MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK OroOni*ti/Q bi upransi Maribor, Oospoafca «1« tl / Taiafoa tMIlna 3440, uprsvs 2*59 Uhaja ibh aadalje la praznikov vsak daa ab IS.url / Valja araaa«ao prajaaaa » ut***1 •* P® poitt 10 Obl, dostavljen aa dm 13 Mn / Oglasi p« tanlfca / Ogla«« —_ •prsjema tadl ogtaaal eddalak .Jutra- v Ljubljani * PottnJ fiahovnl raSua M. 11.«00 »JUTRA 99 Državni udar letonske vlade Iz zgodovine razvoja republike Letonske Med onimi baltiškimi narodi, ki so bili široki evropski javnosti znani komaj po imenu, so se pa ob koncu svetovne vojne osvobodili in si po sreči ugodnih naključij zgradili lastno državo, so tudi L e-tonci ali Lotiši, kakor jih imenujejo Rusi, odnosno Latvijci, kakor se imenujejo sami. Po rasi in jeziku pripadajo ugrofinski skupini in so torej v Evropi sorodniki Estoncev, Fincev, Lapovcev in Madžarov. Njihova država, ki je bila ustanovljena iz štirih bivših ruskih gubernij ali njihovih delov, meri 65.762 kvadratnih kilometrov in ima malo manj ko dva milijona prebivalcev, med njimi tudi narodne manjšine Rusov, Nemcev in Židov. Po veri je večina, t. j. nad 60 odstotkov protestantov, 25 odstotkov katoličanov, ostali pa so pravoslavni in iz-raeliti. Država je pretežno agrarnega značaja in njeni glavni produkti so les, žito in lan. Industrija se v večjih mestih, kakor v glavnem mestu Rigi, šele polagoma razvija. Po osvobojenju so se bili na Letonskem ostri strankarski boji zlasti zaradi ustave, ki je bila dokončno izglasovana in uveljavljena šele 1. 1922. Po tej ustavi je država republika z na tri 'eta voljenim predsednikom in parlamentom s 100 poslanci. Upravno pa je razdeljena na štiri pokrajine, iti sicer na livonsko, kurland-sko, semgalsko in livgalsko. Strankarski boji pa tudi po uveljavljenju dokončne ustave niso ponehali. Zelo močni so bili yedno marksisti, socialni demokrati 1,1 tudi komunisti, katere je podpirala soseščina sovjetske Rusije. Prav ta levičarska nevarnost, ki je pomenila zaradi letonskih posebnih razmer tudi nevarnost za samostojnost In obstoj države sploh, je pa vzbujala že od vsega začetka močan odpor desničarsko usmerjenih nacionalistov. V parlamentu so bili zato vedno ostri boji, posebno med marksisti. ki so bili dolgo v večini, in med nacionalisti, ki so se polagoma bolj in bolj krepili. Vzpodbudo jim je zlasti v Zadnjih štirih letih dajala težka gospodarja kriza, ki je zaradi agrarnega značaja države postajala še posebno ostra, in Pa narodnosoclalistlčna akcija v Nemčiji. Zarodki ekstremnega desničarskega gibanja so nastali v takozvani organizaciji legionarjev, ki je združevala prvotno le bivše bojevnike za letonsko svobodo v prevratnih dneh in v dneh bojev organizacija pretvorila sploh v nekako fašistično politično organizacijo, ki se je sčasoma preobrazila v smislu in po vzorcu nemških narodnih socialistov. To gibanje je v zadnjem času zelo naglo raslo, posebno med mladino, in postajalo je očito, da ima namen polastiti se državne uprave. Tega so se zavedali tudi marksisti, socialni demokrati in komunisti, ter so pričeli proti legionarjem najostrejši boj, ki je vodil do podobnih razmer, kakor so bile v Nemčiji pred Hitlerjevo zmago. Položaj je dozoreval z vsakim dnem bolj do razčiščenja in legionarji so se te dni odločili za svoj »pohod na Rigo«, t. j. na državni udar. Istočasno so pa sklenili marksisti proglasiti generalno stavko in seči po orožju proti nameri legionarjev. Tako je stala Letonska pred državljansko vojno, o kateri ni nihče vedel, kako bi se končala, zlasti če pomislimo, da so imeli marksisti za hrbtom sovjetsko. Rusijo in morda tudi njeno dejansko, ne le moralno pomoč. Tik pred poslednjo uro pa se je odločila sedanja letonska vlada, ki je spoznala veliko nevarnost položaja, za odločno akcijo proti desnici in levici, napravila je sama državni udar, razveljavila ustavo od 1. 1922., razpustila skregani in za delo nesposobni parlament, uvedla svojo diktaturo, razpustila desničarske in levičarske organizacije ter aretirala vse glavne voditelje legionarjev kakor tudi socialnih demokratov in komunistov. Ker ji je ostala varnostna in vojaška oblast zvesta, se ji je udar tudi v celoti in nenavadno naglo posrečil ter je danes gospodar položaja. V sredo je izdala vlada tudi proglas na letonski narod, v katerem je obrazložila vzroke, ki so jo napotili do takega koraka. Obenem je pa pozvala državljane, da jo podprejo. Poziv je zaključila z besedami: »Z največjo hladnokrvnostjo moramo sodelovati pri zaščiti miru v vzhodni Evropi, in sicer na močni jn trajni podlagi. V ta namen mora imeti vlada za seboj patriotično in zaupljivo prebivalstvo, da se dogodki ne bi razvijali v smeri, ki bi bila usodepo'na tudi za neodvisnost države. Ukrepi vlade zato niso usmerjeni proti demokraciji. Pred nami stoji težka naloga. Vsi, katerim je blagor Letonske pri srcu, zla-st: pa mladina, naj sodelujejo pri tem delu!« Zaenkrat je s tem problem rešen, kako se bodo dogodki razvijali dalje, bo Resnost boloarske vladne krize MUŠANOV ŠE NI SESTAVIL NOVE VLADE. RAZDORI V STRANKAH. KLIC PO ODPRAVI DEMOKRACIJE. V OZADJU TUDI ZUNANJA POLITIKA. SOFIJA, 18. maja. Ministrskemu predsedniku Mušanovu se še ni posrečilo sestaviti nove vlade. Vedno bolj se kaže, da so vzroki, ki so pri* silili demokratskega vodjo k demisiji, mnogo globji, kakor se je to prvotno mislilo In da se bo Mušanov težko sporazumel s pristaši liberalne stranke in s pristaši zemljedelske stranke. Vedno bolj se sliši v javnosti glas in apel na vladarja, naj obvaruje državo in narod pred strankami. Nekateri naglašajo, da je bolgarski narod sit lažne demokracije in parlamentarizma in da želi, naj bi kralj« ki že itak po bolgarski ustavi nosi veliko odgovor- nost pred narodom, prevzel usodo države v svoje roke. Ni navaden dogodek, če so zadnje dni demisionirali najugledmejši predstavniki bolgarske vojske. Storili so to iz protesta proti državnemu sistemu, vendar pa so pripravljeni ponovno staviti svoje moči na razpolago kralju in narodu. Nekateri tudi naglašajo, da ne povzročajo Mušanovu pri sestavi nove vlade tolikih težkoč notranjepolitični dogodki, kakor zunanjepolitični in da je prav zaradi tega nezadovoljstvo v javnosti in armadi vedno večje. Živahno gibanje se opaža zlasti v vrstah rezervnih