Id GLASILO DELAVCEV TITOVIH ZAVODOV LITOSTROJ LETO XXV. JANUAR 1984 ŠT. 1 Glasilo delavcev Titovih zavodov Litostroj izhaja mesečno (s posebnimi prilogami) v nakladi 6000 izvodov. Izdaja ga Odbor za obveščanje pri Konferenci OO sindikata Titovih zavodov Litostroj, ki je hkrati izdajateljski svet — Uredniški odbor: predsednik dipl. iur. Anton Tomažič in člani: prof. Hrabroslav Premelč, Tone Erman, Franc Kostevc, Marjan Sigulin, Toni Skušek, Srečko Pirc in odgovorni urednik Karel Gornik, urednik Marijana Meglič, tehnični urednik Estera Lampič, lektorica prof. Vesna Tomc. Telefon uredništva 556021 (n. c.) interna 202, 246 — Tiska Tiskarna Ljubljana. Oproščeno prometnega davka po pristojnem sklepu 421-1/72 POGOVOR Z GENERALNIM DIREKTORJEM MIRKOM JANČIGAJEM Kritična ocena — optimistična napoved Za nami je težko leto 1983, leto številnih problemov, ki so se porajali v pomanjkanju surovin in reprodukcijskih materialov iz uvoza in domačega trga, v problematični likvidnosti, v pomanjkanju konvertibilnih deviznih sredstev, energije itd. Kljub tem problemom vemo, da je ob skrajnih naporih proizvodnja skoraj nemoteno tekla in da po sedaj znanih rezultatih ugotavljamo primerne poslovne rezultate. ”Zima, zima bela vrh gore sedela ...”, tako bi lahko zapeli, ko smo obiskali zasneženo Soriško planino (Foto: T. Š.) Tudi pri izobraževanju ne smemo zaostajati Napredek znanosti in tehnike v današnjem času hitro spreminja način našega dela in življenja. Spremembe v proizvodni tehnologiji si sledijo druga za drugo. Zaostajati za drugimi v svetu pomeni ostajati na nižji stopnji produktivnosti in s tem celotnega gospodarstva, na katerem sloni vse, kar človek in družba potrebujeta. Zato so tembolj pomembna opozorila v naši družbi, naj se končno zavemo, da brez vlaganj v znanje in tehnološki napredek ni uspešnega gospodarstva. Še več: prav to mora biti v današnjih razmerah eden izmed glavnih dejavnikov za ozdravitev našega gpospodarstva. Litostroj se je zadnja leta lotil tehnološke posodobitve. Zrasli sta dve novi tovarni s sodobno tehnologijo, za dan republike smo odprli novo jeklolivarno, pred nami je uresničitev posodabljanja težke strojne opreme. Tehnološke novosti vnašamo v svoje klasične izdelke, pripravljamo se za proizvodnjo novih. Vse to zahteva marsikatere spremembe in stalno skrb za razvoj, pa tudi izpolnjevanje znanja zaposlenih Litostrojčanov ter ustrezno znanje tistih, ki se bodo v njem zaposlili. Izobraževanju moramo posvetiti enako skrb kot materialnim tehnološkim pridobitvam, saj bi imeli sicer sodobne objekte in opremo, ki pa je ne bi znali povsem izkoristiti, jo nadalje posodabljati ter z njo proizvajati vedno zahtevnejše proizvode. Tako kot se je moral Litostroj odločiti za vlaganja v posodobitev svoje proizvodnje, tako se mora sedaj odločiti tudi za posodobitev svoje šole oz. izobraževalnega centra. Oprema in učna sredstva v njem ne zadovoljujejo več za tehnološki nivo izpred let, kaj šele za sodobno proizvodno tehnologijo. Oprema je zastarela in v glavnem iztrošena. Smo na prelomnici: potrebna so večja vlaganja v materialne pogoje za izobraževanje kvalitetnih kadrov, tako kot ob izgradnji Litostroja in njegove industrijske kovinarske šole. Takrat se je to še kako obrestovalo — Litostroj je dosegel namreč svoje uspehe doma in v svetu tudi zato, ker je pravočasno poskrbel za naložbe v znanje, v izobraževanje. Hrbtenica litostrojske proizvodnje so poleg drugih delavcev kadri, ki so se izobraževali v naši šoli oz. izobraževalnem centru. Ni novo spoznanje, da morata šola oz. izobraževalni center poznati sodobno proizvodno tehnologijo in biti na tekočem z dosežki na strokovnem področju. Morata pa imeti tudi pogoje, da to lahko ne le posredujeta udeležencem izobraževanja, ampak da jih za sodobno proizvodnjo tudi usposabljata. To ne pomeni, da bi morali imeti prav vso najdražjo sodobno opremo. Vendar pa se z zastarelo in iztrošeno opremo ne da izobraževati za proizvodnjo, ki temelji na sodobnem znanju in tehnologiji. Če bi sedaj Litostroj zamudil čas in ne bi videl potrebe za posodobitev in nadaljnji razvoj izobraževanja v svoji šoli oz. izobraževalnem centru, bi napravil sebi veliko škodo, saj bi se odrekel dosedanji naravnanosti, ki mu je zagotavljala poleg drugih dejavnikov uspešen razvoj. Ker izobražujemo v šoli oz. izobraževalnem centru kadre tudi za druge uporabnike, veljajo seveda te ugotovitve tudi zanje. Dosedanje izkušnje delavcev v šoli oz. izobraževalnem centru in rezultati na izobraževalnem področju so zagotovilo, da bo ob posodobitvi materialnih pogojev za izobraževanje Litostroj tudi nadalje lahko računal na ustrezno izobražene in usposobljene delavce. Hrabroslav Premelč Kako vi ocenjujete leto 1983 z vidika naše poslovne uspešnosti glede na izdelane količine proizvodov, finančne rezultate, celotni izvoz in posebej izvoz na konvertibilno področje in rast produktivnosti dela? Ocena uspešnosti poslovanja v letu 1983 je še vedno nezadovoljiva. Konvertibilni izvoz je bil še vedno premajhen in predvsem zaradi tega je bila proizvodnja motena. Količina proizvodov je bila potem premajhna in zaradi tega celoten izvoz in realizacija nista bila tolikšna, kot bi bila lahko. S tem tudi fizančni rezultat ni tak, kot bi lahko bil. Rezultat poslovanja, ki na videz ne bo slab, je torej po moji oceni še vedno nezadovoljiv. V primerjavi s težavami, ki smo jih imeli, in v Primerjavi z načinom, kako smo se lotili težav, pa lahko trdim, da rezultat dokazuje, da bi lahko dosegli več. V letu 1983 je bilo v delovni organizaciji vloženega veliko truda v urejanje medsebojnih dohodkovnih odnosov, v boljšo organizacijo dela, v planiranje, v prizadevanje za pridobivanje več naročil s konvertibilnega področja itd. Kako ocenjujete navedena prizadevanja in v koliki meri smo jih uspešno reševali? Ker v naštetih problemih tudi sam vidim osnove za izboljšanje poslovnega rezultata in ker sem pri prvem vprašanju ocenil rezultat kot nezadovoljiv, potem moram dosledno vztrajati na oceni, da nismo bili uspešni. Razlog vidim v še vedno preveč prisotni "tehniki”, po kateri se smatramo za uspešne, če dokažemo, da dela ne moremo °PJaviti zaradi drugih. Za to ”teh-n'ko ’ je značilno, da problem ali naloga običajno po pisni poti kroži brez rešitve. Pri tem včasih postanem prav žalosten, ko ugotovim, da so udeleženci kar zadovoljni, kljub temu, da pravega rezultata nb Ob takih trenutkih me vedno hrabrijo primeri sodelovanja, medsebojne pomoči in iskanja rešitve, kljub temu, da na prvi pogled ni izhoda iz težav. Ti primeri so yedno bogatejši in s tem se povečujejo možnosti, da premeščamo tekoče težave in se pripravljamo na še težje in večje ovire. Ob koncu leta 1983 smo z odprtjem nove jeklolivarne zaključili Pomembno fazo v razvoju in investicijski