljubljana in ostalimi predeli Slovenije. Včasih sem imel tudi občutek, da nekateri izven ljubljanske mestne obvoznice nikoli niste zašli, kot da ne bi videli ostalega dela Slovenije, ampak naj vas spomnim, da smo od leta 1995 do 2005 - žal ni boljših podatkov - in tudi kasneje sprejemali številne zakone, ki so na tak ali drugačen način imeli namen, da bi zmanjšali razlike med posameznimi predeli Slovenije. Nič ni zaleglo. Podatki za teh omenjenih 10 let kažejo, da je osrednja Slovenija glede na bruto družbeni proizvod napredovala za 88 %, čeprav je bila že leta 1995 ob ustanovitvi mestne občine in ostalih občin Ljubljana tista, ki je imela najvišji bruto družbeni proizvod. Zasavska regija je, recimo, zaostala za 51 % za Ljubljano. Da vas ne morim s temi številkami. To pomeni, če globalno pogledamo po predelih Slovenije, da je
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Gospod Gorenak, oprostite, ker prekinjam, ampak rad bi opozoril poslanke in poslance, da prisluhnete razpravi. Prosim za mir v dvorani. Oprostite.
DR. VINKO GORENAK (PS SDS): Hvala lepa.
To pomeni, da so vse ostale regije v tistem času, Koroška, Zasavska, Gorenjska, Dolenjska, Notranjska, celo Goriška in Obalno-kraška, nazadovale napram Ljubljani. To bi nam moralo veliko povedati. Če pogledamo še eno zelo zanimivo tabelo - mi smo jo takrat izdelali, in govori o razmerjih med Ljubljano in ostalimi predeli države Slovenije. Če bi naredili neko nezaželeno dejanje, ki si ga nihče ne želi, in bi na nek način, ki niti ni izvedljiv, razvoj Ljubljane ustavili na točki 0, se pravi leta 2009, potem bi posamezne regije v Sloveniji potrebovale približno naslednje - Prekmurje 34 let, da bi prišlo na nivo Ljubljane, Zasavje 31 let in tako dalje. Poudarjam, da tega ni možno narediti, niti
si nihče ne želi. Ljubljana tudi mora iti naprej, to je dejstvo, vendar pa ni dopustno na tak način forsirati Ljubljane, kot se je to počelo do leta 2007 in kot to želi koalicija narediti sedaj. Naj navedem še dva podatka. Samo v 6 letih, od leta 2000 do 2006 - žal nimam novejših podatkov -, je število aktivnega prebivalstva Ljubljane zrastlo za 34 tisoč. Kaj to pomeni? To pomeni, da se ljudje iz predelov Slovenije selijo v Ljubljano, hkrati pa je število aktivnega prebivalstva, recimo, na Notranjskem padlo za tisoč 500. Padlo je tudi v Zasavju za 3 tisoč, padlo je v Spodnjeposavski regiji za 3 tisoč in tako dalje. Kaj to pomeni? To pomeni, da se ljudje selijo v Ljubljano, ker je tam boljše življenje - nič drugega to ne pomeni -, ampak kljub vsem ukrepom, ki smo jih sprejemali.
Amandma govori o tem, koliko sredstev bo šlo v Ljubljano, in včeraj je bilo slišati, kakšna strašna krivica je bila storjena leta 2006 oziroma 2007 Mestni občini Ljubljana, češ da so ji vzeli 60 milijonov evrov. Gospe in gospodje, to ni res. Če bi bilo to res, potem bi do danes "vzeli" Ljubljani pol milijarde, 480 milijonov konkretno, ampak trdim obratno. Od leta 2005 do leta 2007 je Ljubljana imela privilegiran položaj in je neupravičeno dobila 720 milijonov. Teh 720 milijonov se potem odraža v vseh teh številkah, pri čemer vidimo, na kakšen način je Ljubljana napredovala, vsi ostali predeli Slovenije pa ne. Treba je spomniti gospo Kociper - ne vem, ali vidi izven ljubljanske obvoznice -, da imamo posamezne predele Slovenije, kjer ni vode. Imamo posamezne predele Slovenije, kjer ženske ali moški še vedno nosijo vodo, veste, s tistim podstavkom in "ajmarjem" na glavi, kot se temu reče, ker nimajo vode. Imamo še vedno predele Slovenije, kjer nimajo elektrike. Imamo še vedno predele Slovenije, kjer ne vedo, kaj je asfalt. Imamo še vedno predele Slovenije, kjer mobitel ne zvoni. Taka je tudi sosednja vas, kjer živim sam. To je Zibika, ki jo je potres v 70. letih močno porušil. Tam telefon ne deluje! Deluje hrvaški, ki ga je treba plačevati več.
Spomniti vas je treba tudi na to, da mnogi predeli Slovenije ne vedo, kaj je internet. To so videli, če so videli, na televiziji, če jo imajo in če dobijo signal. Na tak način se ne moremo pogovarjati, pa ne zato, ker bi zagovarjal to, da se Ljubljani nekaj vzame - daleč od tega, Ljubljana je tudi moje glavno mesto, in tudi jaz sem za razvoj Ljubljane. Ampak ne pa Ljubljane privilegirati na tako očiten način, kot koalicija želi. To je grdo, ker je treba potem dodati še to, da je tam leva politična opcija bolje izvoljiva, ker gre 70 % ljudi na volitve, in je očitek, ki se sliši, da s tem kupujete volitve, precej upravičen. Mislim, da kaže razmisliti in pritegniti tudi tistemu, kar je včeraj govoril gospod Frangež, ki mu je kanilo, koliko je ura, da ga nekdo okoli prenaša. Treba je iti v neki bolj normalni smeri razvoja cele Slovenije, ne samo Ljubljane. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
161
DZ/VI/37. izredna seja
Še je želja po razpravi, če sem pravilno zaznal. Vabim vas k prijavi. Gospod Jožef Jerovšek ima besedo.
JOŽEF JEROVŠEK (PS SDS): Hvala lepa. Lep pozdrav, spoštovani kolegice in kolegi!
Tudi sam menim, da je ta amandma izjemno pomemben, kajti zagotoviti moramo, da se Slovenija ne bo tako izrazito centralizirala, kot je namera sedanje vlade. Zdaj že nekaj časa opažamo, da se praktično sleherni ukaz župana ljubljanske občine gospoda Jankovica prelije v zapisnike, v zakone, v kršenje ustave in zakona o vladi. Temu se je treba odločno upreti, kajti absolutno drži, da je situacija obratna, kot jo prikazujejo v Pozitivni Sloveniji in na ljubljanskem županstvu, da je Ljubljana oškodovana. V Ljubljano se stekajo vse takse in ostale stvari. Tudi ko se sprehodite po ljubljanskih ulicah, vidite, da tu ljudje denar imajo in da tu denar teče preko roba. Drugod, tam, od koder sami prihajamo, je pa situacija marsikje takšna, kot jo je predstavil predgovornik. Biti v parlamentu neobčutljiv do takšne situacije se mi zdi nezaslišano, saj smo ne nazadnje poslanci odgovorni vsemu ljudstvu. Tudi če dobijo poslanci Pozitivne Slovenije, ki so hkrati tudi mestni svetniki, ukaz svojega župana, da morajo pohabiti to državo na račun tega, da bodo njegovi ukazi delovali, se moramo drugi temu upreti.
Včeraj sem videl, da so končno tudi v stranki Socialnih demokratov zaznali, da je takšno ukazovanje, takšen diktat neprimeren, da gre na račun praktično celotne Slovenije in da se bodo v zadnji fazi podpisali pod te enostranske ultimate, ki so preliti v ZIPro in tako naprej. V tej zvezi me zanima tudi včerajšnje dogajanje, ki je povzročilo takojšnjo prekinitev seje Državnega zbora, ker se niste mogli dogovoriti, potem pa ste sklenili neko začasno premirje. Zanima me, ali to premirje še traja ali ste ga že kršili. Vidim da sta glavna akterja, gospod Frangež in gospa Maša Kociper, bila začasno pozvana, da se ne udeležita začetka seje in da ne sodelujeta pri tem, mene pa te notranje zadeve zanimajo! Ali sta morala iti na zagovor k Jankovicu ali kaj se dogaja?! To informacijo moramo dobiti tukaj, kajti to žal pri tej vladi izjemno vpliva na delovanje te vlade. Na čuden način Vlada deluje! Zdaj smo na zunanjepolitičnem odboru slišali, da zunanje ministrstvo ni zaznalo, da prihaja hrvaški predsednik danes v državo na obisk, sicer neformalni. Ukvarjate se sami s seboj, z relacijami, z ukazi ljubljanskega župana. To je nenormalno, in zaradi tega se mora ta amandma potrditi, vi pa začnite normalno delovati in povejte, ali imate sklenjeno premirje tudi za naprej ali se bo ta koalicija ukvarjala sama s seboj. Hvala.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala, gospod Jerovšek.
Preden vas povprašam za nadaljnjo razpravo, bi želel opozoriti, da se poskušajmo v
svojih razpravah osredotočiti resnično na vsebino amandmaja. Izrazi, ki jih je gospod Jerovšek uporabljal glede pohabitve delovanja zaradi delovanja mestnih svetnikov, zagotovo ne pripomorejo k temu, da bi oblikovali dobre rešitve v parlamentu, tako da bi pričakoval, da bi v nadaljnjih razpravah upoštevali predvsem vsebino tega amandmaja in pomena te vsebine za razvoj lokalne samouprave.
Ker je interes za razpravo, vas vabim k prijavi za razpravo.
Postopkovno? Samo trenutek, da se izteče ta operacija. Gospod Presečnik, imate postopkovno.
JAKOB PRESEČNIK (PS SLS): Hvala lepa za besedo, gospod predsednik.
Sem že prej mislil to vprašati, ampak je tudi kolega Jerovšek začel s to temo. Vi ste sinoči prekinili sejo 2 uri prej. Po navadi se vzame odmor za to ali drugo. Glede na to, da je bila seja predvidena do 22. ure, me zanima, kakšen je rezultat te prekinitve in zakaj je bila prekinitev. Če je bila prekinitev zaradi viharja včeraj, ki je bil pred tem v Državnem zboru predvsem med koalicijskimi poslanci, me zanima, ali so poklicani na pomoč gasilci in civilna zaščita, ali so kakšni ukrepi. Človek bi pričakoval kakšne amandmaje danes na klop ali pa vsaj neko pojasnilo, kaj se je zgodilo. Moram reči, da o Ljubljani nisem nič diskutiral, tako da to je vaša zadeva, kar ste drugi debatirali. Jaz sem že diskutiral o teh dveh amandmajih, ki smo ju tudi mi vložili in še dve drugi poslanski skupini. Ampak nekaj pa je res. Drug teden, ko bomo razpravljali o združljivosti oziroma nezdružljivosti poslanske in svetniške funkcije - ravno včeraj in v soboto na odboru za finance se je pokazalo, kako imam prav. Pa ne zaradi tega, ker sem bil pred leti proti, ampak ker se je situacija v tem mandatu bistveno spremenila. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Sejo sem prekinil iz razloga, da omogočimo dogovor o tem, ali bo pripravljen dodaten amandma k 45. členu, kajti v tistem trenutku, ko zapremo razpravo o členu, vlaganje amandmajev ni več mogoče. V tem obdobju je prišlo do dogovora - to lahko povem -, da vsaj iz vrst strank koalicije ne bo vložen dodaten amandma k temu členu. To je dogovor. Namen prekinitve je bil pa ravno ta, da omogočimo izvedbo tega postopka, preden zaključim razpravo o 45. členu.
Želi še kdo razpravljati? Vabim vas k prijavi. Aja, se opravičujem. Gospod Horvat je bil že prej prijavljen. Sledim lahko temu, tej prijavi? Gospod Franc Pukšič je prvi, ki ima besedo.
FRANC PUKŠIČ (PS SLS): Hvala lepa.
Državno sekretarko bi vprašal v zvezi s tem členom in v zvezi s tem amandmajem. Včeraj sem že govoril, kako je pomembno, da ta amandma sprejmemo iz več razlogov. Tega ne bi ponavljal, sprašujem pa vas: v skladu z 11.
162
DZ/VI/37. izredna seja
členom Zakona o lokalni samoupravi, tam, kjer piše, da pred predložitvijo državnega proračuna v Državni zbor vlada sklene z reprezentativnimi združenji občin dogovor, s katerim se določijo povprečni stroški za financiranje nalog iz prejšnjega odstavka - zanima me, ali je bil dogovor sprejet, razen tisto, kar že vemo. Tega, tako kot sem že omenil, ne bom ponavljal. Glede na situacijo, ki se je zgodila včeraj na ta način, kot se je, ste si privoščili več, kot je običajno. Ne vem, če bi lahko katera od opozicijskih strank predlagala, da se uro in prej prekine, ker kolikor vem, je maksimalno eno uro odmora zato, da se potem pride oziroma se ne pride z nobenim predlogom - to, kar ste naredili. Na ta način očitno izgleda, da dogovor med Vlado in med Ljubljano drži in je bil izposlovan. Kolega Frangeža očitno danes iz protesta ni tukaj.
Včeraj je bilo s strani kolega Moderndorferja povedano, koliko in kako različne občine imamo. Vse to je res. Res pa je tudi, da v tej državi obstaja samo ena občina, ki ima interesno združenje v Državnem zboru. Po mojem ga vodi kolegica Maša Kociper, in to je Mestna občina Ljubljana, in druge ni. Glede na to, da boste raje dali na ta način mestni občini oziroma ne rajši dali - to je pogoj. Zoran Jankovic je postavil pogoj in konec, in to izpolnjujete. Ste pa zaradi tega vzeli gasilcem. Gasilcem pa tistih treh milijonov ne morete dati za nadomestilo pri nabavi opreme za povračilo DDV. Bolj pošteno bi bilo, in naj slovenski gasilci vedo, tudi takrat, ko se odločajo, kdo jih izkoristi samo takrat, ko nabirajo in hodijo po državi, ko jim nekateri kažejo luno v vodi, in potem zato, ker so luno v vodi videli, jasno v naslednjem trenutku zato že izgubijo, vsaj pri gasilcih, tri milijone, in imajo vse ostale občine na ta račun škodo. Predlagal bi vam, da, tako kot je pisalo v časopisju 4. julija letos: na Dursu so v okviru inšpekcijskega nadzora na družbo Electa Naložbe ugotovili, da naj bi se ta neupravičeno
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Gospod Pukšič, če niste opazili, smo pri zakonu o izvrševanju proračuna in amandmaju k 45. členu. Prosim, da ostanete pri vsebini tega amandmaja.
FRANC PUKŠIČ (PS SLS): Hvala lepa, gospod predsednik.
Celo opazil sem, da smo pri tem amandmaju. Celo govoril sem na začetku o tem amandmaju. Celo govorim že nekaj časa o tem amandmaju, ampak želim vam pomagati, vladni koaliciji, kje zaflikati proračun, kako priti do denarja. Govorim o dokumentih, ki so objavljeni. Če vas moti, da je Electa Naložbe dolžna, neupravičeno ni plačala ... / izklop mikrofona/ Hvala lepa za izključitev. Še vedno mislim, da bi Electa morala te davke Dursu plačati, potem pa imamo v proračunu, ker je predsednica Vlade govorila, da je potrebno ... / izklop mikrofona/ ... v državi davki pobrani. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Ne bom
dodatno komentiral, ker mislim, da če bi želeli korektno razpravljati, to sploh ni noben problem.
Besedo dajem gospodu Jožefu
Horvatu.
JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala, gospod predsednik. Spoštovani kolegice in kolegi!
Naj še enkrat povem, amandma k 45. členu, ki smo ga podpisali v Novi Sloveniji -celotna opozicija je vložila podoben amandma. Naš amandma zasleduje izključno en cilj. To je skladni regionalni razvoj oziroma v številkah: želimo, da povprečnina tudi za leto 2015 ostane ista, kot je letošnja in kot bo za naslednje leto, na nivoju 536 evrov. Spoštovani kolegice in kolegi, res je, dr. Gorenak me je nekako vrnil v obdobje 2004-2008 oziroma bolj točno v leto 2008, ko smo izključno zaradi skladnega regionalnega razvoja želeli v tej državi vpeljati pokrajine. Ni nam uspelo. Spoštujemo sicer voljo ljudstva na posvetovalnem referendumu, ampak danes mnogi, predvsem tisti, ki prihajamo iz manj razvitih regij, ta davek plačujemo. Ponavljam, kolegice in kolegi, ne vem, če Vlada danes razpolaga z aktualnimi podatki, ampak takrat smo imeli natančne izračune. Tudi proračune smo imeli narejene za posamezno razvojno pokrajino.
Ponavljam, če bi se takrat, leta 2008, razvoj osrednje ljubljanske regije zaustavil, bi pomurska razvojna regija pri takratni dinamiki razvoja potrebovala 34 let, da bi dosegla razvojno stopnjo ljubljanske regije. Kolegice in kolegi, gotovo vas je tukaj kar nekaj iz Zasavske regije. Zasavska regija bi potrebovala 31 let. Gotovo vas je tukaj nekaj iz Notranjsko-kraške regije. Potrebovali bi 22 let, da bi razvojno dohiteli osrednjo ljubljansko regijo. Treba je govoriti o številkah, o grafih, in treba je povedati jasno, ali smo za skladni regionalni razvoj ali pa nismo. Nimam nobenih težav s tem, da je Mestni svet Mestne občine Ljubljana sprejel tarife za parkiranje. Včeraj in danes dobivam esemese, da je za uro parkiranja v Ljubljani treba plačati 2 evra. Ta 2 evra pomenita nekaterim oziroma ne nekaterim, ampak množici polovico bruto urne postavke. O tem govorimo. Zato vas prosim, imejte toliko razumevanja in podprite ta amandma. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Želi še kdo razpravljati? Odprl bom prijavo za razpravo. Preden dam besedo vam, dajem besedo predstavnici Vlade mag. Mateji Vraničar, da poda nekatere odgovore.
MAG. MATEJA VRANIČAR: Hvala lepa.
Konkretno vprašanje mi je bilo zastavljeno in bi rada odgovorila. Ponovila bom odgovor, ki sem ga dala že včeraj. Za leto 2014 je dogovor z občinami sklenjen. Velja še dogovor lanskega leta. Za leto 2015 bomo pogovore še nadaljevali. Hvala.
163
DZ/VI/37. izredna seja
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala. Besedo dajem gospe Alenki Jeraj.
ALENKA JERAJ (PS SDS): Hvala za besedo.
Včeraj smo lahko poslušali precej čustveno razpravo kolegice Kociper, kaj vse smo vzeli MOL in kako zdaj težko živi, vendar je v tej razpravi pozabila omeniti neka čudna nakazila iz mestne občine na Grep avgusta 2011. MOL je nakazala 4 milijone temu podjetju, ki ga danes več ni oziroma je v stečaju. Vsi, ki donirajo in pomagajo in delajo v mestni občini, na koncu končajo v rdečih številkah ali v stečaju. MOL je takrat nakazala 4 milijone podjetju Grep. Ta je mislim, da še isti dan pol milijona nakazal na Bazo Dante, Baza Dante pa potem na KLM, podjetje, ki je v večinski lasti Zorana Jankovica, župana Mestne občine Ljubljana. Če Mestna občina Ljubljana potrebuje denar za to, da se bodo izvajale take transakcije in netransparentno porabljal denar, kar je ugotovila tudi Davčna uprava, od tam naprej pa se ne zgodi nič - toliko o dobrem in učinkovitem pravosodnem sistemu, o katerem govorite -, najbrž to ni v redu ali pa je to v redu samo za Pozitivno Slovenijo.
Zato bom podprla naš amandma, in upam, da boste enako storili tudi ostali.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Gospod Zvonko Lah ima besedo.
ZVONKO LAH (PS SDS): Hvala lepa za besedo, predsednik.
Včeraj, ko smo poslušali razlago o povprečnini za leto 2015, je gospa državna sekretarka rekla, da naj bi bilo to znižanje povprečnine zaradi znižanja plač v letu 2015. Če je to 10 evrov na prebivalca in če je približno 12 % strošek plač v občinski upravi, to pomeni, da naj bi leta 2015 šle plače dol za 15 %, v letu
2014	pa za 1 % v javni upravi. To je potem to. Verjetno je malo razlike še na račun, ne vem, vzgojiteljic v vrtcu in podobno. Ampak če gre to na račun občinske uprave, je to 15 %. Mislim, da se boste morali res še pogovarjati z občinami v letu 2015. Če je to leto pred volitvami, 15-odstotno znižanje plač v javnem sektorju oziroma v upravah, in da bo isto v državni upravi, potem pa ne vem, če boste čakali na leto
2015	z volitvami. Hvala.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Želi še kdo razpravljati? Ugotavljam, da ni želje, zato zaključujem razpravo.
Prehajamo na razpravo ... / oglašanje iz dvorane/ Prosim? Zaključil sem razpravo. Gledal sem po dvorani in ugotovil, da ni nihče izrazil interesa, da bi razpravljal, tako da prehajamo na razpravo k 46. in 76. členu ter na k njima vložene amandmaje poslanskih skupin Slovenske demokratske stranke, Slovenske ljudske stranke in Nove Slovenije. Ker se amandmaji Nove Slovenije in Slovenske ljudske
stranke nanašajo tudi na 76. člen, je odprta razprava tako za 46. kot tudi za 76. člen.
Želi kdo razpravljati? Vabim vas k prijavi za razpravo. Besedo ima gospod Jakob Presečnik.
JAKOB PRESEČNIK (PS SLS): Hvala lepa.
Če sem iskren, sem o tem že včeraj razpravljal, ampak je vmes bila ena noč. Verjamem, da nam je to že ušlo malo iz spomina. Ta amandma k 46. členu govori o investicijskih sredstvih, ki jih bodo dobile občine ... / izklop mikrofona/
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Zmanjkalo je časa za razpravo.
Naslednji ima besedo gospod Jožef
Horvat.
JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala, gospod predsednik.
Naj spomnim, da je Zakon za uravnoteženje javnih financ v okviru enega izmed nujnih varčevalnih ukrepov zmanjšal višino sredstev za sofinanciranje investicij v občinah, in sicer s predvidenih 6 % skupne primerne porabe občin, kot jih določa 21. člen Zakona o financiranju občin, na 4 %. Vse to je bilo takrat dogovorjeno v že včeraj omenjenem dogovoru z reprezentativnimi združenji občin. To je bil dogovor med takratno, našo Vlado Republike Slovenije in med občinami. Občine so se takrat odrekle približno 200 milijonom evrov. Točno mislim, da je številka 199 milijonov, ampak bil je sklenjen dogovor, ker so občine razumele, da morajo prispevati k varčevanju v tej državi. Še dodatno zniževanje sredstev za financiranje občin s predvidenih 4 % na 2 % bo imelo po našem prepričanju neposreden vpliv na zmanjševanje gospodarske aktivnosti v državi. Največji delež investicij v državi je namreč sofinanciran s strani občin. Z zniževanjem sredstev za te namene občine ne bodo mogle izvajati nekaterih že načrtovanih in že začetih projektov.
Občine bodo zaradi tega zakonodajnega posega v financiranje občinskih investicij v številnih primerih prisiljene plačevati pogodbene kazni, zato predlagamo, kolegice in kolegi, da ostanejo sredstva za sofinanciranje investicij občin v prihodnjih dveh proračunskih letih pri 4 % skupne primerne porabe občin. Ne pozabimo, danes teče približno med 70 in 80 % vseh javnih investicij prav na občinah. Zdaj nam očitno to ni všeč. To dejstvo očitno želi predlagatelj tega zakona, te rešitve zrušiti. Kaj se bo in kje se bo potem sploh še investiralo? Lepo vas prosim, razmislite. Še enkrat, vsi vemo, da se v lokalnih skupnostih - nekateri ste bili župani, uspešni župani, svetniki, nekateri ste svetniki - v večini primerov investicij na lokalni ravni resnično pogleda na vsak evro. Nadzor nad investicijami je bistveno boljši kot pri velikih državnih investicijah.
164
DZ/VI/37. izredna seja
Lepo prosim za podporo temu amandmaju. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Naslednja ima besedo gospa Sonja
Ramšak.
SONJA RAMŠAK (PS SDS): Hvala za besedo, predsednik.
Absolutno bom podprla amandma Slovenske demokratske stranke. Namreč, menimo, da koalicija in vlada Alenke Bratušek neupravičeno zmanjšuje sredstva za financiranje investicij občin. Kot vemo, je podatek, da se tri četrtine vseh investicij izvaja v občinah, in s tem, ko bomo krčili sredstva za investicije, to pomeni, da bomo nekatere projekte, ki so že v teku, za katere so zagotovljena sredstva, tudi iz kohezijskih oziroma evropskih sredstev, dejansko s tem ogrozili. Tudi Združenje občin Slovenije vas je na to opozorilo. S tem povečujete razlike med razvitimi in manj razvitimi občinami, in s tem, ko zmanjšujete vir, ki je zakonsko dodeljen občinam na podlagi indeksa razvojne ogroženosti posamezne občine, boste dejansko ogrozili tiste najšibkejše.
Zopet se bom vrnila k zapisniku med Vlado in Mestno občino Ljubljana. Očitno boste občine, ki so manjše, srednje in ki nimajo tako močnih povezav znotraj Vlade, ogrozili z zniževanjem stopnje odstotka povprečnine za investicije, medtem ko boste na drugi strani z določenimi intervencijami zagotovili sredstva Mestni občini Ljubljana. Naj spomnim na sklep številka 6, na podlagi katerega bo Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport uredilo področje sofinanciranja investicij v vrtce, obravnavalo se bo vlogo glede sofinanciranja projekta Kolezija, dogovor o tem, da bi se muzej za šport in šolstvo umestilo v Center Stožice, ker očitno Stožice niso rentabilne, in na sklep številka 10, da bo pri razpisu za pridobitev evropskih sredstev, ki je bil objavljen, pri čemer naj bi imela prednost tudi gimnastična centra Cerar-Pegan-Petkovšek ter Ilirija, ki naj bi veljala za nacionalne projekte - to je nedopustno, saj s tem povečujemo razlike med manj razvitimi občinami in Mestno občino Ljubljana. Hvala.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Naslednji ima besedo gospod Zvonko
Lah.
ZVONKO LAH (PS SDS): Hvala lepa še enkrat.
S svojim amandmajem želimo črtati prvi in drugi odstavek 46. člena, ki pravita, da bi se naj sredstva po 21. členu za občine zmanjšala za polovico, za 2 % primerne porabe. Ker so ta sredstva razdeljena sorazmerno glede na razvitost občin, bodo bistveno manj izgubile mestne občine. 11 mestnih občin ima v Sloveniji približno dobro tretjino vseh prebivalcev. Po razpredelnici, ki smo jo dobili od ministrstva, bi mestne občine od 21 milijonov, kar naj bi država prihranila od skoraj 22 milijonov s tem 21.
členom, izgubile samo slabih 2 milijona, milijon 984 tisoč, kar je samo 9 %. Več kot ena tretjina prebivalcev bo izgubila 9 % primerne porabe, dve tretjini pa kar 19 milijonov 950. Če gledamo to na prebivalca: mestne občine 2,86 evra na prebivalca za investicije in ostale občine 14,75 evra, kar je 5-krat več! Zdaj mi pa povejte, kje so te govorice, predvsem SD iz prejšnjega mandata, o skladnem regionalnem razvoju!
Če pogledamo posamezne občine -naredil sem pregled za jugovzhodno Slovenijo, za to statistično regijo -, recimo, občina Kostel izgubi 9,8 % primerne porabe, občina Osilnica 10,3 %, občina Žužemberk, ki ima komunalno infrastrukturo v strašno slabem stanju, ker so brigadirji gradili vodovod, 3,4 % primerne porabe, Črnomelj, ki je ena večjih občin, 4 %, in občina bivše županje gospe Brunskole 3 % primerne porabe. Vemo, da imajo belokranjski vodovod, da imajo velike investicije. Poleg tega imajo vse občine proračune sprejete za leti 2013 in 2014, dveletne proračune, v katerih so morale zagotoviti svoja lastna sredstva za kohezijske projekte. Zdaj jim pa jemljemo približno 20 %, tem podeželskim občinam, vseh investicijskih sredstev, ki jih imajo na voljo v proračunu. Zdaj mi pa povejte, kaj se bo zgodilo - ne vemo še, kaj bo v letu 2015, če ne bodo zagotovili teh lastnih sredstev. Vemo, da je kar precej razpisov in da so na voljo evropska sredstva, ker se jih do zdaj ni črpalo zaradi takih in drugačnih razlogov. Zdaj pa občine nimajo lastnih sredstev, da bi počrpale in izpeljale te projekte. Kdo bo vračal ta denar? Kdo bo vračal tistih 85 % evropskih sredstev nazaj - investitorji, in to so občine.
Verjemite mi, da gospodu Stepišniku ne bo prijetno leta 2015, ko bo sredi leta ugotovil, da bo nekaj sto milijonov evropskih sredstev ostalo. Sem prepričan, da bo tako. Če je teh 19 milijonov za te občine tak problem v tej državi, da bo ostalo par sto milijonov evropskih sredstev tudi na ta račun -mislim, da ni. Zelo malo je slišati v tem mandatu besed o skladnem regionalnem razvoju, žal. V prejšnjem mandatu so bila pa polna usta vseh vas, predvsem na tisti strani, vendar se volitve na podeželju potem niso najbolj izšle. Zdaj pa je treba uničiti podeželske občine, ustaviti te projekte. Na koncu bodo krivi pa samo občine in župani, in nihče drug. Mislim, da je to nepošteno do podeželskih občin in do tistih, ki vodijo večino investicij. Če pa bi zdaj naredili še preglednico, koliko investicij peljejo podeželske občine in mestne občine na področju obveznih javnih gospodarskih služb - govorim na področju obveznih javnih gospodarskih služb, ne raznih spomenikov in nepotrebnih objektov. Mislim, da bi bilo treba ta amandma podpreti in da se ta sredstva nadomestijo nekje drugje. Hvala.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Želi še kdo razpravljati? Še je interes, zato vas vabim k prijavi. Preden pa bom dal besedo prijavljenim, bo imela možnost
165
DZ/VI/37. izredna seja
spregovoriti tudi predstavnica Vlade. Najprej dajem besedo mag. Mateji Vraničar.
MAG. MATEJA VRANIČAR: Hvala lepa za besedo.
S 46. členom se ureja vprašanje investicijskih transferov po 21. členu Zakona o financiranju občin. To je samo del investicijskih transferov, ki jih dobivajo občine iz državnega proračuna, in v primeru, da bi se še naprej omogočilo v letu 2014 izvajanje teh investicijskih transferov občinam v višini, kot jo določa ZUJF, bi to pomenilo 44 milijonov investicijskih transferov. Če se upošteva amandma Poslanske skupine SDS, pa bi to pomenilo, da se uveljavi za leto 2014 ta znesek, za leto 2015 pa 66 milijonov, kolikor znaša investicijski transfer občinam po 21. členu Zakona o financiranju občin. S predlaganim 46. členom se ta del investicijskih transferov občinam zmanjšuje na 22 milijonov evrov, in sicer v luči zniževanja javne porabe kot takšne. Vendar pa to niso edini investicijski transferi, ki jih občine prejemajo iz državnega proračuna. Od celotnega zneska investicijskih transferov proračunskim uporabnikom, ki so predvideni v predlogu proračuna za leti 2014 in 2015 - za leto 2014 473 milijonov in za leto 2015 498 milijonov -, približno dve tretjini teh zneskov odpade oziroma približno dve tretjini teh zneskov pripada občinam.
Omeniti je treba tudi to, da je 76. člen vključen v predlog zakona prav zato, da se preprečijo situacije, na katere je prej opozarjal gospod Horvat -da bi morali že sklenjene pogodbe odpovedovati in da bi zaradi tega plačevali penale -, saj se zagotavlja občinam, ki bi imele v času uveljavitve zakona že sklenjene pogodbe z izvajalcem, da se jim lahko zagotovijo dodatna sredstva do skupne višine 4 % skupne primerne porabe, toliko kot je določal že Zakon za uravnoteženje javnih financ. Ne nazadnje je treba poudariti tudi to, da podatki o uporabi sredstev v občinah po teh transferih iz 21. člena Zakona o financiranju občin kažejo, da le v manjšem delu občine te transfere uporabijo za sofinanciranje projektov, ki so v pretežni meri financirani iz evropskih sredstev, in da jih v pretežni meri uporabijo za investicije po lastni presoji. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Nadaljujemo z razpravo. Besedo ima gospod Jožef Horvat.
JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala lepa, gospod predsednik.
Povsem razumemo, da gre za del sofinanciranja občinskih investicij. Boleče je pa to, da ta del dejansko pade za 50 %, iz 4 na 2 % primerne porabe. To je boleče. Če izračunam povprečje, je to za vsako občino - ampak to povprečje kaj dosti ne pove - 100 tisoč evrov na letni ravni manj. Poglejte, ta dva člena, 46. in 45. člen, o katerem smo prej govorili, Predloga
zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2014 in 2015 - določili teh dveh členov sta zelo brutalni za lokalno samoupravo, za občine. Najbrž zaradi tega gospa Alenka Bratušek oziroma njen kabinet ni hotel sprejeti reprezentativnih združenj slovenskih občin. Zahvaljujem se Ministrstvu za finance, ki se pogovarja s temi združenji. Gospa Alenka Bratušek jim je enostavno pred nosom zaloputnila vrata. To ni dobro. Če je dr. Virant s svojo idejo o črtanju približno polovice občin nekoliko stopil nazaj, ko mu je zažugala stroka in ko smo začeli groziti z interpelacijo, potem lahko rečem, da se ta trenutek občine de iure sicer ne ukinjajo, de facto pa se ukinjajo. In ljudje živimo de facto. Velja de facto. De facto se občine s temi zakonskimi določili ukinjajo. To ni dobro. Vendarle vas le prosim, Slovenija ni samo Osrednjeslovenska regija, ampak so tudi skrajno vzhodne, skrajno zahodne, skrajno severne in skrajno južne občine. Te so tudi slovenske. Koliko bodo prav te občine na obrobju Slovenije močne, toliko močna bo naša država. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam.
Naslednji ima besedo gospod Jože
Tanko.
JOŽE TANKO (PS SDS): Hvala lepa za besedo.
Moram reči, da smo priča enemu kar žalostnemu procesu. Občinam se znižuje povprečnina. Občinam se ne daje možnosti, da v okviru nalog in pristojnosti, ki jih imajo, same urejajo normative za tisto, kar plačujejo. Občinam se sedaj za polovico znižuje delež sofinanciranj investicij, in poleg tega se občine dodatno obremenjuje z davkom na nepremičnine. S temi ukrepi, ki jih pelje ta vlada, postajajo občine čedalje bolj podobne upravnim enotam, ko bomo imeli tam samo neko upravo, v tem primeru za transfer prihodkov za določljive namene, in nič drugega. S tem, ko se zmanjšuje neodvisnost občine - kar to dejansko je -, se zmanjšuje tudi njihova možnost, da vplivajo na lokalni razvoj, se zmanjšuje njihov potencial za to, da se lotevajo investicij, ki so nujno potrebne, se zmanjšuje njihova absorpcijska sposobnost za to, da črpajo evropska sredstva. Zanimivo bi bilo vedeti, koliko ti ukrepi, ki jih uvajate samo s tem popravkom zakona o izvrševanju proračuna, z davkom na nepremičnine, zmanjšujejo potencial občin za črpanje evropskih sredstev. Mislim, da bodo občine sposobne črpati približno polovico manj evropskih razpoložljivih sredstev samo zaradi teh ukrepov, ki ste jih sprejeli za leto 2014. Načrtovali pa ste bistveno večje črpanje evropskih sredstev na prihodkovnem delu proračuna. Popolnoma neusklajeni ukrepi!
S tem proračunom se dela samo to, da se bo na teh evropskih postavkah zbralo sredstva, ki bi sicer morala iti po raznih politikah ter biti porazdeljena po vsem, pri čemer bi bila dana možnost samo občinam, in se bo to potem samo še razdelilo za tiste, ki bodo to lahko
166
DZ/VI/37. izredna seja
dobili, tako kot se je to naredilo, recimo, za primer Stožic. S temi ukrepi, ki jih sedaj Vlada predlaga v zakonu o izvrševanju proračuna in se nanašajo na občine, se samo bistveno povečuje odvisnost lokalnih samouprav od državnih uradnikov. Tam bodo tisti, ki bodo odločali še bolj suvereno, kaj bo smel kdo delati in kaj ne bo smel delati. Ta koncept je popolnoma nasproten. Vlada bo z naslednjim zakonom o nepremičninah posegla v temeljno neodvisnost lokalne samouprave s tem, ko bo mnogim občinam odvzela ali pa jim zaračunala davek na nepremičnine. Ključna neodvisna postavka lokalne samouprave so samostojni proračunski viri in razpolaganje s tem. S tem, ko te samostojne proračunske vire znižujete, povečujete odvisnost občin, togost občin. S tem, kar počnete, bodo lahko financirale samo še obvezne naloge po Zakonu o lokalni samoupravi. Še prenesenih ne bodo mogle financirati, kaj šele, da bi izvajale investicijsko politiko - to, kar je primarni namen in primarna vloga občin.
Ko boste naredili to, da bodo prihodki občin enaki obveznim nalogam, potem imamo na koncu upravne enote, nič drugega. Tam samo štempljajo dokumente, odločajo, sprejemajo in tako naprej, ne morejo pa izvajati nobenih aktivnosti na področju investicij. Točno to počnete. V to smer gre vse, v smer koncentracij in delanja nekih, bom rekel, amorfnih tvorb, ki bodo na koncu samo čisti strošek. Nič ne bo od tega. Naloga države pa je, da naredi tako organizacijsko strukturo in tak model, da bodo lahko tisti, ki smo jim dali možnost, da imajo svojo občino, tam tudi izvajali naloge, ki so razvojnega pomena. S tem, ko to počnete, ko te rešitve predlagate, ukinjate v bistvu vse občine in ohranjate samo tiste, ki jim boste vi, uradništvo in državna uprava blagovolili nameniti denar, ki je namenjen za vse, na posamezne projekte. Tudi delitev na eno in drugo regijo pomeni točno to. Tudi tam bodo samo trije ali pa štirje centri prišli ven, ki bodo participirali na ta denar, ki bodo imeli edini potencial, da bodo lahko participacijo naredili. Kaj bo učinek, recimo, za Kočevje? Poglejte, izračunajte si, kaj pomeni, recimo, ta pristop pri zakonu o izvrševanju proračuna za kočevsko občino, koliko bo lahko ta občina še kandidirala na evropske projekte. Ali pa za ribniško ali pa kakšno drugo. To poglejte. Če je bilo zdaj sredstev za obvezne naloge približno 60 % in z dodanimi sredstvi do 100 za investicijski del, bo zdaj ta neodvisnost bistveno padla, cca 80, 90 % proračuna bo zablokiranega in samo tista malenkost bo še ostala zato, da bodo lahko občine kandidirale na razvojna sredstva in zagotavljale participacijo pri projektih, ki že po tem ne bodo mogli biti ravno visoki, ker ne bo razpoložljive mase za izvajanje investicij.
Tako da takim rešitvam, ki ste jih predlagali v zakonu o izvrševanju proračuna, zelo nasprotujem.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Želi še kdo razpravljati? Vabim vas k prijavi za razpravo. Besedo ima gospa Maša Kociper.
MAŠA KOCIPER (PS PS): Hvala lepa, predsednik.
Sem počakala na vrsto za razpravo, da bi vendarle odgovorila na neresnične navedbe gospe Ramšak. Ne da bi njo prepričala, ker je utemeljitev slišala že na odboru. Gospa Ramšak je pri svojem navajanju spet navajala nek zapisnik in neke sklepe, ki sploh ne obstajajo. Sklepi, točno ti, za to številko, ki jih navaja gospa Ramšak, v uradnem zapisniku, ki obstaja med Vlado in Mestno občino Ljubljana, ne obstajajo. Lahko samo še enkrat povem, da ne vem, ali je ta zapisnik Poslanska skupina SDS zopet lepila, prepisovala, dodelovala, ji ga je kdo podtaknil ali pa je dobila po nesreči naroben zapisnik - ne bom sodila, ampak opozorili smo že večkrat, da prebirajo tekste iz neuradnega zapisnika. To se mi zdi nekorektno, in želim pojasniti vsem, ki nas morda poslušajo, da te navedbe niso resnične in da ti sklepi ne obstajajo. Hvala.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam.
Repliko ima gospod Tanko. Po vsej verjetnosti, gospa Maša Kociper, ni dobro razumel, tako da pričakujem da bo to tudi pojasnil v repliki.
Izvolite, imate repliko.
JOŽE TANKO (PS SDS): Hvala lepa.
Kar zadeve navedbe gospe Kociper, moram reči, da ne držijo. Zapisnik, ki ga imam pred seboj, je zapisnik, ki je nastal 23. 7. in ga je napisal in podpisal eden izmed članov delegacije Mestne občine Ljubljana. Tisto, kar pravite, da je zapisnik, je poročilo o realizaciji tega zapisnika. 9. 9. ste izdali nek dokument, v katerem piše, da so nekatere zadeve že urejene. To ne more biti drugega kot poročilo o realizaciji zapisnika oziroma realizaciji dogovora, o izvedbi med Mestno občino Ljubljana in Vlado Republike Slovenije. Poglejte si in ne zavajati javnosti, da smo mi kaj ponaredili. Ta dokument je bil objavljen, nihče ga ni demantiral, da ne stoji. Tudi dokument iz 9. 9. je pravi, vendar tisto je poročilo o realizaciji. Kar poglejte si posamezne točke in boste videli, kaj ste v času od 23. 7., ko je bil ta zapisnik narejen, pa do 9. 9. že realizirali. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Je še interes za razpravo? / oglašanje iz dvorane/ Prosim? Replika na repliko ne bo mogoča. Možno se je prijaviti k razpravi, zato vas vabim k prijavi.
MAŠA KOCIPER (PS PS): Gospod Tanko, vi imate svojo verzijo resnice. Tukaj imam zapisnik srečanja med Vlado Republike Slovenije in mestno občino - noben pregled sklepov,
167
DZ/VI/37. izredna seja
realizacija sklepov. V tem zapisniku imajo sklepi, ki jih navajate pod številkami 4, 25, 60 in 61 popolnoma drugačno vsebino od te, ki jo vi navajate. Sklepa številka 61 niti ni. Teh drugih sklepov, kot rečeno, ni v obliki, kot ste vi navedli. Predlagam, da se nehava prepirati, ampak ne bom popustila na točki, da trdite, da je res nekaj, kar ni res. Je samo ena verzija uradnega zapisnika. Katero imate vi, ne vem, ne bom sodila, kot rečeno, in po tej verziji sklepov, na katere se navezujejo vaši poslanci, ni. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Preden vas povabim k prijavi za razpravo, vas želim opozoriti, da nikakor ne začnite z razpravo, preden ne poteče rok za prijavo, ker potem tudi nimamo evidence o tem, kdo se je prijavil k razpravi in nastopijo težave.
Ker je interes za razpravo, vas vabim k razpravi. Gospod Jože Tanko ima besedo.
JOŽE TANKO (PS SDS): Hvala lepa za besedo.
V	zabeležki o zapisniku med Vlado Republike Slovenije in Mestno občino Ljubljana je bilo dogovorjeno, in to je bil datum 23. 7., da bo Ministrstvo za finance omogočilo Mestni občini Ljubljana uporabo računalniškega programa za izplačilo tretje četrtine plačnih nesorazmerij, saj se je MOL sodno poravnala na osnovi tožbe sindikata. To je bilo odprto vprašanje. V zabeležki iz 9. 9. piše, da je ta sklep izveden. Še nekatere, gospa Kociper, vam lahko naštejem, za katere velja enako. 23. 7. so bile to odprte postavke, 9.9. pa je pri njih napisano "izveden", kar pomeni, da je to poročilo o realizaciji zapisnika, ne pa dogovor o tem, kaj se je dogajalo na seji med Mestno občino Ljubljana in Vlado Republike Slovenije. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Želi še kdo razpravljati? Vabim vas k prijavi za razpravo.
Gospod Jožef Horvat, izvolite.
JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala lepa, gospod predsednik.
V	Novi Sloveniji ugotavljamo in trdimo, da je sistem lokalne samouprave izjemno pomemben. Najbrž si reprezentativna združenja slovenskih občin, to je združenje in skupnost slovenskih občin, le zaslužijo, da imajo takrat, ko gre za korenite spremembe zakonodaje, na drugi strani mize kot sogovornico predsednico Vlade. Združenje občin Slovenije in Skupnost občin Slovenije sta v skupnem dopisu predsednici Vlade Republike Slovenije 24. oktobra naslovila zahtevo in prošnjo, da se skupaj z ministrskim zborom sestane s predstavniki reprezentativnih združenj občin, da se jih seznani s sklepi, sprejetimi na vseslovenskem srečanju županov 23. oktobra v Celju, in da se skupaj poišče odgovore na številna odprta vprašanja. V teh združenjih
pravijo, da so 25. oktobra iz Kabineta predsednika Vlade Republike Slovenije dobili dopis, kjer so zapisali, da iz dopisov, ki so jih prejeli, izhaja predvsem nestrinjanje s predvidenim načinom financiranja občin, kar po oceni občin vpliva na splošni položaj občin. Iz kabineta jih prosijo, da se pri reševanju omenjene problematike začnejo usklajevati z Ministrstvom za notranje zadeve.
To je uradni dokument, uradna informacija, in to kaže na malomaren - res izbiram besede - odnos predsednice Vlade do slovenskih občin. To ni dobro. Občine so imele nek predlog, kako, končna rešitev je pa vedno stvar pogovorov in pogajanj. Predsednica Vlade je enostavno stališča teh registriranih reprezentantov zavrnila. To sta dve, zaenkrat edini, združenji slovenskih občin, Združenje občin Slovenije in Skupnost občin Slovenije, ki imata status reprezentativnosti. Še prejšnji teden sem preverjal, Združenje mestnih občin Slovenije, ki je menda sicer nastalo, statusa reprezentativnosti nima. Toliko v vednost temu spoštovanemu zboru in tudi slovenski javnosti. Zaključujem s pozivom, s prošnjo predsednici Vlade, naj sistema lokalne samouprave ne zanemarja, naj ga vzame kot kredibilnega sogovornika, ker gre za sistem lokalne samouprave, ki nam v tej državi še edini kolikor toliko dobro funkcionira! Izgleda, da se bo s temi zakonodajnimi spremembami, ki jih bo najbrž vladajoča koalicija ne glede na to, od kod poslanke in poslanci prihajajo, sprejela, de facto začel razkroj sistema slovenske lokalne samouprave. To je slabo, gospe in gospodje, za to državo. Ampak komur so pri srcu slabe odločitve, ta jih bo gotovo tudi podprl. Mi, Nova Slovenija - krščanski demokrati, jih ne bomo.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Želi še kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne, zato zaključujem razpravo o tem členu.
V razpravo dajem 64. člen in amandma Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke k temu členu. Vabim vas k prijavi za razpravo. Besedo ima mag. Marko Pogačnik.
MAG. MARKO POGAČNIK (PS SDS):
Predsednik, hvala za besedo. Spoštovana državna sekretarka, kolegice in kolegi!
Slovenska demokratska stranka predlaga, da se 64. člen v ZIPro črta, in sicer imamo za to več argumentov. Prvi argument je, da je ta določba že v Zakonu o Slovenskem državnem holdingu. Ocenjujemo, da ni potrebno, da se ponavlja še v ZIPro. Drugi argument, ki je glede na besede ministra za finance v soboto na odboru - njegovo mnenje je, da ta člen ni potreben v samem ZIPro. Tretji, ki se mi zdi največji argument, je pa, da drugi odstavek tega člena obsega širšo zadevo, kot je v Zakonu o Slovenskem državnem holdingu, in sicer da kapitalski in pokojninski družbi pripada 10 % kupnine od prodaj kapitalskih naložb v državni lasti v celoti, v SDH pa samo tiste naložbe, ki so
168
DZ/VI/37. izredna seja
v klasifikaciji oziroma ki so v lastništvu holdinga. Mislim, da gre tu za nevarno zadevo, ki bo škodljiva državi, zato pričakujem tudi od koalicijskih poslancev, da bodo sledili predlogu SDS in tudi predlogu ministra, ki ocenjuje, da ta člen ni potreben. Predvsem je pa problematično, da ta člen širi možnosti kupnin za Kad. Mislim, da se s tem dela škoda, kajti kupnine so prvenstveno namenjene za poplačilo dolga. V Sloveniji bodo obresti že v letu 2014 znašale skoraj eno milijardo evrov. Omenil bi še nekorektnost stališča DeSUS, ki je včeraj pri ZIPro omenil, da je intenca vsakokratne oblasti, ne glede na politično pripadnost, da poseže v premoženje, ki je v osnovi namenjeno za dolgoročno zagotavljanje stabilnosti pokojninske blagajne. Sem mnenja, da je bil DeSUS tukaj nekorekten, kajti treba je povedati, da je bilo pod vlado Janeza Janše v Zakon o Slovenskem državnem holdingu vključeno, da 10 % kupnin od naložb, ki so v lasti SDH, pripada pokojninski blagajni. DeSUS pa predlagam, da problem rešuje v sedanji koaliciji, kajti po novem predlogu te kupnine ne bo. Ostro nasprotujem takšnemu pavšalnemu stališču DeSUS, da so vse vlade iste. Vlada Janeza Janše ni bila takšna.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Želi še kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne, zato zaključujem razpravo.
O amandmajih bomo v skladu s časovnim potekom seje zbora odločali v četrtek, 14. novembra 2013, v okviru glasovanj. S tem prekinjam to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 17. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O DAVKU NA NEPREMIČNINE PO NUJNEM POSTOPKU.
Dovolite mi, da vam najprej dam pojasnilo. V zvezi s to točko dnevnega reda vas obveščam, da so poslanske skupine Slovenske demokratske stranke, Slovenske ljudske stranke in Nove Slovenije na podlagi 74. člena Poslovnika Državnega zbora vložile predlog za preložitev te točke dnevnega reda 47. izredne seje Državnega zbora. V zvezi s tem sem podal tudi pisni odgovor, ki je objavljen na e-klopi. Iz tega odgovora izhaja, da o tem predlogu preložitve ni mogoče odločati.
Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila Vlada. Sprašujem, če želi predstavnica Vlade podati predstavitev zakona.
Postopkovno ima pred tem gospod Jože Tanko.
JOŽE TANKO (PS SDS): Hvala lepa, spoštovani predsednik.
V obrazložitvi, ki ste jo posredovali in ki ste jo na kratko povzeli, zakaj ta naš predlog poslovniško ni mogoč - z njim se ne strinjamo. Predvsem zato ne, ker je pri tej obravnavi zakona o nepremičninah časa za razpravo in za realizacijo seje še približno teden dni. Nismo v
nobeni časovni stiski. Drugič, v obrazložitvi ste napisali nekaj, na kar se mi ne sklicujemo. Nismo predlagali umika točke z dnevnega reda, ampak preložitev. To, kar ste v obrazložitvi napisali, da umik ni možen v skladu s 64. členom Poslovnika Državnega zbora, ne drži, kajti ta določba Poslovnika Državnega zbora velja samo za primer, ko se točka na dnevni red uvrsti na zahtevo ene izmed opozicijskih poslanskih skupin. Ne velja za nobene druge poslance. To je pravica vsake opozicijske stranke, da ima na vsaki seji Državnega zbora zagotovljeno vsaj obravnavo ene točke dnevnega reda, če jih je predlagala v postopek. To ni v ničemer povezano s pravico koalicije. Koalicija ima vsa druga orodja.
Predlagam, da zaradi vsega tega, kar se s tem zakonom dogaja, zaradi vseh protestov, vseh blokad interesnih skupin, ki bi rade o tem zakonu karkoli rekle, to minimalno zadevo, da se zadeva preloži s te seje, odobrite, še posebej zato, ker če vas samo spomnim, ste dejali, da ta zakon ni sestavni del proračuna Republike Slovenije. To se pravi, da v ničemer, že po vaši izjavi iz 2. oktobra, ne bo prizadeta kompletnost proračuna. Predlagam, da tej naši zahtevi, ki smo jo opozicijske poslanske skupine sopodpisale, vse tri, ugodite, in da naredimo še ta minimalni napor, ki je potreben, da se posamezne rešitve uskladijo. Po tem, ko bo zakon sprejet, je stvar težka. Sedaj, ko smo v fazi obravnave amandmajev, lahko še na osnovi razgovorov, na osnovi stališč, na osnovi vseh stvari, ki se bodo odprle, marsikaj popravimo, izboljšamo in naredimo zakon bolj sprejemljiv. Če bomo šli pa kar takole nasilno čez procese, se pa verjetno to ne more dobro končati. Zato predlagam, predsednik Državnega zbora, da tej naši zahtevi ugodite in da omogočite, da se ta zadeva z zamikom enega tedna obravnava nekoliko kasneje.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Dovolite, da mogoče še nekoliko dodatno pojasnim moje stališče, da ne morem dati vašega predloga na glasovanje. Če pravite, da v mojem odgovoru govorimo o umiku te točke dnevnega reda, moramo vendarle natančno ugotoviti, da v vaši zahtevi navajate, da se preložita obravnava in odločanje o Predlogu zakona o davku na nepremičnine na eno od naslednjih sej. Lahko razumemo, ali gre za umik ali za preložitev, vendar zapisali ste preložitev, in če želimo preložiti to točko na eno od naslednjih sej, potem pomeni, da je na tej seji nikakor ni mogoče obravnavati, če to izglasujemo. Če pa gremo v to glasovanje, zagotovo kršimo ustavo. Namreč, ustava nas zavezuje, da moramo izpeljati izredno sejo, ki jo zahtevajo poslanci. To je ustavna kategorija, in če bi dal vaš predlog na glasovanje, potem bi to moje ravnanje bilo v nasprotju z ustavo.
Želim vas pa opozoriti, kar je tudi v mojem odgovoru zapisano, da če bi prišlo do odločanja o vašem predlogu v Državnem zboru,
169
DZ/VI/37. izredna seja
potem nikoli več v prihodnosti ne bo mogoče izvesti izredne seje Državnega zbora, ki jo zahteva opozicija. Namreč, koalicija bo z večino glasov vedno lahko odločila, da se preložijo točke iz izredne seje, ki jo zahtevate kot opozicija. To je pa izjemen poseg v delo Državnega zbora, in kot predsednik moram zaščititi predvsem manjšino, ki je pa opozicija. Če dam vaš predlog na glasovanje, nikoli več ne bo mogoče izvesti izredne seje, ki bi jo zahtevala opozicija. To je za delo Državnega zbora povsem nesprejemljivo, in je to grob poseg v demokracijo in predvsem tudi v možnost in nalogo, ki jo ima opozicija pri izvajanju demokracije v Državnem zboru. Resnično vztrajanje pri tem glasovanju je naprej v škodo opozicije, škodo demokracije in je tudi poseg v ustavno kategorijo, ki nas zavezuje k izvedbi izrednih sej.
Postopkovno, gospod Bogovič.
FRANC BOGOVIČ (PS SLS): Slovenska ljudska stranka je med sopodpisniki tega postopkovnega predloga iz enostavnega razloga, ker se je Vlada in kasneje tudi kolegij predsednika parlamenta, Državni zbor odločil za ta nujni postopek, ki enostavno ne omogoča dovolj časa, da bi se tako zahteven sistemski zakon, kot je sedaj pred nami, sprejel po normalnem demokratičnem predlogu. Kot ste zagotovo opazili, temu predlogu v tem kratkem času, ki je ljudem na razpolago, nasprotuje veliko število ljudi. V tem času, ko se je najprej dolgo časa usklajevala koalicija, ko je bilo moč priti do končnega predloga, in ko niso zalegli nobeni apeli, niti posameznih združenj obrtnikov, združenj kmetov, združenj brezposelnih ljudi, združenj upokojencev, parlamentarnih strank, neparlamentarnih strank, se je pristopilo tudi k zbiranju podpisov peticije proti takšnemu zakonu in uveljavitvi tega zakona na takšen način. Nihče ne govori, da je proti zakonu na nepremičnine, ampak govorimo, da je povsem nemogoče, da se s toliko paradoksi, s toliko neumnostmi, kot jih ta zakon vsebuje, ki so več kot očitne, o čemer smo lahko tudi na odboru spregovorili - da je to enostavno nesprejemljivo in da takšne poti v parlamentu Republike Slovenije ne bi smeli dopustiti.
Še več, v tem času so bili vloženi tudi predlogi s strani naše poslanske skupine za obravnavo, vsaj zainteresiranih delovnih teles. Tako ni dobil prostora, razen odbora za kmetijstvo in okolje, noben drug odbor, niti Odbor za gospodarstvo, odbor za delo, družino in socialne zadeve, odbor za prostor, ki je pristojen. Na takšen način so ti postopki okrnjeni. 65 tisoč ljudi je danes že podpisanih pod peticijo. V Evropi je v tem letu potekal podpis peticije proti privatizaciji vodnih virov. 1,5 milijona Evropejcev se je podpisalo pod tisto peticijo. To pomeni, da se je vsak 333. Evropejec podpisal, in je bilo dovolj modrosti, dovolj demokratičnega prisluha, da jo je Evropski parlament, ko je peticijo prejel, naslovil
na komisijo, in je komisija uvidela, da s takšnim postopkom ne sme nadaljevati. 65 tisoč ljudi je vsak 30. Slovenec. Desetkrat več je proporcionalno Slovenk in Slovencev proti temu zakonu, kot je bilo Evropejcev proti tisti vodni direktivi, tisti direktivi za upravljanje z vodnimi viri. Žal to kaže, da je očitno nivo demokracije v Sloveniji vsaj desetkrat nižji, kot je povprečje v Evropi, in to, kar počnete kot koalicija v Državnem zboru, nam ni v čast, zagotovo pa bo prineslo v Slovenijo zelo veliko problemov, če bo ta zakon tudi uveljavljen.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Naprej ima postopkovni predlog gospod Jože Tanko.
JOŽE TANKO (PS SDS): Hvala lepa, gospod predsednik.
Terminološko drugače opredeliti zahtevo kot za preložitev na eno izmed naslednjih sej ni mogoče, ker imamo vmes sklicano redno sejo. Lahko so vmes še druge seje, in po dikciji, po logiki poslovnika je to na eno izmed naslednjih sej. S tem, ko smo mi ta predlog napisali, ne posegamo v nobeno določbo poslovnika ali kršitev, kajti izredna seja mora biti sklicana in izvedena v roku 15 dni. V svojem odgovoru ste zapisali, da se ta rok izteče 19. novembra, in je tako do izteka roka še 6 dni. Ni nobene težave, da ne bi v tem času opravili tistega, kar je treba opraviti pri tem zakonu. Seja ni sklicana na zadnji dan - to bi bila težava, glede česar se zagotovo strinjava oba - in rok se še ni iztekel. To možnost, da opravimo javno predstavitev mnenj, da opravimo razpravo z zainteresiranimi skupinami, da pridemo do boljših rešitev zakona, ki bodo bolj sprejemljive za ljudi, je najbrž smiselno izkoristiti. Hitenje na tak način, kot si ga zdaj privoščite, pomeni samo dodatno težavo za kredibilnost in odprtost te koalicije.
Zato predlagam, da ugodite našemu predlogu, daste predlog na glasovanje in da do izteka roka ali pa na dan izteka roka, 19. novembra, to zadevo realiziramo, ta čas vmes pa izkoristimo za tisto, kar je pri tem zakonu, kot pravi gospa Potrata, umanjkalo. Demokratični deficit je tukaj izrazito podhranjen. S tem ne bo kršena nobena pravica, ne pravica opozicije, ker tega zakona ni predlagala. Niti ne bo kršen 15-dnevni rok iz Ustave in Poslovnika Državnega zbora, in opravili bomo vse tiste zadeve, ki so pri tem zakonu umanjkale in jih ni - zato so tudi pritiski javnosti, civilnih družb, civilnih združenj in tako naprej tako veliki. Mislim, da za to, kar predlagamo, gospod predsednik, ni nobene težave. To našo pobudo bi morali z veliko hvaležnostjo pograbiti in omogočiti tisto, čemur bi se Vlada, najbrž pod vtisom velike homogenosti, izognila. Težave pa so velike. Politične težave so velike. Tudi finančne za tiste, ki jih to prizadene oziroma bodo velike finančne težave. Prizadete bodo občine, praktično vse družine, nesorazmerno velika večina.
170
DZ/VI/37. izredna seja
Predlagam, da daste ta naš predlog na glasovanje in da izkoristimo čas do izteka 15-dnevnega roka za opravila, ki jih je treba še opraviti. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala, gospod Tanko.
Še enkrat želim zelo jasno povedati, da v vaši zahtevi navajate, da se odločanje preloži na eno od naslednjih sej. Kolegij predsednika Državnega zbora je odločil, da se skliče izredna seja. Določil je tudi čas, ki ga imamo na razpolago in v katerem moramo opraviti to izredno sejo, in to je v tistem predpisanem ustavnem roku. Lahko bi šli na skrajni čas, na skrajni datum, ampak smo se odločili, da prilagodimo delo Državnega zbora na način, da lahko čim lažje opravimo vse te razprave, in nismo čakali na zadnji dan, ki je zapisan v ustavi. Vendar če danes izglasujemo, da, recimo, na novi izredni seji obravnavamo ta zakon, zagotovo kršimo ustavo. Na to vas opozarjam, predvsem v dobro delo Državnega zbora in predvsem zaradi dela opozicije v Državnem zboru, še enkrat poudarjam, kajti koalicija bi vedno znova lahko preglasovala zahtevo za izvedbo izredne seje. Moram vas tudi obvestiti, da bi tak predlog bil izvedljiv, če se bi predlagatelji sklica izredne seje strinjali s tem. Do danes nisem prejel nobenega obvestila, da bi se predlagatelj za sklic izredne seje strinjal s tem, da se to preloži. Brez tega strinjanja pa zagotovo posegamo v tisto ustavno kategorijo, ki jo omenjam - da smo dolžni sklicati in izvesti izredno sejo na predlog poslank in poslancev. Vsa ostala tolmačenja, še enkrat poudarjam, grobo posegajo v demokratični proces, v delo Državnega zbora in so zagotovo tudi v nasprotju z ustavo. Zato ne bom upošteval tega vašega proceduralnega predloga.
Postopkovno, gospod Jožef Horvat.
JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala, gospod predsednik.
Jaz pa le gojim upanje, da bomo pri glasovanju še enkrat in še zadnjič temeljito razmislili, ker ugotavljamo, da imamo časa še kakšen teden in da imamo gotovo vsi, predvsem pa koalicija, cmok v grlu, ko sprejemamo takšen izjemno pomemben sistemski zakon po nujnem postopku. Vsi tudi vemo, da ko je bil javnosti predstavljen osnutek besedila zakona o davku na nepremičnine, da je dejansko od takrat Slovenija na nogah, da vpijejo kmetje, podjetniki, espeji, mikro, mala, srednja podjetja. Res je, Gospodarska zbornica Slovenije mu načelno ne nasprotuje, ampak ali ni to zadosten signal, da si vzamemo še, tako rekoč, minuto časa za razmislek? Vpijejo tudi pravniki, ki pravijo, da bo zakon padel na Ustavnem sodišču, ker so prevelike pravne luknje. Zakaj ne bi vložili še kanček naporov, da najdemo neko dobro oziroma predvsem boljšo rešitev? Vsi vemo, in tudi v Novi Sloveniji se zavedamo, da je treba davke plačevati, ampak vsak zakon mora
zasledovati ključne elemente, med katerimi je tudi pravičnost in tako naprej. Ta zakon ni dober, zato vas pozivam, da glasujemo za predložitev obravnave te točke na eno od naslednjih sej. Vsaj moralni maček na strani koalicije ne bo tako velik, kot bo v primeru, če gre stvar takoj v obravnavo. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Še enkrat želim poudariti, da brez soglasja predlagatelja sklica izredne seje ni mogoče glasovati o tem proceduralnem predlogu.
Gospod Bogovič, imate postopkovno?
FRANC BOGOVIČ (PS SLS): Včeraj smo prekinili sejo v nekem trenutku, ko je bila potrebna tudi uskladitev znotraj koalicije. Predlagam, da prekinemo sejo za 15 minut ali eno uro, če je treba, da bi ta prepotreben dogovor in ta kanček modrosti segel tudi do koalicije, da bi prekinili sejo in se skušali dogovoriti v sodelovanju koalicije in opozicije, mogoče na kolegiju pri vas, in da to, kar smo že zadnjič poskušali, danes popravimo in ne delamo te neumnosti naprej.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Lahko prekinem sejo tudi za 15 minut, vendar vas želim opozoriti, da je pred nami izjemno obsežno delo, ki ga moramo opraviti, danes in jutri. Povedal sem vam, da do tega trenutka nisem dobil soglasja s strani predlagateljev zahteve za sklic izredne seje. Če bi ta pripravljenost, ki jo omenjate, da bi prišlo do dogovora, bila, bi ga imeli danes zagotovo že na klopi. S tem namenom sem se tudi pisno odzval na vaš predlog, da bomo imeli zelo razjasnjene poglede o tam, kaj lahko storimo, o čem lahko odločamo in o čem ne smemo odločiti. Najmanjša težava mi je za 15 minut prekiniti sejo Državnega zbora, da se dogovorimo in potem nadaljujemo v skladu z dogovorom, ki tam bo. Pred tem pa želi še postopkovno gospod Jože Tanko.
JOŽE TANKO (PS SDS): Hvala lepa, gospod predsednik.
Soglasje poslancev, na katerega se sklicujete, v tem primeru ni potrebno. Na to sem vas že enkrat opozoril. Soglasje poslancev je potrebno samo takrat, kadar se točka uvrsti na zahtevo opozicijske poslanske skupine na dnevni red v skladu s 64. členom Poslovnika Državnega zbora, tretji odstavek. Ta točka dnevnega reda ni uvrščena v skladu s to določbo poslovnika, in ta določba poslovnika ščiti samo pravico manjšine, stranke, ki je v opoziciji, da dobi točko na dnevni red. To ni pravica koalicije. Predlagam, da se takih interpretacij poslovnika ne poslužujete, zato ker ni v nobeni povezavi z 58. členom Poslovnika Državnega zbora. Uredili ste zadevo tako, da je seja sklicana v 15-dnevnem roku, ta pogoj je izpolnjen. Opozoril sem vas, da se v primeru, če
171
DZ/VI/37. izredna seja
se izglasuje preložitev obravnave točke dnevnega reda, lahko spoštuje tudi 15-dnevni rok, ki se izteče šele 19. novembra 2013, ne 13., ampak 19. novembra, tako ste zapisali.
Če se boste sklicevali na določbe, ki niso vezane na tisti del, ki zadeva koalicijo, in to je na zahtevo koalicije, potem se sklicujete na napačno pravno podlago, na napačno poslovniško podlago. Če se na to sklicujete, potem bi bilo dobro, da dobimo tudi mnenje Komisije za poslovnik, ki naj to obrazloži, ker poslovnik tolmači tudi poslovniška komisija. Ampak to, kar ste si privoščili, pomeni zlorabo interpretacije poslovnika. Lahko natančno preberete tretji odstavek 64. člena, sicer ga bom jaz prebral. Glasovanje o tem predlogu je procesno možno in mora biti izvedeno. Kako bo koalicija glasovala, je pa njena odločitev. Umikati oziroma blokirati odločanje o tem zato, ker se sklicujete na pravila, ki veljajo za opozicijsko poslansko skupino, je pa nedostojno. Najbrž je 49 glasov od 90 dovolj, da boste, če ste se tako odločili, podprli svoj predlog. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala, gospod Tanko, vendar vam želim pojasniti. Res je, da govorimo o Poslovniku Državnega zbora kot o mali ustavi, ampak ustava je nad poslovnikom, in povedal sem vam, da če gremo na glasovanje, bo to glasovanje v nasprotju s 85. členom Ustave. 15-dnevni rok je s tem, ko je bila sklicana seja, absorbiran. Z zahtevo za novo sejo začne teči nov 15-dnevni rok. Tako je ustava na tej točki zelo jasna, in opozarjam, ščiti tudi opozicijo, da ne pride do tega presedana, ki ga predlagate.
Postopkovno želi še gospod Moderndorfer.
JANI MODERNDORFER (PS PS): Hvala lepa, predsednik.
Zdaj že dva dni poslušamo neke nove interpretacije poslovnika, ampak ta zadnja je bila pa res najbolj učinkovita za vse tiste, ki se bodo s tem še ukvarjali in mogoče kdaj kasneje pisali knjige, kako je možno gledati zadevo še s kakšnimi tretjimi očmi. Razumem, da opozicija in koalicija enostavno v nekih določenih točkah, dokler bodo delovale - tudi to je del demokracije -, preprosto ne bosta hoteli razumeti poslovnika tako, kot bi ga morali razumeti. Vedno ga bo vsak po svoje razlagal. Je pa svojevrsten novum predstavil gospod Tanko - da imamo v poslovniku predlagatelja, ki je opozicijske narave, in predlagatelja, ki je koalicijske narave. To je pa res nek novum, ki ga ta poslovnik ne pozna. Poslovnik pozna samo predlagatelja, in potem našteva, kateri so lahko predlagatelji. Zadeva se na tej točki konča. Strinjam se s predsednikom, kajti te namere smo pričakovali. Lahko vam povem, da če bi takšen predlog predsedujoči dal na glasovanje, opozicija v Državnem zboru več ne bo imela niti ene izredne seje, razen tega, da se bomo dobili na
plenarnem zasedanju in bo potem koalicijska večina vedno izglasovala to, kar je treba. Prepričan sem, da ta koalicija ni sposobna česa takšnega narediti, ker tega ne bi razumela, ampak bojim se, da bi vi, gospod Tanko, ko boste zopet prišli v koalicijo, kaj takšnega na koncu celo testirali, ali je to možno. Tako da se kaj takšnega ne sme zgoditi. Zato prosim še enkrat, začnite brati poslovnik, ne ga pa samo interpretirati po svoje. Imate sicer to možnost, ampak morate razumeti tudi nas, da vas moramo opozoriti, da v Državnem zboru obstajajo predlagatelji. Poslanci se ne delijo na prvo- in drugorazredne predlagatelje, ampak samo na predlagatelje, bodisi ene bodisi druge poslanske skupine. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Resnično upam, da smo dovolj izčrpno pojasnili, kaj se zgodi, če preidemo na glasovanje. Mislim, da ni potrebno, da se dodatno pogovarjamo še na neformalnem posvetu.
Gospod Bogovič, lahko tako razumemo?
FRANC BOGOVIČ (PS SLS): Vseeno bi prosil 15 minut za premislek, in predlagam prekinitev.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: V izogib vseh teh dilem predlagam, da prekinemo sejo za 15 minut in se v sobi 217 sestanemo vodje poslanskih skupin in vsi člani Kolegija predsednika Državnega zbora, kjer bomo predvsem poskušali prisluhniti tudi stališčem Zakonodajno-pravne službe glede posledic, ki lahko nastanejo, če glasujemo o tem. Hvala.
(Seja je bila prekinjena ob 11.38 in se je nadaljevala ob 12.03.)
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Spoštovani kolegice in kolegi, nadaljujemo z delom.
Hkrati se vam opravičujem za kratko zamudo glede na napovedan čas, ki sem ga odredil za posvet. Želim vas obvestiti, da na tem posvetu ni bil dosežen dogovor o tem postopkovnem predlogu, tako da nadaljujemo z razpravo o predlogu zakona.
Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predstavnici Vlade mag. Mateji Vraničar, državni sekretarki Ministrstva za finance.
MAG. MATEJA VRANIČAR: Spoštovani gospod predsednik, gospe poslanke in gospodje poslanci!
Vlada je pripravila Predlog zakona o davku na nepremičnine kot sistemski dolgoročni ukrep, s katerim bi se celovito posodobil sistem obdavčitve v Sloveniji in odpravile pomanjkljivosti obstoječega sistema. Tega danes predstavljata dve glavni dajatvi, nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč in davek od premoženja, dodatno pa je treba
172
DZ/VI/37. izredna seja
omeniti še pristojbino za gozdne ceste in davek na nepremično premoženje večje vrednosti - kar štiri dajatve, s katerimi so že obremenjene nepremičnine. Poleg medsebojne neusklajenosti in različnih pravnih podlag za te štiri dajatve je obstoječemu sistemu mogoče očitati nepreglednost, neprimerljivost in tudi premajhno reguliranost, kar vse zmanjšuje pravno varnost davčnih zavezancev. Zato je eden glavnih ciljev postaviti sistemu obdavčitve nepremičnin jasna pravila in omejitve, ki bodo veljale na ravni cele države, in nadomestiti obstoječi sistem štirih dajatev s sistemom davka na nepremičnine. Predlaga se, da se enotna odmera davka veže na centralno evidenco, to je register nepremičnin, kot davčno osnovo pa se določi posplošeno tržno vrednost, ugotovljeno za vse nepremičnine enotno, s sistemom množičnega vrednotenja, ter enotno določi zavezance, davčne stopnje, oprostitve in olajšave.
Hkrati je cilj uvedbe novega sistema tudi pravičnejša obdavčitev, zato se želi v obdavčitev zajeti praviloma vse nepremičnine z malo izjemami ter davčno breme, za katerega se ugotavlja, da je danes relativno nizko, le okoli 0,6 % bruto domačega proizvoda, zmerno povečati. Sprememba prinaša še eno bistveno razliko glede na obstoječe dajatve, in sicer se želi davek, ki je do sedaj pripadal izključno občinam, po novem deliti med občine in državo. S tem se del davka, ki pripada občinam, ohrani kot njihov izvirni prihodek, državi pa se zagotovi dodatni sistemski davčni vir. S predlaganimi rešitvami se posega v sistem financiranja občin, zato so se z občinami kot posebno interesno skupino opravila skrbna usklajevanja. Kljub temu, da stališč ni bilo mogoče v celoti uskladiti, je bil dosežen dogovor, da se v zakonu občinam kot ukrep njihove samostojne politike dopusti možnost povečanja ali zmanjšanja davčnih stopenj za do 50 % z nekaterimi omejitvami, ter da se jim za 3-letno obdobje zagotovi zanesljiv davčni vir. V tem času se bodo občine lahko pripravile na nova pravila, načrtuje pa se tudi ustrezne posege v sistem financiranja občin, glede česar je Vlada sprejela poseben sklep.
Posebej intenzivna so bila usklajevanja s kmetijskim sektorjem. Čeprav popolna uskladitev tudi na tem področju ni bila dosežena, je v zakon vključena rešitev, ki vzdržno obremenjuje to panogo ob upoštevanju posebnosti le-te kot ekonomske dejavnosti. Usklajevanja so bila opravljena tudi s predstavniki gospodarstva, in ocenjuje se, da je predlagana rešitev, davčna stopnja v višini sedanje povprečne efektivne stopnje obdavčitve, primerna rešitev tudi ob upoštevanju, da se davek uvaja v obdobju recesije. V času priprave predloga zakona je bilo sprejetih veliko različnih pripomb in pobud, in zaradi njihovega števila in preučitve je bila javna obravnava zakona podaljšana. Trajala je kar od junija do sredine septembra. Vse prejete pripombe so bile proučene in upoštevane v okviru možnosti,
določenih z zastavljenimi cilji in načeli novega sistema davka na nepremičnine.
Vlada meni, da je predlog zakona primerna podlaga za uveljavitev sistema, saj primerljivo z mednarodno prakso ureja segment obdavčitve nepremičnin, in upoštevaje vse navedeno, predlagamo Državnemu zboru, da predlog zakona sprejme. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa tudi vam.
Predlog zakona je obravnaval Odbor za finance in monetarno politiko kot matično delovno telo. Za predstavitev poročila odbora dajem besedo podpredsedniku gospodu Alojziju Potočniku.
ALOJZIJ POTOČNIK (PS PS): Spoštovani!
Odbor za finance in monetarno politiko je na 70. nujni seji 8. 11. in 9. 11. 2013 kot matično delovno telo obravnaval Predlog zakona o davku na nepremičnine, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo in sprejetje po nujnem postopku predložila Vlada. Kolegij predsednika je na 69. seji 23. 10. 2013 sklenil, da se predlog zakona obravnava po nujnem postopku. Odboru je bilo posredovano mnenje Zakonodajno-pravne službe, ki je podala nekatere pripombe splošne narave in konkretne pripombe k posameznim členom. V skladu s 129. členom Poslovnika Državnega zbora so amandmaje k predlogu zakona vložile: Poslanska skupina NSi, Poslanska skupina SDS, Poslanska skupina SLS ter poslanske skupine PS, SD, DL in DeSUS. V uvodni dopolnilni obrazložitvi je državna sekretarka na Ministrstvu za finance pojasnila, da uvedba davka na nepremičnine predstavlja enega najpomembnejših ukrepov javnofinančne konsolidacije v Republiki Sloveniji. Pri tem je poudarila, da je v primerjavi z drugimi državami premoženje v Republiki Sloveniji v primerjavi s potrošnjo in dohodki sorazmerno malo obremenjeno. Poleg tega ima obremenitev premoženja v primerjavi z obremenitvijo potrošnje in dohodkov najmanjše negativne posledice za gospodarstvo in gospodarsko rast. Pojasnila je, da je preureditev in posodobitev sistema obdavčitve nujna zaradi nepreglednosti in zastarelosti obstoječega sistema in da novi davek na nepremičnine nadomešča obstoječe dajatve, vezane na posedovanje nepremičnin, nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč, davek od premoženja ter pristojbino za vzdrževanje gozdnih cest in davek na premično premoženje večje vrednosti.
V nadaljevanju je predstavnik Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance predstavil razloge, zaradi katerih komisija predloga zakona ne podpira, zlasti z vidika postopka sprejemanja zakona - nujni postopek - in njegovega negativnega vpliva na vire financiranja občin. Predstavnica Zakonodajno-pravne službe pa je izpostavila nekatere pripombe službe iz pisnega mnenja.
173
DZ/VI/37. izredna seja
Glede pripomb v zvezi z določnostjo in jasnostjo je poudarila, da je glavnina opredelitev z vloženimi amandmaji nadgrajena, vendar nekatera vprašanja ostajajo odprta, zlasti glede vlaganja napovedi za odmero davka od prihodkov od oddajanja nepremičnin ter dolžnosti obveščanja Gursa o oddajanju nepremičnin, v zvezi z obdavčenjem objektov za zaščito in reševanje glede na sistemski Zakon o gasilstvu, in glede neskladja obravnavanega zakona z Zakonom o evidentiranju nepremičnin v zvezi z določbami o posredovanju podatkov o nepremičninah ter kazenskimi določbami, ki so že urejene v Zakonu o evidentiranju nepremičnin.
V razpravi so članice in člani odbora, ki so izrazili podporo predlaganemu zakonu, poudarili nujnost spremembe obstoječega sistema obdavčenja ter pomen predloga zakona za sprejetje proračunov Republike Slovenije za leti 2014 in 2015 ter za javnofinančno stabilnost države. Med razpravljavci pa je bilo izraženo tudi nasprotovanje obravnavi predlaganega zakona po nujnem postopku ter izraženo mnenje, da je predlog zakona pripravljen nestrokovno in da pri njegovi pripravi niso bili upoštevani predlogi iz javne razprave. Bilo je izraženo mnenje, da bo po predlaganem sistemu obdavčenje fizičnih in pravnih oseb mnogo višje, kot je po obstoječem sistemu. Bilo je izraženo nasprotovanje delitvi prihodkov iz davka na nepremičnine med državo in občine ter izražena potreba po tem, da bi vsi prihodki iz naslova obdavčenja nepremičnin pripadli proračunom občin. Opozorjeno je bilo, da bosta predlagana delitev prihodkov in pomanjkanje vpliva občin na višino davčnih stopenj negativno vplivala na možnost regulacije razvojnih politik posameznih občin in na njihovo finančno stabilnost. Bilo je izraženo tudi mnenje, da je davčna osnova v številnih primerih določena previsoko, nestrokovno in nepravično, ter da so podatki Gursa o vrednosti nepremičnin pomanjkljivi. Odbor je v nadaljevanju obravnaval in sprejel amandmaje poslanskih skupin PS, SD, DL in DeSUS ter amandma Poslanske skupine Slovenske ljudske stranke. Odbor ni sprejel nekaterih amandmajev, ki so jih predložile poslanske skupine NSi, SDS in SLS, ter amandmajev poslanskih skupin, ki so bili umaknjeni. Odbor je v skladu s 128. členom Poslovnika Državnega zbora glasoval o členih predloga zakona in jih sprejel. Glede na sprejete amandmaje je na podlagi prvega odstavka 133. člena Poslovnika Državnega zbora pripravljeno tudi besedilo dopolnjenega predloga zakona, ki je sestavni del tega poročila. Hvala.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa tudi vam.
Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin. Kot prvi bo gospod Franc Jurša predstavil stališče Poslanske skupine Demokratične stranke upokojencev Slovenije.
FRANC JURŠA (PS DeSUS): Gospa podpredsednica, hvala lepa za besedo. Lep pozdrav kolegicam in kolegom ter predstavnici Ministrstva za finance!
Dovolite mi, da kot prvi predstavim stališče naše poslanske skupine k Predlogu zakona o davku na nepremičnine. Res je bilo o stališču stranke DeSUS in stališču Poslanske skupine Demokratične stranke upokojencev Slovenije že veliko povedanega in napisanega v medijih. Naše stališče ostaja nespremenjeno. Z besedilom zakona o davku na nepremičnine nismo zadovoljni, in priznajmo si, da verjetno nihče med nami ni, pa naj gre za opozicijo ali koalicijo, verjetno tudi Vlada sama ne, še manj pa naše ljudstvo. Kljub temu bomo v Poslanski skupini DeSUS prispevali svoje glasove k sprejetju tega zakona. Ne gre za nikakršno dvoličnost, če nas ima kdo namen danes ali v prihodnosti grajati. Zakaj smo podprli tako nujni postopek kot tudi zakon? Še enkrat ponavljam, ker imamo, milo rečeno, dobesedno zavezane roke. Proračun bo šel skozi v taki obliki, kot smo ga oziroma ga bomo potrdili, proračun in finančni izplen, kot ga opredeljuje davek na nepremičnine. Delovanje Vlade in s tem stabilnost naše države pa je odvisna od sprejetja teh aktov. Tako stranka DeSUS kot Poslanska skupina DeSUS ne želimo, ne moremo in ne bomo prevzemali odgovornosti, kar se tiče delovanja Vlade v prihodnje in posledično morebiti tudi prihoda trojke. Tovrstne odločitve naj sprejemajo drugi, na nas se kopja glede tega ne bodo lomila.
Naj poudarim, da smo se tako stranka DeSUS kot naši poslanci zavzemali za lažjo obliko tega novega davka. Prvenstveno smo zahtevali ureditev posebnega položaja za socialno šibke, in tu je Vlada stopila korak bliže. Prav tako smo vztrajali na postopni uvedbi tega davka in dosegli kompromisno rešitev glede stanovanj. Razlogi za naše zahteve so argumentirani. Gre za popolnoma nov sistemski kompleksni davek tistega dela premoženja ljudi, ki je izjemno slabo ocenjen in slabo ovrednoten. Samo poglejte, koliko različnih primerov, nepravičnih ocenitev nam je bilo posredovanih s strani naših državljank in državljanov. Nisem strokovnjak, ampak že na prvi pogled gre za določene anomalije. Tukaj naša poslanska skupina apelira ne samo na Vlado in ministrstvo, temveč tudi na Gurs in vse ostale pristojne službe, da sprotno, hitro in dosledno rešujejo te anomalije. Dosledno zato, da ne bomo v časopisih brali, da so vile nekaterih posameznih pomembnih osebnosti ocenjene prenizko.
Nekateri menijo, da je finančni izplen nerealen. O tem mi ne moremo in ne bomo sodili. Lahko pa vam povem, da bi samo določen odstotek pobranega davčnega dolga nadomestil to proračunsko luknjo. Vladi smo namesto uvedbe tega davka predlagali uvedbo kriznega davka premožnih, in še bi lahko naštevali, kjer bi neboleče pobrali denar. Žal noben od naših predlogov ni bil uslišan. Zato
174
DZ/VI/37. izredna seja
smo danes tukaj, kjer smo, postavljeni pred dejstvo, ki pa ni preprosto zgolj v odgovoru za ali proti davku. Od podpore je namreč odvisno, kot že rečeno, delovanje Vlade in stabilizacija celotne države. Morebiti pa bo ministrstvo razmislilo o omejitvi posledic tega davka za socialno šibke, za tiste, ki si ne morejo zagotoviti niti preživetja, kaj šele davčnih obremenitev. Gre za različico davčnega instituta, ki obstaja že danes in ga bomo v prihodnje tudi poskusili vložiti oziroma zahtevati od Ministrstva za finance. To bom bolj podrobno predstavil v razpravi. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa tudi vam.
V imenu Poslanske skupine Nove Slovenije, gospod Jožef Horvat.
JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala za besedo, gospa podpredsednica. Spoštovani kolegice poslanke in kolegi poslanci, predstavnici Vlade!
Kako na kratko označiti Predlog zakona o davku na nepremičnine, o katerem bomo odločali na tej izredni seji Državnega zbora? To je napad vlade Alenke Bratušek na podeželje, to je napad vlade Alenke Bratušek na kmete, in to je napad vlade Alenke Bratušek na gospodarstvo in tudi na človekove pravice. Nova Slovenija - krščanski demokrati vemo, da je davke treba plačevati. Vemo, da je v Sloveniji treba dvigniti davčno kulturo. Vemo, da je treba dati cesarju, kar je cesarjevega, in bogu, kar je božjega, ampak če je cesar preveč požrešen, potem ga čaka punt, ga čaka upor, in ker živimo v demokraciji - še vedno trdim, da živimo v demokraciji -, tega cesarja čakajo volitve. V prvi vrsti bi izpostavil gospodarstvo. V Novi Sloveniji smo prepričani, da je gospodarstvu treba permanentno dovajati kisik, ker bo edino gospodarstvo ustvarjalo nova delovna mesta, in edino to bo garancija za pokojnine, za zdravstveni sistem, za šolski sistem in ne nazadnje za plače javnih uslužbencev.
Zakon o davku na nepremičnine namreč dodatno in prekomerno obremenjuje gospodarstvo, predvsem mala in srednja podjetja. Davčne stopnje za poslovne in industrijske objekte so kar 0,75 %, kar pomeni, da se bodo dosedanje dajatve na poslovne in industrijske objekte, ki so se plačevale v obliki nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, v večini primerov drastično povečale, največkrat kar podvojile ali celo potrojile. Tega naše gospodarstvo enostavno ne bo preneslo. Tudi zaradi tega davka se bodo prenekateri gospodarski subjekti, zlasti manjše gospodarske družbe in samostojni podjetniki, ki že sedaj poslujejo na pozitivni ničli oziroma na robu rentabilnosti, odločili za prenehanje dejavnosti, saj jim bo dobršni del zaslužka pobrala država s tem novim davkom. Sprašujem vas, kolegice in kolegi iz koalicije, kako naj govorimo o spodbudah in gospodarskem razvoju? Kako, če investitorji vnaprej vedo, da bodo njihove nove
poslovne nepremičnine obremenjene s previsokimi davki, poleg vseh ostalih dajatev, ki jim jih že pobere država? Kdo se bo sploh še odločal investirati v Sloveniji, ki je že tako ali tako skorajda hermetično zaprta za tuje investitorje?
Med drugim smo ogorčeni tudi nad obdavčitvijo gasilskih domov. Slovenski javnosti je treba povedati, da bodo obdavčeni tudi gasilski domovi. Teh je v Sloveniji približno 2 tisoč. Nikjer v zakonu eksplicitno ne piše, da so gasilski domovi izvzeti. O tem nas boste morali še prepričati. Praktično vsi so bili zgrajeni s prostovoljnim delom, prostovoljnimi prispevki in z donacijami. Sprašujem se, kje bodo prostovoljna gasilska društva, ki so po večini lastniki teh objektov, vzela finančna sredstva za te namene. Bo morda uveden postopek likvidacije prostovoljnih gasilskih društev? Kakšnih tisoč 400 jih imamo in okoli 150 tisoč prostovoljnih gasilcev. Sprašujem vas, katero prostovoljno gasilsko društvo bo sploh še gradilo nove gasilske domove. Za državo? Za Ljubljano? Ne nazadnje, kako bodo visoke davke plačevali upokojenci s pokojninami pod 400 evrov na mesec, ki so že leta pod pragom revščine in se prebijajo iz dneva v dan, čeprav so si svojo pokojnino pošteno zaslužili? Nova Slovenija in opozicija smo edini iskreni borci za upokojence zato, ker želimo spodbujati gospodarstvo. Ali bodo morali kmetje prodati gospodarska poslopja, morda porušiti gospodarska poslopja, ker zanje ne bodo zmogli plačevati visokih davkov? Ne bom nadaljeval.
Zaključim naj s tem, da Poslanska skupina Nove Slovenije preprosto ne more podpreti Predloga zakona o davku na nepremičnine. Vložili smo nekaj amandmajev, s katerimi želimo vsaj delno omiliti posledice tega davka. Napovedujem glasovanje proti temu predlogu zakona. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa tudi vam.
V imenu Poslanske skupine Pozitivna Slovenija gospa Aleksandra Osterman.
ALEKSANDRA OSTERMAN (PS PS): Hvala za besedo, predsedujoča. Spoštovani vsi prisotni!
Zakon o davku na nepremičnine bi nekateri med nami želeli predstaviti kot krajo stoletja ali mogoče še kaj hujšega. Poglejmo nekaj dejstev, kaj ta davek sploh je. Na prvem mestu lahko vsekakor rečemo, da je to sistemski davek, ki bo vnesel veliko sprememb v dosedanji sistem. Poenotil bo vse davčne zavezance pred zakonom in sledil ciljem javnofinančne konsolidacije, saj vemo, da je obstoječi sistem obračunavanja dajatev od premoženja oziroma nepremičnin v Republiki Sloveniji zastarel, neenakopraven in nepregleden. Davek na nepremičnine je eden najstarejših davkov v zgodovini človeštva, ki ga uvajajo vse razvite države sveta, in združuje štiri davke. To so NUSZ - nadomestilo za uporabo
175
DZ/VI/37. izredna seja
stavbnega zemljišča, davek od premoženja, pristojbine za uporabo gozdnih cest ter davek od nepremičnega premoženja večje vrednosti, ki je bil uveden v letu 2012. S to združitvijo sledimo ciljem preglednosti dajatve. Od prihodnjega leta bomo imeli eno dajatev, ki bo jasna in predvidljiva, in to, poudarjam, na celotnem ozemlju Slovenije. Res je, v fazi usklajevanja in dogovarjanja je prišlo do nekaterih oprostitev in izvzetij iz obdavčitve. A bodimo pošteni, teh je res malo.	Zasledujemo cilj čim širše
davčne osnove in čim nižje davčne stopnje. Oboje je možno le tako, da je malo oprostitev. Želela bi poudariti, da sistemskost tega zakona opredeljuje tudi enakost obravnave vseh zavezancev. Do sedaj smo imeli neverjetno situacijo, ko so nekatere občine obračunavale zelo visoka nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, druge malo manj in dve občini celo nič. Na tem mestu naj poudarim, da zakon o davku na nepremičnine občinam dopušča 3-letno prehodno obdobje, kar pomeni, da jim država zagotovi enak znesek v letih 2014, 2015 in 2016, ki so ga v letu 2012 pridobile od nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, zmanjšan za pristojbine za uporabo gozdnih cest. V nekem razvitem svetu, kamor se sami radi uvrščamo, je to situacija, ki je nepredstavljiva. Kako je možno, vas sprašujem, da v isti državi tako različno plačujemo za iste stvari. To je popolnoma narobe svet. Davek od nepremičnin, spoštovani, je, kot sem že omenila, sistemski davek, do katerega se je stroka opredelila pozitivno. Res je, javna razprava je odprla marsikatero dilemo, od socialno ogroženih državljanov, ki nepremičnine sicer imajo, a dajatev iz raznih razlogov ne morejo plačevati, do vseh znanih zagat za metodologijo določanja posplošene tržne vrednosti nepremičnin.
Teh zagat se zavedamo in jih nameravamo reševati konstruktivno, eno za drugo. Mnogo dilem smo že zaprli, nekatere pa še bomo. V ta namen je ustanovljen tudi svet, v katerem bodo sodelovali strokovnjaki z nepremičninskega področja, ki bodo Vladi, Ministrstvu za finance, Dursu in Gursu pomagali poiskati najboljše rešitve. Nedavno tega je bila, vsaj meni, zelo jasna izjava predstavnika Mednarodnega denarnega sklada gospoda Antonia Spilimberga, ki se je nedavno mudil v Sloveniji in je davek na nepremičnine podprl. Še več, zdi se mu najboljša možna rešitev, saj, spoštovani zbrani, cela Evropa ta davek pozna in ga ima. Primerjalno gledano je obdavčitev nepremičnin v Sloveniji nižja kot v drugih državah - 0,6% BDP. Tudi po uvedbi davka bo obdavčitev manjša, kot je povprečje v OECD državah. Po uvedbi davka bo približno enoodstotna, OECD države pa imajo ta odstotek pri približno 1,6 %. Povedati želim tudi, da davek od premoženja ne izkrivlja delovanja realnega sektorja, kot bi ga davek na potrošnjo. Davek na premoženje zasleduje načelo, da tisti, ki ima več, plača več. Težava, ki se kaže v
razumevanju in v odnosu do nepremičnin, je v Sloveniji, upam trditi, edinstvena. Imamo premožne ljudi, ki živijo v velikih hišah, a nimajo likvidnih sredstev za plačilo davka. To skupino premožnih ljudi z nizkimi prejemki pri nas predstavljajo pretežno starejši državljani. Tudi za tovrstne težave, ki, poudarjam, so pri nas edinstvene, smo v predlogu zakona predvideli tako imenovano davčno posojilo ali možnost obročnega plačevanja tega davka. Prav tako je predvidena postopnost uvedbe davka. Tako bo osnova, od katere se bo davek v prvem letu obračunaval, nižja, in bo v letu 2014 predstavljala le 80 % ...
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR: Se
opravičujem, čas je potekel.
ALEKSANDRA OSTERMAN (PS PS): Ali lahko samo zaključim?
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Lahko.
ALEKSANDRA OSTERMAN (PS PS): Če
zaključim. Nikakor ne držijo trditve, da država z davkom na nepremičnine svoje državljane siromaši. Davek je potreben za to, da na območju Republike Slovenije vpelje preglednost in enotnost, da izenači vse državljane ne glede na to, kje v državi živijo.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR: Ali
lahko prosim zaključite?
ALEKSANDRA OSTERMAN (PS PS):
Poslanska skupina Pozitivna Slovenija bo davek na nepremičnine podprla, istočasno pa si bo prizadevala, da se vsa odprta vprašanja, ki se v razpravi odpirajo, rešijo na način, da bo čim bolj ugoden za vse. Hvala.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa tudi vam.
Prosim za mir v dvorani. Res je bila prekoračitev časa, ampak zdaj nadaljujemo s predstavitvijo ...
Imate proceduralni predlog? Izvolite, gospod Pukšič.
FRANC PUKŠIČ (PS SLS): Hvala lepa, gospa predsedujoča.
Glede na to, da ste dopustili največji koalicijski stranki 2 minuti več časa za predstavitev stališča, želim in predlagam, da to upoštevate tudi pri naslednjih predstavitvah in da bodo imeli tisti, ki bodo želeli, poslanci, ki bodo predstavljali stališče, enako možnost. Vsaj za ta minimum standarda bi prosili, med koalicijo in opozicijo. Hvala.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa.
Novega standarda v tem trenutku v Državni zbor ne bi uvajala. Bila je prekoračitev
176
DZ/VI/37. izredna seja
časa, to vemo. Nadaljevali bomo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin. Imate časa, kolikor vam ga je na voljo. Tudi vas verjetno ne bomo prekinili ob zadnjem stavku zaključka. Tako da lepo prosim, nadaljujemo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin.
Mag. Andrej Šircelj bo predstavil stališče Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke.
MAG. ANDREJ ŠIRCELJ (PS SDS): Hvala lepa, spoštovana podpredsednica, za besedo.
Ne morem pozdraviti predstavnice Vlade oziroma državne sekretarke - gospo lahko. Verjetno za Vlado ta zakon ni najbolj pomemben in zato ne prisostvuje na tej seji -nek benevolenten odnos do tega zakona in tudi do poslank in poslancev s strani Vlade. V Slovenski demokratski stranki, kot prvič, protestiramo proti postopku. Gre za nujen postopek, za sistemski zakon, ker je navsezadnje o sistemskem zakonu bilo danes govora tudi s strani nekaterih drugih strank. Za sistemski zakon gre takrat, ko gre za preprečitev težko popravljivih posledic za delovanje države. Gospe in gospodje, ta davek bo povzročil težko popravljive posledice za državo, za državljanke, za državljane, za podjetja, za kmete, skratka za vse, razen verjetno ne v prvem hipu za vlado Alenke Bratušek. Zato bodo odgovornost za sprejetje tega zakona sprejeli tisti, ki bodo podprli ta zakon, verjetno ta koalicija, kot je bilo navedeno v poslanskih stališčih. Prvo izhodišče, ki je napačno pri pripravi tega zakona, je sam namen, fiskalni namen, stabilizacijski namen, kakorkoli se že omenja in tudi uporablja neke arhaične izraze iz 70. let o stabilizaciji in tako naprej pri tem zakonu.
Gospe in gospodje, temeljni namen tega zakona bi moral biti, da ljudje na lokalni ravni dobijo boljšo kvaliteto storitev, in nič drugega. Na celem svetu, v vseh državah sveta so lokalne skupnosti tiste, ki so financirane iz tega vira. Nobena republika, ne republiški proračun, ampak občinski proračuni. Zato gre pri tem zakonu in še posebno v prehodnem obdobju, ko govorimo o letu 2014, ko je to vir državnega proračuna, za centralizacijo v tej državi in za to, da se odpravi vloga lokalnih skupnosti. To ni sprejemljivo, kajti ljudje na lokalni ravni uresničujejo svoje interese, in oni bi morali imeti boljšo kvaliteto storitev iz tega naslova. Naslednje, kar je postavilo ogromno vprašanj, je čisto strokovno vprašanje, kaj je davčna osnova. Davčna osnova je posplošena tržna vrednost nepremičnin, gospe in gospodje. Kaj pa je to? To je neka modelska osnova, ki je narejena na podlagi nekaterih predpostavk, in že danes lahko v medijih vidimo, kakšne napake se dejansko dogajajo. Dogajajo se napake, da je neka nepremičnina, ki bi morala biti vredna nekaj 100 tisoč evrov, ocenjena za nekaj 10 tisoč evrov v celi Sloveniji, in to je tista krivičnost, ki se bo zgodila s tem zakonom.
Nemogoče je, da bomo imeli takšna nesorazmerja. Ta sorazmerja so nepopravljiva zaradi tega, ker je v samem postopku nemogoče spremeniti davčno osnovo preko davčne uprave, ampak se bo to dejansko dogajalo tako, da bo davčni zavezanec hodil od Dursa do Gursa in od Gursa do Dursa spet nazaj, od enega birokrata do drugega birokrata, preden bo sploh kaj uredil. Namreč, ta postopkovni del zmanjšuje pravno varnost davčnih zavezancev, in to ni sprejemljivo. Poleg tega je vlada Alenke Bratušek predvidela takšne davčne stopnje, da bodo ljudje, državljani in državljanke v Sloveniji v povprečju za 2 do 3-krat bolj obdavčeni kot ob sedanji obdavčitvi. Ob tem se pa lokalni skupnosti jemlje avtonomnost, da bi kakorkoli vplivala na to, kakšno bo davčno breme državljank in državljanov. Poleg tega država nima urejenih evidenc za svoje premoženje, za državno premoženje, za paradržavno premoženje, in niti ne ve, koliko dejansko ima tega premoženja. In na tej podlagi, gospe in gospodje, Vlada Republike Slovenije predlaga nek zakon, kar pomeni, da bo aprila, maja oziroma v naslednjih mesecih v državi nastal popoln kaos. Ni predvidena niti računalniška podpora, niso urejene evidence, in po drugi strani bodo nekateri plačevali enormno višje davke, kot je to možno. Ni upoštevan niti socialni vidik tega davka, kajti znano je, in Vlada ni naredila nobene analize o tem, da je vrednost premoženja pri marsikomu bistveno večja, kot so njegovi dohodki. Zakaj? Zaradi tega, ker smo v tej državi imeli posebnosti gradnje zaradi tega, ker so si ljudje sami zgradili svoje domove in sedaj jih bo država obdavčila s takšno zakonodajo, s takšnimi stopnjami, da bodo ljudje morali prodajati te nepremičnine. Prisiljeni bodo
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Prosim vas, da počasi zaključite. Se opravičujem.
MAG. ANDREJ ŠIRCELJ (PS SDS): Poleg tega bodo prisiljeni. V zakonu je tudi že nastavek za nacionalizacijo, in ne samo to - ta davek ne pomeni samo nacionalizacije, ampak tudi novo fevdalizacijo te države. Bogati bodo pokupili nepremičnine po nizkih cenah. Potem bodo začeli vse postopke tako, da bo na koncu ta davek ustavno nesprejemljiv, po drugi strani pa bodo ljudje, ki bodo ostali brez nepremičnin, še bolj revni, kot so danes. V Slovenski demokratski stranki tega zakona glede na to, da je slab, nestrokoven, škodljiv, nepravičen, in da pomeni dejansko nacionalizacijo v tej državi, vsekakor ne bomo podprli, in tudi glede na to, da smo odločno proti, ne moremo sprejemati odgovornosti za posledice.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa, gospod Šircelj, za vaše stališče.
Upam, da se bomo sedaj držali časa, čeprav razumem, zakaj do prekoračitev prihaja.
177
DZ/VI/37. izredna seja
Izvolite, gospod Frangež, imate besedo v imenu Poslanske skupine Socialnih demokratov.
MATEVŽ FRANGEŽ (PS SD): Za uvod bi bilo morda dobro, da mag. Potrata razloži kolegicam in kolegom, da je en stavek tisti del, ki ima en glagol. Tukaj pa je bilo veliko glagolov. Spoštovani in spoštovane!
Slovenija je na pomembni prelomnici, in soočamo se z nizkim zaupanjem, na eni strani naših ljudi na drugi strani s strani mednarodnih institucij. Oboji danes budno spremljajo vsak naš korak. Medtem ko naši ljudje pričakujejo in zahtevajo pravičnost v soočenju s krizo, katere nujni del so odprava napak preteklosti, uveljavljanje odgovornosti zanje ter tudi krepitev sposobnosti za gospodarski in socialni razvoj, mednarodne institucije ocenjujejo, ali premoremo dovolj stabilnosti in odgovornosti, da uresničimo svoje zaveze in naredimo ključne korake za to, da se utrdi zaupanje v Slovenijo, ki bo sposobna izpolniti svoje obveznosti, vključno s sposobnostjo, da odplača svoje dolgove. Uvajanja davka na nepremičnine ni mogoče iztrgati iz te celote. Žal danes nismo v situaciji, ko bi se lahko o tem sistemsko pomembnem ukrepu in sistemsko pomembni ureditvi odločali brez konteksta fiskalne slike. Socialni demokrati si želimo, da bi bilo to mogoče, in tedaj bi lahko bile naše odločitve o tem davku, o obremenitvah, o njegovi ureditvi tudi bistveno drugačne.
Zato, da realiziramo pravice upokojencev iz pokojninskega zavarovanja, bomo v letu 2014 namenili 1,5 milijarde evrov, 188 milijonov evrov več, kot je bilo planirano. Za odplačilo dolga bomo namenili skoraj milijardo evrov, 230 milijonov evrov več od planiranega. Zato, ker brez sanacije bank ni mogoče pričakovati okrevanja gospodarstva, se v letu 2014 planira dokapitalizacija bank na ravni 1,2 milijarde evrov. Šele s prenosom slabih naložb in povečanjem kapitalske ustreznosti si lahko obetamo, da bomo lahko postopoma odpravili ključni problem, ki šibi konkurenčnost slovenskega gospodarstva, dostop do virov financiranja, ki bo skupaj z razdolževanjem, ki ga omogoča in predvideva nova insolvenčna zakonodaja, omogočil zagon kreditiranja gospodarstva. Pri tem poudarjamo, da se posega tudi v javni sektor - 90 milijonov evrov manj za plače in prispevke ter 110 milijonov evrov manj za blago in storitve. Zmanjšujejo se tudi druga sredstva v javni porabi. Skupaj z odločenostjo, da v teh težkih razmerah ohranjamo raven socialnih transferjev, povečujemo sredstva za razvojno prestrukturiranje gospodarstva in ohranjamo raven vzgoje in izobraževanja, je to okvir, znotraj katerega se odločamo za davek na nepremičnine.
Socialni demokrati smo imeli v napornem in dolgem koalicijskem usklajevanju vrsto pripomb in predlogov. Davek bi moral po
našem prepričanju v celoti pripadati lokalnim skupnostim, ker je v osnovi namenjen lokalni infrastrukturi, zaradi katere se tudi povečuje vrednost nepremičnega premoženja. Obremenitve ne bi smele bistveno presegati sedanjih obremenitev tako za ljudi kot za gospodarstvo. Ker smo gledali sistemsko, smo zavračali vsakršne izjeme. Zato smo se zavzemali tudi za obdavčitev sakralnih objektov, tako kot vseh ostalih. Če se lahko davek plača od skladišča Rdečega križa, se lahko tudi od cerkva. Želeli smo uspeti z idejo, da uvajamo davek postopoma in sproti ugotavljamo vzdržnost za socialne razmere in konkurenčnost gospodarstva z, denimo, 80-odstotno davčno osnovo. Skoraj do konca smo vztrajali na tem, da je treba v sistem pravnih sredstev vgraditi varovalke individualnih cenitev, ki bi korigirale napake množičnega vrednotenja, ki razburjajo javnost in ki zaradi majhnega obsega transakcij zamegljujejo dejansko tržno vrednost premoženja, ali navzgor ali navzdol.
Če pogledate zakon, ki je pred nami, lahko skupaj z nami ugotovite, da je izplen naših predlogov minimalen. S tem ne moremo biti zadovoljni. Debate o davku pa nismo zaostrovali in nismo na odmeven, ultimativen način grozili z odhodom iz koalicije, ker se zavedamo, da država potrebuje stabilnost in da bi politična negotovost, četudi kratkoročna, povzročila dodatno omajanje zaupanja v državo in povečanje nesposobnosti, da se iz sedanje situacije izvijemo suvereno, z lastno presojo tega, kaj je za Slovenijo, njene ljudi, našo kulturo in naš tip gospodarstva sprejemljiv nabor ukrepov, ki morajo ob premisleku upoštevati tudi predstavo o tem, kakšna naj bo Slovenija, v kateri želimo živeti. Pri tem smo skrbno upoštevali tudi alternative in na temelju izračunov ugotovili, da davek na nepremičnine vpliva na padec gospodarske aktivnosti za 0,25 %. Alternative bi imele višji vpliv na zmanjšanje bruto domačega proizvoda: zniževanje javne porabe za enak znesek - padec BDP na ravni 1 %, za 4-krat več, znižanje socialnih transferjev za enak znesek - padec na ravni od 0,6 do 0,8 %, dvig DDV za isti fiskalni izplen - 0,7 % zmanjšanje BDP. Med primerljivimi ukrepi je uvajanje davka tisti ukrep, ki najmanj vpliva na zmanjšanje gospodarske aktivnosti in bruto domači proizvod. Odgovornost do države in usode naših ljudi, podjetij in skupnosti kot celote postavljamo daleč pred kratkovidne politične koristi. V razumevanju, da se davek sooča s širokim nasprotovanjem ljudi, smo odločeni ...
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Prosim vas, da počasi zaključite.
MATEVŽ FRANGEŽ (PS SD): ... da ga
podpremo. Tudi zato, ker v njem prepoznavamo temeljno pravičnost, da z njegovo pomočjo, prispevkom vseh lastnikov nepremičnin v državi, nadaljujemo s postopno javnofinančno konsolidacijo, zagotovimo vsaj minimalno pomoč
178
DZ/VI/37. izredna seja
ranljivim in šibkim med nami ter z investicijami in razvojnimi sredstvi zaganjamo razvojno prestrukturiranje gospodarstva.
Socialni demokrati bomo predlog zakona podprli.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa.
Gospod Marko Pavlišič v imenu Poslanske skupine Državljanske liste.
MARKO PAVLIŠIČ (PS DL): Hvala za besedo, gospa predsedujoča. Spoštovani zbor!
Obdavčitev nepremičnin je ena najstarejših obdavčitev in je običajna v pretežnem delu Evrope. Prostor ima praktično v vseh državah. V nekaterih predstavlja večji, v drugih manjši delež celotnega davčnega bremena. Davek na nepremičnine je po nazivu sicer nov, po vsebini pa ni nič novega, nov je le način, na katerega obdavčitev nepremičnega premoženja rešujemo. Do sedaj smo namreč imeli štiri načine obdavčitve nepremičnin, in sicer nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, davek od premoženja, nadomestilo za gozdne ceste in davek na nepremično premoženje večje vrednosti. Novi davek bo te štiri združil in s tem zagotovil večjo preglednost na področju celotne Slovenije ter uvedel enaka pravila za vse. Trenutno imamo v Sloveniji v primerjavi s primerljivimi državami preveč obdavčeno delo, medtem ko je premoženje manj obdavčeno. V primerjavi z NUSZ davčna obremenitev gospodarstva iz naslova nepremičnin v povprečju ostaja na isti ravni. Povišanje skupnega izplena gre predvsem na račun obdavčitve tistih, ki so bili do sedaj v privilegiranem položaju in do sedaj niso bili obdavčeni. Povprečje pomeni, da bodo nekateri plačali več, hkrati pa moramo pošteno povedati, da jih bo veliko plačalo tudi manj.
Nepremičninski davek uvajamo v Sloveniji že kakšno desetletje. Tudi v Državljanski listi bi bili precej bolj veseli, če bi ga uvajali v časih, ko bi zaradi uvedbe sistemskega nepremičninskega davka lahko hkrati znižali preveč obdavčeno delo, a ta priložnost je bila na žalost v preteklosti zamujena. Davek ima jasne fiskalne učinke, hkrati pa ne smemo zanemariti niti ostalih, nefiskalnih učinkov. Novi način obdavčitve želi doseči tudi povečanje izkoriščenosti le-teh, kar bi se moralo odraziti tudi na nepremičninskem trgu v obliki večje dostopnosti nepremičnin, predvsem za mlade. Prazne stavbe so problem za ekonomijo. Gre za mrtvi kapital, v teh kriznih časih pa potrebujemo ves razpoložljivi kapital. V prehodnem obdobju bo občinam zagotovljena enaka višina nadomestila, kot so jo za leto 2012 pobrale iz naslova nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Po prehodnem obdobju pa se bo prihodek od davka delil med občine in državo. Omeniti je treba tudi to, da bodo imeli zavezanci na voljo pravna sredstva, da bodo izpodbijali navedbe v odločbi za odmero davka, tako
podatke glede zavezancev kot tudi posplošene tržne vrednosti.
Poseben problem so predstavljale tudi gozdne ceste, ki so pogosto neodmerjene. Veseli nas, da se je našla rešitev, ki rešuje ta problem brez nepotrebnih stroškov urejanja stanja v evidencah in uvajanja dodatnih birokratskih postopkov. Tudi v Državljanski listi smo dobili kar nekaj primerov ocene vrednosti, ki so, milo rečeno, čudne - sosednji parceli s podobnima objektoma, vrednotenje pa zelo različno. Praktično pri vseh pa je skupno to, da je problem v parametrih stavb in ne v samem modelu vrednotenja. Tega se zavedamo, zato smo v Državljanski listi vztrajali pri tem, da se državljane vnaprej dodatno obvesti o tem, od katere vrednosti bo davek odmerjen, in da bodo postopki urejanja tega za državljane čim bolj enostavni. Časa, da se te anomalije odpravijo, je dovolj. Socialno ogroženim omogoča znižanje in odlog plačila. Uvaja kapico na davek za kmetijske površine. Le-ta znaša 20 evrov na hektar za kmetijska zemljišča in 5 evrov na hektar za gozdna zemljišča. To nam jasno pove, da ta davek ne ogroža slovenskega kmetijstva, kakor želijo prikazati nasprotniki - nasprotniki Vlade, ne toliko zakona o davku na nepremičnine.
V	Državljanski listi bomo predlog zakona podprli. Hvala.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa tudi vam.
V	imenu Poslanske skupine Slovenske ljudske stranke bo stališče predstavil gospod Franc Bogovič.
FRANC BOGOVIČ (PS SLS): Lep pozdrav, spoštovana podpredsednica. Spoštovani kolegice in kolegi!
Naj v uvodu takoj povem, da v Slovenski ljudski strani nasprotujemo takšnemu zakonu o davku na nepremičnine in predvsem sprejemanju tako pomembnega zakona na takšen način. V osnovi davku na nepremičnine ne nasprotujemo, in skupaj s sopodpisniki peticije ocenjujemo, da bi ta davek moral biti sprejet v sodelovanju z ljudmi, z različnimi asociacijami, in da bi bil prvi možni datum za uveljavitev 1. 1. 2015, ne pa preko noči po nujnem postopku. Nujni postopek je predviden, kadar je v državi vojna, kadar so elementarne nesreče ali druge težko odpravljive posledice. Sklicujete se na to, da so težko odpravljive posledice zaradi proračuna. Pot, po kateri gremo sedaj, ko preko tega davka uveljavljamo 200 milijonov novih davčnih obveznosti, me zelo spominja na bančni sistem, kjer se je vsakega pol leta prosilo za 200 do 300 milijonov evrov za dokapitalizacijo. Če bomo šli samo z novimi davki, spoštovani kolegice in kolegi, si bomo zopet čez pol leta omislili nek nov davek, in tako države ne bomo rešili.
Davek je napačen zato, ker temelji na posplošenem vrednotenju. Iz tega naslova smo
179
DZ/VI/37. izredna seja
imeli v zadnjih dneh možnost videti celo vrsto anomalij, ki se pojavljajo, od najrazličnejših vil, ki imajo bistveno nižje vrednosti kot stanovanja upokojencev v Ljubljani, do tega, da je gozdna površina na Črnem Kalu, pogorišče, vredna več kot najboljši gozdovi na Kočevskem, do tega, da je kmetijsko zemljišče v Kopru 15-krat več vredno kot v Moravskih Toplicah. Kolegice in kolegi, tu ni zagotovljene ustavne kategorije enakosti pred zakonom. Na te stvari se ne da pritožiti. Amandma, ki smo ga predlagali, koalicija predlaga za črtanje. Niti te anomalije ne bo moč odpraviti v samem postopku. Ker smo videli veliko napak, smo šli med ljudi s podpisi peticije in tudi z javnimi tribunami. 65 tisoč ljudi je že dalo svoj glas proti temu zakonu v dobrem tednu. To je vsaki 30. Slovenec oziroma Slovenka. Ko se je v Evropi poskušalo uvesti direktivo, ki bi lahko imela za posledico privatizacijo vodnih virov, je vsak 333. Evropejec nasprotoval, in je komisija ustavila postopek, premislila in si vzela čas ter pripravila primeren zakon.
Nič drugega nismo poskušali, niti sedaj v teh postopkih v parlamentu, z rednim postopkom, z javno predstavitvijo mnenj, s tem, ko smo poskušali na odbore povabiti tudi zainteresirano javnost na zainteresiranih odborih - niti tega več ne dopuščate v Državnem zboru. Zato sem zgrožen nad tem, na kakšen način se ta zakon sprejema. Naj povem samo, kaj so nas ljudje na tribunah spraševali. Ali predsednica Vlade podpira poštenost? Takšno vrednotenje ne podpira poštenosti. Ali je Vlada izgubila razum? To je davek na poštenost, še enkrat omenjam dobre vile, davek na ustvarjalnost, delavnost. Kaj je bilo z menoj narobe, da sem celo življenje ne dopustoval, ampak si gradil dom za družino in za mirno starost, da sedaj ne bom več mogel z nizko pokojnino odplačevati teh davkov? Po drugi strani so nas obrtniki opozarjali, da se enostavno ne da živeti v tako nestabilnem gospodarskem okolju, kjer se lahko posamezniku za 6-krat, 8-krat povečajo obremenitve preko noči. Obrtniki zapuščajo naš prostor, se odrekajo že začetim investicijam zaradi tega nestabilnega davčnega okolja, ki je samo eden v nizu teh ukrepov, ki bodo sledili s ciljem uvedbe 200 milijonov novega davka na pol leta.
Kmetje se sprašujejo, če se res tudi v tem primeru uveljavlja šahovsko pravilo, da se kmeta žrtvuje najprej. Ko govorite o uspešnih pogajanjih, v Avstriji plačajo kmetje 5-krat manj nepremičninskega davka za 5-krat več površin -25-kratna je ta razlika. Če dodamo še dohodnino, bo novih 30 milijonov bremen padlo na kmetijstvo v naslednjem letu, in dohodnina, kjer bodo subvencije višje obdavčene. To pomeni, da se nove 3 % od celotne dejavnosti v tem trenutku jemlje ljudem. V občinah se sprašujejo, kako bodo stimulirali gospodarsko aktivnost v mestnih jedrih, ko se zgodi v Celju, da bo v mestnem jedru sedaj davek 12-krat višji, v trgovskih centrih pa 6-krat nižji. Cela vrsta teh
vprašanj se postavlja, ko so se pri nas pojavili ljudje, ki so združeni v sindikatu upokojencev, ljudje, ki so brezposelni. Resno nas opozarjajo, kaj si dovolimo, da pišemo takšne zakone, da v zakonu že predvidimo nacionalizacijo oziroma da bodo lahko njihovi potomci plačevali za njimi. To je za njih ponižujoče, da so v življenju ustvarjali, si naredili nepremičnino, in vsi vemo, da so v Sloveniji mnogi lastniki nepremičnin v neprimerno slabšem položaju v dohodkovnem smislu kot marsikje drugje, in da to sorazmerje med nepremičninami, posedovanjem nepremičnin in trenutnimi prejemki za upokojence, za brezposelne ...
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Prosim, da počasi zaključite.
FRANC BOGOVIČ (PS SLS): ... za delavce, ki delajo v podjetjih - da enostavno tega sorazmerja v slovenskem prostoru ni in da je to eden od zelo velikih problemov, zaradi česar bo tudi v naslednjih letih nastala cela vrsta problemov. V gospodarskem sektorju, kot sem že omenil, enostavno tako nepredvidljivega in tako spreminjajočega okolja nobeno gospodarstvo ne premore, zato je bil naš apel, in še enkrat povem ob zaključku stališča, da smo želeli z vsemi metodami, parlamentarnimi, demokratičnimi, opozarjati na te napake. Žal smo bili neuspešni. Ljudje nasprotujejo temu zakonu. Še naprej bomo nadaljevali aktivnosti, da se ali v Državnem svetu ali na Ustavnem sodišču takšen zakon zaustavi, kajti verjamemo, da bo, kot je bilo že rečeno danes, ravno ta zakon povzročil tiste krizne razmere v državi, za katere pravite, da so razlog za nujni postopek.
Glasovali bomo proti temu predvsem zato, ker ne želimo, da bi s 1. januarjem 2014 bil sprejet tako krivičen davek.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa.
Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin. Prehajamo na razpravo, in sicer v razpravo dajem 4. člen ter amandmaje Nove Slovenije, Slovenske ljudske stranke, Slovenske demokratske stranke in koalicije. Odpiram možnost za razpravo, in vse, ki želite, prosim, da se prijavite. Prosim za prijavo. Prijavljena imamo dva razpravljavca. Kot prvi je prijavljen mag. Andrej Vizjak.
MAG. ANDREJ VIZJAK (PS SDS): Hvala lepa za besedo. Spoštovani!
4. člen govori o davčnih zavezancih in v alineji, ki jo amandmiramo, predvideva, da je za stanovanja, ki so oddana v neprofitni najem, davčni zavezanec za plačilo davka na nepremičnine najemnik. V Slovenski demokratski stranki temu nasprotujemo. Predlagamo, da se to črta, kajti tisti najemniki, ki imajo stanovanje v neprofitnem najemu, imajo težave s pokrivanjem svojih življenjskih stroškov, zato tudi imajo stanovanje v neprofitnem
180
DZ/VI/37. izredna seja
najemu, sicer ga ne bi bili upravičeni dobiti v neprofitni najem. Te zavezance sedaj predvidevate kot davčne zavezance za plačilo nepremičninskega davka in jim s tem dodatno povečujete stroške življenja. Ti ljudje živijo praviloma iz rok v usta. Praviloma so tudi vezani na razne socialne transferje in takšnega nepremičninskega davka enostavno ne prenesejo. Spoštovani predstavniki Socialnih demokratov in ostalih koalicijskih strank, ki se deklarirate za socialno čuteče politične stranke, enostavno ne morem razumeti, da ste v primeru neprofitnih stanovanj kot davčne zavezance namenili in predvideli najemnike, tiste, ki imajo to v najemu.
Poglejte, kakšen nesmisel je to. Če tak davčni zavezanec ne bo poravnaval tega davka in se bo poslužil tistega ukrepa odloga plačila, da se bo odložilo plačevanje tega davka po njegovi smrti oziroma do njegove zapuščine -kdo bo namesto njega ta davek plačeval? Saj ni lastnik nepremičnine, saj se niti država ne bo mogla priglasiti kot dedič ali kot nekdo, ki je upravičen iz zapuščine do dela tega premoženja. To je še en dokaz vaše velike sprevrženosti in tega, da se sprenevedate, da imate čut do najšibkejših. Z Zakonom o dohodnini ste posegli tudi v minimalno plačo. Minimalna plača bo poslej nižja, kajti ne bodo podvrženi davčnim olajšavam kot doslej in bodo te neusklajene prihodnje leto, zato bo davek višji, zato bo neto plača nižja, kot bi bila. Drugi ukrep je ta, da bodo tisti neprofitni najemniki zavezanci za davek. Da ne govorimo o upokojencih, ki se jim naslednja leta ne bodo usklajevale pokojnine. Pa še kakšen ukrep iz nabora, povečanje RTV naročnine in tako naprej, ki ste ga sprejeli v zadnjem obdobju, tolče po teh, ki imajo najmanj, ki so na socialnem robu ali pod njim. Temu nasprotujem, tudi zaradi tega, ker smo se v politiki prejšnje vlade tem skupinam ljudi izogibali in nismo udarjali z varčevalnimi ukrepi ali ukrepi za uravnoteženje javnih financ po teh skupinah ljudi. Vi pa to počnete, ne enkrat, ampak zdaj menda že četrtič, petič, in če to seštejemo, koliko to pomeni, bo verjetno en velik problem. Zato vas prosim, da ta amandma, vsaj ta amandma, podprete in da so davčni zavezanci za plačevanje tistih stanovanj, ki so v neprofitni rabi, lastniki in ne najemniki.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa.
Naslednji razpravljavec je gospod Tomaž Lisec.
TOMAŽ LISEC (PS SDS): Hvala, predsedujoča, za besedo. Kolegi in kolegice! Pozdrav tudi državni sekretarki, ki ima očitno edina dovolj poguma, za razliko od svojih kolegic in kolegov, da je z nami pri tako pomembnem zakonu.
Resnično bi me zanimalo mnenje ministrice za delo, družino in, zaenkrat še, socialne zadeve glede tega amandmaja, kajti,
tako kot je rekel predhodnik gospod Vizjak, toliko besed te koalicije glede socialne države, pri prvem amandmaju glede davka na nepremičnine, s katerim se srečujemo, pa se kaže vsa sprevržena politika te koalicije oziroma njihovih besed o socialni državi. Davek na nepremičnine želite prevaliti na najemnike, vsi pa vemo, kdo so po navadi najemniki v neprofitnih stanovanjih. To so tisti najbolj revni, predvsem pa je tu še ena kategorija, ki se spušča in na katero se prelagajo davki in bremena nerazumnih odločitev te vlade - to so mlade družine. Veliko je bilo govora o tem, v mandatu 2004-2008 smo celo sprejeli zakon, ga nadgradili. S tem zakonom smo želeli pomagati mladim družinam, da čim prej rešijo svojo prvo stanovanjsko težavo. S tem členom, če ne bo spremenjen tako, kot ga predlaga Poslanska skupina SDS, pa boste mlade ne samo odgnali, da bodo razmišljali o najemu stanovanj, ampak kot je zadnjič rekel en moj kolega: šli bodo iz Slovenije. Čedalje več jih odhaja, in resnično si ne predstavljam, zakaj bi si mlada družina, ki nima druge možnosti kot da zaprosi za neprofitni najem, zaradi nerazumnih odločitev te vlade zaslužila še takšno kazen, da bi morala to plačevati. Resnično me zanima, ali je ta člen usklajen z ministrstvom za delo. Zanima me tudi, ali je usklajen s Stanovanjskim skladom Republike Slovenije, kajti resnično mi je žal, da niti stanovanjski sklad - verjetno si bodo predvsem občinski stanovanjski skladi oprali roke in svoje dejavnosti prevalili na najrevnejše in na žalost tudi na mlade.
Kolegi in kolegice, če vam je vsaj kaj mar za najrevnejše, za katere se vedno zavzemate, delate proti njim, če se vsaj malo zavzemate za mlade družine, boste podprli ta amandma. Hvala.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa tudi vam.
Ker sem videla še željo po razpravi, odpiram možnost, da se prijavite tisti, ki želite razpravljati k 4. členu. Prosim za prijavo. Prijavljene imamo štiri razpravljavce. Kot prvi je prijavljen gospod Jožef Horvat.
JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala, gospa podpredsednica.
Govorimo o 4. členu, ki govori o davčnih zavezancih. K temu členu smo vložili amandma, s katerim želimo črtati četrti odstavek 4. člena in šesti odstavek 4. člena. Bi pa v zvezi z davčnimi zavezanci želel povedati še nekaj. Pri tem zakonu gre za neko pravno hišico iz kart, kot je povedal specialist za ustavno pravo. Sporno je to, da davčnim zavezancem ni omogočeno učinkovito pravno sredstvo za uveljavljanje pritožbe. Zakon zdaj predvideva, da se je mogoče pritožiti zaradi napačnih podatkov, ne pa tudi zaradi načina vrednotenja nepremičnine. Predlog zakona o davku na nepremičnine odpira težave, ki so se do zdaj odlagale. Lahko se zgodi, da bodo sodišča,
181
DZ/VI/37. izredna seja
upravna in ustavno, prisiljena odločati o modelih in ocenah vrednotenja nepremičnin ter o drugih vidikih zakona. Sporno je to, da davčnim zavezancem ni omogočeno učinkovito pravno sredstvo za uveljavljanje pritožb. Zakon zdaj predvideva, da se je mogoče, kot že povedano, pritožiti samo zaradi napačnih podatkov. Ker bo vrednotenje nepremičnin podlaga za novi davek, je treba vsakemu davčnemu zavezancu zagotoviti učinkovito pravno sredstvo, da bo lahko uveljavil pritožbo, če bo menil, da je njegova nepremičnina ocenjena napačno. V Novi Sloveniji opozarjamo, da je v predlogu zakona določeno, da bo mogoča le pritožba zaradi napačnih podatkov, še enkrat, ne pa zaradi ocenjene vrednosti. To je problem.
Kolegice in kolege vabim, da podprete naš amandma, ki v 4. členu črta četrti in šesti odstavek. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa tudi vam.
Gospa Barbara Žgajner Tavš, imate
besedo.
MAG. BARBARA ŽGAJNER TAVŠ (PS PS):
Hvala lepa za besedo, predsedujoča.
Kar nekaj ostrih besed je padlo. Verjamem, da niso bile vse povsem upravičene, spoštovani govorniki pred menoj. Kolikor sem seznanjena, pa nisem članica delovnega telesa odbora za finance - res je, da sem spremljala te mučne razprave, ki so se odvijale, in da sem seznanjena tudi s spremembami, ki so bile na tem področju storjene. Po sedanjem predlogu -me bo spoštovana gospa državna sekretarka popravila, če sem v zmoti - najemniki stanovanj ne bodo plačevali davka na nepremičnine, ker bi bilo protiustavno, da bi zakon prevalil dolžnost plačevanja davka na nepremičnine na najemnike stanovanj. To je bila dilema, ki smo jo imeli, saj poznate, tudi pri situaciji z lastniki, ki v najem oddajajo neprofitna stanovanja. Tudi stanovanjski sklad je eden takšnih skladov. Tudi posamezne občine imajo te sklade, in to je bila dilema tudi znotraj teh stanovanjskih skladov. Mislim, da je zadeva, kot je bila spremenjena na matičnem delovnem telesu, zdaj odpravila to dilemo, da bi najemniki - verjamem, po navadi so najemniki stanovanj, ki plačujejo neprofitno najemnino, tisti, ki žal prihajajo iz socialno šibkejših družin oziroma okolja. Ne bi bilo pošteno, da takšni najemniki plačujejo davek na nekaj, česar nimajo v lasti! Pa ne samo nepošteno, tudi protiustavno bi bilo. Kolikor sem seznanjena, je bila ta dilema na odboru odpravljena. Če pa se motim, pa prosim za dodatna pojasnila spoštovano gospo državno sekretarko.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa.
Naslednji ima besedo gospod Marko
Pavlišič.
MARKO PAVLIŠIČ (PS DL): Hvala za besedo.
Jaz pa sem član odbora za finance, in moram priznati, da debata ni bila mučna, je bila pa naporna. Imeli smo kar dobro debato glede tega. Pri pripombah, ki so jih spoštovani kolegi iz opozicije navedli, je treba biti pošten. Slišali smo te pripombe in zato smo tudi pripravili amandma koalicije, ki to precej bolj jasno določa. Verjamem, da vam ta amandma ustreza in ga boste podprli. Za kaj gre? Tu se prenaša davek na najemnike v posebnih, specifičnih primerih, in sicer v primerih, kadar gre za nepremičnino, ki je bila v last prenesena preko denacionalizacijskega postopka skupaj z najemniki v tej enoti, ki imajo stanovanjsko pravico. V tem primeru je vsekakor pošteno, da tega lastnika ne obremenimo dodatno še z davkom na nepremičnine, ker od te nepremičnine, dokler je stanje takšno, kot je, dokler so notri imetniki stanovanjske pravice, nima enostavno nič oziroma ima neprofitno najemnino, kar pa vsekakor ni dovolj.
Tako da predlagam, spoštovana opozicija, da podprete naš amandma in bo ta zadeva zelo dobro rešena, tako kot ste tudi sami predlagali. Hvala.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa tudi vam.
Imate repliko, gospod Vizjak? Izvolite.
MAG. ANDREJ VIZJAK (PS SDS): Spoštovana, hvala lepa.
Pred seboj imam, spoštovani, poročilo matičnega delovnega telesa, ki je sprejel amandmiran predlog zakona o nepremičninskem davku z vsemi amandmaji, ki so bili na odboru sprejeti. Osmi odstavek 4. člena ima tri alineje, in tretja alineja pravi, da je davčni zavezanec za stanovanjske nepremičnine, oddane v neprofitni najem, najemnik. Tu tako piše, in mi smo vložili amandma, da je to nesprejemljivo. In vas, spoštovani gospod Pavlišič, kakor tudi gospa Barbara Žgajner Tavš, sprašujem, zakaj smo nekorektni oziroma zakaj tukaj govorimo, da bi bilo to celo neustavno in tako naprej. Tekst popravljenega zakona je takšen, kot sem prebral. Mislimo, da je največja neumnost in socialna krivičnost, da se obdavčijo z davkom na nepremičnine najemniki neprofitnih stanovanj, ki so tudi upokojenci z najnižjimi pokojninami, prejemniki denarnih socialnih pomoči in, kar je najpomembnejše, tudi mlade družine, ki nimajo lastnih nepremičnin in morajo sedaj plačevati davek za nepremičnino, ki je v lasti nekoga drugega. Predlagamo, da se to črta. Vem, da vam je nerodno in vas je sram, da ste skozi koalicijska usklajevanja prinesli tak tekst v ta parlament!
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa.
Kot naslednji je k besedi prijavljen gospod Mihael Prevc.
182
DZ/VI/37. izredna seja
MIHAEL PREVC (PS SLS): Hvala lepa za besedo.
Veseli me, da je kolegica Žgajner Tavš ugotovila, da je 4. člen, če bo ostal v takšni vsebini, protiustaven. Tudi sam se strinjam, da je protiustaven zato, ker davek naprti ne lastniku nepremičnine, ampak najemniku nekega stanovanja. Prej je bilo rečeno, da bodo s tem davkom obdavčeni tisti, ki imajo več. Ni res. Kdo ima v tem primeru več? Tisti, ki razpolaga z nekim stanovanjem in ga da v najem. Kdo je najemnik tega stanovanja? Tisti, ki je na socialnem robu. Tista dikcija, ki je bila navedena prej v splošni razpravi s strani Pozitivne Slovenije, ne velja. Ne velja, da bo tisti, ki ima več, plačal več. Ne, po tej dikciji, po 4. členu bodo plačali tisti, ki imajo manj, tisti, ki so na robu, tisti z velikimi družinami, ki si ne morejo kupiti svojega lastnega stanovanja. Ampak me veseli, da tudi v koaliciji ugotavljate, da je 4. člen tisti, ki bo na situ, ko se bo ugotavljala protiustavnost tega zakona. Hvala.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa tudi vam.
Repliko ima gospa Barbara Žgajner
Tavš.
MAG. BARBARA ŽGAJNER TAVŠ (PS PS):
Hvala lepa.
Zelo na kratko replika. Vem, kaj sem govorila, in ja, postavila sem se na stran najemnikov stanovanj, tistih najemnikov, ki so v neprofitnih stanovanjih, katerih lastnik je stanovanjski sklad. Rekla sem, da imajo tudi občine svoje stanovanjske sklade in tako naprej. Ampak o tistem, kar sta govorila oba govornika pred menoj, in sta želela očitati koaliciji, da še vedno pušča vse najemnike, tudi tiste, ki so na socialnem dnu, da bodo morali plačevati davek - ta zadeva je tudi po moji oceni absolutno protiustavna, ker niso lastniki stanovanj, zgolj najemniki, in ne morejo plačevati davka za lastnino, ki ni njihova. To popravljamo z našim koalicijskim amandmajem. Nov tekst, ki ga bomo uvedli z amandmajem, zelo jasno definira, kateri so tisti najemniki, ki bodo po tem zakonu morali plačati davek. To niso najemniki neprofitnih stanovanj, ampak gre zgolj za denacionalizirane stanovanjske nepremičnine. To zadevo koalicijski amandma popravlja, in odpravlja tisto osnovno dilemo, ki je bila izpostavljena in ki jo je izpustil tudi tekst, popravljen na odboru, kolega Vizjak.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa.
K besedi se je prijavila tudi mag. Mateja Vraničar za dodatna pojasnila.
MAG. MATEJA VRANIČAR: Hvala lepa za besedo.
Če pri 4. členu izhajamo iz besedila, ki ga je Vlada predložila Državnemu zboru v obravnavo, boste razbrali, da imamo dve
določbi, ki govorita o davčnemu zavezancu pri stanovanjskih nepremičninah, ki so oddane v neprofitni najem. Eno je bil nekdanji deveti odstavek - zdaj že nekdanji, če gledamo dopolnjen predlog zakona -, deveti odstavek 4. člena, ki se je res nanašal na stanovanjske nepremičnine, oddane v neprofitni najem, in ta določba je bila z ustreznim amandmajem na odboru za finance črtana. Druga določba pa je v tretji alineji osmega odstavka 4. člena. Razliko med tema dvema določbama je mogoče pojasniti iz obrazložitve, kjer jasno izhaja, da so v tretji alineji osmega odstavka zajete zgolj nepremičnine, ki se oddajajo v neprofitni najem na podlagi upravne oziroma sodne odločbe v povezavi s stanovanji, ki so bila vrnjena v lastništvo upravičencem po Zakonu o denacionalizaciji. Se pa lahko strinjamo, da je dikcija dopolnjenega predloga zakona nenatančna in ne odraža natančno namena, ki smo ga imeli za to določbo. Zaradi tega je z amandmajem koalicijskih poslanskih skupin dikcija dopolnjena tako, da je jasno, da se alineja nanaša zgolj in samo na stanovanjske nepremičnine v povezavi z Zakonom o denacionalizaciji, medtem ko pri vseh ostalih stanovanjskih nepremičninah, ki so oddane v neprofitni najem, velja osnovno pravilo, da je davčni zavezanec lastnik nepremičnine. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa tudi vam.
Ker sem videla, da je še želja po razpravi, bom odprla nov krog, tako da kdor želi, se lahko prijavi. Odpiram razpravo in prosim za prijavo. Prijavljene imamo še tri razpravljavce. Prvi je gospod Marko Pavlišič.
MARKO PAVLIŠIČ (PS DL): Hvala za besedo.
Gospod Vizjak, prav gotovo vas bo sram, ko boste pogledali na svojo e-klop in boste videli amandma, ki smo ga predlagali in ki sem ga že prej omenjal. Ta amandma pravi tako: "V tretji alineji osmega odstavka 4. člena se pred besedno zvezo stanovanjske nepremičnine doda beseda denacionalizirane, in za besedo zvezo neprofitni najem doda besedna zveza najemnikom, prejšnjim imetnikom stanovanjske pravice." Kot razumem, se zavzemate za to, da ne bi bili vsi najemniki z neprofitno najemnino zavezanci za ta davek, in naš amandma, amandma koalicije to odpravlja, tako da pričakujem, da ga boste podprli. Hvala.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa tudi vam.
Repliko ima mag. Vizjak.
MAG. ANDREJ VIZJAK (PS SDS): Spoštovani!
Že kar nekaj let sem v tem parlamentu in vem, kakšna je parlamentarna procedura. Amandmaji se vlagajo na dopolnjen tekst zakona, ki ga je sprejelo matično delovno telo. Na ta dopolnjen predlog zakona smo vložili
183
DZ/VI/37. izredna seja
amandmaje v Slovenski demokratski stranki, ter tudi vi in tako naprej. Ne me, prosim, prepričevati, da je to, kar ste vi predlagali kot amandma na ta dopolnjen predlog zakona, že sprejeto. Sprejeto je to, kar je objavljeno, in to, kar je objavljeno, govori o tem, da bodo obdavčeni z zakonom o davku na nepremične najemniki neprofitnih stanovanj. Mene bi bilo sram, spoštovani poslanci koalicije, če bi spustil skozi vaša koalicijska pogajanja, ki ste jih imeli z Vlado, preden ste ta zakon sprejeli in spravili v parlament, zakon, v katerem je ostala takšna določba. Ali tega zakona niste prebrali ali ste se pa strinjali s tem, da so davčni zavezanci najemniki neprofitnih stanovanj oziroma socialno najbolj ogroženi - mlade družine, upokojenci z nizkimi pokojninami. To ste takrat spravili v zakon. Sedaj to popravljamo in popravljate očitno tudi vi, ker vam je očitno šele zdaj kliknilo, in zato sem vam rekel, da vas je lahko sram in vztrajam na tem.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa.
Naslednji prijavljen razpravljavec je gospod Rihard Braniselj.
RIHARD BRANISELJ (PS DL): Hvala lepa.
Pri neprofitnih najemih gre za poseg v lastninsko pravico. To je ena od najbolj zaščitenih kategorij po naši ustavi, in že sodna odločba, ki daje nekomu pravico, da je neprofitni najemnik, je poseg v lastninsko pravico lastnika. V tem primeru, če bi davek naprtili lastniku, bi bil pa dvakratni poseg v lastninsko pravico. Najprej mora trpeti najem, ki je ugodnejši po odločitvi sodišča, potem pa še davek za taisti namen, za taisti najem, od katerega nima nobenega profita. Lastninska pravica v tem delu je močno okrnjena. Bi pa mogoče ravno pri 4. členu opozoril še na nekaj drugega, na eno dobro zgodbo, ki jo prinaša. V Sloveniji imamo 660 agrarnih skupnosti z več kot 70 tisoč hektarji različnih nepremičnin, površin. To je 3,5 % Slovenije. Agrarne skupnosti sicer že zdaj plačujejo davek, tako kot vsi ostali. Ali je to nadomestilo ali je to katastrski dohodek ali je pa to davek od dajanja v najem, nadomestilo, kakorkoli že. Vendar imamo do sedaj pri agrarni skupnosti eno veliko težavo. Davčnih zavezancev je 50, 100, 300 in več, in - kakšne hude zgodbe, ko vse te agrarne skupnosti poravnavajo te davčne obveznosti. Kakšne hude so zgodbe, ko je treba to napovedati, odmeriti in plačati, razdrobiti po ulomkih, po tisočinkah in tako dalje. Tukaj je ena rešitev zelo dobra. Agrarne skupnosti je tukaj možno šteti po zahtevi oziroma po predlogu agrarne skupnosti same, da agrarna skupnost plačuje davek za vse, in to je en velik napredek. Pričakujemo pa, da bo plačilo davka, kot je predvideno v tem zakonu, razširjeno tudi na vse davčne obveznosti, tudi na davek od dajanja nepremičnin v najem, tudi na davek od prometa nepremičnin in tako dalje. To je tista dodana
vrednost, ki tudi prinaša pozitivne učinke v tem zakonu. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa tudi vam.
Mag. Majda Potrata, imate besedo.
MAG. MAJDA POTRATA (PS SD): Hvala lepa.
Verjamem, da se je ob tem, ko je zakon v nujnem postopku, iz razvida marsikomu izgubilo, da je k 4. členu vložen tudi amandma koalicijskih poslanskih skupin. Nanaša se na najemnike v denacionaliziranih stanovanjih. Če bi tisti, ki tako na hitro obsojajo, zmerjajo in žalijo, to besedilo tudi v dopolnjenem predlogu natančno prebrali, bi videli, da gre za stanovanjske nepremičnine, oddane v neprofitni najem na podlagi upravne ali sodne odločbe. V izvirnem besedilu na 39. strani v zakonu boste brali: "Kot izjemo se kot zavezanca za stanovanjske nepremičnine, ki so na podlagi zakona ali sodne odločbe (torej mimo volje lastnika, ki se mu s tem omejuje pravico posesti) dane v neprofitni najem." Ne gre za tiste najemnike z neprofitno najemnino kar tako, ampak za tiste najemnike z neprofitno najemnino, ki so v denacionaliziranih stanovanjih.
Ker je bilo veliko besed, očitanj izrečenih na račun Socialnih demokratov, naj povem, da smo Socialni demokrati doslej ob denacionalizacijskih postopkih pogosto opozarjali na neustrezno rešitev v stanovanjskem zakonu, ker je bilo tako, kot je gospod Pavlišič prej povedal, ker so bila stanovanja dana skupaj z ljudmi. Edino, kar se je dalo rešiti, tudi iz evropskih odločb, ker je temeljna človekova pravica pravica do doma, in ti najemniki, nosilci najemne pogodbe v denacionaliziranih stanovanjih, bi s tem izgubili dom, če bi morali zapustiti to stanovanje, je bilo to, da dobijo v najem stanovanja po neprofitni najemnini. In za te velja, da so plačniki davka na nepremičnino. Ne kar vsi, ki neprofitno najemnino plačujejo v najemnih stanovanjih, ampak samo ti. Puščam ob strani sedaj presojo, ali je to dobro ali ne, ampak to bi bilo treba razčiščevati v sklopu celotnega denacionalizacijskega postopka, za katerega je bilo med drugim v zvezi z gozdovi tudi 44 tisoč podpisov zbranih, pa niso bili tisti protesti upoštevani.
Ta amandma bom podprla zato, ker jasneje določa, ker bo sedaj pisalo: "za denacionalizirane stanovanjske nepremičnine, oddane v neprofitni najem najemnikom, prejšnjim imetnikom stanovanjske pravice na podlagi upravne ali sodne odločbe, fizična ali pravna oseba". Besedilo bo popolnoma jasno glede tega, na katero kategorijo plačnikov neprofitne najemnine se ta izjema nanaša. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa.
184
DZ/VI/37. izredna seja
Imate repliko ali željo po razpravi? Bomo dali možnost še enkrat, da se prijavite k razpravi. Prosim za prijavo. Prijavljena imamo še dva razpravljavca oziroma razpravljavki. Prva je Aleksandra Osterman.
ALEKSANDRA OSTERMAN (PS PS): Hvala za besedo, predsedujoča.
Zakon za socialno šibkejše predvideva tudi vrsto varovalk, ki jih je Vlada vnesla tudi za upokojence z nizkimi dohodki. Država bo lahko na nepremičnino vpisala davčni dolg, kar se dogaja že sedaj, ko upokojenci nimajo dovolj sredstev za plačevanje doma starejših občanov, dolg pa poplačajo z nepremičnino ali pa ga poplačajo dediči. Tako se bo dogajalo tudi sedaj. Starejši upokojenci, ki tega davka ne bodo mogli plačevati, bodo lahko prenesli dolg na nepremičnino oziroma na davčno upravo. Tako bo tudi za prejemnike oziroma bodo upravičenci do denarnih socialnih pomoči in do varstvenega dodatka upravičeni do 50-odstotnega znižanja obveznosti za nepremičnino, v kateri stalno bivajo. Obdavčitve bodo oproščeni tudi lastniki varovanih gozdov, javnega dobra, neplodnih kmetijskih zemljišč ter vsi gasilski objekti. Lastniki nepremičnin po novem več ne bodo smeli prenašati obveznosti na najemnike, kakor tudi ne na najemnike neprofitnih stanovanj. Bistvena novost je, da bo možna popolna pritožba na davčno odločbo. Če bo lastnik nepremičnine menil, da so podatki v evidenci nepremičnin nepopolni, da so neutemeljeni oziroma napačni, se bo lahko utemeljeno pisno pritožil na odločbo Dursu, Durs pa bo poslal pritožbo Gursu, ki bo dolžan opraviti pregled dejanskega stanja nepremičnine na terenu z geodetskim inšpektorjem.
Strinjam se, da je bil naš sistem, v katerem so se gradile nepremičnine, kupovala stanovanja, poseben. To je posledica socializma. Imamo zelo slabo razvito davčno kulturo. Z osamosvojitvijo Slovenije in z vstopom v Evropsko unijo pa smo tako rekoč čez noč prišli v kapitalistični sistem in se je marsikaj spremenilo. V večini držav srednje Evrope je davek na premoženje na obdavčitev poslovnega premoženja podjetij in drugega bogastva, medtem ko so stavbe in zemljišča obdavčena z davkom na nepremičnine. V preteklosti je bilo ustvarjenega veliko premoženja, vendar premoženje prinaša tudi obveznosti. Povečal se bo tudi krog zavezancev, ki do sedaj tega davka zaradi neučinkovitega sistema niso plačevali, saj vemo, da nekatere občine nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča niso upoštevale, so upoštevale zelo nizko odmero, nekatere pa zelo visoko. Zavedati se moramo tudi, da se kljub recesiji cene nepremičnin na trgu niso kaj dosti spustile oziroma znižale, tako da so postale dejansko te ...
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Gospa Osterman, 4. člen, lepo prosim.
ALEKSANDRA OSTERMAN (PS PS): Hvala. Sem končala.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala tudi vam.
Gospa Romana Tomc, izvolite.
ROMANA TOMC (PS SDS): Hvala lepa.
Ja, bi se vrnili k 4. členu, ki obravnava neko posebnost in odstop od sicer splošnega pravila zakona, da mora davek plačati lastnik nepremičnine. Zagovarjamo, da to pravilo velja v celoti in za vse. Zato smo vložili tudi ustrezen amandma. Razumem tudi amandma, in ga poznam, ki ga je vložila koalicija, vendar menim, da neustrezno rešuje nastalo situacijo. Navedite nekaj tehtnih argumentov, zakaj bi ravno na področju, ko gre za denacionalizacijske upravičence, veljala ta izjema, upoštevaje tisto, kar je rekel kolega Braniselj, da so mnogi denacionalizacijski upravičenci dobili nepremičnino skupaj z najemniki, ki jih ni mogoče vreči ven iz stanovanja, kar je prav. Vendar je denacionalizacijski upravičenec lastnik nepremičnine, je lastnik premoženja, in razpolaga z nekim premoženjem danes in bo tudi v prihodnje. To premoženje je zaradi obremenjenosti resda manj vredno, vendar dejstvo je, da ga lahko proda. Ga lahko proda? Lahko ga proda. Vendar težko, ker so razmere na trgu nepremičnin takšne, kot so.
Zdaj mi pa povejte, ali lahko nekdo, ki ima v nekem manjšem odročnem kraju neko nepremičnino, neko kmetijo, recimo, in bo s tem istim davkom visoko obdavčen, to nepremičnino proda - ne more. Ravno tako težko jo prodaja kot ta denacionalizacijski upravičenec. Njegova nepremičnina ni vredna nič, ker trg nepremičnin ne deluje, ker se danes težko prodajajo stvari in ker je vrednost tiste njegove kmetije prava tržna vrednost, in je zelo nizka oziroma bistveno nižja od posplošene tržne vrednosti. Zato mislim, da bi morali biti vsi lastniki nepremičnin v enakem položaju. Ta zakon ne postavlja vseh lastnikov v enak položaj in kot izjemo postavlja tiste, pri čemer recimo, da njihov položaj vseeno deloma razumemo, ampak so v tem denacionalizacijskem postopku lahko dobili vrnjeno tudi zelo veliko premoženja. Ni prav, da to prenašamo na najemnike.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa.
Sprašujem, ali še obstaja želja po razpravi o 4. členu. Če ne obstaja, zaključujem razpravo o 4. členu. Prehajamo na razpravo k 5. členu, in sicer imamo dva amandmaja, amandma koalicije in amandma Slovenske demokratske stranke. Vse razpravljavce, ki želite razpravljati, prosim za prijavo.
Prijavljene imamo tri razpravljavce. Kot prva je prijavljena gospa Romana Tomc.
ROMANA TOMC (PS SDS): Hvala lepa še enkrat za besedo.
185
DZ/VI/37. izredna seja
Ta člen obravnava davčno osnovo. To je eno izmed elementarnih določil, ki določajo tudi, kakšna bo davčna obremenitev nekega davčnega zavezanca. Zato je zelo pomembno, da ta davčna osnova čim bolje odraža dejansko stanje, koliko je neka nepremičnina dejansko vredna. Mislim, da med ljudmi na splošno vlada neko nerazumevanje, ki ga dodatno podžiga s svojimi izjavami tudi Vlada sama. Nedavno smo predsednico Vlade slišali govoriti o tem, da se bodo lahko pritožili na vrednost nepremičnine. Ne drži! Ne bodo se mogli pritožiti na vrednost nepremičnine! Lahko bodo razpolagali s cenitvijo, ki bistveno odstopa od posplošene tržne vrednosti nepremičnin in dokazuje, da je na trgu ta nepremičnina vredna manj, pa vendar jim to ne bo kaj dosti pomagalo. Predsednica Vlade je pred nekaj dnevi rekla, da bo davek odvisen od vrednosti nepremičnine. Ne drži! Ne zavajajte! Davek bo odvisen od posplošene tržne vrednosti, ki je čisto nekaj drugega.
V davčni teoriji velja, da morajo biti davki čim bolj predvidljivi, pravični, in vse te atribute nekih splošnih davčnih načel lahko poslušamo. Vendar poglejte predvidljivost obdavčitve z davkom na nepremičnine. Poglejmo malo zgodovino, kako se je posplošena tržna vrednost spreminjala. Gurs je najprej objavil posplošeno vrednost nepremičnin, ki jo je, kot vemo, jeseni popravil in s tem določil nižjo davčno osnovo, pa ne z zakonom, pač pa se je to zgodilo z nekim podzakonskim aktom, z neko indeksacijo, z nekim sklepom Vlade. Povejte mi, kateri zakon je bil spremenjen za ta namen. Noben zakon ni bil spremenjen. Gurs lahko torej na podlagi neke ocene o gibanju cen na trgu nepremičnin odloča, ali bo vrednost povečal ali jo bo znižal. Glede na to, da je trg nepremičnin v Sloveniji v zadnjih letih relativno mrtev, je to odločanje skrajno težko. Davčni zavezanci ne bodo nikoli vedeli, ali bodo imeli prihodnje leto januarja še takšno vrednost nepremičnine ali je ne bodo imeli. Pa pustimo ob strani zdaj fizične osebe, recimo. Povejte mi, kako lahko svoje poslovanje, svoje stroške planirajo podjetja, ki bodo zelo obremenjena s tem davkom.
Tako sta ta predvidljivost in ta način določanja davčne osnove skrajno vprašljiva. Rezultat, kakšna je na koncu ta posplošena tržna vrednost - najbrž glede na neke informacije, ki prihajajo tudi iz javnih medijev, izhaja, da ta posplošena tržna vrednost ni samo rezultat nekih kazalcev, meril in strokovne obdelave. Nedvomno gre v teh primerih pogosto tudi za neke interesne pritiske, ki oblikujejo merila, kriterije, odločitve, karkoli že - ne vemo čisto točno, kako to poteka -, na način, da sta v praksi, na terenu dve zelo primerljivi nepremičnini na istem koncu, ki se ju da zelo lahko primerjati, ocenjeni popolnoma drugače. Rekli boste: res je, davčni zavezanec se lahko tudi pritoži. Ampak poglejte, kako bo ta pritožba potekala. To bomo obravnavali kasneje, ampak na odboru je bilo jasno razvidno iz odgovorov
Vlade, da če se bo nekdo pritožil na odločbo Dursa, da mu je davek napačno odmerjen, mu bo Durs to pritožbo mirno zavrgel, če se bo pritožil na vrednost, ker je to razlog, zaradi katerega se ni mogoče pritožiti. Lahko bo oporekal merilom, kriterijem in tako naprej, vendar bo to počel na Gursu, ki mu bo potem nekako spremenil posplošeno tržno vrednost, kar bo vplivalo na drugačno osnovo na Dursu, kar bo potem naprej vplivalo na višino davka. Tako si to predstavljam. Če je pa kako drugače in me boste ovrgli glede tega, vam pa že takoj odgovarjam: zakon mora biti napisan tako, da ga vsakdo razume, in mi, ki tukaj notri sedimo, lahko rečemo, da znamo brati zakone vsaj malo bolje od povprečja. Kako si predstavljate, da bo milijon Slovencev znalo brati zakon in ga razumelo, če se še mi lovimo, ali kaj velja ali ne velja? Menim, da je posplošena tržna vrednost kot davčna osnova izredno vprašljiva kategorija. Poskušali smo na odboru z amandmaji doseči, da bi bila davčna osnova tista prava tržna vrednost na en ali drugačen način, pa vendarle zdaj pri pregledu amandmajev ugotavljamo, da so bili vsi predlogi, ki so bili že podani, zavrnjeni. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa tudi vam.
Gospod Franc Bogovič, imate besedo.
FRANC BOGOVIČ (PS SLS): Hvala.
Na 5. člen sta sedaj dana dva amandmaja, amandma koalicije in amandma Poslanske skupine SDS, črta pa se to, kar je bilo kot edini amandma opozicije na tisti maratonski seji sprejeto. V Slovenski ljudski stranki smo še enkrat opozorili, da je treba ta zakon dopolniti v 5. členu in kasneje tudi v 14. členu, ki govori o pritožbah, kajti vsi vemo, da to vrednotenje, ki ga imamo sedaj kot osnovo, enostavno Slovenk in Slovencev ne postavlja v enak položaj pred zakonom, in bodo davki zaračunani napačno. To, kar je gospa Tomc dejala, drži. Pritoži in ugotavlja se lahko v postopku, ali je kdo zapisal in dal napačne podatke. Na to, do česar pa Gurs pride, kako po metodologiji izračuna, se pa ne da več pritoževati. V tem delu je po našem globokem prepričanju ena največjih anomalij tega zakona. Tudi to, da bi ljudje morali, če bi bili takšni amandmaji sprejeti, sami plačevati cenitve, je zelo sporno, vendar smo želeli vsaj v enem delu to pravno varnost zagotoviti, ki v tem delu zagotovo ne bo zagotovljena.
Kakšne so te cenitve oziroma vrednotenja, smo v zadnjih dneh videli, in na osnovi tega, še enkrat, zakon ne omogoča enakosti državljank in državljanov pred zakonom. Kot sem že omenil, pogorišče gozda na Črnem Kalu je več vredno kot gozdovi v Kočevju. Kmetijsko zemljišče v Kopru je 15-krat več vredno kot v Moravskih Toplicah. Na to se ne bo nihče mogel pritožiti, kajti osnova, ki je povsem napačna, neka ugotovljena statistična vrednost iz zadnjih kupoprodajnih pogodb, je
186
DZ/VI/37. izredna seja
tista osnova, na kateri se vrednoti to premoženje. Na tej točki je ta zakon zagotovo v nasprotju z ustavnim pravilom, da smo pred zakonom enaki. Samo da zaključim. V dobro tega zakona podprite amandma, ki ga je predlagala SDS. Amandma koalicije pa mislim, da v veliki meri dela ta zakon še dodatno ustavno spornega.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa.
Še mag. Andrej Šircelj.
MAG. ANDREJ ŠIRCELJ (PS SDS): Hvala lepa.
Pri tem členu gre za osnovo za davek in tudi za osnovno določbo zakona. Ta zakon naj bi določal pravično davčno osnovo zato, da bi bil odmerjen pravičen zakon. Predsednica Vlade je v svojem nastopnem govoru med drugim dejala: "Višina davka bo temeljila na vrednosti nepremičnine." Gospe in gospodje, to ni res. Višina davka bo temeljila na posplošeni vrednosti nepremičnine, ki je določena na podlagi matrik, na podlagi predpostavk, na podlagi nekega modela, ki so si ga izmislili nekateri, ki so potem verjetno vse skupaj dali v računalnik, si ogledali nepremičnine in dobili posplošeno vrednost za posamezno nepremičnino, ki se razlikuje od primera do primera, kar je bilo že večkrat tudi predstavljeno v javnosti. Zaradi tega ta davek ne bo pravičen, to je prvo, in ne bo obdavčeval vseh sorodnih nepremičnin po vrednosti enako. Ne bo se prilagajal dejanskim tržnim razmeram. Ta davek bo daleč od tržne cene. Ne vemo, kaj je posplošena - to je neka fraza, nek termin, ki ga danes težko vsebinsko razložite. Kaj je tržna vrednost nepremičnine? Tržna cena je tista, po kateri se ta nepremičnina proda. To je tržna cena. To vas lahko naučijo na Ekonomski fakulteti, prvi letnik. Vse ostalo je fikcija zato, da se zamegljuje sistem.
Ta zakon je v nasprotju z osnovnimi načeli davka in osnovnimi načeli davkov, ki jih tudi sami tukaj navajate - zakonitost in transparentnost. Je zakon, ki pa ni transparenten, ki je zapleten, ki je takšen, da davčni zavezanec ne bo mogel na podlagi tega zakona ugotoviti, kolikšno davčno breme ga čaka zaradi tega, ker se bo to stalno spreminjalo in ker danes sploh ne vemo, kakšne so tržne vrednosti nepremičnin. Imamo cenitev bank, cenitev aktive bank. Kolikšna bo tržna vrednost takrat, ko bodo znani podatki o bančnem kraterju? Večja ali manjša? Če je v redu aktiva pri državnih bankah, potem bo lahko tržna vrednost teh nepremičnin večja, tako po mojih ocenah veliko manjša. Posplošena tržna vrednost, ki jo določi Gurs, bo določena, lahko tudi v tem, da bo razlika 80 % med dejansko ceno, po kateri se nepremičnina lahko proda, in tisto, po kateri bo nekdo plačal davek. Zaradi tega je ta davek po vašem mnenju stabilizacijski - pomeni fiskalni, pomeni, da se bo z njim
pobralo še enkrat več davka, kot se s sedanjo celotno obdavčitvijo.
Drugič, tukaj govorite o tem, da se načelo enakomernosti zagotavlja s tem, da se davčno breme veže na posplošeno tržno vrednost nepremičnin, kjer je enotna metodologija za to. Ja, ampak sistem vam ne deluje. Povejte, kakšna vrednost je vrednost državnih nepremičnin, ali so sploh vse nepremičnine v registru nepremičnin, če smo pred enim tednom ali 10 dnevi ugotovili, da, prvič, Ministrstvo za finance vrednoti nekatere nepremičnine z enim evrom, in drugič, kar je še slabše, ker recimo, da se bo tukaj upoštevala Gursova metodologija, da dejansko sploh ni povezave med Ministrstvom za pravosodje in Gursom, kar pomeni, da tudi za tiste nepremičnine, ki jih imajo paradržavne institucije, ki jih imajo občine in tako naprej, po naših informacijah ni evidence. Sedaj se vzpostavlja neka evidenca, organizirajo se neke skupine in tako naprej. Dejansko je bil sprejet amandma o tem, da davčni zavezanec lahko v samem postopku dokazuje vrednost nepremičnine tudi s tržno ceno, tudi z individualno cenitvijo, kajti verjetno na podlagi neke posplošene tržne ocene niso zajete vse posebnosti posamezne nepremičnine, od gradnje do opreme in tako naprej. Ampak ne, tukaj, kot kaže, se je v ozadju Gursa, ki podpira in spodbuja takšen način, organiziral zelo velik lobi, ki ni dopuščal drugačnih rešitev, bolj pravičnih rešitev.
To ima vpliv tudi na to, da Ministrstvo za finance in vlada Alenke Bratušek ne sprejemata rešitve, da bi davčni zavezanec lahko dokazoval vrednost nepremičnine v postopku s cenitvijo, ki bi jo opravil pooblaščeni cenilec. Vemo, da jih imamo več, da več institucij daje ta pooblastila, vendar za vas je to nesprejemljivo. Kaj se bo pa zgodilo zaradi tega? Ali bo kdo na slabšem? Razen to, da je kot višek netransparentnosti in nezakonitosti tudi to, da se na to vrednost davčni zavezanec ne bo mogel pritožiti oziroma se ne bo mogel pritožiti na odločbo, ampak bo spreminjal različne metodologije, metode in tako naprej. Me zanima, kako bo to delovalo. Kako zapleten sistem ustvarjate v sami izvedbi tega zakona, in tukaj gre za kršenje človekovih pravic zaradi tega, ker davčne pravice so tudi človekove pravice. Oprostite, predlagam, da se sprejme amandma, po katerem je davčna osnova tudi tržna vrednost, in da se posledično tudi spremeni postopek tako, da bo imel davčni zavezanec vse pravice po Zakonu o davčnem postopku, tudi neposredno pritožbo na davčno osnovo.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa.
Ali še obstaja želja po razpravi? Bom odprla možnost za razpravo. Prosim za prijavo. Prijavljene imamo štiri razpravljavce. Prvi je gospod Rihard Braniselj.
187
DZ/VI/37. izredna seja
RIHARD BRANISELJ (PS DL): Glede pravnih sredstev v tem zakonu imamo 14. člen, ki daje vrhunska zagotovila za vrhunska pravna sredstva. Tam vam piše vse, 14. člen. Druga stvar. Kje so zametki za ta zakon? Ne govorim o tem, da so zametki bili že 20 let nazaj, in vse vlade obljubljajo, da bo ta zakon uveljavljen, pa ni bil nikoli uveljavljen. Uveljavljati ga moramo zdaj, v najhujših časih. Zametki so v Zakonu o množičnem vrednotenju nepremičnin. Verjetno se ta zakon ni sprejemal na pamet. Niti vrednotenje nepremičnin na Gursu se ni opravljalo na pamet, in se verjetno tistih par milijonov evrov ni vrglo skozi okno. Verjetno se je točno vedelo, za kaj je to temu namenjeno. Spomnimo se, čigava vlada je takrat bila, katera koalicija in kdo je bil pristojni resorni minister -baje, da Janez Podobnik iz Slovenske ljudske stranke, kjer so začeli to zgodbo, ki jo ta trenutek zaključujemo. Informativni izračuni so bili zunaj, Gurs jih je poslal, in takrat so skrbni lastniki ali dali ugovore ali predložili cenitve in tako dalje. Isto so delala tudi podjetja. Takrat je bila možnost, zakonska, da se vpliva na to vrednotenje in da se evidence popravijo, če so bile anomalije. Kar nekaj jih je bilo.
Pripombe so dale občine, agrarne skupnosti, združenja, lastniki posebej, firme posebej. Kje je lahko prišlo do anomalij? Marsikatero podjetje je predložilo cenitev, v kateri je bila vrednost nepremičnin ocenjena višje. Zakaj? Zato, ker je bilo treba te nepremičnine zastaviti za hipoteko, za višje posojilo in tako dalje, da ne govorimo o različnih špekulacijah, ki so iz te zgodbe lahko nastale. Vendar so se v letih 2006, 2007 in 2008 te stvari urejale, da smo prišli do te faze. Ne pravim, da so zdaj te evidence brezhibne. Seveda niso, ampak popravljali jih bomo vsakič sproti, ko bo ta zakon uveljavljen. Ko bodo prišle anomalije, eventualne, se jih bo popravljalo vsakič sproti, hitro in enostavno verjetno. Vsak zakon ima neko dobro lastnost - da ga je možno kadarkoli popraviti. Dokler ne bomo tega zakona uveljavili, sploh ne bomo vedeli, kje so tiste slabe stvari, ki jih ta trenutek še ne vidimo in glede katerih opozicija mogoče malo prehitro ali pa na pamet opozarja, da bodo nastale. Lahko, da bodo nastale, ampak odreagirali bomo, ko bodo, če bodo, nastale. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa tudi vam.
Gospod Matevž Frangež.
MATEVŽ FRANGEŽ (PS SD): Vsakomur v državi je jasno, da je sistem množičnega vrednotenja nepremičnin pripeljal tudi do določenih anomalij. Lahko smo spremljali ogorčene odzive nekaterih državljanov, ki so praviloma preko socialnih omrežij prikazovali različne slike različnih nepremičnin in se čudili, kako je mogoče, da je neka vila, ki tudi navzven deluje zelo impozantno, vredna več od njihove hiše, ki je bistveno nižje vrednosti. Tovrstne
primerjave je bilo mogoče slišati v vseh teh tednih in mesecih. Mislim, da so v veliki meri upravičene in kažejo na to, da je sistem posplošenja tržnih vrednosti, posplošenja vrednosti, kakorkoli bomo temu rekli, metoda, ki je potrebna za to, da se uvede in postavi davčna osnova, od katere se potem odmeri davek. Že prej v stališču Poslanske skupine Socialnih demokratov sem omenil, da smo precej vztrajno skušali prodreti z mislijo, da bi ta model množičnega vrednotenja bilo mogoče v primeru pritožbe korigirati tudi z individualnimi cenitvami.
Ne želim podaljševati razprave, ampak naj poudarim tisto, kar smo se dogovorili v okviru koalicijskega usklajevanja in zaradi česar smo na koncu tudi odstopili od drugega odstavka 5. člena, ki smo ga na odboru sprejeli na predlog Slovenske ljudske stranke, in ki vsebuje zelo logično določilo. To določilo se po dopolnjenem predlogu zakona glasi: "Davčna osnova ne more biti višja, kot je tržna vrednost obdavčene nepremičnine." Predvsem zato, ker smo bili na koncu prisiljeni se strinjati s tem, da je individualna cenitev kot podrobna cenitev, ki upošteva vse individualne specifike posamezne nepremičnine, vendarle bistven odmik od sistema množičnega vrednotenja, da bi bilo nemogoče elemente in individualne cenitve na korekten način vgraditi v sistem množičnega vrednotenja. Spomnite se, da sem na odboru zagovarjal to, da je treba tukaj zagovoriti to pravno varnost, o kateri govori gospod Šircelj, ravno na način in preko sistema individualnih cenitev. Pri tem ne vidim nevarnosti zlorab, ker ne nazadnje vsaka taka cenitev stane praviloma več, kot bo breme davka. Ampak kot rečeno, nemogoče je mešati dva različna sistema, zato smo se znotraj koalicije dogovorili, da v najkrajšem času z ustreznimi spremembami Zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin poskrbimo za to, da bodo v sistemu množičnega vrednotenja - ker je to vendarle neka napaka, element, ki se navezuje na vprašanje elementov vrednotenja, da v okviru tistega zakona, in Vlada je tukaj postavila ambiciozno časovnico, ki sega najkasneje do naslednje pomladi, ta zakon v okviru možnosti ustrezno korigiramo.
Na odboru za finance sem opozarjal tudi na to, da ima to posplošenje vrednosti nekaj nevarnosti, tudi zato, ker se mi zdi, da ga bančni sistem že upošteva kot neko referenčno vrednost. Pri tem poudarjam, da problem ne nastopi samo v situaciji, ko se posameznik v pogledu na sosedovo nepremičnino približno enakih lastnosti vpraša: zakaj je sosednja nepremičnina po sistemu vrednotenja vredna bistveno manj kot moja, zaradi česar bom sam plačal bistveno višji davek? Ne, situacija je lahko tudi obratna, ko se bodo odgovorni lastniki vprašali: zakaj država vrednoti mojo nepremičnino bistveno nižje, kot mislim, da je po tržnih zakonitostih vredna moja nepremičnina? Poznam primere, ko govorimo praktično o novih hišah, katerih vrednost gradbenih del je bila 160 tisoč evrov, po sistemu množičnega vrednotenja
188
DZ/VI/37. izredna seja
pa so ocenjene na 70 tisoč evrov, na manj kot polovico gradbenih del, izvedenih šele pred kratkim. Zato ne smemo zamenjevati sistema množičnega vrednotenja nepremičnin z nadomestkom tržnih cen. Ne smemo pristati na to, da bi preko instituta, ki ga potrebujemo za potrebe obdavčitve, navzdol ali navzgor korigirali vrednosti tržnih razmerij. Tu mora odigrati svoje trg. Je pa res, da je celoten sistem, in tu vidim tudi eno od težav, ki jih imamo pri sistemu množičnega vrednotenja, vezan na obseg transakcij, na nakupe in prodaje nepremičnin v posamičnem okolju. Zaradi tega, ker smo v krču in je število tovrstnih transakcij zelo nizko, to bistveno popači vrednost teh nepremičnin, in upam si trditi, da v veliki meri tudi ne da realne slike o vrednosti te nepremičnine, pa naj ugotavljamo neko tržno vrednost, modelsko vrednost ali vrednost, ki jo potrebujemo za določanje davčne osnove.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa.
Gospod Marko Pavlišič je naslednji razpravljavec.