častnikov. Nemiiia zahteva popolno suverenost NOV POSREDOVALNI PREDLOG ANGLIJE? NEMČIJA NE MORE SPREMENITI SVOJEGA STALIŠČA. BERLIN, 18. maja. Tu se širijo vesti, da je angleška vlada poslala nemški vladi neki posredovalni predlog. Politični krogi menijo, da je vsebina takega predloga, če je bil poslan, prav gotovo slična vsebini predlogu, o katerem poročajo iz Pariza, in da angleški predlog ne more vsebovati nič drugega, kakor to, da bo pripisala Anglija vso odgovornost o ne- uspehu razorožitvene konference Nemčiji. Angleški diplomati menijo, da bi Nemčija vendar lahko pristala na stavljene pogoje in na ta način pripomogla k ideji miru. Toda Nemčija v nobenem primeru ne bo dopustila, da bi kdo kršil njeno absolutno suverenost, ker hoče biti absoluten gospodar v svojih mejah in to brez vsakih, krkršnihkoli omejitev. s sovjeti. Pozneje se je pa legionarska I pa pokazala žele bodočnost. Letonska vlada obvlada poloial ARETACIJE, PREPOVEDI LISTOV IN CENZURA. ZAPLENITEV OROŽJA IN PROPAGANDNE LITERATURE. RIGA, IS. maja. Odkar je proglašen v 'fSej Letonijl preki sod, ni bil nikjer ru-®en mir. Noč od srede na četrtek je bila mirna, čeprav so se pripravili levičarji na neko akcijo. Vojaštvo in policija ter Orožništvo je bilo v stalni pripravljenosti za primer, da bi kje Izbruhnil nered, demonstracije, shodi in sestanki so bili tudi v zaprtih prostorih prepovedani. Uvedena je bila stroga cenzura za liste mimo tega je vlada prepovedala 13 JJstov, ki so jih povečini izdajali levičarji. Varnostne oblasti vrše še nadalje hišne preiskave. Tudi se je policiji pomočilo najti večje in manjše zaloge orožja in inunicije in razne propagandne literature. Vsi socialistični narodni poslanci so aretirani. Aretiranih pa je tudi več Avstrijskih »Scliutzbiindlerlev«, ki so pribežali po revoluciji Iz Avstrije In stopili * služho tukajšnje socialistične stranke. Mesto je v zastavah in prejema vlada iz vseh krajev države čestitke, da se ji je posrečilo tako hitro in tako energično preprečiti nevarnost meščanske vojne. STALNI NEMIRI V FRANCIJI. PARIZ, 18. aprila. Konflikti med levičarji in desničarsko patriotsko mladino so v Franciji na dnevnem redu. Spopadi sc pojavljajo vsak večer v vseli večjih mestih. Na vsako akcijo desničarjev takoj reagirajo levičarji in so postali krvavi pretepi že vsakdanji dogodki. Pri tem je vedno več ranjenih in aretiranih. UKINJENJE POTOVALNE TAKSE? MONAKOVO, 18. maja. Tukajšnji dobro informirani krogi razširjajo vesti, da bo nemška vlada v kratkem ukinila vizum za potovanie v Avst',:;" h stane sedaj 1000 mark. Naši parlamentarci na Krfu KRF, 18. maja. Naš parnik »Prestolonaslednik Peter« je prispel z našimi senatorji in poslanci na Krf včeraj In obiskal otok Vido, kjer je pokopanih okoli 8000 v vojni padlih Jugoslovanov. Senatorji in poslanci so se poklonili spominu žrtev za našo svobodo z obredi, venci in govori. Potem so se potniki vrnili na Krf, kjer so imeli sejo v zgodovinski dvorani gledališča, v kateri je domovala med vojno srbska vlada s skupščino. Na grobovih junakov in na seji so govorili med drugimi tudi Slovenci dr. Ravnihar, dr. Vošnjak in Lovro Peto-var. Milijonska stavka v Španiji PARIZ, 18. maja. Po poročilih iz Madrida se je po sklepu vlade, da se razpuste vsi delavski sindikati in po litične dijaške organizacije, napetost v Španiji še povečala. Tako so za stopniki metalurških delavcev v Ma dridn, ki stavkajo že mesec dni, soglasno sklenili, da bodo stavkali ta ko dolgo, dokler ne bodo izpolnjene njihove zahteve. Generalno stavko pa napoveduje tudi narodna zveza poljskih delavcev, ki je včlanjena v socialistični stranki in šteje približno milijon pripadnikov. Tudi dijaška zveza je proglasila generalno stavko za nedoločen čas. Politična sltuaciia pa se je še bolj poslabšala, ker ie nastal razkol v radikalni stranki. ŽE- TITULESCU ODPOTOVAL V NEVO. BEOGRAD, 18. maja. Romunski zunanji minister Titulescu je sinoči odpotoval v Ženevo in ne v Dubrovnik, kot je nameraval. LJUBLJANA, 18. maja. Minister Titulescu je danes donol; nrispel v Ljubljano in tak'\' 'tova- tije v Ženevo, SPORAZUM O POSAARJU? ŽENEVA, 18. maja. Pogajanja za rešitev saarskega vprašanja so v odločilnem stadiju. Vodijo se sedaj izključno samo še pogajanja o garancijskem vprašanju in posreduje v zadevnem italijanski delegat baron Aloisi med Francijo iti ostalimi velesilami. »Journal de Gene-ve« poroča, da posveča Francija največjo važnost toleranci napram prebivalcem saarskega ozemlja, ki bi morebiti glasovali proti Nemčiji. Mimo tega pa stavijo Francozi še druge zahteve, ki jih celo Italijani smatrajo za nesprejemljive. ITALIJANSKO-NEMŠKO PRIJATELJSTVO. DUNAJ, 18. maja. Po nekih vesteh iz Bočna je bilo doslej dovoljeno nositi znake s kljukastim križem. Pred dnevi pa so italijanske oblasti prvič nastopile proti nacionalnim socialistom in so prepovedale nositi znake s kljukastim križem. V nekem malem kraju blizu Bočna so neke noči pomazali narodni socialisti vse hiše s kljukastimi križi. Orožniki so aretirali več oseb in so bile tri obsojene na izgnanstvo za dobo 1 leta na Lipa rske otoke. DRUGA RUDNIŠKA NESREČA. BRUSELJ, 18. maja. V premogovniku Lambrecies, kjer se je dogodila znana nesreča, je sledila sedaj še druga. Svojci zasutih rudarjev so preprosili vodilnega rudniškega inženerja, da je odšel s 14 delavci v rove, da bi reševal zasute. Pri tem je ipa nastala nova eksplozija in inžener^ in vs: reševalci so mrtvi. Ker svojci ^rtev vedno bolj oblegajo premogovnik in je nevarnost, da nastanejo nove eksplozije, so sedaj rov zazidali in zastražili z vojaki. Doslej so izvlekli 23 mrličev, 31 p& jih je ostalo v rovu. ZAMENJAVA BANKOVCEV. LJUBLJANA, 18. maja. Uradno se objavlja, da se po 25. maju bankovci po 1000 Din s preti skorn 4000 K in oni po 100 Din s pretiskt'-’- eč zamenjali Dnevne vesti Tragična smrtna nesreča na šolskem izletu Gojenka učiteljišča šolskih sester Marženka Grossma nova mrtva, Milena Kocuvanova hudo poškodovana Nič hudega sluteč in najboljše razpoložene so se včeraj gojenke 3. letnika ženskega učiteljišča šolskih sester podale na majniški izlet v Logarsko dolino. Od Celja do Solčave so se peljale z avtobusom, od tam pa krenile pod1 vodstvom svojih učiteljic v Logarsko dolino. Ko so si popoldne ogledovale slap kopališkega bazena