izgradnji Litostroja, toda ,0 je šele prvi korak prestrukturi-ranja naših zmogljivosti za proizvodnjo strojev in naprav iz našega Programa večjih razsežnosti. Kako bomo v danih razmerah nadaljevali naš razvoj in izgradnjo novih zmogljivosti večjih razsežnosti? Razmere niso enostavne, o tem smo se že prepričali. Toda zastavljene usmeritve, da v naslednjem koraku razvoja investiramo v tako imenovano težko obdelavo, nam s svojo realizacijo lahko odpre novo dimenzijo razvoja. Zaradi tega sem prepričan, da bomo kljub težavam zbrali dovolj poguma in realizirali tudi to fazo razvoja. Posebej želim pri tem opozoriti, da ta faza razvoja ne zahteva realizacije investicije, to je gradnjo delovnega prostora in montažo opreme, temveč program in realizacijo nekajletnih tehničnih raziskav, razvoj in uveljavitev računalniškega projektiranja, zahteva pripravo dokumentacije, tako da bo možno izdelovati variantne računalniške ponudbe v najkrajšem možnem času, zahteva nov, spremenjen način obdelave trga, agresivnejši in vplivnejši pristop tudi pri naj večjih projektih, kot je na primer izgradnja verige elektrarn na Savi in Muri. Ker se vse bolj zavedamo te dimenzije in se že vedno bolj uspešno spopadamo s posameznimi področji, ocenjujem, da je moj optimizem upravičen. Delavski svet delovne organizacije je ob koncu leta 1983 sprejel dokaj optimističen načrt za leto 1984. Nekatere napovedi, predvsem pa povečanje celotnega prihodka in dohodka, izvoz in količinski načrt so se skoraj drastično povečali v primerjavi s preteklim letom. Katere osnovne strateške usmeritve bomo morali intenzivneje izvajati, da bomo uresničili plan celotne delovne organizacije? Morda bo odgovor presenetljiv. Plan v celoti še ni pokrit z naročili za zunanje kupce, ker gre pri prilivih tudi za avanse na nova naročila oziroma na proizvodnjo s kratkim ciklusom od prodaje do realizacije (viličarji, PPO, zunanja montaža). Glavno težišče letošnjih konvertibilnih prilivov bo gotovo na treh V januarju smo že izdelali prvo verjetno oceno konvertibilnega izvoza v letih 1985, 1986 in 1987. Če z aktivnim delom na osnovi sodelovanja in redne mesečne kontrole uspemo danes ocenjeni verjetni izvoz na konvertibilni trg spremeniti do sredine septembra v fiksno pogodbeno in rokovno opredeljeno obvezo, potem bomo tudi v letu 1984 uspeli doseči veliko! rokovno opredeljeno obvezo, potem bomo tudi v letu 1984 uspeli doseči veliko! Katere težave predvidevate pri uresničevanju plana in kako jih bomo premostili? Težave bodo običajne, kot so bile v preteklih letih. Pričakujem, da bodo samo še ostrejše. Na koncu vas prosimo, da odgovorite še na osebno vprašanje. Pred dvema letoma, ko ste prišli v Litostroj, ste za naš časopis odgovarjali v intervjuju na podobna vprašanja z namenom, da smo vas in vaše poglede na Litostroj predstavili delavcem Litostroja in širši javnosti. Iz vaših odgovorov smo razbrali in zapisali, da ste energičen in odločen človek z jasnimi cilji, trdno in uporno voljo, da jih uresničite. Največkrat oster in odkrit, pač človek, ki ima vse možnosti, da s pomočjo najožjih in ostalih sodelavcev uspešno vodi tako veliko delovno organizacijo, kot je Litostroj. Kako se, v smislu navedenih ugotovitev, po dveh letih vašega mandata v Litostroju počutite? Dobro! Nisem še dovolj uspešen. izredno velikih projektih: opremi za HE Haditha, opremi za ČP Kirkuk in dobavi viličarjev in sestavnih elementov za Iran. Tem projektom bo potrebno posvetiti v letošnjem letu posebno pozornost. Kje so težave, na katere naletimo pri obdelavi zunanjega konvertibilnega trga? Glavna težava je gotovo objektivne narave in jo je izredno težko premagati. Svetovna kriza mednarodnega trgovanja v preteklih dveh letih je dosegla v zadnjem obdobju svoj vrh. Multinacionalne družbe, ki so v preteklem obdobju bolj malomarno spremljale dogajanja v državah v razvoju, so se le-tem posvetile z vso resnostjo in so pri- čele z agresivno prodajo konkurirati ostalim ponudnikom. Glavni cilj je: premagati krizno obdobje s čim manj žrtvami in s politiko prevrednotenja svoje valute in obrestnimi merami (najboljši dokaz so ZDA) finančno obvladati zadolžene države, ki težko plačujejo svoj ”ceh” zadolženosti. Kaj to konkretno po-(Nadaljevanje na 2. strani) Pripravil: K. G. IZVOZNE NALOGE IN TEŽAVE NASTOPA NA TUJIH TRGIH Večja produktivnost — višja konkurenčnost Po naših planskih nalogah moramo v letošnjem letu realizirati preko 60 milijonov dolarjev fizičnega izvoza, od tega 23 milijonov na konvertibilnem trgu. Pri tem nam mora konvertibilni trg prinesti tudi preko 19 milijonov ameriških dolarjev finančnih prilivov, ki jih potrebujemo za plačevanje naših obveznosti do tujine in za nabavo reprodukcijskega materiala za redno delo. Te naše naloge naj bi se v prihodnjih letih stopnjevale z več kot 30-odstotno rastjo in to predvsem na konvertibilnem trgu. Kako so te naloge razporejene po posameznih blagovnih skupinah po finančnih prilivih konvertibilnih deviz (glavni nosilci nalog) v letošnjem letu? Proizvodnja turbin .............ca. 6,5 mio ameriških dolarjev Proizvodnja črpalk .............ca. 3,0 mio ameriških dolarjev Proizvodnja žerjavov ...........ca. 1,0 mio ameriških dolarjev Proizvodnja TVN ................ca. 4,7 mio ameriških dolarjev Proizvodnja PPO.................ca. 1,6 mio ameriških dolarjev Proizvodnja zun. montaža........ca. 1,6 mio ameriških dolarjev Proizvodnja PUM ................ca. 0,8 mio ameriških dolarjev Ostala proizvodnja ............ ca. 0,2 mio ameriških dolarjev K, /)>1 OJT/fr VOLITVE DELEGATOV V SAMOUPRAVNE ORGANE — ODRAZ NAŠE SAMOUPRAVNE ZAVESTI Izberimo in glasujmo Pravzaprav smo se že začeli pripravljati na volitve naših delegatov v samoupravne organe tozdov in delovnih skupnosti ter delovne organizacije in sozd ZPS, ki jim bo 11. marca potekel dveletni mandat. Osnovne organizacije sindikata so že izpeljale postopek za evidentiranje kandidatov in so tudi že evidentirale kandidate za posamezne samoupravne organe (delavske svete, disciplinske komisije, odbore samoupravne delavske kontrole), katerih delegate neposredno volimo. Osnovne organizacije sindikata imajo torej odločilno odgovorno nalogo pri evidentiranju in predlaganju kandidatov. Vsebina volitev je namreč izbira ustreznih kandidatov za posamezne samoupravne funkcije. Vsi volilni predpisi, ki jih imamo zelo podrobno napisane v naših statutih — volitve morajo biti najkasneje 30 dni pred potekom mandata, kandidacijske konference najkasneje 15 dni pred glasovanjem, enotne kandidatne liste najkasneje 10 dni pred glasovanjem, itd. — le zagotavljajo z roki in obveznimi volilnimi opravili pogoje za demokratično in neposredno določanje kandidatov, tajnost glasovanja in objektivno ugotavljanje volilnih izidov. Izbiro kandidatov