MARKO PAVLIŠIČ (PS DL): Hvala za besedo.
Seveda se bodo zavezanci lahko pritožili tudi na vrednost nepremičnine, in to ne na način, da jih bomo pošiljali od Dursa do Gursa, od Gursa do Dursa. V Državljanski listi nikoli ne bomo pristali na to, da bi naše državljane pošiljali od Poncija do Pilata in potem nazaj na Gurs in Durs in okoli. Vedno se bomo zavzemali za takšen sistem, ki bo državljanom omogočal, da čim bolj enostavno opravijo svoje delo. Res pa se ne bodo mogli pritožiti na vrednost na način, kot si ga je zamislila gospa Tomc, preko cenilca. Na ta način to ne bo mogoče. Tako je tudi prav, ker bi od takšnega načina imeli največjo korist predvsem cenilci, kar pa vsekakor ni naš namen. Če je to vaš namen, potem v redu. Kaj je sploh tržna vrednost? Gospod Šircelj je lepo povedal, kaj je tržna vrednost. Tržna vrednost se doseže na trgu ob transakciji. Le-ta vsebuje različne komponente. To je neka vrednost nepremičnine, je tudi, recimo, odvisna od pogajalskih sposobnosti prodajalca ali kupca, od trenutnih finančnih razmer tako prodajalca kot kupca in še od marsičesa drugega.
Koliko je tržna vrednost, recimo, hiše, ki sem jo pred 10 leti kupil za 100 tisoč evrov? Takrat je bila očitno 100 tisoč evrov. Koliko je tržna vrednost te iste hiše, ki sem jo danes prodal za 200 tisoč evrov? 200 tisoč evrov. Koliko je bila pa ta vrednost vmes, 5 let nazaj, 3 leta nazaj? Ne vemo, ker je takrat v bistvu ni, tržne vrednosti. Imamo pa lahko boljšo ali slabšo oceno te tržne vrednosti, oceno, ki jo izvede pooblaščeni ali pa nepooblaščeni cenilec. Kako cenilec določi to oceno tržne vrednosti? Govorimo o oceni tržne vrednosti in ne o tržni vrednosti. Oceni jo z neko metodo in z neko metodologijo, pri čemer ima na voljo več metod,
več metodologij. Katero izbere, je odvisno od raznih zadev, tudi od namena te cenitve. Če bi nekako uvedli, da se poleg posplošene tržne vrednosti uporabi tudi ta cenilčeva ocena tržne vrednosti, bi prišlo do zanimive situacije, ko bi v različnih koncih Slovenije, ker so različni cenilci, bile uporabljene različne metode, kar pa vsekakor ni v duhu tega zakona, ker moramo za vrednotenje, za namene tega davka uporabiti enak pristop po celotni Sloveniji, in to je edina sprejemljiva varianta.
Omenjeno je bilo tudi, da davčni zavezanec sedaj ne bo vedel, koliko davka bo plačal, od katere vrednosti. Ravno v tem sistemu, ki je predlagan v tem zakonu, to najbolje ve. Samo tri ali štiri klike in eno zakomplicirano "captcho" daleč je od tega, da pogleda, kako je ovrednotena njegova nepremičnina in koliko davka bo od te plačal. Gre za transparenten sistem. Že sami smo omenili, da smo seznanjeni s primeri, kjer sta dve sosednji parceli s podobnimi nepremičninami različno vrednoteni. Če greste pogledati v detajle teh vrednotenj, ker je tudi to vse razvidno na tem portalu, je popolnoma jasno, od kod izhajajo te različne vrednosti. Izhajajo iz napačnih parametrov te stavbe. Neka stanovanjska nepremičnina je trenutno označena kot, ne vem, nestanovanjska nepremičnina, in iz tega sledi nižja vrednost. Takšne stvari je treba popraviti. Državljani lahko že danes preverjajo, v začetku naslednjega leta pa bodo dobili to vrednotenje, tako da bodo lahko ustrezno na to odreagirali. Predlagan sistem vrednotenja, kot ga predlaga SDS, bi pomenil, da če z neko izboljšavo nepremičnine izboljšam, povišam to vrednost, recimo, da jo prebarvam v kakšne lepe pastelne barve ali kaj takšnega, se vrednost te nepremičnine za cenilca dvigne. V tem primeru se bo tudi davek takšnemu zavezancu dvignil, in to za vsako takšno malenkost. Namontiram nova okna -hop, višji davek. Zamenjam vhodna vrata - hop, višji davek. To pa mislim, da tudi vaš namen ni. Hvala.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa tudi vam.
Mag. Andrej Šircelj ima repliko.
MAG. ANDREJ ŠIRCELJ (PS SDS): Hvala lepa.
Banalizirati te zadeve vsekakor ni dobro zaradi tega, ker tudi če bo nekdo zamenjal okna, vrata in tako naprej, bo to moral javiti Gursu, in če ne bo javil, bo lahko kot fizična oseba kaznovan za do 2 tisoč evrov. Preberite si zakon, gospod Pavlišič. To je prva zadeva. Tukaj mora on sam to narediti, in imamo drakonske kazni, ki jih predlaga Alenka Bratušek, če tega ne bo sporočil. To je prva zadeva. Druga zadeva. Ne gre za teorijo tržne vrednosti, ki je poznana nekaterim bolj, nekaterim manj, ampak gre za pravno varnost davčnega zavezanca, in bi prosil, da
189
DZ/VI/37. izredna seja
predstavnica Vlade obrazloži, kakšen je postopek pritožbe in ali je postopek pritožbe na davčno osnovo možen neposredno na davčno upravo, da davčna uprava tudi odloča o tem, in da davčna uprava lahko glede davčne osnove, glede te vrednosti tudi odloči tako ali drugače, ne da ga pošlje na Gurs, ne da ga pošlje ne vem kam in tako naprej.
Če temu je tako, potem boste verjetno zadovoljni. Če pa ta zakon določa nekaj posebnega - in ta zakon ima člen o pritožbah in tako naprej, ki je nekaj posebnega, in je poseben zakon. Poseben zakon, materialni zakon določa postopkovne zadeve. Postopkovne zadeve za večino davkov so določene v Zakonu o davčnem postopku. Zakaj Vlada uvaja tukaj, bom rekel malo bolj učeno, lex specialis, neko posebnost za to zadevo? Zaradi tega, ker bo davčni zavezanec imel manjšo pravno varnost kot po Zakonu o davčnem postopku, kajti veljale bodo tiste določbe, in tako je bilo rečeno tudi na odboru za finance, ko smo - mislim, da ste bili zraven, gospod Pavlišič -govorili o tem, zakaj je ta pritožba nekoliko drugačna, zakaj ni taka, kot je po Zakonu o davčnem postopku in zakaj ni po Zakonu o davčnem postopku določen tudi postopek pritožbe za ta materialni zakon. Namreč, če gledamo strokovno, potem je Zakon o davčnem postopku tisti, ki bo vodil ta postopek, ne pa materialni zakon.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa.
Videla sem, da je še želja po razpravi, tako da odpiram še en dodatni krog. Prosim za prijavo k 5. členu. Imamo tri razpravljavce. Prva je gospa Romana Tomc.
ROMANA TOMC (PS SDS): Hvala lepa še enkrat za besedo.
Tole je bilo pa res posploševanje, gospod Pavlišič. Ne predlagam nobenega posebnega sistema obdavčitve in ugotavljanja vrednosti nepremičnine, ampak SDS predlaga, da se dejanska vrednost nepremičnine ugotovi na način, ki omogoča individualen pristop in zato veliko bolj kvalitetne podatke. Z veliko bolj kvalitetnimi podatki bi prišli tudi do veliko bolj kvalitetne osnove. Ampak v naši državi pač tako ne gre. Imamo neka splošna pravila, ki se jim morajo prilagoditi vsi, če so dobra ali če niso. Ali ne bi morda zadeve obrnili obratno in bi rekli: neka splošna pravila so takšna, kot so, ampak če kdo pride z boljšimi podatki, jih bomo upoštevali, ker govorimo o obdavčitvi, in ne govorimo o nekih evidencah, ki stojijo tam kar tako, ampak govorimo o osnovi, od katere bo nekdo plačal davek. Seveda se mora imeti ta zavezanec pravico pritožiti na davčno osnovo kot tako. Način, kakršnega pa uvaja sedaj ta davek, pa je tako - ni čisto enaka primerjava, vendar je pa podobno -, kot če bi nekdo bil obdavčen z dohodnino in bi se želel pritožiti, pa bi rekli: veste kaj, pritožite se pa lahko samo na
dohodninsko lestvico, pa dokazujte, da za vas ni prava. To je približno tako. Predlagamo pravičnejši individualni pristop, kjer bo vsakdo imel to elementarno pravico, ki jo mora imeti davčni zavezanec, da svojo davčno osnovo dokazuje na način in z vsemi instrumenti, ki so mu na voljo, legitimnimi seveda - ne gre za nobene zaslužke nekih ocenjevalcev, čeprav bi verjetno tudi kateri na ta račun lahko kaj zaslužil, vendar gre za to, da je zadeva pravilno ocenjena in pravična za vse. Te možnosti s tem predlogom ne dajete.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa.
Gospod Ivan Grill je naslednji razpravljavec.
IVAN GRILL (PS SDS): Hvala lepa.
Če ponovim besede predsednice Vlade, ko je razlagala proračun in vse te reforme, ki mu pritičejo, je rekla, da bo ta obdavčitev pravična in da bo vsak plačal toliko, kolikor bo sposoben oziroma bo imel vrednost nepremičnin. Ampak poglejte, vsi vemo, da temu ni tako. Če je kaj nepravično ali pa neurejeno, so to zagotovo v Sloveniji evidence, pa gremo lahko gledati številna področja, od stanja naših zemljišč, kako imamo tukaj vse zadeve, lahko rečemo, konfuzno evidentirane. Najboljša kmetijska zemljišča so ponekod evidentirana kot gozdna, kot takšna, kjer so sami kamni ali pa obratno. Tudi na podlagi tega so ljudje nepravično skozi katastrski dohodek obremenjeni. Naj se navežem še na to - bilo je mišljeno, da naj bi se katastrski dohodek nekako navezoval tudi na nepremičninski davek, ampak je ta zadeva sedaj očitno šla povsem v drugo smer. Če se navežem zopet nazaj na te anomalije, ki jih imamo v našem Gursu. Že takrat, ko se je Gurs lotil evidentiranja teh nepremičnin, smo bili številni, ki smo se s tem soočali oziroma ukvarjali, prepričani, da bo iz tega prišlo ven nekaj, kar še dolgo ne bo uporabno, predvsem pa pošteno v primeru, da se bo tista nepremičnina ali pa tista ocenitev upoštevala pri davku na nepremičnine.
Da je temu tako, se je izkazalo tudi po prvem objavljanju podatkov, tudi po tem, ko so se ti podatki korigirali, pa tudi danes smo priča številnim anomalijam. Sedaj sprašujem, kdo zagotavlja, da se bodo te anomalije v nekem doglednem času odpravile, predvsem pa, ali bodo tisti ljudje zaradi teh anomalij danes oziroma ko se bo ta davek začel zaračunavati plačali več. Ali jim bo davčna uprava takrat povrnila nazaj preplačan davek? Bojim se, da ne. Tudi če se bo zadeva uredila na način, da bodo lahko tisti, ki se ne bodo strinjali s takšno davčno osnovo, imeli možnost na kakršenkoli način dajati pritožbe, ugovore - verjamem, da bo veliko takšnih, ki se bodo tega procesa, ki zagotovo ne bo enostaven, lotili. Ampak trdno sem prepričan, da bo še več ljudi, predvsem starejših ljudi, ki so v preteklosti s svojim delom,
190
DZ/VI/37. izredna seja
z volonterstvom, s pomočjo prijateljev, sorodnikov gradili hiše, kjer imajo sedaj dejansko edino možnost, da lahko prebivajo -takšni ljudje se zagotovo ne bodo spustili v proces z mlini na veter, da bodo dokazovali, da je njihova nepremičnina ocenjena preveč.
Danes je bilo že rečeno, da so bile v medijih objavljene številne anomalije glede nepremičnin, ki so ovrednotene bistveno manj, kot vidimo že na prvi pogled. Eno tako fotografijo sem dobil na elektronsko pošto, verjamem, da tudi drugi. Kot sem že enkrat omenil, Bill Gates se tega ne bi sramoval. Vila, niti ne vemo, kaj vse zraven stoji, ampak verjeli ali ne, ta nepremičnina je v Gursu ocenjena na 51 tisoč evrov. Jaz jo kupim za dvakratnik takšne cene. Naslednji primer. V sevniški občini obstaja primer - sedaj je aktualen -, da lastnik, somišljenik oziroma simpatizer ene izmed koalicijskih strank, in tudi kandidiral je na njihovi listi, prodaja svojo nepremičnino za milijon evrov. Seveda ni dobil kupca, ker so se verjetno tudi finančne zmožnosti omejile. Naslednja prodajna cena je bila 750 tisoč evrov. Ne vemo, ali jo je že prodal ali ne, ampak ne boste verjeli, na Gursu je tista nepremičnina ocenjena na 111 tisoč evrov. Od kje takšne razlike, kakršnim smo priča? To sprašujem državno sekretarko, če bo imela odgovor: ali se bo Gurs ali kdorkoli lotil ugotavljanja takih anomalij, ki jih je zagotovo ogromno, in na kakšen način? Ali bodo kakšne sankcije, kakšne kazni? Ali bodo tu sedaj izključno ljudje, ki bodo dobili položnice s 3-krat, 4-krat višjim zneskom, kot so ga plačevali sedaj pri nadomestilu za stavbno zemljišče? Zato je takšen način vrednotenja in tudi ugotavljanja davčnih osnov nepravičen. Ta davek se prezgodaj uvaja. Najprej bi morali urediti sistem vrednotenja, da bi imeli to kolikor toliko na enakem imenovalcu. Glede na to, da je Gurs prvič dal tisto svoje ovrednotenje, mislim, da je bilo okoli leta 2008 - poglejte, to je sedaj že 5 ali 6 let, pa so še zmeraj te anomalije.
Sprašujem še naslednje. Pred mesecem dni, če se dobro spomnim, so bile objavljene neke spremembe na Gursu oziroma pri tem vrednotenju. Nekje so zadeve znižali, nekje so zvišali. Na kakšni podlagi? Kako so to delali? Ali na podlagi kakšnih telefonskih klicev vplivnih ljudi ali po neki drugi metodologiji, ampak to ne more tako biti. Metodologija, če so vhodni parametri enaki, mora biti za vse enaka, in mora potem biti kolikor toliko tudi vrednost primerljiva. Po tistem, ko je že bilo objavljeno, da so te spremembe prisotne, sem si vzel nekaj časa, 2, 3 ure, in sem v sistemu Gursa - pa tudi napisal to - nepremičnine, za katere približno vem, koliko so vredne v soseski oziroma okolju, kjer živim, nekoliko primerjal, saj poznam starost objektov, kvaliteto gradnje in tako naprej. Ne boste verjeli, to so takšne razlike, da človek ne more verjeti. To je tisto, kar nekako potrjuje, da je takšen način obdavčevanja ali iskanja davčne osnove nepošten in nepravičen. Zato bi bilo treba vgraditi mehanizem, da se lahko takoj na
preprost način, tudi z nekimi posledicami, če bo kdo skušal prikazovati napačne podatke ali zavajal davčno upravo, da dokazati, koliko je nepremičnina vredna. Kot je bilo velikokrat rečeno, je ta davek nepošten, nepravičen, in prepričan sem, da bo najbolj prizadel spet tiste ljudi, ki so že zdaj na robu preživetja, pri čemer je mogoče stanovanje ali hiška, kjer živijo, še edino, kar jim je ostalo od dela iz preteklosti, zdaj jim boste pa še tukaj stopili za vrat. Tako da to je nesprejemljivo, in naš amandma je tukaj prav gotovo upravičen in bi ga bilo dobro sprejeti. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa, gospod Grill.
Izvolite, gospod Krivec.
DANIJEL KRIVEC (PS SDS): Hvala za besedo.
Zelo zanimivo je poslušati vse te razprave, ki gredo praktično v isto smer. Vsi ugotavljate, da je ta način, ki je do zdaj uveljavljen in ki je tudi v zakonu predviden, na nek način nekorekten, nepravilen in nepošten. Absolutno se strinjam s tem, zato tudi podpiram amandma, ki smo ga vložili, ki vseeno daje neko možnost, da v tem postopku nekdo dokaže oziroma skozi presojo pooblaščenega ocenjevalca tudi spremeni to vrednost nepremičnine. Če bi ta davek, kot vsi pravite, bil na nek način uveden tudi skozi to množično evidentiranje in bi vzel za osnovo kvečjemu kvadraturo teh nepremičnin, pa mogoče še parcele, na kateri leži, tako kot je to upoštevalo nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, bi lahko govorili o pravičnosti in enakih obdavčitvah oziroma o tem, da so vsi na enak način obremenjeni. V primeru, ko pa vzamemo še anketiranje, za katerega vsi vemo, da je bilo izvedeno v tem obdobju, pa v to lahko zelo dvomimo. Marsikateri objekt niti ni bil pregledan in je bil ocenjen samo po zunanjosti. Marsikateri podatki so bili dani zelo površno, največja žalost tega davka, ki ga bomo uvedli, je pa ta, da bodo najbolj udarjeni tisti, ki so najbolj pošteni. Upam, da se tukaj vsi strinjamo. Tisti, ki je pošteno prijavil vse posodobitve na svojem objektu, bo lahko za zelo star objekt plačal visoko ceno, navkljub temu, da je sosednji objekt lahko bolje obnovljen, dražji po neki cenitvi. Ampak če ta lastnik v fazi množičnega evidentiranja ni bil doma ali pa ni dal podatkov, ko ga je anketiranec spraševal, kaj je bilo posodobljeno v tem objektu, bo ta objekt lahko vizavi sosednjega tudi trikrat manj vreden.
Če smatrate, da je to pošteno, je to zelo vprašljivo. Zadeva je zelo krivična v nekem smislu, zato bi bilo prav, da bi se uporabljal kriterij, kot je bil pri nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča, kjer se je objekt ovrednotilo glede na kvadraturo, glede na površine, glede na komunalne priključke, glede na lego v prostoru, ki jo ima in ki jo določa neka tržna vrednost, ne pa po vseh vlaganjih, ki so lahko zelo vprašljiva in ki jih nekdo skrije, nekdo
191
DZ/VI/37. izredna seja
jih prikaže, in sta dva v zelo neenakopravnem položaju. Če ne uvedemo niti tega, kar mi z amandmajem predlagamo, da ima nekdo možnost to vsaj na nek korekten način korigirati, potem je ta zakon tudi z vidika ustavnih pravic zelo vprašljiv. Prej je bilo govora tudi o tem, kako ta zakon omogoča, da se v nekem smislu odpusti neko davčno breme in se to vpiše na nepremično. To se je primerjalo z obremenitvami, ki jih občine plačujejo za ljudi, ki v domovih za upokojence ne morejo plačevati celotnega zneska. Vendar gre za dve zelo različni stvari. V dom upokojencev gre nekdo prostovoljno in se njegovi svojci odločijo, ali bodo plačevali ali ne bodo plačevali, in se tudi na ta način obvežejo s to obremenitvijo. V tem primeru gre za davek, ki je splošen, in gre za splošno "nacionalizacijo". Tako da tukaj ne mešati stvari, ne zavajati ljudi, ki nas poslušajo. V vsakem primeru je pa ta cenitev oziroma ta posplošena tržna vrednost na zelo trhlih nogah.
Mislim, da je kolega Braniselj govoril tudi o tem, da je treba dati možnost, da se v zakonu in skozi izvajanje to popravlja. Vendar če ne bo naš amandma sprejet, to enostavno ne bo možno, kajti postopek pritožbe in reševanja te zadeve v naslednjem koraku je skozi to, kar je v zakonu predvideno, nemogoče. Mislim, da je prej bilo s strani kolegice Romane jasno opozorjeno na to, kako ta postopek lahko teče. Mislim, da je tudi kolega Šircelj opozoril, in ni možna pritožba na davčno odločbo, ampak nek zapleten postopek, ki pelje v to, da je treba druge stvari spreminjati. Mislim, da ga ni junaka v tej državi, ki bi se skozi ta postopek lahko uspešno prebil. Zato še enkrat opozarjam na to, da sta postopek in ta ureditev, kot je sedaj v predlaganem zakonu, absolutno nepravična, tudi ustavno sporna, in mora se vgraditi varovalka, ki daje možnost vsakemu lastniku nepremičnine, da to tudi v postopku dokaže.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
K besedi se je javila še državna sekretarka.
Izvolite, gospa Mateja Vraničar.
MAG. MATEJA VRANIČAR: Hvala lepa.
Rada bi se odzvala na nekatera vprašanja, ki so mi bila zastavljena. Zastavljena so bila vprašanja v povezavi s 5. in 14. členom, zato upam, da mi boste oprostili, če bom razpravljala tudi o 14. in ne samo o 5. členu. Osnovno izhodišče zakona je, da je davčna osnova določena z metodo množičnega vrednotenja, kot je opredeljena z Zakonom o množičnem vrednotenju nepremičnin. Na ta način je vsaki nepremičnini pripisana posplošena tržna vrednost te nepremičnine in ne individualna tržna vrednost. Individualna tržna vrednost se lahko skozi čas zelo spreminja. Predlagateljem amandmaja bi zato nazaj zastavila vprašanje: če naj se upošteva individualna tržna vrednost posamezne
nepremičnine pri določitvi davčne osnove, v katerem obdobju, na kateri dan? Za posplošeno tržno vrednost vemo, da se upošteva tista, ki je pripisana nepremičnini na dan 1. januarja tistega leta, za katero se davek odmerja. Ta posplošena tržna vrednost je pravičnejša z vidika določitve davčne obveznosti in transparentnejša zaradi tega, ker je za vse nepremičnine enake vrste, vse enakovrstne nepremičnine, stanovanjske, poslovne, industrijske in tako naprej, določena po enaki metodologiji, medtem ko pri individualnih cenitvah to ni nujno.
Posplošena tržna vrednost ni določena na nek arbitraren način, ki si ga je izmislil nek državni uradnik, ki nima nič boljšega v tistem trenutku za početi, ampak temelji na podrobnih izračunih, na analizi dejanskih podatkov na trgu nepremičnin, in je odvisna od dveh ključnih elementov oziroma od dveh ključnih vprašanj. Eno je sama metoda oziroma metodologija, po kateri se za posamezne vrste nepremičnin vrednost izračuna. Če povem drugače, pomemben je model, po katerem se za posamezno nepremičnino določi vrednost. V drugo skupino elementov, ki so pomembni za določitev posplošene tržne vrednosti, pa sodijo vhodni podatki, ki se uporabijo za izračun po modelu. Če je model določen z zakonom oziroma podzakonskim aktom, ki je sprejet na podlagi Zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin, pa je za korektnost podatkov, ki se uporabijo pri matematičnem izračunu, odgovoren lastnik oziroma tisti državni organ, ki mora posamezne podatke o nepremičnini, kot je, na primer, dejanska raba pri kmetijskih zemljiščih, sporočati v register nepremičnin. Anomalije pri vrednotenju, ki so bile omenjene, v veliki meri izvirajo iz tega drugega seta okoliščin, ki vplivajo na določitev posplošene tržne vrednosti.
Kot je bilo že omenjeno, je bil Zakon o množičnem vrednotenju nepremičnin sprejet v letu 2006, nato pa so bili sprejeti podzakonski akti, ki so določili modele in metodologijo za izračun posameznih posplošenih tržnih vrednosti. V letu 2010 je Geodetska uprava poslala vsem lastnikom nepremičnin informativni izračun o pripisu posplošene tržne vrednosti. Takrat je prvič završalo med lastniki nepremičnin, in marsikdo se je na podlagi takrat pridobljenih podatkov odločil, da je zadevo na Geodetski upravi preveril in popravil, marsikdo pa ne. Na podlagi pripomb, ki jih je Geodetska uprava dobila v času tega informativnega izračuna, je Geodetska uprava popravila oziroma spremenila modele za vrednotenje kmetijskih in gozdnih zemljišč, ker je bilo evidentno, da je model sam po sebi vseboval določene nelogičnosti, ki so rezultirale v nepravilnih vrednostih. Razprave, ki smo jih imeli ob pripravi tega zakona, so pokazale, da je po spremembi metodologije prišlo do znatnega znižanja vrednosti kmetijskih in gozdnih zemljišč in tudi zbližanja med dejanskimi vrednostmi in posplošenimi tržnimi vrednostmi.
192
DZ/VI/37. izredna seja
Zakon o množičnem vrednotenju nepremičnin med drugim določa tudi, da mora Geodetska uprava stalno spremljati dogajanje na trgu nepremičnin in prilagajati posplošeno tržno vrednost, pri čemer mora popraviti posplošeno tržno vrednost nepremičninam, kot je zapisana v registru nepremičnin, če pride do 10-odstotne spremembe na trgu nepremičnin. To se je zgodilo v letošnjem letu, in zaradi tega, zaradi zakonske določbe je Geodetska uprava v letošnjem septembru popravila posplošeno tržno vrednost pri posameznih nepremičninah. Največja odstopanja so bila ugotovljena pri stanovanjskih nepremičninah. Vprašana sem bila tudi, kdo bo odločal o pritožbi in zakaj poseben način odločanja o pritožbi. Podrobneje bomo o tem lahko govorili pri obravnavi 14. člena, ampak v tem trenutku naj povem samo to, da je za odločanje o pritožbi zoper davčno odločbo pristojna davčna uprava oziroma drugostopenjski organ za odločanje v upravnem postopku na drugi stopnji pri Ministrstvu za finance. Poseben postopek je oblikovan v tem zakonu zato, da bo lahko davčni organ kot upravni organ prve stopnje razrešil večino morebitnih pritožb na račun posplošene tržne vrednosti nepremičnine.
Davčni zavezanec ne bo poslan od enega organa do drugega. Davčni zavezanec bo v kontaktu in bo vložil pritožbo pri davčnem organu, kot je to normalno v vseh davčnih postopkih, zaradi jasnosti pa je vnaprej določeno, kako mora davčni organ postopati, če se posamezni del pritožbe nanaša na posplošeno tržno vrednost oziroma na elemente, ki so bili pri posplošeni tržni vrednosti upoštevani. Normalno je že po Zakonu o splošnem upravnem postopku, da če upravni organ naleti na neko vprašanje, na katerega bi lahko v konkretnem primeru sam odločil, lahko zahteva od tistega upravnega organa, ki je dejansko pristojen za razrešitev tega predhodnega vprašanja, da on to razreši. V tem primeru se nam zdi izredno pomembno, da davčni organ ne odloča sam o tem, ali so bile napake pri množičnem vrednotenju ali ne, ampak da to prepusti Geodetski upravi, in samo temu je namenjena posebna določba v tem zakonu glede samega postopka pritožbe, ki pa v nobenem primeru ne vpliva na pravico zavezanca, da se lahko pritoži zoper vse elemente davčne odločbe in da je davčni organ tisti, ki bo o tej pritožbi odločil v odnosu do davčnega zavezanca, pri čemer, ko rečem v tem kontekstu davčni organ, imam v mislih tudi organ druge stopnje, ki ni umeščen v davčno upravo, ampak v Ministrstvo za finance. Hvala.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala.
Najprej replika gospoda Širclja, potem bo pa še priložnost za nov krog razprav.
MAG. ANDREJ ŠIRCELJ (PS SDS): Hvala lepa.
Najprej tole. V dveh minutah sta bila izrečena dva stavka. Prvi stavek, glede pritožb je bilo izrečeno, da se bo davčni zavezanec lahko pritožil na elemente, ki določajo davčno osnovo. In drugo, da se bo lahko pritožil na koncu - to ste zdaj izrekli, gospa državna sekretarka - na vse elemente, kar pomeni elemente, kako je določena davčna osnova oziroma posplošena tržna vrednost, ne pa na samo davčno osnovo, kjer bi dokazoval drugačno davčno osnovo, pri čemer bi rekel: moja davčna osnova je drugačna. Že na začetku ste postavili vprašanje, ker tukaj se te zadeve prepletajo, in sicer vprašanje: če je individualna tržna vrednost, na kateri dan naj bi bila ta individualna vrednost določena? Gospa državna sekretarka, v Slovenski demokratski stranki predlagamo, in ravno tako v Slovenski ljudski stranki predlagajo, da je individualno tržno vrednost možno uporabljati v pritožbenem postopku, kar zdaj ni možno, kar pomeni, da bo z individualno cenitvijo davčni zavezanec dokazoval, da je posplošena tržna vrednost napačna. Za to gre. Tukaj ne gre za to, da bomo mi rekli, da je davčna osnova tržna vrednost, potem se pa reče: tržna vrednost je določena na takšen način, na kakršnekoli način lahko rečemo.
Tukaj, še enkrat, se bo lahko davčni zavezanec pritožil na elemente in ne bo mogel dokazovati svoj prav z individualno cenitvijo, morda na sodišču, morda nekje drugje in tako naprej, ampak ti elementi bodo pa potem romali na Gurs, iz Gursa na Durs in tako naprej. Za to gre. Zaradi tega sploh ni vprašanje, na kateri dan. Lahko vam povem - na najnovejši datum. Če bo nekdo dobil davčno odločbo 30. 5., davek pa bo moral plačati do 30. 6., bo lahko s cenitvijo na dan 15. 6. istega leta dokazoval drugačno davčno osnovo v samem zakonu, v samem postopku na podlagi Zakona o davčnem postopku. Tukaj sploh ni nobenega vprašanja -novejša cenitev, ne za nazaj, ampak v teh primerih velja najnovejša cenitev. Lahko bo dokazoval tudi s sliko, lahko bo dokazoval tudi s pričami, lahko bo dokazoval z vsemi elementi, ki so zagotovljeni v okviru Zakona o davčnem postopku in dajejo davčnemu zavezancu pravno varnost, večjo pravno varnost, kot jo bo imel sedaj, ko se bo pritoževal na elemente.
Zanima me, koliko ljudi tukaj ve, kateri so ti elementi, ki so določeni v skladu s podzakonskimi predpisi po Zakonu o množičnem vrednotenju nepremičnin in ne vem katerimi še, in so se tako ali tako menjali, podzakonski predpisi in ti elementi. V zadnjih 6, 7 letih so se menjali, so se spreminjali. O tem govorim, in zdaj sem vam tudi povedal, na kateri dan - z najnovejšo cenitvijo, ki jo bo prinesel. Vsekakor novejšo, kot je datum množičnega vrednotenja. O tem govorimo, in govorimo v primeru, da se bo davčni zavezanec pritožil na odločbo, na davek. To ni vprašanje samo davčne osnove, to je prvovrstno vprašanje človekovih pravic v okviru davčnega postopka.
193
DZ/VI/37. izredna seja
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa, gospod Šircelj.
Želi še kdo razpravljati o tem členu? Vidim samo gospoda Pogačnika, da se je prijavil.
Izvolite, gospod Pogačnik.
MAG. MARKO POGAČNIK (PS SDS):
Spoštovana predsedujoča, hvala za dano besedo.
Glede na vse pomanjkljivosti in slabosti, ki jih ta zakon prinaša, mislim, da je nujno, da se ta amandma Slovenske demokratske stranke potrdi oziroma sprejme. Verjetno je neka osnovna pravica vsakega, da ima možnost ugovora na neko stvar, in tukaj gre za določen del zavajanja, da lastnik nepremičnine lahko poda ugovor na Gurs. Res ga lahko poda, ne more pa oporekati sami ceni, ampak lahko oporeka samo vhodnim parametrom. Mislim, da je to tudi ena izmed, bi rekel, splošnih ustavnih pravic, in v primeru, da ta naš amandma ne bo sprejet, sem mnenja, da obstaja kar precejšnja možnost, da ta zakon prav zaradi te določbe roma na Ustavno sodišče in da bo Ustavno sodišče odločilo, da je ta zakon neustaven. Res ne vidim razloga, zakaj takšna bojazen tudi državne sekretarke, Ministrstva za finance. Poglejte, saj je vsako cenitev treba plačati, in mislim, da se zaradi brezzveznih zadev posamezni lastnik nepremičnine ne bo odločil, da bo iz takšnega ali drugačnega razloga zgolj nagajal, in da bo prišlo teh ugovorov na cenitve milijon ali pa pol milijona, ampak glede na izkušnje, ki jih imamo s tem vrednotenjem, smo si verjetno enotnega mnenja, da tukaj obstaja vrsta anomalij.
Tisti, ki ocenjuje, da njegova vrednost ni prava - mislim, da mu moramo dati možnost, da oporeka tej ceni. Saj ji ne bo oporekal sam. Vemo, v zakonu je amandma, ki smo ga predlagali, da mora iti to s pooblaščenim cenilcem. Vemo, da tukaj obstajajo neki standardi in metodologije, in mislim, da se bo več škode naredilo s tem, da bo potem post festum prihajalo do nekih pritožb, da bosta Durs in Gurs nekaj med seboj usklajevala, in da bo tukaj prišlo do več zapletov, kakor da bi dali možnost, odprli, da vsak, ki ocenjuje, da je njegova cena nepravilna, lahko preko pooblaščenega cenilca to zadevo osporava. Mislim, da bi koalicija morala ta naš amandma potrditi oziroma sprejeti. In res ne vidim razloga, mislim, da je strah Ministrstva za finance, da bo množica teh pritožb in da zaradi tega ta zakon ne bo imel takšnega efekta, priliva v proračun, neupravičen. Glede na izkušnje - in mislim, da je bila tudi razprava na odboru za finance zelo konstruktivna, in vsi, ki so bili na odboru za finance prisotni kot neki davčni strokovnjaki, ta naš amandma absolutno podpirajo. Mislim, da je to osnovna pravica, da nekdo lahko poda ugovor na neko cenitev. Danes ga ne moreš dati na Gurs, nikamor. Lahko daš na vhodne parametre, kar pomeni, da rečeš, da se trije kvadratni metri
ne ujemajo, pa da nimaš klime v stanovanju ali v hiši, kot so jo oni dali. Tu je problem. Mislim, da s sprejetjem tega zakona ne ogrožamo prihodkov v proračun, bomo pa zadevo sigurno postavili na bolj realna tla in bomo slab, pomanjkljiv zakon, ki ga je pripravila ta vlada, mogoče vsaj v enem trenutku izboljšali. Osebno ocenjujem, da obstaja veliko tveganje, da bo Ustavno sodišče odločilo, da je ta zakon protiustaven. Hvala.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa, gospod Pogačnik.
Samo v informacijo bi vsem razpravljavcem rada povedala, da imamo še 15 odprtih členov, da zdaj razpravljamo o 5. členu in dveh amandmajih. Sprašujem, če želi še kdo razpravljati k 5. členu.
Izvolite, gospod Meh.
SREČKO MEH (PS SD): Če preberem 5. člen: "Davčna osnova je posplošena tržna vrednost nepremičnine, ugotovljena s predpisi o množičnem vrednotenju nepremičnin in pripisana nepremičnini v registru nepremičnin 1. januarja leta, za katero se odmerja davek," in amandma: "ki jo oceni pooblaščeni ocenjevalec vrednosti nepremičnin". Takšnega amandmaja ne morem sprejeti in ga ne bom podprl zato, ker ta amandma pomeni, da ni merodajno množično vrednotenje, ampak cenilec, pooblaščeni ocenjevalec vrednosti nepremičnin. To je nesprejemljivo. Če rečem, da je v državi milijon nepremičnin, pa jih je najbrž več, in če izračunamo, koliko stane ena cenitev - 250 evrov, 150, 300 evrov? Znate izračunati, kakšna vrednost je to? Zaradi vsega tega nikjer ne piše, da je to zaradi pritožbe, kar ste govorili. Piše točno tako, če preberete 5. člen, vejico in zraven amandma - točno to, kar sem rekel. Osebno lahko rečem, da je množično vrednotenje na kakšnih tisoč, 2 tisoč evrov razlike od tistega, kar je nazadnje, pred zelo kratkim časom ocenil cenilec, pooblaščeni ocenjevalec vrednosti nepremičnin - se pravi, da to kar drži. Še nekaj bi rad rekel. Ko sem poskušal dobiti informacije o posamezni nepremičnini, o vsem tem, kar se dogaja, so mi zelo jasno povedali, da sem odgovoren za to, da so podatki o mojih nepremičninah natančno in točno popisani, in da je to moja odgovornost.
Tako da, gospe in gospodje, tega amandmaja ne podpiram.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa, gospod Meh.
Izvolite besedo, gospod Vizjak.
MAG. ANDREJ VIZJAK (PS SDS): Spoštovani!
Davčna osnova je ključna, in problem je, če vliva občutek krivice. Iz številnih dopisov, ki smo jih dobili, bodoči davčni zavezanci več kot upravičeno opozarjajo na krivice, ki jih zna ta zakon s to posplošeno tržno vrednostjo povzročiti. Na isti ulici v istem kraju imamo
194
DZ/VI/37. izredna seja
sosede, pri čemer ima nekdo vilo, nekdo skromno hišo, in je tista vila ocenjena na pol manj kot tista hiša. Zakaj? Samo en razlog je. Zato, ker je tisti, ki ima vilo, vedel, zakaj je anketa in zakaj se popisujejo nepremičnine, in je lagal. Lagal je, kdaj so obnavljali hišo, lagal je o kvadraturi, lagal je o obnovah, o opremi, o marsičem, in je njegova posplošena tržna vrednost na isti lokaciji lahko nižja od nekoga, ki ima bistveno bolj skromno hišo in je povedal po pravici, kdaj je dejansko kaj obnovil, in ima zaradi tega ocenjeno nepremičnino na več. Imamo dva na primerljivi lokaciji, pri čemer je en lump, drugi pa je povprečen pošten Slovenec, in ta povprečen Slovenec bo dobil po glavi, ker bo zaradi te posplošene tržne vrednosti plačal višji davek kot tisti, ki je zavestno lagal v času popisa in ima zaradi tega neko podrtijo, čeprav je danes na slikah in ljudje na ulici vidijo, da temu ni tako. Sistem posplošene tržne vrednosti legalizira in nagrajuje te, ki so pred časom lagali. Zato je ta zadeva krivična, in zato je ta naš amandma več kot potreben.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Gospod Meh, replika.
SREČKO MEH (PS SD): Veste, jaz sem bil takrat na stavbi, ko je prišel tisti ocenjevalec vrednotenja tja. Fotografiral je, pregledal je, vse hiše je fotografiral, in je natančno ugotovil, kaj se je zgodilo. Ne verjamem, da so ljudje v principu nepošteni, verjamem pa, da se je med vrednotenjem nekaj let nazaj, leta 2009, 2008, takrat, ko je bilo to splošno vrednotenje, nekaj spremenilo. To moramo mi kot državljani prijaviti, to je naša državljanska dolžnost. Kdor tega ni naredil, kdor je lagal, tudi od tega ne bežim, tistega je treba zagrabiti. Imamo nekoga, ki bo to naredil. Zato bo to delala davčna uprava in še kdo, in bodo vse to naredili. V principu bi vaš amandma, še enkrat, pomenil to, da bi morali čisto za vsako nepremičnino imeti ocenjevalca. Tako piše in sem to prebral. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Replika na repliko ni možna. Gospod Vizjak, se boste javili v naslednjem krogu.
Zdaj dajem besedo gospodu Pavlišiču.
MARKO PAVLIŠIČ (PS DL): Hvala za besedo.
Omenjena je bila verjetno tista vila, katere sliko smo prej videli, in je ocenjena nerealno - ali pa katera druga vila, saj je vseeno. Ampak kako ta problem rešuje vaš amandma? Obstaja neka vila in vsi vemo, da je vredna, recimo, milijon, ocenjena je pa na 100 tisoč - kako to rešuje vaš amandma? Ali pričakujete, da bo ta lump, kot ste ga imenovali, pridobil cenitev cenilca po možnosti za milijon, jo odnesel na Durs in prosil: dajte me bolj obdavčiti. Saj ste sami rekli, da je lump, kajne, tako da tega ne bi pričakoval. Sprašujem vas,
kako ta problem rešuje vaš amandma. Ne rešuje ga! Z lumpi imamo probleme tudi na marsikaterem drugem davčnem področju. Ta vlada je začela reševati ta problem na področju DDV in na področju ostalih davkov, in verjamem, da bo ustrezno reagirala tudi na področju tega novega davka, kajti tega se zavedamo. Zavedamo se pravičnosti tega, da je neka nepremičnina, ki je več vredna, ovrednotena manj, kar daje vtis nepravičnosti davka. Verjamem, da bomo ustrezno odreagirali na to zadevo. Če se vrnem še na debato, ki smo jo imeli, povezano s Poncijem in Pilatom, kako pošiljamo ljudi od Dursa na Gurs in obratno. Drugi odstavek 14. člena lepo pove, kaj je s tem. Vi bi pa poleg tega, da zavezanec vse uredi na Dursu, radi, da ga pošiljamo še k cenilcem. Temu mi odločno nasprotujemo. Želimo, da državljan lahko na popolnoma enostaven način uredi svojo zadevo, in uredil jo bo izključno na Dursu. Kaj bo Durs potem naprej delal s temi podatki, je pa stvar postopkov znotraj Dursa. Toliko. Hvala.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa, gospod Pavlišič.
Izvolite, mag. Vizjak.
MAG. ANDREJ VIZJAK (PS SDS): Hvala lepa.
Del problema, ki ga omenjate, rešuje amandma k 10. členu, ki smo ga predlagali. Zato naslavljamo tudi ta problem, če se že nanj sklicujete. Reagiram pa na to, kajti popisovalci nepremičnin so zelo različno ravnali. Pri gospodu Mehu so očitno fotografirali hišo. Očitno niso mogli verjeti, da je ob takšnih izjavah, ki jih je dal, hiša takšna, kot so jo videli, zato so verjetno to fotografirali. Sam sem tudi sodeloval pri popisu. Tudi pri meni so zadevo popisovali in ni nihče nič fotografiral. In še nekaj, popisovali smo, ker je bil to poletni čas, zunaj na terasi, medtem ko sem govoril o obnovi instalacije, o vseh takih stvareh, ki jih nobena fotografija, sploh pa ne od zunaj, ne more prikazati. Želim povedati, da je bil tisti popis v bistveno večji korelaciji s tem, koliko smo tudi kaj po pravici povedali. Marsikdo je po pravici povedal, verjamem pa, da tisti z vilami, ki so dobro vedeli, zakaj se ta popis vrši, marsikdaj niso dali točnih podatkov - zato ta številna pisma, ki jih dobivamo, o očitnih odstopanjih od tega. Veste, če kaj boli slovenske državljane, je to krivica. Ta vaš zakon s temi nemogočimi rešitvami bo vpeljal v Slovenijo v nove in nove krivice, in to res boli. Prosimo vas, da vsaj s temi amandmaji delno te krivice popravimo.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Predlagam, da zaključimo razpravo k 5. členu. Prešli bi na 6. člen, ki določa stopnje in h kateremu imamo vloženih 5 amandmajev, in sicer SDS, NSi in tri amandmaje SLS. Predvidevam, da bo razprava potekala. Prijavite
195
DZ/VI/37. izredna seja
se, prosim. V prvem krogu so trije prijavljeni. Besedo ima Mateja Pučnik.
MATEJA PUČNIK (PS SDS): Hvala lepa za besedo, spoštovana podpredsednica. Spoštovani predstavniki Vlade, kolegice in kolegi!
6. člena tega zakona v obliki, v kakršni je pred nami, nikakor ne morem podpreti, ker dodatno obremenjuje naše gospodarstvo, dodatno obremenjuje naše občine in slehernega državljana in državljanko Republike Slovenije, ki so lastniki nepremičnine. Zato bom podprla amandma opozicijskih strank, še posebej Slovenske demokratske stranke, ki govori o predvidenih nižjih davčnih stopnjah. Nobene nove obremenitve našega, že tako preobremenjenega gospodarstva ne morem podpreti, ker menim, da to ni pot v okrevanje gospodarstva in ni pot za pripravljanje in ustvarjanje novih delovnih mest. To nam sporočajo gospodarstveniki - še posebej so se na nas poslance obrnili s strani Obrtno-podjetniške zbornice -, ki opozarjajo in ocenjujejo, da so zaradi tega na novo napovedanega davka oziroma predvidene davčne stopnje 0,75 % za poslovne in industrijske objekte te davčne stopnje absolutno previsoke. Zaradi teh ocenjujejo, da bo moralo okoli 10 do 15 % obrtnikov in podjetnikov enostavno končati svojo dejavnost, da tega davka ne bodo zmogli plačati.
V najslabšem primeru bodo svoje sedeže podjetij selili v sosednje države, v Avstrijo, na Hrvaško, v Srbijo, kjer imajo za podjetništvo in obrtnike očitno bolj prijazno okolje. Če se to zgodi, pomeni, da bo spet nekaj tisoč novih brezposelnih prijavljenih na zavodu za zaposlovanje. Pa ne samo obrtnikom in podjetnikom, tudi velikim gospodarskim družbam bo ta davek povzročil precej škode. Naj povem konkreten primer iz mojih krajev. Neka večja gospodarska družba, ki danes zaposluje več kot 2 tisoč ljudi, bo tega na novo preračunanega davka na nepremičnine po najvišji stopnji plačala vsaj 200 tisoč evrov več, kot so sedaj plačali nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Veste, koliko mora takšno veliko podjetje na letni ravni ustvariti več prometa, da s tem zneskom ne bi imelo težav? Pravijo, da 6 do 7 milijonov, kar bi bilo dobrodošlo, ampak v času te velike krize, v času našega nekonkurenčnega gospodarstva je to nemogoče pričakovati, kar pomeni, da bodo morali vzeti iz tistega fonda, kjer hranijo sredstva za nove investicije ali pa za novo zaposlovanje. Ta znesek 200 tisoč evrov več bi lahko pomenil 10 do 20 novih zaposlitev. Takšna je matematika v realnem svetu.
Ta zakon oziroma ta člen jemlje tudi občinam, saj predvideva 0,5-odstotno obdavčitev tudi za javne zgradbe, ki so v občinski lasti. Nekaterim občinam bomo s tem vzeli tudi do 20 % občinskih sredstev, ki bi lahko bila namenjena investicijam in črpanju evropskih sredstev. Občine bodo sicer dobile tisti znesek,
ki so ga sedaj pobrale v višini nadomestila za stavbno zemljišče, ampak skladno s tem bodo morale plačati tudi nepremičninski davek od šol, vrtcev, knjižnic, kulturnih domov. V času, ko se jim zmanjšuje tudi glavarina, ko se jim zmanjšuje tudi povprečnina - danes smo že govorili o jemanju sredstev za sofinanciranje investicij -, nekatere občine, predvsem manjše, periferne občine, takšnih dodatnih obremenitev enostavno ne bodo zmogle in se bodo znašle v hudih finančnih zagatah. Navsezadnje te nove stopnje obdavčitve jemljejo tudi našim državljankam in državljanom, in to celo dvakrat. Najprej posredno, skozi nižja sredstva za občine, o čemer sem ravno govorila, nato pa še skozi višji znesek za plačilo davka, višjega od dosedanjega nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Ti zneski bodo dvakrat, če ne trikrat višji. Danes smo s strani koalicijskih poslancev sicer slišali, da se naj ti zneski ne bi bistveno dvigovali in da se naj ne bi povišali. Seveda se strinjam, da se ne bi smeli, ampak se bojim in mislim, da se bodo. Vsaj tisti, ki so preverili, mislim, da to že vedo. Mnogi, ki danes živijo na minimumu, tega zneska enostavno ne bodo mogli plačati. Želim povedati tudi to, da so me dvakrat v poslanski pisarni obiskali naši starejši aktivni državljani, predstavniki društva upokojencev, in so mi na konkretnih primerih, z imeni in priimki, povedali, kdo vse tega davka ne bo zmogel plačati. Sicer se ponujajo tudi možnosti odloka plačila ali pa nižje plačilo oziroma postopno uvajanje tega davka, ampak vendarle bo ta davek treba enkrat plačati.
Menim, da so te predvidene stopnje absolutno previsoke, da so nepravične in krivične, zato, kot sem že v začetku povedala, bom podprla amandmaje Slovenske demokratske stranke. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa tudi vam.
Gospod Franc Bogovič, izvolite.
FRANC BOGOVIČ (PS SLS): Hvala za besedo, spoštovana podpredsednica.
S temi amandmaji k 6. členu poskušamo znižati ta pričakovanja od tega davka s 400 milijonov na okoli 200 milijonov, zato smo v tem amandmaju stopnje splošno znižali. Povečini gre za polovično znižanje. Večja znižanja smo naredili pri tem oziroma smo naprej povečali, da to pojasnim - smo naredili za nepremičnine, kjer so dejanska raba trgovski centri. V tem delu prihaja sedaj do te anomalije, da bodo trgovski centri, kjer se z relativno nizko vrednostjo opravi zelo dobra dejavnost, plačevali tudi po 4-krat, 6-krat manj, kot so doslej nadomestila za stavbno zemljišče. Znižujemo pa objekte, kmetijske stavbe in jih izenačujemo s stavbami, kjer prebivajo ljudje. Se pravi, da bi bila za kmetijstvo in za stanovanjske nepremičnine enaka stopnja. Prav tako pa, glede na to, da je za kmetijstvo ta davek izredno
196
DZ/VI/37. izredna seja
problematičen, s tem amandmajem umikamo obdavčitev na kmetijska zemljišča, kajti to, kar je v osnovnem predlogu, da bodo te obdavčitve sedaj v Sloveniji za 5-krat manj površin 5-krat večje kot v Avstriji, kaže na povsem nesprejemljivo davčno obremenitev.
Prav tako mislimo, da je ta razlika med rezidenti in nerezidenti zelo problematična. V Sloveniji bomo zopet imeli kup nekih inšpektorjev, ki bodo skakali za ljudmi in kontrolirali, ker nič drugega ne znamo v Sloveniji početi. Namesto, da bi se ukvarjali z novo vrednostjo, bomo sedaj ugotavljali, ali so rezidenti, nerezidenti, ali so pogodbe točne, niso točne, in potem pride celo do takšnega paradoksa, da bodo otroci morali imeti s starši to najemno pogodbo, pri čemer bodo plačevali neke določene najemnine, v nasprotnem primeru bodo plačevali pa trikrat večje dajatve. Mislim, da bi bilo prav, da bi bile nepremičnine enotno obremenjene. Kar se tiče tretjega amandmaja k temu členu, pa se gre za črtanje šestega odstavka. Če bi črtali šesti odstavek, bi omogočali, da občine lahko zmanjšajo to stopnjo, tudi tiste, ki so prejemnice finančne izravnave. Če pogledate podrobno simulacijo, ki počasi končno prihaja tudi na klop opozicije, se jasno vidi, da bo ta zakon v prehodnem obdobju naredil to, da bodo predvsem podeželske občine z veliko površinami, tiste občine, ki imajo tudi veliko gozdov, na novo več obdavčene, predvsem pa bodo sedanja določila, ki so bila pri stavbnem zemljišču odvisna predvsem od komunalne opreme, ugasnila, in bo praktično to vrednotenje poseglo v te podeželske občine v celoti in bo ta skok plačevanja davščine iz nepremičnin poskočil v primerjavi z nadomestilom za stavbno zemljišče.
Posledica tega zakona bo, da se bo v tem prehodnem obdobju na podeželju zbran denar prelival povečini v mestne občine. Mislim, da je to nesprejemljivo, in če bo tistim, katerim se bo denar prilival od drugod in ki nimajo finančne izravnave, dopuščeno, da lahko celo znižajo davčne stopnje, pa bodo tiste, ki bodo plačevale in iz podeželja polnile proračun zato, da bo šel denar v mesta, imele zato prepoved, ker finančno niso samostojne. Mislim, da kaže na eno anomalijo več, ki se nam je v tem nujnem postopku prikradla v ta zakon. Zato predlagam, da te amandmaje, ki smo jih tudi predložili in predstavili, podprete.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Gospa Ljudmila Novak, izvolite.
LJUDMILA NOVAK (PS NSi): Hvala za besedo.
Slovenci imamo mnoge dobre lastnosti, nekatere pa žal tudi slabe in vnebovpijoče. Med drugim smo nagnjeni k samomorom in samodestrukivnosti. Mislim, da je ta davek tudi eden izmed takšnih, ki bo pripomogel k samomoru oziroma k umoru gospodarstva na Slovenskem. Bom prebrala en stavek, ki mi ga je
včeraj zapisala ena znanka iz Amerike, in mi piše o tem, koliko priložnosti je za sodelovanje s Slovenijo - preselila se je v Arizono, in zdaj mi to sporoča -, ker Arizona postaja nova Silicijeva dolina v Združenih državah Amerike, predvsem zato, ker je guvernerka precej znižala vse davke in se firme selijo v Arizono kot nore. To je še en primer, kako privabiti podjetja, kako imeti nova delovna mesta, nove vplačnike davkov in tako naprej. S temi dodatnimi davki, ki obremenjujejo gospodarstvo, delamo prav obratno - kako bomo izgnali podjetja, kako bomo odvzeli kmetom možnost za obdelovanje svojih kmetij in tako naprej. Nova Slovenija je predlagala znižanje davčnih stopenj, tako kot že nekatere druge opozicijske stranke, tako za poslovne, gospodarske objekte kot tudi za kmetijske objekte. Pa ti objekti niso luksuz! Te objekte potrebujejo gospodarstveniki, kmetje za to, da lažje delajo, zato, da preživijo sebe, svojo družino, in zato, da vplačajo prispevke in davke.
Prej smo govorili, koliko napak je pri vrednotenju različnih objektov in stavb. Tudi sama jih kar nekaj poznam, od tega, da je majhen kozolček v Ljubljani vreden 300 tisoč evrov, do tega, da je hiša v Prekmurju vredna tisoč evrov, pa še veliko drugih anomalij. Če sem do sedaj srečevala podjetnike, ki so se jezili nad tem, kako zapletene postopke imamo v Sloveniji, da pridejo do dovoljenja, da lahko razširijo svoje podjetje, in na ta način pridobijo nova delovna mesta, sedaj srečujem podjetnike, ki pravijo: hvala bogu, da nisem dobil dovoljenja, da bi razširil zato, ker bom zdaj moral plačati samo še več davka. Srečujem kmete, ki pravijo: komaj sem se s sinom dogovoril, da bo prevzel kmetijo, zdaj pa pravi, da ne bo, ker ne bo plačeval tako visokih davkov. Kaj smo s tem naredili? Razmišljamo zelo kratkoročno, samo, kako bomo drugo leto zapolnili to vrzel, ne pa, kako bomo dobili nova delovna mesta, kako bomo dobili svež denar, da bomo lahko plačali obresti, da bomo lahko zapolnili tisto luknjo, ki jo imamo. Zelo kratkoročno razmišljanje.
Pred leti, ko sem bila v Luksemburgu, so mi isto zgodbo povedali. Ko je bil Luksemburg v največji krizi, so znižali davke. Takrat so prišli vlagatelji, in Luksemburg je postal ena najbogatejših držav v Evropi. Če se pelješ skozi Luksemburg, vsi, ki se vozijo tam ali pa živijo v bližini, tankajo v Luksemburgu, ker so tam najnižje trošarine. Mi imamo visoke cene zato, da ja ne bi kakšen tovornjak, ki pelje skozi Slovenijo, tankal pri nas, ampak raje kje drugje. Naše odločitve so zelo kratkega daha, imajo pa slabe dolgoročne posledice. Zato smo v Novi Sloveniji predlagali znižanje davčnih stopenj za gospodarske, poslovne objekte, za kmetijske objekte, ker to ni luksuz, to ni bogastvo, ampak enostavno potreba, da lažje delamo.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Gospa Vraničar, izvolite.
197
DZ/VI/37. izredna seja
MAG. MATEJA VRANIČAR: Hvala lepa.
V	zvezi z vloženimi amandmaji bi rada pojasnila oziroma povedala, kakšne finančne posledice posamezni amandma prinaša. Mislim, da je to pomemben podatek, ki ga je treba imeti pred očmi. Po trenutno veljavni zakonodaji od nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč občine zberejo 192 milijonov evrov. Če upoštevamo še vse ostale dajatve, ki se s tem zakonom nadomeščajo, so prihodki občin tam okoli 200 milijonov evrov, nekoliko več. Z zakonom, tako kot je predlagan, in če ne upoštevam prehodnega obdobja, ko se davčna osnova za stanovanjske nepremičnine v letih 2014 in 2015 nekoliko znižuje, naj bi poleg teh 192 milijonov evrov, kolikor jih zberejo občine iz naslova NUSZ, na ravni države zbrali še dodatnih 202 milijona evrov.
Če pogledamo, kaj pomenijo posamezni vloženi amandmaji, ki znižujejo davčne stopnje. Amandma Poslanske skupine SDS po izračunih, narejenih na enakih podlagah, na katerih smo pripravljali izračune za predlog zakona, pomeni, da se bo pobralo 98,3 milijona evrov davka, za skoraj sto milijonov manj, kot se nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča pobere danes. V tem primeru državni proračun ne bi dobil dodatnega prihodka, ampak bi moral iz drugih virov občinam zagotoviti še dodatnih sto milijonov evrov. Predlog amandmaja, ki ga predlaga Poslanska skupina Nove Slovenije, pomeni, da bi s predlaganimi stopnjami na ravni države zbrali 263 milijonov evrov, več, kot je obstoječa obremenitev oziroma obstoječi izplen nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, pa vendar še vedno 130 milijonov manj, kot je predvideno s predlogom zakona. Po predlogu Poslanske skupine Slovenske ljudske stranke pa bi prihodki iz tako oblikovanih davčnih stopenj znašali nekaj manj kot obstoječe nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, to je 189 milijonov 600 tisoč evrov oziroma 204 milijone evrov manj, kot je po predlogu zakona. Ti podatki kažejo, da s predlaganimi amandmaji ne dosežemo enega od ključnih ciljev, zaradi katerih je Vlada predlog zakona predlagala v obravnavo.
V	zvezi z opozorili v dosedanji razpravi glede enormnih povečanj davčne obremenitve je treba povedati, da v okviru veljavne zakonodaje občine same določajo višino nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, zaradi česar je obremenitev med občinami zelo različna. V posameznih občinah je relativno visoka, v drugih občinah zelo nizka. Če želimo doseči cilj poenotenja obremenitve v državi, potem je neminovno, da pride v določenih primerih do povišanja obremenitve, v drugih primerih pa do znižanja. Vendar, kot sem omenila že v uvodu v to razpravo, če pogledamo trenutno obremenitev gospodarstva na industrijskih in poslovnih nepremičninah, je trenutna povprečna obremenitev 0,75 % od vrednosti, in tudi po predlogu zakona je za te nepremičnine predvidena enaka vrednost.
Ne moremo pa, kot sem že rekla, zanikati, da tudi ta davčna stopnja pomeni za določene subjekte določeno povišanje obremenitve, za druge pa razbremenitev, lahko kar obsežno. V zvezi z ostalimi amandmaji, ki so predlagani v povezavi s 6. členom, pa bi rada omenila samo to, da gre pri šestem odstavku 6. člena, ki govori o omejitvah za občine oziroma jim prepoveduje, da bi dobivale finančno izravnavo, če želijo zmanjšati stopnje davka na nepremičnine na svojem območju, za določbo, ki bo stopila v veljavo in ki jo bo mogoče uveljaviti šele po poteku 3-letnega prehodnega obdobja. Še enkrat poudarjam, 3-letno prehodno obdobje je bilo dogovorjeno z občinami oziroma z njihovimi združenji. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Želi še kdo razpravljati k 6. členu? Očitno želijo razpravljati še mnogi, zato imate možnost za prijavo. Imamo 11 prijavljenih razpravljavcev. Prvi je na vrsti gospod Jožef Kunič.
DR. JOŽEF KUNIČ (PS PS): Hvala za besedo, spoštovana predsedujoča.
Ne bom podprl takšnih amandmajev, ki bistveno znižujejo prihodke, ki bi jih ta davek dal. Spomnimo se, zakaj ta davek. Zato, ker moramo prihodke in odhodke proračuna počasi izenačevati. Ne moremo več prenašati tako velikega proračunskega deficita. Omenjen je bil Luksemburg. Lahko bi omenjali tudi kneževino Monako in še kakšno državo, v kateri so ob uravnovešenem proračunu, ki je bil uravnovešen iz popolnoma drugačnih virov, lahko zniževali davke in prišli na dubajske ali monaške davke, ki so praktično blizu ničle. Ob tem se pa postavlja vprašanje, kaj bi prinesli takšni amandmaji, ki bi znižali prihodke. Če hočemo proračun izenačiti, moramo odhodke zmanjševati, kajti dodatno zadolževanje pod takimi pogoji, kot smo ugotovili, ni dobro. Na prvi pogled se zdi, in se je tudi evropskim in svetovnim strokovnjakom zdelo, da bo najbolj učinkovito rezanje na odhodkih - zniževati javno porabo, kar niso samo stroški javnih služb, ampak tudi zdravstva, šolstva, pokojnin in tako dalje. To politiko je Evropska unija skupaj z IMF predlagala nekaterim državam. Izkazala se je za katastrofalno.
Potem so bile narejene študije. To je bilo danes že omenjeno. Ena od študij, ki jo je Evropska komisija naročila, je lepo povedala, da če znižamo odhodke, potem pade družbeni proizvod vsaj za 1,1 %, če pa zvišamo davke, pa pade samo za 0,5. To velja za srednje velike države ali pa za večje države EU in v pogojih EU, ne neke ameriške zvezne države, ampak v pogojih EU, kjer veljajo medsebojne interakcije. To, kar nekateri predlagajo, zniževanje prihodkov, direktno pomeni večji padec BDP, kot bi sicer bil. Naj omenim, da ta davek v Sloveniji dolgo časa rojevamo, če smem temu tako reči.
198
DZ/VI/37. izredna seja
Že pokojni dr. Bajuk je o njem večkrat govoril in razpravljal. Mnogi, ki so se imeli za pogumne, niso imeli tega poguma, da bi ga vpeljali. Vsakdo se je zavedal, in tudi mi se zavedamo, da ko tak davek vpeljemo, rešitve ne bodo idealne, pa če jih še tako razmišljamo, pa če si vzamemo kolikor časa hočete. Tisti, ki imamo nekaj življenjske kilometrine, vemo, da življenje piše svoja pravila.
Ta zakon bo hočeš nočeš treba prilagajati življenjskim pogojem tako, da bo postal sprejemljiv, kot je postal sprejemljiv v nekaterih državah, ki ga že dolgo imajo. Vedeti pa moramo, da je to davek na kapital. In kapital naj bi v kapitalizmu nosil dohodke, nosil profit. Socialistična miselnost je, da delo nosi profit, tako je. Kapital nosi profit in zato je v kapitalističnih državah - res je, ne mi zameriti gospod Pojbič - kapital obdavčen. To so dejstva, in sprašujemo se, kdo bo nosil največje breme. Vedno se bo žal našlo nekaj socialnih problemov, in upam, da jih bomo s časom tudi rešili, ampak dejstvo je, da bodo največje breme nosili tisti, ki imajo največ nepremičnin. Najbolj bodo prizadeti ne tisti, ki imajo največ nepremičnin, ampak ki imajo največ nepremičnin, od katerih pa ne proizvajajo in ne delajo nobenega profita, nobenega dohodka. To je žal resnica in to je treba razumeti. Ima pa ta davek po mojem nekaj pozitivnih učinkov. Prvič, vsaj načelno oziroma v veliki meri izenačuje davščine, način obračunavanja davkov po celi Sloveniji. Po njem ni več občin, ki bi bile posebej izvzete. Seveda so razlike glede na oceno tržnih vrednosti in tako dalje, ampak ni več občina tista, ki v tem v celoti in popolnosti odloča. Mislim, da je to zelo pomembno.
Drugo, kar se mi zdi pa sploh pomembno za Slovenijo, pa je odnos do nepremičnin. Ta davek tega odnosa ne bo rešil, bo pa prispeval k temu, da bo odnos do nepremičnin nekoliko drugačen. Poznam kar nekaj družin, ki imajo gozdove, pa nikoli še stopili niso v njih. Vem za kar nekaj ljudi, ki imajo hiše, ki so jih preprosto zapustili. Za vsem tem stojijo imena in priimki. Pojdite po nekaterih blokih po Ljubljani in boste videli, kako se z nepremičnino, s skupno lastnino ponekod ravna. Mislim, da je poleg modernizacije davčnega sistema, ki ga ta davek po mojem trdnem prepričanju nosi, treba upoštevati še nekatere druge pozitivne učinke, jasno pa je, da ga bo treba v marsičem prilagoditi. Nisem pa prepričan, da bodo vse prilagoditve, ki so danes predlagane, takšne, da jih zdaj nekaj časa ne bo treba. Ne verjamem. Mislim, da bo takoj življenje pisalo, kot sem že rekel, svoja pravila in bo treba aktivno delati na tem - na različnem vrednotenju, na različnih osnovah in tako dalje.
Pri davku bom glasoval za. Ne bom podprl amandmajev, ki bi bistveno zniževali učinke tega davka. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa, gospod Kunič.
Na vrsti je gospod Franc Pukšič.
FRANC PUKŠIČ (PS SLS): Hvala lepa. Lep pozdrav!
Škoda, da imam malo časa, zato bom moral biti kratek in telegrafski. Davek pomeni daviti ali pomeni polom politike. Danes je črni dan za to državo, ker sprejemamo davek na nepremičnine, ker bosta dva veta, na dohodnino in bančništvo, ker je proračun - vse skupaj je katastrofa. Sprejemati samo davke v krizi - to se ne dela v normalni državi, dela se pa tukaj. Kapital je profit. Kakšen profit so kmetijski objekti, kakšen profit so zapuščene kmetije? Zakaj so kmetijski objekti prazni? Zakaj so kmetije zapuščene? Zakaj so mladi morali oditi? Zato, ker se enostavno ni dalo preživeti. Tistega, ki ima luksuzne jahte in tako dalje, se davek na nepremičnine sploh ne tiče. Ko so v DeSUS govorili, da bi obdavčili bogate, jih niste poslušali, ker so to vaši klienti, vaši volivci, in jasno takšnih vi ne boste. Govorite o tem, da lastniki gozdov še niso bili v gozdovih, jaz pa poznam državljanke in državljane Republike Slovenije, ki nemoteno hodijo po privatnih gozdovih. S tem davkom omejujete lastniško funkcijo, davek pa jim dajete. Da stopim direktno k 6. členu in črtanju šestega odstavka. V petem odstavku pravi, da občine lahko dvigujejo ali znižujejo stopnjo. Ni res, tukaj notri ste napisali čisto laž. Dokazal vam bom, da lažete, za majhne podeželske občine. Zato predlagamo črtanje šestega odstavka. Če se to ne zgodi, peti ne velja.
Da me boste slišali, zakaj. Eni izrazito kmetijski občini v Slovenskih goricah, ki je znana po proizvodnji grozdja, Juršinci, danes pobere 49 tisoč evrov. Z vašim davkom bo pobrala 198 tisoč. Juršinčani, poslušajte, imeli ste 50 tisoč evrov davka, s to vladno koalicijo dobite 200 tisoč. To pomeni 4-krat več! Vsak Juršinčan se naj prime za žep! Še nekaj, občina ne bo imela možnosti, če ta amandma ne bo sprejet, znižati stopnje. V petem odstavku piše, da ne bo imela možnosti, ker če bi znižala, bi izgubila občina 50 tisoč evrov finančne izravnave. Komu pa gredo te finančne izravnave? Eni bogi, siromašni občini, ki se ji reče občina glavnega mesta Republike Slovenije, Ljubljana. Ta bo dobila 7 milijonov 600 tisoč. Ukradli ste gasilcem in dali Ljubljani, kradete podeželju in dajete Ljubljani! To je vaša politika, to je zakon o nepremičninah! Sram me je! Ne bom ga podprl!
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa, gospod Pukšič.
Na vrsti je gospod Marijan Pojbič.
MARIJAN POJBIČ (PS SDS): Hvala lepa, spoštovana podpredsednica.
Amandma, ki ga predlaga Slovenska demokratska stranka, bom podprl predvsem zaradi tega, ker znižuje davčne stopnje. Danes je bilo veliko povedanega, veliko slišanega na to
199
DZ/VI/37. izredna seja
temo. Dejstvo je, da danes v Sloveniji nihče več ne more in ne vzdrži tega pritiska, teh novih davkov, ki jih pripisuje ta vlada in sprejema ta vladna koalicija. Dejstvo je, da bi s tem amandmajem, ki ga predlaga Slovenska demokratska stranka, vsaj do neke točke omilili te odločitve, ki so zapisane v tem zakonu o nepremičninah. Poleg vsega tega ne morem mimo tega, da ne bi še ene pomembne stvari poudaril. Poglejte, česa se je lotila ta vlada in ta vladna koalicija. Obdavčila je tudi humanitarne organizacije. Obdavčila je Rdeči križ z 0,5-odstotno stopnjo in vse humanitarne organizacije. Ali je ta vlada oziroma ta vladna koalicija sploh na realnih temeljih? V tem trenutku, ko je socialna slika v tej državi takšna, kakršna je, ko se ljudje praktično iz meseca v mesec več ne morejo preživljati, ko vidite, da so kolone tam, kjer je stacioniran Rdeči križ, ko te organizacije praktično niso več sposobne spravljati skupaj denarja, da bi lahko ustrezno suportirale te ljudi, ki nimajo za preživetje, si je ta vlada in ta vladna koalicija dovolila obdavčiti še humanitarne organizacije.
Danes ste vsi poslanci in poslanke in tudi Vlada v Državni zbor dobili pismo, ki ga je poslal Rdeči križ. Med drugim je v enem odstavku zapisano naslednje: "Današnji krizni časi nas namreč postavljajo v vedno težji položaj. Na eni strani vedno manj sredstev iz vseh virov financiranja, po drugi strani pa poglabljanje socialnih stisk ljudi. V Sloveniji se je število prejemnikov materialne pomoči v obliki prehrambnih izdelkov Rdečega križa Slovenije od leta 2008, ko smo se začeli soočati z recesijo, do 2012 povečalo za več kot 44 tisoč oseb. V letu 2012 je tako Rdeči križ Slovenije s hrano pomagal 150 tisoč 186 socialno ogroženim posameznikom." To so številke, ki vas morajo skrbeti, ki so neverjetne! Ko sem to prebral, skoraj nisem mogel verjeti, da živim v takšni državi in da sem član Državnega zbora, ki na tak način vodi to politiko. Ampak jaz in Slovenska demokratska stranka hvala bogu razmišljamo v drugačni smeri in smo se tudi, ko smo vodili to državo, lotili upravljanja te države na povsem drugačen način.
Na koncu je še zapisano: "Od začetka leta do konca oktobra 2013 je Rdeči križ Slovenije razdelil 2 tisoč 400 ton hrane in 105 ton pralnega praška." Ta vlada in ta vladna koalicija si je dovolila obdavčiti tudi te humanitarne organizacije. Ali vas res ni sram?! Ali lahko to, da ne bom rekel, da se ne bom grdo izrazil - ali lahko to absorbirate?! Dragi kolegi in kolegice v koaliciji, tukaj imamo Socialne demokrate, ki govorijo o socialni politiki, ki govorijo, da se borijo za socialno vzdržnost, za socialno pravičnost, gospo Bratušek, ko je nastopala in govorila o proračunu in tako dalje. Lepo vas prosim! Poglejte se, poglejte okrog sebe, poglejte ubogega slovenskega človeka, poglejte moje ljudi v Slovenskih goricah! Pojdite v Šentilj, Sladki Vrh, pojdite malo v Pomurje, Prekmurje, na Koroško. Pojdite si pogledati in
boste videli, kaj ta nepremičninski zakon pomeni za te ljudi. Boste videli! Lepo vas prosim, stopite enkrat v življenju na realna tla. Še to vam moram povedati. Eden izmed predstavnikov koalicije, ki je danes tukaj podajal stališče poslanske skupine, je med drugim rekel naslednje: "Delovanje Vlade je odvisno od sprejetja teh aktov." Zdaj pa mi lepo prosim razložite, koalicijski poslanci, ali je v tem trenutku ključno vprašanje, da imamo mi vlado ali je pomembnejše vprašanje, da bo ta slovenski narod preživel. Kdo si dovoli na tak način v tem parlamentu diskutirati, da mu je temeljno vprašanje, pomembnejše vprašanje, da ta vlada obstoji in uničuje slovenski narod vse povprek, namesto da bi jih skrbelo, kako bo teh 110, 120, 150 tisoč Slovenk in Slovencev, ki stojijo v koloni pred Rdečim križem, preživelo! To je nedopustno, to je skrajno neodgovorno, in takšnega zakona ne bi podprl niti, če me pribijete na križ, ker imam rad svoj slovenski narod, živim za svoj narod! Nikomur ne dovolim, da si vzame oziroma uzurpira pravico, da na tak način eksploatira, uničuje in izkorišča lastni narod. To je svinjarija na kubik!
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Gospod Franc Breznik, izvolite.
FRANC BREZNIK (PS SDS): Gospa podpredsednica, hvala za besedo. Spoštovani kolegice in kolegi!
Mislim, da bi morali zaiti tudi na polje ne samo faze tako imenovane prihodkovne strani proračuna, ampak bi danes predvsem morali govoriti tudi o razvojni funkciji davčne zakonodaje v Republiki Sloveniji. Prej sem z veliko pozornostjo poslušal kolega Kuniča, ki je govoril, da se zavzemajo, da se poslovne, industrijske nepremičnine obdavčijo v stopnji manj kot pa stanovanjski objekti. Ne vem, gospod Kunič, mogoče ste zamešali, to so bili amandmaji Slovenske demokratske stranke. Ne samo, da so manjši, ampak samo za primer, da boste vedeli, kaj piše v amandmajih, ki jih je vladna koalicija pripravila - vi ste pripravili, da je za rezidenčne in stanovanjske nepremičnine 0,15 % vrednosti te nepremičnine, za poslovne, industrijske nepremičnine pa 0,75. Slovenska demokratska stranka je pripravila 0,05, kar je 3-krat manjši davek za poslovne rezidenčne nepremičnine, za stanovanjske nepremičnine, kjer je nekdo rezident, kjer lastnik živi v njej, 0,10% pa za poslovne, industrijske, energetske nepremičnine. To je ta razlika.
Mi smo tiste poslovne objekte, v katerih ljudje delajo, v katerih proizvajajo, v katerih plačujejo davke, v katerih bo po vsej verjetnosti vedno manj brezposelnih, obdavčili najmanj. To je etos Slovenske demokratske stranke, ki se zavzema za boljše poslovno okolje. Ta nepremičninski davek nima nobene razvojne funkcije. Lahko govorimo, da je pravičnost ali nepravičnost neka subjektivnost, morda med
200
DZ/VI/37. izredna seja
našimi vrednotami, ampak pri tem davku veliko ljudi govori o totalni nepravičnosti v tej državi. Slovenska kmetija je velika povprečno 6,5 hektarjev. V Slovenskih goricah, iz kjer prihajam, Lenart, Cerkvenjak, Benedikt, da ne bom našteval, Sveta Trojica in tako naprej, so te nepremičnine v bregovih, na gričih, na težko dostopnih terenih. Ta vlada to vse ocenjuje enako. Ne loči hribovitih kmetij, oddaljenih kmetij, nima neke resne davčne politike. Po drugi strani ugotavljamo, da se Slovenija zarašča, da je neobdelana. Po tretji strani minister Židan govori, kako bo dvignil slovensko samooskrbo, da 1,5 milijarde dajemo za hrano. Danes ga ni tu, je pa soavtor tega, je podpredsednik Vlade, uničuje kmetijstvo. Vse tisto, česar še niso uničile poplave, potresi ali pa zemeljski plazovi, uničujete vi.
Ljudje so preživeli tri vojne na teh kmetijah, s to vlado pa boste uničili vse. To je nerazvojna funkcija! Poglejte nadaljevanje, kaj se bo zgodilo! Ne gledate 5 let naprej. Ob strani imamo države - Madžarska se odpira, Avstrija, imamo Hrvaško v Evropski uniji, ki daje izredne pogoje za vstop tujega kapitala. Po drugi strani govorimo o eni fazi tako imenovane prodaje državnega premoženja. Vsak, ki bo kupoval državno premoženje, bo v svoji analizi pogledal tudi vse davčne obremenitve, in ugotovil bo, da je to izredno slabo poslovno okolje. Po drugi strani bodo vsi tisti, ki bodo vstopali z nekim kapitalom, enako ugotavljali. Razvojna funkcija tega davka je uničujoča za slovensko gospodarstvo, vse več bo brezposelnih. Teh amandmajev noben normalen, zdravorazumski človek, prebivalec te države ne more podpreti. Pa to ni neko nagajanje opozicije koalicijskim poslancem, ampak resnično v teh dneh prevzemate veliko odgovornost za to, da bo Slovenija naslednje leto ekonomsko propadla. To se bo zgodilo, ker je nemogoče - brez tujega kapitala v tem trenutku ne moremo. S takimi donosi / nerazumljivo/ ne bomo shajali. Ta davek uničuje in bo še uničeval slovensko podjetniško okolje. To je pa tisto, kar je najbolj pomembno - uničeval bo kmetijstvo, uničeval bo slovenske podjetnike, ki bodo na neki točki, na tako imenovani prebojni točki se odločili in odšli iz te države v druga, boljša poslovna okolja, ki pa so nekaj kilometrov oddaljena. Tako da teh problemov ni več. Te ugrezajoče prihodnosti se ne zavedate. Z najmanj dela ste rekli: bomo hitro obdavčili, zapolnimo proračunsko luknjo, in smo rešili problem. Glejte, gospodje, tako ne gre. Še enkrat vas resno opozarjam, prevzeli boste odgovornost za ekonomski zlom te naše skupne domovine. Najlepša hvala.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa, gospod Breznik.
Prosila bi za malce miru v dvorani, da bodo razpravljavci lahko nemoteno govorili. Na vrsti je gospod Jožef Jerovšek.
JOŽEF JEROVŠEK (PS SDS): Hvala lepa. Spoštovani!
Pred seboj imamo zakon o drastični obdavčitvi slovenskega prebivalstva, gospodarstva, kmetijstva. Očitno je bilo načelo te koalicije in te vlade, da je treba udariti po najbolj potrpežljivih, po državljanih Slovenije. Slovenska levica se je od leta 1945 neprestano ozirala proti jugu, in te nostalgije še ni prekinila. Od tam, iz tistih prostorov je v tem času prinesla harač. Harač je bil turški davek, ki je bil namenjen temu, da se uniči lokalno prebivalstvo, da se lokalno prebivalstvo odseli, da bodo prostor naselili s tujerodnimi ljudmi. Izgleda, da je načelo sedanje vlade enako, kajti ko obdavči rezervni potencial slovenskega kmeta, gozd, s haračno stopnjo, potem veš, da nima dobrih namenov. Poznam vrednotni sistem slovenskega kmeta, ker sam od tam izhajam, in nikdar niso enega evra zapravili za luksuz! Še vedno ga ne. Če ostane nekaj dohodka, se ga reinvestira. Takšne državljane, takšno mentaliteto in takšne vrednote bi morala slovenska vlada spodbujati, ne pa da jih zatira. Mislim, da se to dela zavestno, kajti že pred 3 leti je minister Križanič zakon vložil, pri čemer so bile stopnje bistveno nižje.
Zdaj pa Socialni demokrati zagovarjajo te drastične stopnje davkov, hkrati pa se dogaja, da se tako rekoč izplačujejo nagrade za nekatere kategorije prebivalstva. Povejte nam načrt. Zakaj ste ga naredili - da se bodo marljivi Slovenci odselili iz teh prostorov, ker se enostavno ne bo dalo živeti? Koga mislite naseliti na teh tleh? Nesprejemljive stopnje obdavčitve uničujejo gospodarstvo, obrtnike, kmetstvo, kot je bilo pa že rečeno, tisti, ki so svoj oziroma predvsem ukraden denar prelili v luksuz in tuje davčne oaze - tam se pa ne trudite. Včeraj sem vam povedal, v proračunu zmanjšujete denar za kriminalistično službo, da bodo ti, ki so izropali Slovenijo, zaščiteni, da bodo njihovi primeri zastarali. Tega nočete preiskovati - na vseh področjih popolnoma napačna, protislovenska politika! Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa, gospod Jerovšek.
Na vrsti je gospod Jožef Horvat.
JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala za besedo, gospa podpredsednica. Spoštovani kolegice in kolegi!
Smo pri 6. členu, h kateremu smo tudi v Novi Sloveniji vložili amandma. Govorimo o davčnih stopnjah, in naj namesto uvoda samo opozorim, da bi se lahko v ustavni presoji pojavilo tudi vprašanje, kdaj davek po svoji višini postane nedopusten. To je lahko stvar ustavne presoje. Gremo naprej. Morda sem prevelik idealist in sem pričakoval, da bo vsaj pri tej točki obravnave tega zakona o davku na nepremičnine prisoten tudi gospod minister Stepišnik. Pričakoval sem, da bo danes pri tej točki, ko govorimo o davčnih stopnjah za
201
DZ/VI/37. izredna seja
poslovne gospodarske objekte, tukaj v tej areni rotil vse poslance, da bo kričal: "Gospodarstvo, gospodarstvo, gospodarstvo!" - v stilu Steve Ballmerja, o katerem sem te dni že govoril - in nas prosil, da bi vendarle stopnjo davka za gospodarske objekte znižali na 0 %. Zakaj? Vsi vemo, da je gospodarstvo na intenzivni negi. Gospodarstvo nas prosi za kisik. Kako lahko vi pacienta, ki je na intenzivni negi, obremenjujete in ga vsako uro pošiljate peš v 10. nadstropje? Ne gre! V 5. nadstropju nam bo umrl. Zato, ker tukaj ni gospoda ministra, ki se mu za slovensko gospodarstvo ne bom povedal, kaj, smo k 6. členu vložili amandma, s katerim želimo ublažiti negativne učinke predvsem za slovensko gospodarstvo in tudi kmetijske stavbe, in želimo, da bi za poslovne, industrijske nepremičnine bila stopnja namesto 0,75 % samo 0,40 %, enako kot je sedaj predvideno za energetske objekte. Ker poglejte, če danes pravite 0,75 % za poslovne in industrijske nepremičnine, za energetske pa samo 0,40, potem je pri tem zakonu gotovo bil poleg energetski lobi. Logično sklepam, da so iz nekaterih ali pa iz vseh koalicijskih strank pritisnili direktorji iz energetskega lobija in so rekli, da se ne gredo, če ne bodo nepremičnine za energetiko obdavčene bistveno nižje, skoraj za faktor 2 nižje kot za ostale poslovne industrijske objekte. Prav tako predlagamo, da se ... / oglašanje iz dvorane/ Gospa predsedujoča?
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Ravno sem hotela. Ustavite čas, prosim.
Prosim kolegice in kolege, in to vse, da dopustijo kolegom, da mirno in prosto govorijo takrat, ko imajo za to priložnost.
Izvolite, gospod Horvat.
JOŽEF HORVAT (PS NSi): Zelo sem hvaležen, gospa predsedujoča.
Kaj še predlagamo? Predlagamo, da se davčna stopnja za kmetijske stavbe za polovico zmanjša, iz 0,30 na 0,15. Kolegice in kolegi, pazite, slovensko podeželje se prazni. Ne bom imel nič proti, če bomo takrat, ko bo bruto družbeni proizvod imel stopnjo rasti, recimo, 2,5 % - potem lahko dvignemo davčno stopnjo za gospodarske objekte. Ampak zdaj, ko je gospodarstvo na intenzivni negi, preprosto ne gre. Mnoga podjetja, ki so danes na pragu rentabilnosti, bodo ugasnila. Katere rešitve obžalujemo? Obžalujemo, da ta zakon nima relevantnih mednarodnih primerjav, kar bi vsak zakon moral imeti. Še nekaj. Slovenci smo veliko svojih hiš, svojih domov zgradili sami, in so nam svete, so naša svetišča.
Razumem, da če ima kdo drugo hišo, drugo stanovanje in tretje, sedmo, osmo, da se tista obdavčijo, morda celo progresivno - zato, da bi se zavrtel nepremičninski trg, k čemur bo najbrž ta zakon vsaj delno prispeval. Ampak prvi dom, prvo hišo, ki je moj dom, ki smo ga več ali manj, kot rečeno, sami gradili, varčevali - lahko bi tudi prihranke spustili po grlu, pa nismo. Že
takrat smo plačevali prometni davek, DDV in tako naprej. Zdaj pa pride država in reče: hop, najprej meni in potem tebi, če ti kaj ostane. Res obžalujem, kar je danes že bilo povedano, da bodo obdavčeni tudi objekti, ki služijo humanitarnim organizacijam. Ste kdaj spremljali, kako se deli evropska pomoč, kako to dela Karitas, Rdeči križ in tako naprej? Zdaj država pravi: stop tej pomoči, najprej meni in potem tistim, ki so potrebni. Lepo vas prosim, kje mi živimo? Tukaj naredim piko. Hvala.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa, gospod Horvat.
Na vrsti je gospod Hrovat.
ROBERT HROVAT (PS SDS): Hvala lepa, spoštovana podpredsednica.
Tudi jaz imam zelo malo časa. Davčne stopnje - o tem amandmaju sedaj govorimo - so previsoke, in absolutno podpiram amandma, ki znižuje te davčne stopnje. Najbolj pomembno se mi zdi še enkrat povedati, zakaj se uvaja ta zakon. Škoda, ker je šel gospod Kunič zdaj ven iz dvorane. Koalicijski poslanci in poslanke se izgovarjate, da je ta davek nujen za na nek način vsaj približno uravnoteženje proračuna oziroma za zapolnitev primanjkljajev proračunov. S temi 200 do 300 milijoni evrov sigurno ne bomo zapolnili proračuna. Luknja je bistveno večja, kot prodajate v zadnjem času, sploh predsednica Vlade in koalicija kot takšna. Napoved Evropske komisije o makroekonomskih kazalcih - za leto 2014 nam napoveduje predzadnje mesto med 28 državami in za leto 2015 nam napoveduje zadnje mesto med državami po gospodarski rasti. Ko naj bi začel veljati ta zakon, Evropska komisija predvideva več kot še enkrat večji primanjkljaj, kot ga predvideva Vlada Republike Slovenije. Govorim o 1,5 milijarde več primanjkljaja.
To pomeni le slaba petina denarja za pokrivanje te luknje. Ta denar, ki ga bomo danes ali pa v naslednjih dneh sprejeli v obliki davka na nepremičnine, bo pomenil, da bomo s tem denarjem plačevali izbrisane, da bomo s tem denarjem plačevali privilegije med 35 in 40 milijoni. Zakon je po mojem mnenju krivičen in nepošten. Zakon bo v največji meri prizadel slovensko podeželje in prizadel bo tiste, ki so bili že zdaj deprivilegirani, lokalne skupnosti, gospodarstvo, obrt, srednje in male podjetnike. Najlažje je reči, tako kot je rekel predsednik Socialnih demokratov gospod Lukšič: "Proračun je 4-krat lažje zapolniti z davki kot pa z varčevanjem." Če to pomeni alternativo temu, potem bog ne daj, da sploh še kdaj pridete na oblast. Ta davek bo najbolj obremenil večinski sloj ljudi, ljudi, ki prejemajo nizko plačo, nizko pokojnino, ki komaj preživijo mesec, ki si lahko privoščijo plačilo položnic, da si kupijo poceni hrano, in na koncu ne ostane nič. Tem ljudem boste junija poslali še eno položnico v višini v povprečju 200 do 300 evrov, ki jo bodo morali plačati. Kje bodo dobili denar, vas ne zanima.
202
DZ/VI/37. izredna seja
Moti me to, da govorite, kako ste socialni, kako nekateri izmed koalicijskih poslancev podpirate upokojence, ki imajo nizke pokojnine, ampak kaj boste pa naredili jutri? Jutri boste glasovali za nepremičninski davek.
V Slovenski demokratski stranki zagotovo ne bomo glasovali in tudi jaz osebno nikoli ne bi pritisnil za takšen zakon. Hvala.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Gospod Zvonko Lah, izvolite.
ZVONKO LAH (PS SDS): Hvala lepa za besedo.
Gospa Vraničar, ko ste rekli, da je v soglasju z občinami, da te prehodne določbe veljajo, da se strinjajo, zakaj niste šli v Celje, ministrstvo, kjer so bili zbrani vsi župani in bi vam povedali, koliko so za take prehodne določbe. Namreč, te prehodne določbe so najbolj škodljive za podeželske občine, ki so razumljivo manj NUSZ pobrale kot velike mestne občine, ker nimajo toliko gospodarstva, toliko javnih stavb. Sedaj dobijo nazaj vrnjeno komaj 40 % tistega dela davka, ki bi jim pripadal, če bi davek začel takoj veljati, brez teh prehodnih določb oziroma 20 % vsega pobranega davka na podeželju dobijo nazaj občine. Dobijo samo toliko, kot je bil njihov NUSZ, minus davek, ki ga plačajo na osnovno šolo, vrtec, na vse stavbe, kulturne domove. To je dejstvo. To pokaže izračun. Za so tiste občine, kot na primer Velenje, ki je zdaj pobralo 7 milijonov NUSZ, po novem pa bo 4 milijone 400 tisoč davka na nepremičnine. Od tega bi jim pripadalo samo 2 milijona, dobili pa bodo v teh treh letih 6,5 milijona, s tem, da bodo od celotnega davka pobrali 4 milijone 400 tisoč evrov. Seveda bodo te občine za. Take so v glavnem vse mestne občine, razen Ljubljane. Ljubljana ne dobi takšne razlike, kar je imela NUSZ. Pri njih je razlika bistveno manjša kot pri ostalih mestnih občinah.
To je katastrofa za vse te podeželske občine. S tem, da ste vsako gospodinjstvo obremenili - do sedaj je bilo obremenjeno z NUSZ približno 50 evrov po gospodinjstvu, sedaj bodo plačevali pa 300 evrov na leto. Dobijo pa bistveno manj, kot so sedaj dobile nazaj občine NUSZ, in to prva tri leta, ko bo najhuje, čeprav pravite, da bo leta 2015 že gospodarska rast, da bo lažje. Tega ne verjamem, in mislim, da je protiustavno, da se pobira na podeželju in se deli potem v bogatih mestnih občinah. To je 23. člen. Prvi odstavek pravi: "Prihodek od davka v letu 2014 pripada proračunu Republike Slovenije,", da ne čitam potem nadaljevanja, koliko damo pa nazaj. Ne damo tega denarja nazaj, če občine ne bodo črpale kohezijskih sredstev. V tem primeru pa tega sploh ne bo. Mislim, da je tukaj največja krivica, in stari pregovor pravi: takrat, ko narod postane tiho, takrat nehajmo obremenjevati. Narod je tiho, na balkonu ni nikogar. Boste videli, kaj bo v
naslednjem letu, ko občine ne bodo mogle plačevati projektov, ki so zastavljeni, ki se gradijo iz kohezijskih sredstev. Kako bomo potem to zadevo reševali? Mislim, da ta zakon kot tak, sploh pa s temi prehodnimi določbami, nikakor ne sme biti sprejet.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Izvolite, gospa Vraničar.
MAG. MATEJA VRANIČAR: Hvala lepa.
Par konkretnih podatkov in številk. Glede na predlagane rešitve po Predlogu zakona o davku na nepremičnine naj bi povprečni davek na nepremičnino znašal 147 evrov. Prej je bilo govora o 300 evrih kot povprečni obremenitvi. Podatki iz registra nepremičnin kažejo, da je povprečna vrednost stanovanjske nepremičnine 78 tisoč 800 evrov, in pri tej obremenitvi to pomeni 147 evrov na takšno nepremičnino oziroma 1,9 evra na kvadratni meter. Ko je bilo govora o uničevanju kmetijstva - če vzamemo podatek, da je povprečna slovenska kmetija velika 6 hektarov, pa recimo zaradi enostavnosti, da je to vse kmetijsko zemljišče, potem se v povprečju za tako kmetijo plača 60 evrov davka. Seveda je višina tega davka odvisna od tega, ali je to kmetija v prekmurski ravnici ali je to gorska kmetija, ker je vrednost drugačna. Glede na to, da je določena kapica, je pa maksimalen znesek davka, ki se plača za 6 hektarjev kmetijskega zemljišča, 80 evrov. Če bi to bila kmetija, ki bi imela samo gozdno zemljišče, in vem, da je to čisto hipotetičen primer, bi taka kmetija v povprečju plačala 18 evrov za 6 hektarov gozda. V primeru, da je ta gozd vrednoten po najvišji možni vrednosti, pa bi zaradi kapice plačala 30 evrov za 6 hektarjev tega zemljišča. Za kmetijski objekt se plača v povprečju 10 centov na kvadratni meter. Tu težko rečem, koliko je povprečna velikost kmetijskega objekta, zato naj ostanem samo pri povprečni obremenitvi na kvadratni meter kmetijskega objekta.
Poslovne nepremičnine - 5,8 evra na kvadratni meter. Industrijske nepremičnine - 2,1 evra na kvadratni meter. Še enkrat poudarjam, da obstajajo razlike zaradi različnih obremenitev po veljavni zakonodaji. Sedaj pa še kar se tiče prehodne določbe in dogovarjanja z interesnimi združenji občin. Na sestanku, na katerem so bili prisotni tako Skupnost občin Slovenije kot Združenje občin Slovenije ter tudi Združenje mestnih občin Slovenije, je bila dana zahteva, da se enoletno prehodno obdobje, ki ga je v osnutku predvidelo Ministrstvo za finance, podaljša na triletno prehodno obdobje. Z vidika strokovnosti je v 23. členu potrebno prehodno obdobje zgolj za leto 2014. Za leti 2015 in 2016 je prehodno obdobje določeno na predlog interesnih združenj občin. Če ocenjujete, da to ni primerno, predlagam, da se vloži amandma in se prehodno obdobje skrajša samo na leto 2014. Kar se tiče sestanka 23. oktobra - to je bil dan, v
203
DZ/VI/37. izredna seja
okviru katerega je tukaj, v tem zboru tekla razprava o proračunu za leto 2015. Ker smo bili povabljeni na ta sestanek občin, preden je šlo formalno vabilo ven, smo jih prosili, da naj prestavijo sestanek, da bi se lahko na nivoju vodstva ministrstva sestanka udeležili, vendar ta prestavitev ni bila možna. Zaradi tega očitka, da se nismo želeli pogovarjati in soočati z občinami, enostavno ne morem sprejeti. Hvala.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Besedo ima gospod Mihael Prevc.
MIHAEL PREVC (PS SLS): Hvala lepa za besedo. Spoštovani!
Z vložitvijo amandmaja k 6. členu smo v Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke predlagali, da se ločevanje stanovanjskih nepremičnin na rezidenčne in nerezidenčne zaradi vseh zapletov, ki jih to razločevanje prinese, odpravi. Kot prvo bo takšna ureditev prinesla velike administrativne težave in predvsem neenakomerno obravnavo davčnih zavezancev. Prvi, zelo življenjski problem se pojavi že, ko starši svojih nepremičnin ne bodo več mogli prepustiti v uporabo svojim otrokom oziroma bo brez odplačne najemne pogodbe na ta način stanovanje okarakterizirano kot nerezidenčno. Kot drugo pa opozarjamo, da predvidena ureditev naravnost spodbuja administrativno razseljevanje zakonskih partnerjev oziroma družinskih članov zaradi ugodnejše davčne obravnave. Če ponazorim s primerom, otroci ne bodo mogli živeti v nepremičnini svojih staršev, saj bo ta nepremičnina upoštevana kot nerezidenčna glede na zavezanca, s tem pa bo moral plačati davek, kot vemo, po višji davčni stopnji. Očitno predlagatelj zakona pričakuje, da si bo najožje sorodstvo urejalo medsebojna pravna razmerja v okviru oddaje oziroma bivanja v nepremičnini, kar pa za seboj potegne ogromno administrativnih zapletov in tudi ogromno stroškov. Hvala.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Gospa Janja Napast ima besedo.
JANJA NAPAST (PS SDS): Hvala lepa, predsedujoča, za besedo. Lepo pozdravljeni, poslanke in poslanci!
V zadnjih 4 letih se je svetovni javni dolg povečal za 53 %, in višji kot so davki, manj denarja ostane za finančne trge. Načrtovani prihodki, ki jih je predvidela vlada Alenke Bratušek, ne bodo realizirani in so iluzorni. To se mi zdi neresno ohlajanje gospodarstva in iluzorna davčna politika. Gremo po filozofiji novega tipa razlaščanja, ko se bo navaden človek začel počutiti kot tujec na lastni zemlji. Namreč, pripadnost slovenskemu narodu ne upada tako močno kot prav v matični državi slovenskega naroda. Analiza podatkov za
posamezne parcele kmetijskih in gozdnih zemljišč na eni sami kmetiji pokaže, da so glede na namensko vrednost precenjene do več kot 20-krat. Samo po naključju bi lahko bila dva davčna zavezanca z nepremičninskim davkom enako obdavčena glede na namensko vrednost. Recimo, v Avstriji imajo 5-krat manjšo osnovno davčno stopnjo, kot je predlagana vaša obdavčitev v Sloveniji.
Zato bom ta amandma podprla. Resno bo tudi za dediče v zapuščinskih razpravah. Če mladi prevzemniki kmetij niso edini dediči ali nimajo razumevajočega sorodstva, so kmetije obsojene na propad, saj je nemogoče kmetijo ob prevzemu še preplačati. Recimo, Američani obsojencem na smrt pravijo "dead men walking", in ljudje tudi protestirajo s temi napisi na majicah. Morda bi morali tudi v Sloveniji. Davek bo sprejet in uveden na ihto, in ravno tako, kot mi tukaj pritiskamo na gumbe, gre Slovenija z enako brzino v prepad. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Besedo ima gospa Alenka Jeraj.
ALENKA JERAJ (PS SDS): Hvala za besedo.
Državna sekretarka je povedala, kaj je namen davka. Tudi zapisali ste, kaj je davek na nepremičnine: "V državah s tržno ekonomijo ima ta vrsta davka dolgo tradicijo. Njegova osnovna funkcija je zagotavljanje sredstev za financiranje lokalne ravni. Davek ima torej naravo nekakšne komunalne dajatve, kadar pa je vezan na vrednost nepremičnine, vsebuje tudi element obdavčitve nepremičnine kot premoženja." Delate nekaj drugega - polnite proračun, ne urejate pa razmer, kot ste rekli, da je po Sloveniji stvar različno urejena. Dalo bi se jo urediti tudi drugače. Znižujemo davčne stopnje zato, ker ocenjujemo, da nove obremenitve gospodarstva pomenijo pot v prepad. Ne pomenijo gospodarske rasti, ne novih delovnih mest, ne višje zaposljivosti. Že sedaj so za mnoga podjetja zelo težke razmere, ker jih dušite z novimi in novimi davki. Mnogi ne zmorejo bremen, prosijo za odlok plačila na Dursu in tako naprej. S tem jim bomo ponovno povzročili nove težave, še tistemu vitalnemu delu, ki plačuje davke, da lahko financiramo javno porabo.
Zato bom podprla naš amandma, ki zmanjšuje davčne obremenitve.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Želi še kdo razpravljati pri vloženih amandmajih k 6. členu? Če ni želje po razpravi ... Je želja? Se opravičujem. Odpiram prijavo na razpravo k vloženim amandmajem k 6. členu. Prijavljena sta dva razpravljavca. Prvi ima besedo gospod Branko Smodiš.
BRANKO SMODIŠ (PS SD): Hvala za besedo, gospa predsedujoča. Vsi spoštovani, dober dan!
204
DZ/VI/37. izredna seja
Amandmaja na žalost ne bom podprl. Zakaj? Davki niso nikoli bili dobro sprejeti, to je znano. Ker izhajam iz gospodarstva, sem na davke še toliko bolj občutljiv. Nepremičninski davek je orodje za reševanje države. Ni dvoma, da bo državljane še dodatno prizadel, še posebej tiste najšibkejše, vendar je predlagani davek na nepremičnine predlagan iz dveh namenov, zaradi poenotenja obdavčitve nepremičnine v Sloveniji. Še enkrat, zaradi poenotenja, saj do sedaj v Sloveniji nismo bili vsi enaki pred zakonom. V preteklosti ena tretjina prebivalcev oziroma občin ni obračunavala in obdavčevala nepremičnin. Sedaj se za vse občine in za vsa stanovanja določa obdavčitev nepremičnin. Tukaj je res zelo zanimivo, da smo morali nekateri že plačevati nadomestilo o uporabi stavbnega zemljišča. Prej je nekdo omenjal Pomurje. Mislim, da je bilo Pomurje eno od najbolj pridnih pri plačevanju tega davka, in tudi davek je bil kar visok. Sprašujem se, kje so bili tedaj tisti, ki bi bili proti temu davku. Na žalost vas ni bilo. Obrtniki, kmetje so bili v tistem času in tudi sedaj v slabšem položaju. Niso bili enaki med enakimi.
Kaj je še zanimivo - ne vem, kdaj je bil predlagan oziroma začetek tega zakona. Tukaj imam en izpis: predlog zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin, 21. april 2006. Zanimiva stvar. Prej je že en gospod omenjal -minister je bil gospod Janez Podobnik, veste, iz katere stranke. Pa tudi ni bil v vladi gospoda Boruta Pahorja. Kaj je še zanimivo? Že tedaj se je ovrednotilo, citiram: "Ukrep številka 6 -uvedba davka na nepremičnine," s strani Odbora za reforme. V prvem poročilu z dne 6. oktobra 2005 pri uvedbi davka na nepremične predlaga oceno učinkov, ki bodo povečali fiskalne prihodke za 30 milijard tolarjev, sedanjih 125 milijonov evrov. Zanimivo, kajne? Zato bi še nadaljeval. Tudi to je zanimivo, ker najverjetneje, če bi v času, ko je vlado vodil gospod Borut Pahor, sprejeli tiste tri strukturne reforme, mogoče danes ne bi bilo treba sprejemati tega davka na nepremičnine. Ampak včeraj je nekdo izjavil: "Kdo bo prevzel odgovornost?" To je tudi zanimivo. Na koncu pa se sprašujem, ali bomo, če nepremičninski davek ne bo sprejet, ukinili tudi nadomestilo o plačilu o uporabi stavbnega zemljišča. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Gospa Iva Dimic ima besedo.
IVA DIMIC (PS NSi): Hvala za besedo. Lep pozdrav vsem!
Ne vem, kaj lahko sploh še državljani v tej državi naredijo, da jih bo vlada Alenke Bratušek končno slišala. Ne govorim o poslušanju, ker državna sekretarka danes tukaj posluša, ampak vse državljane in državljanke zanima, če nas kdo sliši. Sliši! Citirala bom to, kar je predsednica Vlade v ponedeljek rekla in glede česar smo danes bili vsi zasuti, verjetno v
večini, če je to bilo res izrečeno. Smo preverili in našli v magnetogramskem zapisu. Citiram, kar je povedala predsednica Vlade Alenka Bratušek: "Z davki omogočamo, da se državljani počutijo varne v lastni državi, da jim ni treba hoditi iskati ne dela, ne znanja, ne zdravja na tuje trge, če tega sami nočejo." O katerih razmerah v državi govorimo? Kam hodijo že zdaj mladi? V tujino odhajajo. Da se bodo pod davki počutili varne -ne vem, ali se vsi enako slišimo? Ali vsi o enakih stvareh razmišljamo, kaj bodo ti davki pomenili za našo državo?
Tudi to sem danes slišala večkrat - da ljudje zahtevajo pravičnost in da se popravijo krivice in napake iz preteklosti, da do sedaj nismo bili vsi enaki. A sedaj pa bomo, ko vsi vemo, da so bile nepremičnine nepravilno vrednotene? Bomo pod tem davkom zdaj vsi enaki in se bodo krivice za nazaj poplačale? Ali bo to uvajanje davka na nepremičnine popravilo in rešilo to stanje? Bo prisililo vse tiste, ki so prišli do premoženja na nezakonit način, da ga bodo vrnili? Bo davek na nepremičnine naredil, da bodo vrnili nepravično in nezakonito pridobljeno premoženje? Koga slepimo? Ob tem, da zmanjševanje vseh sredstev za kriminalistično službo, ki je bilo v proračunu, govori, da temu ne bo tako, ker bomo še kriminalistično službo onemogočili, da bi to naredila. Za vse to že obstaja zakon, tudi o odvzemu premoženja nezakonitega izvora.
Očitno res ni politične volje, da bi rekli, da bomo temu naredili konec, kot so to naredili v vseh naših sosednjih državah. Kje je ta politična volja? Samo pobirati davke od ljudi, da bo kmet res postal hlapec na svoji zemlji, da bo obrtnik videl večji smisel v tem, da bo zaprl podjetje, se preselil v tujino, čez mejo, tukaj pa odpustil še teh nekaj zaposlenih. Če je vse skupaj res, to, kar piše danes po medmrežju, da je vse to okrog nepremičninskega davka samo zavajanje državljank in državljanov. Tukaj se gre, da bo država pobrala 200 milijonov, v ozadju pa gre za sanacijo dveh manjših bank, kjer bo država krepko večkratnik tega zneska dala, in o tem ne govorimo. To je žalostno, žalostna sedanjost za to državo. Še enkrat vprašam: kam naj se ljudje obrnejo? Oddali so podpise, peticija je bila narejena, in potem te ustavljajo na ulici in rečejo: naredi kaj. Saj povemo, ampak res je, kar je bilo že tolikokrat na vseh odborih rečeno: psi lajajo, karavana gre dalje.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Želi še kdo razpravljati k 6. členu?
Gospod Srečko Meh, izvolite.
SREČKO MEH (PS SD): Hvala lepa.
Upam, da govorimo o 6. členu. Če sem prej razumel gospo državno sekretarko, bi amandmaji k 6. členu pomenili, da mora državni proračun plačati občinam 100 milijonov evrov. Ali se kdo šali, gospe in gospodje? Ali mislite resno? Zdaj mi nekdo govori, da imamo
205
DZ/VI/37. izredna seja
Slovence za norce. Kdo ima koga za norce? Lepo prosim, poslušajmo, kar nam tukaj govorijo, kar so nam govorili tudi prej vsepovsod na odborih. Prav tako govorijo posamezniki, da bomo od majhnih občin dajali velikim občinam. To je čista laž. V občini, iz katere izhajam, smo pobrali 6 milijonov nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. To se pravi, da smo naše občane obdavčili več kot kjerkoli drugje v Sloveniji. S tem zakonom bi ta občina dobila 2 milijona, medtem ko tretjina občin ni pobirala nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. O tem smo govorili, ko smo govorili o tem, da bi bilo prav, da izenačimo lokalne skupnosti in občine vsepovsod, da bi bilo prav, da vsi plačajo, da vsi plačujejo nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. Tu bi bilo prav, da smo enaki.
Vsi tisti, ki govorite o tem, da se
denar zliva v mesta - morda. Če greste pogledati, kako so urejene majhne občine, ceste, okolje, šole, vrtci in vse ostalo, in greste pogledati večje občine, potem boste ugotovili bistveno razliko. V večjih občinah imamo bistveno slabšo infrastrukturo, vsaj tam, koder sem jaz hodil. To pomeni, da smo morali sredstva občinskih proračunov namenjati za skupne naloge občin, za kulturo, izobraževanje, knjižnice, ustanove, ki so skupne, in smo to morali financirati. S tega vidika pravim, da se poskušajmo poslušati. Zdi se mi, da je ta zakon izjemno pomemben. Povedali so in povedali smo, da s tem zakonom poskušamo pridobiti manjkajoča sredstva tako, da bomo tisti, ki imamo premoženje, tudi plačali, ne pa tisti, ki premoženja nimajo. Velja deviza, da je tisti, ki ima premoženje in majhne dohodke, revež. Morda, ima pa premoženje napram tistemu, ki ga nima. Zato je bilo merilo obdavčitve premoženje, gospe in gospodje, slovensko premoženje. Ko sem poslušal gospo državno sekretarko, koliko bo plačal povprečen slovenski kmet s 6 hektarjev veliko kmetijo - koliko? 70 evrov? V Delu sem prebral, da so se štirje kmetje s traktorjem vozili okoli Državnega zbora. Enega izmed njih so vprašali, koliko bo plačal davka na premoženje. Je rekel: "Še nisem imel časa pogledati oziroma vprašati, koliko bom plačal, ker bom tako ali tako dobil odločbo." Protestiral je pa! Zato se mi zdi, da bi to državo res morali imeti radi. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Želi še kdo razpravljati o vloženih amandmajih k 6. členu? Vidim željo po razpravi, zato prosim za prijavo. Prijavljeni so trije razpravljavci. Prvi ima besedo gospod Aljoša Jerič.
ALJOŠA JERIČ (PS PS): Hvala lepa. Spoštovani!
Neprestano poslušamo, kako bo ta davek dokončno pokončal praktično že tako uničeno državo, kmete, imetnike nepremičnin in
tako naprej. Na tem mestu bi rad še enkrat poudaril, da gre za nadomestilo štirih obstoječih davkov, predvsem davka, ki se imenuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, in da je to ukrep za to, da dodatno zmanjšuje primanjkljaj proračuna, vendar na način, ki je najbolj pravičen, na način, da bo obdavčil tiste, ki nekaj imajo. Se pravi, da bo obdavčil premoženje. Z vzpostavitvijo novega davka gre v bistvu za konverzijo obstoječega neenakopravnega in nepreglednega ter zastarelega modela obdavčevanja -nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Z nadomestilom predvsem tega davka bo vzpostavljeno bolj enakopravno, pregledno in na moderen način urejeno pobiranje davka od premoženja. Kaj to pomeni v praksi? V povprečju bomo lastniki nepremičnin plačevali 3 evre več na mesec, tako da damo stvari v pravo razmerje. Seveda je to neka povečana obdavčitev, je pa razlika med nekom, ki je do sedaj zelo malo plačeval oziroma ni nič plačeval, in nekom, ki je celo morda nekaj več od tega plačeval. Tako da je v tem smislu vzpostavitev skrajni trenutek enega modernega načina obdavčevanja premoženja.
Glede uporabe tega instrumenta za zmanjševanje primanjkljaja velja omeniti, da je davek na nepremičnine bistveno milejši ukrep od rezov, ki bi nas doleteli, če se nam zgodi ciprski ali, še huje, grški scenarij. V tem primeru bi bile posledice veliko hujše, saj bi Bruselj zahteval drastično rezanje plač v javnem sektorju, pokojninah in socialnih transferjih. Tako da je skrajni rok, da smo ta davek posodobili in enakopravno porazdelili breme obdavčevanja premoženja med vsemi imetniki nepremičnin. K temu bi dodal, da se bo na ta način ukinilo, še enkrat poudarjam, nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, ki se uporablja zadnjih 30 let na zastarel način. Nekatere občine nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča sploh niso uvedle v teh 30 letih in so se raje zanašale na to, da jih je financirala država preko finančne izravnave. Celo v občinah, ki nadomestilo imajo, se dogaja, da ga ne obračunavajo vsem. Znani so primeri, ko v isti ulici nekateri lastniki hiš nadomestilo plačujejo, drugi pa ne. Ali je to pravično, sprašujem tiste, ki tako obsojate uvedbo tega novega davka.
Rad bi povedal tudi nekaj glede humanitarnih organizacij. Težava pri ugotavljanju, katere humanitarne organizacije so res humanitarne in katere ne, je ta, ki bi onemogočala, da ne bi prišlo do zlorab. Če, recimo, potrdimo amandma, ki predlaga popolno oprostitev davka za humanitarne organizacije, potem bi marsikdo od nas ugotovil, da se mu splača registrirati humanitarno organizacijo, za katero, kot smo ugotovili, ni nekih preverjanj, posebnih pogojev, in bi s tem dejansko bil v celoti oproščen davka. Ne nazadnje je bilo eno od osnovnih vodil pri uveljavitvi davka tudi pravilo, da se ne dopušča izjem. Za konec bom izrazil moje prepričanje, da s tem davkom
206
DZ/VI/37. izredna seja
bremena gospodarske krize bolj solidarno porazdelimo med vse socialne sloje, kot če bi se Vlada odločila, da proračun krpa s kriznim davkom. V primerjavi bi krizni davek v povprečju državljane obremenil s 30 evri mesečno, kot pa smo videli, je v povprečju povišana obremenitev zaradi tega davka in ukinitve nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča samo 3 evre več na mesec.
Tako da bom tudi s tega vidika zavrnil amandmaje k 6. členu in podprl davek v celoti. Hvala.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Gospod Franc Pukšič ima besedo.
FRANC PUKŠIČ (PS SLS): Pa naj razume, kdor lahko. 30 evrov, zdaj bo samo za 3 evre več, prej je bilo 200 milijonov, zdaj pa bo 400 milijonov več. No ja, takšna je pač matematika. Govoriti o občinah, ki niso pobirale, je laž zato, ker je občina, ki ni pobirala, v ednini - to poznajo tudi drugi jeziki, naš ima še dvojino -, Rogašovci. Kolegu Mehu pa tako. Vaši občani občine Velenje niso bili nadpovprečno obremenjeni. Ni res to, kar govorite. NUSZ za pravne osebe je bil 6 milijonov in nekaj, za fizične osebe pa milijon in nekaj. Na 33 ali 34 tisoč prebivalcev, ki jih imate, je to 28, 29 evrov na prebivalca. Občina Juršinci, o kateri sem govoril, s 50 tisoč pobranih dajatev, pa je bila tudi obremenjena s 25 evri, pa okoli sebe nimajo takšne gospodarske infrastrukture, da bi pravne osebe 7-krat več plačale, ampak so plačale 7-krat manj, ker je pač ni. To pomeni, da je kvaliteta življenja, kje se da kaj narediti in zaslužiti, in to je to. Z eno besedo, zakon, ki ste ga predlagali, priznajte - oziroma ne rabite priznati, saj vsi v tej državi, v glavnem vsi, razen nekaj tajkunov seveda, povedo in vedo, da je škodljiv in da je krivičen. Na ta način, ko hočete olepšati nekatere zadeve, enostavno ne gre. Veste, kaj je značilno za ta zakon? Za ta zakon je značilno, da ima vsa stroka, ki se na kaj spozna, argumente, da je zakon zanič, da je slab, na drugi strani pa hitenje in ignoranca vladne koalicije.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Gospod Jerko Čehovin ima besedo.
JERKO ČEHOVIN (PS PS): Hvala.
Težko je razpravljati, ker vem, da se prepričujemo prepričani, in je včasih energijo boljše ohraniti. Nekaj me le pri vsej tej zadevi moti - to stalno ponavljanje, da je davek krivičen. Vsak davek je na nek način krivičen. Ta dosedanja praksa je bila pa sploh krivična zato, ker smo imeli vrsto območij v Sloveniji, da ne rečem občin, kjer niso uvedli nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Sem že povedal zakaj - zato, ker so župani, občinski sveti vedeli, da bodo dobili finančno izravnavo. In zakaj bi
uvajali svoje lastne vire prihodkov, če so to pridobili iz države, če jim je manjkalo. Na ta način je res, da so tudi ponekod pospešili, recimo, v obrtno-industrijskih conah, da so dobili kakšnega investitorja in tako dalje, po drugi strani smo pa v Sloveniji uvedli neenakost med državljani in tudi med pravnimi subjekti. To neenakost se odpravlja na takšen način, da ne bomo več odvisni od milosti oziroma nemilosti lokalne skupnosti, beri župana oziroma občinskega sveta.
To je na nek način zagotovo, bom rekel, odprava te neenakosti. Največji vik in krik dvigujejo tisti, ki do sedaj niso ničesar plačevali. Tukaj pa bodo nastali problemi zaradi tega, ker se uvaja tako imenovano prehodno obdobje, in zaradi tega, ker so same lokalne skupnosti predlagale, da je to prehodno obdobje daljše, kot bi bilo, kot je že državna sekretarka povedala, strokovno potrebno. Zadosti bi bilo eno leto, ampak lokalne skupnosti želijo tri leta. Da ne boste rekli, da govorim na pamet - ko smo te izračune dobili tudi po občinah, recimo, konkretno v okraju, iz katerega izhajam. Gospodarski subjekti bodo plačali 28 % manj, recimo, v občini Postojna, v občini Pivka 12 % manj, v sosednji občini Cerknica pa 26 % manj. To pomeni, da ni res, da bo gospodarstvo obdavčeno bolj, kot se danes sliši, vendar bo ponekod, kjer pa tega ni bilo, obdavčeno na novo. Od tod tudi ta razlika med 200 in 400 milijoni, ker se širita teritorij in osnova. Kar se tiče stopenj, pri tem amandmaju ne morem podpreti predloga, da naj bi bila nerezidenčna stanovanja obdavčena enako. Če že govorimo o razvojni komponenti tega zakona, je ta prav v tem, da prisili tiste, ki imajo več nepremičnin - v tem konkretnem primeru govorimo o stanovanjih -, da dajo ta stanovanja na trg, da znižajo cene, da odmrznejo zamrznjen denarni tok, ki ga imajo banke, pa tudi nekatera nepremičninska podjetja, v nepremičninah, ki so prazne. Mislim, da moramo to vsi skupaj doseči.
Ravno tako je bilo govora o tem, da je treba preseči tudi to, da bo nekdo, ki ima zemljišče, celo zemljišče, ki je opredeljeno kot stavbno zemljišče - ker vemo, da so v preteklosti po nekaterih lokalnih skupnostih zelo hiteli in tekmovali med seboj, kdo bo čim prej spreminjal, recimo, kmetijska zemljišča v stavbna zemljišča zato, da bi prodali po višjih cenah. Ta bumerang efekt, ki se bo zdaj vrnil, bo silil v obratno smer - da bodo želeli s prostorskimi plani v občinah spreminjati zadeve, ki so že sprejete. Vse sorte bo to spodbudilo, nekaj pozitivnih, nekaj negativnih, vendar še enkrat ponavljam, davek je v osnovi sistemski. To vemo vsi, ampak do sedaj enostavno ni bilo korajže, ker je vsaka vlada, ki je dobila to zadevo na mizo, le-to kot vroč kostanj hitro zapakirala in jo vrgla v koš. To je dejstvo, in s tega vidika so verjetno ta kriza in tudi potrebe po izravnavi proračuna privedle do tega, da se je ta vlada lotila tudi tega področja, ki pa je, še enkrat povem, strokovno že dolgo časa v vseh vladah
207
DZ/VI/37. izredna seja
in se rola najmanj 15 let v Sloveniji, ampak enostavno ni bilo poguma se tega lotiti, ker je bilo do sedaj dovolj, da smo obdavčevali delo, dohodke in, kot dobro veste, potrošnjo, medtem ko se premoženja nihče ni dotikal.
Tudi tisti davek, ki ga zdaj ukinjamo, tako imenovani davek od premoženja - marsikje ga sploh niso obračunavali. Marsikdo se je temu izogibal, in tudi nihče ni kontroliral, ali so ta davek plačevali ali ne. Odvisno je bilo od tega, ali je bil nekdo benevolenten do države in do občine, in je ta davek plačal. Marsikdo ga sploh ni plačeval. Imeli smo nek čuden, hibriden odnos, in če sem čisto iskren, večina opozicije dobi urtikarije, kadar sliši o kakšni socialistični davščini. Prispevek za uporabo mestnega zemljišča izhaja še iz socialističnih časov in se ni spremenil. Davek na nepremičnine je pa uveden v evropskih državah. Danes ste že slišali primerjavo - tudi po uvedbi tega davka bo Slovenija glede obdavčitve še vedno precej nižje, kot je povprečje OECD. Govorim o stopnji, ne o zneskih. Tako da imam bolj občutek, da se zadeva dramatizira. Kadar govorimo o konkretnih absolutnih številkah, potem vidimo, da ta stvar ni tako vroča. Na področju kmetijstva pa se mi sploh zdi, da če je kdo zmagovalec v teh pogajanjih z Vlado, je to prav gotovo sektor kmetijstva. Mislim, da so se pogajalci, ki so predstavljali kmetijstvo, kar odlično izpogajali.
Od celotnega kmetijstva bomo v celotni Sloveniji v tem davku dobili 16 milijonov, pa toliko je besed. Če po drugi strani vemo, koliko je bilo v zadnjih letih subvencij vrženih v kmetijstvo, še zlasti pa je največji problem -vem, da se marsikdo ne strinja s tem - to, da smo v 20 letih uspeli s 83 % samooskrbe preiti na 48 %, kolikor je trenutno v Sloveniji. Zadeva ni tako dramatična, kot se poskuša prikazati, in mislim, da ne bi smeli toliko govoriti o tej usodni usodnosti, usodnosti usodnega trenutka, kot želimo sedaj prikazati, da se bo vse sesulo. Ne bo se sesulo, res pa je, da bomo imeli velike probleme tam, kjer do sedaj tega nadomestila za uporabo stavbenega zemljišča niso imeli. To pa drži. Tu tudi razumem, bom rekel, nasprotovanja, odpore in tudi posamezne politične akcije v tem smislu.
Kot rečeno, glede na spremembe, ki so bile dosežene tudi v teh pogajanjih, glede na to, da ne bo na vrat na nos nekdo dobil samo odločbe in takoj plačal davek - veste, da bo Gurs najprej pošiljal obvestila in da bo vsak lahko s temi zadevami še uskladil svoje podatke in jih tudi popravil, preden bodo te zadeve začele aprila ven hoditi. Nobena juha se ne poje tako vroča, kot se skuha. Tudi ta se bo v precejšnji meri ohladila. Vemo, kako smo nasprotovali oziroma so nasprotovali takrat, ko se je, recimo, uvedla prepoved kajenja v lokalih in tako dalje, in so vsi kričali, da je to konec nekega sektorja in tako dalje. Danes pa vsi ugotavljajo, da temu ni tako. Menim, da bo tudi ta svet, ki ga je imenovala Vlada iz strokovnjakov za nepremičninski trg, lahko
kakšne anomalije ali pa kakšne pomanjkljivosti tega zakona, prvič, slišal in drugič, da jih bo tudi predlagal v spremembo. Še enkrat ponavljam, stvari ne vidim tako zelo dramatičnih, kot se poskuša prikazati. Hvala.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Besedo ima gospod Mirko Brulc.
MIRKO BRULC (PS SD): Hvala lepa.
Ko se človek pripravlja na razpravo v Državnem zboru - imam neko željo po strokovnosti, potem pa tudi sam padem v to reko populizma, in danes zopet. Moja razprava bo taka, kajti tako se tukaj pač govori. Vam povem, jaz, Mirko Brulc ne bi plačeval davka. Lahko grem pred Državni zbor zbirati podpise, ni problema, ker ne bom vprašal, kdo želi plačati davek, ampak kdo ga ne bi plačal, in zberem podpise. S traktorjem okoli Državnega zbora se ni vozil upokojenec, delavec, uradnik, učitelj, ampak kmet. Nisem videl traktorja - mogoče je bil 60, 80 tisoč evrov vreden, kupljen s subvencijo, in to je lahko rezultat. Verjemite, kmečki lobi je v tej borbi dobil največ, tudi s pomočjo ministra Židana. Ker smo se pogovarjali in vemo, kje je pomagal, da so davki za to področje bolj mili kot za nekatere druge. In prav je tako. Temu ne nasprotujem. Jaz imam hišo. To je kapital. Te hiše danes ne morem prodati, ker trg ne deluje. Me boste označili sedaj, da sem zato revež? Sem zato revež? Zato ne bi smel davka plačati? Navedite mi evropsko državo, kjer se od kapitala od nepremičnin ne plačuje davka. Jaz sem bogat, ker imam hišo.
Prej sem tu govoril z novinarko in je rekla: "Jaz nimam nič, sem reva, sem mlada, nimam stanovanja, nimam nič, in me ne morete obdavčiti." Ne moreš ji reči: "Hvala bogu", ker to ni dobro, da nima nič. Vsaj službo ima, upam. To so take demagoške, kar govorim, in tako se očitno pogovarjamo v Državnem zboru. Plačeval sem nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. Če bi kadil, 10, 15 škatlic cigaret na mesec stane toliko, kot bo stal davek za mojo hišo v nadaljevanju. Da ne govorim o mobitelih, ki jih ima mularija. Vsak drugi mladostnik, ki gre po ulici, ima cigareto med prsti. Koliko denarja se da prihraniti v družini, družinskem proračunu, da se da državi nekaj za to, da bom, ko bom bolan, sprejet na kliničnem centru, da bom, ko mi bodo ukradli dokumente, na upravni enoti dobil dokumente čim prej nazaj, da se bodo moji vnuki, ker otrok nimam več, šolali, da šolanje ne bo plačljivo, in da bo tisti, ki je res revež, deležen socialne pomoči. / oglašanje iz dvorane/ Ja, ojej, tako se govori in takšno je moje razmišljanje. Zato bom plačeval davek. Ker sem bogat, ker nisem revež, ker imam hišo, ker imam soliden osebni dohodek, bo tega davka malo več - zato, da ga kompenziram s tistim, ki ga ne more plačati. Saj vsi hočemo imeti tudi sodnike, policijo in tako dalje, da se čutimo varne.
208
DZ/VI/37. izredna seja
Berem danes, kako evropska desnica govori o Sloveniji, kako bo treba v Sloveniji kontrolirati demokracijo, pravosodni sistem in še kaj - zdaj, ko začenjajo ljudje hoditi v zapore, ko so tudi veljaki na sodiščih obsojeni in tako dalje, je pa treba kontrolirati slovenijo. Kaj če bi pa evropski socialisti rekli, da bi bilo treba neke druge države kontrolirati, ker se stvari ne premikajo? Saj imamo zakonodajo usklajeno z evropsko direktivo in ne rabimo teh kontrol in tako dalje. Ne bomo Merklove kontrolirali, kako to, da ji je BMW namenil pri volilni kampanji - to je njihov problem, kaj me briga. Pravijo: hišo sem si zgradil sam, s temi rokami - jaz ja, z lopato. Če si je pa kirurg hišo kupil namesto zgradil, kar pravim, da je prav, ker rabi mirno roko, ko operira, ne pa tresoče zato, ker je cel dan "lopatal", ta si pa ni zaslužil hiše in tako dalje - takšne razprave ne vodijo nikamor. Ta zakon je treba podpreti. Ni briljanten. Evidenc po Sloveniji je - še glava nas bo bolela, kaj vse bo padlo ven, ampak enkrat je treba začeti. Že sem govoril, da je vlada Janeza Janše v mandatu 2004-2008 začela s to zadevo. Hvala bogu! Škoda, da ni končala in da Pahorjeva potem ni končala in tako dalje. Danes je to treba narediti. Treba je priti do nekega osnovnega zakona, ki ga bo verjetno treba popravljati - popravljati evidence, ker se bo pokazalo marsikaj, tudi zato, ker sem mogoče skril 30 kvadratnih metrov svoje hiše ali ne vem kaj.
Tako da te stvari tečejo tako, in ne mi govoriti, da krajani nekaterih občin niso plačevali nadomestila za stavbno zemljišče zato, da so privabili investitorje. Lepo vas prosim - zato, da je župan koketiral z volivci. Investitorji Tuš, Mercator in Interspar so pa prišli. Vendar bi prišli vseeno, ker so nam uničili vse majhne trgovine po podeželju, tisto, kar je za dušo, za ljudi. Ampak to so druge zgodbe. Še enkrat, davek bomo sprejeli, sem prepričan, ga bomo mogoče v tem mandatu ali pa kadarkoli še popravljali, dopolnjevali, tako kot bomo pokojninskega, ki smo ga sprejeli pod vašo vlado in smo vedeli, da ni dober, pa nas Bruselj že opozarja. Ampak takrat smo ga morali sprejeti, in tako je prav. Ta zakon bomo tudi sprejeli, ga bomo popravljali, prilagajali situacijam in tako dalje, in bomo enaki z drugimi evropskimi državami. Tisti, ki je bogat, naj plača več, tisti, ki je manj bogat, bo plačal manj, kdor pa ne more plačati, se mu pa tudi išče variante - to Vlada ponuja, to zakon ponuja -, kako ga razrešiti česa hudega.
Teh amandmajev ne bom podprl, zdaj pa kar začnite.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Proceduralno - prvi je dvignil roko mag. Andrej Vizjak, potem gospod Zvonko Černač.
MAG. ANDREJ VIZJAK (PS SDS): Spoštovani!
Podpredsednica, imam proceduralni predlog, da razpravljavce, ki zaidejo z davka na nepremičnine na pokojninsko reformo, opomnite, da so falili temo. Poleg tega gospod
Brulc tudi zavaja, ko govori, da je ta pokojninska reforma zanič oziroma da Bruselj to govori in da bo treba to že kar takoj spremeniti. Potem, spoštovani gospod Brulc, vas sprašujem, kje je ta vaša nova pokojninska reforma in ali ste začeli kakšna pogajanja? Učinki te pokojninske reforme so tudi za javne finance pozitivni, in so zelo problematični za marsikaterega, ki se je želel letos upokojiti, pa se ne more oziroma ki se bo želel prihodnja leta upokojiti, pa se ne more. Dajejo rezultate, res pa je, in to vsi skupaj veste, da ne daje odgovora na starajočo se družbo na dolgi rok. To smo vedeli tudi takrat in smo na to opozorili. To je bilo jasno. Lahko ne bi nič naredili in ne bi rešili nobenega problema ne na kratek, ne na srednji, ne na dolgi rok. Mi smo rešili probleme na kratek in srednji rok, in jasno povedali, da bomo, če se staramo, morali verjetno tudi upokojitveno starost oziroma pogoje spreminjati. Spoštovani gospod Brulc, ko govorimo o zakonu o nepremičninah, če vas že podpredsednica ne želi opomniti, dajmo govoriti o tem zakonu, ne pa o pokojninski reformi. Prosim vas, da ko nekateri tako zajadrajo nekam drugam in s tem izrabljajo besedo, spoštovana podpredsednica, da jih opomnite in vodite sejo, ne se pa vmes pogovarjati z vsemi drugimi.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Mag. Andrej Vizjak, sprejemam vaše opozorilo, vendar moram reči, da sem spremljala to sejo tudi iz pisarne in imela priložnost kar nekaj poslancev, tudi vaše poslanske skupine, spremljati, ko so na nek način šli s teme tudi na druga demagoška področja, ampak žal s strani takrat predsedujoče osebe niso bili opozorjeni.
Gospod Zvonko Černač, imate postopkovni predlog.
ZVONKO ČERNAČ (PS SDS): Spoštovana predsedujoča!
Verjamem, da bi, če ne bi takrat sedeli v pisarni, te razpravljavce opozorili, in se tudi pričakuje, da bi opozorili vašega nekdanjega strankarskega kolega, ker je pri razpravi dejansko zašel s teme. Govorimo o pomembni temi, o davku na nepremičnine, govorimo o amandmajih na ta davek, in v njegovi razpravi je bilo mogoče 5 % tega, kar je povedal, povezanih s to temo. Govoril je o raznoraznih stvareh, recimo, o tem davku na nepremičnine v zgodovinski perspektivi, pri čemer pa je pozabil del zgodovine. Res se čudim Socialnim demokratom, ki so imeli na mizi v vladni proceduri leta 2010 Križaničev zakon o davku na nepremičnine s stopnjo 0,03, 5-krat nižjo kot danes - to je bil lokalni davek po tistem zakonu, osnova je bila 80 % posplošene tržne vrednosti za vse nepremičnine -, zakaj ga takrat niso sprejeli. Bolj me zanima, kako je mogoče, da sedaj Socialni demokrati podpirajo 10-krat ostrejši zakon. Še nekaj. Kolega Brulc ...
209
DZ/VI/37. izredna seja
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Proceduralni predlog, gospod Černač.
ZVONKO ČERNAČ (PS SDS): Sem povedal in bom še enkrat. Kolega Brulc je govoril o velikih trgovskih centrih, za katere bi bilo bolje, da jih ne bi bilo. Nekatere občine so jih z nadomestilom zelo obdavčile. Vi jim s tem zakonom sedaj zmanjšujete te obremenitve za tri do petkrat -konkreten podatek iz ene izmed občin. Namesto 162 tisoč evrov bo večji trgovski center plačal 42 tisoč evrov, 4-krat manj kot doslej ...
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Prosim, gospod Černač - vsebinska razprava v okviru razprave.
ZVONKO ČERNAČ (PS SDS): Glejte, spoštovana predsedujoča, če ste pustili gospodu Brulcu govoriti, mislim, da 10 ali 15 minut, potem dovolite, da jaz v okviru treh minut povem, zakaj sem se priglasil ...
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
On je razpravljal in je čas poslanske skupine trošil, vi pa ne.
ZVONKO ČERNAČ (PS SDS): Glejte, spoštovana predsedujoča, vem, da dobro poznate poslovnik in da ga znate tudi uporabljati, vas in prosim, da ga ne zlorabljati s tega mesta, kjer sedite.
Da zaključim. S tem zakonom o davku na nepremičnine dajete bogatim in jemljete revnim, in to vidi vsak, samo vi tega ne želite videti. Prav bi bilo, da gospoda Brulca, ko je razpravljal o vseh drugih stvareh, na to opozorite in ga usmerite nazaj na to temo, ki je pomembna. Strinjam se, da je pomembna in bi z njegove strani rad slišal argumente, zakaj Socialni demokrati podpirate to, da se bolj obdavči revne in manj bogate, zakaj so zmagovalci tega davka Mercatorji, Spari, Lidli, Hoferji in bogati tajkuni.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Gospod Černač, nisem ga opozorila zato, ker sem dobro poslušala njegovo razpravo, ko je omenjal, zakaj se uvaja ta davek, zaradi česa je prišlo v proračunu do manka sredstev, kaj v preteklosti ni bilo sprejeto in tako dalje. Zelo jasna razprava je bila.
Izvolite postopkovno. / oglašanje iz dvorane/ Prvi je bil gospod Srečko Meh, takoj za gospodom Černačem.
SREČKO MEH (PS SD): Hvala, gospa podpredsednica.
Gospe in gospodje, gre za enako matriko, za enak vzorec, ki ga SDS uporablja že tretji dan zapovrstjo. Ko jim zmanjka časa za razpravo, ker so razpravljali vsebinsko in govorili, izrabljajo postopkovni predlog. Ni prav, da to delajo. Ni prav, da se tako dela norca iz poslovnika, iz nas, vseh ostalih, ki imamo čas,
da lahko razpravljamo. Zato vas prosim, spoštovani poslanke in poslanci SDS, imejte malo ponosa. Vi, podpredsednica, pa ne pustite, ne dovolite, sicer bo tu res tisto, kar nekateri želijo iz Državnega zbora narediti - hlev.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Gospod Jožef Jerovšek, postopkovno.
JOŽEF JEROVŠEK (PS SDS): Hvala lepa.
Takoj na začetku bom predlagal sklep, za katerega vam predlagam, da ga uresničite. Morate ostro ukoriti kolega Brulca zaradi širjenja laži in manipulacij v zvezi z današnjo resolucijo največje evropske internacionale, Evropske ljudske stranke, ki je izdala resolucijo o stanju duha v Sloveniji. Ni res, da se zavzema za nadzor sodstva v Sloveniji - to je eklatantna laž in manipulacija -, pač pa izraža skrb nad kompatibilnostjo sodstva v Sloveniji z vladavino prava. Tudi za vse evropske države, ki še niso izvedle lustracijskih postopkov, izraža, da je to veliko zlo. Kolega Brulca prosim, da v bodoče resolucije evropskih institucij in največjih internacional v Evropi pravilno tolmači, ne pa da zavaja slovenske državljane s tem in skuša speljati vodo na svoj mlin. Vemo, da preteklost vaših političnih prednikov ni bila preveč čista in lepa, in na te se nanaša ta resolucija. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Nadaljujemo z razpravo. Kdo želi razpravljati o vloženih amandmajih k 6. členu?
Gospod Srečko Meh, izvolite.
SREČKO MEH (PS SD): Poslanec Černač je v postopkovnem predlogu postavil zanimivo vprašanje, pa mu naj še enkrat povem. Amandma k 6. členu - če bi sprejeli ta amandma, ki ga predlaga SDS, potem bi morali iz državnega proračuna občinam doplačati 100 milijonov evrov letno zato, ker bi pobrali manj davka, kot sedaj poberejo občine nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. To sem v razpravi že povedal. Ker ste to postopkovno vprašali, da vam ne bo treba še enkrat izkoriščati postopkovnega predloga, zdaj odgovarjam, da si bomo to zapomnili. To je povedala tudi gospa državna sekretarka, ki sem jo sam dvakrat slišal. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Gospod Černač, želite razpravljati? Izvolite, imate besedo.
ZVONKO ČERNAČ (PS SDS): To ne drži, ampak ni časa, da bi na dolgo razpravljal. Poslanska skupina ima samo še dobre tri minute časa. Zaradi tega vam bom to povedal izven te dvorane in vam tudi narisal, če želite. Še enkrat
210
DZ/VI/37. izredna seja
bi vas izzval, kako je mogoče, da po 3 letih podpirate 5-krat, 10-krat ostrejši zakon za državljane od tistega, ki ste ga dali vi pod svojo vlado v proceduro leta 2010. Kaj se je zgodilo v tem obdobju? Prej ste rekli: "Mi imamo čas." Očitno res. Denar pa želite pobrati ljudstvu, predvsem revnemu ljudstvu, iz žepov, tudi s tem zakonom!
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Želite razpravljati, gospod Franc Pukšič? Izvolite.
FRANC PUKŠIČ (PS SLS): Zelo nekorektne so bile nekatere razprave - kmečki lobi je tukaj dobil. Samo primerjava, pa je nisem delal jaz, ampak dr. Franc Zagožen. Za kmetijo na avstrijskem Koroškem s 100 hektarji zemljišča, s proizvodnjo približno tisočih prašičev, je obdavčitev okrog 122 evrov. Za takšno, približno enako kmetijo pri nas, ocenjeno po Dursu, odvisno, kje bi bila, v katerem delu države, tam od 2 do 3 milijone evrov, je obdavčitev od 2 do 3 tisoč evrov. Če je to primerljivo, če se takšno slovensko kmetijstvo lahko primerja s sosednjim, potem gre v račun samo nekaterim, ki znajo takšno matematiko. To je prvič. Drugič, radi bi povečevali samooskrbo. S tem, kolegice in kolegi, jo znižujete in zapirate še nekatere slovenske kmetije. Mladi prevzemniki pod takšnimi pogoji tega enostavno ne bodo delali.
Tretjič, glede tega amandmaja v zvezi z rezidenčnimi in nerezidenčnimi stanovanji. Veste, marsikatero stanovanje oziroma marsikatera hiša se je zgradila tako, da so ljudje delali po 7 dni in po 16 ur na dan. Če bi bili pošteni v tej državi do naših državljanov, ker smo ena specifika, ena posebnost, bi v zakonu moralo biti, da bi bilo prvo stanovanje tistega, ki ostane tudi na 300 kvadratih sam na kmetiji, brez obdavčitve. Za naslednje, drugo, tretje in tako dalje, nič ne rečem - v redu, je treba obdavčiti. Za stanovanje, ki ga daš in s tem rešiš, ali si ga zgradil ali kakorkoli, otroku, je tudi zanj prvo rezidenčno stanovanje. Nič od tega. Kar delate z občinami - danes sem že nekajkrat povedal. Še enkrat, v tabeli je samo občina Rogaševci s 300 prebivalci tista, ki ni pobirala NUSZ, edina. Dajte si to pogledati in ne govoriti neumnosti, da je teh občin več. Če ne sprejmemo tega amandmaja k 6. členu, boste ukinili tako rekoč celotni razvoj slovenskega podeželja, ker na ta način podeželje dodatno obremenite, občinam jemljete možnost finančne izravnave in tako ustavljate podeželje, vse skupaj pa dajete Ljubljani in večjim, bogatejšim občinam. Za konec. Upam, da je ta vaš zakon približno enak, kot je bil radar za Kanglerja v Mariboru.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Besedo ima mag. Majda Potrata.
MAG. MAJDA POTRATA (PS SD): Hvala za besedo, gospa podpredsednica.
Amandmaja, ki zagovarja zniževanje davčnih stopenj, ne bom podprla. Ko smo razpravljali o nepremičninskem davku, ki se je napovedoval res že zelo dolgo časa, bi vsak, ki je kdaj deloval v kakšni koalicijski vladi, seveda če ni bil tisti, ki je vodil to vlado, lahko izpeljal svoj načrt, v koalicijskih vladah pa je treba tudi koalicijskim partnerjem prisluhniti. Ampak sama bi zagovarjala davek na nepremičnine brez slehernih izjem. Završalo je po Sloveniji, ko je bilo govora o tem, da ne bo izjem, in potem se je od tega, kako močna je kakšna skupina, tudi zniževalo. Zanimivo, poglejte, najprej so bili izvzeti sakralni objekti in kulturni spomeniki, ampak če preberete izjavo dr. Strehovca v imenu konference Pravičnost in mir, slovenske škofovske konference, ni zadovoljen s tem, da so sakralni objekti izvzeti. On bi zdaj imel še kaj drugega, kar sodi pod lastništvo Katoliške cerkve, da bi bilo iz obdavčitve tudi izvzeto. Ne bom naštevala, kaj vse predlaga, ker sem prepričana, da ta dopis poznate.
Kar zadeva kmete, kako so se izpogajali. Tisto, kar mene pri teh stvareh preseneča, je, da so se različne lobistične skupine pogajale, se po pogajanjih pri predsednici Vlade tudi izrekale o tem, kaj so dosegle in kaj ne, in pričakovala bi, da je kompromis tisto, za kar so se dogovorili, ne pa da greš potem znova od začetka in trdiš, da ne bi smelo ničesar biti kot obdavčitev. Povedano je že bilo, kakšno funkcijo ima davek, bi pa na nekaj posebej rada opozorila. Ko ugotavljamo v evropskem okviru prag revščine, se za ugotavljanje praga revščine vštevajo samo tekoči dohodki, in se ne vštevajo nepremičnine. To se pravi, da takrat, ko nas zanima socialna slika neke države in ko določamo socialne transfere, upoštevamo tekoče prejemke. In za te socialne transferje je treba imeti denar. Ko govorite o tem, kaj vse bo utrpelo slovensko ljudstvo - mislim, da smo med tem postali že nacija -, pozabljamo na to, da je iz javnih sredstev financirano vse tisto, za kar mislim, da v glavnem pripomore tudi k razvoju: izobraževanje, znanost, razvoj, vse to, ampak to se mora od nekod financirati. Sedaj se lahko vsi škandaliziramo nad tem, kdo vse bo moral dati denar. Ali ste pošteno povedali, kako bodo davčne obveznosti razporejene pri tistih, ki plačila davčnih obveznosti ne zmorejo?
Še na nekaj bi opozorila. Ko govorite -ena stranka zelo rada o tem govori -, da je to davek na pridnost. Veste, meni je bolj hudo za tiste, ki so bili celo življenje pridni, pa si s svojo pridnostjo nepremičnin niso mogli ustvariti. Tudi taki so v tej državi, da ne rečem, da jih je še zelo veliko. Žal. Ko govorimo o tem, da so si eni zidali hiše, drugi pa so hodili na morje - ni res. V svojem okolju bi vam lahko pokazala vrsto ljudi, ki niso ne na morje hodili in niso imeli ne za hiše zidati. Ko govorimo o razlikah med podeželjem in mestom, vam moram povedati, da je ena
211
DZ/VI/37. izredna seja
tipičnih razlik med podeželjem in mestom tudi ta, da so ljudje na podeželju vsaj lastniki zemljišč in je vsaj tista osnova za postavitev hiše bila. Ne govorim rada o svojih osebnih izkušnjah, ampak to pot bom pa povedala. Z možem sva v letu 1970 prišla v Maribor in hotela svoj stanovanjski problem reševati z gradnjo hiše. Zmogla sva privarčevati za Marlesovo montažno hišo kot dva visoko izobražena človeka, ki sva živela samo od svojega dela, nisva pa zmogla denarja za nakup zemljišča, ker je Maribor na dražbah cene zemljišč dvigoval, ker je bilo v Mariboru vedno zelo veliko tistih ljudi, ki so delali tudi zunaj in so zmogli plačevati več.
Ni šlo za to, da bi hotela na morje hoditi in biti lena. Ali razumete, kaj vam govorim? Ne gre za neke izmišljene zgodbe, za zgodbe, za katerimi ni življenjskih izkušenj in ni različnih situacij. Prepričana sem, da vsak med nami nosi v sebi svojo življenjsko zgodbo, ampak ne more biti ta življenjska zgodba izhodišče za postavljanje sistemskega zakona. Mene ne zanima, kako je kdo prišel do lastnine, če je ta lastnina pošteno pridobljena. Drugo je, če je nepošteno pridobljena. Ampak od te lastnine, ki posamezniku pomeni tudi varnost, je v urejenih državnih sistemih zato, ker imamo tudi urejeno državo, treba plačevati davke. Meni je zelo žal, ampak tako je. Preprosto bi se morali vedno vprašati, ali imamo razvito državljansko zavest in vse drugo, kar to državljansko zavest skupaj z vrednostnim sistemom sestavlja. Vsak od nas ima lahko pripombe in ideje o tem, kako naj bi bila vrednostna lestvica ali davčna lestvica postavljena. Še enkrat povem, zame bi bilo najbolj prav, da bi bilo brez vsakršnih izjem. Ampak odločili smo se drugače, postavili smo nekaj, kar smo, in zdaj se lahko samo spravimo spet v nadaljevanje tekme, kdo bo po kom bolj glasno in daleč pljuval. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Še vidim željo po razpravi pri vloženih amandmajih k 6. členu. Besedo ima gospod Franc Bogovič.
FRANC BOGOVIČ (PS SLS): Pozdravljeni!
Res ne želim po nikomur pljuvati, želim pa še nekaj argumentov povedati in se tudi odzvati na nekatere navedbe v razpravi okoli 6. člena. V Slovenski ljudski stranki smo precizno pripravili ta amandma, in kot vidite, je pričakovanje, če bi bil naš amandma po takšni stopnji sprejet, da bi bilo približno toliko davka pobranega, kot je danes nadomestila za stavbna zemljišča. Prepričani smo, da je to 200-milijonsko povečanje v enkratnem koraku oziroma 180, 190, 200, nesprejemljivo. Na to opozarjajo vsi davčni svetovalci, in to je velik problem, da pustimo osnove in da bo prišlo do zelo velikih skokov, ker bodo nekateri v nekem trenutku praktično nezmožni plačevanja tega davka. Kar se tiče samih navedb, gospod Brulc, o tem, kako smo bogati in kdo lahko plačuje. V
tem delu mislim, da imamo v Sloveniji en velik problem, in sicer da je cela vrsta lastnikov hiš, ki so si z dvema delavskima plačama pripravili -ne poznam vaše hiše, ampak najbrž nekaj takšnega, kar imate vi ali pa imam sam.
Midva imava danes okoli 2 tisoč 500 evrov neto plače, kar je 30 tisoč evrov na leto. Veliko teh upokojencev ima danes, ne vem, 400, 500 evrov pokojnine in podobno premoženje. V Sloveniji nikakor ni, tako kot je v zahodnih državah, kjer je premoženje raslo s prejemki, tako enake korelacije med posedovanjem nepremičnin in trenutnimi prejemki. Na to nas najbolj opozarjajo upokojenci, na to nas opozarjajo ljudje, ki so danes prišli v status brezposelnega ali pa nizke plače, tiste povprečne delavske plače, in ki so skozi delo generacij pripravili to premoženje in bo ta obremenitev zanje zelo velika. Če bi vzeli 1 % od naših prejemkov, bi tistemu, ki ima 400 evrov na mesečnem nivoju, na letnem nivoju vzeli 50 evrov. Tistemu, ki ima tisoč evrov na mesečnem nivoju, 120 evrov, nama 300 evrov, in menedžerjem, ki imajo 10 tisoč evrov plače, tisoč 200 evrov. Sam bi problem krize kot kriznega davka, ki ga rešujemo, dosti rajši reševal v kriznih letih 2014 in 2015 na takšen način, da, recimo, vsi nad 500, 600 evrov damo 1 % in zberemo okoli 130 milijonov evrov. Manjkajočih 60 milijonov evrov, če jih manjka, zberemo z 20 do 30-odstotnim povečanjem nadomestila za stavbna zemljišča, v naslednjem letu pa v miru dokončajmo ta zakon, ki bo šel nedokončan v sprejetje, in potem s 1. 1. 2015 uveljavimo ta zakon. Tako bi se tudi bistveno bolj pošteno razdelila bremena. Danes bova midva enako obremenjena kot nekdo, ki ima mogoče 3-krat, 4-krat manj letnih prejemkov, in to je ključni problem tega zakona in slovenske razlike vizavi evropskega nepremičninskega področja.
Kar se tiče občin. Sam sem bil župan občine, kjer je ostala občinska politika. Mi smo kupovali zemljo od kmetov, stavbno, po normalnih cenah kot občina, komunalno opremili in prodajali po polovični ceni 30 do 35 evrov, in dali 3 do 5 let oprostitve nadomestila za stavbna zemljišča za proizvodne dejavnosti, ker je bila to občinska politika. Kolega Šrot je v Celju naredil takšen odlok, da bo po tem izračunu situacija takšna, da bodo po novem letu trgovski centri plačevali od 4-krat do 6-krat manj, kot so doslej, medtem ko bo najemnik dobrih sto kvadratov velikega lokala v mestnem jedru z zdajšnjih 113 evrov šel na tisoč 200 evrov - konkretni podatki. To so problemi, zaradi katerih je treba poseči v te lestvice in si tudi vzeti za takšen zakon več časa. Kar se kmetov tiče, sem že enkrat povedal - zelo prefinjeno je bilo pogajalsko izhodišče gospoda Čuferja, ki je kar naenkrat izračunal najprej, ne vem, nekih 50 milijonov evrov. Kolegi, to je 5 % od bruto realizacije, ne od ostanka, ne od naših plač, ampak od bruto realizacije, pri čemer nekaj odstotkov ostane ljudem. Katera firma si lahko privošči 5 %? S
212
DZ/VI/37. izredna seja
tem, kar počnemo sedaj z obema efektoma, tako davka na nepremičnine, če bo tam 15 milijonov za kmetijske objekte plus kmetijska zemljišča, pa približno toliko še iz več davkov na dohodnino, bomo vzeli 30 milijonov, 3 %. Ne gre, to je preveč. V Avstriji, sem že enkrat povedal, 3 milijone zberejo od 5-krat več zemljišč. To so ti problemi, o katerih bi morali spregovoriti. Še enkrat, mi smo se aktivno vključili z amandmaji, v osnovi je pa zakon tako pripravljen, da ga tudi z amandmaji ne moremo narediti več normalnega, in zato so bili vsi ti pozivi, da poizkušamo v normalnem postopku ta zakon sprejeti.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Izvolite, gospod Mirko Brulc, repliko.
MIRKO BRULC (PS SD): Hvala, kolega Bogovič, za korekten dialog. Sem vesel. To je sociološki problem. Poglejte, Američan pusti hišo, se seli 2 tisoč kilometrov daleč, zamenja hišo, kakorkoli. Te kulture pri nas ni. Jaz sem se v Novi Gorici trudil, da bi starejši gospe, ki je imela sto kvadratnih metrov veliko stanovanje -smo ji ponudili majhno obvladljivo stanovanje z manjšimi stroški in tako dalje, ampak ne, ker je vsaka omara, vsaka slika, vsak gobelin, vse je priraslo človeku k srcu. Iz tega izhaja potem veliko problemov, za kar bomo rabili mogoče še desetletja, da se bomo prilagodili situaciji, da ko imam neko imovino, veliko hišo in je ne morem ne vzdrževati, ne davkov plačevati, ne nič, ne bom jokal in čakal, da me država servisira, ampak da bom s tem nekaj naredil. To še manjka, in ta davek bo silil ljudi v tako razmišljanje, ampak to so dolgi procesi. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Če ni več želje po razpravi k vloženim amandmajem k 6. členu, prehajamo na 7. člen. Pri 7. členu imamo vložena dva amandmaja, amandma Poslanske skupine SLS in amandma Poslanske skupine SDS.
Želi kdo razpravljati?
Izvolite, gospod Marko Pavlišič.
MARKO PAVLIŠIČ (PS DL): Hvala za besedo.
Amandmaja k temu členu smo skrbni pregledali in ugotovili, da je obstoječa rešitev v zakonu dober kompromis med obema amandmajema opozicijskih strank. Namreč, predlagana rešitev je ravno vmes med tem, kar predlaga SDS in med tem, kar predlaga SLS, tako da smo z obstoječo rešitvijo zadovoljni.
Oba amandmaja bomo zavrnili in hvala za sodelovanje.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Gospod Mihael Prevc želi razpravljati.
MIHAEL PREVC (PS SLS): Hvala lepa za besedo.
S tem amandmajem predlagamo, da se 7. člen črta. Preprosto zato, ker s tem členom nekako razumemo oziroma se nam zdi, da država celo spodbuja črno gradnjo, saj si iz tega vira obeta dodatni davek, še nekoliko več davka. Naše mnenje je, da je nelegalne gradnje bodisi treba legalizirati, seveda ob ustreznem enkratnem nadomestilu, in jih na ta način vključiti v sistem običajne obdavčitve, bodisi porušiti. Menimo, da srednje poti ni, in to srednjo pot s tem 7. členom uvajate v ta zakon. Menimo, da je ta srednja pot povsem nepotrebna in neprimerna, ker na ta način problem nelegalnih gradenj ne bo rešen. Hvala.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Ne vidim želje po dodatni razpravi k 7. členu in vloženima amandmajema.
Zato prehajamo k 8. členu, h kateremu so vloženi 4 amandmaji poslanskih skupin Nove Slovenije, SDS in SLS. Odpiram razpravo k tem vloženim amandmajem.
Gospod Mihael Prevc, izvolite.
MIHAEL PREVC (PS SLS): Predlagamo, da se v prvem odstavku besedilo 8. točke spremeni tako, da se izvzamejo iz plačila tudi kmetijska zemljišča. Že večkrat smo poudarjali, da so kmetijska zemljišča za kmeta osnovno sredstvo, ki ga uporablja za kmetijsko proizvodnjo, pridelavo in za ustvarjanje svojega dohodka. Vemo, da so ta zemljišča že obdavčena s katastrskim dohodkom, ki vsebuje vse elemente premoženjskega davka, in zato nikakor ni primerno, da so ta zemljišča še dodatno obremenjena z davkom na nepremičnine.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Prehajamo k naslednjemu členu, in sicer k 9. členu, h kateremu so vloženi 3 amandmaji poslanskih skupin SLS, SDS in NSi.
Želi kdo razpravljati? Mag. Andrej Šircelj ima besedo.
MAG. ANDREJ ŠIRCELJ (PS SDS): Hvala lepa.
Če je kaj res, potem je res, da so prihodki od tega davka vir financiranja lokalnih skupnosti. Deloma se to tu ukinja. V letu 2014 naj bi samo proračun dobil denar iz tega davka in ga potem dal občinam v isti višini kot prej, ampak, gospe in gospodje, to je davek, ki je vir proračunov na lokalni ravni zato, da občine dvigujejo kvaliteto storitev. To, da postaja ta davek vir republiškega proračuna, je nesprejemljivo. Zaradi tega tudi predlagamo amandma. Hvala.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Izvolite, gospod Mihael Prevc.
213
DZ/VI/37. izredna seja
MIHAEL PREVC (PS SLS): Ko vam oporekamo, da ta zakon ni evropsko primerljiv iz preprostega razloga, ker če bi bil evropsko primerljiv, potem bi bil ta davek, ki se bo pobral od nepremičnin, izvirni prihodek občin. Tako pa ni. S tem amandmajem predlagamo prav to. Hvala.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Zaključujem razpravo pri 9. členu in vloženih amandmajih.
Prehajamo k 10. členu, h kateremu sta vložena dva amandmaja, in sicer je prvi amandma koalicije in drugi je amandma Slovenske demokratske stranke. Želi kdo razpravljati? Izvolite, mag. Marko Pogačnik.
MAG. MARKO POGAČNIK (PS SDS): Hvala za dano besedo, spoštovana predsedujoča.
Zelo na kratko. Pričakovali bi, da bi ta amandma, ki ga je dala SDS, dalo Ministrstvo za finance. Kajti s tem amandmajem omogočamo, da tisti, ki imajo nižjo ovrednoteno nepremičnino, in potem se pri prodaji pokaže, da je ta znesek višji kot 30 % - bi bilo neko zagotovilo, da plača ta davek za nazaj. Mislim, da je ta davek v korist vsem špekulacijam in tudi v korist proračuna, da vemo, kakšne mahinacije so s temi vrednostmi nepremičnin. V primeru, da odstopa pri prodaji ali dedovanju za 30 %, mora plačati davek za nazaj.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
K vloženim amandmajem želi besedo gospod Franc Bogovič.
FRANC BOGOVIČ (PS SLS): Samo proceduralno. Ali so bili 8. člen in amandmaji k 8. členu obravnavani?
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
So bili obravnavani in razpravljal je gospod Mihael Prevc.
Prehajamo k naslednjemu členu, in sicer k 11. členu, kjer je 5 amandmajev, vloženih s strani poslanskih skupin NSi, SDS, SLS in koalicije.
Želi kdo razpravljati? Mag. Andrej Šircelj ima besedo.
Želite tudi vi, gospod Franc Bogovič?
(Ne.)
MAG. ANDREJ ŠIRCELJ (PS SDS): Hvala lepa.
Glede na to, da ta zakon nima socialne vloge - to je tisti zakon, ki ga je predlagala Vlada -, predlagamo, da se zmanjša davek za tiste zavezance, ki imajo tri otroke, in tudi, da se zmanjša davek za tiste zavezance, ki imajo višinsko kmetijo nad tisoč metri. Menimo, da je v ta zakon, predvsem zaradi tega, ker v Sloveniji obstaja velika razlika med vrednostmi
nepremičnin in višino dohodkov, nujno treba vključiti socialno komponento. Hvala.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Gospod Jožef Horvat ima besedo.
JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala lepa, gospa predsedujoča.
K 11. členu je Nova Slovenija vložila amandma, ki ga imate pred seboj, izključno iz enega razloga. Namreč, predlagamo znižanje davčne stopnje za vsakega mladoletnega vzdrževanega družinskega člana - to so otroci, pastorki, rejenci, posvojenci -, in sicer za vsakega od njih po stopnji 0,02 %. Na ta način bodo nižje davčne obveznosti deležne ...
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Prosim za pozornost v dvorani!
JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala lepa.
Na ta način bodo nižje davčne obveznosti deležne večje slovenske družine, ki so bile z dosedanjimi varčevalnimi in zakonodajnimi ukrepi najbolj izpostavljene bremenom reševanja krize. Do družin moramo biti resnično izjemno pozorni - razen če kdo misli, da jih imamo preveč. Tako da vas res prosim za razmislek ob tem amandmaju.
Gospa predsedujoča, se opravičujem, res je, da je šla obravnava 8. člena, kot sva s kolegom Bogovičem ugotovila, tako hitro mimo, da bi prosil, če lahko Vlada da eksakten odgovor na to, kar smo povedali v stališču poslanske skupine, da bodo obdavčeni tudi gasilski domovi. Do sedaj odgovora s strani Vlade nisem slišal. Imamo tisoč 400 prostovoljnih gasilskih društev, in smo fenomen v Evropi, morda tudi na svetu. Imamo 151 tisoč prostovoljnih gasilcev, in smo fenomen na svetu, kar se tiče prostovoljstva. Imamo čez 2 tisoč gasilskih domov, in smo fenomen v Evropi. Vemo, kako so jih gasilci gradili, in tukaj bi lepo prosil Vlado za eksakten odgovor, kako je z obdavčitvijo gasilskih domov. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Izvolite, mag. Mateja Vraničar.
MAG. MATEJA VRANIČAR: Hvala lepa za besedo.
V zvezi z obremenitvijo gasilskih domov je treba povedati, da je Vlada pri razpravi o njihovi obravnavi upoštevala Zakon o gasilstvu, ki posebej določa davčno obravnavo za prostovoljna gasilska društva. Poleg tega pa je treba povedati tudi, da se nepremičnine v načelu obdavčujejo glede na vrsto nepremičnin, ne pa glede na to, kdo je lastnik nepremičnine. Vendar Zakon o gasilstvu posebno davčno obravnavo določa za subjekte, kar pomeni, da bo mogoče, če je gasilni dom v lasti gasilnega društva, upoštevati posebno določbo Zakona o gasilstvu.
214
DZ/VI/37. izredna seja
Če ima gasilsko društvo prostore v najemu, tega ne bo mogoče upoštevati. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Gospod Franc Bogovič ima besedo.
FRANC BOGOVIČ (PS SLS): Pri 11. členu v Slovenski ljudski stranki predlagamo, da se za tiste, ki imajo v družini invalide na vozičku, ta olajšava dvigne z v zakonu predlaganih 30 % na 80 %. Mislim, da so takšne družine v bistveno težji situaciji kot tiste, kjer so ljudje, ki prejemajo socialno podporo, zato predlagamo, da sprejmete to prvo dopolnilo 11. člena. V nadaljevanju predlagamo, da za vsakega otroka v družini damo 12-odstotno olajšavo. To ni olajšava, ampak družine z več otroci rabijo tudi več prostora, in bodo tukaj takšne družine samo plačevale več. Ne bojmo se otrok - če jih je 5, dajmo 60 %. Še rajši vidim, da jih je 10, pa da bomo morali dati celotne olajšave. Kar se tiče teh ostalih stvari, je bilo v 8. in 10. členu v povezavi, tako kot z gasilskimi domovi, tudi s humanitarnimi organizacijami. Debata je bila na odboru. Koalicija je pripravila amandma k 10. členu, da je stopnja 0,50, kot za vse ostale objekte. V Slovenski ljudski stranki smo k 8. členu kot olajšavo predlagali tudi vse humanitarne organizacije. Se opravičujem, ker sem, podobno kot v prejšnjih razpravah, govoril še o drugih dveh členih. Upam pa, da ko bomo o tem glasovali, da bodo ti amandmaji sprejeti in da ne bodo tisti, ki skrbijo za socialno podporo drugih, kaznovani z visokimi davki na nepremičnine, temveč da jih bomo te davščine oprostili in jim omogočili, da bodo sredstva, ki jih sami zberejo od prispevkov ljudi, lahko namenili tistim, ki so podpore potrebni. Ne delajmo novih revežev s tem zakonom!
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Gospod Jožef Horvat, potem gospod Marko Pavlišič in gospod Franc Jurša.
JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala, gospa podpredsednica. Sem vam hvaležen, da dopuščate razpravo, da si tu razčistimo določila zakona.
Če sem pravilno razumel, bodo gasilski domovi, ki so v lasti občin ali krajevnih skupnosti, obdavčeni. Torej, ta moja trditev drži. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Izvolite, gospod Marko Pavlišič.
MARKO PAVLIŠIČ (PS DL): Hvala za besedo.
Gre za sistemski zakon, in vsaka izjema v tem zakonu je preveč. Vendar ker smo že uvedli nekaj izjem, sploh pri 11. členu, bom resno razmislil, ali bom podprl še kakšno dodatno dobro izjemo v tem členu. Hvala.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Gospod Franc Jurša ima besedo.
FRANC JURŠA (PS DeSUS): Podpredsednica, hvala lepa.
Zelo strpno sem čakal ta 11. člen. Takoj na začetku bom povedal, da tako sam kot tudi v poslanski skupini nismo navdušeni nad tem zakonom. Na začetku želim povedati tudi, da se temu zakonu ne moremo izogniti. V končni fazi imajo tovrstne zakone v vseh evropskih državah. Konec koncev smo ga imeli v neki obliki tudi v Sloveniji, vendar s tem zadeva na tem področju ni bila urejena. Neka občina ni imela nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, in občine so imele to različno urejeno. V svoji razpravi, ki smo jo intenzivno vodili, kot veste, kar se je tudi slišalo, smo želeli predvsem zaščititi socialno ogrožene. Ne glede na to, tudi realno vrednotenje nepremičnin nas zelo muči, kajti tu bodo šibki najbolj prizadeti. Res je, da je DeSUS uspel z nekaterimi omejitvami na tem področju, ki so bile na nek način vnesene v ta predlog zakona, s čimer smo relativno zadovoljni. Kot ključno vprašanje pa se nam zdaj postavlja, ali je naša država še vedno socialna država. Moramo poskrbeti za tiste kategorije ljudi, ki so na obrobju. Samo stanovanje izgubi pomen ne le, če oseba nima stanovanja, ampak tudi če ga sicer ima, a je to stanovanje povezano s takšnimi stroški, ki jih oseba preprosto ne zmore plačati. Še enkrat bi ponovil, stanovanje izgubi pomen ne le, če oseba nima stanovanja, ampak tudi če ga sicer ima, a je to stanovanje povezano s takšnimi stroški, ki jih oseba preprosto ne zmore plačati.
Zato je država dolžna pri oblikovanju predpisov, pri izvrševanju in pri interpretaciji nuditi ustrezno pomoč tistim, ki so je najbolj potrebni zaradi svojega neugodnega socialnega položaja. Ravno zato imamo že zdaj v okviru davčne zakonodaje predviden institut odloga in možnega delnega odloga poplačila davka. Vse te možnosti bo ob izpolnjevanju pogojev koristil tudi zavezanec za ta davek oziroma jih je prej lahko koristil tudi pri nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča. To bo zdaj preneseno tudi na davek na nepremičnine. Še enkrat ponavljam, poudarek v moji razpravi je na socialno ogroženih osebah. Te osebe bodo imele možnost predlagati, da se jim ta davek, davek na nepremične, odpiše, tako kot so imele možnost sedaj predlagati za odpis NUSZ, kot sem že prej opozoril. Pogoj za takšno vlogo je, če bi se s plačilom ogrozilo njegovo preživljanje in preživljanje njegovih družinskih članov. Pri odločanju o tem pa se ugotavlja višina dohodka, prihodkov in premoženje te osebe in družinskih članov. Davčni organ je dolžan pri presoji upravičenosti do odpisa dolga upoštevati konkretne in dodane razmere, vendar četudi je premoženjsko stanje neke osebe, družine izjemno šibko, le-ti ne bodo upravičeni do tega odpisa, če bodo presegli znesek 265,22 evra na
215
DZ/VI/37. izredna seja
družinskega člana. Toliko namreč znaša znesek minimalnega dohodka po zakonu, ki ureja socialno varstvo.
Še enkrat ponavljam, znesek je 265,22 evra. Po naših pravilih oseba, ki prejme cent več, ni upravičena do socialnih pravic, med katere štejem tudi odpis davka. Kdo od nas je sposoben preživeti z 265,23 evra na mesec? Poskusite se vprašati, kako bi to izgledalo, če bi bili v takšni situaciji. Kako lahko pričakujemo, da neka oseba s tem zneskom preživlja človeka dostojno življenje? Namenoma ponavljam številko zneska, da se vam bo usidrala v spomin. Z 265,23 evra si lahko privoščimo - kaj? Osnovno, najcenejšo hrano, plačilo osnovnih položnic, vode, elektrike, komunale, telefona, če ga seveda lahko imaš, oblačila - ne in ponovno ne. To v celoti ni možno. Tu gre zgolj za eno osebo, kaj šele, če gre za družino z dvema šoloobveznima otrokoma. Ne morem si niti predstavljati. Osebe z dohodkom 265,23 evra naša zakonodaja smatra za sposobne plačati še ta novi davek, ki bo nekatere udaril manj, druge pa več, dejstvo pa je, da bo osnovna nepremičnina za preživetje, dom, stanovanje ali kakorkoli temu rečete, po novi zakonodaji obdavčena v povprečju za manj kot 2-krat toliko, kot je bila prej z nadomestilom za uporabo stavbnega zemljišča. Zato zgolj preprosto vprašanje, predlog ministru za finance ali ministrici za delo, družino in socialne zadeve -po mojem samo Ministrstvu za finance, vi se odločite -, in vprašanje za odgovor in obrazložitev: ali lahko finančne posledice uvedbe tega novega davka na nepremičnine vsaj malce ublažimo z dvigom cenzusa, ki je določen bodisi za odpis 265,22 evra bodisi za delni odpis 327,83 evra. Ne govorim samo za upokojence, - gospa državna sekretarka, upam, da ste me slišali in da boste to prenesli tudi ministru za finance -, ampak za tiste, ki so najbolj socialno šibki.
Zdaj pa bom še izkoristil to možnost in priložnost, ker imamo na razpolago še kar precej časa, da se bom dotaknil, kljub temu, da smo že preskočili, zadeve glede gasilcev. 50. člen Zakona o gasilstvu govori ravno o tem, da so upravičeni do neplačila davka gasilci, ne samo za to, ampak tudi še za nekatere druge zadeve, s tem da nekatere davke pa morajo plačevati. Mislim in prepričan sem, da smo tukaj bili mogoče zavedeni, da se to ne bo tako zgodilo, kajti če se bo to zgodilo, potem bomo šli takoj v popravke zakonov. Gasilci v glavnem v naslednjem letu po moji presoji tega davka ne smejo plačevati. Glede na to, da smo danes slišali kar napete razprave, vzpostavljanje različnih problemov, bom rekel tako: zakaj nekateri poudarjamo, da je ključnega pomena, da si ne privoščimo izrednih, predčasnih volitev in da imamo vlado? To je ključnega pomena. Vemo, kako dolgo stvari tečejo in kako dolgo se sestavlja nova vlada, če računamo tudi na to, da jo moramo predhodno izvoliti na parlamentarnih volitvah. To za Slovenijo v nobenem primeru ne
bi bilo dobro, in zaradi tega nas ta stvar še kako zanima in skrbi.
Na začetku sem rekel, da nisem navdušen nad tem, da sprejemamo toliko davkov in da obremenjujemo državljane. Problem je v tem, da nimamo drugih možnosti. To je ključno vprašanje. Obstajajo, ampak moramo še nekaj prej sanirati. Gospodje dobro veste, katere vlade so bile in koliko časa je katera vlada bila na oblasti. / oglašanje iz dvorane/ Zavedam se, gospod Vizjak, ni treba govoriti o tem. Mi smo bili vedno zraven, ampak nismo pa ... / oglašanje iz dvorane/ Dovolite, gospod Vizjak, da do konca povem. Nismo pa nosili glavnega bremena, nismo vodili igre v teh vladah. Če bi, bi verjetno bilo drugače. Veste, omenjajmo tudi, če govorimo o davku na nepremičnine - nerad se konfrontiram tako z eno kot z drugo stranjo. Se spomnite, kako smo sprejemali ZUJF? Takrat nam je bilo težko in tudi sedaj nam je težko.