planinskega hotela, so bila mlada dekleta naravnost vzhičena nad lepoto narave in nobena ni slutila, da se skriva za samotnimi skalami nad slapom, kjer je bil zložen kup hlodov — strašna smrt. Osemnajstletni gojenki Milena Kocuvanova, hčerka upokojenega davčnega nad-upravitelja g. Kocuvana iz Maribora, in Marženka Grossmanova, hčerka šolskega upravitelja iz Žetal pri Rogatcu, ki sta bili veliki prijateljici, sta hoteli imeti tudi spominček na ta majniški izlet ter sta se pripravljali, da bi ju njuna prijateljica fotografirala. Ko sta stopili na skalo ob slapu, se je pa poruši! nad njima kup hlodov in je eden najtežjih zgrmel iz višine na Marženko in Mileno. Obe sta bolestno zakričali; Marženka je obležala na mestu z razbito glavo, Milena pa z zlomljeno nogo. Med dekleti je nastala strašna panika. Ponesrečenkama so nudile pomoč učiteljice in je med tem prispel iz Solčave tudi že zdravnik, ki je mogel ugotoviti pri Marženki samo smrt, Mileno pa je naročil takoj prepeljati v bolnišnico. Z nekim zasebnim avtomobilom so prepe ljali hudo poškodovano dekle v celjsko bolnišnico na kirurgični oddelek. Milena ima zelo komplicirano frakturo leve nO' ge pod kolenom. Mrtvo njeno prijate' ljico Marženko Grossmanovo pa so na vozu prepeljali na pokopališče v Solča' vo, kjer so ostale pri njej nekatere njene prijateljice, dokler niso prispeli Maržen-kini starši iz Žetal in ukrenili vse potrebno zaradi pogreba. Vest o tragični smrtni nesreči se je naglo raznesla po vsej Savinjski dolini Močno bučanje slapa je bilo krivo, da nista Marženka in Milena slišali, kako se je porušil kup hlodov, da bi se bili pravočasno izognili katastrofi. Pokojna Marženka Grossmanova je bila dobra mladenka, izredno nadarjena in so jo vse tovarišice in učiteljice v samostanu zelo rade imele. Stanovala je pri Kocuvanovih in sta si bili s Kocuvanovo Mileno najboljši prijateljici. Naše cen j. inserente opozarjamo, da izdamo binkoštno številko v večji nakladi zaradi propagande in prosimo vse naše inserente, ki nas po vsakoletni navad! počaščajo z oglasnimi naročili, da nam oddajo svoje oglase kolikor mogoče petka 18. t. m., da jim zamoremo tako posvetiti vso potrebno pozornost in poskrbeti, da se oglasi namestijo točno in po želji. Ker izide bin-koštna številka »Večernika« v soboto ob 13. uri. sporočamo cenjenemu občinstvu, da bo sprejemala uprava lista oglase v petek 18. t. m. do 18. ure in v soboto 19. t. m. pa samo do 9. ure zjutraj. Binkoštna številka bo ostala povsod tri dni! Iz železniške službe. Po službeni potrebi so premeščeni železniški uradniki: Anton Makota iz Križevcev pri Ljutomeru v Grobelno, Fran Oset iz kurilnice na glavni kolodvor Maribor, Jože Šu-šterčič iz ljubljanske kurilnice v kurilnico Maribor, Fran Šavbah iz Grobel-nega na Jesenice, na lastno prošnjo pa Fran Dragar iz Trbovelj v Maribor, Drago Mihajlovič iz Zidanega mosta v Mursko Soboto in Leopold Dolžan iz Čakovca v Maribor. Odlikovanje. Z redom belega orla 5. stopnje je odlikovan naš stanovski tovariš urednik »Jutra« in tajnik ministra g. dr. Kramerja g. Drejče Verbič. Odlikovancu naše iskrene tovariške čestitke! Zdravniška vest. Med. univ. dr. Rudolf Rožič (prej šefzdravnik zdravilišča Slatina Radenci) prevzame v prihodnjih dneh celotno zdravniško vodstvo v zdravilišču Dolenjske Toplice (pri Novem Mestu) ter konča dne 18. V. 1934 svojo redno ordi-nac:jo na Trgu svobode št. 6 v Mariboru. Birmovanje v mariborski stolnici. Na binkoštno nedeljo bo delil lavantinski vladika g. dr. Tomažič v stolnici zakrament svete birme. Ob 9. uri bo pontifi-kalna maša, po maši pa bo birmovanje. Ko bo prva vrsta birmancev birmana, se bo dalo znamenje z velikim zvonom. Vsi, ki so bili že birmani, se zb ero tedaj v cerkvi, da se opravijo zanje sklepne molitve in da prejmejo birmski blagoslov. Po blagoslovu pa se začne v novič bir-movanje. Tri nezgode. V delavnicah državnih železnic zaposlenega delavca, 471etnega Matijo Zoherja je doletela včeraj huda nezgoda. Pri delu mu je odrezalo 4 prste na levi roki. Pri Splošni stavbeni družbi je 631etnemu delavcu Juriju Fuxu poškodoval neki stroj levo nogo. V Huter-jevi tovarni pa je pri delu poškodoval na desnem očesu in na glavi -—letni delavec Anton Stojkovič. Vsi trije se zdravico v mariborski bolnišnici. Koncert Akademskega pevskega zbora iz Ljubljane v unionski dvorani je sinoči uspel v vsakem oziru in opravičil renome zbora. Podrobnejše poročilo bomo še objavili. Sveži grob v zasužnjeni domovini. V Padričah pri Trstu so 7. t. m. pokopali Franca Grgiča. Pokojnik je bil prava kmetska korenina, ki je zelo ljubil svojo grudo. Že v mladosti je vzljubil kot preprost človek slovensko pesem in se sam izšolal toliko, da je vadil pozneje pevski zbor »Slovan«, po vojni pa tamburaški odsek. Nesebično je sodeloval tudi pri vseh drugih nacionalnih društvih, dokler jih niso italijanske oblasti 'razpustile. Pokojnik je ljubil svoj narod in njegovo pesem. Čakal in upal je, da se mu bo nudila prilika vsaj še enkrat nastopiti s svojim zborom in zapeti slovensko pesem. Toda tega ni dočakal. 'Sanjaj sladko v domači grudi, za katero si toliko dobrega storil, dokler so te pustili, da si lahko oral in delal za naš narod. Velika manifestacija Jadranske straže v Celju. Oblastna odbora Jadranske straže iz Maribora in Ljubljane imata dne 3. junija t. 1. svojo oblastno skupščino — letos prvič skupno in izven svojega sedeža. Za to priliko je bilo izbrano naše lepo mesto Celje, kjer pripravlja tamkajšnji Krajevni odbor združeno s tem tudi veliko narodno manifestacijo za naše morje. Na oblastno skupščino, ki se je bodo udeležili, poleg vseh odbornikov oblastnih odborov iz Ljubljane in Maribora, tudi vsi predsedniki nad 60 krajevnih odborov iz vse dravske banovine, pridejo delegati posameznih odborov in poverjeniki, katerih bo preko 400. Povabljeni so tudi vsi zastopniki narodnih društev. Vse kaže, da bo ta manifestacija za naše morje prekašala vse dosedanje. Pozivamo vse članstvo Jadranske straže, da se tudi ono udeleži te manifestacije v Celju. Ako bo zadostno število prijavnikov, se odpeljemo iz Maribora s posebnim vlakom z vojaško godbo na Čelu. Da se za posebni vlak zagotovi že pravočasno potrebno števi- lo udeležencev, prosimo vse one. ki se nameravajo ali so določeni, da se oblastne skupščine oz. manifestacije udeleže, da sc prijavijo v pisarni Jadranske straže v Gregorčičevi ul. 26. S posebnim vlakom — v kolikor ne bo dovoljena četrtinska vožnja — bo stala vožnja v Celje in nazaj samo Din 22.50. Bratsko Celje zasluži posebno priznanje za prizadevanje, ki ga ima za to veliko narodno manifestacijo za naše morje. Zato pozivamo vse prijatelje JS, da porabijo to priliko in se udeleže tefca.