pogojujejo naloge, ki jih bodo kot delegati opravljali v posameznih samoupravnih organih. Spremenjene okoliščine v zvezi z našim gospodarskim položajem in stabilizacijskimi ukrepi terjajo novo kakovost našega delovanja ter okrepljeno dejavnost družbenopolitičnih organizacij in njihovih članov. To pa pomeni močnejše, bolj borbeno in dosledno delovanje pri uresničevanju samoupravnih odnosov. Izhajati moramo iz dejanskih okoliščin, ne pa razpravljati o tem, kako bi bilo, če bi bilo drugače. Okrepiti moramo samoupravno zavest, da bi preprečili razvrednotenje in zrahljanosti meril in vrednot, ki jih imamo zapisane v ustavi, v zakonu o združenem delu, v naših samoupravnih splošnih aktih, v pravilih sindikata, v statutu ZK in še drugje in po katerih se moramo ravnati. Za delegate moramo predlagati take delavce, ki so si s svojim delom ustvarili naše zaupanje in ki bodo odkrito in pošteno povedali svoje mnenje ter bodo znali uskladiti interese okolja, iz katerega bodo izvoljeni, s širšimi interesi delovne organizacije kot celote in družbo, kateri odgovarjajo za svoje delo. Zakon o združenem delu pravi, da je delavec osebno odgovoren za vestno opravljanje samoupravljalskih (Nadaljevanje s 1. strani) meni za našo delovno organizacijo, ki izdeluje investicijsko opremo, je kaj lahko ugotoviti. Naša kreditna politika ne more v celoti spremljati dogajanja na svetovnem trgu kapitala, zato ostajamo na mednarodnih licitacijah praznih rok. Poznani so nam krediti japonskih in tudi ostalih ponudnikov na odplačilno dobo 20—30 let z obrestno mero 6—7% in celo do 10-letnim moratorijem (t.j. dobo, ko ni potrebno vračati kredita). To je seveda samo ena stran medalje. Na drugi strani je pa kup naših subjektivnih težav, ki jih moramo premagati. Gre namreč za čedalje večji razkorak naših kalku-lativnih cen in svetovne konkurence. Kljub močni devalvaciji dinarja, ki daje poseben stimulans izvozu na konvertibilno področje, se pri nas premalo naredi za večjo produktivnost. Kljub zahtevi tujega trga o skrajšanju dobavnih rokov je pri nas premalo narejenega za resnično skrajšanje in se zadovoljimo samo z obljubami. Zaostreni funkcij. Delegati v delavskem svetu so za svoje delo osebno odgovorni delavcem temeljne organizacije. Delavec kot delegat mora dobiti mnenje delavcev, ki so ga izvolili, in delati po njihovih smernicah. Delegat ima pravico in dolžnost, da med sprejemanjem skupnega sklepa Samoupravni splošni akti so namreč naše samoupravne odločitve, ki smo jih sprejeli po dogovorjenem postopku na podlagi medsebojnih sporazumevanj in dogovorov zaradi uresničitve skupnih interesov. Sprejete samoupravne splošne akte moramo imeti ”pri roki” ali vsaj vedeti, kje jih lahko dobimo, če jih imamo namen uporabiti in uresničevati. Dosedanja praksa ni preveč pohvalna. Veliko število sprejetih samoupravnih splošnih aktov je povzročilo zavračanje, ki ga večkrat kažemo s tem, da se oddahnemo, ko samoupravni splošni akt sprejmemo, potem pa nekako pozabimo nanj. Iskati ga začnemo, ko ga že res nujno rabimo. Pa še takrat nekateri pri iskanju odnehamo in ravnamo bolj približno, po spominu. Eden izmed pogojev za izvajanje samoupravnih splošnih aktov je poznavanje njihove vsebine in urejen pregled. Najprimerneiša ie verjetno uvedba registra samoupravnih splošnih aktov, kot je to že uveljavljeno za ostalo zakonodajo in posamezna strokovna področja. Pomen takega registra bo večkraten. Iz registra bomo izvedeli obliko samoupravnega splošnega akta (družbeni dogovor, samoupravni sporazum, statut, pravilnik), področje za katero smo ga sprejeli (samoupravljanje v delovni organizaciji, področje sa- tržni pogoji zahtevajo tudi večjo agresivnost v prodajanju. Tudi tu še šepamo in to precej močno. Torej čaka nas še veliko delo v okviru naše delovne organizacije. Oživljanje svetovnega gospodarstva, ki se pričakuje relativno kmalu, nas ne sme presenetiti nepripravljene. Delo pri osvajanju novih trgov je v teku in rezultati bodo gotovo sledili. Izvozna naravnanost naše delovne organizacije je nujna in zahteva tudi sodelovanje slehernega člana kolektiva, da po svojih zmožnostih prispeva k temu. Odstraniti je potrebno vse subjektivne težave pri izvozu in si z agresivnostjo pridobiti mesto na mednarodnem trgu, ki Litostroju pripada, in to je visoko med svetovnimi proizvajalci investicijske opreme. Začrtani plan, da v letu 1986 izvozimo samo na konvertibilno področje 50 milijonov ameriških dolarjev, nam mora biti jasen že v teku letošnjega leta, za kar obstajajo dejanske možnosti. A. Kramer usklajuje z drugimi delegati stališča v delavskem svetu. Prav tako ima pravico in dolžnost zahtevati stališča delavcev, če ni dobil smernic ali če te ne zadoščajo, da bi se mogel izjaviti o vprašanjih, o katerih odloča delavski svet. Napotkov za delo delegatov v samoupravnih organih je v naših samoupravnih aktih dovolj. Že na podlagi teh kratkih povzetkov o delu in odgovornosti delegatov bomo lahko oblikovali naše predloge za kandidate v razne samoupravne organe, tako da bo glasovanje na volitvah le še dejanska in enotna potrditev kandidatov, ki smo jih predlagali. V. Kreft moupravnih interesnih skupnosti in materialne proizvodnje) ter njihovo število. Imeli bomo tudi pregled naših pravic in obveznosti, ki zadevajo delavce, tozde ali delovne skupnosti, celotno delovno organizacijo ali sozd ZPS. Kako bomo to podrobneje uredili, bo določil samoupravni splošni akt o obveščanju, ki ga že pripravljamo. Vsekakor bo moral biti vsak samoupravni splošni akt opremljen s potrebnimi podpisi, datumom sprejetja, objave in veljavnosti ali uporabe in razdeljen vsem tistim, ki ga morajo uporabljati, pravtako pa tudi samoupravnim organom in družbenopolitičnim organizacijam v delovni organizaciji. S tako ureditvijo bo tudi izpolnjen eden izmed pogojev za bolj popolno obveščanje delavcev delovne organizacije. Nekaj določb, ki jih bo moral imeti samoupravni splošni akt o obveščanju že predvideva 26. člen statuta naše delovne organizacije in te določbe bomo morali vnesti v nastajajoči samoupravni splošni akt. Ta naš samoupravni akt pa bo moral biti v skladu z zakonom o javnem obveščanju, ki je tudi v postopku. Predlog za izdajo zakona o javnem obveščanju je sprejel slovenski izvršni svet oktobra lanskega leta. Po tem predlogu naj bi zakon določil, da je delovni človek in občan temeljni subjekt javnega obveščanja ter da je svoboda obveščanja in pravica do obveščenosti eden temeljnih pogojev za uveljavljanje samoupravnega položaja delavcev, delovnih ljudi in občanov za izvrševanje oblasti in opravljanje družbenih zadev. Zakon s tem povzema načela o obveščanju, ki so že v ustavi in zakon o združenem delu. Naša naloga je tako urediti obveščanje, da bo doseglo navedeni namen. Nato pa se bo začelo naše delo. S