Še nekaj glede traktorja. Prihajam s podeželja. Ne bom povedal, da ga tudi sam imam, ker imam malo posestvo, ampak to sploh ni pomembno. Kmetje so bili najbolj sposobni črpati predpristopne pogoje, sredstva iz teh raznih razpisov, in tukaj bi omenil, če se slučajno nekateri spomnite, tako imenovani SAPARd. Takrat so bili kmetje tisti, ki so se znali najbolje organizirati in so ta evropska sredstva tudi počrpali. S tem so posodabljali svojo osnovno opremo, med katero so bili tudi traktorji, včasih res preveliki, mogoče tudi nepotrebni za velikost kmetije, ki jo imajo. Veste, zakaj so ljudje bežali iz vasi v mesta? V mestih je bilo vse dražje. Moramo poskrbeti, moramo si dati tudi v našo obvezo, da bomo obdržali podeželje poseljeno. To je ključnega pomena za našo državo. V nekdanji državi smo tukaj bili na čelu, in za to moramo skrbeti tudi v prihodnje. Poskusimo čim večje ravnovesje narediti med vsemi - kmeti, delavci, študenti, mladino, aktivnim prebivalstvom in tudi zaposlenim.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
11. člen, vloženi amandmaji - vidim, da ni več želje po razpravi ... Je še?
Gospod Franc Pukšič, izvolite. Imate razpravo? Proceduralno. Izvolite, začnite s proceduralnim predlogom.
FRANC PUKŠIČ (PS SLS): Hvala lepa, gospa podpredsednica.
Bom začel s predlogom, ker sem ga dobil po esemesu. Gospa iz Ptuja me sprašuje, ali bo na osnovi razprave, ker je sedaj poslušala gospoda Juršo, DeSUS ta zakon podprl ali ne. Pravi mi tudi, naj se spomnim, kaj mi je razlagala v moji poslanski pisarni prejšnji ponedeljek. To je gospa, ki je bila v moji poslanski pisarni, 40 let zaposlena v Merkurju, trgovka. Ima 430 evrov pokojnine in eno hčerko, ki nima službe.
216
DZ/VI/37. izredna seja
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Kakšen je postopkovni predlog, gospod Pukšič?
FRANC PUKŠIČ (PS SLS): Gospa podpredsednica, potem ga bom dopolnil. Sem že povedal, kakšen je postopkovni predlog, bom ga pa še na koncu dopolnil, če mi dovolite, vljudno, da povem do konca. Hvala lepa. Zelo sem vesel vaše radodarnosti, oblast, da mi dovolite, da smem spregovoriti do konca v imenu gospe, ki je bila v poslanski pisarni. 430 evrov, stanovanje, ima enega brezposelnega otroka, mož ji je umrl. Kako naj ta gospa preživi? Povedala pa je tudi to, da je ni sram povedati, da že sedaj en teden v mesecu nima kruha. In drugi primer, ki je bil. Gospa, ki živi s tremi hektarji in pol kmetijskih zemljišč, s hlevom, v katerem je bilo nekoč 10 krav in 10 svinj, strehe velike, gor je za krmo in tako dalje. Živi sama, mož ji je umrl. Kako bo ona preživela? Ima pa 183 evrov pokojnine, kar je plačevala v času, ko si je to lahko plačevala. Postopkovni predlog pa je prošnja, da vladna koalicija tega ne podpre. Sem za to, da daste to na glasovanje. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Gospod Pukšič, tega ne bom dala sedaj na glasovanje, ker bo jutri glasovanje.
Izvolite, gospod Srečko Meh, postopkovno.
SREČKO MEH (PS SD): Ponovno, gospa podpredsednica, protestiram, da člani parlamenta izkoriščajo poslovnik in razpravljajo tako, kot ne bi smeli. In bom v vsakem primeru ... / oglašanje iz dvorane/ Tudi to je znak kulture in obnašanja v parlamentu, tako kot se naš cenjeni kolega obnaša tudi ta trenutek. Gospod Pukšič je izrabil poslovnik. To ni prav. Ni prav, kolegi, da tako delate, če ste kolegi. Spoštujte parlament, spoštujte poslovnik, pa bomo tudi mi imeli boljši imidž in boljši položaj. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Na postopkovno ni replike, gospod
Pukšič.
Sedaj ima razpravo gospod Franc
Jurša.
FRANC JURŠA (PS DeSUS): Moram dopolniti mojo razpravo. Namreč, gospod Pukšič me ni dobro slišal. Mi bomo, kolega Pukšič, podprli zakon. Povedal sem, da tega ne bomo storili z lahkoto, ampak ga bomo podprli. Taisto stvar pa smo povedali tudi takrat, ko smo predstavljali stališča naše poslanske skupine.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Prehajamo k naslednjemu členu, k 14. členu, h kateremu je vložen amandma Poslanske skupine SLS.
Želi kdo razpravljati? Gospod Franc Bogovič, izvolite.
FRANC BOGOVIČ (PS SLS): Zelo na kratko. Spoštujmo ljudi. Lahko da bodo protestirali pred parlamentom, tukaj notri pa nam je to dovoljeno, kar danes počnemo. K 14. členu pa: žal ne moremo tega zakona več popraviti, ker očitno v 5. členu ne bodo stvari, kar se tiče cenitev, sprejete, Vlada pa tudi pri 14. členu tistega, kar je obljubila, ni naredila oziroma je ocenila, da je drugače pravilno, tako da se bojim, da je tudi ta amandma na 14. člen, ki je bil v dobri veri, da zakon popravimo, takšne narave, da ga bo koalicija gladko zavrnila.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Prehajamo k 15. členu. Vložena sta dva amandmaja, in sicer poslanskih skupin SDS in SLS.
Želi kdo razpravljati? Gospod Franc Bogovič, izvolite.
FRANC BOGOVIČ (PS SLS): V Slovenski ljudski stranki predlagamo, da se 15. člen črta. Gre za to, da je zakonodajalec že vnaprej predvidel, da bo ljudem treba premoženje pobrati oziroma ga nacionalizirati. Mislim, da gre za žalitev za ljudi. V vseh ostalih postopkih, če ljudje davkov ne morejo plačevati, jim tako ali tako že država vzame. To je cinizem, da že dejansko vemo, da sprejemamo tak davek, da bodo ljudje ob svoje premoženje, ki so ga s pridom spravljali skupaj skozi leta, desetletja ali pa skozi generacije.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
K besedi se je javila mag. Mateja
Vraničar.
MAG. MATEJA VRANIČAR: Hvala lepa.
V zvezi s 15. členom bi rada ponovno poudarila, da gre za prostovoljni, možen ukrep, za katerega se odloči zavezanec, če presodi, da glede na okoliščine njegovega konkretnega primera zanj ne pride v poštev kateri od institutov, ki jih za primer nezmožnosti plačila predvideva Zakon o davčnem postopku - ali da ne izpolnjuje pogojev za odpis ali delni odpis davka ali za obročno plačevanje. Možnost, da se vpiše zemljiški dolg na nepremičnini, je možnost, ne obveznost. Lahko se uveljavi zgolj in samo na predlog zavezanca. Zaradi tega ne morem sprejeti argumentacije, da gre v tem primeru za nacionalizacijo ali za neupravičen poseg v lastninsko pravico. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Gospod Franc Pukšič ima besedo.
FRANC PUKŠIČ (PS SLS): Res je, gre za
nacionalizacijo, gre za poseg - ker gospa, ki mi je postavila vprašanje v poslanski pisarni, kako
217
DZ/VI/37. izredna seja
bo plačala s 183 evri pokojnine za vse to, kar sem vam prej povedal. Gospod Jurša, povejte javno, ali boste vsaj s podporo katerega od teh amandmajev pomagali to spremeniti, drugače pa ne vem, kaj pomeni, da boste s težkim srcem podprli zakon. S težkim ali lahkim, zakon bo ubil slovensko podeželje, tudi z vašimi glasovi.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Gospa Klasinc, želite besedo? Postopkovno? Razprava. Izvolite.
JANJA KLASINC (PS PS): Gospa podpredsednica, ta člen in ta zakon bom podprla. Zakaj? Težko je v sedanjem času kogarkoli prositi za razumevanje, ko je treba plačevati dodatne davke. To vsi razumemo. Ampak odločitev te vlade je bila zelo težka. Ali obdavčiti tiste, ki imajo nekoliko več ali pa vzeti vsem tistim, ki imajo malo, še več? Tukaj ta demagogija, o kateri neprestano govorimo, kakšne velike stroške bodo imeli ljudje, ki imajo malo premoženja, ki so revni, ki so na robu preživetja - poslušajte, ti ljudje v glavnem nimajo velikih nepremičnin. Tisto, kar pa imajo, je zelo slabo ocenjeno. Tam, kjer bi prišlo do razkoraka, je pa gospa državna sekretarka ravnokar povedala, kako bo to mogoče rešiti. Rada bi opozorila kolegice in kolege, ki že nekaj dni govorijo o tej demagogiji: Slovenija je zadnja država v Evropski uniji, ki se je odločila uvesti ta davek. 20 let smo živeli v post-socializmu, kar se tiče davčne politike na nepremičninskem področju. Nismo imeli obdavčitve na tem področju. Zaradi tega je normalno, da je bilo nekaj treba storiti.
Povem vam, da v zahodni Evropi ljudje, ki ne morejo plačati davka, ljudje, ki ne morejo poravnati do države svojih obveznosti, izgubijo svoja stanovanja. Pri nas jih ne bodo. Lahko se bodo, tako kot je gospa državna sekretarka razložila, odločili, ali bodo obročno odplačevali ali bodo prepustili svojo nepremičnino v prihodnosti državi ali kakorkoli že. Ampak nihče se ne bo znašel na cesti. To je tisto. V sosednji Italiji imam sorodstvo, ki mi govori o teh stiskah, ki jih vsak dan doživljajo. V Avstriji govorijo, da je podobno. Veliko držav je, kjer so 10-krat bolj restriktivni. Nekako se moramo vrniti na tisto logiko, ki je pred socializmom veljala. Daj cesarju tisto, kar je cesarjevega, je grdo rečeno, ampak daj državi tisto, kar je državnega. Tudi kakšen davek bo treba. Medtem ko se je vlada Alenke Bratušek zavestno odločila, kateri davek bo naredila, in to je eden redkih. Za DDV nam govorijo vsi gospodarstveniki in ljudje, da jih bistveno ne prizadene. Pri tem davku pa zganjate takšno, da bo grozno. V občinah, kjer smo že do sedaj plačevali visoke prispevke, bomo plačevali sedaj ali enako ali pa manj. Tisti, ki niso 20 let nič plačevali, pa bodo zdaj res bolj prizadeti. Ni lahko za te ljudi, ampak veste, pravica pa mora biti. Nekdo 20 let ni nekaj
plačeval in je verjetno na ta račun kaj privarčeval. Hvala.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Mag. Andrej Vizjak, imate postopkovno.
MAG. ANDREJ VIZJAK (PS SDS): Spoštovana podpredsednica, vse, kar je prav, ampak res vas prosim: ne smemo in ne moremo dopustiti takšnega zavajanja javnosti, kot je bilo zdaj, ko je bilo rečeno, da bodo tisti, ki doslej niso nič plačevali, poslej plačevali, vsi ostali, ki pa so doslej plačevali, pa bodo približno isto plačevali kot doslej. To je navadna laž, ki je razvidna tudi iz prilog tega zakona. Lahko vam na primeru občine Brežice povem. Občina Brežice je imela uvedeno nadomestilo za stavbno zemljišče. Pobrala ga je 850 tisoč evrov vsako leto, poslej pa ga bo pobrala več kot 3 milijone. Prebivalci te občine in gospodarstvo bodo torej od 3-krat do 4-krat bolj obremenjeni kot doslej. Država ga je pobirala doslej, ampak ga bo po novem več pobrala. To je povečevanje davčnega bremena vseh slojev ...
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Mag. Vizjak, postopkovno. Govorite o vsebini ...
MAG. ANDREJ VIZJAK (PS SDS): Ne me
prekinjati. Želel sem ...
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Govorite o vsebini, ker nimate časa!
MAG. ANDREJ VIZJAK (PS SDS): Želel sem utemeljiti to zavajanje, ki je bilo s strani poslanke, in mislim, da morate kot podpredsednica reagirati, kadar gre za evidentno izrečeno neresnico.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Želi še kdo razpravljati?
Gospod Franc Bogovič, potem gospod
Tanko.
FRANC BOGOVIČ (PS SLS): S časom smo bolj proti koncu, da ne bodo tisti, ki to spremljajo, mislili, da smo umolknili zato, ker nimamo več kaj povedati, ampak procedura ne dopušča časa, in tudi tako ste peljali, da nam ga bo vsem zmanjkalo. Prvič, bistveno bolj pošteno bi bilo do vseh, če bi šli 1 % od naših prejemkov dati za krizni davek, o katerem govorimo. Za 200 milijonov - da bo upokojenec v Ljubljani plačal več, kot jaz plačam za svojo hišo, ki je veliko več vredna, zato, ker je takšno vrednotenje. Davek ni pošten, tako do tistih, ki živijo v mestih, kot tudi do tistih, ki živijo na podeželju. Ja, bomo eni zadnjih, ki v Evropi takšen zakon uvajamo, vendar bomo pa eni prvih oziroma bomo dvoji, ki ga bomo vzeli z občin, občinskih pristojnosti, in ga prenesli na državo. In smo prvi, povsem prvi, ki nepremičninski davek uvajamo zato, da bomo reševali krizo, in bo to krizni davek. Krizni davek
218
DZ/VI/37. izredna seja
bi bil bistveno bolj pošteno razdeljen, in bi mi plačali po 300 evrov, tisti, ki pa imajo nizke prejemke, pa od 50 do 100 evrov. Nismo pošteni in nismo pravični v tem ... / izklop mikrofona/
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Gospod Jože Tanko, izvolite.
JOŽE TANKO (PS SDS): Hvala lepa za besedo.
Zanima me, kako je urejeno plačilo za primere, ko se, recimo, med letom zgodi elementarna nesreča. Recimo, v Stari Cerkvi je pogorela šola, ki je občina Kočevje nikakor ne more obnoviti. Davek na nepremičnino je odmerjen ali bo odmerjen. Kaj zdaj s tem? Podobno se lahko zgodi v kmetijskem gospodarstvu. Strela udari v gospodarsko poslopje, gre živina, gredo nepremičnine, davki pa ostanejo. Ali so v tem primeru kakšni instrumenti, da se te zadeve medletno uredijo ... / izklop mikrofona/
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Mag. Mateja Vraničar.
MAG. MATEJA VRANIČAR: Glede tega vprašanja. Zakon o davku na nepremičnine posebnih rešitev za takšne primere nima, uporabi pa se Zakon o davčnem postopku, ki predvideva možnost odpisa, delnega odpisa oziroma obročnega plačevanja davka v primeru, kadar zaradi medletnih dogodkov ni možno plačati davka v celoti, tako kot je odmerjen. To je za tisto leto, v katerem je davek že odmerjen, pa se, recimo, zgodi ena takšna nesreča, kot ste jo omenjali. Za naslednje leto se bo zaradi spremenjenih okoliščin tudi vrednost nepremičnine spremenila oziroma nepremičnine v obliki stavbe ne bo več, bo samo zemljišče, in se bo to poznalo tudi na obremenitvi za naprej. Hvala.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Gospod Jože Tanko, imate postopkovno? Prosim, če se držite poslovnika. Izvolite.
JOŽE TANKO (PS SDS): Hvala lepa.
Mislim, da gospa državna sekretarka tega ni navedla natančno, ker v prehodnih določbah tega zakona to ni urejeno. V zakonu o nepremičninah to ni urejeno. Če je to tako urejeno, kot pravite, potem je to treba urediti v neki enotni zadevi, ne pa da se sklicujemo na zakon, ki tukaj niti med zakoni ni napisan, in določbe niso zajete notri.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Mag. Vraničar, izvolite.
MAG. MATEJA VRANIČAR: Če preberete 16. člen predloga zakona, ta člen določa, da se za
vsa vprašanja postopka, ki niso urejena s tem zakonom, uporablja Zakon o davčnem postopku.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Besedo ima gospod Srečko Meh.
SREČKO MEH (PS SD): Hvala lepa.
Amandmaja ne bom podprl. Poglejte demagogijo tistih, ki razlagajo, da bomo s tem členom nacionalizirali premoženje. Če sem si prej prav zapomnil, je povprečna vrednost nepremičnine, stanovanja 78 tisoč evrov, in povprečno nadomestilo 70 evrov. To pomeni, da nekdo ne bi mogel plačati 70 evrov, in v tem primeru se lahko dogovori, da bo teh 70 evrov zapisanih v zemljiški knjigi kot tisti del, ki ga dolguje. Kje je tukaj nacionalizacija? Lahko izračunate, koliko let bi moral ne plačevati, da pride do teh 78 tisoč evrov? Saj znate izračunati. Vsako leto 70 evrov. Zato pravim, da je pogosto klicanje ljudi, naj pridejo sem in protestirajo, naj se vozijo s traktorji, pri tem pa ne vedo, koliko bodo plačevali. Zato je amandma k 15. členu popolnoma neprimeren. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Prehajamo k 17. členu. Vložen je amandma koalicije.
Želi v okviru poslanskih skupin kdo razpravljati, tisti, ki še imate razpoložljivi čas?
Če ni želje po razpravi, prehajamo k naslednjemu členu - 20. člen, h kateremu sta vložena dva amandmaja, in sicer Poslanske skupine SDS in koalicije.
Želi kdo razpravljati? Ne vidim želje po razpravi, zato zaključujem razpravo pri tem členu.
Nadaljujemo z 22. členom, pri katerem sta vložena dva amandmaja, in sicer poslanskih skupin SDS in SLS.
Želi kdo razpravljati? Ne želi, zato zaključujem razpravo.
Prehajamo k 23. členu, h kateremu so vloženi trije amandmaji, in sicer poslanskih skupin SDS, SLS in NSi.
Želi kdo razpravljati? Besedo ima gospod Jožef Horvat.
JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala lepa, gospa predsedujoča.
Verjamem, da boste rekli, da amandma, ki ga je vložila Poslanska skupina Nove Slovenije - res je, da sem ga najprej želel sam podpisati, ampak na dopolnjen predlog zakona poslanec sam ne more vložiti amandmaja, zato se zahvaljujem svoji poslanski skupini. Gre za, bi rekel, nesistemsko rešitev, nesistemski amandma, ampak kakršen zakon, takšen amandma. Gre za občino Rogašovci oziroma bolje rečeno za okoli 3 tisoč 200 ljudi, občanov občine Rogašovci. Verjetno veste, če pa ne, vam pomagam - to je občina na Goričkem, zahodni del, zelo blizu avstrijske
219
DZ/VI/37. izredna seja
meje. Ta občina je edina občina, ki ni imela vpeljanega nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Ne grem v detajle, ne grem v zgodovino. Prvi župan, ki je tam županoval, tega nadomestila enostavno svojim občanom ni zaračunal. Drugi se ni izpostavil in je to prakso nadaljeval. Noben ni iz Nove Slovenije, drugače bi bila zadeva že gotovo urejena. Zakaj so se tako odločili? To sem povprašal različne ljudi. Tako so se odločili zato, ker, kot pišemo v obrazložitvi, se je v zadnjih 50 letih iz območja te občine izselilo približno 40 % ljudi. Si predstavljate? Leta 1963 je to območje štelo okrog 5 tisoč 350 prebivalcev, danes pa jih šteje približno 3 tisoč 200, kot sem povedal. V 50 letih se je spraznilo približno 500 domov. 500 hiš je praznih.
Če zdaj k temu, kolegice in kolegi, dodamo še dohodninski zakon, novelo dohodninskega zakona, ki ga bo najbrž na tej seji vladna koalicija potrdila, in ker je s tega območja približno ena tretjina občanov zaposlenih v sosednji Avstriji - kaj to pomeni? To pomeni, da se bo izseljevanje v Avstrijo sprožilo kot plaz. Tu ne govorim za župana te občine, ampak govorim za 3 tisoč 200 ljudi. Zato predlagam in prosim, da na nek način pogledamo skozi prste in sprejmemo amandma k 23. členu in analogno tudi k 24. členu, in se kasneje pri razpravi o 24. členu ne bom več oglašal. Res vas prosim, da razmislite o tej zadevi in da na nek način občanom občine Rogašovci povemo: ja, tudi vas imamo v mislih in tudi vi ste državljani te države. V končni fazi in dolgoročno bodo ti ljudje tako ali tako še več prispevali v državno blagajno. Ne rečem, da danes ne prispevajo - seveda prispevajo. Je bila pač neka napaka, neka čudna rešitev v preteklosti. Kaj zdaj? Ali jih naj kaznujemo? To so naši ljudje, tudi pridni davkoplačevalci, in naredimo, gospe in gospodje, pri tem zakonu vendarle eno izjemo. Vnaprej se vam zahvaljujem.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Želi še kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne, zato zaključujem razpravo.
V	obravnavo dajem 24. člen in tri amandmaje, in sicer poslanskih skupin Slovenske demokratske stranke, Slovenske ljudske stranke in Nove Slovenije.
Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne, zato zaključujem razpravo.
V	razpravo dajem 26. člen in amandma Slovenske demokratske stranke k temu členu.
Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne, zato zaključujem razpravo.
V	razpravo dajem 27. člen in dva amandmaja, ki sta ju vložili poslanski skupini Slovenske demokratske stranke in Slovenske ljudske stranke.
Želi kdo razpravljati? Ne želi, zato zaključujem razpravo.
Ker ne želi nihče več razpravljati, zaključujem razpravo.
O amandmajih bomo v skladu s časovnim potekom seje zbora odločali v četrtek, 14. 11. 2013, v okviru glasovanj.
S tem prekinjam to točko dnevnega
reda.
Prehajamo na 17. A TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA PONOVNO ODLOČANJE O ZAKONU O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O DOHODNINI.
Državni svet je na 3. izredni seji 5. novembra 2013 zahteval, da Državni zbor na podlagi tretje alineje prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije pred razglasitvijo ponovno odloča o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini.
Za obrazložitev zahteve lahko dobi besedo predstavnik Državnega sveta gospod Miloš Pohole, ki pa ga ta hip ni v dvorani.
Zato prehajamo na poročilo Odbora za finance in monetarno politiko, ki je kot matično delovno telo obravnavalo zahtevo. Za predstavitev poročila odbora dajem besedo predsedniku odbora gospodu Bojanu Starmanu.
BOJAN STARMAN (PS DL): Hvala lepa za besedo, gospod predsednik. Lep pozdrav vsem skupaj!
Odbor za finance in monetarno politiko je na svoji 70. nujni seji dne 8. 11. 2013 obravnaval zahtevo Državnega sveta, da Državni zbor ponovno odloča o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini, ki ga je Državnemu zboru predložila Vlada in ga je Državni zbor sprejel na 46. izredni seji dne 29. 10. 2013. Odboru je bilo posredovana zahteva Državnega sveta z dne 5. 11. 2013, mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 7. 1. 2013 in mnenje Vlade z dne 7. 11. 2013. Seji odbora so prisostvovali državni svetnik in predstavnica Zakonodajno-pravne službe ter predstavniki Ministrstva za finance. Predstavnik Državnega sveta je podrobneje predstavil razloge za zahtevo po ponovnem odločanju o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini, ki so razvidni iz mnenja. Zakonodajno-pravna služba je v svojem mnenju poudarila, da se o vsebinskih razlogih, ki jih izpostavlja Državni svet in so v zahtevi za ponovno odločanje navedeni, glede na svoje pristojnosti ne opredeljuje. Zakonodajno-pravna služba poleg pisnega mnenja dodatnih pripomb ni imela. Odbor je po kratki razpravi z večino glasov, 11 za in 5 proti, sprejel mnenje, da je Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini ustrezen. Predlagamo, da tudi Državni zbor enako odloči. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam.
Za obrazložitev mnenja dajem besedo predstavnici Vlade mag. Mateji Vraničar, državni sekretarki Ministrstva za finance.
220
DZ/VI/37. izredna seja
MAG. MATEJA VRANIČAR: Spoštovani gospod predsednik, spoštovani poslanke in poslanci!
Danes ponovno odločate o predlogu novele Zakona o dohodnini, v zvezi s katero je Državni svet izglasoval odložilni veto. Vlada zavrača argumente Državnega sveta. V pisnem stališču, ki ste ga prejeli, je vladno stališče podrobneje predstavljeno. V nadaljevanju se osredotočam le na najpomembnejše elemente tega stališča. Glavni razlog za izglasovanje odložilnega veta je ukinitev avtomatizma pri usklajevanju dohodninske lestvice in zneska olajšav. Vlada ne soglaša s stališčem, da predlagani zakon odpravlja usklajevanje dohodninske lestvice in zneskov. Dejansko se usklajevanje samo spreminja iz avtomatskega v ad hoc usklajevanje, ki bo, upoštevaje cilje ekonomske politike, lahko določeno z zakonom o izvrševanju proračuna za določeno leto, obvezno pa bo v primeru, ko bo letna inflacija presegla 3 %. Res je, da v Predlogu zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2014 in 2015 za leto 2014 uskladitev ni predvidena. O morebitni uskladitvi v letu 2015 in naprej pa se bo določalo vsako leto sproti, glede na takratne okoliščine in stanje v državi.
Vlada ne soglaša s trditvijo, da predlagana rešitev pomeni veliko dodatno obremenitev dohodkov fizičnih oseb, saj v splošnem ob enakih dohodkih obremenitev glede na leto 2013 v nominalnih zneskih ne bo spremenjena, ne bo pa znižana, kot bi bila, če bi se opravila avtomatična indeksacija. Ob predpostavki, da zavezanec v letu 2014 doseže dohodek v enaki nominalni višini kot v letu 2013, to pomeni, da bo tudi njegova davčna obveznost iz naslova dohodnine v nominalnem znesku enaka kot v letu 2013. Res pa je, da bi v primeru indeksacije in ob enakem nominalnem dohodku bila njegova davčna obveznost v letu 2014 nominalno nekoliko nižja kot v letu 2013. Poglejmo to na konkretnem primeru. Pri zavezancu, ki uveljavlja splošno olajšavo, to pomeni, da bi bila v primeru avtomatične indeksacije obveznost zavezanca, ki prejema minimalno plačo, letno za 15 evrov nižja kot v primeru uveljavitve tega zakona, obveznost zavezanca s povprečno plačo pa za približno 25 evrov letno. Če pa zavezanec poleg splošne olajšave uveljavlja tudi olajšavo za enega vzdrževanega družinskega člana, pri minimalni plači ukinitev avtomatične indeksacije ne bo imela učinka, saj ta zavezanec nima davčne obveznosti. Pri povprečni plači pa bi bila dohodnina ob prej navedenih predpostavkah nominalno nižja za 34 evrov letno oziroma 2,8 evra mesečno.
Odprava avtomatične indeksacije in njena nadomestitev z ad hoc indeksacijo torej v prvem letu ne bo imela večjih finančnih posledic za posameznega zavezanca. V naslednjih letih pa se bodo ti učinki lahko akumulirali in bodo v razmerah inflacije postopoma iz leta v leto imeli pomembnejši učinek. Tega se bo lahko ublažilo
z ad hoc indeksacijo, o kateri bo odločeno z zakonom o izvrševanju proračuna. Vlada zavrača tudi trditev, da sprememba avtomatske indeksacije v ad hoc indeksacijo na daljši rok pomeni ukinitev progresivnega obdavčevanja dohodkov fizičnih oseb in uvedbo glavarine, saj stopnje po davčnih razredih ostajajo nespremenjene, kar pomeni, da ostaja progresivnost davčnih stopenj nespremenjena.
Drugi razlog za izglasovanje odložilnega veta pa je odprava davčne olajšave za čezmejne delovne migrante. V zvezi s tem Vlada ugotavlja, da gre za izenačitev davčne obravnave dohodkov rezidentov, ki delajo v tujini kot delovni migranti, z davčno obravnavo dohodkov tistih, ki delajo v Sloveniji, v skladu z odločbo Ustavnega sodišča. Sprememba zakona bo v tem segmentu prvič učinkovala za dohodke, ki jih bodo delovni migranti dosegli v letu 2014.
Iz vseh navedenih razlogov Vlada Republike Slovenije predlaga Državnemu zboru, da ponovno potrdi Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini kot ustrezen zakon. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam.
Prehajamo na predstavitev stališč poslanskih skupin. Gospa Iva Dimic bo predstavila stališče Poslanske skupine Nove Slovenije.
IVA DIMIC (PS NSi): Hvala za besedo. Spoštovana predstavnica Vlade, poslanke in poslanci!
V zvezi z vloženim odložilnim vetom Državnega sveta na Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini danes ponovno odločamo o tem zakonu. Naj že uvodoma povem, da bomo poslanci poslanske skupine temu zakonu nasprotovali, tako kot smo mu nasprotovali ves čas njegovega sprejemanja. Rešitve, ki jih prinašajo te spremembe in dopolnitve tega zakona, dodatno povečujejo davčne obveznosti. V Novi Sloveniji nasprotujemo vedno novemu davčnemu obremenjevanju davčnih zavezancev. Odprava usklajevanja dohodninskih olajšav in neto zneskov davčnih osnov v dohodninski lestvici z rastjo cen življenjskih potrebščin bo povečala davčno obveznost praktično vsem dohodninskim zavezancem, tudi tistim z minimalno plačo. Največje breme takšne spremembe pa bodo nosili davčni zavezanci, ki prejemajo dohodke v višini dvakratnika povprečne plače. Tem se bo davčna obremenitev povečala za okoli 330 evrov letno. V Novi Sloveniji takšnega ukrepa ne podpiramo, saj bo le še dodatno pospešil beg možganov, ki je v Sloveniji v zadnjem času dobil zaskrbljujoče razsežnosti. Namreč, večina izobraženih, zlasti mlajših, prejema plačo do dvakratnika povprečne plače v Sloveniji. Zaradi zvišanja davčnih obremenitev se bodo neto plače še znižale in zaposlovanje najboljših in
221
DZ/VI/37. izredna seja
najbolj perspektivnih strokovnjakov v Sloveniji bo postalo še manj zanimivo kot doslej.
Z vidika gospodarske konkurenčnosti se bo zaradi zniževanja neto plač še dodatno zmanjšala kupna moč prebivalstva, kar pa bo izničilo predvideno zvišanje fiskalnih prihodkov od zvišanega davka na dodano vrednost. V Novi Sloveniji nasprotujemo tudi odpravi posebne olajšave za dohodke čezmejnih delovnih migrantov. Bistveni razlog za dosedanjo ureditev posebne davčne olajšave za čezmejne delovne migrante je v povsem drugačni ureditvi dohodnine v naši državi v primerjavi z večino zahodnoevropskih držav. Te imajo namreč najnižje dohodke bodisi neobdavčene bodisi obdavčene z bistveno nižjo davčno stopnjo kot v Sloveniji. Posledično bi morali čezmejni delovni migranti v Sloveniji, kjer so tudi zavezanci za plačilo dohodnine, plačevati visoko odmerjene zneske dohodnine. Popolna odprava posebne olajšave za dohodke čezmejnih delovnih migrantov bo po prepričanju Nove Slovenije povzročila urejanje stalnega prebivališča večine teh čezmejnih delovnih migrantov v državah, kjer pridobivajo dohodek. Posledično pa se bodo v Sloveniji povečale vloge za socialno varstvene prejemke.
Končnega	cilja	povečanja
javnofinančnih prihodkov s tem ukrepom ne bomo dosegli. Prava rešitev za ureditev obdavčenja čezmejnih delovnih migrantov bi bila sklenitev novih dvostranskih pogodb, zlasti s sosednjima državama Italijo in Avstrijo, in v teh pogodbah pravično urediti davčni položaj čezmejnih delovnih migrantov. Upoštevati je treba tudi dejstvo, da je v večini primerov prišlo do delovnih migracij iz objektivnih razlogov, brez njihove krivde. Zavezanci so v Sloveniji zaradi številnih stečajev izgubili zaposlitev ali so bili brezposelni. Z zaposlitvijo v kateri od sosednjih držav so poskrbeli za lastno socialno varnost in za socialno varnost družine. V Novi Sloveniji smo prepričani, da je način rešitve davčnega statusa za čezmejne delovne migrante, kot je predlagan v predlaganih spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini, povsem neustrezen.
Novele Zakona o dohodnini poslanci Poslanske skupine Nove Slovenije tudi pri ponovnem odločanju ne bomo podprli oziroma ji bomo nasprotovali.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Gospod Alojzij Potočnik bo predstavil stališče Poslanske skupine Pozitivna Slovenija.
ALOJZIJ POTOČNIK (PS PS): Spoštovani!
Ob začetku obravnave Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini je imela Poslanska skupina Pozitivne Slovenije nekaj pomislekov glede primernosti rešitev, ki so bile predlagane. Tu mislim na odpravnine in višino neobdavčenega dela odpravnine za delavce, zaposlene za določen čas. Dejstvo, da reforma trga dela ni povsem
zaživela - naj spomnim, da ima kar 70 % mladih sklenjene pogodbe za določen čas -, je dejstvo, ki ga ne gre prezreti. Vsebinsko najbolj problematični sta vsekakor določbi novele, ki ukinjata avtomatsko usklajevanje davčnih olajšav in neto davčne osnove v lestvici za odmero dohodnine. Če se vrnem nekoliko v bližnjo preteklost. Ne drži, da se ukinitev avtomatičnih usklajevanj ali ukinitev olajšav nasploh pojavlja prvič. To ne drži povsem, mestoma pa ne v celoti, saj se verjetno spomnimo, da je leta 2006 uvedba informativnega izračuna dohodnine ukinila tako imenovane nestandardne olajšave. Le-te so, če se spomnite, takrat znašale 3 % in so vključevale širok spekter različnih olajšav, od, na primer, olajšav za nakup očal, plačilo kredita, knjig, učbenikov, in še bi lahko našteval.
Leta 2012 se je zgodilo nekaj podobnega. Zakon za uravnoteženje javnih financ je začasno ukinil usklajevanje pokojnin in drugih nadomestil ter prejemkov, usklajevanje nadomestil preživnin, usklajevanje transferjev posameznikom in gospodinjstvom, vse skupaj pa je vezal na 2,5-odstotno gospodarsko rast. Poudarjam, 2,5-odstotno gospodarsko rast. Nihče, tudi vlada ne, takrat ni imel ne vpliva in ne možnosti, da bi to določilo spremenil, kot se sedaj očita koaliciji. Ukinitev avtomatskega usklajevanja davčnih olajšav in neto davčne osnove v lestvici za odmero dohodninske osnove zasleduje cilje javnofinančne konsolidacije, kot so določeni v programu stabilnosti. Nova pa je varovalka, ki jo Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini takrat vsebuje in jo potem sprejmemo, ki določa, da se usklajevanje davčnih olajšav in neto davčne osnove opravi avtomatsko, in to takoj, ko rast življenjskih stroškov doseže ali pa preseže 3 % na letni ravni. Prav tako je v Predlogu zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2014 in 2015 lahko predvideno, da minister za finance določi koeficient, s katerim se usklajujejo davčne olajšave in neto davčna osnova. Nekaj besed bi še namenil ureditvi statusa čezmejnih migrantov. Obstajata dve zelo resni dejstvi. Najprej, ustavna odločba je tista, ki od nas zahteva odpravo neustavnega položaja. In še prej, od nas je to zahtevala pogodba o pristopu k Evropski uniji, ki je čezmejne migrante presojala preko kategorije svetovnega dohodka. Vsa druga razmišljanja so sicer možna, so legitimna, vendar ne morejo podpreti teze, ki govori v drugačno smer.
Poslanska skupina Pozitivne Slovenije bo Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini podprla. Hvala.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam.
Mag. Andrej Šircelj bo predstavil stališče Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke.
222
DZ/VI/37. izredna seja
MAG. ANDREJ ŠIRCELJ (PS SDS): Hvala lepa za besedo, spoštovani predsednik. Spoštovana državna sekretarka, kolegi in kolegice!
V Slovenski demokratski stranki ne podpiramo in tudi ne bomo podprli spremembe Zakona o dohodnini, ki ukinja usklajevanje tako lestvice za dohodnino, zneskov za dohodnino kot tudi davčnih olajšav oziroma oprostitev, ki jih ima posamezni davčni zavezanec. Ta rešitev ob inflaciji pomeni, da bodo davčni zavezanci za dohodnino imeli iz leta v leto manjši realni dohodek. V prvem letu bo manjši dohodek za odstotek dviga življenjskih stroškov oziroma inflacije, za katero vemo, da je v zadnjem letu približno še enkrat večja, kot je povprečje v Evropski uniji, verjetno tudi zaradi dviga davka na dodano vrednost, ki se je zgodil julija tega leta. Poleg tega na dolgi rok neusklajevanje lestvice dohodnine in davčnih olajšav pomeni vedno večjo izgubo realnega dohodka. Namreč, ta dohodek, ki je izgubljen v prvem letu, nikoli ne bo predstavljal več osnove za usklajevanje v naslednjem letu. Z drugimi besedami, na dolgi rok pomeni, da ljudje lahko izgubijo tudi do 10, 20, 30 % svojega realnega dohodka glede na to, da je zmerna inflacija popolnoma normalna v Sloveniji.
To je prikriti davek, ki se ga naredi, bom rekel, na nek enostaven način, enostavno, da vseh postavk v dohodninski napovedi ne usklajuje z življenjskimi stroški. Tudi rešitev, da bo do usklajevanja prišlo takrat, ko bomo imeli gospodarsko rast 3 %, 2,5 % in tako naprej, je v današnjih razmerah, ko imamo padec gospodarske rasti, utopična. Ta vlada ali kakšna druga vlada bo morala sprejeti še številne ukrepe, da bi do gospodarske rasti prišli, še posebej ob številnih neznankah, katerim smo danes priča in ob katerih tudi sprejemamo proračuna za leti 2014 in 2015. Držijo številke, ki so bile tukaj povedane in tudi napisane v obrazložitvi tega zakona. Ob povprečni plači in ob tem, da nekdo ima olajšave, bo po naših izračunih plačano okoli 330 evrov več davka oziroma izguba tega davka glede realnosti samega dohodka. Kakorkoli vzamemo, ljudje bodo imeli manj denarja za nakupe, za to, da bodo lahko preživeli. Takšen način reševanja Slovenije iz krize je napačen, in napačna je tudi indolenca do ljudi, ki delajo v Avstriji in v Italiji in ki imajo težave z dvojno obdavčitvijo in tudi sicer z obdavčitvijo s slovensko dohodnino. Mislim, da bi glede na to, da se je že leta 2006 začelo reševanje te težave z Avstrijo, da se je potem nekako prekinilo to sodelovanje oziroma pogajanje z Avstrijo, da bi Ministrstvo za finance lahko naredilo večji napor, da bi določba o tem, da dohodki iz Avstrije, pridobljeni v Avstriji ali Italiji, niso vir dohodnine v Sloveniji, bila sprejeta, in s tem bi bila ta težava rešena na bilateralen način. Podobno imajo rešeno tudi Avstrijci za svoje državljane, ki delajo v obmejnih krajih v Sloveniji.
Zaradi navedenih razlogov vsekakor nasprotujemo tej spremembi Zakona o
dohodnini. V Slovenski demokratski stranki tega zakona ne bomo podprli - še več, bomo odločno proti.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Gospod Matevž Frangež bo predstavil stališče Poslanske skupine Socialnih demokratov.
MATEVŽ FRANGEŽ (PS SD): Spoštovani!
Evropska komisija je danes predstavila poročilo, med drugim tudi o Sloveniji in o njenem ukrepanju za odpravo prekomernih neravnovesij, in pri tem sporočila, da ocenjuje, da je Slovenija v zadnjih mesecih pospešila reforme, pomembne za odpravo neravnovesij in da dosega ključen napredek v bančnem sektorju. Komisija to ocenjuje na podlagi ambicioznega proračunskega načrta in načrta reform v svojem današnjem poročilu, v katerem še izpostavlja, da pozorno spremlja izvajanje načrtovanih reform in priporočil, ki jih je dobila Slovenija. Spoštovane in spoštovani, tudi pri Zakonu o dohodnini je mogoče dejati, da ta zakon sodi v niz ukrepov, ki jih delamo zato, da dosežemo	postopno javnofinančno
konsolidacijo. Četudi s kakšnim izmed ukrepov v celoti ne moremo biti zadovoljni, je treba v teh kritičnih trenutkih za državo razumeti, da smo na pomembni prelomnici in da je treba odbrati tiste ukrepe, ki bodo v največji možni meri zagotovili to, da Sloveniji zagotovimo dostop do virov financiranja in na drugi strani uresničujemo cilje, ki so vsebovani tudi v naših proračunskih dokumentih, o katerih smo v tem tednu obširno razpravljali. Tisto, kar bi si želeli, je zato nekoliko več razumevanja, da Vlada vlaga svoje napore v to, da presežemo sedanjo situacijo. Pri tem tudi opoziciji, Državnemu svetu ali drugim deležnikom, nenazadnje pa tudi javnosti in civilni družbi, ni mogoče odrekati pravice, da se o ukrepih opredeli in jasno predstavi svoje mnenje.
Zato v tem kontekstu spoštujemo postavljena veta Državnega sveta. Pa vendar smo pri presoji ukrepov, ki so vsebovani v Zakonu o dohodnini, že v fazi obravnave rešitev izražali nekatere pomisleke. Ne moremo govoriti o indolenci do čezmejnih imigrantov, kajti bili smo vodilna politična sila v vladi, ki je uveljavila posebno davčno olajšavo za migrante. Za odpravo te posebne olajšave smo se odločili šele takrat, ko je tako odločilo Ustavno sodišče. Naj spomnim, da je prejšnja vlada v Zakonu za uravnoteženje javnih financ ta ukrep predvidela brez tega, da bi jo k temu sililo Ustavno sodišče. Res pa je, da je takrat koalicijska vlada zaradi pritiska dveh koalicijskih strank od te namere odstopila. V tem kontekstu spoštujemo njihov položaj in se strinjamo, da je treba proučiti vse tiste metode, po katerih bi lahko z večkrat omenjenim bilateralnim sporazumom njihov položaj urejali drugače, zavedamo pa se, da je to, če se izkaže za smiselno, dolgotrajen postopek in da Državni zbor ne sme odlašati z
223
DZ/VI/37. izredna seja
odločitvami, ki mu jih narekuje Ustavno sodišče. Glede drugega sklopa sprememb tega zakona, ki se navezuje na odpravo avtomatske indeksacije dohodninske lestvice in dohodninskih olajšav, se zavedamo, da v letu 2014 ne bo tovrstnega usklajevanja, Socialni demokrati pa smo skupaj s koalicijskimi partnerji že v fazi zakonodajnega postopka uveljavili rešitev, ko takšno usklajevanje postane ponovno obvezno, ko inflacija doseže raven 3 % - takrat, ko tudi na opazni ravni naraste cena življenjskih potrebščin v naši državi.
V	tem kontekstu bomo Socialni demokrati tudi v tej fazi postopka ob predstavljenem vetu Državnega sveta predlog Zakona o dohodnini ponovno podprli.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Gospod Marko Pavlišič bo predstavil stališče Poslanske skupine Državljanske liste.
MARKO PAVLIŠIČ (PS DL): Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!
V	Državljanski listi smo skrbno prebrali zahtevo, da Državni zbor Republike Slovenije ponovno odloča o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini. Ugotovili smo, da v obrazložitveni zahtevi ni bilo navedeno nobeno novo dejstvo, noben nov pogled, noben nov argument, niti nov podatek ali informacija, ki jih ne bi upoštevali že pri osnovnem odločanju o zakonu. Iz tega razloga se stališče Državljanske liste do tega zakona ne spreminja. Hvala.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam.
Gospa Jasmina Opec bo predstavila stališče Poslanske skupine Slovenske ljudske stranke.
JASMINA OPEC (PS SLS): Hvala lepa za besedo. Spoštovani!
V	Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke smo že večkrat zelo jasno in nedvoumno povedali, da ne podpiramo vladnih eksperimentov na področju obdavčevanja. Tudi spremembe in dopolnitve Zakona o dohodnini so med tistimi vladnimi ukrepi, ki so vredni naše kritike. Najbrž si v Slovenski ljudski stranki zaman delamo utvare, da boste razumeli vsaj sporočilo, ki vam ga z izglasovanim vetom pošilja Državni svet Republike Slovenije, da boste vendarle spregledali, da te vaše variacije na temo neskončnega davčnega ožemanja svojega ljudstva in s tem polnjenja vašega proračuna presegajo vse meje dobrega okusa. Kot smo povedali že ob sprejetju tega zakona v Državnem zboru prejšnji mesec, še toliko bolj glasno ponavljamo danes: ustavite konje, dokler je še čas. Ne dvigujte davkov, znižujte porabo. Lepo ste zapisali v programu stabilnosti: dve tretjini ukrepov na odhodkovni strani, ena tretjina na doseganju višjih prihodkov. Na odhodkovni strani ni nobenih ukrepov. To je zdaj, ko imamo na mizah rebalans proračuna, že jasno. Celo
obratno, še povečali ste odhodke državnega proračuna, in to za 10 %.
Spoštovana Vlada, ali res ne znate ali pa nočete poiskati rezerv pri sebi, z zmanjšanjem stroškov javne porabe. Toda ne, vi boste raje znižali neto plače svojim državljanom, še posebej tistim, ki imajo otroke. Več otrok imajo, bolj bodo prikrajšani. Ta novela čisto po domače povedano na dolgi rok ukinja olajšave na otroke in na invalide, kar je sicer izvirna, a prav nič socialna rešitev. S to novelo boste del zaslužka pobrali tudi delovnim migrantom, tistim pridnim in delovnim ljudem, ki doma niso dobili dela in so si poiskali službo preko meja, še posebej v sosednji Avstriji. Namesto, da bi stali v vrsti na zavodu za zaposlovanje in prosili za nadomestilo za brezposelnost, so si poiskali delo v tujini. Zdaj pa bodo kaznovani tako, da bodo plačevali dve dohodnini, avstrijsko in še slovensko. Res je, da je bilo treba zaradi ustavne odločbe urediti to področje, vendar bi se ga dalo urediti tudi na način, ki bi bil vsaj malce bolj pravičen, vi pa ste brez pomisleka izbrali način, s katerim boste čim bolj napolnili proračun ne glede na ceno daljnosežnih posledic. Morda pa je to celo vaš nov poslovni model, poslati ljudi na delo v tujino. Ali naj naši ljudje od sedaj naprej iščejo službe preko meja, pri sosedih, doma pa svoji državi od tega plačujejo še dodatne davke od plač, nepremičnin, in tudi DDV od porabe in tako naprej, brez konca in kraja? Take politike Vlade, ki na vse možne načine prazni denarnice svojih ljudi, si pridni in delovni slovenski narod preprosto ne zasluži.
V Slovenski ljudski stranki zato tudi ne bomo podprli tega utopičnega koncepta, ki bi s takimi nepravičnimi ukrepi zniževal neto plače, in to celo minimalne plače svojim ljudem. Še na misel nam ne pride, da bi dali glasove za takšno zgrešeno zgodbo, kot je novela Zakona o dohodnini, še en ukrep, ki več problemov odpira, kot pa rešuje. Hvala.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam.
Gospa Marija Plevčak bo predstavila stališče Poslanske skupine Demokratične stranke upokojencev Slovenije.
MARIJA PLEVČAK (PS DeSUS): Hvala za besedo.
Državni svetniki, kot kaže, opravičujejo svoj obstoj, in vrnili so nam novelo Zakona o dohodnini, ki smo jo sprejeli konec meseca oktobra. Kot razloge za svojo odločitev so navedli, če strnem, ukinitev posebne davčne olajšave čezmejnim delovnim migrantom, ukinitev avtomatičnega usklajevanja nekaterih olajšav in ukinitev avtomatičnega usklajevanja neto letnih davčnih osnov. Glede ukinitve posebne davčne olajšave čezmejnim delovnim migrantom je stališče Poslanske skupine Demokratične stranke upokojencev Slovenije jasno. Ne podpiramo posebnih davčnih privilegijev, če ti niso res utemeljeni. Dodatna olajšava migrantom po naši oceni ni utemeljena,
224
DZ/VI/37. izredna seja
ne samo v teh nestabilnih časih, temveč tudi nasploh. Treba je urediti te zadeve na drugačen način. Glede ukinitve usklajevanja olajšav in neto davčnih osnov pa smo že v svojih stališčih in razpravah izrazili pomislek, in argumentacija zagovornikov ohranitve tega instituta je tehtna. V Poslanski skupini Demokratične stranke upokojencev Slovenije smo ocenili, da ne gre za poseg majhnega pomena. Namreč, ukinitev usklajevanja vpliva na socialni položaj vsakogar. Predvidevamo, da obstoji upravičena bojazen, da bo ta ukrep bistveno posegel v dobrobit malega človeka.
Kljub tem pomislekom načelno stališče naše poslanske skupine sledi podpori zakona, od Vlade pa pričakujemo, da bo sproti spremljala učinke zadevne dohodninske zakonodaje in v primeru ugotovitve prevelikega posega v socialni položaj posameznikov tudi ustrezno ukrepala.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
S tem smo končali s predstavitvijo stališč poslanskih skupin. O zakonu bomo ponovno odločali v četrtek, 14. 11. 2013, v okviru glasovanj.
S tem prekinjam to točko dnevnega
reda.
Prehajamo na 17. B TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA PONOVNO ODLOČANJE O ZAKONU O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O BANČNIŠTVU.
Državni svet je na 3. izredni seji 5. 11. 2013 zahteval, da Državni zbor na podlagi tretje alineje prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije pred razglasitvijo ponovno odloča o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o bančništvu.
Za obrazložitev zahteve bi lahko dobil besedo predstavnik Državnega sveta gospod Jože Slivšek, ki je v dvorani, ga lepo pozdravljam in mu dajem besedo.
JOŽE SLIVŠEK: Hvala, gospod predsednik. Spoštovani poslanke in poslanci, lep pozdrav tudi v mojem imenu!
Državni svet je na svoji 3. izredni seji 5. 11. izglasoval veto na Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o bančništvu (ZBan-1L). S tem so svetnice in svetniki Državnega sveta želeli, da, spoštovane poslanke in spoštovani poslanci, še enkrat premislite, preden se odločite, ali je obravnavani Zakon o bančništvu, predvsem 261.a člen, ki govori o prenehanju ali konverziji kvalificiranih obveznosti - gre za podrejene obveznice in hibridne obveznice -, do 261.e člena, ki prepoveduje upniku zahtevati od banke povračilo škode, ki jo bo utrpel pri izvajanju 261.a člena, po vaši presoji skladen z Ustavo Republike Slovenije. Vlada Republike Slovenije se v predlogu zakona sklicuje, da je poseg v lastninsko pravico imetnikov kvalificiranih obveznic dopusten, ker je 67. člen Ustave Republike Slovenije takšne posege
dopuščal. S tem, da zakon določa način pridobivanja in uživanja lastnine tako, da je zagotovljena njena gospodarska, socialna in ekološka funkcija. Menimo, da predlagana novela zakona v nasprotju z 67. členom Ustave Republike Slovenije posega v lastninsko pravico imetnikov, saj ne obravnava načina pridobivanja in uživanja njihove lastnine, temveč omogoča prenehanje obveznosti banke do upnikov iz naslova kvalificiranih obveznosti ali konverzijo oziroma pretvorbo v navadne delnice. Tak ukrep je po svoji vsebini dejansko zaplemba ali, če poenostavim, nacionalizacija premoženja imetnikov, česar pa Ustava Republike Slovenije ne pozna in ne dopušča.
Ustava Republike Slovenije v 69. členu obravnava in omogoča razlastitev nepremičnin v javno korist, vendar samo proti nadomestilu v naravi ali proti odškodnini pod pogoji, ki jih določa zakon. To poznamo iz graditve avtocestnega križa, kjer je dostikrat prišlo tudi do takšnih primerov. Do razlastitve, ne pa do zaplembe - to je bistvena razlika. Test sorazmernosti. Predlagatelj smatra, da določbe novele prestanejo test sorazmernosti. Ustavno sodišče Republike Slovenije pri ocenjevanju dopustnosti posegov v zakon, v lastninsko pravico posameznikov ali pravnih oseb upošteva tako imenovani strogi test sorazmernosti. Poseg z zakonom je dopusten pod pogoji, da je nujen, kadar cilja ni mogoče doseči brez blažjega posega, da je primeren za dosego zasledovanega cilja, da je teža posledic posega v prizadeto človekovo pravico proporcionalna vrednosti zasledovanega cilja oziroma koristim, ki bodo zaradi posega nastale. Menimo, da novela zakona na Ustavnem sodišču Republike Slovenije ne bo prestala strogega testa sorazmernosti, predvsem zato, ker gre za ustavno nedopusten poseg v lastninsko pravico, in je teža posledic posega v lastninsko pravico imetnika zaradi zaplembe povsem nesorazmerna. Gre za ukrep, ki krši temeljna načela, da je Slovenija pravna država.
Retroaktivnost. Predlagatelj navaja, da predlog člena ne predstavlja kršitve 155. člena Ustave, ker meni, da gre za tako imenovano nepravo retroaktivnost, ki ima učinek za naprej, saj poseže v že oblikovana, a še ne zaključena pravna razmerja. Slovenija je pravna država, v kateri je zagotovljena pravica do zasebne lastnine, in je z zakonom dopustno urediti samo način pridobivanja in uživanja lastnine, ne pa tudi prenehanje ali odvzem lastnine. Zaradi javne koristi se lahko lastninska pravica na nepremičnini razlasti, odvzame ali omeji, vendar proti nadomestilu v naravi ali proti odškodnini. Ustava Republike Slovenije ne omogoča zaplembe premoženja, ki je bilo pridobljeno na zakonit način. V Sloveniji zakoni in drugi predpisi ter splošni akti ne morejo imeti učinka za nazaj, razen v izjemnih primerih, ko to zahteva javna korist, in če se s tem ne posega v pridobljene pravice. Vse navedeno je kršeno v noveli
225
DZ/VI/37. izredna seja
zakona, ki je zato v direktnem nasprotju z Ustavo Republike Slovenije ...
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Gospod Slivšek, oprostite, ker vas prekinjam, vendar vas prosim, da sklenete razpravo, ker je čas potekel. Hvala za razumevanje.
Zahtevo je obravnaval tudi Odbor za finance in monetarno politiko kot matično delovno telo. Za predstavitev poročila odbora dajem besedo predsedniku odbora gospodu Bojanu Starmanu.
BOJAN STARMAN (PS DL): Še enkrat hvala lepa za besedo.
Odbor za finance in monetarno politiko je na svoji 70. nujni seji dne 9. 11. 2013 obravnaval tudi zahtevo Državnega sveta, da Državni zbor ponovno odloča o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o bančništvu, ki ga je Državnemu zboru predložila Vlada in ga je Državni zbor sprejel na svoji 18. seji dne 29. 10. 2013. Odboru je bila posredovana zahteva Državnega sveta z dne 5. 11. 2013, mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 6. 11. 2013 in mnenje Vlade z dne 7. 11. 2013. Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora v svojem mnenju ugotavlja, da se navedeni argumenti v pretežni meri nanašajo na vprašanja, povezana s presojo vsebinske primernosti zakonske ureditve. Ker tovrstne utemeljitve presegajo okvir nalog Zakonodajno-pravne službe na podlagi 27. člena Poslovnika Državnega zbora, se Zakonodajno-pravna služba do slednjih ne opredeljuje. Ob tem pa v zvezi z zastavljenim vprašanjem o skladnosti predmetnega zakona z ustavo Zakonodajno-pravna služba meni, da obrazložitev Državnega sveta vključuje argumente glede posega v pravni položaj imetnikov podrejenih dolžniških instrumentov, na kar je Zakonodajno-pravna služba sicer opozorila v okviru pisnega mnenja z dne 16. 10. 2013, vendar so v postopku spreminjanja zakona prevladali protiargumenti o sorazmernosti predlaganega ukrepa s koristnostjo posega.
Na seji odbora je podal svoje utemeljitve za veto predstavnik Državnega sveta. V nadaljevanju je državna sekretarka Ministrstva za finance v odgovor na posredovane trditve in očitke odboru predstavila bistvene poudarke protiargumentov in vladnega mnenja, ki v svojih zaključkih Državnemu zboru predlaga, da ob ponovnem odločanju o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o bančništvu le-tega sprejme. Člani odbora o zahtevi Državnega sveta za ponovno odločanje o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o bančništvu niso razpravljali, na koncu pa odločili z 11 glasovi za in 3 proti, da je Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o bančništvu ustrezen. Predlagamo, da ga Državni zbor ponovno potrdi. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam.
Za obrazložitev mnenja dajem besedo tudi predstavnici Vlade, in sicer mag. Mateji Vraničar.
MAG. MATEJA VRANIČAR: Spoštovani gospod predsednik, gospe poslanke in gospodje poslanci!
Predlog Zakona o bančništvu vzpostavlja pravni okvir za delitev bremena reševanja bank v težavah med državo na eni strani ter upniki banke na drugi strani. Državni svet zahteva ponovno odločanje o noveli, ker dvomi ravno v to glavno rešitev zakona, to je primernost načina delitve bremen. Natančneje, Državni svet dvomi v primernost ukrepa odpisa kvalificiranih obveznosti, saj bodo, če bo ta ukrep izrečen, lahko odpisane tudi terjatve podrejenih upnikov do banke. Državni svet v zahtevi za ponovno odločanje navaja, da je ukrep odpisa kvalificiranih terjatev podrejenih upnikov banke neustaven, ker domnevno posega v lastninsko pravico. V skladu s prakso Ustavnega sodišča je poseg v ustavno varovane pravice dopusten, če prestane test sorazmernosti. Po mnenju Vlade predlog zakona ta test prestane, saj zakon zahteva, da je imetnik odpisanega finančnega instrumenta poplačan v enaki meri, kot bi bil, če bi bil nad banko izveden stečaj. Imetnik odpisanega finančnega instrumenta bo tako poplačan v enaki meri, kot bi bil, če država banke ne bi reševala. Vendar pa je smisel reševanja bank prav tem, da tudi podrejeni upniki do banke pridejo do večjega poplačila kot pa v primeru stečaja.
V zahtevi za ponovno odločanje Državnega sveta je navedeno, da se novela zakona sprejema, ker to zahteva Bruselj. Zakon se ne sprejema zato, ker bi zahteval Bruselj, zakon se sprejema, da bodo ukrepi, ki bodo izvedeni v skladu z Zakonom o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank, skladni s pravili Evropske unije o dopustnih državnih pomočeh za finančne institucije. Eden izmed aktov Evropske unije, ki določa pravila dodeljevanja državnih pomoči, je Sporočilo Komisije o uporabi pravil o državni pomoči za podporne ukrepe v korist bank v okviru finančne krize od 1. avgusta 2013 dalje. V tem sporočilu je zapisano, da državna pomoč ne sme biti dodeljena, dokler lastniški kapital, hibridni kapital in podrejeni dolžniški instrumenti ne prispevajo v celoti k izravnavi morebitnih izgub. Državni svet v zahtevi za veto trdi, da navedeni akt predstavlja le priporočilo. Opozarjamo, da je bilo sporočilo Komisije objavljeno v Uradnem listu Evropske unije, in njegovo nespoštovanje pomeni kršitev pravil o dopustnih državnih pomočeh. Res je, to ni akt, ki bi ga Republika Slovenija morala prenesti v nacionalno zakonodajo, moramo pa ga upoštevati, če želimo, da bodo ukrepi dopustni. Še enkrat opozarjam, sprejetje novele zakona je potrebno, da bodo ukrepi, ki jih bomo izvedli v skladu z Zakonom o ukrepih Republike Slovenije za
226
DZ/VI/37. izredna seja
krepitev stabilnosti bank, skladni s pravili Evropske unije o državnih pomočeh. Da se izognemo morebitnim kršitvam pravnega reda Evropske unije, predlagam, da Državni zbor ponovno potrdi predlog Zakona o bančništvu. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam.
Besedo dajem predstavnikom poslanskih skupin za predstavitev stališč. Prvi bo dobil besedo gospod Alojzij Potočnik, ki bo predstavil stališče Poslanske skupine Pozitivna Slovenija.
ALOJZIJ POTOČNIK (PS PS): Hvala za besedo. Spoštovani!
V Pozitivni Sloveniji menimo, da sta Vlada in Banka Slovenije razumeli temeljno sporočilo bančne reforme, za katero Slovenija dobiva spodbudne signale Evropske komisije. Na to ne nepomembno današnjo vest za Slovenijo, ne za koalicijo, je zbor že opozoril gospod Frangež pri prejšnji točki. Sporočilo Komisije je nedvomno pomembno merilo za dopustnost državne pomoči in uporabe javnih sredstev pri reševanju težav. Določa ustrezno delitev bremena pri zagotavljanju kapitala banke med državo na eni strani in delničarji ter upniki banke na drugi strani. Z drugimi besedami, večjo odgovornost naj prevzamejo tudi lastniki bank in imetniki podrejenih vrednostnih papirjev, tako hibridov kot tudi obveznic. Že tako pičel davkoplačevalski denar pa naj se raje v razumnem kratkem roku preusmeri in uporabi tam, kamor sicer spada - za stiske in potrebe ljudi, ne v igro moralnega hazarda. Proračun, to sem omenil že zadnjič, ni bankomat.
Na kratko bi opozoril še na dvoje. Prvič, lani sprejet Zakon o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank določa ukrepe za izboljšanje stanja v slovenskem bančnem sistemu, ki pa se ne bodo mogli izvajati brez sprejetja zakona, o katerem danes ponovno odločamo. Drugič, pristojne institucije morajo uveljaviti tri vrste odgovornosti. Prvič, odgovornost kreditojemalcev, ki ob čudaški vlogi bank pri toleriranju neodplačevanja kreditov le-teh včasih tudi nenamerno niso vrnili. Drugič, odgovornost uprav in nadzornih svetov bank. Tretjič, odgovornost regulatorja - Banke Slovenije. Poslanska skupina Pozitivne Slovenije bo Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o bančništvu podprla, a brez tolerance zahtevanih uveljavitev odgovornosti, tako institucionalnih kot tudi osebnih. Hvala.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam.
Mag. Andrej Šircelj bo predstavil stališče Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke.
MAG. ANDREJ ŠIRCELJ (PS SDS): Hvala lepa, spoštovani predsednik. Spoštovana državna sekretarka, kolegi in kolegice!
V Slovenski demokratski stranki zelo natančno spremljamo dogajanje na bančnem področju in tudi rešitve, ki jih predlagata tako Vlada Republike Slovenije kot Banka Slovenije. Ob tem z izredno zaskrbljenostjo gledamo na način reševanja bančne krize v Sloveniji, še posebej, če omenim reševanje Probanke in Factor banke, dveh zasebnih bank, katerima Republika Slovenija, vlada Alenke Bratušek namenja jamstvo ene milijarde evrov in 430 milijonov davkoplačevalskega denarja. V okviru tega ocenjujemo tudi predlog Zakona o bančništvu. V Slovenski demokratski stranki smo predlagali amandma, ki se nanaša na bančno tajnost, in na sprejetje ali zavrnitev tega amandmaja vezali tudi podporo Zakonu o bančništvu. Glede na to, da sta koalicija in Vlada Republike Slovenije zavrnili amandma, ki bi povečal odgovornost Banke Slovenije, ki bi povečal odgovornost nadzornih svetov, uprav bank, v Slovenski demokratski stranki tega zakona ne moremo podpreti. Menimo, da bi ob tem, ko Vlada daje davkoplačevalski denar za sanacijo bank, morala skupaj z Banko Slovenije jasno nakazati in pokazati na odgovorne ljudi, ki so v zadnjih 20 letih odločilno prispevali k temu, da so danes banke v takšnem položaju, v kakršnem so.
Glede na to, da je bil amandma o bančni tajnosti zavrnjen, v Slovenski demokratski stranki ne moremo podpreti tega zakona. Hvala.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Gospod Matevž Frangež bo predstavil stališče Poslanske skupine Socialnih demokratov.
MATEVŽ FRANGEŽ (PS SD): Spoštovane in spoštovani!
Uvodoma naj povem, da sem v zadnjih dneh govoril po telefonu s številnimi državljankami in državljani, ki tudi v našo poslansko skupino kličejo in izražajo svoje ogorčenje zaradi rešitev, ki jih vsebuje Zakon o bančništvu. Ker so lastniki podrejenih in hibridnih instrumentov, ki so jih izdajale nekatere slovenske banke, bodo po rešitvah tega zakona utegnili izgubiti del svojega premoženja, ki so ga vlagali v tovrstne instrumente. Razumemo njihovo stisko, razumemo, da so ogorčeni, in razumemo tudi, da težko sprejmejo argumente, ki jih predstavljamo v prid potrditvi Zakona o bančništvu tudi na današnji seji. Slovenija mora rešiti problem, ki ga ima v bančnem sistemu. Če bomo za ta problem uporabili javna sredstva, in tega problema ni mogoče rešiti brez angažmaja javnih sredstev, bodisi za prenos slabih terjatev, dokapitalizacije bank bodisi za posebne ukrepe, kot je nadzorovana likvidacija v dveh manjših slovenskih bankah, smo prisiljeni spoštovati stroga evropska pravila o državnih pomočeh. Evropska unija budno in pazljivo spremlja, da z javnimi sredstvi ne bi bile dosežene zasebne koristi. Zato stojimo za ukrepi, ki smo jih sprejeli
227
DZ/VI/37. izredna seja
v Zakonu o bančništvu, in napovedujemo, da bomo Zakon o bančništvu potrdili tudi sedaj, ko je ta soočen z vetom Državnega sveta.
Rešitev, ki jo uveljavlja Zakon o bančništvu, je v celoti skladna s sporočilom Evropske komisije, ki pravi, da morajo najprej odgovornost za težave bank prevzeti njeni delničarji, nato imetniki podrejenih in hibridnih instrumentov, tudi tisti, pri katerih so kombinirane kapitalska, lastniška in dolžniška funkcija finančnega instrumenta. V največji meri želimo zaščititi tiste, ki so imetniki depozitov v slovenskih bankah zato, da bi na koncu bilo breme za davkoplačevalce in davkoplačevalke v naši državi najmanjše, kot je le mogoče. Kako bi bilo mogoče braniti rešitve, ki bi bile drugačne od tega? Ali ne bi v tem primeru slovenska javnost, davkoplačevalci naperili prst v ta zbor in vprašali: zakaj z našim denarjem rešujete zasebne lastnike tovrstnih instrumentov? Zavedamo se, da je v obsegu imetnikov tovrstnih instrumentov tudi nekaj fizičnih oseb, in zavedamo se, da bodo pri tem utrpeli večje ali manjše finančne izgube. Poudarimo pa, da je z vidika korektnosti in transparentnosti pri uporabi javnih sredstev v namen reševanja bank izbrani model evropsko primerljiv, korekten do davkoplačevalskega denarja in v največji možni meri ščiti prekomerno uporabo javnih sredstev zato, da problem bančnega krča rešimo.
Socialni demokrati bomo, kot rečeno, danes glasovali za potrditev Zakona o bančništvu.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Gospod Marko Pavlišič bo predstavil stališče Poslanske skupine Državljanske liste.
MARKO PAVLIŠIČ (PS DL): Hvala za besedo. Spoštovani zbor!
Da imamo v bančnem sistemu težave že dalj časa, ni nobena skrivnost. Glede tega v svetu nismo nobena izjema, smo pa izjema glede hitrosti, s katero ta problem rešujemo. Namesto, da bi se ga lotili hitro in učinkovito, smo najprej potrebovali eno vlado, da je problem odlagala, nato drugo, da je pripravila koncept reševanja in pričela z zakonskimi spremembami, sedaj pa je na tretji, da to nekako zaključi. Takšno je bilo stališče Državljanske liste ob sprejemanju tega zakona, in takšno je stališče Državljanske liste tudi danes. Glavna sprememba v tej noveli zakona je nedvomno konverzija podrejenih obveznosti v kapital banke pod določenimi pogoji in z odločitvijo Banke Slovenije. Seznanjeni smo s težavami, s katerimi se bo srečal marsikateri vlagatelj. Pozorno smo prisluhnili njihovim zgodbam, ki so pogosto žal zares žalostne. Podrejene obveznice so praviloma namenjene dobro poučenim vlagateljem, saj gre za bolj tvegan vrednostni papir od navadnih obveznic ali depozitov. Zaradi obljubljenih višjih donosov pa se je zanj odločil tudi marsikateri nepoučen vlagatelj.
Ali je bil ob tem ustrezno seznanjen s tveganjem ali ne, je odvisno od primera do primera. Zato je prav, da se takšni primeri morebitnega zavajanja vlagateljev rešujejo individualno, bodisi pri tistem, ki mu je nakup svetoval ali mu te obveznice prodal, bodisi preko sodišča. Niso pa vsi vlagatelji do teh papirjev prišli na bančnem okencu. Veliko jih je kupilo tovrstne vrednostne papirje na sekundarnem trgu, na borzi, ko so jih ob težavah bank po svetu predvsem tuji lastniki že začeli prodajati. Poleg obljubljenega nominalnega donosa so takšni vlagatelji računali še na dodatne profite zaradi nižje cene od nominalne, ki so jo te papirji dosegali na borzi. Ne bi bilo prav, da bi izgubo teh vlagateljev, ki so se za razliko od nekaterih, ki so dejansko bili zavedeni, zavedali tveganja, nosili davkoplačevalci, tudi tisti, ki o takšnih donosih lahko le sanjajo, saj so edine obresti, ki jih poznajo, obresti negativnega stanja na tekočem računu, s katerim nekako povežejo mesec z mesecem.
Državni svet nam ni postregel z nobenim novim pogledom ali novim dejstvom, zato bomo v Državljanski listi ravnali enako kot ob sprejetju zakona. Hvala.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam.
Gospod Mihael Prevc bo predstavil stališče Poslanske skupine Slovenske ljudske stranke.
MIHAEL PREVC (PS SLS): Hvala lepa za besedo, gospod predsednik. Spoštovana državna sekretarka, spoštovani kolegice in kolegi!
Kot smo vam že v razpravi o tem zakonu povedali, je to verjetno prvi izmed zakonov, ki smo ga poslanci dobili na svoje klopi po določenem neformalnem diktatu Evropske unije. Ta je letos avgusta začela oblikovati nove smernice za sanacijo bank. Slovenija ga sprejema praktično v najkrajšem možnem času, zadeva pa temelji na določitvi vrstnega reda sodelujočih pri saniranju posameznih bank z namenom, da čim manj bremeni davkoplačevalce. Zadeva je z vidika Evropske unije povsem logična. Najprej so tu delničarji bank, ki so bili vsaj do začetka finančne krize zasebni investitorji. Če je banka v težavah, svoj vložek izgubijo. Pri nas je stvar nekoliko posebna, ker je lastnik največjih bank kar država. V Novi Kreditni banki Maribor se je izguba celotnega vložka delničarjev praktično zgodila že pred tem zakonom, in ceno za neuspešno poslovanje te banke so ti vlagatelji že plačali. Kar poglejmo, koliko je vredna delnica Nove Kreditne banke Maribor glede na leto 2007, ko jih je država prodajala državljanom.
Druga zadeva so imetniki podrejenih obveznic in drugih podrejenih instrumentov v bankah. Tudi na tem področju smo Slovenci posebneži. Lastniki teh instrumentov v tujini so večinoma specializirani skladi in drugi zelo dobro poučeni institucionalni vlagatelji. Pri nas so se te
228
DZ/VI/37. izredna seja
vrednostni papirji prodajali praktično na bančnih okencih. Še več, določene finančne institucije je Banka Slovenije celo posredno spodbujala, da naj vlagajo v podrejeni dolg in s tem krepijo kapitalsko ustreznost v bančnem sistemu. Po tem predlogu bodo kupci teh instrumentov izgubili vse, brez izjem in brez opravičila za zavajanje. Ta zakon je tako zelo draga šola za številne vlagatelje na slovenskem kapitalskem trgu. V Slovenski ljudski stranki nismo prepričani, ali je ta zakon resnično treba sprejemati v takšni ihti. Prizadetih in oškodovanih bo veliko varčevalcev in posameznikov, ki niso vedeli in niti niso mogli vedeti, kakšnemu tveganju se izpostavljajo ali pa o tem sploh niso bili ustrezno obveščeni.
Te dvome so izrazili tudi številni priznani bančniki in ekonomisti - nikakor ne tisti, ki so potapljali banke. Predvsem bi bilo dobro počakati stresne teste. Vemo tudi, da se nadzorovana likvidacija Probanke in Factor banke vodi tudi brez tega zakona. Sprejemamo določene zakonske rešitve, še preden vemo, s kakšno metodologijo se testi opravljajo in kaj bomo sploh sanirali. Bi pa v Slovenski ljudski stranki novelo zakona z veseljem podprli, če bi poleg vseh teh rešitev vsebovala tudi člen, ki bi odpravljal davčno tajnost pri tistih primerih, kjer je bilo zaradi katastrofalnih poslovnih rezultatov treba uporabiti javna sredstva za njihovo sanacijo - izključno v primerih, kjer je v igri denar davkoplačevalcev. Trenutna zakonodaja onemogoča nadzornim institucijam in preiskovalnim organom, da javnosti, ki bo, mimogrede, vso to sanacijo tudi plačala, razkrijejo odgovorne za podeljevanje nezavarovanih kreditov, da razkrijejo omrežja in povezave med upravami, nadzornimi sveti, lastniki bank in celo komitenti. To so stvari, za katere vemo, da so se dogajale, in če kdo misli, da bo ta narod brez glasu kar mirno požrl več milijard evrov vredno sanacijo bančnega sistema, brez da bi kdorkoli od tistih, ki so vse to zakuhali, odgovarjal, se hudo moti. Treba bi bilo javno razkriti te povezave znotraj teh bank, ker so te povzročile glavnino luknje v bančnem sistemu, ne pa svetovna kriza. Svetovna kriza je te nepravilnosti samo razkrila. Koalicija tega dopolnila ni želela v tem zakonu, ko je bil še v obravnavi, in danes ga ne moremo več popravljati, lahko ga samo zavrnemo in dopolnimo še s tem členom. Hvala.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam.
Gospa Marija Plevčak bo predstavila stališče Poslanske skupine Demokratične stranke upokojencev Slovenije.
MARIJA PLEVČAK (PS DeSUS): Hvala za besedo. Še enkrat lep pozdrav!
V Poslanski skupini Demokratične stranke upokojencev Slovenije smo se do novele Zakona o bančništvu opredelili že na prejšnji seji in še vedno ostajamo na stališču, da je zakon primeren. Na mizi imamo zahtevo
Državnega sveta o ponovnem odločanju za ta zakon. Vrsta očitkov, navedenih v zahtevi, je argumentirana s strani Državnega sveta, vendar se moramo zavedati, da je treba to domačo pomanjkljivo insolventno, bančno zakonodajo v skladu z evropskimi direktivami dopolniti s takšnimi rešitvami, da bomo poskrbeli za večjo učinkovitost in stabilizacijo celotnega bančnega sistema. Zavedamo se, da sta pred nami vsaj še dve zelo težki leti, sploh na gospodarskem področju, saj bosta nekako diktirali tempo sanacij bank, ali bo to le na lastnih ramenih naših bank ali z opornico Evropske unije. Ocena je, da bi bližajoči se rezultati obremenitvenih testov in pregled premoženja bank lahko pokazali delež slabih terjatev med 20 in 25 % bilančne vsote banke. Izraženo v evrih, bi to pomenilo med 9 in 11,2 milijarde evrov slabih terjatev.
Po oceni Ministrstva za finance iznaša prispevek imetnikov obveznic med 300 in 500 milijoni evrov, medtem ko znaša trenutna objavljena skupna vrednost vseh visoko izdanih, s strani domačih poslovnih bank, tveganih hibridnih in podrejenih obveznic dobrih 465 milijonov evrov in imajo poslovne banke najetih za 342 milijonov podrejenih posojil. Drži, da imetniki podrejenih obveznic nimajo nikakršnega vpliva na poslovanje bank, vendar pa osveščenost upnikov v primeru stečaja banke obstaja. Zavedajoč se tudi primera stečaja banke, se poplačila vseh obveznosti banke vršijo v določenem vrstnem redu. Z nakupom podrejenih finančnih instrumentov tako imetniki, kupci prevzamejo tveganje, ki je povezano z upravljanjem, poslovanjem in ne nazadnje tudi z lastništvom v banki. Dodatno pa še opozarjamo, da naj se končno začnejo tudi sodni postopki glede odgovornosti in razkritja vseh pristojnih za nastale bančne razmere v državi.
Spoštovani poslanke in poslanci, v naši poslanski skupini smo se že opredelili do tega zakona in vam ponovno sporočamo, da naše stališče ostaja enako. Ocenjujemo, da so argumenti Državnega sveta zavajajoči, kar dodatno izkazuje tudi mnenje Vlade. V Poslanski skupni DeSUS menimo, da s ponovno potrditvijo tega zakona v dobri veri prispevamo k ponovni vzpostavitvi relativno normalnega delovanja bančnega poslovnega modela. Hvala.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam.
Gospa Iva Dimic bo predstavila stališče Poslanske skupine Nove Slovenije.
IVA DIMIC (PS NSi): Hvala lepa. Spoštovani!
Za danes obravnavan predlog sprememb in dopolnitev Zakona o bančništvu lahko rečemo, da gre za enega najpomembnejših predpisov, ki bodo po finančnih učinkih vplivali ne le na sedanje lastnike bank in imetnike podrejenih finančnih instrumentov, pač pa bodo preko javnega dolga, ki bo na tej podlagi ustvarjen, vplivali na življenje
229
DZ/VI/37. izredna seja
sedanje in več prihodnjih generacij. Tako visoko pomembnost tega zakona je ocenil tudi Državni svet, in v tem primeru po našem prepričanju utemeljeno vložil zahtevo za ponovno glasovanje o njem. Poslanci Poslanske skupine Nove Slovenije smo spremembam in dopolnitvam Zakona o bančništvu nasprotovali pri dosedanjem glasovanju, in nasprotovali jim bomo tudi pri ponovnem glasovanju. Kaj je bistvo, vsebina tega zakona? Novela Zakona o bančništvu predstavlja pravno podlago za sanacijo slovenskih bank ob izhodišču, da se breme sanacije bančnega sistema porazdeli med državo, lastnike bank in imetnike podrejenih finančnih instrumentov. Takšen način sanacije bank naj bi bil po mnenju predlagatelja skladen s Sporočilom Komisije o uporabi pravil o državni pomoči za podporne ukrepe v korist bank v okviru finančne krize od 1. avgusta 2013 dalje. Takšen način sanacije bank se bo po predlogu danes obravnavane novele zakona uporabljal za vse banke, ne glede na lastništvo in ne glede na to, ali gre za sistemske ali manjše banke.
V Novi Sloveniji takšnega principa sanacije bančnega sistema ne podpiramo. Predvsem menimo, da lastniki podrejenih finančnih instrumentov ne smejo nositi bremena sanacije bank v večji meri kot lastniki depozitov nad vrednostjo 100 tisoč evrov, torej nad zneskom, do katerega nosi garancijo za izplačila depozita Republika Slovenija. Ne eni ne drugi niso imeli pravice upravljanja in odločanja v bankah. Zavzemamo se za to, da morajo breme sanacije bank v največji meri nositi tisti, ki so takšno stanje v bančnem sistemu povzročili -člani uprav in nadzornih svetov. Vsi ti so s svojim premoženjem odgovorni za svoje slabe odločitve. Ta njihova odgovornost obstaja že po dosedanjih predpisih. Konkretno gre za 60. in 66. člen Zakona o bančništvu, ki pa se ne izvajata. V Novi Sloveniji nasprotujemo dejstvu, da se z državno pomočjo sanirajo vse banke, ne glede na javni interes, tako sistemske kot tudi manjše banke. Na dejstvo, da ne more biti izveden enak princip sanacije vseh bank, je v svojem mnenju o Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o bančništvu opozorila Evropska centralna banka. Ta je v posebnih pripombah mnenja pod točko 3/2 zapisala takole, citiram: "Če organ za reševanje ugotovi, da javni interes ni ogrožen, bi morala institucija prenehati po običajnih postopkih zaradi insolventnosti, ki veljajo za takšne institucije po nacionalnem pravu, kar pomeni, da sanacija ali prenehanje manjših bank ne sme biti izvršeno z državnim, to je davkoplačevalskim denarjem."
Po prepričanju Nove Slovenije je bila odločitev Banke Slovenije o nadzorovani likvidaciji dveh manjših zasebnih bank, Factor banke in Probanke, v nasprotju z našo nacionalno zakonodajo in tudi v nasprotju z evropskimi predpisi. Obe banki sta bili ne le nelikvidni, pač pa tudi insolventni, kar je bilo
jasno že ob sprejemanju sklepa o izvedbi nadzorovane likvidacije obeh bank. Končno moram nekaj reči tudi o bančni tajnosti. Za njo se vse prepogosto skrivajo nepravilne, da ne rečemo nezakonite odločitve članov uprav in nadzornih svetov. Zaveza bančne tajnosti je šla celo tako daleč, da celo institucije, ki so opravljale revizijo bančnega poslovanja, organom pregona niso prijavljale sumov kaznivih dejanj, ki so bili ugotovljeni ob revizijah. Bančna tajnost ni nikoli bila in ne sme biti namenjena prikrivanju kriminalnih dejanj.
Zato v Poslanski skupini Nove Slovenije zakona tudi pri ponovnem glasovanju ne bomo podprli.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
S tem smo končali s predstavitvijo stališč poslanskih skupin. O zakonu bomo ponovno odločali v četrtek, 14. 11. 2013, v okviru glasovanj.
S tem prekinjam to točko dnevnega
reda.
Prehajamo na 18. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA PRVO OBRAVNAVO PREDLOGA ENERGETSKEGA ZAKONA.
Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila Vlada. V zvezi s tem predlogom zakona je skupina 26 poslank in poslancev, s prvopodpisanim Jožetom Tankom, zahtevala, da Državni zbor opravi splošno razpravo.
Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona bom dal besedo predstavniku Vlade, državnemu sekretarju gospodu Bojanu Kumerju.
MAG. BOJAN KUMER: Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovani gospod predsednik, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!
Nov energetski zakon EZ-1 je sistemski zakon, ki celovito ureja področje energetike in rabe energije v Republiki Sloveniji. Zakon v slovenski pravni red prenaša določbe evropskih direktiv, ki urejajo področje trga z energijo ter spodbujanja energetske učinkovitosti in obnovljivih virov energije. V zadnjih letih je bila večina teh direktiv posodobljena oziroma sprejeta na novo. Te spremembe pa še niso v celoti prenesene z energetskim zakonom, ki trenutno velja v Sloveniji. Poleg tega je veljavni zakon, ki je bil sprejet leta 1999, davno pred vstopom Slovenije v Evropsko unijo, v svoji osnovi zastarel in preživet. Do sedaj je bil spremenjen že 5-krat, zaradi česar je nepregleden in nepraktičen za uporabo, saj je bila spremenjena ali dopolnjena večina členov. Glede na navedeno je logična odločitev za pripravo in sprejetje povsem novega energetskega zakona in ne za spremembo obstoječega oziroma še vedno veljavnega. Z novim energetskim zakonom eZ-1 se v slovensko zakonodajo prenaša 10 evropskih direktiv in se določajo potrebni elementi za
230
DZ/VI/37. izredna seja
izvajanje vseh veljavnih uredb Evropske unije na tem področju.
EZ-1 pa ureja več kot zgolj prenos direktiv. Vlada in resorno ministrstvo s predlogom novega energetskega zakona sistemsko urejata tri ključne energetske stebre: konkurenčnost, zanesljivost in nizkoogljičnost oziroma trajnostno naravnanost. Zakon kot tak lahko glede na svojo naravo energetsko politiko ureja le delno, zato EZ-1 daje pravno podlago in določa vsebinske okvire za sprejetje nacionalnih strateških dokumentov, ki bodo kasneje določili dolgoročne usmeritve na področju rabe in oskrbe z energijo v prihodnosti. EZ-1 vzpostavlja novo strukturo strateških dokumentov. Osnovni razvojni dokument bo Energetski koncept Slovenije, s katerim bodo določeni cilji zanesljive, trajnostne in konkurenčne oskrbe z energijo za naslednjih 20 let, okvirno pa za naslednjih 40 let. Na podlagi le-tega bo pripravljen Državni razvojni energetski načrt, ki predstavlja okvirni načrt pomembnejših naložb v energetsko infrastrukturo. Cilj zakona je tudi na novo urediti skupna pravila notranjega trga z elektriko in zemeljskim plinom, skladno z evropsko zakonodajo. Zakon bo uredil pravila za delovanje sistemskih operaterjev ter notranjega trga z elektriko in zemeljskim plinom, s čimer se krepijo konkurenca in pravice potrošnikov, hkrati pa se povečuje zanesljivost oskrbe.
Še eno pomembno področje, ki ga ureja novi zakon, je proizvodnja in raba energije iz obnovljivih virov energije. Zaradi zagotavljanja dolgoročno vzdržne podporne sheme za električno energijo iz obnovljivih virov novi zakon daje vladi večja pooblastila pri odločanju o tem, katere tehnologije se bodo spodbujale in v kakšnem obsegu. Pri tem smo zavezani k izpolnjevanju ciljev Republike Slovenije na področju obnovljivih virov energije, ki so določeni z direktivo o spodbujanju obnovljivih virov energije. Po drugi strani pa stremimo k čim manjši obremenitvi odjemalcev z energijo in ostalimi dodatnimi stroški. Novi zakon prinaša novosti tudi na področju energetske učinkovitosti. Največ novosti je na področju stavbnega sektorja, kjer so zelo veliki potenciali za zmanjšanje porabe energije in stroškov za energijo. Posebej je vzpostavljen javni sektor, saj stroški za energijo bremenijo proračun države in lokalnih skupnosti. Novi zakon ureja tudi področje, ki do sedaj ni bilo urejeno -distribucija toplote. Osnovni cilj urejanja tega področja je zagotoviti zanesljivo in varno oskrbo s toploto iz zaključenih omrežij. Upoštevan je naravni monopol distributerjev, in zakon temu primerno ureja zaščito odjemalcev tako glede oskrbe kot tudi glede določanja cen in pogodbenih obvez. Izvajanje distribucije toplote je v domeni lokalne skupnosti. Načeloma se izvaja kot izbirna gospodarska javna služba, pod zakonsko določenimi pogoji pa se distribucija toplote lahko izvaja tudi kot tržna dejavnost.
Za učinkovito delovanje trga z energijo sta poleg zakonodajnega urejanja potrebna tudi
nadzor in regulacija trga. Te naloge izvaja neodvisni regulator trga z energijo, to je Agencija za energijo. Novi zakon podrobno določa način njenega delovanja in njene naloge. Novi zakon ureja tudi področje energetske infrastrukture. Za nadaljnji razvoj energetskega sektorja so bistvene določbe, ki bodo poenostavile in pospešile umeščanje energetske ... / opozorilni znak za konec razprave/ ... brez nepotrebnih stroškov, ki bi obremenjevali na koncu slovenskega potrošnika. Dobro delujoč trg z energijo bo zagotovil konkurenčne cene energije, kar bo po mnenju predlagatelja novega zakona imelo pozitiven vpliv tako na slovenska gospodinjstva v obliki zmanjšanja stroškov kot tudi za gospodarstvo, ki se ga bo razbremenjevalo. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam.
Prehajamo na predstavitev stališč poslanskih skupin. Gospod Ljubo Žnidar bo predstavil stališče Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke.
LJUBO ŽNIDAR (PS SDS): Spoštovani predsedujoči, kolegice in kolegi!
Energetski zakon je preobsežen, nepregleden, in tako se bo zelo težko implementiral v uporabo. Ima namreč 500 strani s kar 556 členi. Zakon je na nek način moral nastati, saj je bil od leta 1999 5-krat spremenjen in dopolnjen. Energetski zakon je sistemski zakon, ki prvenstveno ureja skladnost s predpisi Evropske unije oziroma prenaša direktive in izvedbo uredb Evropske unije na energetskem področju. Zakon je tudi pravno preurejen, in je ta moment moč razbrati, kaj se v njem skriva oziroma kaj je v njem dobro in kaj ne. Postavlja se več vprašanj. Ali je dobro ščititi velike operaterje? Ali je dobro, da se povsem prepustimo prostemu trgu? Ali je preoblikovanje Javne agencije Republike Slovenije za energijo v Agencijo za energijo prava pot? Ni odgovora, zakaj ta agencija ni več javna. Potem lahko smatramo, da je lahko ta agencija tudi kakšne druge statusne oblike. Lahko je tudi gospodarska družba. Ali pa, kako zaščititi gospodinjskega odjemalca. Skratka, vprašanj je veliko. Ta zakon je v veliki meri podoben zakonu, ki je bil v javni obravnavi že leta 2011, pa takrat vlada Boruta Pahorja ni dokončala dela, kar se tega zakona tiče. Pri pripravi tega zakona niso bili upoštevani nosilci energetske stroke, niti tisti, ki bodo ta zakon tudi operativno izvajali.
Zaradi tega se v tem momentu v Slovenski demokratski stranki tega zakona ne more podpreti. Nadaljnja podpora bo odvisna od upoštevanja naših pripomb. Pripravili bomo sveženj popravkov in dopolnil, saj se zavzemamo, da bi bil energetski zakon dober zakon.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
231
DZ/VI/37. izredna seja
Gospod Srečko Meh bo predstavil stališče Poslanske skupine Socialnih demokratov.
SREČKO MEH (PS SD): Gospod predsednik, gospe in gospodje!
Najprej naj rečem, da je opravljeno veliko delo in da je bil izjemno ambiciozno in tudi najbrž strokovno dobro izveden pristop k temu, da se na področju energetike naredi celovit zakon, ki ima značaj zakonika in ima tudi ambicijo celovito urejati vse, kar se na tem področju dogaja. Kljub obsežnosti mislim, da je dobra osnova, na kateri lahko uredimo energetiko v naši državi. Čaka nas, kot je bilo rečeno, tudi energetski koncept in Zakon o rudarstvu, kar na nek način predstavlja celoto vsega, o čemer bomo danes govorili. Socialni demokrati smo mnenja, da je zakon primeren za nadaljnjo obravnavo, pri tem pa imamo še kakšno vprašanje in tudi kakšno mnenje. Izjemno dobro se mi zdi, da smo se odločili za javno predstavitev mnenj, ker bomo na javni predstavitvi mnenj skupaj poslušali vse tiste, ki že danes pošiljajo posamezna stališča in imajo posamezne pripombe k posameznim poglavjem, rešitvam in tudi vsemu temu, kar ta zakon ureja, zato se mi zdi, da bi morala Vlada in tudi mi pazljivo poslušati, kaj bodo v petek predstavili vsi tisti, ki pravijo, da so na tem področju stroka, in da bi potem to znali tudi primerno uravnotežiti in narediti zakon, ki bo takšen, da ga bomo lahko sprejeli in da bomo rekli, da smo rešili veliko problemov na področju energetike.
Mislim, da bo izjemno težko narediti tako, da ne bi tega zakona še vedno spreminjali, ker se strinjam z gospodom Žnidarjem, da je zelo obsežen in da je zato tudi materija zelo celovita in obsežna. Na začetku bi rekli nekaj glede točk, o katerih še potrebujemo odgovore. Najprej gre za energetsko izkaznico, pri čemer bi morali govoriti o tem, kakšna naj bo, kdaj, na kakšen način, kaj naj zahteva. Sam mislim, da je energetska izkaznica potrebna, da pa bi bilo ta razmerja glede energetske izkaznice ugotoviti oziroma opredeliti, saj gre za metodologijo, učinkovitost, tudi za alternative, vire pri samih zgradbah, in na koncu tudi za preglednost in za vse to, kar se znotraj zgradb pojavlja. Naslednje naše stališče zadeva 78. člen oziroma območje tako imenovanih koncesijskih dajatev, kjer se na nek način spreminja organiziranost Soda v več agencij oziroma organizacij, skladno z omrežji, na katerih se to tudi dogaja. O tem se bomo morali dogovoriti in se na nek način zmeniti, ali je to racionalno ali ni racionalno.
Tretje področje je področje obnovljivih virov. V Sloveniji smo, najbrž tudi zato, ker nismo imeli energetskega koncepta, z obnovljivimi viri, posebej z obnovljivimi viri na področju fotovoltaike, porabili veliko sredstev, in je treba poiskati tiste, ki bodo sredstva za plačevanje subvencij obnovljivih virov tudi plačali. Naše mnenje je, da bi morali vsi proizvajalci, razen tistih, ki proizvajajo obnovljive
vire, plačevati tudi za subvencije teh obnovljivih virov, in tukaj se moramo zelo precizno dogovoriti, kaj se bo zgodilo, predvsem pa mislim, da bi morali slišati tudi, kakšna je politika na tem področju in kdaj bomo ustavili, recimo, izgradnjo enega dela obnovljivih virov energije, in sicer gre po mojem samo za fotovoltaiko. Četrto področje, ki bi ga rad izpostavil - gre tudi za to, da sta znotraj energetike dva sistema: Gen, če poenostavim, in HSE. Po mojem je treba organiziranost in tudi položaj obeh družb med seboj izenačiti, da bosta imeli enak položaj. Ta enak položaj zame pomeni tudi to, da bomo dobili odgovor na vprašanje, ali je električna energija, proizvedena iz sistema Gen, pokrila vse stroške, ki jih potrebujemo, in ali je električna energija, ki jo prodajamo Hrvaški, pokrila tudi stroške razgradnje, stroške skladiščenja in vsega, kar se dogaja na področju nuklearne energije.
Naše mnenje je tudi to, da moramo vse energetske subjekte med seboj uravnotežiti tudi pri dajatvah lokalnih skupnosti. Zelo lahkotno in najbrž upravičeno so nekatere lokalne skupnosti pridobivale sredstva iz naslova odškodnin, rent ali česar koli že zaradi proizvodnje električne energije. To je treba med seboj uskladiti, prav tako pa moramo zelo pazljivo ravnati oziroma usmerjati porabo vodnega sklada in pogledati, kje je bil ta vodni sklad uporabljen, zakaj je bil uporabljen tam in ali ne bi bilo prav, da bi ta vodni sklad zaradi elektrarn na Dravi in vsega, kar se je zgodilo zdaj v povodnji, morda vendarle uporabljali tudi tam, kjer se te škode lahko naredijo in bodo škode še mnogo večje.
Peto področje, o katerem bi se morali nekako dogovoriti - gre za to, ali lahko izenačimo manjše gospodarske družbe z gospodinjskim odjemom. Rešitev, kjer majhnim družbam dajemo boniteto z izenačitvijo z gospodinjskim odjemom, je vsaj po mnenju nekaterih neprimerna in bi zaradi tega lahko pripeljala do neenakega položaja tudi gospodarskih družb. Govorimo seveda o prihodkih teh gospodarskih družb in tudi o številu zaposlenih. Še enkrat, razprava, ki bo v petek, je po mojem izjemno pomembna. Na osnovi te razprave bomo lahko veliko odgovorov, ki jih bomo danes tukaj postavljali, ki jih imamo - nekatere odgovore smo dobili -, med seboj uravnotežili in na tej osnovi potem tudi pripravili zakon, ki bo v največji možni meri pokril večino interesov, predvsem pa interese uporabnikov, pa tudi delavcev na področju energetike.
Kot rečeno, Socialni demokrati bomo v tej fazi zakon podprli kot primernega za nadaljnjo obravnavo. Srečno!
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Gospod Marko Pavlišič bo predstavil stališče Poslanske skupine Državljanske liste.
MARKO PAVLIŠIČ (PS DL): Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovane poslanke,
232
DZ/VI/37. izredna seja
spoštovani poslanci, spoštovani predstavniki ministrstva!
Energetski zakon smo v Državnem zboru od sprejetja njegove prve različice iz leta 1999 velikokrat novelirali. Ker je bila zakonska materija že tolikokrat korenito spremenjena in ker želi predlagatelj preglednejši, jasnejši in nomotehnično ustreznejši zakon, imamo danes v obravnavi predlog novega energetskega zakona. Z njim v slovenski pravni red prenašamo tretji energetski sveženj. Delno ali v celoti je namreč treba v slovenski pravni red prenesti še direktivo o skupnih pravilih notranjega trga z električno energijo, direktivo o skupnih pravilih notranjega trga z zemeljskim plinom, direktivo o energetski učinkovitosti stavb, direktivo o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov in direktivo o energetski učinkovitosti. Poleg prenosa omenjenih direktiv se s predlogom zakona odpravljajo nepravilnosti, ki jih je ugotovilo Ustavno sodišče in se nanašajo na področje omrežnin, ki je v sedaj veljavnem zakonu pomanjkljivo in nejasno urejeno. Zakon je strukturno gledano jasnejši in preglednejši. Področja, kot so električna energija, zemeljski plin, energetska učinkovitost in obnovljivi viri energije, energetska infrastruktura, določila, ki se nanašajo na regulacijo in nadzor, so smiselno razdeljena po poglavjih.
Poleg tega je zakon izčiščen izrazov oziroma pojmov, ki se ne uporabljajo več. Naj omenim nekaj sprememb. Na področju strateških dokumentov za področje energetike bo Nacionalni energetski program nadomeščen z Energetskim konceptom Slovenije. Z Energetskim konceptom Slovenije se bodo na podlagi projektov gospodarskega, okoljskega in družbenega razvoja države ter na podlagi sprejetih mednarodnih obvez določili cilji zanesljive, trajnostne in konkurenčne oskrbe z energijo okvirno za nadaljnjih 40 let. Gre za strateški dokument na področju energetike, ki bo služil kot podlaga potencialnim investitorjem, ki jih zanimajo dolgoročne investicije v energetiko. Z zakonom se spodbuja izvajanje energetskih pregledov. Vsi vemo, da so še veliki potenciali v zmanjševanju energetske intenzivnosti gospodarstva skozi izboljšanje procesov, uporabo energetsko učinkovitejših tehnologij in učinkovito rabo energije. Glede energetskih pregledov se bo država zavezala, da od 1. januarja prihodnjega leta vsako leto v smislu večje energetske učinkovitosti prenovi 3 % skupne tlorisne površine stavb v njeni lasti. Gre za zahtevo iz direktive o energetski učinkovitosti.
Zaradi finančne in gospodarske krize se je obseg gradbenih in infrastrukturnih del po letu 2008 občutno skrčil in investicije so upadle. Želimo si, da bi gradbeni sektor v teh ukrepih videl in zgrabil priložnost. Zakon na drugi strani uvaja tudi vrsto določil, ki bodo služila zaščiti potrošnikov in jim olajšala prehod med ponudniki energentov oziroma dobavitelji elektrike ali zemeljskega plina. V tem segmentu je za
potrošnika bistvena določba, po kateri bodo lahko odstopili od pogodbe o dobavi zemeljskega plina ali elektrike brez plačila pogodbene kazni, odškodnine ali nadomestila, če bo odpoved podana oziroma začela učinkovati po preteku enega leta od sklenitve. S tem določilom se bo bistveno omejilo sklepanje vezav z gospodinjskimi odjemalci ter na drugi strani olajšal prehod med dobavitelji in s tem ustvarjanje konkurenčnejšega okolja. Naj dodam, da gre za zakon, ki celovito ureja področje energetike, odpravlja pomanjkljivosti in neskladje z Ustavo Republike Slovenije, zato mu v Poslanski skupini Državljanske liste želimo uspešno nadaljevanje njegove zakonodajne poti. Hvala.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam.
Gospod Franc Pukšič bo predstavil stališče Poslanske skupine Slovenske ljudske stranke.
FRANC PUKŠIČ (PS SLS): Spoštovani!
Zakon sem prinesel s seboj, da boste videli, kako je to debelo, če govorimo o 500 členih.
Lep pozdrav, gospod predsednik, in lep pozdrav tudi vsem predstavnikom Vlade, ki ste danes tukaj!
Pred kratkim smo na poslanske klopi dobili predlog zakona, ki naj bi na novo sistematično uredil celovito področje slovenske energetike. Ta zakon je sedaj tukaj pred vami. Ta predlog ima skupaj z obrazložitvami skoraj 500 strani, zato smo v Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke od njega upravičeno veliko pričakovali. Najmanj seveda to, da bomo končno dobili tudi sposoben energetski koncept, ki bo imel rep in glavo, da bomo poslej vsi vedeli, v katero smer bo šla slovenska energetika. Vendar smo kaj kmalu ugotovili, da je tudi v tem primeru veliko hrupa za nič. Če rečemo bobu bob, ta zakon, tako kot v zadnjem času postaja že pravilo pod varnim dežnikom prenosa evropskih direktiv, državljanom prinaša predvsem nove podražitve elektrike in ogrevanja. Glej ga hudiča, pa še pred dvema dnevoma so tukaj govorili, da ne bo novih obremenitev državljank in državljanov. Nove podražitve elektrike in ogrevanja znašajo okrog 100 milijonov. Po nekaterih ocenah bomo navadni državljani letno prispevali več samo za elektriko in ogrevanje, država pa od tega ne bo imela nič. V tem zakonu gre tudi za omejevanje konkurence in rušenje koncepta trga, ki danes v Sloveniji deluje, za čuda. Nekaj, kar vendarle dobro deluje, je treba rušiti. Ampak zakaj? To vprašanje se nam je postavilo. To dokazuje, da je tu spet na delu nek vpliv. Kakšen vpliv? Energetskih lobijev, ki želijo na srednji rok, ne na dolgi, poceni privatizirati energetiko. Temu pa sta podlegla žal ministrstvo in tudi celotna Vlada. Kdo je že podpredsednik največje vladne stranke? Spoštovani, nobenega razloga sicer ni, da bi z energetskim zakonom predpisovali
233
DZ/VI/37. izredna seja
gospodinjstvom in poslovnim odjemalcem časovno omejitev pogodb za dobavo električne energije na največ eno leto, in pri tem celo natančno opredeljujete velikost podjetja v rangu gospodinjstva. Zakon postavlja celo vsa podjetja do 50 zaposlenih in do 10 milijonov premoženja ali letnega prometa. V to pa sodi približno 99 % vseh slovenskih podjetij.
Spoštovani, v Slovenski ljudski strani menimo, da je Predlog energetskega zakona slab in ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Samo nekaj točk, zakaj. V prvi vrsti zato, ker prinaša podražitve državljanom in gospodarstvu. Drugič, ker ne temelji na strategiji razvoja slovenske energetike. Normalno bi bilo sprejeti najprej strategijo, potem zakon. Ne vemo, kje smo in ne vemo, kam hočemo priti, zakon je pa tisti, ki nam razlaga, po kateri poti bomo šli. Ne vemo, kje in ne vemo, kam, zakon pa je dal pot. Tretjič, ker ne obravnava enakovredno vseh udeležencev na trgu energetike in s tem čisto po nepotrebnem omejuje konkurenco, kar pa mislim, da ni v evropski direktivi. Še nekaj drugih razlogov. Ta zakon uvaja nek nov model, za katerega strokovnjaki pravijo, da je slabši in dražji. Vsebuje 556 členov, pa v zakonu ne omenja nizkoogljičnih virov energije, čeprav razvite države Evropske unije prioritetno obravnavajo prav uvajanje nizkoogljičnih tehnologij, med njimi tudi jedrsko energijo.
Kam se tako hiti s tem zakonom, ni jasno nikomur. Ali lahko razložite, zakaj je bilo treba ta obsežni zakon obravnavati na nujni seji po proračunu, po zakonu o obdavčitvi nepremičnin in tako naprej? Zakaj je bilo treba splošno razpravo o zakonu opravljati danes, pred javno predstavitvijo mnenj, ki pa bo v petek? Ne bi mogel počakati ta zakon na redno sejo? V Slovenski ljudski stranki predlagamo Vladi, da najprej pripravi koncept, da pripravi strategijo razvoja slovenske energetike. Zakaj? Zato, da se nam več ne bodo dogajali Teši, da bomo vedeli, koliko in kakšne hidroelektrarne hočemo, da bo jasno zapisano, ali bomo gradili drugi blok jedrske energije, da bomo najprej določili energetske cilje, naredili energetski zemljevid in potem v okviru finančnih možnosti postavili tudi časovno zaporedje. Potem bo smiselno, da Vlada revidira Predlog energetskega zakona in ga ponovno prinese v Državni zbor.
V Slovenski ljudski stranki menimo, da Predlog energetskega zakona niti časovno niti vsebinsko ni primeren za nadaljnjo obravnavo.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Gospa Marjana Kotnik Poropat bo predstavila stališče Poslanske skupine Demokratične stranke upokojencev Slovenije.
MARJANA KOTNIK POROPAT (PS DeSUS):
Spoštovani predsednik, spoštovani člani ministrstva, spoštovani poslanke in poslanci!
Danes začenjamo prvo obravnavo sistemskega Predloga energetskega zakona, s
katerim bomo v slovenski pravni red implementirali 10 direktiv in s tem ustvarili primerne pogoje za izvajanje uredb Evropske unije. Nov zakon bo omogočil večjo preglednost zakonodaje na področju energetike, saj je bil veljavni zakon noveliran že 5-krat. Z vsako novelacijo je postajal manj pregleden. Cilj Predloga energetskega zakona je sistemsko urediti tri ključne energetske stebre: zanesljivost, konkurenčnost in nizkoogljičnost. Na področju energetske politike se uvajajo novi strateški dokumenti, kot sta Energetski koncept Slovenije in Državni razvojni energetski načrt. Po oceni predlagatelja se bomo s temi dokumenti pregledneje in lažje odločali o prihodnjem razvoju energetskega sektorja v državi. Predlog zakona na novo ureja skupna pravila notranjega trga z elektriko in zemeljskim plinom. Le-ta so namenjena predvsem krepitvi konkurence na trgu, zaščiti pravic potrošnikov oziroma odjemalcev ter neodvisnosti nacionalnega regulativnega organa, hkrati pa povečujejo zanesljivost oskrbe.
Kar se tiče področja obnovljivih virov, predlog sledi konceptu in energetski politiki Evropske unije. Tako se zaradi zagotavljanja vzdržnejše podporne sheme dajejo Vladi Republike Slovenije večja pooblastila pri odločanju o tem, katere tehnologije in v kakšnem obsegu se bodo spodbujale, da bomo lahko zasledovali cilje akcijskih načrtov za obnovljive vire energije in učinkovito rabo energije. Prav tako se Vladi dajejo pooblastila, da sprejme potrebne odločitve glede virov za podporno shemo. Najpomembnejše novosti na področju energetske učinkovitosti so na področju stavbnega sektorja, kjer je moč doseči izjemne prihranke. Dejstvo je, da je večina stavb starejšega datuma energetsko zelo potratna. Zato so vsi ukrepi usmerjeni v spodbujanje večje energetske učinkovitosti na vseh področjih. S predlogom se daje tudi večji pomen energetskim izkaznicam za stavbe, ki so narejene po principu, ki ga poznamo pri, na primer, gospodinjskih napravah. Izkaznice imajo zelo pomembno vlogo pri označevanju energetsko učinkovitih stavb. Izdajatelj energetskih izkaznic bo po določbah zakona dolžan obvezno prijaviti vsako izdano energetsko izkaznico ali njeno razveljavitev pristojnemu ministrstvu za vpis v register.
Ureja se tudi poenostavitev za izdelavo izkaznic obstoječih stavb, s čimer bo zagotovljena primerno nizka cena izdelave. Posebej je opredeljena zakonska obveznost, kako je treba zagotoviti oglaševanje energetske izkaznice v medijih. Lastniki in upravljavci izbranih večjih javnih stavb bodo z določbami zakona dolžni namestiti energetsko izkaznico na vidnem mestu. Med poglavitne predloge v novem zakonu spada tudi akcijski načrt za povečanje števila skoraj nič-energijskih stavb skladno z direktivo in spremembe glede študij izvedljivosti za uporabo alternativnih virov energije. V Poslanski skupini DeSUS
234
DZ/VI/37. izredna seja
pozdravljamo določbe, s katerimi bo tudi javni sektor dolžan poskrbeti za energetsko čim manj potratne stavbe, saj lahko z učinkovitimi ukrepi prihranimo precej denarja za ogrevanje oziroma za hlajenje. Predlog novele ureja tudi področje distribucije toplote in drugih energetskih plinov. Osnovni cilj urejanja tega področja je zagotavljanje zanesljive in varne oskrbe s toploto in drugimi energetskimi plini iz zaključenih omrežij. Pri tem ne smemo pozabiti na to, da moramo zaradi tako imenovanega naravnega monopola distributerjev primerno zaščititi odjemalce tako glede oskrbe kot tudi glede pogodbenih obvez in določanja cen.
Besedilo predloga zakona prepoveduje odklop ranljivega odjemalca, če bi bilo ogroženo življenje in zdravje. Tu je mišljena nujna oskrba. S tem je ohranjeno in precej natančneje opredeljeno dosedanje pojmovanje. Na odjemalcu je breme dokazovanja upravičenosti do nujne oskrbe, distribucijskemu operaterju pa je prepuščena presoja tehničnih okoliščin upravičenosti do take oskrbe. Ukrep sam sicer spada med socialne korektive, ti pa niso del energetskega zakona, zato je ohranjen na minimalni ravni. Zaščita ranljivih odjemalcev na oddaljenih območjih, ki jo omenja direktiva, je v Sloveniji udejanjena z načelom enake omrežnine v celotni državi ne glede na to, da so stroški omrežja v oddaljenih in redko poseljenih delih države višji kot v mestih. V ta sklop spadajo tudi obstoječa določila v zvezi z osnovno oskrbo, saj zagotavljajo odjemalcem varnostno mrežo, če dobavitelj propade ali odjemalec iz kateregakoli razloga ne more dobiti dobavitelja. Osnovna oskrba je zasnovana tako, da spodbuja odjemalce k čimprejšnjemu prestopu v normalno oskrbo, zato ta zasnova ni motnja trga.
Zakon ureja tudi vse v zvezi z obveščanjem odjemalcev, dostopom do podatkov in obveznimi sestavinami pogodbe o dobavi, kakor na več mestih zahteva direktiva. Skupna kontaktna točka je zaupana Javni agenciji Republike Slovenije za energijo. Tudi določila glede omenjene agencije, njenih nalog in delovanja so v predlogu besedila precej podrobna. Izvajanje distribucije toplote in drugih energetskih plinov je načeloma izbirna gospodarska javna služba, in kot taka v domeni samoupravne lokalne skupnosti oziroma občine. S tem zakonom se želi postaviti zakonodajni okvir za urejanje gospodarske javne službe in določanje postopka odločanja v primerih, ko takšna oblika ni optimalna in občina dovoli izvajanje distribucije v tako imenovani tržni distribuciji. Izjemno pomembna sprememba, ki jo prinaša tretji energetski sveženj, je popolna lastniška ločitev sistemskega operaterja prenosnega omrežja.
Za našo državo je bila popolna ločitev najbolj logična rešitev, saj je država 100-odstotna lastnica vseh treh operaterjev: sistemskega, distribucijskega in operaterja trga. Zato ne bomo imeli težav z izvedbo lastniške
ločitve, saj državi ne bo treba prodati deležev v teh podjetjih. V Poslanski skupini DeSUS smo na splošno zadovoljni z besedilom novele. V mnogih delih je zakon kar precej podroben, ponekod mogoče celo preveč, vendar nam je jasno, da bo predlog še naprej zbujal veliko polemik, saj je bila energetika vedno poligon za križanje mnogih interesov. Tisti, ki ima kontrolo nad energetiko, ima v rokah moč in denar. Zato smo prepričani, da bo predlog zakona do konca obravnave prestal še nekaj sprememb. V Poslanski skupini DeSUS bomo vse spremembe budno spremljali, zato smo tudi zadovoljni, da bomo v petek opravili javno predstavitev mnenj v tej dvorani.
V prvem branju poslanke in poslanca Poslanske skupine DeSUS predlog zakona ocenjujemo kot primernega za nadaljnjo obravnavo. Hvala.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam.
Gospa Iva Dimic bo predstavila stališče Poslanske skupine Nove Slovenije.
IVA DIMIC (PS NSi): Hvala za besedo, predsednik. Spoštovani!
Pred nami je nov energetski zakon, ki je po vsebini zelo obsežen in v celoti nadomešča sedaj veljavni zakon na tem področju. Ker je o novem energetskem predlogu v petek napovedana še javna predstavitev mnenj, se bomo v Novi Sloveniji dotaknili le nekaterih odprtih vprašanj slovenske energetike, predvsem tistega dela, ki se tiče električne energije. Naša družba postaja vedno bolj odvisna od električne energije in jo poskuša porabljati čim bolj učinkovito. Tudi Slovenija v tem procesu ni nič drugačna od drugih držav. Da bi zmanjšali svojo energetsko neodvisnost, smo se med drugim odločili realizirati postavitev šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj in subvencionirati sončne elektrarne. Menimo, da so bile te odločitve premalo premišljene in brez prave strokovne podlage. Izgradnja Termoelektrarne Šoštanj je zaradi slabega in malomarnega vodenja prerasla v najdražjo investicijo slovenske energetike doslej in je kot takšna prej fiasko kot zgodba o uspehu. Tudi nepremišljeno subvencioniranje fotovoltaike se nam vrača kot bumerang, saj ob naključnih trenutkih iz teh virov prihajajo v sistem velike količine energije, ki celotnemu sistemu povzročajo nemalo preglavic. Trg električne energije je namreč zelo občutljiv sistem, ki potrebuje hitre odzive, po drugi strani pa je ekonomsko neusmiljen in sledi predvsem zakonitostim ponudbe in povpraševanja.
Izpostavljeni primer kaže na to, da slepo spodbujanje obnovljivih virov energije lahko deluje tudi škodljivo, in kaže tudi na to, da nujno potrebujemo nacionalni energetski program, ki je v pripravi že več kot dve leti. Zadnji strateški dokument na tem področju je bil namreč sprejet v letu 2004, razmere v energetiki pa so se od tedaj že dodobra spremenile. V Novi
235
DZ/VI/37. izredna seja
Sloveniji menimo, da bi morali v okviru obnovljivih virov energije staviti predvsem na tiste elemente, ki jih Slovenija premore in obvladuje, predvsem na vodno in geotermalno energijo. Zato podpiramo nadaljevanje izgradnje zastavljenih hidroelektrarn, žal pa projekti na srednjem toku Save stojijo predvsem zaradi pomanjkanja volje ključnih odločevalcev. Pri tem izpostavljamo zlasti neodgovorno ravnanje Agencije Republike Slovenije za okolje in Ministrstva za kmetijstvo in okolje. Poudariti je treba, da je gradnja hidroelektrarn smiselna tudi z vidika ponovnega zagona slovenskega gospodarstva, saj približno 90 % opreme in infrastrukture lahko zagotovijo slovenska podjetja. Glede novega energetskega zakona pa v Novi Sloveniji menimo, da bi morali pred tem nujno sprejeti tudi nacionalni energetski program, v katerem bi dorekli svojo energetsko strategijo za naslednja desetletja. Šele nato bi bilo smiselno oblikovati energetski zakon, ki bi konkretneje sledil začrtanim smernicam takšne strategije. Žal projekt energetske strategije na Ministrstvu za infrastrukturo in prostor stoji že od začetka leta 2012. Zato na tem mestu v Novi Sloveniji apeliramo na Ministrstvo za infrastrukturo in prostor ter ministra Omerzela, da pospeši postopke in strategijo čim prej pripravi.
V	Poslanski skupini Nove Slovenije novemu energetskemu zakonu v prvi obravnavi ne bomo nasprotovali. Zaradi številnih pripomb na zakon s strani zainteresirane javnosti pa z zanimanjem čakamo tudi na petkovo javno predstavitev mnenj o tem zakonu. Pričakujemo tudi, da se bodo v procesu sprejemanja zakona določeni izpostavljeni problemi še razjasnili in da bodo na koncu sprejete takšne rešitve, ki bodo sprejemljive tako za državljane kot tudi za gospodarstvo.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa.
V	imenu Poslanske skupine Pozitivne Slovenije bo stališče predstavil gospod Jože Velikonja.
JOŽE VELIKONJA (PS PS): Spoštovana predsedujoča, predstavniki Vlade, poslanke in poslanci!
Pred nami je obravnava izjemno obsežnega in zahtevnega besedila, ki pokriva področje trga z električno energijo, trga zemeljskega plina, oskrbe s toploto, obnovljive vire energije, učinkovito rabo energije, Agencijo za energijo, energetsko infrastrukturo in transport ogljikovega dioksida. Predlog energetskega zakona EZ-1 prenaša v slovenski pravni red 11 direktiv in določa pravne ukrepe za izvrševanje 6 uredb Evropske unije. Prenos direktiv prinaša veliko sprememb določb veljavnega energetskega zakona, zato je po Resoluciji o normativni dejavnosti treba sprejeti nov zakon. Dodaten razlog za sprejetje novega zakona je povečanje preglednosti samega
besedila in transparentnosti prenosa obsežne evropske zakonodaje v nacionalni pravni red, saj je bil osnovni zakon iz leta 1999 že 5-krat spremenjen. Cilj predloga zakona je urediti pravila notranjega trga z elektriko in zemeljskim plinom, predpisati pravila za ločevanje in certificiranje operaterja prenosnega sistema z elektriko ter pravno in funkcionalno ločiti operaterje prenosnih sistemov zemeljskega plina, hkrati pa povečati zanesljivost oskrbe z elektriko in zemeljskim plinom. Pravila za delovanje sistemskih operaterjev in notranjega trga z elektriko in zemeljskim plinom se bodo uredila tako, da se okrepi zdrava konkurenca na trgu.
Zakon vsebuje tudi določbe, ki zagotavljajo večje varstvo potrošnikov. Prav tako je z zakonom zagotovljena nujna oskrba socialno najšibkejših. V Poslanski skupini Pozitivne Slovenije menimo, da ima zakon še pomanjkljivosti, vendar pa je precejšen poudarek zakonskih določil o nujni energetski učinkovitosti, ki zahteva, da v našo zakonodajo vnašamo tudi obvezne energetske preglede za velika podjetja. Ti pregledi sicer prinašajo dodatne stroške podjetjem, vendar lahko po izkušnjah iz tujine trdimo, da bi po opravljenih pregledih podjetja veliko prihranila. Na področju učinkovite rabe energije zakon določa cilje predvsem javnemu sektorju. Med cilje zakona štejemo tudi večjo uporabo obnovljivih virov energije in soproizvodnjo toplote, vendar načrtovano. Z zakonom urejamo tudi daljinsko ogrevanje, Agenciji za energijo pa dajemo tudi nadzorno funkcijo. V času javne obravnave je bilo evidentiranih več kot 900 pripomb na posamezne člene predloga zakona, ki jih je podalo preko 60 zainteresiranih, kar pomeni, da je zainteresirana strokovna javnost aktivno sodelovala pri pripravi zakona, ki ga imamo danes v obravnavi.
V Poslanski skupini Pozitivne Slovenije Predlog energetskega zakona podpiramo.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa.
Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin. Prehajamo na splošno razpravo poslank in poslancev, in kot prvi je prijavljen mag. Andrej Vizjak.
Izvolite, imate besedo.
MAG. ANDREJ VIZJAK (PS SDS): Hvala lepa, spoštovana podpredsednica.
Sicer nisem bil prvi, sem bil 7. ali 8., ampak očitno pozna ura vpliva na interes, po moji oceni kar na pomemben zakon, ki je pred nami, in sem vesel, da je ministrstvo, pristojno za energetiko, predložilo v obravnavo ta dokument, da bomo ta dokument obravnavali po neki normalni, redni proceduri, in da se bomo lahko v nadaljevanju tudi v okviru razprave na odboru, ko bodo obravnavani amandmaji oziroma določene pripombe ali pa drugačne rešitve, tudi o teh pogovorili brez neke presije.
236
DZ/VI/37. izredna seja
Prvič, uvodoma sem slišal, da se sledi trem pomembnim ciljem: zanesljivi, konkurenčni in trajnostni oskrbi Slovenije z energijo na vseh nivojih, tudi kar se tiče elektrike, plina, naftnih derivatov, ker vemo, da rafinerij nimamo in podobno. Pri tem bi dodal še en pomemben cilj: varno. Naši energetski objekti ne samo, da so zanesljivi glede oskrbe in je sistem zanesljiv, ampak morajo biti tudi varni. Prav tako ni dovolj, da imamo konkurenčno ceno električne energije ali zemeljskega plina, ampak mora biti tudi ta varna in podobno.	Menim, da je ta cilj
zelo pomemben in na žalost vpliva na vse parametre, na konkurenčnost, na zanesljivost, kajti zagotavljanje varnosti stane. Tako kot stane socialna država tudi zagotavljanje varnosti pri oskrbi z energijo v Sloveniji stane. Zato je pomembno, da ga vključimo v te štiri temeljne cilje oziroma stebre oskrbe Slovenije. V tem dokumentu težko najdem odgovor na eno zelo preprosto tezo - ali Slovenija želi na določenih področjih, kjer ima naravne možnosti za to, stremeti k samooskrbi ali ne. Recimo, gotovo pri naftnih derivatih ne moremo imeti samooskrbe, ker nimamo nafte. Gotovo je to težko tudi pri plinu, čeprav ne rečem, da je nemogoče, ampak zaenkrat nimamo tega. Kar pa se tiče električne energije, pa bi od energetskega zakona pričakoval, da reče eno tezo v tej smeri. To je nekaj, kar verjetno prepuščate strateškim dokumentom na tem področju. To je moja prva točka. V tem dokumentu oziroma zakonu navajate tri strateške dokumente: Energetski koncept Slovenije, Državni razvojni energetski načrt, letne energetske bilance. Kar se tiče energetskih bilanc, se verjetno vsi strinjamo, da je to potrebno, dobro, kar pa se tiče nekih resnih strateških dokumentov, pa mislim, da smo v zadnjih letih doživeli, da smo tukaj bistveno manj neodvisni, kot smo bili 5 do 10 let nazaj.
Imamo celo kopico direktiv Evropske unije, in tudi ta zakon jih povzema oziroma implementira. Če jih še ni, so novele v preteklosti. Imamo celo kopico direktiv, ki nam precej trasirajo naš energetski koncept, tako glede proizvodnje, kajti stavimo na obnovljive vire, nizkoogljične vire, tudi na zmanjševanje porabe in, zelo pomembno, trasira nam trg z električno energijo oziroma odpiranje tega trga. Nismo več kaj posebej suvereni na tem področju, in mislim, da je tako tudi prav. Zato se postavlja resno vprašanje, ali v tem najširšem smislu potrebujemo neke vrste konceptualne rešitve. Potrebujemo pa strateške dokumente, še posebej čisto izvedljive, operativne programe razvoja proizvodnje, prenosa in distribucij, ko govorimo o elektriki. Podobno je, seveda v manjšem obsegu, ko govorimo o plinu, ker pač proizvodnje nimamo - tu je prenos, tu je distribucija in pravila uporabe tega. Mislim, da bo pravila uporabe definiral ta zakon, kar se pa tiče nekih usklajenih investicij za prej, pa potrebujemo operativne strateške dokumente. Sprašujem se o razmerjih med državo kot neke vrste regulatorjem delovanja tega sistema in
podjetji, ki delajo svoje razvojne načrte. Mislim, da je prav, da bi res imeli razvojni program, ki bi bil izvedljiv, ki bi bil medsebojno sinhron med raznimi podjetij in ki bi odgovoril na temeljna vprašanja razvoja energetike v tej državi.
Če grem na eno takšno, ki je najbolj pisana, recimo, elektroenergetika, verjetno potrebujemo odgovor na to, katere proizvodne obrate oziroma vire bomo gradili v prihodnje in kako jih bomo nadomeščali. Mislim, da bi takšen izvedljiv razvojni načrt moral odgovoriti tudi na vprašanje, kaj bomo, ko bomo morali obstoječo nuklearko zapreti, kajti zdaj smo v fazi podaljševanja življenjske dobe. Enkrat bo tu leto 2040, 2050, ko ta elektrarna ne bo več delala, in če se ne bomo danes začeli na to prijavljati, tudi takrat ne bomo na to pripravljeni. Podobno je vprašanje, kaj bo, ko bomo zaprli rudnik lignita v Velenju, ali bomo še šibali termoelektrarne po Sloveniji ali ne. Sem za to, da se glede teh termo virov nadaljuje z začetimi oziroma z že izvedenimi projekti, vendar moramo imeti tudi odgovor na to, kaj potem, vsaj v neki viziji, in na to, kaj bomo naredili s tem, kar nam na žalost preveč intenzivno vsako leto zdrsi čez državo -to so konkretno vodni viri. Imamo še nekaj hidroenergetskega potenciala na Savi, pri čemer si vsi želimo - kot vidimo, ni niti ene dileme v tem parlamentu glede tega, da bi gradili te elektrarne, vendar se kljub že pred petimi leti podeljeni koncesiji na srednji Savi do danes ni zgodilo nič resnega na tem projektu, in ni videti, da bi se v bodoče zgodilo, kajti zadeva se zapleta na nekih banalnostih.
En takšen izvedljiv razvojni operativni program razvoja elektroenergetike in tudi ostale energetike bi moral biti tudi zakon za vse, spoštovani gospodje, uradnike na vseh resorjih, še posebej na okoljskem resorju in še na kakšnem drugem resorju, ki vedno znova spotika in daje palico v kolesje razvoju nekaterih vsesplošno, nacionalno priznanih projektov, vendar se zaradi nekih drobnih interesov nekih posameznikov,	tudi	popoldanskih
okoljevarstvenikov, neke stvari ne zgodijo in trajajo, in je, bog pomagaj, vsemu temu žrtev cela slovenska energetika. Zakaj je to problem? Problem je tudi zato, ker bi skozi ta izvedljiv razvojni program podjetij lahko načrtovali neko investicijsko aktivnost teh podjetij. Neko prepričanje v Sloveniji je, da se v energetiki ustvarja nek dobiček, nek lep denar, in zelo prav bi bilo, da se ta denar nameni za te projekte. Če bi vedeli, za katere, in če bi bili ti izvedljivi, bi to lahko naredili. Ker pa imamo celo kopico problemov na tem področju in nimamo tega izvedljivega operativnega načrta še narejenega - kot resorni minister sem se pred 7 leti na ministrstvu za gospodarstvo trudil, da bi to naredili. Potem bi lahko dobičke nalagali v te investicije in bi bilo morebiti kaj novega zgrajenega, kar pa žal ni. Denar iz energetike je šel v integralni proračun, šel je tudi v Novo Kreditno banko Maribor in še kam.
237
DZ/VI/37. izredna seja
V mandatu vlade Boruta Pahorja je menda šlo 20 milijonov evrov energetskega denarja za dokapitalizacijo Nove Kreditne banke Maribor. Zdaj bomo vsi skupaj to reševali in še davkoplačevalci bodo tu nasrkali. Enostavno povedano, to se ob neki jasni strategiji in nekem operativnem razvojnem programu vlaganja v elektroenergetiko ne bi smelo zgoditi. Spoštovani gospodje, na oni strani vas kar nekaj poznam in vem, da niste čisto nič krivi, da se je to zgodilo in da se bo to lahko zgodilo tudi jutri, pojutrišnjem in v prihodnje, vendar če tukaj nimamo neke jasne volje in sprejetih nekih dokumentov, ki jim sledimo, se pač to dogaja. Ni naključje, da ni nacionalnega energetskega programa in vseh ostalih aktov, ker nekomu paše, da pobira smetano iz energetike in jo kanalizira za takšne in drugačne namene integralnega proračuna. Mislim, da to ni prav, in to je moja druga teza. Denar v energetiki bi se moral namenjati za investicije, za doseganje teh štirih ciljev, ki sem jih omenil - za zanesljivo, varno, trajnostno in konkurenčno oskrbo slovenskega prebivalstva in gospodarstva z energijo, tako na področju plina kot na področju elektrike.
Naslednje, kar bi rad povedal, je to, da morebiti nekatere rešitve v tem zakonu niso usmerjene v doseganje teh ciljev. Verjetno razumem, da ste se pri pisanju tega zakona soočali s številnimi interesi in s takšnimi ali drugačnimi osnutki tega zakona, ki so bili že po predalih ali so bili v takšni ali drugačni amandmajski obliki. Tu bi bilo moje prvo vprašanje, namenjeno predstavnikom ministrstva, pristojnega za energetiko, naslednje: kako to, da so kljub neki ambiciji po odprtem trgu z električno energijo, ambiciji, da se cene prosto oblikujejo, tu elementi, ki to omejujejo v zakonu? Poseganje in regulacija nekih rednih cenikov, postavljanje pod vprašaj oblikovanja cene, sploh dela cene, ki se nanaša na fiksne in variabilne stroške - sprašujem se, čemu, zakaj, ker če imamo nek odprt trg, se mi zdi povsem logično, da zmaga tisti, ki je najbolj konkurenčen. Zakaj bi mu zakonodajalec predpisoval pravila igre, če s tem ne sledi neki javni koristi?
Recimo, če primerjam to ureditev na področju poštnih storitev, kajti telekomunikacije in energetika imajo nekatere zelo sorodne elemente. Na primer, pri poštnih storitvah imamo tako imenovano univerzalno storitev, ki jo je dolžan izvajalec ali tisti, ki opravlja to poštno storitev, zagotavljati ne glede na stroške. Univerzalna storitev, na primer, predstavlja to, da oskrbujemo s pismi ali pa z nekimi normalnimi poštnimi storitvami tudi odročne kraje v hribih, kjer poštna znamka ne upravičuje in ne povrne stroškov tistega poštarja, ki gre gor in dol, da tisto pisemsko pošiljko dostavi. To je univerzalna storitev, vendar ker imamo nek standard, je prav, da tisti operaterji, ki se s tem ukvarjajo, zagotavljajo tudi to, ne glede na stroške. Sedaj se mi zdi, da se skozi to politiko,
ki jo je zaslediti v teh določbah, ki govorijo o trgu z električno energijo in zemeljskim plinom, na nek način postavlja v diskriminatoren položaj tiste, ki priznavajo, da so določeni fiksni stroški tudi z odjemalci, ki z odjemom električne energije niti približno ne povrnejo stroškov za izdajo računa. Ker imam klimo v vinski kleti v vinogradu, porabim kar nekaj elektrike, marsikdo pa ima nek vikend nekje, kjer ima eno lučko, še hladilnika nima, in je verjetno izstava računa dražja, kot je vse skupaj vredno, in enemu trgovcu z električno energijo ni niti približno v interesu, da bi pokrival takšnega, ker ima več stroškov z njim.
Hočem povedati, da je vplivanje na oblikovanje cen v teh segmentih dvorezno. Zakaj? Spoštovani, v tem zakonu je zaslediti favoriziranje nekaterih dobaviteljev, kjer je več kot očitno, da se stimulira tiste brez fiksnih stroškov in z variabilnimi stroški in se na nek način preprečuje oblikovanje nekih cenikov. Tega ne razumem, in tukaj bi rad od vas odgovor na vprašanje, čemu ste se kot zakonodajalec odločili regulirati oziroma zakonsko posegati v to področje na takšen način. Potem imamo to nesrečno ali pa srečno omrežnino za priključno moč, ki je bil doslej namenski vir, kajti tisti, ki se je priključil na omrežje, je tudi nekaj plačal zato, ker je tisto omrežje, na katerega se je priključil, nekaj stalo, da je tam, kjer se je on priključil. Za tistim njegovim priključkom stoji cela kopica infrastrukture, in to je zelo podobno, kot je na nekaterih drugih področjih, od vodovodov in drugih inštalacij. Zdaj se, če prav razumem, ukinja namenskost tega denarja. Ta denar je bil doslej namenjen pri teh, ki so to pobirali oziroma investicije v omrežju so bile namenski vir. Sedaj se ta namenskost izgublja in se zelo nejasno postavlja namen tega vira. Človek celo dobi občutek, da bo pod krinko zniževanja nekih cen na položnicah tisti, ki se bo želel priključiti na omrežje, verjetno moral še kaj investirati, da se bo sploh lahko priključil na omrežje, kajti distributer oziroma tisti, ki bi ga naj priključil na omrežje, denarja za to ne bo imel.
Omenil bi še eno stvar, ki ni nepomembna oziroma dve stvari še, spoštovani, da ne utrujam predolgo. Ena je povezana z obnovljivimi viri. V naslednjih letih je na podlagi določb zakona pričakovati, da bomo deležni določenih prispevkov za trda in tekoča fosilna goriva, kot so premog, pogonska goriva, kurilno olje, utekočinjen naftni plin in tudi utekočinjen zemeljski plin. To so tisti viri, ki so relativno dragi danes, ko govorimo o individualni potrošnji. Imamo celo kopico ljudi, ki so na teh energentih, pa bi marsikdo šel na kakšno toplotno črpalko in verjetno tudi na kakšne obnovljive vire, če bi imel denar za investicijo. Takšna investicija danes nekaj stane, med 5 in 10 tisoč evrov za neko stanovanjsko hišo. Menim, da je ta nastavek lahko pomemben udarec tudi tem, ki se še ogrevajo oziroma uporabljajo te klasične energente, pa niso sposobni preiti na kaj
238
DZ/VI/37. izredna seja
drugega in bodo morali požreti dvig cene energije s temi prispevki. Tukaj me tudi zanima, kakšna je strategija na tem področju. Na koncu še to. Ali in kdaj energetski zakon predvideva izpolnitev koalicijske zaveze, da boste z raznimi ukrepi - v mislih ste verjetno imeli prispevek za obnovljive vire - znižali ceno za industrijski odjem za 10 % v 6 mesecih po nastopu te vlade? To ste zapisali, spoštovana koalicija, v koalicijsko pogodbo. O tem sem vas že enkrat vprašal. Zdaj je 7 mesecev od tega, cene električne energije za industrijske odjemalce pa se niso prav nič znižale, in me zanima, ali se bodo in kdaj se bodo na podlagi tega energetskega zakona znižale za obljubljenih 10 %. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa tudi vam.
K besedi se je prijavil še predstavnik Vlade mag. Bojan Kumer, tako da najprej dajem besedo njemu.
MAG. BOJAN KUMER: Hvala lepa, gospa predsedujoča.
Najprej sem dolžan nekaj pojasnil glede določenih zavajajočih dejstev, ki so bila podana v splošni razpravi. Slišati je bilo moč, da je zakon dolg, obsežen, nepregleden. Pripombe jasno govorijo o tem, da je ravno obratno, da je zelo pregleden, da je zelo strukturiran, in strokovna javnost, ki bo bolj ali manj ta zakon v največji možni meri uporabljala, pozdravlja to strukturiranost in to urejenost, ki smo jo končno po 14 letih uredili. Je dolg, zagotovo, ampak če zložimo vse direktive na en kup, vse uredbe, ki nam jih narekuje Evropska unija, dodamo zraven kanček specifike slovenske zakonodaje, dodamo zraven odločbe Računskega sodišča, Ustavnega sodišča in še trenutno urejenost, ki vlada na stanju slovenske energetike, dobimo točno to, točno takšen zakon. Že če zložimo papirje iz evropskih direktiv in uredb, smo skoraj na istem. Seveda so debeline papirja potem lahko tudi vprašujoče, ampak vsebina je tista, ki nekaj šteje. Javna agencija bo še vedno javna. Seveda ne po Zakonu o javnih agencijah, ker tudi tukaj evropske direktive nalagajo določene obveznosti, ker imeti javno agencijo, ki se ravna vsakokratno po vladni politiki, in hkrati željo, da imamo zelo dobro delujoč, pregleden trg električne energije ali zemeljskega plina ali drugih energentov, sta kontradiktorni dikciji, in to je treba enkrat urediti. Potrebujemo močno, neodvisno, avtonomno agencijo, regulatorni organ, in tukaj se zgledujemo po tistih državah Evropske unije, ki to že imajo.
Bilo je govora o tem, da na novo uvajamo organizacijo sistemskih operaterjev distribucijskega omrežja. V bistvu v 78. členu samo ohranjamo stanje, ki ga imamo, in ne blokiramo nobene nove rešitve, ki bi iz tega naslova nastala. Zavedamo se, da se zakona ne more izrabiti za to, da bomo tlačili vanj strategije, akcijske načrte, pravilnike, razne koncepte. Na
eni strani trdite, da je že tako ali tako dolg, vendar vidim iz razprave in iz pobud, da si želite še kakšne dikcije, kakšnega člena, da se mogoče ohrani trenutno monopolno stanje in da se brani določene privilegije, ampak k tem bom šel kasneje. Že trenutno veljavni zakon EZ-E ima 300 podzakonskih aktov. Vprašanje je, ali so to res podzakonski akti. Marsikateri podzakonski akt moramo preseliti na višjo raven. To se od nas kot zakonodajalca ravno tako zahteva. To je naporna materija, kaj je v zakonu in kaj je v podzakonskem aktu. Slišati je bilo moč, da izenačujemo pravice gospodinjskih odjemalcev in tako imenovanih malih poslovnih odjemalcev. Ni res. Samo širimo pravice, dodatno dajemo malim poslovnim odjemalcem oziroma srednje velikim podjetjem. Do sedaj so vse vlade zanemarile to dejstvo. Na eni strani so želele in populistično nagovarjale, da bomo podpirali obrtnike, da bomo podpirali mala in srednje velika podjetja, a hkrati vsaj na področju električne energije, na področju energetike nič za to naredile. Čisto nič. Ta vlada, ta zakonodajalec bo ravno s to dikcijo, o tem smo popolnoma prepričani, znižal cene za ta podjetja.
Ne bo se moglo več zgoditi tako, kot je bilo leta 2008, ko so na trgu padle cene električne energije. Dobavitelji, ki so močnejše stranke v tem postopku - verjamem, da so v veliki meri to vedeli -, so pa tik pred tem podaljševali oziroma množično sklepali dolgoročne pogodbe. In kar na enkrat, glej ga zlomka, imamo nekonkurenčno gospodarstvo. Ravno tu dajemo sedaj možnost kot odgovorni zakonodajalec, da to preprečimo, ker zagotovo se to ni zgodilo prvič in upamo, da zadnjič, in da ima malo ali srednje veliko podjetje, podjetnik, če je bil zaveden s podpisom dolgoročne pogodbe, možnost, da to spremeni in dobi tržno ceno, ki trenutno velja na trgu. To sedaj ni možno. To je samo možnost, dodatna pravica, zaščita, ki se je bo sedaj lahko poslužil na podlagi veljavnega zakona oziroma ko bo to stopilo v veljavo. Sedaj te pravice ni imel. Obstaja vrsta pobud, vrsta dopisov na vse dobavitelje, ko se je trg električne energije sesul, da bi si lahko znižali in podjetja preživeli. Marsikatero podjetje je zaradi tega propadlo. Od leta 2008 do junija 2013, ko je ekipa nastopila, se ni popolnoma nič zgodilo na tem, da bi zakonodajalec malo zaščitil to kategorijo. Ravno to počnemo. Tu smo poslušali obrtno zbornico in Gospodarsko zbornico Slovenije. Mislim, da so oni najbolj kompetentni glede tega, kaj si želijo iz tega področja od odgovornega zakonodajalca. Verjamem, da so apetiti obstoječih privilegijev, ki se jih je ščitilo pri dobaviteljih, nasprotni in kontradiktorni temu, ampak dejstvo je popolnoma nasprotno. Tu so največje marže, ponavadi porabljajo več energije za svoje potrebe, vendar ker so to navadno podjetja, ki se ukvarjajo s svojim core biznisom, jim je to postranska zadeva.
239
DZ/VI/37. izredna seja
Ravno tako smo slišali očitke, da prepovedujemo pavšalne zneske na računih. Res je, ponovno, kot odgovorni zakonodajalci želimo povečati preglednost, saj je bila ravno tako izražena kategorija, da želimo pregleden, transparenten trg in transparentnost za vse deležnike, ki delujejo na trgu. Prav tako ni res, da to velja za vse. To velja samo za redne cenike. Če imamo med 5 in 10 deležnikov, ki delujejo na trgu električne energije, je to za 7 cenikov. V poplavi vseh akcij danes v medijih se je ravno ta institut do sedaj, predvsem pa v zadnjem pol leta, najbolj zlorabljal. Tu je ponovno zakonodajalec stopil v bran potrošnika in slovenskega odjemalca, da tega več ne bo mogoče početi. Da se ne bo oglaševala najdražja ponudba v kompletu kot najcenejša, to preprečujemo, hkrati pa na drugi strani nalagamo neodvisnemu regulatornemu organu, da naredi transparenten, jasen, pregleden primerjalnik ponudb cenikov. To je tisto, kar mora potrošnik videti. Če danes pogledate na ta ponudnik - sicer je zelo dobro pripravljen, vendar je na njem primerjano preveč ponudb in se težko znajdemo. Gremo v smer telekomunikacij ali mobilnih paketov, kjer je poplava, in nihče danes ne ve, kateri je v tem trenutku najugodnejši za posameznega potrošnika.
Bila je izrečena tudi kritika, da bi bilo smiselno najprej narediti strategijo Slovenije na področju energetike. Zakaj je pa nimamo? Junija, ko smo začeli pripravljati energetski zakon, te možnosti nismo imeli, ker so vse predhodne vlade vzele to možnost in to izbiro. Če gremo pripravljati takšno resno, dobro, strokovno in široko konsenzualno energetsko strategijo ali energetski koncept Slovenije, ga bomo pripravljali kar nekaj časa, zagotovo dlje kot zakon. Na drugi strani se je pa tri leta ignoriralo implementacijo direktiv v slovenski pravni red, tako da imamo že zagrožene kazni. Kot odgovorni zakonodajalec ne smemo tega dejstva spregledati. Sočasno je pa to velik izziv početi. Bistveno je, da s tem zakonom ne blokiramo nikakršne rešitve, ki bi lahko kasneje bila iz energetskega koncepta Slovenije. Splošno je znano in se govori v strokovnih kuloarjih, da ima tako imenovani Nacionalni energetski program, nazadnje sprejet pred davnimi leti, v prejšnji dekadi, zelo negativno konotacijo, da ni strokovno sprejet, da je preobširen, da si lahko vsak tam notri nekaj najde. Če Slovenija želi to - mislim, da ne.
Zakonodajalec nikoli ni rekel, da se tega ne bomo lotili, ampak treba se je držati prioritet, treba se je držati izbire, če je sploh bila možnost izbire. Prejšnje vlade so imele to možnost izbire, zdaj te izbire ni bilo. Energetski koncept Slovenije - vsekakor se ga bomo lotili, ampak ta energetski zakon ne blokira nobene dobre rešitve, ki bi lahko nastala iz energetskega koncepta Slovenije. In kar je bistveno, Nacionalni energetski program ni imel v svoji besedici imena Slovenije, in primerno se
nam je zdelo, da vsaj z imenom pokažemo, da gre za slovenski nacionalni energetski program. Slišati je bilo, da so bila pričakovanja glede tega zakona velika in da so po branju bili nekateri razočarani, da se večajo obremenitve. Trg električne energije deluje na podlagi tržnih principov, trg zemeljskega plina na podlagi principov tržne zakonitosti zemeljskega plina. To so dobrine. Večajo pa se davki, prispevki zaradi tega, ker je treba spodbujati obnovljive vire energije. V preteklosti se je slovenska država odločila, da bomo spodbujali obnovljive vire energije, in danes prispevki za to, da lahko spodbujamo obnovljive vire energije, rastejo. Samo te obremenitve so rastle.
Obremenitve iz naslova tržnosti so padle, in če pogledamo danes, kakšne pogodbe se sklepajo, sem prepričan, da so marsikateri gospodarski subjekti že sklenili pogodbe, ki so skladne s cilji, ki so bili zapisani v koalicijski pogodbi - manj kot 10 % cene iz lanskega leta. Prvič, ker to omogočajo tržne zakonitosti, in drugič, ker smo tudi znižali prispevke iz obnovljivih virov energije. In hkrati, zakaj širimo prispevke še na ostale energente. Strokovni argument je tukaj zelo enostaven, ker zakaj bi samo energent, kot je električna energija, bil obremenjen zato, da postavljamo vire na obnovljivi vir energije. Tukaj imamo še zemeljski plin, hlad, toploto, UNP, goriva. Če pogledamo potrošnika, ki se danes greje na zemeljski plin doma, in nekoga, ki se greje na električno energijo, tisti, ki se greje na električno energijo, danes plača za tako imenovane sončne elektrarne, ki jih je največ, nekdo, ki se greje na zemeljski plin, pa nič. Kje je tukaj diskriminatornost, kje so tu pretekli zakonodajalci, da bi to uredili? Ravno to želimo urediti. Tukaj bomo prerazporejali bremena, skladno z zavezami, ki so jih dale pretekle vlade - da bomo dosegli cilje 25 % iz obnovljivih virov energije do leta 2020 pri končni bruto porabi.
Bil je slišan očitek, da ukinjamo tako imenovani OPM, prispevek za priključno moč. Tudi to ne drži. Dajemo ga v drugačno obliko, dajemo ga v pravilnejšo obliko, tistim, ki je to namenjeno, tistim, ki to investirajo, ker danes je to namenski vir. Računsko sodišče je kasneje kot je bil sistemski operater distribucijskega omrežja ustanovljen določilo, zakaj se mora to uporabljati. Še vedno se ohranja, vse bo ostalo enako, ampak ta postavka gre točno tja, kamor sodi v energetskem sektorju. Distribucijska podjetja bodo lahko iz tega vira ponovno investirala, tako kot so investirala od leta 1999 do odločbe Računskega sodišča, in to anomalijo s tem zakonom samo odpravljamo. Slovenija si želi samooskrbe, in želimo si varne energije, ampak tukaj lahko z veseljem ugotavljamo, da smo dosegli zelo visoke, celo najvišje standarde varne oskrbe električne energije v Sloveniji. Smo ena redkih držav Evropske unije, ki v vseh preteklih dveh desetletjih ni doživela raznih prekinitev. Tudi Nemčija, ki jo vedno za neko referenco dajemo, je imela nekaj takšnih
240
DZ/VI/37. izredna seja
prekinitev. Če si tukaj že res blizu maksimuma, na drugi strani imamo pa šepajočo konkurenčnost, šepajočo zanesljivost - moramo se v to usmeriti. Z veseljem povemo, da varnost ohranjamo v 18. členu, v energetski politiki, vsepovsod ohranjamo. Še naprej si želimo tako visokih standardov varne oskrbe z vsemi energenti.
Zakaj hitreje ne sprejmemo zakona? To boste morali vprašati naše predhodnike. Tudi jaz bi si želel, da bi ta zakon bil že sprejet. Zakon kot tak, s 556 členi, pravilno citirano - ko smo ga pripravljali, smo imeli hud časovni pritisk, ker se želimo izogniti temu, da bi doživeli kakršnokoli kazen iz Evropske unije zaradi tri leta čakajočega implementiranja električne in tako imenovane plinske direktive. Soočeni smo bili z dejstvom, ali bomo pravočasno sestavili nek dober energetski zakon ali bomo zadostili časovni dimenziji ali gremo, da bomo naredili maksimalno dober zakon. Ampak veste, vedno je tako, tako kot ste že pravilno ugotovili: v energetiki je mnogo vektorjev, in ko se postavi smer, se morajo vsi tisti vektorji, ki niso poravnani s to smerjo, normalno uglasiti. Vendar trdimo, da tako dobrega vektorja s tem zakonom še ni bilo v zgodovini Slovenije. Bilo je omenjeno, da v zakonu omejujemo trg s temi pavšalnimi stroški. Kot sem že prej omenil, se tukaj omejuje samo na redne cenike, če redni cenik zajema vsaj 10 % odjemalcev tistega dobavitelja.
Vsak dobavitelj lahko pavšalne stroške zaračunava na vseh ostalih sedmih paketih, ampak ta redni cenik, ki je od dobavitelja praviloma najvišji in se zavaja preko primerjalnika na referenčni strani od agencije -tam pa bomo to prepovedali ravno zaradi tega, da se poveča transparentnost, da bo vsak neuk odjemalec lahko videl, katera ponudba je najcenejša. Tukaj bo direktna posledica ta, da se bodo cene začele spuščati. Spet želimo potrošnika dati na prvo mesto in bomo te stroške prevalili v dobro končnega odjemalca ali pa potrošnika. Tudi ta vlada podpira investicije v hidroelektrarne. Prehajamo v nizkoogljično družbo. V prejšnjem tednu smo imeli moč videti predavanje svetovalca angleške vlade Davida, da vsak prehod nekaj stane. V teh časih, ko gospodarstvo v Sloveniji težko plačuje že zdajšnje stroške, bo takoj skočiti v nizkoogljično družbo prehudo breme. Naša glavna usmeritev je razbremenjevanje in znosno obremenjevanje kvečjemu v daljni prihodnosti zato, da dosežemo cilje. Slovenija si je dala nadpovprečne cilje v preteklosti, da bo dosegla obnovljive vire energije. Povprečje je 20, mi smo si pa dali za cilj v preteklosti 25 %, in to bo nekdo moral plačati. Kdo bo plačal? Takrat, ko so si ta cilj postavljali, niso na to računali - slovenski potrošnik in slovensko gospodarstvo. Ampak ta vlada je prva, ki je začela razbremenjevati glede tega, pravilno prerazporejati ta bremena med posameznimi energenti in gledati megavatne ure
oziroma gigadžule, da se to preračuna na pravilno raven. Toliko zaenkrat. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa tudi vam.
Mag. Andrej Vizjak ima repliko.
MAG. ANDREJ VIZJAK (PS SDS): Hvala lepa.
Smelo, spoštovani državni sekretar, za nekoga, ki želi braniti ta energetski zakon. Z nekim relativno političnim nagovorom tu poskuša upravičiti nekatere rešitve, pa hkrati ni odgovoril na nekatere stvari. Na koncu sem vas vprašal konkretno stvar, o kateri ni bilo ne duha ne sluha. Če ste nas že politično nagovorili, vas vprašam, kdaj se bo izpolnila koalicijska zaveza, kdaj boste znižali ceno električne energije za industrijske odjemalce za 10 %, kot ste izredno jasno napisali v dogovoru o sodelovanju štirih koalicijskih strank. S tem zakonom ne. Tega tu ne vidim. Verjetno je šlo za neko predvolilno obljubo, ki jo je potem težko realizirati. V vsem vašem dolgem nastopu, ki je trajal slabih 20 minut, tega odgovora ni bilo, pa je zelo pomemben in verjetno zanima številne, ki danes hrepenijo po tem, da se uresničijo vaši cilji o konkurenčni oskrbi Slovenije z energijo. Naslednja zadeva. Saj lahko ne deliva stališča, ampak če vi meni govorite, da je prepoved -deseti odstavek 46. člena govori, da gospodinjskim odjemalcem ni dovoljeno zaračunavati pavšalnih stroškov poslovanja z rednim cenikom. To piše v desetem odstavku.
Danes imamo strukturo računa za električno energijo, in ta je zelo pregledna. Imamo napisano, koliko je strošek energije, koliko je strošek omrežnine, koliko je strošek prispevkov za obnovljive vire, koliko je davek, koliko je trošarina in podobno. Meni bi se zdel korak k transparentnosti, da mi dobavitelj energije pove, da zame po njegovem rednem ceniku pomeni to, da me on sploh obravnava, da mi pošilja račune, da me vodi v nekih evidencah, 0,03 cente in ostalo energija. To bi lahko primerjali. Nekateri, ki to morajo imeti, in imajo te evidence in to pošiljajo, se čudijo, zakaj zagovarjate, da je večja transparentnost, če se tega ne sme prikazati, kot če se to prikaže. Mislim, da je to korak nazaj - da se v zgodbi električne energije prikazujejo fiksni in variabilni stroški in da se ne sme tega ločevati. Govorite, da se odpira trg, da se povečuje svoboda in da se povečuje transparentnost, ne dovolite pa, da se z rednimi ceniki selekcionirajo ti stroški.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR: Tri
minute, gospod Vizjak. Replika je bila to, kajne, ne razprava.
MAG. ANDREJ VIZJAK (PS SDS): Hvala lepa. Ja, saj. To je to. Hvala.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa tudi vam.
241
DZ/VI/37. izredna seja
Samo Bevk je prijavljen kot naslednji razpravljavec, za njim gospa Alenka Pavlič in gospod Zvonko Černač.
SAMO BEVK (PS SD): Hvala za besedo, gospa podpredsednica. Spoštovani zbor!
Pred nami je obravnava Predloga energetskega zakona, enega najbolj kompleksnih zakonov, ki jih bomo v tem mandatu obravnavali v Državnem zboru. Ima kar 556 členov na 488 straneh. Samo končne in prehodne določbe štejejo več kot 50 členov, in je tudi zelo težak. Zakon v Državnem zboru obravnavamo po rednem postopku. Skupina poslancev SDS je namreč predlagala splošno razpravo o vsebini zakona. Ta prva obravnava je namenjena razpravi o razlogih, ki zahtevajo spremembo zakona, ter o načelih, ciljih in poglavitnih rešitvah predloga zakona. Poslanska skupina Socialnih demokratov pa je Odboru za infrastrukturo in prostor predlagala, da se o zakonu opravi tudi javna predstavitev mnenj, katere namen je pridobiti koristne in dodatne informacije, nanjo pa smo povabili strokovnjake in drugo zainteresirano javnost, ki bi lahko dali nove informacije v tej proceduri. Socialni demokrati smo prepričani, da je sprejemanje energetskega zakona za področje energetike v Sloveniji tako pomembno, da se opravi tudi javna predstavitev mnenj, ki se bo v tej dvorani začela v petek, 15. novembra, ob 10. uri, zato vabim vso zainteresirano strokovno javnost, da se te razprave tudi udeleži in da svoj prispevek v okviru parlamentarne procedure.
Matični odbor je opredeli tudi nekatera glavna vprašanja, o katerih naj bi tekla razprava v okviru javne predstavitve mnenj, in sicer, kakšni so razlogi in cilji za sprejetje novega energetskega zakona, katere so prednosti in pomanjkljivosti na področju energetike v Republiki Sloveniji, kako zagotoviti bolj učinkovito črpanje evropskih sredstev za investicije na področju energetike, ali je smiselno urejanje različnih področij energetike v enem zakonu ali bi bilo bolje, da bi se različna področja urejala v področnih zakonih za elektriko, plin, toploto, energetsko učinkovitost, ali so predlagane rešitve ustrezne za lokalne skupnosti in kakšne spremembe jim prinašajo in tako dalje.
Osnovni energetski zakon je bil sprejet pred 14 leti, še pred vstopom Slovenije v Evropsko unijo, zato v slovenski pravni red ni prenašal nobene evropske direktive. Temu je sledilo še pet sprememb in dopolnitev zakona, šesto novelo, ki jo je pripravila prejšnja vlada, pa je sedanja koalicija maja letos umaknila iz zakonodajnega postopka. Tako je sedanja vlada pripravila predlog novega energetskega zakona, ki prvenstveno v slovenski pravni red prenaša 10 direktiv in 6 uredb Evropske unije ter končno uskladi energetsko zakonodajo z odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije. Zaradi neizvedenega prenosa dveh evropskih direktiv s področja elektrike in zemeljskega plina pa že
tečejo postopki proti Republiki Sloveniji pred evropskim sodiščem. Če zakon ne bo usklajen z evropskim pravnim redom do konca letošnjega leta, naši državi grozijo visoke finančne kazni, če se ne motim, skupaj 22 tisoč evrov dnevno. Slovenija namreč mora upoštevati mednarodne obveznosti in usmeritve, poleg tega pa je energetska politika v Evropski uniji vse bolj koordinirana.
Zakon pokriva področje trga z električno energijo, trga zemeljskega plina, oskrbe s toploto, obnovljivih virov energije, učinkovite rabe energije, Agencije za energijo, energetske infrastrukture in transporta ogljikovega dioksida. Na področju energetske politike bo sedanji Nacionalni energetski program nadomestil Energetski koncept Slovenije, kjer bodo zapisane glavne strateške usmeritve, in to za obdobje prihodnjih 20 let, okvirno pa za obdobje 40 let. Vlada ga mora novelirati vsakih 10 let in na vsaka 3 leta poročati Državnemu zboru o doseganju kazalnikov ter o poteku naložb v elektrarne in infrastrukturne objekte. V enem letu od sprejetja tega krovnega nacionalnega programa pa mora vlada sprejeti Državni razvojni energetski načrt DREN, kjer so navedene najpomembnejše naložbe v energetsko infrastrukturo. Slovenija ima zgleden koncept energetske oskrbe in proizvodnje električne energije. Približno tretjino električne energije proizvedemo iz obnovljivih virov energije, iz hidroelektrarn, tretjino iz termoelektrarn, in tretjino energije proizvedemo v jedrski elektrarni Krško.
Kot je zapisal eden izmed strokovnjakov, energetik, je naša največja elektrarna učinkovita raba energije. Poleg tega pa moramo čim prej dokončati že začete hidroelektrarne na Savi, končno sprejeti vse dokumente za začetek investicijskega ciklusa na srednji Savi in na nekaterih manjših vodotokih, nadaljevati z izrabljanjem obnovljivih virov energije, se hkrati podati v trajnostno energetiko ter se odločiti za gradnjo drugega bloka Nuklearne elektrarne Krško. Naš trenutni edini večji potencialni investicijski vir so sredstva, ki jih bomo uspeli pridobiti iz evropskih skladov, morda tudi posojila Evropske investicijske banke, in investicijski potencial slovenskega energetskega gospodarstva. Prav zato vidim zagon investicij na področju železniške, cestne in predvsem energetske infrastrukture kot tisto prelomno točko za oživitev slovenskega gospodarstva, za rast bruto domačega proizvoda in za izhod iz gospodarske, finančne in socialne krize, da bomo na svoji zemlji sami gospodar.
Socialni demokrati bomo energetski zakon v prvi obravnavi podprli. Ekipi na ministrstvu in državnemu sekretarju se zahvaljujem za temeljito opravljeno delo. Kot predsednik Odbora za infrastrukturo in prostor zagotavljam, da bom naredil vse potrebno, da bo zakon pravočasno sprejet in se bo tako naša država izognila plačilu visokih kazni, ki nam
242
DZ/VI/37. izredna seja
grozijo pred evropskim sodiščem zaradi kasnitve pri implementaciji evropskih direktiv. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa tudi vam.
Gospa Alenka Pavlič ima besedo. Za njo gospod Zvonko Černač, za njim pa gospa Marjana Kotnik Poropat.
Izvolite, gospa Pavlič.
ALENKA PAVLIČ (PS PS): Hvala lepa.
Moja razprava ne bo tako dolga kot razprava mojih predhodnikov, verjetno pa dolžina razprave kaže na to, da je ta energetski zakon resnično trd oreh. Tako kot so že moji predhodniki opozarjali, je tukaj skoraj 6 centimetrov debel zakon, skoraj 600 strani in skoraj 600 členov, tako da to res ni mačji kašelj. Je pa bil energetski zakon verjetno pretrd oreh tudi za predhodno vlado oziroma vlado Janeza Janše, ki je zakon oziroma predlog zakona poslala v proceduro, ko je že bila v odhajanju. Odgovor državnemu sekretarju, zakaj ni bil sprejet - rekla bi, da glede na to, da je bilo treba skoraj sto amandmajev vložiti, takšnega zakona res ni smiselno obravnavati v parlamentarni proceduri. Zato pozdravljam vašo odločitev, da ste se odločili in napisali nov zakon. Ta zakon prenaša v slovenski pravni red 11 direktiv in določa pravne ukrepe za izvrševanje 6 uredb Evropske unije. Dodaten razlog za sprejetje tega zakona je povečanje preglednosti samega besedila, kot ste že povedali, in transparentnost prenosa obsežne evropske zakonodaje v nacionalni pravni red.
Cilj predloga zakona je urediti pravila notranjega trga z elektriko in zemeljskim plinom in predpisati pravila za ločevanje in certificiranje operaterja prenosnega sistema za elektriko ter pravno in funkcionalno ločevanje operaterjev prenosnih sistemov zemeljskega plina, hkrati pa povečevati zanesljivost oskrbe z elektriko in zemeljskim plinom. Zakon bo prinesel gospodarsko razbremenitev velikim porabnikom energije, ki so se pritoževali nad visokimi cenami električne energije, na primer Slovenski industriji jekla oziroma Acroni Jesenice. Glede na to, da imamo 15. novembra, v petek, tako kot so že povedali predhodniki, še javno predstavitev mnenj, se v detajlno vsebino v sami razpravi v prvi obravnavi ne bi poglabljala. Mislim, da bomo lahko pridobili tudi dosti pametnih predlogov za popravke, ki jih bomo lahko delali skozi samo proceduro v nadaljnjih obravnavah. Se pa strinjam s kolegom Bevkom, ki pravi, da je nujno treba to sprejeti do začetka leta 2014, da se nam ne bi zgodilo, da bi morala država Slovenija plačati visoke kazni, okoli 20 tisoč evrov dnevno za dve uredbi, po 10 tisoč evrov za vsako od uredb.
Zato bom ta zakon v prvi obravnavi
podprla.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa.
Gospod Zvonko Černač, izvolite.
ZVONKO ČERNAČ (PS SDS): Hvala lepa. Lep pozdrav vsem prisotnim!
V treh dneh razprav o pomembnih temah v Državnem zboru smo obravnavali spremembe proračuna za leto 2014, proračun za leto 2015, ZIPro - mimogrede, če seštejete v ZIPro znesek, za koliko nas bo vlada Alenke Bratušek v prihodnjem letu zadolžila, pridete do številke 12,3 milijarde evrov -, Zakon o davku na nepremičnine, dohodninski zakon, bančni in tako naprej, danes pa imamo energetski zakon. Kljub temu, da gre za zelo težko materijo, lahko ugotovim, da ta vlada vse to zmore brez ministrov. Deluje na ravni državnih sekretark in sekretarjev, kajti v vseh teh dneh smo imeli priliko za nekaj minut videti premierko in finančnega ministra, in za malo več časa gospodarskega, drugače pa je celotno breme pri zagovarjanju vseh teh odločitev slonelo na državni sekretarki in državnem sekretarju.
Pred nami je, kot je bilo že ugotovljeno, zakon, ki pokriva pomembno področje in ki pokriva področje, ki je dokaj natančno in strogo regulirano na ravni Evropske unije in tudi v naši državi, ker je tudi obstoječa regulativa dokaj natančna, dokaj precizna. Slišali smo, da je nekaj sto podzakonskih aktov, ki urejajo to področje, da je sistem dokaj nepregleden in da je ena izmed ambicij pri noveliranju tega področja bila tudi v tem, da postane ta sistem bolj pregleden. Če sam zakon pogledamo, ne moremo biti veliki optimisti, da se bo to tudi res zgodilo, vendar danes imamo splošno razpravo, v petek javno predstavitev mnenj, in rekel bi, da je priložnost, če boste ugotovili na podlagi te splošne razprave, da je ta zakon primeren za nadaljnjo obravnavo, da ga na ustrezen način vsi skupaj izboljšamo, pa tudi če bo za to potrebnih sto amandmajev. Vse spremembe tega zakona doslej, razen novele D, so bile, tako kot je bilo danes že večkrat rečeno, namenjene prilagoditvi naše zakonodaje evropskemu pravnemu redu, ureditvi pogojev za delovanje trga z električno energijo, ureditvi področja regulatorja, ureditvi izvajanja gospodarskih javnih služb na področju elektrike in plina ter učinkoviti rabi energije in obnovljivih virov energije.
Razlog za nov energetski zakon je predvsem v neskladnosti s predpisi Evropske unije. Omenjene so bile direktive, 5 direktiv, posredno 10. Ključni sta dve, direktivi 72 in 73, zaradi katerih so bile Sloveniji že izrečene grožnje o kazni, in ustreznejša implementacija oziroma izvedba posameznih uredb Evropske unije ter uskladitev z odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije. V tem zakonu je pomemben tudi poudarek na vsebinskem delu, na vsebinskih spremembah. V Državnem zboru je bila novela obstoječega zakona v proceduri spomladi ravno zaradi tega, ker je bila Slovenija pod tem presingom uskladitve s pravom Evropske unije, vendar ste se maja v sedanji
243
DZ/VI/37. izredna seja
koaliciji odločili, da ta postopek ustavite, in sprejeta je bila odločitev, da se pripravi nov energetski zakon, ki je danes pred nami. Kaj je pravzaprav ta nov energetski zakon? Kaj je vsebinska platforma tega zakona? To je Zaresov zakon iz leta 2011. Takrat je bil državni sekretar gospod Kopač, področje je obvladoval Zares, in če malo pogooglate in vtipkate energetski zakon 2011, boste dobili na spletni stani besedilo tega zakona, ki ima vsebinsko enako strukturo, 565 členov - v sedanjem jih je 556 -, tako da je platforma, če smo odkriti in pošteni, energetskega zakona tisto, kar je bil koncept Zaresa v letu 2011, ki ni bil potem sprejet, čeprav je bil zakon v javni razpravi od junija 2011 do septembra 2011.
Ni bil sprejet zaradi tega, ker se je zgodila vladna kriza Pahorjeve vlade, in procedura se takrat ni nadaljevala. To dejstvo priznava tudi sedanji predlagatelj, ker v obrazložitvi pravi: "Javna obravnava Predloga energetskega zakona, ki je predmet tega gradiva, je potekala od 11. 6. 2013 do 30. 6. 2013. Čas trajanja javne obravnave je krajši zaradi tega, ker je za energetski zakon že potekala javna obravnava od 24. 6. 2011 do 30. 9. 2011." To piše v obrazložitvi k temu zakonu, ki ga imamo danes na mizi. Nekatere stvari so spremenjene, predvsem zaradi tega, ker so se v nadaljevanju zgodile tudi neke odločbe Ustavnega sodišča in še kakšna direktiva, ampak po vsebini, po konceptu je to vse. Tudi pripombe, ki so jih imeli kolegi iz Socialnih demokratov, mi govorijo, da je to vse, ker v nekaterih stališčih, ki so bila izpostavljena, predvsem v stališču Poslanske skupine Socialnih demokratov, moram reči, da se kar strinjamo, da bi bilo treba po javni predstavitvi mnenj, ki bo opravljena v petek, nekatere rešitve temeljito prediskutirati in videti, ali je zakon v takem konceptu primeren ali ne, in kaj narediti, če se ta koncept ne bo spremenil.
Predlagatelj pravi: "Sledimo temeljnim ciljem	konkurenčnosti,	zanesljivosti,
nizkoogljičnosti." Super. To je normalno. Vprašanje, ko pogledamo v drobovje tega zakona, pa je, ali gre res za zakon, ki ščiti interese odjemalcev oziroma uporabnikov, kar je temeljni, prednostni namen na eni strani, in ali gre res za zakon, ki naj zagotavlja ustrezne konkurenčne pogoje za tiste, ki delujejo na tem trgu in ne privilegira nekaterih med njimi. Ali gre res za zakon, ki nima vgrajenih mehanizmov, da bodo nekateri potem, ko bo sprejet, privilegirani v povezavi z ostalimi, mogoče nekaterimi starejšimi igralci na tem trgu? Gre še za nekaj več, za eno bolj pomembno vprašanje. Glede na to, da je Slovenija majhna in vemo, kdo koga obiskuje in kdo je kdaj kje bil - ali ni v ta zakon vgrajen interes nekega konkretnega podjetja, nekega konkretnega dela elektrogospodarstva? Da ne bomo narobe razumljeni, nič ni narobe, če je ta interes vgrajen, če je v interesu odjemalcev, tistih, ki so koristniki teh storitev, in celotnega elektrogospodarstva. Če je pa vgrajen na tak
način, da njegova implementacija omogoča izkoriščanje enega dela položaja na trgu na tak način, da bo imel zaradi določb zakona možnost imeti boljši položaj kot vsi ostali, potem pa je to narobe in je to napačno.
Občutek je, da so bili žal nekateri močnejši, tudi pri preoblikovanju tega zakona, ki je nekako že skelet iz leta 2011. Vemo, kdo je bil takrat glavni na področju energetike, in vemo, kdo je na področju energetike glavni danes - pri Jankovicevi Pozitivni Sloveniji, da ne bo nesporazuma, o kom govorim. Prstne odtise je mogoče najti pri teh določbah zakona, predvsem na tistem delu, ki govori o trgu z električno energijo in zemeljskim plinom. Izpostavljene so bile posamezne dileme glede oblikovanja cen in cenikov. Mislim, da gre tukaj za vprašanja, ki so konkretna in ki jih bo mogoče razčistiti v okviru nadaljnjih obravnav zakona, če bo prestal to prvo sito. Verjetno pa se vsi strinjamo, da morajo biti te določbe oblikovane na ta način, da omogočajo največjo možno transparentnost, o čemer je govoril tudi državni sekretar. Vendar mi to transparentnost razumemo drugače kot on. Tako kot so sedaj te določbe zapisane v zakonu, so nam razumljive drugače kot njemu. Te stvari bo treba razčistiti. Slišim, da ne samo nam, ampak tudi nekaterim političnim skupinam v okviru sedanje koalicije. Mislim, da je prav, da to stvar razčistimo, in je prav, da je ta predstavitev mnenj v petek. Ni dobro, da se pri tem področju favorizira posamezna podjetja, in ni dobro, da se jim posledično omogoča konkurenčno prednost pri pridobivanju novih odjemalcev. Še posebej ni dobro, če se to počne z nekim daljnosežnim namenom morebitne nadaljnje privatizacije in pridobivanja določenih drugih koristi pri privatizaciji tega dela dejavnosti.
Tudi v samem zakonu so nekatera neskladja, ki bi jih bilo treba odpraviti in jih bo treba odpraviti. Menimo tudi, da gre kljub dobrim namenom za nek namen predlagatelja, da se omogoča posameznim podjetjem večanje tržnega dela ne na podlagi delovanja na trgu pod enakopravnimi pogoji, ampak z vgraditvijo pravil, ki bodo nekaterim bolj prijazna kot drugim oziroma če sem konkreten, ki bodo nekaterim bolj pisana na kožo kot drugim. Bilo je nekaj govora tudi o teh dokumentih - Energetski koncept Slovenije, ki nadomešča Nacionalni energetski program, Državni razvojni energetski načrt in tako naprej. Če bodo ti dokumenti zastavljeni na tak način, kot so opredeljeni v zakonu, bomo spet imeli neke nove resolucijske dokumente, neke resolucije, s katerimi si ne bo mogoče preveč pomagati. Saj bolj ali manj imamo neke načrte, vsa ta podjetja jih imajo -narobe bi bilo, če jih ne bi imela. Vsa podjetja imajo 10-letne načrte konkretnih nalog, konkretnih infrastrukturnih projektov. Ve se, kako in na kakšen način naj bi svojo dejavnost opravljala, in če je namen, da se naredi neka skupna strategija, potem to ni to, kar je zdaj napisano v zakonu. Potem naj se naredi nek konkreten operativni razvojni program, ki bo imel
244
DZ/VI/37. izredna seja
na eni strani določene vire teh sredstev za to, na drugi strani pa tudi časovnico, v kateri se bodo ti konkretni projekti izvajali.