-izleta v Celje. Odhod zjutraj, povratek zvečer. Podrobnosti bomo še objavili. Pripominjamo, da prideta na to manifestacijo tudi predsednik izvršnega odbora Jadranske straže iz Splita g. dr. Ivo Tartalja in tajnik dr. Ivo Rubič. Kam na hldkoštni ponedeljek. Vsi narodno zavedni Mariborčani pobite na binkoštni ponedeljek popoldne v Pesnico k veJikemu sokolskemu slavju, ki ga priredi tamkajšnje Sokolsko društvo Pesnica—Jarenina s sodelovanjem vseh sosednih sokolskih društev z začetkom ob 15. uri na Kerenčičevem travniku. Za vse brez izjeme je to najlepša prilika užitka in prazničnega razpoloženja. Zato bodo Mariborčani, zlasti še Sokolu naklonjeni opustili vse druge izlete in se podali v prijazno Pesnico ter povabili s seboj vse svoje prijatelje in znance. Oni, ki imajo dobre noge, se bodo podali peš uro hoda, drugi se bodo odpeljali točno ob 13, uri z vlakom z glavnega kolodvora, »ko-modnejši« pa se bodo poslužili avtobusov, ki bodo vozili na ta dan popoldne od 13.30 do 15, ure po znižani vožnji z Glavnega trga. Na binkoštni ponedeljek popoldne mora biti zbran v Pesnici ves nacionalno zavedni Maribor in naj vsa mariborska nacionalna društva pozovejo svoje članstvo na to pomembno sokolsko slavje ob naši severni meji! Vozne olajšave izletnikom za binkoštne praznike. Ravnateljstvo mestnega avtobusnega podjetja priredi za binkoštne praznike posebno vožnjo z nameščenci tovarne Lavrič iz Slovenskih Konjic v Ljubljano, Novo mesto, Karlovec, Plit-v:čka jezera, Split, Kočevje, Maribor. Tudi zbor malih harmonikarjev ISSK Mari bora napravi za praznike svojo turnejo v Koprivnico — brvatsko podravje, preko Ptuja, Ormoža. Koprivnice v Djurdje-vac in nazaj. Izletniki, ki nameravajo napraviti izlete kamorkolisibodi, naj javijo ravnateljstvu mestnega avtobusnega prometa Maribor, Plinarniška ulica 9. Vozne olajšave. Jadranska obala, zdravilna kopališča, objezerska mesta in višinska letovišča: Po lOdnevnem bivanju do konca maja 75%, od 1. junija dalje samo 50% popusta na železnici na po vratku. Ljubljana: Proslava 501etnice pevskega društva »Slavec« 18.—21. maja. Četrtinska vožnja do 25. maja. Legitimacija 10 Din za člane kulturnih društev, za ostale udeležence 20 Din. Beograd: Skupščina zveze nabavljalnih zadrug 18.—20. maja. Polovična vožnja do 23. maja na podlagi objave za delegate. Split: Skupščina združenja uradnikov računske stroke 23.—25. maja. Četrtinska vožnja za člane drž. uradnike na podlagi objave od 20.—29. maja. Beograd: Skupščina zveze lovskih združenj 20. maja. Polovična vožnja na podlag: objave za delegate. Banja Koviljača: Skupščina jugoslovanske ženske zveze 20.—22. maja. Polovična vožnja 18.—25. maja na podlagi objave za delegate. Dunaj: Do 2. julija vizuma prost vstop v Avstrijo. 30% popusta pri povratku po Sdnevnem bivanju ter mnogo drugih ugodnosti na podlagi »Festkarie« a Din 55. Dunaj: Mednarodni esperantski kongres 19.—24. maja. 25% popusta na avstrijskih železnicah na podlagi predpisane izkaznice. Trst: Tržaški junij 24. maja do 8. avgusta. 70% popusta na italijanskih železnicah. Opava: Vseslovanski gasilski kongres 19.—21. maja. 33% popusta na čeških železnicah. Nemčija: Za Binkošti 12.—28. maja s pogojnim 7dnevnim bivanjem v Nemčiji 60% popusta na nemških progah. Budimpešta: Mednarodna telovadna tekmovanja 31. maja do 3. junija. Tekmovalci in uradni spremljevalci imajo znižan vizum, vsi udeleženci pa polovično vožnjo na madžarskih železnicah. Vse nadaljnje informacije. nabava vozovnic, viz in valut pri »Ptrtnikii«. Maribor, Aleksandrova 35, 'tel. int. 21-22. Seja mestnega občinskega sveta. Prihodnja redna seja mestnega občinskega sveta mariborskega bo v petek 25. t. m. Ob 18. uri v mestni posvetovalnici. Grajski kino. Od danes dalje senza-cionelno mojstrsko delo »Rivali zraka«. Krasen napet film z letali brez motorja. Sodelujejo prominetitni letalci Nemčije. Kino Union. Od danes petka dalje velika vojaška veseloigra »Sramežljiva nevesta« z Lucijo Englischevo in P. Iior-bigerjem. Kot dopolnilo zabavna Miki-miška. Pri boleznih želodca, črevesja in presnavljanja privede uporaba naravne »Franz Josefove« grenčice prebavne organe do rednega delovanja in tako olajša pot hranilnim snovem, ki preidejo v kri. Krvno, kožno in živčno bolni dosežejo z uporabo naravne »Franz Josefove« vode urejeno prebavo. Specialni zdravniki velikega slovesa sprioujejo, da so z učinkom staro preizkušene »Franz Josefove« vode zadovoljni v vsakem oziru. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Restavracija na glavnem kolodvoru oddana. Nad pol leta je bila restavracija na glavnem kolodvoru zaprta. Nešteto je bilo pritožb na vse strani, ker je dejstvo, da se potniki, ki so potovali skozi Maribor, zlasti tujci, niso mogli pokrepčati, povzročalo veliko nevoljo. Železniška uprava je letos spomladi vse restavracijske prostore renovirala, na novo preslikala in uredila tako, da ustrezajo najmodernejšim predpisom. Na zadnji dražbi je zdražbal restavracijo re-stavrater g. Alojzij Majcen, ki je imel doslej v najemu kolodvorsko restavracijo m Pragerskem. Novi restavrater na Glavnem kolodvoru je znan strokovnjak in bo v njegovih rokah restavracija prav gotovo lepo uspevala ter bo z njo zadovoljno potujoče občinstvo. Otvoritev restavracije bo jutri v soboto. V okviru Proti tuberkuloznih dni bo dre- vi ob 20. uri v dvorani kina »Apolo« javno predavanje, na katerem govorita vodja Zdravstvenega doma v Mariboru g. dr. Vrtovec in .specialist za tuberkulozo g. dr. Varl. Vabljeni so vs;. vstop je prost! Združenje brivcev iti frizerjev obvešča cenj. občinstvo in svoje člane, da bodo brivnice in damsko-česalni saloni odprti na binkoštno nedeljo 20. t. m. od 6. do 12. ure izjemoma radi svečanosti sv. birme. Pomočniški odbor Združenja trgovcev v Mariboru sklicuje za petek 18. maja ob pol 20. uri v dvorani hotela »Zamorc« svoj letni občni zbor. Vse člane in