svojimi predlogi iz dosedanje prakse bomo pomagali pri sprejetju takega samoupravnega splošnega akta, ki bo ustrezal naši delovni organizaciji. Za začetek si lahko naredimo pregled samoupravnih splošnih aktov, ki nas obvezujejo, ter poiščemo v statutu tozda ali delovne skupnosti, statutu delovne organizacije in pravilniku o delovnih razmerjih določbe o obveščanju delavcev. V. Kreft Večja produktivnost . . . Kje imamo samoupravne predpise? Pri ocenah o razvoju samoupravljanja na splošno ugotavljamo, da smo samoupravljanje sprejeli kot družbeni sistem, ki ga moramo uveljaviti. Prav tako ugotavljamo, da ima samoupravljanje dovolj podpore pri delovnih ljudeh. Težave pa nastanejo, ko hočemo uveljavljati samoupravne predpise, preko katerih uresničujemo samoupravljanje. TEMA TEDNA: Težav pri oskrbi z elektriko še ne bo konec Denarja, vloženega v elektrarne, je bilo dovolj, le nespametno je bil porabljen in zafračkan Nutiearkamočno draži elektriko Že četrto " električne potrebami reba elek jajo že srt ta Hrvašk ie varnosti 'zroH a*«! e bil 7e,1 luči I v Srbiji I '‘roc,u„ lk,earka? • Čistega vir ^ki | ^r° 'n ''Srbiji z Reducirane misli ob redukciji V lanskem decembru so se v sredstvih javnega obveščanja resneje kot kdaj koli doslej vrstila opozorila o čim večjem varčevanju z električno energijo in se prepletala z razmišljanjem o starih nepopravljivih napakah, zagrešenih na področju energetike. Ta razmišljanja so nemalokrat spremljala drzna načrtovanja in ekonomski izračuni zamujenih, pa v sedanjem trenutku spet tako aktualnih vlaganj. Vsi tovrstni zapisi, izračuni in razpravljanja izhajajo iz enega skupnega jedra: kako zagotoviti zadostno količino energije za naprej, upoštevajoč dejstvo, da se poraba iz leta v leto veča. JE DOMAČE DVORIŠČE POMETENO? Po nerazumljivem zavlačevanju gradnje slovenskih elektrarn, prve HE Mavčiče in v krajšem obdobju tudi HE Solkan, je zdaj jasno, da gre slednja proti koncu, medtem ko ima prva od lanskega novembra vsaj "zeleno, luč” in napreduje po novem programu z določenim končnim rokom. Pričakujemo, da bodo priprave na naj večjo novogradnjo — verigo HE na Savi in Muri opravljene v kar najkrajšem času in ne bodo kasneje dobavitelji postavljeni pred rokovno nepremagljive zahteve, obenem pa obdolženi kot krivci za neizpolnitev programa in primanjkljaj energije. Brez dvoma bo poraslo tudi zanimanje za t.i. industrijske energetske obrate. To so elektrarne, ki so kot cenen lasten vir energije svoječasno že obratovale za potrebe močnejših potrošnikov, pa so jih potem iz tega ali onega razloga opustili. Tak izrazit primer so energetski obrati v okviru Papirnice Vevče in Železarne Jesenice. Svoj delež interesa bodo zagotovo prevzele tudi male elektrarne, ker bo že sam razvoj zahteval od neodločnih ’ 'veleinvestitorjev", okornih proizvajalcev in še bolj togih upravnih služb s kopico zahtevanih soglasij in ostale dokumentacije, da najdejo hitrejši^ in učinkovitejši način uresničitve sprejetih načrtov. KJE BOMO JEMALI Kadar smo osebno prizadeti, smo bolj pripravljeni sodelovati v sanacijskih načrtih. Morda bi tako predlagani razpis ljudskega posojila za gradnjo novih virov pridobivanja energije spričo decembrskih omejitev naletel na manj gluha ušesa? Pri tem najbrž ne bo šlo bfez pomislekov, ki se nam zbujajo ob časopisnih naslovih Res pa je, da smo doslej zastonj dobili bore malo in da smo za marsikatero dosti manj potrebno dobrino pripravljeni plačati velike denarje — da ne govorim o tistih sredstvih, ki jih posredno ali neposredno, prostovoljno ^ ali prisiljeno nakladamo v zgrešene investicije, od njih pa zaman pričakujemo kakršno koli korist. Zato zgrabimo vsaj tam, kjer se nam ponuja pol zastonj t.j. pri vodi. Začetne investicije se v novih okoliščinah hitro povrnejo. Letošnje sušno obdobje pač ne more biti merilo za tozadevne odločitve, kar pa se vzdrževanja in strege tiče, vemo, da bo turbine krmaril računalnik. Ko je nekajkrat prišlo do konkretnega ukrepanja in so se v temo zavili tudi posamezni predeli našega mesta, je bil hote ali nehote vključen v razmišljanje zelo širok krog občanov. Izjemne okoliščine (pomanjkanje padavin, nezadostne zaloge premoga, težave z nabavo mazuta), ki se utegnejo še ponavljati, so manevrski prostor za rešilne ukrepe močno zožile. OBRIŠIMO PRAH Z ODLOŽENIH PROJEKTOV Nas predvsem zanima, kakšno vlogo bodo v tem energetskem paketu imele hidroelektrarne. Brez dvoma drži predvidevanje, da se bo povečalo povpraševanje po turbinski opremi in da ne bodo več dolgo ovira novogradnjam na energetsko neizrabljenih rekah taki ozki razlogi, ki so gradnjo preprečevali doslej (Drina). Resnično nerazumljivo je, da v družbi kot je naša, toliko časa ni mogoče priti do sporazuma o izkoriščanju naravnih vrednot za skupno dobro. Tako moremo upravičeno pričakovati, da bo takoj za dogovorom o HE Mostar prišla na vrsto vsaj ena elektrarna na Drini (HE Više-grad), ena na področju Dalmacije (HE Djale) in nadaljevanje začete verige na hrvaškem delu Drave (HE Dubrava). V Makedoniji so v zadnjem času pripravili dokumentacijo in začeli z izdelavo več manjših elektrarn. Z njimi nameravajo na podlagi pridobljenih izkušenj po nekakšnem hitrem postopku izrabiti vodno silo za pridobivanje energije na najugodnejših lokacijah. Preseneča dokaj velika samozavest, neodvisnost in zaupanje v last-i ne zmogljivosti projektiranja ter zdelave in montaže opreme. Ko bo spet zavladala tema v deželi, stopite še vi na pot razmišljanja, ki vam bo potrdilo zaključno misel, da je najdražja tista energija, ki je ni ... ETO Močnejši vstop Litostroja na ameriški trg Glavna teža poslovnih naporov v letu 1984 bo ležala na povečanju izvoza na konvertibilna področja. Zaradi različnih vzrokov tej aktivnosti v preteklih letih nismo posvečali dovolj pozornosti. Zato so bili tudi rezultati preteklih let zelo skromni. Velikokrat se Litostroj, ki ima tudi za ta trg zanimiv proizvodni program, ni mogel primerjati z drugimi, veliko manjšimi delovnimi organizacijami, ki so se na tem področju ponašale z zavidljivimi rezultati. Gospodarske razmere pa so nas sedaj prisilile k drugačnemu ravnanju. V planu za leto 1984 imamo zapisano, da želimo doseči to leto konvertibilni izvoz v vrednosti čez 22 milijonov dolarjev. Cilj glede konvertibilnega izvoza pa je zastavljen še višje. Po načrtu za obdobje do leta 1990 bi konvertibilni izvoz v tem letu moral znašati že čez 60 milijonov dolarjev. Jasno je, da tako visoko zastavljenega izvoza ne bo možno doseči z usmeritvijo samo na tista tržišča, kamor smo v preteklosti pretežno že izvažali. elektrarno potem z remorkerji odvlečejo do mesta, kjer je projektirana, tam pa so že pripravljeni gradbeni temelji, na katere se strojnica spusti. Takih elektrarn bo Amerika gradila veliko. Litostroj