Naloga države je predvsem ta, da razvija energetiko na svojem ozemlju preko spodbujevalnih mehanizmov. Ni dobro, da se usmeri v razvoj na ta način, da sprejema neke planske, deklaratorne dokumente, ker glavni vir, kakorkoli vzamemo, le prihaja iz vira elektrogospodarstva in ne iz državnih proračunskih sredstev ali pa, kot je bilo omenjeno, iz evropskih sredstev. Tukaj le gre za vire, ki izhajajo iz dejavnosti same, in mislim, da mora država določiti samo smer, v katero je treba iti, v okviru te smeri pa potem potrjevati določene programe v tej strukturi in terjati odgovornost za to, če se ti programi ne izvajajo. Naloga države je, da ne vgrajuje mehanizmov, ki preprečujejo izvajanje teh načrtov na tem področju. Eden izmed takšnih vgrajenih ovir je sprememba uredbe, ki je območje Nature na srednji Savi razširila. To je bilo mislim, da aprila letos. Na eni korespondenčni seji vlade je bila sprejeta, ampak ta uredba pomeni neposreden vpliv na to, da se hidroelektrarne na srednji Savi ne bodo odvijale s takšnim tempom, kot bi se lahko, in da bo dana dodatna zavora temu procesu. Nekaj podobnega velja tudi za Muro in tako naprej.
Naloga države je, da takšnih odločitev ne sprejema, da se jim, tudi če gre za uskladitev z evropskimi predpisi, na nek način izogne in da opredeli tista področja, ki so strateška za razvoj infrastrukture tako na energetskem kot na drugih področjih, in da takšnih stvari ne počne. Vendar v tem primeru se je to zgodilo. Sem mnenja, da tudi če bi imeli nek resolucijski dokument, ki bi se mu lahko reklo tako, kot zdaj piše v zakonu, ali pa nacionalni energetski program, se kaj bistvenega, če ne bi bil operativne narave, ne bi zgodilo. Bojim se, da tudi takšne šlamastike, kot se je zgodila v primeru investicije TEŠ 6, ne bi na podlagi tega preprečili. Stroka nas opozarja na številne pomanjkljivosti v tem zakonu. Opozarja nas na to, da gre v pomembnem delu zakona le za rešitve, ki ne sledijo samo evropski regulativi in implementaciji tistega, kar od nas terja Evropska komisija, ampak da gre za rešitve, ki so unikum v Evropi, ki ne gredo v smeri zaščite odjemalca oziroma potrošnika, o čemer sem že govoril, pač pa želijo na nek prikrit način vzpostaviti, posledično gledano v neki perspektivi, bolj ali manj monopolni položaj na trgu elektrike in zemeljskega plina, kar je ravno v nasprotju s tem, kar od nas terjajo direktive.
Stroka tudi opozarja, da je v enem delu zakona ta zakon prilagojen posameznim interesnim skupinam, ker ustvarja pogoje za monopolizacijo že tako tržno omejenega področja. Očitki letijo tudi v smeri zmanjšanja prihodkov v državni proračun s strani trgovcev z energenti, letijo v smeri povečanja stroškov končnim uporabnikom, letijo v smeri, da ni dan zadosten poudarek zagotavljanju namenskih sredstev za razvoj elektrodistribucijskega
omrežja in tako naprej. Letijo tudi v smeri, da pot, ki je vgrajena v ta zakon glede drobitve na področju distribucije, ni pravilna, da je to napačna pot. Tako da ima stroka tukaj veliko izzivov, da v relativno kratkem času nanje odgovori in se do tega opredeli, ampak mislim, da so to stvari, ki bi jih bilo treba v tem zakonu zapisati drugače. Te dileme bi najbolj enostavno razčistili, če bi predlagatelj zakona v nadaljnjih obravnavah, če bo ta zakon prestal to prvo sito, enostavno na mizo dal 5 največjih, srednjih, najmanjših odjemalcev ter njihov položaj danes in njihov položaj po uveljavitvi tega zakona, cenovno gledano.
Na področju elektrike in zemeljskega plina pa bi se verjetno lažje pogovarjali, in verjetno bi bilo tudi prav, da bi dobili seznam teh "invest" programov ali kakorkoli jim že rečemo, dolgoročnih razvojnih načrtov teh podjetij za naslednje 10-letno obdobje z njihovo sedanjo izpostavljenostjo do virov financiranja pri teh posameznih projektih. Potem bi se verjetno lažje pogovarjali, če bi pa zraven dobili še neko usmeritev za naprej, za naslednje 20-letno obdobje, pa še toliko lažje. Pri vsakem zakonu, ki ga dobimo v Državni zbor, kljub temu, da govorimo o tem, da mora biti do uporabnikov bolj prijazen, da jim mora pomeniti manjše stroške, se zgodi, da se dogaja ravno obratno -pomeni več administriranja, več birokracije in večje stroške za uporabnika. Tako je tudi s tem zakonom. Te energetske izkaznice, ki bodo predstavljale nek ne tako majhen strošek, so namenjene - čemu, po vsebini? Ali bo zdaj ta stavba, ki bo imela to izkaznico, ki jo mora narediti certificiran strokovnjak, ki je vpisan v register pri ministrstvu - ministrstvo mu da licenco, pri ministrstvu se vodi register teh izkaznic. V tem zakonu je en kup nekih regulacij, ki so popolnoma nepotrebne. Ali bo tisti, ki bo imel energetsko izkaznico, imel kakšno dodano vrednost iz tega ven? Bo dobil kakšna nepovratna sredstva, bo imel manjši davek na nepremičnine ali kaj? Ali bo ta izkaznica, tako kot je zdaj, na pralnem stroju in na hladilniku? Težava, ker jo je treba potem odstraniti, da ne moti uporabnika v prostoru, v katerem je nameščena. Te stvari so še vedno v tem zakonu.
Energetsko dovoljenje in gradbeno dovoljenje - zakaj? Dva ločena postopka, popolnoma ločena. Zakaj je treba imeti dva ločena postopka? Celo več, v nekaterih primerih mora biti energetsko dokončno, preden se gre v postopek za gradbeno. Vse to oddaljuje postopke sprejemanja. Pri večjih sistemih je nekaj podobnega, preden se gre sploh umeščat v prostor in tako naprej. Tako da nas vse to oddaljuje od tega, za kar verjamem, da je le neka ambicija, da se naredi - bolj operativen sistem, ki bo v krajšem času omogočil pogoje za nadgradnjo tudi v investicijskem smislu. S tem zakonom se to ne bo zgodilo. Posebna zgodba je ta agencija za energijo. Zakaj mora biti nekaj posebnega, nek unikum v tem sistemu? Imamo
245
DZ/VI/37. izredna seja
Zakon o javnih agencijah, ki je reguliran na podlagi evropske regulative, ve se, kaj je javna agencija, neodvisna in tako naprej. Nobene potrebe ni, da imenujemo nek svet v Državnem zboru. Pogoji za direktorja so določeni tako, da jih mogoče pet v Sloveniji izpolnjuje pogoje. Saj tudi države okoli nas poznajo - v okviru urada za, ne vem, varstvo konkurence je tudi ta del. Zakaj ne bi bil tudi pri nas? Ali potrebujemo posebno agencijo, če je že razprava o tem? Ne vem, zakaj se daje tako velik poudarek temu področju. Agencija je seveda neodvisna, deluje strokovno, nobene potrebe pa ni, da se najvišja politika s to agencijo ukvarja v Državnem zboru.
Prav tako ni nobenega argumentiranega razloga, zakaj ELES, Borzen in ne vem še kdo iz upravljanja SDH, zakaj ta podjetja izven, če smo se odločili za enoten koncept upravljanja z državnim premoženjem. Zakaj? Nobenega argumentiranega razloga, da ima roko nad tema dvema podjetjema vlada. Da ne govorimo, kar se birokracije tiče, še o teh lokalnih - najprej so bili LEP, lokalni energetski programi, zdaj pa so LEK, lokalni energetski koncepti. Neka famozna zgodba, ki je vsako občino stala nekaj deset tisoč evrov. Strokovnjaki, ki so jih lahko delali, so bili tudi na spisku izbrani - čemu? Zato, da so se lahko prijavili na razpise, ker drugače je bil pogoj, da se ne morejo, in zato, da so lahko delali prostorske načrte, ki bi jih tako ali tako delali po zdravi pameti. Dodatna papirologija, dodatni koncepti, na katerih nekateri uspešno služijo. Procesi se zaradi tega podaljšujejo, in priložnost je sedaj, da se vse te anomalije odpravijo.
V Slovenski demokratski stranki, tako kot je že bilo povedano, v tej fazi ta zakon nima podpore. Pri teh določbah je ne mora imeti. Če bo prestal to sito, je pa potem odvisno od tega, kako in na kakšen način bodo sprejeti amandmaji glede naše podpore. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa tudi vam.
Naslednji ima besedo gospod Matevž Frangež, za njim gospod Tomaž Lisec.
MATEVŽ FRANGEŽ (PS SD): Moram ugotoviti, da tudi v tem energetskem zakonu zamujamo po moji presoji eno ključnih priložnosti Slovenije. Verjamem, da je soglasje o čemerkoli v tej državi težko doseči. Ampak polje, kjer pa vidim, da je to soglasje lahko hitro dosegljivo, je neka vizija zelene Slovenije. Zelena je naša krajina, zeleni so ne nazadnje dresi naših košarkarjev, nogometašev, jaz pa mislim, da ima ta država tudi izrazito zelen značaj zaradi svojih naravnih danosti in predvsem, po mojem prepričanju, trdne zavezanosti naših ljudi k temu, da si želimo in predstavljamo zeleno prihodnost, ki bo zaradi tega, ker bo zelena in trajnostna, tudi svetla. To nima vpliva samo na naše okoljske cilje, podnebne cilje, četudi bi moralo to bistveno bolj, kot je danes, biti v ospredju oblikovanja naših politik. Tudi zato, ker je po vseh kazalcih
Slovenija ena od tistih držav, ki utegne biti, recimo zaradi procesa podnebnih sprememb, med državami, ki bodo prizadete. Ne prizadete v daljni prihodnosti, ampak prizadete danes in tukaj, in to že danes vidimo, recimo, po izrazitih sušah v poletnih obdobjih, in času, v katerem živimo danes, ko smo se, recimo, minulo soboto v začetku novembra zbudili pri 18 stopinjah Celzija.
Žal ta energetski zakon kaže na to, da v tej državi na področju energetike ne znamo postavljati razvojnih ciljev, ki bi bili splošni, ki bi sledili takšni viziji družbenega razvoja. V tem kontekstu naj se pridružim nekaterim ocenam predhodnikov, ki pravijo, da se zdi, da je ta zakon bolj kot na kožo pisan v smislu splošnih razvojnih ciljev te države, tudi podnebnih, pisan na kožo nekaterim energetskim interesom. To obžalujem, ker očitno ti relativno ozki energetski interesi prevladajo nad nekim splošnim interesom države. V neki zanimivi statistiki se to jasno potrjuje. V javni razpravi je bilo prejetih kar nekaj pripomb. Nevladna organizacija Focus, ena izmed izjemno aktivnih nevladnih organizacij na področju podnebnih sprememb, je dala nekaj pripomb, in odstotek upoštevanja se ustavi na številki 5 %. Upoštevanih je bilo 5 % njenih pripomb. Gen energija je na drugi strani dala prav tako vrsto pripomb, in odstotek upoštevanja njenih pripomb je 40. To so pavšalni pregledi na podlagi odgovorov, ki so objavljeni na spletnih straneh ministrstva. Tisto, kar je najbolj problematično, je vprašanje, ali s tem zakonom kot nekim sistemskim aktom, ki, ponovno, mora vzdržati vsaj desetletje, trasiramo pot v to, da bo to državo mogoče aktivno voditi v smeri organizirane nizkoogljične družbe, ki bo v tej nizkoogljičnosti črpala tudi vir konkurenčnosti za svoj prihodnji gospodarski in socialni razvoj.
Smo država, ki ima izjemno bogate naravne vire na tem področju: les, voda, sonce, geotermalni potencial in podobno. Poglejmo, kaj se dogaja s podporami obnovljivim virom energije v tem zakonu. Razumem, da je bilo v preteklosti storjenih na tem področju nekaj napak. Na neki točki so bile cene tehnologije -fotovoltaika je tu tipičen primer - visoke, zaradi tega, ker pa so vsi zaznali priložnosti na tem področju v svetovnem merilu, je začela cena tehnologij hitro padati. Pričakovana doba za povračilo investicij je tako, recimo, leta 2009 bila 15 let, hitro zatem, v roku le nekaj mesecev, pa je zaradi padca cen tehnologij ta pričakovana doba padla na 8 let. V Nemčiji izračuni kažejo, da leta 2019, čez 5 let, nobena shema podpor za ekonomičnost vlaganj v fotovoltaiko ne bo več potrebna. Kaj smo naredili v Sloveniji? Zato, ker je regulator - to je ministrstvo - v nekem obdobju zaspal, ni prilagajal podpor padcev cen tehnologiji, smo danes soočeni s tem, da smo za naslednjih 20 let praktično zabetonirali shemo podpor. To je prvo, kar je problematično, ampak to je posledica zgodovine.
246
DZ/VI/37. izredna seja
Drugo je to, da v teh okoliščinah ministrstvo s tem energetskim zakonom zastavlja nek nov koncept spodbujanja obnovljivih virov energije, ki bo na temelju javnega razpisa in meril, ki so predvsem ekonometrična - črpajo konkurenčnost v ekonomiki posamičnega projekta -, popolnoma spremenil koncept postavljanja zmogljivosti za obnovljive vire energije. Kaj to pomeni? Da bo dejansko prednost imel velik agregat, veliko polje sončnih celic, namesto tisoče in tisoče malih decentraliziranih enot, ki bi ustvarjale lokalne priložnosti in kakovostna lokalna delovna mesta in ki bi temeljile na posamičnih zasebnih investicijah, ne pa nujno na investiciji velikih energetskih konglomeratov. Naslednje, kar želim poudariti, je vprašanje, kako zagotavljati vir sredstev, in tudi to je točka, ki izrazito moti v tem energetskem zakonu. Izognili smo se temu, da bi uveljavljali načelo onesnaževalec plača in z virom za spodbujanje in podporo izgradnji kapacitet obnovljivih virov energije obremenili tistega, ki pri proizvodnji energije povzroča škodljive stranske učinke za okolje. Ne, odločili smo se, da bo to ceno plačal končni uporabnik. To smo potrošniki električne energije in ne naš pralni stroj.
Zato se veselim petkove javne razprave. Verjamem, da bo pokazala na to, da to stališče, ki ga danes predstavljam tukaj, ni osamljeno, ampak da ima podporo v izjemno dobro organizirani civilni družbi, med okoljskimi nevladnimi organizacijami, ki so po mojem prepričanju ene redkih v Sloveniji, ki zmorejo postavljati splošne cilje razvoja pred interese posamičnih energetskih subjektov. Mimogrede, neka mednarodna študija, izdelana v Švici, kaže, da je samo na švicarskih strehah mogoče pridelati za eno tretjino energetskih potreb. Švica je manj obsijana s soncem kot Slovenija. Ali bomo prepoznali v tem, v našem lesu in v naših vodah potencial za to, da naredimo tukaj odločen premik naprej? Zdi se, da ne. Tudi razprave, ki jih ni mogoče neposredno povezovati s tem energetskim zakonom, recimo o holdingu slovenskih elektrarn, o vprašanju njegove finančne stabilnosti zaradi znanih sprejetih odločitev v preteklosti, kažejo na to, da se v nedoločno prihodnost, tako kot srednja Sava, zamikajo tudi druge pomembne investicije pri izkoriščanju obnovljivih virov energije. Recimo, črpalna hidroelektrarna Kozjak nad Mariborom, pa na drugi strani veriga potencialnih pretočnih hidroelektrarn na Muri in podobno.
Bojim se, da tudi s tem zakonom ponovno prevladuje tisti koncept, ki je tako značilen za holding slovenskih elektrarn. Denar, ki ga ustvarjamo z obnovljivimi viri energije, pretakamo v druge tehnologije, ki bi jim počasi morali že narediti konec, zato upam, da bo predvsem petkova razprava doprinesla k izboljšanju tega zakona. Mislim, da je lahko pomembna skupna ugotovitev, da zakon potrebuje izboljšave, želel pa bi si, da te
izboljšave ne narekuje samo vprašanje, ali prihajam iz Velenja, Krškega ali Maribora, ampak predvsem zavedanje o tem, da je ta panoga narodno in gospodarsko izrazito in strateško pomembna. Še več, v veliki meri odloča o tem, ali bo Sloveniji uspelo uresničiti naše družbene cilje, ki bodo bistveno vplivali na kakovost življenja naših ljudi v prihodnjih desetletjih.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa.
Gospod Bosnic, izvolite proceduralno.
DRAGAN BOSNIC (PS PS): Hvala.
Postopkovno, v skladu s proceduro. Želel sem en popravek. Barva dresov nogometašev je vijolična.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa za ta popravek.
Gospod Zvonko Černač, postopkovno. Tudi v tem smislu?
ZVONKO ČERNAČ (PS SDS): Ne. Hvala lepa.
Nekaj vprašanj sem izpostavil in mogoče nisem bil dovolj jasen v svojem izvajanju, ampak bi prosil, tako kot je državni sekretar odgovoril kolegu Vizjaku na posamezne dileme - mislim, da bi bilo prav, da bi državni sekretar odgovoril tudi na tiste stvari, ki sem jih jaz izpostavil. Zdi se mi, da gre za pomembna področja, ki se mogoče na strateškem delu zakona ne zdijo tako pomembna, so pa pomembna za povprečnega državljana, povprečnega uporabnika. Omenil sem te energetske izkaznice in vprašal sem, čemu, kakšen je njihov namen, zakaj. Zakon jih predvideva v relativno kratkem roku. Veste, to je glede na izkušnje, ki jih imamo iz preteklosti, mnogokrat samo neka deklaracija, ki nima kakšne pretirane uporabne vrednosti. Če pa k temu dodamo še to, da je za izdelavo teh izkaznic predvidena cela mašinerija, da je za vodenje evidenc o teh izkaznicah predvidena cela mašinerija, register na ministrstvu. Licence ljudi, ki lahko to počnejo, se pridobijo na ministrstvu. Imamo licenco neodvisnega strokovnjaka za izdelavo energetskih izkaznic. Imamo licenco neodvisnega strokovnjaka za preglede klimatskih sistemov. Ne mi zameriti, ampak stvari me spominjajo na te zgodbe glede dimnikarjev.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR: Ne
zamerite, postopkovni predlog.
ZVONKO ČERNAČ (PS SDS): Saj govorim. Prosil bi za odgovor na ta vprašanja. Recimo, za čiščenje dimnika mora imeti dimnikar licenco oziroma celo koncesijo. Za zgraditi ta dimnik pa to ni potrebno. Kje je tukaj logika? Nekaj podobnega je tukaj. Pravi, da vsi ti strokovnjaki spadajo med regulirane poklice. Koalicija se je obvezala, da bo znižala nivo teh reguliranih
247
DZ/VI/37. izredna seja
poklicev. Znižala, ne povečevala. Potem sem govoril o lokalnem energetskem konceptu, prej je bil to program. Zakaj? Čemu? Vprašal bi državnega sekretarja, ali menijo na ministrstvu, da je to res nujno potrebno, ali ni mogoče teh stvari poenostaviti, predvsem pa, ali ni mogoče te regulative narediti uporabnikom bolj prijazne na ta način, da jih bodo vse te storitve manj stale, in ne nazadnje pomembno vprašanje pri časovnici umeščanja izvedbe posameznih projektov: zakaj dve upravni dovoljenji, energetsko in gradbeno dovoljenje, zakaj deset let za nek objekt, ki deluje? Tako da bi prosil, če lahko državni sekretar odgovori na ta vprašanja, ki so bila izpostavljena.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa.
Proceduralno ima gospod Meh.
SREČKO MEH (PS SD): Gospa podpredsednica, ponovno bom prosil, da preprečite izrabo poslovniških določil za razpravo. To ni bilo poslovniško. To je bila zloraba poslovnika. Državni sekretar, Vlada lahko odgovarja, kadar hoče. Ni res, da mora odgovarjati in da lahko nekdo tukaj poslovniško izsiljuje, da mu naj nekdo odgovori. Ni prav, ni v redu tako. Imate čas in razpravljajte.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa, gospod Meh.
Res je, Vlada se lahko prijavi k besedi, kadar želi. Bi pa prosila vse poslanke in poslance, čeprav je že pozna ura, da se držimo postopka.
Gospod Tanko, imate proceduralni
predlog.
JOŽE TANKO (PS SDS): Hvala lepa za besedo.
235. člen Poslovnika govori o tem, kdo lahko sodeluje pri delu vlade v Državnem zboru. Če imamo tukaj prvo obravnavo zakona in se odpirajo pomembna vprašanja, potem se normalno pričakuje od predstavnikov Vlade, da sodelujejo pri delu Državnega zbora in da na vprašanja, ki jih postavljajo poslanci, tudi dajo argumentirane odgovore. Če jih vedo. Ni pa nobene potrebe, da tako dragoceni ljudje pridejo v Državni zbor zato, da odsedijo točno pet ur dnevnega reda. / oglašanje iz dvorane/ Saj sem bil tukaj, bil je uvod, ampak odgovorov na vprašanja po tem, ko je gospod Černač govoril, pa ni bilo, pa je postavil pomembne dileme, pomembne za nas in tudi za tiste, ki jih bo ta zakon zadeval. Mislim, da je dolžnost kateregakoli državnega uradnika, ki pride v Državni zbor, da odgovarja na vprašanja, ki se mu jih postavlja pri obravnavi točke dnevnega reda. V Državnem zboru ste uvedli prakso, da skoraj ni ministra v Državnem zboru, samo za foto termin. Ga ni, ga ni danes pri splošni razpravi, ga ne bo jutri na seji odbora za infrastrukturo, ki je to obravnaval, in tako naprej. Mu ni treba priti.
Ampak prav bi pa bilo, da pride, ker to je, če razumem iz uvodne predstavitve gospoda državnega sekretarja, ključna zadeva na energetskem področju, ki popravlja kikse od Drnovškovih vlad naprej, od ministra Kopača in še kakšnega drugega ministra, gospe Radiceve in tako naprej. Vsi ti niso storili nič, tako je bilo povedano. Zdaj imamo nekaj tukaj, ki je bistveno drugače, terminološko, vsebinsko, funkcionalno, in ko se postavi vprašanje, je pač na to treba odgovoriti - če je prišla Vlada v Državni zbor zato, da bo odgovarjala. Če je pa Vlada prišla iz kakšnih drugih razlogov, potem pa to tudi lahko poveste - da Vlada ni tukaj zato, da bi odgovarjala, ampak je tukaj zato, da ne odgovarja in da čaka, da bo razprava minila in da gremo domov. Nismo predlagali splošne razprave o tem zakonu zato, da bi se to tako zgodilo. Predlagali smo jo zato, da na osnovi mnenj, razprave, pomislekov dobimo ustrezne odgovore. To je čisto normalno pričakovanje glede na to, da piše "sodelovanje Vlade", ne pa da tukaj aktivno sedijo. Sodelovanje piše. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa tudi vam.
Prepričana sem, da se bo državni sekretar, tako kot se je že, tudi v nadaljevanju vključeval v razpravo in da boste prejeli vse želene odgovore. Zdaj bi pa prosila, če lahko nadaljujemo z razpravo.
Gospod Meh, imate proceduralno,
izvolite.
SREČKO MEH (PS SD): Gospod Tanko vsak dan v tem tednu, ko mu zmanjka časa, dela isto, kar dela tudi nocoj - poslovniško postavlja vprašanja, ki nimajo nobene zveze s poslovnikom, ampak razpravlja. Državni sekretar je bil tukaj, 20 minut je odgovarjal, Tanka pa ni bilo tukaj in ni poslušal. Zdaj pa poslovniško sprašuje, zakaj je tukaj državni sekretar. Protestiram. Ni prav.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa.
Še enkrat, dajmo se vsi skupaj zbrati, da speljemo to sejo danes do 10. ure do konca. Lahko nadaljujemo z razpravo?
Gospod Tanko, imate proceduralni
predlog.
JOŽE TANKO (PS SDS): Hvala lepa, gospa predsedujoča.
Bil sem v tej dvorani skoraj ves čas razprave, od uvodne predstavitve naprej, samo po material sem skočil, gospod Meh. Če ne verjamete, da sem bil tukaj, predlagam, da prekinete sejo in zavrtite posnetek prisotnosti v Državnem zboru. Ker tako poceni diskreditacije si pa ne privoščim, ne glede na to, da gre za najstarejšega poslanca v Državnem zboru. Bil sem tukaj, spremljal sem in pričakujem tudi
248
DZ/VI/37. izredna seja
odgovore. Zato sem prišel na sejo in vztrajam tudi ob tej pozni uri. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Prosila bi, da umirimo strasti. Kot sem že povedala, državni sekretar se prijavlja k besedi, in sem prepričana, da boste dobili odgovore. Dajmo se držati - kadar je replika, je replika, če je proceduralni predlog, je proceduralni predlog, ko je razprava, je razprava. Prosim, da nadaljujemo, če je možno, če se strinjamo ...
Gospa Barbara Žgajner Tavš, imate proceduralno, izvolite.
MAG. BARBARA ŽGAJNER TAVŠ (PS PS):
Hvala lepa, predsedujoča.
Zapletamo se praktično cel teden s temi proceduralnimi predlogi, ampak res želim še enkrat jasno in glasno protestirati proti takemu početju, ki prihaja z moje leve strani, s strani opozicijske stranke SDS. Konstantno izrabljajo in zlorabljajo poslovnik, in postopkovni predlog zlorabljajo tudi zato, da, ne vem, stokajo, ko jim stopiš na rep, zato, da se opravičujejo, kaj so storili, česa niso storili. Mislim, da je prav, da, predsedujoča, tovrstne proceduralne predloge prekinete pravočasno, saj se vidi, kdaj izkoriščajo in zlorabljajo poslovnik. Mimogrede, ko sem že pri tem, vsi skupaj vemo, in tudi takšna je bila praksa v preteklosti, da se predstavniki vlade javljajo k razpravi, kadar želijo. Iz uvodnih predstavitev spoštovanega državnega sekretarja mislim, da smo lahko razbrali marsikaj, tudi to, da zakon pozna, da je strokovno dovolj podkovan, da bo odgovoril tudi na marsikatere očitke, ki prihajajo s strani SDS. Ne nazadnje pa ima s seboj tudi strokovno ekipo ministrstva, ki, mimogrede, je pripravljala in sodelovala pri tem zakonu, za razliko od tistega, kar se je delalo v prejšnji vladi, ko so zakon pisali bog ve kateri zunanji strokovnjaki.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa.
Vsi se strinjamo. Mislim, da mislimo vsi enako glede proceduralnih predlogov in replik. Že prej sem poudarila, da se dajmo držati poslovnika.
Gospa Majda Potrata, imate proceduralno.
MAG. MAJDA POTRATA (PS SD): Hvala, gospa podpredsednica.
Predlagam, da upoštevate 76. člen Poslovnika, ki vam omogoča izreči opomin, odvzeti besedo, pa potem tisto najhujšo stvar -odstranitev, ker menim, da s tem, kar se nam dogaja v teh treh dneh, poslanci opozicije motijo delo Državnega zbora. Bi pa še opozorila na to, da vam to nalaga tudi 77. člen Poslovnika, ki pravi, da se opomin lahko izreče poslancu ali drugemu udeležencu na seji, če govori, čeprav mu predsedujoči ni dal besede, če sega
govorniku v besedo - in tu sedaj pridem do glavnega -, če govori o vprašanju, ki ni na dnevnem redu ali če na kak drug način krši red na seji in določbe tega poslovnika. Določbe tega poslovnika so jasne. 69. člen Poslovnika pove, kdaj se poslovniško oziroma postopkovno vprašanje, proceduralno vprašanje zastavlja.
V zvezi s tem bi imela še nek drug predlog. Ker sem že kar nekaj časa v parlamentu in tudi vem, da so navade zelo različne in sem imela možnost opazovati različne vladne ekipe, bi mogoče bilo prav, če bi Državni zbor zaradi tega, ker opravlja statistiko vseh nastopov, kdaj vendarle pogledal, kako se izrablja napovedani čas za razprave, hkrati tudi, kako vlada uporablja čas, kako čas uporabljajo posamične poslanske skupine - bi prišli do tega -, in tudi, koliko časa porabi kdo za postopkovna vprašanja. Potem bi lahko videli, da je predsednik prejšnje vlade kdaj na poslansko vprašanje odgovoril s trdilnico ali nikalnico, da je odgovarjal arogantno, in bi se izognili tem primerjavam, ko naj bi zdajšnji predstavniki vlade bili nekompetentni, ne bi govorili, ne bi bili ustrezno predstavljeni. Poudarjam, da smo tu gledali predstavnike vlade v prejšnjem mandatu, v prejšnji vladi, iz prejšnje vlade, ki so tu ... / oglašanje iz dvorane/ Ne, iz prejšnje vlade Ivana Janše, v tem mandatu, ki so tu sedeli in molčali. Tri stvari sem povedala, ki so izrazito postopkovne narave. Hvala.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa za ta predlog.
Kar se tiče opominov, mislim, da zmoremo tudi brez tega skrajnega ukrepa toliko razuma v tem parlamentu, da sejo izpeljemo do konca brez opominov. Je pa gospod Žnidar želel proceduralni predlog. Potem bi pa morda počasi res prišli na razpravo.
Izvolite, gospod Žnidar.
LJUBO ŽNIDAR (PS SDS): Spoštovani!
Opažam, da imamo v tej dvorani že ves teden celo kupico protestnikov. Spoštovana podpredsednica, prosil bi, da opozorite, da ta dvorana ni namenjena izvajanju protestov. Tisti se odvijajo tam čez cesto. Prosim, dajte jim to povedati. Ta dvorana je namenjena temu, da se posvetimo stroki, konstruktivnim razpravam in dobrobiti, ki jo lahko prinesemo naši državi, ne pa večnim protestom.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa tudi za ta proceduralni predlog.
Vsi poslanci poznamo poslovnik in vemo, kaj je replika, kaj je proceduralni predlog. Gospod Tanko je bil še pred gospodom Černačem prijavljen za proceduralni predlog.
Izvolite, gospod Tanko.
JOŽE TANKO (PS SDS): Hvala lepa za besedo.
Kar zadeva uporabo 77. člena Poslovnika, ki govori, da se opomin lahko izreče
249
DZ/VI/37. izredna seja
poslancu ali drugemu udeležencu na seji, če govori, čeprav mu predsedujoči ni dal besede, ugotavljam, da sem dobil besedo, in po tej dikciji mi tega ne morete storiti. Naprej, če sega sogovorniku v besedo - nisem segel nikomur v besedo, ker sem imel besedo. Dalje, če govori o vprašanju, ki ni na dnevnem redu - posebej sem želel odgovore na vprašanja pri točki, ki je na dnevnem redu. Nisem zahteval od predstavnika Vlade odgovorov o rezultatu na športni loteriji, ampak o vprašanjih oziroma o temah, ki jih je kolega Černač odprl in niso bila odgovorjena. Tudi na kak drug način, gospa Potrata, nisem motil reda na seji, na noben način. Če že skrbite za to, da bi moral dobiti enega izmed ukrepov, veste, nisem več v osnovni šoli ali srednji šoli, ko se izrekajo opomini, ker sem govoril točno v skladu s poslovnikom in sem želel odgovore na vprašanja, ki so bila postavljena, vsebinska vprašanja v zvezi s točko dnevnega reda, in na njih ni bilo odgovorjeno.
Minimalni standard v Državnem zboru je, da nekdo, če je vprašan, odgovori, sploh če pride na sejo izključno za to, da bo branil predlog, ki ga je vlada sprejela. Ugotavljam, da se v tem mandatu, v tem sklicu mandata, v tem delu mandata pride na sejo zato, da se odsedi sejo in da se ne odgovarja, in se čaka, da čas mine. To je narobe. Predlagam samo to, da nam daste na seji Državnega zbora kvalitetne odgovore na vprašanja, ki so postavljena, in to tekoče, ne čez tri ure, ko se zadeva zamegli in odpelje. Vlada je prišla z dosti močno ekipo, da bo odgovarjala, in prav je, da od Vlade pričakujemo odgovore. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa tudi vam.
Odgovore boste prejeli, ko bomo lahko nadaljevali z razpravo.
Gospa Majda Potrata, imate postopkovno.
MAG. MAJDA POTRATA (PS SD): Saj je bob
ob steno vse skupaj, ampak vendarle, ko sem citirala 77. člen Poslovnika, sem posebej povedala, da gre v tem primeru, ko se soočamo z zlorabami postopkovnih vprašanj s strani SDS, za to, da na kak drug način krši red na seji in določbe tega poslovnika. V tem poslovniku nikjer ne piše, da mora ali minister ali predsednica vlade ali kdo od predstavnikov ministrstva odgovoriti tako, da bo predstavnik opozicije zadovoljen, ker je v izhodišču nemogoče. To vztrajanje s tem, da neprestano govorijo o tem, da ni odgovoril, če ni bil odgovor po vsebini izpolnitev pričakovanj tistega, ki postopkovni predlog daje, se je vrstilo ves čas, in to je motenje dela Državnega zbora in zloraba poslovnika. Če nekdo tukaj govori in se ne odziva nihče na to, da zastavljanje vprašanj v postopkovnem vprašanju, ko gre za uporabo poslovnika - v poslovniku ni nikjer zapisano, da mora katerikoli predstavnik odgovarjati. Spomnim se, da kadar so SDS-ovci predsedniki
delovnih teles in kadar so svoje ministre branili, so se praviloma sklicevali na to, da niso dolžni odgovarjati. Zavzemam se samo za to, da vsa pravila po poslovniku veljajo vedno in za vse. Ne more nekdo nekoga siliti. To je motenje dela Državnega zbora, če nekdo trikrat zapored postavlja postopkovno vprašanje z isto zahtevo, ki nima v poslovniku nobenega oprijemališča. Naj mi gospod Tanko citira člen, v katerem piše, da mora v okviru splošne obravnave predstavnik vlade za vsakega poslanca takoj odgovarjati in odgovoriti na vsa vprašanja. Nikjer ni tega. Posebej pa imamo v petek napovedano javno predstavitev mnenj v zvezi s tem zakonom. To je nedopustno.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa, gospa Potrata.
Mislim, da je imel proceduralni predlog tudi Zvonko Černač.
ZVONKO ČERNAČ (PS SDS): Spoštovana predsedujoča, mislim, da je to, kar smo zdaj poslušali, pa res motenje dela Državnega zbora. Gospa Potrata se je danes drugič ali tretjič že priglasila k proceduralnemu predlogu, ne da bi povedala karkoli proceduralnega. Vmes je povedala tudi neko neresnico, ko je govorila o tem, da je državni sekretar na postavljena vprašanja že odgovoril. K proceduralnemu vprašanju sem se priglasil ravno zaradi tega, ker sem želel opozoriti na določbo poslovnika, ki govori o tem, da so predstavniki vlade tukaj zato, da na dileme in vprašanja, ki so v razpravi izpostavljena, tudi odgovorijo, saj drugače ni nobenega smisla v tem, da bi zapisali v poslovnik, da morajo tukaj sedeti. Potem ni treba, potem bi v poslovnik napisali, da so tisti sedeži tam prazni in pika. Namen tega, da predstavniki Vlade tukaj sedijo, je ravno v tem, da spremljajo razpravo in da na stvari, ki so izpostavljene v tej razpravi, tudi odgovorijo. Ker tega odgovora ni bilo, in ker sem videl, da bi državni sekretar želel na to odgovoriti, vsaj tako sem to razumel, sem v okviru proceduralnega predloga na to določbo poslovnika spomnil, in nisem s tem v ničemer kršil procedure. Vse intervencije, ki so se potem zvrstile, so bile pa res v nasprotju s proceduro in poslovnikom ter popolnoma nepotrebne. Na tiste laži Barbare Žgajner Tavš pa nima smisla odgovarjati. Nekateri pač ne morejo iz svoje kože.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa.
Resnično bi lahko dobili vse odgovore in tudi razprava bi lahko potekala, če je ne bi prekinjali s proceduralnimi predlogi. In še dva imamo.
Izvolite, gospa Brunskole.
RENATA BRUNSKOLE (PS PS): Hvala lepa. Prav lepo pozdravljeni!
Glede na to, da je vprašanje, okoli katerega se zdaj že kar nekaj časa vrtimo, bilo
250
republika slovenija
DRŽAVNI ZBOR
DZ/VI/37. izredna seja
aktualno tudi ob včerajšnji obravnavi prejšnje točke dnevnega reda ali še nekaj točk nazaj, vlada in prisotnost vlade - vlada je kot predlagatelj in tudi po sklepu kolegija, kjer se določa dnevni red in tudi časovnica, dolžna dati dopolnilno obrazložitev predloga. Potem pa se predstavniki vlade sprotno odločajo, ali ocenjujejo, da je treba, da dopolnijo posamezna vprašanja oziroma odgovorijo ali kakorkoli razjasnijo nejasnosti. Zato mislim, da s strani nas poslank in poslancev ni korektno, da tukaj kakorkoli od Vlade zahtevamo, da mora odgovoriti, saj Vlada v okviru razpoložljivega časa - naj povem, da ima tukaj Vlada kot predlagatelj 60 minut časa, in nekaj je bilo že porabljenega - oceni, ali želi in ali je v prvi obravnavi nujno treba zadeve dodatno obrazlagati. Vsi skupaj smo že kar nekaj časa v Državnem zboru in vemo, kaj pomeni prva obravnava, in da vlada dostikrat želi prisluhniti poslankam in poslancem na podane predloge, dopolnitev sprememb in tako dalje. Potem se dostikrat na matičnem delovnem telesu v drugi obravnavi in tudi potem na seji Državnega zbora najdejo določene rešitve, in takrat še večkrat prihaja do odgovorov. Zatorej bi predlagala, da smo, kolikor se da, en do drugega strpni in potrpežljivi, nikakor pa ne žaljivi v smeri, da nekdo laže. Tega ne morem sprejeti. Hvala.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa.
To je bil tudi moj predlog. Zdaj se že ponavljamo. Gospod Tanko je imel še proceduralni predlog.
JOŽE TANKO (PS SDS): Hvala lepa.
Predstavitev vlade je pri taki točki, kot je ta, sestavljena iz dveh delov. Najprej ima vlada uvodno predstavitev, to je bil čas 5 minut, v nadaljevanju si je pa Vlada rezervirala eno uro časa za to, da bo odgovarjala na razpravo poslank in poslancev. Ko je gospod Černač končal, bi bilo smiselno, zato, ker je odprl številna pomembna vprašanja, da Vlada na te dileme odgovori. Moram se pa odzvati na gospo Potrato, ker je dejala, da bo Vlada odgovorila in da mi z odgovorom Vlade tako ali tako ne bi bili nikoli zadovoljni. Težko je to reči. Predstavnik Vlade sploh ni odgovoril, do vsebine sploh še prišli nismo. Do tega, da bi ugotovili, ali se razlikujemo v stališču, niti prišli nismo, ker ni bilo odgovora Vlade. Mislim, da so take sodbe, gospa Potrata, ki jih delite naprej, in taki nauki zelo nekorektni. Ni potrebe, da to delate. Če se ne bomo strinjali z mnenjem Vlade - najbrž bo še kdo od naših kolegov, ki se nekoliko razumejo na energetsko področje, ker so ali po stroki ali pa že po funkciji te posle opravljali, lahko kaj dodatnega vprašal, pojasnil ali pa tudi vzpostavil neko komunikacijo. S tem vašim ravnanjem in s tem ščitenjem, da Vlada ne bi odgovarjala in da odgovarja, kadar hoče, delate nekaj, kar je neobičajno - preprečujete soočenje mnenj, da se sploh ugotovi, kaj so razlike. Lepo
bi prosil, da se tako zaščitniško do naše vlade ne obnašate. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa tudi vam.
Zdaj ugotavljam, da bi res lahko prešli že na vse odgovore, ki ste jih želeli, ampak do razprave v teh zadnjih minutah naše seje sploh ni moglo priti.
Zato v tem trenutku prekinjam 18. točko dnevnega reda. Prekinjam tudi 47. izredno sejo Državnega zbora, ki jo bomo nadaljevali jutri, 14. novembra 2013, ob 10. uri. Naredite si prijeten večer. Srečno!
(SEJA JE BILA PREKINJENA 13. NOVEMBRA 2013 OB 22.01 IN SE JE NADALJEVALA 14. NOVEMBRA 2013 OB 10. URI.)
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje. Vse prisotne lepo pozdravljam.
Začenjamo z nadaljevanjem 47. izredne seje Državnega zbora. Obveščen sem, da se današnje seje ne moreta udeležiti naslednja poslanca: gospod Dragutin Mate in mag. Matej Tonin.
Nadaljujemo s prekinjeno 18. točko dnevnega reda, to je s prvo obravnavo Predloga energetskega zakona.
Nadaljujemo s splošno razpravo poslank in poslancev. Prvi, ki bo danes dobil besedo za razpravo, je gospod Tomaž Lisec.
TOMAŽ LISEC (PS SDS): Hvala, predsednik, za besedo. Kolegi, kolegice, predstavniki ministrstva, lep pozdrav tudi v mojem imenu.
Moram reči, da sem včeraj temeljito poslušal stališča poslanskih skupin, predvsem stališča poslanskih skupin koalicije. Moram reči, da sem zaznal neko neenotnost pri koaliciji glede tega zakona. Moram reči, da se je točno videlo, iz katere strankarske linije je ta zakon prišel, kot je včeraj rekel kolega Zvone Černač, predlagatelji zakona so približno isti kot iz leta 2009, zato moram reči, da me ni presenetilo stališče Poslanske skupine SD, ki je bolj kot o energetiki razpravljala o prvem energetskem stebru in Šaleški dolini ter nasprotovala vsem ostalim rešitvam. Ampak pustimo to ob strani, sam bi se glede na to, da je prva obravnava, dotaknil treh, štirih stvari, za katere mislim, da imajo kljub vsemu nek pomen pri tem energetskem zakonu.
Najprej bi se dotaknil energetske učinkovitosti stavb in pri tem opozoril na energetske izkaznice, kjer sicer v uvodu zakona lepo piše, kaj vse naj bi to prineslo in celo piše: "Urejena je poenostavitev za izdelavo ...
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Gospod Lisec, oprostite, ker vas prekinjam.
251
DZ/VI/37. izredna seja
Spoštovane kolegice in kolegi, seja se je pričela in vas lepo prosim za mir v dvorani, da prisluhnemo razpravljavcu.
Izvolite, gospod Lisec.
TOMAŽ LISEC (PS SDS): Še enkrat hvala, predsednik.
Piše: "Urejena je poenostavitev za izdelavo izkaznic obstoječih stavb, s čimer bo zagotovljena primerno nizka cena izdelave." Če se dotaknemo člena, ki govori o energetski izkaznici, piše: "Strošek izdelave energetske izkaznice mora plačati lastnik oziroma lastniki stavbe. Minister, pristojen za energijo, predpiše merila za določitev cene energetske izkaznice." In še več in še več. Veljavnost energetske izkaznice je 10 let, pa me čisto strokovno zanima, zakaj 10 let. Bi pa ob tem opozoril še na nekaj. V nekem elektronskem mediju sem zasledil naslednjo objavo: "Po nepremičninskem davku še energetske izkaznice za vašo nepremičnino, stale bodo do 3 tisoč evrov." Potem pričakujem s strani ministrstva odgovor, ali te številke držijo ali ne. V članku piše: "Mislite, da je z nepremičninskim davkom konec puljenja denarja iz žepov lastnikov nepremičnin?" Ne, nikakor. Država si je skupaj s svojim koncesionarjem - očitno je že izbran -podjetjem Energetska izkaznica izmislila še en način, kako bodo izpulili še več milijonov iz žepov lastnikov nepremičnin. Da ne bo pomote, mislim, tako kot ima Evropska unija urejeno, da so energetske izkaznice potrebne; toda to, kar piše v nadaljevanju, pa mislim, da je neustrezno oziroma verjetno tudi neustavno. Piše: "Najvišja cena za izdajo energetske izkaznice ne bo določena, je pa ministrstvo že pripravilo merila za določitev cene. Zdaj naj bi te bile od 200 do 500 evrov za enostanovanjsko hišo in od 2 tisoč do 3 tisoč evrov za večstanovanjsko zgradbo. Ob tem bodo morali lastniki plačati tudi pristojbino Ministrstvu za register in nadzor." In tako naprej. Omenjene so tudi posamezne osebe iz stroke. Resnično me zanima, predstavniki ministrstva, ali drži, da naj bi lastniki nepremičnin za energetsko izkaznico plačali od 200 do 500 evrov. Mislim, da je to tisto, kar ta vlada zasleduje, čeprav so nekateri koalicijski poslanci rekli, da je nepremičninski davek, ki ga boste danes sprejeli, zadnji davek oziroma zadnji udar za naše državljanke in državljane.
Glede energetske učinkovitosti stavb me zanima še eno področje, to pa je "skoraj nič energijske stavbe", v 328. členu piše: "Vse nove stavbe morajo biti skoraj nič energijske." Lepo piše. Ampak me zanima, ker tu piše še naprej: "Organizacije iz javnega sektorja bodo lahko kupovale samo energetsko varčne stavbe, proizvode in storitve. Vsako leto bodo morale prenoviti 3 % površine svojih stavb in tako poskrbeti za občutno zmanjšanje porabe energije." Vse super in prav. V letu 2012 in v začetku leta 2013 smo imeli lep primer, kako se lahko dogovorimo glede obnove javnih stavb. Minister Černač oziroma predhodni minister
Černač je naredil dva razpisa, na srečo je šel tudi drugi skozi, čeprav je imel aktualni minister kar nekaj zadržkov, da bi ga v celoti realiziral, na kar sem ga večkrat opozoril. In me resnično zanima, kako si ministrstvo predstavlja, da bo vsako leto prenovilo 3 % javnih stavb. Zanima me tudi, kje so podlage v predlogih proračunov, ki ju bomo danes sprejeli. Ne gre za 100 tisoč evrov, ampak kar za nekaj milijonske zneske, če želimo to urediti, na kar se tudi vi sklicujete v obrazložitvi členov, to pa je, da nam to določajo tudi evropske direktive. Morda samo še stavek, ki sem ga prej pozabil - glede energetske izkaznice. Ker so vsi indici, da je predlagatelj tega zakona oziroma pripravljavec tega zakona približno isti človek, ki je pripravljal tudi urejanje področja dimnikarstva, me je, spoštovani predstavniki ministrstva, zelo strah za področje dimnikarstva. Kot veste, od leta 2004, ko je bilo urejeno, do leta 2013, skoraj do leta 2014, torej 10 let, se tega nasedlega projekta še nismo znebili. In resnično me je strah, da bodo energetske izkaznice oziroma vse to, česar se ti členi dotikajo, še ena bomba za naše državljane, ki se je ne bomo mogli rešiti. Pa ne samo področja dimnikarstva, tudi področja avtomobilskih nalepk, ki so bile ena od neumnih odločitev očitno določenega političnega lobija, podprta z določenimi uradniki, ki slovenskim državljankam in državljanom niso prinesle ničesar, razen plenjenja njihovih denarnic.
Torej, zanima me energetska izkaznica in javna obnova stavb. Poleg tega pa še dve zadevi. Energetski koncept Slovenije, ki ga pripravljate, kjer piše, da boste poleg energetskega koncepta v prihodnosti pripravili tudi državni razvojni energetski načrt. Pričakoval sem, ker govorimo o energetskem zakonu, malo bolj konkretizirane zadeve, se resnično sprašujem, ali je pravi čas za sprejem energetskega zakona glede na to, da ste ga umestili na nujno sejo, kjer obravnavamo davek na nepremičnine, proračune. Imam občutek, da se kljub, mislim da, 560 členom v zakonu skriva ogromno zank, ki ne bodo prinesle nič dobrega temu področju. Če bi prihajal iz šaleškega konca, bi verjetno rekel, da je pravi čas, kajti denarja itak na področju energetike bo zmanjkalo za nasedlo naložbo TEŠ 6. Iz njihovega področja je to pravi čas, za vse ostale subjekte na področju energetike pa je nerodni čas za energetski zakon. Še več, ko govorite da boste pripravili energetski koncept in državni razvojni energetski načrt, se jasno kaže, da niti pripravljavci zakona oziroma ta vlada nima pojma, kaj bi sploh počela z energetiko. Da to podkrepim, verjetno bomo dokaze našli tudi v Zakonu o slovenskem državnem holdingu, kjer država ne ve, kaj in kako z energetskimi podjetji. Še več, v zakonu je kar nekaj namenjeno, da se bodo pripravljali akcijski načrti, operativni programi; vsi pa vemo, kako je to. Ko se uradniki na ministrstvih, kjerkoli, da ne bo pomote, spravijo delati razne strategije, resolucije, akcijske načrte, operativne programe, se najprej
252
DZ/VI/37. izredna seja
vprašamo, kdaj bo sploh to, kaj bo to in kako bo to. Nič konkretnega nam ta zakon na tem področju ne prinaša, samo prolongirate energetski koncept Slovenije, ki bo, ko bo in kakšen bo. Tukaj bi opozoril še na eno čudno zadevo, to pa je lokalni energetski koncept -mislim, da piše v 23. členu - kjer mora vsaka občina pripraviti lokalni energetski koncept, torej ponovni stroški za občine. In me resnično zanima tudi ta podlaga, zakaj mora biti soglasje ministrstva. Mislim, da bo to problem, še tiste občine, ki bodo zainteresirane, da sprejmejo lokalni energetski koncept. Sam prihajam iz občine, kjer smo to že uredili. Če se spomnimo na prostorsko zakonodajo, kjer mora vse iti ob soglasju ministrstva in kjer je bilo ob pripravah zakonov rečeno, da bo v roku enega, dveh let vse urejeno, pa še polovica prostorskih načrtov ni urejenih, me je zelo strah, da tudi lokalni energetski koncepti in tudi kjer bodo občine pripravljene biti konkretne, učinkovite in energetsko usposobljene, da bodo prišli problemi, ko se bo iskalo soglasje ministrstva, kajti verjetno se bo našel 1001 razlog, zakaj lokalni energetski koncept ni dober oziroma bodo ministrstva imela neke svoje ideje, kako bi urejale lokalne energetske koncepte.
Za zaključek, še področje rabe obnovljivih virov energije. Moram priznati, da sem z zanimanjem prebral določbe členov, ki govorijo o Eko skladu. Jaz upam, da ministrstvo ne bo veliko spreminjalo koncept delovanja tega sklada, da bo bil ta sklad še vedno tisti sklad, ki bo poleg določenih ugodnosti za javne stavbe bil tudi v prid mladim, mladim družinam, mladim na podeželju. Moram priznati, da moji prijatelji, ki razmišljajo o gradnji lastne hiše, kdor ima sploh še to upanje, si vedno govorijo o tem, kaj pa če Eko sklad ne bo bil več pripravljen sofinancirati energetske učinkovitosti gradnje stavb. Tukaj vas pozivam, da tega koncepta ne spreminjate. Glede rabe obnovljivih virov, in s tem bom tudi zaključil, zame TEŠ 6 ni obnovljivi vir energije. Ministrstvo, pričakujem, da boste več govora namenili drugemu bloku nuklearke, hidroelektrarnam, ne samo dokončanju na spodnji Savi, od koder prihajam, tudi hidroelektrarnam na srednji Savi, kjer je minister na žalost že s širjenjem Nature 2000 dokazal, da bo sam sebi naredil eno veliko coklo, s tem pa tudi Zasavju in energetski učinkovitosti naše države. Sam se strinjam, sončne in vetrne elektrarne - ja, ampak to ni prioriteta oziroma to ni edini vir, na katerem bi gradili. Pričakujem, da se bodo razne nevladne organizacije s področja obnovljivih virov energije še zelo aktivno skušale prebiti mimo tega zakona. Pričakujem, da bo ministrstvo zasledovalo tudi ta input-output, kajti kaj nam pomaga ne vem koliko sončnih in vetrnih elektrarn, če bodo potem preko subvencij morali vse to plačati državljani s tem, ko bodo plačevali višje cene energije.
Želim jasne odgovore, kaj je s skoraj nič energijskimi stavbami, kaj je z energetskimi izkaznicami, kje in kako glede obnove javnih
stavb, kako si zamišljate energetski koncept Slovenije in kako boste aktivno izvedli lokalne energetske koncepte. Hvala.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam.
Besedo dajem državnemu sekretarju mag. Bojanu Kumru.
MAG. BOJAN KUMER: Hvala lepa, spoštovani gospod predsednik.
Na kratko in resnično ne bi želel, da bi se ponavljal z včerajšnje predstavitve in potem dvajsetminutnih odgovarjanj. Natura dejansko ne spada pod naš resor, pod naše ministrstvo in to je del drugega ministrstva, Ministrstva za kmetijstvo in okolje. Tam smo se kot država Slovenija zavezali, da bomo imeli nadpovprečne cilje, in imamo zaščiteno že več kot 38 % zemljišč in to je dodatni izziv. Ne bom rekel, da je to problem, dodatni izziv pri umeščanju čistih in okolju prijaznih objektov ali pa energetske infrastrukture v prostor. Tukaj je potrebno iskati kompromise med tem, da ohranjamo na eni strani naravo, na drugi strani pa umeščamo čiste in okolju prijazne energetske objekte, ki bodo na dolgi rok proizvajali okolju prijazno energijo. Kar je še posebej pomembno za nas na direktoratu oziroma na ministrstvu, ki skrbi za področje energetike, da bo ta energija predvsem konkurenčna. V okoliščinah, v katerih smo, si ne moremo privoščiti, da bi vlagali v vire, ki bi dolgoročno pomenili dodatne obremenitve za končnega potrošnika in za gospodarstvo. Vse napore vlagamo in točno v tem zakonu je marsikaj zapisano notri, ki ravno to podpira, da se razbremenjuje.
Včeraj je bilo govora o transparentnosti, o nediskriminatornosti in glede tega, da so vsi pogoji za vse deležnike, ki delujejo na energetskem trgu, za vse enaki.
V preteklosti, v energetskem zakonu, ki je izšel leta 1999 in bil petkrat z novelami spremenjen, se točno nakazuje, kakšen je bil ta zakon. Potrebno ga je spremeniti, ker konec koncev, ko je Slovenija sprejemala ta zakon, niti ni bila članica Evropske unije, zdaj imamo pa vrsto direktiv in uredb, ki jih moramo prenesti v nacionalni pravni red. Očitki, da smo v nepravem času, da čas ni pravi, se strokovna ekipa potem sprašuje, kdaj pa je pravi čas - ko bodo prišle kazni s strani Evropske unije zaradi nepravočasno implementiranih direktiv in treh let prednamcev, ki niso opravljali svojega dela, tako kot bi morali, da bi se lahko pravočasno posvetili zakonski materiji.
Okrog LEK, Lokalnega energetskega koncepta, oziroma LEP, Letnega energetskega pregleda, dejansko je tako že v trenutni zakonodaji. To je bilo že v predlogih zakona izpred dveh oziroma treh let in t. i. EZ-F, tukaj se nič ne spreminja. Že trenutni EZ-E omenja LEK in tukaj se dodatni stroški ne predvidevajo, kvečjemu razbremenjujemo postopke in pospešujemo, da bo postopek odjemalcev oziroma potrošnikov spet bolj prijazen.
253
DZ/VI/37. izredna seja
Kar se tiče končnih cen, sem naredil ponoči domačo nalogo. Kot koalicija smo se na koalicijski pogodbi zavezali, da bomo znižali cene električne energije v prvem kvartalu. Pred nastopom te koalicije je bila povprečna cena za največje industrijske odjemalce 91,04 evra na megavatno uro; v tretjem kvartalu 84,96 in se še niža. Spomladi so predhodniki zvišali prispevek za obnovljiv vir energije za več kot 300 %. S tem so povzročili sredi leta nekontrolirano rast stroškov industrije in marsikatero podjetje je zaradi tega lahko tudi zaprlo svoje poslovanje. Takoj smo reagirali na to in razbremenili za več kot 47 % odjemalcev. To se še ne pozna v tej statistiki in bo dalo odgovor v zadnjem kvartalu. Avkcije, ki prihajajo, so tudi konec leta in treba je poznati, kako trg deluje. Ne moremo zamahniti s čarobno palico in takoj znižati cene za 10 %, če jih pa lahko mogoče v bližnji ali srednjeročni prihodnosti lahko še več. Tukaj smo na cilju več kot 7 % in gremo proti 8 % in zaenkrat kaže, da je cilj dosegljiv. Toliko o teh številkah, da smo bolj eksaktni.
Naj odgovorim še na vprašanje, ki se nanaša na Eles in Borzen. Že direktiva Evropske unije nam predpisuje takšno ureditev. To bo stvar Zakona o SDH, ki bo prišel pred vas kmalu in boste lahko podali svoje predloge in dopolnitve; tudi to je bilo urejeno že v predhodnem osnutku. Tukaj na novo čisto nič ne spreminjamo oziroma ne urejamo.
Kar se tiče eKs oziroma t. i. Energetskega koncepta Slovenije, sem že včeraj omenil, da bi bilo zagotovo boljše, da bi se lotili najprej koncepta, potem pa strategije in potem državnega razvojnega načrta. In se osebno sprašujem, kako to, da to ni že narejeno. Vendar je v tako kratkem času, verjemite mi, težko pripraviti strategijo, koncept in zakon, ki mu grozijo kazni. Če nimamo koncepta, ni kazni, tukaj pa bodo milijonske kazni, če se ne lotimo zakonodaje, in je stvar prioritet, česa se bomo prvo lotili. Energetski koncept - zagotovo ne bežimo od tega in ekipa na ministrstvu se ga bo zagotovo z veseljem lotila. In tudi nismo naivni, da bo to lahko delo. To bo težko delo, ogromen izziv. V energetiki vlada veliko interesnih skupin, vendar bomo, kot je že sama rdeča nit energetskega zakona, ki je pred vami, zasledovali trajnostno naravnanost, konkurenčnost, da bomo razbremenjevali končnega potrošnika, da bomo razbremenjevali gospodarstvo ali pa prerazporejali med energenti, ker to je bilo v preteklosti popolnoma zanemarjeno.
Kar se tiče obnovljivih virov energije - tukaj so bila vprašanja in vloge Eko sklada. To je bolj področje podnebnega sklada, ki dobiva svojo vlogo, in ravno zato, da ne bi obremenjevali končnega potrošnika, ker ga želimo razbremeniti, bomo počrpali iz podnebnega sklada kot vir za polnjenje t. i. OVE sheme. Kolikor bo virov, toliko bo po novi shemi tudi sredstev za investicije v energetsko infrastrukturo, ki bo na dolgi rok zadostila ciljem,
ki si jih je država Slovenija postavila v preteklosti. Mimo tega cilja pač ne moremo iti in zakon daje ustrezno pravno podlago, seveda pa ne moremo v zakon tlačiti razno raznih strategij, pravilnikov in konceptov, kako to doseči. To je stvar podzakonskih aktov, kot sem že včeraj omenil.
Kar se tiče energetskih izkaznic - to je že v trenutnem zakonu. Jaz res ne razumem, kaj tukaj spreminjamo. Spreminjamo samo to, da uvajamo in poostrujemo nadzor nad kvaliteto izdelave. Stroški, ki ste jih omenili, niso stroški, ampak so investicija. Tukaj ponovno ščitimo kupca nepremičnine, da bo dejansko soočen, kaj kupuje. ker tisti, ki ne bo prodajal, ni zavezan, da se naredi energetski pregled oziroma energetska izkaznica. Dobre izkušnje iz tujine kažejo, da je to zelo dobra investicija, ker se strošek tristo evrov za realizacijo prvega ukrepa, ki je rezultat energetske izkaznice, povrne na dolgi rok. In tukaj ponovno uvajamo dobre prakse iz tujine in konec koncev tudi moramo slediti evropski direktivi, kjer se sprejema več kot 70 % za področje energije in ki gre k skupnemu notranjemu trgu, drugače tvegamo neustrezno implementacijo.
Skoraj nič energijske stavbe - to je zaveza direktive. In financiranje, da bomo to dosegli, ponovno tukaj poudarjam, v največji veri iz kohezije, v naslednji finančni perspektivi 2014-2020, ki se zdaj pripravlja. Delamo vse na tem in bomo naredili, da bo v maksimalni možni meri ta kohezija počrpana in podprla ta cilj. Država Slovenija ima tri cilje, od tega 2 cilja do leta 2020 padeta na energetiko, to so obnovljivi viri energije in raba energije. Tretji cilj je stvar ekologije, se pravi Ministrstva za kmetijstvo in okolje. Samo te tri cilje ima država Slovenija od leta 2020 in ta zakon te cilje podpira. Se pravi, moramo podpreti odločitve, ki se jih je država predpisala v preteklosti, in to počnemo.
Kar se tiče javne agencije, da se ne ponavljam, javna agencija je še vedno javna, vendar ne skladno z Zakonom o javnih agencijah, ker je ta zakon namenjen bolj agencijam, ki niso regulatorne. Vmes se je stvar v 13 letih spreminjala in evropske direktive, ki so včasih predpisovale avtonomnost oziroma delovanje regulatornih organov na področju energije, so zajemale tri ali štiri člene, danes je pa več strani teh predpisov. Lahko bi zapadli pod Zakon o javnih agencijah, ampak bi bilo neprimerno več izjem, ki bi jih bilo potrebno izvzeti, in bi zakon postal ponovno nepregleden, nestrukturiran, o čemer smo že slišali očitke. Zakon ne more urejati podrobnosti okoli energetskih izkaznic, te so materije podzakonskih aktov, pravilnikov. Že tako ali tako pravite, da smo naredili obširen zakon. Normalno, da podrobnosti ne sodijo in niso zakonska materija. In energetska skladnica -zelo enostavna resnica je - je začela živeti, avgusta so bile izdane prve izkaznice in imamo pozitivne povratne informacije. Ni ustrezno, da bi
254
DZ/VI/37. izredna seja
sedaj to prakso, ki je uspešno začela, zaživela, da bi jo spremenili. Toliko zaenkrat, hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam. Besedo ima gospod Danijel Krivec, pripravi pa naj se gospod Mirko Brulc. Izvolite, gospod Krivec.
DANIJEL KRIVEC (PS SDS): Hvala za besedo, lep pozdrav vsem prisotnim.
Že včeraj smo poslušali precej razprav na temo, da je ta zakon obširen in nepregleden. Jaz se moram z mojim predgovorniki strinjati, prihajali so iz obeh strani, tako iz koalicije kot opozicije. Pričakoval sem, da se bo zakon razdelil vsaj na tri sklope. Če poslušam državnega sekretarja, ko ves čas večinoma govori samo o elektroenergiji in energetiki v smislu elektrike, me to še bolj navdaja s tem, da razmišljamo o pravi smeri.
Edini vir, ki ga imamo v celoti v Sloveniji, ki je tako proizvodnja, prenos in distribucija, je elektrika. Vsi ostali viri so na trgu in jih kupujemo in bi bilo smiselno, da je to razdeljeno v različne ... / izklop mikrofona/
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Besedo ima gospod Mirko Brulc, pripravi pa se mag. Jana Jenko.
MIRKO BRULC (PS SD): Hvala lepa, lep pozdrav vsem prisotnim.
Jaz izražam drugačno mnenje, in sicer da je državni sekretar izjemno strokoven in daje res eksaktne odgovore na postavljena vprašanja. Mogoče to komu ni všeč, ampak končno imamo strokovnjaka, na katerega se očitno lahko zanesemo. Sam se ne bom ukvarjal s tem, da je ta zakon izjemno obsežen, 500 in nekaj členov, mene bolj skrbi, da je Zakonodajno-pravna služba na 38 straneh pripravila pripombe in da bo to treba v zakonu urediti. Ta zakon je verjetno nek temelj tudi za to, da bo Slovenija čez leta, ne zelo hitro, prešla v obdobje, ko bomo z obnovljivimi viri energije lahko upravljali in reševali probleme, ki so globalni, ne samo slovenski. Vemo tudi, kar je bilo pravkar rečeno s strani državnega sekretarja, da nacionalnega energetskega programa, ki ga ni tukaj, ta zakon ne nadomešča in ga ne more nadomestiti, odpira pa možnosti, da bo do tega energetskega programa moralo priti čim prej.
Jaz veliko računam na jutrišnjo javno razpravo. Prepričan sem, da bodo tam strokovnjaki, ki bodo znali ta zakon brati, ne pa izključno iskati neke insinuacije, neke dvome, strahove, računice, komu je pisan na kožo. Vemo, da v tej državi obstaja energetski lobi, kot v vseh drugih sferah, v zdravstvu itd., da pa mora biti ta zakon napisan tako, da izniči tiste, ki želijo te poti peljati v negativno smer.
Res je, kot je rekel predhodnik, veliko se ukvarja z elektrodistribucijo in proizvodnjo, o
tem tudi več govorimo in tudi sam bom o tem govoril, kajti v okolju, iz katerega prihajam, imamo Soške elektrarne, ki imajo 5 velikih hidroelektrarn, 21 majhnih, edino pretočnost v Sloveniji. Zdaj nas v tem okolju skrbi ta reorganizacija delovanja podjetja Soške elektrarne, združevanje v nekem holdingu in upravljanje teh energetskih objektov iz Ljubljane. To ne pride v poštev. Izgovor je varčevanje in tako dalje, to so neresne stvari. Imam podatke, da so Soške elektrarne v zadnjem obdobju od 233 zaposlenih prišle na nekaj čez 100, da poslujejo s pozitivno bilanco itd. In izgovor, da gre za varčevanje, ni resnica. Izgovor je, da gre za centralizacijo in jemanje delovnih mest, s čimer se srečujemo povsod. To sicer ni vaš problem, ampak pošta itd.
Dalje. Elektro Primorska, ki skrbi za distribucijo električne energije, tudi prenos v Divačo. Glejte, ljudje dragi, danes, včeraj, predvčerajšnjim - burja. Od Baške grape vse do Krasa je treba reševati probleme. Ne more nekdo iz nekega tretjega kraja organizirati dela, dvigniti na noge vse operaterje, jih spraviti sredi noči, sredi žleda, mraza, burje na teren ter dobro in učinkovito urejati probleme teh vzdrževanj. Zato na Goriškem nasprotujemo takim centralizacijam, ker ne bodo učinkovite, to je problem. In ta zakon mora na tem področju tudi nekaj urediti v tem smislu, da bodo uporabniki, to smo pa mi vsi, deležni čim boljše oskrbe z električno energijo. Mislim, da je državni sekretar že včeraj omenil primer, ko je prav novogoriška Elektro Primorska pred leti rešila mrk v sosednji Italiji, v severnem delu sosednje Italije. Se pravi, da smo odlično organizirani in ne nam tega rušiti.
Glede energetske izkaznice. V marsičem se strinjam s kolegi na oni strani meje - dvorane, se opravičujem, ni še meja, mogoče ni potrebe, da bi bila. Živim ob meji, pa mi to uide. Torej, energetska izkaznica je problem in je treba biti izjemno pameten, previden. Mi imamo, kot je že bilo omenjeno, izjemne izkušnje z Naturo, ne samo na hidro področju in še kje, s HACCP smo bolj pravoverni, kot je pravoverna Evropa. Ne vem, jaz nisem strokovnjak, sprašujem, ali je lahko v sestavi gradbenega dovoljenja že ta energetska izkaznica, saj če adaptiraš stavbo, menjaš okna, urejaš strešno kritino - rabiš gradbeno dovoljenje ali priglasitev del ali kakorkoli že. Že v tem dokumentu se lahko vse te stvari izpelje. Pustimo zdaj vse ne vem kakšne objekte, če grem spet na tiste hleve po vaseh, pretiravam, ampak če bodo zahtevali za vse te stavbe energetsko izkaznico v slučaju prodaje, potem ne pridemo nikamor. Se pravi, samo razumnost mora biti, drugače imamo lahko težave. Ne bodimo hujši, kot so nekateri drugi, ker velike države v Evropski uniji si znajo marsikaj prilagoditi in si napisati na svojo kožo in zadostijo evropskim predpisom. Ta zakon gre po pravem postopku, ponavljam, je zahteven, stroka se mora oglasiti. In če se bo
255
DZ/VI/37. izredna seja
oglasila stroka, ne takoj reči, da so lobiji, da imajo neke slabe načrte, in potem bomo v drugem delu spet pri obravnavi tega. Poudarjam pa, da je mnenje Zakonodajno-pravne službe treba res temeljito proučiti. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam.
Izvolite, gospod Velikonja.
JOŽE VELIKONJA (PS PS): Hvala za besedo, predsedujoči. Lep pozdrav vsem skupaj.
Zaradi pomembnosti področja energetike in glede na predhodne razprave nekaterih naših kolegov želim še enkrat poudariti nekatera ključna izhodišča, okoliščine nastajanja in vsebino zakona. Energetski zakon poleg evropskih direktiv in ukrepov za izvrševanje nekaterih uredb Evropske unije upošteva ugotovitve Računskega sodišča in odločbo Ustavnega sodišča. Postopek obravnave in sprejem zakona je zaradi postopkov, ki potekajo zaradi zamud pri prenosih direktiv na Evropskem sodišču, tudi časovno omejen. Zakon je zaradi velikega obsega področij, ki jih pokriva, obsežen in besedilo zahtevno, kar je logično. V energetsko politiko pa vnaša kar nekaj sprememb. Nacionalni energetski program bo nadomestil Energetski koncept Slovenije, ki bo dolgoročen in bo določal le strateške usmeritve na področju energetike. Določbe lokalnih strategij bodo zagotavljale doseganje energetskih ciljev in usklajen je z državnim razvojnim energetskim načrtom. Lokalni energetski koncepti pa bodo temeljni akti, ki jih bodo morale lokalne skupnosti uskladiti s prostorskimi načrti. Cilj spremembe energetske politike s tem zakonom je usmerjanje potencialnih investitorjev v dolgoročne naložbe v energetiko, učinkovita raba energije in spodbujanje uporabe obnovljivih virov energije. Proizvodnja energije pa z lokalno razpršenostjo omogoča tudi ustvarjanje novih delovnih mest. Z zakonom se vzpostavlja sistem upravljanja z energijo v javnem sektorju, postavlja cilje s področja energetske učinkovitosti in predvideva ukrepe za doseganje teh ciljev, hkrati pa način preverjanja teh ciljev. To omogočajo tudi zahteve energetskih izkaznic. Javni sektor bo tako lahko odigral vodilno vlogo na področju učinkovite rabe energije, kar bi zagotavljali prav s primernim upravljanjem in vzdrževanjem stavb, ki jih potrebujejo. Prav investicije v energetsko sanacijo stavb pa so lahko en ključnih ukrepov za izhod iz gospodarske krize. Energetske storitve in uporaba proizvodov pretežno domače proizvodnje lahko ustvarjajo visoke dodane vrednosti na enoto investicije, hkrati pa znižujejo porabo proračunskih sredstev z nižjimi stroški porabe energije.
Na področju daljinskega ogrevanja zakon predvideva dve obliki distribucije toplote, hlajenja in drugih energetskih plinov, tržno distribucijo in izbirno javnogospodarsko službo. Pri tržni distribuciji je poslovanje distributerja povsem tržno, medtem ko pri obliki gospodarske
javne službe zakon zasleduje tudi javni interes lokalne skupnosti in je poslovanje po eni strani regulirano z reguliranim oblikovanjem cen pri distribuciji toplote za ogrevanje. Hkrati pa je možno določiti obvezen priklop in ogrevanje iz sistema. Lokalna skupnost si bo z izbiro oblike gospodarske javne službe omogočala sinergije, predvsem na področju optimalne oskrbe svojega območja z energijo, saj je v tej obliki mogoče oskrbovati večje območje iz sistema daljinskega ogrevanja. Odločitev o obliki izvajanja distribucije bo v domeni lokalne skupnosti. Gospodarska javna služba pa je obvezna le v primeru, ko je predvidena oskrba več kot 100 gospodinjstev, posledično tudi regulacija cen na tem področju.
V ta zakon je prenesena tudi regulacija cen dobaviteljev toplote, ki dobavljajo preko 30 % letne distribucije toplote po omrežju. Naloge in pristojnosti regulacije se nalagajo Agenciji Republike Slovenije za energijo, ki že ima izkušnje na tem področju oziroma na področju uporabe plinovodnih omrežij.
Z zakonom se ureja tudi nadzor podpornih shem, za kar dobiva pooblastila Vlada, ki bo sprejemala načrte podpornih shem in s tem predvidevala rast naložb v proizvodne naprave obnovljivih virov energije in soproizvodnje toplote, ob upoštevanju doseganja vmesnih ciljev za obnovljivo energijo in energetsko učinkovitost. Agencija za energijo bo dolžna upoštevati pogoje iz akcijskih načrtov, ki jih bo sprejemala Vlada pri vsakoletnem izvajanju javnih pozivov za vstop v soprojekte v obnovljive vire energije in soproizvodnjo toplote v podporne sheme in s tem preprečevala nenadzorovano naložbeno politiko brez upoštevanja razpoložljivosti virov.
Zavezujoč cilj 25 % obnovljivih virov energije v letu 2020 omogoča zakon z manjšo porabo energije. Prihranjena energija pa je cenejša kot proizvedena. Za podjetja, ki prodajajo energijo, se spreminjajo obstoječe sheme obveznega doseganja prihrankov energije za podjetja. Predvideva se, da bodo morali dobavitelji energije doseči določen delež prihrankov energije na svoj račun.
Cilj 20 odstotkov povečanja energetske učinkovitosti pa se bo dosegel s postopnim povečevanjem obveznosti dobaviteljev energije, približno polovico prihrankov pa se predvideva preko spodbud Eko sklada. Z zakonom se velika podjetja zavezuje k obveznemu energetskem pregledu vsake štiri leta. Stroški energije namreč predstavljajo do 25 % vseh stroškov v podjetjih, zato se s tem ukrepom upravičeno sledi cilju izboljševanja konkurenčnosti podjetij. Sam strošek pregleda pa se ob izvedbi ukrepov povrne v zelo kratkem času.
Pomemben vpliv pa bo imel zakon tudi na področju varstva potrošnikov. Določen je skrajni rok za postopke izvedbe menjav dobavitelja. Predvidena je vzpostavitev skupne kontaktne točke za zagotavljanje dostopa potrošnikov do pomembnih informacij.
256
DZ/VI/37. izredna seja
Dobavitelje se zavezuje omogočati učinkovit način obravnavanja pritožb potrošnikov, definira se ranljive odjemalce in se jim omogoča nujno oskrbo z energijo.
Ker je bilo na vsebino zakona ogromno pripomb zainteresirane strokovne javnosti, menim, da je predlagana vsebina zakona izdelek, ki omogoča nadaljevanje obravnave v predlagani vsebini in obliki.
Kar se tiče zaveze politik, naše politike k cenejši energiji, pa bi prebral citat sporočila za javnost z dne 26. julija z naslovom Na poti k cenejši električni energiji. Citiram: "Vlada Alenke Bratušek je na 18. redni seji pri pregledu Uredbe
0	načinu določanja in obračunavanja prispevka za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije ugotovila, da je potrebno v uredbi spremeniti določbe o načinu določanja ponderjev za posamezne odjemne skupine. S tem je bil sprejet prvi korak k uresničitvi omenjene zaveze iz koalicijske pogodbe. Na podlagi tega bodo določeni ponderji za odjemne skupine, ki jih bo sprejela Vlada in jih bo Javna agencija Republike Slovenije za energijo morala upoštevati pri pripravi novega akta o določitvi prispevka za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije." V Pozitivni Sloveniji od vlade pričakujemo, da bodo spremembe ponderjev vplivale na energetsko intenzivna podjetja, kjer je strošek za energijo velik del stroškov poslovanja. Pričakujemo tudi, da bodo ti učinki znižanja cen električne energije za podjetja višji od napovedanih. Rezultat tega smo pred kratkim slišali tudi od državnega sekretarja.
Kar se tiče zaskrbljenosti nekaterih poslancev, ki so se včeraj v večernih urah ukvarjali z razlago Poslovnika Državnega zbora, namesto da bi razpravljali o predlagani noveli energetskega zakona oziroma Energetskem zakonu 1, lahko zatrdim, da smo nekateri poslanci ta predlog zakona oz. vse variante predloga večkrat prebrali, celo sodelovali smo pri oblikovanju oz. usklajevanju nekaterih predlogov v zakonski predlog. Predlog, ki je danes na mizi, nam je dobro poznan in trdim, da je zakon kot tak tudi za potrošnike dober.
Vsekakor predlagan Energetski zakon
1	podpiram in k podpori pozivam tudi vse vas. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam.
Besedo ima gospod Jožef Horvat.
JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala lepa, gospod predsednik.
Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi, državni sekretar s sodelavci, vse vas prav lepo pozdravljam.
Moja razprava bo morda nekoliko drugačna, ne bom šel v analizo posameznih členov tega zakona, veliko pa si obetam od jutrišnje predstavitve, predvsem iz strokovnih
krogov. Nadaljeval bom prav v zvezi s tem, kako razumem poslanstvo tega zakona. Namenoma uporabljam besedo poslanstvo, ker je to izjemno pomemben zakon za vsakega od državljanov, za gospodarske subjekte. Osredotočam se na dve poglavji tega poslanstva Energetskega zakona.
Prvič. Učinkovita raba energije. Trdim, da ne bo cena energije toliko pomembna, bolj bo v gospodarskih subjektih pomembna učinkovita raba energije. In ta miselni preskok nas še gotovo čaka.
In drugo so obnovljivi viri energije. O vseh teh področjih bi lahko na dolgo razpravljali. Osredotočil se bom na obnovljive vire energije in postregel s podatkom - sem že večkrat slišal našega evropskega komisarja gospoda Potočnika, ki operira s tem podatkom, - in ta je, da človeštvo porabi na letni ravni petkrat deset na dvajseto džulov energije. Na letni ravni pet krat deset na dvajseto džulov energije. Sonce na na planet Zemlja spusti dnevno dvajsetkrat več energije. Se pravi, človeštvo porabi pet krat deset na dvajseto, sonce pa dnevno sto krat deset na dvajseto džulov energije. Od tu naprej sledi izvedba, kam se obrniti glede obnovljivih virov energije. Ne bomo najbrž razpravljali, kako dolgo bo še sonce, ampak to so podatki, ki bi jih morala zakonodaja, politika, energetika, investitorji, gospodarstvo izkoristiti. To so dejstva, to so eksaktni podatki, če meni ne verjamete - verjemite gospodu Potočniku, ki sem ga omenjal.
Boste rekli, sonce imamo samo podnevi, kaj pa ponoči. In tu nadaljujem z vprašanjem. Spoštovani predstavniki Vlade, nikjer nisem zasledil, da bi v Sloveniji obstajale kakšne študije, še manj kakšno načrtovanje t. i. heliostatičnih elektrarn. Tu gre za izkoriščanje toplotne energije sonca. Bom kar povedal primer, ki ga lahko najdete v Španiji, v Andaluziji so na 185 hektarjih degradiranih površin postavili nekaj čez 2 tisoč 600 heliostatov. To so zrcala, ki so usmerjena v stolp in na vrhu stolpa je posoda s tekočino, ki se segreje tudi do 560 stopinj Celzija. In ta elektrarna lahko dela tudi ponoči, ko ni sonca, če je velika oblačnost; deluje vsaj 15 ur, tako velik je zalogovnik toplotne energije. Zraven lahko povem, da takšna elektrarna proizvede na letni ravni 110 gigavatnih ur energije, to je po podatkih, ki sem jih prebral na spletnih portalih, električne energije za približno 20 tisoč gospodinjstev. Zanimiva zaveda. Seveda boste rekli, da Španija leži v drugi geografski širini kot Slovenija, ampak tudi za Slovenijo beremo in vidimo, da se splača izkoriščati sončno energijo. Zato sem predstavil ta model izkoriščanja električne energije preko heliostatičnih elektrarn, torej izkoriščanje sončne energije v heliostatičnih elektrarnah. Zanima me, kašna je afiniteta Slovenije do takšnih rešitev? Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam.
257
DZ/VI/37. izredna seja
Besedo ima gospod Srečko Meh.
SREČKO MEH (PS SD): Hvala lepa.
Prav škoda, državni sekretar, da včeraj pozno zvečer niste dobili besede, ker bi lahko marsikaj razrešili in povedali, kar ste danes povedali. Žal mi je, da ni gospoda Tanka danes tukaj, ker bi lahko poslušal odgovore, ki so bili zame takšni, da imajo težo in da se da z njimi razumeti, kaj ta zakon hočete. Ampak tako je pač najbrž tukaj pri nas. Čaka nas veliko dela, neenostavnega v tem času, in najbrž tudi malo kompliciranega. V bistvu so temelji postavljeni in na teh temeljih moramo dograditi ta zakon, tako da bo razumljiv oziroma da bo operativen; in jaz sem prepričan, da to lahko tudi naredimo. Splošna obravnava ima namen, da smo si postavili vprašanja, da smo si izmenjali izkušnje in da bomo v tej splošni obravnavi lahko dobili tudi odgovore, da si razčistimo pojme. Jaz sem zadovoljen, čeprav ni odgovorov na vsa moja vprašanja.
Glede energetske izkaznice, jaz sem prepričan, da je bila energetska izkaznica sprejeta na 21. redni seji Državnega zbora oktobra 2006 na podlagi direktive in da smo takrat energetsko izkaznico uvedli. To je bistveno vprašanje glede energetske izkaznice, kjer bi morali razumeti, da je bila le-ta sprejeta na podlagi evropske direktive. Drugo vprašanje pa je, ali lahko zdaj to na nek način modificiramo, da ne bodo stroški preveliki. O tem se moramo pogovarjati, ampak to ni bistveno vprašanje Energetskega zakona. Prav tako ne bi mogel sprejeti trditve, da vlada nima pojma, kaj se na področju energetike dogaja. Trdim, da so vse vlade do zdaj delale malo škode na področju energetike in da so pustile, da je energetika delala. Zato imamo kvalitetno, cenovno ugodno oskrbo, takšno, kot je. To so vse vlade naredile in tako naj ostane tudi naprej.
Glede nasedle investicije v TEŠ bi rekel, da je to pač floskula, ki jo zelo radi uporabljamo tukaj. In če kdo reče, da sem član kakega lobija, to sem sam javno povedal in se zame ve, da sem član šaleškega lobija, v katerem nas je 45 tisoč, legitimno, jasno in javno. Vprašanje pa je, iz katerega lobija so tisti, ki takole diskutirajo, z vedenjem ali nevedenjem, o posamezni investiciji in ne povedo, kateri lobisti so in kdo se je z njimi pogovarjal. Jaz sem vse lobistične stike prijavil, to tudi naglas povem in sem ponosen, da sem član tega lobija. Pravi čas je, da o tem zdaj govorimo, ker smo se tako odločili. In če smo se odločili, da zmanjšamo škodo, potem je prav, da tako tudi nadaljujemo.
Meni se zdi pomembno, kar je bilo včeraj v razpravi povedano, da govorimo o varnosti pri proizvodnji in pri vsem ostalem, kar se na področju energetike dogaja. In da govorimo tudi o samooskrbi, da temu namenimo pozornost, ko govorimo o samooskrbi na področju energetike kot celote ali njenega posameznega dela. Ob obravnavi in sprejemanju tega zakona bi morali jasno
povedati, kaj je stvar evropskih direktiv, ki jih prenašamo v naš pravni red, in kaj je stvar tistega, kar mi pri tem urejamo. Potem mogoče kakšne razprave ne bi bile tako zavzete ali bi bile malo drugačne.
Včeraj je bilo izpostavljeno vprašanje glede projekta na spodnji Savi. Če spadam v nek energetski lobi, kakorkoli se to imenuje, potem lahko rečem, da so projekti na spodnji Savi zato v takšni fazi, ker so več kot za 80, 70 % prekoračili začetno vsoto. Da so poleg investicij v proizvodne objekte porabili ogromno denarja za infrastrukturo. Temu ne nasprotujem, je pa slabo, da smo ta denar porabili ob energetskih objektih. To bi morali narediti na drug način. Za to ne bi smeli uporabljati vodnih skladov in vsega ostalega, kar se tu uporablja. Vodni sklad bi moral biti namenjen tistemu, čemur je vodni sklad namenjen. In to je bistvo vsega, ko govorimo o spodnji Savi.
Mislim, da je treba zelo jasno povedati tudi glede energetskega koncepta in posameznih delov proizvodnje. Včeraj je bilo zelo dobro povedano, da imamo eno tretjino proizvodnje iz obnovljivih virov, eno tretjino iz nuklearke in eno tretjino iz termo. To je razmerje, v katerem je TEŠ 6 steber tega, da imamo normalno oskrbo z električno energijo v Sloveniji. In zato energetski koncept temelji pravzaprav na teh treh: na obnovljivih virih, nuklearki in fosilnih gorivih.
Še nekaj glede odnosa proizvajalcev, o čemer sem govoril tudi včeraj. Vsi proizvajalci električne energije morajo biti v enakem odnosu do lokalnih skupnosti. Ni sprejemljivo, da imajo posamezne lokalne skupnosti rente, odškodnine in da dobivajo denar iz naslova proizvodnje električne energije ali rabe prostora. Ni sprejemljivo, da to dobivajo nekatere, ni sprejemljivo, da tega nismo dogovorili. Zato bi bilo prav, da zelo jasno dogovorimo, kaj je tisto, kar sodi v proizvodnjo električne energije, in kaj je tisto, kar se zaradi proizvodnje električne energije ali energije dogaja tudi v okolju. In kar se v okolju dogaja, v Zasavju, v Posavju ali recimo v Šaleški dolini, to so škode, ki nastajajo. O teh škodah moramo govoriti oziroma o oškodovanjih, ki se dogajajo na okolju in tudi drugače. In od tod naša skrb, kaj se bo dogajalo s HSE; od tod naša skrb, v kakšnem položaju je HSE v primerjavi z GEN; in od tod naša skrb, da nam ne vzamejo vsega, kar na lokalnem nivoju imamo, o tem je pa Mirko Brulc tudi veliko govoril.
In še nekaj okoli OVE. Učinkovita raba energije je izjemno pomembna, učinkovita raba energije je povezana tudi z energetskimi izkaznicami, zato je prav, da zelo pametno vodimo politiko pri obnovljivih virih - tu mislim na fotovoltaiko, na sončne elektrarne. Tu so subvencije tako velike in tukaj je treba vlado podpreti. Subvencije v tisti meri, ki jo lahko pokrijemo, ki so smotrne, ne da si na tem režemo vejo. Hvala lepa.
258
DZ/VI/37. izredna seja
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam. Besedo ima gospa Renata Brunskole.
RENATA BRUNSKOLE (PS PS): Hvala lepa, spoštovani predsednik, spoštovani predstavniki Vlade, kolegice in kolegi! Lepo pozdravljeni! Predlog Energetskega zakona EZ-1 prinaša koristi potrošnikom, ki so končni odjemalci elektrike in zemeljskega plina. Kolega Velikonja je v svoji razpravi med drugim poudaril, kako pomemben vpliv bo imela sprememba tega zakona za gospodarstvo. Velika podjetja bodo morala vsaka štiri leta izvesti energetski pregled in vse to gre v smeri pozitivnih finančnih učinkov za gospodarstvo in v smeri pozitivnih okoljskih učinkov, v smeri varovanja okolja. EZ-1 prinaša zelo visoke standarde za zaščito potrošnikov. Ena izmed najvidnejših tovrstnih določb pravi, da mora operater izvesti vse potrebno, da pride do zamenjave dobavitelja elektrike ali zemeljskega plina v 21 dneh od vložitve popolne zahteve potrošnika za zamenjavo. EZ-1 dobaviteljem nalaga, da potrošnikom zagotavljajo ažurne informacije o njihovi porabi, s čimer bodo lahko uravnavali svojo porabo in tako vplivali na znižanje stroškov za energijo. Kot novost zakon predvideva tudi vzpostavitev skupne kontaktne točke. Zelo pomembna novost je določba, da lahko potrošnik odstopi od pogodbe o dobavi elektrike ali zemeljskega plina brez plačila pogodbene kazni, torej odškodnine, nadomestila ali kakršnegakoli drugega plačila iz naslova odstopa od pogodbe pred določenim rokom, in sicer če odpoved začne učinkovati najmanj eno leto po sklenitvi pogodbe. Dandanes je veliko število gospodinjskih odjemalcev zavezanih s pogodbami o dobavi, ki v primeru odstopa določajo plačilo visokih pogodbenih kazni, in v povezavi s tem je veliko vprašanj gospodinjstev. Z omogočanjem odstopa od pogodbe o dobavi po preteku enega leta od sklenitve brez plačila pogodbene kazni pa se preprečuje nesorazmerno obremenjujoča vezava gospodinjskih odjemalcev. Kaj to pomen? To pomeni, da se bodo potrošniki lažje odločali za zamenjavo ugodnejšega dobavitelja in s tem prihranili. Novost Energetskega zakona EZ-1 je tudi ta, da dobavitelju dopušča zaračunavanje pavšalnih stroškov poslovanja. Dobavitelji jih različno označujejo: kot manipulativne stroške, kot mesečno nadomestilo oziroma strošek podpornih storitev potrošnikov, in sicer le v cenikih akcijskih ali paketnih ponudb in ne z rednim cenikom, kot je bilo to pogosto praksa. Taki stroški se odjemalcem zaračunavajo neupravičeno in nimajo neposredne povezave z osnovno storitvijo. Na trgu morajo biti jasno postavljene cene za jasno dogovorjene storitve. In to od nas potrošniki, gospodinjstva, ravno tako ostali odjemalci pričakujejo. V primeru zaračunavanja pavšalnih stroškov dobaviteljevega poslovanja pa ne gre za takšno prakso, saj je posledično ponudba manj pregledna in dvoumna. Tudi ta ukrep je usmerjen k zniževanju stroškov gospodinjskih
odjemalcev in k večji preglednosti. Zakon tudi za male poslovne odjemalce elektrike in zemeljskega plina v določenih delih predvideva enako zaščito kot za potrošnike. Tako bo tudi malim poslovnim odjemalcem omogočen brezplačen odstop od pogodbe v enem letu po sklenitvi. Agencija za energijo bo tudi za njih vodila primerjalnik cen. Ceniki bodo morali biti javno objavljeni. Prepoveduje se zaračunavanje stroškov dobaviteljevega poslovanja z rednim cenikom. Daje se jim možnost odstopa brez odpovednega roka. Še bi lahko naštevali. Člen 46 govori v povezavi z električno energijo. Člen 170 v povezavi z zemeljskim plinom. Potrošniška zaščita, ki je v osnovi namenjena gospodinjskim odjemalcem, se širi na male poslovne odjemalce, ker želimo, da začne trg na segmentu malih poslovnih odjemalcev delovati, da se cene spustijo. Odjemalci v tem segmentu kupujejo elektriko v večjih količinah, kot gospodinjski odjemalci, cene pa imajo še vedno višje. Ta anomalija, to nesorazmerje kaže, da je nekaj narobe s poslovno prakso, kar je škodljivo za trg in kar je škodljivo za konkurenčnost. Zato zaščito za gospodinjske odjemalce z zakonom EZ-1 širimo tudi na male poslovne odjemalce z namenom, da bi za elektriko in zemeljski plin plačevali manj.
V Pozitivni Sloveniji pričakujemo na osnovi včerajšnje, današnje ter jutrišnje javne predstavitve mnenj Energetskega zakona v drugi obravnavi še nekatere dopolnitve, ravno tako tudi spremembe. V Poslanski skupini Pozitivna Slovenija bomo danes Predlog energetskega zakona EZ-1 v prvi obravnavi podprli.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Prišli smo do
konca prijavljenih za razpravo.
Besedo dajem mag. Bojanu Kumru, državnemu
sekretarju.
MAG. BOJAN KUMER: Hvala lepa, gospod predsednik.
Na kratko na koncu, vsekakor se bomo zavzemali in spodbujali vse nove tehnologije, ne samo že prej omenjene heliostatične sončne elektrarne, tudi Mirror photovoltaics power plants in tako dalje. Tu spreminjamo in v zakonsko podlago EZ-1 dajemo, da bo mehanizem oziroma struktura sheme drugače naravnana in da bodo elektrarne, ki so sedaj nekontrolirane, vstopale v shemo. In vsaka elektrarna, tudi neučinkovita, bi dobila podporo, ene več, ene manj, vse pa prekomerno. In zato smo zapadli v hude obremenitve potrošnikov in tudi slovenskega gospodarstva. Da se slabe prakse znebimo in da to preprečimo v nadalje, smo šli v dobre prakse, da bodo elektrarne z učinkovitostjo, stroškovno naravnanostjo tekmovale med seboj in samo najboljše bodo prišle v shemo. S tem bomo razbremenjevali ponovno potrošnike, predvsem gospodarstvo. Hkrati pa bomo sprejemali v podporno shemo in implementirali v energetsko infrastrukturo, v
259
DZ/VI/37. izredna seja
okolje samo tiste elektrarne, ki dajo največ megavatnih ur z najnižjimi stroški. In to je glavni namen in radi bi konkurenčnost prenesli ne samo na področju prodaje, ampak tudi na področju investicije. In tukaj bo ta mehanizem po sprejetju tega zakona preko neodvisne regulatorne agencije zaživel.
Prepričani smo, da bo to precej bolje uredilo stvari in v preteklem obdobju preprečilo, da ne bi bili več priča nekontroliranim rastem in upadom vseh elektrarn v shemo. Potrebno je omeniti, da bomo vse vire spodbujali. Vemo, da zaostajamo pri spodbujanju vodnih virov, da smo presegli načrte pri sončnih elektrarnah, da so sončne elektrarne bile v preteklosti najdražji vir, da padajo cene, in to bomo spodbujali. Kot rečeno in že večkrat omenjeno, ne bi se rad ponavljal, nikoli ne smemo zanemariti konkurenčnega vidika. Vedno moramo imeti pred očmi, da lahko spustimo v shemo in pomagamo samo konkurenčnim investicijam, ki bodo zagotavljale potrošniku in gospodarstvu najcenejše cene.
V obrazložitvah smo se poskušali čim bolj približati vsakemu bralcu tega zakona, da bi bilo čim bolj jasno tudi napisano, kaj je stvar evropskih direktiv in kaj ni stvar evropskih direktiv, kaj je stvar odločb Računskega sodišča, Ustavnega sodišča, to je možno razbrati iz posameznih obrazložitev. Dobili smo nasvete, priporočila, naj bodo obrazložitve široke, spet drugi so rekli, da smo bili preširoki, težko je vsem mnenjem zadostiti, vendar nekje je potrebno najti konsenz. Verjamem, da obstaja še nek napor in tega bomo vložili na ministrstvu, da se bodo tudi razlage členov in obrazložitve še dodatno spremenile, in sicer v smeri večje dodane vrednosti oziroma kvalitete. Kar se drugega tiče, glede reorganizacije ali investicij, ki so omenjene, to ni stvar zakonske materije. Razumem, da se dotika v posredni smeri t. i. investicij TEŠ 6, spodnje Save, vendar bo to bolj stvar energetskega koncepta Slovenije, kot smo ga v novem zakonu poimenovali. Resnično upamo in se veselimo izziva, ki bo pred nami, da Slovenija enkrat res dobi dober energetski koncept, ki ne bo dolg preko 100 strani, ki ne bo imel preveč vektorjev in da bo strokovno sprejet, predvsem v strokovni javnosti. Hvala.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam.
Ker čas, ki je določen za razpravo, še ni potekel, sprašujem, ali želi na podlagi prvega odstavka 71. člena Poslovnika zbora še kdo razpravljati? Želi. Vabim vas k prijavi za razpravo. Prijavljenih je osem razpravljavcev, vsak bo imel na razpolago štiri minute, opozarjam, da pri teh razpravah replike niso mogoče.
Prvi ima besedo gospod Jožef Kavtičnik.
JOŽEF KAVTIČNIK (PS PS): Hvala lepa, predsedujoči.
Sam nisem sodeloval v teh razpravah, sem pa pozorno poslušal vse, ki so razpravljali, in moram reči, da je bila razprava na mestu. Opozarjali ste na določene nedorečenosti, ki so vladale in vladajo v energetskem prostoru. Zato je bilo prav, da je vlada prišla z določeno rešitvijo, čeprav osebno menim, da je zakon preobširen. Pričakoval bi in pričakujem revidiran nacionalni energetski program, zakon pa bi moral eksplicitno odgovarjati na določena vprašanja in bi moral biti kot izvedbeni akt nacionalnemu programu. Ampak bolje je tako, kot pa sedaj, ko so določene zadeve odprte, na katere ste tudi umestno opozarjali.
Tudi sam bom prisluhnil jutrišnji javni razpravi. Danes pa bi želel v luči tega izpostaviti tudi opozorilo Računskega sodišča, ki je v letu 2008 opozorilo, da je iz Sklada za razgradnjo nuklearke poniknilo 30 milijonov evrov. To je bilo leta 2008. Zato je treba videti in vedeti, kaj se je dogajalo in kaj se dogaja, če zadeve niso transparentne in če nimajo ustreznega nadzora. Leta 2008 se je spremenilo Zakon o skladu tako, da so se uzakonile nenamenske porabe sredstev sklada za t. i. nadomestno začasno skladiščenje nizko in srednje radioaktivnih odpadkov v višini 6 milijonov, in ta denar je šel direktno občinama Krško in Brežice. To je denar, ki je namenjen energetiki in vsem, ne pa samo določeni občini. Ko nekdo kaže s prstom na neko drugo področje, konkretno na Šaleško dolino, seveda kaže zato, ker ve, kaj sam dela, kakšne možnosti mu daje določena netransparentnost, kadar nekaj ni tako urejeno, kot bi moralo biti. Zato je prav, da je ta zakon prišel. Pričakujem in si želim, da bo čim prej prišel tudi Nacionalni energetski program. Hvala.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam.
Naslednji ima besedo gospod Branko
Smodiš.
BRANKO SMODIŠ (PS SD): Hvala za besedo, gospod predsedujoči. Spoštovani vsi prisotni, dober dan!
Energetika in energetski zakon dvigujeta veliko prahu tako v javnosti kot v stroki in kot vidim, ga bosta še veliko. Prihajam iz Pomurja, iz Ljutomera, kjer nimamo podjetij, ki bi se ukvarjala z energetiko in dobavo energije, tako na srečo tam nimamo energetskih lobijev. Imamo pa res reko Muro, kjer se nekaj pogovarjajo o hidroelektrarnah. Pri tem moram reči, da sem sam proti hidroelektrarnam na Muri.
Ker nisem strokovnjak za energetiko, zaupam in pričakujem od stroke, da bo zakon kakovosten, da bo usklajen z direktivami Evropske unije in da ne bo napisan tako, kjer bi prevladali lobiji. Upam, da ne bo takih napak, kot so bile z bioplinarnami, s čimer imamo v Pomurju velik problem. Navadni ljudje pričakujemo, da bo s tem zakonom zagotovljena zanesljiva in varna oskrba z energijo za vse, da bodo sprejemljive cene energije za vse in da ne
260
DZ/VI/37. izredna seja
bo pri tem samo maksimiranja dobičkov, ampak se bo gledalo na ljudi.
Na koncu še v zvezi z energetsko izkaznico. Mislim, da je to samo dodaten strošek. Zato morda predlog ali pobuda, da bi s 1. 1. 2014 ali 2015 to morale obvezno imeti hiše ali nove zgradbe, ne pa za nazaj, ker bo to res samo dodaten strošek. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Naslednji ima besedo gospod Tomaž
Lisec.
TOMAŽ LISEC (PS SDS): Hvala, predsedujoči, za besedo.
Morda za uvod samo dva odgovora nekaterim razpravljavcem. Bilo je omenjeno, kako je cena izgradnje spodnje Save narasla za 70-80 %. Pri tem moram opozoriti, koliko je narasla cena pri TEŠ -mislim, da s 600 milijonov evrov na 1,5 milijarde. Tu govorimo o dvakratniku 70 do 80 odstotnega dviga osnovne cene. Ob tem pa opozarjamo na dva pomembna vidika. Prvo, kaj od tega je obnovljivi vir energije? Spoštovani gospod Meh, jaz prihajam iz Sevnice in za razliko od kolega Franca Bogoviča, ki prihaja iz Krškega, so imeli Sevničani srečo, da nas je hidroelektrarna rešila pred poplavami, ki smo jih bili deležni kar večkrat v preteklih desetletjih, škoda je bila s tega vidika vsaj v Sevnici preprečena. Torej, če zamegljujete obnovljive in neobnovljive vire ter ceno podjetja, konkretno tudi za svoje področje. Glede odlagališča gospoda Kavtičnika, jaz prihajam iz Sevnice, na žalost nimamo sreče, kljub temu da je nuklearna elektrarna v naši bližini. Če bi kdo imel rad nuklearno elektrarno v svoji bližini, pa verjamem, da bodo na ministrstvu našli morda še kakšen delček naše Slovenije, kjer bi drugi blok lahko ustvarili.
Spoštovani predstavniki ministrstva, mislim da mi še niste odgovorili na dve vprašanji, eno je glede obnove javnih stavb, ali se kaj predvideva. Vem, da glede tega zakon ni čisto konkreten,,ampak v zakonu je o obnovi javnih stavb kar nekaj govora. Glede energetskih izkaznic sem si v tem času še enkrat zelo podrobno prebral, kaj vse to obsega. In moram reči, da nisem dobil odgovora na to, ali naj bi bile resnično cene za energetske izkaznice, ki naj bi jih določeno podjetje že pripravljalo, od 200 do 500 evrov za eno stanovanjsko hišo. Ker ste rekli, da se energetske izkaznice že uveljavljajo, me zanima, kakšna je cena že uveljavljenih izkaznic. Ali drži podatek, kajti tukaj piše, da mora strošek izdelave energetske izkaznice plačati lastnik, minister, pristojen za energijo, pa predpiše merila za določitev cene, in me zanima, kako je na tej stvari.
Želel bi tudi kakšen stavek več glede o skoraj nič energetskih stavbah, razen tega, da boste vsaka 3 leta pripravili smernico. Morda še nekaj glede energetskih izkaznic; piše: naloge v zvezi z delovanjem energetskih izkaznic
upravljajo posamezniki, ki imajo veljavno licenco za izvajanje teh nalog, v nadaljevanju besedila neodvisni strokovnjaki. Moram reči, da me je tega pojma neodvisni strokovnjaki zelo strah zaradi izkušenj, glede na to, kaj vse se prepušča tako podzakonskim aktom kot določenim lobijem. Me resnično zanima, zakaj v členu 339 - Licenca neodvisnega strokovnjaka, kaj mora nekdo vse izpolnjevati, ki lahko dobi to licenco, glede izobrazbe - zakaj tukaj ni energetike. Morajo biti strokovnjaki za arhitekturo, lesarske, papirniške, plastične, steklarske in podobne tehnologije. Ker pa govorimo o izdelavi energetskih izkaznic, pa verjamem, da bi imeli tisti, ki bo izpolnjeval pogoje za pridobitev licence, tudi iz tega področja kakšno znanje. Skratka, želim jasne odgovore glede obnove javnih stavb in energetske izkaznice. Hvala.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam. Naslednji ima besedo gospod Danijel Krivec. Postopkovno ima gospod Ljubo Žnidar. Izvolite gospod Žnidar.
LJUBO ŽNIDAR (PS SDS): Spoštovani predsedujoči, predlagal bi, da greste vi po vrstnem redu prijavljenih, ne pa da ste številko 3 izpustili. Prosim, preverite to.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala za opozorilo.
Očitno sem spregledal gospoda Ljuba Žnidarja, je tako? Lahko opravimo razpravo? Gospod Ljubo Žnidar, izvolite, bom dal najprej vam besedo, kot je po vrstnem redu zapisano, in se potem držimo tega seznama. Izvolite, gospod Ljubo Žnidar.
LJUBO ŽNIDAR (PS SDS): Spoštovani zbrani, še enkrat lep pozdrav.
Če bi bil energetski zakon res super zakon, kot danes v tej dvorani poslušam, potem Zakonodajno-pravna služba ne bi imela preko 50 strani pripomb na ta zakon; pa jaz verjamem, da je zahteven in obsežen. To tudi dejansko pomeni, da je ta potrebno pripraviti, dopolniti in v to smer v Slovenski demokratski stranki tudi delamo in tudi sam osebno.
Že včeraj je bila razprava, kaj je prioriteta - ali najprej sprejeti energetski zakon ali najprej strateške energetske dokumente. Vsa stroka bi si bila edina, da je vrstni red pravilen, da se najprej sprejmejo strateški dokumenti in se potem začrta pot ter na osnovi tega sprejme energetski zakon. Pot pa je lahko tudi drugačna. To pot je izbrala koalicija, da se najprej sprejme zakon, ampak že danes je treba vzeti na znanje, da bo potrebno ta zakon vsled tega velikokrat dopolniti in popraviti. Tudi v tem zakonu bi izpostavil tri stvari. Ne morem razumeti, da se t. i. mali poslovni odjemalec izenačuje z gospodinjskim odjemalcem. Vemo, da oskrba z energijo v Evropi in s tem tudi v Sloveniji ni stabilna. Lahko je tudi v prihodnosti nesigurna, dogajala se bodo nihanja oziroma danes ne
261
DZ/VI/37. izredna seja
vemo točno, kakšna bo. Sam domnevam, da bo treba malega gospodinjskega odjemalca na nek način zaščititi, zdaj pa male gospodinjske odjemalce izenačujemo z malim poslovnim odjemalcem. Sicer tudi sam ne vem, kaj je mali poslovni odjemalec. Tisti, ki posluje s 30 vrtalnimi stroji, je mali; tisti, ki posluje s 300, bo pa veliki - ne vem, kje je tu merilo.
Imam vprašanje, ali je v Evropi kak primer, da se poslovni in gospodinjski odjemalec izenačujeta. Je to primer dobre prakse v kakšni sosednji evropski državi, bi tu prosil za odgovor. Ali smo v Sloveniji unikum, da poslovno in gospodinjsko odjemalno mesto za energetiko oziroma za elektriko izenačujemo.
Že je bilo govora o pogodbeni kazni z naslova odstopa od pogodbe. Po eni strani je potrebno pogledati druge zakonske akte, Obligacijski zakonik, ker stranka lahko vedno odstopi od pogodbe, sploh če je ta sklenjena za nedoločen čas, vendar mora pri tem upoštevati vnaprej določena pravila za odpovedni rok. Vsled tega, da se tudi zavaruje dobavitelj, da morebitna tveganja zaradi nenapovedanih odstopov vračuna v ceno električne energije in zemeljskega plina vsem odjemalcem. V primeru večjega števila odstopa od pogodb se fiksni stroški povečajo in se zaračuna vsem odjemalcem. Skratka, tu gre za neko nepravilno in neuravnoteženo prenašanje stroškov na vse odjemalce. Hvala.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam.
Naslednji ima besedo gospod Danijel
Krivec.
DANIJEL KRIVEC (PS SDS): Hvala za besedo, spoštovani predsednik.
Kot sem že v prvi razpravi povedal, sem pričakoval, da bo ta zakon vseeno upošteval več pripomb strokovnih družb, ki so pošiljale pripombe, predvsem pa, da bo upošteval več pripomb, ki so bile na javnih razpravah posredovane že v letu 2011.
Če naredimo primerjavo tistega in zdajšnjega zakona, ugotovimo, da gre za nekaj členov razlike. Vesel sem, da ni več notri členov, ki so govorili o reki Soči in ad hoc reševanju problematike gradnje na reki Soči. Moram reči, da je bil takrat velik odpor in revolt, ko se je to v zakon pripeljalo, druge stvari pa niso bistveno spremenjene. Večina stroke opozarja, da je ta zakon nepregleden, preobširen, na kar sem že prej opozoril. Vse razprave, ki jih imamo danes, včeraj, in tudi razprava, ki jo ima državni sekretar, se večinoma suče okrog električne energije. In prav bi bilo, da bi bil zakon ločen vsaj na tri sklope in bi bil zato tudi bolj pregleden in v nadaljevanju bi lažje spremljal tudi spremembe, ki jih evropska zakonodaja prinaša. Edini energent, ki ga imamo v Sloveniji in ki je res v celem segmentu pokrit, je električna energija. In o tem je večinoma govora in bi bilo prav, da je to poseben zakon. Plin in nafta sta na trgu, gre za manjši del segmenta in bi mirne
duše lahko bil v svojem zakonu. Obnovljivi viri, varčna raba in tudi toplotna oskrba pa spadajo v nek sklop in če bi tako zapakirali, kar je bila tudi že razprava na predhodnih javnih razgrnitvah, bi zdaj imeli bolj soliden zakon. In verjamem, da državni sekretar je nov, vendar je ekipa na ministrstvu ves čas enaka in od tam ves čas seznanjena in tudi vse te pobude spremlja. In ne pristajam na dejstvo, da vi govorite, da je bilo premalo časa. Časa je bilo od 2009, ko so direktive prišle, ker vsi ljudje na ministrstvu so isti. Dajte vi raje svoje podrejene malo povprašati po zdravju, zakaj ni zakon boljše pripravljen, ne pa nam prodajati, da ni bilo časa. S tem se absolutno ne strinjam.
Govorite o zanesljivosti, učinkovitosti, brezogljičnosti, varnosti, konkurenčnosti. Nikjer v tem zakonu ne zasledim, da bi bolj favorizirali tiste vire, ki jih Slovenija vseeno ima. Govorimo o vodni energiji, ki ni izkoriščena. Vemo, da je bila fotovoltaika zaradi določenih lobijev potencirana in zato imamo vsi zdaj velike težave tudi v finančnem smislu. In če bomo to še naprej podpirali, mislim, da nam ni ravno dobro. Govorite o tem, da zakon ne bo prinesel nekih novih podražitev. Člen 316, poglejte si, nalaga dobaviteljem določene ukrepe, ki jih bodo morali prevaliti na odjemalca. Glede obnovljivih virov sem jaz v tej smeri zelo skeptičen. Nikjer ne zasledim paradigme, ki jo vsi ponavljate, da je treba izkoriščati našo lesno biomaso. Ves čas govorite o nični stavbi oziroma nič energijski stavbi, kar pomeni samo dodatno porabo električne energije, ker gre za razne rekuperacije, razne sisteme, ki pa brez elektrike ne morejo funkcionirati. Zato pogrešam neko usmeritev v tem zakonu, ki bi vseeno dala smer in izkoriščala tiste potenciale, ki jih Slovenija na dolgi rok ima. Ne mi govoriti o vetru, ne mi govoriti o sončni energiji, ker je to samo floskula. Kar imamo, je vodna energija in lesna biomasa, kar vsi poudarjate. Vse ostalo je blef za ljudi in blef za tiste, ki nas poslušajo. Obnovljivi viri so samo neka alternativa. Treba je ljudem jasno povedati, da bo še vedno treba imeti fiksne vire energije, kajti ko sonce ne sije, ko veter ne piha, tako zahteva tudi evropska direktiva, da imamo vire v svojem sistemu.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Naslednji ima besedo gospod Franc
Breznik.
FRANC BREZNIK (PS SDS): Gospod predsednik, najlepša hvala.
Samo mnenje. Ko sem pregledal ta zakon, bi lahko rekel, da je zelo obširen, zelo nepregleden, tudi sam menim - kot nekateri, ko ste danes povedali - da bi moral biti nek strateški dokument glede slovenske energetike biti prvi redosled, potem pa ta zakon, ki bi prišel v drugi fazi. To je prva faza. Naslednja faza - bi rad pogledal tiste značilnosti Slovenije, ki jih imamo. Kolega Krivec je dovolj povedal o hidroenergetskem potencialu, ki ga Slovenija
262
DZ/VI/37. izredna seja
ima, ki ga premalo favoriziramo. Treba je tudi vedeti, da za hidroenergetskim sistemom ali potencialom stoji kompletna slovenska hidroenergetska industrija, inženiring in vse ostalo, ki ta potencial, če bi ga še bolje izkoriščali, bi ga lahko potenciral tudi v naš gospodarski sistem. To je tisto, kar je nujno potrebno. Za tiste, ki ste danes govorili o tretjinskih delih, torej ena tretjina alternativnih virov, ena tretjina jedrska elektrarna in v drugi fazi tudi termoelektrarna kot nek balans, bi pa rad povedal nekaj najnovejših ugotovitev iz Nemčije. Študije na fakultetah pravkar ugotavljajo veliko katastrofo glede širših razpok v firme Alstom, ki se dogaja na različnih elektrarnah, ki jih je instalirala ta družba. Predvsem v čudežnem jeklu T24 prihaja do velikih razpok, do velikih problemov in pojavila se je cela vrsta servisnih zahtev in ne vedo, kako naj rešujejo te probleme. Za tiste, ki ste laiki na tem področju, bi rad povedal, da v teh termoelektrarnah, kot se je tudi gradil TEŠ 6, prihaja do izgorevanja premoga pod večjimi pritiski in temperaturami, z neko novo tehnologijo. In čudežno jeklo T24 je bilo premalo preiskano, prihaja do grozovitih pojavov, sedaj prihaja do nekaterih rešitev v Nemčiji, da nemške termoelektrarne v tem trenutku več niso tipične balansirane elektrarne ali neki frekvenčni pretvorniki v sistemu. Strokovnjaki se v tem medčasu odločajo, da imajo termoelektrarne stabilno proizvajanje energije ravno zaradi tega, da ne pride do izpuščanj v njihovem sistemu. Bistvo našega sistema TEŠ 6 je pa ravno v tem, da sistem balansira med termoelektrarno in med vsemi ostalimi alternativni viri in hidro energijo. Tu je ponovno moje veliko vprašanje. Veliki problemi bodo nastopili za TEŠ 6, če se bo pojavilo v sistemu. To je tisto prvo vprašanje. Mogoče tudi za vas, če poznate te zadeve, da mi odgovorite. V drugi fazi bi pa povedal še nekaj sistemov. V Nemčiji, v Avstriji, vsepovsod so tudi t. i. mikroorganiziranega oziroma mikro proizvajanje energije na najmanjših sistemih zaradi tega, da zmanjšajo ceno omrežij. Cena omrežja je tudi en izmed stroškov energije, ki ga premalo upoštevamo. V Sloveniji se v tem času morda ti problemi ne vidijo, ker je industrijska proizvodnja močno padla, sistem ni toliko obremenjen, kot je bil v prejšnjih časih, ampak tudi to bo v prihodnje velik problem, torej omrežje.
Na koncu bi povedal, da mora Slovenija zasledovati cilje najmanjše cene kvalitetne proizvodnje energije in najmanjše cene dosegamo hidroenergijo. Menim, da bi morali hidroenergijo v Sloveniji,favorizirati, ker tukaj stoji cela vrsta proizvodnih dejavnikov, cela vrsta tehnoloških dejavnikov. Slovenci imamo zelo dobre, izredne strokovnjake na tem področju in menim, da bi lahko ta sistem bolje izkoristili, tudi s tem zakonom. Najlepša hvala.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam. Naslednji ima besedo gospod Srečko Meh.
SREČKO MEH (PS SD): Hvala lepa. Kot bi bil zagovornik Vlade in državnega sekretarja. Mi je državni sekretar včeraj povedal, da bi bilo prav - slišali smo tisti, ki smo bili tukaj -, da bi najprej sprejeli strateške dokumente in da bi bil lahko zakon že zdavnaj sprejet, in je vprašal, zakaj to ni bilo sprejeto. Vsem, ki vas zanima, kaj se je dogajalo s sprejetjem Energetskega zakona, imam tukaj napisano -Ljubo Žnidar, tebi pa bom to dal čisto osebno -, in sicer je Vlada že v letu 2012 pripravila Energetski zakon in ni pripravila strategije. Vlada je leta 2012 pripravila Energetski zakon, ni se odločila za strategijo. Ta zakon je bil tudi v proceduro že dan. Takšen, kot je bil z vsemi pripombami Zakonodajno-pravne službe, z vsemi slabostmi. Lepo prosim, ne govorimo o vladah, ki so vse zamočile, da smo prišli do te situacije danes, da nimamo koncepta, da nimamo zakona in da sprejemamo nekaj, kar moramo na hitro sprejeti. Ponovil bom tisto, kar sem že rekel. Lepo prosim, gospod Lisec, če poslušate. Glede spodnje Save je bilo prav, da se je zgradila vsa ostala infrastruktura, ker je bila s tem preprečena škoda, in je prav, da se je tam naredilo vse to, o čemer ste govorili. Ni pa prav, da se je to delalo skupaj z investicijo, to ni v redu. Mi bi morali vodne vire, ostale vire uporabljati tako, da bi bila investicija čista na eni strani. Na drugi strani, vse ostalo, kar delamo ob energetskih objektih, bi bilo zgrajeno iz drugih virov, sicer je energetika predraga, prevelika cena je zaradi tega. In ni res, da bo cena manjša. Ocena je, da bo spodnja Sava narasla iz 400 milijonov na 900 milijonov. To je ocena tistih, ki se s tem ukvarjajo, in to je pravzaprav katastrofalno. Ni prav, da so take podražitve, je pa prav, da se je ta infrastruktura zgradila.
Ko sem govoril o odnosu med proizvajalci, mislim, da bi morale biti vse lokalne skupnosti in vsi proizvajalci električne energije v tem primeru - na Savi, na Dravi, na Soči, NEK in TEŠ - v enakem položaju. Oziroma termo objekti bi morali biti v enakem položaju, in sicer v enakem položaju do lokalnih skupnosti, da vsi enako participirajo pri odpravi škode, ki je nastala. Zato tukaj nismo v enakem položaju. Seveda je vprašanje tudi cene električne energije v GEN-u. Ponovno postavljam vprašanje, ali ta cena zajema vse stroške? Ali ta cena zajema stroške razgradnje, skladiščenja? Ali ta cena zajema tudi odškodnino? Koliko plačujejo Hrvatje? Kakšna je ta cena? Na kakšen način bomo uredili z njimi odnose glede razgradnje, glede odlagališča? To so vprašanja, ki jih kaže povedati. Jaz sem prepričan, da bomo jutri slišali veliko različnih mnenj, ki jih ne bo mogoče vnesti v zakon, ker bodo med seboj nasprotne, ker se bodo med seboj tolkle. In vsi bodo legitimno povedali svoje stališče, tudi stroka. Ampak ta stroka v zakon, ki mora urediti vse, ne gre. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam. Replika v tej fazi razprave ni mogoča.
263
DZ/VI/37. izredna seja
Besedo dajem gospodu Zvonku Černaču.
ZVONKO ČERNAČ (PS SDS): Spoštovani, lep pozdrav tudi z moje strani. Ena bistvenih razlik med investicijami na spodnji Savi in to investicijo, ki se odvija v TEŠ, je, da pri teh na spodnji Savi - po navadi se zgodijo za manjšo vrednost, kot je v zadnjem investicijskem programu. Pri TEŠ pa je ravno obratno. Čeprav se mogoče strinjam, da je na investicijo obešenega preveč, kar se infrastrukture tiče. To je ena bistvenih razlik, če zanemarimo dejstvo, da bo cena, proizvedena v TEŠ, tako visoka, da je noben trg nikoli ne bo pokril, in bo breme še nekaj desetletij bremenilo vse ostale odjemalce električne energije. Hidro je po tej plati gotovo najcenejša in najbolj čista energije, kot smo danes tudi slišali, premalo izkoriščena.
Državni sekretar je odgovarjal na vprašanja. Ni pa odgovoril. Na številna vprašanja nismo dobili vsebinskih odgovorov, ampak nič hudega. Mi bomo imeli ta zakon v nadaljnji razpravi in mislim, da je prav, da so bila vprašanja in dileme izpostavljene. Čas bo še v nadaljnjih procedurah, da se nanje odgovori. Je pa potrebno nekaj stvari, ki so bile odgovorjene na pol ali pomanjkljivo, vseeno pojasniti. Novela zakona, ki bi odpravila neskladja oziroma uredila tisto, kar od nas zahteva Evropska unija, je bila na mizah tega državnega zbora spomladi letos. In ste zavestno postopek zaključili in se odločili za nov zakon. To je dejstvo. Od takrat naprej prevzemate breme glede časovnice vi v koaliciji in nihče drug. V obrazložitvi je Vlada napisala: Javna obravnava Predloga energetskega zakona, ki je predmet tega gradiva, je potekala od 11. 6. 2012 do 30. 6. 2013. Čas trajanja javne obravnave je krajši, ker za Energetski zakon že potekala javna obravnava v letu 2011, od junija do septembra. Vsebinska platforma tega zakona je Zares-ov zakon iz leta 2011 in to je nesporno in to priznava Vlada. Prej sem povedal oz. v razpravi včeraj, da tudi osnovna shema zakona sledi tisti iz leta 2011, kar lahko, da ni nič slabega. Bomo videli, kaj se bo zgodilo v naslednjih obravnavah. Jaz sem prepričan, če bo ta zakon danes dobil zeleno luč za nadaljnje postopke, da ga bo potrebno temeljito amandmirati.
Podporna shema fotovoltaiki. Sredi leta
2011	bi bilo potrebno spremeniti podporno shemo na področju fotovoltaike, ker se je zgodilo to, o čemer ste nekateri razpravljali. Približno isti ljudje, ki sedijo sedaj okoli državnega sekretarja, so takrat sedeli na ministrstvu. In prav bi bilo, da vam povedo, zakaj se takrat to ni zgodilo. Zgodilo se je prvič 1. julija
2012	in od takrat naprej se je začel ta proces ustavljati. Dokončno se je ustavil 1. 11. 2012. In mi podpiramo, da se za podporno shemo s spremembo zakona namenijo sredstva tudi iz drugih virov, ne samo iz položnic za električno energijo. Ne drži trditev, ki je bila rečena, 300 % smo povečali podporno shemo, ki je bila izrečena na tak način, da so se s tem povečale
položnice za 300 %. Za nekaj odstotkov se je povečal znesek na položnicah, ker je vlada takrat istočasno znižala vse tisto, kar je lahko znižala in kar je bilo v njeni domeni. Sedaj pa podpiramo spremembo zakona, ki bo omogočil, da se bo ta znesek na položnicah lahko še nadalje znižal. Nobeno podjetje zaradi tega ni šlo v stečaj. Tisti, ki so enormno služili zaradi pretirane podpore fotovoltaiki v preteklih letih, imajo danes težave in tudi odpuščajo. V Skladu NEK, je rekel gospod Kavtičnik, je leta 2008 poniknilo 30 milijonov evrov. Nič ni poniknilo, gospod Kavtičnik. Bilance so povedale, da je vrednost portfelja tega sklada zaradi razmer na trgu nižja, ker so bile vrednosti delnic nižje. Je pa poniknilo 6 milijonov evrov v eno izmed podjetij gospoda Petana v letu 2009 ali 2010.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala. Na koncu razprave dajem besedo mag. Bojanu Kumru. Izvolite.
MAG. BOJAN KUMER: Hvala lepa, spoštovani predsednik.
Skušal se bom omejiti samo na vsebinski del zakona in pustil ob strani vse posredne diskusije, ki se ne dotikajo zakonske materije. Cena energetske izkaznice ne more biti določena v zakonu. To je stvar trga. Da bi se tukaj opredelil, kakšna bo cena - to bo trg določal. Prepričani smo, da bo konkuriralo več neodvisnih strokovnjakov, čeravno me skrbi, da vas skrbi neodvisnost, kot navajate, naj damo notri, da naj bodo odvisni strokovnjaki, ali kako. Ravno tukaj želimo, da bo neodvisnost popolnoma in 100 % zagotovljena. Minister določa merila za določene cene. To pa vsekakor in se mora potem vršiti nadzor. To pa definitivno. Energetske izkaznice morajo imeti tiste stavbe, ki se bodo oddajale, in tiste, ki se bodo prodajale. Se pravi, ščitimo kupca, da bo vedel, kaj kupuje. Energetska izkaznica ne bo strošek, ampak bo investicija, ker z realizacijo ukrepov, ki bodo kot rezultat analize in pregledov, ki so predhodno potrebni za pridobitev energetske izkaznice, bo ta strošek večkratno poplačan, povrnjen. To mislim, da vsi vemo.
Področje Tehnika tako ali tako vključuje vse inženirje strojništva, elektro in gradbeništva, tukaj je neodvisnost popolnoma zagotovljena, razen če si želite, da bi bili ti strokovnjaki odvisni, ker pač to omenjate. Skoraj nič energetske stavbe - leta 2016 javne, 2020 zasebne. In vlada bo pripravila akcijski načrt, ki je v pripravi, in vse to so podlage v evropskih direktivah, je pa je za nas zavezujoča. 3 %, ki je cilj za obnovo javnih stavb, že izvajamo. Kar nekaj razpisov je bilo na tem že narejenih in tudi na naslednji finančni perspektivi 2014-2020 bomo zasledovali ta cilj. Eko sklad bo še naprej opravljal svojo funkcijo in tukaj bomo verjetno dali večji poudarek temu, tako da je skrb tukaj popolnoma odveč.
Očitek je bil izražen, da je večina mojih odgovorov na električno energijo, ampak če
264
DZ/VI/37. izredna seja
želim biti strokoven, dobivam večinoma vprašanja iz tega področja. Razen če želite, da odgovarjam na zemeljski plin, toploto, hlad, UNP, ampak potem bom dobil očitek, da se ne držim konkretnosti. Sledim vprašanjem, ki zadevajo samo vsebino zakona.
Zgodovina zakona. Nikoli nismo trdili ali zanikali, da bi ne bila osnova prejšnjih zakonov. Vse dobro smo vzeli kot podlago iz leta 2011 in EZ-1, ki ste ga predhodniki umaknili, vse dobro iz EZ-F, bolj malo je bilo dobrega, ampak smo pobrali, kar je bilo dobrega. In daleč je resnica, da bi bil ta zakon skoraj enak kot EZ-1. Vmes je bilo nekaj direktiv, vmes je preteklo nekaj časa, triletje in vse to je treba vzeti v obzir. Konec koncev smo upoštevali več kot 40 % strokovnih pripomb, kar je samo izboljšalo kvaliteto. Oziroma ali če želite, da bi ignorirali pripombe strokovne javnosti. Ravno zato je javna obravnava, da se izboljšuje in vse to je spremenilo ... / izklop mikrofona/
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam.
Zmanjkalo je časa za razpravo. Zagotovo pa bo mogoče veliko spregovoriti o tem zakonu tudi v okviru javne razprave. V tem trenutku zaključujem razpravo o tej točki dnevnega reda.
O predlogu sklepa, da je predlog zakona primeren za nadaljnjo obravnavo, bomo v skladu s časovnim potekom seje zbora odločali čez 15 minut v okviru glasovanj.
S tem prekinjam to točko dnevnega
reda.
Prekinjam tudi 47. izredno sejo zbora, ki jo bomo z glasovanji nadaljevali ob 12.05. Hvala.
(Seja je bila prekinjena ob 11.49 in se je nadaljevala ob 12.05.)
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje.
Nadaljujemo s prekinjeno sejo zbora. Preden preidemo na postopek glasovanja, vas želim obvestiti, da bo Državni zbor opravil glasovanje po naslednjem vrstnem redu: 3., 4., 5., 6., 7., 8., 9., 10., 11., 12., 13., 14., 15., 17.a, 17.b, 17., 18., 1., 2. in 16. točka dnevnega reda.
Prehajamo na glasovanja zbora o predlogih odločitev. Poslanke in poslance prosim, da preverite delovanje glasovalnih naprav.
Postopkovno ima besedo mag. Barbara Žgajner Tavš.
MAG. BARBARA ŽGAJNER TAVŠ (PS PS):
Hvala lepa, predsednik, za besedo.
Jaz vas prosim v imenu Poslanske skupine Pozitivna Slovenija, da odredite 45 minut pavze pred glasovanjem.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Vaš predlog bomo upoštevali, ko bomo odprli 3. točko, to je prva točka, pri kateri bomo izvajali glasovanja. Po končanih morebitnih obrazložitvah glasu bom odredil odmor, če sem prav razumel, v dolžini 45 minut za posvet v poslanski skupini.
Nadaljujem s prekinjeno 3. točko dnevnega reda, to je z obravnavo Predloga odloka o načrtu ravnanja s stvarnim premoženjem države za organe državne uprave in pravosodne organe ter javne agencije, javne sklade, javne zavode in javne gospodarske zavode za leto 2014. Ker amandmaji k dopolnjenemu predlogu odloka niso bili vloženi, prehajamo na odločanje o predlogu odloka. Obveščam vas, da me Zakonodajno-pravna služba oziroma Vlada nista opozorili, da bi bil zaradi amandmajev, sprejetih na matičnem delovnem telesu, predlog odloka neusklajen. Želi mogoče kdo obrazložiti glas v imenu poslanske skupine? Vabim vas k prijavi v imenu poslanskih skupin. Gospa Sonja Ramšak bo obrazložila stališče Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke.
SONJA RAMŠAK (PS SDS): Hvala lepa, predsednik Državnega zbora, za besedo.
Mnenje bom podala k vsem točkam, ki se nanašajo na sprejem odlokov za leto 2014 in 2015, tako da se potem ne bom več javljala k razpravi v imenu poslanske skupine.
V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke odlokom ne bomo nasprotovali, njihovemu sprejemu, jih ne bomo podprli. Ko smo predstavljali naše stališče ob samih točkah, se nam zdi, da v teh težkih časih, ko opozarjamo na to, koliko imamo brezposelnih oseb, koliko je socialnih stisk, da je nedopustno, da si nekateri organi - med njimi Varuh človekovih pravic, Ustavno sodišče, Računsko sodišče - načrtujejo nabavo pregrešno dragih vozil. Na to tudi zdaj opozarjamo, zaradi tega tudi odlokov ne bomo podprli.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam.
Ugotavljam, da ni drugih zainteresiranih za obrazložitev glasu, zato v skladu s predlogom Poslanske skupine Pozitivna Slovenija, da potrebuje 45-minutni odmor za posvet v poslanski skupini, prekinjam točko in sejo bomo nadaljevali ob 12.55.
(Seja se je prekinila ob 12.09 in se je nadaljevala ob 12.55.)
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje!
Nadaljujemo s 3. točko dnevnega reda. Ker je bila predlagana pavza za posvet v Poslanski skupini Pozitivne Slovenije, sprašujem, če želite predstaviti rezultat
265
DZ/VI/37. izredna seja
pogovorov v poslanski skupini? Lahko nadaljujemo z delom?
Spoštovani, še enkrat vas želim opozoriti na delovanje glasovalnih naprav. kajti prehajamo na glasovanje o 3. točki dnevnega reda, to je Predlog odloka o načrtu ravnanja s stvarnim premoženjem države za organe državne uprave in pravosodne organe ter javne agencije, javne sklade, javne zavode in javne gospodarske zavode za leto 2014.
Glasujemo. Navzočih je 77 poslank in poslancev, za je glasovalo 48, proti nihče.
(Za je glasovalo 48.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je odlok sprejet. S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Nadaljujemo s prekinjeno 4. točko dnevnega reda, to je z obravnavo Predloga odloka o načrtu ravnanja s stvarnim premoženjem države za organe državne uprave in pravosodne organe ter javne agencije, javne sklade, javne zavode in javne gospodarske zavode za leto 2015.
Ker k predlogu odloka matično delovno telo ni sprejelo nobenega amandmaja, amandmajev na seji zbora ni bilo možno vlagati, zato prehajamo na odločanje o predlogu odloka.
Glasujemo. Navzočih je 80 poslank in poslancev, za je glasovalo 49, proti nihče.
(Za je glasovalo 49.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je odlok sprejet. S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Nadaljujemo s prekinjeno 5. točko dnevnega reda, to je z obravnavo Predloga odloka o načrtu ravnanja s stvarnim premoženjem Državnega zbora Republike Slovenije za leto 2014.
Ker k predlogu odloka matično delovno telo ni sprejelo nobenega amandmaja, amandmajev na seji zbora ni bilo možno vlagati, zato prehajamo na odločanje o predlogu odloka.
Glasujemo. Navzočih je 81 poslank in poslancev, za je glasovalo 52, proti nihče.
(Za je glasovalo 52.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je odlok sprejet. S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Nadaljujemo s prekinjeno 6. točko dnevnega reda, to je z obravnavo Predloga odloka o načrtu ravnanja s stvarnim premoženjem Državnega zbora Republike Slovenije za leto 2015.
Ker k predlogu odloka matično delovno telo ni sprejelo nobenega amandmaja, amandmajev na seji zbora ni bilo možno vlagati, zato prehajamo na odločanje o predlogu odloka.
Glasujemo. Navzočih je 80 poslank in poslancev, za je glasovalo 49, proti nihče.
(Za je glasovalo 49.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je odlok sprejet. S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Nadaljujemo s prekinjeno 7. točko dnevnega reda, to je z obravnavo Predloga
odloka o načrtu ravnanja s stvarnim premoženjem Varuha človekovih pravic za leto 2014.
Ker k predlogu odloka matično delovno telo ni sprejelo nobenega amandmaja, amandmajev na seji zbora ni bilo možno vlagati, zato prehajamo na odločanje o predlogu odloka.
Glasujemo. Navzočih je 80 poslank in poslancev. Za je glasovalo 50, proti nihče.
(Za je glasovalo 50.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je odlok sprejet. S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Nadaljujemo s prekinjeno 8. točko dnevnega reda, to je z obravnavo Predloga odloka o načrtu ravnanja s stvarnim premoženjem Varuha človekovih pravic za leto 2015.
Ker k predlogu odloka matično delovno telo ni sprejelo nobenega amandmaja, amandmajev na seji zbora ni bilo možno vlagati, zato prehajamo na odločanje o predlogu odloka.
Glasujemo. Navzočih je 80 poslank in poslancev, za je glasovalo 50, proti nihče.
(Za je glasovalo 50.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je odlok sprejet. S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Nadaljujemo s prekinjeno 9. točko dnevnega reda, to je z obravnavo Predloga odloka o načrtu ravnanja s stvarnim premoženjem Državnega sveta Republike Slovenije za leto 2014.
Ker k predlogu odloka matično delovno telo ni sprejelo nobenega amandmaja, amandmajev na seji zbora ni bilo možno vlagati, zato prehajamo na odločanje o predlogu odloka.
Glasujemo. Navzočih je 81 poslank in poslancev, za je glasovalo 50, proti nihče.
(Za je glasovalo 50.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je odlok sprejet. S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Nadaljujemo s prekinjeno 10. točko dnevnega reda, to je z obravnavo Predloga odloka o načrtu ravnanja s stvarnim premoženjem Računskega sodišča Republike Slovenije za leto 2014.
Ker amandmaji k dopolnjenemu predlogu odloka niso bili vloženi, prehajamo na odločanje o predlogu odloka. Obveščam vas, da me Zakonodajno-pravna služba oziroma Vlada nista opozorili, da bi bil zaradi amandmajev, sprejetih na matičnem delovnem telesu, predlog odloka neusklajen.
Glasujemo. Navzočih je 80 poslank in poslancev, za je glasovalo 50, proti nihče.
(Za je glasovalo 50.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je odlok sprejet. S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Nadaljujemo s prekinjeno 11. točko dnevnega reda, to je z obravnavo Predloga odloka o načrtu ravnanja s stvarnim
266
DZ/VI/37. izredna seja
premoženjem Računskega sodišča Republike Slovenije za leto 2015.
Ker amandmaji k dopolnjenemu predlogu odloka niso bili vloženi, prehajamo na odločanje o predlogu odloka. Obveščam vas, da me Zakonodajno-pravna služba oziroma Vlada nista opozorili, da bi bil zaradi amandmajev, sprejetih na matičnem delovnem telesu, predlog odloka neusklajen.
Glasujemo. Navzočih je 80 poslank in poslancev, za je glasovalo 50, proti nihče.
(Za je glasovalo 50.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je odlok sprejet. S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Nadaljujemo s prekinjeno 12. točko dnevnega reda, to je z obravnavo Predloga odloka o načrtu ravnanja s stvarnim premoženjem države za Državno revizijsko komisijo za leto 2014.
Ker k predlogu odloka matično delovno telo ni sprejelo nobenega amandmaja, amandmajev na seji zbora ni bilo možno vlagati, zato prehajamo na odločanje o predlogu odloka.
Glasujemo. Navzočih je 81 poslank in poslancev, za je glasovalo 50, proti nihče.
(Za je glasovalo 50.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je odlok sprejet. S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Nadaljujemo s prekinjeno 13. točko dnevnega reda, to je z obravnavo Predloga odloka o načrtu ravnanja s stvarnim premoženjem države za Državno revizijsko komisijo za leto 2015.
Ker k predlogu odloka matično delovno telo ni sprejelo nobenega amandmaja, amandmajev na seji zbora ni bilo možno vlagati, zato prehajamo na odločanje o predlogu odloka.
Glasujemo. Navzočih je 81 poslank in poslancev, za je glasovalo 50, proti nihče.
(Za je glasovalo 50.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je odlok sprejet. S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Nadaljujemo s prekinjeno 14. točko dnevnega reda, to je z obravnavo Predloga odloka o načrtu ravnanja s stvarnim premoženjem države za Ustavno sodišče Republike Slovenije za leto 2014. Ker k predlogu odloka matično delovno telo ni sprejelo nobenega amandmaja, amandmajev na seji zbora ni bilo možno vlagati, zato prehajamo na odločanje o predlogu odloka.
Glasujemo. Navzočih je 77 poslank in poslancev, za je glasovalo 49, proti nihče.
(Za je glasovalo 49.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je odlok sprejet. S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Nadaljujemo s prekinjeno 15. točko dnevnega reda, to je z obravnavo Predloga odloka o načrtu ravnanja s stvarnim premoženjem države za Ustavno sodišče Republike Slovenije za leto 2015.
Ker k predlogu odloka matično delovno telo ni sprejelo nobenega amandmaja, amandmajev na seji zbora ni bilo možno vlagati, zato prehajamo na odločanje o predlogu odloka.
Glasujemo. Navzočih je 80 poslank in poslancev, za je glasovalo 51, proti nihče.
(Za je glasovalo 51.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je odlok sprejet. S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Nadaljujemo s prekinjeno 17.a točko dnevnega reda, to je s Ponovnim odločanjem o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini.
Prehajamo na odločanje o navedenem zakonu. Ob tem vas želim opozoriti, da mora pri ponovnem odločanju skladno z drugim odstavkom 91. člena Ustave Republike Slovenije za sprejem navedenega zakona glasovati večina vseh poslancev zbora, to je 46 ali več.
Mislim, da je bil izražen interes za obrazložitev glasu v imenu poslanskih skupin. Vabim vas k prijavi za obrazložitev glasu v imenu poslanskih skupin.
Besedo ima gospa Jasmina Opec v imenu Poslanske skupine Slovenske ljudske stranke.
JASMINA OPEC (PS SLS): Hvala lepa za besedo in lep pozdrav vsem skupaj.
V Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke že ves čas postopka obravnave novele zakona o dohodnini opozarjamo na nesprejemljivost te novele za našo poslansko skupino, saj nikakor ne moremo pristati na nižanje neto plač, na ukinjanje olajšav za otroke in invalide.
Že ves čas postopka opozarjamo tudi na nepravično rešitev, ki zadeva delavce migrante, predvsem tiste, ki delajo v sosednji Avstriji. Čeprav gre res za uresničevanje ustavne določbe, pa se nam vseeno zdi, da bi morali to problematiko reševati na bolj pravičen način. Tudi mi smo na obravnavi na matičnem delovnem telesu predlagali amandma, s katerim smo dejansko menili, da gre korak bolj v pravično pot. Sedaj se zopet postavljamo v situacijo, ko bomo prizadeli določen del našega prebivalstva in povzročili to, da se nam bodo ljudje izseljevali ali se dodatno prijavljali na Zavod za zaposlovanje.
Mislim, da to ni nobenemu cilj, da to ni cilj naše države in zato bomo tudi v ponovnem odločanju v Slovenski ljudski stranki nasprotovali tej noveli.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala. V imenu Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke bo obrazložil glas mag. Andrej Šircelj.
MAG. ANDREJ ŠIRCELJ (PS SDS): Hvala lepa, spoštovani predsednik. Spoštovani kolegi in kolegice!
267
DZ/VI/37. izredna seja
V	Slovenski demokratski stranki nasprotujemo spremembi Zakona o dohodnini, s katerim se onemogoča usklajevanje dohodninske lestvice, in s katerim se tudi onemogoča usklajevanje olajšav. Dejansko to pomeni manjši realni dohodek za vse državljane in državljanke. Različno glede na to, da imamo v dohodninski lestvici progresijo, na družinski oz. socialni status pa to ne bo tako porazdeljeno, saj vemo, da imamo t. i. vzdrževane člane. In tako bo pri povprečnih dohodkih štiričlanska družina realno dobila manj denarja, in sicer v višini 330 evrov. To je nesprejemljivo. Na ta način se ne sme, ne more delati fiskalna konsolidacija. 30 milijonov, kolikor naj bi bil finančni učinek tega davka, bi se dalo dobiti z drugimi ukrepi, tako na področju odhodka od državnega proračuna kot tudi na področju javnih naročil. In če pomislimo, da je javnih naročil v posameznem letu za približno 4 milijarde, bi 1 % prihranek pri javnih naročilih prinesel 40 milijonov. To je več, kot znaša fiskalni učinek spremembe Zakona o dohodnini. S tem bi zagotovili, da bi vsi državljani in državljanke dobili realne dohodke. Takšna odločitev ni sprejemljiva na dolgi rok, ker če bo kadarkoli prišlo do ponovnega usklajevanja z življenjskimi stroški, bo osnova manjša in tako bodo vsi ljudje prizadeti na dolgi rok. Tudi glede slovenskih delavcev, ki začasno delajo v Avstriji ali Italiji, bi bilo potrebno poiskati ustrezno rešitev, ne glede na odločbo Ustavnega sodišča. Druge države imajo to urejeno. Ne vem, zakaj je pri nas neka zavora, da se ta zadeva ne bi uredila, ker je na področjih, od koder prihajajo ti delavci, nezaposlenost med največjimi. Nezaposlenost je med največjimi tudi zaradi ukrepov vlade Alenke Bratušek. Zaradi tega odločno nasprotujemo Spremembi zakona o dohodnini.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
V	imenu Poslanske skupine Nove Slovenije bo obrazložil glas gospod Jožef Horvat.
JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala lepa, gospod predsednik. Drage kolegice, dragi kolegi. Nova Slovenija, krščanski demokrati odločno nasprotuje spremembam in dopolnitvam zakona o dohodnini. To ni prispevek k večji konkurenčnosti, to ni prispevek k rasti gospodarstva. To je prispevek edino za prihodkovno stran državnega proračuna. Kako se bo prihodkovna stran potem delila, je veliko vprašanje. Rešitve, ki jih prinašajo spremembe in dopolnitve zakona o dohodnini, dodatno povečujejo davčne obveznosti, katere v nizu novih in novih davčnih bremenitev že ne štejem več. V Novi Sloveniji nasprotujemo vedno novemu in novemu davčnemu obremenjevanju davčnih zavezancev. Povečevanje davkov ni razvoj. Z vidika gospodarske konkurenčnosti se bo zaradi zniževanja neto plač še dodatno zmanjšala kupna moč prebivalstva, kar pa bo izničilo predvideno zvišanje fiskalnih prihodkov od zvišanega davka na dodatno vrednost, ki je
rezultat politike te vlade. Dodatno smo razočarani, da vlada ni vložila več naporov, da bi našla ugodnejšo rešitev za odločbo Ustavnega sodišča, ki ga mi spoštujemo, vendar je rešitev gotovo več. Z najmanj napora je vlada enostavno odpravila olajšavo, ki jo imajo dnevni migranti, vsak dan jih je več, ki iščejo delo v Avstriji. To so Pomurci, to so Štajerci, mislim slovensko Štajersko, to so Korošci in mnogi, ki živijo v obmejnih občinah z Avstrijo. Tem ljudem bo praktično čez noč s sprejetjem novele zakona o dohodnini odvzeta približno ena četrtina njihovega prihodka. Vem, da vsi moramo plačevati davke, in vemo, da je dohodnina naravnana po svetovnem principu prihodka, ampak za tovrstne rešitve so gotovo tudi drugačni, boljši izhodi, kot jih predlaga vlada s to novelo zakona.
Poslanska skupina Nove Slovenije bo glasovala proti noveli Zakona o dohodnini. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam. S tem smo zaključili obrazložitev glasu v imenu poslanskih skupin. Izkazali ste interes, da se obrazloži glas tudi v lastnem imenu, zato vas vabim k prijavi. Preden dam besedo, bi želel spomniti, da je obrazložitev glasu namenjena temu, da poveste, kako boste glasovali in zakaj ste se tako odločili, nikakor pa ne smemo v tem trenutku polemizirati ali celo pozivati druge, kako naj glasujejo. Prosim vas, da upoštevate to določbo Poslovnika.
Prvi bo imel možnost obrazložiti glas gospod Marijan Pojbič. Izvolite.
MARIJAN POJBIČ (PS SDS): Hvala lepa, spoštovani gospod predsednik. Ni nas bilo potrebno vedno, ko ima glas Slovenska demokratska stranka, pozivati, da se naj držimo reda v parlamentu. Vas lepo prosim, da nas ne ponižujete na tak način.
Uvodoma bom povedal, da bom glasoval proti temu zakonu. Razlogov je več. Ta zakon znižuje neto plače, onemogoča usklajevanje dohodninskih lestvic. Kar pa je poleg vseh nesprejemljivih stvari tudi slabo in nedopustno, je pa to, da dvojno obdavčuje tiste ljudi, ki delajo izven naših meja. Jaz prihajam iz Slovenskih Goric. Občina Šentilj, Pesnica, Kungota, celo Pomurje, Prekmurje, Prlekija, na drugo stran kompletna Koroška - praktično 30 % vseh ljudi dela izven meja Republike Slovenije, ampak ne zato, ker so sami želeli. To zato, ker v Sloveniji oziroma ta družba jim ni omogočila, da bi bili lahko zaposleni pri nas. In zato se mi zdi izjemno nekorektno, izjemno nedopustno, da so sedaj dvojno obdavčeni. In to je storila sedanja vlada in sedanja koalicija. Jaz sem prepričan, da moramo takim rešitvam nasprotovati, ker so škodljive za te ljudi. Ti ljudje zaslužijo denar preko naših meja, ves denar prinesejo praktično v Republiko Slovenijo in ga tukaj porabijo. Poleg tega pa niso privesek naše sociale. Neverjetno je, da kaznujemo tiste, ki si iščejo zaposlitve, in to s takim načinom in s
268
DZ/VI/37. izredna seja
takimi rešitvami, kot so določene v tem zakonu o dohodnini. Zato nikakor tega zakona ne bom podprl.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala. Naslednji ima besedo gospod Franc Breznik.
FRANC BREZNIK (PS SDS): Jaz bom
nadaljeval, da te novele zakona o dohodnini spet ne morem podpreti, ker uničuje slovensko poslovno okolje, dela ga še bolj nekonkurenčnega; in menim, da je tudi usklajevanje dohodninske lestvice katastrofalno. To je mini davek, je prikriti davek. Razprava je tekla v tej smeri, vlada je pravila na eni strani, da ničesar ne odvzema, po drugi strani pa pravi, da bo privarčevala več kot 30 milijonov evrov na letni ravni. To je en mini davek. V drugi smeri pa uničuje ali dvojno obdavčuje vse tiste, o katerih ste danes govorili, ki so si našli delo v tujini. Mi tako politiko poznamo. Kreirali ste jo nekateri od vas desetletja v tej državi. Zaradi takšne ekonomske politike imamo več kot pol milijona državljanov izven naše države in kaj drugega ne morejo pričakovati tudi naši, ki so si poiskali delo v tujini. Oni imajo edino rešitev, da se za stalno prijavijo v sosednji Avstriji, Italiji, v ostalih državah, kjer delajo, da tega denarja več ne vidite. Treba je povedati, kako boste vi argumentirali, da bi lahko samo en od vaših ministrov dvignil zadnjo plat, sedel v avto, zapeljal na Dunaj in sklenil meddržavni sporazum, ali predsednica Vlade, kjer bi lahko našli dogovor za te delavce. Ustavno sodišče ni povedalo, da to ne velja, ampak da je treba poiskati drugačno rešitev. Nimate niti toliko socialnega čuta, da bi to naredili, niti toliko energije. Po drugi strani pa cela vrsta ministrov potuje po svetu, se gredo ministrski turizem, pogovarjajo se o temah, ki v tem trenutku niso pomembne za državo Republiko Slovenijo. To je tisto, kar je zastrašujoče, kar pomeni, da je asocialno; in niste niti malo socialni in nikoli več ne govorite, da ste Socialni demokrati, vsaj nekateri od vas.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Gospod Breznik, jaz sem v uvodu prosil ravno zaradi tega, da v institutu obrazložitve glasu ne bi sprožali polemik, ker to ni mogoče, ne peljali razprave na ta način. Imel sem že v mislih, da bi vas resnično ocenil z odlično, ampak ste potem prešli na polemiziranje in zlorabo instituta obrazložitve glasu. Predvidevam tudi, da je kolega Han najbrž zahteval postopkovno ravno iz tega razloga. Samo še enkrat opozorilo, da ostanimo pri obrazložitvi glasu, da poveste, kako boste glasovali in zakaj. Kako bodo drugi, prepustite to odločitev drugim in ne polemizirati.
Nadaljujemo z obrazložitvijo glasu. Naslednji ima besedo mag. Andrej Vizjak.
MAG. ANDREJ VIZJAK (PS SDS): Spoštovani.
Jaz ne morem podpreti in tudi ne bom podprl, glasoval bom proti zakonu o dohodnini.
Poglavitna rešitev, poleg te, ki so bile že večkrat omenjene glede delavcev migrantov, dnevnih migrantov, je tudi ta, da se z novelo zakona skupaj v kombinaciji z zakonom o izvrševanju proračunov ne bodo usklajevale davčne lestvice, kakor tudi davčne olajšave vsem davčnim dohodninskim zavezancem. To pomeni, da bodo davčne olajšave vseh državljank in državljanov, ki so dohodninski zavezanci, v prihodnjih dveh letih nižje, kot bi bile, če bi te novele ne bilo. To pomeni, da bodo vsi dohodninski zavezanci plačevali v prihodnjih dveh letih več davka, kot bi ga plačevali, če bi se vlada ne lotila tega predloga in ga koalicija ne bi sprejemala. To pomeni, da se s tem zakonom dodatno draži delo in da je to posredno davek na delo, ki pa je v Sloveniji že tako ali tako nadpovprečno obdavčeno. In ne morem razumeti tega pristopa sedanje koalicije, da rešuje finančno zagato tako, da vsakega po malem udari, v seštevku bo to kar nekaj, namesto da bi te prihranke reševali na odpravi določenih krivic, privilegijev, kakor tudi pri racionalizaciji funkcioniranja delovanja države in paradržavnega sektorja. To je napačna pot.
Jaz takšne poti, ki je bila zdaj predlagana, ne podpiram in zato bom tudi glasoval proti.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Naslednja ima besedo gospa Sonja Ramšak, izvolite.
SONJA RAMŠAK (PS SDS): Hvala lepa za besedo. Spoštovane kolegice in kolegi.
Nikakor ne morem podpreti novele zakona o dohodnini. Ko se danes Slovenija sooča z vedno večjimi socialnimi stiskami, kar smo tudi s strani sedanje koalicije poslušali veliko lani, ko dejansko situacija še ni bila takšna, kot v tem letu, se mi zdi nedopustno, da ne bomo usklajevali dohodninske lestvice in olajšav z rastjo življenjskih stroškov. To, da ne usklajujemo rasti dohodninske lestvice in olajšav z rastjo življenjskih stroškov, pomeni, da bomo družine dodatno obremenili, in sicer na način, kot je tudi kolega Šircelj povedal, da bo štiričlanska družina imela v žepu 330 evrov manj. Kaj to pomeni, vsi vemo. Kaj je možno kupiti za 330 evrov. Prav tako se ne bo usklajevala dohodninska lestvica in olajšave za invalide. Po drugi strani pa, ko se vsak dan soočamo z vedno večjo brezposelnostjo, ukinjamo olajšave tistim, ki so morali iti s trebuhom za kruhom v sosednjo Avstrijo, kjer so našli delo in niso bili v breme Sloveniji in sociali. Danes na ta način delamo krivico tem ljudem in sem prepričana, da bi morali glasovati proti temu ukrepu.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Naslednji ima besedo gospod Andrej
Čuš.
ANDREJ ČUŠ (PS SDS): Hvala lepa, gospod predsednik, za besedo.
269
DZ/VI/37. izredna seja
Kot je že kar nekaj predhodnih kolegov povedalo, tudi sam nikakor ne morem podpreti sprememb zakona o dohodnini. Tega ne morem podpreti zaradi t. i. dvojne obdavčitve. Žal mora ogromno mojih sovrstnikov kot tudi drugih ljudi, starejših, v tujino s trebuhom za kruhom. To poznamo predvsem poslanci, ki prihajamo z območij, kjer je brezposelnost nadpovprečna. In ukrep dvojne obdavčitve bo močno prizadel in obdavčil vse tiste, ki delajo v sosednji Italiji, Avstriji itd. To pomeni, da bodo vsi ti ob četrtino plače. V Avstriji je bilo avgusta zaposlenih 14 tisoč Slovencev, po podatkih ta številka raste iz dneva v dan. In ko je bil ta zakon že prvič potrjen v Državnem zboru, so ljudje na veliko začeli razmišljati, kako se temu izogniti. Mi bomo to generacijo in te ljudi, ki delajo v tujini, izgubili za vedno. Namesto da bi se tem, ki so šli v tujino s trebuhom za kruhom in pridejo denar porabit v Slovenijo, zahvalili, da bi jim dali priznanje, da so si raje poiskali delo, kot pa doma izkoriščali socialno državo, jih bomo zdaj obdavčili. To je nemoralno, nesprejemljivo in nesocialno. Sam bi se sramoval, če bi podprl kaj takšnega.
Na koncu bi predstavnike Vlade pozval, da nemudoma pristopijo k pogajanjem s sosednjo državo Avstrijo, da z meddržavno pogodbo dosežejo poštene pogoje, da bodo lahko ti, ki delajo v Avstriji, imeli še naprej do neke mere normalno življenje.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Gospod Pukšič, obrazložitev glasu,
izvolite.
FRANC PUKŠIČ (PS SLS): Hvala lepa. Kolegice in kolegi!
S potrditvijo tega zakona, tisti, ki boste glasovali za spremembo zakona o dohodnini, bo državnemu proračunu prineslo nekaj čez 30 milijonov evrov. Prav zaradi tega, ker ne boste usklajevali lestvice in se ne bo usklajevalo olajšav. Očitno lahko rečemo, da se zgodovina ponavlja, približno vsakih 30, 40 let. Po prvi svetovni vojni in pred drugo, v 33. letih je veliko rojakov, predvsem iz Prekmurja, odšlo v tujino s trebuhom za kruhom. Veliko jih je odšlo daleč na druge kontinente in velika večina teh ljudi je za vedno izgubljenih, nikoli se niso vrnili, pa tudi njihovi potomci ne. To se je ponavljalo v 70. letih, ko jih je veliko odšlo v evropske države, Avstrijo, Nemčijo, Švico, Švedsko, tudi na druge kontinente. Danes govorimo o približno eni četrtini oziroma 20 % vseh državljank in državljanov, Slovenk in Slovencev, ki so razseljeni po celem svetu. To ni dobro. Danes mi je nekdo poslal mail, v katerem me prosi, kaj mora narediti za delo v Avstriji, kako iti mimo tega davka. Sprašuje me, ali je res, da mora zaradi tega odjaviti stalno bivališče v Sloveniji in se preseliti. Na tisoče mladih bo to naredilo. Zapomnite si - tudi tisti so izgubljeni, ne samo da je generacija izgubljena, da nima dela, sedaj še izgubljamo del generacije, ki jo naganjajo slovenski tajkuni. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam.
Več vas je zainteresiranih za prijavo. Izvolite, teče prijava za obrazložitev glasu.
Besedo ima mag. Marko Pogačnik.
Izvolite.
MAG. MARKO POGAČNIK (PS SDS): Hvala za dano besedo, spoštovani predsednik.
Osebno te novele zakona o dohodnini ne bom podprl. Razlogov je več. Novela zakona o dohodnini gre zgolj za novi skriti davek vlade Alenke Bratušek in koalicije Pozitivne Slovenije, Socialnih demokratov, DeSUS in Državljanske liste. Ta novela zakona o dohodnini bo štiričlansko družino obremenila z dodatnimi 330 evri davka. Problematično je še, da procent obremenitve raste s številnostjo družine. Po drugi strani bo marsikdo, ki ima minimalno plačo, bil na ta račun ob 20 evrov. Gre za enostranski poseg v minimalno plačo in ta novela bo prinesla samo to, da se bodo družinski proračuni zmanjševali, kar pomeni manjšo potrošnjo in večje poglabljanje gospodarske krize v Sloveniji.
Ta novela in pot, katero si je zamislila vlada Alenke Bratušek, ni prava. Dodatno obremenjuje prebivalstvo Republike Slovenije in v vseh pogledih tudi dodatno obremenjuje gospodarstvo.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Naslednja ima besedo gospa Alenka Jeraj. Izvolite.
ALENKA JERAJ (PS SDS): Hvala za besedo.
Z davkom na dohodnino vlada Alenke Bratušek ponovno obremenjuje državljanke in državljane. Ta neuskladitev, kot so povedali že moji kolegi, s cenami življenjskih potrebščin bo za družine z dvema otrokoma s povprečno plačo pomenila preko 330 evrov novega davka oz. višjo dohodnino. To sicer ni nov davek, pač pa jim bo koalicija na malo drugačen način potegnila iz žepov nekaj 100 evrov. Celo tistim z minimalno plačo boste na ta način znižali plačo oziroma vzeli nekaj več dohodnine. Za tisto borno plačo, o kateri mnogi govorite in so vas polna usta besed o minimalni plači. Ob tem pričakujete, da bodo ljudje več trošili, da bodo več porabili in skozi višji DDV za hrano, obutev, obleko - vse, kar vsak dan potrebujejo - polnili proračun na ta način, preko davka. S tem da vemo, da je že v primerjavi z junijem potrošnja padla za 3 % in da pada ves čas. Ne vem, kje boste napolnili in koliko časa boste še jemali, da ljudje praktično ne bodo imeli več ničesar. Poleg tega kaznujete tiste, ki so si, namesto da bi se obesili na socialo v tej državi, poiskali zaposlitev zunaj, hodijo tja delati, se vračajo domov in tukaj trošijo ter preko DDV polnijo državni proračun. Kaznujete tudi tiste, namesto da bi bila država vesela, da ne potrebuje dodatnih socialnih transferjev za te ljudi.
Zaradi navedenega bom glasovala proti zakonu o dohodnini.
270
DZ/VI/37. izredna seja
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Naslednji ima besedo gospod Zvonko
Černač.
ZVONKO ČERNAČ (PS SDS): Spoštovani! Tudi moj glas gre proti tej noveli zakona o dohodnini iz razlogov, ki so bili že večkrat ponovljeni. Pa tudi zaradi tega, ker bi moralo biti eno izmed temeljnih načel sodobne davčne politike načelo zmernosti in pravičnosti, ki naj bi govorilo o tem, da tisti, ki imajo več, plačajo več; in tisti, ki imajo manj, plačajo manj. To načelo ni spoštovano ne v tem zakonu ne v številnih drugih zakonih. Ta novela bo bolj obremenila tiste, ki imajo manj, da boste z relativno pičlim izplenom 30 milijonov evrov nagradili tiste, ki imajo ogromno. Tiste lastnike propadlih Probanke in Factor banke, ki ste jim namenili preko 400 milijonov evrov, ohranili pa so svoje več 10 milijonsko premoženje v evrih. Še več, dali so si izplačati dividende, nekateri od lastnikov teh bank samo nekaj mesecev prej, preden je ta vlada oz. Banka Slovenije 6. septembra sprejela napačno odločitev.
Na drugi strani ta novela kaznuje tiste, ki so se namesto, da bi se postavili v vrsto številnih, ki jim ta država ne more zagotavljati dela in ki so se prisesali na državne jasli preko takih ali drugačnih pomoči - so se pač znašli, poiskali delo drugje in s svojim delom ustvarjajo, plačujejo davke. Tudi tiste želite dodatno obremeniti, kar bo rezultiralo samo v tem, da se bo spet velik del slovenskega prebivalstva pa tudi podjetništva - tudi formalno, ne samo dejansko - preselil v drugo državo, Slovenija bo postala vedno revnejša, priložnosti bo vedno manj. In kar je največji absurd teh dvigov davčnih obremenitev v zadnjih nekaj mesecih, matematika se ne bo izšla. Kajti pretirana obdavčitev, pretirani dvigi na koncu rezultirajo v manjši potrošnji, v manjši porabi. Izplen oz. davčni prilivi bodo na koncu manjši, kar se kaže tudi že v letošnjem letu.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Še je interes za obrazložitev glasu. Ker vas je
več, vas prosim k prijavi.
Besedo ima gospod Franc Bogovič.
FRANC BOGOVIČ (PS SLS): Naj v uvodu povem, da bom nasprotoval temu zakonu. Moj glas bo šel proti.
Ključni razlogi so štirje. Prvi, gre za napačen koncept pristopa pri sestavi proračuna za naslednje leto. Mi bi veliko raje videli tak koncept proračuna, ki bi šel v smeri, da bi skupaj pogledali prihodkovno in odhodkovno stran ter poiskali ravnovesje proračuna, blizu tistih 3 % primanjkljaja BDP. Proračun in tudi vse odločitve zadnjega pol leta se v celoti se napajajo, v smeri novih davkov. Bojim se, da smo pričeli na podoben način, kot je bila neuspešna Ljubljanska banka zadnjih nekaj let, ko je vsake pol leta prišla pred Državni zbor po 200 do 300
milijonov evrov dokapitalizacije, pa se ta igra ni izšla.
Tri napačna sporočila tega zakona so, da se s tem, ko se te olajšave zmanjšujejo, za ta zakon lahko mirno reče, da je protidružinski. Zato bi moral biti ukrep drugačen. Nesprejemljivo je to, da se iz razlogov, ker olajšave rastejo z večjim številom otrok, na takšen način s protidružinsko politiko kaznuje družine z več družinskimi člani. Kot smo slišali na primeru, družina štirih otrok bo ob več kot 300 evrov na letni ravni. Tudi za sporočilo, ki ga dajemo invalidom, da njihove olajšave ne padajo, mirno lahko rečemo, da je pro-antisocialen za davek. Tudi tistim, ki so žal zaradi različnih okoliščin morali poiskati svojo prihodnost v tujini in iskati delo zunaj, smo s takšnim ukrepom pokazali pot, da se bo kdo odločil o prestavitvi svojega bivališča. Tudi name se je obrnilo nekaj ljudi. Mislim, da bi morali dajati s sprejemanjem zakonov drugačna sporočila, kot jih dajemo s tem zakonom.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala. Besedo ima gospa Romana Tomc.
ROMANA TOMC (PS SDS): Hvala lepa. Zakona ne bom podprla, in sicer iz razloga, da v osnovi ne podpiram dvigovanja davkov kot način reševanja proračuna in konsolidacije javnih financ. Dokazano je, da nobena država pred nami, ki se je že znašla v krizi, ni rešila svojega položaja z dvigovanjem davkov. Sploh pa ne z dvigovanjem davkov najšibkejšim skupinam. In relativno bodo s to spremembo dohodnine najbolj prizadeti tisti, ki imajo najmanj, ki imajo manjše plače. Če k temu prištejemo še ukrepe, ki jih delamo v drugih zakonih, recimo v ZIPro, kjer ukinjamo usklajevanje pokojnin, ki bo težko 50 milijonov na leto, in ukinitev usklajevanja pri dohodnini, ki bo težko 30 milijonov evrov, lahko zelo na hitro izračunamo, da bomo samo na račun delovnih ljudi in upokojencev, ki že danes zelo težko živijo, prihranili skoraj 100 milijonov evrov.
Menim, da dvigovanje davkov nikakor ne pelje Slovenijo ven iz krize, ravno nasprotno - zmanjšuje potrošnjo in ustvarja še bolj negativne pogoje za nadaljnjo gospodarsko rast.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala. Besedo ima gospod Tomaž Lisec.
TOMAŽ LISEC (PS SDS): Hvala. Gre še za en zakon, ki mu moji mladi kolegi, predvsem tisti izobraženi in z dobrimi plačami, pravijo s trebuhom za kruhom. To je še en napad na mlade, in to ne samo na tiste, ki živijo v obmejnih krajih z Avstrijo, razen če morda na ta način tudi fiktivno zmanjšujete brezposelnost. Po mojih podatkih se veliko mladih iz obmejnih mest obrne v Avstrijo po delo, pa ne samo po delo. Mladi Slovenci ne iščejo več nepremičnin na spletni strani Nepremičnine.net, ampak v tujih nepremičninskih družbah. Kdo bo še želel ostati
271
DZ/VI/37. izredna seja
v državi, kjer tudi s takimi zakoni, kot je ta pred nami, tepete tiste, ki so pridni in delovni; posledično pa obremenjujete tudi gospodarstvo. Resnično se sprašujem, kdo bo sploh še želel bivati v Sloveniji, kaj šele delati, kajti ta socialna vlada kaže svojo lepoto socialnega dela s takšnimi zakoni, da mladim, predvsem pa vsem pridnim in tistim z najnižjimi plačami jemlje tako iz levega in desnega žepa, čemur se reče Zakon o dohodnin.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala. Naslednji ima besedo gospod Janez Ribič.
JANEZ RIBIČ (PS SLS): Hvala za besedo. Spoštovani poslanke in poslanci! Ne podpiram dvigovanja davkov, da bi na takšen način polnili proračun, po drugi strani pa vse povprek obljubljamo sindikatom in si na nek način ustvarjamo socialni mir. Tudi zakon o dohodnini dodatno obremenjuje gospodarstvo, seveda posledično zaposlene, in sicer tiste, ki imajo najnižje prihodke. Vsi tisti, ki niso na t. i. borzi dela, ki so si našli službo izven države, rešujejo naš proračun. In za nagrado jih bomo sedaj še mi obdavčili. Pa kje je še to kdo videl. Ne bom podprl zakona. Hvala.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Še je interes za obrazložitev glasu. Vabim vas k
prijavi.
Besedo ima gospod Jože Tanko.
JOŽE TANKO (PS SDS): Hvala lepa. Tega zakona ne bom podprl, ker je koncept, na katerem ta vlada gradi politiko, napačen. Namesto da bi večino tistega, kar je potrebno, privarčevala v državnem proračunu z varčevanjem, z racionalizacijami, s tem, da npr. funkcionarji ne bi dobili denarja iz javnih razpisov, dela vlada vse nasprotno. Vse ukrepe koncipira tako, da obremenjuje po dolgo in po čez, ne glede na to, ali državljani po teh dajatvah še zmorejo ali ne zmorejo več. Če ne zmorejo, se jim potem še usede na premoženje. Državni proračun ima veliko možnosti, da bi se stroškovno racionaliziral, da bi se potrebe znižale in da bi ohranili vse tisto, kar je potrebno, da družine normalno preživijo. Če boste naredili seštevek učinkov pri zakonu o dohodnini pri nekom, ki bo prikrajšan pri olajšavah za dohodnino in istočasno pri olajšavi za invalidnost, pa recimo da je eden izmed članov te družine še delovni migrant, potem je to enormno velik poseg v status in položaj družine. Prav tako je to enormno velik poseg za družino, ki živi na robu preživetja in se ji poleg tega, da se ji zmanjšujejo. valorizacije pri dohodnini, dodatno nalagajo še drugi davki. Na drugi strani pa obstajajo v tej državi privilegirane skupine, ki so nedotakljive. Imajo standard, imajo nadstandard, imajo dodatke nad ... / opozorilni znak za konec razprave/ ... prihodke, ki so nadpovprečni, pa se jim ne zgodi nič. Tu pa režete po dolgem in počez.
Tega zakona ne bom podprl.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala. Naslednji ima besedo mag. Andrej Šircelj.
MAG. ANDREJ ŠIRCELJ (PS SDS): Hvala lepa.
Alenka Bratušek, predsednica Vlade, je mnogokrat poudarila, da je vlada Alenke Bratušek vlada dialoga. Vendar zakon o dohodnini, s katerim se preprečuje usklajevanje z življenjskimi stroški, ni usklajen s socialnimi partnerji, ni usklajen z nobenim sindikatom v tej državi, kar pomeni, da je šla ta vlada mimo sindikatov, mimo socialnih partnerjev v Državni zbor h koaliciji za potrditev tega zakona. Tudi druga usklajevanja - teh usklajevanj več ne bo. Ne bo več usklajevanj socialnih transferov. To so tisti zneski, ki jih dobijo najbolj socialno šibki. Ne bo pokojnin, niti ostalih dodatkov, ki jih upokojenci dobivajo - varstvenega dodatka in podobno. Tudi to se ne bo usklajevalo. To, da se ne bo usklajevalo, pomeni na dolgi rok izgubo realnega dohodka. Upokojenci, brezposelni, tisti z najnižjimi dohodki bodo na dolgi rok izgubljali, kajti nikoli več se ne bo ta inflacija, to povečanje življenjskih stroškov uvrstilo, vključilo v osnovo, ki naj bi bila morda nekoč celo usklajevana. Na dolgi rok pomeni to vedno večjo revščino in vedno manjši realen dohodek. Ljudje se verjetno še spominjajo inflacije. In ta inflacija je v Sloveniji enkrat večja kot v povprečju EU. To pomeni, da bo ta koalicija na dolgi rok / nerazumljivo/ Slovenijo.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala. Gospod Jožef Horvat, izvolite, imate besedo.
JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala lepa, gospod predsednik.