članice vabimo, da se tega občnega zbora zanesljivo udeleže. Odbor. Šahovski turnir za prvenstvo Maribora. V sredo zvečer se je v kavarni »Central« odigralo drugo kolo šahovskega prvenstvenega turnirja. Senzacija tega kola je bila zmaga Fišerja nad favoritom Ostankom. Prof. Stupan je porazil Luke-ža, Kramer pa prof. Silo. Remizirala sta dr. Lipaj in Lobkov. Partiji Lešnik:Strniša in Kukovec :Golec sta začasno preloženi. V viseči partiji iz prvega kola med Kramerjem in Golečem je Kramer zmagal zaradi napake nasprotnika, dočim je partija med Ostankom in Lešnikom ponovno prekinjena v zelo komplicirani poziciji. Prihodnje kolo se bo odigralo v sredo 23. t. m. Srečali se bodo med seboj favoriti, in sicer prof. Stupan:Lešnik, Kramer: Ostanek in dr. Lipaj .'Kukovec. Stanje po drugem kolu je naslednje: Kramer 2, Stupan 1 (1), Lukež, prof. Sila in Lobkov 1 točko. Izredni občni zbor U. J. N. Ž. B. Vš°~ tavljamo na dopis anonimnega dopisnika pod gornjim naslovom v »Večerniku-' z dne 16. maja 1934 sledeče: Nihče ni imel pooblastila v imenu uskižbeostva materialnega skladišča državnih železnic Maribor podati kakorkoli izjavo. Ako je navedena izjava mnenje posameznikov, bi bila njih dolžnost kriti jo s svojimi pod-P'si. Podružnica U. J. N. Z. B. Maribor. Radio Ljubljana. Spored za soboto 19. t. m. Ob 12.15: pesnit raznih narodov na ploščah; 12.45: poročila; 13: &»s- dasba iz raznih dežel (plošče); 18: Dobre volje biti, to nas veseli (reproduciran koncert); 18.30: vesele in strupene (Janko Kač); 19: koroška ura: 19.30: zunanji politični Pregled (dr. Jug); 20: ruska glasba: t. rudio-orkester, 2. vokalni dueti ge. Fran-(ovske-Vukove in g- dr. Make; 21.30: clavirska harmonika, izvaja g. Breznik; 22: čas, poročila; 22.20: valčkova ura. izvaja radio-orkester. Trg za ribe. Na današnjem trgu za ribe je bilo 130 kg raznih morskih rib. Prodajali so sardelice po 16, skombre po 18, sipe in jegulje pa po 26 Din za kg. Vremensko poročilo mariborske meteorološke postaje. Davi ob 7. uri jc kazal toplomer 13.1 stopinj C nad ničlo; minimalna temperatura je znašala 10.8 stopinj C nad ničlo; barometer je kazal pri 15 stopinjah 732.8, reduciran nad ničlo pa 731; relativna vlaga 93; od včeraj na danes je padlo 15.2 mm dežja: vreme je deževno in hladno; vremenska napoved napoveduje spremenljivo vreme. V M ari H 6 r u, 'dne 18. V. 1554 MarlSorslrt »VeSernlfr« Jutra Stran 3. Anton Janša Ob dvestoletnici rojstva našega slavnega čebelarja Dne 20. maja t. 1. bo preteklo 200 let. kar je bil rojen v Breznici na Gorenjskem slavni slovenski čebelar svetovnega slovesa Anton Janša. Čebelarsko društvo v Ljubljani bo to izredno obletnico proslavilo 20. maja t. 1. s slavnostnim zborovanjem v dvorani Delavske zbornice v Ljubljani ter 21. maja t. !. s proslavo v Janševem rojstnem kraju na Breznici. kjer bo odkrita nova spo-. minska plošča. Zakaj slavimo Antona Janšo? Janša je nauk o čebelarstvu, ki ga je prejel v svoji domovini od sorojakov, na podlagi lastnih opazovanj in izredne bistroumnosti tako izpopolnil in dovršil, da je vse. kar je učil, še dandanes v veljavi. Slavimo ga kot čebelarja-strokovnjaka in prvega čebelarskega učitelja, pa tudi kot prirodopisca — znanstvenika. Brez vseh pripomočkov je Janša ugotovH in svetu razodel skrivnosti čebelnega življenja in njenega dela do vseli podrobnosti. Ovrgel je s tem krive nazore, ki so vladali v tem pogledu med tedanjimi čebelarji in v njihovi literaturi. Svoja navodila in izkušnje je Janša čebelarjem podajal v letih od 1769. do 1773. in jih obelodani! v dveh. knjigah, in sicer v »Razpravi o rojenju čebel« in v »Popolnem nauku o čebelarstvu«. Knjigi sta bi- li prevedeni v razne jezike. Vsi Janševi nasledniki ter znanstveniki in čebelarji drugih držav so črpali iz teh dveh knjig ter se okoriščali s plodovi njegovega uma. Kako utemeljena in uporabna so bila in so še sedaj njegova navodila za oskr- bovanje čebel in njegove znanstvene u-gotovitve, nam kažejo letnice zadnjih izdaj njegovih del in najnovejša izjava nemškega znanstvenika. Zadnja nespremenjena nemška izdaja je namreč izšla leta 1900. slovenska pa 1922. Njegov nauk se je torej po 150 letih neizpreme-njen zopet objavil, a ne kot zgodovinsko delo, temveč kot učbenik. Nemec dr. Ludwig Artnbruster. profesor in direktor instituta za čebelarstvo na tehnični visoki šoli v Berlinu, pa piše v reviji »Arcliiv fiir Bienenkunde« sledeče: Ge-nijalni in mnogostransko nadarjeni Anton Janša je hitel daleč daleč pred svojim časom. Njegovi knjigi sta prva bisera Čebelarske literature. Janša si je s svojim delom pridobil neminljivo slavo. V vseh kulturnih državah bodo proslavili njegovo obletnico. Na Dunaju, kjer je deloval kot prvi čebelarski učitelj, mu bodo postavili celo spomenik. Mi Janši spomenika žal ne moremo postaviti. Pač pa bo Čebelarsko društvo izdalo ob tej priliki svoj strokovni list kot slavnostno številko, posebno brošuro o življenju in delu Janše ter novo slovensko čebelarsko knjigo. Te izdaje naj dosežejo vsako čebelarsko hišo v korist vsem onim, za katere je Janša delal. Vse cenjeno občinstvo m vse čebelarje pa vabimo, da se proslave 20. maja v Ljubljani in 21. maja na Breznici udeleže v obilnem številu ter tako izpolnijo svojo dolžnost naprani svojemu zaslužnemu rojaku! Sokolstvo Gozdni tek Sokola Maribor I. Sokolsko društvo Maribor I. priredi v nedeljo 27. t. m. gozdni tek. Start bo ob pol 7. uri na letnem telovadišču. Proga bo dolga 7 km in bo vodila do Pohorja, ob vznožju in nazaj na letno telovadišče, kjer bo cilj. Največji vzpon proge je 60 m. Prijave sprejema društvo do 25. t. m. in jih je nasloviti na društveno pisarno, Franko-Panova ulica 45. Vse bratske edinice, ki •se nameravajo udeležiti gozdnega teka, se opozarjajo, da se kasnejše prijave ne bodo upoštevale. Sokol 1. prosi vsa društva, naj se gozdnega teka v čim več jem številu udeleže. Sokol Sv. Trojica v Slov. goricah je priredil 29. aprila t. 1. svoj drugi, dne 13. t. m. pa tretji pešizlet članstva in naraščaja k Sv. Antonu v Slov. goricah. Prvič je bilo 12. drugič pa 32 udeležencev. Dne 10. t. m. smo videli na našem odru Lipahovo komedijo »Glavni dobitek«. Režiser je bil br. Ferlinc, glavni vlogi pa sta podala umetnik prof. br. Sirk in s. Urbajsova. (Naši telovadci se vztrajno pripravljajo na