se s svojimi ponudbami že vključuje v te projekte. Ko presojamo možnosti Litostroja na ameriškem trgu, ne moremo mimo dejstva, da imajo mnoga ameriška podjetja svoje interese na jugoslovanskem trgu. Jugoslavija se pravkar pripravlja na gradnjo naslednje jedrske elektrarne Pre-vlaka. V preteklosti so bile naš pomemben kupec nekatere dežele v razvoju. Tu pa se je stanje močno spremenilo. Nekatere od teh dežel so razvile lastno industrijo, kot na Primer Indija, zato je prodor na ta tržišča, če ne čisto nemogoč, pa vsaj močno otežkočen. V preteklosti uporabljene oblike prodaje niso več možne. Razen tega so bila plačila iz dežel v razvoju v konvertibilnih valutah samo takrat, če so investicije kreditirale finančne institucije, kot Svetovna banka in podobno. Ne smemo pozabiti tudi dejstva, da so številne od teh dežel zašle v izredne zadolžitve in bodo v bodoče težko izposlovale nove kredite za investicijska dela. Nenazadnje so se v prenekateri od teh dežel Poslabšale tudi politične razmere, kar vse jih odvrača od večjih investicij. Na dlani je torej, da je treba razmišljati o izvozu v tisti del sve-ta. ki je gospodarsko čvrst in sposoben, da investira v velikem obse-Sem spadajo tudi Združene države Amerike, saj skupaj z Japonsko, Kanado, Veliko Britanijo, Francijo in Nemčijo predstavljajo tisti del zahodnega sveta, ki ga označujemo kot bogate države z velikim gospodarskim potencialom. Na ameriškem trgu nismo novinci, v hidroelektrarni Crystal Dam v Coloradu obratuje že od leta 1975 naša turbina (moči 30 MW). Pravkar se dokončuje tudi montaža turbin, ki smo jih izdelali za centralo bwan Lake na Aljaski (2 turbini z močjo 12 MW). ^ .protcklosti smo do nekaterih naročil prišli tudi preko ameriških konzultantskih organizacij. Tako je -'0 Podjetje TAMS konzultant za 7arj,ax?. ki jih je Litostroj izdelal paV ldroelektrarno Tarbela Dam v •stanu (3 portalni žerjavi nosil-nosti 165 t, 100 t, 20 t in 2 mostna žerjava nosilnosti 300 t). , . Judi žerjavi za San Salvador za ldroelektrarno na reki Rio Lempa 50 oili povezani z ameriškim inženirskim podjetjem Harza iz Chicaga /žerjavi nosilnosti (2 x 230) t, 25 1 m 3,5 t/. Nenazadnje je potrebno omeniti udi žerjave, ki smo jih izdelali za našo jedrsko elektrarno Krško /po-arni žerjav nosilnosti 320 t, žerjavi nosilnosti 164 t, (113+18) t, 5,5 t/. uPec teh žerjavov je bilo podjetje cstinghouse, ki je prevzelo naro-cilo elektrarne v celoti po sistemu ključ v roke”. Vso navedeno opremo smo do-. avih kupcem v zahtevani kvaliteti !n Prejeli številna priznanja, ustna n tudi pisna, ki so potrjevala slo-s, ki ga je Litostroj dobil dru- čit ^at° s*on’ Litostrojeva odlo-da bo s povečanimi napori vP-sa na ameriškem trgu dobiti n, ,nar°čil> prav na teh izkušnjah. nia dtn° P0dP'rajo še nasled- ga^C^a se ie kljub svojemu hoti k, kot ena Prvih začela zaveda-darsk/ pomeni energija za gospo-kriza laZVOJ in za družbo. Naftna prvo 'T, Ji nastopila leta 1973 s riško P ,dr^z|tvijo nafte, je za ame-druzbo predstavljala resen pretres, na katerega so takoj odgovorili z ustreznimi ukrepi. Eden od teh je tudi ta, da se od takrat naprej ponovno vračajo k tistim virom energij, ki se obnavljajo in to je predvsem vodna energija. Ob tem pa so nekatere težave, ki so jih imeli z jedrskimi elektrarnami (Otok treh milj) ohladile začetno preveliko navdušenje za to vrsto energije. Vendar pa Amerika ne gradi samo veličastnih novih hidroelektrarn, ampak razmišlja tudi o modernizaciji že obstoječih ter o izrabi tudi skromnejših vodnih energetskih možnosti. Na nekem posvetovanju, posvečenem vodni energiji, je strokovnjak iz General Electric dejal: ”Ker stroški naše energije naraščajo, je čimbolj učinkovita izraba naših vodnih virov postala vedno bolj pomembna. Integrirani hidroelek-trični sistemi, uporabljajoč moderno zasnovano opremo, omogočajo uporabo obstoječih lokacij z obstoječimi pregradami s tem, da se obnovijo opuščene hidroelektrične lokacije in da se izboljšajo izkoristki Obstajajo načrti, da bi do leta 2000 morali zgraditi v Jugoslaviji 6 jedrskih elektrarn z močjo po 1000 MW. Stališče Jugoslavije je, da bi vse te elektrarne morale biti zgrajene po isti tehnologiji in da mora pri tem v največji meri sodelovati tudi jugoslovanska industrija. Tako stališče sili ameriška podjetja, da že sedaj iščejo Stike z jugoslovanskimi delovnimi organizacijami ter jih vključujejo v svoje programe. S tem si ustvarjajo boljša izhodišča za udeležbo v prej opisanem projektu. Obstaja pa še en vzrok, ki vpliva na ameriške gospodarske kroge, da želijo sodelovati z nami. Ta vzrok je politične narave. Zahodni svet se zaveda, da je v njegovem interesu, da ostane Jugoslavija neodvisna, neuvrščena in gospodarsko stabilna. Tega pa brez močnejših gospodarskih povezav z zahodnim gospodarskim območjem ne bo mogoče zagotoviti. Te povezave ne morejo biti samo v ustreznih kreditih, temveč tudi v možnostih, da te kredite vračamo in se jih postopoma tudi rešimo. Hidrocentrala Swan Lake na reki Falls Creek, Ketchikan, Aljaska (Investitor: Ketchikan Public Utilities) in modernizira stara oprema, da bi se tako zvišale moči in količina proizvedene energije.” Velik poudarek dajejo Američani tudi tako imenovanim malim in mini hidroelektrarnam. Določeni predeli Amerike, kot npr. Aljaska, so se do sedaj v glavnem preskrbovali z električno energijo, ki so jo dajale dizelske elektrarne. Zaradi visokih obratovalnih stroškov sedaj pospešeno prehajajo na vodno energijo. Po nekaterih podatkih, ki so nam na razpolago, je samo v jugozahodnem delu Aljaske potrebno zgraditi 37 hidroelektrarn z močjo pod 5 MW. Želja po večji izrabi vodne energije usmerja Američane tudi v gradnjo elektrarn na nizkih padcih. Na tem področju so ameriški projektanti elektrarn razvili nove tehnološke rešitve. Strojnica je zgrajena kot plavajoč objekt, v katerega je vgrajena vsa potrebna turbinska in elektro oprema. Tako plavajočo Obisk, ki smo ga v začetku lanskega decembra opravili v Ameriki, je potrdil naše ocene, in pokazal, da naša pričakovanja glede prodora na ameriški trg lahko uresničimo. Toda kljub vsem pozitivnim ocenam in možnostim bo veliko odvisno od naše pripravljenosti in sposobnosti. Ameriški trg je eden izmed najbolj razvitih in zahtevnih trgov. Od partnerja zahteva obnašanje, ki ga določa sam, in pričakuje, da bo naletel na tak odziv. To ne pomeni samo ustrezne cene, sprejemljivih rokov in vrhunske kvalitete, temveč tudi vsestransko ekspeditivnost, točnost in zanesljivost v komuniciranju. Američan nima časa za brezplodne in dolge razprave, tudi ne časa, da bi dneve in tedne čakal na potrebne odgovore. Konkurenca na tem trgu je izredno ostra in se vsaka malomarnost kaznuje z izključitvijo z njega. Med bivanjem v Ameriki smo obiskali 16 podjetij in imeli 24 raz- sa