Ne bom podprl te novele zakona o dohodnini. V tej dvorani govorimo o novih in novih davčnih obremenitvah, da me skoraj že čustva izdajajo. Moram pa reči, da je ta novela zakona o dohodnini izjemno dobro domišljen piarovski manever, kako se skozi novelo zakona o dohodnini uvede v Slovenijo krizni davek. Gre za nov davek, ki se skriva v zakonu o dohodnini. Ja, 30 milijonov bo odvzetih v obdobju enega leta Slovenkam in Slovencem. Kje sta tisti dve tretjini na odhodkovni strani, ki bi naj prispevale h konsolidaciji javnih financ? Kaj smo pravzaprav naredili v smislu konsolidacije javnih financ? Samo nove in nove davke sprejemamo v tej hiši. In to ni dobro. Račun za to bo prišel, prej ali slej. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala. Glasujemo. Navzočih je 84 poslank in poslancev, za je glasovalo 49, proti 32.
(Za je glasovalo 49.) (Proti 32.) Ugotavljam, da je zakon sprejet. S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
272
DZ/VI/37. izredna seja
Nadaljujemo s prekinjeno 17.b točko dnevnega reda, to je s Ponovnim odločanjem o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o bančništvu.
Prehajamo na odločanje o navedenem zakonu. Ob tem vas želim opozoriti, da mora pri ponovnem odločanju skladno z drugim odstavkom 91. člena Ustave Republike Slovenije za sprejetje navedenega zakona glasovati večina vseh poslancev Državnega zbora, to je 46 ali več. Izkazan je interes za obrazložitev glasu v imenu poslanskih skupin, zato vas vabim k prijavi.
Gospod Mihael Prevc bo obrazložil glas v imenu Poslanske skupine Slovenske ljudske stranke.
MIHAEL PREVC (PS SLS): Hvala lepa za besedo, gospod predsednik. Spoštovane kolegice in kolegi!
V	Slovenski ljudski stranki bi to novelo zakona z veseljem sprejeli, če bi poleg vseh rešitev ta zakon vseboval tudi člen, ki bi odpravljal davčno tajnost pri tistih primerih, kjer so bili ugotovljeni katastrofalni rezultati v poslovanju. Pri obravnavi tega zakona smo predlagali, da bi bilo treba sprejeti takšno dopolnilo k temu členu, ki bi omogočilo, da bi se razkrile vse nepravilnosti, ki so se dogajale v bankah. Se pravi, da se javnosti razkrijejo vsa omrežja, vse povezave med upravami, nadzornimi sveti, lastniki bank in celo komitenti. To so stvari, za katere vemo, da se dogajale. In če kdo misli, da bo ta narod brez glasu kar mirno požrl več milijard evrov vredno sanacijo bančnega sistema, brez da bi za to kdorkoli odgovarjal, se hudo moti. Treba bi bilo javno razkriti povezave znotraj teh bank, ker te so povzročile glavnino luknje v bančnem sistemu in ne svetovna kriza, kot nekateri zelo radi govorijo; svetovna kriza je bila tista, ki je te nepravilnosti razkrila.
V	Slovenski ljudski stranki smo pri obravnavi tega zakona predlagali dopolnilo, ki bi šlo v reševanje tega zakona v tej smeri, vendar žal koalicija tega dopolnila ni sprejela. Zato danes v Slovenski ljudski stranki tega zakona ne moremo podpreti. Hvala.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Obrazložitev glasu v imenu Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke ima mag. Andrej Šircelj.
MAG. ANDREJ ŠIRCELJ (PS SDS): Hvala lepa za besedo.
V	Slovenski demokratski stranki zelo natančno spremljamo, kaj se dogaja v bančnem sistemu. Predvsem natančno spremljamo, kako bomo prišli do sanacije bank. Kot vemo, je Slovenija ena izmed redkih evropskih držav, ki še vedno ni sanirala bank, predvsem zaradi tega ne, ker Evropska centralna banka, Evropska komisija in Mednarodni denarni sklad ne zaupajo verodostojnosti podatkov, ki jih Banka Slovenije in Vlada Republike Slovenije pošiljata
v Bruselj, Frankfurt, Washington. Zaradi tega je stanje v bančnem sistemu takšno, da se pričakuje zelo veliko bančno luknjo oz. da je bilo zelo veliko posojil, kreditov danih brez ustreznih zavarovanj in da ta zavarovanja ne bodo zadosti velika, da bi pokrila to luknjo. Z drugimi besedami, krediti so se dajali na podlagi nestrokovnih meril, na podlagi prijateljskih vezi, na podlagi klientelističnih povezav. Pri tem svoje funkcije oziroma vloge niso opravili niti Banka Slovenije niti nadzorni sveti niti uprave bank. Zaradi tega smo v Slovenski demokratski stranki predlagali rešitev, ki bi omogočila, da bi se lažje ugotovila odgovornost za takšno stanje v bančnem sistemu. Takšna rešitev pa bi bila, da se spremeni določba, ki določa bančno tajnost. Bančna tajnost danes ščiti tudi ljudi, ki so odločali o nepravilnih kreditih, odločali o kreditih na podlagi premajhnih zavarovanj. In zaradi tega je ogromna bančna luknja, ki jo bodo morali plačati davkoplačevalci, in sicer preko višjih davkov, tudi preko neusklajevanja davkov, neusklajevanja pokojnin in neusklajevanja socialnih transferov. Zaradi tega je nujno potrebno zahtevati odgovornost. Ker amandma, ki bi v bankah povečal odgovornost tistih, ki so odločali in skrbeli za nadzor v bančnem sistemu, ni bil sprejet, v Slovenski demokratski stranki tega zakona ne bomo podprli.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Vabim vas k prijavi za obrazložitev glasu v lastnem imenu.
Besedo ima gospod Franc Pukšič.
FRANC PUKŠIČ (PS SLS): Hvala lepa.
Zakon o spremembi in dopolnitvi Zakona o bančništvu - zelo obetaven naslov spremembe zakona. Pa vendar ni čisto tako. Ali se spomnite, ko smo leta 2007 nekateri, vsaj sam sem bil med njimi, Štajerci kupovali delnice KBM. Nikoli se s temi zadevami nismo ukvarjali in veliko takšnih ljudi je bilo, ki so enostavno verjeli, da je to naložba v prihodnost naše banke in prihodnost našega gospodarstva in na koncu verjeli v nek delež, ki bo mogoče kdaj v penzionu prišel prav. Vrednosti delnice je iz 27 ali 28 evrov padla danes na manj kot 0,2 evra. Iz 10 tisoč evrov vrednosti je padlo na borih 100 evrov. Na ta način se je državljanom že pobral en del. Seveda se jim je pobralo že nekajkrat, ko se je saniralo tako NKB kot Ljubljansko banko -mislim, da je bila trikratna sanacija Ljubljanske banke. Spomnim se, v Državnem zboru - takrat še nisem bil - je bilo sprejetih nekaj milijard za ohranjanje proizvodnje tovarne TAM, šlo pa je vse v banke. In drugi tak način - t. i. podrejene obveznice, podrejeni instrumenti. Se spomnite ministra Križaniča, ki je zahteval od Dravskih elektrarn, da so vložile 50 milijonov evrov v t. i. sanacijo NKB - in nič od tega. Vse to so plačali ljudje, vse to plačujejo davkoplačevalci, to je pač formula Alenke Bratušek, davki na kvadrat.
273
DZ/VI/37. izredna seja
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Besedo ima mag. Andrej Vizjak.
MAG. ANDREJ VIZJAK (PS SDS): Spoštovani!
Jaz tega zakona ne bom podprl, bom glasoval proti, mu bom nasprotoval. Dva razloga sta, ampak najpomembnejši je ta, da je zakon nepravičen. Zakaj je nepravičen? Prepričan sem, da so za stanje v bančnem sistemu odgovorni ljudje s priimki in imeni, in teh ni več kot 20 v tej državi. To so člani uprav bank, kreditnih odborov, člani nadzornih svetov ter člani nadzornih institucij in regulatorjev, to je Banke Slovenije s predsedniki vred. In ti ljudje bi morali prvi odgovarjati za stanje v bančnem sistemu, šele potem pa vsi ostali, vključno z lastniki. Se pa spustijo skozi vsi tisti odgovorni -nobenemu se nič ni zgodilo. Nasprotno, dobivali so nagrade in še jih dobivajo, medtem ko se bo precej posledic tega zakona poznalo na imetnikih podrejenih obveznih in hibridnih obveznic, ki bodo po vsej verjetnosti v celoti razlastninjeni, je to nov zakon o izbrisanih. Ta zakon bo izbrisal vložke ljudi, ki so verjeli v slovenski bančni sistem, mu zaupali, kupovali vrednostne papirje pod drugačnimi pogoji, ki jih danes spreminjate in na podlagi katerih bodo ti isti razlastninjeni. To je krivica in to ni prav. Drug razlog je pa ta, da ste preprečili uzakonitev črtanja bančne tajnosti, ko govorimo o poslih v bankah, ki so deležne državne pomoči, in o poslih, kjer se ne spoštujejo pogodbene obveznosti. Tam, kjer zavožene posle rešujejo davkoplačevalci, bi morali odpraviti bančno tajnost.
Tega niste podprli, našega amandmaja in to je tudi eden temeljnih razlogov, zakaj bom nasprotoval temu zakonu.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala. Preden dam naprej besedo, bi vas želel samo opozoriti, da je čutiti preveč glasov v dvorani, ko ima besedo samo tisti, ki ima obrazložitev glasu, tako da vas prosim za razumevanje. Če je želja po pogovoru, opravite to v preddverju.
Gospa Sonja Ramšak, imate besedo.
SONJA RAMŠAK (PS SDS): Hvala za besedo. Spoštovane kolegice in kolegi! Tega zakona nikakor ne morem podpreti. Koalicija in vlada Alenke Bratušek se je odločila, da bo ščitila tiste, ki so uničili bančni sistem naše države. Ščitite tiste, ki bi morali za svoja ravnanja odgovarjati. Ščitite Banko Slovenije kot največjega krivca za veliko bančno luknjo, za katero še danes dejansko ne vemo, ali je 5 milijard, ali je 10, ali morda celo več. In ker niste podprli amandmaja Slovenske demokratske stranke, s katerim bi lahko na ta način pred roko pravice pripeljali tiste, ki so odgovorni, da so podeljevali kredite brez ustreznega kritja, tega zakona nikakor ne morem podpreti. Čudi me, da poslanke in poslanci, ki so še lansko leto zagovarjali, kako je vlada Janeza Janše
nesocialna, netransparentna in podobno, danes podpirajo ta zakon. Ne vplivam s tem na glasovanje, vendar je treba vedeti, da je prva odgovornost, ki poslanke in poslance zavezuje, da pokažemo s prstom na tiste, ki si to zaslužijo - in če kdo, potem so to najbolj odgovorne osebe v bankah. Ampak govorim o tistih bankah, sistemskih bankah, kjer je država večinski lastnik.
In ravno zaradi tega, ker s tem onemogočate, da bi prišle odgovorne osebe pred roko pravice, tega zakona ne morem podpreti.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala. Besedo ima gospod Jožef Jerovšek.
JOŽEF JEROVŠEK (PS SDS): Hvala lepa. Spoštovani!
Sprememba zakona o bankah je bila idealna priložnost za sedanjo vladno koalicijo, da bi na realni in simbolni ravni našim državljanom pokazala, da je prerezala popkovino s tistimi, ki so izropali naše banke, ki so to državo privedli na rob propada; in da bi v zakon vgradila določbe in člene, ki bi omogočili, da se na jasen transparenten način pokaže, kdo je odgovoren za to, kar se je zgodilo, za zločin, ki se je zgodil v naših bankah. Vendar na žalost ta koalicija tega ni bila sposobna. Ta koalicija je zavrnila določbe o bančni tajnosti, ki so nujno potrebne, da se te zadeve razčistijo. Če koalicija stalno stoji na poziciji obrambe tisti krogov in centrov moči, ki sedaj gospodarijo s tem denarjem in vladajo tej državi, čeprav bi morali tukaj sprejeti zakone, na podlagi katerih se bi lahko vladalo v tej državi. In kot je dejal prof. Tajnikar, je bilo v zadnjih letih iz slovenskih podjetij preko bank v tujino prepeljanega 11 milijard denarja. Morda bodo stresni testi pokazali še večjo številko. In ob tej grozljivi številki se ta koalicija ni hotela odločiti za to, da bi šli po sledi tega, kaj se zgodilo, in da bi nekaj tega denarja pripeljali nazaj. Računa se, da bodo imeli pravi ljudje koristi od tega.
Zaradi tega zakona ne morem podpreti. Hvala.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala. Besedo ima gospod Franc Bogovič.
FRANC BOGOVIČ (PS SLS): Tudi sam bom glasoval proti sprejetju tega zakona. Govorimo o bančništvu in kar veliko bomo v parlamentu še govorili o bančništvu, ker resnično zamujamo priložnosti. Ko govorimo o bančništvu, vedno govorimo o zaupanju, o bančni tajnosti. In resnično bo potrebno zaupanje v to, da kar počnemo mi, kar počnejo v bankah, vodi državo iz krize, v katero so jo v veliki meri pripeljali prav bankirji in tisti, ki so sprejemali kredite. S tem zakonom se gre na pot, da se razvrednoti ali celo razlastnini tiste, ki so vlagali denar v banke. Ko smo obravnavali poroštvo za dve banki, ki gresta v likvidacijo, smo tiste, ki so vlagali v banke, zaščitili. Ni mi jasno, zakaj pri tem zakonu, kjer smo na eni
274
DZ/VI/37. izredna seja
strani imeli priložnost, kot je povedal kolega Prevc in tudi kolegi iz SDS, da bi sprejeli to, da bi za banke, ki gredo v likvidacijo, ter za kredite, ki jih bomo prenesli kot slabe terjatve na Družbo za upravljanje slabih terjatev in posledično delno v javni dolg, ne odpremo Pandorine skrinjice. V veliko državah, kjer je kriza nastopila ravno zaradi te gospodarsko-bančne sprege in nenormalno visokih pričakovanj od investicij, so se tega problema lotili tako, da so to knjigo zelo na hitro odprli in poiskali vse, ki so za to odgovorni. In dokler mi ne bomo naredili tega koraka, kolegice in kolegi - in to priložnost smo zamudili - bo v Sloveniji velik problem zaupanja v bančni sistem in v veliki meri tudi upad vlog v bankah, ki je posledica ravno tega. Mislim, da delamo napako. Zadeve bi se morali resneje in odločneje lotiti in pokazati voljo, da resnično želimo tiste, ki so bili tako na levi kot na desni strani podpisani, postaviti tja, kamor sodijo -pred roko odgovornosti. Nihče pa nikoli ni mislil, kar je bilo zavajajoče povedano, da bi kdo želel v bančne vloge ali kaj podobnega gledati. Tisti, ki imajo slabe kredite, pa bodo morali pokazati to, kar so počeli v preteklosti.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Besedo ima gospa Alenka Jeraj.
ALENKA JERAJ (PS SDS): Hvala za besedo.
Naša poslanska skupina redno obiskuje regije po Sloveniji in na tribunah v več krajih predstavljamo tudi aktualne razmere v državi. In državljani opozarjajo na probleme v bankah. Že drugič jih bodo morali sanirati in ne pristajajo več na to, da jih bodo sanirali, ne da bi se poiskalo tudi krivce. Vsak ve, kaj mora prinesti na banko, da dobi nekaj tisoč evrov kredita, zato ne razumejo, kako je lahko nekdo dobil milijon na kredit, s čim je ta kredit zavaroval, ali ni nihče pregledal njegovih prihodkov, da bi bil ta kredit nekoč tudi vrnjen, tako kot ga mora vsak posameznik. In ko jim rečemo, da je to bančna tajnost, še manj razumejo - kakšna bančna tajnost, če nekdo ne vrne tistega, kar si je sposodil! Na seji o stanju v bankah, ki smo jo v SDS zahtevali, je bil eden od sklepov tudi, da se javno objavi podatke. Koalicija je bila takrat proti, čeprav že sedaj zakon o bančništvu pravi, da bančne tajnosti ni, kadar gre banka v stečaj ali v likvidacijo. Tu smo imeli priložnost, da to spremenimo. V SDS menimo, da pri lumparijah ne more biti davčne tajnosti. Poiskati je treba krivce in ker koalicija tega ne želi, smo želeli to s svojim predlogom. Očitno želi ta koalicija skrivati te lumparije, skrivati te lumpe, ne želi jih kaznovati, čeprav pogosto o tem govori; pač pa z zakonom o bančništvu, ki ga želite danes sprejeti, vse lepo pokriti. Tak primer smo videli pri Probanki in Factor banki, zato tega zakona v SDS ne bomo podprli in tudi sama ga ne bom podprla.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Besedo ima gospod Zvonko Černač.
ZVONKO ČERNAČ (PS SDS): Tudi moj glas bo šel proti temu zakonu.
Svetovna gospodarska, svetovna finančna kriza je nastala ravno zaradi skrivanja, prikrivanja, prikrojenih bilanc in ta sindrom se je prevalil na vsa ostala področja. Tudi Slovenija ni imuna pred tem virusom. Koalicija je s tem zakonom pokazala, da želi še naprej skrivati tiste, ki so za enormni krater v bančno finančnih institucijah odgovorni.	S to zakonodajo ste jasno
pokazali, da bili so tisti, ki so bili privilegirani pri dostopu do več 10 milijonskih kreditov na podlagi nekega telefonskega klica, privilegirani tudi pri saniranju tega denarja. En način je uveljavljen pri sanaciji rabot v tajkunskih Probanki in Factor banki; drugi način pa pri vseh ostalih, tudi tistih, ki niso bili poučeni vlagatelji. S tem še dodatno vzpostavljate neravnovesje v družbi, ki bo še nadalje tlelo in se ne bo pomirilo, dokler ne bo sprejeta zakonodaja, ki bo omogočala, da bodo tiste glave, ki jih skrbno tiščite skrite pod pokrovkami, privrele na plan, dokler te glave ne bodo končno pristale za rešetkami. Ta zakon tega ne omogoča. Ta zakon omogoča dodatna nadaljnja prikrivanja in omogoča, da se bo zgodila nekaterim ljudem v tej državi ponovno še večja krivica. In na drugi strani, da bodo nekateri še naprej privilegirani. Kakšen je razlog, da se ne obelodani tistih, ki so vzeli na desetine milijonov kreditov in jih ne bodo nikoli vrnili, ali kakšen je razlog, da se ne sprocesira tistih, ki so javno na eni izmed javnih televizij povedali, da so na to vplivali, še vedno visoko kotirajo v slovenski vladajoči politiki in se ne zgodi nič. Razlog je v tem, da ta koalicija ta imena ... / izklop mikrofona/
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Besedo ima gospa Romana Tomc.
Izvolite.
ROMANA TOMC (PS SDS): Hvala lepa za besedo.
Zakona ne bom podprla. Ta zakon je še en dokaz velikega sprenevedanja in dokaz za to, da imamo v Sloveniji še vedno prvo- in drugorazredne državljane. Prvo- in drugorazredni državljani se ločijo po tem, da eni davke plačujejo, drugi pa uživajo njihove koristi. Ni petnajst minut nazaj, spoštovani kolegi in kolegice, ko ste zelo vehementno potrdili zakon, s katerim boste iz žepa potegnili ljudem, tistim, ki najslabše živijo, 30 milijonov evrov. 30 milijonov evrov.
Čez nekaj ur boste vehementno potrdili zakon, ki bo naše državljane in državljanke ...
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Gospa Tomc, pustite druge, bodo povedali, kako bodo glasovali, obrazložite le svoj glas.
ROMANA TOMC (PS SDS): Jaz bom glasovala proti temu zakonu ravno zato, ker me moti sprevržen način obremenjevanja državljanov z novimi davki, na drugi strani pa ščitenja tistih, ki
275
DZ/VI/37. izredna seja
uživajo sadove in plodove teh davkov. Zakon o bančništvu je bil idealna priložnost za to, da se uresniči napoved vlade Alenke Bratušek, da bo razkrila vse, kar je treba razkriti, da bodo kaznovani in odgovarjali tisti, ki so v preteklosti delali lumparije, kot pravijo moji kolegi. Pa vendar temu ne bo tako. Še naprej ščitite bančno tajnost. Naj pojasnim še to. Mi ne ščitimo bančne tajnosti v vsakem primeru. Ta mora obstajati, Ampak takrat, kadar morajo davkoplačevalci pokriti stroške, ki so jih naredili drugi, takrat je treba povedati, za koga ti ljudje plačujejo.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala. Besedo ima gospod Franc Breznik.
FRANC BREZNIK (PS SDS): Zahvaljujem se svojemu očetu, da mi je dal neko normalnost in da se zavedam, da ne bom držal špalir ljudem v Sloveniji, ki so pokradli slovenske davkoplačevalce, državljane in državljanke in vse tiste, ki svoje male prihranke dajejo v te banke. Ljubljana je imela v zadnjih sto letih dve večji naravni katastrofi. Prva naravna katastrofa je bil ljubljanski potres aprila 1895, druga ljubljanska katastrofa pa je bila Ljubljanska banka v vseh teh letih, ki ste jo številnih državljani in državljanke večkrat dokapitalizirali. In tudi tisto, kar prihaja v naslednjih dneh, bo marsikdaj pretreslo slovenske davkoplačevalce. Povedati hočem, da socializirate krivdo za vse tisto, kar je nastalo. Pred dobrim letom ste nekateri tu govorili o Islandiji, govorili ste o tem, kako so državljani prevzeli pobudo in kaj so naredili z islandskimi bankami. Danes ste vsi tisti tiho. Ne vem, zakaj ne podprete tega. Slovenija ni Švica, Slovenija ni Liechtenstein, nima dolge tradicije konservativne v bančništvu, tukaj nimamo vlog številnih tujih podjetij in kot taka ne bi izgubila nič. Lahko pa bi dala marsikaj. Lahko bi dala signal, da mislimo resno, da smo postali pravična, dobra država, da nam lahko tujci verjamejo in na dolgi rok bi tudi slovensko bančništvo s tem pridobilo. Ne bom glasoval za ta zakon. Moram priznati, da sem žalosten. Vesel pa sem, da gremo v javni eter, da ljudje vidijo, kdo je na strani tistih, ki bodo morali nositi socializirano krivdo za vse tiste nepravilnosti, ki so se dogajale v samostojni Sloveniji v okviru bank. Še enkrat potrjujem, da bom glasoval proti.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala. Besedo ima gospa Maša Kociper.
MAŠA KOCIPER (PS PS): Hvala lepa. Ne vem, o katerem zakonu so govorili kolegi, ki so pred menoj obrazložili svoj glas, ampak jaz bom zakon o bančništvu podprla. Ta zakon govori o tem, kako izvesti ukrepe za krepitev stabilnosti bank, kako vzpostaviti kapitalsko ustreznost in druge pogoje za poslovanje bank, kako zagotoviti varnost depozitov, preostalih depozitov, ki so v bankah in kako zagotoviti
boljše pogoje za imetnike podrejenega dolga v primerjavi s stanjem, ki ga imajo sedaj. Pri tem zakon povzema zakonodajo EU in določa pravilo, ki se zdi meni izjemno pošteno; to je, da za dolgove bank najprej odgovarjajo njihovi lastniki, šele potem davkoplačevalci. Kaj bolj poštenega, kot je to pravilo, si težko zamišljam. Poleg tega zakon uvaja štirikratno podaljšanje zastaranja kaznivih dejanj za tiste, ki so delali kršitve v smislu kaznivih dejanj na bančni sistem. Bolj določno določa obveznosti tistih, ki morajo prijaviti, če so opazili kazniva dejanja, in še vrsta ukrepov. Pri tem pa tudi lastnike banke varuje, da ne morejo biti izplačani manj, kot bi bili izplačani, če bi prišlo do stečaja. Ta zakon želi preprečiti stečaj bank s tem, da na odgovornost pokliče solastnike banke. Če pa do stečaja kljub temu pride, pa so zavarovani oz. zavarovani so v vsakem primeru z mejo, do katere bi bili upravičeni v stečaju. Ta ukrep bo vsakič znova odredila Banka Slovenije in je po mojem mnenju izjemno pošten ter v smeri tega, da ogovarjajo tisti, ki so od banke imeli koristi, ne pa davkoplačevalci in depozitarji.
Nobena država v Evropi nima ... / znak za konec razprave/ ... da ne bi imela bančne tajnosti. Samo vi gospodje tega ne morete in ne želite razumeti. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala. Gospod Jožef Horvat ima besedo.
JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala, gospod predsednik. Spoštovane kolegice in kolegi. Pri Ponovnem odločanju o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o bančništvu ta zakon ne bo dobil moje podpore. Z bančnim sistemom se, gospe in gospodje, preveč igramo. Pokojni minister za finance, po ocenah strokovnjakov najboljši do sedaj, je vedno povedal, ko govorimo o bankah, se moramo zapreti. O bankah se ne govori na odprtih sejah. S temi diskusijami gre velikokrat za politikantske diskusije, mi vnašamo zmedo v bančni sistem, med državljane in državljanke. In to je narobe. Škodimo bankam in škodimo vlagateljem in škodimo gospodarstvu. Naredili pa smo izvirni greh, ki ga tudi ta zakon ne odpravlja. Prepričan sem, da tudi ta koalicija nima namere, da bi odpravila izvirni greh - in ta je, bom bolj plastično povedal, da je Slovenija v družbi 8 držav z največjim lastniškim deležem v bankah. In veste, kdo je v tej družbi z nami? Kostarika, Šrilanka, Etiopija, Indija, Irak, Sirija, Kuba in nam ljuba Slovenija. Dobrodošla Slovenija.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Besedo ima gospod Brane Golubovic.
Izvolite.
BRANE GOLUBOVIC (PS PS): Lep pozdrav vsem skupaj!
Jaz se strinjam z vsemi tistimi, ki ste rekli, da so se v naših bankah dogajale lumparije in da so se
276
DZ/VI/37. izredna seja
izplačevali krediti brez jamstev. Analize pokažejo, da se je to v največji meri dogajalo v letih od 2005 do 2008. Vsi zahtevamo odgovornost, obstaja pa nevarnost, da nekatere nepravilnosti ali celo kazniva dejanja zastarajo, ta zakon prinaša štirikratne zastaralne roke. Če je bil nek zastaralni rok 5 let, je sedaj 20 let, ker se s tem zakonom želi najti odgovorne osebe, da se tem osebam ne bi zgodilo, da roki zastarajo. Druga stvar - NPU, tožilstvu, policiji ta zakon bistveno lažje omogoča dostop do zaupnih podatkov. Tretja stvar. Uprave bank in nadzorniki morajo v primeru suma posredovati ustreznim organom tudi zaupne podatke, ker do sedaj jim ni bilo treba, ne vem, zaradi katerih razlogov.
Več stvari uvajamo s tem zakonom, ki bodo ustreznim organom omogočale najti krivce za bančno luknjo in - kot moje kolegice in kolegi pravijo - lumparijo. Zato bom jaz ta zakon podprl.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala. Naslednji ima besedo gospod Marijan Pojbič. Izvolite.
MARIJAN POJBIČ (PS SDS): Hvala, spoštovani gospod predsednik. Jaz tega zakona ne bom podprl. Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke je v teh razpravah povedala veliko argumentov, zakaj nasprotujemo temu zakonu. Jaz poskušam razporediti nacionalni interes z bančno tajnostjo. Vse skozi smo zavajali naš narod, slovenski narod in govorili, kako pomemben je nacionalni interes te države. Poglejte, kam je to državo, te državljanke in nas pripeljal nacionalni interes. Nacionalni interes kot tak in nacionalni interes, ki je zastopan v bankah, je pripeljal to državo na rob bankrota, na rob barabij, lopovščin in kraj stoletja. Mi pa bi radi po tej poti še nadaljevali, da bi lahko tisti, ki so na tak način "pripopani" na banke in ostale zadeve, ki so bile vezane na nacionalni interes, lahko še polnili omrežja in naprej super privilegirano živeli - na eni strani. Na drugi strani pa večina državljank in državljanov pod pragom revščine. Če mislimo še nadalje sprejemati tako zakonodajo v Državnem zboru, moram povedati, da me je izjemno sram pred svojim slovenskim narodom. Izjemno me je sram, ko jih moram pogledati v obraz. Ko pravijo, da smo v politiki in v Državnem zboru vsi same barabe - jaz tega bremena ne bom več dolgo prenašal in si ne bom dovolil. Zato bom nasprotoval z vsemi štirimi, da se takšna zakonodaja v prihodnje več ne sprejema v Državnem zboru.
In zato povem, da bom absolutno glasoval proti temu zakonu, ker še vnaprej poskuša stopati po tej poti, o kateri sem govoril, ki je škodljiva, zelo škodljiva za ves slovenski narod.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Besedo ima mag. Andrej Šircelj.
MAG. ANDREJ ŠIRCELJ (PS SDS): Hvala lepa za besedo.
Ta sprememba zakona o bančništvu je narejena na podlagi priporočila Evropske komisije, Evropske centralne banke itn. Sprememba je narejena zato, ker je v našem bančnem sistemu, kot kaže, res hudo. In kot kaže, bo ta bančni sistem stal slovenske davkoplačevalce veliko denarja. Veliko denarja, ker so banke državne in jih bo treba dokapitalizirati z davkoplačevalskim denarjem ali z denarjem, katerega obresti bodo odplačevali prihodnji rodovi. Država se bo morala zadolžiti in obresti bodo plačevali prihodnji rodovi, ker je neka generacija povzročila te dolgove z neumnim poslovanjem in upravljanjem državnih bank. In na eni strani, ko bomo prišli do posebnih ukrepov za te banke; na drugi strani ne pridemo do tega, da bi lahko ugotovili odgovornost za zgrešene ukrepe in posledično odgovornost za to, da bodo morali prihodnji rodovi plačevati obresti zaradi zadolžitve, zaradi napačnih odločitev v bankah. Če sprejemate ukrepe na področju obdavčenja najrevnejših, da zmanjšujete upokojencem realne dohodke in nezaposlenim socialne transfere, potem se nikakor ne morem strinjati s takšno politiko in tega zakona ne bom podprl.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Besedo ima dr. Vinko Gorenak.
DR. VINKO GORENAK (PS SDS): Hvala lepa.
Gospod predsednik, kar malo težko je govoriti samo kameram in ne ljudem v Državnem zboru, ker ne poslušajo, mogoče vsaj tisti na balkonu. Na koncu pa dobiš še vašo oceno. V redu, jaz se bom potrudil pri obrazložitvi.
Glasoval bom proti temu zakonu. En temeljnih problemov tega zakona je laž. Na eni strani ljudje ne smejo vedeti, zakaj mu bodo spulili denar iz žepa, da bodo plačali še tajkune v teh dveh bankah. Tega ne smejo vedeti. Vedo lahko samo to, koliko bodo morali plačati. To je absurd. In potem govoriti, kot eni govorijo - in zato bom glasoval proti zakonu - "kako je zdaj omogočeno kriminalistični policiji 10 let", bla, bla, bla. Temu ni tako. Zakaj temu ni tako? Zaradi tega, ker v praksi to ne poteka tako. Sam sem v vlogi notranjega ministra pred letom dni poslal državnemu tožilcu spisek za dve in pol milijardi, tam je vse pisalo, kdo je dobil kredit, zakaj ga ni vrnil, koliko je dolžan, vse je tam pisalo. Po letu in pol je rezultat nič. Zakaj? Ker tožilec Fišer, ki vozi samo po levi strani, ne naredi nič. Vidite, zato je to bedarija, kar govorite. In zakon bom zavrnil oziroma glasoval bom proti. Ali bom dobil oceno, gospod predsednik? Hvala.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Odlično, dr. Gorenak.
Še je interes za obrazložitev in vas vabim k prijavi.
277
DZ/VI/37. izredna seja
Besedo ima gospod Jože Tanko,
izvolite.
JOŽE TANKO (PS SDS): Hvala lepa.
Zakona ne bom podprl, ker gredo pri nas zadeve po napačni poti. Lastniki za zablode v bančnem sistemu ne plačujejo popolnoma nič. Na primeru Factor Banke in Probanke so si lastniki samo nekaj mesecev pred uvedbo prisilne likvidacije izplačali visoke dividende, izpraznili banko. Zdaj smo se lotili saniranja bank oz. ste se lotili saniranja bank z državnim proračunom, s poroštvom države in odlivom približno 400 milijonov evrov. Tudi naš poskus, da bi z odpravo bančne tajnosti v teh primerih ugotovili tiste, ki so to povzročili, ste samo v zadnjih treh mesecih trikrat blokirali. Ne razumem, zakaj je potrebna koalicijska zaščita tistih, ki so vdrli v naš bančni sistem. Smo edina država v Evropi, ki ščiti tiste, ki so vdrli v bančni sistem, ga izropali in pustili bremena davkoplačevalcem. Zaradi takih zadev je potrebno posegati v dohodnino, zaradi takih zadev je potrebno posegati v pokojnine, zaradi takih zadev je potrebno zmanjševati vire za delo gasilskih društev itd. To je neposredna posledica takih ukrepov, ki smo jim priča, in so ukrepi na področju proračunske politike, ker se to kombinira. In če koalicija misli, da bo lahko dolgo prikrivala te stvari, se najbrž moti. Enkrat bo treba zadeve odpreti, naložiti bremena tistim, ki so jih povzročili, in dati zrak, kisik tistim, ki si teh bremen, ki jih nalagate, niso zaslužili. Politika, ki jo vodite, gre v povsem nasprotno smer, bremeni tiste, ki pri takih rabotah in takih lumparijah niso imeli nič zraven, po nobeni plati pa ne obremenjuje tistih, ki so take stvari povzročili. In zakona ... / izklop mikrofona/
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Ker je ponovno nekoliko popustila koncentracija pri razpravah v dvorani, vas želim spomniti, da poskušate omejiti vaše pogovore in ne motite razpravljavcev.
Gospod Čehovin, izvolite, imate besedo.
JERKO ČEHOVIN (PS PS): Hvala, gospod predsednik.
V nasprotju s poslanci opozicije, ki večinoma zakona niso prebrali, bom zakon podprl.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Gospod Čehovin, polemike niso dovoljene, tako da vas moram takoj opozoriti na to.
JERKO ČEHOVIN (PS PS): Ker želim, da lahko slaba banka začne delati. Brez tega zakona bi bilo tako, kot da bi kupili avto brez koles. In še nekaj. Navadno je tako, kdor najbolj kriči, ujemite tatu, tisti ima največ prstov vmes.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Gospod Čehovin, nisem zasledil, boste glasovali za zakon. Hvala.
Lahko glasujemo?
Glasujemo. Navzočih je 83 poslank in poslancev, za je glasovalo 50, proti 23.
(Za je glasovalo 50.) (Proti 23.)
Ugotavljam, da je zakon sprejet. S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Nadaljujemo s prekinjeno 17. točko dnevnega reda, to je z obravnavo Predloga zakona o davku na nepremičnine po nujnem postopku.
Nadaljujemo z drugo obravnavo, to je z
odločanjem o vloženih amandmajih, ki ga bomo opravili na podlagi pregleda vloženih amandmajev z dne 13. novembra 2013, ki ste ga prejeli na e-klop. Amandmaji so bili po tem pregledu vloženi k 4. členu in prehajamo na odločanje o prvem amandmaju k 4. členu, ki ga je vložila Poslanska skupina Nove Slovenije. Vabim vas k prijavi za obrazložitev glasu v imenu poslanske skupine. Besedo ima gospod Jožef Horvat.
JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala lepa, gospod predsednik.
Že včeraj smo na dolgo in široko govorili o tem, zakaj smo vložili ta amandma in zakaj želimo izboljšati osnovno besedilo oziroma dopolnjen Predlog zakona o davku na nepremičnine. Tokrat samo to, da prosim tudi koalicijske poslanke in poslance za podporo.
Poslanska skupina Nove Slovenije kot vlagatelj bo amandma podprla. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Besedo ima gospod mag. Andrej Šircelj.
MAG. ANDREJ ŠIRCELJ (PS SDS): Hvala lepa za besedo.
Mi v 4. členu, ki določa davčnega zavezanca, dajemo amandma, da je davčni zavezanec striktno lastnik nepremičnine, to je lahko pravna ali fizična oseba, ne pa kdorkoli drug, ne pa najemnik, kajti najemniki so v slabšem položaju, kot tisti, ki so dejansko lastniki. Pravzaprav bo ta zakon najbolj posegel v socialne razmere v naši državi, tudi preko te določbe in preko drugih določb. Zakaj? Ker je ta zakon neusklajen s celotno zgodovino, kako so ljudje pridobivali nepremičnine. In danes obstaja velika razlika med vrednostjo nepremičnine in med dohodki, ki jih imajo lastniki nepremičnin.
Poznamo posebnosti, ki so se dogajale skozi leta, na kakšen način so ljudje prišli do svojih domov. Zaradi tega bo z izredno visoko obdavčitvijo vseh nepremičnin, z izredno visoko obdavčitvijo tudi kmetijskih površin, travnikov, gozdov in polj, tudi kmetijskih poslopij, vseh skladišč, poslovnih prostorov, industrijskih prostorov prišlo do tega, da tisti, ki ustvarjajo in prispevajo k temu, da bi država šla iz krize, ne bodo mogli plačati, ne bodo mogli takšne obveznosti prevzeti. Zaradi tega bo prišlo do tega, da bodo morali prodajati nepremičnine, tudi tisti, ki imajo danes stanovanja, še v povezavi s tem, ko se bodo ocenile
278
DZ/VI/37. izredna seja
nepremičnine s strani bank, kjer bo znatno nižja vrednost. Včeraj ste lahko prebrali, da je Družba za upravljanje terjatev bank povedala, da bo vrednost prenosov znašal 4 milijarde in da je ta vrednost ocenjena na milijardo do milijardo in pol. To je bilo v javnih občilih.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Gospod Šircelj, obrazložiti je treba prvi amandma k 4. členu.
MAG. ANDREJ ŠIRCELJ (PS SDS): To
pomeni, da bo vrednost nepremičnin, tudi tistih, v katerih živijo najemniki, bistveno nižja. Ker bo bistveno nižja, se bo zgodil kolaps na trgu nepremičnin in ti zavezanci, najemniki v tem primeru, bodo plačali veliko večji davek, nepravičen davek, kot bi ga, če bi obveljale tržne razmere. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Še je interes za obrazložitev glasu v lastnem imenu, zato vas vabim k prijavi. Vmes vas želim opozoriti, da je glasovanje o prvem amandmaju, ki ga je vložila Nova Slovenija k 4. členu.
Besedo ima gospa Sonja Ramšak.
SONJA RAMŠAK (PS SDS): Hvala lepa za besedo.
Spoštovane kolegice in kolegi, moram že vnaprej povedati svojo podporo amandmaju, ki ga je vložila Slovenska demokratska stranka in tudi amandmaja Nove Slovenije. Nedopustno je, da se z zakonom o nepremičninah obremenjuje najemnike nepremičnin. To je nedopustno ravnanje in mislim, da s tem kažete svoj odnos do socialne in pravične države..Tudi s tem predlogom, ko ste ga podali v tem zakonu, obremenjujete tiste, ki so najbolj socialno ogroženi. Ko govorite, kako je vlada Alenke Bratušek socialna in pravična, je tukaj možnost, da svojo napako popravite. Dala bom podporo temu amandmaju in mislim, da bi bilo prav, da ga tudi drugi podprete. Hvala.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Nekoliko je popustila koncentracija glede polemiziranja, zato bi rad spomnil, da pri obrazložitvi glasu poskušate povedati razloge, zakaj boste glasovali za ali proti.
Besedo ima gospod Zvonko Černač.
ZVONKO ČERNAČ (PS SDS): Če prav razumem, razpravljamo o prvem amandmaju k 4. členu. Štiri amandmaje imamo. Kolega Šircelj je malo pohitel, ampak ker mu je zmanjkalo časa, mislim, da ni nič narobe, če je to priložnost izkoristil.
Jaz bom ta amandma podprl - vsi štirje amandmaji so medsebojno povezani -, podprl z željo, da bi izboljšali nekaj, česar se izboljšati ne da. Ampak ker ni druge poti, ker ste vse ostale poti zaprli, ker ste preprečili, da bi lahko razpravljali o tem zakonu na drugačen način, je treba izkoristiti parlamentarni mehanizem, ki je
edini na voljo in ki se mu reče amandmiranje zakona, v tem primeru nesprejemljivega in slabega zakona. In nesprejemljiv in slab je tudi 4. člen. Ostal bo slab in nesprejemljiv, tudi če bodo sprejeti vsi trije amandmaji opozicije, tako prvi, drugi in tretji, vendar bo vsaj do neke mere umiljena robustnost določb v zakonu. Področje nepremičninskega davka oziroma davka na nepremičnine je področje, ki se vleče že kar nekaj časa v tej državi. In tudi ta koalicija, ta vlada je skozi izjave posameznih ministrov ves čas zatrjevala, da bo ta zakon samo nadomestil obstoječa davčna bremena, nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, davščine na nepremičnine in nadomestilo za uporabo gozdnih cest. To se ni zgodilo. In tudi v tem členu so rešitve drugačne, kot bi bile, če bi koalicija sledila lastnim izjavam, ki jih je še pred meseci posredovala v javnost.
Kot sem rekel, bom ta amandma k 4. členu Poslanske skupine Nove Slovenije podprl in vabim, da ga tudi ostali podprete.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Glasujemo o prvem amandmaju k 4. Členu. Predlagatelj je Poslanska skupina Nove Slovenije.
Glasujemo. Navzočih je 85 poslank in poslancev, za je glasovalo 35, proti 49.
(Za je glasovalo 35.) (Proti 49.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Prehajamo na odločanje o drugem amandmaju k 4. Členu. Predlagatelj je Poslanska skupina Slovenske ljudske stranke. Želim vas opomniti, če bo sprejet amandma pod to točko, postaneta amandmaja pod točkama 3 in 4 brezpredmetna. Vabim vas k obrazložitvi glasu v imenu poslanske skupine.
Besedo ima gospod Jakob Presečnik..
JAKOB PRESEČNIK (PS SLS): Hvala lepa za besedo, gospod predsednik.
Naj uvodoma povem, da v Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke takšnemu zakonu o davku na nepremičnine nasprotujemo. Ker se vseskozi zavedamo, da bo koalicija ta zakon sprejela, smo poskušali z nekaterimi amandmaji vsaj malo izboljšati ta zakon. In amandma pod številko 2 k 4. členu govori o tem, da poskušamo spremeniti tretji odstavek tega člena in črtamo tretjo alinejo v osmem odstavku tega člena. Vsebinsko to pomeni, da predlagana rešitev v tretjem odstavku predvideva, če lastniška razmerja niso urejena, niso pravilno evidentirana v registru nepremičnin oziroma niso določena, se davek prerazporedi na tiste solastnike, katerih lastniški deleži so nesporni. To se nam ne zdi niti pošteno niti pravično, zato je treba ta bremena pravično razdeliti na znane lastnike. S črtanjem tretje alineje osmega odstavka pa posegamo v nepremičnine, ki so dane v najem, ker menimo, da je nedopustno prenašati obveznost plačila davka na najemnika,
279
republika slovenija
DRŽAVNI ZBOR
DZ/VI/47. izredna seja
in sicer davka, ki je v vsakem primeru obveznost lastnika. To izhaja iz lastništva. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala. V imenu Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke bo obrazložila glas gospa Romana Tomc..
ROMANA TOMC (PS SDS): Hvala lepa. Jaz bom obrazložila glas v imenu poslanske skupine, ker gre za enake amandmaje. Predlog, ki ga predlagamo za črtanje tretjega odstavka 8. točke tega člena, rešuje konceptualni pristop v tem zakonu. Koncept zakona je zastavljen tako, da davek plačuje lastnik. Edino ta točka določa izjemo. V določenih primerih, kar skuša koalicija popraviti z nekim popolnoma nepotrebnim amandmajem, pa naj bi davek plačal najemnik, in to v tistih primerih, kjer najemniki, po navadi socialno šibki, živijo v stanovanjih, ki so bila denacionalizirana. Nobenega razloga ni, da bi socialno šibki najemniki pokrivali stroške davka za lastnike, ki so z denacionalizacijskimi postopki pridobili včasih tudi zelo veliko premoženje. To je prvi pomemben vsebinski razlog. Drugi razlog je povsem tehnične narave. Mislim, da je vlada sploh ni predvidela, kako ravnati v primeru, ko ta najemnik, ker je socialno šibek, ne bo zmogel plačati davka. Zakon predvideva, da v tem primeru dobi nepremičnina oz. njen lastnik v njenem imenu davčni dolg. Najemnik se bo lahko tudi zavestno odločil, da davka ne bo plačeval, dolg pa bo tekel lastniku nepremičnine, ker je koncept zakona tako zastavljen. Iz vsebinskih in tehničnih razlogov je ta določba v zakonu popolnoma neprimerna in nepotrebna. Naš amandma in tudi amandma Slovenske ljudske stranke ta nesporazum, ki se je dogodil, rešuje.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala. Še je interes za obrazložitev glasu v lastnem imenu. Ker vas je več, vas vabim k prijavi. Obrazložitev glasu poteka o drugem amandmaju k 4. členu, ki ga je vložila Poslanska skupina Slovenske ljudske stranke. Prosim vas, da se osredotočite na vsebino tega amandmaja. Besedo ima gospod Mihael Prevc. Izvolite.
MIHAEL PREVC (PS SLS): Hvala lepa za besedo, gospod predsednik. Podprl bom ta amandma, ker odpravlja krivičen predlog, da bi pri tisti nepremičnini, kjer je več lastnikov in to solastništvo ni urejeno, ni pravilno urejeno, da bi plačal davek samo tisti lastnik nepremičnine, ki ima svojo lastnino v evidencah urejeno. To ni pravično in zato mi predlagamo, da je v takšnem primeru treba evidence urediti, poklicati na pomoč geodetsko upravo. Davčna uprava je v končni fazi tista, ki lahko zaračuna davek lastnikom takšne nepremičnine, kjer je več lastnikov, šele takrat, ko je jasno evidentirano, kdo in koliko lastnikov je vpisanih kot lastniki neke nepremičnine. To je tudi eden tistih razlogov, zaradi česar smo v Ljudski
stranki opozarjali, da gre zakon o nepremičninah prehitro. Ne more iti po nujnem postopku, tako kot smo ga sprejemali. To je zakon, ki rabi čas. To je zakon, ki bi potreboval najmanj eno leto časa, da se rešile takšne nepravilnosti, ki jih na hitro rešujete v tem členu. In da bi se na takšen način, kot ga mi predlagamo, tudi rešil. Hvala.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala. Besedo ima gospa Sonja Ramšak.
SONJA RAMŠAK (PS SDS): Hvala za besedo. Amandma Poslanske skupine Slovenske ljudske stranke bom podprla, saj s tem amandmajem odpravljamo ali mašimo načelo pravne države, ki je določeno v 2. členu Ustave, kjer so med drugim načela določnosti in jasnosti. V 4. členu zakona, je že gospod Prevc povedal, pri določenih nepremičninah ni razmejitve, kdo je dejanski lastnik, kakšni so deleži, da so evidence nepopolne.
Dopolnitev tega člena je nujno potreba, zato bom ta amandma podprla.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala. Besedo ima gospod Franc Pukšič.
FRANC PUKŠIČ (PS SLS): Hvala lepa. Kolegice in kolegi!
Amandmaje, kolikor dolgo bodo šli skozi, bom podprl, saj če je prvi sprejet, potem so drugi brezpredmetni. Verjetno jih v koaliciji ne bodo podprli, kar je po eni strani dobro, ker ima zakon veliko lukenj. S pomočjo opozicije, če bi njene amandmaje podprli, bi se rešili kakšne presoje na Ustavnem sodišču oziroma zmanjšali možnost, da zakon pade na Ustavnem sodišču. Zakon je škodljiv za nacionalno gospodarstvo in zakon je krivičen do državljank in državljanov. Škodljiv za nacionalno gospodarstvo in krivičen. Krivičen je v prvem delu v 3. odstavku, kjer govori, da boš plačal davek tudi za tisti del, kar ni bilo razdeljeno kot premoženje. V urejeni pravni državi pa bi lastnik nepremičnine plačeval davek na nepremičnino, ki jo poseduje, ne pa še na kaj drugega. Nepravičen je do državljanov v tistem delu, ko govori, da je davek obveznost lastnika in ne more biti - to pa je v 8. Odstavku -ne more biti breme najemojemalca. Še manj pa je to obveznost tistih, ki so do najema takšnega stanovanja prišli po upravni ali sodni odločbi in tudi do tistih, ki so socialno ogroženi.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala. Besedo ima gospod Franc Bogovič.
FRANC BOGOVIČ (PS SLS): Lep pozdrav, predsednik. Spoštovane kolegice in kolegi! V Slovenski ljudski stranki ves čas vztrajno opozarjamo, da se tak sistemski zakon ne bi smel sprejemati po nujnem postopku in s takšno ihto, kot se sprejema. Kot je bilo že rečeno, zakon je krivičen, ni pošten in kar je zelo pomembno, sprejema se proti volji ljudi. 70 tisoč je že podpisanih pod peticijo, ki temu zakonu
280
DZ/VI/37. izredna seja
nasprotuje. Koalicije to ne zanima. Vlade to ne zanima. Sprejema tudi takšno določilo, kjer smo z amandmajem želeli popraviti napako. Če ne sprejmete amandmaja, ki smo ga v Slovenski ljudski stranki predlagali, boste obdavčili nekoga, ki je 30 % lastnik neke nepremičnine, z nekim dodatnim procentom, ker pač zemljiške knjige niso urejene. Sam sem imel možnost videti lastnike tj. ljudi, ki so bili rojeni leta 1830, pa so še vedno zabeleženi kot lastniki. Zelo težko bomo poiskali tistega in mu obremenili te zadeve. V tem delu smo želeli s tem amandmajem preprečiti to, da se ta manjkajoči delež do 100 % lastništva ne bi razdelil proporcionalno na lastnike, ki imajo ta delež zaveden, ampak da je potrebno zemljiškoknjižno stanje urediti in pravično davek določiti, odmeriti tistemu, ki je lastnik v deležu, v kakršnem pač je. Eden v nizu več amandmajev, ki so očitno danes že vnaprej obsojeni na to, da ne bodo sprejeti, najbrž zato, ker jih predlaga opozicija, ker jih ni predlagala koalicija ali ne vem zaradi česa. Mislim, da je to eden izmed tistih amandmajev, ki v ničemer ne posega v finančne posledice, ne ruši vaše osnovne konceptualne napake, da polovite 200 milijonov novega davka za krpanje proračunske luknje, ampak bi samo vzpostavili pravično stanje med lastniki nepremičnin.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Besedo ima mag. Andrej Šircelj.
Izvolite.
MAG. ANDREJ ŠIRCELJ (PS SDS): Hvala lepa.
Podprl bom amandma Slovenske demokratske stranke in tudi Slovenske ljudske stranke, ker približno določata isto. Določata enostavno to, da je davčni zavezanec lastnik nepremičnine, ne pa tudi najemnik. Če se prenese davčna obveznost na najemnika -poleg tega, da je to socialno nepravično, je tudi v pravnem pogledu to izredno zapleteno oziroma nastane toliko odprtih vprašanj, tudi za Davčno upravo, Ministrstvo za finance. Lahko tudi bistveno zmanjša finančni učinek tega davka, ker najemniki ne bodo plačali davka. In ker ne bodo najemniki plačali davka, bo davčna uprava lahko naredila zaznambo na tej nepremičnini in lastnik bo lahko izgubil v skrajnem primeru tudi nepremičnino. Konceptualno je to popolnoma zgrešeno. Amandma, katerega predlaga opozicija, kvečjemu povečuje finančni učinek tega davka, zaradi tega bi lahko bile stopnje nižje. Amandma zagotavlja večjo pravno varnost davčnih zavezancev, vseh davčnih zavezancev. Ker pa ste prisluhnili nekaterim lobijem ali interesnim skupinam v tej smeri, da ste prenesli davčno breme na najemnika, se zaplete pri celotnem zakonu in pri izvedbi samega zakona, kar zmanjšuje finančni učinek celotnega davka.
Ta zakon je dejansko škodljiv in tudi s tistim amandmajem, ki ga želite predlagati v
tretjem branju, ne naredite nič, ker sistem s tem rušite. Zaradi tega bom podprl amandmaje, ki črtajo to določbo. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Besedo ima gospa Irena Tavčar.
IRENA TAVČAR (PS SDS): Hvala za besedo, gospod predsednik.
Naj najavim, da bom oba amandmaja k 4. členu - tako amandma Slovenske ljudske stranke kot amandma Slovenske demokratske stranke - podprla. Če smo v ponedeljek pozorno spremljali govor oz. razlago predsednice Vlade glede nepremičninskega davka, je izjavila, da kdor nima nič nepremičnin, ne bo plačal nič davka.
Torej to ne drži. Prav v tem členu kljub popravku oziroma amandmaju, ki ga je koalicija predlagala, ta izjava ni resnična, kar dokazuje nepoznavanje tega zakona, žal tudi s strani predsednice Vlade, zato oba amandmaja podpiram. Hvala.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam.
Vabim vas k prijavi za obrazložitev glasu k drugemu amandmaju k 4. členu, predlagatelj je Poslanska skupina Slovenske ljudske stranke.
Besedo ima gospod Danijel Krivec.
DANIJEL KRIVEC (PS SDS): Hvala za besedo, spoštovani predsednik. Lep pozdrav vsem!
Tudi sam poslušam to razpravo in sem jo poslušal v ponedeljek. Mislim, da so argumenti, ki jih navajamo pri zagovarjanju tako našega amandmaja kot amandmaja Slovenske ljudske stranke vmesni in tudi sam jih bom podprl. Me pa res na nek način čudi nezainteresiranost, da se prisluhne tem argumentom, kajti po drugi strani nam dajejo možnost, da jo ustavna presoja na nek način tudi uspešna. Vsi argumenti, ki so bili zdaj navedeni v primeru ne podpore tako našega amandmaja kot amandmaja Slovenske ljudske stranke, na nek način dajejo temu zakonu neko izjemo, ki bo verjetno dodaten argument, ko bo treba zakon presojati z vidika ustavnosti in jaz sem prav vesel, če tega amandmaja ne boste podprli.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala. Besedo ima gospod Tomaž Lisec.
TOMAŽ LISEC (PS SDS): Hvala. Smo pri členu, ki govori o davčnih zavezancih. Že pri amandmajih k temu členu se kažejo dejstva, ki nas napotijo na to, da je nujni postopek pri sprejemu tega zakona popolnoma nesmiseln, nepotreben in celo škodljiv. Mislim, da je amandma tako Ljudske stranke kot tudi Poslanske skupine SDS zelo utemeljen. Glede na razpravo na matičnem delovnem telesu je ta vlada oz. vladna koalicija namerno ali hote želela ta davek nameniti tudi davčnim
281
DZ/VI/37. izredna seja
zavezancem, ki so najemniki. Sam osebno celo menim, da gre tukaj za nek tih dogovor z določenimi stanovanjskimi skladi; vsi pa vemo, kje je stanovanjski sklad najbolj močen, to je v Mestni občini Ljubljana. In da Ljubljana ne bi plačevala tega davka, je pritlehno želela ta davek nameniti najemnikom. Zakaj o tem govorim? Če bi imela koalicija resne interese, da bi te zadeve uredili tako, kot se spodobi, da bi bili davčni zavezanci le lastniki stanovanj oziroma nepremičnin, bi že na sejo matičnega delovnega telesa pripeljala tak amandma, ki bo to uničil. Ko je prišlo do razprave na odboru, kjer so kolegi iz opozicije zelo argumentirano povedali, kaj s tem zakonom delate, ter na sejo Državnega zbora pripeljali amandma, ki nima velikega pomena, pa še vedno želite z davkom obremeniti ne samo lastnike nepremičnin v Sloveniji, ampak tudi najemnike. Po mojem mnenju je to ustavno sporno in še en dokaz, da je ta zakon neumen, zaradi nujnega sprejema pa celo nepotreben. Hvala.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Še je interes po obrazložitvi glasu, zato vas
vabim k prijavi.
Besedo ima gospod Zvonko Černač.
ZVONKO ČERNAČ (PS SDS): Podpiram ta amandma.
V prvem delu je določba, ki jo amandma želi spremeniti, izrazito nepravična. Govori o tem, da v primeru, ko solastnina ni razmejena, plačajo vsi davek po enakih delih. To pomeni, da bi revnejši, ki imajo manj, plačevali za tiste, ki imajo več. Ampak žal je to koncept celotnega zakona, ne samo tega člena. To je koncept celotnega zakona. Cel zakon govori o tem, da bodo revnejši plačevali za tiste, ki imajo več. Jaz sem že nekajkrat povedal konkreten primer in ta primer ni iz ene izmed lokalnih skupnosti, ampak širom po Sloveniji. Veliki trgovski centri, ki jih je v državi na desetine oz. celo na stotine, bodo plačevali tri- do petkrat manj davka kot plačujejo trenutno nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. Pa so ti problematični, ne morejo funkcionirati. Je že kakšen od teh šel do sedaj, vas vprašam, v stečaj? Ne. In kdo bo plačeval več? Proizvodnja, obrt, kmetje, tisti, ki so s svojim delom zgradili lastna bivališča in niso bili na plečih države. Tisti bodo pa plačevali za te. To je koncept celotnega zakona in temu se ni mogel izogniti ta člen v tretjem odstavku. In drugi del, ki je enak, kot je amandma Slovenske demokratske stranke, tretja alineja 8. odstavka, polna usta so vas sociale. Tistim, ki imajo neprofitna stanovanja, ste želeli obesiti še plačilo tega davka, kajti upravna odločba je tudi odločba o dodelitvi stanovanja, ki jo izda občina, ali mestni, ali občinski sklad. Potrebno je povedati, da se doslej nadomestilo za ta stanovanja ni plačevalo, tudi lastniki nadomestila niso plačevali, zdaj pa bi vi po novem obremenili celo najemnike, ki so v 90 ali 95 % primerov
dobili ta stanovanja zaradi tega, ker si jih sami ne morejo zagotoviti.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Gospod Tanko, želite obrazložiti glas? Izvolite, gospod Jože Tanko.
JOŽE TANKO (PS SDS): Hvala lepa za besedo.
Glasovanje o amandmajih je politična odločitev. In v koalicijskem sporazumu imate zapisano, da boste politične odločitve argumentirali, pa jih niti eden od poslancev ne argumentira. Rad bi vas spomnil, da je ta določba napisana tako, kot je na eni izmed tiskovnih konferenc dejal gospod Lukšič. Tam je dejal, da je treba kaznovati tiste, ki so dobili vrnjeno premoženje iz naslova denacionalizacije. In tako, kot je rešitev tega člena postavljena ali kot jo boste izglasovali, ste prevalili najemnino na najemnike, lastniki ne bodo vedeli, ali najemniki plačujejo ali ne, in njim se bo knjižil dolg v zemljiški knjigi. Posledično to pomeni, da bo v nekem daljšem časovnem obdobju, ker teh ljudi ni mogoče izseliti, prišlo do razlastitve nepremičnine in ponovne nacionalizacije. Mislim, da ni oportuno, da na tako nekorekten političen način predlagate take rešitve. Jaz bom podprl tako rešitev Slovenske ljudske stranke kot tisto, ki jo predlagamo mi.
Se pa strinjam z vsemi kolegi, ki so ugotovili, da je zakon postavljen nesistemsko, se pravi da meša tiste, ki se jih davčno obremenjuje. In sicer je del zakona zgrajen in koncipiran na tistih, ki nepremičnino posedujejo, drugi del pa na tistih, ki so najemniki nepremičnine oziroma nekatere izloča. In na tak način najbrž zelo težko govorite o nekih sistemskih rešitvah, še posebej, ko vidim, da se del poslancev šele zdaj konzultira z državno sekretarko, kaj pomeni kakšna rešitev. Postopki pri tem zakonu so tekli povsem narobe.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Še je interes po obrazložitvi glasu, zato vas vabim k prijavi. Glasovali bomo o drugem amandmaju k 4. členu. Besedo ima gospa Janja Napast.
JANJA NAPAST (PS SDS): Hvala lepa za besedo, predsedujoči.
Jaz bom amandma podprla, ker je to skregano z navadno kmečko logiko. Mladi že tako ali tako ne moremo niti kreditov vzeti, gremo v najem in potem, recimo, plačujemo davek, ki je bil ocenjen po nepremičnini. Vprašamo se, koliko je bilo to pošteno, kako se prijavi ta nepremičnina, in jo bomo tudi potem pošteno plačali. Vrednotenje je bilo zelo nestrokovno v preteklosti. Marsikateri družinski proračun bi ta davek obremenil bolj, kot je bil obremenjen doslej, predvidoma 2-krat do 3-krat v povprečju. Predlagani zakon tudi ne upošteva kriterija primernosti stanovanja, ki je merilo za dodelitev neprofitnega stanovanja, in ne upošteva statusa velike družine s tremi ali več
282
DZ/VI/37. izredna seja
otroki do 18. leta, kot je to do sedaj predvideval Zakon o davku na premoženje. Tako ogrožate mirno starost ali življenje kmetov in nas -mladih. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Besedo ima gospod Matevž Frangež.
MATEVŽ FRANGEŽ (PS SD): Moram poudariti, da smo glede rešitev pri tem členu danes ponovno premislili odločitve in na koncu sprejeli sklep, da vztrajamo pri koalicijsko usklajenih rešitvah.
Naj na tem mestu povem, da se v celotno razpravo, pa ne samo danes pri tej točki, ampak tudi pri prejšnjih točkah, pri katerih so bile dane obrazložitve, vnaša veliko polresnic, če ne neresnic - vse, očitno, z določenim namenom, da se javnost še bolj zrevoltira ob sprejemanju tega davka. Osnovna rešitev predlaganega zakona, preden ga je amandmiral Odbor za finance, je resnično v prejšnjem devetem odstavku določala možnost, da bi v primeru nepridobitnega najema stanovanja v lasti stanovanjskega sklada breme in zavezo za plačevanja davka prevalili na najemnika takšnega stanovanja. Tega določila v zakonu, ki je danes in v tem trenutku pred nami, ni. Tega določila v tem zakonu ni. V kontekstu tretje alineje osmega odstavka, o katerem govorite sedaj, in sicer upravna odločba ali sodna odločba, pa koalicija vlaga dodatni amandma, v katerem natančneje razlaga, za katero okoliščino pravzaprav gre. Tudi glede rešitve pri najemnikih denacionaliziranih stanovanj smo ponovno prediskutirali predlagano rešitev v koalicijskem amandmaju. Ker je ta najemnina že regulirana, je smiselno v tej točki, ki je evidentna in škodljiva posledica denacionalizacijskega procesa, slediti rešitvam, kot jih predlaga koalicija.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala. Naslednji ima besedo gospod Jožef Horvat.
JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala, gospod predsednik.
Podprl bom amandma Slovenske ljudske stranke in kasneje amandma Slovenske demokratske stranke. Kolegice in kolegi, ko danes govorimo o ocenah, potem ta zakon glede koncepta zasluži čisto nezadostno. Gre za eklatanten primer zakonodajne konceptualne konfuznosti. Če bo to, kar imamo v tem trenutku, razlagalo pet pravnikov, bomo dobili 20 različnih razlag. Ne vem, kako se bo ta zakon izvajal. Sicer so pravniki že sami povedali, da gre za hišico iz kart, ko govorimo o Predlogu zakona o davku na nepremičnine. Mi smo pričakovali, kolegice in kolegi, ker gre za izjemno pomemben, kot pravite vi, sistemski zakon na področju davkov, da boste tudi opozicijo povabili k sodelovanju. Vaš moralni maček ne bi bil tako, velik kot bo danes, verjemite. In enostavno ne dosežemo nobenega povabila, vse želite
narediti sami v tej državi. In gre nam dobro, gre vam dobro. Nova Slovenija - krščanski demokrati, ko smo obupali nad to vlado, da bi sodelovali konstruktivno, smo dali predlog za pogovore predsedniku republike gospodu Pahorju. Sprejel je to našo pobudo in upam, da bomo na tem področju kakšen korak naredili, ker še vedno trdimo, da se lahko rešimo sami.
Podpora amandmaju z moje strani.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala. Vseeno bi spomnil na to, da ostanimo osredotočeni na drugi amandma k 4. členu, ki ga je vložila Poslanska skupina Slovenske ljudske stranke.
Besedo ima gospa Aleksandra Osterman.
ALEKSANDRA OSTERMAN (PS PS): Hvala za besedo, predsedujoči.
Amandmajev opozicije ne bom podprla, ker 4. člen ne določa, da najemniki profitnih ali neprofitnih stanovanj plačujejo davek od prometa nepremičnin, ampak so za to zavezanci lastniki stanovanj oziroma nepremičnin. Prosim, ne zavajajte. Hvala.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Dobro, da se poskuša pojasniti vsebina amandmaja člena. Predlagam, da govorimo o tem, kar se nanaša na solastniško razmerje in obveznost do plačevanja.
Naslednji ima besedo mag. Branko
Grims.
MAG. BRANKO GRIMS (PS SDS): Hvala za besedo.
Amandma bom podprl. Učinek tega zakona bo v praksi samo eden. Prišlo bo do nove nacionalizacije. In to prav v tistih slojih, ki jih vi kobajagi najbolj podpirate - tistih, ki so postavili s svojim delom hišico, ki so imeli neko stanovanje, morda so ga odkupili po osamosvojitvenem zakonu in nekako vezali nit z nitjo, vsak dan. Kot je zakon napisan, bo njihova lastnina postopno prešla na drug nivo in na koncu bodo ostali brez vsega. Zgodovina je zato, da se nekaj iz nje naučimo. Eno nacionalizacijo je Slovenija že doživela in potem je videla, kako so tisti, ki so iz tega kaj dobili, zapravili vse, kar je bilo. Vi zapravljate že vnaprej, nacionalizacijo pa pripravljate kot svoj zadnji ukrep. Seveda ta nacionalizacija pomeni, da bomo nekoč vsi slabše živeli, da bodo ljudje ostali še brez tistega, kar ta hip imajo. Za povrh vsega je zakon napisan tako, da prenaša odgovornost enega na drugega. Vemo, na koga se bo vpisala nepremičnina in kdo bo tisti, ki bo porabil denar. Porabila ga bo država, porabila ga bo vlada - vsi ostali, vključno z občinami, pa bodo siromašnejši zaradi zakona, ki je danes pred vami.
Zato je treba sprejeti ta amandmaja, še najbolje pa bo zavrniti zakon v celoti.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
283
DZ/VI/37. izredna seja
Besedo ima gospod Andrej Čuš,
izvolite.
ANDREJ ČUŠ (PS SDS): Hvala za besedo.
Naj na začetku povem, da bom podprl predlagani amandma Poslanske skupine SLS kot tudi amandma Poslanske skupine SDS. V tem delu je ta zakon definitivno napad na mlade in na mlade družine. Kakorkoli ste vi tukaj prehodno govorili, dovolite, da preberem 4. člen, osmi odstavek, tretja alineja: "Ne glede na prvi odstavek tega člena je davčni zavezanec za stanovanjske nepremičnine, oddane v neprofitni najem na podlagi upravne ali sodne odločbe, fizična ali pravna oseba, ki je v evidenci trga nepremičnin na dan 1. januarja leta, za katero se davek odmerja, evidentirana kot najemnik." In ko smo še pred nekaj dnevi in tedni tukaj in v javnosti poslušali našo predsednico Vlade in kot vladne predstavnike, kako je bila polnih ust o tem, da najemnike ta davek ne bo prizadel. Zdaj ne vem, ali smo mi butasti ali pa se kdo tako obnaša. In mladi dandanes že tako ne moremo dobiti kreditov, vsaj takšnih ne, ki bi omogočili osamosvojitev in nakup kakšne nepremičnine. In zdaj bomo mladi in mlade družine, ker so vzele stanovanje v najem, kaznovane in bodo plačale davek. In ko poslušam predsednico Vlade govoriti na široko, kako se rešuje problematika mladih - nekaj se govori, ampak dela se povsem drugo.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Odločamo o drugem amandmaju k 4. členu, predlagatelj je Poslanska skupina Slovenska ljudska stranka. Če je sprejet amandma pod to točko, je sprejet tudi amandma pod točko 3; amandma pod točko 4 pa postane brezpredmeten.
Glasujemo. Navzočih je 85 poslank in poslancev, za je glasovalo 35, proti 48.
(Za je glasovalo 35.) (Proti 48.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Prehajamo na odločanje o tretjem amandmaju k 4. členu, predlagatelj je Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke. Želim vas opomniti, če bo sprejet amandma pod to točko, postane amandma pod točko 4 brezpredmeten.
Obrazložitev glasu v imenu Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke ima mag. Andrej Šircelj.
MAG. ANDREJ ŠIRCELJ (PS SDS): Hvala lepa.
Dejansko obstaja še ena možnost, da se ta zakon popravi, da bo imel tudi večji finančni učinek, da bo bolj transparenten in da ne bo zapletov pri samem obračunavanju in plačevanju davka. In to so popolnoma tehnični in finančni razlogi. Treba je dati tistim ljudem, ki nimajo svojega stanovanja, ki ne morejo priti do svojega stanovanja, to pa so starejši ljudje in mlajši ljudje, ki nimajo možnosti, da bi vzeli
kredit, že zaradi tega ne, ker so najemniki in jim banka tega ne priznava, takim je treba dati možnost, da ne bodo plačevali tega davka v imenu lastnika, kdorkoli že ta lastnik je. In mi vemo, da zelo veliko stanovanj daje občina v t. i. neprofitni najem; občina Ljubljana ima ogromno stanovanj, ki jih daje v neprofitni najem. V tem primeru bi občina morala biti davčni zavezanec in prav bi bilo, da bi bila občina davčni zavezanec. Veliko smo govorili o nekem amandmaju, ki bo prinesel ravno tej občini več denarja, tri milijone več denarja. Tako se pa enostavno preloži davek na najšibkejšega, na tistega, ki prejema socialne prejemke, na tistega, ki je nezaposlen, na tistega, ki je upokojenec z minimalno pokojnino, oni bodo morali plačati še davek. In gospe in gospodje, tudi konceptualno to ni prav. To je napačno in ni pravično. Zaradi tega Slovenska demokratska stranka predlaga, da je davčni zavezanec oziroma plačnik davka izključno lastnik nepremičnine in da tukaj ni nobenih odstopanj. Primerjalno gledano je tako tudi v ostalih državah.
Še enkrat. Nesprejemljivo je, da se celotno davčno breme ... / znak za konec razprave/... izredno visokega davka glede na dohodke ljudi, ki jih imajo v tej državi, prenese na najemnika. Hvala.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Še interes za obrazložitev glasu v lastnem imenu. Ker vas je več, vas vabim k prijavi.
Gospod Jožef Jerovšek ima besedo.
JOŽEF JEROVŠEK (PS SDS): Hvala lepa.
Spoštovane kolegice in kolegi, ta naš amandma, da se črta tretja alineja osmega odstavka 4. člena, je priložnost za vas, da ubranite veliko modrost premierke, ki jo je izrekla ob proračunski razpravi. Ona je dejala, kdor ni lastnik nepremičnine, ne bo plačal davka na nepremičnino. To je takšna "modrost", da jaz to proglašam za prvi fiskalni zakon Alenke Bratušek, primerjalno s prvim Newtonovim zakonom v fiziki. Seveda boste ta zakon zrušili, če ne boste podprli našega amandmaja. Če tega ne podprete, bodo najemniki stanovanj plačevali davek na nepremičnine in zakona gospe Bratušek ne bo. Zaradi tega je logično in koristno, da to podprete in hkrati boste tudi naredili nekaj za to, da ne bodo mlade družine v Sloveniji še dodatno obremenjene. Meni ni jasno, kakšna logika prevlada, da se lahko neka oblast v taki obliki spravi na neprivilegirane sloje v Sloveniji. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam.
Besedo ima gospod Mihael Prevc.
Izvolite.
MIHAEL PREVC (PS SLS): Hvala lepa še enkrat za besedo.
Seveda bom podprl tudi ta amandma. Zdi se mi čudno, saj ne vem, ali imam pred
284
DZ/VI/37. izredna seja
seboj kakšen drug zakon o nepremičninah, kot ga imate vi, spoštovana koalicija. To piše v tem zakonu, kar mi skušamo s tem amandmajem popraviti, piše v tem zakonu. Če je osnovna poanta tega zakona, da davek na nepremičnino plača lastnik nepremičnine, potem naj to velja za vse. Potem naj to velja tudi za najemnike neprofitnih stanovanj. Kdo pa so najemniki neprofitnih stanovanj? Tisti s socialnega roba, tisti, ki so socialno najbolj ogroženi, predvsem mlade družine.
Zato vedno govorim, ta zakon je krivičen do najšibkejših, ta zakon je krivičen do mladih, ta zakon je krivičen do mladih družin, ta zakon je krivičen do velikih družin. Hvala.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Besedo ima gospa Romana Tomc.
ROMANA TOMC (PS SDS): Hvala lepa.
Zdaj smo pa res pri amandmaju SDS, ki rešuje konceptualno ta zakon. Rešuje tudi problem, da je ta zakon v tem delu ustavno sporen zaradi zagotavljanja enakosti pred zakonom. Plastično bom na primeru povedala, zakaj mislim, da je temu tako. To je primer, ko se davčno breme z lastnika prevali na najemnika. Najemnik oziroma davčni zavezanec ima po zakonu pravico, če ne more plačati davka, se davčni dolg vpiše na tej nepremičnini. Če bo to lahko naredil najemnik nepremičnine, potem je s tem, ko je vpisal davčni dolg na nepremičnino nekoga drugega, posegel v njegovo zasebno lastnino. To ni mogoče. Po naši ustavi to ni mogoče. Drugi primer. Če davčni zavezanec, torej najemnik, ki dobiva socialno pomoč in je socialni podpiranec, ne bo mogel vpisati davčnega bremena tako kot vsi drugi, potem za njega velja drugačen tretma, drugačne določbe in drugačna obravnava po tem zakonu, kar je spet nedopustno. Pred zakonom so vsi enaki, vsi morajo imeti enake možnosti. In določba, ki smo jo predlagali z amandmajem, rešuje to situacijo.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Besedo ima gospod Borut Ambrožič.
BORUT AMBROŽIČ (NeP): Hvala za besedo, predsedujoči. Spoštovani prisotni!
Vloženi amandma s strani SDS bom podprl, iz sorodnih razlogov, kot so jih kolegi iz stranke SDS že navedli. Predvsem pa zato, ker vidim tesno vzporednico z najemojemalci, ki imajo neprofitni status in se po razlagi zakona, kot jo tudi sam razumem, zdaj soočajo z dejstvom, da bodo primerjalno - v preteklosti so primerjalno plačevali nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča kot najemojemalci recimo 80 evrov - po izračunih, ki so jih nekateri, ki so se obrnili name kot poslanca, dobili številko 400 evrov, kar je občutna razlika. Smatram, da sicer na načelni ravni zakon poskuša rešiti situacijo, vezano na nepremičnine v Republiki Sloveniji, kljub temu pa ima
določene člene, ki bi si zaslužili popravke, zato vloženi amandma podpiram.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Besedo ima gospa Sonja Ramšak.
SONJA RAMŠAK (PS SDS): Hvala lepa.
Mislim, da je prav, da se oglasim zaradi razčiščenja amandmaja Slovenske demokratske stranke in da povemo, kdo tu laže. Že predsednica Vlade je dejala, da tisti, ki nima nič, ne bo plačal nič. S tem zakonom in s tem členom dokazujete, da to ne drži. Tudi gospod Frangež in gospa Osterman sta navajala, da ne bo nobeden od najemnikov ničesar plačal. Žal, z amandmajem Slovenske demokratske stranke le delno popravljamo to, da tisti, ki ni lastnik nepremičnine, ne bi plačal davka na nepremičnino. Meni je sicer žal, da se nismo odločili, da se v celoti črta osmi odstavek, ker v prvi alineji osmega odstavka prenašamo breme nepremičninskega davka na lizingojemalce, kar pomeni, da posledično podpiramo lastnike bank oziroma lizing hiš. In lizing hiše, ki bodo oddale v najem svoje nepremičnine, bodo lepo prenesle breme davka na državljane oziroma na lizingojemalce. In tudi tisti, ki prenašajo služnostno nepremičnino v najem najemniku, bo prinesla breme.
To je nepravično, protiustavno in nezakonito. Upam, da boste res podprli naš amandma. Hvala.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Še je interes za obrazložitev glasu. Vabim vas k
prijavi.
Besedo ima gospod Zvonko Černač.
ZVONKO ČERNAČ (PS SDS): Kot sem že
povedal, gre podpora temu amandmaju. Tudi če amandma ne bo sprejet in menite, da boste sanirali neustrezne določbe z vašim amandmajem, ki je napisan pod točko 4, temu ne bo tako, in sicer vsaj v enem pomembnem delu bo to breme še vedno prevaljeno na najemnike. Namen tega amandmaja je, da se poskušajo sanirati tiste najbolj v nebo vpijajoče nedoslednosti v tem zakonu. To, kar zdaj piše, upravna odločba o dodelitvi so vse odločbe o dodelitvi neprofitnega stanovanja. To pomeni, da po sedanji dikciji, ki ste jo potrdili na odboru - da ne bo nesporazuma, o čem govorimo - vi šele nameravate sanirati to določbo z vašim amandmajem. Ampak sedaj velja, po tistem, kar ste vi sami potrdili na odboru, da je breme plačila tega davka prevaljeno na vse najemnike neprofitnih stanovanj, kar je nesprejemljivo in postavlja na laž besede premierke, izrečene v Državnem zboru, ko je bilo rečeno, da tisti, ki nima nepremičnine, ne bo plačal nič. Tistega, česar pa se ne da s tem amandmajem sanirati, je pa problem, da bo obveznost za plačilo davka, tudi če bo ta amandma sprejet, še vedno ostala. Kdo bo zavezanec? Država, občine? Več kot 10 milijonov evrov bo po novem tega davka,
285
republika slovenija
DRŽAVNI ZBOR
DZ/VI/47. izredna seja
ki ga danes ni. Pri povprečni ceni stanovanj, ki jo je v Državnem zboru predstavila premierka pred štirimi dnevi, to pomeni, da bo vsako leto država oz. upravljavci teh stanovanj - občine, mestni skladi, republiški sklad - plačali državi za približno 150 stanovanj davkov. Namesto da bi ta denar usmerili v krepitev stanovanjske gradnje, bodo plačevali rabote bančnih tajkunov v Factor banki in Probanki, pa še vedno ne bo dovolj.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala. Besedo ima gospod Jože Tanko.
JOŽE TANKO (PS SDS): Hvala lepa za besedo. V čem je trik tega amandmaja? Največji lastnik nepremičnin v Republiki Sloveniji je državni stanovanjski sklad. In v primeru, ko se prevali najemnina na najemnike, pomeni da državnemu stanovanjskemu skladu ni potrebno plačati v državni proračun. Drugi največji sklad Republike Slovenij je Javni stanovanjski sklad Mestne občine Ljubljana. Mestna občina Ljubljana bi morala po tem zakonu, po tej rešitvi plačevati v državni proračun, tako ali drugače. In s tem, ko prevalite breme na najemnike, ste prikrito izvršili financiranje tako državnega republiškega stanovanjskega sklada kot stanovanjskega sklada Mestne občine Ljubljana in drugih stanovanjskih skladov. Nič drugega niste dosegli s to določbo. In če bi natančno pogledali dogovor med Vlado in mestno občino, bi verjetno tudi v tistem dogovoru to opazili. Menim, da na tak način prenašati bremena iz socialnih upravičencev, ki dobijo najemno pravico v državnih stanovanjih, v stanovanjih mestnih občin ali drugih, na najemnike je neodgovorno, nekorektno in nepošteno. Nepošteno. Prelagam, da vsaj sprejmete naš amandma, da boste lahko na kakšen način to zadevo sanirali. Nedopustno je tako sprenevedanje, da po eni strani dajete dodatke enostarševskim družinam, ne vem kakšnim družinam, po drugi strani pa taistim družinam obesite na hrbet plačevanje davka na nepremičnino, ki ni njihova. Ki ni njihova! In ne obesite tega davka titularju. Predlagam, da ta amandma podprete. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Še gospod Andrej Čuš ima željo po obrazložitvi
glasu.
ANDREJ ČUŠ (PS SDS): Hvala za besedo. Raziskava Mladina 2010, katero je pred nekaj leti opravil Urad za mladino Republike Slovenije, je pokazala alarmantne podatke na področju osamosvajanja mladih. Namreč, kar dve tretjini mladih v Sloveniji med 18 in 34 letom starosti živita pri starših. Tako smo prvi oziroma drugi v celotni Evropski uniji. Če bo ta člen sprejet takšen, kot ga vi predlagate, boste to statistiko samo poslabšali.
Jaz podpiram amandma Poslanske skupine SDS in prosim, dajmo narediti vsaj nekaj pozitivnega za mlade, ker če ne, potem pa res ne vem, v čem se ima tu kdo za socialnega. Če ne bomo podprli amandmaja Poslanske skupine SDS, ki črta kot plačnike davka na nepremičnine najemnike, s čimer bodo prizadeti predvsem mladi, ki se osamosvajajo, mladi ne bodo iskali nepremičnin in stanovanj za najem v Sloveniji, ampak kje drugje.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Še je interes po obrazložitvi glasu, zato vas vabim k prijavi.
Besedo ima gospod Zvonko Lah.
ZVONKO LAH (PS SDS): Hvala za besedo, predsednik.
Jaz se pridružujem vsem tistim, da je ta člen oziroma prenos stroška plačila davka na najemnike eden od razlogov, da bo ta zakon na Ustavnem sodišču, če ne prej, padel. Po radiu sem poslušal oddajo, kaj bo z domovi za starejše občane, ki so v lasti države Slovenije. In eden od upravnikov je povedal, da bodo ta strošek prenesli na oskrbovance, ravno tako so oni najemniki. Že sedaj vemo, da so te oskrbnine previsoke.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Gospod Lah, se opravičujem, ampak kolegice in kolegi, preveč ste glasni. Prosim vas za mir v dvorani.
Izvolite, gospod Lah.
ZVONKO LAH (PS SDS): Hvala. Eden od upravnikov je razlagal, da bodo strošek tega davka prenesli na oskrbovance. Vemo, da so oskrbnine v domovih za starejše tako visoke, da jih oskrbovanci z nizkimi pokojninami ne morejo plačevati in da so veliko breme svojih otrok. Sedaj pa bo dodan tej oskrbnini še ta davek. Ne vem, ali se oni motijo, ali ne. Jaz mislim, da ta amandma to rešuje; in tako kot občina in država plačuje od svojih objektov, naj plačuje tudi od domov starejših občanov in od svojih socialnih stanovanj, ne pa to prenašati na najšibkejši sloj ljudi v Sloveniji.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala. Besedo ima gospod Matevž Frangež. Izvolite.
MATEVŽ FRANGEŽ (PS SD): Ker je nek
upravnik postavil svojo interpretacijo tega zakona, to še ne pomeni, da je to res. Ne želim se postavljati v vlogo odvetnika rešitvam v tem zakonu, ampak vse to, kar poslušamo, navaja na logiko tisočkrat ponovljenih neresnic, ki postajajo resnica in za vse splošno sprejeto dejstvo. Zaradi tega, ker se zavedamo pasti v tretji alineji, je vložen amandma pod naslednjo zaporedno številko, da se jasno precizira, da stanovanjski sklad ne more prevaliti zaveze za plačilo davka neprofitnemu najemniku takega stanovanjskega sklada. Po generalni logiki tega zakona najemnik ni zavezanec za plačilo davka, razen v
286
DZ/VI/37. izredna seja
primeru, ko je to izrecno določeno. Spoštovani, vljudno vas prosim za to korektnost, da to težko razpravo in težke okoliščine, v katerih ta davek in druge z njim povezane odločitve sprejemamo, vendarle oplemenitimo z resničnostjo. Ker v nasprotnem primeru je nasprotovanje temu zakonu samo orodje nekorektnega političnega boja, ne pa resnično zavzemanje za tiste interese, v imenu katerih se radi postavljate v tej dvorani.
Jaz bom zato podprl koalicijski amandma pod naslednjo zaporedno številko in zavrnil amandma, kot ga predlaga SDS.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala. Besedo ima gospod Franc Pukšič.
FRANC PUKŠIČ (PS SLS): Hvala lepa. Ne znam si predstavljati, kaj bi vi, ki ste danes v koaliciji, delali, če bi s takšnim krivičnim in škodljivim zakonom prišli ven mi, ko smo bili v vladi. Ne samo da bi imeli 20 tisoč protestnikov pred parlamentom, ampak bi nas verjetno obesili na kline. Kolega Jerovšek je prej govoril o prvem zakonu Alenke Bratušek. Jaz sem prepričan, da ne bo vzdržal niti enega leta. Oba Kirchhoffova zakona oz. 1. Kirchhoffov zakon velja že od leta 1845 in še bo trajal. Če bi podprli črtanje tretjega odstavka osme alineje 4. člena, bi naredili to, da ne bo prenosa tako na mlade in stare, prenosa preko dviga najemnin. To, kar pravite vi v Pozitivni Sloveniji, v 4. amandmaju, da se to nanaša samo na denacionalizirance, je jasno, da bodo vsi, ki bodo prevalili to breme davka na nepremičnine na končnega uporabnika, to je na tistega, ki bo v stanovanju, torej na najemojemalca. To bo dodatno bremenilo mlade in stare.
Da vam za stare nič ni, še nekako razumem, da vam pa za mlade ni, pa mi je težko razumeti, ker starih niti DeSUS več ne podpira.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Proceduralno?
Gospod Jože Tanko, izvolite.
JOŽE TANKO (PS SDS): Hvala lepa za besedo. Spoštovani. Glede na razpravo, ki se je razvila pri tem amandmaju, bomo v poslanski skupini zahtevali odmor 45 minut. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala. Pred odločanjem 45 minut odmora za Poslansko skupino Slovenske demokratske stranke. Pred tem sprašujem, če želi še kdo obrazložiti glas? Ne.
Odrejam odmor, in sicer nadaljujemo ob 16.30.
(Seja je bila prekinjena ob 15.43 in se je nadaljevala ob 16.30.)
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje!
Nadaljujemo z delom. Ker smo prekinili delo zaradi posvetovanja v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke, sprašujem, ali želi gospod Tanko predstaviti dogovor v poslanski skupini.
Gospod Tanko, imate besedo, izvolite.
JOŽE TANKO (PS SDS): Hvala lepa za besedo. Spoštovani!
V poslanski skupini smo v okviru časa, kolikor se je dalo, pregledali vložene amandmaje k temu členu in ugotovili, da lahko s tretjim amandmajem, ki je še zadnji v postopku, kolikor toliko spodobno rešimo uvodne določbe zakona. Če bo ta proces do konca realiziran tako, kot je bilo povedano in namignjeno iz poslanskih skupin koalicije, potem bo šla koalicija naprej po scenariju in bodo podprli samo koalicijske amandmaje. Vendar bi vas le rad opozoril, da se s tem, ko so nekateri dobili premoženje vrnjeno po Zakonu o popravi krivic, se s tem amandmajem vnaša, vrača nazaj nova krivica. Se pravi, da so razlaščeni in tudi bodo, če najemnik, ki je ostal v tem stanovanju, tega ne bo plačeval. Prav tako je tudi problem, ker se na določen način omejujejo pravice drugih v tem delu zakona. Na splošno pa se kaže, da je koalicija zamudila veliko priložnost, kajti civilna družba, civilna združenja, tudi politične skupine, ki jih niste povabili k pogovorom, so se ponudile, da bi sodelovale pri oblikovanju rešitev zakona s svojimi pripombami; tudi določbe, o katerih bomo zdaj odločali, so del tega. In mislimo, da bo zaradi teh določb, ki jih boste sprejeli, in zaradi tega, kar bo ostalo že v osnovi v zakonu, to dobra podlaga za ustavno presojo zakona. Velika verjetnost je, da bodo posamezne temeljne določbe na Ustavnem sodišču padle in bodo s tem v celoti izničeni učinki zakona. To prehitevanje in prisilno sprejemanje določenih odločitev ne prinaša ne proračunu, ne koaliciji, ne državi ničesar dobrega, razen to, da bo Ustavno sodišče odločilo o tem, da bo treba določene krivice popraviti. Ta zakon ima bistveno hujše posledice, kot jih je imel t. i. ZUJF, ki smo ga sprejemali, kjer je Ustavno sodišče določene stvari razveljavilo in omogočilo ureditev na drug način. V tem zakonu bodo najbrž posledice razveljavitve posameznih določb zakona imele bistveno večje posledice za proračun in tudi za tiste, ki jih bo to zadevalo.
Predlagamo, da naš amandma podprete. S tem se člen tudi odpre in v nadaljevanju bomo predlagali tudi, da podprete tudi nekatere druge amandmaje. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Prehajamo na odločanje, in sicer odločamo o tretjem amandmaju k 4. členu. Predlagatelj je Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke. Če bo amandma sprejet, postane amandma pod točko 4 brezpredmeten.
Glasujemo. Navzočih je 85 poslank in poslancev, za je glasovalo 37, proti 48.
(Za je glasovalo 37.) (Proti 48.)
287
DZ/VI/37. izredna seja
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
V	odločanje dajem četrti amandma k 4. členu. Predlagatelj je koalicija. Odpiram razpravo oziroma želi kdo obrazložiti glas? Ugotavljam, da ne. Prehajamo na odločanje. Glasujemo o četrtem amandmaju k 4. členu, predlagatelj je koalicija.
Glasujemo. Navzočih je 85 poslank in poslancev, za je glasovalo 50, proti 21.
(Za je glasovalo 50.) (Proti 21.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
V	razpravo dajem amandmaje k 5. členu. Na odločanje dajem prvi amandma k 5. členu, ki ga je vložila koalicija. Če bo ta amandma sprejet, postane amandma pod točko 2 brezpredmeten. Želi kdo obrazložiti glas?
V	imenu Poslanske skupine gospod Jože Tanko.
JOŽE TANKO (PS SDS): Hvala lepa.
Ne bom obrazložil glasu, bi pa prosil za obrazložitev koalicije, kakšne so posledice tega amandmaja.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam.
Ta hip smo v fazi odločanja, tako da lahko slišimo od koalicije oziroma od poslanskih skupin, če bodo to podprle ali ne.
V imenu Poslanske skupine Slovenske ljudske stranke ima besedo gospod Bogovič.
FRANC BOGOVIČ (PS SLS): Ta amandma koalicije je prav zanimiv. Je amandma, ki odpravi še zadnji in edini amandma, ki smo ga opozicijske stranke uspele spraviti skozi na seji, ki je trajala od enajstih dopoldan in do pol štirih zjutraj.
S tem amandmajem smo želeli popraviti in odpraviti elementarno napako tega zakona, da je ta posplošena vrednost alfa in omega vsega pri tem zakonu in nihče več ne more nič storiti. Mi smo želeli z amandmajem, ki je bil sprejet in je vsebovan v drugem odstavku 5. člena, ki se glasi: "Davčna osnova ne more biti višja, kot je tržna vrednost obdavčene nepremičnine", preprečiti to, da bodo ljudje v primežu države nezavarovani in bodo plačevali višje davke, kot so pravični. Vi ste se odločili, in sicer ne tako, kot je bilo rečeno, da bi s kombinacijo 5. in 14. člena v pritožbenem postopku omogočili ta postopek, zagotovili ljudem pravno varnost, ampak iz ljudi naredite talca Gursa, Dursa in države.
Nič več ne bom povedal, kot to, kar sem na tej sami seji odbora - elementarno zakonu nasprotujem iz cele kopice razlogov, ki so bili že ničkolikokrat povedani, na napačen način dodajate 200 milijonov kriznega davka, na napačen način se pričakuje, da bomo konsolidirali državo, če bomo z novimi davki obremenjevali tiste, ki delajo, ki ustvarjajo. Tukaj pa onemogočate tem, katerim bodo te odločbe izdane, celo to, da bi imeli pravo pravno varstvo, s katerim ne bi bili prekomerno obdavčeni.
Mislim, da delate zelo veliko napako, ker boste sedaj potrdili svoj amandma, ker boste zrušili amandma, ki smo ga kljub temu, da bi bilo verjetno za tiste, ki amandmaju nasprotujejo, bolje, da ga niti ne bi vložili niti ga ne bi popravljali. Trdno sem prepričan, da je to ključna napaka tega zakona, ki bo potem, ko boste izglasovali ta amandma, državljanke in državljane naredil neenake pred zakonom. Zato bodo zelo velike konsekvence in bodo tudi ne samo državni proračun, ampak tudi občinski proračuni naslednje leto imeli zelo velike težave. Žal mi je, da ne znate prisluhniti argumentom, ampak spoštujete argument, kot vidim, 46 do 49 glasov, ki jih imate v tem trenutku.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala. Obrazložitev glasu v imenu Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke ima mag. Andrej Šircelj.
MAG. ANDREJ ŠIRCELJ: (PS SDS): Hvala lepa za besedo.
Dva amandmaja sta vložena glede davčne osnove. Verjetno je vprašanje davčne osnove eno izmed najpomembnejših vprašanj v tem zakonu, tudi v povezavi z pravno varnostjo davčnih zavezancev. Po osnovnem zakonu je davčna osnova posplošena tržna vrednost. To je nek modelski izračun na podlagi Zakona o množičnem vrednotenju. Po tem zakonu v povezavi s pritožbo - s tistim členom, ki določa možnost oziroma nezmožnost pritožbe - ni možna pritožba na davčno osnovo, ampak samo na elemente, kako se določa davčna osnova. Kar z drugimi besedami pomeni, da se bo moral davčni zavezanec pritožiti na Durs pa potem na Gurs in ugotavljati, da ni njegova ocena pravilna. Z drugimi besedami to pomeni, če se bo davčni zavezanec hotel pritožiti na davčno osnovo, je treba spremeniti Zakon o množičnem vrednotenju nepremičnin, kar pomeni, da je s tem zakonom kršena pravna varnost. Vsebinsko to pomeni, da tudi glede na vrednotenja, ki jih upravljajo cenilci v povezavi z bankami, so davčne osnove vsekakor previsoko določene, tudi glede na to, kaj bodo ocenili, je za vsako nepremičnino verjetno tri- do štirikrat previsoka davčna osnova. Družba za upravljanje terjatev bank je včeraj sporočila, da naj bi bilo preneseno za 4 milijarde terjatev. Dejansko to pomeni, da za temi terjatvami stojijo nepremičnine. Ocenjeno je bilo in objavljeno v medijih, da naj bi vrednost teh terjatev znašala milijardo do milijardo in pol. Z drugimi besedami, za skoraj 4-krat manj. To pomeni, da bo davčni zavezanec, ker ne bo imel možnosti, da bi individualno vrednotil nepremičnino in individualno dokazoval nižjo vrednost nepremičnine, da bo plačeval davek od popolnoma nerealne davčne osnove, predvsem pa prevelike davčne osnove, ker ta zakon rešuje tudi fiskus, kar je popolnoma zgrešeno. Ta zakon bi moral biti vir občinam - po celem svetu je tako - in občine bi zato morale nuditi višjo
288
DZ/VI/37. izredna seja
kvaliteto storitev, ki jih nudijo prebivalcem oz. stanovalcem na tem območju. Hvala.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala. Odpiram možnost prijave za obrazložitev glasu v lastnem imenu. Besedo ima Saša Kos. (Ne.) Se odpoveduje.
Besedo ima gospod Franc Pukšič.
FRANC PUKŠIČ (PS SLS): Hvala lepa. Škoda, da se je kolegica Saša odpovedala. Jaz amandmaja Pozitivne Slovenije ne bom podprl. Amandma Slovenske demokratske stranke pa bom podprl. Zakaj mi je žal, da se je kolegica odpovedala? Resnično bi rad videl, kaj je narobe v zakonu, če piše: Davčna osnova ne more biti višja, kot je tržna vrednost obdavčene nepremičnine. Ne moreš več plačati davka oziroma ne more biti osnova višja, kot je tvoja nepremičnina vredna na trgu. Kaj je tu narobe? Ali po Alenki Bratušek: Davka boste plačali toliko, kolikor bomo mi potrebovali v proračunu. Mi smo sposobni zapraviti vse, kar imate. Tega ne morem verjeti. Rad bi slišal od koalicijskih poslancev, kako si to razlagajo. Kaj takšnega pri amandmajih še nisem slišal. Minister za gospodarstvo me gleda. Mogoče ima on rešitev. Davčna osnova je lahko tudi višja, kot je vredna tvoja nepremičnina, če veš, da te na ministrstvu že čaka kakšnih 300 tisoč evrov - za tebe, tvoje podjetje itd. Lepo vas prosim! Kaj delate s tem zakonom. Je škodljiv in je krivičen. Krivičen ni, verjamem, za gospodarstvo, za lastništvo našega ministra Stepišnika, ki je v tem času verjetno največ profitiral, razen mogoče še kdo kje drugje. Kolegice in kolegi, to je neustavno, kar počnete.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Vidim, da moram osvežiti svoje opozorilo iz začetka obravnave te točke, ko smo začeli z obrazložitvijo glasov. Resnično predlagam, da obrazložite glas glede na vsebino amandmaja, o katerem odločamo. Ne sprožajte polemik, ker v tem času ni mogoče dobiti odgovora na polemiko.
Naslednja bo imela besedo gospa Romana Tomc.
ROMANA TOMC (PS SDS): Hvala lepa. Glasovala bom proti temu amandmaju, ker ta amandma na laž postavlja besede predsednice Vlade. Pri 5. členu smo, pa smo že dvakrat ujeli predsednico Vlade, da je glede nepremičninskega davka govorila drugače, kot je res. Najprej smo ugotovili, da je rekla, da tisti, ki nima nič, ne bo plačal tega davka. Bo, če je najemnik v socialnem stanovanju. In drugič, rekla je, da se ta davek plačuje od vrednosti nepremičnine. Ne drži. Ta davek se ne plačuje od vrednosti nepremičnine, ampak se plačuje od neke posplošene ocenjene vrednosti, ki jo je pripravil Gurs na podlagi svoje metodologije. Problem takšnega načina pa je, da se davčni zavezanec na to osnovo, če bo ocenil, da ni
prav ocenjena in ugotovljena, ne bo mogel niti pritožiti in dokazovati svojo pravo tržno vrednost nepremičnine. To je največji problem. Na Odboru za finance se je razvila široka ter strokovno podprta debata in najbrž je bil to tudi razlog, da je koalicija takrat podprla ta amandma. Tokrat ga s svojim amandmajem črta. Črtanje tega določila, da sam davčni zavezanec ne more vplivati na to, da je vrednost njegove nepremičnine ocenjena pravilno in točno, je pravno nevzdržno. V nadaljevanju je še mnogo težav, povezanih s pritožbo, ampak ključ tega zakona leži v členu, ki določa davčno osnovo in možnost, da kdo na to davčno osnovo tudi vpliva.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Besedo ima mag. Branko Grims.
MAG. BRANKO GRIMS (PS SDS): Hvala za besedo.
Tudi jaz ne bom podprl tega amandmaja. Zakon je, sicer tak kot je, privlečen za lase, če povemo po domače. Kriteriji so takšni, da meritve, cenitve ne zdržijo niti zdravorazumske ocene. Krasne vile so vredne 50 tisoč evrov, stanovanja, stara 150 let sredi mesta v stari hiši, pa so vredna 400 tisoč evrov. Takšnih primerov je, kolikor želite. In pri tem je treba opozoriti, da ta zakon grobo krši nekatera ustavna načela. Eno od prvih je načelo pravice do pravnega varstva, do pravnega sredstva in kasneje tudi do sodnega varstva. V tem primeru pa nekdo, ki mu je očitno kršena njegova pravica, sploh nima načina, da bi svojo pravico realno zaščitil. Se mu naloži neka obveznost na osnovi nekih imaginarnih posplošenih vrednosti, on pa ne more potem vplivati, da bi dokazal, da je ta ocena krivična in da posega v njegove interese. To bo zagotovo predmet ustavne presoje in trdno sem prepričan, da tovrstne določbe v tem zakonu ne bodo prestale ustavne presoje, kar pomeni, da vnaprej sprejemate nek zakon z zavestjo, da je tudi protiustaven. Krivičen in protiustaven hkrati. In zaradi tega vašega amandmaja, s katerim vsaj eno od rešitev, ki je bila popravljena, v drugi fazi obravnave zopet na napačen način po krivici vnašate nazaj.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Besedo ima gospod Zvonko Lah.
ZVONKO LAH (PS SDS): Hvala lepa.
Jaz tega amandmaja ne bom podprl. Povem zakaj. Ko smo v prejšnjem mandatu sprejemali Zakon o izbrisanih, je bilo rečeno od več takratnih predstavnikov Vlade, da na osnovi tega zakona ne more priti do nobenih odškodnin. Nikakor ne. Ko smo sprejemali Zakon o množičnem vrednotenju, je takrat rekla vlada, da to ne bo nikakršna podlaga za davke. In kaj se je zgodilo? Zdaj je ta osnova, ta zakon edino zveličavna ocena vrednosti, na katero se niti ne moreš pritožiti. Zakaj imamo zaprisežene
289
DZ/VI/37. izredna seja
cenilce, zakaj so cenitve merodajne vsepovsod, a tukaj ne moreš osporavati, kako se to množično vrednotenje dela? Od dveh let nazaj se v Gursu zberejo vse kupoprodajne pogodbe in se pogleda, koliko je vrednost sosednjih nepremičnin ali nepremičnin v bližini, ki so se prodajale. In na osnovi tega se potem posplošeno te vrednosti razširi na vse v bližini, tudi če so bili špekulativni nakupi. Sam sem imel priložnost, ko je verjetno en odštudentov prišel vprašat za eno hišo, ki se je v vasi prodala. Sem mu rekel, da pri nas se ni nobena hiša prodala. Je rekel: "Ja, na tej in tej številki." In je šel poslikat hišo. Zakaj? Ta hiša je bila prodana pred enim letom, isti stanuje, kot jaz vem, še vedno noter, ker je bil narejen špekulativni nakup. In to je osnova za to vrednotenje. Ne more biti, gospodje, ne more biti!
Zato tega amandmaja ne bomo podprli in tudi to je en od razlogov, da bo verjetno Ustavno sodišče odločilo o tem zakonu. Hvala.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Besedo ima mag. Marko Pogačnik.
MAG. MARKO POGAČNIK (PS SDS):
Spoštovani predsednik, hvala za dano besedo.
Sam tega predloga koalicije ne bom podprl, se je pa za zamisliti. Glede na izredno slab in pomanjkljiv zakon jaz ocenjujem, da gre za enega najpomembnejših členov tega zakona, kajti verjetno nikjer na svetu ne obstaja, da ti kot lastnik ne boš imel možnosti podati ugovora na samo cenitev. In jaz mislim, da si koalicija s tem amandmajem dela medvedjo uslugo, kajti s tem absolutno povečujete možnost, da bo Ustavno sodišče ta zakon zavrnilo. In mislim, da boste s tem povzročili ogromne finančne posledice za proračun in državo. Pomembno je, da lahko vsak, ki o tem odloča ali preceni, da je nekaj narobe s cenitvijo, poda ugovor. Vemo, da obstajajo metode vrednotenja, da so za to pooblaščeni cenilci in da se na to lahko poda pritožbo. To vi onemogočate. In sem prepričan, da bo to bistveni razlog, v primeru če bo zadeva romala na Ustavno sodišče, da bo ta zadeva padla. Tisti, ki ste člani Odbora za finance s strani koalicije, bi bili lahko toliko korektni, saj je tudi večina davčnih strokovnjakov zagovarjala amandma SDS in SLS - da je treba omogočiti lastniku, da poda ugovor ali pritožbo. In res si s tem delate medvedjo uslugo.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Ker je še velik interes za obrazložitev glasu, vas vabim k prijavi. Besedo ima gospod Franc Breznik.
FRANC BREZNIK (PS SDS): Najlepša hvala za besedo.
Tudi sam tega amandmaja SD ne morem podpreti. Upam, da bo večina podprla amandma SDS. Ne gre samo za to. Danes smo govorili o pravno budnih osebah. Poglejte, pravna budnost mora biti omogočena tudi s
pravnim sredstvom. Pravno sredstvo je, da nekdo z neko metodologijo lahko določi osnovo. Ta zakon ima dve napačni predpostavki. Ne samo, da je namen napačen, ampak tudi davčna osnova kot taka ne more biti tržna ali posplošena tržna vrednost.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Predlagam, da se umirite v dvorani, kajti besedo ima lahko samo govornik. Izvolite, gospod Breznik.
FRANC BREZNIK (PS SDS): Najlepša hvala.
V tem smislu bi lahko bolj govorili o pojmu neposplošene tržne vrednosti ali pa o nekih orientacijskih vrednostih, ko so te nepremičnine popisovali različni študenti po Sloveniji in je takratna vlada Boruta Pahorja jasno povedala, da to ne bo osnova za bodoči nepremičninski davek. Glejte, to je tako na trhlih temeljih. Če pa vi s tem amandmajem uničujete tisto osnovo v neki ustavni demokraciji, kjer je pravna budnost občank in občanov, državljank in državljanov, potem menim, da je zakon že v osnovi, že v 5. členu ustavno sporen. Mi moramo omogočiti glede tega katastrofalnega vrednotenja nepremičnin, da imajo ljudje pravno sredstvo. In pravno sredstvo imajo s tem, da lahko te odločbe izpodbijajo, da lahko imajo cenilca, ki bo realno ocenil nepremičnino, neko tržno vrednost te nepremičnine. Zato pozivam, da podprete pri naslednjem glasovanju amandma Slovenske demokratske stranke, ker je normalen, ker je človeški in ker ima tudi neko ustavno osnovo. Najlepša hvala.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Besedo ima gospod Marijan Pojbič.
MARIJAN POJBIČ (PS SDS): Hvala lepa, spoštovani predsednik.
Jaz tega amandmaja zagotovo ne bom podprl. Podprl bom amandma, ki ga je predlagala Slovenska demokratska stranka, iz naslednjega razloga, ki so ga navedli že poslanski kolegi in kolegice. Tu bo kršena pravna varnost. Po tem, kar je bilo slišati oziroma je tu zapisano, in po tem amandmaju to tudi drži. Verjemite mi, da bo ta zakon tudi zaradi tega romal na Ustavno sodišče, ki bo zagotovo presodilo, da je ta zakon neustaven ali pa nekatere rešitve v tem zakonu. In posledice, ki bodo, so jasne. Jaz upam, da se vsi, ki sedite v parlamentu, tisti, ki to zakonodajo sprejemate, zavedate, kaj bo to pomenilo za stanje v naši državi. Bom poskušal poenostaviti zaradi tega, da povem tudi slovenskim ljudem, da bodo razumeli, o čem govorimo. Če je Durs ocenil hišo, mojo hišo ali pa hišo mojega soseda, na 130 tisoč evrov, bom moral jaz državi plačati davek na 130 tisoč evrov. In ne bom imel nikakršne možnosti, razen nekih malenkosti, se pritožiti na to odločitev, če je moja nepremičnina v resnici tržno vredna samo 100 tisoč evrov. Drage kolegice in kolegi, mislim, da ga ni v tej
290
DZ/VI/37. izredna seja
Sloveniji, da te kmečke logike, o kateri sem sedaj govoril, ne bi razumel. Poenostavil sem stvar, da lahko čisto vsak posameznik v tej državi to razume. Dragi koalicijski poslanci, vi tega ne razumete. Ne razumem tega. Zato vas prosim, da podprete naš amandma in zavrnete svojega, ker s tem boste zaščitili pot zakona, tudi korak naprej.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala. Besedo ima gospod Jožef Jerovšek.
JOŽEF JEROVŠEK (PS SDS): Hvala lepa. Tega amandmaja ne bom podprl. Vrednote pravičnosti in pravne varnosti nekako niso vrednote te koalicije, prav gotovo ne. Danes imamo značilen primer. Vladna koalicija oziroma predsednica Vlade, pravosodni minister in predsednik sodišča so maja podpisali zavezo, da bodo na drugi stopnji sodni postopki rešeni v treh mesecih. Danes pa na veliko protestirajo, ko je nekdo pozval, naj se to v Sloveniji spoštuje. Na enak način kršite vse zaveze, tudi če posegate v materijo, ki je ustavno zajamčena, četudi veste, da bo to moralo Ustavno sodišče zavrniti. Čudim se, da med okoli 50 poslanci koalicije ni osebe, ki bi ga to vznemirjalo, da se jemlje pravno sredstvo, s katerim se bo tisti, ki bo zelo krivično obdavčen, lahko pritožil. Prej sem rekel, pravičnost ni vrednota, ki bi jo zagovarjali, je pa krivičnost in krivica očitno ena od temeljnih vrednot te koalicije. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala. Besedo ima gospod Jakob Presečnik.
JAKOB PRESEČNIK (PS SLS): Hvala lepa za besedo, gospod predsednik. Rešitev, ki je bila sprejeta na Odboru za finance, je po moji oceni pravična in pravilna. Pri mnogih davčnih odmerah se upošteva nek način vrednosti, neke posplošene vrednosti, neke ocenjene vrednosti. Vendar ne vem za noben primer, da ne bi bilo možno v primeru, da se prizadeta stranka ne strinja z vrednostjo, na drug način dokazati neko drugo vrednost. In v tem je smisel te razprave, že razprave, kjer sicer jaz nisem bil, ampak je ta rešitev, ki je v drugem odstavku, zagotovo dobra. Ker predlagate črtanje drugega odstavka, je nujno potrebno, da se sprejme rešitev, ki bo nazaj pripeljala to možnost. Jaz si enostavno ne predstavljam, kaj bo v primeru, da bo zahtevana ustavna presoja, kaj bo reklo Ustavno sodišče. Bo pa res zanimiva ta odločitev, da se onemogoča dokazovanje o drugačni vrednosti nepremičnine, kot je neka z zakonom določena. Kot rečeno, v mnogih primerih se dela na ta način. Jaz sem prepričan, da bo tudi Ustavno sodišče reklo tako, če ne boste sprejeli tega predloga. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam. Besedo ima gospod Tomaž Lisec.
TOMAŽ LISEC (PS SDS): Hvala, predsednik. Po mojem mnenju gre za osnovo oziroma za bistvo zakona. Ker kot v členu piše: Davčna osnova je posplošena tržna vrednost nepremičnine, ugotovljena s predpisi o množičnem vrednotenju nepremičnin. In tako dalje. Skratka, pojem evidenc. Mislim, da je bil namen zakona dober, ampak praksa je pokazala mnogo primerov v praksi, da tisti, ki so lagali bodo očitno s tem zakonom nagrajeni; tisti ki so bili pri množičnem evidentiranju nepremičnin pošteni, pa bodo plačali višji davek kot tisti, ki so lagali. Sam ne razumem amandmaja koalicije, ki govori o tem, da davčna osnova ne more biti višja, kot je tržna vrednost obdavčenja nepremičnine, kajti to pomeni, da tisti, ki so lagali, bodo lahko še naprej veselo uživali v svojem laganju; tisti, ki so bili pridni, bodo pač plačali. Mislim, da je problem tega zakona kot tudi tega člena razlikovanje v praksi med posplošeno in dejansko tržno vrednostjo. Zakaj? Jaz sem bil v zadnjih tednih s strani določenih ljudi obveščen, kako je lahko možno, da nekdo, ki je sosed nekoga, ki ima eno leto staro hišo, 500 kvadratov in ne vem kaj vse, ki jo je sam ocenil na milijon, Gurs pa mu je pokazal, da je cena njegove nepremičnine skoraj desetkrat manj. Zanimivo, gre za zelo zanimive ljudi, ki so blizu ljudem te koalicije oziroma celo njihovi kandidati. Gre za osnovo tega zakona, evidence in dokler so evidence neurejene, je ustavno sporen tako ta člen kakor tudi ta zakon. Zato ne morem podpreti amandmaja koalicije, ki daje tistim, ki so zlorabili ta inštitut množičnega evidentiranja nepremičnin, dodaten bonus. Na drugi strani pa nagrajuje pridne. Zato predlagam, da sprejmete amandma SDS in damo, kot v vseh drugih postopkih, tudi tukaj možnost drugostopenjskega organa. Hvala.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam.
Besedo ima gospa Alenka Jeraj.
ALENKA JERAJ (PS SDS): Hvala za besedo.
Nekateri govorite, da je davek pravičen in da bo bolj pravično opredelil tisto, kar morajo ljudje plačevati od svojih nepremičnin, vendar je osnova za pravičen davek pravilna cenitev. V medijih vsak dan beremo o napakah. Imamo dvojčke, kjer je en ocenjen na eno številko, drugi na nižjo vrednost. Imeli smo celo primere, na primer gospoda Klemenčiča, ko njegova nepremičnina sploh ni bila vpisana v Gursovo evidenco, sedaj menda je, ampak najbrž je takih primerov cel kup. Vsak dan lahko v časopisu izvemo za kak nov primer in to predvsem pri kakšnih znanih ljudeh, odvetnikih, sodnikih celo in podobno. Lahko tudi opazujemo posnetke njihovih vil, ki so ocenjene na zelo nizko. Normalno je, da se ljudje ob tem zgražajo in že vnaprej povedo, da davek ne bo pravičen zato, ker nepremičnine v evidencah v osnovi niso pravično ovrednotene. Ker so ob pripravi davka na nepremičnine očitno že sami ugotovili, da imajo cel kup stvari napačno ocenjenih, so na
291
DZ/VI/37. izredna seja
Gursu pred časom vrednosti spreminjali, nekje na dol, nekje so ostale brez sprememb. To še bolj vzbuja dvom v korektnost evidenc oziroma cenitev, ki so na Gursu.
Zato podpiram amandma, ki smo ga predlagali v SDS, da ocene pridobimo na podlagi ocen pooblaščenih ocenjevalcev vrednosti nepremičnin, zato bom glasovala proti vašemu amandmaju in podprla našega.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Besedo ima gospa Aleksandra Osterman.
ALEKSANDRA OSTERMAN (PS PS): Hvala za besedo, predsedujoči.
Sama bom amandma koalicije podprla. Novost v Zakonu o davku na nepremičnine je, da se lahko davčni zavezanec oz. imetnik nepremičnine pritoži na davčno odločbo, če meni, da je davčna odločba nepopolna, da ne vsebuje nepravilnih podatkov o nepremičnini. Na odločbo Dursa se bo pritožil pisno. Durs bo pisno pritožbo posredoval Gursu, le-ta pa bo opravil ponovno cenitev z geodetskim inšpektorjem na terenu. Amandma koalicije bom podprla. Hvala.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam.
Besedo ima mag. Andrej Šircelj.
MAG. ANDREJ ŠIRCELJ (PS SDS): Hvala lepa.
Jaz bom podprl amandma Slovenske demokratske stranke, ki zagotavlja pravično rešitev in na podlagi tega tudi amandma, ki določa, da se davčni zavezanec lahko pritoži tudi na davčno osnovo, čeprav se davčni zavezanec lahko že vse skozi pritožuje po Zakonu o davčnem postopku na katerokoli odločbo Dursa. Tukaj ni nobene novosti. Novost je edino to, da ta zakon onemogoča pritožbo na davčno osnovo, kar lahko pomeni tudi ob teh tožbah, tudi ob teh stopnjah in takšnem načinu obračunavanja davka, poseg v lastninsko pravico, to je pa 33. člen Ustave. Tukaj ni zaščitena zasebna lastnina davčnih zavezancev, kar je ustavna kategorija. Jaz podpiram, da ima davčni zavezanec možnost, da z lastno cenitvijo v postopku pritožbe dokazuje, da je davčna osnova napačna. Mislim, da je to osnovna elementarna pravica davčnih zavezancev, ki izhaja iz človekovih pravic. Ker pa so s tem povezani številni stroški, je treba povedati, kakšni stroški pa so za to, da bo zakon začel veljati. Stroški za obveščanje - pol milijona evrov; stroški za programsko opremo geodetski upravi - 600 tisoč evrov in stroški podpore za odmero davka in izvajanje pritožb - milijon in pol, poleg tega še stroški za medijsko podporo za ta davek v višini 100 tisoč evrov. Gospe in gospodje, država bo za ta davek porabila 2,7 milijonov evrov, davek pa ne bo zagotavljal elementarnih človekovih pravic državljanom in državljankam Slovenije.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala. Besedo ima gospod Robert Hrovat.
ROBERT HROVAT (PS SDS): Hvala za besedo.
Amandmaja ne bom podprl, je pa zanimivo, kako na vso to debato gledajo državljani. Vsi ste dobili pismo gospe Ane Žibert iz Domžal. Pa mi dovolite, da vsaj nekaj vrstic preberem. V rokam držim cenitev za mojo 45 let staro hišo in 13 let mlajši prizidek k hiši, oboje v izmeri 170 metrov, ocenjeno na 396 tisoč evrov. Ko gledam cenitev moje hiše in jo primerjam s cenitvami t. i. nedotakljivih, mi v glavi zazvoni, tako kot gospodu Moderndorferju zvonijo cerkveni zvonovi. Naj navedem nekaj primerov. Meni je prostorsko najbližji primer gospoda Dragonje. Gospod Metod Dragonja ima v Trzinu hišo v izmeri 209 kvadratnih metrov, ocenjeno na 255 tisoč evrov. Ta primer sem vzela zaradi bližine Trzina in Domžale. Pa pojdimo na nepremičnino malo širše. Hiša gospoda Jankovica na Golovcu, velika 353 kvadratnih metrov, torej dve moji hiši, je ocenjena samo na 452 tisoč evrov. Po moji logiki bi morala biti njegova hiša ocenjena vsaj na 800 tisoč evrov.
Poglejte, to je tisto, na kar nas opozarjajo državljani. Opozarjajo nas na to, da nimajo možnosti pritožbe, da nimajo možnosti cenitve, zato vaš predlagan amandma zagotovo ni rešitev. Je pa rešitev amandma, ki ga predlaga Slovenska demokratska stranka, ker moramo dati možnosti za pritožbo in tudi za spremembo davčne osnove. Dejstvo je, da nas ljudje gledajo, dejstvo je, da na nek način nimate odgovora na naše amandmaje. S tem davkom na nepremičnine boste spravili na kant tiste, ki komaj preživljajo iz meseca v mesec. Zavedli se bodo pa šele takrat, ko bodo dobili položnico. Na žalost.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Še je interes za obrazložitev glasu. Vabim vas k
prijavi.
Besedo ima gospa Sonja Ramšak.
SONJA RAMŠAK (PS SDS): Naj povem, da amandmaja Poslanske skupine Pozitivne Slovenije in ostalih koalicijskih strank ne morem podpreti. Zdi se mi diskriminatorno, da bodo nepremičnine ocenjevane oziroma obdavčene po oceni oziroma vrednosti nepremičnin, kot so v evidenci Gursa. Kolega Robert je že pred menoj jasno in glasno povedal, kako nepravična je ta ocena nepremičnin. Pa naj navedem še nekaj drugih, recimo en bivalni vikend v okolici Žalca ali Celja je ocenjen na 68 tisoč evrov, medtem ko imamo na drugi strani nepremičnino sodnice iz Slovenj Gradca ocenjeno na 58 tisoč evrov. Pa mi potem recite, da je ta vaš amandma tisti, ki bo odpravljal diskriminatornost in je pravičen in v skladu z zakonom. Ni, delate velike razlike, zagovarjate tiste, ki so bogati, medtem ko na drugi strani jemljete danes z vsemi amandmaji in zakoni, ki smo jih že
292
DZ/VI/37. izredna seja
sprejeli, tistim, ki nimajo nič, ki se borijo vsak dan s tem, ali bodo preživeli ali ne bodo preživeli. Pa naj navedem samo še en primer tega, gospod Frangež je včeraj na Kanalu A rekel, da ste poskušali najti rešitev pri nepremičninah humanitarnih organizacij. Jaz upam, da na ta način danes rešite to situacijo v dvorani. Hvala.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala. Postopkovno, gospod Moderndorfer, izvolite.
JANI MODERNDORFER (PS PS): Predsednik, mi zdaj poslušamo obrazložitve glasu, ampak mislim, da se strinjate z menoj, da to niti pod razno ni podobno obrazložitvam. Recimo, samo dva moja predhodnika sta razlagala o včerajšnji debati, o neki situaciji v tej dvorani, berejo pisma, nikakor se pa ne opredeljujejo o amandmaju in o predlogu, kar je bistvo vsega. Predsednik, mislim, da je prav, da opozorite, sicer bomo to demonstracijo gledali pozno v noč, ampak je prav, da se vsaj držimo Poslovnika. Saj načeloma bom preživel tudi vse to, o čemer zdaj govorite, samo Poslovnik, prosim, to je osnovna, ki jo moramo spoštovati v Državnem zboru.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Moj pogled na te obrazložitve je takšen, da se je velika večina jasno opredelila in poskusila tudi argumentirati, zakaj naj bi glasoval posameznik. Mogoče se je res zgodilo enkrat, dvakrat, da je nekdo pozabil povedati, kako bo glasoval, ampak mislim, da je še nekako obvladljivo, če lahko temu tako rečem. Se je pa resnično potrebno opredeliti pri obrazložitvi glasu in ne polemizirati.
Gospod Jožef Horvat, imate besedo. Proceduralno ima gospod Pukšič. Gospod Pukšič, izvolite.
FRANC PUKŠIČ (PS SLS): Hvala lepa.
Jaz proceduralno predlagam, da v skladu s poslovnikom tisti, ki poda proceduralni predlog, pove - kot ste že sami, gospod predsednik, velikokrat rekli - proceduralni predlog na začetku. Tega proceduralnega predloga prej nisem slišal, zato bom sedaj jaz povedal na začetku svoj proceduralni predlog.
Moj proceduralni predlog je, da je verjetno gospod Moderndorfer želel proceduralno predlagati, da bi ukinili opozicijo v Državnem zboru, če sem ga dobro razumel. Zato naj gospod Moderndorfer v svojem proceduralnem predlogu pove svoj proceduralni predlog, ne pa da poslovnik tako nekorektno izkorišča.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Gospod Pukšič, zdaj ste zlorabili instrument oz. možnost v poslovniku za proceduralni predlog. Gospod Moderndorfer je predstavil proceduralni predlog, da naj se spoštuje Poslovnik in da se opredeli vsak, ki
obrazloži glas, ali bo glasoval za ali proti. Jaz sem ga tako razumel. Tako da ni odstopa od tega, kar poslovnik omogoča.
Zdaj pa mislim, da gospod Jožef Horvat lahko dobi besedo, da obrazloži svoj glas. Izvolite, gospod Horvat.
JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala lepa, predsednik, spoštovane kolegice in kolegi!
Jaz bom obrazložil glas, in sicer se bom opredelil do drugega amandmaja kolegov iz SDS k 5. členu, ker če bo koalicija še vedno tako granitno monolitna, da bo izglasovala svoj amandma, potem ne bo možnosti, da bi govorili o amandmaju SDS, ki ga podpiram. Od tod sledi, da bom proti amandmaju koalicije. Repetitio mater studiorum est - ponavljanje je mati učenja, zato ponavljam argumentacijo od včeraj, ki sem jo prebral od znanega slovenskega pravnika gospoda Erika Kerševana - veste, opozicija tudi kaj bere - Ker bo vrednotenje nepremičnin podlaga za novi davek, je treba vsakemu davčnemu zavezancu zagotoviti učinkovito pravno sredstvo, da bo lahko uveljavil pritožbo, če bo menil, da je njegova nepremičnina ocenjena napačno. Opozarjam, da je v predlogu zakona določeno, da bo mogoča le pritožba zaradi napačnih podatkov, ne pa ocenjene vrednosti. V zakonu prav tako ni predvideno, da bi nekdo oceno vrednosti nepremičnine izpodbijal s sodnim cenilcem, in to je sporno, gospe in gospodje. Lahko se pojavi kot težava. Druga težava je v tem, dodaja pravnik Kerševan, da se v skladu z zakonom postopek pritožbe in uveljavljanja pravnega varstva izpelje tako, da ne zadrži izvršitve. V ustavni presoji pa bi se lahko pojavilo tudi vprašanje, kdaj davek po svoji višini postane nedopusten. In če govorim o ustavni presoji, naj vam povem, kolegice in kolegi, za vaš razmislek, preden boste glasovali o vašem amandmaju, da se zahteva za ustavno presojo tega zakona že piše.
Vsaj kvorum stisnite pri tem vašem amandmaju. Jaz bom podprl amandma SDS. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Prehajamo na nadaljevanje obrazložitve glasu. Vabim vas k prijavi.
Besedo ima dr. Vinko Gorenak, izvolite.
DR. VINKO GORENAK (PS SDS): Hvala lepa.
Smo pri tako rekoč dvojnem amandmaju, tistemu, ki ga predlaga koalicija, in našem amandmaju. Amandmaja sta povezana, jaz bom podprl naš amandma in ne koalicijskega. Razlogov za to je zelo veliko. Katerokoli medijsko stran danes odpreš ali katerikoli časopis pogledaš, najdeš primere napačnega vrednotenja nepremičnin, ki naj bi bile podlaga za odmero davka. Pri tem je zanimivo to, da vztrajate na tem, da naj bo davek plačan od neke vrednosti, ki jo je nekdo določil. Ta nekdo se je lahko hudo zmotil, ta
293
DZ/VI/37. izredna seja
nekdo je lahko uporabil, nevem kaj. Recimo jaz imam pri sebi tak primer, kjer so mi v letno uto pripeljali internet, ker so mi pripeljali noter vodo in so mi noter pripeljali, ne vem kaj še vse, pa tega tam notri sploh ni. In da ne bom ravno jaz primer. Da bodo državljani vedeli, se mi zavzemamo za to, da se v takšnih primerih posameznik lahko pritoži in lahko dokazuje, da se je Davčna uprava preprosto zmotila in da to ni realno stanje. Vi pa zagovarjate amandma oz. rešitev, po kateri to ni možno. To ni logično, mislim, da so to pravniki razložili, verjetno pa bomo res morali počakati Ustavno sodišče, da bi dokončno odločilo o tej zadevi. Skratka, moja podpora gre amandmaju SDS in ne amandmaju koalicije. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Besedo ima gospod Danijel Krivec,
izvolite.
DANIJEL KRIVEC (PS SDS): Hvala za besedo, spoštovani predsednik.
Tudi sam bom naš amandma podprl, ker vseeno daje rešitev, ki bo dala možnost, da se korigira vrednost nepremičnine v primeru, da se oceni, da je napačna. Moram reči, da je tudi Odbor za finance podobno rešitev sprejel na svoji seji, zato me čudi, da koalicija ves čas spreminja svoje rešitve. Že zaradi tega bi bilo včasih pametno, da prisluhnete tudi argumentom, ki jih navaja opozicija. Vi ste se na odboru vseeno odločili in v čistopis napisali, da davčna osnova ne more biti višja kot tržna vrednost obdavčene nepremičnine. Na plenarni seji zdaj to črtate. Mi želimo vgraditi tudi to, da je pooblaščeni ocenjevalec vrednosti nepremičnin tista merodajna oseba oziroma tisti dokument, ki lahko korigira vrednost nepremičnine, in se s tem izognemo različnim tretiranjem posameznih nepremičnin. Včeraj sem ob razpravi ob tem členu poudaril, da nismo mi proti temu, da se uvede neke vrste davek na nepremičnine, kot ga sedaj uvajamo, vendar bi se moral v prvi fazi osredotočiti samo na kvadrature, ne pa na popise nepremičnin, ki so bili v določenih primerih nekorektni, predvsem tam, ko popisovalci niso mogli priti do posameznih objektov, kjer ni bilo anket izvedenih in podobno. S tem spravljamo državljane v neenakopraven položaj. Če bi se v prvi fazi odločili samo na osnovi osnovnih podatkov kvadrature, letnice objekta, ne bi prihajalo do teh težav, ki jih imamo sedaj pri obravnavi. In bi v naslednji fazi mogoče vrednost nepremičnin skozi popise in detajlne ... / znak za konec razprave/ ... anketiranja dosegli neke korektne vrednosti.
Zato še enkrat, naš amandma podpiram, ne morem pa podpreti teh sprememb, ki jih iz dneva v dan prinašate na mizo.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala. Obrazložitev glasu ima gospod Jože Tanko.
JOŽE TANKO (PS SDS): Hvala lepa za besedo.
Očitno sta v tej državi samo dve instituciji, na katere ni pritožbe. To je KPK in Gurs. Očitno je in v vseh podatkih, ki smo jih imeli na voljo, in tudi iz dokumentov, ki prihajajo preko medijev, je elementarni problem v tem, da niso nepremičnine zavedene pod pravimi podatki. To se pravi, da v temelju se ne ujemajo kvadrature objektov. In tako imamo ruševino, ki je vredna več kot zraven sodobna, ampak v baročnem stilu narejena vila. Soseda sta skoraj, v istem območju, v isti coni, pa je tista ruševina vredna več kot baročno opremljena vila. To vam hočemo dopovedati. In žal v teh postopkih ni možnosti, da bi kdorkoli, karkoli izpodbijal, kljub evidentno ugotovljenim razlikam in napakam ali pa tistim nepravilnostim, ki so se naredile v teh postopkih vrednotenja. Množično vrednotenje je tipično planski akt, planski dokument, značilen za neko obliko vladavine. Mi z našim amandmajem predlagamo, da damo temu neko tržno dimenzijo, če imamo tržno gospodarstvo. In očitno koalicija temu nasprotuje. In tako vztrajanje na dokumentu, na katerega ni pritožbe, je značilno za avtokratske režime. Tam ni nobene pritožbe v postopkih, ne sodnih, ne nobenih, kar nekdo odloči, tako ostane in tako je.
Zato predlagam, da podprete naš amandma in v treti obravnavi lahko naš amandma še izboljšate, do takrat pa lahko zadevo preštudirate. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala. Obrazložitev glasu ima gospod Ljubo Žnidar.
LJUBO ŽNIDAR (PS SDS): Spoštovani! Amandmaja vladne koalicije ne bom podprl, bom pa podprl amandma Slovenske demokratske stranke, ki daje možnost stranki, da se pritoži. Če pogledam dejansko stanje, kako je to v praksi v državi, ocenjujem, da približno 50 % naših državljanov, lastnikov nepremičnin ni podrobneje pogledalo ali obrnilo pozornost na vrednost svoje nepremičnine. Zelo velik delež bo to resno vzelo, ko bodo dobili domov položnice. Anomalije pri samem vrednotenju teh nepremičnin so izjemno velike, nihanja so ogromna, nepoštena, nepravična, ni skupnih imenovalcev. Podlaga je zelo slaba. Zdaj se zamislite, da oškodovan državljan, ki ima nepravično, nekorektno ocenjeno nepremičnino, nima možnost pritožbe.
Mislim, da smo mu vzeli osnovno državljansko pravico, to pravico vendar vsak državljan ima, da se določene krivice, napake, popravki naredijo, zato bom podprl amandma Slovenske demokratske stranke.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Obrazložitev glasu ima gospod Matevž
Frangež.
MATEVŽ FRANGEŽ (PS SD): Jaz jemljem na znanje vse tisto, kar je povedal malo prej gospod Tanko, in sem prepričan, da bo njegov
294
DZ/VI/37. izredna seja
kolega v poslanski skupini gospod Šircelj ostro ugovarjal njegovi interpretaciji. Andrej Šircelj je namreč 21. aprila 2006, ko je kot državni sekretar v Državnem zboru predstavljal Zakon o množičnem vrednotenju, dejal: "Spoštovani gospod predsedujoči, spoštovane poslanke in poslanci, dovolite mi, da na kratko predstavim Predlog zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin, in sicer je ta predlog zakona nastal na podlagi razvojnega projekta, ki je potekal nekaj let in je namenjen temu, da z množičnim vrednotenjem nepremičnin dobimo učinkovitejši sistem na tem področju ter da seveda ta sistem lahko uporabimo za različne namene. Ti nameni so vsekakor tudi davčni nameni."
Spoštovane gospe in gospodje, če se boste spomnili mojih razprav na Odboru za finance, se boste spomnili, da sem bil zelo naklonjen temu, da najdemo varovalke, ki bodo omogočale lastnikom nepremičnin tudi korigiranje vrednosti, ugotovljene v sistemu množičnega vrednotenja, preko sistema individualnih cenitev. V zadnjih dneh smo se veliko ukvarjali s tem vprašanjem in želeli benevolentno, z dobro voljo slediti določilom amandmaja Slovenske ljudske stranke, vendar se je tudi z variantnimi rešitvami izkazalo pri 14. členu, da bi to v celoti načelo in sesulo koncept zakona.
Zato želim opozoriti na zavezo vlade, da bo odprla postopek in pripravila korigiranje Zakona o množičnem vrednotenju, kjer bomo anomalije, do katerih evidentno tudi prihaja, ustrezno korigirali v zakonu, kjer moramo te rešitve uveljaviti in kamor te sodijo, zato bom glasoval za naš amandma.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Odpiram možnost prijave za obrazložitev glasu, ker vidim, da vas je več zainteresiranih.
Gospod Franc Bogovič je edini prijavljeni. Izvolite, gospod Bogovič.
FRANC BOGOVIČ (PS SLS): Ker smo ta zakon sprejemali po čudnem postopku, bo zato očitno danes malo dlje časa trajalo. V vmesnem času smo slišali citate gospoda Širclja. Prepričan sem, da bomo danes slišali še gospoda Janeza Podobnika, ker je začel z vrednotenjem, in da je resnično vse, kar je krivo, na tej strani.
Oglašam se, da jasno povem, da nikakor ne morem podpreti prvega amandmaja. Bojim se, da do drugega amandmaja - ki so ga pripravljali kolegi iz SDS, ki bi samo dopolnil to vrednotenje s tem, da dodamo, da so sodno zapriseženi cenilci tisti, ki to opravijo - sploh ne bomo prišli. Pri teh konceptualnih razlogih, ki so bili omenjeni, tukaj je bilo že nekajkrat dobronamerno opozorjeno, ustavna kategorija enakosti pred zakonom je iznad vseh vaših konceptov, ki si jih vi zamišljate, bodisi koncept, kako boste zapolnili proračunsko luknjo, bodisi koncept, kako boste obremenili obrtnike, bodisi koncept, kako boste obremenili nesorazmerne
kmete, in vse ostale nepravilnosti v tem zakonu. Mislim, da imamo pri tej točki skozi naslednja dva amandmaja test. Dobro si zapomnite, kar bom zdaj povedal. 200 milijonov manj bodo imele občine zaradi tega, država pa nič, ker enostavno trmasto vztrajate in se ne želite potruditi ter iskati ustavnopravne rešitve. Ta rešitev, ki je po vašem konceptu, sem trdno prepričan, da bo Ustavno sodišče povedalo, da ni v skladu z Ustavo Republike Slovenije. Pri tem amandmaju bo ta zakon padel ali obstal.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Obrazložitev glasu ima gospod Zvonko Černač. Izvolite.
ZVONKO ČERNAČ (PS SDS): Hvala lepa.
Jaz ne bom podprl amandmaja koalicije. Upam, da ne bo sprejet in v takem primeru bom podprl naš amandma.
Gospod Frangež, leta 2006 se ni sprejemal Zakon o davku na nepremičnine, sprejema se danes. Zakaj se ni sprejel leta 2010, ko ste imeli že napisanega, tukaj imam to gradivo, 15. julij 2010, podpisan minister Križanič. Ne boste verjeli, državna sekretarka Mateja Vraničar, ki sedi danes tukaj v klopi. Zakaj se ni sprejel takrat, vprašajte sebe. Danes se sprejema ta zakon in danes je potrebno urediti, kako je s to osnovo. Če so te ugotovitve točne, in kot ugotavljamo, so, da te vrednosti niso korektne in lahko omogočajo velike anomalije med posameznimi zavezanci, je potrebno v zakon vgraditi varovalke, ki bodo omogočile, da imajo zavezanci lahko v takšnem primeru pravno varstvo. V normalnih rokih, po normalnem postopku, ki ne bo nič otežil izvrševanja tega zakona, vendar pa bodo te varovalke omogočile, da bo zakon vsaj do neke mere pravičen. Že pri prejšnjih amandmajih sem povedal, da je to nemogoče narediti, ker je zakon v celoti nepravičen, od prvega do zadnjega člena. Takšen zakon z amandmaji, ne glede na to da imamo celo plejado amandmajev na teh nekaj členov, je nemogoče popraviti. Ampak vsaj v tistih delih, kjer je to mogoče storiti, bi bilo odgovorno od koalicije, da to stori. Zaradi tega podprite tiste amandmaje, ki so razumski in ki omogočajo, da odpravijo slabe rešitve, ne vem. kaj je s tem narobe.
Ta zakon se sprejema danes ali eventualno jutri. Ni se sprejemal leta 2006 in ne leta 2010, ko so bili na oblasti Socialni demokrati.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala. Obrazložitev glasu ima mag. Andrej Vizjak, izvolite.
MAG. ANDREJ VIZJAK (PS SDS): Spoštovani! Jaz bom podprl amandma Slovenske demokratske stranke zaradi tega, ker vgrajuje varovalko, eno možnost pravične ocene, če se lastnik nepremičnine ne strinja s posplošeno tržno vrednostjo, ki je lahko tudi popolnoma
295
republika slovenija
DRŽAVNI ZBOR
DZ/VI/47. izredna seja
mimo dejanskega stanja in bi vpeljala eno krivico. Ni dvoma, da je bilo množično vrednotenje in popis nepremičnin namenjen tudi posledično obdavčitvi nepremičnin, kdor se danes skriva pred tem, je res naiven. Od takrat, ko smo sodelovali pri popisu, kajti tudi k meni so prišli, smo vedeli, zakaj se to dogaja. Vendar so bili koncepti obdavčitve nepremičnine še pod Pahorjevo vlado povsem drugačni, bistveno bolj pravični, vsi so predvidevali, da je to prihodek lokalnih skupnosti. Šele danes, ko je ta zakon napisan samo zato, da se sledi fiskalnim ciljem, kako napolniti proračun ne glede na to, koliko boste strgali iz žepov slovenskih davkoplačevalcev in tistih lastnikov, ki so z žulji gradili svoje nepremičnine, šele danes prihaja do teh anomalij. Tudi teh varovalk ne želite vgraditi, da bi posameznik lahko oporekal oceni, ki je evidentno napačna, in bo moral plačati davek na podlagi ocene, ki si jo je nekdo izmislil in ne odseva dejanske vrednosti. Jaz mislim, da je to poseg v temeljno pravico državljana po pravni varnosti in po pritožbi. Zato menim, da je odveč in neprimerno je sklicevanje na kogar koli, kajti danes je koncept nepremičninskega davka drugačen, kot je bil kadarkoli. Gre za mašino, za denar, za proračun, za pokrivanje raznoraznih neumnosti, ki jih še vedno financirate skozi proračun, o čemer bomo razpravljali v nadaljevanju.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala. Prehajamo na glasovanje. Glasujemo o prvem amandmaju k 5. členu, predlagatelj je koalicija. Če bo amandma sprejet, postane amandma pod točko 2 brezpredmeten.
Glasujemo. Navzočih je 85 poslank in poslancev, za je glasovalo 50, proti 34.
(Za je glasovalo 50.) (Proti 34.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmajih k 6. členu. Najprej bomo odločali o amandmaju pod točko 1, predlagatelj je Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke. Če je sprejet amandma pod to točko, postanejo amandmaji pod točkami 2, 3 in 4 brezpredmetni.
Obrazložitev glasu v imenu Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke ima mag. Andrej Šircelj.
MAG. ANDREJ ŠIRCELJ (PS SDS): Hvala lepa, predsednik.
Jaz bom podprl amandma Slovenske demokratske stranke, ki bistveno znižuje stopnje davka na nepremičnine, predvsem iz razloga, ker ta davek ni po svoji vlogi davek, ki bi v prvi vrsti prinesel večji fiskalni učinek, ampak je davek, s katerim naj bi lokalne skupnosti zagotovile večjo kvaliteto storitev. Z drugimi besedami to pomeni, da je vlada pri tem davku načrtovala napačno izhodišče tega davka, saj bo finančni učinek tega davka dvakrat večji, kot je obdavčitev nepremičnin po vsej sedanji zakonodaji. Tudi to, da vlada kot argument
govori o tem, da naj bi bilo to zaradi tega, da se zagotovi fiskalna stabilizacija, dejansko ne drži. Vlada lahko fiskalno stabilizacijo zagotovi na način, kot ga je obljubila tudi Evropski komisiji -obljubila pa je, da bo dve tretjini fiskalne konsolidacije zagotovila s tem, da bo zmanjšala odhodke; in eno tretjino s tem, da bo povečala prihodke. Tukaj pa dela ravno obratno in zaradi tega bodo slovenski davkoplačevalci plačali dvakrat do trikrat večje zneske davka, ob tem da se bodo realni dohodki zmanjševali, kot smo danes že ugotovili. Zaradi tega vsekakor stopnje niso sprejemljive tudi za tiste, ki največ ustvarjajo. Tukaj mislim predvsem na kmete, male podjetnike, samostojne podjetnike, majhna podjetja ter tudi na tiste, ki s svojo vrednostjo koristijo nepremičnine zato, da ustvarijo neko vrednost. Zaradi tega Slovenska demokratska stranka predlaga nižje stopnje in te nižje stopnje tudi utemeljuje, da občine lahko dobijo denarna sredstva iz drugih virov, tudi iz tega, da se same odločijo za povečanje stopnje ali iz drugih virov, na primer tudi iz dohodnine ali kateregakoli drugega vira. Ker me gospod Frangež pogosto omenja v povezavi s tem davkom in da nekako pozdravim njegov kompleks, mu lahko povem, da sem bil na različnih funkcijah, delal v različnih vladah, verjetno si lahko pogleda, katere strokovne in znanstvene članke sem napisal. Želim mu, da bi tudi on to lahko enkrat dosegel tako na izobrazbenem kot na strokovnem področju in da me lahko še velikokrat citira, ker sem veliko napisal, preko 60 delo. Gospod Frangež, izvolite, življenje je vaše.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala. Nekoliko razširjeno stališče SDS. Sprašujem, če želi še kdo obrazložiti glas v imenu poslanske skupine? Postopkovno, gospa Majda Potrata, izvolite.
MAG. MAJDA POTRATA (PS SD): Hvala, predsednik.
Postopkovno vprašanje se nanaša na uresničevanje obrazložitve glasu. Jaz razumem, da ste pri obrazložitvah razmeroma zelo benevolentno dovolili širitev čez tisto, kar je obrazložitev glasu. Mislim pa, da je zdaj mag. Šircelj šel tako daleč, da to brez komentarja ne sme ostati. On se je namreč spotaknil ob nekatere stvari, ki jih moj kolega Matevž Frangež ni povezoval in se ne povezujejo ne s strokovno ne z znanstveno dejavnostjo posameznega poslanca, ampak je citiral del magnetograma, ko je bil gospod Šircelj politični funkcionar. Prosim vas, da v nadaljevanju, če že dopuščate širitev obrazložitve glasu, vsaj zagotovite spoštljiv odnos do poslank in poslancev in jim tukaj ne dovolite, da se jim jemlje verodostojnost pri obrazložitvi njihovih stališč s tem, da se jih primerja z lastno osebo. Jaz sicer vem, kako je to in kako se to imenuje, ampak bom na tej stopnji utihnila.
296
DZ/VI/37. izredna seja
Prosim vas, da v skladu s poslovnikom uveljavljate obrazložitev glasu kot obrazložitev glasu, ne pa obračunavanje z osebami. Hvala.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala. Moram povedati, da je tudi moje opozorilo v tem smislu, da je bila to bistveno preširoka obrazložitev glasu poslanske skupine, se ne strinjam s takšno obrazložitvijo. Moja ocena je bila, da kljub vsemu glede osebnih ocen niso bile žaljive, ampak nekako v smislu nadaljevanja neke uspešne kariere. Na tej točki se z vami ne morem strinjati. Zagotovo pa, še enkrat poudarjam, ocenjujem, da je večina obrazložitev na današnji seji, ki je izjemno dolga, potekala zelo korektno. Predlagam, da tako poteka tudi naprej. To je bil tudi proceduralni predlog mag. Majde Potrata.
V imenu Poslanske skupine Slovenske ljudske stranke bo obrazložil glas gospod Bogovič.
FRANC BOGOVIČ (PS SLS): Hvala lepa. Pri 6. členu je kar 5 amandmajev. Smo pri prvem amandmaju. Prvi trije amandmaji so amandmaji, ki se tičejo stopenj pri sami obdavčitvi. Ključni namen in cilj tistih, ki smo te stopnje predlagali, je bil ta, da ponazorimo tudi s temi predlogi napačen koncept, da se pridobi 400 milijonov evrov iz nepremičninskega zakona. Napaka je v tem, da polovica tega denarja ostane državi, predvsem pa to, da bo ta enormen skok iz sedanjih slabih 200 milijonov pobranih dajatev iz vseh štirih davkov, ki jih danes s tem zakonom ukinjamo, tako velik, da bo v trenutku povzročil zelo veliko preglavic in težav. Žal se tako na hitro, kot se ta zakon sprejema - po nujnem postopku, ko enostavno te simulacije prihajajo skozi čas, ko se preračuni naredijo tudi na hitro v Državnem zboru, kaže, da so bile pri teh številkah različno zadeti cilji. Po tistem, kar je državna sekretarka Vraničarjeva dejala, naj bi imel prvi amandma priliva nekje med 80 in 90 milijonov, kar je precej manj, kot je v proračunu občin sedaj zbranih sredstev. Daje pa ključna sporočila, da se tako velike stopnje, kot so sedaj, ne morejo uveljaviti. V teh dneh, ko smo v številnih debatah, ki smo jih organizirali različni podpisniki peticije, največ govorili skupaj z obrtniki. Pri poslovni dejavnosti postajajo velike obremenitve velik problem za to vrsto dejavnosti. Če smo poznavalci obdavčenja doslej, je bilo bistveno nižje obdavčeno kot industrijski objekti, kot objekti, kjer se opravlja poslovna dejavnost, kot so trgovinski centri - prihaja do zelo velikih skokov v tej obdavčitvi. Če bi želeli ta zakon še bolj nadgraditi, pa očitno ni dobre volje, bi najbrž morali pri klasifikacijah narediti še to, kar smo naredili pri našem amandmaju, da smo trgovske centre posebej ločili. Velik problem je tudi za turistično dejavnost, kjer bodo zopet veliko večje obremenitve. Ključno sporočilo teh amandmajev k 6. členu pa je tudi to, da kmetijska zemljišča -ki so doslej veljala za novo kategorijo obdavčitve, ki jih doslej nobeden od teh davkov,
ki smo jih omenili, ki jih ukinjamo, ni zajel -umikamo iz tega področja. Kajti na tem področju že danes velja zemljiški davek, to je katastrski dohodek. Toliko o tem.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala. Ni več interesa za obrazložitev glasu v imenu poslanskih skupin, zato prehajamo na obrazložitev glasu v lastnem imenu. Vabim vas k prijavi, ker je bilo dvignjenih več rok. Besedo ima gospa Eva Irgl.
EVA IRGL (PS SDS): Najlepša hvala za besedo. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!
Da se ne bodo moji poslanski kolegi čisto izčrpali, naj tokrat v tem krogu tudi sama obrazložim svoj glas, ki je vezan na 6. člen -amandma Slovenske demokratske stranke. Sama Zakona o davku na nepremičnine ne podpiram, ki ga je pripravila vlada Alenke Bratušek, bom pa podprla amandma Slovenske demokratske stranke k 6. členu, ki znižuje davčne stopnje, kot si jih je zamislila vlada Alenke Bratušek v tem zakonu. Dejstvo je in tega ne govorimo samo mi v opoziciji, ampak nas na to opozarjajo tako podjetniki kot župani, pa tudi vsakodnevno se je verjetno vsak izmed nas že srečal vsaj z enim posameznikom, ki je povedal, da to je pa že preveč, kar počne vlada Alenke Bratušek. Davčne stopnje so previsoke. Zato naš amandma omogoča, da se bodo te davčne stopnje glede obdavčitve nepremičnin znižale tako za poslovne kot industrijske nepremičnine, predvsem pa najbolj bistveno za zemljišča. Civilna iniciativa, kar ni zanemarljivo, je do sedaj zbrala že približno - sva s kolegom Prevcem prej gledala - 70 tisoč podpisov tistih ljudi, ki so proti temu Zakonu o davku na nepremičnine. To bi moral biti alarm in jasen pokazatelj tako koaliciji, predvsem pa predsednici Vlade gospe Alenki Bratušek, da bi umirila konje in še enkrat pomislila, ali je to res najbolj pametna in najboljša rešitev, ki jo predlaga za državljanke in državljane. Dejstvo je, da vlada Alenke Bratušek ne počne skorajda nič več drugega kot samo to, da zvišuje davke. In s tem, ko bomo sprejeli ta davek na nepremičnine, bomo dosegli samo to, da bodo tisti, ki že sedaj tako slabo živijo, živeli še slabše. In vlada Alenke Bratušek ne počne nič drugega kot to, da s takšnimi zakoni ruši socialno državo. Hvala.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Besedo ima gospa Mateja Pučnik,
izvolite.
MATEJA PUČNIK (PS SDS): Hvala lepa za besedo, spoštovani predsednik.
Tudi jaz bom amandma, ki ga predlaga Slovenska demokratska stranka k 6. členu tega zakona, podprla, saj, kot so že moji kolegi predhodniki povedali, predvideva nižje davčne stopnje. Menim, da so davčne stopnje, ko so
297
republika slovenija
DRŽAVNI ZBOR
DZ/VI/47. izredna seja
zdaj v temu zakonu predvidene, absolutno previsoke, preveč obremenjujejo naše gospodarstvo, predvsem male podjetnike in obrtnike. Preveč obremenjujejo naše občine, naše kmete in vsakega državljana in državljanko naše republike, ki ima kakšno nepremičnino. In ti zneski za novi davek bodo višji, kot smo ljudje prej plačevali nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. Za bivalne površine tudi dvakrat do trikrat več; še posebej visoke zneske pa bodo po novem davku plačevali obrtniki in podjetniki, za katere imam podatke, da se nekaterim povečuje tudi za petkrat, torej bodo plačevali petkrat višje zneske, kot so do sedaj plačevali to nadomestilo. Moramo vzeti resno tudi priporočila oz. ocene Obrtno-podjetniške zbornice, ki napoveduje, da bodo morali ti podjetniki in obrtniki v veliki meri tudi zapirati svoja podjetja. Če je le-teh vsaj 10 do 15 %, je to alarmanten podatek, ker to pomeni, da bodo odpuščali, to pomeni tudi, da se bo povečala še brezposelnost. Kar pa je najslabše - menim, da bi bilo najslabše ravno to -, da bi selili svoja podjetja v tujino, ker jim tukaj država nalaga prevelika bremena.
Kot sem povedala, jaz bom amandma Slovenske demokratske stranke podprla. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Besedo ima gospod Andrej Čuš.
ANDREJ ČUŠ (PS SDS): Hvala za besedo.
Tudi sam bom kot moji predhodniki podprl amandma Poslanske skupine SDS. Zakaj? Ker s tem amandmajem skušamo pomembno razbremeniti kmetijstvo in gospodarstvo. Želimo znižati davčne stopnje za gospodarske in kmetijske nepremičnine ter zemljišča. Povejte mi, kdo bo zaposlil toliko mladih brezposelnih, če ne gospodarstvo. In kdo bo ohranjal slovensko podeželje, če ne mladi? To, kar vi počnete s tem davkom, je nacionalizacija premoženja in če v zakup vzamemo, da se zavzemate za centralizacijo države, potem lahko logično sklepamo, da si želite centralnega planiranja. In v času proletariata je bilo živeti na podeželju kazen in nekako se mi zdi, da je danes spet prisoten podoben občutek. Hvala.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Besedo ima gospod Marijan Pojbič.
MARIJAN POJBIČ (PS SDS): Spoštovani predsednik!
Amandma Slovenske demokratske stranke, ki govori o znižanju davčnih osnov, bom podprl. Dejstvo je, da so v zakonu predlagane davčne osnove bistveno previsoke in posegajo v vse sfere našega ljudstva. Pred sabo imam revijo Obrtnik, kjer je zapisano: "Peticija obrtnikov in podjetnikov. V peticiji so med drugim zapisali, da konkurenčnost malega gospodarstva upada, Vlada pa ga čedalje bolj bremeni." Nadalje bi
vam rad citiral stavek, ki je zapisan v dokumentu Rdečega križa, ki pravi takole: "Zakaj morajo biti nižje davčne stopnje. Današnji krizni časi nas namreč postavljajo v vedno težji položaj. Na eni strani je vedno manj sredstev iz vseh virov financiranja, po drugi strani pa poglabljanje socialnih stisk ljudi. V Sloveniji se je število prejemnikov materialne pomoči v obliki prehrambenih izdelkov Rdečega križa Slovenije od leta 2008, ko smo se začeli soočati z recesijo, do leta 2012 povečalo za več kot 44 tisoč oseb. V letu 2012 je Rdeči križ Slovenije s hrano pomagal 150 tisoč 186 socialno ogroženim posameznikom. Od začetka leta do konca oktobra 2013 je Rdeči križ Slovenije razdelil že 240 tisoč ton hrane." Spoštovane gospe in gospodje, ali ima sploh še smisel, da nadaljujemo razpravo o zakonu o davku na nepremičnine, ki dodatno in na vse možne načine obremenjuje vse in vsakogar! Ali ni dovolj zgovoren podatek, ki sem ga zdaj navedel? Ljudje vas opozarjajo in vas prosijo, moledujejo, ne počenjajte tega in ne postanite dokončni grobarji slovenskega ljudstva, mojega in našega naroda! Prosim vas, da ne greste po tej poti. Zato bom podprl predlog, ki ga je predlagala Slovenska demokratska stranka, da se davčne stopnje znižajo.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Prehajamo na odločanje. Ne? Še ne! Prav. Prehajamo na prijave za obrazložitev glasu.
Besedo ima gospod Ljubo Žnidar.
LJUBO ŽNIDAR (PS SDS): Spoštovani!
Sam bom podprl amandma Slovenske demokratske stranke, ki znižuje višino davčne stopnje. Rekel bi, da predlagatelj ni upošteval načela razumne meje, kajti cilj je samo polnjenje proračuna, ni pa tu pogleda na državljane, ni pogleda na gospodarstvo in ni pogleda na občine, ki imajo v lasti veliko nepremičnin. Izpostavil bi pa nekaj, kar še ni bilo izpostavljeno, da je to tudi davek na davek. Pri vrednotenju nepremičnin, bom navedel primer, gradbeni material je vsak plačal, recimo danes po 22 % stopnji dDv. Za storitev se plača 9,5 % davek. Vrednotenje nepremičnin v bruto vrednosti vsebuje tudi to višino že plačanih davkov, ki jih je lastnik nepremičnine že plačal. To se pravi, pri obdavčenju nepremičnin, ker gre za bruto vrednost tega, plačamo tudi davek na že plačani davek. Davek na nepremičnine zajema tudi davek na davek. S tem želim še enkrat opozoriti na razumno mejo. In s tem predlogom, kjer občutno znižujemo višino davčne stopnje, se vsaj omili tisti, da ne rečem, dvakrat plačani davek. Prosim za razumno mejo, kajti v povprečju se nepremičnine dražijo, davek pa dva- do trikrat. To ni več razumna meja.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Naslednji ima besedo gospod Robert
Hrovat.
298
DZ/VI/37. izredna seja
ROBERT HROVAT (PS SDS): Hvala lepa za besedo.
Amandma bom podprl, davčne osnove so previsoke. Bodimo pošteni, tudi v mandatu 2004-2008 smo se že pogovarjali o davku na nepremičnine, ampak takrat smo govorili o davku na nepremičnine kot davku na luksuz, torej na drugo, tretje, četrto stanovanje, na zazidljive parcele, na luksuz, ne pa da se obdavčuje vse povprek. Slovenski državljani, ki nas danes gledajo, sem prepričan, da se ne zavedajo razsežnosti tega problema, ki jih bo zadel naslednje leto junija. Naslednje leto junija bodo vsi dobili položnico za vsako nepremičnino, ki jo imajo, in ta položnica bo v povprečju visoka, če gledamo celo Slovenijo, med 200 in 300 evri. To položnico bo treba plačati, in sicer v največ treh obrokih. In zdaj si predstavljajte ljudi, ki živijo na robu, tiste ljudi, ki dobijo slabo penzijo ali slabo plačo, ko si po plačilu položnic lahko privoščijo samo nakup poceni hrane. In vi jih boste obremenili tistega junija, namesto da bi si privoščili nek izlet poleti, bodo zbirali denar, da bodo lahko plačali tisto nepremičnino - in to prvo nepremičnino, osnovno bivanjsko enoto. To je sramota, to je nedopustno. Vsaj prisluhnite našemu amandmaju, ki znižuje davčne stopnje, ki bi na nek način vsaj približno bolj pošteno pripravile ta zakon. Predstavljajte si te ljudi, v kakšni stiski bodo. Na žalost se ti ljudje danes še ne zavedajo, kaj jih čaka. Ni prav. Hvala.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Besedo ima gospod Štefan Tisel.
MAG. ŠTEFAN TISEL (PS SDS): Hvala za besedo. Vsem prisotnim lep pozdrav.
Tudi sam podpiram amandma Slovenske demokratske stranke, ki znižuje davčne stopnje na vseh kategorijah, ki so tu podane. Če bi znižali te davčne stopnje, bi ljudje nekako plačali približno toliko, kot plačujemo zdaj. Kajti marsikje se bo plačevalo 2- do 3-krat več, kot se za enake nepremičnine plačuje zdaj. Širi se krog tistih, ki bodo plačevali, zlasti glede premoženja oz. infrastrukture Rdečega križa in drugih humanitarnih organizacij, tako da bi takšna nizka davčna stopnja ne pomenila tolikšnega bremena, kolikor je ta enormen skok, kot je zdaj v predlogu. Iz podatkov je sledilo, da se je do zdaj pobralo iz tega naslova davka približno 180 milijonov. Bilo je rečeno, da pri popisu nepremičnin vsaj polovica nepremičnin ni bila registriranih. Že iz tega naslova, če bi zdaj plačevali za vse nepremičnine, bi nekako pobrali dvakrat 180 - 360 milijonov, tako da se tu zadaj nekaj skriva, verjetno je neka rezerva, da računajo, da bo pobranih več, kajti ne bodo vsi plačevali, ker ne bodo zmogli, da bi vendarle neko dostojno vsoto še v vsakem primeru pobrali. Marsikdo, ki je na robu preživetja, ne bo mogel plačevati tega davka, okrog tega smo že veliko slišali. Če pa bi bile te nižje stopnje, sem
pa prepričan, da bi večina ljudi lažje plačala in tudi več bi bilo pobranega tega davka. Hvala.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam.
Besedo ima gospod Zvonko Černač.
ZVONKO ČERNAČ (PS SDS): Tudi sam podpiram amandma, ki davčne stopnje v 6. členu spreminja tako, da je obremenitev za zavezance približno na isti ravni, kot so jo deležni danes po obstoječih davščinah -nadomestilu davka na premoženje in prispevku za gozdne ceste.
Po vseh razpravah doslej žal nismo slišali, iz kje izhaja koncept teh stopenj. Kaj je bilo tisto, kar je zakonodajalca vodilo, da je za rezidenčne stanovanjske nepremičnine in za kmetijska zemljišča določil stopnjo 0,15, za industrijske 0,75 in za energetski 0,40? Kaj je bila osnova, ki je določila različne stopnje pri obdavčitvi nepremičnin, tega odgovora nismo dobili. Ta odgovor je še toliko bolj pomemben, ker sem vam prej citiral zakon, ki je bil v vladni proceduri v letu 2010, ko so vlado vodili Socialni demokrati, kjer je bila stopnja v temu zakonu -zanimivo v istem členu, v 6. členu, tudi tisti zakon je imel stopnjo v 6. členu - določena v višini 003 %, se pravi petkrat nižja kot danes. Petkrat nižja, kot je danes! Po tisti določbi je bil to lokalni davek, predpisovale bi ga občine ter v prvem letu in v naslednjih bi se odmerjal na osnovi 80 % posplošene tržne vrednosti. Kaj se je zgodilo v 3 letih s politiko Socialnih demokratov, da v 3 letih popolnoma diametralno spreminjajo stališče glede obdavčitve nepremičnin. Samo en razlog je možen, in sicer ta, da ta davek nima nobene zveze s tistim namenom, zaradi katerega naj bi ga pobirali, ampak je namenjen izključno polnjenju proračunske blagajne, nekega primanjkljaja, ki pa žal ne bo zadosten. Teh dvesto milijonov evrov, kljub temu da gre za enormno število, za ljudi in gospodarstvo ne bo rešilo ničesar.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala. Gospod Černač, se najbrž zavedate, da na vaše vprašanje ne morete dobiti odgovora, tako da vas moram opomniti, da ste šli čez rob dovoljenega pri obrazložitvi glasu.
Naslednji ima besedo gospod Franc
Breznik.
FRANC BREZNIK (PS SDS): Najlepša hvala za besedo, spoštovane kolegice in kolegi!
Jaz vas rotim, da podprete amandma Slovenske demokratske stranke, predvsem po davčnih stopnjah, ki so razumne, ki so evropske in ki so evropsko primerljive in imajo tudi nek etični status. Samo en primer za tiste, ki nas gledajo preko televizijskih sprejemnikov, rezidenčne stanovanjske nepremičnine je koalicija ovrednotila z davčno stopnjo 0,15 %, mi z 0,05 % - torej trikrat manj. Najbolj zanimiva zadeva: 0,75 % za poslovne in industrijske nepremičnine razen energetskih objektov, naš
299
DZ/VI/37. izredna seja
amandma pa opredeljuje, da je to 0,1 %. Kaj pomeni to? To pomeni, da morajo biti največje krave molznice v tej državi tisti, ki so danes manjši podjetniki, manjša podjetja, ki dajejo kruh našim ljudem, ki zaposlujejo ljudi; in tisti bodo v naslednjem obdobju največje molznice, kar se tiče nepremičninskega davka. Zanimivo pa je, da za poslovne in industrijske objekte zahtevate večjo davčno stopnjo kot za nerezidenčne objekte, in sicer nerezidenčne objekte po vaši etiki. Po vaši etiki, spoštovane kolegice in kolegi, drugi, tretji, peti in deseti vikend v Gozdu Martuljku ali na morju je v sami stopnji davka manj obdavčen kot neki industrijski objekt. To pa je tisto, kar je nerazumljivo in nelogično. Moram priznati, da imamo tudi mi socialni čut do Šaleške doline, nasedli projekt TEŠ 6 bo obdavčen po novem, po vašem predlogu za 6 milijonov evrov davka, v kolikor bo obstal; na 1,5 milijarde, po naši stopnji pa 1,5 milijona. Mi imamo nek socialni čut tudi do Šaleške doline, da bo plačala manj, da bo lahko nekako preživela. Najlepša hvala.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Še je interes za obrazložitve glasu in vas vabim
k prijavi. Besedo ima gospod Zvonko Lah.
ZVONKO LAH (PS SDS): Hvala lepa za besedo.
Jaz bom ta amandma podprl, ker obdavčevanje kmetijskih zemljišč, ki je že tako obdavčeno z drugim davkom, je to dvojno obdavčevanje, poleg tega je pa še približno desetkrat višje obdavčevanje kmetijskih zemljišč kot v sosednji Republiki Avstriji. V kakšnem stanju je slovensko kmetijstvo? Obravnavali smo Poročilo o stanju kmetijstva v 2012. Vemo, kakšni so rezultati, kakšna je samooskrba, kakšno je zaraščanje kmetijskih zemljišč, kakšen je trend, in sedaj dodatno obdavčujemo še kmetijska zemljišča s tem davkom. Naša stranka je proti temu in jih s tem amandmajem oproščamo davka na nepremičnine za kmetijska zemljišča in znižujemo tudi ostale koeficiente. Mislimo, da so kmetje v taki situaciji, da bi bilo potrebno iskati rešitev, kako trend v kmetijstvu obrniti v drugo smer, ne pa še dodatno obdavčevati. S tem ne bomo povečali konkurenčnosti našega kmetijstva, niti ne povečali samooskrbe, ampak bomo pospešili zapuščanje podeželja in ukinjanja kmetovanja. Dodatna obremenitev podeželja še s tem davkom bo imela zelo negativen učinek in pričakoval bi, da bi tudi kmetje malo drugače reagirali na ta zakon. Bodo pa gotovo takrat, ko bodo dobili položnice.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala. Besedo ima dr. Vinko Gorenak.
DR. VINKO GORENAK (PO SDS): Hvala lepa. Ta amandma bom podprl, ker v osnovi niža davek od tistega, ki je predviden v originalnem zakonu, v zakonu, ki ga predlagate v koaliciji.
Malo prej je bilo govora tudi o tem, kako smo se že v naši prejšnji, prvi vladi o tem pogovarjali. Ja, smo se, ampak številke so bile približno take, kot jih mi danes predlagamo, ali pa še manjše, ko smo govorili o tem, da bomo stavbno zemljišče preimenovali v ta zakon. Ta zakon oz. ta člen bo prizadel tudi tiste, ki so daleč najbolj šibki. Iz enim od prejšnjih glasovanj si je koalicija določila, da bo za najemniška stanovanja, torej za stanovanja, ki niso v neposredni lasti posameznika, plačal davek tisti, ki je v stanovanju. Mi to nižamo. Rad bi vas opozoril še na eno stvar. Mene dvoličnost izjemno moti in zelo rad opozorim na dvoličnosti in zato bom na tako dvoličnost v povezavi z davki opozoril tudi sedaj. Pred petimi leti je gospa Tavševa, ki je sedaj šla ven, zbirala položnice. Takrat se je oglasila tudi pri gospodu Antonu in Kristini Trobec iz Jesenic. Novačila jih je, naj prideta pred kamere in povesta, kako težko živita. Ta gospa in gospod jo danes iščeta. Ni je več nikjer, ne javi se na noben telefon. Zakaj? Zaradi tega, ker jih jeseniški župan meče iz stanovanja, ker ne moreta plačati zapadlih računov. To je ta dvoličnost. Koliko takih ljudi bomo še imeli po tem členu, če naš amandma ne bo sprejet. Gospe Tavševi predlagam, da nakaže na jeseniško Karitas kak denar, če jih je leta 2007 tako grdo izkoristila. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala. Besedo ima gospod Matevž Frangež.
MATEVŽ FRANGEŽ (PS SD): Res je, socialni demokrati smo v celotno razpravo o davku na nepremične vstopili z ambicijo, da naredimo obremenitve primerljive tistim, o katerih smo razmišljali leta 2010 in 2011. Še več, tudi nekaj drugih rešitev - pripadnost davka je ena od takih - je zelo podobih tistim, s katerimi v teh dneh razpravo vodi opozicija. To smo tudi priznali. Pripadnost davka, davčne obremenitve, možnost pravnih sredstev, vse to so bila stališča, ki smo jih predstavljali v nekaj mesecev trajajočem koalicijskem usklajevanju. Ampak na koncu je treba ugotoviti, in tega socialni demokrati nismo nikoli tajili, da ima ta davek tudi svoj fiskalni namen.
Spoštovane in spoštovani, v letih 2014 in 2015 mora ta država narediti svoje, da uresniči zaveze, ki smo jih dali v okviru postopka čezmernega primanjkljaja, tudi našim evropskim partnerjem. To zelo dobro poznate. V letu 2014 moramo za pokojnine zagotoviti 188 milijonov evrov več, kot je planirano v prvotnem proračunu. Zagotoviti moramo dodatna sredstva za socialne transferje, za financiranje tujih obresti, pa tudi za realizacijo sanacije bank. Brez tega pač ne bo zagona kreditiranja in ne bo odpiranja novih delovnih mest. V zaostrenih javnofinančnih razmerah je torej dilema zelo jasna. Ali bomo odpuščali policiste, učitelje, tudi uradnike, ali bomo zmanjševali socialne transferje ali pa bomo, četudi boleče in z vsem razumevanjem, uvajali tudi nove obvezne
300
DZ/VI/37. izredna seja
dajatve, kot je ta davek. Mi smo se odločili za slednje.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Gospa Sonja Ramšak ima naslednja
besedo.
SONJA RAMŠAK (PS SDS): Hvala.
Amandma Slovenske demokratske stranke bom podprla, ker zagotavlja socialno državo, ker zagotavlja gospodarsko rast in ker obdavčuje bogate. S tem amandmajem se občutno znižujejo stopnje obdavčitve, medtem ko se po predlogu vlade Alenke Bratušek in koalicije obdavčujejo tudi stavbe, namenjene za druge namene: za javno dobro, bolnice, zdravstveni domovi, tudi gasilski domovi, pa čeprav pravite, da ti niso obdavčeni. Seveda so, če so v lasti občin oziroma lokalne skupnosti. S tem amandmajem je dopolnitev tega zakona na način, da se obdavčijo dodatno tudi tiste nepremičnine, ki so ocenjene na več kot milijon evrov. To pomeni, da obdavčujemo bolj bogate in manj revne. Spoštovane kolegice in kolegi iz DeSUS, ne vem, kako lahko danes mirno sedite in ne razpravljate. Vse poslanke in poslanci smo bili, tako ... / nerazumljivo/... nagovorjeni, da odločno nasprotujemo temu zakonu. Z delegacijami, ki so nas obiskovale v poslanskih skupinah, so bili tudi vaši člani. Žalostno je, da po eni strani govorite, da ste za socialno in pravično državo, na drugi strani pa to rušite ...
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Gospa Sonja Ramšak, polemizirate in ste ravno tako .
SONJA RAMŠAK (PS SDS): Hvala, predsednik.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: ... zlorabili inštrument obrazložitve glasu.
Naslednja razpravljavka je gospa Janja
Napast.
JANJA NAPAST (PS SDS): Hvala lepa, predsednik, za besedo. Lepo pozdravljeni, poslanke in poslanci!