župni izlet in tekme v Ptuju, deca pa na mladinske tekme s Sv. Benediktom. Zdravo! Majniški pešizlet Sokolskega društva Konjice črez Kuirmo v Žički samostan preteklo nedeljo 13. t. m. je ob najlepšem vremenu in najboljšem razpoloženju udeležencev kar najzadovoljiveje izpadel. Izleta se je udeležil 141 sokolske dece in naraščaja, preko 60 članov in članic ter prijateljev sokolskega potreta. Po ogledu samostana in neprisiljeni za- bavi z igrami na samostanskem dvorišču so se udeleženci podali, v Špitalič, kjer je bil skupen obed. Po obedu so u-deleženci še nekaj časa ostali zbrani ob prijetnem petju improviziranega pevskega zbora na prijateljskem sestanku, nato pa s.e vrnili črez Čajž domov v Konjice med veselim prepevanjem sokolske mladine. Sokolsko društvo Konjice je priredilo proslavo materinskega dne 10. maja t. 1. v lepo okrašeni telovadnici s sodelovanjem obeh tukajšnjih šol. Telovadnico so starši, mladina in številni prijatelji Sokolstva napolnili do zadnjega kotička. Obisk je bit tak, kakor še na nobeni materinski proslavi v Konjicah. Otvoril je proslavo starešina dr. Mejak, ki je poudaril pomen proslave, nato je prisrčno izpregovoril materam in otrokom pro-svetar Ivan Nemec. Sledile so deklamacije, govori in petje ter žive slike sokolske mladine obojega spola. Menda ni bilo v telovadnici človeka, ki bi ga ljubki in prisrčni nastop naše mladine ne ganil v srce; številna očesa so se orosila. Zaključil je proslavo starešina dr. Mejak s poudarkom, da je proslava najlepši dokaz. da naša narodna šola in Sokolstvo v skupnem delovanju zajamčita pravilno nacionalno vzgojo naše mladine. Učiteljstvu obeh šol gre zahvala za trud in požrtvovalnost pri tako lepo uspeli prosla- vi materinskega dne. Ptui Tekmovanje v aranžirani« izložb. Preteklo nedeljo je bil zaključen tečaj za aranžiranje izložbenih oken, ki ga je vodil diplomirani aranžer g. Anton Rosen-feld. Po tečaju je bil ogled izložbenih oken in so bile razpisane za najokusnejše aranžirana izložbena okna tri nagrade, ki jih je darovala mestna občina. Tekmovanje je bilo razdeljeno v tri skupine, in sicer v mamifakturno, galanterijsko in konfekcijsko ter specerijsko in železninarsko stroko. Žirijo so tvorili gg. Lenart, Milko Senčar, Ervin Damiš, inž. Horvat, prof. Košir in Anton Rosenfeld. Žirija je prisodila v manufakturni stroki 9.35 točk aranžerju Katnenšku pri trgovcu Havelki, 6 točk aranžerju Tomšetu pri trgovcu Lenartu, 4.10 točk pa aranžerju Kranjcu pri trgovcu Štrosu; v galanterijski in konfekcijski stroki 9.10 točk arahžerki Melejevi pri trgovcu Hojniku. 6.20 točk aranžerju Brunčiču pri trgovcu Zaverniku, 5.40 točk aranžerju Ribiču pri Tivarju; v specerijski in železninar-ski stroki 8 točk aranžerju in trgovcu Letiču, 7.20 točk aranžerju Arnušu pri trgovcu Senčarju, 7 točk pa aranžerju Slaviču pri trgovcu Mahalki. Za tekmo je bilo med občinstvom veliko zanimanje, izurjeni''aranžerji so pokazali veliko spretnost in znanje v svoji stroki. Mcžica 'Obiskovalcem Pece. Vsem ljubiteljem naše sive Pece sporočamo, da se bo Uletova koča za letošnjo sezono otvorila za binkoštne praznike in bo od tega dne dalje stalno oskrbovana. Glede prevoza iz Prevalj do Mežice in obratno sporočamo, da je podružnica SPD naročila zanesljivega avtobusnega podjetnika, ki bo oskrbel prevoz vseh turistov v zadovoljstvo od vseh vlakov. Avtobus voz: po prejšnjem voznem redu med Prevaljeni in Črno. Zaradi legitimiranja po obmejnih organih se obiskovalci Pece opozarjajo, da je potrebno, da imajo svoje planinske legitimacije v 'redu, ker le s pravdno planinsko legitimacijo se izognejo vsem neprilikatn. One obiskovalce, ki dospejo z večernim vlakom v Prevalje pa opozarjamo, da je tak prihod nujno treba javiti pravočasno, eventuelno tele-fonično, podružnici v Mežici, ki bo obvestila o prihodu in številu obmejni oddelek v Mežici, ker je le s spremljevalcem obmejnega oddelka mogoč prehod po noči preko Riške gore na Peco. V pomir-jenje obiskovalcev sporočamo, da postopajo obmejni organi s turisti, ki imajo legitimac;jo v redu, povsem vljudno in nam gredo v vsakem oziru na roko. — Prosimo pa vse obiskovalce našega kraja, da se istotako vljudno obnašajo na-pram obmejnim organom, posebno pa, da se ne upirajo legitimiranju ter smatrajo to le za vršenje njih težke službe. Ponovno vljudno vabimo vse poznavalce Pece, da jo zopet obiščejo in povedejo še nepoznavalce kraljestva kralja Matjaža na njega vršac. Na veselo planinsko svidenje! Carski dragulji. Uprava čikaške razstave pod devizo »Stoletje napredka«, je zaprosila sovjetsko vlado, naj ji pošlje na razstavo carske dragulje, ki so shranjeni v neki ruski banki. Med dragulji je tudi velika carska krona, ki jo je dala izdelati cesarica Katarina in so jo po njeni smrti nosili vsi ruski carji. Carska krona je težka 5 funtov in je vredna oJcrog 50 milijonov dolarjev. K kror.i pa spada tudi zlato žezlo, ki ima na vrhu diamant »Orlov«, težek 196 karatov in državno jabolko iz zlata, v katero so vdelani dragoceni manjši kamni. Ni še znano, če bo sovjetska vlada ugodila prošnji čikaš-kega razstavnega odbora. Greta Rechbauerjeva: Njena zmota Vedno si je predstavljala kot največjo blaženost na svetu postati žena pesnika. Toda usoda je sklenila drugače. Namesto da bi izpolnila njene romantične sanje, ji je odločila le tiho, skromno domovanje; poročiti se je morala s premožnejšim, a od nje precej starejšim trgovcem. Bil je prijazen in dobrosrčen in imel je le eno samo nedolžno in nikakor razburljivo slabost, da se >3 preveč brigal samo za dom. Ves svoj prosti čas je porabil v svojem vrtu. Sadil in presajal je rože, plemenitil cvetične vrste, kopal in zalival, pa saj je r.udil tak opravek človeku, ki ni stremel za najvišjimi ideali, dovolj privlačnosti in veselja. Tako je živela s svojim možem, in ta pot skozi življenje se ji je zdela tako ravna in dolgočasna, kakor obrezani drevored v parku. Strastni prijatelj vrta je ravnal z njo natanko po predpisih, veljavnih za gojitev cvetic. Dolgo je živela odtrgano od sveta za Štirimi zidovi, ki so obdajali hišo in vrt njenega moža. Tiha in skromna, kakor vijolica, je preživljala svoje dni, a je vendar hrepenela po tujih vrtovih, kjer se ovija bršljan drevja in se nad njegovimi kronami ziblje v zraku, kjer razvijajo krasne, nepoznane, lc pod vročim soln-cem uspevajoče cvetice svojo lepoto in se oko opijani v fantastičnem blesku divje lepote. Take vrtove pogosto opisujejo pesniki v svojih delih, zato je brala tudi toliko pesmi in romanov, kolikor jih je sploh mogla dobiti v roke. Brala je brez izbire vse in jc tudi najubornejši »sund« požirala z vso svojo strastjo. Naj- bolj srečna je pa bila, kadar je našla rimo na »ljubezen«. Takrat je zaprla knjigo in se potopila v ure 'dolgo sanjarenje, in kadar se je vzdramila, je dejala: »O, kako grdo me je prevaril!