litostroj 25 let časopisa litostroj 25 1 gl^^ilOStl^^^^e^časoDis^lUostro^^i Pred petindvajsetimi leti, januarja 1960, je izšla prva številka časopisa Litostroj. Časopis je v svojih začetkih izhajal v nakladi 3800 izvodov, njegov namen pa je bil zapolniti praznino, ki je nastala s prenehanjem izhajanja našega prvega tovarniškega časopisa "Turbina”. "Zares je bil že čas, da smo si z našim časopisom, ki prihaja prvič po dolgem spet med nas, znova predstavili predse ogledalo, ki naj nam kaže pravi obraz. ” S temi besedami je uredništvo v svojem prvem uvodniku na slikovit in vsakomur razumljiv način označilo svoje cilje in utemeljilo svoj obstoj in poslanstvo. Časopis sta v teh prvih letih urejala in se trudila okoli njega Peter Likar in dr. Branko Vrčon. Prav njima gre v precejšnji meri zahvala, da se je časopis pojavil kot kvalitetno in zanimivo tovarniško glasilo. Časopis so, kot še mnoga leta zatem, tiskali v Tiskarni ČZP — "Primorski tisk” v Kopru. Ob tej naši obletnici smo prebrskali po arhivu ter natančno prelistali naš prvi letnik, predvsem pa prvo številko. Niti oblika niti vsebinska zasnova časopisa se v vseh petindvajsetih letih nista bostveno spremenila. Množica kratkih ter nekaj daljših sestavkov in raznovrstnost ilustracij je zanimiva in prijetna za oko, vsebina pa s poseganjem na vsakovrstna področja pokriva življenje in delo v takratnem Litostroju. Tudi šal, križank in nekaterih lahkotnejših sestavkov, ki razvedrijo bralca, ni manjkalo. Glava časopisa je bila črna, poudarjena in precej (dvakrat) večja od današnje. V teh petindvajsetih letih, ki so minila od dneva, ko se je prvikrat pojavil časopis Litostroj, je prišlo okoli njega in v njem do mnogih sprememb. Vendar nas to ni oviralo, pri izpolnjevanju naše naloge in ciljev, ki jih je v prvi številki uredništvo označilo s temi besedami: "Naš uspeh bo vsak posamezen člen, ki ga bomo lahko vstavili v vence teh verig povezanosti med nami in tovarno, in med tovarno in vso našo skupnostjo. Želimo da bi bilo teh nekaj členov kar največ in da bi k njihovemu kovanju prispeval prav vsak član našega kolektiva. Zato stopamo na to pot z željo in v prepričanju, da nam boste vsi pomagali. ” t t.š. Četrt stoletja časopisa Litostroj govorov. V yečini primerov so sogovorniki pokazali velik interes za naše možnosti in naš namen, da močneje vstopamo na ameriški trg. Ameriški kupci nimajo predsodkov do nobenega ponudnika, če blago ustreza njihovim zahtevam. Ameriški kupec zahteva, da so proizvodi kvalitetni tudi po izteku garancijske dobe ter polaga velik pomen na to, da prodajalec opreme tudi po izteku garancijskega roka spremlja njeno delovanje in je na razpolago z rezervnimi deli in uslugami. Recesija je ameriško gospodarstvo v preteklih letih izredno prizadela. Vendar pa se iz tega počasi in vztrajno izvija. Vsi zatrjujejo, da gospodarstvo oživlja in da število investicij raste. Zato je bila podrobnejša predstavitev Litostroja potencialnim partnerjem v Ameriki opravljena ob pravem času. Naši napori, ki bodo sledili temu obisku, in naše ustrezno ravnanje pa naj uresničijo pričakovane rezultate. D. Kolbl Zamujena čestitka Hotel sem napisati lepo novoletno pisemce — nekaj takega, kar človeka že med branjem nezadržno sili, da bi zgrabil kozarec, ga dvignil visoko in nazdravil vesoljnemu svetu. "Pridite, prijatelji, da se poveselimo v tem svečanem trenutku, ko je sreče polno srce in iz oči sije sama radost! Pridite, da skupaj proslavimo ta veliki dan!" Hotel sem pisati o tem, kako lepo se nam stekajo številke iz naših načrtov, finančnih, investicijskih, družbenih, kako nam proizvodnja uhaja v nesluten razmah, ki ruši vse meje postavljenih norm za produktivnost in vžiga nov ogenj v kosteh skoraj odpisane generacije nekdanjih idealistov. Hotel sem pisati o neverjetni komercialni zagnanosti, ki s povsem novih zornih kotov kot "avantgarda" suče škarje in kroji tuje in domače platno, da bi nas oblekla, nasitila in napojila, pa še posebej pisati o težko pričakovanih paketih skrbnice nabave in njenih v trde platnice vezanih spiskih, ki jih še tak veter ne more razmetati. In še pisati o neverjetno dragocenih projektih, kijih na visokih okopih stabilizacije ne doseže noben val ne zunanjih ne notranjih viharjev ... Da, bilo bi lepo pisanje — pravljica, ki bi jo brali še individualni poslovodni organi in njihovi pomočniki, čeprav zlobni jeziki trdijo, da le podpisujejo in predajajo naprej, kar jim pride na mizo. Resnično srčkano bi bilo tako pisanje in prav gotovo bi mi odleglo po njem od vseh tistih grdih misli, ki jih rojevajo večne težave — najbolj tiste med njimi, ki si jih za vsakdanjo rabo vztrajno izmišljamo sami. Morda bi mi po tem pisanju izginila iz glave vsiljiva predstava okornega parizarja, s katerim se ob spodbujajočem kričanju voznika na vse kriplje muči prepotena konjska vprega — in bi jo zamenjala slika sibirske trojke, ki ob pozvanjanju kraguljčkov vleče lanke sani v mlado jutro ... Pa ni bilo nič s tem pisanjem, pretežak je bil zrak. Strupeni smog mi je silil pod obleko, se zažrl v žile in srce. Za vraga, mar res ne moremo iz teh dušečih vrvi inflacije, dolgov in neodgovornega obnašanja? Se bomo vsaj v tem olimpijskem letu hitreje obračali, segli višje, postali močnejši? FTf) NOVI STROJI IN BOLJŠA TEHNOLOGIJA Naprava za kaljenje z induktivnim segrevanjem Visoka stopnja produktivnosti v industrijsko razvitih državah je med ostalim pogojena tudi z rabo sodobnih tehnoloških postopkov za vse vrste obdelave. Termična obdelava z indukcijskim segrevanjem je postala v zadnjih letih nepogrešljiva predvsem v kovinsko-predelovalni industriji. Tehnološki postopek termične obdelave z indukcijskim segrevanjem je možno delno ali v celoti avtomatizirati, kar se posebej izplača pri segrevanju večjih serij enakih proizvodov. Zelo uspešno pa se indukcijsko segrevanje uveljavlja za termično obdelavo najzahtevnejših strojnih elementov, kot so zobniki, vodilna vretena, odmične gredi itd. Tehnološko strojništvo je v zadnjih desetletjih doživelo zelo velik razvoj. Razviti so bili novi postopki obdelave, odkriti novi načini obdelave in novi materiali, močno pa se je povečala tudi produktivnost. K povečanju produktivnosti je največ prispevala elektronika in z njo avtomatizacija obdelovalnih strojev in procesov ter uvedba novih načinov mehanske in termične obdelave, kamor spada segrevanje z indukcijskim visokofrekvenčnim generatorjem, s katerim se od lanskega leta ponašamo tudi mi v Litostroju. Visokofrekvenčni generatorji so namenjeni indukcijskemu segrevanju vseh vrst kovin, polprevodnikov, v strojništvu pa se največ uporabljajo za površinsko kaljenje, mehko in trdo lotanje, taljenje, napuščanje ter za segrevanje surov-cev za utopno kovanje v veliko-serijski proizvodnji. Toplotna