Avstrija je štirikrat večja od Slovenije, pa ima bolj ugodno kmetijsko strukturo in manjši delež zemljišč z omejenimi pogoji kmetovanja. Osnovna davčna stopnja je 0,2 %, kar je petkrat manj, kot predlagana obdavčitev v Sloveniji. Torej vas pozivam, da podprete ta amandma, kajti znižujemo davčno stopnjo. Ocenjena cena kot osnova za nepremičninski davek ni edino, kar je v nasprotju z Ustavo, kajti menimo, da je ta nepremičninski davek nepravičen, kajti nepremičnine so bile precenjene oziroma podcenjene, tako da je bilo vrednotenje zelo nestrokovno. Lastniki kmetijskih in gozdnih zemljišč naj bi po predlogu Gursa plačevali tudi nepremičninski davek za gozdne ceste, tako da bo resno tudi za dediče v zapuščinskih razpravah, kajti če mladi prevzemniki kmetij niso edini dediči, so kmetije črnogledo obsojene na propad, saj je nemogoče kmetijo ob prevzemu
še preplačati. Če pogledamo realno, vse več mladih se po končanem faksu seli nazaj k staršem, ker nimajo dostopa do sredstev, ki bi jim omogočala osamosvojitev. Pozivam vas, da z nepremičninskim davkom ne žalite skupine prebivalstva, ker je nepravičen in v nekaterih členih tudi neustaven. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala. Naslednja ima besedo gospa Alenka Jeraj.
ALENKA JERAJ (PS SDS): Hvala za besedo. Slovenija bi skoraj postala država z najslabšimi gospodarskimi obeti v razvitih delih sveta. Prehitel nas je samo Ciper in to kljub obljubam gospe Bratušek, kako dobro gospodarsko rast bomo imeli in kako uspešno bomo delali. Vse druge države so pred nami in to zato, ker so sprejele prave ukrepe, tako baltiške države, Slovaška, Češka in ostale. Znižali so davke, s tem sprostili kreditni krč, obenem privabili investitorje iz tujine, ki gredo v ugodno davčno okolje, saj ste že slišali za davčne oaze. Govorili ste nam, vzemite bogatim, in to smo lani res naredili z davkom na premoženje, obdavčili vse nad 500 tisoč evrov. To so tisti s premoženjem nad 500 tisoč evrov. To so tisti, ki recimo da imajo več in lahko tudi več plačajo. Gospodarska rast in nova delovna mesta bodo samo takrat, ko se davki znižujejo, ne pa zvišujejo. To smo v SDS že dokazali, vi pa ne znate drugega, kot vleči zadnje cekine iz denarnic vseh po vrsti in bankrotirati ter zadolževati državo. Z zakonom in s tem členom dajete tudi nov udarec podeželju. Vemo, da je že danes zelo nizka samooskrba, da je zaraščanje, da se opuščajo kmetije, in čez 10 let se bomo spraševali, zakaj je situacija še slabša. Z našim amandmajem znižujemo davčne stopnje; za kmetijske stavbe, stavbe za javno rabo in kmetijska zemljišča pa jih ukinjamo, ker ocenjujemo, da bi to negativno vplivalo. Zato bom naš amandma podprla. Upam,, da zakon ne bo sprejet, saj že napovedujete, da ga boste popravljali, kar pomeni, da že sedaj veste, da ni dober.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Besedo ima mag. Andrej Vizjak.
MAG. ANDREJ VIZJAK (PS SDS): Spoštovani! Jaz bom podprl amandma Slovenske demokratske stranke, ki znižuje davčne stopnje za vse davčne zavezance z enim samim namenom, da naredimo davčno breme sprejemljivejše in ne tako ekstremno visoko, kot je predlagano s predlogom koalicije oziroma vlade. Problem je večkraten in večplasten. Gospodarski subjekti na slovenskem podeželju, to je izven centrov, bodo bolj obdavčeni po novem, kot so bili doslej, zlasti v tistih občinah, ki so imele spodbudno in prizanesljivo politiko nadomestila za stavbno zemljišče do gospodarstva. Če so občine želele pridobiti gospodarske subjekte, so jih kar se da nizko
301
DZ/VI/37. izredna seja
obdavčile, da so gospodarski subjekti tja prišli. Sedaj bodo te občine deležne večje davčne obremenitve. Podobno je tudi za številna kmetijska gospodarstva po podeželju, kajti ta imajo celo kopico pomožnih objektov ob stanovanjskih hišah, kmetije so se v tem času prestrukturirale, gospodarska poslopja so v glavnem prazna, služijo kot neka skladišča, garaže ali nekaj temu podobnega. Sedaj bodo po novem tudi za te stvari ljudje plačevali davke. Naj vam povem na primeru občine Brežice, doslej je zbrala nadomestila približno 850 tisoč evrov, po novem bo tega preko treh milijonov. Kar pomeni, da bodo Brežičani za štirikrat bolj obdavčeni kot doslej, na račun tega krivičnega davka.
Temu odločno nasprotujem in zato bom podprl amandma Slovenske demokratske stranke.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala. Prehajamo na nadaljevanje obrazložitve glasu. Vabim vas k prijavi.
Besedo ima mag. Branko Grims.
MAG. BRANKO GRIMS (PS SDS): Vsekakor bom glasoval za amandma SDS, ki predlagane davke znižuje, kajti taka rešitev, kot je v osnovnem besedilu zakona, je morda odraz tiste mentalitete, ki jo je predstavila predsednica Vlade, ko je rekla, da zvišuje davke zato, da bi se ljudje počutili varne. Murphyjev zakon pravi, ko zaseda vlada, ni varen ne posameznik, ne njegove pravice, ne njegovo premoženje. Kot je osnovno besedilo zakona v tem členu napisano, v celoti opravičuje Murphyjev zakon, ki očitno za vas velja, ustava pa ne. In zaradi tega je potrebno ta zakon narediti nekoliko bolj človeškega, takega, da bo služil svojemu namenu in da ne bo osnovna cokla razvoju in blaginji ljudi, kajti tako kot je napisan, bo samo to in nič drugega.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala. Naslednji ima besedo mag. Marko Pogačnik.
MAG. MARKO POGAČNIK (PS SDS):
Spoštovani predsednik, hvala za besedo. Podprl bom predlog amandmaja SDS. Davčne stopnje, ki jih predlaga koalicija, so absolutno nenormalno visoke. Zanimivo je bilo skozi razpravo poslušati, kakšen je glavni namen tega zakona o davku na nepremičnine. Ključno je -polnilec proračuna. Vendar v vseh razvitih državah je izključni namen davka na nepremičnine razvojna funkcija in ta pripada lokalnim skupnostim. S temi davčnimi stopnjami, ki jih vi predlagate, boste dokončno zadušili gospodarsko rast in ubili še tista dobra podjetja, ki delajo. Sem pa prepričan, da bomo pri petem amandmaju prišli do zaključka, da je predsednica Vlade že tretjič zavajala slovensko javnost. Predsednica Vlade trdi: "Velike gospodarske družbe bodo plačevale enak davek, kot so ga doslej. Davek bodo lastniki stanovanj plačevali 3 evre več mesečno kot
doslej." Naj mi nekdo odgovori, kdo bo plačal 205 milijonov evrov dodatnega davka, ki ga proračun pričakuje iz naslova davka na nepremičnine. Kdo? Podeželje? Mala in mikro podjetja?
Mislim, da smo predsednico Vlade pri tem amandmaju ulovili še na enem zavajanju. Smo pri šestem amandmaju in predsednica Vlade je že trikrat zavajala slovensko javnost.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala. Besedo ima gospod Srečko Meh.
SREČKO MEH (PS SD): Amandmaja ne bom podprl. Bom pa povedal tisto, kar sem včeraj povedal in kar je bilo včeraj povedano. Slovenski javnosti je treba povedati, da se s tem amandmajem znižuje obstoječa stopnja obdavčevanja na toliko, da bi morali iz proračuna plačati občinam 100 milijonov evrov. To je včeraj povedala državna sekretarka. To predlagate, gospe in gospodje. Lahko, ker nimate odgovornosti in ker lahko predlagate karkoli hočete. Naša odgovornost pa je, ko govorimo o socialni državi, da poskušamo od tistih, ki imamo premoženje, dobiti sredstva, s katerimi bomo zagotovili tisto, kar socialna država mora imeti: socialo, izobraževanje in vse ostalo. Zato se mi zdi bistveno, da bi danes govorili o tem, zakaj se kdo ne more odločiti; ne pa da ponovno odpiramo razpravo od takrat, ko smo o vsakem od teh amandmajev govorili. Naš nastop pred kamerami - to ste pogosto uporabljali, da se sliši, da govorimo kameram, da govorimo gledalcem. Jaz govorim zato, ker bi bilo prav povedati, da je povprečna stopnja obdavčitve stanovanja, ki je vredno 70 tisoč evrov, 60 evrov na leto. To je bilo včeraj povedano. Danes pa govorite o vsem drugem kot o tistem, o čemer smo že prej govorili. Zato amandmaja ne moremo podpreti, ne smemo podpreti, ker bi popolnoma zgrešil to, za kar je zakon bil predlagan.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala. Besedo ima gospod Franc Pukšič. Prosim? Proceduralno, gospod Zvonko Černač.
ZVONKO ČERNAČ (PS SDS): Spoštovani predsednik, mislim, da bi bilo dobro, da opozorite poslanca, ko razpravlja, da ni dobro, da zavaja slovensko javnost. On je rekel, če je povprečna cena stanovanja 70 tisoč, davek znaša 60 evrov. Kako? Če je stopnja 0,15. Kako? Ne more biti 60 evrov. Nikakor ne pride ven 60 evrov. Ampak v tem ni problem ...
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Proceduralni predlog, gospod Černač?
ZVONKO ČERNAČ (PS SDS): Temeljni problem tega zakona je, da bodo šole, vrtci, neprofitna stanovanja ...
302
DZ/VI/37. izredna seja
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Me slišite, gospod Černač?
ZVONKO ČERNAČ (PS SDS): ... občine, mestni skladi plačevali na račun tistih, ki bodo plačevali manj, trgovski centri in tako naprej.
Moj predlog je bil povedan na začetku, gospod predsednik, da bi bilo dobro, da v takšnem primeru, ko gre za očitno zavajanje javnosti, poslanca na to opozorite in ga pozovete, da v bodoče tega ne počne.
Mimogrede, ko ste me prej opozorili, ko sem postavljal vprašanje. Jaz sem postavljal retorična vprašanja in nisem pričakoval odgovorov nanje.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: V redu, hvala. Besedo ima gospod Franc Pukšič.
FRANC PUKŠIČ (PS SLS): Hvala lepa.
V Slovenski ljudski stranki smo pri tem členu predlagali amandma, da se stopnje znižajo. Že pri drugem členu smo predlagali amandma, da je to davek lokalne skupnosti, izključno davek lokalne skupnosti. To smo predlagali zato, ker smo odgovorni na tej strani, ker imamo odgovornost, ker nas skrbi zagotavljanje socialne varnosti, ker nas skrbi izobraževanje, ker nas skrbi šolstvo, gospodarstvo, razvoj in tako dalje. Vse to delamo zato, da bi to uro, ki jo je pripravilo gospodarstvo, obrnili v drugo smer, tako kot gospodarstvo predlaga. Vi jo vrtite v smeri povečevanja brezposelnosti, podcenjevanja mladih in padca tujih investicij. Jaz bom to uro zataknil tukaj gor in upam, ko boste pogledali, da se boste spomnili, da morate narediti nekaj, kar bo za gospodarstvo dobro.
Sedaj pa konkretno. Ta amandma smo predlagali tudi zato, drage kolegice in kolegi, da ne bi uničili občin. Če uničimo še občine, smo uničili Slovenijo in slovensko gospodarstvo. Z zdaj zbranim NUSZ se je zbralo 191 milijonov evrov, občine bodo morale vrniti v državni proračun približno 50 milijonov evrov; torej bodo imele v naslednjih treh letih toliko manj, cca. 140 milijonov evrov samo. Ampak to ni vse in to ni res. V izračunu, ki ste ga naredili za občine, piše, da bo občina dala davek na stavbe v lasti občin, 80 tisoč evrov za eno konkretno občino, sama je pa izračunala 206 milijonov. Lepo vas prosim, temu se reče ... / izklop mikrofona/.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Besedo ima gospod Franc Jurša.
FRANC JURŠA (PS DeSUS): Hvala lepa, predsednik, za besedo.
Moj namen ni bil diskutirati niti se konfrontirati, ampak vseeno bom na začetku najprej povedal, da tega amandmaja ne bom podprl; ne bom pa ga podprl zaradi tega, ker niste predlagali nične stopnje. Če bi predlagali to stopnjo, bi z veseljem potrdil vaš predlog.
Pa preidimo na neko desno. Spoštovane kolegice, cenjene kolegice iz SDS, kakor tudi cenjeni kolegi in še nekateri drugi iz opozicijskih strank oziroma Slovenske ljudske stranke ...
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Gospod Jurša, moram vas opozoriti, da polemike niso dovoljene.
FRANC JURŠA (PS DeSUS): Oprostite, predsednik.
Cel večer poslušam očitke na račun DeSUS. Jaz bom odgovoril v nekaj stavkih. Zadnji očitek je bil od kolegice Sonje Ramšak. Bom nadaljeval z obrazložitvijo. Mi smo dosegli določene napredke znotraj koalicijskega usklajevanja in relativno hitre razprave na to temo. Lahko govorim o tem, da se upošteva 50 % olajšava, poznate zadevo, da je stopnja za stanovanje 0,15 %, da se postopno uvaja ta zakon. Povedali pa smo tudi, da s tem nismo zadovoljni. Pa se vprašajte, kako smo sprejemali ZUJF, ali smo bili takrat tiho? Seveda smo bili, ker smo bili v koaliciji in smo morali nekatere zadeve speljati, ker je to v interesu države. Lepo vas prosim, ne uporabljati stranke DeSUS, kot mi to ne počnemo za vas.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala. Besedo ima gospod Tomaž Lisec.
TOMAŽ LISEC (PS SDS): Hvala.
Če bi bili v SDS populisti, bi resnično predlagali nulto stopnjo, ampak ker smo odgovorni, smo predlagali tisto, kar so potrebe kmetijstva, gospodarstva in vseh ostalih. Sam se zelo čudim, zakaj sta minister Stepišnik in gospod Židan sploh še ministra. Naj ponazorim z enim stavkom. Gospod Židan je leta 2010 govoril, ko se je govorilo o davku na nepremičnine, o stopnji 0,03, da je to tragedija za kmetijstvo. Danes je pred nami predlog zakona, ki za kmetijske stavbe predvideva davek 0,30; za kmetijska zemljišča pa 0,15. Torej 10-kratnik oziroma 20-kratnik tistega, kar je minister Židan v letu 2010 rekel, da je tragedija za kmetijstvo, on zdaj to podpira. Resnično ena kontinuiteta politike socialne demokracije. Na drugi strani imamo ministra Stepišnika, ki vedno znova govori, kako je treba pripeljati v Slovenijo nove in nove investicije, ob tem pa brez besed proti z lahkoto potrdi, da se sprejme davčna stopnja za poslovne, industrijske nepremičnine s stopnjo 0,75. Imamo dva gospoda, ki sta popolnoma tiho, kljub temu, da ju vsi udeleženci na njunih področjih opozarjajo, da bosta grobarja na svojih področjih. Ampak politika koalicije je takšna, kot je. Pripravlja se nacionalizacija, predvsem na podeželju, in ta vlada jo bo s tem - če ne bo podprla realnega amandmaja Poslanske skupine SDS, ki vrača predlog zakona na to, kar je v nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč - gladko povozila in se nam boste smejali. Smejali pa se boste
303
DZ/VI/37. izredna seja
verjetno tudi narodu, ko bodo plačevali te položnice.
Sam bom podprl amandma SDS.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Besedo ima gospod Jožef Jerovšek.
JOŽEF JEROVŠEK (PS SDS): Hvala lepa.
Kolegice in kolegi! Zakon o davku na nepremičnine je samo eden od stampedov, ki ga izvaja sedanja oblast in koalicija. Stampedo, v katerem bo potlačila in pohodila praktično vse pred seboj. Seveda gre to zoper slovenske državljane, zoper te pridne ljudi, ki so si z odrekanjem nekaj ustvarili v življenju, zdaj pa jih je treba zatreti. In včeraj sem uporabil prispodobo in jo bom danes še enkrat, da gre v bistvu za harač. To so izjemni davki, ki jih je turško otomansko cesarstvo uvedlo zoper nemuslimanske državljane z namenom, da si jih potlači, da se jih prisili k odhodku ali pa da prestopijo v muslimansko vero. In tudi tu so politična ozadja teh obremenitev in tega davka.
Gospod predsednik?
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Imate prav, gospod Jerovšek.
Spoštovane kolegice in kolegi, prosim za mir v dvorani. Besedo ima samo gospod Jerovšek. Izvolite.
JOŽEF JEROVŠEK (PS SDS): Jaz bom 6. člen podprl. Z galamo me ovirajo. Moram reči, da nekaterim je smešno, dejansko gre za harač in tudi to me navaja, da so snovalci uporabljali otomanske vzorce, ker so v prvi verziji imeli tudi davek na sakralne objekte, kar je bila značilnost za tujeverne državljane v otomanskem cesarstvu. Hvala.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Še je interes za obrazložitev glasu, zato vas vabim k prijavi.
Besedo ima gospod Danijel Krivec.
DANIJEL KRIVEC (PS SDS): Hvala za besedo.
Jaz bom naš amandma podprl tudi iz razlogov, ki so jih moji kolegi že navajali glede pripravljenega zakona, ki je bil že v preteklosti in kjer je bila stopnja 0,03. Pa tudi na podlagi vseh prejetih pobud, ki prihajajo s strani lokalnih skupnosti in drugih. Med drugim tudi iz Mestne občine Ljubljana, kjer pravijo - prvič: "Vztrajamo, da je davek na nepremičnine lokalni davek," tudi ta predlog je bil v amandmaju, pa ste ga zavrnili. Drugič: "Občine že ob uvedbi Zakona o davku na nepremičnine morajo imeti možnost odločanja o višini davčnih stopenj," to je ravno ta amandma, o katerem zdaj govorimo. "Po uvedbi Zakona o davku na nepremičnine se občinam v proračunih ne sme zmanjšati neto učinek," tudi na to opozarjamo ves čas. "Zakon o davku na nepremičnine ne sme povzročiti povečanih obremenitev za zavezance v primerjavi s sedaj veljavnim sistemom," tudi na to opozarjamo. In
še in še. In pravijo: "Ugotavljamo, da ima Zakon o davku na nepremičnine močan vpliv na občinske proračune, občine pa nimajo pravnih podlag, da pripravijo svoje proračune, ne za planiranje prihodkov ne odhodkov," tudi to je zapisano in podpisan je vaš župan Zoran Jankovic, ki vas gleda, ne samo nas. Mestna občina Metlika pravi: "Občinski svet je sprejel sklep, da ne soglaša s Predlogom zakona o davku na nepremičnine." Takih dopisov je še veliko, tako da niso dopisi samo tistih, ki so na tej strani, ampak so dopisi tudi na drugi strani. In še enkrat, tako se bojite vpliva na znižanje teh stopenj, po drugi strani pa, ko ena od koalicijskih strank postavi pogoje, se to fiskalno sidro v proračunu, o katerem je bilo prej govora, hitro zmanjša za 40 milijonov, pa ostane volk sit in koza cela. Ko govorimo o nekih ukrepih, ki bi zmanjšali določene stopnje, je pa... / izklop mikrofona/.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Proceduralni predlog ima gospod Samo
Bevk.
SAMO BEVK (PS SD): Hvala za besedo, predsednik. Spoštovani zbor!
V skladu z 19. členom Poslovnika Državnega zbora vas sprašujem, predsednik, kako boste organizirali delo Državnega zbora na tej seji in tudi delo Državnega zbora v naslednjih dneh. Nepremičninski zakon smo začeli obravnavati ob 14.33 in zdaj smo pri 6. amandmaju, do konca je še 37 amandmajev, čaka pa nas še Energetski zakon, proračuna za leti 2014 in 2015 ter Zakon o izvrševanju proračunov. Če bodo ob vsaki točki iz SDS vzeli še 45 minut odmora, imamo še 4 krat 45 minut pavze, potem se mora sestati matični Odbor za finance, da uskladi proračun, in potem gremo ponovno spet na odločanje. Poleg tega imamo jutri ob 8. uri sejo Odbora za zunanjo politiko, ob 10. uri v tej dvorani javno predstavitev mnenj v zvezi z Energetskim zakonom, kajti povabili smo na to javno predstavitev vesoljno Slovenijo, ki se ukvarja z energetiko. Kako jim bomo sporočili, da bo ta obravnava jutri odpadla? Gospod predsednik, zdaj smo pri 6. amandmaju k nepremičninskemu zakonu, začeli pa smo ob pol treh popoldne in je še 37 amandmajev k temu zakonu. Kako boste v skladu z 19. členom Poslovnika Državnega zbora organizirali delo Državnega zbora, da bomo učinkoviti, da bomo sprejemali zrele odločitve in da bomo tudi poslanke in poslanci ostali v neki normalni kondiciji? Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala, gospod Bevk.
Moram vam povedati, da obrazložitve glasu potekajo v skladu s Poslovnikom. Glede organizacije dela Državnega zbora imamo predvideno, da danes delamo do zaključka te seje. Torej, dokler ne zaključimo, bomo delali. Delali smo v tem tednu praviloma do 10. ure
304
republika slovenija
DRŽAVNI ZBOR
DZ/VI/47. izredna seja
zvečer, danes je predvideno do zaključka seje. Kaj se bo dogajalo okrog polnoči, mogoče bomo takrat vzeli res kakšnih 15, 20 minut odmora za razmislek, da se dogovorimo, vendar seja ta hip teče naprej v skladu s Poslovnikom. Kaj pa bo potem, ko bomo prišli do 24. ure, pa mogoče res sledi premislek, kako in kaj. Ampak predvideno je, da delamo do zaključka. Tako imamo tudi sprejeto v časovnem poteku te seje na Kolegiju predsednika Državnega zbora in si je tudi možno prebrati v dokumentih, ki govorijo o časovnem poteku izredne seje.
Naslednji, ki bo razpravljal, je gospod Branko Ficko.
BRANKO FICKO (PS PS): Hvala. Najprej bi rad vsem tistim, ki se danes borijo za občane, za gospodarstvenike, za kmetijstvo, čestital, ampak o tem bi morali razmišljati pred 10 leti v tem obdobju, ko je večina vas bila na vladi in je bila zraven, ko se je ta država uničevala preko bančnega sistema, s kreditiranjem, ko ste uničevali gospodarstvo itn. Če bi takrat normalno gospodarili, se to ne bi dogajalo in ta davek danes ne bi bil potreben.
Kar se pa tiče amandmaja okrog zmanjšanja stopenj, bom glasoval proti. Čisto iz enostavnega načela, da davek, če je, bi moral biti povprečen, za vse enak. Že do sedaj se je v tej proceduri delalo preveč izjem, tudi lobijev, če hočete. Primer - na kmetijskem področju, kjer vedno zagovarjamo malega kmeta, je že prišlo do prenizke osnove. In tudi vse primerjave, ki so bile v javnosti, da bo pri nas 25-krat več, kot je v Avstriji, ne držijo. V Avstriji ne povprečna stopnja 0,8. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam. Še je interes za obrazložitev glasu. Odpiram možnost prijave.
Besedo ima gospod Franc Bogovič.
FRANC BOGOVIČ (PS SLS): Hvala za besedo. Kolegice in kolegi!
Predlagam, da smo kar strpni, razprava bo dolga. Če bi bil vsaj skrajšani postopek, bi takšne razprave o amandmajih zaključili na sejah delovnih teles, danes bomo pač morali tu nadaljevati. Glede davka je bilo rečeno, da so te stopnje primerne, da niso previsoke. Ti trije amandmaji pri 8. členu, pri prvem amandmaju smo sedaj, so namenjeni temu, da ne bi prišlo do prekomernih obremenitev. Eno izmed teh ustavnopravnih določil je tudi to, da se ta davek na nek način, čeprav gre na nepremičnine, ne sme prekomerno obremeniti glede na potencial, kaj lahko lastnik takšne nepremične dobi. V tem delu je bilo danes že kar nekaj primerjav povedanih in naj nadaljujem. Začel bom, ker so bile nekatere kategorije že večkrat omenjene, najprej pri upokojencih, ki živijo v stanovanjih v urbanih središčih, kjer so stanovanja visoko ovrednotena. Zagotovo je to neprimerno visoka obremenitev, kajti šlo bo za nekajkrat večje obremenitve, kot so bile do sedaj. Nič krivi za to
zadevo. Druga zadeva je na področju kmetijstva, ki je bilo omenjeno. Kolega, res je procentualna stopnja v Avstriji višja, je pa na drugi strani vrednost kmetijskih zemljišč bistveno nižja, takšno je njihovo vrednotenje, zato je ta izračun, da avstrijski kmetije za petkrat več površin plačajo samo 3 milijone, se pravi petkrat manj na mesto. Imamo konkretne primere od avstrijskokoroškega kmeta, ki jih je navedel profesor Zagožen. Še celo vrsta takšnih primerov je. Tisti, ki smo se malce bolj poglobili, ki smo ljudi poslušali, smo jih slišali v času teh javnih tribun, drugi jih bomo tu nocoj podelili še med vas.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala. Besedo ima gospod Jože Tanko.
JOŽE TANKO (PS SDS): Hvala lepa za besedo.
Mi s zavedamo, da nismo s tem amandmajem, ki ga predlagamo, šli do minimuma možne obdavčitve, smo pa ocenili, kje je meja. In vsem tistim, ki imate željo, da pridemo do ničelne obdavčitve, predlagamo, da ta amandma podprete. S tem je člen odprt in v tretji obravnavi zakona lahko pridemo do ničelne stopnje. Mislim, da je to edini način, da izpolnimo željo mnogih, ki ste jo izrazili v obravnavi oz. obrazložitvi glasu. Me pa zelo moti, da tam, kjer bi morale biti ničelne stopnje, to je na področju kmetijstva, da je minister popolnoma odpovedal. Od oddaje Odmevi, kjer je bil nekoliko poten, ker je prišel ta zakon ven, se je potem umaknil in se posvetil čisto drugim temam. Se pravi, preganja zdaj vrtnarje, frizerje in podobne zgodbe, namesto da bi se ukvarjal s svojim resorjem in tudi zagovarjal interese kmetijstva. Da niso stopnje nižje že v osnovnem zakonu, je pa problem tudi v tem, da se ni bilo možnosti v teh postopkih pogovarjati o tem, ker je vlada vse te stvari več ali manj ignorirala.
Predlagam, da amandma podprete in da v naslednjem koraku, ko se bodo vlagali amandmaji za tretjo obravnavo, vložimo tudi tisto, kar ste sedaj nekateri predlagali, to se pravi ničelno stopnjo obdavčitev nekaterih nepremičnin. Jaz bom pa ta amandma podprl ravno zato, da se to omogoči.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala. Zdaj pa mislim, da lahko preidemo na odločanje.
Glasujemo o amandmaju pod prvo točko, predlagatelj je Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke. Če je amandma sprejet, postanejo amandmaji pod točkami dve, tri in štiri brezpredmetni.
Glasujemo. Navzočih je 86 poslank in poslancev, za je glasovalo 33, proti 49.
(Za je glasovalo 33.) (Proti 49.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
V odločanje dajem drugi amandma k 6. členu, predlagatelj je Poslanska skupina Nove Slovenije. Če je sprejet amandma pod to točko,
305
DZ/VI/37. izredna seja
postaneta amandmaja pod točkama tri in štiri brezpredmetna.
Proceduralno, gospod Matevž Frangež, izvolite.
MATEVŽ FRANGEŽ (PS SD): Spoštovani predsednik, jaz nikomur od kolegic in kolegov ne odrekam pravice, da v skladu s poslovnikom obrazložijo svoj glas. Vendarle pa bi želel proceduralno pozvati celoten parlament, da v teh težkih razmerah in nemogočem tempu, ki ga imamo v Državnemu zboru, upoštevamo tudi kolegialnost drug do drugega. Mi praktično že nekaj časa delamo, bom rekel, na meji vzdržljivosti. To, da se razume, je tudi odgovornost koalicije, pa vendarle želim, da to upoštevamo in da kolikor je mogoče, to razpravo racionaliziramo. Predsednik, moj predlog bi šel -ob spoštovanju poslovniških pravic poslank in poslancev - k temu, da poskušamo razprave racionalizirati in ne ob vsaki priložnosti, ko nam Poslovnik to omogoča, izkoriščati pravice, ki jih imamo, ker to ni zadnje glasovanje, ker pred nami so še številni amandmaji. Razumem, da je potrebno pri njih utemeljiti nekatere stvari, ne pa ponavljati razprave, katere mesto in namen je bil včeraj.
Kolegi, v poziv in v želji, da smo drug do drugega korektni, ker verjamem, da smo že vsi skupaj od tega tedna in teh dni zelo utrujeni. Mislim, da bi bilo korektno, da to sejo danes zaokrožimo, kakršnikoli že bodo njeni rezultati, v normalnih okoliščinah in ne ob 6. uri zjutraj.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Mogoče samo za vaše pojasnilo. Če ne bomo zaključili do javne predstavitve mnenj, potem računajte, da bomo nadaljevali z delom v soboto. Mislim, da bi bilo lepo in dobro, če bi veljal dogovor med nami, ki sem ga sicer poskušal predlagati vodjem poslanskih skupin, da se v trenutku obrazložitve glasu v imenu poslanske skupine obrazloži glas, posameznik pa obrazloži glas, če ima mogoče ločeno ali drugačno stališče kot poslanska skupina. Govorim samo o tem, kaj sem želel na delovnem posvetu predstaviti. Nihče pa danes od vas ne more zahtevati. Gospod Frangež, hvala za prijetno pobudo za nadaljnje delo.
Naslednji proceduralni predlog pa ima gospod Bogovič.
FRANC BOGOVIČ (PS SLS): Spoštovani predsednik.
Predlagam, da spoštujemo Poslovnik. Vem, da ga boste, ker ste demokratičen predsednik, kajti ob tem, da bo res to danes dolgo časa trajalo in da smo vsi utrujeni, smo nekateri v tem času tudi bili med ljudmi, do katerih je tudi prav, da smo zelo kolegialni in da jim omogočimo, da nas poslušajo. Za kolegialnost prosim, nič drugega.
In v tem času, ko smo v Državnem zboru se odločili za takšen postopek, kot ga imamo sedaj, je 70 tisoč ljudi v dobrem tednu podpisalo. Veliko od teh ljudi bo imelo hudo velike probleme zaradi tega zakona in so živo
zainteresirani, da se ta zakon sprejme. Želijo tudi mogoče danes izvedeti za posledice tega zakona, ki bo na tak način sprejet, zato predlagam, da si ta čas vzamemo. Zadnjič smo na delovnem telesu poskušali narediti napredek, pri tem zakonu pa smo bili žal neuspešni, ker so predlogi prihajali iz opozicije, smo bili skupaj od 11 dopoldan in do pol štirih zjutraj, verjamem, da bo tudi ta seja danes dolga.
Prosim pa res za kolegialnost, potrpljenje in za spoštovanje Poslovnika in spoštovanje ljudi.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Jaz bi nekaj svetoval. Mislim, da je po teh dveh proceduralnih predlogih jasno, da do soglasja ne bomo prišli glede tega, da bi delali drugače, kot dopušča Poslovnik. V izogib temu, da bi danes in ta trenutek izgubljali čas z novimi proceduralnimi predlogi, vas sprašujem, ali imate kakšen drug predlog, ki odstopa od poslovniških določil, ali delamo naprej tako, kot poslovnik določa, ker soglasja - je že vidno po dveh obrazložitvah - ne bo.
Gospod Tanko je imel naslednji proceduralni predlog.
Gospod Pukšič, vi ste bili za gospodom Tankom, pridete na vrsto, ko bo podal proceduralni predlog gospod Jože Tanko. Izvolite, gospod Tanko.
JOŽE TANKO (PS SDS): Hvala lepa za besedo.
Ne obtožujte nas za to, da se zavlačuje s to sejo. Vi ste sami prekinili to sejo Državnega zbora dva dni nazaj za uro in pol, smo prej končali brez potrebe, ste sami prekinili.
Druga stvar, kar je, smo vam na začetku obravnave te točke dnevnega reda 3 vodje poslanskih skupin podpisali predlog, da se obravnava te točke preloži. Ignorirali ste, prezrli ste vsa opozorila in pobude in zdaj smo v fazi glasovanja o amandmajih. Predlagam, da zadevo peljemo naprej, tako da bomo zaključili, ko bomo. Razprava oziroma obrazložitve tečejo in zdaj je očitno v koaliciji dogovor, da boste stavkali, ker skoraj noben ne razpravlja. Zdaj vidimo, kako izgleda koalicijska stavka v Državnem zboru.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Kakšen je vaš proceduralni predlog, gospod Tanko?
JOŽE TANKO (PS SDS): Ko bo zadeva končana, bo končana. Upam, da se zavedate, da ste izkoristili vse tisto, da ste uvrstili to točko na dnevni red v skladu z dogovorom na koaliciji. Noben predlog, ki smo ga dali, ni zalegel, noben ni bil upoštevan. Zdaj ne bi smeli več obrazložiti niti glasu pri amandmajih. Predlagam, gospod predsednik, Poslovnik je jasen, da gremo naprej in da glasujemo.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala. Samo kratko pojasnilo, preložitev ni bila mogoča, ker bi s tem kršili Ustavo.
306
DZ/VI/37. izredna seja
Naslednji proceduralni predlog ima gospod Pukšič.
FRANC PUKŠIČ (PS SLS): Hvala lepa. Gospod predsednik, vi opozarjate, da ni prav, če v dvorani govorimo. Moj proceduralni predlog je namenjen vam in vas želim vprašati, ker vodite sejo in tudi razlagate Poslovnik v tem trenutku. Zato je prav, če me slišite, zato sem počakal, da bom povedal, ko boste prosti. Gospod predsednik, sprašujem vas, ali je možno da kateremukoli poslanci omejite, ne glede na to če se dogovorite z vodji poslanskih skupin za nek dogovor, poslancu pa omejite v nasprotju z veljavnim Poslovnikom. Kot predsednik poslovniške komisije lahko trdim, da je to v nasprotju s Poslovnikom in da te pravice nima nihče, tudi Kolegij predsednika Državnega zbora, da poslancem nekaj omeji, ker je v nasprotju s Poslovnikom. Če to želite, lahko daste predlog na poslovniško komisijo, spremenimo Poslovnik na tej točki in potem bodo veljala drugačna pravila. Zato se mi zdi vsa ta telovadba in izgubljanje časa, ko je začel že kolega Bevk, brezpredmetno in resnično podaljševanje seje.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Seja lahko poteka v skladu s Poslovnikom. Če
pa se želi spoštovati, je to odvisno od vsakega
posameznika, ali bo ta dogovor spoštoval.
Nikakor ga pa ne moremo postaviti pred dejstvo,
da to mora spoštovati.
Gospod Bevk, imate postopkovni predlog.
SAMO BEVK (PS SD): Hvala lepa, predsednik, za besedo.
Ko sem načel to vprašanje glede organizacije dela Državnega zbora v skladu z 19. členom Poslovnika Državnega zbora, je bil eden izmed razlogov tudi ta, ker sem kot predsednik Odbora za infrastrukturo in prostor za jutri ob 10. uri dopoldan sklical javno predstavitev mnenj v zvezi z Energetskim zakonom. Osebno smo povabili več 100 ljudi, strokovnjakov, organizacij, podjetij in preko medijev vesoljno Slovenijo, ki se ukvarja z energetiko. Zato me je nekoliko pomiril vaš odgovor prej, da bomo delali do javne predstavitve mnenj. Predlagam tudi, da javne predstavitve mnenj jutri ne odpovemo in da temu prilagodimo delo Državnega zbora. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: To pa v
vsakem primeru drži. Javne predstavitve mnenj ne bomo prelagali. Ta se bo izvedla. Že prej sem nakazal možnost, če ne zaključimo v razumnem roku, da ne preprečimo izvedbo javne predstavitve mnenj in nekaterih drugih obveznosti v petek, bomo delali v soboto kot enem od možnih prvih dni, da opravimo in dokončamo to sejo.
Da pa to sejo dokončamo čim prej, sprašujem, če ima še kdo željo, da obrazloži glas? Se opravičujem, sem že pozabil.
Smo pri obrazložitvi glasu, ki jo je zahtevala gospa Ljudmila Novak v imenu Poslanske skupine Nove Slovenije.
LJUDMILA NOVAK (PS NSi): Spoštovani kolegi!
Vidim, da ste polni moči in energije in bomo razpravljali še dolgo v noč. Zato bom pa kratka, pa tudi moji poslanci nimajo take želje po razpravi, ker jih predsednica ne gleda po televiziji, zato so bolj mirni, povedo tisto, kar je treba.
V Novi Sloveniji pa smo podali razumen amandma na ta člen, za katerega mislim, da ga boste vsi podprli, ker je najbolj razumen. Vsi se zavzemamo za to, da spodbujamo gospodarstvo. Vemo, da samo z rastjo gospodarstva lahko dobivamo nova delovna mesta in lahko tudi gospodarstvo plačuje vse davke. Zato smo znižali davčno stopnjo za poslovne in industrijske nepremičnine iz 0,75 na 0,40 % in tako izenačili s predlogom za energetske objekte. Prav tako smo znižali davčno stopnjo iz 0,30 na 0,15 % za kmetijske stavbe in tudi iz 0,75 na 0,40 % za zemljišča za poslovno in industrijsko rabo. Vsi vemo, da kmetijski in poslovni objekti niso objekti, v katerih bi se dogajalo nekaj luksuznega, ampak so to nujno potrebne nepremičnine za opravljanje tako gospodarske kot kmetijske dejavnosti. V Novi Sloveniji smo prepričani, da na ta način lahko spodbujamo gospodarstvo. Medtem ko v drugih državah znižujejo davke, da privabijo nove vlagatelje, jih mi zvišujemo, zato sem prepričana, da boste dobro razmislili o našem amandmaju in ga morda tudi podprli.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala. V imenu Poslanske skupine SDS mag. Andrej Šircelj.
MAG. ANDREJ ŠIRCELJ (PS SDS): Hvala lepa, spoštovani predsednik.
Kot je navedeno v gradivu, bom govorili o 3 predlogih, v bistvu 3 različnih predlogih k temu členu, in sicer v vseh 3 predlogih govorimo o znižanju davčnih stopenj. V Slovenski demokratski stranki, gledano v splošnem, smo za znižanje davčnih stopenj. Zaradi tega, če bi bil sprejet katerikoli amandma, ki bi znižal enormno visoke davčne stopnje, ga bomo v Slovenski demokratski stranki podprli. Visoke davčne stopnje so škodljive iz več razlogov, ker obdavčujejo kmetijstvo, podjetnike, skratka tiste, ki dejansko ustvarjajo in zmanjšujejo konkurenčnost na trgu, tako domačem kot tujem.
Poslabšanje pogojev, v katerih poslujejo podjetja, kmetje in ostali, pa pomeni, da slabi konkurenčnost Slovenije v Evropi in svetu. Za posameznike, za fizične osebe so predlagane davčne stopnje, ki jih je predlagala vlada Alenke Bratušek, nesorazmerne z dohodkom, ki ga prejemajo. Nesorazmerne so zaradi tega, ker je ocenjena vrednost nepremičnin - ki jo je naredil Gurs in je
307
DZ/VI/37. izredna seja
pridobljena v obdobju, ko je bilo to lažje narediti - previsoka. In ker imajo državljani in državljanke v Sloveniji, realno gledano, vse nižje dohodke in na drugi strani vse večje stroške, ki so nujni za življenje. To so tisti stroški, katerim se ni možno izogniti. Ni se možno izogniti stroškom za komunalne storitve, ki se povečujejo nekajkrat, ni se možno izogniti stroškom za elektriko, vodo, za tiste eksistencialne stvari, ki jih ljudje potrebujejo za življenje.
Zaradi tega bomo v Slovenski demokratski stranki podprli tudi amandma Nove Slovenije, ker menimo, da vsakršno znižanje pomeni za državljane in državljanke neko pridobitev. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala. V imenu Poslanske skupine Slovenske ljudske stranke ima besedo gospod Franc Bogovič.
FRANC BOGOVIČ (PS SLS): Kot sem že dejal, trije amandmaji so pri 6. členu, ki se tičejo stopenj in imajo različne fiskalne cilje. Prvi je amandma, ki smo ga že zavrnili in je znižal prihodke državnega proračuna oz. prihodke iz tega davka v primerjavi z dosedanjimi stavbnimi zemljišči. Ta predlog, ki ga je predlagala Nova Slovenija, dvigne te davke iz slabih 190 na približno 260 milijonov in ima ključni cilj razbremenitev gospodarstva. Ker je ta predlog najbližje tistemu, ki ga je predlagala Vlada, verjamem, da imamo od vseh 3 predlogov največ možnosti, da se sprejme. Kot je že gospod Šircelj dejal, sledi pravim ciljem in to so cilji, s katerimi se poskuša tistim, ki na svojih nepremičninah tudi ustvarjajo novo vrednost, zaposlujejo ljudi, zmanjšati bremena. Tako gre na eni strani za kmetijske stavbe, da iz sedaj nerazumljivih 0,30 pridejo na tisto stopnjo, ki jih imajo danes tudi stanovanjske nepremičnine 0,15; in da se tudi za poslovno in industrijsko rabo izenači na 0,40 %. Na ta način bi vsaj v enem izmed davčnih segmentov dali signal gospodarstvu, da ga razumemo. Na takšen način bi bilo gospodarstvo manj obremenjeno, kot je doslej, bi pa bili tisti, ki so lastniki nepremičnin, višje obremenjeni, ker se je sledilo cilju, da se tudi s fiskalnega vidika stopnja iz 0,75 spravi na 0,40.
Drug pomemben del tega amandmaja je tudi to, da ne dopušča več povečanje občinam do 50 % nadgradnje, na kar so nas tudi opozarjali številni gospodarstveniki, predvsem obrtniki. Bojijo se tega, da bi že tako visokim stopnjam, ki so določene, potem še dvigovalo stopnje. Koncept je na nek način drugačen, kot je bil v zakonu, ki ga je predlagal gospod Križanič leta 2010. Moram priznati, da se osebno bolj strinjam s tistim konceptom, da se določi relativno nizka, najnižja stopnja in da se prepusti po principu subsidiarnosti občinam, da ocenijo, kaj je v tem primeru najbolje. V tem primeru je šla omejitev, da ne more priti do tega povečanja.
Sam in tudi v poslanski skupini Slovenske ljudske stranke bomo ta amandma podprli.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala. Ni več interesa, da bi obrazložili glas v imenu poslanskih skupin. Prehajamo na obrazložitev glasu v lastnem imenu in vas vabim oziroma dajem možnost prijave.
Besedo ima gospod Mihael Prevc.
Izvolite.
MIHAEL PREVC (PS SLS): Hvala lepa še enkrat, predsednik.
Bom podprl ta amandma, ker je to amandma, ki znižuje davčne stopnje. Večkrat je bilo že rečeno s strani koalicije, da je to sistemski zakon. Ja, moral bi biti sistemski zakon, vendar žal ni. Ta davek bo namenjen izključno za to, da pokrije 200 milijonsko luknjo v proračunu, kar pomeni, da bo ta davek dvakrat do petkrat obremenil naše državljane. Davčna stopnja je previsoka in ta amandma je tisti, ki te davčne stopnje znižuje. Velikokrat je rečeno, da je davek na nepremičnine primerljiv evropskemu davku. Ni primerljiv! Davčna osnova, ki je osnova za zakon o nepremičnini nekje v Avstriji, ne izhaja iz neke posplošene tržne vrednosti, kar se dogaja pri nas, ampak izhaja iz prihodka, ki ga lastnik nepremičnine dobi od te nepremičnine. Davčna stopnja je tam višja, kot ste nekateri rekli. Res je, ampak obremenitev za lastnika nepremičnine je pa nižja. Predvsem je problem previsoka davčna stopnja za gospodarstvo. Smo v času gospodarske krize in polna usta so nas, kako moramo v tem trenutku pomagati gospodarstvu, pomagati, da bo gospodarstvo konkurenčno. S tem, kar počenjamo danes, delamo ravno nasprotno. Če se že gremo sprejemati tak davek na nepremičnine, potem bi morale biti davčne stopnje nižje ali pa da bi jih vsaj dvigovali postopoma. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala. Besedo ima gospa Iva Dimic.
IVA DIMIC (PS NSi): Hvala lepa za besedo, predsednik. Kolegice in kolegi! V Novi Sloveniji smo s svojim amandmajem želeli doseči to, da se postavi v enakovreden položaj gospodarstvo in energetiko. Nad podatkom, da so davčne stopnje za energetiko 0,40 in na drugi strani davčna stopnja za gospodarstvo 0,75, se je začudil tudi predsednik Odbora za finance na seji odbora, ki je rekel, da je tudi njega to zmotilo. Pričakovala sem, da bo koalicija tu uvidela napako in da bo zadeve popravila do današnje seje in da bo vložila svoj amandma, kjer bo rekla, res je. Danes sem slišala o TEŠ 6, ki bo na eni strani ceste bo plačal 0,40, na drugi strani pa Gorenje 0,75. Ne vem, mogoče bi morali iti malo na tiste konce, da vidite, kako je to skupaj, da so zemljišča enakovredna, pa taka razlika v obdavčitvi. Mi pošiljamo, bom spet rekla, Gorenje pošiljamo v
308
DZ/VI/37. izredna seja
tujino. Potem pa ne govoriti - joj, nam bo gospodarstvo ušlo. Saj ga sami porivamo! Oziroma ga porivate! Poriva ga vlada Alenke Bratušek. In očitno imajo elektropodjetja in Petrol prenizek profit, da imajo toliko nižjo stopnjo davka.
Za konec lahko samo rečem, da ste se odločili, da boste uničili gospodarstvo in prebivalstvo samo zato, da si boste še za nekaj časa kupili vlado oziroma vladanje v Sloveniji. To je žalostno.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Besedo ima gospod Franc Pukšič.
FRANC PUKŠIČ (PS SLS): Hvala lepa.
Te obrazložitve glasu niso zaradi tega, da bi sami sebi jemali čas ali da bi bili dalj časa tukaj. Ampak enostavno gre za tako pomembno zadevo, po mojem globokem prepričanju, za smrtno obsodbo marsikaterega gospodarskega subjekta, predvsem pa lokalnih skupnosti in marsikatere občine, še bolj pa marsikatere kmetije. Čeprav bi radi povečevali samooskrbo, jo bomo s tem samo zniževali. Kar je bilo prej rečeno, da ima Avstrija 0,8 % stopnjo, ni res. Avstrija ima 0,2 % stopnjo na podlagi Zakona o vrednotenju. In primerjava, kolegice in kolegi, ki jo je naredil dr. Franc Zagožen, ki mu na tem področju lahko verjamemo, za 95 hektarjev njiv, za 25 hektarjev gozdov, za proizvodnjo tisoč prašičev je v Avstriji, na avstrijskem Koroškem ... / nemir v dvorani/
Predsednik, kaj če bi jaz imel besedo in ne Pozitivna Slovenija kongresa?
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Imate besedo, gospod Pukšič, kar nadaljujte.
FRANC PUKŠIČ (PS SLS): A njih ne boste utišali? Tudi hvala.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Prosim ostale, ki razpravljate oz. se pogovarjate v dvorani, da se umirite in omogočite gospodu Pukšiču, da obrazloži glas. Izvolite, gospod Pukšič.
FRANC PUKŠIČ (PS SLS): Dobro, niso slišali, ne bodo reagirali, oni nadaljujejo z neformalnim kongresom.
Dr. Zagožen je povzel, da je davčna vrednost v Avstriji na osnovi njihovega zakona ocenjena na 61 tisoč evrov. 61 tisoč evrov! In 0,2 % na to vrednost pomeni 122 evrov davka. 122 evrov! Enaka kmetija pri nas po Gursu -zdaj upam, da mi boste pustili nekaj sekund dlje - pa je ocenjena od 2 do 3 milijone in bi kmet za enako kmetijo pri nas plačal od .../ izklop mikrofona/
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Mir v dvorani! Preden dam besedo naprej, kolegice in kolegi, vas resnično prosim,
da se pogovarjajte v preddverju, ker motite delo Državnega zbora. Halo, se slišimo?! Hvala.
Gospa Romana Tomc, imate besedo.
ROMANA TOMC (PS SDS): Hvala lepa. Spoštovani predsednik, v skladu s 73. členom Poslovnika ste dolžni zagotavljati, da imam zdajle jaz kot govornica pravico govoriti, brez da bi mi kdo segal v besedo oz. motil moj govor. Lepo prosim, da to zagotovite.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Še eno
opozorilo, kolegice in kolegi. Resnično, če se ne boste umirili, vas bom prosil, da zapustite dvorano.
Izvolite, gospa Tomčeva.
ROMANA TOMC (PS SDS): Hvala lepa. Jaz vas bom prosila, da mi boste zagotovili toliko več časa, kot ga je zdaj poteklo. Rada bi povedala, da bom podprla amandma Nove Slovenije, čeprav to ni čisto naš amandma, ampak gre v pravi smeri in v tisti smeri, v kateri mi želimo - to je v zmanjševanje davčnih stopenj. Ta člen je tipični dokaz, da je ta zakon namenjen izključno polnjenju proračuna in ne sistemskemu urejanju obdavčitve nepremičnin. In drugo, ta zakon je rezultat logističnih pritiskov. Kadar gre za primere, ko je davčna osnova zelo široka, da je veliko davčnih zavezancev, ki vplačuje, velja pravilo, da morajo biti davčne stopnje nizke. Te davčne stopnje, ki so danes v zakonu, so izrazito visoke.
In drugo, zakaj sem rekla, da menim, da je to rezultat lobističnih pritiskov Povejte mi en razumen razlog, zakaj bi bilo področje energetike, ki v Sloveniji še edino ustvarja omembe vredne dobičke, manj obdavčeno kot sicer gospodarstvo, v celoti. Razen, če zadaj niso bili kakšni prišepetovalci, kako naj bodo urejene stopnje v Zakonu o davku na promet nepremičnin.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Besedo ima gospod Jožef Horvat.
JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala, predsednik, in moja zahvala vam osebno za korektno dosedanje vodenje te seje.
Podprl bom amandma Nove Slovenije in zdaj obrazložitev; ta amandma ima namen, da nevtraliziramo sive eminence slovenske energetike, ki so prisesane na politične stranke leve politične provenience. Ta amandma ima namen, da pomaga slovenskemu gospodarstvu. Če bi bil sprejet, bi to bil tudi lahko dosežek Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, sicer kakšnih pozitivnih dosežkov tukaj ne beležimo, kar pa lahko rezultira v bližnjo interpelacijo ministra. Ta amandma želi pomagati tudi vrhu koalicije, od koder slišimo, da z ZDN - z Zakonom o davku na nepremičnine iščemo še zadnji drobiž pri ljudeh. In mi želimo pomagati, da ne bi iskali še zadnjega drobiža pri ljudeh. Si predstavljate, kaj pomeni, da tistim na
309
DZ/VI/37. izredna seja
socialnem robu poberete še zadnji drobiž. In tisti, ki je to izjavil, je potem dvignil roko in pobral drobiž. Lepo vas prosim, razmislite kolegice in kolegi, noč je sicer še mlada, mi imamo energijo, ampak sprejmite ta amandma, da bo člen odprt, da boste lahko ta člen popravili v tretjem branju. Lepo prosim, vsaj en amandma koalicije podprite. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Kolegice in kolegi, vem, da popušča koncentracija, ampak vsi, ki ste zbrani pred vhodom v dvorano, razpravljate in motite tiste, ki govorijo. Prosim, ali se posedite v klopi ali ostanite zunaj, nikakor pa ne motiti dela Državnega zbora, ker bo seja samo še dlje trajala, ne manj.
Gospod Pukšič, vi ste sicer že obrazložili glas. Ni mogoče še enkrat obrazložiti glas, ker ste že imeli pri temu amandmaju možnost.
FRANC PUKŠIČ (PS SLS): Gospod predsednik, jaz sem hotel samo 5, 10 sekund, kolikor mi je bilo tam vzeto, če bi lahko dopolnil, če lahko.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: No prav, imate deset sekund, ampak morate razumeti, da vas bom potem prekinil. Izvolite.
FRANC PUKŠIČ (PS SLS): Bom samo končal.
Hotel sem povedati, da je v Avstriji to ocenjeno na 122 evrov za takšno kmetijo, pri nas pa bi prišlo od 2 do 3 tisoč evrov. Ker je izhodišče pri nas tržna vrednost nepremičnin. In s podporo tega amandmaja Nove Slovenije ...
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Gospod Pukšič, 10 sekund je mimo.
FRANC PUKŠIČ (PS SLS): ... popravljamo. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Naslednji ima besedo gospod Jožef Jerovšek, izvolite.
JOŽEF JEROVŠEK (PS SDS): Bom kar
nadaljeval pri mojem predhodniku.
Ta zakon s svojimi neverjetnimi stopnjami obdavčitve je ataka, napad na podeželje, kmetstvo, obrtnike, gospodarstvo. In mi vsi iz zgodovine vemo, kako so končale takšne oblasti, takšne države, ki so se dobesedno odpovedala svojemu življu, ki so delale neznosen pritisk na svoj živelj, predvsem na kmetstvo in podeželje. Tu ste povzeli vzorec tudi po vaših političnih predhodnikih po koncu druge svetovne vojne, ki so se z neverjetnim terorjem, z obveznimi oddajami spravili na kmete. In v vaši koaliciji je prevladala filozofija, da se je treba spraviti na tiste, ki se težje povezujejo, ki so razpršeni po slovenski zemlji. Računate tudi na izjemno pridnost in potrpljenje naših ljudi, ampak to je zahrbtno razmišljanje, to
je izjemno zahrbtno razmišljanje, ki se bo maščevalo - maščevalo se bo državi, in našim otrokom, ki niso nič krivi, ker bo sedanja generacija in še naslednje s takšno vašo politiko prisiljene k izseljevanju, sem pa boste vabili tujerodne ljudi in ob tem uživali. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Besedo ima gospod Marijan Pojbič.
MARIJAN POJBIČ (PS SDS): Hvala lepa, spoštovani predsednik.
Uvodoma moram povedati, da upam, da v Državnem zboru noben ne razpravlja zato, da nas kdo gleda. Jaz mislim, da moramo razpravljati zato, ker je tema izjemnega pomena; in upam, da vsi, ki sedimo tukaj, razpravljamo zaradi tega.
Jaz bom amandma Nove Slovenije podprl, ker sem prepričan, da je treba nujno znižati davčne stopnje, čeprav mislim, da bi morali sploh prekiniti razpravo o tem zakonu, ker je izjemno škodljiv v dani situaciji v naši državi. Še enkrat moram poudariti, da s temi davčnimi stopnjami, kot so zapisane v zakonu, obremenjujemo gospodarstvo,	podjetnike,	obrtnike,
obremenjujemo kmete, obremenjuje praktično vse in vsakogar, obremenjujemo upokojence, obremenjujemo	socialno	ogrožene,
obremenjujemo vse tiste, ki so na robu eksistence, in tako dalje. Da bi še malo podkrepil, bi prebral samo to, kar piše tukaj -problematika revščine in kako jo reševati. V prvem stavku uvodnika piše: V letu 2013 humanitarne organizacije v Sloveniji ugotavljajo, da je število oseb, ki potrebujejo našo asistenco, naraslo že na 30 % populacije. In mi s takšnimi rešitvami, kot so zapisane v zakonu, te ljudi spravljamo v obup, uničujemo socialno državo. Jaz mislim, če bomo nadaljevali po tej poti in tudi če bo ta zakon sprejet in ne ti amandmaji, bo v letu ali dveh Slovenija totalno bankrotirala, ampak razen tistih bogov, ki so v tej državi nedotakljivi, bankirjev, lopovov in tistih, ki so državo pokradli. Ostali slovenski narod, da ne govorim o periferiji, da ne govorim o Slovenskih goricah, o Koroški, Pomurju, Prekmurju in tudi Gorenjski, kjer se ljudje iz dneva v dan prebijajo, da lahko plačajo položnice. Zato se mi zdi izjemno pomembno, da te amandmaje podpremo in zaščitimo slovenski narod pred ropom.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Želi še kdo obrazložiti glas? Ugotavljam, da je še interes.
Gospod Jože Tanko, izvolite.
JOŽE TANKO (PS SDS): Hvala lepa za besedo.
Bom ta amandma podprl, ker gre v isti smeri kot tisti naš amandma, ki je bil zavrnjen. Povem vam, da je to naslednja priložnost, da nekatera področja boljše uredimo, kot so urejena v tem zakonu, lahko pridemo do ničelne stopnje obdavčitve nekaterih nepremičnin in
310
DZ/VI/37. izredna seja
lahko pridemo do bolj poštene obdavčitve gospodarstva. Kajti ni razlogov, da so nekateri deli gospodarstva obdavčeni drugače kot drugi in to po bistveno nižji stopnji. Tu se očitno vidi vpliv nekaterih priimkov iz energetskih lobijev, ki so v preteklosti ali sedaj upravljali z bogatimi deli državnega premoženja. Ne razumem, zakaj so lahko nekatere naložbe Kada oz. Soda obdavčene drugače kot druge, pa gre za državno premoženje. Zakaj so lahko nekateri energetski objekti obdavčeni drugače kot drugi, kot ostalo drugo premoženje? Predvsem pa se mi zdi neprimerno, da so tako visoko obdavčene nepremičnine na podeželju. Tam se že tako ali tako srečujemo s problemom izseljevanja, migracije prebivalcev iz podeželja v urbana središča. Še posebej je intenzivno izseljevanje mladih. In sedaj se nepremičnine na podeželju samo še dodatno obremenjujejo. In to pri slovenskem delu, ki ima že tako ali tako nizko dodano vrednost. Tisti, ki se ukvarja s kmetovanjem, ne more ustvarjati dodane vrednosti in so več ali manj odvisni od pomoči in subvencij. Pa še tista revščina subvencij, ki bo prišla, se bo dodatno obdavčila, saj taka je napoved.
Zato bom ta amandma podprl.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala. Obrazložitev glasu ima gospod Zvonko Černač.
ZVONKO ČERNAČ (PS SDS): Ja, tudi sam bom podprl ta amandma, ker sledi usmeritvi, ki smo jo tudi mi predlagali, vendar ga bo potrebno, če bo sprejet v tretjem branju, malo skorigirati na področju stanovanjskih nepremičnin, ampak mislim, da to ni problem. To je sedaj predzadnji preizkus ali priložnost, predvsem za socialdemokrate, da ta slab zakon spravimo v normalne okvire.
Jaz sem prej v eni od obrazložitvi glasov postavil retorično vprašanje, kaj se je vendar s socialdemokracijo v Sloveniji, s socialdemokrati v 3 letih zgodilo. Če so iz tega zakona, ki nosi datum 15. julij 2010, dr. Franc Križanič, minister za finance; predstavnik Vlade, ki bo sodeloval pri delu Državnega zbora, je državna sekretarka Mateja Vraničar. Gospa je tudi danes z nami in zagovarja popolnoma drugačno obdavčitev, popolnoma drugačno platformo, popolnoma drugačno politiko, vendar moram reči, da pa drži celotno shemo te koalicije in celotno vlado pokonci, kajti je edina, ki je pri najtežjih vprašanjih glede proračuna za 2015, sprememb za 2014, glede nepremičninskega davka tukaj kot predstavnica Vlade. Ta vlada, kot da nima ministrov. Občasno se je pridružil še Stepišnik, drugače pa izgleda, da imamo vlado, ki čaka samo na priložnost, da se bo lahko fotografirala in poslikala po tem šovu, ki si ga je zamislila okrog zaupnice na rebalans proračuna za 2014. Kaj se je zgodilo v 3 letih, da recimo minister za kmetijstvo gospod Židan ...
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Gospod Černač, že drugič vas opozarjam, ker imate popolnoma identično razpravo, kot ste jo že imeli. Razpravljate o vsebini amandmaja, to je predmet obrazložitve glasu, opredelite se, kako boste glasovali, in povzemite vsebino tega amandmaja. To, kar je bilo pred tremi, štirimi, petimi leti, je zgodovina. Izvolite.
ZVONKO ČERNAČ (PS SDS): Točno to sem naredil in sem še enkrat in bom še enkrat postavil to retorično vprašanje. Ne mi zameriti, tudi pri naslednjem amandmaju ga bom postavil, ker ste mi vzeli 30 sekund, da ne morem končati misli. Hvala.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala. Želi še kdo obrazložiti glas?
Dr. Vinko Gorenak ima besedo.
DR. VINKO GORENAK (PS SDS): Naš
amandma ni bil sprejet, zato moja podpora amandmaju Nove Slovenije vsekakor gre - to za začetek.
Enostavno je stvari treba razgaliti in povedati ljudem, kaj se tukaj dogaja in kaj se skriva za temi amandmaji. Ta amandma je eden tistih, s katerim Nova Slovenija - rekel sem, da bomo amandma podprli - enostavno razgalja lobi, ki se mu reče energetski lobi. Prej je bilo lepo povedano. Če si na eni strani ceste in se tvojemu podjetju reče Gorenje, bo davek tak, če si pa na drugi strani ceste, bo pa davek drugačen.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Dr. Vinko Gorenak, vidim, da popušča koncentracija. Osredotočite se na vsebino amandmaja.
DR. VINKO GORENAK (PS SDS): Saj se bom. Se bom pa kasneje moral javiti. Naj vam povem še to, da ta amandma govori tudi o revežih, tistih revežih, ki jih je leta 2007 iskala gospa Tavš. Recimo Anton in Kristina Trobec. Veste, gospa Tavš, situacija je taka. Njih danes mečejo na cesto, ker ne moreta plačati davkov.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Gospod Gorenak, polemike resnično ne bom dovoljeval in bom moral prekinjati razprave.
DR. VINKO GORENAK (PS SDS): Jaz se bom
moral pa ponovno prijaviti.
Danes ju mečejo na cesto in čakata vašo pomoč, kličeta vas po telefonu, pa se niste oglasili. Lahko nakažete kakšna sredstva za njih. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Preden dam besedo za proceduralno, lahko povem, da bom razprave, ki se bodo odmikale od vsebine amandmaja, prekinjal.
Proceduralno ima besedo Barbara Žgajner Tavš.
311
DZ/VI/37. izredna seja
MAG. BARBARA ŽGAJNER TAVŠ (PS PS):
Hvala lepa.
Niti nisem želela odreagirati na to, predsedujoči. Ne bom dopustila, da s tovrstnimi lažmi katerikoli poslanec v Državnem zboru diskreditira mene osebno. To je nedopustno in prosim tudi vas, predsednik, da tovrstne zlonamerne razprave, ki nimajo nobene osnove, prekinete. Nimajo niti zveze z amandmajem. Če bo šlo v tej smeri naprej, mislim, da je res bolj pametno, da v tej točki prekinemo, si vzamemo čas za razmislek in se vsi skupaj odločimo, kako bomo nadaljevali sejo, da bo še vsaj pikico sprejemljiva za tiste, ki nas morebiti še gledajo. Drugače je to res sramota za slovensko politiko, sramota za Državni zbor.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Mislim, da res ni treba še enkrat poudarjati, ostanimo pri vsebini amandmaja, ko obrazlagate glas, in seja bo potekala hitreje in učinkoviteje.
Naslednji, ki ima besedo, je gospod Franc Breznik.
FRANC BREZNIK (PS SDS): Predsednik, hvala za besedo.
Jaz se bom osredotočil na tisto, zaradi česar smo se danes zbrali. Nekako podpiram amandma, ki ga je predlagala Nova Slovenija, saj menim, da gre v približno podobni smeri, kot so šli naši amandmaji. Predvsem bi pa rad opozoril, da v tem trenutku nimamo niti enega predstavnika vlade več v tej dvorani. Zadnje dneve ugotavljam, da je to vlada ene ženske, vsaka čast gospe Vraničar, da lahko brani takšen davek. Jaz sam ga ne bi mogel. Verjamem, da argumente, ki si jih nekako izmišlja in ki jih poskuša nekako privabiti z vseh mogočih vidikov, da so odlični glede na situacijo, glede na samo globino tega davka. Bi pa vseeno opozoril, da bi danes bilo zelo pravično, da bi tukaj sedel vsaj finančni minister.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Gospod Breznik, začeli ste razpravljati in obrazložiti glas s temo, ki ni na dnevnem redu. Vlada ta hip ne more odgovarjati, ker smo v fazi obrazložitve glasu. Če ne boste obrazložili glas, ki je vezan na vsebino, vam bom odvzel možnost obrazložitve.
FRANC BREZNIK (PS SDS): Poglejte, govoril sem o kompletni fazi pri sprejemanju tega zakona. Niti na eni ni bil minister zraven. / izklop mikrofona/
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Naslednja, ki ima besedo, je gospa Sonja Ramšak. Izvolite.
SONJA RAMŠAK (PS SDS): Hvala za besedo.
Podprla bom amandma Nove Slovenije. Meni je žal, da niste podprli amandmaja Slovenske demokratske stranke, vendar bom ta amandma podprla iz istega razloga, kot sem
navajala že pri amandmaju Slovenske demokratske stranke, to je zato, ker se občutno znižuje nekatere stopnje, ki so po mojem prepričanju in prepričanju širše slovenske javnosti krivične do ljudi, do gospodarstva in tudi do javnega dobra. S tem zakonom rušite socialno državo. Velike besede so vas vsak dan, kako ste socialni. Uničujete slovensko gospodarstvo, predvsem mala in srednja podjetja. Jemljete zelo pomemben vir dohodka občinam. Če boste sprejeli ta amandma - jaz vam polagam na dušo, da ga - se zavedajte, da boste s tem omogočili, da bodo lahko imeli državljanke in državljani pod boljšimi pogoji tudi uporabo javnega dobra. Hvala.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam. Glasujemo o amandmaju pod točko 2, predlagatelj je Poslanska skupina Nove Slovenije. Če bo amandma pod to točko sprejet, postaneta amandmaja pod točkama 3 in 4 brezpredmetna.
Glasujemo. Navzočih je 84 poslank in poslancev, za je glasovalo 33, proti 50.
(Za je glasovalo 33.) (Proti 50.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod točko 3, predlagatelj amandmaja je Poslanska skupina Slovenske ljudske stranke. Če bo amandma pod to točko sprejet, postane amandma pod točko 4 brezpredmeten. Obrazložitev glasu v imenu Poslanske skupine Slovenske ljudske stranke ima gospod Franc Bogovič.
FRANC BOGOVIČ (PS SLS): Tretji amandma je amandma, ki se je poskušal s pričakovanim izplenom najbolj približati danes pobranemu nadomestilu za stavbno zemljišče. Zato smo te stopnje največkrat razpolovili, ker so sicer pričakovanja večja. Poskušali smo tudi odpraviti nekatere anomalije, ki se pojavljajo v tako predlaganih stopnjah, kot so danes. Ključna razlika je ta, da smo uvedli na novo 1,5 % obremenitev za šifro z dejansko rabo 1230101, to so nakupovalni centri. Iz simulacije, ki so jih naredile občine, se je pokazalo, da so po takšnih pravilih, kot se danes predlagajo v sprejem, razmere takšne, da bodo nakupovalni centri - ki, kot veste, nimajo neke velike vrednosti kot nepremičnine, so pa komunalno zelo zahtevni -štiri do šestkrat nižje plačevali to nadomestilo. To so bili konkretni izračuni, narejeni v Mestni občini Celje. In v tej isti mestni občini je bil narejen tudi izračun, da bo po novem v samem mestnem jedru, kjer je občina sedaj s coniranjem območja določila posebej ugodne razmere za lokale, saj je v mestnih jedrih težje zaslužiti dobiček, in bodo v mestnih jedrih danes po novem zakonu, če bo sprejet takšen, kot ga predlagate, za konkretnih 113 kvadratnih metrov šla nadomestila iz dobrih 110, 120 evrov na tisoč 300 evrov. Delno želimo te anomalije odpravljati.
312
DZ/VI/37. izredna seja
Naslednja sprememba gre tudi v smer, da se za kmetijske stavbe nadomestilo zniža na 0,15 ter da se iz odločitve izvzamejo kmetijska zemljišča, za katera smo že tu dejali, da so v Sloveniji že posebej obdavčena po katastrskem dohodku; da so v Sloveniji kot izjema in ne praksa v Evropi obdavčene tudi subvencije v kmetijstvu, ki so izravnava prihodkov za nižje cene na trgu. In da se z dvigom tako plačevanja davščin skozi dohodnino na subvencije kakor tudi s samimi novimi davki na zemljišča drugo leto slovenskemu kmetijstvu, ki proizvede za približno milijardo prihodkov, na novo obdavči, doda 30 milijonov dajatev. 3 % od bruto realizacije dobi drugo leto kmetijstvo. In tisti, ki govorite, govorijo o samooskrbi in tudi o spodbujanju mladih na podeželju, s tem zagotovo ne bodo podeželju naredili koristi. Kmetijstvo je tista panoga, za katero se zdaj govori, da je največ izpogajala, v resnici pa iz stopnje nič pride drugo leto novih 30 milijonov davka. Zato predlagamo takšen amandma.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala. Obrazložitev glasu v imenu Poslanske skupine Nove Slovenije ima gospod Jožef Horvat.
JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala, predsednik.
Poslanska skupina Nove Slovenije bo podprla amandma Poslanske skupine Slovenske ljudske stranke, ker gre v isti smeri kot amandma Nove Slovenije in gre v isti smeri, kot je bil amandma Slovenske demokratske stranke, ki ga je žal koalicija zavrnila.
Obrazložitev: Podprli bomo, ker ta amandma znižuje obremenitve slovenskega gospodarstva in to bi lahko bil eden od uspehov, tudi ministra Stepišnika, ki nas posluša tam nekje skrit v pisarni, njegova torba je pa tukaj in jo lepo pozdravljam. To bi bil tudi eden od edinih pozitivnih uspehov tega ministrstva, ker do sedaj ne beležimo nobenega. Ta amandma bomo podprli tudi zato, ker nevtralizira vpliv slovenske sive eminence slovenske energetike, ki prihaja iz leve politične provenience. Podprli bomo ta amandma tudi zaradi tega, ker zmanjšuje davčne obremenitve slovenskih, naših domov, ki so jih Slovenke in Slovenci pošteno zgradili, ne na črno. In to so naša svetišča.
In prej se mi je zgodil lapsus lingue, kolegice in kolegi iz koalicije, prosim vas, da podprete vsaj enega od amandmajev opozicije. Tukaj je priložnost, da morda skupaj v tretjem branju, v skupnem dogovoru pridemo do optimalnih davčnih stopenj. Ta člen je izjemnega pomena.
In še nekaj, včeraj pa tudi danes smo bili priča zavajanju slovenskih državljank in državljanov z aritmetičnimi sredinami. To je takšno zavajanje, da se nam smejijo osnovnošolci in gimnazijci. Uporabljate aritmetično sredino. Da bi vsaj uporabljali recimo ponderirano ali tehtano, kot se reče slovensko, aritmetično sredino. Dokaz za to, da je to blamaža, kar uporabljate, je ta, da v Sloveniji ne
najdete dveh enakih hiš na istem mestu. Ker tega ni, ne morete uporabljati aritmetičnega zaporedja. Lepo vas prosim, uporabljajte druge statistične metode in ne farbati slovenskih davkoplačevalcev. Hvala.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala. V imenu Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke bo obrazložil glas mag. Andrej Šircelj.
MAG. ANDREJ ŠIRCELJ (PS SDS): Hvala lepa.
Jaz sem že prej povedal, da so visoke stopnje škodljive za državo na eni strani in na drugi strani tudi škodljive za ljudi in gospodarstvo. Tukaj bi pa rad obrazložil amandma Slovenske ljudske stranke, ki ga podpiramo tudi z naslednjim: Visoke davčne stopnje, kot jih predlaga vlada Alenke Bratušek, bodo pospešile nacionalizacijo in fevdalizacijo na področju nepremičnin v Sloveniji. Zakaj? Tudi vlada je s tem, ko je vključila v zakon 15. člen o zavarovanju obveznosti, priznala, da bo davčno breme za nekatere previsoko. In ker bo davčno breme previsoko, bo lahko davčni zavezanec del nepremičnine prenesel na državo. Vsekakor se bo to dogajalo, tako da bo vsako leto večji delež te nepremičnine prenesen na državo, na občino. In kdo so danes najmnožičnejši lastniki nepremičnin? Upokojenci, starejši ljudje, ki ne bodo zmogli tega davčnega bremena in bo prišlo do tega, da bo država imela vedno več nepremičnin, s katerimi ne bo znala gospodariti. Na drugi strani pa bodo ljudje imeli vedno manj nepremičnin, tistih, ki so jih sami ustvarili. Na ta način bo prišlo tudi do spremembe na področju lastniške strukture, in sicer v smeri, da bo vedno več najemnikov, ki pa bodo spet zavezanci za davek po tem zakonu in bo spet na njih preneseno davčno breme. Na drugi strani občine ne bodo znale s tem gospodariti, padla bo cena nepremičnin in prišli bodo gospodje in gospe z veliko denarja, pokupili te nepremičnine in jih dali istim osebam v najem. To določa t. i. kredit, kjer vlada Alenke Bratušek priznava, da ne bo možno plačati davka, da vsi ljudje ne bodo mogli plačati davka. To pomeni nacionalizacijo, fevdalizacijo, spremembo lastniške strukture, kar pomeni, da ne bo več 90 % ljudi posedovalo nepremičnine, ampak morda na koncu samo 10, ostali bodo pa najemniki. In zaradi tega podpiram amandma, ki določa nižje stopnje in zmanjšuje davčno breme najšibkejšim, najrevnejšim, ki so - tako kažejo statistični podatki - danes upokojenci.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Zaključili smo obrazložitve glasu poslanskih skupin.
Imate možnost prijaviti se za obrazložitev glasu v svojem imenu. Besedo ima gospod Franc Pukšič.
FRANC PUKŠIČ (PS SLS): Hvala lepa.
313
DZ/VI/37. izredna seja
V Sloveniji je ena posebnost -posebnost je, kako smo državljanke in državljani te države prihajali v stoletju do svojih nepremičnin. Jaz verjamem, da tudi tisti, ki boste podprli ta zakon, ste nekateri med njimi, pa so vaši sosedje in tudi marsikdo med tistimi, ki so delali 7 dni na teden, 16 ur na dan, leta in leta. Zato, ker so delali in so bili v službah, so bile od tega plačane dajatve. Sami so plačali dohodnino. Za vse, karkoli so nabavili, se je plačal DDV. In tu se postavi črto. Tisti, ki so to potrošili na izletih ali kakorkoli drugače, so lahko prosto razpolagali. Nabavili so si - sploh kakšni posebneži - tudi jahte, tu obdavčitve več ni. Tistega, ki pa si je s tem denarjem, ko je že trikrat odvedel dajatve, zgradil nepremičnino ali kupil nepremičnino, ga zdaj vladajoča koalicija dodatno obremenjuje, dodatno obdavčuje, hočemo to pobrati. Zelo globoko se strinjam s tem, da je za tem zakonom in za temi stopnjami skrita tiha nacionalizacija slovenskega podeželja in sprememba v zemljiški knjigi, struktura lastništva v zemljiški knjigi se bo v naslednjih 10 letih tako spremenila, da bo še nekaj tajkunov lastnikov celotnega slovenskega podeželja in ne več slovenski kmet, ki je bil 14 stoletij.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Besedo ima gospa Jasmina Opec.
JASMINA OPEC (PS SLS): Hvala lepa za besedo.
Politika vedno novih obremenitev ljudi in gospodarstva zagotovo ni politika, ki bi omogočila preživetje naše države. Morda na kratki rok, do naslednjih volitev, kaj pa dan po tem?
Grčija - država, ki je veljala za brezupen primer. Leta 2010 je šla Grčija v boj proti krizi s povečevanjem davkov. To ni bila rešitev.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Gospa Jasmina Opec, nismo pri temi, zato predlagam, da se osredotočite na davčne stopnje.
JASMINA OPEC (PS SLS): Obrazložitev glasu, prosim, bom takoj prišla do tja.
Zato je letos ubrala nasprotno pot in začela davke zniževati. In kaj so rezultati? Evropska komisija je v svojem poročilu povedala, da se bo slovensko gospodarstvo skrčilo tudi v letu 2014, edino v Evropski uniji poleg ciprskega. Grško, ki je v zadnjih letih postalo sopomenka za krizo, bo imelo v prihodnje leto gospodarsko rast. Učimo se na tujih napakah, ne na svojih, ker je cena previsoka. Kaj bo dodatna obremenitev med drugim povzročila? Podjetniki, ki že tako ali drugače nergajo nad vašimi nenehnimi davki, so med drugim v svojih podjetjih začeli kalkulirati ta davek med svoje stroške. In kakšno pot so obrali? Svojim finančnikom so naročili, naj bremenitve novega davka kalkulirajo v stroške dela, kar pomeni, da bodo na koncu ta davek
nosili delavci, zaposleni. Poleg tega, da bodo že nosili davek na svoje premičnine. Na koncu vedno kratko potegnejo tisti, ki so najšibkejši, zato bom amandma podprla.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala. Ker je bilo nekaj pomislekov glede te vsebine, kolegica Jasmina Opec je govorila o davčni stopnji, ki se nanaša tudi na gospodarstvo, in je nekako utemeljila svojo razpravo, tako da je nisem želel prekinjati, ker se mi zdi, da je bila osredotočena na ta amandma.
Naslednji, ki ima besedo, je gospod Franc Breznik.
FRANC BREZNIK (PS SDS): Predsedujoči, najlepša hvala za besedo. Osebno bom podprl amandma, ki ga je pripravila Slovenska ljudska stranka. Menim, da se približuje nekim realnim vrednostim, neke male razlike med rezidenčnimi in nerezidenčnimi objekti, kjer jih Slovenska ljudska stranka z enako stopnjo obdavčuje. Rad bi pa povedal še nekaj zadev, ki jih danes nismo odprli, a so pomembne. Slovenija, vsaj vlada je napovedala, da bo šla po poti dezinvestiranja, da bo šla po poti prodaje državnega premoženja. Ne vem, ali ste razmišljali tudi okoli tega, da tisti, ki bodo kupovali državno premoženje, da bodo pogledali po neki analizi tudi stopnjo davka na nepremičnine; ali pa tisti, ki bodo vlagali kakršnekoli vložke, ali pa podjetja, ki mislijo, da bodo prišla v to poslovno okolje. Ali ste razmišljali, da pri takem davku na nepremičnine, predvsem na poslovne nepremičnine, ki jih po vaših amandmajih danes obdavčujete z 0,75 % stopnjo, da bo to primerno poslovno okolje. Ali menite, da je to konkurenčno poslovno okolje. Ali ste prepričani, ali se zavedate, kaj delate na srednji rok ali na dolgi rok te države. Mislim, da sem napovedal, naslednje leto med cca. 5 in 6 % manjši primanjkljaj v državnem proračunu, in menim, da se bo to tudi uresničilo. Slovenija bo postala zelo nekonkurenčna država. Zelo nekonkurenčno poslovno okolje pa tudi danes samo povečujete, če ne boste sprejeli amandmaja SLS. Torej povečujete slabšo kakovost slovenskega konkurenčnega okolja in to posledično pomeni manj vlaganj v slovensko okolje s strani tujih vlagatelje. To pa je tisto, kar nas bo na dolgi rok osiromašilo. Hvala.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala. Besedo ima gospod Marijan Pojbič.
MARIJAN POJBIČ (PS SDS): Hvala, spoštovani gospod predsednik. Jaz bom podprl amandma, ki ga je predlagala Slovenska ljudska stranka, ker pred tem amandma Slovenske demokratske stranke ni dobil večine, prav tako Nove Slovenije. Mislim, da je nujno potrebno znižati davčne osnove in temu sledi tudi ta amandma, ki ga je predlagala Slovenska ljudska stranka. Bom prebral še en del odstavka iz uvodnika Problematika revščine
314
DZ/VI/37. izredna seja
in kako jo reševati: "Po podatkih, ki smo jih zbrali v raziskavi, opravljeni med humanitarnimi organizacijami za delovanje statusa, ki ga podeljuje Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in Ministrstvo za zdravje, so te v letu 2012 pomagali vsaj 744 tisoč državljankam in državljanom Republike Slovenije." Če to ni dovolj velik in dovolj težek argument, podatek, da dodatno ne obremenjujemo naše ljudi, naše državljanke in državljane, potem pa res ne vem, kaj še se je treba zgoditi v tej državi, da bo koalicijo in to vlado srečala pamet. Dejstvo je in vsi vemo, da davčne stopnje, kot so predlagane v zakonu, obremenjujejo naše gospodarstvo, že tako in tako iz dneva v dan padajo delovna mesta in zaradi tega bo padlo še marsikatero podjetje, marsikateri obrtnik, marsikateri podjetnik, kar bo imelo za posledico povečevanje brezposelnosti, padanje delovnih mest, manj bo denarja v proračunu, manj bo denarja v pokojninski, manj bo denarja v zdravstveni blagajni. Ali si res to želimo? Ali gremo po tej poti? Lepo vas prosim, zato poudarjam, in prosim vas, rotim vas, koalicija, vlada, prisluhnite amandmajem, ki jih predlagamo. Prisluhnite amandmaju, ki ga je predlagala Slovenska ljudska stranka. Pa ne bo prišlo do popolnega uničenja vsega, kar ima Slovenija še, kar je ostalo, in popolnega uničenja vsakega v tej državi.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala, gospod Pojbič. Zmanjkalo je časa. Še je izražen interes za obrazložitev glasu, zato predlagam, da se prijavite.
Besedo ima gospod Danijel Krivec.
DANIJEL KRIVEC (PS SDS): Hvala, spoštovani predsednik, še enkrat za besedo. Tudi sam bom podprl amandma Slovenske ljudske stranke, ker gre točno v tisti smeri, kot sta oba prejšnja amandmaja želela napotiti, predvsem iz razloga, da so vsaj gospodarska zemljišča pa tudi zemljišča za energetsko izrabo na nek način tudi preveč obremenjena. Bom dal konkreten primer, da bomo vedeli, o čem govorimo, ker so tudi zemljišča za energetsko izrabo zelo visoko obremenjena. Primer hidroelektrarn, Soške elektrarne plačujejo po sedanjem sistemu cca. 100 tisoč evrov bremenitve, po novem sistemu milijon 200. Verjetno je podoben izračun za vse hidroenergetske objekte, pa še koncesijo plačujejo. Tako. Dopoldne in včeraj smo govorili o Energetskem zakonu, kako moramo neke stvari spodbujati in sistematsko urediti, na drugi strani imamo pred seboj zakon, ki bo točno tem energetskim subjektom otežil poslovanje, na drugi strani pa jim skozi reorganizacije nalagamo vedno nove obremenitve. To je že eden takih zakonov, če pogledamo samo en konkreten primer. Nerazumna je tudi tako visoka obdavčitev javnih objektov, šol, vrtcev in vseh objektov, ki so v občinski lasti. Ne vem, če je bil dobro narejen razmislek tudi pri kmetijskih
zemljiščih. Največji veleposestnik je Sklad kmetijskih zemljišč. Iz česa bo plačeval ta visok davek? Tisti, ki veste, pod kakšnimi pogoji in po kakšni nizki ceni Sklad kmetijskih zemljišč oddaja svoja zemljišča v najem, verjetno veste, da iz teh najemnin ne bo mogel pokrivati davka, ki mu ga bomo s tem zakonom naložili. Upam, da se je ministrstvo in tisti, ki ste zakon pripravljali, vprašalo tudi okrog prihodkov, ki bodo potrebni za pokrivanje teh davčnih stopenj.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Besedo ima gospod Srečko Meh.
SREČKO MEH (PS SD): Gospe in gospodje! Amandmaja ne bom podprl iz istega razloga, kot tudi prejšnjega nisem podprl. Ta amandma bistveno zmanjšuje stopnjo, bistveno zmanjšuje tudi rezultate, ki bi jih dobili z zakonom, s katerim smo povedali, kaj želimo. Želimo dobiti tudi dodatna sredstva in to je bistvo vsega skupaj. Rad pa bi odgovoril na tista zavajanja, ko recimo nekdo govori o tem, da bomo s tem zakonom in s to davčno stopnjo nacionalizirali gospodarske družbe, stanovanja, stavbe in da bo država ter občina postala lastnik vsega. Tako enostavno, gospe in gospodje, ne gre. Če vzamemo, da je povprečna stopnja 0,8, potem vemo, da je letna vrednost neke stavbe, ki je vredna 150 tisoč evrov, torej 150, 200 evrov. Koliko let je potrebno, da bi lahko z davčnim dolgom, ki bi se vknjižil na to nepremičnino, prišli do te lastnine? Nekdo je govoril o 10 letih, to je zavajanje, gospe in gospodje. Povedati je potrebno, če se bo davčni dolg vpisal v nepremičnino, se bo vpisal davčni dolg enega leta, ki je za stanovanje lahko 80 ali 100 evrov ali za hišo 150 ali 200 evrov. To je resnica in to je potrebno povedati.
Še enkrat, tega amandmaja ne bom
podprl.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Še je želja za obrazložitev glasu, odpiram prijavo. Prijavljeni so štirje poslanci. Prvi ima besedo gospod Jakob Presečnik.
JAKOB PRESEČNIK (PS SLS): Hvala lepa, gospa podpredsednica.
Jaz bom popolnoma kratek, ne bom izkoristil niti 2 minut. Rekel bom pa to, da je ta tretja varianta oz. tretji amandma k istemu členu, da smo temu rekli nekako nevtralen in dejansko pobere ali pa je vreden približno ali skoraj točno toliko, kot je pobralo nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča od gospodarstva in posameznikov. In vedno, vseh 10 let ali koliko časa, je bilo govora o tem, da je potrebno sprejeti Zakon o davku na nepremičnine, smo govorili, da je to nadomestilo za vse tiste zakone, ki jih s tem zakonom nadomestimo.
Zaradi tega bom glasoval za ta tretji amandma k 6. členu. Hvala lepa.
315
DZ/VI/37. izredna seja
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Besedo ima gospod Zvonko Černač.
ZVONKO ČERNAČ (PS SDS): Ta amandma podpiram, ker sledi cilju bolj enakomerne obdavčitve. Kot ste slišali, se vrača nazaj obdavčitev tistih, ki so visoko profitabilni, gre predvsem za večje trgovske centre in odpravljamo to nelogičnost, da bodo zdaj majhni, siromašni plačevali za tiste, ki so večji in bogatejši.
Na nek način ta amandma sledi usmeritvam, ki so jih Socialni demokrati zasledovali pred 3 leti v zakonu z dnem 15. julij 2010, ki sem ga prej omenil, katerega predlagatelj je bil takrat minister Križanič. Minister za kmetijstvo je bil takrat mag. Dejan Židan, ki je tudi danes. In s tem poskušamo odpravljati tudi to nedoslednost, ki jo čutimo pri zagovarjanju politike s strani Socialne demokracije. Nelogično je namreč, da se v 3 letih ta usmeritev tako spremeni, da se v 3 letih zagovarja popolnoma drugačen koncept kot 3 leta nazaj. Kajti ta amandma omogoča, da usmerimo ta zakon v tisto smer, za katero so si socialni demokrati prizadevali še ne dolgo tega nazaj. Če pa so pri tem dvolični, se bo pa pokazalo pri glasovanju o tem amandmaju. Rečeno je bilo, da se je to stališče spremenilo zaradi tega, ker naj bi imel ta zakon tudi fiskalni namen. Smo v težkih razmerah, rabimo denar. Še 2 dni nazaj nas je premierka prepričevala, da ne rabimo denarja, ampak rabimo čas. Zdaj bi se bilo potrebno odločiti, kaj zdaj rabimo. Iz dokumentov, ki jih imamo v Državnem zboru, in tudi iz tega zakona izhaja, da očitno rabimo denar. Vendar teh 200 milijonov ne bo rešilo tega primanjkljaja, ki ste ga povzročili tudi s tem, ko ste 2 tajkunskima bankama namenili pol milijarde evrov. ZIPro v petih odstavkih predvideva dodatne zadolžitve in poroštva za 12,3 milijarde evrov.
Ta amandma oziroma ta zakon tega ne
bo rešil.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Mag. Andrej Šircelj ima besedo.
MAG. ANDREJ ŠIRCELJ (PS SDS): Hvala lepa.
Celotni davčni stroki je jasno, da so visoke davčne stopnje nevarne, še posebej takrat, ko imamo široko davčno osnovo. Težko je operirati s povprečji, kakšna je povprečna davčna stopnja in kakšen je povprečni davek. To je lahko neka kategorija, ki da nek videz tega davka, na drugi strani pa je treba vedeti, da je ta davek in vsi davki individualen, plačajo ga osebe, plačajo ga tisti, ki so davčni zavezanci ali kmetije, podjetniki v imenu podjetja ali za sebe. Zaradi tega je s povprečjem zelo težko delati, še posebej takrat, ko govorimo o ljudeh, o posameznikih, ki bodo plačali davek. Na primer,
Bill Gates ima neto premoženje 72 milijard dolarjev, kar pomeni, da v povprečju smo skoraj vsi milijarderji v dolarjih, ki smo sedaj v dvorani, ker nas je nekoliko manj, vendar to nič ne pomeni. Zaradi tega je operiranje z povprečji pri individualnem davku napačno. Opozarjam na nevarnost, da iz leta v leto, ko nekdo ne more plačati davka, lahko pride do nacionalizacije in kasneje tudi do preprodaje tega premoženja. Zato govorimo o tem, da je nujno treba sprejeti ta amandma, ki določa nižje stopnje.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Gospod Jožef Horvat ima besedo.
JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala lepa, podpredsednica.
Oglasil sem se, da še enkrat povem v lastnem imenu, da podprem amandma Slovenske ljudske stranke vpričo ministra za gospodarstvo. Zakaj? Ker tako kot amandma Nove Slovenije kot amandma Slovenske demokratske stranke gre tudi amandma Slovenske ljudske stranke v smeri razbremenitve gospodarstva. Kolegice in kolegi, naslednji teden, točneje 20. novembra ob 15. uri na Brdu pri Kranju je Vrh slovenskega gospodarstva. Kaj bomo tam rekli? Kaj bomo rekli, da davimo slovensko gospodarstvo s tem zakonom? Lepo vas prosim, kot sem že dvakrat ali trikrat predlagal, kolegice in kolegi, podprimo ta amandma, pustimo stališče vlade, podprimo ta amandma in v tretjem branju skupaj dosežemo in dogovorimo optimalne davčne stopnje. Ta 6. člen je izjemno pomemben. Naredimo nekaj za slovensko gospodarstvo, ki mora plačati davek. Zdaj, ko je na intenzivni negi, ko prosi za kisik, dajmo mu ta kisik. Ko bo rast bruto domačega proizvoda recimo na 2, 3 odstotkih, potem sem tudi jaz za to, da dvignemo ta davek. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Vidim še interes, odpiram prijavo. Prijavljenih je 5 poslancev. Prvi ima besedo gospod Tomaž Lisec.
TOMAŽ LISEC (PS SDS): Pred nami je eden izmed zadnjih poskusov, čeprav nimam veliko upanja, da bo uspešen, kajti glede na to, da je koalicija prejšnji amandma kolegov iz Nove Slovenije, ki je bil resnično milosten, tudi za koalicijo, brezbrižno zavrnila. Po nesprejetju teh amandmajev s strani poslanskih skupin opozicije se resnično sprašujem, s kakšnim obrazom bodo lahko hodili ministri, kot so minister za gospodarstvo, minister za kmetijstvo, predvsem pa minister za finance, okoli po Sloveniji in trosili rožice, kako je v Sloveniji fino, kako podpirajo investicije v gospodarstvu, kako se čutijo kot varuhi kmetijstva, kako s slovenskimi financami ni nič narobe. Skratka, kolegi in kolegice, to je eden zadnjih poskusov, da tej noriji, ki se mu reče davek na nepremičnine, ki nenormalno povišuje davčne stopnje, ki se jim je leta 2010
316
DZ/VI/37. izredna seja
reklo, da so pogubne za slovensko kmetijstvo, pogubne za slovensko gospodarstvo, sedaj pa, ko imamo tudi 30-krat višje predloge za obdavčitev nepremičnin, vsaj na področju gospodarstva, pa bodo ti isti predstavniki z lahkoto pritisnili glas "za", torej zavrnili bodo te amandmaje. Kolegi in kolegice iz koalicije, prosimo za vaš razum.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Gospod Matevž Frangež, izvolite.
MATEVŽ FRANGEŽ (PS SD): Kolikor je mogoče, bi se želel upreti navalu populizma, ki polni to dvorano v današnjem dnevu. Če pogledamo tabele in izračune Ministrstva za finance, iz teh izhaja, da bo davek v letu 2014 skupaj predstavljal za 368 milijonov 781 tisoč davčnega izplena. Povedano drugače, to bo dober odstotek našega BDP. Poglejmo povprečje obdavčitve nepremičnin v državah kluba Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj, OECD, in videli bomo, da je to povprečje v teh državah, med katere sodi tudi Slovenija, 1,8 % BDP.
Spoštovane in spoštovani. Jaz razumem, da se marsikdo temu davku upira. Jaz popolnoma razumem, da ga ljudje ne sprejemajo s širokimi rokami. Razumem, da bodo med nami tudi tisti, ki bodo ta davek težko plačali. Ampak dovolite, ta davek je določen pri stanovanjih na, če zaokrožimo, eni tisočinki vrednosti stanovanja, za kar bi potrebovali tisoč let, da obseg davka doseže vrednost stanovanja. Govoriti pri tem o nacionalizaciji, oprostite, to je navadno zavajanje, navaden populizem. Vljudno prosim za to, da vnesemo malo realnosti v to razpravo. Ta večer verjetno ni namenjen zbiranju političnih točk. Če pa je, pa predlagam, da razglasimo to dvorano za navaden politični poligon, v katerem je zmanjkala še zadnja trohica odgovornosti do skupnih nalog, ki jih moramo opraviti. Vse kolegice in kolege vljudno prosim za razum in poziv k resnici. Glasoval bom proti.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Gospod Jože Tanko, izvolite.
JOŽE TANKO (PS SDS): Hvala lepa za besedo. Pravzaprav ni druge možnosti, kot da poskušamo obrazložiti, kaj je ključni problem tega zakona. Ne samo, da se za 100 odstotkov povečuje dosedanji izplen iz obdavčitev. Dodatno ta zakon prinaša, da se nekatere na novo obremenjuje in da se prerazporeja obremenitev nekaterim, in to bistveno. Prej je bilo govora, da bodo nekateri trgovski centri bistveno manj obremenjeni, kot so bili do sedaj, da bo energetika bistveno manj obremenjena, kot bi bilo pričakovati glede na rezultate. In da
bodo kmetje dodatno obremenjeni, pa so že do sedaj bili obremenjeni s t. i. katastrskim dohodkom, ki se, mimogrede, tudi povečuje s 1. 1. 2015. Problem obremenitev za tiste, ki se jim bo država ali občina usedla na nepremičnine zato, ker bodo nesposobni plačevati, pa je to, da lahko s 100 evri dolga blokiramo razpolaganje s celotnim premoženjem oz. s tistim, na katerega se usede. To je dodaten problem. Tisti, ki ga bo doletela ta težava, ne bo mogel niti več prodati svoje nepremičnine drugače, kot da mu jo bo prodal davčni organ. Najbrž se zavedate vseh problemov, ki jih prinaša rešitev, s katero greste tako nasilno preko postopkov v Državnem zboru. Se vam zdi logično? Je to pravično, da se nekomu usedete na premoženje, ... / nerazumljivo/ premoženja ali pa tisoč ali 3 tisoč evrov in ne more več z njim razpolagati? Ni pravično, ni pošteno! Zakon, ki ga imamo pred seboj, z napisanimi rešitvami ne prinaša normalnih logičnih in pričakovanih posledic. Zato je potrebno ta amandma podpreti, tako kot bi lahko naše.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Gospod Robert Hrovat, izvolite.
ROBERT HROVAT (PS SDS): Hvala lepa.
Seveda bom amandma, ki niža stopnje, podprl. Se bom pa pri tem amandmaju dotaknil kmetijstva in kmetijske zemlje. Kmetijska zemlja, ki jo uporablja kmet za proizvodnjo hrane, ne sme biti predmet fiskalnih rešitev za državo. Ne sme biti in tega se je pred 3 meseci zavedal tudi minister Židan, ki je takrat dejal takole: "Ministrstvo je ravno včeraj oddalo pripombe na zakon od finančnega ministrstva, jaz verjamem, da bo zakon v končni verziji povsem drugačen, kot je sedaj. Nekaj se je potrebno zavedati. V Sloveniji smo soglasno sprejeli resolucijo -Zagotovimo si hrano za jutri in potem moramo tako tudi delovati. Zato ne čutim nobene potrebe, ne vidim nobene potrebe, da so obdavčena kmetijska zemljišča v uporabi, gozdna zemljišča v uporabi oziroma tudi stavbe, ki jih kmetje uporabljajo za kmetijsko proizvodnjo. Ker je ministrstvo za kmetijstvo in okolje hkrati pristojno ministrstvo za proizvodno hrane v Sloveniji, želim in pričakujem, da se bo tudi naš glas slišal. Bi vam rad povedal en primer, če dovolite. Ravnokar sem se vrnil iz kmetijskih pogajanj, ki so trajala 4 dni v Luksemburgu. Luksemburg je zelo urejena država, pobirajo davke, dobro pobirajo davke in tudi tam so ugotovili, da pobiranje davkov na področju kmetijskih zemljišč ali kmetijskih stavb v uporabi ni primerno, ni pravično in tega tudi ne počno." In kaj se je zgodilo z ministrom Židanom? Kar naenkrat je na lestvicah pristal na drugem mestu po popularnosti. Eno govori, drugo pa dela.
Amandma bom podprl.
317
DZ/VI/37. izredna seja
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Gospod Franc Bogovič ima besedo.
FRANC BOGOVIČ (PS SLS): Najbrž ne bo presenečenje, če bom dejal, da bom amandma podprl, ker ocenjujem, da je nesprejemljivo, da se novih 200 milijonov iz premoženja pobere. Ni to demagogija, populizem ali neko povprečenje. V teh dneh smo govorili z mnogimi ljudmi, mnogo ljudi se je obračalo na nas. Tisti, ki imajo nizke prejemke in so v preteklosti postali lastniki nepremičnin, kot pošteni delavci, danes upokojenci, mogoče danes brezposelni jim bo novih 100, 200, 300 evrov, če imajo poleg stavbnih zemljišč in hiše še kakšno kmetijsko zemljišče, zelo veliko pomenilo.
PODPREDSEDNICA RENATA BURNSKOLE:
Prosim za red v dvorani!
FRANC BOGOVIČ (PS SLS): Zato bo marsikdo imel zelo velike težave in ni tako lahkotno govoriti o tem povečanju.
Govorite, da je zaradi fiskalnega manjka potrebno to sprejeti. Jaz sem že včeraj navrgel predlog, če bi se usedli in skupaj pogovorili - tudi iz vrst DeSUS je podoben predlog prihajal - 1 % od naših dnevnih prejemkov in 20 do 30 % iz sedanjega nadomestila za stavbno zemljišče je približno 200 milijonov. Krizno za 1 leto sprejmimo to, če je to tista luknja, v tem času se pa v miru pomenimo, kakšen zakon je primeren. Potem bi tudi tisti, ki sedimo tu, od nekih 30 tisoč prejemkov na leto, ko jih imamo, lahko plačali tistih 300 evrov. Tisti upokojenci, ki imajo 500 evrov pokojnine in 6 tisoč evrov prejemkov, bi plačali pač toliko manj ali pa bi še mogoče takšne lahko oprostili. In v tej smeri bi se morali pogovarjati, zdaj pa izsiljujemo vsi skupaj in v tem časovnem klinču izčrpavamo eden drugega. Danes je občutek, da opozicija izčrpava koalicijo, v resnici bomo pa vsi skupaj izčrpali slovensko gospodarstvo, kmetstvo in podeželje.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Mag. Marko Pogačnik ima besedo.
MAG. MARKO POGAČNIK (PS SDS):
Spoštovana predsedujoča, hvala za besedo.
Jaz bom amandma Slovenske ljudske stranke podprl. Mislim, da je obremenitev, ki jo predlaga obstoječa vlada, napačna in previsoka, tukaj bi se zadeva vsaj malenkostno razbremenila. Ključna napaka, ki jo vidim, da jo je naredila pri tem davku vlada Alenke Bratušek,
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Spoštovani, prosim za red v dvorani. Celo elektronska sporočila dobivam, da ni reda v dvorani, kaj da počnemo.
MAG. MARKO POGAČNIK (PS SDS): ... je v
tem, da se vlada Alenke Bratušek ne zaveda, da ima Slovenija na področju nepremičnin eno veliko specifiko. Slovenija je po lastništvu nepremičnin izredno bogata država, ko pa pogledamo lastnike teh nepremičnin, pa ugotovimo, da imajo ti lastniki izrazito nizke prihodke. In tu je glavni problem, ki se ga vi ne zavedate.
Kolegu Frangežu pa predlagam, da si pri študiji OECD pogleda še ...
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Obrazložitev glasu, ne z drugimi polemizirati.
MAG. MARKO POGAČNIK (PS SDS): ... naj si
pogleda, kakšne so povprečne plače v OECD v primerjavi s Slovenijo, kakšne so davčne bremenitve stroškov dela v OECD v primerjavi s Slovenijo, in bo lahko prišel do zaključka, da je smiselno podpreti amandma SLS.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Dr. Vinko Gorenak.
DR. VINKO GORENAK (PS SDS): Kar se tiče amandmaja, ga bom podprl. Je pa treba reči nekaj. Maloprej je bilo govora o populizmu in pozivanju poslancev k razumu. Jaz bom naredil enako. Amandma bom podprl zato, ker mislim, da ta zakon ni populizem; je pa populizem, če v času konjunkture, ko gredo pokojnine gor, ko grejo plače gor, ko se lahko delijo božičnice in tako dalje, zbiraš položnice in razglašaš za reveže tiste, ki niso. To je populizem. Amandma bom podprl, ker mislim, da je zakon neodgovoren. Neodgovorno je, če človeku, ki ima 300 evrov pokojnine in danes plačuje 20 evrov davka oz. nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, pošlješ položnico za, recimo, 200 evrov. To je neodgovorno. In vas pozivam k razumu in vas pozivam k podpori tega amandmaja, ki ga bom tudi sam podprl. Neodgovorno je tudi to, da kmetu, če želite, ki se komaj preživlja, pa še krvavo mora delati po 12 ur, pošlješ - tak primer je eden od sosedov v mojem okolju - namesto 280 evrov pošlješ 2 tisoč 500 evrov. Veste, to je neodgovorno in to je hinavsko in grdo. Zato bom ta amandma podprl, ker vaš zakon izboljšuje. Še najbolj ironično pa je, vsaj kar se tiče upokojencev, da tisti, ki zagovarjajo njihove interese, le-te potem kljunejo po glavi in jim pošljejo položnico za 300 evrov. Hvala.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Zaključili smo z obrazložitvami glasu pri amandmaju Poslanske skupine SLS.
Prehajamo na glasovanje. Pri tem poudarjam, če bo sprejet ta amandma, postane amandma pod točko 4 brezpredmeten. Glasujemo. Navzočih je 83 poslank in poslancev, za je glasovalo 32, proti 49.
(Za je glasovalo 32.) (Proti 49.)
318
DZ/VI/37. izredna seja
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Prehajamo na amandma pod zaporedno številko 5 - Poslanske skupine SLS. Želite obrazložiti glas v imenu poslanske skupine? Gospod Mihael Prevc ima besedo.
MIHAEL PREVC (PS SLS): Hvala lepa za besedo, podpredsednica.
Če bi ta zakon sprejemali po rednem postopku, kot smo si vseskozi prizadevali, potem verjetno ne bi bilo treba vložiti tega amandmaja, ker bi že v fazi, če ne drugače, javne predstavitve mnenj, v fazi soočenja z vsemi deležniki pri tem zakonu in v fazi soočenja s civilno družbo predlagatelj ugotovil, da s to dikcijo povzroča, če ne drugega, davčni upravi velike administrativne težave, ki se bodo pojavljale. Za kaj gre? Gre za to, da se stanovanjski objekti delijo na rezidenčne in nerezidenčne objekte. Mi s tem amandmajem predlagamo, da se ločevanje stanovanjskih nepremičnin na rezidenčne in nerezidenčne objekte izenači, da se to ločevanje odpravi zaradi številnih administrativnih zadev, ki jih bo takšno ločevanje potegnilo za seboj. V evidenci nerezidenčnih objektov bodo starejši objekti na podeželju, ki so zaradi takšnih ali drugačnih razlogov ostali prazni, lastniki so po večini dediči teh objektov. In kaj se bo zdaj zgodilo? Vi ste rekli - ja, na ta način bomo lastnike praznih objektov prisilili, da jih bodo prodali. Saj to je lahko reči, samo vemo, da je v temu času takšne objekte, sploh nekje na podeželju, zelo težko prodati. Lahko bi pa takšen objekt prišel prav, da bi lastnik-starš reševal stanovanjski problem svojih otrok na takšen način. Po neki legalni poti bo moral s svojim otrokom podpisati najemno plačno pogodbo, da bo ta objekt okarakteriziran kot rezidenčni objekt. Sem pa prepričan, ker smo Slovenci zelo iznajdljivi in se bodo sorodniki dogovorili, da bo na ta objekt nekdo prijavil stalno prebivališče. Ta objekt ne bo več nerezidenčen, ampak bo postal rezidenčen objekt, s to razliko, da bo planiranih bistveno manj prihodkov v proračunu ... / izklop mikrofona/
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Pri prejšnjem glasovanju sem povedala, da v primeru, če bi bil amandma sprejet, je četrti amandma brezpredmeten. Ker ni bil sprejet, je sedaj gospod Mihael Prevc podal obrazložitev v imenu poslanske skupine za četrti vloženi amandma Poslanske skupine SLS. Želi še kdo v imenu poslanskih skupin obrazložiti glas?
Gospod Zvonko Černač, izvolite.
ZVONKO ČERNAČ (PS SDS): Hvala.
Tudi v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke bomo ta amandma podprli zaradi vsebine in razlogov, ki so bili v obrazložitvi predhodnika omenjeni, predvsem pa
zaradi tega, ker ste zavrnili vse 3 prej predlagane amandmaje. S podporo temu amandmaju ohranimo člen odprt, kar nam omogoča, da lahko v tretji obravnavi še vedno vložimo amandma na bistveni del 6. člena, ki govori o davčnih stopnjah. Te davčne stopnje so tiste, ki so v tem zakonu najbolj problematične, ker so nesorazmerne, ne govorijo o tem, da se na nek normalen, pošten način obdavčuje nepremično premoženje, ampak govori o tem, da bodo tisti, katerih premoženje je manjvredno in manjše, po novem plačevali več kot doslej, na račun tistih večjih, bogatejših, ki bodo plačevali manj. Bil je že omenjen primer velikih trgovskih centrov, ker ste zavrnili predlog, tako naš kot Slovenske ljudske stranke in Nove Slovenije, ki bodo po novem plačevali tri do petkrat manj. Bili so omenjeni konkretni primeri kmetije, ki sedaj plačuje 322 evrov nadomestila in ostalih davščin na nepremično premoženje, po novem pa bo plačevala 2 tisoč 300 evrov davka. Bil je omenjen primer neke šole v manjšem kraju, ki jo obiskuje 500 otrok, ki bo po novem plačevala 15 tisoč evrov davka letno, sedaj ga ne plačuje nič. Takšnih šol je v celi državi 600. In da ne pozabimo stanovanj, predvsem neprofitnih stanovanj, ki so v lasti države, predvsem republiškega stanovanjskega sklada občin, drugi največji lastnik - je bilo povedano - je mestni sklad Mestne občine Ljubljana in še nekateri ostali. Tega davka, ki ga je danes nič evrov, ker se za ta stanovanja ne plačuje nadomestila, bo po novem preko 10 milijonov evrov. Kar pomeni, da bo na področju stanovanjske politike izgubljenih vsaj 150 novih stanovanj letno, ki jih ne bo za tiste, ki ne morejo zagotavljati bivalnih enot s svojimi lastnimi sredstvi. Vse to so zgrešeni cilji, ki govorijo o tem, da se neka politika, ki se je začela vzpostavljati v preteklosti vsaj do neke mere, s tem členom popolnoma uničuje. In najmanj kar je, bi bilo potrebno v tem členu te stvari korigirati.
Zaradi tega bomo ta amandma podprli in če bo dobil podporo tudi s strani tistih, ki ste ta neustrezen zakon predlagali, potem bi tudi v okviru tretje obravnave predlagali ustrezne korekcije na ta način, da bo ta zakon na eni strani zagotavljal tisto, kar govorite, neke fiskalne vire, vendar na račun razumne obremenitve.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Izvolite, gospod Jožef Horvat v imenu Poslanske skupine Nove Slovenije.
JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala, podpredsednica.
Poslanska skupina Nove Slovenije bo podprla amandma kolegov iz Slovenske ljudske stranke. Vsebina je že bila povedana, ne bom ponavljal, gre pa spet za zdaj že mojo četrto prošnjo, naslovljeno na kolegice in kolege, prijatelje in prijateljice iz koalicije, da vendarle razmislite in podprete ta amandma zgolj zaradi tega, da bo člen odprt in da v tretji obravnavi
319
DZ/VI/37. izredna seja
skušamo najti optimalne davčne stopnje, ki so izjemno pomembne v temu zakonu.
Jaz izjemno cenim mojega spoštovanega poslanskega kolega že iz mandata 2004-2008 gospoda Bojana Starmana, ki je na spletni strani Državljanske liste prvič lepo naslikan, drugič pa pravi: "S povečevanjem davkov si režemo vejo, na kateri sedimo."
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Prosim, v imenu svoje poslanske skupine.
JOŽEF HORVAT (PS NSi): In zdaj pridem na poslansko skupino. Nova Slovenija - Krščanski demokrati je v kongresno resolucijo napisala prav to, Nova Slovenija - krščanski demokrati smo za nizke davke zato, ker smo za gospodarsko rast, ker gospodarstvo potrebuje kisik. In sedaj imamo to možnost, da to naredimo, slovensko gospodarstvo je vendarle na intenzivni negi. Ali ga želimo zadušiti ali pa mu želimo dovesti kisik. Nekaj možnosti je še in tudi to s podporo k temu amandmaju.
Poslanska skupina Nove Slovenije, ki smo proti dvigovanju davkov, bomo amandma kolegov iz SLS podprli. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Želi kdo obrazložiti glas v lastnem imenu? Želite.
Odpiram prijavo na obrazložitev glasu in potem
prehajamo na glasovanje.
Prvi ima besedo gospod Franc Pukšič.
FRANC PUKŠIČ (PS SLS): Hvala lepa.
Če se konkretizira v življenje, vsi tisti na podeželju, ki so zgradili t. i. dvojčke in so starši lastniki teh hiš v enem od vhodov, pa bi živeli mladi ali živijo, pa so tudi prevzeli kmetijo, bodo starši za to stanovanje plačevali višji davek. Skratka, če to ni pritiskanje na pobiranje denarja s podeželja in iz kmetijstva po vseh možnih frontah, ki obstajajo in ki ne obstajajo, se temu ne more drugače reči. Po drugi strani so takšne hiše nastale, kot sem že govoril, tukaj v naši državi smo Slovenci nekoliko posebni, imamo veliko nepremičnin v rabi, v lasti kot posamezniki. V drugih državah je večina v najemu, ampak to bi morali pustiti, to bi morali podpirati. Namesto da na ta način ustavljamo kmetije, da jih uničujemo, da podeželje na ta način uničujemo, mlade vlečemo v mesta, obdržati ljudi na podeželju je daleč najcenejše, tudi vzdrževanje celotnega področja. V mestih moramo imeti komunalne službe in tako dalje, na podeželju pa tisti, ki tam živijo, tudi poskrbijo za urejeno okolico. In danes, ko so v lokalnih skupnosti občine veliko investirale v kvaliteto življenja, da bi mladi ostali na podeželju. Lepo vas prosim, vladna koalicija, ne terjajte mladih s podeželja.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Besedo ima gospod Franc Bogovič.
FRANC BOGOVIČ (PS SLS): S tem
amandmajem na ta odstavek, s črtanjem tega odstavka in besedo "rezidenčne" smo želeli opozoriti na to, da bo s takšno dikcijo - in zdaj, ko bo treba kontrolirati, spet nadzirati, ali je neko stanovanje polno, prazno ali je bila pogodba pravočasno sklenjena, ni bila pravočasno sklenjena - s tega naslova nastala cela vrsta problemov, špekulacij in tudi neresničnih podatkov. Zato mi predlagamo, da bi bila zadeva enostavnejša, da je za vse enote ta obremenitev enaka. Veliko primerov je, ko so na podeželju prazna stanovanja, ker so se izpraznile razne domačije, in to bo kar na enkrat 3,5-krat skoraj več obdavčeno, kot če bi tam živel še en od družinskih članov. Verjemite, da bi ti ljudje z veseljem kdaj tudi prodali takšno domačijo ali jo dali komu v najem, vendar je žal realnost takšna, da se tega ne da narediti. Na drugi strani imamo celo vrsto praznih stanovanj tudi po mestih, ki so stanovanjske narave, in so nezasedena. Iz tega naslova bodo spet novi pritiski na tiste, ki so ta stanovanja gradili, bodisi bo to pritisk na upnike, ki v stečajnih postopkih čakajo, kako bi se te zavožene investicije prodale in podobno. Mislim, da bo imel ta davek poleg tega, da bo prav navajal in vodil ljudi k temu, da bo spisal neke špekulativne pogodbe, imel tudi kar nekaj drugih slabih učinkov. Velik problem je tudi to, da v primeru, če ima družina dve enoti in če gre otrok živeti v to enoto, npr. v mesto ali da se nekdo umakne in prepis še ni urejen, bo kar na enkrat ta mlada družina imela spet 3-kratno stopnjo. Mislimo, da je cela vrsta pomanjkljivosti. Če bi naj bili zakoni enostavni, čim bolj enostavni tudi za izvajanje, za nadziranje, bi po našem prepričanju ta amandma morali sprejeti in to anomalijo umakniti iz zakona.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Prehajamo na glasovanje. Glasujemo o četrtem amandmaju Poslanske skupine SLS k 6. členu.
Glasujemo, navzočih je 82 poslank in poslancev, za je glasovalo 35, proti 46.
(Za je glasovalo 35.) (Proti 46.)
Ugotavljam, da amandma ni bil sprejet.
Prehajamo k petemu amandmaju Poslanske skupine SLS. Želi kdo obrazložiti glas? Želi, gospod Franc Pukšič v imenu Poslanske skupine SLS.
FRANC PUKŠIČ (PS SLS): Hvala lepa.
Gospe in gospodje, da ne bo ta slika, ki jo je gospodarstvo narisalo in napisalo pred mano, še katastrofalno slabša že v naslednjem letu, vas pozivam k malo razuma. Torej vklopite razum, da boste pustili lokalni politiki v skladu s petim odstavkom 6. člena, kjer je zapisano, da občine lahko same vplivajo na posamezne davčne stopnje, zvišujejo ali znižujejo glede na svojo prostorsko in ekonomsko politiko, ne da jih s tem omejujete. Zato predlagamo črtanje
320
DZ/VI/37. izredna seja
šestega odstavka tega 6. člena, kjer občinam prepovedujete v naslednjih 3 letih upravljati na svojem področju. Dejstvo je, da boste s tako spremenjenim zakonom občanom v občini Ptuj pobrali dvakrat več, kot se jim je pobiralo z Zakonom o nadomestilu stavbnega zemljišča. Dornavi trikrat; Juršincem, to sem že včeraj povedal, štirikrat več; Lenartu trikrat; Kobaridu petkrat; haloški občini Majšperku štirikrat, v Ljubljani se bo pobralo dvakrat več, v Velenju pa dvakrat manj kot do sedaj, v Novi Gorici za 1,5-krat več. In še ena gromozanska razlika je. Prej naštete občine bodo imele tudi finančno izravnavo manjšo zaradi tega, v Dornavi za 20 tisoč evrov, v Kobaridu za 155 tisoč evrov, v Majšperku za 50 tisoč evrov in tako dalje. Ali drugače povedano, v tem prehodnem obdobju namesto da bi lokalne skupnosti razpolagale tako, kot so do sedaj s 191 milijoni, bodo razpolagale - zapomnite si, čez leto dni bodo podatki na mizi - z približno 120 milijoni. Od kod ta podatek? Podatek iz ene izmed občin, kjer je država izračunala - bojim se, da je to žal zavajanje, kasneje pa bodo rekli , da bo bile evidence drugačne - da bo občina dala za davek svoji lokalni skupnosti samo 87 tisoč evrov. Dejanski izračun, ki so ga v občini naredili, ki poznajo zadeve, pa je preko 206 tisoč evrov. To pomeni za 2,5-krat več. In zato bodo občine razpolagale s toliko manj denarja .../ izklop mikrofona/.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Mag. Andrej Šircelj v imenu Poslanske skupine SDS.
MAG. ANDREJ ŠIRCELJ (PS SDS): Hvala lepa.
Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke bo podprla ta amandma, ker je po celem svetu davek na nepremičnine oziroma premoženjski davki so vir financiranja lokalnih skupnosti, krepitve lokalne samouprave in tudi povečanje kvalitete storitev v posameznih lokalnih skupnostih. Z drugimi besedami, povsod se lokalnim skupnostim daje možnost, da vodijo politiko obdavčevanja s premoženjskimi davki. In davek na nepremičnine je premoženjski davek, tudi v primeru, če mora dati dodaten denar nekaterim občinam. To je po celem svetu in po celi Evropi. V Sloveniji centraliziramo premoženjske davke, v Sloveniji s predlogom Alenke Bratušek ukinjamo lokalno samoupravo na finančnem področju. Zakaj? Zaradi tega, da bi nekatere občine bile v veliko slabšem položaju, kot so danes. To velja po izračunih občin za podeželje, na podeželju so namreč tiste občine, kjer izgubljajo s tem davkom tudi zaradi tega, ker bodo kmetijske površine, kmetijska poslopja veliko bolj obdavčene kot so po sedanji obdavčitvi. To, da ta vlada misli, da lahko iz enega centra upravlja lokalne politike na področju prostora, na področju sociale in na področju konkurenčnosti, je zmotno mišljenje. To ni mogoče. In to pomeni centralizacijo, ne pa
decentralizacije Slovenije. In to seveda pomeni, da bo kvaliteta storitev, ki bo nudena na lokalnih ravneh, za državljane in državljanke veliko manjša.
Zato bomo v Slovenski demokratski stranki podprli amandma Slovenske ljudske stranke in s tem zagotovili večjo samoupravo in večjo kvaliteto storitev na lokalni ravni.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Obrazložitev glasu v imenu Poslanske skupine Nove Slovenije ima gospod Jožef Horvat.
JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala, predsedujoča.
Poslanska skupina Nove Slovenije bomo podprli amandma kolegic in kolegov iz Slovenske ljudske stranke k 6. členu, ker ta amandma vsaj delno blaži permanentne kršitve načela subsidiarnosti, ki jih ta vlada počenja, ker omalovažuje sistem lokalne samouprave, ki je še eden od edinih podsistemov, ki v državi dobro delujejo. Drugi razlog, zaradi katerega bomo podprli ta amandma, je, da že 99-krat prosimo, kolegice in kolegi iz koalicije, da podprete ta amandma iz razloga, da bo člen številka 6, ki določa davčne stopnje, odprt in da bomo v tretji obravnavi določili vsi skupaj in bomo tudi mi nosili odgovornost - mi ne bežimo od odgovornosti, mi želimo, opozicija, Nova Slovenija, Slovenska demokratska stranka in Slovenska ljudska stranka, mi ne bežimo od odgovornosti. Mi želimo prevzeti odgovornost in želimo sodelovati pri tem členu, ki bi v tretji obravnavi določil optimalnejše davčne stopnje. Predvsem pa v tem smislu, da bi razbremenili gospodarstvo. Kolegice in kolegi, včeraj smo prejeli sporočilo Evropske komisije z naslovom "Letni pregled rasti", s podnaslovom "Evropski semester 2014: utrditev gospodarskega okrevanja". Kje smo že mi in Ciper? Edini mi in Ciper! Ja, mene to skrbi. Evropska komisija zato ostaja pri svoji uravnoteženi strategiji za gospodarsko rast in delovna mesta ter petih glavnih prednostnih nalogah za prihodnje leto: prvič, uresničevanje diferencirane rasti prijazne konsolidacije javnih financ; drugič, obnovitev bančnih posojil gospodarstvu; tretjič, spodbujanje gospodarske rasti in konkurenčnosti za danes in jutri; četrtič, odpravljanje brezposelnosti in socialnih posledic krize; in petič, posodobitev javne uprave. Posodobitev javne uprave! Naredimo ta korak, lepo prosim, podprimo ta amandma, da bo člen številka 6 odprt. Poslanska skupina Nove Slovenije bo podprla ta amandma. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Želi še kdo obrazložiti glas v svojem
imenu?
Gospa Jasmina Opec.
321
DZ/VI/37. izredna seja
JASMINA OPEC (PS SLS): Hvala lepa za besedo.
Ob začetku krize, ko državna politika ni bila sposobna pravočasno sprejeti ustreznih ukrepov, so določene občine hitro odreagirale na nove razmere. S spremembo občinskih odlokov so znižale nadomestila za uporabo stavnega zemljišča, predvsem v obrtno-podjetniških conah, s čimer so privabile določene investitorje, odprle delovna mesta in gospodarstvo je cvetelo. Občine niso, kot to marsikdo želi prikazati, sovražnik te države, še manj sovražnik ljudi. Ravno v časih, ko državna politika zataji in ko ni sposobna pravočasno sprejeti določenih ukrepov, so občine tiste, ki lahko s pravimi ukrepi rešijo marsikatero stvar. In mi jim moramo to omogočiti, ne pa da jih pri tem zaviramo. Amandma bom podprla.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Gospod Franc Bogovič, izvolite.
FRANC BOGOVIČ (PS SLS): Hvala lepa.
Govorimo o petem in šestem odstavku 6. člena. Ta dva odstavka omogočata občinam, da za polovico zvišajo ali znižajo ta davek. V naslednjem, šestem odstavku, pa se po tej dikciji to prepoveduje, da bi se znižale davčne dajatve v občinah, kjer je finančna izravnava. Kolegice in kolegi, tri četrtine slovenskih občin ima finančno izravnavo. To pomeni, da prepovedujete oziroma ukinjate lokalno samoupravo, princip subsidiarnosti v treh četrtinah slovenskih občin. Sam sem tudi županoval v občini, kjer smo imeli finančno izravnavo, in smo se celo v poslovni coni, ki smo jo zgradili, tri do pet let odpovedali nadomestilu za stavbno zemljišče, samo da je kdo prišel v to poslovno cono. Dobro veste, da ima škarje in platno pri financiranju občin država. Ta minister, ki dela zelo slabo za lokalno samoupravo, bo spravljal občine v obupen položaj in bo finančna izravnava potrebna v vedno več občinah. In vi, kolegice in kolegi, trem četrtinam slovenskih občin prepovedujete, da bi izvajale svojo politiko; in upam, da se zavedate, kaj se počne s tem členom. Tu se ena od evropskih določil, ki izhajajo iz Listine o lokalni samoupravi, močno krši in to je tudi ena od naših ustavnih pravic, da se zagotavlja kvalitetno lokalno samoupravo in kvalitetne vire. S tem zakonom posegate tudi na to področje in mislim, da nam res ni treba, da to počnemo, zato predlagamo, da ta amandma sprejmete in da se bodo občine lahko samostojno odločale o svojih virih, o svoji politiki. Največkrat je tam, kjer je finančna izravnava, tudi za ljudi najtežje živeti in zato je nesprejemljivo, da bi te davke povečevali. Še več. Te občine bodo prva 3 leta denar prelivale iz podeželja v mesta, ker vemo, da bo ta priliv ostal nekaj let enak, tako da 3 leta gre denar v mesta, od tam naprej pa se prepoveduje, da bi se eventualno znižala
obdavčitev. Mislim, da gremo na ... / izklop mikrofona/
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Besedo ima gospod Zvonko Lah.
ZVONKO LAH (PS SDS): Tudi jaz bom podprl ta amandma.
Kdor je dobro preučil ta zakon, predvsem tiste člene, ki določajo, da je prva 3 leta to prihodek države in da velika večina podeželskih občin, ki pobira manjši NUSZ, kot bo polovica tega davka, bo dobila po izračunih 20 % od tistega, kar bo v občini pobrano 3 leta nazaj. Tri četrt občin ima finančno izravnavo. Kaj s tem členom prepovedujemo? Prepovedujemo tistim revnim, da ne smejo zniževati in zviševati, tako in tako gre 80 % tega davka v državo oziroma v večje mestne občine. Če to ni v nasprotju z Zakonom o lokalni samoupravi, z Evropsko listino o lokalni samoupravi, pa tudi z Ustavo, potem ne vem, kaj je še vse. Norca se delate iz teh občin.
Po drugi strani pa zahtevate, da vse javne gospodarske službe opravljajo. Od kod? Vplivi vseh teh zakonov, ki jih boste zdaj sprejeli - davek na nepremičnine, zakon o financiranju občin in zakon o izvrševanju proračuna - boste nekaterim občinam vzeli 10 % primerne porabe. Izračunajte si. Koliko jim ostane še za financiranje investicij? Do konca 2015 je potrebno počrpati še ne vem koliko milijard, ne milijonov evropskih sredstev, večino projektov pa izvajajo občine. Sami sebi jamo kopljete. Od kod bodo zagotavljali svoja lastna sredstva. Občina Kočevje bo ob milijon 297 tisoč evrov na leto ... / izklop mikrofona/
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Še želite obrazložiti glas. Odpiram prijavo za obrazložitev glasu. Prijava poteka. Prijavljeni so trije poslanci.
Gospod Franc Breznik ima besedo.
FRANC BREZNIK (PS SDS): Predsedujoča, hvala za besedo.
Tudi sam bi podprl amandma Slovenske ljudske stranke, ker je zelo smiseln, ne samo da je smiseln, to je življenjski amandma, ki je normalen. Mislim, da ste vsi pred kratkim lahko videli enega izmed prispevkov na 1. programu slovenske nacionalne televizije, kjer so govorili o občini Rogaševci, ki je dokaj revna občina, ima največjo stopnjo brezposelnosti in kako je župan s svojo upravo v tistem času poskušal zmanjšati nadomestilo stavbnega zemljišča samo zaradi tega, da bi nekaj družin ostalo v tej občini. Takšnih občin imamo tudi v Slovenskih goricah polno; občine Cerkvenjak, Benedikt, Lenart, Jurovski Dol in Sveta Trojica so imele zmerno stopnjo nadomestila za stavbno zemljišče in bodo zdaj prikrajšane, nekatere do 3-kratno.
322
DZ/VI/37. izredna seja
Zato pozivam k neki zmernosti. Verjamem, da nekateri razen Ljubljanske obveznice kaj drugega niste videli, pa vas pozivam, da pridete v Slovenske gorice, ne samo takrat, ko pridete po ozimnico, pridite si pogledati, kje se ustvarja neka vrednost. Te občine z župani in vsemi ostalimi so se močno trudile, da bi ljudje ostali na teh težkih razmerah, dostikrat so zelo hribovita področja, ki se težko obdelujejo, in vseeno so preživeli leta in leta. Pozivam vas k zmernosti, k zdravemu razumskemu razmišljanju, spoštovane kolegice in kolegi, da podprete amandma Slovenske ljudske stranke, ki je zelo življenjski. Država mora imeti nek smisel glede tega, da nekako poudarja tiste obronke Slovenije, ki so zelo neposeljeni, da poskuša z nekaterimi ukrepi prihraniti to, da bodo ljudje živeli na teh oddaljenih delih in tam ustvarjali neko vrednost.
Zato vas še enkrat prosim in pozivam, da podprete amandma Slovenske ljudske stranke. Najlepša hvala.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala.
Gospod Franc Pukšič ima besedo.
FRANC PUKŠIČ (PS SLS): Hvala lepa.
Jasno, da bom tudi sam, kot v imenu poslanske skupine, podprl ta amandma. Kolegice in kolegi, postavlja se vprašanje zdravega razuma v tej državi. Če predsednik stranke Socialnih demokratov pove, da je dvig davkov 4-krat bolj uspešen mehanizem od zmanjševanja porabe, potem se vprašaj, kje je tukaj še razum. Pa ne samo to. Kako je škodljiva takšna politika, kako je to škodljivo za to državo, kako je to škodljivo za podeželje. Veliko evropskih sredstev ni bilo porabljenih, pripravljena je Perspektiva 2014-2020, vse druge države so na to pripravljene, mi nikakor. In s tem mehanizmom, ko občinam ne bomo dovolili, da same avtonomno gospodarijo vsaj z deležem, delom prihodkov lokalnih skupnosti, jim jemljemo možnost za črpanje evropskih sredstev. To je edini investicijski denar in v zadnjih dveh, treh letih se je pokazalo, če ne bi imeli občin, če ne bi imeli lokalnih skupnosti, sploh ne bi počrpali niti tega dela, ki smo ga, pa še od tega bo žal veliko ostalo v Bruslju. Seveda pa je elementarni greh vsega tega vladanje prejšnje vlade v 3 letih, ko ste zapravili 7 milijard evrov, to je bil rop stoletja.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Obrazložitev glasu!
FRANC PUKŠIČ (PS SLS): Podpredsednica, tudi vi ste bili v tisti koaliciji, zato vem, da to boli, če na to opozorimo, ampak to je resnica.
Zdaj pa priznajte in podprite vsaj kakšen amandma, ki bo popravljal ali vsaj saniral te napake, odpraviti jih ne more.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Besedo ima dr. Vinko Gorenak.
DR. VINKO GORENAK (PS SDS): Hvala lepa.
Pripravil sem si tabelo, ki se nanaša na ta člen in na ta amandma; amandma bom podprl, da me ne boste potem vprašali. V nadaljevanju bom povedal nekaj številk. Ljudem se mogoče zdi popolnoma brez veze, da se kregamo in ne vem kaj vse. Pazite, 6 občin, kjer sem bil jaz izvoljen, koliko več bodo ljudje plačevali. Šmarje pri Jelšah 128, Rogaška Slatina 66, Rogatec 57, Podčetrtek 231 % gor in Kozje - nekoč smo rekli, da je to najmanj razvit del Slovenije - 273 % gor in Bistrica ob Sotli 135 % gor. Po formuli, ki je predpisana v tem členu, in po delitvi sredstev pa bodo občine imele naslednje odstotke manj denarja. Poudarjam -manj denarja! Šmarje 21, Rogaška Slatina minus 16, Rogatec minus 28, Podčetrtek minus 31, Kozje minus 33 in Bistrica ob Sotli minus 20 %. Boste rekli, kam pa je ostalo zdaj šlo? Ja, Jankovicu ste dali, dajte to priznati. Pa še nekaterim večjim ostalim mestom.
Vidite, to je problem in zato je potrebno ta amandma podpreti, ljudje pa morajo vedeti, zakaj se kregamo. Ker se ne kregamo, gre za pravico, gre za resnico in gre za laži na drugi strani, mislim na vas, gospe in gospodje, nasproti mene. Hvala.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala.
Prehajamo na glasovanje k petemu amandmaju Poslanske skupine SLS pri 6. členu.
Glasujemo, navzočih je 79 poslank in poslancev, za je glasovalo 29, proti 48.
(Za je glasovalo 29.) (Proti 48.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Prehajamo k 7. členu in k prvem amandmaju Poslanske skupine SLS. Želi kdo obrazložiti glas?
V imenu Poslanske skupine SLS, gospod Franc Pukšič.
FRANC PUKŠIČ (PS SLS): Šele potem v svojem imenu.
Spoštovane kolegice in kolegi, zakaj smo se v Slovenski ljudski stranki odločili, da smo vložili amandma k 7. členu? Gre za obdavčenje nelegalnih gradenj. Vi predlagate, da se nerezidenčna stanovanja obdavči za pol procenta več; ostale za trikratnik. V Slovenski ljudski strani predlagamo, da ta člen črtamo. Naša poslanka Jasmina Opec je postavila poslansko vprašanje, dobila je od vlade 6. septembra naslednji odgovor: Aktivnosti za izboljšanje stanja na tem področju pospešeno tečejo in se bodo prioritetno izvajale do konca letošnjega leta. V Slovenski ljudski stranki se strinjamo, kar je legalno, je legalno, kar je na črno, je pa na črno. In tisto, kar je na črno, se moramo odločiti in čas je, da to domačo nalogo opravimo, ali se legalizira ali pa se podre.
323
DZ/VI/37. izredna seja
Vmesne poti ni, da bi z dvigovanjem in nekim zviševanjem davkov to reševali. Seveda nas je bolela glava, ko smo ta odgovor Vlade brali naprej, ki pravi, da je cca. 24 tisoč nelegalnih gradenj. V desetih letih pa so inšpektorji izdali cca. 9 tisoč odločb. S tem sporočate državljanom in državljankam, da še naslednjih 20 let tako ali tako ne bodo prišli na vrsto. In še nekaj, nelegalna gradnja in obdavčitev nelegalne gradnje je šele takrat, ko je za to pravnomočna sodba. Ker je bilo v tem odgovoru zapisano tudi, da je nadaljnje delo odvisno predvsem od dodeljenih finančnih sredstev ter kadrovskih in organizacijskih možnosti, očitno imajo organizacijske in kadrovske zadeve zelo slabo urejene. Po mojem prepričanju bi se dalo tukaj sigurno kaj več narediti. Po konkretnem dejstvu, ki ste jih izvajali, se je zgodilo naslednje; v letu 2013 ste imeli denar, da ste Kuzmiču porušili tisto majhno hišico. Jaz verjamem, da je za to bilo potrebno malo denarja. Bistveno več denarja bi rabili, če bi hoteli Jakliču, Maherju in tako dalje, takšnim tipom porušiti premoženje.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Gospod Pukšič, imate obrazložitev glasu v imenu poslanske skupine.
FRANC PUKŠIČ (PS SLS): Ja, saj ga že ves
čas razlagam, zakaj smo se odločili, da 7. člen črtamo, da država na temu področju naredi red. Nelegalne stavbe oz. črne gradnje: ali jih bomo legalizirali ali rušili, vmesne poti ni.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Želi kdo obrazložiti glas v lastnem imenu? Želi? Odpiram prijavo za obrazložitev glasu v lastnem imenu.
Prva ima besedo gospa Jasmina Opec.
JASMINA OPEC (PS SLS): Hvala lepa za besedo.
V tem členu se še dodatno kaže zgrešeni koncept Zakona o davku na nepremičnine. Lahko bi rekli, da zakon prehiteva samega sebe. Če bi resnično želeli sistemski zakon, ki je pravičen, bi najprej uredili področje črnih gradenj. Najprej popis in potem odločitev, kaj se s temi črnimi gradnjami naredi. Ali se jih poruši, ali se jih legalizira, seveda v zameno za plačilo in nekaj odškodnin. In šele nato se lahko stopi na naslednjo stopnico. Na tak način pa se povzročajo le še dodatne krivice, zmedenost v sistemu nejasnosti in posledično tudi kaotično stanje, ki bo sledilo z morebitno uveljavitvijo tega zakona. Amandma bom podprla.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Gospod Franc Bogovič ima besedo.
FRANC BOGOVIČ (PS SLS): Tudi sam bom amandma podprl.
Mislim, da se nekega problema, ki je resen in velik problem v Republiki Sloveniji, zopet
lotevamo z napačno diagnozo, z napačnimi zdravili. V nepremičninski zakon želimo strpati tudi to veliko večjo obremenitev, trikratno. Če bi zdaj želeli malce obrniti, kakšne bodo posledice tega zakona, bi človek dejal lahko celo, da je država zainteresirana, da bo čim več črnih gradenj, da bo čim več priliva v proračun Republike Slovenije. Verjetno namen ni takšen, vendar poznam te probleme tudi iz prakse na lokalnem nivoju, kako je urejeno področje prostorskega načrtovanja v Sloveniji in koliko časa traja v Sloveniji, da lahko nekdo neko zadevo uredi. Mislim, da so ta leta, ki tečejo v Sloveniji - 5, 8 let - daleč predolga, da bi morali najprej to področje urediti in potem imeti zelo jasen pristop. Tudi sam podpiram, da kar je zgrajenega na črno in ogroža okolje, je treba čim prej porušiti, za vse ostale pa najti neko hitro legalizacijo, ne pa da se z drugimi davčnimi primeži lotevamo teh zadev. Mislimo, da je v tem primeru mogoče celo manjši problem, kot so kateri drugi v tem zakonu, še enkrat pa kaže na nekonsistentnost tega zakona. Zato smo ta amandma predlagali in ga bomo tudi podprli.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Prehajamo na glasovanje o vloženem prvem amandmaju k 7. členu. Naj povem, če bo ta amandma poslanske skupine SLS pod to točko sprejet, potem postane amandma pod točko 2 brezpredmeten.
Glasujemo, navzočih je 84 poslank in poslancev, za je glasovalo 29, 50 proti.
(Za je glasovalo 29.) (Proti 50.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Prehajamo na glasovanje o drugem amandmaju k 7. členu, to je amandma poslanske skupine SDS. Želi kdo obrazložiti glas? Če ne, prehajamo na glasovanje. Glasujemo. Navzočih je 84 poslank in poslancev, za je glasovalo 32, proti 50.
(Za je glasovalo 32.) (Proti 50.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Prehajamo k 8. členu, h kateremu so vloženi 4 amandmaji. Prehajamo na prvi amandma poslanske skupine SLS. Želi kdo obrazložiti glas v imenu poslanske skupine? Gospod Jani Moderndorfer v imenu Poslanske skupine Pozitivne Slovenije.
JANI MODERNDORFER (PS PS): Hvala lepa, predsedujoča.
V Pozitivni Sloveniji in tudi v ostalih koalicijskih partnericah smo v razpravi na seji Odbora za finance in tudi kasneje v razpravi na seji Državnega zbora ves čas kolebali, kaj in kako narediti, da bomo primerno, ustrezno regulirali humanitarne organizacije. Ves čas je bila rešitev bodisi znižati davčno stopnjo ali iti na drugo ustrezno rešitev. Predvsem zaradi tega, ker je bila dilema na nek način priti do nekega znižanja in oprostitve samo pri določenih humanitarnih
324
DZ/VI/37. izredna seja
organizacijah ali celo pri vseh tistih, ki so v razvidu pri Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve ter pri Ministrstvu za zdravje. Takšnih je približno 150. Zato smo se odločili ne samo, da bi naredili kapico na 0,5 % obdavčitve, ampak smo prišli do odločitve, da se jih tega davka tudi oprosti. Da bomo lažje izpeljali takšno odločitev, pa smo se odločili za naslednje korake.
V prvi vrsti, da podpremo ta amandma SLS in kasneje tudi glasujemo proti koalicijskemu amandmaju, ki smo ga sami vložili, v tretjem branju pa vložimo nov koalicijski amandma, s katerim bomo uredili samo rešitev, torej da humanitarne organizacije oprostimo tega davka. Hvala.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Besedo ima gospod Matevž Frangež v imenu Poslanske skupine Socialnih demokratov.
MATEVŽ FRANGEŽ (PS SD): Tudi socialni demokrati bomo glasovali za izvzetje humanitarnih organizacij iz zavezanosti za plačilo davka in bomo podprli amandma Slovenske ljudske stranke.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Besedo ima gospod Franc Bogovič v imenu Poslanske skupine SLS.
FRANC BOGOVIČ (PS SLS): Res so bili koalicijski poslanci doslej bolj redkobesedni, zato ste najbrž dali besedo prej njim kot pa predlagateljem amandmaja, glede na to da sem takoj dvignil roko. Ampak me veseli, da bo tako kot na Odboru za finance tudi tu naš amandma sprejet. Amandma je zelo jasen. Ne zdi se nam smiselno, da bi se za humanitarne organizacije, ki se v teh težkih časih trudijo za to, da bo našim državljanom, ki so v najtežjih stiskah, malce lažje, da bi jim na ta način pobrali okoli 100 tisoč evrov davka na nepremičnine. 100 tisoč evrov za proračun Republike Slovenije ni veliko, je pa zelo veliko, če preračunamo v humanitarne pakete, ki jih ti ljudje zbirajo s svojim delom, s prispevek posameznikov, različnih podjetij in organizacij. In na ta način imajo tisti, ki so v teh težkih časih v najslabši situaciji, boljše življenjske pogoje. Resnično upam, da bo šel vsaj ta amandma skozi, da se ne bo zgodilo tako, kot se je z amandmajem, ki je bil na odboru sprejet, pa kasneje ukinjen. Verjamem, da se danes pred očmi javnosti to ne bo zgodilo. Mislim, da bi morali pri humanitarnih dejavnostih in pri vsem tem, če odpiramo 8. člen, ki ga bomo očitno zdaj odprli, razmisliti še o drugi zadevi, in sicer še o drugih, ki se ukvarjajo s humanitarno dejavnostjo - to so slovenski gasilci in gasilke. Včeraj bilo je na vprašanje gospoda Horvata zelo jasno pojasnjeno, da tisti gasilci in gasilke, ki opravljajo to dejavnost v objektih, ki niso v njihovi lasti, bodisi so v lasti krajevnih skupnosti,
občin ali pa zasebnikov, bodo plačevali davek podobno kot vsi ostali. Tako kot je na nekaj 100 številk možno prešteti humanitarne organizacije, je ta številka, hvala bogu, na Slovenskem bistveno večja pri gasilcih. Vendar verjemite, pri gasilskih domovih res ne bo moglo priti do špekulacij ali zavajanj. Vsi dobro vemo, kje so gasilci in kje niso. In če bo koalicija šla v popravek amandmaja pri humanitarnih organizacijah, vas pozivam, da zmorete še korak več in slovenskim gasilcem in gasilkam, ki na podoben način zbirajo sredstva tako iz javnega dela kot od ljudi in podjetij, omogočite, da bodo lažje opravljali svojo dejavnost.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Se opravičujem, ker nisem videla vaše roke. Res sem gospoda Moderndorferja videla najprej in mu tudi dala besedo.
Gospod Franc Jurša v imenu Poslanske skupine DeSUS.
FRANC JURŠA (PS DeSUS): Hvala lepa, podpredsednica, za besedo.
V samem začetku moram povedati, da bomo v naši poslanski skupini podprli amandma Slovenske ljudske stranke. Povedati tudi moram, da sem ves čas v koalicijskem usklajevanju opozarjal na to možno rešitev, moram pa tudi povedati to, da je bilo okoli samih gasilcev nekaj žolčne razprave. V samem začetku nastajanja tega zakona sem mogoče med prvimi spregovoril o problemu gasilstva in o obremenjevanju gasilca z davkom na nepremičnine. Ampak ko sem malo bolj poglobljeno v te zadeve pogledal, sem ugotovil, da 50. člen Zakona o gasilstvu to problematiko gasilcev rešuje na ustrezen način, saj v zakonu piše, da se davčno ne obremenjujejo. Striktno pa tam piše za nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Gospod Jožef Horvat v imenu Poslanske skupine Nove Slovenije.
JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala, podpredsednica. Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi!
Zelo sem zadovoljen in vesel, ker izgleda, da bo ta amandma dobil soglasno podporo, seveda tudi naše glasove Poslanske skupine Nove Slovenije. Mislim, da bi bilo resnično preveč kruto, da ne rečem brutalno, če bi država pri humanitarnih organizacijah, ki danes v Sloveniji opravljajo resnično svoje človekoljubno poslanstvo, če bi od recimo evropskih paketov, ki jih na tisoče, sto tisoče pride iz Evropske skupnosti v Slovenijo, da bi si država najprej pobrala svoj del, svoje število paketov; ne bi bilo korektno. Ne bom več jemal časa, zadovoljen sem. Kaj več o objektih, namenjenih zaščiti in reševanju oziroma
325
DZ/VI/37. izredna seja
gasilskih domovih pa pri naslednjem amandmaju.
Torej, iz naše strani podpora in hvala vsem vam, ki ste to podporo že tudi najavili.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
V imenu Poslanske skupine SDS, gospod Marijan Pojbič.
MARIJAN POJBIČ (PS SDS): Spoštovana podpredsednica.
Jaz bom z veseljem podprl amandma Slovenske ljudske stranke, ker sem prepričan, da je k temu pripomogla tudi moja razprava v parlamentu, da se je koalicija tako odločila. Poglejte, kako znamo stopiti skupaj, ko gre za pomembna vprašanja, zato pričakujem od koalicije, da bo zavrnila tudi ta zakon, o katerem danes razpravljamo. Mi v Slovenski demokratski stranki bomo ta amandma z veseljem podprli, ker smo prepričani, da je humanitarne organizacije potrebno oprostiti plačevanja davka na nepremičnine prav zaradi tega, ker v tem stanju, v tej situaciji, ko je socialna slika v tej državi izjemno problematična, so humanitarne organizacije edine v skrajni situaciji, ko skočijo na pomoč in priskočijo na pomoč socialno ogroženim. Včeraj sem govoril tudi o tem, kolikšne kolone ljudi čakajo pred Rdečim križem pa pred Karitasom in tako naprej. In če se zavedamo, kako pomembno nalogo opravljajo, kako pomembno funkcijo opravljajo humanitarne organizacije v tej situaciji, je jasno, da moramo storiti čisto vse, da jim priskočimo na pomoč, da lahko svoje delo opravljajo tako, kot ga opravljajo.
In zato se mi zdi, da je ta amandma Slovenske ljudske stranke izjemnega pomena in prav je, da jih oprostimo plačila davka na nepremičnine.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Gospod Rihard Braniselj v imenu Poslanske skupine Državljanske liste.
RIHARD BRANISELJ (PS DL): Hvala lepa.
Čeprav je odlika vsakega dobrega zakona, da ima čim manj izjem, si humanitarne organizacije to izjemo zaslužijo. Zato smo se v Državljanski listi odločili, da podpremo ta amandma Slovenske ljudske stranke, ki je dober. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Želi kdo obrazložiti glas v lastnem imenu? Odpiram prijavo na razpravo, nisem pričakovala, da bo še v lastnem imenu toliko želje za obrazložitev glasu.
Prva ima besedo gospa Sonja Ramšak. SONJA RAMŠAK (PS SDS): Hvala.
Podprla bom amandma Slovenske ljudske stranke, ker že iz mojih razprav ...
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Prosim za koncentracijo.
SONJA RAMŠAK (PS SDS): ... k nekaterim drugim amandmajem sem opozorila na to, da je zelo pomembno, da se ne obdavčijo objekti humanitarnih organizacij. Bila bi zelo vesela, če se ne bi objekti, namenjeni gasilcem, kajti samo nekateri gasilski domovi ne bodo izvzeti iz tega, bodo pa plačevali vsi tisti, ki so v lasti - kot je že povedal kolega - krajevnih skupnosti, občin ali v privatnih rokah. Mislim, da vse te organizacije opravljajo izredno pomembno delo, prostovoljno brez nadomestil in da jim na ta način nekako vračamo, da se dobro z dobrim vrača. Hvala.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Besedo ima gospod Franc Pukšič.
FRANC PUKŠIČ (PS SLS): Hvala lepa. Včasih je tako malo treba, če bi se poslušali in slišali, bi lahko za te državljanke in državljane naredili bistveno več. Vendar odgovornost na tem poslušati in se slišati je na tistem, ki ima večino, torej na koaliciji. Včasih, ko smo bili koalicija, smo to delali.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Vljudno prosim za zbranost.
FRANC PUKŠIČ (PS SLS): Jaz bi prosil, če mi ustavite čas in da se tam uredi. To smo delali in ni to izjema, pa ne bo to izjema, da bomo humanitarni organizaciji omogočili, da ne bodo plačevali davka na nepremičnine. Veste, izjema je v naši državi, da potrebujemo toliko humanitarnih organizacij. Izjema je v naši državi, v EU, da smo na zadnjem mestu na gospodarski rasti oziroma še vedno v padanju. In to je izjema, da v naši državi živi preveč ljudi na robu revščine. Ta delež 100 tisoč evrov ali petindvajseta tisočinka na celotni davek je tako malo, da je to dobro, da se to splača narediti, pa vendar upam, da boste imeli vsaj toliko razuma pri ZIPro, da bomo gasilcem dali 3 milijone evrov.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Gospod Borut Ambrožič, izvolite.
BORUT AMBROŽIČ (NeP): Hvala za besedo, predsedujoča.
Seveda bom amandma kolegov iz Slovenske ljudske stranke z veseljem podprl, saj se tisti, ki smo dobršen del svojega življenja tudi sami aktivni v humanitarnih organizacijah, še predobro zavedamo potrebnosti takšnega ukrepa, ki bi v obratni smeri, torej če ne bi bil sprejet, pomenil veliko škodo v nudenju pomoči posameznikov. Verjamem, da smo vsi prejeli
326
DZ/VI/37. izredna seja
dopis Rdečega križa, ki je sicer le ena od 207 humanitarnih organizacij, ki nosi status, na podlagi katerega bo oproščena plačila tega davka. In že ta številka, ki jo navajajo v dopisu,
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Prosim za pozornost v dvorani.
BORUT AMBROŽIČ (NeP): ... da se je v letu 2012 pomagalo več kot 150 tisoč socialno ogroženim posameznikom, pove vse, kako veliko in pomembno delo takšne organizacije opravljajo.
Še enkrat, amandma bom podprl in tudi vse sorodne, ki se nanašajo na ranljive skupine prebivalstva.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Prehajamo na glasovanje.
Glasujemo. Navzočih je 74 poslank in
poslancev, za je glasovalo 74, proti nihče.
(Za je glasovalo 74.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je prvi amandma k 8. členu soglasno sprejet.
Prehajamo na drugi amandma k 8. členu, katerega je vložila Poslanska skupine Nove Slovenije. Izvolite, gospod Jožef Horvat.
JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala, predsedujoča. Spoštovane kolegice in kolegi! Še enkrat se zahvaljujem za podporo pri prejšnjem amandmaju. Ob 21. uri in 25 minut nam je začelo iti dobro in ne bom na dolgo razlagal vsebine našega amandmaja, že včeraj smo ga razložili. Med drugim gre tudi za objekte za zaščito in reševanje ter za funkcionalna zemljišča k tem objektom, ki jih želimo med drugim oprostiti davka na nepremičnine. Kolega Franc Jurša je po medijih res najbrž prvi začel govoriti o gasilskih domovih in kritiziral namero, da bi bili gasilski domovi obdavčeni, tudi mi se s tem nikakor ne moremo strinjati. Eksakten odgovor je dala državna sekretarka Mateja Vraničar, se ji tudi zahvaljujem s tega mesta, obdavčeni bodo torej gasilski domovi, ki niso v lasti gasilskih društev. In to ni dobro. Imamo okrog 2 tisoč gasilskih domov po Sloveniji. Mi danes ne razpolagamo s podatki, kakšen je delež gasilskih domov, ki niso v lasti prostovoljnih gasilskih društev. Pa veste zakaj niso, ker so nekatere gasilske domove zanalašč prenesli v lastništvo občin, da bi se lahko občina prijavila na razne razpise, pridobila sredstva, tudi evropska, in te gasilske domove ohranila pred propadom, jih obnovila in tako dalje. Zato so morda začasno v lasti občin ali krajevnih skupnosti. Mislim, da bi bilo dobro sporočilo tega večera slovenski javnosti, predvsem pa 151 tisoč prostovoljnim gasilcem, 1400 prostovoljnim gasilskim društvom, da jim danes s tega mesta povemo, da gasilski domovi oziroma širše
rečeno objekti za zaščito in reševanje ne bodo obdavčeni oziroma bodo izvzeti. Lepo prosim za podporo temu amandmaju. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Želi kdo obrazložiti glas? Če ne, prehajamo na glasovanje k drugemu amandmaju k 8. členu Poslanske skupine Nove Slovenije. Glasujemo. Navzočih je 71 poslank in poslancev. Za je glasovalo 25, proti 46.
(Za je glasovalo 25.) (Proti 46.) Ugotavljam, da amandma ni sprejet. Izvolite, gospod Franc Pukšič, postopkovno.
FRANC PUKŠIČ (PS SLS): Podpredsednica, jaz sem stisnil na gumb, pa se mi ni prižgala lučka. Prosil bi, če je možno, da glasovanje ponovimo, ker bi želel, da sem pri glasovanju zraven. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Spoštovani gospod Pukšič, to opozorilo bi moralo biti med glasovanjem, zatorej sedaj ne bomo ponavljali glasovanja, vendar v zapisniku bo vaše opozorilo in vaša prošnja.
Prehajamo na tretji amandma, ki ga je vložila Poslanska skupina SDS. Želi kdo obrazložiti glas?
V imenu Poslanske skupine SDS mag. Andrej Šircelj.
MAG. ANDREJ ŠIRCELJ (PS SDS): Hvala lepa.
Slovenska demokratska stranka predlaga, da se oprostijo davka na nepremičnine kmetijska zemljišča in nepremičnine za javno rabo. Mislim, da je razlaga popolnoma logična, namreč kmetijska zemljišča so tista zemljišča, kjer se ustvarja dodana vrednost in ki prinašajo številnim ljudem pridelke in pomenijo tudi preživetje. Nepremičnine v javni rabi pa so nepremičnine, ki so pomembne za vse ljudi v tej državi in so pretežno v lastništvu same države, občine, paradržavnih institucij, skratka tistih, ki imajo širši pomen; nepremičnine, ki se uporabljajo v zdravstvu, v šolstvu; nepremičnine, od katerih imajo ljudje določene koristi. Obdavčitev nepremičnin, ki so v javni lasti, predvsem pa v lasti tistih oseb, tistih pravnih oseb, ki dobijo denar iz javnih sredstev, pomeni, da se bo davek na eni strani pobiral, na drugi strani pa bo moral proračun financirati ta davek ali pa se bo zgodilo, da bodo imeli ljudje nižjo kvaliteto storitev. To pomeni, da je na nek način precejšen nesmisel, da se tovrstne nepremičnine obdavčuje.
V Slovenski demokratski stranki zato predlagamo, da se nepremičnine, ki se uporabljajo za javno rabo, in kmetijska zemljišča ne obdavčujejo s tem davkom.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
327
DZ/VI/37. izredna seja
Želi še kdo obrazložiti glas? Želi v lastnem imenu?
Gospod Robert Hrovat in potem gospod Andrej Čuš.
ROBERT HROVAT (PS SDS): Hvala za besedo.
Osebno bom ta amandma podprl. Že prej sem dejal, da kmetijska zemlja ne more biti nek poligon za iskanje fiskalnih rešitev države. Apeliram na koalicijo, zdaj ne moram več na vlado, predlagam, da se ne eksperimentira s kmetijstvom kot s ključno panogo nacionalnega preživetja s takimi fiskalnimi idejami. Dejstvo je, da ta davek, ki ga danes uveljavljate, ne bo zapolnil tiste luknje, o kateri vseskozi govorite. Govorim o primanjkljaju. Evropska komisija je jasno povedala, da bo za naslednje leto milijardo in pol večja luknja, kot jo je napovedala vlada Alenke Bratušek. To je dejstvo. In vi ste se odločili, da boste uveljavili davek na nepremičnine zato, da boste zapolnili tisto vrzel, ki vam manjka. Manjka vam bistveno več. To bo pomenilo samo eno petino tistih sredstev, ki jih boste dobili oziroma ki jih potrebujete za zapolnitev te vrzeli v proračunu. Torej je to, kar počnete, navadno obremenjevanje ljudi in zdaj, ko se pogovarjamo o kmetijskih zemljiščih, je navadno obremenjevanje slovenskega kmetstva. Ne sme biti kmetijska zemlja poligon za reševanje fiskalne politike države. Na zemlji, na kmetijski zemlji se ustvarja hrana. Polna usta so nas, sploh ministra, samooskrba, samooskrba. Kakšna samooskrba, če boste zdaj obdavčili kmetijsko zemljo in to po kakšni stopnji! To je nedopustno, to ni prav.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
V lastnem imenu, gospod Andrej Čuš, izvolite.
ANDREJ ČUŠ (PS SDS): Čeprav smo pred nekaj minutami potrdili en amandma, se mi še vseeno zdi, da to zdaj ni nekaj, da bi vam čestitali, ker v končni fazi je zakon slab, ni pravičen in ni socialen.
Naj povem, da bom podprl predlog Slovenske demokratske stranke, da se iz obdavčitve oprosti kmetijska zemljišča in nepremičnine za javno rabo. Če malo pomislim, nepremičnine za javno rabo, šole, vrtci, občinske stavbe, zdravstveni domovi. Na primeru vrtcev, ki bodo morali po novem plačevati nepremičninski davek, je zelo verjetno pričakovati, da bodo stroške nepremičninskega davka te institucije dale na tiste posameznike, ki te institucije obiskujejo oz. potrebujejo. In če po tem sklepamo, pomeni to, da bodo posledično tudi vrtci dražji, vedno dražji.
S tem davkom dodatno in spet po nepotrebnem obremenjujemo gospodarstvo. Letos smo že v pol leta naredili oziroma ste potrdili toliko negativnih ukrepov proti slovenskemu gospodarstvu, da bi lahko rekli, da ste svetovni prvaki v iznajdbah in obremenjevanju gospodarstva.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
V lastnem imenu obrazložite amandma.
ANDREJ ČUŠ (PS SDS): Je v lastnem imenu.
Tudi kar se tiče tega, da predlagamo, da se iz davka na nepremičnine izvzame kmetijska zemljišča. Davek na nepremičnine bo spet po žepih udaril slovenskega kmeta. Tokrat se načrtuje oziroma pričakuje v proračunu 30 milijonov evrov dodatnih sredstev samo od slovenskih kmetov. Mislim, da je to nepošten in nekorekten ukrep, rezerv je ogromno na drugih straneh. Ob tem se sprašujem, vse plača slovenski kmet in kako bi mi sploh motivirali mlade, da ostanejo na podeželju oziroma na kmetiji.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Še vidim interes, odpiram prijavo za obrazložitev glasu.
Prvi ima besedo gospod Franc Breznik.
FRANC BREZNIK (PS SDS): Predsedujoča, najlepša hvala za besedo.
Tudi sam pozivam svoje kolegice in kolege, da podprete amandma Slovenske demokratske stranke glede tega, da se oprosti kmetijska zemljišča in objekte za javno rabo. Rad bi poudaril, da je Slovenija v lanskem letu glede samooskrbe s hrano uvozila za 1,5 milijarde evrov hrane. 1,5 milijarde evrov hrane! Ta podatek je zastrašujoč glede slovenske samooskrbe. Slovenske kmetije so povprečno velike 6,5 hektarja. Dostikrat se prideluje na manjših kmetijah sadje in zelenjava, ki je nujno potrebna za zdravo populacijo, ki je nujno potrebna v samooskrbni verigi, je tudi lahko neka dodatna dejavnost na neki kmetiji. Vas pozivam, da to podprete, ker se mi zdi, da je bilo kmetijstvo v Sloveniji zanemarjeno. Z vsem tem, kar delate danes s tem nepremičninskim davkom tudi na kmetijske površine, pa boste dodatno osiromašili proizvodnjo slovenske zdrave hrane. To je v čistem protislovju, kar govori vaš minister, kmetijski minister v vseh medijih. Na eni strani govori o samooskrbi, po drugi strani pa udarja po kmetih. To je protislovno, je nerazumevajoče in verjamem, da imamo vsi interes uživati zdravo, doma pridelano hrano, hrano iz lokalnega okolja, hrano, ki v oskrbni logistični verigi v radiusu nekaj ur na naših mizah. Ta amandma je dodatek k tem kmetijam, da bodo manj obdavčene, da bodo lahko pridelovale več sadja in zelenjave. Jaz vas pozivam, da podprete, ker je stvar logična in razumevajoča, gre v prid dvigu slovenske samooskrbne verige.
Menim, da boste ta amandma Slovenske demokratske stranke kot prijatelji Slovenije, kot prijatelji zdrave hrane tudi podprli. Najlepša hvala.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala.
328
republika slovenija
DRŽAVNI ZBOR
DZ/VI/47. izredna seja
Opozarjam, da obrazložitev glasu v lastnem imenu pomeni, da se ne polemizira niti z ostalimi poslankami, poslanci, niti z vlado, ministri, torej v lastnem imenu.
Gospod Tomaž Lisec ima besedo.
TOMAŽ LISEC (PS SDS): Hvala, predsedujoča.
Podprl bom ta amandma. Najprej par besed glede oprostitve glede kmetijskih zemljišč. Polna usta so ministra o tem, kako je treba kmeta razbremeniti, kako mu je treba dati delo, na drugi strani pa imamo v zakonu to, da se kmetijska zemljišča obdavčujejo. Naš predlog je to, čemur sledimo že v 6. členu, da se oprostijo kmetijska zemljišča davka na nepremičnine. Slovenski kmet je že itak udarjen z različnimi tegobami, pa ne bom govoril o naravnih nesrečah, ampak o katastrskem dohodku, ki ste ga letos skušali nenormalno dvigniti. Kmetom obdavčujemo tisto, od česar živijo, to je njihova zemlja, to je nedopustno, zato prosimo za podporo.
Kar pa se tiče nepremičnin za javno rabo, prenašanje denarja iz enega v drugi žep je malo mimo, prinaša samo administrativne stroške, nič drugega. Poleg tega bo to prineslo na koncu strošek za vse tiste, ki uporabljajo vrtce, zdravstvene domove, na koncu bo to strošek tudi za občine. Dokler imamo še občine, imamo tudi občinske stavbe in tudi za te bo treba plačati davek. Skratka, iz levega v desni žep, popolnoma nepotrebno. Če podprete ta amandma, boste naredili nekaj dobrega za slovenskega kmeta in vse tiste, ki uporabljajo nepremičnine za javno rabo.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Gospod Franc Pukšič.
FRANC PUKŠIČ (PS SLS): Kolegice in kolegi.
Zelo malo je dobre volje potrebno, da premaknemo tukaj in tam kakšen kamen v tem mozaiku. 8. člen je člen oprostitev. V tem členu je 8 predlogov za oprostitev in kar v tem členu predlagajo Socialni demokrati1, oprostitev plačila davka za kmetijska zemljišča in nepremičnine za javno rabo, v naslednjem pa Slovenska ljudska stranka tudi kmetijska zemljišča, je v tem mozaiku tako malo potrebno, da bi to enostavno morali narediti.
Kolegice in kolegi, gre za naše podeželje! Koliko naše države se je zaraslo? Koliko zemljišč je neobdelanih? Kaj če bi naredili drugače. Namesto da kmetijska zemljišča obdavčimo, bi raje dali subvencijo tistim, ki bi ta zaraščena zemljišča obdelali. To bi bila prava politika. Mogoče namesto politike socialnih pomoči raje politika "dati ribo ali ribo loviti?". Torej dajmo ribo loviti in iz tistega področja namenimo, da se bodo kmetijska zemljišča, ki so zarasla,
1 [l.l] lapsus lingue, na katerega sledi odziv v nadaljevanju razprave. Pravilno: PS SDS
obdelala. Taka pa so v funkciji pridobivanja hrane, pa jih moramo obdržati za vsako ceno, ampak odgovornost, kolegice in kolegi, je na vas. Moja je samo toliko, da sem kriv, ker sem tukaj.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Še je želja. Odpiram prijavo za obrazložitev glasu k tretjemu amandmaju k 8. členu predlagatelja Poslanske skupine SDS. Gospod Zvonko Černač ima besedo.
ZVONKO ČERNAČ (PS SDS): Ja, lapsus lingue se je zgodil kolegu Pukšiču, ko je rekel, da ta amandma predlagajo Socialni demokrati. Verjamem, zakaj se mu je to zgodilo, ker v javnosti njihov minister Dejan Židan govori, kako to podpira, in govori ljudstvu, kmetom -"podpiramo, da ni davka, ga ne bo", je rekel junija. Potem je pa prišel na vlado in je rekel: "Ne, mi bomo ta davek, tako kot je danes na mizi, podprli." In je normalno, da se je kolega Pukšič zmotil, ker je ta dvoličnost po mojem zdaj že toliko izrazita, da ljudje tega ne morejo spregledati, ne pri socialdemokratih, ne pri ...
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Govorite, prosim, o amandmaju, ne o Socialnih demokratih.
ZVONKO ČERNAČ (PS SDS): O tem govorim in nadaljujem na tej točki, kjer gre za oprostitev davka od kmetijskih zemljišč in od objektov v javni rabi. Glede kmetijskih zemljišč in objektov v javni rabi, dajte mi razložiti, zakaj humanitarne oprostiti, tega pa ne. Kje je razlog? Tam ste potrdili amandma, tega pa zdaj ne boste. Zakaj ne? Kakšna je razlika pri tem? Ali je kmetijska dejavnost pri nas visoko profitabilna, je ne moremo še podpirati s subvencijami, da sploh obstaja. In kar se tiče objektov v javni rabi. Kaj se bo dogajalo? Davek se bo odmerjal za vrtce, šole, v prvih letih se bo stekal v državni proračun, na drugi strani bo pa morala država zagotavljati ta ista sredstva za delovanje teh istih institucij. In po tistem, ko se bo davek delil pol-pol, nekaj podobnega tudi občine, iz enega žepa v drugi žep pa spet nazaj, vmes pa en kup administriranja, en kup enih nepotrebnih postopkov. Če je kje smiselna podpora tudi koalicije poleg opozicije, je pri tem amandmaju. Mislim, da se bo odpravil kup problemov, kup nepotrebnega administriranja; finančnih učinkov iz tega dela pa ne bo nobenih.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Gospod Franc Bogovič ima besedo.
FRANC BOGOVIČ (PS SLS): Tretji in četrti amandma k 8. členu sta amandmaja, ki so jih vložili kolegi iz SDS-a, in zadnjega četrtega Slovenska ljudska stranka. Obema je skupno to, da se uvaja oprostitev za plačilo za kmetijska
329
DZ/VI/37. izredna seja
zemljišča, v tem pa je oprostitev tudi za nepremičnine za javno uporabo. Predlagam, da podpremo že tretji amandma, pa je potem četrti brezpredmeten, kot vidimo. Zagotovo je prav, da se tako za kmetijska zemljišča kot za objekte, ki so v javni rabi, uvede ta oprostitev. Povedano je bilo, kaj pomeni, da bodo zdaj občine po novem, kolikor bodo davka plačevale za svoje objekte, polovično prikrajšane, kajti davek bo ostal na državnem nivoju. Na kmetijskem področju smo pa že nekajkrat opozorili, podobno kot opozarjajo tudi obrtniki, kako se kar sumirajo ukrepi, ukrep za ukrepom. Velika bojazen je, da tudi ta še ne bo zadnji. Na področju kmetijstva smo se v letošnjem letu veliko ukvarjali s katastrskim dohodkom, ki ima posledice že v letošnjem letu, in smo potem tudi tam postavljali določene kapice. V naslednjem letu je sprememba v kmetijstvu to, da bo približno 15 milijonov novih obremenitev kmetijstva zaradi večjega vključevanja subvencij v dohodnino, zdaj pa prihaja še novi davek na kmetijska zemljišča. 30 milijonov bo bruto efekt v naslednjem letu, kot sem že dejal, 3 % od bruto realizacije. Tisti, ki ste se in ki smo se ukvarjali z ekonomijo, vemo, kaj pomeni od bruto realizacije, ne od kakšnega ostanka dohodka, ki ga je v kmetijstvu zelo malo. In vsakdo, ki bi imel v neki dejavnosti procent ostanka od prometa, bi bil danes zelo vesel. Tu pa, kolegice in kolegi, govorimo o naslednjem letu, 3 % manj denarja od realizacije v kmetijstvu, zato podprite ta amandma.
Sam bom amandma podprl.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala.
Besedo ima gospod Jožef Horvat.
JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala za besedo.
Podprl bom ta amandma k 8. členu, ki predlaga, da se iz obdavčitve izvzamejo kmetijska zemljišča in nepremičnine za javno rabo.
Nova Slovenija - Krščanski demokrati smo za družinske kmetije, ampak poglejte, kakšno sporočilo boste, kolegice in kolegi iz koalicije, dali slovenskim kmetom, predvsem naslednikom kmetij, mladim generacijam, ki jim danes kažete velike davke, tudi s tem zakonom, da ne govorim zdaj o drugih zakonih, ker ne smem, ker je obrazložitev glasu.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Prosim za red v dvorani!
JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala lepa, predsedujoča, da ustvarjate red - sicer, kot zgleda, brez uspeha.
Pozivam, resnično prosim, lahko tudi pokleknem v imenu slovenskih kmetov, da podprete ta amandma, ki bo iz obdavčitve izvzel kmetijska zemljišča, ker se bo drugače dogajalo to, kar se že dogaja, da je oče predal kmetijo sinu, ta pa mu jo je zaradi tega zakona, zaradi
predloga zakona, vrnil. Če imate takšen odnos do slovenskih kmetov, ki obdelujejo to lepo zemljo, to lepo krajino, in da prihajajo tuji turisti, ki občudujejo našo lepo krajino, potem v redu. S trdim kamnom v srcu boste lahko črtali in ne podprli tega amandmaja. Nova Slovenija ga bo podprla. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Želi še kdo obrazložiti glas? (Ne.) Pričenjamo glasovanje, in sicer o tretjem amandmaju k 8. členu, ki ga je predlagala Poslanska skupina SDS. Če bo sprejet ta amandma, postane amandma pod točko 4 brezpredmeten. Glasujemo. Navzočih je 73 poslank in poslancev, za je glasovalo 27, proti 45.
(Za je glasovalo 27.) (Proti 45.) Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Prehajamo na četrti amandma, ki ga je vložila Poslanska skupina SLS. Besedo v imenu poslanske skupine ima gospod Jakob Presečnik.
JAKOB PRESEČNIK (PS SLS): Hvala lepa za besedo, podpredsednica. Kolegice in kolegi!
Prof. Zagožen, naš nekdanji kolega izpred nekaj mandatov, je naredil odlično primerjavo glede dohodkovnih pogojev kmetovanja na avstrijskem Koroškem in v Sloveniji. Mislim, da si je dobro te primerjave prebrati. Kar se tiče našega amandmaja, smo že ob prejšnjem amandmaju poudarjali pomen kmetijskih zemljišč kot osnovno sredstvo za kmetijsko proizvodnjo in kot tako je zagotovo upravičen naš amandma, da se kot osnovno sredstvo ne sme obdavčiti. Konec koncev je kmetijsko zemljišče obdavčeno tudi s katastrskim dohodkom in zato zagotovo ni primerno, da je obravnavano na dva način oziroma obdavčeno na dva načina.