« Mogoče bi se pa bilo vendar vse dobro končalo in bi ostalo le pri tistih na-dah, željah in hrepenenju, če se ne bi bil prav tedaij pojavil neodoljivi ideal, pesnik Ivan Pilaj s svojo pesmijo o ljubezni. 1 a njen ideal je bil dober in ljubezniv človek visoke postave, črnih las in bil je vedno skrbno obrit. Spadal je v vrsto tistih, ki so »obupali nad življenjem«, so Pa vendar oblečeni vedno po najnovejši modi; lirik, ki se ne zanima za vsakdanje življenje, ki pa kaže vso svojo svobodo v genialni lahkomiselnosti. In ženske so norele za njim; ljubavna pisma so mu prihajala dan na dan. Tudi z njo, ženo trgovca in domačega vrtnarja, se je zigodilo tako kakor z vsemi drugimi — ni se mogla upirati. Ko jo trikrat prebrala pesem o ljubezni, je bila premagana. Ker je pa bila, dasi sanjava, vendairle realna, je sovražila vse dvoumno in dvomljivo. In v tisti svoji pesmi o ljubezni ji je pesnik govoril o preziru do tistih ohoževateljev, ki hodijo okrog z visoko dvignjeno glavo, omalovažujoč vsak zakon in vsak običaj. Zato je našla v tej pesmi sebi dozdevno pravo smer. Ušla je možu in se vrgla v pesnikovo naročje. Govorila mu je: »Z njim ne morem več živeti... Reši me!« Pesnik Ivan Pilaj je bil v prvem trenutku ves iznenaden. 'Saj ,ni mogel razumeti, da pojmuje besede, ki jih je govoril v svoji ljubavni pesmi tako resno in se mu že zaradi njih samih obesi okrog vratu. A glave si zaradi tega ni belil, sprejel je dar, ki mu ga je usoda tako nenavadno naklonila, saj mlada gospa je bila slad- ka, očarljiva in prikupna. Krasni in omamni so bili njuni prvi dnevi, le bala sta se, da ju zasleduje ogoljufani mož, zato sta se skrivala pod nepravim imenom in večkrat celo spremenila kraj in stanovanje. Sprehajala sta se le zvečer in tam, kjer ju nihče ni videl. Čimbolj se je ona bala, tem iznajdljivejši je bil on s svojimi varnostnimi ukrepi, in čimbolj je zagrinjal okna z zavesami, tem pomembnejši se ji je zdel. Ponoči sta odprla malo okence svoje sobice ter gledala v temno zvezdnato noč. Ob takih lepih večerih ji je deklamiral njeno najljubšo pesem o ljubezni. In vse to jo bilo nebeško lepo, preveč lepo, da bi moglo biti trajno. Njen mož se ni oglasil, ni je zasledoval. Čemu tudi? Bil je filozof. Ko ga je žena zapustila, se je vrnil k svojim cveticam in užival v njih tiho veselje ob zavesti, da ga te cvetice ne bodo zapustile, ker tiče z dolgimi in močnimi koreninami v zemlji, ona pa je bila nepriraščena k njegovemu življenju, vsa daljna v svojih sanjah, vsa tuja njetmu, »samo možu«. Tako sta se zaljubljenca naposled vrnila v mesto, in mladi ženi se je le prekmalu zazdelo, da so ji zamenjali njenega božanskega pesnika. Beg in strah, da ju ne spoznajo in odkrijejo, sta jo zresnila in polagoma je začela razumevati, kaj je storila. Zdaj je dokončno spregledala. Pri vsaki malenkosti, pri urejevanju domovanja in pri vseh drugih podrobnostih vsakdanjega življenja je razočarana spoznala moža, ki je ž njim živela. In ni sanjala več o romantiki poezije, sanjala je o tem. kako bi lahko živela v bogastvu in sreči s svojim možem; ki ga je zapustila, zdaj pa je morala trpeti revščino. Pesnik je izgubljal prejšnji čar,, postajal je malenkosten, samoljuben, in česar ženska ljubezen nikoli ne odpusti — skop. Zdaj, v samoti, kjer je moral živeti zaradi nje, se je pokazal takega kakršen je bil v resnici, brez poezije, brez romantike. Postal je vsakdanji človek, kakor samoljubni »vrtnar«, in morda še bolj. Iz revščine in pomanjkanja je vstajala bolezen. Ivan Pilaj je zbolel in ona mu je morala streči. Izginila je njena zasanjana svoboda, bila je zaprta v temni mali sobi, pri bolniku. Trpela je, ker ji je duša govorila, da se pokori ?,a svoj romantični greh in v tej pokori šele spoznava resnično življenje. Vedno češče je mislila na svojega moža, ki je rastel v junaka njenih pravih hrepenenj in izgubljal podobo »vrtnarja«. In ljubila ga je prvič s pravo, resnično, nenamišljeno ljubeznijo. Težka je bila njena odločitev, a nekega dne jo je zmogla, pisala mu je pismo in ga prosila odpuščanja. Ni ji odgovoril. Tedaj mu je pošiljala pismo za pismom, prosila za vrnitev, mu zagotavljala, da ga ljubi bolj ko kdaj prej in se je dovelj spokorila za svoj greh. ta pisma je pisala skrivaj, da jih ljubimec ni videl m ni zanje vedel. Predobro je čutila da jo Pilaj še vedno ljubi, in kakor je hrepenela po odpuščanju svojega moža, tako se je bala njegove ljubosumnosti. In ko sc je končno mož pomiril in ji pisal, da pride po njo, je tako skrivnostno pripravljala svojo vrnitev, kakor da bi se podajala na najnevarnejši beg. Pričakoval jo je z vozom. Vstopila je tiho in se odpeljala v rožnati vrt, ozdravljena od hrepenenja po romantični poeziji... Spominjajte s« CMD Šport SK Rapid bo igral prvenstvene tekme! Na seji poslovnega odbora LNP so bili določeni termini SK Rapidu za odigranje prvenstvenih tekem, in s:cer: 20. maja Rapid:S'K Celje v Celju; 3. junija Rapid: Čakovečki StK v Čakovcu; 10. junija Ra-pid:Hermes v Ljubljani; 17. junija Rapid: Ilirija v Ljubljani; 24. jun:ja ISStK Mari-bor:Rapid; 29. junija Rapid:SK Železničar; 1. julija Rapid:I'SSK Maribor in 8. julija SK Železničar:Rapid. SK Rap:d bo torej že na binkoštno nedeljo nastopil v Celju proti SK Celju. S pritegnitvijo SK Rapida k prvenstvenemu tekmovanju LNP se bo prvenstvena tabela prav gotovo spremenila, ker je znano, da razpolaga SK Rapid z dobrim moštvom, ki bo marsikateremu nasprotniku v prvenstvenem tekmovanju prekrižal račune. Tudi še n: gotovo ali bo SK Ilirija prvak in ali bo ostal ISSK Maribor na dnu tabele. Vsekakor bo prvenstveno tekmovanje s pritegnitvijo S(K Rapida bolj zanimivo ter se nam obeta vrsta lepih in napetih tekem. SK Svoboda :SK Grafika (Ljubljana). Na binkoštno nedeljo