obdelava kovin s pomočjo VF generatorja-indukcij-sko segrevanje je v zadnjih letih nepogrešljiv tehnološki postopek v najrazličnejših vejah strojništva, predvsem v zahtevnejši kovinsko predelovalni industriji ter elektro in elektronski industriji. To je posledica želja po uporabi sodobnejših in gospodarnejših tehnologij. Kljub temu pa moramo ugotoviti v našem okolju relativno skromno rabo indukcijskega segrevanja v mnogih vejah naše industrije, predvsem zaradi nepoznavanja tehnoloških in ekonomskih prednosti, ki jih nudi ta način segrevanja. Naprava za segrevanje z visokofrekvenčnim generatorjem je bila kupljena v Litostroju z namenom poceniti in poenostaviti proizvodnjo in termično obdelavo nekaterih elementov v serijski proizvodnji talnih transportnih sredstev, kot so sorniki, puše, zobniki, prav tako pa tudi za kaljenje zob velikih zobnikov za reduktorje. Zelo uporaben pa je ta način segrevanja zaradi hitrega postopka in majhne oksidacije tudi za lotanje ploščic iz karbidnih trdin na držala, pri izdelavi strugarskih nožev in ostalega rezilnega orodja. Če ta postopek termične obdelave primerjamo s cementacijo ob zahtevani trdnosti jedra, trdoti površine in zahtevani globini trde-ga-prekaljenega sloja, vidimo, da lahko draga cementacijska jekla zamenjamo s cenejšimi jekli za poboljšanje. Indukcijsko visokofrekvenčno gretje je uporabno na zelo širokem področju. Razvoj gre v smeri uspešne rabe na novih področjih, tako v smeri še večje gospodarnosti kot tudi povečanja produktivnosti pri že navedenih postopkih. Nakup VF generatorja za indukcijsko gretje je pomemben korak v posodobitvi tehnologije termične obdelave v naši tovarni. Zdaj lahko doma kalimo praktično vse tudi najzahtevnejše zobnike za velike reduktorje do 1400 mm premera in teže do 40 kN. Najbolj pa se je to že in se bo še pokazalo uspešno v proizvodnji viličarjev. Kje bomo ta postopek upora- Indukcijsko segrevanje manjšega zobnika bljali in kako bo stroj delal, pa bo odvisno od nas samih, od naše sposobnosti, razgledanosti in pripravljenosti napraviti korak naprej na področju termične obdelave. Kako hitro, kako uspešno in kako intenzivno bo stroj za kaljenje z indukcijskim segrevanjem vključen v naš proizvodni proces, je odvisno od projektantov in konstruktorjev, pa tudi od tehnologov. Projektanti in konstrukterji morajo predpisovati povsod tam, kjer je dopustno, cenejša jekla za poboljšanje in ne cementacijska jekla, tehnologi pa se bodo morali dodobra seznaniti s tem postopkom termične obdelave, kar pa še vedno ni dovolj. Za dosego kvalitetnega kaljenja površin z indukcijskim segrevanjem bodo tehnologi, ki so zadolženi za področje termične obdelave, zelo tesno sodelovati z upravljale! kalilnega stroja in skupaj z njimi reševati zahtevna vprašanja. Tako bodo našli rešitev za Visokofrekvenčni generator, grajen v naši tovarni, moči 80 kW in frekvence približno 400 KHz. Ima dva pristroja: enega za kaljenje zobnikov do premera 1400 mm in teže do 40 kN, drugi pa je namenjen kaljenju sornikov, puš, malih zobnikov itd. najboljšo obliko induktorja za posebne primere ter določili hitrost in jakost gretja ter globine kaljenja za zahtevnejše vpeljane naprave. Postopek segrevanja z VF generatorjem je vsestransko uporaben, gospodaren in sodoben, delno avtomatiziran, vse to pa pomeni spet korak naprej v uvajanju sodobne tehnologije v naši tovarni. I. Gantar Indukcijsko segrevanje in kaljenje zahtevnejših oblik (odmična gred) VAROVALNA ČELADA JE DELAVCU REŠILA ŽIVLJENJE Varstvo pri delu V začetku novembra 1983 se je na gradbišču RHE Obrovac zgodila nesreča pri delu, pri kateri bi delavec lahko izgubil življenje, če ne bi pri delu uporabljal varovalne čelade. Nesreča se je zgodila v jašku za drenažo RHE Obrovac. Omenjeni delavec je skupaj s sodelavcem montiral konzole in objemke za pritrditev drenažnih cevovodov, ki so speljani skozi vse etaže elektrarne, ta pa se nahaja osemdeset metrov pod zemljo. Delala sta na delovnem odru na višini dveh metrov od tal druge etaže. Oba sta imela predpisana osebna zaščitna sredstva: obleko, zaščitne čevlje, rokavice, podložene brezrokavnike in varovalne čelade. Poškodovanec je delo opravljal v sedečem položaju, sodelavec pa za njim v stoječem. V takem položaju sta bila, ko je v elektrarni prišlo do prekinitve električne energije. Vsi prostori so ostali v popolni temi. Med prekinitvijo električne energije je z zgornjih etaž padel v jašek in na delavca različen material: gramoz, odpadni deli betona in les. Delavec, ki je stal, se je hitro umaknil na skrajni rob delovnega odra, nato pa že slišal krik sodelavca, kateremu je nekaj padlo na varovalno čelado. C>'v ...^ H "j Večji zobnik segreva n in kaljen po načinu vsaka vrzel posebej. Pri analizi nesreče ni bilo mogoče ugotoviti, kdo je sprožil padec odpadnega materiala v jašek. Na gradbišču elektrarne dela razen naših monterjev še več gradbenih in montažerskih skupin drugih izvajalcev. Predvidevamo, da je do tega prišlo zaradi paničnega umika delavcev iz zgornjih etaž proti izhodu, ko so ostali brez razsvetljave. Zaradi tega tudi ni bilo možno popolnoma točno ugotoviti, kakšen predmet je poškodovancu padel na glavo oziroma na varovalno čelado. Verjetno je bil to lesen tram 80x80x800 mm, katerega so našli na tleh. Čelada je tako preprečila hujšo poškodbo glave ali celo smrt delavca. Na njej se sicer pozna udarec in pretrgala se je kletka v notranjosti čelade. Udarec je bil tako močan, da se je delavec onesvestil in dobil lažji pretres možganov. Nezavestnega poškodovanca so takoj odpeljali v ambulanto Obrovac, nato pa v bplnico v Zadru. Ob tem je potrebno omeniti, kako je včasih težko doseči, da delavci uporabljajo varovalna sred- stva. Stalno opozarjanje neposredno nadrejenih in redno izobraževanje na področju varstva pri delu je sicer eden od načinov, vendar je uspeh dosežen šele takrat, ko delavec sam spozna, da ga ta sredstva varujejo pred poškodbami in obolenji. Eden glavnih vzrokov, da delavci ne uporabljajo osebnih varovalnih sredstev, je v tem, da povzročajo telesno neudobnost. Vendar se da tudi to v določeni meri spremeniti s stalnim izpopolnjevanjem in novimi dosežki na tem področju. Z veljavnimi jugoslovanskimi standardi so predpisana sredstva in oprema za osebno varstvo pri delu, in sicer za zavarovanje glave, oči, obraza, sluha, dihalnih organov, rok, nog, ročnega sklepa, ramena in hrbtenice, trebušnih organov, telesa ter za varstvo pred padcem z višine. V tem primeru je delavec utrpel le lažjo poškodbo glave. Če pa delavec ne bi imel varovalne čelade, bi se nesreča pri delu kaj lahko končala z najhujšimi posledicami. Zato je razveseljivo in pohvalno od monterjev in neposrednih vodij v RHE Obrovac, da dosledno upoštevajo varnostna navodila pri delu in uporabljajo