V	poslanski skupini bomo naš predlog amandmaja podprli. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Želi še kdo obrazložiti glas v imenu poslanske skupine?
V	imenu Poslanske skupine Nove Slovenije, gospod Jožef Horvat.
JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala, predsedujoča, za besedo. Upanje umre zadnje, pravijo. Poslanska skupina Nove Slovenije bo podprla amandma kolegov Slovenske ljudske stranke, ki iz obdavčitve izvzema kmetijskega zemljišča. Kolegice in kolegi, tisti, ki prihajate iz podeželja, iz vasi, najbrž imate izračunan ali poznate delež, koliko je pravzaprav sploh še kmetov na podeželju, na vasi. Kakšnih 10, 20 %, nič več. Koliko so stari? Vprašajte se sami. Kakšni so njihovi dohodki? Recimo, kmečka penzija. Kako visoka je kmečka penzija? Kako naj še poleg davka, ki ga že imajo
330
DZ/VI/37. izredna seja
preko katastrskega dohodka, sedaj pade še na pleča ta davek na nepremičnine ali konkretno na kmetijska zemljišča. Kdo bo še tako nor, da bo obdeloval kmetijska zemljišča? Tisti, ki jih želijo prodati Skladu kmetijskih zemljišč, pa čakajo, kot mi tukaj piše eden od kmetov iz Pomurja, pa čakajo dve do tri leta, da ne govorim o odkupni ceni. Ta cena je polovico nižja od tiste, kar je osnova za davek. Zato je nujno in edino pametno, da ta amandma podpremo. Nova Slovenija ga bo podprla. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
V imenu Poslanske skupine? Želi še kdo v lastnem imenu? Odpiram prijavo za obrazložitev glasu. Prijavljeni so štirje poslanci in poslanki. Gospa Jasmina Opec ima besedo.
JASMINA OPEC (PS SLS): Hvala lepa. Zagotovo se vsi strinjamo, da moramo povečati samooskrbo in da za dobro zdravje naših državljank in državljanov potrebujemo kvalitetno slovensko hrano. Vendar razlika med nami je, da vi mislite, da se bo samooskrba povečala z okrepljeno promocijo slovenske hrane. Mi pa smo prepričani, da slovenska hrana ne bo zrasla na TV oglasih in na plakatih, ampak na kvalitetnih poljih, na kmetijah, ki imajo urejene osnovne pogoje za svoje delovanje. Kmetijsko zemljišče ni luksuz, to je osnovno sredstvo za preživetje, pa ne zgolj kmetov, da ne bo pomote, ampak slehernega od nas. Amandma bom podprla.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa. Gospod Franc Pukšič.
FRANC PUKŠIČ (PS SLS): Najprej opravičilo kolegom iz Slovenske demokratske stranke. Ampak da boste vedeli, kolegi, imel sem v mislih socialdemokrate, njih sem nagovarjal, da bi vaš amandma podprli. Žal me niso poslušali.
Ko Slovenska ljudska stranka predlaga med oprostitve kmetijska zemljišča, se spomnimo, ko ste bili socialdemokrati na oblasti, vzeli ste 16 tisoč državnih pokojnin. Komu? Tistim, ki so bili starejši od 65 let. Koliko ste jim vzeli? Koliko so imeli čez tisoč evrov ti ljudje penzije? Saj bodo rekli, naj se ustrelim v glavo, ko take neumnosti govorim. Njihove penzije so bile pod 188 evrov.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Gospod Pukšič, osredotočite se na amandma in ne polemizirajte.
FRANC PUKŠIČ (PS SLS): Osredotočam se, gospa podpredsednica, na amandma. Tudi vi prihajate iz kmetijskega področja in tudi vaši kmetje vam bodo povedali, da bi bilo prav, če bi glasovali za amandma Slovenske ljudske stranke, ki govori, da bi kmetijska zemljišča dali med oprostitve. Če bi dali kmetijska zemljišča
med oprostitve, bi lahko kaj več naredili, bi doma pridelali hrano, bi v lokalnem okolju naše otroke in njihove kuhinje napajali z domačim zeljem, z domačim jabolkom, skratka z doma pridelano hrano, ne pa na takšen način kot sedaj, ko hočemo še to, kar imamo, zapreti. Ni prav, to ni prava politika, to je politika Alenke Bratušek, ki to državo pelje na pogreb.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Postopkovno, gospod Matjaž Han.
MATJAŽ HAN (PS SD): Spoštovana predsednica, vse ima svoje meje, mi lahko marsikaj zdržimo v Socialnih demokratih, poslušamo vse vaše izjave, vaše obrazložitve glasu in se zavedamo, da sprejmemo težak zakon. Ampak, lepo vas prosim, vi sami veste, da ne moremo replicirati, da ne moremo odgovarjati in ne nas na nek način vleči za jezik. Predsedujoča, prosim, da tiste, ki hočejo polemizirati s poslansko skupino, s posamezniki v poslanski skupini, nek način še enkrat opozorite. Mislim, da je vse lepo in prav, ampak smo tudi kolegi, delati bomo morali še nekaj časa in jaz mislim, da je prav, da se malo tudi spoštujemo.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Sprejemam vaš postopkovni predlog in opozarjam vse poslanke in poslance in vas pozivam, da se držite obrazložitve glasu ali v imenu poslanske skupine ali v osebnem imenu. Imate postopkovni predlog, gospod Franc Pukšič.
FRANC PUKŠIČ (PS SLS): Res je,
podpredsednica, moj postopkovni predlog je ta, da bi kolega, ki ga je predlagal, povedal, kaj predlaga, pa tega žal ni naredil. Pričakoval sem, da bo demantiral, da sem povedal, kaj je narobe. Očitno sem povedal čisto resnico in resnica je takšna, kakršna je.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Jaz sem zelo dobro razumela postopkovni predlog gospoda Matjaža Hana in sem tudi razumela njegov razlog, ker ste jih omenjali.
Besedo ima gospa Iva Dimic.
IVA DIMIC (PS NSi): Hvala lepa za besedo.
Kako polna usta so vseh, ko govorimo o pomembnosti hrane, o ohranjanju in povečevanju samooskrbe. Ampak veste kaj, kolegi poslanci iz koalicije, mene pa zanima, tiste, ki prihajate iz podeželja...
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
V osebnem imenu brez polemiziranja, če ne, vas lahko ustavim.
331
DZ/VI/37. izredna seja
IVA DIMIC (PS NSi): ... kako naj lahko pogledamo staršem v oči, sosedom v oči, ki imajo kmetijska zemljišča, to se sprašujem. Ne zdi se mi sprejemljivo, da je tako. Ja, res je, gospa Potrata, kako boste pogledali? Hvala.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Gospoda Andrej Čuš ima besedo. Prosim, brez polemiziranja.
ANDREJ ČUŠ (PS SDS): Hvala za besedo.
Vidim, da so se strasti malo ogrele, tako da bi vseeno prosil za malo korektnosti od kolegov in kolegic. Če sem vas prej skušal malo prepričevati, da se zdi dobro podpreti predlog Poslanske skupine SDS in da se iz obdavčitve nepremičninskega davka izvzame - kot je bilo predlagano - kmetijska zemljišča in nepremičnine za javno rabo, pa bi vas zdaj prosil, da podprete predlog, ki bi iz obdavčitve vzel kmetijska zemljišča. Še enkrat bi rad povedal, davek na nepremičnine je izključno namenjen polnjenju proračuna in to se mi ne zdi pošteno. Posebej zato, ker bo spet nepravično bremenil slovensko podeželje in kmete, ki pridno in pošteno delajo celo življenje. Že zaradi trenutne situacije in novih davčnih bremen, ki jih žal kasira podeželje, so mladi vse manj motivirani za delo na kmetijah in za ohranjanje slovenskega podeželja. Veliko je bilo pod tem amandmajem tudi govora o raznih subvencijah in socialnih pomočeh našemu kmetijstvu, ampak glejte, kolegice in kolegi, če bi mi imeli na eni strani stimulativno okolje in neke normalne ukrepe v podporo kmetijstvu, se o subvencijah in socialnih pomočeh sploh ne bi rabili pogovarjati.
In dovolite, da za konec citiram Churchilla: "Le dva kraja obstajata, kjer socializem deluje, v nebesih, kjer ga ne potrebujejo, in v peklu, kjer ga že imajo." Hvala.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR: Ali
obstaja še želja? Še obstaja želja. Odpiram možnost za obrazložitev glasu. Prosim za prijavo. Prijavljeni imamo 2 obrazložitvi glasu. Prvi gospod Franc Bogovič. Izvolite.
FRANC BOGOVIČ (PS SLS): Hvala za besedo.
Tisti, ki so lastniki kmetijskih zemljišč, za katere predlagamo oprostitev v tem amandmaju, so hkrati tudi lastniki stanovanjskih nepremičnin. Običajno so bile doslej vse te nepremičnine, ki imajo slabšo komunalno opremo, tudi nižje obremenjene z nadomestilom za stavbno zemljišče in podobno usodo. Kot vse državljanke in državljani bodo kmetje najprej deležni povišanja davka na nepremičnino na stanovanjskem delu. Iz razloga, ker je na podeželju manj komunalne opreme, bo ta skok še toliko večji. Temu se dodaja davek na vsak hektar kmetijskih zemljišč, do 20 evrov navzgor je to limitiranje, gozdovi in tudi kakšno kmetijsko poslopje je potrebno za to, da se ta dejavnost lahko opravlja. Resnično bodo šle te obremenitve na kmetijah z malce več kot
povprečno površino slovenskih kmetij, ki je tam 6,4 hektara. Za eno 10 hektarsko kmetijo bodo te obremenitve skupaj z objektom za prebivanje in kmetijsko dejavnost med 200 in 300 evrov iz kakšnih 50 evrov povprečno doslej. Gre za zelo velik skok in kot sem že dejal, se bodo dvignile tudi druge dajatve, zato bo velika obremenitev za podeželje in tiste, ki so na podeželju lastniki kmetijskih zemljišč, bodisi da je to njihova ustavna dejavnost ali pa samo bivajo na kmetijskem področju in tudi obdelujejo manjšo površino teh kmetijskih zemljišč. Mislim, da je prav, da jemljete takšen amandma v tem kontekstu, da ljudje, ki bodo že tako ali tako delili usodo povečanja teh davščin iz naslova nepremičnin, bodo za te površine povsem na novo obdavčeni, ker doslej tega davka ni bilo. Po kakšnem dobrem pogajanju, če dobiš nov davek, se ne moreš pogovarjati, zato predlagam oprostitev.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa.
Naslednji je gospod Jožef Horvat, imate besedo, izvolite.
JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala lepa, podpredsednica, vas najprej lepo pozdravljam na mestu predsedujoče današnjemu zboru.
Seveda bom ta amandma Slovenske ljudske stranke podprl. Gre za to, da se kmetijska zemljišča oprostijo davka po Zakonu o davku na nepremičnine, ker so že itak enkrat obdavčene. Gre za to, da so to osnovna sredstva slovenskih kmetov, torej pridelovalcev slovenske hrane.
Če bo šlo tako naprej, kolegice in kolegi, bomo slovensko hrano lahko promovirali samo še na slikah, ker je preprosto več ne bo. Mladi se ne bodo odločali, da bi prevzemali kmetije, in ne vem, če se nam dobro piše. Po drugi strani pa prosim za podporo pri tem amandmaju, bom zelo iskren, zaradi mojega rojaka ministra Dejana Židana, ki je, kot je bilo videti, na letošnjem sejmu Agra varuh slovenskega kmetstva. Obžalujem, da ga zadnje čase zelo poredko vidim, ampak verjamem, da sam nekje v srcu trpi zaradi tega, ker mora tudi kot podpredsednik slovenske vlade pristati na brutalni Zakon o davku na nepremičnine.
Podpiram in podprl bom ta amandma.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa.
Ali lahko preidemo na glasovanje?
Torej glasujemo o četrtem amandmaju k 8. členu. Predlagatelj amandmaja je Poslanska skupina Slovenske ljudske stranke. Odpiram glasovanje. Navzočih je 83 poslank in poslancev, za je glasovalo 34, proti 47.
(Za je glasovalo 34.) (Proti 47.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Prehajamo na glasovanje o 9. členu, in sicer o prvi točki 9. člena, prvemu amandmaju, ki
332
DZ/VI/37. izredna seja
ga je vložila Slovenska ljudska stranka. Ali obstaja želja po obrazložitvi glasu v imenu poslanske skupine? Obstaja.
Gospod Bogovič, imate besedo.
FRANC BOGOVIČ (PS SLS): Gre za to, da
poskušamo s tem amandmajem popraviti sistemsko napako, ki jo uvajate v ta zakon. Gre za to, da je povsod po Evropi nepremičninski davek, davek, ki gre v proračune lokalnih skupnosti, občin. Ta unikum bo v Sloveniji, da se davek deli; in še drug unikum, da se v Sloveniji krizo rešuje na način, da se krizno uvaja nepremičninski davek. Se pravi, dvakrat nesistemske stvari in zato predlagamo s tem amandmajem, da ta davek ostane v Evropi, da Slovenija ostane evropska država in z evropskimi normami in da se lokalni skupnosti prizna tisto, kar ji sodi. Tudi v sami slovenski ureditvi lokalne samouprave, o čemer bomo jutri spregovorili, verjamem, da tudi na dolgi seji odbora, kjer bomo govorili o bodoči organiziranosti in tudi financiranju lokalne samouprave, da bi bilo zelo modro, tudi če bi ostalo zdaj po vašem, da bo za eno leto, dokler bo zakon veljal, če bo uveljavljen, kot ga predlagate, več sredstev, da občine ta sredstva dobijo. Verjamem, da bi bilo prav, da bi se potem tudi na hitro dogovorili, katere pristojnosti bi še dali občinam, lokalni samoupravi, kajti dokazalo se je v 20 letih lokalne samouprave, da se na občinskem nivoju, nižjem nivoju, kot je ta državni, tudi bistveno bolje gospodari s tem denarjem in so učinki veliki. Na drugi strani je tudi čas, ko bo treba v naslednjih 2 letih porabiti veliko evropskih sredstev, ki bi jih z lahkoto porabili na lokalnem nivoju, tam so projekti, tam so operativne skupine, ki znajo izvajati te projekte. Če bi na takšen način zagotovili dodatna sredstva, bi se tudi dalo to uvesti. Sicer smo v osnovi želeli, da ta polovica sredstev ostane na enakem nivoju, kot je bila doslej, očitno je koalicija zaprisežena, da ta nivo sredstev podvoji, da bo zdaj pobranih 400 milijonov evrov tega davka. Nič zato, še vedno je ta amandma zelo aktualen in mislim, da bi lahko v Sloveniji bistveno bolje gospodarili, bistveno bolje upravljali, če bi ta denar prišel na lokalne skupnosti.
Predlagam, da amandma k 9. členu, ki ga je predlagala Slovenska ljudska stranka, podobno kot bomo storili mi, podprete tudi ostali.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa.
Še v imenu Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke, gospod Šircelj, izvolite.
MAG. ANDREJ ŠIRCELJ (PS SDS): Hvala lepa.
Slovenska demokratska stranka predlaga podoben amandma, vendar bomo podprli že amandma Slovenske ljudske stranke iz razloga, ne samo to, da je dajatev, ki se
nanaša na premoženje oz. nepremičnine, izvirni vir financiranja lokalnih skupnosti, ampak zaradi tega, ker uničevanje lokalne samouprave pomeni tudi manjšo demokracijo v državi. Namreč, ljudje svoje interese uresničujejo v lokalnih skupnostih, v občinah. Tam so jim ti interesi najbližje in najlažje je zadovoljevati svoje interese na tej ravni, veliko težje kot na republiški ravni. In s tem, ko se lokalnim skupnostim odvzema del izvirnih in izvornih prihodkov, se zmanjšuje demokracija v državi. Lahko pogledate tudi Evropsko listino o lokalni samoupravi, lahko pogledate razvoj v posameznih evropskih državah, lahko pogledate razvoj v Avstriji, Nemčiji, Franciji, skandinavskih državah; povsod se goji in razvija lokalna skupnost, samo v Sloveniji ne. Zakaj se v Sloveniji pod vlado Alenke Bratušek ne razvijajo demokratični standardi in zakaj se ne razvija demokratičnih standardov in zagotavlja lokalnim skupnostim vir prihodkov, kajti le na lokalni ravni župani vedo, kateri so interesi ljudi, veliko bolj kot na republiški ravni. Ali bo nekdo iz Župančičeve, Gregorčičeve lahko ugotavljal, katere potrebe potrebujejo v slovenskih občinah, v vseh slovenskih občinah od vzhoda do zahoda, od severa do juga. Ne! To, da se odvzema vir lokalnim skupnostim in izvirni vir -in še posebej v letu 2014 s prehodnimi določbami - pomeni ne samo napad na podeželje, ampak tudi napad na demokracijo v državi.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa.
Še kdo v imenu poslanske? Gospod Jožef Horvat, izvolite.
JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala, predsedujoča.
Poslanska skupina Nove Slovenije bo podprla ta amandma. Ocenjujemo, da vrača vsaj za nianso evropskost temu zakonu. Amandma namreč sledi prizadevanjem, da prihodki od davka na nepremičnine ostanejo v celoti prihodki lokalnih skupnostih, kar je v skladu s prevladujočo prakso v Evropski uniji. Že večkrat sem povedal, morda je zvenelo kruto, zato se sedaj po nasvetu kolega Matjaža Hana držim nazaj, ker ga zelo spoštujem. Lahko rečem, da si ne bom več prizadeval za bolečine njegovega kolega ministra, čeprav me v srcu boli, ampak gre za to, da resnično ta zakon v večjih svojih določilih "de facto" ukinja slovensko lokalno samoupravo. "De iure" ne, ker smo politika, opozicija in stroka ministru Virantu stopili na prste, se pa sedaj lokalnim skupnostim jemlje denar. To pomeni "de facto" zavora v razvoju lokalnih skupnosti, da ne rečem ukinjanje lokalnih skupnosti. Zato je nujno potrebno, da ta amandma podpremo in tako bomo ravnali v Novi Sloveniji. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa.
333
DZ/VI/37. izredna seja
Še kdo v imenu poslanske skupine? V svojem imenu? Odprla bom možnost za prijavo. Prosim za prijavo. Imamo šest obrazložitev glasu. Kot prvi dr. Vinko Gorenak, izvolite.
DR. VINKO GORENAK (PS SDS): Hvala lepa. Amandma Slovenske ljudske stranke je za podpreti in sam ga bom podprl. Temu zakonu daje na nek način ... Ne vem, predsedujoča, se bo kaj dalo povedati. Mislim, da gre za kongres.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Izvolite, imate obrazložitev glasu.
DR. VINKO GORENAK (PS SDS): Prav. Jemanje denarja slovenskemu podeželju je na vsak način zločin nad veliko večino slovenskega prebivalstva. Kakorkoli gledate, na slovenskem podeželju še vedno živi večina ljudi. Še vedno živijo načeloma slabše in v manj ugodnih razmerah, v težjih pogojih, kot živijo ljudje v mestih. In amandma Slovenske ljudske stranke daje možnost, da gre denar tja, kjer je tudi pobran. To pa je na slovensko podeželje, kjer je večinsko pobran. Sedanji sistem, ki ga predlagate v koaliciji, pa je tak, da večinsko pobrani denar slovenskemu podeželju, za svoje okolje sem odstotke povedal prej, gre v večja mesta. Med njimi največ v tisto mesto, ki se imenuje Ljubljana, ki je že več kot 10 let, od leta 1994 do leta 2007, krivično in na račun slovenskega podeželja dobivala več. In to je tisto, kar je narobe, in to je tisto, kar je razlog za to, da je amandma Slovenske ljudske stranke vreden moje podpore. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa.
Gospod Franc Pukšič, izvolite.
FRANC PUKŠIČ (PS SLS): Kolegice in kolegi, če sprejmemo ta amandma, delitev davka, da je to prihodek lokalnih skupnosti in ne države, država v proračunu ne izgubi ničesar. Popolnoma ničesar, ker se s to razliko zmanjša finančna izravnava slovenskim občinam. In veliko občin na ta način postane finančno samostojnejših. Kakšna je kontrola nad denarjem v lokalni skupnosti - bistveno boljša: občinski sveti, nadzorni sveti. Z bistveno manj denarja gre čez bistveno več kontrolnih mehanizmov, preko Zakona o lokalni samoupravi, Zakona o nadzoru javnega naročanja, Računskega sodišča, davčne uprave in tako dalje. Skratka, nadzor je boljši. Kakšni so trendi v Evropi, katere države so bolj razvite, imajo manjšo brezposelnost, boljšo kvaliteto življenja, mlade zaposlene, gospodarsko rast, investicije, naložbe - vse tiste, ki so razdelile GDP bolj na regionalno in lokalno raven. Čim manj ga je ostalo na državni ravni, čim več je šlo na regionalno in lokalno raven, temu primerna je tudi razvitost. Kvaliteta življenja državljank in državljanov je boljša. Ali vam gre za to, da bo kvaliteta življenja v naši državi boljša? Ali imate
odgovornost do državljank in državljanov? Vi, ki ste v koaliciji, morate imeti toliko večjo odgovornost, toliko pomembnejšo. Na nas je, da vam pomagamo v tej smeri. In na vas je, ali poslušate ali ne poslušate. Preko 70 tisoč državljank in državljanov se je izreklo za to v enem tednu. Podprite ta amandma!
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa.
Gospod Janez Ribič, izvolite.
JANEZ RIBIČ (PS SLS): Hvala za besedo. Spoštovana podpredsednica Državnega zbora, spoštovane poslanke in poslanci!
Predlog zakona o davku na nepremičnine res zgleda, da je prava tema, saj danes že nekaj ur, z nekaj prekinitvami, skorajda vsi sodelujemo in vsi smo tudi prisotni v dvorani. Vsi se na nek način borimo. Vi se borite, da bi zakon nekako spravili pod streho, mi pa se borimo z amandmaji, da bi bil ta zakon pravičen. Zato je strpnost med obema stranema še kako pomembna.
Amandma Slovenske ljudske stranke podpiramo, zakona pa ne, saj ogroža vse državljane Republike Slovenije. Zakon vzpostavlja na nek način tiho nacionalizacijo slovenskega podeželja. Vzpostavlja še večjo centralizacijo. To ni evropsko primerljiv zakon, saj tam pobrana sredstva od davkov pustijo 100 % na razpolago občinam in lokalnim skupnostim. S tem zakonom predlagamo 50 %, kar pomeni, da uničujemo občine in jemljemo tisti denar, ki ga imajo namenjenega za investicije. Namesto da bi spodbujali, da bi občine lažje koristile tudi evropska sredstva, da bi imele tudi svoj delež, kajti ta sredstva bi naj bila namenjena njim in bi potem lažje tudi koristile ta evropska sredstva. Da ne omenjam še plačila davka na občinske nepremičnine, kot so šole, vrtci, kulturne dvorane, ki so jih ljudje gradili s prostovoljnim delom. Res ni potrebno spreminjati in ukinjati občin, saj bodo na takšen način same ... / izklop mikrofona/.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa.
Gospod Franc Breznik, izvolite.
FRANC BREZNIK (PS SDS): Najlepša hvala za besedo.
Tudi sam bom podprl amandma, ki ga je predstavila Slovenska ljudska stranka v tem, da so prihodki iz davka nepremičnine prihodki občin. Spoštovane kolegice in kolegi! To so prihodki v vseh normalnih evropskih državah, so prihodki občin. Občine so tiste, ki morajo po Zakonu o lokalni samoupravi upravljati številne naloge s področja komunale, s področja šolstva, s področja socialnega varstva. To je tisto, kar je potrebno. Zato je ta davek direktni davek, ki ga morajo občine dobiti in ta davek razporejajo ter financirajo tudi vse te dejavnosti. To je nujno potrebno in menim, da je to logično. Po drugi
334
DZ/VI/37. izredna seja
strani, če se ta amandma ne bo podprl, je to protievropska politika. Evropa v obdobju med 2014 in 2020 začne graditi novo regijsko politiko, kjer se bodo regije priključevale, iskale nove rešitve. To pomeni slovenski del Štajerska z avstrijsko Štajersko, del Primorske s Furlanijo -Julijsko krajino. Tukaj se bo gradila cela vrsta projektov. Vi s tem davkom tudi občinam na dolgi rok odvzemate ta sredstva, celo vrsto sredstev, ki bi jih lahko uporabljale za širše evropske projekte, ki bi dali celo vrsto multiaplikativnih učinkov v naslednjih letih zoper te občine. Mi želimo predvsem to, da ta davek ostane v občinah, občine bodo s tem izkoristile ta davek, racionalno ga bodo porabile v nekih projektih, ki bodo v naslednjih letih dali nova delovna mesta na podeželju. Jaz vas še enkrat prosim, da podprete amandma Slovenske ljudske stranke, ki menim, da je normalen, da je evropsko primerljiv in da je tisti, ki bo lokalni samoupravi dal prepotrebna sredstva za razvoj, za decentralizacijo Slovenije. Najlepša hvala.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa.
Gospod Branko Grims, izvolite.
MAG. BRANKO GRIMS (PS SDS): V Evropski listini o lokalni samoupravi je ena temeljnih vlog občine tudi zaščita pred samovoljo državne oblasti. Na nek način naj bi bila lokalna samouprava omejevanje vsemogoče državne oblasti in zato naj bi na tak način imela tudi posebne prihodke, da bi sama odločala o svoji usodi. Dosedanje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča je tako tudi funkcioniralo. Ta zakon pa je v popolnem nasprotju z duhom Evropske listine o lokalni samoupravi, prav v delu, na katerega se nanaša. Zato bom vsekakor predlagani amandma podprl. Kakšen bo končni učinek za občine, če bo zakon v sedanji obliki sprejet? Občinam bo ostal kup nepremičnin, ki jih nihče ne bo hotel in s katerimi občina dejansko ne bo imela kaj početi, bo zato siromašnejša. Ljudje bodo siromašnejši, kajti država bo pobrala denar njim in občini in ga zapravila. Občina pa ne bo mogla več suvereno gospodariti in ne bo mogla normalno funkcionirati. To je v popolnem nasprotju z Evropsko listino o lokalni samoupravi. Zdi se, da je edina naloga sedanje vlade, da dokaže, da vlada Boruta Pahorja do sedaj ni bila najslabša možna, kot so takrat tudi sami radi dejali, in uspeva ji to dokazovati vsak dan. Ta zakon je v tem delu res za to najboljši dokaz. Namreč tako podlega zakona, da bi usmerjal bes ljudi na občine, dejansko pa jih bo osiromašil, jim bo vzel denar, ga dal na državo, ki bo ta denar zapravila, tako podlega zakona doslej še ni bilo. To ste sposobni narediti samo vi.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa.
Prosim vse kolege, da se malo skoncentriramo, res je dolg dan, ampak vseeno bi prosila malo miru in se poslušajmo.
Jasmina Opec, imate besedo.
JASMINA OPEC (PS SLS): Hvala lepa. 21. člen Zakona o lokalni samoupravi določa naloge občin, med drugim: občina pospešuje vzgojno-izobraževalno,	informacijsko,
dokumentacijsko, društveno in drugo dejavnost na svojem območju. Občina pospešuje službe socialnega skrbstva, za predšolsko varstvo, osnovno varstvo otroka in družine, za socialno ogrožene, invalide in ostarele. Gradi, vzdržuje in ureja lokalne javne ceste, javne poti, rekreacijske in druge javne površine v skladu z zakonom; ureja promet v občini ter opravlja naloge občinskega redarstva. Še bi lahko naštevali. Kljub temu da so že z Zakonom o lokalni samoupravi naštete naloge občin, jim z novimi in novimi zakoni nalagate nove in nove obveznosti. Vedno znova pa na drugi strani zmanjšujete sredstva, namenjena za financiranje lokalnih skupnosti. Ta politika lahko pripelje tako daleč, da občine ne bodo več sposobne izpolnjevati osnovnih nalog, ki jih na podlagi zakonov morajo izpolnjevati. In kdo bo potegnil pri tem najkrajšo? Župani ne. Ti pridejo in gredo. Ljudje, ki živijo na območju teh občin, pa ostanejo. Ti bodo potegnili najkrajšo. Amandma bom podprla.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa.
Prehajamo na glasovanje o amandmaju k 9. členu Slovenske ljudske stranke. Ob tem vas moram spomniti, če je sprejet amandma pod to točko, postaneta amandmaja pod točko 2 in 3 brezpredmetna.
Glasujemo. Navzočih je 76 poslank in poslancev, za je glasovalo 30, proti 44.
(Za je glasovalo 30.) (Proti 44.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Prehajamo na glasovanje o amandmaju Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke.
Obrazložitev v imenu Poslanske skupine SDS, gospod Šircelj.
MAG. ANDREJ ŠIRCELJ (PS SDS): Hvala lepa.
Slovenska demokratska stranka predlaga, da prihodki od davka pripadajo proračunu občine, na območju katere se nepremičnina nahaja. Poleg tega smo v Slovenski demokratski stranki tudi predlagali, da občine ne izgubijo suverenosti, ko določajo davčne stopnje, kar pomeni, da jih lahko zvišujejo ali znižujejo. Z drugimi besedami, občine lahko same ugotavljajo in tudi pridobivajo prihodke zato, da bodo nudile storitve na področju zdravstva, šolstva, socialnega varstva, otroškega varstva na lokalni ravni. To je naloga občin. To ni naloga republike. S tem zakonom in še posebej s
335
DZ/VI/37. izredna seja
prehodnimi določbami želi vlada Alenke Bratušek popolno centralizacijo. In ne samo to, s prehodno določbo, kjer posebej določa, da bodo občine dobile le toliko denarja, kolikor so ga dobile od nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, prerazporeja sredstva, javna sredstva, ki pripadajo občinam. To pomeni, da bodo na slabšem predvsem tiste občine, ki so na podeželju. Te bodo kaznovane na račun občin, ki so industrijsko močnejše, mestnih občin. To pomeni napad na podeželje. V Sloveniji ne bomo imeli enakomernega razvoja. In tudi tista enakomernost, ki smo jo zagotovili do sedaj, bo propadla. Ne vemo niti razlogov, zakaj vlada Alenke Bratušek to dela. Kateri so razlogi, ki so v ozadju tega zakona in tega predloga? Ni drugega, kot da želi centralizirati denar in da želi locirati denar predvsem mestnim občinam. To pa pomeni manjši razvoj oziroma večji zaostanek podeželja. Zato v Slovenski demokratski stranki predlagamo, da prihodki iz naslova tega davka pripadajo izključno občinam. Tako je po celem svetu, gospe in gospodje. Poglejte si mednarodne primerjave, komu pripadajo davki od premoženja in od nepremičnin. Lokalnim skupnostim. Zakaj je v Sloveniji drugače? Morda to ve samo Alenka Bratušek. Predlagam, da nam to razloži.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa.
Še kdo v imenu poslanske skupine? V svojem imenu? Odpiram možnost za prijavo k obrazložitvi glasu. Prijavljeni so štirje razpravljavci.
Kot prva je prijavljena gospa Sonja Ramšak.
SONJA RAMŠAK (PS SDS): Hvala za besedo. Vsekakor bom amandma Slovenske demokratske stranke podprla. V razvitih demokracijah je običaj, da je to izvirni prihodek občin, ne pa države. Očitno se je vlada Alenke Bratušek odločila, da bo polnila državni proračun na račun vseh državljank in državljanov in vseh tistih, ki bi en evro znali pretvoriti v dva evra, to pa so vsekakor občine. Ko boste z ZIPro jemali občinam sredstva za investicije, vas bom opozorila tudi na to, da tudi tukaj jemljete občinam njihova sredstva. Na ta način, če bi občina imela ta sredstva, bi lahko pognala gospodarski razvoj. Na ta način bi lahko tudi stimulirala in podpirala gospodarstvo na svojem območju. Tako pa vidimo, kako ravna država, ko ministrstvo kar svojemu ministru dodeli državna sredstva.
Spoštovane kolegice in kolegi, mislim, da bi bilo prav, da podprete ta amandma Slovenske demokratske stranke, da delujete v dobro državljank in državljanov in da ne ravnate tako in podpirate tega, kar dela država, da daje nepremičnine države v najem za en evro, potem pa najemniki te nepremičnine dajejo bogato naprej v najem. Hvala.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa.
Gospod Zvonko Lah, izvolite.
ZVONKO LAH (PS SDS): Hvala lepa.
Jaz bom podprl ta amandma. Bistvo davka na nepremičnine je, da je to izvirni prihodek občine, vendar si je ta vlada namenila uvesti ta davek samo za polnjenje državnega proračuna, ker bo prva 3 leta to prihodek državnega proračuna.
Vsi trije ukrepi, tudi ukinjanje oziroma znižanje po 21. členu za polovico in nov zakon o financiranju občin, bistveno znižujejo sredstva občinam. Jaz vam povem učinek tega davka prva 3 leta za Občino Metliko: pobrali bodo 950 tisoč evrov na leto, nazaj v občino pa bodo dobili samo 172 tisoč evrov. To je borih 18 % pobranega od občanov v tej občini. Občina Radeče, kjer je bil gospod Han dolgoletni župan, bo pobrala skoraj pol milijona evrov od svojih občanov, nazaj pa bo dobila samo 77 tisoč evrov. Kaj je to drugega, kot siromašenje podeželja.	Ne vem, kako bo to lahko
razložil svojim občanom, če pa pogledamo na še ostale, pa bo Občina Radeče dobila po vseh teh ukrepih skoraj 10 % manj primerne porabe, ki pripada občini; in Občina Metlika 6,5 %. Ne vem, kako bodo investicije še potekale v teh občinah, ker imajo verjetno za 2014 proračune že sprejete in zagarantirana investicijska sredstva, ki pa jih po sprejetju vseh teh zakonov ne bo več.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa.
Proceduralno, gospod Han, izvolite.
MATJAŽ HAN (PS SD): Že prej sem vas prosil, predsedujoča, le da je bila druga gospa na tem mestu, da bi opozorili take razpravljavce.
Gospod Lah, ko vas tako za Občino Radeče skrbi, žal mi je, da vas ni bilo takrat, ko je šla papirnica v stečaj, pa niste imeli toliko moči, da bi takrat pritisnili glas "za", da bi dobila takrat sredstva. Zdaj pa moralizirate pred vso slovensko javnostjo, da vas ni sram.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Očitno bomo morali ob tej pozni uri na nulto toleranco. Upam, da še imamo toliko razuma, da bomo to speljali do konca.
Proceduralno, gospod Šircelj.
MAG. ANDREJ ŠIRCELJ (PS SDS):
Predsedujoča, moj proceduralni predlog je, da v teh razpravah, ki so kvalitetne in se nanašajo izključno na člene, o katerih govorimo, zagotovite neko mero demokracije, ki je normalna za ves demokratičen svet. To, da boste šli na nulto, da sploh ne boste dovolili razprave o tem, kar želite doseči, to ni demokratično. In danes govorimo o občinah in o delitvi sredstev med občinami. Občin je več kot 200 in primeroma je gospod Lah uporabil
336
DZ/VI/37. izredna seja
podatke za dve ali tri občine. Eno občino, ker je imel samo toliko časa, mogoče bo v naslednji razpravi za drugo. Predsedujoča, še vedno govorimo o občinah in o delitvi sredstev za občine in da bodo imeli ljudje na lokalni ravni manj denarja.
Zaradi tega prosim, da zagotovite demokratično razpravo. K tem amandmajem se lahko prijavljajo vsi.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Lahko ste prepričani, da bom zagotovila demokratično razpravo, zagotovo pa danes v temu trenutku ni več razprav, ampak govorimo o obrazložitvi glasu. Torej ne bo razprav, obrazložitve glasu pa bodo in z vaše strani je odvisno, kakšne bodo le-te. Jaz sem prepričana, da bomo zmogli.
Gospod Franc Pukšič je naslednji, ki bo obrazložil svoj glas.
FRANC PUKŠIČ (PS SLS): Saj ne vem, če bi katerega iz vladajoče koalicije vprašal, da bi stavke naprej napisal, pa mi naj jih obkljuka, o katerih smeš govoriti in o katerih ne smeš več govoriti.
Jaz bom amandma Slovenske demokratske stranke podprl in predlagam, da ga tudi druge kolegice in kolegi podprete. Če sem že prej govoril, koliko več bodo v posameznih občinah prav na podeželju od tri do petkrat plačevali za ta davek o nepremičninah, bi bilo prav, da ta sredstva ostanejo v občinah - če že, če smo že to naredili oziroma če boste to naredili. In če ta sredstva ostanejo v občinah, bodo občine izpeljale ali pa so blizu tega, da izpeljejo, program čiščenja odpadnih voda. Do leta 2017 bi moralo biti to urejeno. Kaj bo takrat? Bodo ljudje, ki ne bodo imeli zgrajenih kanalizacij, bodo pa zaradi tega vendarle plačevali, ker ne bodo čistili odpadnih voda. S tem, če damo ves ta pobrani denar nazaj v lokalno skupnosti, nismo nič prikrajšali državnega proračuna, popolnoma nič. Manj finančne izravnave bo potrebno in nič drugega. In če je manj finančne izravnave, postanejo občine tudi finančno bolj samostojne in bolj bodo samostojne, več možnosti je tudi za nadaljnji razvoj. Več možnosti je za to, da bodo podeželska zemljišča obdelana, da bodo mladi ostajali doma, da bomo s tem ustvarjali delovna mesta; in to je odgovorna politika.
Kolegice in kolegi v vladajoči koaliciji, ki imate argument moči, vzemite in poslušajte tudi naše argumente.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala.
Obrazložitev glasu ima gospa Irena Tavčar.
IRENA TAVČAR (PS SDS): Hvala za besedo, predsedujoča.
Jaz želim obrazložiti glas k amandmaju Slovenske demokratske stranke, ki govori, da
prihodki od davka pripadajo proračunu občine, na območju katere se nepremičnina nahaja.
V včerajšnji razpravi je bilo zaslediti nekaj mnenj, da bodo tiste občine prikrajšane, ki so imele visoko stopnjo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. To je res, vendar so bila ta sredstva uporabljena izključno za uporabo v teh občinah. Ta sredstva, ki bodo sedaj pobrana iz naslova davka, se bodo delila. Naj navedem samo nekaj mojih okoliških občin: iz moje matične občine Gorenja vas - Poljane je bilo lansko leto pobrano 241 tisoč evrov nadomestila za stavbno zemljišče. Po tem zakonu bomo plačali 922 tisoč evrov davka. Torej bomo namenili državi polovico, to je 461 tisoč evrov. Povprečno na gospodinjstvo je lansko leto gospodinjstvo plačalo 120 evrov nadomestila za stavbno zemljišče, medtem ko bo davka plačalo 461 evrov. To je povprečje. Hvala.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa.
Še kdo za obrazložitev glasu? Odpiram možnost za prijavo. Še štiri obrazložitve glasu.
Gospod Andrej Čuš, obrazložitev glasu,
izvolite.
ANDREJ ČUŠ (PS SDS): Jaz bi rad povedal, da bom podprl predlagan amandma Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke. Rad bi tudi povedal nekaj zadev, ki se tičejo organiziranosti lokalne samouprave oziroma tega amandmaja. Pretekli teden sem imel novinarsko konferenco s kar nekaj župani s Spodnjega Podravja, v to so spadali tudi župani občine Podlehnik, Juršinci, Markovci, Dornava, Kidričevo. Vsi smo se enotno strinjali, da je obstoječ nivo organiziranosti lokalne samouprave kot tudi ukrepi, katere vodi vlada Alenke Bratušek, uperjen izrazito proti občinam. Posebej proti manjšim. In s tem, kar nepremičninski davek predlaga, se finančno uničuje občine. Po drugi strani pa, kolegice in kolegi, pozabljate na nekaj, da so slovenske občine, kljub temu da jih imamo veliko, edino zdravo jedro lokalne samouprave na Slovenskem. Po drugi strani vzdržujejo slovensko gospodarstvo še vsaj malo, da diha, in so edine, ki vlagajo v razvoj in investicije na podeželju.
Zato popolnoma podpiram predlagan amandma Poslanske skupine SDS in bi vseeno rad dejal, da kljub temu, da vlada namerno ruši razvoj slovenskega podeželja, občine niso krive za vse škodljive odločitve in posledice, katere so sprejele vlade tranzicijske levice v preteklosti.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa.
Gospod Ribič je naslednji, izvolite, obrazložitev glasu.
JANEZ RIBIČ (PS SLS): Hvala za besedo, spoštovana podpredsednica Državnega zbora. Spoštovani poslanke in poslanci!
337
DZ/VI/37. izredna seja
Podeželske občine izgubljajo s tem zakonom. To pomeni centralizacijo, še večjo centralizacijo podeželskih občin in vse skupaj bi se naj dogajalo tukaj v Ljubljani. Če bi občine dobile toliko sredstev, kot se jih tukaj danes omenja, kot jih dobivajo zdaj po Zakonu o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč, in če od tega še odbijemo, koliko bodo občine morale plačevati za svoje nepremičnine, kot so vrtci, šole, kulturne dvorane in druge občinske ustanove, pomeni zelo malo denarja, ki jim še ostane za investicije. Zato se mi ne zdi prav, da razmišljamo v to smer.
Zato tudi podpiram amandma, ki ga je vložila Slovenska demokratska stranka.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa.
Gospod Tomaž Lisec, izvolite.
TOMAŽ LISEC (PS SDS): Hvala, predsedujoča. Spoštovani!
Če že z visokimi davčnimi osnovami počasi uničujete gospodarstvo in kmetijstvo, bi bilo vsaj toliko fer, da ta skupni znesek prepustite v upravljanje občinam. Občine so sploh še edine, ki investirajo. In ne investirajo samo v ceste, investirajo v šole, vrtce, zdravstvo in tako naprej. Če želimo, da mladi ne bežijo iz Slovenije, da ostanejo tudi na podeželju - dovolite občinam, da to ostane njim. Občine se sedaj srečujejo s tem, ko pripravljajo proračune za naslednja leta, in vsi se sprašujejo, kaj jim bo država sploh še dodelila. Ali samo milosten strel s strani antiministra za lokalno samoupravo, ki s tem členom pritlehno uničuje slovensko podeželje oziroma lokalno samoupravo. Ali lahko pričakuje kakšen evro tudi iz Ljubljane. Včasih so rekli, ves denar gre v v Beograd, sedaj bo očitno ponovno, ves denar gre v Ljubljano. Občine izgubljajo, to je dejstvo. Ne samo Radeče, tudi moja občina, verjetno tri četrt občin, tudi glavno mesto. Ampak glavno mesto ima to srečo, da ima še Zakon o glavnem mestu. Na področju lokalne samouprave bomo imeli s tem, če ne bomo podprli tega amandmaja, kmalu samo še Zakon o glavnem mestu in nič več. Reforma ministra Viranta o tem, kako je treba izbrisati oziroma uničevati lokalno samoupravo, se s tem amandmajem postopoma uresničuje. Jaz temu nasprotujem, zato bom podprl amandma SDS.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa. Gospod Tanko.
JOŽE TANKO (PS SDS): Hvala lepa za besedo. Ta amandma je amandma, ki uzakonja centralizacijo. Tudi tisti prihodki občin, ki so bili sedaj izvorno občinski, postajajo državni. Na koncu bo ostalo, če bo šel ta trend naprej, samo še glavno mesto. Sprašujem tudi samega sebe, ko gledam podatke, ki jih imajo kolegi poslanci, kako nekateri gledajo na te stvari, recimo
predstavniki občine Kočevje, ki bo po tem programu izgubila milijon in 200 tisoč evrov. Gre za občino, okraj ali upravno enoto, ki ima eno najvišjih stopenj nezaposlenosti v državi. Izgubila bo prihodke v višini milijon in 200, imajo požgano šolo v Stari Cerkvi, ki je ne morejo obnoviti že tri četrt leta. Nobenih virov za to, da bi se investiralo v poslovne cone, obrtne cone, da bi se izboljševala lokalna infrastruktura, pa imajo 2 poslanca v Državnem zboru, tudi predsednika Državnega zbora. Vidi se, da je ta hegemonizcija tako močna, da se je enostavno ne da ustaviti. In govorimo o tem, ali bomo obnovili Kočevsko progo. S čim in kako? Koncept, ki ga zagovarjate in ga uveljavljate v proračunu in spremljajočih zakonih, gre popolnoma v nasprotno smer. Ni virov za periferna območja. Ni virov za občine, ki so na periferiji. In na tak način enostavno ne bo možno storiti nič, razen da se bodo pokrile luknje, ki nastajajo v tajkunskih projektih, bankah in tudi ostalih. Kmalu bo na vrsti tudi Slovenski državni holding z istimi projekti.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa.
Še kdo? Bom odprla možnost za obrazložitev
glasu. Imamo dve obrazložitvi.
Kot prvi gospod Zvonko Černač, izvolite.
ZVONKO ČERNAČ (PS SDS): Ta amandma Slovenske demokratske stranke, ki ga podpiram, je dobesedni prepis prvega odstavka 2. člena zakona, ki so ga socialdemokrati oblikovali 15. julija 2010: prihodki od davka pripadajo proračunu občine, na območju katere se nepremičnina nahaja. Jaz razumem to nervozo, ki se dogaja pri njih, ker bodo morali danes glasovati proti svojim lastnim konceptualnim rešitvam iz pred 3 let. Razen če si ne bodo zadnji trenutek premislili, mogoče bi bilo dobro, če bi kolega Han vzel 45 minut pavze, da se posvetujejo glede tega. Ampak poglejte, ni Slovenska demokratska stranka zakuhala tega problema s tem zakonom. Vi ste ga. In podatki, ki so navedeni v obrazložitvi tega zakona, so tisti, o katerih je govoril kolega Lah. Tudi glede občine Radeče, tudi glede občine Kočevje in vseh ostalih. Ni kolega Lah kriv, če se bo davek od nepremičnin, ki ležijo na območju vaših občin, ki ga bodo plačevali vaši občani, če se bo ta davek, preusmerjal v metropolo in v ostala naselja. To je problem tega zakona.
Torej, spoštovana predsedujoča, jaz sem hotel prej proceduralno, ampak bom kar v okviru tega časa, ki ga imam. Pri vratih že nekaj časa opazujem del ekipe ministrov in ministric, ki, moram reči, povzroča nemir v dvorani, predvsem pa moti koalicijske poslance, da ne morejo zbrano poslušati argumentacije amandmajev. Bilo bi prav, da se usedejo v klopi, ki so jim namenjene, in da še 5 ali 10 ur počakajo do glasovanja o zaupnici, ne pa da pustijo v klopeh državno sekretarko, na kateri je, kot sem povedal, očitno celotno breme te
338
REPUBLIKA SLOVENIJA
DRŽAVNI ZBOR
DZ/VI/37. izredna seja
koalicije. Zakaj je treba to početi, saj niso ministri portirji, da bi stali pri vratih, ampak predstavljajo državo in zagovarjajo svoje mnenje. In pričakoval bi ...
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Obrazložitev glasu, gospod Černač!
ZVONKO ČERNAČ (PS SDS): Dovolil sem si kar proceduralno nadaljevati ...
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR: Ste
si, ja.
ZVONKO ČERNAČ (PS SDS): ... zaradi tega, ker nisem ... / izklop mikrofona/ ...
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Izvolite, imate proceduralno. Morate počakati eno minutko.
Medtem res še enkrat pozivam, naj bo med obrazložitvami glasu mir v dvorani, da bomo lahko nemoteno izpeljali ta del seje.
Izvolite, gospod Černač. Nekaj ni v
redu.
Ali lahko gremo dalje, pa vam potem dam proceduralno? V redu.
Torej, dajem zdaj besedo gospodu Francu
Brezniku in potem proceduralno.
Izvolite, obrazložitev glasu, gospod Breznik.
FRANC BREZNIK (PS SDS): Predsedujoča, najlepša hvala.
Moram reči, da sem bil prej prekinjen s strani predsednika Državnega zbora, ko sem govoril, da bi bilo v redu, če bi bil vsaj del ministrov v Državnem zboru. In me je uslišal, za kar se mu zahvaljujem. Hvala lepa, da ste prišli na to razpravo.
Še enkrat bi prosil, da podprete amandma Slovenske demokratske stranke glede prihodka od davka na nepremičnine, da to ostane dohodek občin. Predvsem pa je pomembno, da pogledamo naše glavno mesto, kjer je proračun 313 milijonov evrov. Tu imajo sedež skoraj vsa državna podjetja, razen redkih izjem, Pošte Slovenije in nekaj direkcij. Tu so vsa zastopstva večine tujih podjetij, tu so vsa predstavništva tujih držav, cela vrsta multiplikatorjev, zato je tu standard nekajkrat večji. Nekdo, ki se cele dneve vozi okoli ljubljanske obvoznice, ne more vedeti, kaj se dogaja na podeželju
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Obrazložitev glasu!
FRANC BREZNIK (PS SDS): To je obrazložitev glasu, ker se gre v ponovno centralizacijo te države, če boste osiromašili prihodek občin. Na simbolni ravni nas je obiskala tudi ministrica za Slovence po svetu. To bo najbolj množično ministrstvo, ker bo večina Slovencev počasi odšlo iz naše preljube domovine. Lahko rečem,
da bo večina podeželja osiromašenega. Ostale bodo vasi, kjer bo samo duh domoval. Zato vas še enkrat prosim, da podprete amandma Slovenske demokratske stranke, da bodo prihodki, ki jih bomo dobili z nepremičninskim davkom, ostali v lokalni samoupravi, torej v lasti občin. Najlepša hvala.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala.
Gospod Černač, imate proceduralni
predlog.
ZVONKO ČERNAČ (PS SDS): Hvala lepa. Ne bo čisto proceduralen, ampak vseeno.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Proceduralnega bi želela, ker ste se za proceduralnega prijavili.
ZVONKO ČERNAČ (PS SDS): Predsedujoča, jaz bi od vas pričakoval, da to sejo vodite v skladu s poslovnikom. / smeh v dvorani/ Zaradi tega ste tam, kjer ste. In ne samo med mojim kratkim izvajanjem v dveh minutah, kolikor jih imamo na voljo, ampak že med prejšnjimi izvajanji so tamle trije, štirje ministri in ministrica pri vratih klepetali, se pogovarjali, razpravljali o ne vem čem in motili govornika. Ne samo govornika, pač pa motili zbranost koalicijskih poslancev, ki so končno po nekaj urah nehali z belo stavko in so se začeli oglašati. In moj namen je bil, da omogočimo tudi koalicijskim poslancem, da se v miru vključijo v razpravo in da na nek način prekinemo to aroganco, ki se dogaja ne samo na ravni posameznih ministrov, ampak tudi na ravni vodje največje poslanske skupine. Verjamem, da je on zelo razburjen, ker mu stalno nekaj odzvanja po ušesih, vendar naj te svoje razburjenosti ne prenaša v delo Državnega zbora. Glede moje razprave sem želel povedati samo to, da ta amandma, ki ga predlagamo, vrača namenskost tega davka nazaj tja, kamor sodi. To je lokalni davek. Povsod okrog nas in povsod po svetu. To je davek, s katerim razpolagajo občine in ki ga pametno usmerjajo v razvoj svojih lokalnih okolij. Nikjer v svetu tega davka ne porabljajo za prikrivanje ...
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Zlorabljate proceduralni predlog, ki ste ga dobili.
ZVONKO ČERNAČ (PS SDS): O tem boste lahko govorili takrat, ko boste sejo vodili v skladu s poslovnikom in opozorili tiste, ki to sejo motijo.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR: Seja je vodena v skladu s poslovnikom že od vsega začetka, ne glede na to, kdo tukaj sedi. Jaz bi prosila, da se držimo, da se poslanci držite, kar je proceduralni predlog, je proceduralni predlog, kar je obrazložitev glasu, je obrazložitev glasu. To je odvisno tudi od vas, ne samo od
339
DZ/VI/37. izredna seja
predsedujočega. Prosim za mir v dvorani. Če vam je vsem prav, gremo na glasovanje.
Še obrazložitev glasu. Torej odpiram možnost za obrazložitev glasu. Imamo dve obrazložitvi.
Kot prvi gospod Jožef Horvat, izvolite.
JOŽEF HORVAT (PS NSi): Najlepša hvala, predsedujoča.
Bom čisto kratek. Povedal bom to, da bom amandma Slovenske demokratske stranke k 8. členu podprl iz nekaj razlogov. Zdaj obrazložitev. Slovenska lokalna samouprava je najuspešnejši projekt slovenske tranzicije. V demokratičnih državah jo zagotavlja ustava, v Republiki Sloveniji seveda Ustava Republike Slovenije, natančneje 9. člen, in zakoni. Na ta način je lokalna samouprava in lokala skupnost kot njen nosilec umeščena v celotni pravni red in je zavarovana pred neupravičenimi posegi države. Če nastopi konflikt med državo in lokalnimi skupnostmi, v demokratični ureditvi tak spor rešuje neodvisni organ: Ustavno sodišče Republike Slovenije, Upravno sodišče RS, Vrhovno sodišče RS.
In ker država ne sme posegati v izvorne prihodke lokalne samouprave, je potrebno sprejeti ta amandma. Zato ga bom podprl. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa tudi vam.
Res bi prosila, tudi tam pri izhodnih vratih, da se malo umirimo, stopite v dvorano ali ven, to je odvisno od vas, ampak za boljše vzdušje je morda bolje tako.
Mislim, da je imel gospod Tanko proceduralni predlog.
JOŽE TANKO (PS SDS): Hvala lepa, predsedujoča.
Ravno to sem mislil predlagati, da se ministrico in oba ministra povabi na mesto, kjer je rezerviran prostor za vlado. Vsak ima določen svoj sedež, ni se treba bati, za nobenega nimamo še pripravljene interpelacije. Ne razumem tega strahu, da bi se pokazali tukaj, sedeli in spremljali sejo, če so se že namenili, da ob tej pozni uri spremljajo sejo Državnega zbora. Kar se dogaja ob tem, ko niso na svojih mestih, ampak sedijo v poslanskih klopeh ali pri vratih, pa dejansko povzroča velik nemir zato, kar se zbirajo tam skupine. Ne vem, kaj sicer debatirajo, vendar ovirajo obrazložitve glasov pri temu zakonu. In naslednjič, ko se bo pojavila ta priložnost, da bo prišel minister, pa če sam ne ve, kje mu je mesto, bi lepo prosil, da ga predsedujoči povabi, da se usede tja, kjer ima rezervirano. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa, gospod Tanko.
Vaš proceduralni predlog je bil izveden, še
preden ste ga sploh objavili. Nadaljujemo z
obrazložitvijo.
Gospod Pojbič, izvolite.
MARIJAN POJBIČ (PS SDS): Hvala, spoštovana podpredsednica.
Jaz bom amandma, ki ga je predlagala Slovenska demokratska stranka, podprl. Prepričan sem, da je treba slediti temu amandmaju, ker je zelo pomembno, da ostaja ta nepremičninski davek izvorni prihodek lokalnih skupnostih. To pa zato, ker je izjemnega pomena, da se ta država tudi v prihodnje razvija enakomerno. Dejstvo je, da si nihče, ki sedi tukaj v parlamentu, ne želi nove in še močnejše centralizacije, kot smo je deležni v Republiki Sloveniji. Dejstvo je, da v tem parlamentu sedi veliko poslank in poslancev, ki prihajamo iz periferije. Vidimo, kako se naše občine razvijajo in kako se razvija lokalna samouprava oziroma kako se razvijajo občine, ki imajo svoje prihodke, na podlagi katerih lahko izvajajo tudi aktivnosti, ki so še kako pomembne za to, da se tudi obrobne občine, obrobni del naše Republike Slovenije razvija koliko toliko primerno. Če bi ostalo tako, da bi ostal ta prihodek iz tega zakona o nepremičninah v velikem delu prihodek državnega proračuna, bi se zgodilo to, da bi se ta lokalna samouprava oziroma te občine razvijale še počasneje, še manj bi bilo stvari urejenih, še manj stvari narejenih v teh urbanih okoljih, kot so do sedaj. Ko sem 2004 prišel v parlament, sem z marsikatero poslanko in poslancem v tistem času govoril. Kar veliko jih je bilo, ki niso vedeli, da obstaja Občina Kungota v tej državi. In to je tisto, kar se meni zdi ključno. Prav je, da tisti poslanke in poslanci, ki sedimo v parlamentu in zastopamo lokalno, ruralno okolje, storimo vse, da ta davek ostane izvirni prihodek naših lokalnih skupnosti.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa.
Ali lahko preidemo na glasovanje?
Prehajamo na glasovanje o amandmaju Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke k 9. členu. Če bo ta amandma sprejet, postane amandma pod točko 3 brezpredmeten. Pričenjam glasovanje. Navzočih je 83 poslank in poslancev, za je glasovalo 33, proti 48.
(Za je glasovalo 33.) (Proti 48.)
Ugotavljam, da amandma ni bil sprejet.
Prehajamo na 3. točko in na odločanje o amandmaju Poslanske skupine Nove Slovenije.
Sprašujem, ali je želja po obrazložitvi glasu v imenu poslanske skupine. Gospod Horvat, izvolite.
JOŽEF HORVAT (PS NSi): Najlepša hvala. Kolegice in kolegi, amandma Poslanske skupine Nove Slovenije je sicer zelo podoben prejšnjemu amandmaju kolegov iz Slovenske demokratske stranke, vendar gre nekoliko bolj na roko vladi in trenutni javnofinančni situaciji. Kot veste, Nova Slovenija - Krščanski demokrati močno
340
DZ/VI/37. izredna seja
podpiramo in si želimo močne lokalne skupnosti, močne občine, podpiramo lokalno samoupravo. V tem amandmaju pravimo, da se prihodki od davka na nepremičnine po predlogu zakona delijo na državni in občinski proračun, vsakemu do 50 odstotkov. Ok. Ampak taka ureditev je primerna le za čas reševanja javnofinančne krize, zato pravimo, da gremo s tem razumevanjem nekoliko bližje vladi. Se pravi, za čas reševanja javnofinančne krize, ko so v državnem proračunu potrebni dodatni viri za pokrivanje javnofinančnega primanjkljaja. Gotovo se povsem vsi strinjamo. Taka situacija mora biti začasna, dokler je to potrebno za reševanje - in izključno za reševanje javnofinančne krize. Davek od nepremičnin mora v svojem bistvu ostati izključno občinski proračunski vir. Tako ureditev ima večina držav članic Evropske unije. Zato nepodpora prejšnjemu amandmaju s strani koalicije in če bo nepodpora tudi temu amandmaju Nove Slovenije iz strani koalicije ali kogarkoli, to pomeni, da Zakon o davku na nepremičnine toliko hitreje drvi v neevropskost. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa tudi vam.
Še obstaja želja v imenu poslanske skupine, gospod Šircelj.
MAG. ANDREJ ŠIRCELJ (PS SDS): Hvala lepa.
Koalicijske poslanske skupine so zavrnile 2 amandmaja, ki sta bila predlagana v želji, da bi občine dobile vir za delovanje in tudi vir za razvoj - in to v celoti. Nova Slovenija predlaga nek kompromis, ki določa, ko država pride iz krize, bodo prihodki od tega davka v celoti pripadali občinam. Navsezadnje je v predlogu Nove Slovenije tudi postavljeno merilo, ko bo rast 2,5 % ali več. Tudi to je neka obljuba občinam, da lahko pripravijo načrte tudi za večje investiranje za obdobje, ko bo Slovenija dejansko prišla iz krize. In če je vladi Alenke Bratušek kaj do tega, da država pride iz krize, potem bo pokazala to voljo, da bi ta amandma podprla. In podpreti bi ga morala tudi koalicija. Zakaj? Tukaj bi pokazali, da resnično mislite in želite, da Slovenija pride iz krize. Ko bo Slovenija prišla iz krize, bodo občine dobile svoj izvorni del prihodka.
Zato bomo v Slovenski demokratski stranki amandma Nove Slovenije podprli in vabimo tudi vas, da ga podprete.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala.
Še kdo v imenu poslanskih skupin? Še obstaja želja.
Gospod Pukšič, izvolite.
FRANC PUKŠIČ (PS SLS): Hvala lepa.
Tudi v Slovenski ljudski stranki bomo amandma Nove Slovenije podprli. Če bi bil prejšnji, ali amandma Slovenske ljudske stranke
ali amandma Slovenske demokratske stranke, sprejet, bi bil ta brezpredmeten. Ker noben od njiju ni bil sprejet, je vprašanje oziroma če bo ta sprejet, bom rekel, obstaja neko upanje državljank in državljanov, da vladna koalicija misli resno in misli v svojem mandatu priti vsaj do gospodarske rasti 2,5 %. Če bi to bilo, bi to pomenilo obrnjeno sliko, ki jo je narisalo oz. napisalo slovensko gospodarstvo. Potem bi se verjetno začele tudi tuje investicije, ne pa tako kot sedaj, ko so se v tem letu zmanjšale za več kot 85 %. Verjetno bi se začelo tudi zaposlovanje, kar bi imelo pozitivno posledico, da se mladi ne bi več izseljevali iz države. Glede na napovedi Evropske komisije, ki je proračunski primanjkljaj ocenila za več kot 3 % slabše, kot ga vladna koalicija napoveduje, bi s podporo tega amandmaja vladna koalicija demantirala napovedi Evropske komisije. V pozitivnem smislu za vladno koalicijo je ta amandma Nove Slovenije. V Slovenski ljudski stranki ga bomo podprli Jasno je, začenja se obdobje 20142020, 2007-2013 je bilo zelo neuspešno oziroma bo žal zelo neuspešno za črpanje evropskih sredstev. S tem bi pa občine vedele vnaprej, s koliko sredstvi bodo razpolagale iz tega naslova. Istočasno bi bile bistveno bolj finančno samostojne ob gospodarski rasti Več pozitivnih kazalcev bi se nabralo enega na drugega, in bi s tem omogočili nadaljnji razvoj slovenskega podeželja, celotne infrastrukture, tako gospodarske kot družbene, istočasno pa tudi koriščenje sredstev iz nove evropske perspektive.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa.
Še kdo v imenu poslanske skupine? Morda v svojem imenu? Odpiram možnost prijave za razpravo v svojem imenu. Dva prijavljena imamo. Prvi je gospod Jožef Horvat.
JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala lepa.
Bom čisto kratek, da ne bo zvenelo, da gnjavim, ampak, kolegice in kolegi ... / oglašanje iz dvorane/
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Prosim za mir v dvorani za obrazložitev glasu!
JOŽEF HORVAT (PS NSi): Lahko govorim?
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Lahko. Izvolite.
JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala lepa, gospa predsedujoča, vem, da imate s koalicijo velike probleme.
Gre za to, da nekako gojim upanje, in kot sem uvodoma povedal, ta amandma gre na nek način na roko Vladi, in mi v Novi Sloveniji razumemo težko javnofinančno situacijo. Poglejte, kolegice in kolegi iz koalicije. S sprejetjem tega amandmaja bi lokalni skupnosti, občankam in občanom dali vsaj neko upanje, da
341
DZ/VI/37. izredna seja
ne boste vsega denarja nakopičili v Ljubljani, ampak da bo nekoč - saj ste prebrali amandma -, ko bo rast bruto domačega proizvoda presegla 2,5 %, spet vse normalno in da bo takrat to, kar je evropsko, ta davek, izvirni prihodek lokalne skupnosti. Ali je pri tem kaj narobe?
Če želite, lahko predlagam 45 minut pavze za razmislek v koaliciji, sicer pa še sam povem, da bom ta amandma podprl. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa tudi vam.
Gospod Gorenak je naslednji.
DR. VINKO GORENAK (PS SDS): Hvala lepa.
Boljše bi bilo, če bi prejšnji amandma podprli, ampak tudi ta amandma ni slab, tudi ta amandma je dober in bo dobil mojo podporo. Sedaj vam bom na številkah pokazal, ker govorimo o lokalnih skupnostih, pobiranju davkov in lupljenju revnih. O tem govorimo pri tem amandmaju in zato vam bom povedal nekaj številk. Kje je občina Podčetrtek, večina od vas ve. V občini Podčetrtek so do sedaj pobrali 188 tisoč evrov davkov. Na novo bodo ti ljudje, gospodarski subjekti in vsi ostali plačali 626 tisoč. Plačali bodo 231 % več, ampak občini pa ne bo ostalo 188 tisoč, ampak 31 % manj, tam okoli 120, 125 tisoč evrov. Še na slabšem je občina Kozje. Tam gospodarskih subjektov ni več, ker je vse propadlo, ne obstaja nič. Vemo, kaj je nič. Davke bodo torej plačevali izključno in samo ljudje in občina tisto, kar bo za šolo, drugega pa tam tako ni. Drugega tam ne obstaja. Tam so pobrali 63 tisoč evrov davkov. Po novem jih bodo 238 tisoč evrov ali 273 % več. Občini pa bo ostalo 33 % manj oziroma namesto 63 tisoč evrov bodo imeli nekaj nad 38 tisoč evrov. Kje je razlika? Dajmo povedati tem ljudem. Zavoljo koalicije je ta razlika v Ljubljani, pri gospodu Jankovicu in nekaterih drugih mestih, ker ste plačali uslugo Ljubljančanom, ki so vas izvolili. Očitno je tako. Meni je žal, da poslanci, ki prihajajo iz podeželja, tega ne vidijo.
Amandma bom podprl.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa.
Še je želja po obrazložitvi glasu. Odpiram prijavo. Imamo dva prijavljena. Besedo ima gospod Zvonko Černač.
ZVONKO ČERNAČ (PS SDS): Verjetnost, da pod to vlado, tudi če bi vladala pet mandatov, pridemo do 2,5-odstotne gospodarske rasti na letni ravni, je izredno majhna oziroma je praktično ni. Vseeno bom ta amandma podprl, ker gre v isti smeri, kot jo zagovarjamo tudi sami, in je bila malo prej pri glasovanju zavrnjena. Gre v smeri, da ta davek ostane lokalni davek, ker je to lokalni davek povsod okrog nas. Predpisujejo ga občine, tako je bil koncipiran tudi v tem zakonu, ki sem ga danes že večkrat omenjal, iz leta 2010. Tam je bila določena minimalna
stopnja 0,03 in pravica občinam, da v skladu z lokalno specifiko določajo konkretne stopnje po posameznih dejavnostih in območjih, tako kot to počnejo občine danes pri NUSZ, kjer glede na lokalno specifiko upoštevajo lego posamezne nepremičnine, njeno namembnost in tudi strategijo razvoja posameznega lokalnega okolja. Tega v tem zakonu ni. Zaradi tega bodo ta nesorazmerja še toliko večja. Poleg tega, kar je že bilo omenjeno, da bodo ljudje, ki imajo nepremičnino v neki revni občini, plačevali iz naslova tega davka davek bogatejšim občinam, se bo zgodilo tudi to, da bodo v nekaterih okoljih ljudje plačevali tudi 20-krat večji davek kot danes, ker so nekje zasledovali določene cilje in so imeli relativno majhne obremenitve. Zaradi tega je ta davek neustrezen. Ta zakon je neustrezen, tako kot je koncipiran, in zaradi tega ga je treba z amandmaji popraviti vsaj v tistem delu, da pridemo do nekih normalnih razmerij in da se celoten projekt tej vladi v končni fazi ne sesuje, ker sem prepričan, da če ta zakon ne bo na ustrezen način amandmiran, se bo kot bumerang vrnil naslednje leto tej vladi nazaj.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa.
Gospod Pukšič, izvolite.
FRANC PUKŠIČ (PS SLS): Če bo vladna koalicija podprla ta amandma, nje to sploh ne bo zadevalo, ker niti slučajno v tem času ne more priti do gospodarske rasti 2,5 %. Bistveno več možnosti je, da se bo začela gospodarska rast dvigati, ko bo ta koalicija končala svoje delo. Mogoče simbolno so pri vratih prej stali ministri, ker že očitno počasi odhajajo in se zavedajo, v kakšnem položaju smo. Veste, proti temu davku so vsi v tej državi, tako stroka kot ljudje, edino vladna karavana gre tukaj žal naprej. Vsekakor bi vendarle bilo to treba narediti - če nič drugega, bi dali neko upanje. Upanje ljudem v občini Juršinci, ki danes poberejo 50 tisoč evrov in katerim boste po tem davku pobrali 200 tisoč evrov, najmanj 4-krat več. Gre za eno - veliko takšnih občin je v tej državi - izrazito kmetijsko občino, izrazito vinogradniško in sadjarsko usmerjeno občino. Če nič drugega, bi vsaj upanje imela, da bo nekoč lahko nadaljevala s svojo izgradnjo, svojim razvojem, z vsem tem, kar so naredili, tudi zaradi tega, ker so se ljudje odpovedali svoji lastnini v korist infrastrukture, ki so jo zgradili, saj so se zavedali, da so delali ne samo zase, ampak tudi za to, da so ohranili mlade na podeželju, da so jih spodbujali na ta način, da imajo komu predati kmetijo. S tem zakonom jih ubijamo. Vsaj ta amandma, če ga podprete, bo dal nek tanek žarek upanja.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Prehajamo na odločanje o tem amandmaju. Odločamo o amandmaju Poslanske skupine Nove Slovenije, to je amandma k 9. členu.
Glasujemo. Navzočih je 78 poslank in poslancev, za je glasovalo 29, proti 49.
342
DZ/VI/37. izredna seja
(Za je glasovalo 29.) (Proti 49.)
Ugotavljam, da amandma ni bil sprejet.
Prehajamo na odločanje o 10. členu, in sicer k prvi točki tega člena in amandmaju koalicije. Zato sprašujem, če ima kdo željo po obrazložitvi glasu.
V imenu poslanske skupine, gospod Moderndorfer, izvolite.
JANI MODERNDORFER (PS PS): Glede na to, da smo prej predlagani amandma SLS podprli pri 8. členu, je samo po sebi logično, da bomo pri 10. členu zavrnili koalicijski amandma s prejšnjo obrazložitvijo, da nisem predolg, in temu primeru bomo pripravili nov amandma v tretji obravnavi. Hvala.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa.
Še kdo? V svojem imenu? Če ne, prehajamo na odločanje. Odločamo o amandmaju koalicije k 10. členu.
Glasujemo. Navzočih je 79 poslank in poslancev, za sta glasovala 2, proti 53.
(Za sta glasovala 2.) (Proti 53.)
Ugotavljam, da amandma ni bil sprejet.
Prehajamo na drugo točko in odločanje o amandmaju Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke k 10. členu.
Za obrazložitev glasu v imenu poslanske skupine, izvolite.
MAG. MARKO POGAČNIK (PS SDS):
Spoštovana predsedujoča, hvala za dano besedo.
Ta amandma se v večini navezuje na 5. člen tega zakona. V Slovenski demokratski stranki ocenjujemo, da gre za enega zelo pomembnih amandmajev, ki bi ta zakon, bi rekel, vsaj malo poskusil uravnotežiti. V javnosti smo lahko zasledili, da je vrsta prvorazrednih nepremičnin v Sloveniji ocenjena po smešno nizkih cenah. Zaradi tega ta amandma predlaga, da bi v primeru prodaje nepremičnine ali pa dedovanja, v primeru, da bi prodajna cena odstopala 30 % nad oceno Gursa, lastnik moral povrniti državi razliko v davku. V primeru, da bi koalicija naš predlog zavrnila, bi lahko verjetno to zadevo interpretirali tudi v smislu, da nekdo direktno oškoduje proračun in tretjemu omogoča premoženjsko korist. Prej bi pričakoval, da bi takšen predlog predlagala koalicija oziroma Ministrstvo za finance, kajti s tem amandmajem zajezimo možnost, da tistemu, ki ima po Gursu smešno ocenjeno nepremičnino - videli smo, da je teh primerov kar precej -, to nekako uravnotežimo. Glede na vse skupaj, kar lahko sedaj beremo, vsaj v medijih, da bo Vlada nekaj pripravljala v zvezi s spremembo Gursa in možnosti nekih pritožb, mislim, da te postavke v Gursu ne boste mogli spremeniti, da ne bo to vaš izgovor. Še enkrat opozarjam, v primeru, da bi koalicija naš amandma zavrnila, bi lahko
interpretirali, da nekdo direktno oškoduje proračun in omogoča premoženjsko korist tretjemu, kajti drugače si ne moremo predstavljati, da bi takšen predlog lahko zavrnili.
V Slovenski demokratski stranki bomo takšen predlog amandmaja podprli, kajti v interesu nam je, da skrbimo za stabilnost javnih financ, in nismo proti temu, da z zakoni oškodujemo proračun in da nekomu tretjemu omogočamo premoženjsko korist. Mislim, da je teh primerov v Sloveniji kar precej. Upam, da bo tudi med poslankami in poslanci koalicije prevladal razum in da boste ta člen podprli. Drugače pa predlagam, da si vzamete pavzo, premislite pred glasovanjem in odločite.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa.
Še kdo v imenu poslanske skupine? V svojem imenu?
Izvolite, gospod Krivec.
DANIJEL KRIVEC (PS SDS): Hvala za besedo.
Rad bi še podkrepil razpravo, ki jo je imel kolega Marko. Absolutno podpiram amandma tudi zaradi vseh razprav, ki ste jih imeli o 5. členu, ko na nek način niste želeli, da se omogoči poprava tistim, ki imajo previsoko ocenjene nepremičnine, kar bi bilo pošteno. Zato apeliram, da bi vsaj v tem primeru, ko so podcenjene nepremičnine, kjer bo zelo težko ugotoviti v danem trenutku, ali ta cena na nek način velja, ko pride do prometa s temi nepremičninami, in v nekih drugih postopkih, ki lahko nastopijo s to nepremičnino, dodali varovalko, ki vseeno povrne v državni proračun tisti del davka, ki bi ga nekdo na ta način lahko utajil - seveda ob pomoči nepravilne ali netočne Gursove ocene. Mislim, da je ta varovalka, tako kot je bilo že s strani predhodnika povedano, dobra. Prinaša dodaten izplen za proračun, prinaša pa tudi več pravičnosti v sam zakon. Res bo nerazumljivo, če koalicija našega dobronamernega predloga ne bo upoštevala. Ne gre za to, da nekoga sedaj obremenimo, ampak da se v primeru prodaje ali nekega drugega pravnega akta s to nepremičnino dejansko ugotovi vrednost, in v primeru, da bi bila ta vrednost bistveno podcenjena, tudi poplača ta davek državi.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa.
Prehajamo na odločanje. Odločamo o amandmaju Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke k 10. členu.
Glasujemo. Navzočih je 79 poslank in poslancev, za je glasovalo 26, proti 49.
(Za je glasovalo 26.) (Proti 49.)
Ugotavljam, da amandma ni bil sprejet.
Prehajamo na odločanje o 11. členu in 1. točki, to je amandma Poslanske skupine Nove Slovenije k temu členu.
343
DZ/VI/37. izredna seja
Gospod Horvat, imate besedo za obrazložitev glasu v imenu poslanske skupine.
JOŽEF HORVAT (PS NSi): Najlepša hvala.
Nova Slovenija skrbi za predvsem večje slovenske družine. S tem amandmajem želimo narediti neko olajšavo za davčne zavezance, ki, po domače rečeno, imajo v svojih hišah mladoletne otroke, rejence, posvojence, pastorke. Predlagamo, da bi se za vsakega od mladoletnih otrok davčna stopnja znižala za 0,02 odstotne točke. Kaj to pomeni? Družina, ki živi v eni hiši, bo danes po predlogu zakona plačala davek na hišo po stopnji 0,15 %. Če ima tri mladoletne otroke, bo plačala za 0,06 odstotne stopnje nižji davek. Davčna stopnja se bo znižala z 0,15 % na 0,09 %. Mislim, kolegice in kolegi, da smo lahko toliko rahločutni in sočutni do slovenskih družin, predvsem večjih, in da se najbrž tudi v državnem proračunu ne bo poznalo, če bomo tukaj izglasovali ta amandma in izrazili neko dobrohotnost do slovenskih družin. Razen, seveda, če kdo misli, da jih imamo preveč in da nam niso všeč. Prosim za podporo.
Jasno je, da bo Poslanska skupina Nove Slovenije ta amandma podprla. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa.
Še gospod Šircelj v imenu Poslanske skupine SDS.
MAG. ANDREJ ŠIRCELJ (PS SDS): Hvala lepa.
Sedaj govorimo o amandmajih, ki se nanašajo na socialno komponento tega zakona. K temu členu je tudi Slovenska demokratska stranka dala amandma, ki govori o tem, da se prizna posebne olajšave pri davku od nepremičnin, če v njih bivajo otroci oziroma vzdrževani člani. V Slovenski demokratski stranki bomo, tudi zaradi tega, ker koalicijske stranke ne podpirajo nobenega amandmaja, ki ga predlaga opozicija, amandma Nove Slovenije podprli, predvsem zato, ker ta davek nima nobenih določb, ki bi določale socialno politiko v tej državi oziroma ki bi določale družinsko politiko. Vemo, da imajo vsi davki, celo davek na dodano vrednost, v sebi komponento socialne oziroma družinske politike. Socialne politike v tem primeru, ko, na primer, znižajo davčno stopnjo obdavčenja določene storitve oziroma določenega blaga. Ta davek je namenjen izključno fiskusu, saj ne upošteva socialnih in družinskih razmer v državi. Z drugimi besedami, vsak davek bi moral upoštevati tudi dejansko gmotno stanje ljudi, in običajno je, da imajo družine z več otroki tudi večje stroške, imajo večje stroške za življenje zato, da lahko otroci študirajo, zato, da lahko otroci postanejo zrele osebe. Zaradi tega podpiramo, da se v zakon vključi socialna oziroma družinska politika, in to bo prinesel eden izmed naslednjih amandmajev,
če ga boste podprli. Mislim, da ne bo velikega fiskalnega učinka, če se v zakon vključijo olajšave za velike družine. Tak amandma ima tudi socialno naravo.
V Slovenski demokratski stranki bomo ta amandma podprli.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa.
Še gospod Bogovič v imenu Slovenske ljudske stranke.
FRANC BOGOVIČ (PS SLS): Pri 11. členu smo tudi v Slovenski ljudski stranki vložili amandma, ki ima družinsko komponento. Poleg tega, da se želi s tem členom in s tem amandmajem vzpostaviti te olajšave, ki so bile sicer v vsakem amandmaju na drugačen način, gre tudi za spoštovanje tega, da tisti, ki imajo več družinskih članov, potrebujejo tudi večji življenjski prostor. Davki so že v preteklosti omogočali določene olajšave, odpustke na določeno površino zaradi tega, ker se je v teh objektih nahajala družina, nahajali so se ljudje, in na takšen način, če dajemo, tako kot smo mi predlagali, za vsakega otroka 12 % olajšave, naredimo to, da ne bodo tisti, ki imajo večje družine, več otrok plačevali več, ker tudi potrebujejo več prostora. Mislim, da je prav, da se v Sloveniji zavedamo, da bo Sloveniji lepše, če bo v Sloveniji več otrok, in da tisti, ki imajo otroke, zato ne bodo na takšen način, z dodatnimi potrebami po prostoru še posebej obdavčeni skozi ta zakon. V tem zakonu se poskuša reševati, če hočete, črne gradnje, skuša se reševati prazna stanovanja, zato mislim, da bi bilo vredno in prav, pravično, pošteno, da se tudi spoštuje in da na nek način možnost za boljše življenje družinam z več otroci. Zato predlagam, da podprete enega od teh treh amandmajev. V Slovenski ljudski stranki bomo podprli vse tri, ker verjamem, da ne bo na drugi strani podpore, da bi lahko že pri prvem amandmaju prenehali glasovati, saj bi bila druga dva amandmaja takrat brezpredmetna.
Podpiram in predlagam, da tudi ostali podprete te amandmaje.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa.
Želi še kdo v svojem imenu ali imenu poslanske skupine? Bom odprla možnost za prijavo. Prosim za prijavo. Prijavljene imamo štiri obrazložitve glasu. Prva je gospa Sonja Ramšak.
SONJA RAMŠAK (PS SDS): Hvala za besedo, predsedujoča.
Napovedujem podporo amandmaja Poslanske skupine Nove Slovenije. Tako kot je bilo že s strani kolega Širclja povedano, ta zakon ni socialen, in prav je, da podpremo predlog, ki nekako sanira tisto, kar s tem zakonom rušite - socialno in pravično državo. Podpirate bogate, dajete njim, medtem ko pozabljate na tiste, ki danes komaj preživijo. Le
344
DZ/VI/37. izredna seja
del tega lahko vrnemo na način, da družinam omogočimo olajšavo za otroke, podobno kot pri dohodnini, ampak pri dohodnini je to druga stvar.
Absolutno bom podprla ta amandma. Želela bi si, da bi podprli tudi amandma Slovenske demokratske stranke, ki nekako širi ta nabor upravičenj. Vsi tisti, ki tako radi razlagate, da ste socialno naravnani, da je politika vlade Alenke Bratušek socialna, moram reči, da ste me izredno razočarali, in upam, da boste podprli amandma Nove Slovenije.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR: Kot
naslednja je prijavljena gospa Romana Tomc.
ROMANA TOMC (PS SDS): Hvala lepa za besedo.
Amandma bom podprla. Načeloma zagovarjam politiko, da je v davčnih zakonih čim manj izjem. Izjeme namreč rušijo neka splošna pravila in so velikokrat plod lobističnih pritiskov. O tem, zakaj je temu tako, sem govorila že v prejšnjih amandmajih. Ampak Vlada se je odločila, da bo kljub vsemu v zakon vnesla nekaj izjem. Takoj se postavi vprašanje, zakaj ravno te izjeme in zakaj ne še katere druge. Zato v naši poslanski skupini predlagamo, da vnesemo še določilo, s katerim mladim družinam omogočamo, da bodo plačevale nižji davek. Ne da bodo mlade družine z več otroci oproščene davka, pač pa da bodo plačevale nižji davek. Varovalka temu, da teh olajšav vendarle ne bi bilo preveč, pa je na koncu tega člena, kajti le-ta pravi, da se olajšave med seboj izključujejo. Zavezanec bo lahko koristil prvo, drugo ali tretjo olajšavo, nikakor pa ne vseh skupaj. Ob tem bi opozorila samo še na to, da si ministrstvo za delo z vsakim zakonom oziroma spremembo zakona, ki ga prinese v parlament, prizadeva nekako izboljšati družinsko politiko in vnaša vedno nove subvencije, olajšave za mlade družine z več otroci. To, da vnesemo eno tako komponento tudi v ta nepremičninski zakon, posebej zato, ker mlade družine, kot vsi opozarjate, izredno težko pridejo do stanovanja - in ko pridejo do svojega stanovanja, jih bomo še dodatno obdavčili. Prav je, da so deležni olajšave.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa.
Gospod Jožef Horvat, izvolite.
JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala lepa.
V lastnem imenu še enkrat: podprl bom ta amandma Nove Slovenije. Razmišljali smo, kje, v kakšen člen v tem zakonu dodati vsaj delček tiste socialne note oziroma socialne komponente, in ko smo videli, da je predlagatelj prav 11. člen namenil področju zniževanja davka za posebne kategorije zavezancev, smo rekli: O. K., posebne kategorije zavezancev so tudi večje družine. Če ste slučajno šli delati izračune, kakšne absolutne številke bi v smislu
zmanjšanja davka na hišo prinesla ta znižana stopnja, ki jo predlagamo za velike družine, je to drobiž. Gre zgolj za to, da damo neko sporočilo večjim družinam, da zakonodajalec, Državni zbor, ta trenutek misli tudi na njih. Zato je smiselno - verjamem, da, kolegice in kolegi, vsi ne prihajate iz visoke družbe, da prihajate tudi iz povprečnih družin. Verjetno nas je večina takšnih, ki vemo, kaj pomeni skrb za eksistenco družine s 3, 4, 5 otroki. Dajmo danes ta signal tem družinam in podprimo amandma Nove Slovenije. Že vnaprej se vam zahvaljujem. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa.
Gospod Danijel Krivec, izvolite.
DANIJEL KRIVEC (PS SDS): Hvala za besedo.
Tudi sam bom te amandmaje podprl. Gre za dopolnitev olajšav, ki jih že sami predvidevate v tem zakonu. Smo pa mi predvideli poleg družin, o katerih so kolegi govorili, tudi olajšavo, ki je primerljiva z evropsko primerljivimi zakoni, ki obdavčujejo nepremičnine. Ko se pri pripravi tega zakona ves čas sklicujete na to, da smo imeli do sedaj nek anahronizem in da sedaj uveljavljamo evropsko primerljive zakone, bi bilo prav, da si pogledate tudi olajšave, ki jih drugi zakoni v drugih državah vpeljujejo v nepremičninsko sfero. Zanimivo, ena od olajšav, predvsem v alpskem prostoru, primerljive države, s katero se lahko primerjamo, uveljavlja tudi olajšave za višinske domačije, višinske nepremičnine, in to za nepremičnine, ki so nad tisoč metri nadmorske višine. Pa da ne bo strahu, da je teh nepremičnin v Sloveniji res veliko. Predvideli smo, da se v tem primeru, tako kot je evropska praksa, razpolovi ta davčna obremenitev. Če kdo misli, da je v tem sklopu tudi Kranjska Gora, ga lahko potolažim, da tega ni. Je pa kar nekaj kmetij na Pohorju in verjetno na Idrijsko-Cerkljanskem, kjer so zelo veliki objekti, ki imajo velike površine, imajo težave z dostopom in imajo verjetno bistveno več stroškov kot vsi drugi objekti v dolinah. Prav bi bilo, da ob vpeljavi takega davka mislimo tudi na težave, ki jih imajo take lokacije. Zato bi bilo pravilno, da podprete ta amandma, ki je povzet iz evropske regulative, iz primerljivih zakonov, ki so v evropskem prostoru na voljo. Vem, da vam gre na smeh, ampak verjetno se je lažje v Ljubljani sredi zime sprehajati kot pa nad tisoč metri nadmorske višine in še ustvarjati ob tem.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa.
Želi še kdo obrazložiti glas v svojem imenu? Odpiram prijave. Imamo še tri prijavljene.
Prvi ima besedo gospod Tomaž Lisec. TOMAŽ LISEC (PS SDS): Hvala, predsedujoča.
345
DZ/VI/37. izredna seja
V tem zakonu smo si dovolili določene oprostitve, zato ni nič čudnega, da smo nekateri predlagali tudi določene skupine, za katere predlagamo znižanje davka. Pri tem, ko koalicija predlaga oprostitve za socialno najšibkejše, za invalide, gredo takšni amandmaji še malo naprej. V Slovenski demokratski stranki mislimo, da si tudi mlade družine oziroma družine, ki imajo več kot tri otroke, zaslužijo znižanje davka za posebne kategorije zavezancev, torej za 50 %. Kot je že ena od predhodnic rekla, ne gre za to, da se znižanje davka nalaga enega na drugega, ampak, kot zagotavlja naš amandma, zavezanec uveljavlja možnost, ki je zanj ugodnejša. Kot je rekel eden od predhodnikov, zavezancem, katerih nepremičnina leži na več kot tisoč metrov nadmorske višine, se davek zmanjša. Mislimo, da je tako prav. Veliko je bilo v tem mandatu in tudi v prejšnjih govora o gorskih kmetijah, kako naporno je življenje tam, in verjamemo, da bi s tem amandmajem marsikomu, ki se na tak ali drugačen način zaradi svojih bivalnih razmer težko preživlja iz dneva v dan, s to oprostitvijo oziroma znižanjem davka naredili dodaten plus v življenju. Verjamem, da bo koalicija prisluhnila vsaj kateremu od amandmajev. Hvala.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa.
Gospod Andrej Čuš, izvolite.
ANDREJ ČUŠ (PS SDS): Hvala za besedo.
Tudi sam bom podprl predlagani amandma, pa ne samo zato, ker je to amandma Poslanske skupine SDS, ampak tudi zaradi tega, ker vse raziskave s področja mladine v Republiki Sloveniji v zadnjih letih kažejo, da število mladih upada. Podatek, da se bo do leta 2050 število starejših na enega mladega potrojilo, je več kot alarmanten. Zato se mi zdi predlog, da podpremo in da razbremenimo večje družine, več kot na mestu. Upam na razum, ker mladi danes svoje prihodnosti v Republiki Sloveniji več ne morejo načrtovati, predvsem zaradi brezidejne politike vlade Alenke Bratušek, ki je inovativna predvsem v iznajdbah novih in novih bremen, novih davkov in dajatev, katere morajo plačevati predvsem tisti posamezniki in tiste skupine, ki za to niso nič krive. Zato pozivam poslanke in poslance: dajmo podpreti večje družine, dajmo spodbuditi mlade k temu, da ostanejo doma in da načrtujejo svojo prihodnost v Republiki Sloveniji. Hvala.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa.
Gospod Robert Hrovat, izvolite.
ROBERT HROVAT (PS SDS): Hvala lepa za besedo.
Glede na razpravo do sedaj je več kot očitno, da se je koalicija odločila, da ne bo podprla naših amandmajev. Koalicija se je
očitno tudi odločila, da bo ta zakon o davku na nepremičnine sprejela.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Obrazložitev glasu.
ROBERT HROVAT (PS SDS): Ja, seveda. Moti me pa predvsem nekaj. Moti me ta socialna naravnanost strank, ki tvorijo koalicijo. Moti me zagovarjanje družinske politike s strani ministrice za delo, družino, socialne zadeve in invalide dr. Kopač Mrak. Kadarkoli sem jo poslušal, kadarkoli gledam njene nastope, govori o družinski politiki. Ni isto, ali na 80 kvadratih živita dva človeka ali če živi tam 8 ali pa 9 ljudi. To v Sloveniji obstaja. Verjemite mi, da tiste družine, ki imajo veliko otrok ...
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Tišina v dvorani, prosim!
ROBERT HROVAT (PS SDS): ... v večini živijo tudi v manjših stanovanjih. Lepo vas prosim, ne govorite več o socialni naravnanosti, o družinski politiki in tako naprej, če tega amandmaja, ki ga predlaga Nova Slovenija in potem v nadaljevanju tudi Slovenska demokratska stranka, ne boste podprli. Če tega ne boste podprli - temu rečem eno veliko sprenevedanje, čeprav verjamem, da v tem trenutku trpite vsi v koaliciji. Redkokateri človek v koaliciji ali pa član koalicije se strinja s tem zakonom, ampak očitno imate komando, da ta zakon morate podpreti. Premislite še enkrat, govorimo o velikih družinah, in mislim da je prav, da naš amandma oziroma amandma Nove Slovenije podprete. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa.
Ali še obstaja želja po obrazložitvi glasu? Še. Odpiram možnost za prijavo. Še tri obrazložitve glasu. Prva ima besedo gospa Alenka Jeraj.
ALENKA JERAJ (PS SDS): Hvala za besedo.
Naš amandma bom podprla. Velikokrat pravimo, da na mladih svet stoji, in smo bili pred časom, pred nekaj leti veseli novic, ko se je nataliteta dvignila. Prej smo ves čas beležili negativne trende in vsako leto se je število rojstev zmanjševalo. Ko so se nekatere stvari v državi uredile, se je očitno uredila tudi nataliteta oziroma se je povečalo število rojstev, česar smo bili zelo veseli. Zato smo v SDS tudi vedno vodili pozitivno družinsko politiko. Sedaj z novimi in novimi obdavčitvami ponovno kaznujete družine, kaznujete tiste, ki imajo več otrok, čeprav je to naša prihodnost. En moj znanec pravi, da mora vsaka slovenska družina imeti tri otroke, enega za mamico, enega za očita in enega za državo, ampak zadnja leta temu ni bilo tako.
Namesto, da bi bili prijazni do takih družin, družin z več otroki, ki potrebujejo tudi
346
DZ/VI/37. izredna seja
večje stanovanje, več prostora, da se lahko ti razvijajo tako, kot si želimo, in bodo nekoč državljani, ki bodo plačevali davke in skrbeli za svoje starše in za vse skupaj - temu ne želite slediti, zato predlagam, da podprete naš amandma. Strinjam se tudi s tem, da bi znižanje davka morali nameniti tudi zavezancem, katerih nepremičnina leži na več kot tisoč metrih nadmorske višine, kajti tam so manj ugodne razmere. Poznamo gorske kmetije, ki ostajajo prazne, zapuščene, se podirajo, zato podpiram tudi to rešitev, ki jo predlagamo z našim amandmajem.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa.
Gospod Marijan Pojbič, izvolite.
MARIJAN POJBIČ (PS SDS): Hvala, spoštovana gospa podpredsednica.
Amandma Nove Slovenije bom z veseljem podprl, ker sem absolutno prepričan, da je treba storiti vse, kar je v naši moči, da ustvarjamo pogoje za velike družine, da ustvarjamo pogoje za rodnost, da ustvarjamo pogoje za mlade, da ustvarjamo možnosti, da se lahko mladi razvijajo, imajo svoje možnosti, in da bodo pogoji, ki jih mora državna politika ustvariti, takšni, da bodo zanimivi oziroma da bodo toliko kvalitetni, da bodo ljudje imeli interes ustvarjati velike družine. Potrebujemo mlade ljudi v Sloveniji. Smo majhna država in vemo, v kateri smeri teče naša starostna zgodba, zato je izjemnega pomena, da skrbimo za to, da se maksimalno angažiramo vsepovsod, na vseh linijah, in ustvarjamo pogoje za to, da bodo te mlade družine, velike družine imele boljše pogoje kot manjše družine, ker imajo bistveno več stroškov in vsega tega za preživetje.
Mislim, da je eden izmed teh problemov tudi davek na nepremičnine, obdavčitev in tako naprej. Če jim ustvarimo ustrezne pogoje za to, sem prepričan, da bodo te mlade družine imele več otrok, povečale svoje družine, kar se mi zdi, da je za Slovenijo še kako pomembno. Hkrati pa bi rad poleg tega, kar sem sedaj povedal, poudaril samo še to: neverjetno je, pred nekaj sekundami sem videl eno fotografijo, kjer štirje ministri, med njimi tudi ministrica, praktično ležijo v preddverju parlamenta, mi pa v parlamentu ob tej uri delamo in se maksimalno angažiramo za to, da bi pomagali slovenskim družinam ...
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Obrazložitev glasu!
MARIJAN POJBIČ (PS SDS): Ja, ravno to. To je ... / izklop mikrofona/
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR: To je
bila zloraba obrazložitve glasu.
Gospod Han, proceduralno.
MATJAŽ HAN (PS SD): Tretjič opozarjam. Vem, gospe in gospodje iz SDS, da ste navdušeni, ker
ste pred 25 minutami dobili tvit, v katerem vas Janez Janša hvali, kako dobro nastopate, kako se borite za standard. To mi je jasno, in da ste dobili vsak svojo čebelico za nastope, ampak ...
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Prosim za mir v dvorani, da slišimo proceduralni predlog.
MATJAŽ HAN (PS SD): Prosil bi, da nas
gospod Pojbič ne žali. Samo to bi prosil. Verjamem, da so navdušeni, šef jih je pohvalil, ampak to na nas ne vpliva nič.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa za ta proceduralni predlog.
Gospod Pojbič, imate kakšen drugačen proceduralni predlog? Izvolite, imate proceduralni predlog.
MARIJAN POJBIČ (PS SDS): Spoštovana gospa podpredsednica!
Neverjetno je, da si vodja Poslanske skupine Socialnih demokratov dovoli tak komentar. To, kar sem govoril - če to vidi sleherni Slovenec v Republiki Sloveniji, se zjoče. Vi si dovolite mene kritizirati, da govorim nekaj, kar ni res, kar ni v redu in kar je v nasprotju z nekimi načeli in tako naprej. Dejstvo je to, kar sem povedal. Neokusno, skrajno neodgovorno in nesramno je, da štirje ministri ležijo v parlamentu.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Gospod Pojbič, prosim, da tudi vi izbirate besede ...
MARIJAN POJBIČ (PS SDS): Spoštovana gospa podpredsednica ...
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Prosim za mir v dvorani!
Gospod Pojbič, preidite na proceduralni
predlog!
MARIJAN POJBIČ (PS SDS): Gospa podpredsednica, lepo vas prosim, da pozovete kolege iz Pozitivne Slovenije, ki so v parlamentu, da svoje ministre in ministrico zbudijo.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Mislim, da smo dosegli točko, ko so eni in drugi spremenili retoriko v neprimerno retoriko Državnemu zboru. Prosim za mir v dvorani! Naslednji je k besedi prijavljen za obrazložitev glasu gospod Jerovšek.
Prosim, gospod Jerovšek, obrazložitev
glasu.
Mir v dvorani!
JOŽEF JEROVŠEK (PS SDS): Hvala lepa.
Na temo teh amandmajev je bilo rečeno praktično že vse. Svojo obrazložitev bom izkoristil tudi za to, da povem, da sem praktično vse govoreče poslance že kdaj slišal, da se
347
DZ/VI/37. izredna seja
zavzemate za pravice otrok in za družino. Zaradi tega vas ne bom milo prosil, da podprite ta amandma ali enega od teh, ampak izkoriščam to za poziv, da je vaša dolžnost, da glasujete za en amandma. To je moralni ukaz. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Proceduralni predlog, izvolite.
JOŽEF KAVTIČNIK (PS PS): Hvala lepa.
Glede na to, da se tako sklicujemo na pravice otrok in družine, bi vas prosil, da čim prej zaključimo, ker imamo mi mlade. Naše mamice imajo doma otroke, ki potrebujejo mame, ki potrebujejo tudi primerno družinsko okolje. Prosim, ne zavlačujte in ne delajte tukaj dodatnih scen, kako vam je mar za družine. Poslušajte, z davki bomo lahko zagotavljali družinam, da bodo normalno živele, da se bodo otroci šolali, da bodo imeli socialno varnost. Ne tukaj delati neke scene in iz sebe prav malo smešne poslance. Hvala.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa.
Saj si vsi želimo, da bi se ta seja lahko nemoteno odvijala naprej.
Gospod Tanko, ali imate morda kakšen povsem drugačen proceduralni predlog? Obrazložitev glasu, gospod Tanko?
Ali obstaja še želja po obrazložitvi glasu? Bom odprla prijavo. Prosim, prijavite se k obrazložitvi glasu. Obrazlagamo amandma Poslanske skupine Nove Slovenije.
Gospod Jože Tanko, izvolite, imate
besedo.
JOŽE TANKO (PS SDS): Hvala lepa za besedo.
Družinska politika in odnos do tega se ustvarja z zakoni, ki jih sprejemamo, in to na daljše obdobje. To, kar vas ta trenutek moti, je enkraten dogodek, ki ga moramo speljati v Državnem zboru, ker je koalicija to zadevo tako postavila. Če pa hočete neke trajnejše rešitve, sistemske rešitve, potem pa so za to na voljo zakoni in amandmaji, ki jih sprejemamo. Pred seboj imate nekaj amandmajev pri tem členu, ki omogočajo dobro družinsko okolje, ki omogočajo družinam, ki imajo več otrok, da pridejo do določenih olajšav pri davku na nepremičnine. Ali pa se da dobre pogoje tistim, ki živijo v nekih okoliščinah, recimo nad tisoč metri višine. Tu so pred nami ukrepi, ki jih je treba podpreti, če nam je res toliko do tega, o čemer govorite. Ni potrebnih nobenih procesnih predlogov, nobenih ne vem kakšnih velikih besed. Če hočemo za družinsko politiko kaj narediti, potem je dovolj, da stisnete tipko -lahko je čisto tiho. Ni treba čisto nič biti glasen ali kogarkoli obtoževati. Mislim, da je prav, da bi tistim, ki imajo več otrok, znižali davek na nepremičnino, da to storimo. To je majhen ukrep med vsemi temi, ki bi lahko tem družinam nekaj pomagal ali pripomogel. Podobno kot tistim, ki živijo v neugodnih okoliščinah, na višinskih
kmetijah in podobno. Za vse drugo je škoda besed.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa.
Ali je še želja po obrazložitvi glasu? Če ne, bomo prešli na glasovanje.
Odločamo o amandmaju Poslanske skupine Nove Slovenije k 11. členu. Če je sprejet amandma pod to točko, postaneta amandmaja pod točkama 4 in 5 brezpredmetna.
Glasujemo. Navzočih je 78 poslank in poslancev, za je glasovalo 31, proti 46.
(Za je glasovalo 31.) (Proti 46.)
Ugotavljam, da amandma ni bil sprejet.
Prehajamo na 2. točko oziroma na amandma koalicije k 11. členu.
Sprašujem, če ima morda kdo željo po obrazložitvi glasu v imenu poslanske skupine. V svojem imenu? Nima, zato lahko preidemo na glasovanje.
Glasujemo. Navzočih je 81 poslank in poslancev, za je glasovalo 49, proti 2.
(Za je glasovalo 49.) (Proti 2.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo na 3. točko oziroma na amandma Poslanske skupine Slovenske ljudske stranke.
Sprašujem, če želi kdo besedo. Gospod Bogovič želi obrazložiti glas v imenu poslanske skupine.
Izvolite, gospod Bogovič.
FRANC BOGOVIČ (PS SLS): Zelo na kratko. S tem amandmajem zvišujemo znižanje davka za tiste družine, ki imajo družinskega člana, ki rabi invalidski voziček. Predlagatelj je predvidel 30-odstotno olajšavo. V poslanski skupini smo trdno prepričani, da bi morala biti ta olajšava večja, večja kot je v nadaljevanju za tiste, ki so prejemniki socialne pomoči, ki so upravičeni do 50-odstotne olajšave. Zato predlagamo, da je s tem amandmajem ta olajšava za družine, v katerih je eden izmed družinskih članov priklenjen na invalidski voziček, 80-odstotna. Mislim, da je ta amandma zelo na mestu. Zagotovo vsi poznamo kakšno takšno družino in vemo, kaj to pomeni, tudi koliko več je stroškov z urejanjem stanovanj in podobno. Zato mislim, da bi na takšen način vsaj malce pomagali takšnim družinam.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa, gospod Bogovič.
Želi še kdo besedo v imenu poslanske
skupine?
Gospod Šircelj, izvolite.
MAG. ANDREJ ŠIRCELJ (PS SDS): Hvala lepa.
V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke bomo amandma, ki ga predlaga Slovenska ljudska stranka in ki pomeni
348
DZ/VI/37. izredna seja
manjšo obdavčitev za tiste družine, kjer je invalidna oseba, podprli. Menimo, da je tudi ta amandma del socialne politike, ki mora biti vključena v ta zakon. Navsezadnje posebna ureditev velja za invalide v Zakonu o dohodnini in velja tudi v nekaterih drugih sedanjih zakonih. Menimo, da bi morala takšna ureditev biti vključena tudi v zakon o davku na nepremičnine. Dejstvo je, da vsaka davčna politika vodi na eni strani v to, da se z davkom dejansko pobere nekaj denarja ob upoštevanju posebnih razmer pri davčnih zavezancih. To so lahko velike družine, to so lahko invalidne osebe, to so lahko neke posebnosti v družini. Davčna zakonodaja mora vključiti tudi tovrstne člene, tovrstne rešitve v samo zakonodajo.
Davčna zakonodaja nima samo fiskalnega učinka, ima tudi ekonomski, gospodarski, socialni, okoljevarstveni učinek in še marsikaterega drugega. Ta zakonodaja, ki jo predlaga vlada Alenke Bratušek, ima žal izključno fiskalni značaj - ob velikih sistemskih napakah, ki jih ta zakonodaja tudi ima. Zaradi tega bomo podprli amandma, ki zmanjšuje obdavčitev tistih, ki so invalidni, ki potrebujejo pomoč, ki potrebujejo solidarnost. Navsezadnje smo socialna država, in to piše v ustavi. Ustavna ureditev mora zagotavljati socialno državo, ta pa se izvaja preko zakonov, ki določajo socialno komponento. V Slovenski demokratski stranki menimo, da je treba socialno državo ustvariti ne le na deklarativni ravni, ampak tudi dejansko.
Zaradi tega bomo ta amandma podprli.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa, gospod Šircelj.
Izvolite v imenu poslanske skupine, gospod Horvat.
JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala lepa, gospa podpredsednica.
Najavljam podporo Poslanske skupine Nove Slovenije amandmaju, ki so ga spisali kolegi iz Slovenske ljudske stranke. Obenem resnično obžalujem, da je bil pred nekaj minutami zavrnjen amandma Nove Slovenije. Bilo vas je strah, kolegice in kolegi iz koalicije, da bi veliki družini, ki ima, recimo, tri otroke, pustili 40 evrov. Za to vam gre. 40 evrov niste upali pustiti družini, ki ima tri otroke. Od tega trenutka naprej resnično več ne razumem nič, in oprostite, da me čustva izdajajo. Tukaj naredim piko.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Želi še kdo obrazložitev glasu v svojem imenu? (Ne želi.)
Glasujemo. Navzočih je 80 poslank in poslancev, za je glasovalo 31, proti 47.
(Za je glasovalo 31.) (Proti 47.)
Ugotavljam, da amandma ni bil sprejet.
Prehajamo na četrti amandma k temu členu, ki ga je vložila Poslanska skupina SDS.
Želi kdo obrazložiti glas v imenu poslanske skupine?
Izvolite, gospod Šircelj.
MAG. ANDREJ ŠIRCELJ (PS SDS): Hvala lepa.
Kot sem že omenil, je Slovenska demokratska stranka pripravila amandma k temu členu, in sicer, da se tistim zavezancem, ki vzdržujejo več kot tri otroke, davek zmanjša za polovico. Ta amandma je zelo enostaven. Davčna uprava lahko pridobi podatke o tem, koliko družinskih članov je v posamezni družini, in na ta način se zagotovi socialna oziroma družinska komponenta v tem zakonu. Če govorimo o socialni državi, potem se mora socialna država izraziti v posameznih predpisih, še posebej v davčnih predpisih, in tudi v tem zakonu, o katerem danes govorimo. Zaradi tega predlagam, da ta amandma podprete, še posebej zato, ker, kot razumem, so vse stranke v tem parlamentu podpirale in podpirajo določeno socialno politiko. Davek je treba pobrati tudi glede na posebne razmere v družinah in glede na gmotno situacijo v posamezni družini.
Poleg tega Slovenska demokratska stranka predlaga tudi nižji davek za nepremičnine, ki ležijo na višini več kot tisoč metrov, predvsem zaradi tega, ker je na tej višini in nad to višino življenje težje. Navsezadnje to ugotavljajo tudi, če želite, evropski predpisi, ugotavljajo ljudje v Evropski komisiji, saj za tovrstne kmetije namenjajo posebne subvencije zato, da se te kmetije ohranjajo, zato, da se tudi razvijajo in zato, da ljudje tam lažje živijo. Glede na to, da ste tudi v ostalih razpravah poudarili pomen teh kmetij in poudarili posebno okoljsko in kmetijsko politiko, menim, da bo ta amandma enotno podprt s strani vseh vas. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Želi še kdo obrazložiti glas v imenu poslanske skupine?
Gospod Horvat, izvolite.
JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala lepa, gospa podpredsednica.
To je zelo skrbno napisan amandma. Zato bo dobil našo podporo, podporo Poslanske skupine Nove Slovenije. Mi namreč trdimo, da če gre za dobro družinsko politiko, gre tudi za dobro demografsko sliko neke države. Normalno je, da mora to biti tudi državi v interesu, če so demografski kazalniki boljši, če nam prebivalstvo narašča z drugimi besedami. Skozi prizmo države gledano pomeni tudi to, da nam število davkoplačevalcev narašča, in to bi moralo biti državi v interesu, ampak očitno ni. Sedaj pa že res počasi izgubljam upanje v to, da bo kateri od tovrstnih amandmajev, ki izboljšujejo družinsko politiko, kolikor se je pač v tem zakonu da izboljšati, in ki so predlagani s strani opozicije, podprt.
349
DZ/VI/37. izredna seja
Ta amandma bomo podprli. Je dober, in gojim upanje, da bo vsaj kakšen glas s strani koalicije tako razmišljal kot mi. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa, gospod Horvat.
Še kdo v imenu poslanske skupine?
Gospod Pukšič, izvolite.
FRANC PUKŠIČ (PS SLS): Hvala lepa. Kolegice in kolegi!
Če smo državljankam in državljanom pobrali dvakrat več kar tako z zamahom ene roke, in prej, ko sem govoril tudi o številkah, po nekaterih občinah nekajkrat več - to bodo seveda plačali ljudje, v glavnem podeželje, v glavnem tisti, ki imajo manj -, potem bi bilo prav, da bi vsaj v tem primeru dali to olajšavo pri družinski politiki. Ne boste verjeli, ampak ljudje očitno spremljajo, in eden mi je napisal: "Če zavrnete ta amandma, potem se pokaže, da tiste stranke, ki imajo v svojem imenu besedo socialno, niso socialne stranke, ampak to samo izkoriščajo." Prav bi bilo, da to podpremo. Mogoče še nekaj modrosti, ki so bile izrečene pred davnimi leti s strani blaženega Antona Martina Slomška: "V besedi resnica, v dejanju pravica." Ker velikokrat radi govorite z lepimi besedami, predvsem v vladni koaliciji, z dejanji pri tem amandmaju dokažite, da vam je mar do družinske politike, če vam že do vseh ostalih subjektov te družbe ni.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Želi še kdo obrazložiti glas v svojem
imenu?
Izvolite, gospod Tanko.
JOŽE TANKO (PS SDS): Hvala lepa za besedo.
Niso edino enostarševske družine tiste, ki si v tej državi zaslužijo pozornost. Zagotovo med tiste, ki jim je treba dati posebno pozornost, spadajo tudi velike družine, družine, ki imajo tri ali več otrok in s tem tudi sorazmerno večje težave pri zagotavljanju pogojev za življenje. Mislim, da je povsem smiselno, da se družinam, ki imajo tri ali več otrok, ta nepremičninski davek, ki bo zarezal v njihov žep, zniža vsaj za polovico. Glede na to, da je dohodninska osnova tudi v tem primeru podlaga za to, da se to olajšavo prizna, ni ne tehničnih, ne vsebinskih, ne kakršnihkoli drugih razlogov, da se tega ne bi omogočilo. Prav tako se mi zdi, da bi morali, če želimo ohraniti slovensko podeželje poseljeno, tistim, ki imajo težje pogoje življenja - to so visokogorski predeli -, dati določeno olajšavo oziroma stimulacijo. Če ste jim že bistveno dvignili davke, potem jim dajte vsaj na pogoje življenja nekaj olajšave. Mislim, da je zelo nerazsodno, če ne eni ne drugi skupini te olajšave ne omogočimo.
Ta amandma bom podprl.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Prej je bilo izraženih več želja po razpravi, zato odpiram možnost za prijavo za obrazložitev glasu v svojem imenu.
Gospa Sonja Ramšak, izvolite.
SONJA RAMŠAK (PS SDS): Hvala za besedo, spoštovana podpredsednica.
Amandma Slovenske demokratske stranke bom podprla, in sicer iz razloga, ker so demografski kazalniki v Republiki Sloveniji izjemno neugodni. Država mora voditi družinsko politiko v smeri, da imajo družine možnost imeti več otrok, in prav ta predlog Slovenske demokratske stranke gre v tej smeri. Družine, ki imajo več kot tri otroke, bi naj bile oproščene 50 % davka na nepremičnine. Država z vedno novimi davki namreč močno vpliva na socialni položaj družin, in vsi ti amandmaji opozicije k temu členu kažejo na to, da ima opozicija velik posluh za družinsko politiko in za socialne stiske ljudi. Pomembno je, da tudi tistim, ki živijo na višinskih kmetijah oziroma na višinskih predelih nad tisoč metri, omogočimo olajšavo, kajti dostop do njihovih nepremičnin je običajno otežen. Na ta način država lahko vpliva tudi na to, da se bo morda še kakšna družina ali posameznik odločil za življenje na teh nadmorskih višinah, in s tem bi spodbujali tudi turizem na gorskih kmetijah.
Kot sem že napovedala, bom vsekakor podprla ta amandma.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Dr. Gorenak, izvolite.
DR. VINKO GORENAK (PS SDS): Hvala lepa.
Zelo na kratko. Amandma bom podprl. Ampak treba ga je prebrati. Zakaj? Zaradi tega, da ga ljudje slišijo. Saj drugače je brezveze, kajne? Davčnim zavezancem, ki imajo več kot tri otroke, bi znižali davčno olajšavo za 50 %, in tistim, ki živijo na višini tisoč metrov ali več, tudi za 50 %. Si predstavljam, zakaj. Sam sem živel pod Roglo, kamor danes vsi hodite smučat, in sem moral v šolo hoditi približno 5 kilometrov peš. Lahko si predstavljam tako življenje, zato je povsem normalno, da bom ta amandma podprl. To je tudi povsem logična zadeva, če hočemo kaj narediti za številčnejše družine in če hočemo kaj narediti za podeželje. Zato moja podpora temu amandmaju. Pa ne misliti, da nas mediji ne spremljajo. Mediji nas spremljajo, in tu berem poročanje, da razpravljam za čebelico Janeza Janše. Ne, ne razpravljam za čebelico Janeza Janše, ampak za to, da podprem ta amandma. Mimogrede, v Državnem zboru ležeči ministri še niso v medijih, čeprav ležijo tamle zadaj. Če bi to naredil kdo iz naše vladne ekipe, bi bili v petih minutah vsi v vseh elektronskih medijih in naslednji dan bivši ministri. Vidite, to je problem slovenskega medijskega prostora. Hvala lepa.
350
DZ/VI/37. izredna seja
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Želi še kdo obrazložiti glas? Če ne, prehajamo na glasovanje. Pred tem vas opozorim ... Oprostite, nisem vas videla. Odpiram prijavo.
Gospod Zvonko Černač, izvolite.
ZVONKO ČERNAČ (PS SDS): Je razumljivo, da ste me spregledali. Ob tem brenčanju in vrvenju v vladnih klopeh je zelo težko spremljati sejo.
Gre pa na nek način za pomemben amandma, ki ga bom podprl in ki govori o določenih specifikah, ki bi jih bilo gotovo lažje uveljavljati, če bi bil sprejet koncept zakona, ki so ga trasirali Socialni demokrati pred tremi leti s tistim zakonom, ki sem ga že omenil, z dne 15. julija, pri čemer je bila podpisana za zagovornico tudi državna sekretarka gospa Mateja Vraničar in bi vse te specifike urejale lokalne skupnosti, občine, kajti tega je še veliko več. Kar se tiče velikih družin, davčna politika pozna podobne prijeme, kot je ta, ki ga predlagamo mi, tudi pri nekaterih drugih obremenitvah. Poznamo takšen prijem pri davku na motorna vozila za večje družine. Neuspešno je bilo prizadevanje pri novem delu vinjet. Marsikatera država pozna tudi na tem segmentu drugačen pristop, in normalno je, da se razbremeni, kar se tiče davčnih obremenitev na nepremičnino, tiste, ki to nepremičnino bolj uporabljajo za lastne potrebe.
Najbolj normalno bi bilo, da bi bila prva nepremičnina, tista, v kateri ljudje živijo, neobdavčena, tako kot je to urejeno v marsikateri od držav okoli nas. Takšen pristop imajo države, ki nekaj dajo na svoje ljudstvo in svoj narod, ki želijo svoje ljudstvo in svoj narod krepiti in podpirati. Tega pod to vlado ni mogoče pričakovati, ker deluje proti lastnemu ljudstvu in proti lastnemu narodu. Velja pa ta amandma podpreti tudi zaradi tega, ker vsaj v enem delu blaži tiste nepravičnosti, ki se bodo zgodile, ko bodo ti veliki, bogati trgovski centri plačevali po sto tisoč evrov manj tega davka, tukaj pa bodo vse te velike družine in tisti, ki imajo slabše pogoje za gospodarjenje, plačevali bistveno več. To je nepošteno in nepravično. Majhna korekcija bi bila, če bi bil ta amandma potrjen.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Gospod Jožef Horvat, izvolite.
JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala lepa.
Čisto na kratko še v osebnem imenu. Razlog za mojo podporo tega amandmaja je sama vsebina, in tudi, kolegice in kolegi, vsi smo dobivali, gotovo tudi vi iz koalicije, veliko pisem od družin, od različnih društev, zavodov in ne vem kakšnih še asociacij, ki delajo v podporo in se borijo za družine, predvsem za večje. Veliko nam pišejo. Ne vem, najbrž nimamo vsi tako trdega srca, da bi ta pisma metali kar v koš. Kolegice in kolegi, nekako obžalujem, da
družine nimajo tako močnih sindikatov, kot jih v Sloveniji poznamo. So tako močni, da vodijo to državo, in zanimivo, da teh sindikalistov sedaj, ko sprejemamo ta davek, ki bo vse obremenil, ki bo zaustavil to državo, nikjer ni. To je neverjetno. Res je, da je ura pozna in da v tem času najbrž gospodje že spijo, ampak zanimivo, nikjer jih ni. To pomeni, da odobravajo te nove in nove davke, ki jih vlada Alenke Bratušek sprejema za slovensko ljudstvo, za državljanke in državljane, za gospodarstvo in vse. Ampak pri tem amandmaju gre za družine. Še enkrat vas prosim, čeprav nekako kršim poslovnik in se opravičujem, za podporo. Še je čas, da naredimo ta zakon vsaj malo bolj socialen, malo bolj družinski in malo manj hladen. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Lahko glasujemo ali želi še kdo obrazložiti glas? Pred glasovanjem vas obveščam, da če bo sprejet ta amandma, postane ta amandma pod 5. točko brezpredmeten.
Glasujemo. Navzočih je 78 poslank in poslancev, za je glasovalo 30, proti 46.
(Za je glasovalo 30.) (Proti 46.)
Ugotavljam, da amandma ni bil sprejet.
Razpravljamo še o amandmaju, ki ga je vložila Poslanska skupina Slovenske ljudske stranke. Želi kdo razpravljati? Gospod Franc Pukšič, najbrž v imenu poslanske skupine.
FRANC PUKŠIČ (PS SLS): Hvala za besedo.
Če ste zavrnili amandma Slovenske demokratske stranke, predlagamo, da glasujete za amandma Slovenske ljudske stranke, da se kazalci na gospodarski uri začnejo spreminjati -ne še sedaj, ampak vendarle nekje v prihodnosti. Zavezancem, ki imajo na nepremičnini poleg svojega stalnega bivališča prijavljeno tudi stalno bivališče za enega ali več otrok, se za prvega otroka davčna osnova zmanjša za 12 % in za vsakega naslednjega otroka nadaljnjih 12 %. To smo vzeli iz Zakona o dohodnini, tako da je vse tako, kot mora biti. Dejstvo je, da vsak otrok šteje, in prav bi bilo, da bi se davek na nepremičnine za vsakega otroka znižal. Namreč, vsak otrok rabi svoj prostor. Da bi vendarle dali nek pozitiven signal družinam z več otroki, je prav, da bi ta amandma sprejeli. Dejstvo je, da so davki poraz vladajoče politike. To pomeni, da če vladaš in dviguješ samo davke oziroma da vladaš z dvigovanjem davkov, priznaš, da nisi sposoben, da nimaš drugih instrumentov, tako kot je Lukšič rekel, da je 4-krat lažje pobrati davke, kot pa karkoli drugega narediti.
Če bi to rekel predsednik kakšne ortodoksno desne stranke, bi človek še nekako zamižal, da pa to reče predsednik Socialnih demokratov, pa boli, in je potem res tako, kot je bilo prej v esemesu zapisano, da imajo nekateri
351
DZ/VI/37. izredna seja
v svojem imenu samo ime Socialni demokrati, nimajo pa nobenega čuta, kaj šele razumevanja. Glede na to, da me prej ni bilo, in mi je žal, da sem manjkal v tistem trenutku, ko niste podprli zmanjšanja davka tudi za invalide - ne vem, česa so krivi, da so tako obdavčeni. Krivi so tega, da so živi, in tudi družina je očitno kriva, ker ima več otrok, in bo zaradi tega plačevala enako kot tisti, ki tega nimajo. Treba se je zavedati, da slovenske družine niso za to, da bi reševale nasedle tajkunske investicije, in dragi moji, milijarde bodo šle za pokrivanje luknje v bankah.
Prav je, da ta amandma podprete. V Slovenski ljudski stranki ga bomo.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa, gospod Pukšič.
Želi še kdo obrazložiti glas?
Izvolite, gospod Šircelj, v imenu poslanske skupine.
MAG. ANDREJ ŠIRCELJ (PS SDS): Hvala lepa.
Vsi ti členi govorijo o družinski in socialni politiki, in glede na to, spoštovana koalicija, da ste zavrnili vse amandmaje, ki so se nanašali na družinsko in socialno politiko, vseeno pričakujem, da si boste vzeli razmislek in da boste ugotovili, da je verjetno v ta zakon treba vključiti tudi tovrstne davčne rešitve. To gre v korist ljudem, in če gre v korist ljudem, mislim, da je treba, tudi glede na to, da je to minimalni davčni izpad, voditi neko konsistentno politiko in konsistentno tudi zagotavljati, da je Slovenija socialna država.
V Slovenski demokratski stranki bomo ta amandma podprli.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Želi še kdo obrazložiti glas? Če ne, glasujemo. Pardon. Bom posebej pozorno gledala na ono stran.
Gospod Černač, izvolite.
ZVONKO ČERNAČ (PS SDS): Saj ne zamerim. Morate bolj na levico gledati, ker je bolj nemirna, in zaradi tega vas razumem. / oglašanje iz dvorane/
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Gospod Černač ima besedo.
ZVONKO ČERNAČ (PS SDS): Kolega, ki se je ravnokar oglasil, ni mogel iz svoje kože, da se še pri tem ne bi oglasil, tako da je jasno razvidno, kdo je nemiren. Tisti najbolj nemirni so pa sedaj šli in noge počivajo na foteljih. Vsaj to je prednost za to razpravo.
Ta amandma je pomemben. Pomemben je zaradi tega, ker se moramo vprašati, in zaradi tega ga tudi jaz podpiram, kako je sedaj to področje urejeno. Kot vemo, do sedaj vsi tisti, ki so si na novo uredili svoja
stanovanja, hiše, bivališča, 5 let niso plačevali nadomestila. 5 let so bili oproščeni plačila NUSZ. Tega sedaj ni več. Vse te mlade družine, vsi ti, ki si na novo urejajo družinska razmerja, vsi ti, ki si nekako urejajo gnezda, če želite, ki se postavljajo na noge, bodo takoj udarjeni. Takoj, tisti trenutek, ko se bodo vselili. Zaradi tega je ta amandma še toliko bolj pomemben, da bi bili vsaj tisti, ki so del neke družinske politike - naj bi jo imeli v tej državi, vendar je očitno nimate, kar je absurd, še posebej zato, ker se razglašate za levo vlado -, pri tem podprti. Podpremo jih lahko tako, da so te obremenitve nižje. V Slovenski demokratski stranki sicer mislimo, da bi bilo treba uveljaviti celovito rešitev, ki bi omogočila vsem tistim, ki so si na tak ali drugačen način sami rešili te stanovanjske probleme, da bi bila ta obremenitev pri njih manjša. Ampak kot smo rekli že na začetku, glede na koncept zakona, glede na to, da je preprečeno, da bi ga lahko oblikovale občine oziroma lokalne skupnosti, je treba te minimalne stvari urediti v tem zakonu, in uredimo jih lahko samo tako, da sprejmemo amandmaje.
Zaradi tega bom ta amandma podprl.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Gospod Tanko, izvolite.
JOŽE TANKO (PS SDS): Hvala lepa.
10 ur ali še več se prebijamo skozi ta zakon, in praviš, da pri vsakem amandmaju opozarjamo na to, da rešitve tega zakona niso pravične, da niso bile pravične pri obremenitvah, pri tistih, ki jih ta davek zadene, in da niso pravične niti pri olajšavah. Prav zanima me, kako boste komentirali to pravično obremenitev in pravično porazdelitev bremen. Vrsta zakonov je bila sprejetih v času levih vlad. Vedno se je to zapakiralo v nek lep model in neko leporečje o pravični porazdelitvi bremen, na koncu pa so pokasirale najtežje socialne skupine. V tem primeru je popolnoma enako. V tem mandatu smo sprejeli samo eno rešitev, ki je prinesla olajšave, in to olajšave tistim, ki so zavozili dve banki. Tam se je tisto breme, ki bi ga morali prevzeti tisti, ki so banke zavozili, porazdelilo po vseh državljanih. Ko pa v teh primerih predlagamo, da bi se za tiste, ki imajo nek težji položaj, sprejela neka olajšava pri davčnem bremenu, pa greste popolnoma hladno preko tega, kot da ni nič. Težko si predstavljam, da imate sploh ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. V tej vladi ga ne potrebujete. Potrebujete ministrstvo za gojenje in razvijanje privilegijev, za pokrivanje tistih, ki so kaj zavozili in tega ne potrebujejo. Samo takšni ukrepi se sprejemajo.
Predlagam, da ta amandma podprete. Sam ga bom. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Želi še kdo obrazložiti glas?
352
DZ/VI/37. izredna seja
Gospod Horvat, izvolite.
Naslednji je gospod Pukšič.
JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala lepa.
Tudi v lastnem imenu najavljam podporo amandmaju Slovenske ljudske stranke. Poslanke in poslanci Nove Slovenije imamo vedno pred seboj življenje družin, predvsem večjih družin in predvsem v teh težkih kriznih časih. Koliko ljudi je brezposelnih, v veliko primerih tudi oba starša. Otroci se želijo šolati -saj sami veste, kolegi in kolegice iz koalicije. Zato vsak minimalen napor in vsako rešitev, ki vsaj majčkeno izboljšuje situacijo velikih družin, podpiramo.
Zato je logična podpora temu amandmaju tudi z naše strani. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Izvolite, gospod Pukšič.
FRANC PUKŠIČ (PS SLS): Da ne boste rekli, da nimamo predlogov. Imamo jih. Umaknite ta zakon. 4 milijarde evrov je plačne mase za javni sektor. Vsi se lahko 5 % odpovemo, pa je to krizni davek za leto dni. Dvignite gospodarsko rast in se tega rešimo. Več bodo plačali tisti, ki imajo večje plače, manj tisti, ki imajo manjše plače v javnem sektorju. Gospodarstvo je že dovolj plačalo. V Sloveniji imamo vsakega četrtega mladega brezposelnega, 25 %. V Evropski uniji smo tokrat tudi na prvem mestu. Še eno prvo mesto imamo v Evropi -obremenitev na bruto plačo. Kje je tukaj, dragi moji, vaš socialni čut? Ali nismo pred kratkim v Državnem zboru sprejemali nacionalni program za mlade? V njem piše, kako se bodo izobraževali, zaposlovalna politika, stanovanjska politika in tako dalje. "V besedi resnica, v dejanju pravica" - Anton Martin Slomšek blaženi je to izjavil, ampak vi nič od tega. Vi samo davek na davek, po formuli Alenke Bratušek davki na kvadrat. Podprite ta amandma ali pa vse skupaj umaknite iz Državnega zbora in gremo na krizni davek. 5 % se bomo mi lažje odpovedali, kot pa da s tem davkom obremenjujemo tudi družine z več otroki. Ni pošteno, kar delate.
Ta amandma bom podprl.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Samo trenutek, gospod Meh. Samo opozorila bi vas, da opažam, da je spet nastal nemir v dvorani. Mislim, da se z lepimi priprošnjami tega nemira ne bo dalo rešiti. Zato vam sedaj povem, da če boste preveč motili tiste, ki obrazlagajo glas, bom prekinila sejo.
Želi kdo besedo?
Postopkovno, gospod Meh.
SREČKO MEH (PS SD): Postopkovno, gospa podpredsednica. Opravite svojo vlogo. Gospod Pukšič ni govoril o členih. Govoril je o vsem drugem, samo o členu ne. Če nam govorite, da
moramo imeti primeren odnos, se z vami strinjam. Potem zagotovite, da bodo poslanci in poslanke govorili o tistem, o čemer je tema. Govorili smo o amandmaju. Besede ni bilo o amandmaju. Razpravo smo imeli včeraj in predvčerajšnjem in vse ostalo. Tako da sem pripravljen, kakor dolgo hočete. Veste, poslušati to tukaj trikrat eno in isto - res ni tistega, ki bi to z veseljem poslušal. Zato pravim, da vi naredite svoje, mi bomo pa svoje.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC:
Gospoda Pukšiča sem zelo jasno razumela, da podpira ta amandma in družinsko politiko. Vi pa niste podali nobenega predloga. Predlagam, da gremo naprej. Besedo ima gospod Čuš.
SREČKO MEH (PS SD): Moj predlog je bil nedvoumno jasen. Naredite to. Kot predsedujoča morate. Moj predlog je bil: naredite. Kar vi razumete, je vaše, ampak lepo prosim, vodite sejo in ga opozorite, kadar ne govori. Če je na koncu rekel, da podpira amandma - ni bilo govora o amandmaju. Govoril je o vsem drugem.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa za te vaše sugestije, gospod Meh.
Gremo naprej z obrazložitvami glasov.
Želi še kdo?
Postopkovno, gospod Pukšič.
FRANC PUKŠIČ (PS SLS): Postopkovno predlagam, da se k postopkovnemu predlogu prijavljajo vsi tisti, ki bodo celotno razpravo tistega, ki govori o obrazložitvi glasu, tudi poslušali.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Moram reči, da je bil tokrat vaš postopkovni predlog malce nejasen.
Izvolite, gospod Čuš, imate besedo za obrazložitev glasu.
ANDREJ ČUŠ (PS SDS): Hvala za besedo.
Vidim, da je že kar naporna seja za marsikoga, ampak bi vseeno pozval vse kolegice in kolege, da poskusimo biti konstruktivni in korektni do vseh kolegic in kolegov. Že prej sem rekel, da bom podoben amandma podprl. Prav tako bom podprl ta amandma. Zakaj? Ni problema, takoj povem, zakaj. Na prejšnji seji Državnega zbora smo sprejemali Resolucijo o Nacionalnem programu za mladino in so prav vse poslanske skupine bila polna usta o tem, kako so mladi prihodnost, da na njih stoji svet. Mislim, da je to ena izrabljena politična floskula, ki pride res odlično na vrsto v času en teden do volitev in potem še mogoče en dan po volitvah, potem pa do naslednjih volitev tega ni na agendi. Res ne vem - če je vsem toliko do mladih, da jih podpiramo in da nekaj dobrega naredimo za njih, potem pa dajmo nekaj pozitivnega narediti za mlade v tej
353
DZ/VI/37. izredna seja
državi, končno, ker v tem letu nismo nič, in podprimo ta amandma, ki bo podprl tudi večje družine. Že prej sem povedal, veste, kakšno razmerje bo v Sloveniji v roku 20, 30 let? Število starejših na enega mladega se bo potrojilo. Ne bi rad razpravljal ali pa govoril o tem, kakšne posledice bo to imelo na medgeneracijsko solidarnost, ko tako radi govorite, pokojnine, da ne govorim o drugih javnih financah. Če vam je nekaj do, recimo, malo boljše prihodnosti, kot se nam obeta, dajmo to podpreti, pa da vidimo, kaj se še da v tem nepravičnem zakonu popraviti.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa, gospod Čuš.
Še kdo želi obrazložitev glasu? Če ne, glasujemo.
Glasujemo. Navzočih je 69 poslank in poslancev, za je glasovalo 25, proti 42.
(Za je glasovalo 25.) (Proti 42.)
Ugotavljam, da amandma ni bil sprejet.
Prehajamo k amandmaju k 14. členu. Imamo vložen amandma Poslanske skupine Slovenske ljudske stranke.
Želi kdo besedo?
Gospod Bogovič v imenu poslanske
skupine.
FRANC BOGOVIČ (PS SLS): V kombinaciji s 5. členom, ki žal ni bil sprejet, bi bil relevanten tudi 14. člen, ko bi lahko ljudje vlagali pritožbe in imeli pravno sredstvo. To je ena tistih stvari, ki v tem zakonu zagotovo sedaj manjkajo, kajti zakon, ki bo obremenil skoraj vse Slovenke in Slovence, ne more biti brez pravnega varstva, in o tem se bo v prihodnje še veliko govorilo. Predlagam, da umaknemo ta amandma glede na to, da je usoda teh amandmajev zelo problematična.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: V tej
fazi vaš predlog ni sprejemljiv, ni poslovniški, zato bomo opravili glasovanje o tem amandmaju.
Želi še kdo obrazložiti glas?
Gospod Šircelj v imenu poslanske
skupine.
MAG. ANDREJ ŠIRCELJ (PS SDS): Hvala lepa.
Amandma Slovenske ljudske stranke spreminja 14. člen tega zakona, ki določa pravna sredstva glede obračuna plačila davka na nepremičnine. 14. člen je poseben člen, je postopkovni člen. Celoten postopek obračunavanja in plačevanja davkov pa ureja Zakon o davčnem postopku. Zakaj je dan ta 14. člen v ta zakon? Zaradi tega, ker ne bo možna pritožba na davčno osnovo, ampak le na elemente, kako se določa davčna osnova, kar pomeni elemente, ki jih določa Geodetska uprava. Z drugimi besedami to pomeni, da bo davčni zavezanec dobil domov položnico z odločbo. Davek bo moral plačati, ne bo se pa
mogel pritožiti na davčno osnovo. Zaradi tega je ta člen izredno sporen tudi z zornega kota zagotavljanja človekovih pravic. Pravna varnost je tudi to, da ima davčni zavezanec pravico, da se pritoži na vse elemente, ki so v davčni odločbi, in ključen element v davčni odločbi je davčna osnova, za katero smo že govorili, da je neka posplošena tržna vrednost, neka modelska vrednost, ki ustreza ali ne ustreza tržni vrednosti. Zaradi tega je določba, ki natančneje določa in zagotavlja večjo pravno varnost, izredno pomembna za vse davčne zavezance. Verjetno bo to tudi predmet številnih sporov, verjetno tudi na Ustavnem sodišču - določba, da ni možne neposredne pritožbe na davčno osnovo.
V Slovenski demokratski stranki bomo ta amandma podprli.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Želi še kdo obrazložiti glas? Če ne, glasujemo.
Proceduralno - izvolite, gospod Moderndorfer.
JANI MODERNDORFER (PS PS):
Predsedujoča, v skladu s poslovnikom pred tem amandmajem Poslanska skupina Pozitivne Slovenije želi pol ure odmora, da se posvetuje o odločitvi. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Ura je
deset minut do enih. Nadaljujemo dvajset minut čez eno.
(Seja je bila prekinjena ob 00.50 in se je nadaljevala ob 01.20.)
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC:
Kolegice in kolegi!
Nadaljujemo prekinjeno sejo.
Želi gospod Moderndorfer obrazložiti?
Izvolite.
JANI MODERNDORFER (PS PS): Po posvetu smo se žal odločili, da tega amandmaja ne moremo sprejeti.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Prehajamo na glasovanje. Glasujemo. Navzočih je 76 poslank in poslancev, za je glasovalo 24, proti 48.
(Za je glasovalo 24.) (Proti 48.) Ugotavljam, da amandma ni bil sprejet.
Prehajamo k 15. členu, h kateremu sta vložena dva amandmaja, ki sta identična, zato bomo razpravljali in glasovali o obeh skupaj. Gre za amandma Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke in amandma Poslanske skupine Slovenske ljudske stranke. Želi kdo obrazložiti glas?
354
DZ/VI/37. izredna seja
Izvolite, gospod Šircelj, v imenu poslanske skupine.
MAG. ANDREJ ŠIRCELJ (PS SDS): Hvala lepa.
15. člen govori o zavarovanju obveznosti za plačilo davka. Z drugimi besedami to pomeni, da bo davčni zavezanec lahko pri davčnem organu podal vlogo, in sicer zato, da bo zavaroval davčni dolg s prepovedjo odtujitve te nepremičnine. Prepoved se bo zaznamovala v zemljiški knjigi. Z drugimi besedami to pomeni, da tisti davčni zavezanci, ki ne bodo mogli plačati davka zaradi svojega socialnega položaja oziroma gmotnega položaja, ne bodo imeli denarja, bodo pa lahko to nepremičnino predali, da tako rečem, davčni upravi, in davčna uprava jo bo na tej nepremičnini zaznamovala v zemljiški knjigi. To bo pomenilo, da se bo ta davčni dolg, verjetno pri določeni nepremičnini, povečeval iz leta v leto, in ta davčni zavezanec ne bo mogel odtujiti te nepremičnine in navsezadnje poravnati davčnega dolga.
V Slovenski demokratski stranki smo proti takšni rešitvi in menimo, da je tovrstne težave, ki jih bodo imeli davčni zavezanci, treba reševati v skladu z Zakonom o davčnem postopku. Zakon o davčnem postopku izključno določa, na kakšen način davčni organ opravi izvršbo, in navsezadnje v Zakonu o davčnem postopku velja nek vrstni red, kako davčni organ postopa. Tudi praksa kaže drugače in tudi v skladu z Zakonom o davčnem postopku davčni organ lahko davčnemu zavezancu da obročno plačevanje davka, lahko mu davek tudi odpiše glede na njegove gmotne razmere. Res tukaj ta določba temelji na prostovoljnosti, ker govori o tem, da lahko to naredi, vendar se bojim, da bodo davčni zavezanci prisiljeni v to, da prepustijo svoje nepremičnine davčnemu organu, da se bo ta dolg iz leta v leto večal, da davčni zavezanec ne bo imel pravice razpolaganja, in zaradi tega bodo na nek način "prisiljeni". V Slovenski demokratski stranki smo proti takšni rešitvi. Menimo, da bo ta rešitev za določene davčne zavezance pomenila enostavno to, da bodo to nepremičnino izgubili.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Želi še kdo obrazložiti glas?
Izvolite, gospod Frangež, v imenu poslanske skupine.
MATEVŽ FRANGEŽ (PS SD): Vzemimo štirisobno stanovanje nekje v središču Maribora. Takšno stanovanje v Mariboru je vredno okoli 100 tisoč evrov po sedanjih vrednostih, in davka na letni ravni bo zanj treba plačati 150 evrov. Potrebnih bo 666 let, da bi znesek davka, če bi se ta vsako leto prelil v zavarovanje obveznosti z vknjižbo zastavne pravice v korist države, dosegel vrednost nepremičnine. 666 let davčni zavezanec torej ne bo plačeval davka, da bo vrednost davčnega dolga dosegla vrednost
nepremičnine. Kaj poslušamo že dva meseca?! Da ta davek nacionalizira nepremičnine slovenskih ljudi. Spoštovane in spoštovani, to je tipičen primer globokega zavajanja, ki spremlja uvajanje tega davka. Če mene vprašate, ker je ta davek nekaj, kar izhaja iz nepremičnine, tudi dolg od tega davka - če ga zavezanec ne more plačevati, ostaja na nepremičnini. Tukaj pa sam vidim dve možnosti. Bodisi bo po smrti zavezanca ob prenosu na dediče treba poravnati ta davek. Ne pozabite, da se davčni dolg, ki je vezan na nepremičnino, obrestuje po zelo ugodni obrestni meri, ki velja po evropski medbančni obrestni meri, da je nizko obrestovan, in takrat ga bodo bodisi poravnali dediči ali pa bo v primeru prodaje iz kupnine poravnan ta dolg.
V tem členu kljub prepovedi odtujitve ne izključujem možnosti, da bo davčni zavezanec v situaciji, ko se bo mogoče trg sprostil, davčni upravi predlagal, da izbriše prepoved odtujitve, to stanovanje proda in iz kupnine plača dolg. Če mene vprašate, je ta instrument, vgrajen v ta zakon, ena od ključnih stvari, zaradi katerih ni treba strašiti naših ljudi z velikimi socialnimi posledicami tega davka. Mislim, da gre za razumen ukrep, nizko obrestovan, ki bo breme davka vezal na nepremičnino, nikakor pa ne pomeni nacionalizacije in drugih apokaliptičnih razsežnosti, ki mu jih pripisujete. Zato bom predlog, da se ta člen črta ... / opozorilni znak za konec razprave/
Ne bom podprl tega predloga, da se razume. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa, gospod Frangež.
Izvolite, gospod Pukšič, v imenu Poslanske skupine SLS.
FRANC PUKŠIČ (PS SLS): Hvala lepa.
Pravkar smo slišali eno teoretično razpravo, ki v življenju ne drži. Življenje je pač nekaj realnejšega. Kolegice in kolegi, ker je k 15. členu predlog Slovenske demokratske stranke in Slovenske ljudske stranke, da se člen črta izključno zaradi tega, da ne bi s to možnostjo, da se davčna uprava, država, občina ... / oglašanje iz dvorane/ Seveda je zelo smešno, tudi za vašo upokojenko, kolega iz DeSUS, je smešno, s 400 evri pokojnine, v enem stanovanju in z eno hčerjo, ki ni v službi. Ona danes preživlja, živi, tudi tako, da zadnji teden v mesecu nima za kruh. Z vašim davkom, tudi s tem davkom, bo pa seveda preživela in ne bo dopustila, da bo nepremičnina obremenjena z davki, tako da pač dva tedna v mesecu ne bo imela za kruh. To je seveda smešno za vas, zame pa ne. Državljanke in državljani so se že odpovedali marsičemu na predlog sprejete socialne zakonodaje - socialni podpori in varstvenemu dodatku. Tema dvema so se odpovedali. Cca 10 tisoč ljudi se je odpovedalo tako varstvenemu dodatku kot socialni podpori,
355
DZ/VI/37. izredna seja
vendar davku na nepremičnine se pa ne morejo odpovedati.
Kakšen je izračun za gospo, ki ima 183 evrov pokojnine, ki ima kmečko hišo, kmetijsko gospodarstvo in 6 hektarjev zemlje? Kakšen je pa tukaj izračun? Tudi ta ženica, ki je na koncu ostala sama, ne želi in ne bo pustila, ker to je v genih slovenskega naroda, obremenjene kmetije za dediče po njeni smrti. Ne bo, ampak odpovedala se bo vsemu. To pomeni, da bo mogoče res nekaj privarčevala pokojninska blagajna, ker ne bo rabila več plačevati pokojnin, ker bo - tako kot sem že prej rekel, minilo vam je veselje do upokojencev - prej zapustila to zemeljsko oblo. Tudi zaradi tega ni pošteno.
Zato predlagam, da amandma k 15. členu, da se drugi odstavek 15. člena črta, podprete.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: /
oglašanje iz dvorane/ Razpravljamo o 15. členu, o amandmaju k 15. členu.
Želi še kdo obrazložiti glas?
Gospod Horvat, izvolite.
JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala lepa, gospa podpredsednica.
Za amandma kolegov iz SDS in SLS k 15. členu najavljam podporo Poslanske skupine Nove Slovenije. Dejansko se ta 15. člen, čeprav ima naslov zavarovanje obveznosti, bere kot nacionalizacija. Da sem bolj natančen in da nekako omilim svoje izjave, je nacionalizacija na dolgi rok ali pa delna nacionalizacija. Ker če ste lastnik neke nepremičnine samo 99 %, imate problem - morate dobiti soglasje tudi lastnika tistega 1 %. Nedopustno je, kolegice in kolegi, da je predlagatelj zakona že pred začetkom izvajanja zakona predvidel, kako nekateri zavezanci davka na nepremičnine ne bodo mogli plačati. Zato člen predvideva, da se bo davčni dolg kopičil na nepremičnini in bo pozneje bremenil tako dediča kot tudi morebitnega novega lastnika. De facto gre za tiho nacionalizacijo premoženja v korist države oziroma občine - kar je manj verjetno -, da si bosta preko tega instrumenta počasi, a z zanesljivo prilaščali nepremično premoženje socialno šibkih, in to je problem.
Zato ta amandma zasluži podporo. In mi jo najavljamo. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa, gospod Horvat.
Želi še kdo obrazložiti glas? Mogoče v svojem imenu? Vidim, da je več želja za razpravo oziroma za obrazložitev. Prijavite se vsi, ki želite obrazložiti glas v svojem imenu. Prijavljenih je 5 razpravljavcev oziroma tistih, ki bodo obrazložili svoj glas. Prvi je na vrsti gospod Andrej Šircelj.
MAG. ANDREJ ŠIRCELJ (PS SDS): Hvala lepa za besedo.
Ta amandma bom podprl predvsem zaradi tega, ker prenaša del lastnine posameznika, nepremičnine na občino. Tukaj bi bilo zelo veliko vprašanje, ali se lahko davčni zavezanec, v tem primeru lastnik nepremičnine, dogovori z davčno upravo, da lahko vse proda in potem povrne dolg in tako naprej. Žal Zakon o davčnem postopku teh rešitev nima.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Ali
lahko prosim malo tišine? Kolegi, prosim.
MAG. ANDREJ ŠIRCELJ (PS SDS): Žal Zakon o davčnem postopku teh rešitev ne vsebuje. Ni možen dogovor med davčnim zavezancem in davčno upravo o tem, da bi davčna uprava sprostila to nepremičnino, da bi se pogodila z njim, da bi naredila z njim pogodbo, kdaj bo plačal ta davek. Ta varianta ni možna v Zakonu o davčnem postopku. Še več, po zakonu o davčni upravi in davčnem postopku je prepovedano kakršnokoli dogovarjanje med davčno upravo in davčnim zavezancem. Zaradi tega bo, tudi če bo to minimalen davčni dolg, ta minimalen davčni dolg dosegel to, da te nepremičnine davčni zavezanec ne bo mogel prodati in ne bo mogel zaradi tega poplačati tega davčnega dolga.
Zaradi tega smo v Slovenski demokratski stranki za to, da se ta člen črta.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Gospod Jerko Čehovin, izvolite.
JERKO ČEHOVIN (PS PS): V nasprotju s predhodnikom menim, da gre za olajšanje, predvsem starejših ljudi, ki se bodo na ta način lahko na nek način zadolžili. Ne bodo bili podvrženi davčni izvršbi. To je odraz neke "Blut und Boden" filozofije, češ da se nič ne sme. Mi lahko obdavčimo vse delo, vso potrošnjo, bog ne daj, da pa se kaj takšnega zgodi z nepremičnino. Mislim, da bi to morala biti neka vrsta obratne hipoteke, ki jo imajo vse normalne države. Pri nas je pa to še vedno tabu.
Zato bom glasoval proti temu amandmaju.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Gospod Pukšič, izvolite.
FRANC PUKŠIČ (PS SLS): Nekdo še ni slišal -ne bom imenoval - obrestno obrestnega računa. To pomeni, da ni več 666 let, ker je našel ugodno obrestno mero, ob tem pa se je treba vprašati, ali je namen zakona, da starejši ljudje puščajo davčno obremenjene nepremičnine, kjer bosta solastnici država in občina. Je to dediščina? Jasno, ni tako, kot je bil prej omenjeni teoretični primer, ampak ali se zavedamo, na kakšen način so nastale te nepremičnine? Ali se zavedamo na kakšen način so tisti, ki so kupili, ne vem, 70, 80
356
DZ/VI/37. izredna seja
kvadratov veliko nepremičnino v Mariboru, prišli do tega? Za nekatere, ki imajo danes po 10 nepremičnin, vemo - na tajkunski, lopovski način. Tisti, ki so pa pošteno delali, bili v stanovanju in ga potem odkupili, pa ne.
Ni pošteno, da danes, ko ostajajo v tem stanovanju, ne morejo dostojno odživeti svoje starosti, da ne bi imeli bremena, kaj vse je treba narediti, da tega stanovanja ne obremenijo. Pošteno bi bilo, da bi prva stanovanjska enota, ne glede na to, kakšna je, ker je takšna, kakršno nekdo ima, ostala brez obremenitve. Za naslednje se pa strinjam in bi bil zelo za, torej za tisto, kar je bilo špekulativno nabavljeno, 3., 5., 10. in tako dalje, da bi se obdavčilo. Če pa danes ena ženica živi na kmetiji v stanovanjski enoti z 200, 300 kvadrati in z gospodarskim poslopjem, naj tam doživi svoje življenje do konca.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa, gospod Pukšič.
Izvolite, gospod Černač.
ZVONKO ČERNAČ (PS SDS): Ta 15. člen je problematičen iz več razlogov. Zaradi tega ga je treba črtati in podpiram ta amandma. Nanaša se samo na zavezance iz prvega odstavka 11. člena tega zakona, samo na en del zavezancev, ne na vse, ki lahko vpišejo ta tako imenovani davčni dolg, in nanaša se na tiste, ki ste jim že znižali to davčno breme za polovico. Kaj nam to govori? To nam govori, da bo to davčno breme zelo veliko, visoko, in ga ti z nizkimi dohodki, z nizkimi pokojninami ne bodo zmogli. Kot rešitev jim ponujate, da se jim zaplombira ta nepremičnina, v kateri živijo. Lepo vas prosim. Še tisto malo, kar imajo in v katerem živijo, se jim bo s to prepovedjo odtujitve in obremenitve zaplombiralo. Drugi del, ki je problematičen, je pa ta, da če tak zavezanec, tisti, ki ima že tako ali tako pravico do polovičnega plačila tega davka, živi v denacionaliziranem stanovanju, lahko zaplombira nepremičnino, če ne more tega plačati, tistega, ki je lastnik tega stanovanja. To je nesprejemljivo.
Ta člen ne rešuje popolnoma ničesar. Treba ga je črtati, da spravimo zakon vsaj v neke normalne formalne okvire, in na koncu se vprašamo: zakaj pa vse to? Zakaj bodo vsi ti, ki do sedaj niso imeli nobenih problemov s plačevanjem tega lokalnega davka na nepremičnine, ki se mu je reklo nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, kar naenkrat imeli tako grozne probleme, da tega ne bodo zmogli, in zaradi tega se jim kot "rešitev" - to je za njih najslabša rešitev, da se jih zakolje s tem, da se jim blokira nepremičnino - ponuja vpis tega davčnega dolga. Zakaj? Zaradi tega, da bodo plačevali višje davke za tiste, ki jih zmorejo in ki bi jih morali plačevati, pa jih zaradi vaših odločitev ne bodo plačevali. Še več, prej smo pokazali na konkretnih primerih, kateri bodo plačevali bistveno manj davka kot doslej, pa bi
ga lahko brez problemov plačevali še naprej takega, kot so ga doslej.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Gospa Ramšak, izvolite.
SONJA RAMŠAK (PS SDS): Hvala za besedo. Spoštovani kolegice in kolegi!
Mislim, da se ne zavedate, kaj pomeni, če ne boste podprli amandmaja Slovenske demokratske stranke. Namreč, če bo imela mlada družina nepremičnino, na katero ne bo mogla plačevati davka, zaradi tega, ker bo morda nekdo ostal brez službe ali iz kakršnihkoli drugih razlogov, bo to pomenilo, da bo na to nepremičnino vpisan davčni dolg. Kaj sledi temu? Takoj, ko imaš davčni dolg, ne moreš poslovati z nobenim prometom. To pomeni, da si mlada družina ne bo mogla vzeti nobenega kredita, da se ne bo mogla samozaposliti kot espe ali pa odpreti podjetja, ker dokler nimaš poravnanih vseh obveznosti do države, tudi ne moreš izpolnjevati nekaterih drugih stvari. To je izredno nesocialen zakon, na kar smo vseskozi opozarjali, in mislim, da ne izhajate iz prakse, ampak ščitite bogate, ker kdo ne bo mogel plačati davka na nepremičnine - prav gotovo tisti, ki so najbolj socialno ogroženi. Hvala.
Se opravičujem, seveda bom podprla amandma.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Želi še kdo obrazložiti glas? Samo trenutek. Prosim, prijavite se za obrazložitev glasu. Še 5 poslank oziroma poslancev želi obrazložiti glas. Prva je na vrsti gospa Kotnik Poropat.
MARJANA KOTNIK POROPAT (PS DeSUS):
Hvala za besedo, gospa podpredsednica.
Želela bi se oglasiti in povedati, da bom proti temu amandmaju. Pri tem pa bi rada opozorila na to, da ko govorimo, da bomo sedaj te starejše ljudi obremenili z nekim novim knjiženjem na njihovo nepremičnino - že doslej smo imeli to, pa smo verjetno pozabili: varstveni dodatek. Zakaj se ljudje odpovedujejo varstvenemu dodatku? Zato, ker jih to obremenjuje, ker se tudi to knjiži, če imajo nepremičnino. Drug primer je, da če starejši, ki imajo nepremičnino, odidejo v dom, ker ne morejo plačati za svojo pokojnino, ker imajo premajhno, se tudi občina vknjiži na to njihovo nepremičnino, tako da to ni prvi primer, in spomnimo se, kdo je bil tisti, ki je to predlagal. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa, gospa Kotnik Poropat.
Še enkrat vas prosim, in tokrat drugič opozarjam, tretjič pa ne bom več, in bomo prekinili sejo za eno uro. Lepo prosim, umirite se, da lahko ljudje obrazložijo svoj glas. Še 15
357
DZ/VI/37. izredna seja
minut je, potem pa ne bo več te nevarnosti. Na vrsti je Marko Pavlišič.
MARKO PAVLIŠIČ (PS DL): Hvala za besedo.
Amandma bom zavrnil. Treba je prebrati, kaj pravi 15. člen, in sicer v svojem prvem odstavku pravi: "Zavezanec iz prvega odstavka 11. člena tega zakona lahko pri davčnem organu poda vlogo," in tako naprej. Poudarek je na besedici "lahko". Kaj to pomeni? Da zavezanec, če želi, lahko svobodno izrazi svojo voljo in lahko vloži to vlogo, da se potem ta davčni dolg vpiše. Tisti, ki boste podprli ta amandma, o katerem je sedaj govora, nasprotujete svobodni volji posameznika in mu odvzemate možnost, da sam odloči, kaj želi narediti. Tukaj nikomur ne predpisujemo, kaj mora storiti, ampak mu dajemo neko možnost, za katero se prostovoljno odloči. Hvala.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Gospod Braniselj, izvolite.
RIHARD BRANISELJ (PS DL): Spoštovani kolegice in kolegi, predvsem iz opozicije!
Če nasprotujete 15. členu, je to nekaj takega, kot da bi nasprotovali hipoteki iz Stvarnopravnega zakonika. Povsem enako funkcijo ima 15. člen, ki govori o zavarovanju obveznosti, kot jo ima hipoteka. Hipoteka verjetno ta trenutek ni za nobenega sporna, to je pa kar naenkrat sporno.
Glasoval bom proti temu amandmaju, in ni nikakršne argumentacije, da bi bil 15. člen kakorkoli sporen.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Dr. Gorenak, izvolite.
DR. VINKO GORENAK (PS SDS): V veliko veselje mi je, da lahko povem, da bom amandma podprl. Imam priložnost odgovoriti gospe Poropat. Spraševala je opozicijo, kdo je že podprl varstveni dodatek, pa potem tiste variante, ko greš v dom, pa se ti občina usede na premoženje. Gospa Poropat, predlagala je vlada Boruta Pahorja, podprli so pa: Erjavec Karl - ga poznate? Žnidaršič Franc - ga poznate? Zanoškar - ga poznate? Je še tukaj nekje. Rezman - ga poznate? Godec in Klavora. Veste, to so bili tisti gospodje, ki so to podprli. Mi tega nismo podprli. Vidite, to je zanimiva zadeva, ker je to bil predlog vlade Boruta Pahorja. Res pa je, da je zakon začel veljati 1. januarja 2012 in so potem ljudje preprosto mislili, da je to Janševa vlada. Glejte, to je hudo, hudič, da imam jaz tak spomin, veste. To je pač hudo.
Gremo naprej. Ta amandma je treba podpreti, in vam predlagam, gospa Poropat, da ga podprete, za vašo dušo, ker bo lažje potem napram tem tipom, ki so to podprli, veste, in sedaj so bili ... Neverjetno, neverjetno. Ampak,
poglejte, bodimo resni pri tej situaciji. Gre za resno stvar. Gre za to, da tistim, ki imajo že tako ali tako najnižjo socialno podporo in 50 % manj - tistim se usedate gor! Tem se boste gor usedli. Sedaj bodo šli v kak šotor ali kam bodo šli? Ker imajo že sedaj kolibe, ki niso nič vredne. Malo več samokritičnosti, gospa Poropat. Hvala.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Želi še kdo obrazložiti svoj glas?
Se opravičujem, gospa Mirjam Bon Klanjšček, vi ste še v tem krogu. Izvolite.
MAG. MIRJAM BON KLANJŠČEK (PS PS):
Hvala lepa.
Tega amandmaja ne bom podprla, predvsem zaradi tega, ker se popolnoma strinjam z izračunom, ki ga je podal kolega Frangež. Moram reči, da sem na hitro preračunala in videla, da je pri tem bil upoštevan obrestno obrestni račun. Bi pa rada opozorila na to, da je danes kolega, ki je očital, da ta račun ni bil upoštevan, že uporabil prvi Kirchoffov zakon iz fizike in je uporabil ta obrestni račun. Občutek imam, da pozna samo pojme, ne vem pa, ali zna kaj iz tega izračunati.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Želi še kdo obrazložiti glas?
Gospod Meh, izvolite.
SREČKO MEH (PS SD): Za tisto, da je to 15. člen, se opravičujem.
Ne morem podpreti tega amandmaja, ker bistveno posega v vsebino zakona in na ta način tudi prepreči, da bi lahko ljudje brez skrbi, normalno uživali svoje premoženje, ga hasnovali in v tem premoženju potem stanovali ali karkoli že. Komu se usedemo gor? Nikomur se ne usedemo gor. Nekdo, ki ima premoženje, najbrž ni socialni revež, ima pa majhne prejemke. Takšnega ni treba vreči iz njegove nepremičnine, ni mu je treba vzeti. Takšen človek bi lahko mirno živel, kot je Frangež izračunal - koliko si rekel, 600 let? Ne želim si tako dolgega življenja. Se pravi, da bi vseskozi lahko bil na tem premoženju in ga hasnoval. Problem je nekaj drugega - mi delamo negativno propagando. Ljudje se bodo tega bali, tega instrumenta se bodo bali, kot se bojijo instrumenta varstvenega dodatka, ker ne bodo otrokom mogli česa zapustiti, ker ne bodo drugim zapustili svojega premoženja, ki ga imajo. Zato je naša naloga, da ljudem povemo: tisti, ki imajo premalo, da bi lahko živeli, in imajo pogoje, naj vzamejo varstveni dodatek, naj se ta dodatek vpiše na njihovo premoženje, saj zato ga imajo. Saj zato to premoženje je, saj to premoženje ni zato, da ga nekomu pustijo, in če ga, mora ta tisto premoženje oziroma kar je gor napisano, potem poravnati.
Mislim, da je ta amandma škodljiv in ga ne bom podprl. Hvala lepa.
358
DZ/VI/37. izredna seja
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa, gospod Meh.
Želi še kdo obrazložiti glas?
Izvolite, gospod Franc Breznik.
FRANC BREZNIK (PS SDS): Najlepša hvala za besedo.
Kljub temu, da je pozna ura, skoraj dve zjutraj, se moram vseeno nekako oglasiti. Predvsem bi rad pri 15. členu povedal svojim kolegicam in kolegom, da podpiram predvsem tisti amandma, ki nekako izničuje ta člen, ker ta člen je nekaj takšnega, kot da nekoga pozivaš na samomor, potem pa mu ponudiš nož ali štrik. Prva zadeva, ki je pomembna, je predvsem -morate si pogledati, kako živijo ljudje na podeželju. Živijo v skromnih hišah, ne v stanovanju za 100 tisoč evrov, živijo zaradi tega, ker je pri nas ena specifična - ljudje z najnižjimi dohodki, z zelo slabimi stavbami, energetsko neučinkovitimi, živijo na podeželju. Ko danes to govorite, jemljete vsem upokojencem, vsem tistim, ki živijo v groznih socialnih stiskah, kjer se prilagajajo s kurjavo, z vsem, da lahko to plačujejo - odvzemate jim smisel življenja.
Vse, kar mogoče ostane, tisti ponos, ki ga imajo, je ta nepremičnina, ki je bila do sedaj neobremenjena, ker je bil davek na nepremičnine majhen, gospod Meh. Vse te nepremičnine bodo sedaj vsaj 3-krat bolj obdavčene, in sam namen zakona se točno vidi v vašem 15. členu, da že točno veste, kaj se bo zgodilo z vsemi temi občani, ki živijo na podeželju, ki imajo zelo skromne hiše, ki bodo nekajkrat obdavčene. To, kar sedaj govorite in kar ponujate tem ljudem, je klasična hipoteka, v katero se bo vknjižil dolg, in nič drugega. To je totalno sprenevedanje vsega tega davka, ki je. To je še ena sramota tega davka, ki je. Jemljete smisel vsem tem ljudem na vasi, nič drugega.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa, gospod Breznik.
Želi še kdo obrazložiti glas? Ne vidim nobenih želja več. Glasujemo o obeh amandmajih skupaj.
Glasujemo. Navzočih je 73 poslank in poslancev, za je glasovalo 24, proti 48.
(Za je glasovalo 24.) (Proti 48.)
Ugotavljam, da amandmaja nista bila
sprejeta.
Prehajamo k 17. členu in amandmaju
koalicije.
Želi kdo obrazložiti glas? Če ne želi nihče obrazložiti glasu, potem glasujemo.
Glasujemo. Navzočih je 76 poslank in poslancev, za je glasovalo 48, proti 4.
(Za je glasovalo 48.) (Proti 4.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo k 20. členu in amandmaju Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke. Tukaj sta bila vložena dva amandmaja. Najprej razpravljamo o prvem amandmaju.
Želi kdo obrazložiti glas?
Izvolite, gospod Šircelj.
MAG. ANDREJ ŠIRCELJ (PS SDS): Hvala lepa.
Vlada Alenke Bratušek je predlagala drakonske kazni, če nekdo ne sporoči podatkov o spremembi na nepremičninah - celo do 10 tisoč za pravne osebe, za fizične osebe 2 tisoč. V Slovenski demokratski stranki predlagamo, da se te kazni bistveno znižajo, še posebej zaradi tega, ker enostavno ni smiselno in tudi ni v skladu z neko kaznovalno politiko, da so za to, da nekdo ne poroča o spremembah, tako velike kazni. Pred časom smo, in tudi danes bomo še obravnavali ali pa jutri na tej seji, zakon o izvrševanju proračunov, kjer so določene kazni za predstojnike javnih zavodov, javnih agencij, torej paradržavnih institucij, kjer je določena maksimalna kazen 2 tisoč 500 evrov, če predstojnik ne naredi kadrovskega načrta, če ne naredi načrta, kako bo saniral izgubo v tem javnem zavodu - neke kazni za neke prekrške, ki dejansko pomenijo tudi zmanjšanje finančnega stanja v državi oziroma lahko pomenijo tudi to, da je zaradi tega, ker nekdo nekaj ne naredi v teh inštitucijah, treba povečati davke. Tam je maksimalna kazen do 2 tisoč 500 evrov. Tukaj je kazen do 2 tisoč evrov, če nekdo ne sporoči teh podatkov. Mislim, da je tukaj kaznovalna politika v Vladi neusklajena. Mislim, da je tudi nepravična, in zaradi tega predlagamo, tako kot je v amandmaju napisano, znatno znižanje kazni, tako da je za pravne osebe maksimalna kazen tisoč evrov. Seveda se pa potem tudi znižuje za fizične osebe na 100 evrov, 200 evrov in nič več za te prekrške.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Želi še kdo obrazložiti glas? Če ne, glasujemo.
Glasujemo. Navzočih je 76 poslank in poslancev, za je glasovalo 29, proti 46.
(Za je glasovalo 29.) (Proti 46.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Prehajamo na drugi amandma, ki ga je vložila koalicija.
Želi kdo razpravljati o tem amandmaju? Če koalicija ne želi, bomo kar začeli z glasovanjem.
Glasujemo. Navzočih je 76 poslank in poslancev, za je glasovalo 47, proti 17.
(Za je glasovalo 47.) (Proti 17.)
Ugotavljam, da je bil amandma sprejet.
Prehajamo k 22. členu in k amandmajema, ki sta ju vložili Poslanska skupina SDS in Poslanska skupina SLS. To sta tudi edina amandmaja, ki ju imamo k temu členu. Ker sta identična, bomo razpravljali in tudi glasovali o obeh skupaj. / oglašanje iz dvorane/
359
DZ/VI/37. izredna seja
Lovite me na besedo, gospod Frangež. Seveda se ve, da obrazlagate svoj glas ali v imenu poslanske skupine ali v svojem imenu. Želi kdo razpravljati? Izvolite, gospod Šircelj.
MAG. ANDREJ ŠIRCELJ (PS SDS): Hvala lepa. / oglašanje iz dvorane/
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Saj se
razumemo najbrž. / oglašanje iz dvorane/ Bom zelo pozorna, gospod Moderndorfer. Upam, da boste tudi vsi ostali, ko boste obrazlagali svoj glas.
Mag. Šircelj, izvolite.
MAG. ANDREJ ŠIRCELJ (PS SDS): Hvala lepa.
Predlagamo, da se ukine prehodno obdobje glede uporabe stopenj in da so stopnje takšne, kakršne so, ne pa da se za leta 2014, 2015 in 2016 predlaga posebna ureditev.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Želi še kdo obrazložiti glas? Ugotavljam, da ne, zato prehajamo na odločanje. Odločamo o prvem in drugem amandmaju k 22. členu skupaj. Predlagatelja sta Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke in Poslanska skupina Slovenske ljudske stranke.
Glasujemo. Navzočih je 77 poslank in poslancev, za je glasovalo 29, proti 47.
(Za je glasovalo 29.) (Proti 47.) Ugotavljam, da amandmaja nista
sprejeta.
Prehajamo na odločanje o amandmajih k 23. členu. Prvi in drugi amandma sta identična. Vložili sta ju Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke in Poslanska skupina Slovenske ljudske stranke.
Želi kdo obrazložiti glas? Izvolite, gospod Pukšič, v imenu Poslanske skupine Slovenske ljudske stranke.
FRANC PUKŠIČ (PS SLS): Hvala lepa.
23. člen pravi: "Delitev prihodka od davka v letu 2014." V Slovenski ljudski stranki predlagamo, da se ta člen črta. Gre za delitev prihodkov od davka v letu 2014, in sicer na državo 50 % in na lokalno skupnost 50 %. Danes smo že nekajkrat povedali, da če te delitve ne bi bilo, bi ves davek, ki je nepravičen, nekorekten, nepošten, pa vendar bi ostal tam, kjer bi se pobral. S tem bi bilo manj finančne izravnave. Ker bi to bilo bistveno bolj pošteno kot način izračunavanja, koliko let je potrebnih za plačevanje in za odvzem celotnega premoženja po formuli Frangeža, obrestno obrestnega računa, in po inštrukciji profesorice, ki ni formule povedala. Formula je sicer dokaj enostavna. Če bi računali, je na 4-odstotni davek to 1,04, na potenco 666 - ti kalkulatorji, ki jih imamo, tega ne znajo izračunati -, krat 150 evrov, draga moja, in bi se vrednost 100 tisoč
izšla že v 166 letih, ne pa v 666 letih. O tem lahko naredimo tudi kakšno inštrukcijsko uro takrat, ko boste imeli pavzo za naslednjo malico. Bom kar brez stroškov to lahko naredil. V Slovenski ljudski stranki predlagamo, da naj te delitve ne bo, ker delitev na takšen način, kot ga v koaliciji razumete, pomeni oškodovanje države ne za 50:50 oziroma pomeni oškodovanje lokalne skupnosti vsaj še za dodatnih 20 %, tako da bodo občine zaradi tega dobile približno 70 % tistega, kar so pobirale z zakonom o nadomestilu stavbnega zemljišča.
Amandma bomo podprli.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Želi še kdo obrazložiti glas v imenu poslanske skupine? Ugotavljam, da ne. V lastnem imenu? Ali je interes za obrazložitev glasu v imenu poslanske skupine? Ne. Zaključujemo.
Prehajamo na obrazložitev glasu v lastnem imenu. V imenu poslanske skupine? Gospod Černač bo obrazložil glas Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke.
Izvolite, gospod Černač.
ZVONKO ČERNAČ (PS SDS): Hvala lepa.
Zakaj je treba črtati 23. člen? Ta člen pravi, da prihodek od davka na nepremičnine v letu 2014 pripada v celoti proračunu Republike Slovenije, in občine dobijo toliko, kot so uspele zbrati oziroma obračunati tega nadomestila v letu 2012. Ta določba je izrazito nepravična. Obstaja tudi občina, ki ni zaračunavala tega nadomestila. Ta ne bo dobila nič po tej logiki. Potem bomo imeli primere, ki smo jih že omenjali pri nekaterih drugih členih, ko bodo občani neke x občine plačevali bistveno več davka kot v drugih občinah, prejemnik tega davka pa bo država oziroma druge občine. Prelivanje tega davka, ki je lokalni davek in je vezan na nepremičnino v določenem okolju, je nemogoče. Ne more nekdo, ki plačuje davek na nepremičnino v Bovcu, financirati proračuna neke druge občine oziroma države. To je nesprejemljivo. Ta določba je neustrezna in slaba.
Če ne bo odpravljena, je velika verjetnost, da bo celoten zakon ravno zaradi te neusklajenosti padel na Ustavnem sodišču. Doslej me tega še niste slišali reči - namreč, da bo zakon padel na Ustavnem sodišču. To sem prvič rekel, zaradi tega, ker je to res določba, ki se jo da ne samo formalnopravno, ampak tudi po vsebinski plati razložiti, da je neustrezna, nepravična, nepoštena, in bo ogrozila izvajanje tega zakona v celoti. Sami sebe s slepim vztrajanjem na teh določbah streljate v koleno. Tako kot pri tisti določbi, o kateri je bilo govora malo prej, glede zemljiškega dolga, kjer ste spregledali, da je tisti, ki je zavezanec po amandmaju, ki ste ga sprejeli, tudi najemnik v denacionaliziranem stanovanju, in kot tak, če je prejemnik bonusa 50-odstotnega popusta pri davku na nepremičnine ...
360
DZ/VI/37. izredna seja
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Gospod Černač, tukaj gre za delitev sredstev, in ostanite pri tem amandmaju. Tistega smo že opravili.
ZVONKO ČERNAČ (PS SDS): Ta je povezan s tem. Tisti, ki ima pravico do vpisa zemljiškega dolga ne nase, ampak na lastnika te nepremičnine, tega denacionaliziranega stanovanja ali hiše. V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke, in kot vidim tudi v Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke, je bil ta amandma vložen izključno z namenom, da koaliciji pomagamo, da sprejme nek zakon, ki ga bo na nek način sploh mogoče izvajati. Če ta amandma ne bo sprejet, ga ne bo mogoče izvajati.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Prehajamo na prijavo za obrazložitev glasu v lastnem imenu. Prosim? V imenu poslanske skupine? / oglašanje iz dvorane/ Ne slišim, ne vem, kaj želite, gospod Frangež.