bo gostovala v Mariboru enajstorica SK Grafike iz Ljubljane ter odigrala proti SK Svobodi prijateljsko tekmo. Tekma se bo odigrala na igrišču SK Svobode in se bo pričela ob 16. urf. Odbor za delegiranje sodnikov pri OOLNP, službeno. Tekme 20. ;n 21. sodijo naslednji sodniki: v Mariboru: SK Svoboda:SK Grafika (Ljubljana) g. Bergant, SK Svoboda rezerva:SK Železničar rezerva g. Dasko; v Ptuju SK Ptuj:SK Grafika g. Frank!, predtekmo g. Zamuda; v Čakovcu: SK Austria (Gradec):Čako-vefiki SK oba dni g. dr. Planinšek; v Murski Soboti SK Mu'ra:'SK Drava g. Kop;č. Lahko-atletski dvoboj Marathon, Zagreb: Reprezentanca Maribora. Včeraj se je vršil izbirni meeting mariborskih lah-ko-atletov ter se je po doseženih uspehih sestavilo moštvo, ki bo zastopalo mestne barve v dvoboju z Marathonom, Zagreb. Navzlic slabemu terenu in neugodnemu vremenu so bili doseženi prav dobri rezultati: 100 m Venutti (Žel.) 12.04, 400 m Hoffer (R) 57.05, 1500 m Muraus (Žel.) 4.40.2. 3000 m Podpečan (Žel.) 10.7.03, štafeta 4^100 m Železničar 49.00, met krogle Rak (Zel.) 11.37, met diska Rak (Žel.) 30.78, met kopja Rud! (Maraton) 44.37, skok v višino: Perme (Žel.) 1.55, skok v daljavo Požar (Zel.) 5.79. Tudi drugoplacirani so pokazali lep napredek, predvsem mladi Grgič (Maribor), Vidic Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: RADIVOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik — STANKO DETELA v Mariboru. (Mrt.), Kangler (Mrt.), Monderer (Rapid) in drugi. Dvomeč se izvede 21. maja 1934 ob 14. uri na novih napravah Mariborskega otoka. Ker zaradi varnosti občinstva na otoku ni mogoče izvesti metov diska in kopja, se borba v teh disciplinah vrši dopoldne ob 10. uri na igrišču SK Železničarja na Tržaški cesti. Zagrebški Marathon nastopi v svoji najmočnejši postavi ter bo prireditev nedvomno clou letošnje lahko-atletske sezone. Čisti dobiček beograjske radio-postaje. Beograjska radio oddajna postaja izkazuje za lansko leto 444.000 Din čistega dobička, čeprav je izdala za program 2 milijona 367.000 Din. Izguba iz prejšnjih let pa znaša 1 milijon 153.000 Din. Epidemija hripe leta 1946 Hripa je ena onih nalezljivih bolezni, ki se pojavi od časa do časa v takem obsegu, da po številu žrtev ne zaostaja daleč za manjšo vojno. Čeprav ji posveča zdravniška veda vso pozornost, se še ni posrečilo najti proti njej učinkovitega sredstva, niti ne ugotoviti povzročitelja te zahrbtne bolezni. Najnovejša teorija o izvoru hripe je ona angleškega zdravnika dr. Howarda Wisija, zanimiva v tem, da bi se dalo, če bi bila pravilna, preprečiti v bodoče širjenje hripe, ki ga napoveduje dr. Wise za leto 1946. Po njegovem mnenju prihajajo zarodi hripe iz Kitajske, odkoder se širijo po vsem svetu, tudi v one države, ki imajo najstrožjo carinsko kontrolo in zaporo za kitajsko blago. Zarodki hripe se rode v blatu Rumene reke. Po velikih povodnjih ostane na bregovih tega kitajskega veletoka mnogo blata, ki se izpremeni na solncu v prah. Veter raznaša prah daleč naokrog, in tako pride tudi na ladje, ki ga odpeljejo na vse strani. In v tem prahu so zarodki hripe. Angleški zdravnik podpira svojo trditev z dejstvom, da je bila hripa razširjena najbolj prav v letih, ko je Rumena reka močno prestopila bregove. Te poplave nastanejo vsakih 28 ali 29 let. Zadnja velika poplava te reke je bila v letih 1889 in 191S. torej prav v letih, ko je kosila epidemija hripe. Dr. Wise pravi, da se nam obeta huda epidemija hripe zopet leta 1946. Preprečili bi jo lahko samo s tem, da bi Rumeno reko regulirali. Ker pa z regulacijo te reke n: mogoče računati, se moramo pripraviti na nov naskok hripe. Časa imamo dovolj in morda bodo zdravniki dotlej že našli učinkovito sredstvo proti tej nevarni bolezni. Stanovanje Za gospode najlepša izbira vseli modnih potrebščin pri - ELITE Gosposka ulica 34, nasproti Ljubljanske kreditne banke Soeeiialna modna trgovina za aosp ? de KOMFORTNO. SOLNCNO STANOVANJE. v bližini mesta oddani s. 1. julijem boljši stranki. Cena Din 700.—. Naslov v upravi lista._______________1924 Sobo odda SOBO z uporabo kopalnice oddam boljšemu gospodu s 1. junijem. Dr. Verstovškova ul. 6, II. nadstr., vrata 19. 1898 Razno Cenjenim damam sporočam, da otvorim 19. maja na Meljski cesti 26 damski frizerski salon. V svojem salonu bom izvrševala z naj-večjo pazljivostjo trajne kodre, vodno on-dulacijo, barvanje las, manikuro po zelo zmernih cenah. Za obilen ob‘sk se priporoča Ljudmila Krell, Maribor, Meljska cesta 26. Oglašujte URE ZA BIRMO od 40 Din. naprej zapestne ure od 80 Din naprej srebrne ure od 130 Din naprej 14 kar. zlate ure od 240 Din naprej samo pri Ant. Kilt-mann-ti, Maribor. Aleksandrova c. 11, nasproti gostilne »Pri grozdu« (Spatzek). 2026 Prodam VI.OŽNI KNJIŽICI Narodni doni, 16.000 in 24,000 Din, prodam takoi. Ponudbe na upravo »Večernika« pod »Gotovina«. 2032 otvorien Meljski hrib 33 preje (Stift Vorau) Iz telečjega boksa v letnih kombina- Udobnost in moderna oblika so pred- cijah, belo-črni in belo-rjavi. nos*’ tega elegantnega čevlja nosite zračne in lahke čevlje Za Binkošti smo pripraviti izbiro čevliev. ki v izdelavi in materijalu odgovarjajo toplim dnem. ar- Lahki sandali v modnih barvali, Udob ni in zračni. Eleganten čeveljček iz rjavega boKsa z okusnim okrasom. Okusno kombinirani v raznih barvah k lahkim letnim oblekam. Kratke žcn-^9-ske in moške nogavice Din 10.—, otroške Din 5.— in 7.—. Bele in v vseh modnih barvali. Usnjeni sandali s krep podplatom, Vel. 22—26 Din 35.—, 27—34 Din 39.—, 35—38 Din 49—, 39—40 Din Vedno modern salonski čeveljček iz rjavega boksa. Lakasti Din 129.—. Za letovanje in izlete najprikladnejši-Udobni so in zelo lahki. Praktični platneni čevlji za vsakdanjo nošnjo. Za soparne dni lahki platneni čevlji v raznih barvah. Prikladni za pomladne izlete, lahki in zelo udobni. Elegantni nsnJeni čevlji kombinirani s platnom- Lahki in zračni. Na plaži Vas bodo obvarovali poškodb naši kopalni čevlji. Otroški Din 19.—. Na ulici, za izlet in na letovanju, vedno jih potrebujete- V vseh modnih barvah. Dober boks in močan gumijast podirat bosta vzdržala vsak štrapac. Platneni z gumijastim podplatom v vseh barvah. Moški Din 39.— Zračni lufa vložki preprečujejo znojenje. Moški in ženski Din 5.—. Otroški Din 4.—. Kamen za čiščenje platnenih čevljev Din 2.—.