sredstva za osebno varstvo tam, kjer je to nujno potrebno. Zdravko Hribernik Razdejana čelada, ki je preprečila hujšo poškodbo ali celo smrt (Foto: B. Jereb) Ker je tega delegatskega gradiva za čitanje preveč, se bom na seji pridružil tistim, ki modro molčijo RAZMIŠLJANJE o nekem izvozu Neznano znani viličar Zgolj splet srečnih okoliščin, ali pa morda izvoz za vsako ceno? Načrtno delo in tako rekoč vsakodnevno prizadevanje, boj s konkurenco na nekaterih primerjalnih prednostih in posluh za želje končnega kupca? Vse to so komentarji, ki so se v zadnjem letu in pol pojavljali v delovni organizaciji, ko se je po daljšem premoru pojavil naš viličar na konvertibilnem in na klirinškem trgu. stimulacij, ki ves posel predstavljajo dohodkovno še zanimivejši, čeprav je potrebno v isti sapi povedati tudi to, da je zvezna blagajna prazna in da se stimulacija plačuje zelo neredno. Čeprav ni naš namen polemizirati z zgoraj zapisanimi "ugotovitvami”, nam naš gospodarski vsakdan riše jutrišnjo perspektivo, pa nemalokrat tudi današnje preživetje skozi izvozne uspehe, ali kakor temu pravimo, čim uspešnejše vključevanje v mednarodno delitev dela. Že uvodoma je treba zapisati, da je viličar v letu 1982, še posebej pa lani, zelo uspešno stopil po poteh izvoza in bil ravno v letu 1983 tudi zaradi izpada nekaterih velikih poslov kar glavni izvozni adut naše delovne organizacije. Nekaj številk: realizacija konvertibilnega izvoza v letu 1981 — 118.000,- ameriških dolarjev, 1982 — 1.050.000 in 1983 — 3.800.000,- ameriških dolarjev. Samo primerjava za leti 1982/83 nam kaže indeks 362. Leto 1983 je tudi najuspešnejše izvozno leto v vsej zgodovini proizvodnje viličarjev. Viličar je ustvaril skoraj 40% litostrojskega konvertibilnega izvoza. In ko smo že pri številkah omenimo še 703.000,- dolarjev, realiziranih v letu 1983 na klirinškem trgu. Tudi tu v zadnjih letih praktično ni bilo rezultatov, pri čemer Pa je resnici na ljubo potrebno povedati, da smo klirinški izvoz namenoma omejevali, saj je jasno, da Je osnova lahko le izvoz za "zelene dolarje", še posebej, če se spomni-U10, da je domači trg tako nenasi-cen, da nam je v letih 1981 pa še tudi 1982 omogočal dinarsko prodajo na 100-odstotni predujem. Razmišljajoč o trditvah, zapisanih v podnaslovu, se nam zdi predvsem pomembno spoznati, da ima vsak proizvod svojo življenjsko dobo. Naš viličar je ob koncu leta '981 s stalnim (čeprav ne trdim, da zadostim) razvojem in nadzorom v fazah proizvodnje in kooperantskih uslug dosegel kvalitetni nivo, sprejemljiv za mednarodni trg. Nove Proizvodne zmogljivosti so perspektivno večje količine proizvedenih viličarjev, s tem pa se je ob spremenjenih razmerah gospodarjenja še toliko bolj kazal problem uvoza (okoli 10%). Ker tudi v de-vop1' 0rganizaciji deviz ni bilo do-R prišlo spoznanje, da po rem ne bo možno nadaljevati, r k?1] Udobju bi lahko resnično , k 1 mv na devize za vsako ceno in er Je najlažje začeti kar doma, smo dokaj uspešno pričeli združe-vnti delo in sredstva z domačimi upci. Vsakomur je jasno, da Prave perspektive takšne devize ne moreJo dati. Tako sta stekli akciji zmanjševanja uvoza (cevi, ležaji, zavore in končno tudi profili), Predvsem pa sistematičnega nude-uja, največkrat domačemu kupcu izpred nosa odvzetega viličarja, na konvertibilni trg. Prodajali smo jih nekaj v Irak in Libijo, poskušali z velikim metom (okoli 100 viličar-Jev) za Venezuelo in se ves čas tru-'1 za prodor na Poljsko. Spomla-1 '982 smo preko trgovske hiše rogres poskusili z Iranom, kjer so e razmere po revoluciji že umirile Je raste! (ekonomsko in politič-Dr' Z?n’m'.v trg. Kljub navedenim t ‘zadevanjem je povsem jasno, da i sreča igra pomembno vlogo, J se je potrebno na nekem trgu I ojaviti v primernem trenutku in em .sP*et objektivnih okoliščin tai;?riSj ' y sv°j Prid. Zato ne gre Jni, da je začetek izvoza v Iran Pnmu myre srečna okoliščina. D , emben je predvsem pristop k sov«U’ razumevanje kupca za nje- sPecifikn beležnico sem zabeležil svoje vtise ter mnenja in komentarje nekaterih gostov pa tudi osebja, ki skrbijo za to, da so njihovi dnevi eirn lepši. V koči sem najprej poiskal upravnika doma Jožeta Domjaniča 'n ga zaprosil, naj mi na kratko Pove, kakšno je njegovo mnenje o Prihajajoči sezoni, kako je kaj z obiskom ter kakšni problemi se Pojavljajo. Takole mi je odgovoril: Trenutno je naš dom skoraj Polno zaseden, saj imamo 58 go-stov, ki bodo tukaj cel teden. Malo Pa je prehodnih, dnevnih gostov. Boncinski boni ter drag prevoz je Povzročil to, da se ljudje raje odlo-cajo za bližja in lažja dostopna smučišča. Tudi ustreznih avtobusnih zvez ni, avtobus pelje le do vasi Sorica, od koder je potem dobro uro peš hoje do naše koče, kar še dodatno onemogoča večji obisk. Zelo dobro smo preskrbljeni z vsem potrebnim, imamo zadostne zaloge in bi lahko brez težav preživeli mesec dni brez stikov z zuna-ujim svetom. Edine težave, ki se občasno pojavljajo, so z elektriko ln centralno kurjavo, ki pa jih s Pomočjo iz vasi poizkušamo sproti ln čim hitreje odpraviti. bi bili vsi čimbolj zadovoljni in da bi se gostje v tem času, ki ga preživijo na Soriški planini, resnično sprostili in spočili.” Tako je povedal upravnik. Ker pa me je zanimalo tudi in predvsem mnenje obiskovalcev, sem se odpravil proti smučišču. Bil je prav lep sončen dan in sneg ravno prav trd in stlačen po mnenju smučarjev, se mi je nekoliko vdiral pod nogami. Široko nasmejani in zadovoljni obraz Boža Voduška je že vnaprej odgovarjal na moje vprašanje o tem, kako se počuti. Njegov odgovor pa je bil zelo kratek in jasen: "Navdušen sem! Vse je odlično: vreme, sneg, hrana, postrežba in počutje.” Nekaj časa, do prve postaje žičnice, sva se vzpenjala skupaj z Lojzetom Mlakarjem. On na smučeh, jaz peš. Na tedensko smučanje je prišel skupaj z otroki, zdaj pa so bolj malo skupaj, saj si on izbira lažje in počasnejše proge.' Povsem zadovoljen je, tako z oskrbo kot tudi z vremenom in snegom, in se bo v tem času prav dobro razgibal in sprostil. Ciril Vreča je prišel na Soriško planino s celo družino. Zelo je zadovoljen. Pravi, da se lahko vsakdo nasmuča po mili volji in dokler ga noge držijo. Pred žičnico ni nobene vrste in se lahko dobesedno neprestano spuščaš po strmini. Med obiskovalci je veliko otrok, precej več kot odraslih, kar je tudi razumljivo, saj imajo osnovnošolci v januarju zimske počitnice. Prav zato ne bi bilo prav, če bi spraševal za mnenje le odrasle, otroke pa pustil ob strani, češ, oni so pa že tako ali drugače zadovoljni. Peter Drekalovič je bil na Soriški planini že pred leti, vendar le en ^ letošnjem letu smo uvedli tudi ekatere novosti, ki naj bi še pove-pa e zadovoljstvo naših gostov, pstavili smo bife na smučjšču, ,Jer bomo prodajali pečen pjbn^irček, hamburgerje in točili Bnt°’ *