MATEVŽ FRANGEŽ (PS SD): Prej ste pozvali k elektronski prijavi, in jaz sem se prijavil. Moje ime je bilo izpisano na ekranu, gospod predsednik.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Ponovil sem prijavo zato, ker sem prekinil vmes, ker je bila razprava oziroma obrazložitev glasu v imenu poslanske skupine. Tako da delamo po tej, ki se je ravnokar pokazala. Prvi ima besedo gospod Zvonko Lah.
ZVONKO LAH (PS SDS): Hvala lepa za besedo.
Da ne bom ponavljal tistega, kar je kolega Černač že povedal. Velika večina podeželskih občin je do sedaj pobirala nadomestila bistveno manj, kot bi ji po tem zakonu pripadala polovica davka. Niti polovico toliko, kot bi ji pripadalo po tem zakonu, če bi začel takoj veljati davek. Ker pa tri leta zakon ne bo veljal, bodo dobili nazaj samo toliko, kot so pobirali nadomestila minus plačani davek za svoje premoženje, in bo od pobranega denarja občini vrnjenih samo približno 20 %. Medtem bodo nekatere večje občine, ki so sedaj pobirale bistveno več NUSZ, kot bodo sedaj davka - na primer, občina Velenje je pobirala 7 milijonov NUSZ, sedaj pa bo davka v kompletu 4 milijone 400. Dobila bo sedaj vrnjenega davka države 6 milijonov in pol, po tem zakonu pa bi ji pripadala dobra dva milijona. Od kod bodo dobili ta denar? Od majhnih podeželskih občin, kjer se bo največ davka pobralo od stanovanj in od kmetijskih zemljišč. O tem je gospod Černač prej govoril. To je absolutno nepravično in protiustavno. Zato smo predlagali ta amandma, da se ta člen črta.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Besedo ima gospod Andrej Čuš.
ANDREJ ČUŠ (PS SDS): Pozdrav gledalkam in gledalcem ter vsem spečim poslankam in ministrom v Državnem zboru!
Naj kar na začetku povem, da nameravam omenjeni amandma poslanskih skupin, tako Slovenske demokratske stranke kot Slovenske ljudske stranke, podpreti. Če povem nekaj na kratko. Predhodnika sta bila že kar konkretna. Davek na nepremičnine bi po mojem mnenju moral v celoti pripadati lokalnim skupnostim, in žalosti me, da je to še en ukrep, ki bo dodatno prizadel občine, predvsem manjše, in predvsem slovensko podeželje. Žalosti me načelo tega, da vse, kar je uspešno, vse, kar ustvarja - enako bodo tudi sedaj te občine za svojo uspešnost kaznovane, saj bodo mogle podpreti nesposobnost vlade Alenke Bratušek, ki s svojo brezidejno politiko ne ve, kako krpati proračun. Ravno to je ta paradigma, ki v Sloveniji odganja mlade iz države. Vse, kar je uspešno in kar ustvarja, je dodatno kaznovano in obdavčeno. Takih odločitev smo danes že kar nekaj sprejeli, in res pozivam k temu, da podpremo amandma. Kot že rečeno, gre za kaznovanje podeželja in manjših občin. Ne vem, mogoče to ustreza županu Mestne občine Ljubljana in še kakšnemu, Sloveniji kot celoti pa definitivno ne.
Rad bi povedal, da bom amandmaja poslanskih skupin SDS in SLS podprl, bi pa kolegice in kolege vseeno pozval, da ne biti zato, ker enkrat delamo dlje kot natakarji in čistilke v Državnem zboru, slabe volje.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Obrazložitev glasu ima gospod Matevž
Frangež.
MATEVŽ FRANGEŽ (PS SD): V osnovi trdite, da ni bilo dialoga o tem zakonu. Vendar vemo, da je imela Vlada številna usklajevanja, recimo, s predstavniki kmetov - mimogrede, kmeti so dosegli tudi največji premik v smeri zniževanja stopenj -, tudi s predstavniki tako malega gospodarstva kot tudi gospodarstva sicer, in tudi z lokalno skupnostjo. Tretji odstavek tega člena kaže na enega od kompromisov, ki je bil dogovorjen, v smeri stabilizacije občinskih prihodkov zato, da se zagotovi v naslednjih letih enak delež, kot so ga občine prejele v času veljave nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Naj pri tem omenim, da se kot nekorektna postavlja danes v razpravi teza, da so bile občine, ki niso zaračunavale nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča - v to so zavestno šle zato, ker so želele ustvariti prijaznejše okolje in gospodarstvo in ker prebivalstva niso želele obremenjevati, ampak na drugi strani, kolikor razumem, se jim to ni poznalo potem pri izravnavi, kar pomeni, da smo doslej takšne občine dodatno stimulirali z državnimi sredstvi, in je situacija obratna, kot trdite. Kar se pa tiče prejšnje razprave o obrestno obrestnem računu, priznam, da matematika ni bila nikoli moja močna stran,
361
DZ/VI/37. izredna seja
ampak hvala profesorici. Predvsem pa Pukšičev izračun ne vzdrži zaradi tega, ker evropska medbančna obrestna mera ni 4 %, ampak 0,55 %, če upoštevamo Euribor nad šestimi meseci.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Proceduralno, gospod Franc Pukšič.
FRANC PUKŠIČ (PS SLS): Rad bi vedel ... / oglašanje iz dvorane/ Ne, ni treba. Zate bo verjetno bolj potrebno ...
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Gospod Pukšič, proceduralno imate, nimate polemike.
FRANC PUKŠIČ (PS SLS): Proceduralno, ja. Polemiko so začeli ...
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Ne, samo proceduralno imate.
FRANC PUKŠIČ (PS SLS): Vaši kolegi iz koalicije so začeli polemiko, ne jaz. Proceduralno bi pa rad vedel, gospod predsednik, kje se lahko naše državljanke in državljani, podjetniki, gospodarstveniki, obrtniki zadolžijo po takšni obrestni meri. Še po 4-odstotni obrestni meri ne, razen mogoče pri Zoranu Jankovicu.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Gospod Pukšič, to zagotovo ni bil proceduralni predlog, ki bi lahko bil umeščen v to točko.
Želite obrazložiti glas? Vabim vas k
prijavi.
Besedo ima gospod Ljubo Žnidar.
LJUBO ŽNIDAR (PS SDS): Spoštovani!
V današnji situaciji v Sloveniji res vlada finančna in gospodarska kriza. V državi praktično večjih investicij ni. Tisti, ki ta čas vodijo investicije v Sloveniji, so občine, in sedaj občinam ukinjamo tisti del sredstev oziroma jih obremenjujemo, da bo še tisti del razpršenega razvoja, razpršenega investiranja, ki so ga vodile po celi Sloveniji, s to obdavčitvijo in z zmanjšanjem sredstev občinam onemogočen. To je pravi napad na podeželje, in vse sledi k resni centralizaciji Republike Slovenije. To za državo ni dobro, in občine bodo izgubile tisti kondicijski, investicijski potencial, ki so ga imele. Občine so držale v tem kriznem obdobju še tisti drobni gospodarski razvoj v naši državi. To je zelo slaba pot in napačna pot.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Obrazložitev glasu, dr. Vinko Gorenak.
DR. VINKO GORENAK (PS SDS): Hvala lepa.
Imam malo težav, predsednik. Ne vem, prej, ko je gospod Frangež napadel Pukšiča, je bilo vse v redu, ste se ukvarjali z nekimi papirji, potem, ko je pa obratno, dobi pa opomin ...
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Gospod Gorenak ...
DR. VINKO GORENAK (PS SDS): Saj je v redu, samo prosim vas, če tja gledate in mislite, da sedim zraven gospe Potrata.
Amandma govori o prerazporejanju sredstev. To je problematična zadeva in to želimo preprečiti. Prej sem vam povedal dve, tri številke, nič več, in bom sedaj druge številke zato, da se ne ponavljam, ker se mi zdi utemeljitev na več primerih pomembna. Iz kakšnega razloga bi Šmarje pri Jelšah pobralo 933 tisoč, dobilo pa 324? Iz kakšnega razloga bi, recimo, Rogaška Slatina pobrala milijon 200, dobila pa 633? To želimo s tem amandmajem preprečiti.
Zato je treba ta amandma podpreti, in jaz ga bom. Hvala.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Prehajamo na odločanje. Prvi amandma Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke in drugi amandma Poslanske skupine Slovenske ljudske stranke sta identična, zato se glasuje o obeh skupaj. Če sta sprejeta, postane amandma pod točko 3 brezpredmeten.
Glasujemo. Navzočih je 79 poslank in poslancev, za je glasovalo 30, proti 48.
(Za je glasovalo 30.) (Proti 48.)
Ugotavljam, da amandmaja nista
sprejeta.
V odločanje dajem amandma pod številko 3, predlagatelj Poslanska skupina Nove Slovenije.
Obrazložitev glasu v imenu poslanske skupine, gospod Horvat, izvolite.
JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala lepa, gospod predsednik.
Na žalost je občina Rogašovci na Goričkem edina slovenska občina, ki ni vpeljala sistema nadomestila uporabe stavbnega zemljišča. Lahko sedaj te občane kaznujemo, lahko pa pokažemo kanček dobre volje in sledimo temu amandmaju ter rečemo, da bodo državljani plačevali davek na nepremičnine po tem zakonu. Amandma predlaga samo to, da v letu 2014 polovica teh sredstev ostane občini, polovico pa dobi država. V nasprotnem primeru bi država vse pobrala. Zakaj so se župani, prvi in sedanji, tako odločili, ne vem, noben ni blizu Novi Sloveniji. Ne vlagamo tega amandmaja, ker bi bila naša stranka tam zelo močna, to sploh ni res. Pred očmi imamo približno 3 tisoč 200 občanov, predvsem pa podatek, kolegice in kolegi, ki je frapanten. V zadnjih 50 letih se je število prebivalstva tam zmanjšalo za 40 %. V letu 1963 je bilo približno 5 tisoč 350 prebivalcev, danes 3 tisoč 200.
Lahko zamahnemo z roko in rečemo: kaj me briga. To je problem, ker ta občina leži, kot rečeno, blizu slovensko-avstrijske meje, in
362
DZ/VI/37. izredna seja
tudi zaradi novele Zakona o dohodnini, ki ste ga včeraj ponovno potrdili, se bodo ljudje selili. To je izgon iz Slovenije. Ali pa lahko morda pokažemo kanček dobre volje - gre za drobiž. Kanček dobre volje pokažemo s sprejetjem tega amandmaja in rečemo: O. K., v redu, vam oprostimo malomarnost, kakorkoli se bo temu reklo, prejšnjega župana ali sedanjega župana. Ampak kot rečeno, mene tu župani ne zanimajo. Mislim, da tudi vas, tako kot mene, zanimajo ljudje, 3 tisoč 200 občanov. Pokažimo jim v tem zgodnjem jutru našo dobro voljo. Prosim za podporo temu amandmaju.
Jasno je, da bo Poslanska skupina Nove Slovenije ta amandma podprla. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Obrazložitev glasu v imenu Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke? Ne, v svojem imenu. Prehajamo na obrazložitve glasu v svojem imenu. Prijavite se k obrazložitvi glasu. Besedo ima gospa Sonja Ramšak.
SONJA RAMŠAK (PS SDS): Hvala, predsednik.
Napovedujem podporo amandmaju Nove Slovenije. Poslušala sem komentarje nekaterih poslank in poslancev Pozitivne Slovenije, ko je gospod Horvat obrazlagal amandma, ki ga je vložila Nova Slovenija, in moram reči, da je res, da sit ne more razumeti lačnega. V tem smislu bi lahko rekli, da že tako obubožano Prekmurje, Pomurje - tudi če občina do sedaj ni pobirala tega davka, je morda bil razlog v tem, da gre za manj razvita območja, da gre za to, da je morda občina namenjala denar tako ali tako raje za razvoj gospodarstva in podobno. Da bi sedaj ostali ti državljani, ki bodo plačevali davek, ki je namenjen občini v vsaki normalni demokratični državi, samo v Sloveniji ne, ko bo 50 % davka vzela za pokrivanje svoje luknje država - mislim, da bi bilo prav, da bi poslanke in poslanci prisluhnili Novi Sloveniji, njihovi obrazložitvi in podprli ta amandma.
Jaz ga vsekakor bom.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Besedo ima gospod Zvonko Lah.
ZVONKO LAH (PS SDS): Spoštovani!
Ta zakon naj bi bil sistemski, evropski zakon. Povsod po Evropi ta davek pripada lokalnim skupnostim, predvsem za izgradnjo komunalne infrastrukture. Občina Rogašovci ni pobirala NUSZ, kot je že prej kolega povedal. V zadnjih 50 letih se je izselilo 40 % prebivalcev. Gre za občino na Goričkem. Ko smo bili poslanci na terenu, smo se pogovarjali. Župan je prosil, da napnemo vse moči, da ne bi ta občina ostala brez tega davka. V tej občini bodo pobrali 176 tisoč evrov davka na leto, nazaj pa ne bodo dobili nič! Sedaj mi pa povejte, ali je to pravično. Glede na zakon - lahko je reči, kot sem slišal: sedaj niso nič pobirali, nič jim ne pripada. Ne, gospodje, država jim bo vzela po 300 evrov na
gospodinjstvo, nazaj pa ne bodo dobili nič. Ali je to pravično?
Tako kot ni pravično za ostale manjše občine, ki bodo nazaj dobile samo 20 % tistega, kar bo pobranega na območju teh občin, ker so samo toliko NUSZ pobirali v primerjavi z davkom, ki bo pobran na območju teh občin. Kot je bilo rečeno, to ne more iti preko Ustavnega sodišča. Tisti, ki vehementno trdite, da je to prav, se norčujete iz podeželja. Norčujete se iz teh ljudi na podeželju, ki so največ naredili v teh letih na komunalni infrastrukturi, na tisti infrastrukturi, glede katere je država obljubila Evropi, da bo do leta 2017 vse zgradila -kanalizacije, vodovode, ravnanje z odpadki.
Ta amandma bom podprl, čeprav ni primerljiv z ostalimi občinami, ker bi potem dobila ta občina več.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Besedo ima gospod Zvonko Černač.
ZVONKO ČERNAČ (PS SDS): Hvala za besedo.
Ta amandma bom podprl, ne samo zaradi tega, ker je nepravičen do zavezancev v občini Rogašovci, ampak zaradi tega, ker s tem odpremo možnost, da sistemsko popravimo tisto, kar ste zavrnili pri tem členu, v naslednji obravnavi, v tretji obravnavi zakona. Ta primer zelo jasno pokaže tisto, česar mogoče doslej ni bilo mogoče videti. Teh 176 tisoč evrov, ki jih bodo plačali lastniki nepremičnin, hiš, objektov v občini Rogašovci, bodo dobile, recimo, občina Velenje in ostale močnejše občine. Občina Velenje bo zaradi tega, ker je bilo nadomestilo v preteklih letih, konkretno v letu 2012, bistveno višje, kot bo sedaj davek, dobila toliko, kot je tega nadomestila pobrala v letu 2012. Kdo bo plačal razliko, tisto, ki je ne bodo plačevali lastniki nepremičnin v tej občini - celotna ostala Slovenija. Ta zakon s tako določbo ne bo prestal ustavne presoje, je ne more, ker je neprimerno, da nekdo, ki plačuje davek na nepremičnino, lokalni davek - da ga dobi nekdo drug na drugem koncu Slovenije. Tega ni nikjer, samo v Sloveniji se bo očitno to zgodilo.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Prehajamo na odločanje - ne še. Vabim vas k prijavi za obrazložitev glasu.
Besedo ima gospod Srečko Meh.
SREČKO MEH (PS SD): Tega amandmaja ne morem podpreti. Je lahko problem, ampak ga moramo reševati drugače. Treba ga je reševati sistemsko. Ni prav, da občine niso pobirale nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Danes govorite, da bodo občine dobile manj denarja, in vsa leta nazaj, 20 let niso pobirale nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Mi smo ga pobirali in smo nadpovprečno obremenili prebivalstvo. Če imajo Rogašovci 3 tisoč 200 prebivalcev in bodo pobrali tisoč 700 evrov nadomestila oziroma davka, koliko to pomeni na
363
DZ/VI/37. izredna seja
enega prebivalca? V Velenju - izračunajte: 7 milijonov razdelite na 33 tisoč prebivalcev, odštejte gospodarstvo in boste izračunali, koliko je v Velenju bilo. Nadpovprečno smo obremenili naše prebivalce in gospodarstvo. To kaže izračun, ker bo po vrednotenju, ker je Slovenija poenotena, enaka, z enakimi kriteriji, Velenje plačalo polovico manj. To so občine, ki so vseskozi pobirale veliko nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, zato ne govorite, da bo Velenje od koga kaj dobilo. Vseskozi je nadpovprečno obremenjevalo svoje prebivalce.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Besedo ima gospod Jožef Horvat.
JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala, gospod predsednik.
Hvala kolegu Lahu, da je postregel z izračunom, ki sem ga prej pozabil. Ta amandma ne govori o Velenju, in še enkrat, ker se sploh ne poslušamo, občina Rogašovci v Prekmurju, blizu avstrijske meje, gospod Meh, je edina, ena z besedo in številko, ena in edina občina, ki ni imela vpeljanega sistema NUSZ. 3 tisoč 200 ljudi, še enkrat, pred 50 leti, leta 1963, pa jih je bilo približno 5 tisoč 350. Ne vem, zakaj župani niso vpeljali tega sistema. Ni prav, da niso vpeljali. Tu se strinjava, ampak ne tako trdo, gospod Meh. Veste, Prekmurci smo bolj mehki.
Gospod predsednik, lepo prosim, da morda naredite izjemo, ker občina Rogašovci je izjema v tem sistemu. Gre za občane, ne gre za župana. Prosim, gospod predsednik, da naredite izjemo in gospe državni sekretarki daste besedo, in naj pove, ali bo v letu 2014 proračun Republike Slovenije padel, če Republika Slovenija ne bo dobila 88 tisoč evrov. Hvala lepa, gospod predsednik, če boste to naredili.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Žal ne morem upoštevati vašega predloga, bo pa mogoče dobiti ta odgovor tudi v okviru tretje obravnave. Mislim, da bo takrat to lažje.
Naprej ima besedo gospod Ljubo
Žnidar.
LJUBO ŽNIDAR (PS SDS): Spoštovani kolegi, posebno tisti, ki ste bili župani!
Ali veste, da je bilo pobiranje nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča izključno lokalna in občinska domena? Ali veste to?! Sedaj pa država posega kot bič nad tiste občine, ki so bile nekoliko prijaznejše do svojih občanov, in to na osnovi za nazaj. Sedaj bodo tiste občine, ki so bile prijazne, plačevale razliko tistim občinam, ki so visoko obdavčevale ...
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Gospod Žnidar, govorimo o amandmaju, ki govori o občini Rogašovci. Samo toliko bi vas rad opozoril, ker se morate opredeliti do tega amandmaja.
LJUBO ŽNIDAR (PS SDS): Gospod predsednik, ali razločite razliko med neobdavčenjem in zelo visokim obdavčenjem?! O tem razpravljam in hočem poudariti to razliko.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Ampak ste pri amandmaju, ki govori o občini Rogašovci.
LJUBO ŽNIDAR (PS SDS): Ja, občina Rogašovci ni plačevala nič nadomestila, in sedaj država posega, da bo ta občina plačevala tistim ostalim slovenskim občinam, ki so to nadomestilo zelo visoko obračunavale. O tem razpravljam. Upam, da ste sedaj dojeli to mojo razpravo. To ni pravično, in ni na istem imenovalcu poseg države z ostrim bičem na tisti del prebivalstva, ki je dejansko vzdrževal poseljenost v določenem okolju določene občine, da se je lahko razvijalo. Sedaj bo tisti del prebivalstva za to kaznovan. To ni pravično.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Prehajamo na odločanje. Glasujemo o tretjem amandmaju k 23. členu, predlagatelj Poslanska skupina Nove Slovenije.
Glasujemo. Navzočih je 81 poslank in poslancev, za je glasovalo 33, proti 48.
(Za je glasovalo 33.) (Proti 48.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmajih k 24. členu. Prvi amandma Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke in drugi amandma Poslanske skupine Slovenske ljudske stranke sta identična, zato se glasuje o obeh skupaj. Če bosta sprejeta, postane amandma pod točko 3 brezpredmeten.
Želi kdo obrazložiti glas? Obstaja interes za obrazložitev glasu v imenu Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke.
Mag. Andrej Šircelj, izvolite.
MAG. ANDREJ ŠIRCELJ (PS SDS): Hvala lepa.
Slovenska demokratska stranka predlaga črtanje 24. člena, ki določa delitev prihodka od tega davka v letu 2015 in letu 2016. Slovenska demokratska stranka zagovarja, da so prihodki iz tega davka izključno vir proračunov občin. Zaradi tega nasprotuje temu, da bi se s predhodnimi določbami določalo razmerje, koliko denarja dobijo občine in koliko denarja dobi republiški proračun. Kot smo že večkrat poudarili, svoje interese občani uresničujejo v občinah, v lokalnih skupnostih, in zaradi tega morajo lokalne skupnosti tudi financirati njihove interese in njihove potrebe, tako na področju šolstva, zdravstva, socialnega varstva kot tudi na ostalih področjih. V Slovenski demokratski stranki menimo, da je pripadnost tega davka republiškemu proračunu škodljiva za decentralizacijo in regionalizacijo v Sloveniji in tudi za izvajanje lokalne samouprave.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
364
DZ/VI/37. izredna seja
Odpiram možnost prijave za obrazložitev glasu v lastnem imenu. Besedo ima gospod Zvonko Černač.
ZVONKO ČERNAČ (PS SDS): Ta amandma bom podprl. Nekaj podobnega, kot je predhodni člen urejal za leto 2014, ureja ta člen za leti 2015 in 2016. V Slovenski demokratski stranki menimo, da bi ta davek moral ostati lokalni davek, tako kot je bil do sedaj, samo, da se je imenoval nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. Lokalne oblasti, župani so tisti, ki preko tega davka usmerjajo razvoj na posameznem območju. Zaradi tega so se v Velenju odločili, ker so videli, da lahko to naredijo, da bo v posameznih primerih to nadomestilo višje. Nekje drugje pa so se odločili, da ne bo višje. Nekje so se odločili, da ga sploh ne bo, ker so želeli določene dejavnosti ali pa ljudi na svoje območje privabiti. Na obali, recimo, so lokacije s pogledom na morje bile tudi 10-krat bolj obremenjene z nadomestilom kot tiste, ki gledajo v grmovje. Tega skozi ta zakon ne bo mogoče več uveljaviti. Popolnoma nedopustno pa je, da bodo sedaj nekatere občine še 3 leta plačevale tistim, ki so imeli večje prihodke iz nadomestila v letu 2012, kljub temu, da bodo ljudje, uporabniki, gospodinjstva, podjetja na območju teh občin plačala bistveno manj davka. To je pa popolnoma nesprejemljivo! Tega ne more prenesti nobena pravna ureditev, tudi slovenska ne, čeprav je naš pravni sistem res malo specifičen, predvsem če pogledamo pravosodno, tožilsko sfero oblasti, in je unikum v Evropi ali pa še malo širše. Ampak v tem delu je pa ta ureditev tako velik pravni anahronizem, da ne more vzdržati normalne presoje.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Besedo ima gospod Franc Pukšič.
FRANC PUKŠIČ (PS SLS): Če bi hotel biti najkrajši pri obrazložitvi glasu pri 24. členu, bi rekel: naredite copy paste obrazložitve pri 23. členu. Tam je šlo za leto 2014, tu pa gre za leti 2015 in 2016. Tudi v Slovenski ljudski stranki predlagamo, da se ta člen črta, ker, še enkrat ponovim, pravijo, da dvakrat v mlinu, trikrat nekje drugje, da vendarle ne bi bilo nič v škodo proračuna Republike Slovenije. Še več, bilo bi v korist, ker bi s tem občine lahko še bolj posegle v investicije in v koriščenje evropskih sredstev za naslednjo perspektivo 2014-2020. Upam, da bo 24. člen črtan iz tega zakona zato, ker takrat, ko bo leto 2015, bo veljala bolj normalna demokratična koalicija, v kateri bodo veljale socialne norme, v kateri bodo veljale norme, kot je skrb za slovensko podeželje, in v kateri ne bo samo besed o enakomernem, skladnem razvoju, ampak bodo besede tudi spremenjene v dejanja.
Sam bom podprl amandma k 24. členu.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Besedo ima gospod Zvonko Lah.
ZVONKO LAH (PS SDS): Ta amandma bom podprl. Če ne bo sprejet, občina Rogašovci še dve leti ne bo dobila nič. Za primerjavo naj povem - škoda, ker ni gospoda Meha tukaj -, da bo občina Velenje pobirala na stanovanje 48 evrov po prebivalcu in zbrala milijon in pol, občina Rogašovci pa 50,3 evra po prebivalcu, pa ne bo dobila nič, občina Velenje pa ne samo milijon in pol, ampak 6 milijonov in pol ta tri leta. Ali je to pravično? 6 milijonov in pol, od stanovanj bodo zbrali pa milijon in pol. Občina Rogašovci pa bo plačevala več, normalno, ker ne živijo ljudje po blokih, kjer so manjša stanovanja, ampak v stanovanjskih hišah, in bodo plačevali tudi več davka. V glavnem bodo pa plačevali od stanovanj in od kmetijskih zemljišč. Občina Velenje pa bo dobila denar tudi od gospodarstva, od javnih objektov, od poslovnih stavb, in to trikrat več kot od stanovanj. Tri leta bo dobivala dvakrat več kot ji pripada po tem zakonu, če bi začel takoj veljati. 2 milijona 200 bi dobili, bi jim pripadalo od polovice pobranega, dobili bodo pa 6 milijonov in pol, občina Rogašovci pa nič. Pobirali bodo pa po 50,3 evra po prebivalcu. Zato je to nepravično.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod točko 1 in točko 2. Predlagatelj pod točko 1 je Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke, pod točko 2 pa Poslanska skupina Slovenske ljudske stranke. Sta identična, zato glasujemo o obeh skupaj. Če bosta sprejeta, bo amandma pod točko 3 brezpredmeten. Glasujemo o 1. in 2. točki.
Glasujemo. Navzočih je 79 poslank in poslancev, za je glasovalo 31, proti 47.
(Za je glasovalo 31.) (Proti 47.)
Ugotavljam, da amandmaja nista
sprejeta.
V	razpravo dajem amandma pod točko 3, predlagatelj Poslanska skupina Nove Slovenije.
V	imenu Poslanske skupine Nove Slovenije ima obrazložitev glasu gospod Horvat.
JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala lepa.
Večino sem že povedal, gospod predsednik, nisem pa morda povedal tega, da ima občina Rogašovci, ki ima tudi 12 % romskega prebivalstva - državna sekretarka Tamara Vonta mislim, da pozna vsakega od teh -, več mladih družin na delu v Avstriji, kjer si iščejo stalno prebivališče. Ne vem, gospod predsednik, če se kaj poslušamo, če se sploh slišimo, za kaj gre. Gre za izseljevanje prebivalcev, občank in občanov iz občine Rogašovci v sosednjo, zelo bližnjo Avstrijo. Mislim, da to ni v interesu te vlade, te koalicije. Če je, boste pa ta amandma gotovo zavrnili. Sedaj pa res prosim za razmislek in za podporo temu amandmaju. Že vnaprej se zahvaljujem članom Kluba pomurskih poslancev in tudi vsem
365
DZ/VI/37. izredna seja
tistim, ki ste po koreninah in po srcu Prekmurci. Če pa je v državi tako hudo, kolegice in kolegi, da bo zaradi 80 tisočakov država padla, potem jo zaprimo ta trenutek. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Želi še kdo obrazložiti glas v imenu poslanske skupine? V svojem imenu? / oglašanje iz dvorane/ Ja, v svojem imenu boste obrazložili glas. Vabim vas k prijavi.
Želi še kdo obrazložiti glas v imenu poslanske skupine? Če prav razumem, ne želi nihče obrazložiti glasu v imenu poslanske skupine. Prehajamo na obrazložitve glasu v svojem imenu.
Gospod Ficko, izvolite.
BRANKO FICKO (PS PS): Poslanska skupina Pozitivne Slovenije bo glasovala proti. Bi pa rad kolegu Horvatu povedal naslednje, ker me je izzval kot Pomurca, Prekmurca, predsednika Kluba pomurskih poslancev. Predlog je sicer zelo všečen, oba pa veva, kolega Horvat, da imava zraven občine Rogašovci občino Kuzma, imava občino Cankova, imava občino Puconci -struktura prebivalstva z Romi in tako dalje, tudi vsi hodijo v Avstrijo, in vse tri ostale občine so pobirale, ljudje so plačevali. Edino Rogašovci niso plačevali. To ve prejšnji župan, in to ve tudi sedanji župan. Razlog ni v tem, da ljudje niso plačevali zaradi tega, ker so se izseljevali v Avstrijo, in to je zavajanje. To si dajva povedati. Zaradi tega zavajanja se s tem ne morem strinjati. Se pa zavedam, da tisti, ki bodo sedaj v Rogašovcih plačevali zaradi prejšnjih napak županov, bodo plačevali, pa od tega ne bodo imeli ničesar. Res pa je, da tudi s tem amandmajem tega ne bomo rešili, ampak moramo to reševati na drug način. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Še je interes za obrazložitev glasu, zato se prijavite. Besedo ima gospod Zvonko Černač.
ZVONKO ČERNAČ (PS SDS): Podpiram ta amandma iz enakega razloga kot predhodnega, zato, da se z njegovim sprejetjem odpre možnost, da se v tretjem branju ta člen na ustrezen način amandmira. V čem je problem, če nekatere občine niso zaračunavale nadomestila ali pa če so ene večjega, druge manjšega? Prej sem vam trikrat tu razlagal, poskušal na praktičnih primerih pokazati -povsod v svetu in Evropi je to lokalni davek. Z njim župani in občinski sveti kreirajo občinsko politiko razvoja občin. Tam, kjer želijo določene dejavnosti privabiti, dajo manjše obremenitve, kjer vedo, da lahko dajo večje, če je neka dobra lokacija ob obali in pridejo bogataši, lahko dajo večjo obremenitev. To je stvar lokalne politike, lokalnega razvoja, in ta denar se namenja razvoju lokalne komunalne in ostale infrastrukture. Povsod je tako, tako bi moralo biti tudi v Sloveniji in tako je v Sloveniji danes. Do konca tega leta bo tako. Če je neka občina
menila, da njenemu razvoju škodi, če obremeni tiste, ki živijo na tem območju, z dodatnim davkom, pač tega ni počela. Saj ste imeli tudi do sedaj občine, ki so oproščale industrijskim obratom plačevanje komunalnega prispevka zaradi tega, da so privabile v okolje industrijske dejavnosti ali pa za gradnjo stanovanj in hiš, če so želele več poselitve. To je stvar lokalnega razvoja, lokalne politike. Zakaj bi pa sedaj morali po novem plačevati davek na nepremičnine ti, ki živijo v tej občini, koristi od tega davka, finančni efekt bo imela pa država in ostale občine? Tega pa ni razložil nihče. Trdim, da je to protiustavno.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Besedo ima gospod Jožef Horvat.
JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala lepa.
Kolega Ficko je polemiziral. Gotovo boste tudi meni dovolili, gospod predsednik, da bom odgovoril. Poznam sosednje občine, ampak o čem govorim? Govorim o problemu, ki je nastal. Župani so ga zakuhali - to sem uvodoma povedal -, in sedaj izgleda, da je vaša politika takšna, da je treba kaznovati občane. Za to gre. Še nečesa nisem povedal. Rome sem naštel ... Ja, ne vem, zakaj se je število prebivalcev v 50 letih zmanjšalo za 40 %. Oba župana govorita, da zaradi tega nista upala NUSZ uvesti, da sta vsaj neko ugodno okolje ustvarila in občanom pokazala, da naj ostanejo v občini Rogašovci. To so razlage, ampak še enkrat, mene župani ne brigajo, briga me 3 tisoč 200 teh občanov. Še nekaj moramo povedati, kolega Branko, pitne vode nimajo, in tudi ko bo pomurski vodovod zaključen - prav ta občina je tista, ki ne bo imela v celotni občini pitne vode. To veva in to bova v ponedeljek tudi slišala. Lepo vas prosim, ne biti tako trd in maščevalne politike uvajati. Gre za 80 tisoč. Če bo ta država imela v teh treh letih 80 tisoč v državni kasi ali ne - mislim, da je vseeno. Lepo prosim za podporo in za zdravorazumski razmislek.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Še obrazložitev glasu. Več vas je. Predlagam, da se prijavite k obrazložitvi glasu.
Besedo ima gospod Štefan Tisel. Ne želi. Besedo ima gospod Jožef Kavtičnik.
JOŽEF KAVTIČNIK (PS PS): Hvala lepa.
Tega amandmaja ne bom podprl. Kljub temu se mi ti ljudje smilijo, vendar poglejte, prej ste rekli, da nimajo pitne vode. Seveda nimajo pitne vode, če niso plačevali nič. Če niso plačevali davka, če niso bili nič obremenjeni, od kod bodo pa dobili potem? Nekaj so dobile posamezne občine. Tam, kjer so bili davki manjši oziroma jih sploh ni bilo, so dobili iz izravnave. Ne vem, ali je ta občina Rogašovci dobivala. Verjetno je dobivala. Ampak poglejte, če živimo v neki državi, potem moramo v tej državi vsi vedeti, da bomo morali plačevati davke, slej ko prej. V Ameriki Al Caponeja niso zaprli zaradi ubojev, ampak zaradi tega, ker ni
366
DZ/VI/37. izredna seja
plačeval davkov. Država, če želi biti država, mora imeti nek sistem, in sistem se gradi na plačevanju. To ves čas govorite. Če plačuješ, potem imaš lahko nekaj od tega. Kako bo država lahko normalno izvajala obveznosti, ki jih mora, če ne bo imela denarja, denar pa dobi iz davkov? Prepričan sem, tako kot je kolega Ficko dejal, da se bo tudi za to občino in te ljudi našla rešitev, vendar izven tega zakona. Več kot bomo imeli različnih posebnosti, tem slabši bo zakon.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Besedo ima gospod Franc Pukšič.
FRANC PUKŠIČ (PS SLS): Hvala bogu, vesel sem, da je tudi vladna koalicija spoznala, da ne gre za občine, ki niso pobirale nadomestila stavbnega zemljišča, ampak gre samo za eno občino v tej državi. Tako je prav. Ker je vladna koalicija tako rekla, nimate pitne vode, in prav je, da je nimate. Niste plačevali dajatev, in prav je, da nimate pitne vode. Delali ste v tujini, niste bili na borzi dela, niste črpali iz socialnih transferjev in tako dalje, in zato nimate pitne vode in je ne boste imeli. Plačevali boste in mi vas bomo kaznovali. To je sistem pravičnosti po formuli Pozitivne Slovenije. Naj bi pa pravičnost veljala po naši ustavi. V 2. členu piše, da smo pravna in socialna država. Če bi to bilo res, potem bi veljalo, da bo pri nas pravni red veljal tako, da bosta veljali pravičnost in poštenost.
Vsega tega žal ni bilo, ker če bi vsaj en od teh elementov veljal, potem ne bi že tretjič dokapitalizirali bank, potem ne bi imeli takšne slike, kot jo gospodarstvo piše tukaj pred nami na tej uri. Kolegice in kolegi, prav je, da pri tem ne delamo izjeme - nobene izjeme ne delamo, ampak sedaj bodo ljudje plačevali, in tisto, kar ostalim pripada, ne pripada občini, lokalni skupnosti. Nič ne bodo dobili ljudje v žep, ampak gre za kvaliteto življenja, da bodo tam ostajali. Še nekaj, župani niso bogovi, niso šerifi, ki so odločali - imeli so zraven tudi občinski svet. Občinski svet je že vedel, skupaj z županom, zakaj so se tako odločili. Dajmo jim verjeti.
Ta amandma bom podprl.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Obrazložitev glasu - več vas je, zato predlagam, da se prijavite za obrazložitev glasu.
Dr. Vinko Gorenak ima besedo.
DR. VINKO GORENAK (PS SDS): Hvala lepa.
Zelo sem se potrudil, predsednik, da bi v tem amandmaju, o katerem sedaj govorimo, našel Al Caponeja. Nisem ga našel, tako kot ga je našel gospod Kavtičnik, ampak se bom držal amandmaja. Govorimo samo o eni stvari - ali bomo omogočili občini Rogašovci s 3 tisoč prebivalci, kjer nimajo vode in vsega ostalega -tam sem bil, in to prejšnji ponedeljek, - 80 tisoč evrov ali ne. Če mislite, da ne, je ne. Ker vi ste očitno zakon, sprejemate zakon, sprejeli ga boste brez mojega glasu, takšnega kot je.
Sam bom ta amandma podprl. Ampak če ni to nekaj podlega, če ni to nekaj grdega, da se norčujete iz ljudi, ki nimajo vode, in ste pripravljeni glasovati za nek zakon, ki daje vašemu političnemu šefu Jankovicu več denarja - to pa je podlo. Hvala.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Besedo ima gospod Marijan Pojbič. Ostale pa prosim, da ne motite razpravljavcev.
Izvolite, gospod Pojbič.
MARIJAN POJBIČ (PS SDS): Hvala lepa, spoštovani gospod predsednik.
Bom zelo kratek, vendar se mi zdi pomembno povedati, da bom ta amandma podprl. Podprl ga bom iz enega zelo pomembnega razloga. Neverjetno je, da lahko v Državnem zboru poslušam, da se je Državni zbor postavil na pozicijo, da ščiti interese nekoga, posameznika - župana, ki ni izpeljal nekih stvari, ki bi bile v interesu neke celotne skupnosti. Kakšna je naloga najvišje zakonodajne veje oblasti?! Prepričan sem, da je naloga najvišje zakonodajne veje oblasti, da ščiti interese vsakega posameznika, da ščiti interese državljank in državljanov Republike Slovenije, in nikakor ne nekega posameznika, ki je sprejel, ne glede na to, ali je bil politični funkcionar, takšne ali drugačne rešitve. Najmanj, kar bi pričakoval od vseh poslank in poslancev v Državnem zboru, je, da bi se tega še kako zavedali.
Tukaj smo v interesu državljank in državljanov Republike Slovenije, in ljudje, ki živijo v tej občini, so državljanke in državljani Republike Slovenije. Ni šanse in ni korektnosti, ni poštenosti, ni pravičnosti, da bi Državni zbor sledil stvarem, ki jih je neka politična oseba naredila narobe. To moramo spremeniti in zapeljati v smer, ki je v interesu vseh in vsakogar v tej državi. Prepričan sem, da občanke in občani v tej občini nimajo s tem popolnoma nič, niso za to krivi, sedaj pa naj jih najvišja zakonodajna veja oblasti za to kaznuje. Ta zakon točno to dela. To je katastrofa, to je sramota.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Prehajamo na odločanje ... Prosim?
Proceduralno, gospod Moderndorfer.
JANI MODERNDORFER (PS PS): Gospod Pojbič je imel obrazložitev, ampak sploh ni povedal, kako bo glasoval.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Na začetku je povedal.
Še obrazložitev glasu?
Gospod Jazbec, izvolite.
DARKO JAZBEC (PS PS): Hvala lepa za besedo.
Saj vem, da je zgodnja ura, ampak dajmo se zresniti. Veste, kaj predlagate v opoziciji? Tukaj smo zakonodajno telo, in
367
DZ/VI/37. izredna seja
predlagate, da v neki občini nek zakon ne bi veljal. To je tako, kot da bi predlagali, da v neki občini prometni znaki ali pa registracija vozil ne velja, da lahko tam delajo po svoje. Dajmo se zresniti, prosim lepo. Ni možno podpreti tega amandmaja. Hvala.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Proceduralno ima gospod Černač.
ZVONKO ČERNAČ (PS SDS): Prav bi bilo, da poslance, preden razpravljajo, opozorite, da preberejo, kaj je tema razprave. Ta zakon bo veljal tudi v občini Rogašovci. Še več, občani in podjetja bodo ta davek plačevali. Koristniki tega davka bodo pa druge občine in država.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Kakšen je bil vaš proceduralni predlog, gospod Černač? / oglašanje iz dvorane/ Ne, poslušajte, javili ste se k proceduralnemu predlogu in vas moram vsaj opozoriti, da ste kršili poslovnik.
Želi še kdo obrazložiti glas? (Ne želi.)
Prehajamo na odločanje, in sicer glasujemo o amandmaju pod točko 3, k 24. členu, predlagatelj Poslanska skupina Nove Slovenije.
Glasujemo. Navzočih je 80 poslank in poslancev, za je glasovalo 33, proti 47.
(Za je glasovalo 33.) (Proti 47.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju k 26. členu, predlagatelj Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke.
Obrazložitev glasu v imenu poslanske skupine, mag. Andrej Šircelj.
Postopkovno ima pred tem gospod Matevž Frangež.
MATEVŽ FRANGEŽ (PS SD): Spoštovani gospod predsednik, saj vem, da nas samo še dva amandmaja ločita od konca glasovanja o davku na nepremičnine, o katerem glasujemo že natanko 12 ur in pol, vendar bi želel vseeno predlagati, da nekoliko racionaliziramo pristop, in sicer bi bil moj proceduralni predlog ta, da ob vsaki odločitvi odprete krog za obrazložitve in hkrati pozovete, da se vsi, ki nameravajo obrazložiti svoj glas, prijavijo v tem prvem krogu. Vem, da je to nekoliko neobičajno, ampak dovolite mi trditi, da je nekoliko neobičajno, da slovenski parlament zaseda ob 3. uri zjutraj.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Ta proceduralni predlog ne bo izvedljiv, ker če bo interes tudi po prvem krogu, bo treba dati možnost obrazložitve glasu.
Ta hip ima besedo mag. Andrej Šircelj, da obrazloži glas Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke.
MAG. ANDREJ ŠIRCELJ (PS SDS): Hvala lepa, predsednik.
Morda je res nekoliko nenavadno ob tej uri razpravljati v Državnem zboru, vendar je tema še kako pomembna. Tudi ko bomo obrazložili svoj glas, je to del razprave, odvisno, kako se posamezno besedo razume. Kakorkoli že, v Slovenski demokratski stranki v prehodnih določbah predlagamo, da se davčna osnova določi v višini 80 % posplošene tržne vrednosti. Sedaj je določena v višini 85. Med drugim to določamo predvsem zaradi tega, ker je trg nepremičnin danes mrtev, ker cene padajo, in tudi zaradi tega, ker bo prišlo do ocene vrednosti posameznih nepremičnin s strani mednarodnih organizacij, bo ta vrednost bistveno padla. Da bi davčni zavezanci plačali čim bolj realno ceno in realen davek, predlagamo, da se v tej prehodni določbi določi davčna osnova v višini 80-odstotne posplošene vrednosti nepremičnine.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Želi še kdo obrazložiti glas? Ugotavljam, da ne, zato prehajamo na odločanje. Glasujemo o amandmaju Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke k 26. členu.
Glasujemo. Navzočih je 79 poslank in poslancev, za je glasovalo 30, proti 48.
(Za je glasovalo 30.) (Proti 48.)
Ugotavljam, da amandma ni bil sprejet.
Prehajamo na odločanje o prvem in drugem amandmaju k 27. členu. Prvi amandma je vložila Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke, drugi amandma pa Poslanska skupina Slovenske ljudske stranke. Amandmaja sta identična in bomo glasovali o obeh hkrati.
Želi kdo obrazložiti glas v imenu poslanske skupine?
Mag. Andrej Šircelj, izvolite.
MAG. ANDREJ ŠIRCELJ (PS SDS): Hvala lepa.
V prehodnih določbah so določeni prihodki, ki pripadajo Republiki Sloveniji oziroma republiškemu proračunu na eni strani, in na drugi strani prihodki, ki pripadajo občinam. Tukaj je določeno razmerje, in v tej povezavi je tudi določeno, da se zavarovanje nepremičnin, če govorimo o 15. členu - se opravičujem, tukaj moramo iti nazaj na 15. člen, ker se tudi ta člen sklicuje na 15. člen. To pa je člen, ki določa zavarovanje obveznosti oziroma tako imenovani davčni kredit. Davčni zavezanec po 15. členu lahko zavaruje svoj davčni dolg z nepremičnino pri občini. Ker pa v tem primeru, v teh prehodnih treh letih pripada ta davek republiki oziroma republiškemu proračunu, je v tem členu določeno, da tudi nepremičnine, ki so zastavljene zato, da bi se poplačal davčni dolg, pripadajo republiki. Smo proti temu, in v tej povezavi predlagamo črtanje tega člena. Navsezadnje je tukaj že bila razprava o tem, kaj se bo s tem členom in kaj se bo s tem zavarovanjem zgodilo, kakšna nevarnost obstaja
368
DZ/VI/37. izredna seja
za nacionalizacijo, za prepoved odtujitve in tako naprej. To je sedaj enostavno za naslednja tri leta preneseno na republiko. Predlagamo, da se to ne zgodi in da se zaradi tega 27. člen črta.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Želi še kdo obrazložiti glas?
Gospod Pukšič v imenu poslanske skupine, izvolite.
FRANC PUKŠIČ (PS SLS): Hvala lepa.
Tudi Slovenska ljudska stranka je predlagala amandma k 27. členu, da se 27. člen črta. Gre za zavarovanje obveznosti v letih 2014, 2015 in 2016, seveda v povezavi s 15. členom zavarovanja obveznosti, kjer bo davčni organ lahko izterjal ali pa tako rekoč obremenil nepremičnino za tiste, ki ne bodo zmogli tega bremena. Danes smo že povedali, da so se državljanke in državljani odločili proti vsem socialnim transferjem in pomoči, ker so se lahko odločili, da tega ne bodo sprejemali na račun obremenjevanja nepremičnine. To tudi zaradi tega, ker so te nepremičnine v Republiki Sloveniji nastale na nek drug način, po neki drugi formuli kot nekje drugje, v drugih državah. Zato je to specifika naših državljank in državljanov, ki so v veliki meri lastniki nepremičnin. V drugih državah so v veliki meri bolj najemniki kot lastniki.
Ampak ker gre tu samo za zavarovanje v letih 2014, 2015 in 2016, bi bilo smiselno, da 27. člen črtamo v povezavi s 15. členom, ker verjamem, da bo po spremembi vladne koalicije na čim prejšnjih volitvah v Državni zbor, ponovnih, prišla koalicija, ki bo imela čut do celotne Slovenije, čut do državljank in državljanov in čut do podeželja, da se bo zavedala, da so ljudje vrednota, ne pa strošek, da se bo zavedala, da je treba v njih vlagati, ne pa jih obremenjevati, da se bo zavedala, da na ljudeh stoji ali pade, in da se bo zavedala tega, da državljanke in državljani niso samo takrat, ko jih prosiš za glasove na volitvah, ampak tudi takrat, ko upravljaš z državo.
V Slovenski ljudski stranki bomo črtanje 27. člena pri teh dveh amandmajih podprli.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Želi še kdo obrazložiti glas v lastnem imenu? Ugotavljam, da ne, zato prehajamo na odločanje. Glasujemo o amandmaju Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke in Poslanske skupine Slovenske ljudske stranke. Amandmaja sta identična, zato glasujemo o obeh amandmajih skupaj.
Glasujemo. Navzočih je 79 poslank in poslancev, za je glasovalo 30, proti 48.
(Za je glasovalo 30.) (Proti 48.)
Ugotavljam, da amandmaja nista
sprejeta.
Verjeli ali ne, končali smo z glasovanjem o amandmajih in z drugo obravnavo predloga zakona v okviru nujnega
postopka. Ugotavljam, da je zbor v drugi obravnavi sprejel amandmaje k 4., 5., 8., 11., 17. in 20. členu dopolnjenega predloga zakona. Zato sprašujem kvalificirane predlagatelje, ali nameravajo k tem členom vložiti amandmaje.
Besedo	dajem	gospodu
Moderndorferju.
JANI MODERNDORFER (PS PS): Hvala lepa.
Tako kot smo napovedali, bomo v tretji obravnavi predložili amandmaje. Hvala.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Besedo dajem gospodu Tanku.
JOŽE TANKO (PS SDS): Hvala lepa za besedo.
Tudi mi napovedujemo, da bomo vložili k odprtim členom amandmaje. Hvala.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Gospodu Bogoviču dajem besedo.
FRANC BOGOVIČ (PS SLS): Tudi mi bomo vložili amandmaje.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Glede na to, da so napovedani amandmaji za tretjo obravnavo, prekinjam to točko dnevnega reda, ki jo bomo nadaljevali takoj po končani 16. točki dnevnega reda.
Nadaljujemo s prekinjeno 18. točko dnevnega reda, to je s prvo obravnavo Predloga energetskega zakona.
Prehajamo na odločanje o naslednjem predlogu sklepa: Predlog energetskega zakona je primeren za nadaljnjo obravnavo. Lahko glasujemo?
Glasujemo. Navzočih je 81 poslank in poslancev, za je glasovalo 49, proti 1.
(Za je glasovalo 49.) (Proti 1.) Ugotavljam, da je sklep sprejet.
Zato bo predlog zakona dodeljen v obravnavo Odboru za infrastrukturo in prostor kot matičnemu delovnemu telesu. S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Nadaljujemo s prekinjeno 1. točko dnevnega reda, to je z obravnavo Predloga sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2014.
Preden preidemo na odločanje, naj vas opozorim, da je predsednica Vlade mag. Alenka Bratušek na sprejetje Predloga sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2014 v celoti vezala vprašanja zaupnice Vladi Republike Slovenije, kot ji to omogoča predzadnji stavek prvega odstavka 117. člena Ustave Republike Slovenije. V skladu s prvim odstavkom 258. člena Poslovnika Državnega zbora je predsednica Vlade predlagala, da Državni zbor Predlog sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2014 v celoti sprejme.
369
DZ/VI/37. izredna seja
Prehajamo na odločanje o splošnem delu predloga sprememb proračuna.
Lahko odločimo?
Glasujemo. Navzočih je 82 poslank in poslancev, za je glasovalo 50, proti 31.
(Za je glasovalo 50.) (Proti 31.)
Ugotavljam, da je splošni del predloga sprememb proračuna sprejet.
Prehajamo na odločanje o posebnem delu predloga sprememb proračuna. Prehajamo na odločanje o vloženih amandmajih, ki ga bom opravil na podlagi pregleda vloženih amandmajev z dne 9. 11. 2013. Prehajamo na proračunskega uporabnika 1540 - Urad Vlade Republike Slovenije za narodnosti. Pod točko 1 odločamo o amandmaju Komisije za narodni skupnosti k podprogramu Podpora manjšinam.
Lahko glasujemo?
Glasujemo. Navzočih je 81 poslank in poslancev, za je glasovalo 31, proti 47.
(Za je glasovalo 31.) (Proti 47.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Pod točko 2 odločamo o amandmaju poslanskih skupin Pozitivne Slovenije, Socialnih demokratov, Državljanske liste in DeSUS k podprogramu Podpora manjšin.
Lahko glasujemo?
Glasujemo. Navzočih je 81 poslank in poslancev, za je glasovalo 79, proti nihče.
(Za je glasovalo 79.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo na proračunskega uporabnika 1711 - Ministrstvo za notranje zadeve. Odločamo o amandmaju Poslanske skupine Nove Slovenije k podprogramu Podpora lokalni samoupravi ter koordinacija državne in lokalne ravni.
Lahko glasujemo?
Glasujemo. Navzočih je 79 poslank in poslancev, za je glasovalo 30, proti 47.
(Za je glasovalo 30.) (Proti 47.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Prehajamo na proračunskega uporabnika 1714 - Policija in na odločanje o vloženih amandmajih k dvema podprogramoma pri tem proračunskem uporabniku. Najprej odločamo o amandmaju Poslanske skupine Slovenske ljudske stranke k podprogramu Javni red in splošna varnost ljudi in premoženja.
Lahko glasujemo?
Glasujemo. Navzočih je 81 poslank in poslancev, za je glasovalo 33, proti 48.
(Za je glasovalo 33.) (Proti 48.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Prehajamo na glasovanje o amandmajih k podprogramu Kriminalistična dejavnost. Pod točko 1 odločamo o amandmaju Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke k podprogramu Kriminalistična dejavnost.
Obrazložitev glasu v imenu Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke, gospod Jerovšek.
JOŽEF JEROVŠEK (PS SDS): Hvala lepa. Dobro jutro celotni vladi oziroma tistim, ki ste tukaj!
Za sabo imamo dolg dan in tudi noč, in morda je amandma, ki se glasi pospeševanje oziroma omogočanje dejavnosti kriminalistične službe, ravno pravšnji za budnico za Vlado, kajti Vlada je v osnutku rebalansa proračuna predvidela znatno zmanjšanje sredstev za kriminalistično službo. To pomeni, da ne želi preganjati gospodarskega kriminala in splošnega kriminala, organiziranih združb v tej državi, kljub temu, da je država izropana, da je bilo iz bank odnesenih, po podatkih profesorja Tajnikarja, 11 milijard evrov. Nima interesa, da bi vrnila nekaj tega izropanega denarja nazaj. To bi bil najbolje poplačan denar. Vendar te volje pri Vladi ni, in to je izjemno žalostno, ker pomeni, da podpirate to, kar se je zgodilo v naših bankah in skozi tajkune. Žal moramo ugotoviti, da je še vedno sprega med tajkuni v Sloveniji in sedanjo oblastjo, sicer bi bili prav gotovo zainteresirani, tako kot ostali naši državljani, da se prekine ta pošastna praksa v naši državi.
Gospa predsednica Vlade, sem izjemno razočaran, da se lahko zgodi nekaj takšnega, da daste takšen simbolni znak do tega organiziranega kriminala, da izropanja naše domovine niste pripravljeni preganjati, niste pripravljeni povrniti tega denarja. / oglašanje iz dvorane/ Gospa Kociper, brigajte se za lastne probleme.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Gospod Jerovšek, ne polemizirati, ker je obrazložitev glasu.
JOŽEF JEROVŠEK (PS SDS): Saj ste jo slišali. Verjamem, da je tolažba sedanje oblasti, da nihče ne posluša in da bodo zamolčali to, kar je bilo rečeno s strani opozicije. Vendar je to izjemno pomembno, kajti drugače vas bo ljudstvo prisililo, da boste temu dali pozornost. Takšno pišmeuharsko obnašanje je neprimerno. Zato vas, koalicija, prosim, da podprete ta amandma, da bomo vsaj na simbolni ravni premaknili. Hvala.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Še je interes za obrazložitev glasu, zato predlagam, da se prijavite za obrazložitev glasu v svojem imenu.
Besedo ima dr. Vinko Gorenak.
DR. VINKO GORENAK (PS SDS): Hvala lepa.
Malo me je skrbelo ob nastopu gospoda Jerovška in hihitanju, da ne bom kakšnega grdega izraza uporabil, predsednice Vlade in ministrov. Gre za naš amandma, in podprl ga bom, da ne bo kakšne težave potem na koncu. Moram pa reči, predsednica, glede na to, da ste tukaj, da ko sem odšel iz notranjega
370
DZ/VI/37. izredna seja
ministrstva, je tam bilo planiranih približno 400 vozil, da jih bomo kupili. Bila je pa težava z denarjem na plačah. Na plačah ste zagotovili vse, ampak nič ne bo pomagalo, veste, če bomo imeli 8 tisoč 500 policistov in kriminalistov, ki nimajo avtov. Ne vem, če veste, da je povprečna starost 8 let. Ne vem, če veste, da je 200 tisoč kilometrov povprečje. Ne vem, kako se boste počutili vsi ostali, ministri in vi osebno, ko vam bo pri kakšni varovani osebi nekje za Brnikom kakšno kolo dol padlo. Ker tam je tudi po 200 tisoč kilometrov, tudi na vašem avtu, tako je. Zato je treba ta amandma podpreti, in prosim za podporo temu amandmaju. Nisem si mogel predstavljati, da bi lahko šli pod količino denarja, ki je letos zagotovljena za materialne stroške in investicije, pa vidim, da ste šli na najbolj občutljivi točki - to je kriminalistična dejavnost. Po drugi strani pa poslušam ministra, ki se na vsakem koraku pohvali, da ni več - kako že reče? Da ni več nedotakljivih in tako naprej. Mislim, da bodo spet nastali, če ne bo šlo drugače, vsaj če ne bomo vložili določenih sredstev v opremo kriminalistov, opremo policistov in tako naprej.
Pa dobro jutro skupini spečih ministrov. Upam, da ste jih videli v medijih.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Prehajamo na odločanje. Glasujemo o amandmaju Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke k podprogramu Kriminalistična dejavnost.
Glasujemo. Navzočih je 82 poslank in poslancev, za je glasovalo 33, proti 49.
(Za je glasovalo 33.) (Proti 49.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Pod 2. točko odločamo o amandmaju Poslanske skupine Slovenske ljudske stranke k podprogramu Kriminalistična dejavnost.
Lahko glasujemo?
Glasujemo. Navzočih je 82 poslank in poslancev, za je glasovalo 32, proti 49.
(Za je glasovalo 32.) (Proti 49.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Prehajamo na proračunskega uporabnika 1811 - Ministrstvo za zunanje zadeve. Odločamo o amandmaju Poslanske skupine Slovenske ljudske stranke k podprogramu Gospodarsko sodelovanje.
Lahko odločamo?
Obrazložitev glasu v imenu Poslanske skupine Nove Slovenije, gospod Horvat.
JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovani kolegice in kolegi, spoštovana gospa predsednica Vlade, ministrski zbor, vse vas prav lepo pozdravljam v imenu Nove Slovenije - krščanskih demokratov!
Ta amandma bomo podprli zato, ker v okviru Ministrstva za zunanje zadeve močno podpiramo gospodarsko sodelovanje. Večkrat, kolegice in kolegi, tudi na Odboru za zunanjo
politiko in drugih odborih Državnega zbora, ugotavljamo, da je Slovenija preveč zaprta, da ne rečem hermetično zaprta. Moramo se odpreti, in prav v okviru mednarodnega razvojnega sodelovanja imamo možnosti, da se odpremo, da nas svet spozna, da vzpostavimo gospodarske kontakte z drugimi državami, da privabimo tudi investitorje. Gospod predsednik, če dovolite na tej točki, ker smo pri Ministrstvu za zunanje zadeve, naj povem nekaj. Moram reči, da sem kot član Odbora za zunanjo politiko in kot predsednik Odbora za zadeve Evropske unije izjemno razočaran. Oba odbora sta sprejela zelo dobra sklepa za Ministrstvo za zunanje zadeve, in ta dva sta se nanašala na to, da se postavke iz naslova mednarodnih članarin Republike Slovenije prenesejo z Ministrstva za zunanje zadeve na Ministrstvo za finance in da se pri tem sredstva Ministrstva za zunanje zadeve ne zmanjšajo.
Nihče nas ne bo prepričal, da je članarina Republike Slovenije za OZN stvar in dejavnost Ministrstva za zunanje zadeve. To je stvar Republike Slovenije. Zakaj sem razočaran? Zato, ker od Vlade ali pa od ministra za zunanje zadeve niti enega maila nismo dobili, ki bi sporočil, ne vem, karkoli že. Ali bi se zahvalil, recimo, pa ne rabimo - vsaj jaz ne rabim nobene hvale, ampak delali smo zato, da bi Ministrstvu za zunanje zadeve šlo dobro, ker mu gre trenutno slabo zaradi finančnih zadev. Tu je moja pripomba, in nihče me več ne bo učil, da je Odbor za zunanjo politiko tisti, ki pelje, ki diktira usmeritve slovenske zunanje politike. Temu ni tako zato, ker se nas ne posluša.
Poslanska skupina Nove Slovenije -krščanski demokrati bo ta amandma podprla, in vas vabim, da nam sledite.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Lahko glasujemo?
Glasujemo o amandmaju Poslanske skupine Slovenske ljudske stranke k podprogramu Gospodarsko sodelovanje.
Glasujemo. Navzočih je 81 poslank in poslancev, za je glasovalo 32, proti 47.
(Za je glasovalo 32.) (Proti 47.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Prehajamo na proračunskega uporabnika 1912 - Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje. Odločamo o amandmaju Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke k podprogramu Delovanje sistema za zaščito, reševanje in pomoč.
Obrazložitev glasu v imenu Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke, gospod Hrovat.
ROBERT HROVAT (PS SDS): Hvala lepa za besedo. Spoštovani ministrski zbor, spoštovani minister za obrambo!
V Slovenski demokratski stranki bomo podprli amandma, ki smo ga tudi predlagali. Vi kot minister za obrambo ali pa Vlada v celoti ste
371
DZ/VI/37. izredna seja
pokazali, kje so vaše prioritete, kar se tiče sestavljanja proračuna. V Slovenski demokratski stranki smo razočarani, ker ste se odločili, da boste Upravi Republike Slovenije za zaščito in reševanje vzeli znatna sredstva. Predvsem smo pa v naši stranki razočarani nad tem, da ste se odločili, da boste postavko Sofinanciranje nakupa gasilske, reševalne in zaščitne opreme za prostovoljna gasilska društva znižali na 0 evrov. To je prvič, odkar se je v letu 2003 vzpostavilo vračilo DDV za prostovoljna gasilska društva, in to pomeni veliko znižanje varnosti. Po drugi strani pa ste se odločili tudi, da boste znižali precej sredstev za sofinanciranje dejavnosti organizacij, društev in zavodov.
Odločili ste se, da boste v proračunu, ki ste ga predlagali, znižali kar za 10 % sofinanciranje dejavnosti gasilskih enot širšega pomena, da boste za 7 % znižali sredstva za Gasilsko zvezo Slovenije, Gorsko reševalno zvezo Slovenije, Jamarsko zvezo Slovenije, podvodno reševalno zvezo, kinologe, Zvezo vodnikov reševalnih psov Slovenije, Zvezo tabornikov Slovenije in tako naprej. Tisto, kar posebej bode v oči, je, da znižujete sredstva tudi za posredovalce ob prometnih nesrečah v tunelih. Odločili ste se, spoštovani gospod minister oziroma Vlada kot takšna, da boste Upravi Republike Slovenije za zaščito in reševanje vzeli znatna sredstva. Prosim - sedaj se obračam na vas, spoštovani poslanke in poslanci -, da ste vi tisti, ki preprečite to zmanjševanje varnosti za državljanke in državljane in da podprete amandma Slovenske demokratske stranke, ki vrača 3 milijone evrov Upravi Republike Slovenije za zaščito in reševanje. S tem tudi povečujemo varnost državljank in državljanov. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala lepa.
Ker vas je več izrazilo interes za obrazložitev glasu v imenu poslanskih skupin, vas vabim k prijavi za obrazložitev glasu. Prosim? Obrazložitev glasu v imenu poslanske skupine je ta hip. Če se je kdo prijavil v lastnem imenu, vam še ne bom dal besede, ker je najprej na vrsti obrazložitev glasu v imenu poslanskih skupin.
Bom neposredno vprašal: kdo želi obrazložiti glas v imenu poslanske skupine?
Gospod Moderndorfer v imenu Poslanske skupine Pozitivne Slovenije.
JANI MODERNDORFER (PS PS): Hvala lepa, predsednik.
Slišali smo obrazložitev Poslanske skupine SDS, in naj takoj na začetku povem, da to znižanje nikakor ne pomeni, tako kot je bilo predstavljeno, neke posebne nevarnosti, kar se tiče intervencije organizacij s področja zaščite in reševanja in tudi gasilskih enot za reševanje ob prometnih nesrečah, gorske reševalne službe in pri reševanju v gorah. Je pa res, in zato smo se tudi dogovorili v koalicijskih poslanskih skupinah, da bi podlagi Nacionalnega programa varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki je bil sprejet v letu 2009, lahko zavrla ta sredstva nadaljnji razvoj, kar se tiče nakupa osnovnih sredstev. Zato so se koalicijske stranke dogovorile skupaj, da bomo podprli ta amandma stranke SDS, in ta predlog podpira tudi minister za obrambo. Toliko, da ne bo nesporazuma. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Besedo ima gospod Franc Pukšič v imenu Poslanske skupine Slovenske ljudske stranke.
FRANC PUKŠIČ (PS SLS): Hvala lepa. Kolegice in kolegi, ministrski zbor, lep pozdrav v teh ranih jutranjih urah!
Če bi bilo pozno, bi rekli, da ste utrujeni ali pa smo utrujeni, sedaj pa smo sveži, ker so rane ure, zato v Slovenski ljudski stranki računamo, da boste dali zeleno luč svojim koalicijskim poslancem, da 3 milijone evrov ni takšna postavka v proračunu Republike Slovenije, da se brez tega ne bi dalo preživeti. Gre za nadomeščanje oziroma za povračilo DDV pri nabavi opreme gasilskih društev. Vemo, na kakšen način so nastajala, vemo, na kakšen način se oprema nabavlja. V veliki meri to opremo nabavijo gasilska društva s pomočjo prodaje koledarjev, s prostovoljni prispevki, s prostovoljnimi akcijami, ki jih izvajajo. Del k temu doprinesejo tudi občinski proračuni, in en del je bil vračilo plačila DDV. Glede na dogodke v zadnjih 8 mesecih vlade Alenke Bratušek, ko je vsaj 10-krat posegla tako ali drugače, ali preko zakonov ali preko drugih odredb, v davčne posege tako občanov kot lokalnih skupnosti, zmanjkuje tako državljanom kot tudi lokalnim skupnostim.
Če bo sprejet zakon o davku na nepremičnine, potem bomo verjetno zapirali lokalne skupnosti. Marsikatero premoženje naših državljank in državljanov bo odšlo v neke tajkunske zgodbe, in s tem bomo uničevali tudi prostovoljno gasilstvo. Pa vendarle so gasilke in gasilci tisti, ki potrebujejo tako izobraževanje kot opremo. Kdaj jih potrebujemo - takrat, ko nam je najtežje, ko smo v nevarnosti. Takrat za ohranjanje premoženja in življenja teh državljank in državljanov riskirajo tudi svoja osebna življenja. Žal poznam konkretne primere, kjer so nekateri izgubili življenje v reševalnih akcijah. Ni enostavno, takšni dogodki ne prinašajo nasmeha na obraze in ustnice, ampak žalost in solze v oči. Pa vendar, ministrski zbor, dajte soglasje vladni koaliciji, da se ta amandma sprejme z amandmajem uravnotežene ... / izklop mikrofona/
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Besedo ima gospod Rihard Braniselj.
RIHARD BRANISELJ (PS DL): Hvala lepa.
V Državljanski listi bomo podprli ta amandma, ki ga je vložila Slovenska
372
DZ/VI/37. izredna seja
demokratska stranka, in sicer iz povsem enostavnega razloga: zaradi tega, ker ni dostojno in ni korektno do slovenskega gasilstva, da je na tej postavki planiran znesek nič.
Slovensko gasilstvo si to zasluži in, kot rečeno, v Poslanski skupini Državljanske liste bomo ta amandma podprli.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Besedo ima gospod Jožef Horvat.
JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala lepa, gospod predsednik.
Poslanska skupina bo z veseljem ta amandma podprla. Pozdravljamo odločitev Vlade, da je dala zeleno luč svojim poslancem oziroma obratno. Bilo bi, kolegice in kolegi, preveč, če bi sešteli vse negativne učinke, ki bi prizadeli slovensko gasilstvo. Sedaj tega negativnega učinka ne bo, ostaja pa še vedno, vsaj zame, izjemno grenak udarec po slovenskem prostovoljnem gasilstvu, ki bo moralo plačevati po zakonu o davku na nepremičnine tudi davek na gasilske domove, razen za tiste, ki so v lasti prostovoljnih gasilskih društev - razen če pravniki ne bodo odločili drugače. Pomembno je vedeti, kateri ...
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Spoštovani kolegice in kolegi, prosim za posluh v dvorani.
Izvolite, gospod Horvat.
JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala lepa, gospod predsednik, za vzpostavitev miru.
Treba bo vedeti, in pravniki bodo morali odločiti, kateri zakon je kateremu nadrejen, ali je Zakon o gasilstvu nadrejen zakonu o davku na nepremičnine ali obratno. Šele potem bomo lahko rekli, ali bodo davka oproščeni vsaj tisti gasilski domovi, ki so v lasti prostovoljnih gasilskih društev. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Besedo ima gospa Ljubica Jelušič.
LJUBICA JELUŠIČ (PS SD): Najlepša hvala za besedo. Lepo dobro jutro vsem skupaj, predvsem našemu ministrskemu zboru in tudi predsednici Vlade!
V imenu Poslanske skupine Socialnih demokratov naj pritrdim temu, kar je povedal vodja Poslanske skupine Pozitivne Slovenije, gospod Moderndorfer, in sicer da bomo tudi mi podprli ta amandma. Gre za amandma, ki naj bi prinesel 3 milijone sredstev v enega od podprogramov uprave za zaščito in reševanje. Na upravi sta dva podprograma. Eden zadeva pripravljenost sistema za zaščito in reševanje, drugi pa govori o delovanju sistema zaščite, reševanja in pomoči. Ko gre za vprašanje delovanja, imamo pred očmi celo vrsto prostovoljnih gasilskih in tudi drugih reševalnih enot, gorskih reševalcev, jamarskih reševalcev, reševalcev s psi, skupin za prvo pomoč, Rdeči
križ in tako naprej - celo vrsto različnih reševalnih enot, katerih razvoj in oprema morata biti vsaj delno sofinancirana s strani države, kajti velikemu številu prostovoljcev, ki sodelujejo v teh enotah, z ničemer, razen s "hvala lepa", ne povrnemo njihovega prizadevanja v primerih naravnih in drugih nesreč. Zato je pomoč pri njihovi opremi tako zelo pomembna.
Rada bi opozorila na še eno posebnost. Nekaj kritik je bilo slišati, češ da imajo gasilske enote po državi kar dobro opremo in da je ta oprema slabo uporabljena oziroma manj uporabljena, kot bi bila lahko. Moram opozoriti na to, da je podprogram Delovanje sistema za zaščito, reševanje in pomoč, ko gre za sofinanciranje opreme reševalnih enot, namenjen enakomernemu razvoju in opremljanju bodisi vseh gasilskih enot nasploh bodisi gasilskih enot širšega pomena in drugih reševalnih enot. Gre za to, da na ravni celotne države dosežemo enakomerno razvitost vseh teh enot, tako v tistih občinah, ki imajo zelo veliko denarja, kot tudi predvsem v tistih, ki imajo manj denarja in računajo na pomoč države.
Zato bomo ta amandma tudi podprli.
Hvala.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
V imenu Poslanske skupine DeSUS, gospod Jurša.
FRANC JURŠA (PS DeSUS): Hvala lepa za besedo, gospod predsednik. Lep pozdrav predsednici in vsem ministricam in ministrom!
Prav je, da v imenu Poslanske skupine Demokratične stranke upokojencev Slovenije povem, da bomo tudi mi podprli ta amandma. Želim izpostaviti tudi to, da so na nek način znotraj dela v Državnem zboru in v Odboru za obrambo gasilci moja neka posebna specialnost, saj sam pripadam slovenskim gasilcem. Slovenski gasilci s svojo marljivostjo, nenehnim trudom in zbiranjem sredstev ter z ogromnim prostovoljnim delom naredijo za samo državo in za gasilstvo veliko. Brez njihovega ... / oglašanje iz dvorane/
Gospod predsednik, prosil bi, če lahko malo utišate. Vem, da je težko, da sedimo tukaj že cel včerajšnji dan in skoraj že 4 ure današnjega jutra, ampak vseeno bi kazalo, da se poskušamo poslušati, da pripeljemo zadevo do konca. Da vam ne bi jemal preveč časa, ker je kolega Moderndorfer že povedal, da bomo poslanske skupine podprle ta amandma, ki ga je predlagala Slovenska demokratska stranka, z namenom, ker želimo vsi skupaj, skupaj z Vlado in z ministrom, slovenskim gasilcem predvsem dobro, in jih želimo tudi v prihodnje podpirati v taki meri, kot smo to počeli do sedaj. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam.
Lahko glasujemo?
373
DZ/VI/37. izredna seja
Prehajamo na glasovanje o amandmaju Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke.
Prosim? Obrazložitev glasu še v lastnem imenu? Vabim vas k prijavi za obrazložitev glasu v lastnem imenu.
Besedo ima gospa Mirjam Bon Klanjšček.
MAG. MIRJAM BON KLANJŠČEK (PS PS):
Bom glasovala za.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Besedo ima gospa Sonja Ramšak.
SONJA RAMŠAK (PS SDS): Hvala za besedo, spoštovani predsednik. Spoštovana predsednica Vlade, ministrski zbor, spoštovani kolegice in kolegi!
Vsekakor me veseli današnja odločitev koalicijskih poslank in poslancev, da so vas prepričali naši argumenti in da boste podprli amandma Slovenske demokratske stranke.
Gospa Potrata, lahko se držite za glavo, ampak še včeraj ste v splošni razpravi koalicijski poslanke in poslanci nasprotovali našemu predlogu, čez noč pa se je nekaj spremenilo. Žalostno je, da samo ministrstvo za obrambo kot takšno in minister gospod Jakič ni tega sprevidel že ob pripravi oziroma predložitvi samega proračuna Ministrstva za obrambo. Šele na podlagi pritiskov je prišlo do vaše odločitve. Vesela sem v imenu vseh prostovoljnih sestav zaščite in reševanja. Kot je rekla gospa Ljubica Jelušič, ne gre samo za gasilce, ampak gre za vse, ki so prostovoljno vključeni v sistem zaščite in reševanja. Naj vas opozorim še na eno stvar. Če ne bi bilo sofinanciranja, bi lahko prišlo do tega, da bi ti prostovoljni sestavi lahko nabavljali opremo mimo meril, to pa bi bilo zelo slabo, ker bi potem razvrednotili ves sistem, kvaliteto opreme in varnost naših prostovoljnih pripadnikov zaščite in reševanja. Zato še enkrat, hvala vam za to podporo. Verjamem, da vam bodo hvaležni predvsem prostovoljci.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Besedo ima gospod Matevž Frangež.
MATEVŽ FRANGEŽ (PS SD): Za. Vzemite si dolžino za zgled.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Lahko preidemo na glasovanje? Še ne. V lastnem imenu lahko obrazložite glas. Prijavite se.
Besedo ima gospa Alenka Pavlič.
ALENKA PAVLIČ (PS PS): Jaz bom tudi glasovala za.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Besedo ima gospa Saša Kos. Ne želi besede. Besedo ima dr. Vinko Gorenak.
DR. VINKO GORENAK (PS SDS): Hvala lepa.
To pritiskanje na gumb je malo hinavsko, zato da potem tisti, ki ima kaj povedati, naj ne bi. Ampak dobro, poglejte, 3 milijone evrov za gasilce. To pozdravljam, bom za, ni nobenega dvoma, tako da povem, kako bom glasoval. Ampak temu, kar ste naredili, se reče hinavščina. Tako kot se reče hinavščina tistemu, kar ste rekli glede davka na nepremičnine pri humanitarnih organizacijah. Kaj se dogaja? Najprej ne, vsi mediji o tem pišejo, potem, ko je treba glasovati, pa dobro vedo, kaj boste naredili, tako kot ste pri humanitarnih organizacijah - 3 ure prej sporočili svojemu strankarskemu glasilu Delo, ki je že objavilo, da bo to sprejeto. To vnaprej vedo. Temu se reče manever v dogovoru z mediji, ki vam tako ali tako vedno sledijo. Potem je pa lepa koalicija, ki je dala 3 milijone gasilcem, pa davka ne bo pobirala od humanitarnih organizacij. To je tako, kot da rečemo: dam ti bombonček, ukradel ti bom pa 5 milijonov. To je hinavsko. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala, gospod Gorenak. Ampak predlagatelj tega amandmaja je Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke, gospod Gorenak.
Besedo ima gospod Jerko Čehovin.
JERKO ČEHOVIN (PS PS): Sveti Florjan 'ma vas rad. Podprl bom.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Besedo ima gospa Renata Brunskole.
RENATA BRUNSKOLE (PS PS): Hvala lepa. Lepo pozdravljeni!
Bom tudi jaz kratka, z gasilskim pozdravom "Na pomoč!", in amandma bom podprla.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Besedo ima gospod Matjaž Zanoškar.
MATJAŽ ZANOŠKAR (PS PS): Hvala.
Tako kot sem dal obrazložitev že pri tem obravnavanju amandmaja, tudi sedaj - z velikim spoštovanjem do slovenskih gasilcev. To spoštovanje je pokazala koalicija s tem, ko podpira vaš amandma, s tem, ko podpira tudi amandma, ki določa, da gasilski domovi ne plačujejo davka na nepremičnine. Hvala.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Lahko preidemo na glasovanje? Glasujemo o amandmaju Poslanske skupine SDS k podprogramu Delovanje sistema za zaščito, reševanje in pomoč.
Glasujemo. Navzočih je 79 poslank in poslancev, za je glasovalo 79, proti nihče.
(Za je glasovalo 79.) (Proti nihče.) Ugotavljam, da je amandma sprejet.
374
DZ/VI/37. izredna seja
Prehajamo na proračunskega uporabnika 2330 - Ministrstvo za kmetijstvo in okolje. Odločamo o amandmaju Poslanske skupine SDS k podprogramu Odprava posledic naravnih nesreč.
Lahko glasujemo?
Obrazložitev glasu v imenu poslanske skupine, gospod Danijel Krivec.
DANIJEL KRIVEC (PS SDS): Hvala za besedo, spoštovani predsednik. Spoštovana ministrska ekipa, spoštovana predsednica!
Vesel sem, da smo podprli prejšnji amandma. Ta amandma je neko logično nadaljevanje, ki se v praksi izvaja. Gre za prerazporeditev sredstev s postavke Trajnostna raba voda in upravljanje z vodami, konkretno ravnanje z odpadnimi vodami, na postavko Odprava posledic naravnih nesreč, in to znotraj postavke ministrstva za okolje in prostor. To pomeni, da ne posegamo v sam proračun in da generalno ne spreminjamo nobenih postavk v proračunu. Gre enostavno za prerazporeditev znotraj samega ministrstva. Razlog, zakaj to predlagam, pa je ta, da bi želel temu ministrstvu in tej vladi prihraniti stroške, ki jih bosta imela, če se bodo projekti in izvajanja del pri odpravi posledic naravnih nesreč zaustavila. Gre za projekte in dejavnosti, ki so teku, v nasprotju s postavko, na kateri se sredstva jemljejo, ki se bodo šele v bodočnosti izvajala, če se bodo.
Kajti za projekte ravnanja z odpadnimi vodami je treba najprej pridobiti projektne dokumentacije, gradbena dovoljenja in tako naprej. Zato menim, da je v tem trenutku smiselno to postavko prerazporediti in omogočiti, da se dela na odpravi posledic naravnih nesreč - gre za odpravljanje posledic po poplavah, po neurjih -, na plazovih velikega obsega in tudi na popotresni obnovi nadaljujejo brez kakršnihkoli zaustavitev in s tem brez nepotrebnih stroškov zaustavljanja gradbišč, plačevanja odškodnin gradbenim izvajalcem in tudi nepotrebnih sporov v samem okolju, pa tudi nepotrebne slabe volje znotraj lokalnih skupnosti, kjer so že tako udarjeni z naravnimi nesrečami. Mislim, da bi bilo smiselno, da to koalicija podpre tudi v duhu tega, da se poskuša zagotoviti neko smiselno izrabo proračuna, in se ne bo namenjalo sredstev za plačevanje, kot sem rekel, zapore gradbišč, plačevanje odškodnin gradbenim izvajalcem in še druge stroške, ki bi iz tega naslova nastali. Glede na veliko razumevanje, ki ste ga pokazali pri prejšnjem amandmaju, menim, da bi bilo smiselno tudi ta amandma, ki, kot sem rekel, ne posega v proračun v generalnem smislu, ampak gre samo za prerazporeditev, zaradi same vsebine, ki sem jo predstavil, z vaše strani podpreti.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
V imenu Poslanske skupine Socialnih demokratov bo obrazložil glas gospod Samo Bevk.
SAMO BEVK (PS SD): Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovani zbor!
To področje je res podhranjeno. Podhranjene so tudi naše finance. Če govorimo, recimo, samo o sanaciji potresne škode po potresu v Posočju leta 2004 - prihodnje leto bo 10. obletnica -, bi potrebovali približno 3 milijone evrov, da bi se zadeve uredile. Sicer pa nam je minister zagotovil, da se bo sestal z vsemi župani celotnega območja, ki je bilo prizadeto. Mislim, da bo prvi sestanek že prihodnji teden v torek in potem še v nadaljevanju v decembru in januarju, ko bodo pregledali situacijo za vsa območja, ki so bila prizadeta tako v poplavah kot po potresu in drugih naravnih nesrečah. Tako da upam, da ko bo predsednica Vlade dobila nocoj, ali zjutraj ali dopoldne, zaupnico, da bo koalicija ponovno premislila, kako rešiti področje sanacije naravnih nesreč, kajti stvari se že predolgo vlečejo, in mislim, da je to treba rešiti.
Zaradi tega, ker bi zaradi te prerazporeditve sredstev izgubili 100 milijonov evrov kohezijske pomoči, tega amandmaja ne morem podpreti.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
V imenu Poslanske skupine Slovenske ljudske stranke ima besedo gospod Mihael Prevc.
MIHAEL PREVC (PS SLS): Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovani ministrski zbor, spoštovani kolegice in kolegi!
Kolega Bevk me je razočaral s to predstavitvijo, kako bodo glasovali o tem amandmaju. Prepričan sem bil, da je vendarle koalicija od včeraj do danes spremenila svoje mnenje. Vsaj takšen občutek sem imel, kolega Bevk, ko smo to obravnavali včeraj na ...
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Gospod Prevc, obrazložitev glasu je, zato predlagam, da ne polemizirate.
MIHAEL PREVC (PS SLS): Mislim, da je ta amandma tisti, ki bi ga bilo nujno treba sprejeti. Ne gre za velik denar. Gre za to, da bodo številne sanacije plazov, ki so že v teku, zaradi tega izpadle. Tako kot je že omenil kolega pred menoj, to pomeni, da bo ministrstvo moralo bistveno več denarja nameniti za sanacije, ki se bodo zgodile zaradi nesaniranih plazov v tem trenutku. Tako da, koalicija, sedaj je čas, da glasujete za ta amandma. Mislim, da bo potem, ko bo proračun sprejet, prepozno. Hvala.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Želi še kdo v imenu poslanske skupine? (Ne želi.) V lastnem imenu? Predlagam, da se prijavite za obrazložitev glasu. Besedo ima gospod Danijel Krivec.
DANIJEL KRIVEC (PS SDS): Hvala še enkrat za besedo.
375
DZ/VI/37. izredna seja
Še enkrat bi rad poudaril, da ne gre za rušenje proračuna, ampak gre za prerazporeditev. Sicer je bila razlaga mojega kolega, da se bo to, če se bo, enkrat v bodočnosti zgodilo, vendar nisem opozarjal samo na en segment znotraj odprave posledic naravnih nesreč, ampak na celoto, ki jo s tem proračunom postavljate v neenakopraven položaj z ostalimi postavkami. Gre za znižanje več kot 70 % na tej postavki, kar ni primerljivo z ostalimi v proračunu. Še enkrat poudarjam dejstvo, da s tako prerazporeditvijo naredimo več škode kot pa koristi, predvsem pa se je treba zavedati, da so naravne nesreče vsakodnevni pojav, in če ne odpravljamo teh posledic, se v naslednji fazi ti stroški kvečjemu povečajo. Nesmiselno je držati eno postavko v proračunu, ki bo lahko realizirana s koncem naslednjega leta, v istem trenutku pa zapostavljati projekte, ki tečejo. Upam, da to razumete, in tukaj apeliram tudi na predsednico Vlade, za katero verjamem, da razume neko logiko, ki mora potekati tudi znotraj proračuna.
Gre se za likvidnost, ki jo moramo zagotavljati na nekih projektih, in ne držati nekih postavk na zalogi, na koncu se pa mogoče niti ne bodo zgodile in bo nekdo rekel: ja, saj bomo pa z naslednjim rebalansom dali za odpravo posledic naravnih nesreč. Mislim, da ta logika ni dobra, da ne bo pripeljala do dobrih rešitev, in bo kvečjemu povečala stroške in izdatke v tem proračunu. Zato še enkrat apeliram na vse vas, da ta amandma podprete, in ministrstvo vseeno lahko - glede na to, da gre za prerazporeditev znotraj enega resorja, če bo minister ugotovil, da tega ne more v celoti izpolniti, še vedno lahko sam prerazporedi ta sredstva nazaj na neko drugo postavko. S tem zagotovimo kontinuiteto izvajanja teh del, ki se izvajajo v tem trenutku, ne enkrat v bodočnosti.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Lahko preidemo na odločanje?
Še obrazložitev glasu, gospod Jože
Tanko.
JOŽE TANKO (PS SDS): Hvala lepa za besedo.
Mislim, da ni korektno, da obstajajo take slepe postavke v proračunu, ki so rezervirane za neke dogodke, ki se ne bodo zgodili, na drugi strani pa ni denarja tam, kjer se zadeve tekoče odvijajo. Včeraj smo pri obravnavi prišli do ene take pozicije, sedaj pa je tukaj, tako kot kaže po obrazložitvi, druga pozicija, in to ni korektno. Drug problem je pa v tem, da tukaj poslušamo, da bi se nekateri potem, ko bo proračun sprejet, nekaj pogovarjali in nekaj premikali. Korektna rešitev je, da se proračunske postavke postavijo tako, da so operativne in se lahko izvajajo. Ne moremo pristati na neke rešitve, kjer se potem naknadno nekaj dogovarja, premika, usmerja in tako naprej, in se vsi ti glavni nameni, ki so v proračunu definirani in o katerih tukaj izgubljamo čas, potem čisto deformirajo in spremenijo.
Podpiram predlog, da se postavke v proračunu naredijo tako, kot je smiselno, da se lahko projekti odvijajo, da so sredstva rezervirana in da projekti lahko tečejo.
Zato bom ta amandma tudi podprl.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Lahko odločimo?
Prehajamo na glasovanje o amandmaju Poslanske skupine SDS k podprogramu Odprava posledic naravnih nesreč.
Glasujemo. Navzočih je 79 poslank in poslancev, za je glasovalo 32, proti 45.
(Za je glasovalo 32.) (Proti 45.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Prehajamo na proračunskega uporabnika 2430 - Ministrstvo za infrastrukturo in prostor. Odločamo o amandmaju Poslanske skupine SDS k podprogramu Vzdrževanje javne železniške infrastrukture.
Lahko odločimo?
Obrazložitev glasu v imenu Poslanske skupine SDS ima gospod Ljubo Žnidar.
LJUBO ŽNIDAR (PS SDS): Spoštovani predstavniki Vlade, spoštovani kolegice in kolegi!
Dejstvo je, da je treba za vzdrževanje javne gospodarske službe na področju železniškega prometa letno zagotoviti 70 milijonov evrov, da se vzdržuje kvalitetno stanje zgornjega in spodnjega ustroja na samih železnicah. Naj še enkrat opomnim, da gre za javno gospodarsko službo prevozov železniškega prometa. S tem drastičnim znižanjem sredstev postavljamo to javno gospodarsko službo v nek nevarnostni okvir. Dvomim, da se bo minister nekako zadovoljil s tem oziroma da bo zavzel določene ukrepe. Ti ukrepi bodo drastični, treba bo ukiniti določene dele železniških prog v slovenskem prostoru, in druga alternativa je, da upočasni večino železniških prevozov na počasno vožnjo železniških prevozov v Sloveniji. Tako da naš amandma predvideva 50 milijonov za upravljanje javne gospodarske službe, in to je tisti minimum, ki je potreben, da se ta javna gospodarska služba vsaj obdrži na tem nivoju, na katerem je sedaj.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Lahko preidemo na glasovanje?
Obrazložitev glasu v imenu poslanske skupine, gospod Jožef Horvat.
JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala, gospod predsednik.
Bom čisto kratek. Poslanska skupina Nove Slovenije bo podprla ta amandma, imam pa tukaj spet eno kritiko. Na odboru za infrastrukturo, ki ga zelo kvalitetno vodi kolega Samo Bevk, smo zelo skrbno pripravili sklep in ga naslovili na Vlado. V tem sklepu priporočamo Vladi, da za železniško infrastrukturo ter tudi za
376
DZ/VI/37. izredna seja
vzdrževanje državnih cest za vsako leto, za leto 2014 ter tudi za leto 2015, zagotovi 50 milijonov evrov. Nobenega odgovora nismo dobili, tako da ne vem več, kolegice in kolegi, ali imamo v Sloveniji parlamentarno demokracijo ali vladno diktaturo. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Lahko preidemo na odločanje?
Obrazložitev glasu v lastnem imenu ima gospod Jože Tanko.
JOŽE TANKO (PS SDS): Hvala lepa.
Sestavni del tega amandmaja je tudi nadaljevanje obnove železniške proge od Ribnice proti Kočevju. Če se hoče območje Kočevja odpreti in omogočiti uporabo železniške proge, razbremeniti promet, potem je treba zagotoviti tudi sredstva za dokončanje te proge. Leta 2006 je bila v poroštvenem zakonu prvič ta postavka vnesena noter - delna obnova -, kasneje pa so se te stvari dodajale iz drugih virov, vendar dokler ni nekega sistemskega vira, proračunskega vira, ni mogoče resno računati, da se bo ta projekt dokončal v fizičnem smislu. Predlagam, da amandma podprete.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Želi še kdo obrazložiti glas? Če ne, prehajamo na glasovanje. Odločamo o amandmaju Poslanske skupine SDS k podprogramu Vzdrževanje javne železniške infrastrukture.
Glasujemo. Navzočih je 80 poslank in poslancev, za je glasovalo 31, proti 47.
(Za je glasovalo 31.) (Proti 47.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Prehajamo na proračunskega uporabnika 2431 - Direkcija Republike Slovenije za ceste, in na odločanje o vloženih amandmajih k dvema podprogramoma pri tem proračunskem uporabniku. Najprej prehajamo na glasovanje o amandmajih k podprogramu Upravljanje in tekoče vzdrževanje državnih cest. Pod točko 1 odločamo o amandmaju Poslanske skupine SDS k podprogramu Upravljanje in tekoče vzdrževanje državnih cest.
Lahko odločimo?
Obrazložitev glasu v imenu Poslanske skupine SDS ima gospod Ljubo Žnidar.
LJUBO ŽNIDAR (PS SDS): Spoštovani!
V tem segmentu je situacija podobna kot na železnicah oziroma je še veliko bolj kritična. Rekel bi, da je s strokovnega vidika povsem neresna. Tu se sredstva zmanjšujejo za 90 %, z 82 milijonov evrov na pičlih 8 milijonov evrov. Gre za povsem nestrokoven, neresen pristop in odnos do slovenskih magistralnih in regionalnih cest. Po drugi strani smo pa zagovorniki varnosti, kvalitete prevozov. Ampak stališče ministrstva - ne vem, kateri so bili tisti strokovnjaki, strokovni svetovalci ministra, da mu svetujejo takšno anomalijo v odnosu do
slovenskih magistralnih in regionalnih cest. Če vzamem v obzir, da je enako ali podobno tudi v letu 2015, to pomeni, da bo po dveh letih stanje na slovenskih cestah alarmantno. Potem se ne spraševati, kje je varnost. Jasno vemo, kdo so krivci. Tako neresen pristop do slovenske cestne infrastrukture je pa res strokovni absurd. Hvala.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Obrazložitev glasu v imenu Poslanske skupine Slovenske ljudske stranke, gospod Franc Bogovič.
FRANC BOGOVIČ (PS SLS): Lep pozdrav, spoštovana predsednica Vlade! Dobro jutro, še posebej gospodu Virantu!
Tudi v Slovenski ljudski stranki bomo podprli ta amandma. Imamo podoben amandma pri tem uporabniku. Strokovni sodelavci, ki so v pomoč ministrstvu, to je Direkcija Republike Slovenije za ceste, so na odboru za infrastrukturo zelo nazorno prikazali, kako velik problem je, če se bo uresničilo to, kar je sedaj zapisano v proračunskem dokumentu - da bodo slovenske ceste ostale brez vzdrževanja, brez investicijskih sredstev. Res je realno povedal, da je s tem zelo ogrožena varnost na slovenskih cestah, po drugi strani pa je tudi problem, da bo cela vrsta investicij, ki so začete, prekinjenih. Na ta način dajemo tudi zelo slabo sporočilo slovenskemu gradbeništvu, zagonu gospodarstva v Sloveniji. Prepričani smo, da bi zaradi takšnega stanja, v katerem se slovenske ceste nahajajo, zaradi tega, ker lahko na takšen način Vlada tudi s takšnimi investicijskimi sredstvi pomaga pri zagonu gospodarstva, bilo prav, da bi bil vsaj eden od teh dveh amandmajev sprejet.
Podpiramo prvi in drugi amandma.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Lahko odločimo?
Prehajamo na glasovanje o amandmaju Poslanske skupine SDS k podprogramu Upravljanje in tekoče vzdrževanje državnih cest. Amandma je pod točko 1.
Glasujemo. Navzočih je 77 poslank in poslancev, za je glasovalo 30, proti 45.
(Za je glasovalo 30.) (Proti 45.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Pod točko 2 odločamo o amandmaju Poslanske skupine Slovenske ljudske stranke k podprogramu Upravljanje in tekoče vzdrževanje državnih cest.
Lahko odločimo?
Glasujemo. Navzočih je 77 poslank in poslancev, za je glasovalo 30, proti 46.
(Za je glasovalo 30.) (Proti 46.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Prehajamo na glasovanje o amandmajih k podprogramu Investicijsko vzdrževanje in gradnja državnih cest. Pod točko 1 odločamo o amandmaju Poslanske skupine
377
DZ/VI/37. izredna seja
Nove Slovenije k podprogramu Investicijsko vzdrževanje in gradnja državnih cest.
Lahko odločimo?
Glasujemo. Navzočih je 77 poslank in poslancev, za je glasovalo 30, proti 46.
(Za je glasovalo 30.) (Proti 46.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Pod točko 2 odločamo o prvem amandmaju Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke k podprogramu Investicijsko vzdrževanje in gradnja državnih cest.
Lahko odločimo?
Glasujemo. Navzočih je 75 poslank in poslancev, za je glasovalo 29, proti 45.
(Za je glasovalo 29.) (Proti 45.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Pod točko 3 odločamo o drugem amandmaju Poslanske skupine SDS k podprogramu Investicijsko vzdrževanje in gradnja državnih cest.
Lahko odločimo?
Glasujemo. Navzočih je 77 poslank in poslancev, za je glasovalo 29, proti 47.
(Za je glasovalo 29.) (Proti 47.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Prehajamo na proračunskega uporabnika 2611 - Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, in na odločanje o vloženih amandmajih k dvema podprogramoma pri tem proračunskem uporabniku. Najprej odločamo o amandmaju Poslanske skupine SDS k podprogramu Denarna nadomestila brezposelnim.
Lahko odločimo?
Obrazložitev glasu v imenu Poslanske skupine SDS ima gospa Alenka Jeraj.
ALENKA JERAJ (PS SDS): Hvala za besedo.
V Slovenski demokratski stranki bi bili zelo veseli, če bi se uresničile napovedi te vlade, da se bo brezposelnost zmanjšala. Ob trendih in napovedih, ki so precej slabe, poleg tega pa še ob vseh uničujočih ukrepih, ki jih sprejemate, verjetno temu ne bo tako. Ministrica sicer pravi, da se brezposelnost zmanjšuje, vendar to lahko trdi le zato, ker primerja neprimerljivo in pri tem ne upošteva sezonskih nihanj in sprememb, ki se zgodijo, ko se študentje ob zaključku študija pojavijo na zavodu za zaposlovanje. To je slabo. Na postavki nadomestila za brezposelne osebe zmanjšujete sredstva ob, kot sem rekla, napovedih in trendih, ki kažejo, da temu ne bo tako. Novih delovnih mest na vidiku še ni, tako da ocenjujemo, da bi morali zagotoviti več sredstev na postavki nadomestila za brezposelne. Če ti ljudje že ostanejo brez zaposlitve, je prav, da potem dobijo vsaj nadomestilo in prebrodijo tisti čas do nove zaposlitve, za katero upamo, da jo dobijo čim prej. Zato predlagamo amandma, ki to sanira, in predlagamo, da ga podprete.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Lahko odločimo?
Prehajamo na glasovanje o amandmaju Poslanske skupine SDS k podprogramu Denarna nadomestila brezposelnim.
Glasujemo. Navzočih je 79 poslank in poslancev, za je glasovalo 31, proti 47.
(Za je glasovalo 31.) (Proti 47.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Odločamo še o amandmaju Poslanske skupine Nove Slovenije k podprogramu Štipendije.
Lahko odločimo?
Glasujemo. Navzočih je 79 poslank in poslancev, za je glasovalo 30, proti 48.
(Za je glasovalo 30.) (Proti 48.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Prehajamo na proračunskega uporabnika 3330 - Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Odločamo o amandmaju Poslanske skupine SDS k podprogramu Mediji in avdiovizualna kultura.
Lahko odločimo?
Obrazložitev glasu v imenu Poslanske skupine SDS, gospod Andrej Čuš.
ANDREJ ČUŠ (PS SDS): Dobro jutro vsem, tudi predstavnikom Vlade!
Namen našega amandmaja je predvsem uskladitev z Zakonom o medijih. Ta v 4.a členu določa, da se za razvoj programskih vsebin radijskih in televizijskih programov s statusom lokalnega, regionalnega in študentskega oziroma nepridobitnega radijskega ali televizijskega programa nameni vsota, ki ustreza vrednosti 3 % zneska prispevka za RTV. V letu 2012, recimo, za informacijo, je bilo pobranih skorajda 92 milijonov evrov, in glede na to, da Vlada na tej postavki jemlje oziroma niža sredstva pod zakonsko postavko, se nam zdi prav, da je proračun usklajen z veljavno zakonodajo. Zato bi vsekakor bilo prav, da to podpremo. Za to rešitev so se zavzele mnoge poslanske skupine in tudi člani Odbora za kulturo že na seji Odbora za kulturo, ko je bilo prisotnih tudi kar nekaj drugih gostov, ki so k temu pozvali, skupaj pa sicer programi posebnega pomena - to so programi RTV Slovenija ter lokalni, regionalni, študentski in nepridobitni programi - predstavljajo eno četrtino vseh radijskih in televizijskih programov.
Tukaj dovolite samo, da povem, da se je tudi Gospodarska zbornica obrnila na poslanske skupine Državnega zbora, in samo, da še naštejem izdajatelje televizijskih programov posebnega pomena, katerih obstoj želimo zagotoviti z našim predlogom amandmaja: Vaša televizija Velenje, Vaš kanal Novo mesto, RTS Maribor, ATV Signal Litija, Gorenjska TV, Kanal 10 Murska Sobota, Media TV Škofja Loka, Televizija Celje, TV AS Murska Sobota, ITV Ljubljana, Čarli TV Ljubljana. Potem so tukaj še radijski programi: Koroški radio,
378
DZ/VI/37. izredna seja
Murski val, Radio Celje, Radio Kranj, Radio Kum, Radio Ptuj, Radio Slovenske gorice, Štajerski val, Alpski val, Radio Gorenc, Radio Odmev, Radio Robin, Sora, Triglav, Univox Kočevje, Radio Velenje ter tudi Radio Ognjišče in Radio Študent. Če bomo sprejeli omenjen, tudi naš, predlagan amandma, bomo zagotovili, da bo medijska krajina v celotni Sloveniji vsaj na tej ravni, kot je danes, in da ne bo samo po ravni posvečenih. Hvala.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Lahko odločimo?
Prehajamo na glasovanje o amandmaju Poslanske skupine SDS k podprogramu Mediji in avdiovizualna kultura.
Glasujemo. Navzočih je 80 poslank in poslancev, za je glasovalo 34, proti 46.
(Za je glasovalo 34.) (Proti 46.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Prehajamo na proračunskega uporabnika 3340 - Ministrstvo za kulturo. Pod točko 1 odločamo o amandmaju Poslanske skupine Nove Slovenije k podprogramu Mediji in avdiovizualna kultura.
Lahko odločimo?
Obrazložitev glasu v imenu Poslanske skupine Nove Slovenije ima gospod Horvat.
JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala lepa, gospod predsednik.
Poslanska skupina Nove Slovenije bo ta amandma podprla, in prosim tudi druge kolegice in kolege, da ta amandma podprejo. Za leto 2015 naj povem, da je Vlada podobnemu amandmaju prisluhnila sicer samo do ene polovice predlaganega zneska. Kolega Čuš je zelo eksaktno opredelili in razložil zelo podoben amandma, ampak želim povedati nekaj drugega. Ko je parlamentarna delegacija Državnega zbora, ki jo je vodil predsednik Državnega zbora, bila letos jeseni na Madžarskem, smo predsedniku vlade Orbanu predstavili problem financiranja dvojezičnih šol v Porabju. Povedal je: "Sedaj, ko zaključimo ta pogovor, imam sejo vlade, in na tej seji vlade bom ta problem financiranja rešil." In ga je rešil, in sicer za vsako šolo mislim, da 15 tisoč evrov. V dveh urah je bil problem na madžarski vladi rešen. Zakaj govorim o tem? O tem govorim zato, ker mediji, ki jih zadeva ta amandma, iz Pomurja pokrivajo tudi življenje porabskih Slovencev. Mislim, da se razumemo, o čem govorim, in zato mislim, da moramo najprej mi prisluhniti, in to toliko bolj, če je madžarska vlada prisluhnila našim zahtevam, ko gre za Slovence v Porabju. Zato prosim za podporo temu amandmaju, kolegice in kolegi.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Lahko odločimo?
V imenu Poslanske skupine Slovenske ljudske stranke ima besedo gospod Franc Bogovič.
FRANC BOGOVIČ (PS SLS): Pri tem
uporabniku sta dva amandmaja. Eden je s strani naše poslanske skupine, zato bom ob amandmaju Nove Slovenije obrazložil tudi naš amandma in dal podporo tako vašemu amandmaju kakor tudi amandmaju, ki ga je vložila Slovenska ljudska stranka. Mediji so pomemben del družbe, in iz izkušenj lahko mirno rečem, da je glas regionalnih medijev zelo pomemben, predvsem z vidika, ker se na regionalnem mediju kdaj še prebije tudi kakšna dobra novica skozi, medtem ko so žal nacionalni mediji večkrat bolj podvrženi aferam in temu, kar se v družbi dogaja. Žal imajo dovolj materiala za svoje delo, tako da resnično dobre novice več ne pridejo v nacionalne medije. Zato mislim, da bi bilo za stanje duha v tej državi dobro, če bi pluralizem na medijskem prostoru podprli s tem, da bi s takšnim amandmajem regionalnim medijem omogočili tudi več sredstev. Mislim, da bo to dobra naložba, zato predlagam, da podprete prvi ali drugi amandma.
Sam bom podprl enega in drugega, če bomo glasovali o obeh.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Lahko odločimo?
Prehajamo na glasovanje o amandmaju Poslanske skupine Nove Slovenije k podprogramu Mediji in avdiovizualna kultura pod točko 1.
Glasujemo. Navzočih je 80 poslank in poslancev, za je glasovalo 34, proti 45.
(Za je glasovalo 34.) (Proti 45.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Pod točko 2 odločamo o amandmaju Poslanske skupine Slovenske ljudske stranke k podprogramu Mediji in avdiovizualna kultura.
Lahko odločimo?
Glasujemo. Navzočih je 79 poslank in poslancev, za je glasovalo 32, proti 46.
(Za je glasovalo 32.) (Proti 46.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Zaključili smo z odločanjem o amandmajih.
Prehajamo na odločanje o posebnem delu predloga sprememb proračuna v celoti.
Lahko glasujemo?
Glasujemo. Navzočih je 81 poslank in poslancev, za je glasovalo 50, proti 31.
(Za je glasovalo 50.) (Proti 31.)
Ugotavljam, da je posebni del predloga sprememb proračuna v celoti sprejet.
Prehajamo na odločanje o načrtu razvojnih programov.
Lahko glasujemo?
Glasujemo. Navzočih je 81 poslank in poslancev, za je glasovalo 49, proti 32.
(Za je glasovalo 49.) (Proti 32.)
Ugotavljam, da je načrt razvojnih programov sprejet.
379
DZ/VI/37. izredna seja
Končali smo odločanje o posameznih delih predloga sprememb proračuna.
Sprašujem predstavnika Vlade, ali je predlog državnega proračuna glede prejemkov in izdatkov usklajen. Besedo ima minister Čufer.
DR. UROŠ ČUFER: Ne, zaradi sprejetih amandmajev na posebni del predloga sprememb proračuna za leto 2014 proračun ni usklajen, zato je treba pripraviti uskladitveni amandma. Vlada potrebuje 15 minut.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Na podlagi mnenja Vlade ugotavljam, da predlog sprememb državnega proračuna ni usklajen. Vlada naj do 4. ure in 45 minut pripravi amandma za uskladitev predloga sprememb državnega proračuna. Do amandmaja Vlade se bo opredelilo tudi matično delovno telo.
Seja Odbora za finance in monetarno politiko bo ob 5. uri v veliki dvorani na Tomšičevi.
Postopkovno, gospod Han.
MATJAŽ HAN (PS SD): Spoštovani predsednik, sprašujem, če bi lahko šli kar naprej na proračun za leto 2015. Ne? Hvala. Se opravičujem.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Ne bo šlo.
Torej, odbor se sestane ob 5. uri v veliki dvorani na Tomšičevi.	Prekinjam to
točko dnevnega reda. Prekinjam tudi 47. izredno sejo zbora, ki jo bomo nadaljevali ob 5. uri in 15 minut.
(Seja je bila prekinjena ob 4.32 in se je nadaljevala ob 5.15.)
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Spoštovani kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje!
Nadaljujemo s prekinjeno 1. točko dnevnega reda, to je z obravnavo in glasovanjem o amandmaju Vlade za uskladitev Predloga sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2014.
Matično delovno telo je opravilo sejo. Poročilo odbora je objavljeno na e-klopi.
Sprašujem, če želi mogoče besedo predstavnik Vlade za predstavitev amandmaja Vlade. (Ne želi.) Želi besedo predstavnik matičnega delovnega telesa, ki je obravnavalo uskladitveni amandma? Besedo dajem predsedniku odbora za finance gospodu Bojanu Starmanu.
BOJAN STARMAN (PS DL): Dobro jutro vsem skupaj!
Na podlagi 42. člena in sedmega odstavka 166. člena ter ob smiselni uporabi 163. člena Poslovnika Državnega zbora je Odbor za finance in monetarno politiko kot matično delovno telo pripravil dodatno poročilo k Predlogu sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2014 (DP2014) EPA 1466/VI.
Odbor za finance in monetarno politiko je na 73. nujni seji 14. 11. 2013 kot matično delovno telo obravnaval uskladitveni amandma Vlade Republike Slovenije k Predlogu sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2014. Na podlagi sprejetih amandmajev k posebnem delu Predloga sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2014 je Vlada pripravila amandma za uskladitev predloga sprememb proračuna po posameznih delih. Na podlagi sprejetih amandmajev k posebnem delu predloga sprememb proračuna je namreč potrebna uskladitev splošnega dela in uskladitev ter sprememba načrta razvojnih programov. Odbor je uskladitveni amandma v besedilu, kot ga je predlagala Vlada, podprl, in predlaga, da se podpre. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Sprašujem, ali želijo besedo predstavniki poslanskih skupin. Ugotavljam, da ne, zato zaključujem razpravo.
Preden preidemo na odločanje o amandmaju za uskladitev predloga sprememb proračuna, bi vas želel opozoriti, da v skladu s sedmim odstavkom 163. člena Poslovnika Državnega zbora Predlog sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2014 ne bo sprejet, če ne bo sprejet uskladitveni amandma. S tem bi bila Vladi v skladu s prvim odstavkom 117. člena Ustave Republike Slovenije izglasovana nezaupnica.
Prehajamo na odločanje o amandmaju za uskladitev predloga sprememb državnega proračuna.
Glasujemo. Navzočih je 79 poslank in poslancev, za je glasovalo 50, proti 29.
(Za je glasovalo 50.) (Proti 29.)
Ugotavljam, da je uskladitveni amandma sprejet.
Prehajamo na odločanje o Predlogu sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2014 v celoti. Ker je predsednica Vlade na sprejetje Predloga sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2014 v celoti vezala vprašanje zaupnice, se bo s sprejetjem sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2014 štelo, da je bila Vladi Republike Slovenije izglasovana zaupnica. Na podlagi 86. člena Ustave Republike Slovenije bo predlog sprememb sprejet, če bo zanj glasovala večina navzočih poslancev, to je tako imenovana navadna večina.
Obrazložitev glasu v imenu poslanskih skupin? Predlagam, da se prijavite za obrazložitev glasu v imenu poslanskih skupin. Gospod Marko Pavlišič bo obrazložil stališče Poslanske skupine Državljanske liste.
MARKO PAVLIŠIČ (PS DL): Hvala za besedo.
V Državljanski listi bomo predlog sprememb proračuna za leto 2014 podprli. Predsednici Vlade s tem ne dajemo zgolj zaupnice, ampak ji tudi podaljšujemo
380
DZ/VI/37. izredna seja
odgovornost. Upamo, da bo celotna Vlada našo podporo razumela v smislu visokih pričakovanj, ki jih imamo glede potrebnih, nujnih ukrepov. Danes smo prijazni, jutri ne bomo več, pa ne zato, ker bi želeli nagajati ... / oglašanje iz dvorane/
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Prosim za mir v dvorani!
MARKO PAVLIŠIČ (PS DL): Ne zato, ker bi želeli nagajati, ampak ker se zavedamo, da edino s trdim in resnim delom lahko naredimo občuten korak naprej.
Spoštovana predsednica Vlade, draga Alenka, srečno!
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Stališče Poslanske skupine Socialnih demokratov bo predstavil gospod Matjaž Han.
MATJAŽ HAN (PS SD): Hvala lepa. Lepo dobro jutro, spoštovana predsednica Vlade, ministri, ministrice, spoštovani predsednik Državnega zbora, kolegice in kolegi!
Naporen večer je za nami. Za nekatere je naporen teden, za večino ministrskega zbora in tudi tega pa napornih 6 mesecev. 6 mesecev je ta vlada, odkar je prevzela oblast, krvavo delala, sprejela pomembne odločitve, težke odločitve, in verjamem, da se bodo rezultirale tudi v naslednjem letu, da bomo Slovenijo popeljali na pota, ki si jih Slovenija tudi zasluži. Garant za to je predsednica Vlade z ministrsko ekipo, seveda pa brez podpore koalicije ne bo šlo. Vsem skupaj želim srečno in želim nam še veliko uspeha, predvsem pa veliko tovariškega vzdušja. Hvala lepa.
Da ne pozabim, proračun bomo podprli in bomo s tem tudi podprli zaupnico predsednici Vlade.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Gospod Jožef Horvat bo predstavil stališče Poslanske skupine Nove Slovenije.
JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovani kolegice in kolegi, spoštovana gospa predsednica Vlade, ministrski zbor!
Poslanska skupina Nove Slovenije sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2014 ne more podpreti. Videli smo sami, da je bilo veliko zadrege v koaliciji, velikokrat smo videli stisnjene zobe, da so kolegice in kolegi iz koalicije pritisnili, odločili, čeprav z odločitvami niso bili zadovoljni. Tudi mi nismo zadovoljni. Še nekaj naj povem. Naj spomnim, da bi bilo, recimo, vsaj malo bolj higienično, če bi kakšen dan, dva počakali z današnjim odločanjem. Zakaj to govorim? Zato, ker je v Evropski uniji letos maja začel veljati evropski zakonodajni sveženj, dvojček, "two pack", ki nacionalnim vladam naroča, da predloge svojih proračunov pošljejo Evropski komisiji v mnenje. In prav
danes, 15. novembra 2013, bo Komisija sprejela mnenja o osnutkih proračunskih načrtov, ki jih je predložilo 13 držav članic evroobmočja. 4 države s programi makroekonomske pomoči niso vključene.
Res je, na področju evroobmočja še ni prakse. Preveril sem, da pa vseeno večina držav čaka z dokončnim odločanjem o proračunskih dokumentih za naslednje leto. Nam se nekako mudi. Bilo bi, kot rečeno, najmanj higienično, da bi to poročilo tudi videli. Pa da se razumemo, kolegice in kolegi, sem prvi v tej hiši, ki si želi, da bi bilo to mnenje dobro za Slovenijo, ker kakršnikoli slabi signali zelo slabo vplivajo na Slovenijo, na naše vzdušje, da ne govorim o finančnih trgih in tako naprej. To je naša pripomba. Dajem sicer odpustek Vladi za to, da ni čakala tega mnenja Evropske komisije, ker je to začetek. Ampak želim, da se to v prihodnje ne ponavlja.
Kot rečeno, Poslanska skupina Nove Slovenije bo glasovala proti spremembam proračuna Republike Slovenije za leto 2014. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam.
Mag. Andrej Šircelj bo predstavil stališče Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke.
MAG. ANDREJ ŠIRCELJ (PS SDS): Hvala lepa, spoštovani predsednik Državnega zbora. Spoštovana predsednica Vlade, ministri, državni sekretarji in sekretarke!
V Slovenski demokratski stranki ne bomo podprli sprememb proračuna za leto 2014. Prvi razlog za to, da tega ne bomo naredili, je, da je ta proračun nerealen. Nerealen je, prvič, zaradi tega, ker ne vključuje nekaterih odhodkov, ki izhajajo iz povečanja plač, in odhodkov, ki se nanašajo na izbrisane. Že zaradi tega je nerealen. Po drugi strani ta proračun ne vključuje denarja, za katerega se bomo morali zadolžiti, realnega denarja, zaradi sanacije bank. To nas šele čaka, in verjetno bo kmalu spet naslednja sprememba proračuna za leto 2014. Prav tako proračun ne izkazuje nobenega denarja iz naslova privatizacije. Kot kaže, je ta proces dejansko zastal ali pa ga nekateri delajo s figo v žepu, saj navsezadnje tudi javno govorijo, da je privatizacija nekaj slabega in ne dobrega. In ne nazadnje, proračun ne temelji na tem, da bi ustrezno zniževal tudi druge odhodke, kar je ta vlada navsezadnje obljubila tudi evropskim institucijam, predvsem Evropski komisiji, ko je zapisala v svoj program, da bo na strani odhodkov prispevek k primanjkljaju tega proračuna dvotretjinski, ena tretjina pa na strani prihodkov.
Kaj je Vlada naredila od tistega, kar je morda obljubila? Nič drugega, razen to, da je zviševala davke, od davka na dodano vrednost, dohodnine, do davka na nepremičnine, do tega, da je povečala nekatere cene, cene vinjet in tako naprej. To bo prineslo v državno blagajno
381
DZ/VI/37. izredna seja
po izračunih Vlade približno pol milijarde evrov, kar z drugimi besedami pomeni, da bo vsak državljan oziroma državljanka Slovenije dodatno obdavčena za 250 evrov. Ne ve se, za kaj, za porabo. Ni nobenega razvoja, ni nobenega upanja, da bi Slovenija s tem proračunom, ki kaže ekonomsko, socialno in gospodarsko politiko, dejansko prišla iz krize.
Zato v Slovenski demokratski stranki proračuna ne bomo podprli in tudi ne zaupnice predsednici Vlade.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Gospod Jani Moderndorfer bo predstavil stališče Poslanske skupine Pozitivne Slovenije.
JANI MODERNDORFER (PS PS): Spoštovana predsednica, Vlada in zbor!
V Pozitivni Sloveniji smo prevzeli največjo odgovornost, ko smo se odločili, da bomo ponudili premierko, ki je tudi sestavila uspešno vlado. V teh mesecih, kratkih mesecih je Alenka Bratušek naredila tisto, kar si prej ni mogla predstavljati nobena od slovenskih vlad -da bi lahko v tako kratkem času naredila tako velike korake. Vendar to ni dovolj, to vemo vsi. Še posebej, ko se pogovarjamo o proračunu za leti 2014 in 2015, vemo, da nihče v tej dvorani v resnici z njim ni najbolj zadovoljen. Eni ga kritizirate 12 ur in niti ne veste, kaj počnete, drugi pa vemo, da imamo zelo majhne možnosti - tisto, kar nam je dano. Prepričani pa smo, da se je s tem, ko je predsednica Vlade vezala zaupnico, odločila, da bo vezala zaupnico na najpomembnejši dokument, in to je proračun. S tem je dala jasno vedeti, ali gremo naprej s to vlado ali pa v resnici povemo, da se ne gremo več. Verjamem, in v Pozitivni Sloveniji verjamemo, da bo zaupnica tej vladi dala še večjo odgovornost, in ta odgovornost je, da Slovenijo povleče iz krize. Hvala.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam.
Gospod Franc Bogovič bo predstavil stališče Poslanske skupine Slovenske ljudske stranke.
FRANC BOGOVIČ (PS SLS): V Slovenski ljudski stranki se zavedamo, da je Slovenija v težki situaciji. To smo preizkusili tudi kot del koalicije. Skoraj 8 mesecev bo, odkar je po 13 mesecih delovanja koalicije prišlo do nove koalicije, in v tem času ves čas poskušamo konstruktivno sodelovati. Mislim, da smo se pokazali takrat, ko smo poizkušali spremeniti Ustavo Republike Slovenije, zapisali v Ustavo spremembe glede referenduma in tudi zapisali fiskalno pravilo. Od takrat naprej lahko rečem, da ko je bila ta potreba po dvotretjinski večini porabljena, smo bili večkrat razočarani glede tega, na kakšen način se vodi Republika Slovenija. V zadnjih tednih še najbolj, ko se enostavno več ne slišimo, se ignoriramo, tudi na takšen način, da se v enem tednu zbranih 70
tisoč glasov nikogar ne dotakne, in se misli, da se gre lahko mimo njih, kot da se niso zgodili.
Mislim, da v Sloveniji potrebujemo dialog in ga bomo potrebovali tudi v prihodnjih mesecih. Tega dobrega pol leta ste imeli težko delo. Skozi dokumente, ki ste jih poslali v Bruselj, ste v veliki meri na nek način realizirali to, kar je bilo lansko leto sprejeto v ZUJF. Bojim se, da se na odhodkovni strani kaj dosti več od tega ni zgodilo, in da se je ta arzenal na nek način izčrpal. Bili ste zelo pridni na drugi strani, kjer ste na pol leta napolnili približno od 200 do 300 milijonov novih davkov v proračun Republike Slovenije. Mislim, da se je ta igra novih davkov iztekla z danes po vsej verjetnosti sprejetim, samo upam, da ne uveljavljenim, davkom na nepremičnine. Manjka reformni paket. Nisem vas slišal govoriti o tem, katere reforme bi se sprejemale na področju odhodkovne strani, ki bi spremenile navade, ki smo jih v Sloveniji vpeljali v zadnjih 20 letih.
Proračun, ki vas sedaj drži skupaj, je proračun, ki je na trhlih postavkah. Danes je že bilo slišati, koliko je teh neznank. Noben proračun v zadnjih desetletjih se ni objektivno sprejemal na tako neznanih osnovah, kot obstajajo v letošnjem letu. Zato sem trdno prepričan, da bi bila zaupnica, če bi šli glasovati po 13 mesecih, po enem letu, tako kot je bilo rečeno, se pravi naslednji marec, dosti bolj realna in tudi dosti težja. Do takrat nas vse skupaj čaka težko delo, zaupanje, ki bi ga naj sedaj imeli v IMF, OECD, Komisiji - upam, da ga bomo imeli tudi na finančnih trgih, ko bo treba naslednjo pomlad iskati velike količine denarja. Takrat bi bila zaupnica dosti bolj realna, dosti bolj bi imela pogled usmerjen že za dve leti naprej. Za današnjo vam čestitam, ker so se poslanske skupine tako izjasnile, in vam tudi želim veliko sreče.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Gospod Franc Jurša bo predstavil stališče Poslanske skupine Demokratične stranke upokojencev Slovenije.
FRANC JURŠA (PS DeSUS): Hvala lepa, gospod predsednik. Še enkrat lep pozdrav predsednici Vlade, ministricam, ministrom in tudi vam, spoštovani kolegice in kolegi!
Na samem začetku moram reči, da je za nami eno lepo obdobje trdega dela na usklajevanju proračuna oziroma dopolnitvi proračuna za leto 2014. Istočasno pa moram reči, da je potekalo tudi usklajevanje za proračun za leto 2015. Pred nami je zadnji čin tega dejanja, to je izglasovanje spremembe proračuna za leto 2014.
Poslanci Demokratične stranke upokojencev Slovenije bomo ta proračun potrdili.
Predsednica Vlade, pred vami je novo naporno obdobje, v katerem bo treba vložiti ogromno energije v sanacijo bank in urejanje področja gospodarstva. Če boste te zadeve uspešno pripeljali do tiste točke, da bomo lahko
382
DZ/VI/37. izredna seja
rekli, da je Slovenija prišla iz krize, vam že vnaprej čestitam. Brez pomoči nas, ki tukaj sedimo - mislim predvsem na koalicijo -, in tvornega sodelovanja opozicije to ne bo šlo. Če bomo stopili vsi skupaj, potem Slovenijo in nas vse skupaj čaka lepa prihodnost. Že vnaprej čestitam, ker sem prepričan, da boste to zaupnico od nas tudi dobili.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Lahko preidemo na glasovanje?
Obrazložitev glasu v lastnem imenu? Predlagam, da se prijavite k obrazložitvi glasu v lastnem imenu. Besedo ima mag. Marko Pogačnik.
MAG. MARKO POGAČNIK (PS SDS):
Spoštovani predsednik, hvala za dano besedo. Spoštovana predsednica Vlade, spoštovani ministrski zbor!
Osebno sprememb proračuna za leto 2014, najpomembnejšega dokumenta za državo, ne bom podprl iz več razlogov. Prvič, ta proračun je nerealen. Nerealne so že predpostavke in napovedi. Spomnimo se samo, da je narejen na napovedi Umarja z 0,8-odstotnim padcem BDP. Zadnja napoved EBRD je 2,5. Ocenjujem, da je nerealen, saj ni vključenih odhodkov za neusklajeno nesorazmerje plač, niso zajeti odhodki za odškodnine izbrisanih, kot največja postavka pa sanacija bančnega sistema. Ocenjujem, da 1,2 milijarde ne bo dovolj. Problematično in zaskrbljujoče je, da ta proračun nekateri ocenjujete kot socialno naravnanega, pri tem pa bomo gospodarstvo in davkoplačevalce v letu 2014 obdavčili s 550 milijoni novih davkov. Pot, ki ste si jo zastavili, davčnih obremenitev, podražitev ni pravilna in Slovenije ne bo popeljala iz krize.
Samo vprašanje za vas, gospa predsednica Vlade: kdaj lahko pričakujemo rebalans proračuna, 15. januarja ali 1. februarja? Hvala.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Besedo ima gospod Franc Pukšič.
FRANC PUKŠIČ (PS SLS): Hvala lepa.
Proračuna za leto 2014 ne bom podprl. Kaj je največji problem Slovenije v tem trenutku? Bančna luknja, prezadolženo gospodarstvo, in še eden večjih problemov od vseh teh je nezaupanje v pravni sistem. Kakšno je stanje v našem gospodarstvu, kažejo gospodarstveniki. Danes boste, gospa predsednica Vlade, dobili zaupnico od vladne koalicije, to je od treh strank. Kaj bi bilo, če bi v sredo, 20. novembra, ko bodo gospodarstveniki sedeli skupaj, njih vprašali, ali si še zaslužite zaupanje, vodenje vlade naprej? Glede na to, kar so pokazali, kaj se dogaja v naši državi, bi vam verjetno povedali, da je bilo 8 mesecev dovolj, da ste pokazali, da enostavno ne znate ali ne zmorete. Ne samo v opoziciji, ampak tudi strokovnjaki, ekonomisti - dr.
Bogomir Kovač je napisal: "Še nikoli v zadnjih 15 letih ni bilo toliko negotovosti, kot jih ima sedanji proračun."
In vi, gospa predsednica, ste rekli: "Z davki omogočamo, da se državljani počutijo varne v lastni državi." Bog pomagaj taki izjavi! Z davki, s katerimi nadaljujete, in verjetno boste sprejeli tudi zakon o davku na nepremičnine, čeprav mu nasprotuje že več kot 70 tisoč prebivalcev te države, boste to državo dokončno pokopali. Ne želim sodelovati pri tem.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Lahko odločimo? Še ne.
Vabim vas k prijavi za obrazložitev glasu v lastnem imenu. Besedo ima mag. Andrej Vizjak.
MAG. ANDREJ VIZJAK (PS SDS): Spoštovani predsednik, spoštovana predsednica Vlade z ministrskim zborom!
Proračun za prihodnje leto in za leto 2015 se sprejema v relativno negotovih časih. Če je kaj gotovo, je gotovo to, da so napovedi za prihodnost negotove, in v takšnih razmerah, ko hkrati tudi gospodarstvo pada - beležimo namreč negativno gospodarsko rast oziroma gospodarski padec -, ko nam narašča stopnja brezposelnosti, bi pričakoval, da je prva prioriteta te vlade dvig gospodarske aktivnosti, spodbujanje gospodarstva in ustvarjanje novih delovnih mest. To je tisto, kar lahko Slovenijo pripelje iz teh nezavidljivih časov. Žal pa proračunski dokument za prihodnje leto in leto za tem temelji na ukrepih, ki zavirajo gospodarsko aktivnost. Povečevanje davkov na vseh nivojih tudi po priznanju predsednice Vlade in ministrov ne bo pozitivno vplivalo na gospodarsko aktivnost in tudi ne na nova delovna mesta, kar pomeni, da se bo ta problem lahko samo še poglabljal. Zelo pomembno je tudi, da ta proračun - vsi to veste - povsem ne pokriva potrebe po sanaciji bančnega sistema, ki jo bomo slišali konec tega leta. Sami veste, da 1,2 milijarde evrov v bilanci B ne bo dovolj za sanacijo bančnega sistema, in sami tudi veste, da ta proračun ne bo izvedljiv in da tudi škodi tistim, ki v tej državi ustvarjajo in ki edini lahko popeljejo to državo iz krize.
Zato nikakor ne morem tega proračuna podpreti. Prav tako ne morem podpirati takšne politike, ki duši gospodarstvo in z davki obremenjuje prebivalstvo.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Besedo ima gospod Franc Breznik.
FRANC BREZNIK (PS SDS): Najlepša hvala.
Tudi sam lahko izkažem "ne" temu proračunu z več vidikov. Vlada, ki je nastopila, je vsaj v prvih 14 dneh ali pa v prvem mesecu kazala neko pot prejšnje vlade, ki se je nekako pokazala kot uspešna, predvsem v smislu tega -danes se moramo zavedati, da uspešnost ali pa zaupnico ali nezaupnico neki vladi kažejo
383
DZ/VI/37. izredna seja
predvsem tisti, ki nam posojajo denar. Naši pribitki, naše 10-letne obveznice so zrasle v tem trenutku vsega cca 6,15 %. In tukaj se kaže ta zaupnica ali pa nezaupnica vladi. Z izposojanjem denarja v drugem letu, ki bo v radiusu cca 5 milijard, po takšni stopnji ta država ne more nadaljevati svoje poti in bo kot takšna ekonomsko propadla. Vse, kar lahko povem v tem trenutku, je, da bo proračunski primanjkljaj, ki ga napovedujem, v radiusu od cca 5,5 do 6 %. Država je postala trajno nekonkurenčna. V zadnjih 6 mesecih niste pripravili niti ene resne strukturne reforme.
Nujno je bila potrebna tudi reforma slovenskega šolskega sistema. Ne vemo, kaj bi naredili s strukturno brezposelnimi osebami v naši družbi. Z novimi davki ste v prvih mesecih morda nekaj nadoknadili, v naslednjem letu pa se pričakuje strašen zdrs. Predvsem slovensko poslovno okolje postaja trajno nekonkurenčno, in zaradi tega ne pričakujemo večjih vlaganj tujih vlagateljev v slovensko okolje. Prav tako na tako imenovanem dezinvestiranju, prodajanju državnega premoženja niste naredili ničesar, kar bi bila ključna rešitev v teh trenutkih za slovenski proračun. Napovedujem zlom, zato temu proračunu ne morem dati neke zelene luči. Lahko dam neko rdečo luč in nek opomin, da poskusite kaj narediti v tisti smeri, ki sem vam jo sedaj nakazal. Hvala.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Lahko odločimo? Ugotavljam, da noben ni prijavljen k obrazložitvi glasu, zato prehajamo na glasovanje.
Glasujemo. Navzočih je 81 poslank in poslancev, za je glasovalo 50, proti 31.
(Za je glasovalo 50.) (Proti 31.)
Glede na izid glasovanja ugotavljam, da so bile spremembe proračuna Republike Slovenije za leto 2014 sprejete in da je bila s tem Vladi Republike Slovenije izglasovana zaupnica.
Preden zaključimo, moramo še na podlagi osmega odstavka 163. člena Poslovnika Državnega zbora glasovati o naslednjem predlogu sklepa: Državni zbor pooblašča predsednika Odbora za finance in monetarno politiko Bojana Starmana, poslanca Alojzija Potočnika, Pozitivna Slovenija, in poslanca Ivana Grilla, Slovenska demokratska stranka, da v sodelovanju z Ministrstvom za finance ter Zakonodajno-pravno službo na podlagi sprejetih odločitev zbora pripravijo končno besedilo sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2014.
Lahko glasujemo o tem sklepu?
Glasujemo. Navzočih je 79 poslank in poslancev, za je glasovalo 76, proti nihče.
(Za je glasovalo 76.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.
Preden zaključim to točko dnevnega reda, sprašujem predsednico Vlade mag. Alenko Bratušek, če želi nagovoriti Državni zbor. (Želi.)
Imate besedo za govornico. Izvolite.
MAG. ALENKA BRATUŠEK: Najlepša hvala za besedo.
Najprej, dragi poslanke in poslanci, se vam zahvaljujem za izkazano podporo. Zahvaljujem se tudi ministrom moje vlade, ki so v pol leta opravili dobro in težko delo. Zahvaljujem se predsednikom koalicijskih strank in celotni koaliciji, da kljub različnim programom, ki jih imajo naše stranke, znamo in smo do sedaj vedno znali najti kompromis, ki je dober za našo državo. Obljubo, ki sem jo dala, ko sem prevzemala vlado, sem izpolnila. Prav tako sem izpolnila obljubo, da se ne bom ukvarjala s preteklostjo, ampak bom gledala v prihodnost, in še pomembnejšo, to je, da bom naredila vse, da bomo svoje težave lahko rešili sami. Točno na tej poti smo. Svoje težave rešujemo sami. V sredo nam je Evropska komisija dala prvo potrdilo, da smo na svoji poti. Tudi glede tega, kar bo jutri dobila Slovenija, sem zelo optimistična. Poročilo bo predstavljeno jutri oziroma danes, se opravičujem - je že kar nekaj časa za nami. S takšnim delom kot do danes, če bomo naprej delali tako, bomo ob koncu naslednjega leta, v drugi polovici naslednjega leta prav gotovo beležili pozitivno gospodarsko rast, še manj brezposelnih. Verjamem, da bodo ob takšnem delu naše vlade tudi državljanke in državljani prav kmalu občutili pozitivne učinke našega dela. Še enkrat, hvala poslankam, poslancem, koaliciji ter ministricama in ministrom. Hvala.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi predsednici za nagovor. Hkrati čestitke za izglasovano zaupnico in z velikimi željami za uspešno delo Vlade tudi v prihodnje.
S tem zaključujem to točko dnevnega
reda.
Nadaljujemo s prekinjeno 2. točko dnevnega reda, to je z obravnavo Dopolnjenega predloga proračuna Republike Slovenije za leto 2015.
Prehajamo na odločanje o splošnem delu dopolnjenega predloga proračuna.
Ali lahko odločimo? Smo pred odločitvijo o splošnem delu dopolnjenega predloga proračuna za leto 2015.
Glasujemo. Navzočih je 79 poslank in poslancev, za je glasovalo 48, proti 31.
(Za je glasovalo 48.) (Proti 31.)
Ugotavljam, da je splošni del dopolnjenega predloga proračuna sprejet.
Prehajamo na odločanje o posebnem delu dopolnjenega predloga proračuna. Prehajamo na odločanje o vloženih amandmajih, ki ga bomo opravili na podlagi pregleda vloženih amandmajev z dne 9. 11. 2013.
384
DZ/VI/37. izredna seja
Prehajamo na proračunskega uporabnika 1711 - Ministrstvo za notranje zadeve. Odločamo o amandmaju Poslanske skupine Nove Slovenije k podprogramu Podpora lokalni samoupravi ter koordinacija državne in lokalne ravni.
Lahko glasujemo?
Glasujemo. Navzočih je 80 poslank in poslancev, za je glasovalo 34, proti 44.
(Za je glasovalo 34.) (Proti 44.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Prehajamo na proračunskega uporabnika 1714 - Policija. Odločamo o amandmaju Poslanske skupine SDS k podprogramu Kriminalistična dejavnost.
Lahko glasujemo?
Glasujemo. Navzočih je 80 poslank in poslancev, za je glasovalo 33, proti 47.
(Za je glasovalo 33.) (Proti 47.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Prehajamo na proračunskega uporabnika 1912 - Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje. Odločamo o amandmaju Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke k podprogramu Delovanje sistema za zaščito, reševanje in pomoč.
Lahko odločimo?
Glasujemo. Navzočih je 79 poslank in poslancev, za je glasovalo 33, proti 45.
(Za je glasovalo 33.) (Proti 45.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Prehajamo na proračunskega uporabnika 2330 - Ministrstvo za kmetijstvo in okolje. Odločamo o amandmaju Poslanske skupine SDS k podprogramu Odprava posledic naravnih nesreč.
Lahko odločimo?
Glasujemo. Navzočih je 78 poslank in poslancev, za je glasovalo 32, proti 44.
(Za je glasovalo 32.) (Proti 44.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Prehajamo na proračunskega uporabnika 2430 - Ministrstvo za infrastrukturo in prostor. Odločamo o amandmaju Poslanske skupine SDS k podprogramu Vzdrževanje javne železniške infrastrukture.
Lahko odločimo?
Glasujemo. Navzočih je 78 poslank in poslancev, za je glasovalo 31, proti 46.
(Za je glasovalo 31.) (Proti 46.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Prehajamo na proračunskega uporabnika 2431 - Direkcija Republike Slovenije za ceste, in na odločanje o vloženih amandmajih k dvema podprogramoma pri tem proračunskem uporabniku. Najprej odločamo o amandmaju Poslanske skupine SDS k podprogramu Upravljanje in tekoče vzdrževanje državnih cest.
Lahko odločimo?
Glasujemo. Navzočih je 79 poslank in poslancev, za je glasovalo 31, proti 45.
(Za je glasovalo 31.) (Proti 45.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Prehajamo na glasovanje o amandmajih k podprogramu Investicijsko vzdrževanje in gradnja državnih cest. Pod točko 1 odločamo o prvem amandmaju Poslanske skupine SDS k podprogramu Investicijsko vzdrževanje in gradnja državnih cest.
Lahko odločimo?
Glasujemo. Navzočih je 80 poslank in poslancev, za je glasovalo 32, proti 47.
(Za je glasovalo 32.) (Proti 47.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Pod točko 2 odločamo o drugem amandmaju Poslanske skupine SDS k podprogramu Investicijsko vzdrževanje in gradnja državnih cest.
Lahko odločimo?
Glasujemo. Navzočih je 79 poslank in poslancev, za je glasovalo 31, proti 46.
(Za je glasovalo 31.) (Proti 46.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Pod točko 3 odločamo o prvem amandmaju Poslanske skupine Nove Slovenije k podprogramu Investicijsko vzdrževanje in gradnja državnih cest.
Lahko odločimo?
Glasujemo. Navzočih je 77 poslank in poslancev, za je glasovalo 31, proti 45.
(Za je glasovalo 31.) (Proti 45.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Odločamo o tretjem amandmaju Poslanske skupine Nove Slovenije k podprogramu Investicijsko vzdrževanje in gradnja državnih cest.
Lahko odločimo?
Glasujemo. Navzočih je 77 poslank in poslancev, za je glasovalo 30, proti 46.
(Za je glasovalo 30.) (Proti 46.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Pod točko 6 odločamo o četrtem amandmaju Poslanske skupine Nove Slovenije k podprogramu Investicijsko vzdrževanje in gradnja državnih cest.
Lahko odločimo?
Glasujemo. Navzočih je 78 poslank in poslancev, za je glasovalo 30, proti 47.
(Za je glasovalo 30.) (Proti 47.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Opozarjajo me, da pod točko 4 nismo opravili glasovanja, zato predlagam, da odločimo tudi o amandmaju pod točko 4. Odločamo o drugem amandmaju Poslanske skupine Nove Slovenije k podprogramu Investicijsko vzdrževanje in gradnja državnih cest.
Lahko odločimo?
385
DZ/VI/37. izredna seja
Glasujemo. Navzočih je 80 poslank in poslancev, za je glasovalo 31, proti 48.
(Za je glasovalo 31.) (Proti 48.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Prehajamo na proračunskega uporabnika 2611 - Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Odločamo o amandmaju Poslanske skupine SDS k podprogramu Denarna nadomestila brezposelnim.
Lahko odločimo?
Glasujemo. Navzočih je 80 poslank in poslancev, za je glasovalo 31, proti 48.
(Za je glasovalo 31.) (Proti 48.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Prehajamo na proračunskega uporabnika 3330 - Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Odločamo o amandmaju Poslanske skupine SDS k podprogramu Mediji in avdiovizualna kultura.
Lahko odločimo?
Glasujemo. Navzočih je 78 poslank in poslancev, za je glasovalo 31, proti 46.
(Za je glasovalo 31.) (Proti 46.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Prehajamo na proračunskega uporabnika 3340 - Ministrstvo za kulturo. Odločamo o amandmaju Poslanske skupine Nove Slovenije k podprogramu Mediji in avdiovizualna kultura.
Lahko odločimo? Ne.
Obrazložitev glasu v imenu Poslanske skupine Nove Slovenije, gospod Jožef Horvat.
JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala lepa, gospod predsednik.
Ne želim komplicirati, ampak prej izraziti zadovoljstvo, da je Vlada nekako, bi lahko rekel, povzela naš amandma in v svoji obrazložitvi napisala, da Vlada Republike Slovenije v dopolnjenem predlogu proračuna za leto 2015 smiselno povzema amandma ter predlaga zagotovitev enega milijona evrov za ta podprogram, kjer mi predlagamo dva milijona.
Sprašujem gospoda ministra, dr. Čuferja, če je to res, če so res te številke v dopolnjenem predlogu. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Žal v tej fazi ni mogoče dati besede
Vladi.
Lahko odločimo?
Glasujemo. Navzočih je 75 poslank in poslancev, za je glasovalo 28, proti 46.
(Za je glasovalo 28.) (Proti 46.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Zaključili smo z odločanjem o amandmajih.
Prehajamo na odločanje o posebnem delu dopolnjenega predloga proračuna.
Lahko odločimo?
Glasujemo. Navzočih je 79 poslank in poslancev, za je glasovalo 49, proti 30.
(Za je glasovalo 49.) (Proti 30.)
Ugotavljam, da je posebni del dopolnjenega predloga proračuna sprejet.
Prehajamo na odločanje o načrtu razvojnih programov.
Lahko odločimo?
Glasujemo. Navzočih je 79 poslank in poslancev, za je glasovalo 49, proti 29.
(Za je glasovalo 49.) (Proti 29.)
Ugotavljam, da je načrt razvojnih programov sprejet.
Končali smo z odločanjem o posameznih delih dopolnjenega predloga proračuna.
Sprašujem predstavnika Vlade, ali je predlog državnega proračuna glede prejemkov in izdatkov usklajen.
Minister Čufer, izvolite.
DR. UROŠ ČUFER: Je usklajen.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Ker je predlog proračuna usklajen, prehajamo na odločanje o predlogu proračuna Republike Slovenije za leto 2015 v celoti.
Lahko odločimo?
Glasujemo. Navzočih je 79 poslank in poslancev, za je glasovalo 48, proti 31.
(Za je glasovalo 48.) (Proti 31.)
Ugotavljam, da je proračun Republike Slovenije za leto 2015 sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega
reda.
Nadaljujemo s prekinjeno 16. točko dnevnega reda, to je z obravnavo Predloga zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2014 in 2015, nujni postopek.
Nadaljujemo z drugo obravnavo, to je z odločanjem o vloženih amandmajih, ki ga bomo opravili na podlagi pregleda vloženih amandmajev z dne 13. 11. 2013, ki ste ga prejeli na e-klop.
Prehajamo na odločanje o amandmaju Poslanske skupine SDS k 15.a členu.
Lahko odločimo?
Obrazložitev glasu v imenu Poslanske skupine SDS, mag. Marko Pogačnik.
MAG. MARKO POGAČNIK (PS SDS): Hvala za dano besedo, spoštovani predsednik.
Upam, da boste sledili predlogu SDS, kajti mislim, da s kupninami iz naslova prodaje državnega premoženja ne moremo na takšen način delati. To je tudi že med besedami povedal minister za finance. Verjetno bi bilo tudi zanimivo vprašanje, kaj bi na to reklo Računsko sodišče, sploh ker naj bi bila ta kupnina namenjena enemu podjetniškemu skladu, vemo pa, da jih je v Sloveniji več. Predlagam, da predlog SDS podprete.
386
DZ/VI/37. izredna seja
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Lahko glasujemo?
Glasujemo. Navzočih je 77 poslank in poslancev, za je glasovalo 28, proti 47.
(Za je glasovalo 28.) (Proti 47.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju Poslanske skupine SDS k 39. členu.
Lahko odločimo?
Obrazložitev glasu v imenu Poslanske skupine SDS, mag. Andrej Šircelj.
MAG. ANDREJ ŠIRCELJ (PS SDS): Hvala lepa.
V Slovenski demokratski stranki predlagamo, da se Republika Slovenija zadolži za milijardo 200 milijonov manj, kot je predvideno v zakonu o izvrševanju proračunov, in sicer zato, ker je navsezadnje, ko smo sprejeli proračun za leto 2014, določeno, da potrebuje Republika Slovenija milijardo 200 za sanacijo bank. Glede na to, da je vlada Alenke Bratušek predvidela zadolževanje v letu 2014, in sicer za kritje presežkov odhodkov nad prihodki v višini 4 milijarde 800, za izdajo dolžniških vrednostnih papirjev v višini milijarde evrov, za potrebe izvrševanja proračuna v višini 70 milijonov evrov, za intervencije na trgu dolžniških vrednostnih papirjev v višini milijarde 800 milijonov, in 2 milijona za dokapitalizacijo bank. Dodatno k temu zakon omogoča še milijardo 600 milijonov poroštev.
Mislimo, da je to vse skupaj, če seštejemo, blizu 10 milijard, kar je vsekakor izredno veliko. Takšno zadolžitev, še posebej ob tem, da če pogledamo 10-letne obveznice na mednarodnih trgih, obveznice Slovenije, vidimo, da je obrestna mera okoli 6 oziroma skoraj 7 %. Po takšni obrestni meri je nesmiselna kakršnakoli zadolžitev te države, še posebej zato, ker s tem prenašamo breme obresti na prihodnje generacije. To zadolževanje pomeni, da se bomo zadolžili zato, da odplačujemo dolgove, tiste, za katere se je država že zadolžila, in na drugi strani ta zadolžitev ne pomeni nobenega razvoja. V Slovenski demokratski stranki smo proti temu, da se Slovenija v takšni višini dodatno zadolži. To tudi ni v skladu s fiskalnim pravilom, ki ga je sprejela ta vlada, in je bila s tem spremenjena tudi ustava. To fiskalno pravilo pomeni, da je treba potrošiti toliko, kolikor se ustvari.
Takšno zadolževanje pa tega ne omogoča, zato bomo v Slovenski demokratski stranki podprli amandma, s katerim se zmanjšuje zadolževanje države.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Lahko odločimo?
Glasujemo o amandmaju Poslanske skupine SDS k 39. členu. Glasujemo. Navzočih je 79 poslank in poslancev, za je glasovalo 30, proti 48.
(Za je glasovalo 30.) (Proti 48.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju Poslanske skupine SDS k 45. členu. Tukaj vas opominjam, da če bo ta amandma sprejet, sta amandmaja pod točkama 2 in 3 brezpredmetna.
Lahko odločimo? Ne.
Obrazložitev glasu v imenu Poslanske skupine SDS, mag. Andrej Šircelj.
MAG. ANDREJ ŠIRCELJ (PS SDS): Hvala lepa.
45. člen zakona o izvrševanju proračuna spreminja višino financiranja občin, in sicer tako, da dobijo občine, ki so šibkejše in tudi na manj razvitem območju Slovenije, manj denarja, medtem ko Mestna občina Ljubljana dobi več denarja. Takšni prerazporeditvi tega denarja nasprotujemo. Z njim se ne strinjamo, saj menimo, da gre zaradi tega za neuravnotežen razvoj Slovenije.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Lahko odločimo? Glasujemo o amandmaju pri 1. točki.
Glasujemo. Navzočih je 79 poslank in poslancev, za je glasovalo 31, proti 47.
(Za je glasovalo 31.) (Proti 47.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju Poslanske skupine Nove Slovenije in o amandmaju Poslanske skupine SLS k 45. členu pod točkama 2 in 3. Amandmaja sta po vsebini enaka, zato se glasuje o obeh skupaj.
Lahko odločimo?
Glasujemo. Navzočih je 79 poslank in poslancev, za je glasovalo 30, proti 48.
(Za je glasovalo 30.) (Proti 48.)
Ugotavljam, da amandmaja nista
sprejeta.
Pod točko 1 prehajamo na odločanje o amandmaju Poslanske skupine SDS k 46. členu. Tukaj opozarjam, da če bo ta amandma sprejet, sta amandmaja pod točko 2 in 3 brezpredmetna.
Lahko odločimo?
Glasujemo. Navzočih je 78 poslank in poslancev, za je glasovalo 30, proti 47.
(Za je glasovalo 30.) (Proti 47.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju Poslanske skupine Nove Slovenije in o amandmaju Poslanske skupine Slovenske ljudske stranke k 46. členu pod točkama 2 in 3. Opozarjam, da sta amandmaja identična, zato se glasuje o obeh skupaj. Če ne bosta sprejeta, postaneta oba amandmaja istih predlagateljev k 76. členu brezpredmetna.
Lahko odločimo?
Glasujemo. Navzočih je 78 poslank in poslancev, za je glasovalo 29, proti 48.
(Za je glasovalo 29.) (Proti 48.)
387
DZ/VI/37. izredna seja
Ugotavljam, da amandmaja nista
sprejeta.
Prehajamo na odločanje o amandmaju Poslanske skupine SDS k 64. členu.
Lahko odločimo?
Obrazložitev glasu v imenu Poslanske skupine SDS, mag. Marko Pogačnik.
MAG. MARKO POGAČNIK (PS SDS): Trije razlogi so, zakaj je smiselno, da se ta člen črta. Prvič, določbo vsebuje že Zakon o Slovenskem državnem holdingu. Drugič, mnenje ministra je, da ni potrebno, da je ta določba v ZIPro. In tretjič, določba je širša kot v SDH, kar pa ni dopustno.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Lahko odločimo?
Še obrazložitev glasu v imenu Poslanske skupine Demokratične stranke upokojencev Slovenije, gospod Franc Jurša.
FRANC JURŠA (PS DeSUS): Hvala lepa za besedo.
Zakon o SDH je tako imenovani materialni zakon, ZIPRS pa tako imenovani izvedbeni zakon. Določbe ZIPRS iz leta 2013 oziroma 2014, katerega predlagatelj je bila vaša vlada oziroma takrat naša skupna vlada, so bile, kolikor je nam znano, popolnoma neizvedljive. Nismo finančni strokovnjaki, zato tega ne moremo trditi, so nas pa podučili drugi, in tem drugim to verjamemo. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Prosim za mir v dvorani!
Lahko odločimo?
Glasujemo. Navzočih je 75 poslank in poslancev, za je glasovalo 24, proti 50.
(Za je glasovalo 24.) (Proti 50.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Prehajamo k 76. členu. Ker amandmaja Nove Slovenije in Slovenske ljudske stranke k 46. členu nista bila sprejeta, sta amandmaja istih poslanskih skupin k 76. členu brezpredmetna.
Končali smo z glasovanjem o amandmajih in z drugo obravnavo predloga zakona v okviru nujnega postopka.
Prehajamo na tretjo obravnavo predloga zakona. Ker v drugi obravnavi predlagani amandmaji niso bili sprejeti, prehajamo na odločanje o predlogu zakona. Obveščam vas, da me Zakonodajno-pravna služba oziroma Vlada nista opozorili, da bi bil zaradi amandmajev, sprejetih na matičnem delovnem telesu, predlog zakona neusklajen.
Lahko odločimo?
Glasujemo. Navzočih je 75 poslank in poslancev, za je glasovalo 48, proti 27.
(Za je glasovalo 48.) (Proti 27.)
Ugotavljam, da je zakon sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega
reda.
Nadaljujemo s prekinjeno 17. točko dnevnega reda, to je z obravnavo Predloga zakona o davku na nepremičnine, nujni postopek.
Prehajamo na tretjo obravnavo predloga zakona. Prehajamo na razpravo in odločanje o posameznih amandmajih in členih. V razpravo dajem 4. člen in amandma Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke.
Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ni želje po razpravi, zato zaključujem razpravo. Prehajamo na odločanje o amandmaju.
Glasujemo. Navzočih je 72 poslank in poslancev, za je glasovalo 25, proti 46.
(Za je glasovalo 25.) (Proti 46.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Prehajamo na obravnavo 5. člena in amandmaja k 5. členu. Predlagatelj amandmaja je Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke.
Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne, zato zaključujem razpravo in dajem v odločanje amandma Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke k 5. členu.
Glasujemo. Navzočih je 76 poslank in poslancev, za je glasovalo 27, proti 47.
(Za je glasovalo 27.) (Proti 47.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
V	razpravo dajem 8. člen in tri amandmaje k 8. členu. Pod 1. točko je amandma Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke, pod 2. točko amandma Poslanske skupine Slovenske ljudske stranke in pod 3. točko amandma koalicije. Odpiram razpravo.
Želi kdo razpravljati?
Gospod Franc Bogovič, izvolite.
FRANC BOGOVIČ (PS SLS): Kolegi, predlagam, da podprete ne samo svoj tretji amandma, ampak tudi drugi. Drugi amandma k 8. členu govori o tem, da se tudi za gasilske domove, ki niso v lasti gasilskih društev, predvidi ta oprostitev plačila davka na nepremičnine. Mislim, da res ne bo nobene težave pri gasilcih ugotoviti, ali gasilci tam delujejo ali ne, in da izenačimo gasilska društva, kajti tista, ki imajo še kakšno najemnino ali kaj podobnega, ali pa so v lasti občine - res ni nobene potrebe, da bi pri njih zaračunavali davek na nepremičnine, pri ostalih pa ne. Pozivam vas, da tudi drugi amandma podpremo.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Želi še kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne, zato zaključujem razpravo.
V	odločanje dajem amandma pod 1. točko, in sicer amandma Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke.
388
DZ/VI/37. izredna seja
Glasujemo. Navzočih je 76 poslank in poslancev, za je glasovalo 27, proti 48.
(Za je glasovalo 27.) (Proti 48.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
V	odločanje dajem amandma pod točko
2,	predlagatelj je Poslanska skupina Slovenske ljudske stranke.
Lahko odločimo?
Glasujemo. Navzočih je 76 poslank in poslancev, za je glasovalo 28, proti 47.
(Za je glasovalo 28.) (Proti 47.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
V	odločanje dajem amandma pod točko
3,	predlagatelj je koalicija.
Lahko odločimo?
Glasujemo. Navzočih je 76 poslank in poslancev, za je glasovalo 75, proti nihče.
(Za je glasovalo 75.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Odpiram razpravo o 11. členu in amandmaju Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke k temu členu.
Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne, zato razpravo zaključujem. Prehajamo na odločanje o amandmaju Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke k 11. členu.
Glasujemo. Navzočih je 76 poslank in poslancev, za je glasovalo 27, proti 48.
(Za je glasovalo 27.) (Proti 48.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
V	razpravo dajem 20. člen in amandma k temu členu. Predlagatelj amandmaja je Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke.
Lahko odločimo?
Glasujemo o amandmaju Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke k 20. členu.
Glasujemo. Navzočih je 76 poslank in poslancev, za je glasovalo 27, proti 48.
(Za je glasovalo 27.) (Proti 48.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Končali smo z odločanjem o amandmajih. Obveščam vas, da me Zakonodajno-pravna služba oziroma Vlada nista obvestili, da bi bil zaradi sprejetih amandmajev predlog zakona neusklajen.
Prehajamo na odločanje o predlogu
zakona.
Lahko odločimo? Ne - obrazložitev glasu. Predlagam, da se prijavite za obrazložitev glasu v imenu poslanske skupine.
Postopkovno ima gospod Jože Tanko.
JOŽE TANKO (PS SDS): Hvala lepa za besedo.
Zakon o nepremičninah se sprejema po nasilnem postopku. V poslanski skupini smo poskušali storiti vse, da bi se obravnava tega zakona peljala nekoliko bolj sprejemljivo, da bi se lahko opravila javna predstavitev mnenj, da bi
obravnavo tega zakona preložili. Vložili smo tudi veliko število amandmajev, vendar noben od predlogov, ki smo jih dali, ne procesni ne vsebinski, ni bil pri obravnavi tega zakona sprejet. Glede na to, da niti civilne skupine niso bile primerno vključene v pripravo tega zakona, se nam zdi nesmiselno, da pri sprejetju tega zakona sodelujemo, zato napovedujemo obstrukcijo pri glasovanju. Hvala lepa in nasvidenje.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam in nasvidenje.
Gospod Franc Bogovič bo obrazložil glas v imenu Poslanske skupine Slovenske ljudske stranke.
FRANC BOGOVIČ (PS SLS): Verjamem, da veste, kakšna bo opredelitev. Glede na to, kar smo poizkušali v času nastanka tega zakona v Slovenski ljudski stranki narediti za to, da bi ta zakon izboljšali, še enkrat, v Slovenski ljudski stranki, in tudi tisti, ki so se nam kasneje kot nasprotniki, ki so se čutili zapostavljene, ignorirane v teh postopkih, pridružili, ne nasprotujemo, da se v Sloveniji uvede zakon o davku na nepremičnine, zagotovo se pa ne strinjamo s tem nujnim postopkom, ki je bil uporabljen za uvedbo tega zakona. Mislim, da je bila cela vrsta ljudi prikrajšanih za to, da bi lahko aktivno sodelovali v tem postopku, zato je bila tudi na koncu formirana ta skupina, ki je s podpisovanjem peticij, ki jih je zbrala preko 70 tisoč, v dobrem tednu pokazala, da je nekaj narobe oziroma da se ljudje s takšnim zakonom ne strinjajo. Večina jih je govorila ravno o tem, da se čutijo izigrane oziroma da jim ni bilo dopuščeno, da bi lahko aktivno sodelovali pri predlogu, ki se bo dotaknil slehernega od njih.
Ključni problem zakona je, kot smo že omenili, ta, da je 200 milijonov novega kriznega davka skozi ta premoženjski davek, da gre za to, da se občinam jemlje avtonomijo na zakonu, pri čemer je v veliki večini evropskih držav, tistih, v skupino katerih sodimo, v kateri bi se radi čim bolj izenačili, to davek, ki ga uporabljajo lokalne skupnosti. Cela vrsta anomalij je v tem zakonu. Obžalujem to, da smo z dobrimi nameni vlagali amandmaje, in predvsem ti amandmaji, ki so bili amandmaji na 5. člen, na 14. člen, so amandmaji, s katerimi smo želeli sanirati po našem prepričanju in tudi po prepričanju pravnih strokovnjakov, ki so zakon na osnovi poročila, kakršno je bilo pripravljeno, pregledali, in opozarjali, da je v teh členih cela vrsta pasti. Zato postopek sprejemanja tega zakona zagotovo ne bo zaključen z današnjim dnem. Verjamem, da se boste udeležili tistih odborov, ki smo jih sklicali v želji, da bi imeli prosto razpravo, da ne bi toliko časa porabili v Državnem zboru - za danes so preklicani -, da se boste udeležili teh odborov, kajti verjamem, da bo pred vami še pomembno odločanje, ko bo po vsej verjetnosti Državni svet tudi odločal o tem zakonu. Po napovedih članov Državnega
389
DZ/VI/37. izredna seja
sveta se pričakuje, in tudi iz poročila se vidi, da je nasprotje. Obžalujem, da je šlo tako.
Danes bomo pri glasovanju sodelovali. Nasprotovali bomo temu predlogu, tako kot smo ves čas. Še enkrat pa ... / opozorilni znak za konec razprave/... se nismo uspeli pogovoriti, dogovoriti, in to manjka koaliciji na splošno, tudi pri ostalih stvareh, tudi pri proračunu bi bilo potrebno.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Obrazložitev glasu še v imenu Poslanske skupine Nove Slovenije, gospod Jožef Horvat.
JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala, gospod predsednik.
Čeprav sem sam, govorim v imenu Poslanske skupine Nove Slovenije - krščanskih demokratov. Obžalujem, da je bil postopek sprejemanja tega zakona nekorekten. Kljub skromni strokovni pomoči smo si prizadevali vložiti kar veliko število amandmajev. Mislim, da smo se trudili, da bi jih korektno zagovarjali. Mislil sem, da smo naleteli na partnerski odnos med nami, opozicijo in koalicijo, a smo naleteli na zid praktično pri vseh amandmajih. Prizadevali smo si, da ne bi bilo tako hudo, kot sedaj je, prizadeto slovensko gospodarstvo zato, ker poslušamo, beremo napovedi Umarja, beremo napovedi Banke Slovenije in tudi poslušamo komisarja Ollija Rehna, ki je tudi naš komisar, kolegice in kolegi, in ki pravi in je že večkrat ponovil, da je slovensko gospodarsko v globoki depresiji. In izgleda, da se to nikogar ne dotakne.
Obžalujemo, da je s tem zakonom zadana klofuta slovenski lokalni samoupravi. Obžalujemo, da pri predsednici Vlade oziroma njenem kabinetu tudi po 5-kratnem prosjačenju, da sprejme ZOS in SOS, to ni bilo uspešno. Hvala Ministrstvu za finance, da so se z njimi pogovarjali. Sami ste rekli, spoštovani gospe in gospodje - da ponovno citiram enega od predsednikov koalicijskih strank, ki pravi: "Z zakonom o davku na nepremičnine iščemo še zadnji drobiž pri ljudeh." To je res. To ste vi rekli, in to je res - ga pobirate. Zame bo ta vikend izjemno težak. / oglašanje iz dvorane/ Ja, za vas očitno ne. Je pa še eno upanje ali pa najmanj dvoje: ponovno odločanje po vetu Državnega sveta, in napovedujemo romanje tega zakona na Ustavno sodišče. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam.
Lahko odločimo?
Glasujemo. Navzočih je 54 poslank in poslancev, za je glasovalo 46, proti 6.
(Za je glasovalo 46.) (Proti 6.)
Ugotavljam, da je zakon sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega
reda.
Želim vas samo obvestiti, da so odpovedane naslednje današnje seje delovnih
teles: Odbor za zadeve Evropske unije in Odbor za zunanjo politiko, ki sta bila sklicana ob 8. uri, Odbor za obrambo, ki je bil sklican ob 9. uri, Odbor za zadeve Evropske unije, ki je bil sklican ob 9.30, Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo ter Odbor za finance in monetarno politiko, ki sta bila sklicana ob 12. uri, Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide, ki je bil sklican ob 12. uri, Odbor za gospodarstvo, ki je bil sklican ob 16. uri, Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo, ki je bil sklican 10 minut po skupni seji Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo ter Odbora za finance in monetarno politiko. Hvala za pozornost.
Zaključujem tudi 47. izredno sejo zbora. Zahvaljujem se vam za izčrpno in dolgotrajno delo.
Seja se je končala 15. novembra 2013 ob 6.32.
390
DZ/VI/37. izredna seja
INDEKS GOVORNIKOV
a
AMBROŽIČ, BORUT............................................................................................................285, 326, 327
b
BEVK, SAMO...........................................................................69, 106, 131, 132, 133, 242, 304, 307, 375
BOGOVIČ, FRANC ... 30, 38, 170, 171, 172, 179, 180, 186, 196, 212, 214, 215, 217, 218, 271, 274, 280, 288, 295, 297, 305, 306, 308, 312, 318, 320, 322, 324, 325, 329, 332, 333, 344, 348, 354, 369, 377, 379, 382, 388, 389
BON KLANJŠČEK, MIRJAM................................................................................................66, 358, 374
BOSNIC, DRAGAN...............................................................................................................................247
BRANISELJ, RIHARD.......................................................................................... 184, 188, 326, 358, 372
BRATUŠEK, MAG. ALENKA..................................................................................................25, 52, 384
BRECELJ, TINA....................................................................................................................................137
BREZNIK, FRANC.................120, 200, 262, 269, 276, 290, 299, 312, 314, 322, 328, 334, 339, 359, 383
BRULC, MIRKO......................................................................................................92, 140, 208, 213, 255
BRUNSKOLE, RENATA..................................................................................76, 99, 103, 250, 259, 374
č
ČEHOVIN, JERKO..................................................................................................77, 207, 278, 356, 374
ČERNAČ, ZVONKO 71, 89, 90, 93, 95, 111, 112, 130, 131, 133, 209, 210, 243, 247, 250, 264, 271, 275, 279, 282, 285, 295, 299, 302, 303, 311, 316, 319, 329, 338, 339, 342, 351, 352, 357, 360, 361, 363, 365, 366, 368
ČUFER, DR. UROŠ............................................................................................27, 92, 93, 148, 380, 386
ČUŠ, ANDREJ....................................................... 269, 284, 286, 298, 328, 332, 337, 346, 353, 361, 378
d
DIMIC, IVA...................................................................................... 139, 205, 221, 229, 235, 308, 331, 332
f
FICKO, BRANKO....................................................................................................................75, 305, 366
FRANGEŽ, MATEVŽ......56, 146, 156, 157, 178, 188, 223, 227, 246, 283, 286, 294, 300, 306, 317, 325,
355, 361, 368, 374
g
GOLUBOVIC, BRANE.........................................................................................................................276
GONCZ, DR. LASZLO...........................................................................................................................44
GORENAK, DR. VINKO . 96, 129, 161, 277, 293, 300, 311, 318, 323, 334, 342, 350, 358, 362, 367, 370, 374
GRILL, IVAN..................................................................................................................................117, 190
GRIMS, MAG. BRANKO..............................................................................................283, 289, 302, 335
h
HAN, MATJAŽ...................................................................................30, 32, 158, 331, 336, 347, 380, 381
HOČEVAR, MAG. KATARINA......................................................................................................60, 126
HORVAT, JOŽEF .... 42, 115, 124, 128, 131, 134, 144, 155, 160, 163, 164, 166, 168, 171, 175, 181, 201, 202, 214, 215, 219, 257, 268, 272, 276, 278, 283, 293, 309, 313, 316, 319, 320, 321, 325, 327, 330, 332, 333, 340, 341, 344, 345, 349, 351, 353, 356, 362, 364, 365, 366, 371, 373, 376, 379, 381, 386, 390 HROVAT, ROBERT................................................................97, 100, 202, 292, 299, 317, 328, 346, 371
i
IRGL, EVA..............................................................................................................................................297
391
DZ/VI/37. izredna seja
j
JAZBEC, DARKO.................................................................................................................................367
JELUŠIČ, DR. LJUBICA........................................................................................................................91
JERAJ, ALENKA....................................................................64, 164, 204, 270, 275, 291, 301, 346, 378
JERIČ, ALJOŠA..............................................................................................................................53, 206
JERINA, MAG. ANDREJA..................................................................................................................107
JEROVŠEK, JOŽEF........................................32, 128, 162, 201, 210, 274, 284, 291, 304, 310, 347, 370
JURŠA, FRANC...................................................................... 83, 174, 215, 217, 303, 325, 373, 382, 388
k
KAVTIČNIK, JOŽEF.......................................................................65, 66, 68, 74, 88, 105, 260, 348, 366
KLASINC, JANJA.................................................................................................................................218
KOCIPER, MAŠA............................................................................................86, 151, 154, 156, 167, 276
KOTNIK POROPAT, MARJANA........................................................................................139, 234, 357
KRIVEC, DANIJEL...................95, 102, 105, 107, 132, 191, 255, 262, 281, 294, 304, 315, 343, 345, 375
KUMER, MAG. BOJAN........................................................................................................................230
KUNIČ, DR. JOŽEF..............................................................................................................................198
l
LAH, ZVONKO...............................................102, 164, 165, 203, 286, 289, 300, 322, 336, 361, 363, 365
LISEC, TOMAŽ...............................................181, 251, 252, 261, 271, 281, 291, 303, 316, 329, 338, 345
m
MEH, BORUT.........................................................................................................................................111
MEH, SREČKO.......105, 151, 194, 195, 205, 210, 217, 219, 232, 248, 258, 263, 302, 315, 353, 358, 363
MODERNDORFER, JANI...................30, 31, 90, 153, 158, 172, 293, 324, 343, 354, 367, 369, 372, 382
n
NAPAST, JANJA..................................................................................................111, 134, 204, 282, 301
NOVAK, LJUDMILA...............................................................................................59, 130, 136, 197, 307
o
OPEC, JASMINA.......................................96, 97, 109, 112, 137, 138, 224, 267, 314, 322, 324, 331, 335
OSTERMAN, ALEKSANDRA...............................................................74, 145, 175, 176, 185, 283, 292
p
PAVLIČ, ALENKA..................................................................................................................53, 243, 374
PAVLIŠIČ, MARKO.........82, 146, 157, 179, 182, 183, 189, 195, 213, 215, 224, 228, 232, 358, 380, 381
PLEVČAK, MARIJA.......................................................................................................41, 143, 224, 229
POGAČNIK, MAG. MARKO......72, 74, 88, 147, 148, 168, 194, 214, 270, 290, 302, 318, 343, 383, 386,
388
POJBIČ, MARIJAN................................114, 127, 199, 268, 277, 290, 298, 310, 314, 326, 340, 347, 367
POTOČNIK, ALOJZIJ....................................................................................................45, 173, 222, 227
POTRATA, MAG. MAJDA.......................................................................84, 95, 184, 211, 249, 250, 296
PRESEČNIK, JAKOB........................................... 104, 129, 134, 149, 159, 162, 164, 279, 291, 315, 330
PREVC, MIHAEL......................68, 100, 106, 108, 183, 204, 213, 214, 228, 273, 280, 284, 308, 319, 375
PUČNIK, MATEJA........................................................................................................................196, 297
PUKŠIČ, FRANC ... 103, 104, 105, 108, 110, 118, 152, 162, 163, 176, 199, 207, 211, 216, 217, 233, 270, 273, 280, 287, 289, 293, 303, 307, 309, 310, 313, 320, 323, 324, 326, 327, 329, 331, 334, 337, 341, 342, 350, 351, 353, 355, 356, 360, 362, 365, 367, 369, 372, 383
r
RAMŠAK, SONJA 117, 130, 140, 160, 165, 265, 269, 274, 279, 280, 285, 292, 301, 312, 326, 336, 344, 350, 357, 363, 374
RIBIČ, JANEZ........................................................................................ 101, 109, 123, 142, 272, 334, 337
392
REPUBLIKA SLOVENIJA
DRŽAVNI ZBOR
DZ/VI/47. izredna seja
s
SIMČIČ, IVAN..........................
STARMAN, BOJAN................
STEPIŠNIK, MAG. STANKO
....................................101, 132
28, 34, 142, 151, 220, 226, 380 ............................88, 89, 90, 93
š
ŠIRCELJ, MAG. ANDREJ.......48, 58, 148, 149, 177, 187, 189, 193, 213, 214, 223, 227, 267, 272, 273,
277, 278, 279, 281, 284, 288, 292, 296, 307, 313, 316, 321, 327, 333, 335, 336, 341, 344, 348, 349, 352, 354, 355, 356, 359, 360, 364, 368, 381, 387
t
TANKO, JOŽE29, 31, 83, 89, 91, 92, 94, 95, 151, 153, 154, 158, 166, 167, 168, 169, 170, 171, 219, 248, 249, 251, 272, 278, 282, 286, 287, 288, 294, 305, 306, 310, 317, 338, 340, 348, 350, 352, 369, 376, 377, 389
TAVČAR, IRENA...................................................................................................................130, 281, 337
TISEL, MAG. ŠTEFAN.........................................................................................................................299
TOMC, ROMANA.....................55, 134, 135, 145, 148, 150, 185, 190, 271, 275, 280, 285, 289, 309, 345
TONIN, MAG. MATEJ............................................................................................................................61
VIZJAK, MAG. ANDREJ .. 66, 68, 125, 147, 149, 180, 182, 183, 194, 195, 209, 218, 236, 241, 269, 274, 295, 301, 383
VRANIČAR, MATEJA......62, 79, 110, 122, 124, 127, 141, 152, 154, 155, 156, 163, 166, 172, 183, 192,
198, 203, 214, 217, 219, 221, 226
z
V
VELIKONJA, JOŽE
236, 256
VOGRIN, IVAN
124
ZANOŠKAR, MATJAŽ........................
ž
ŽGAJNER TAVŠ, MAG. BARBARA ŽNIDAR, LJUBO..................................
....................................... 111, 135, 182, 183, 249, 265, 312
107, 108, 133, 231, 249, 261, 294, 298, 362, 364, 376, 377
81, 98, 102, 374
393
REPUBLIKA SLOVENIJA
DRŽAVNI ZBOR
DZ/VI/37. izredna seja
LEGENDA
PS PS - Poslanska skupina Pozitivna Slovenija PS SDS - Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke PS SD - Poslanska skupina Socialnih demokratov PS DL - Poslanska skupina Državljanska lista
PS DeSUS - Poslanska skupina Demokratične stranke upokojencev Slovenije PS SLS - Poslanska skupina Slovenske ljudske stranke PS NSi - Poslanska skupina Nove Slovenije
PS NS - Poslanska skupina italijanske in madžarske narodne skupnosti NeP - Nepovezani poslanec
394