DOLENJSKE NOVICE TzJiajajo 10. iii 25. vsakega meseca, ćo je :: tisti (lili) praznik pa eii <]aii preje. :: Cena jim je s poštnino vred m celo leto naprej 2 K, za pol lota 1 K, Naročnina za Nemčijo, Bosno in drugo evropske države znaša 2 K 50 h, za Ameriko 3 K. Dopise sprejema urednik, narooiiiuo in :: oznanila pa tiskarna J, Kriijec nasi. :: Dolenjski volilci! Po petletnem uspešnem delovanju stopa zopet Slov. ljudska stranka pred Vas, volilce, da se zopet odločite, komu bočete poveriti gospodarstvo deželo kranjske. Lahka bo odločitev! Nobenemu treznemu človeku pač ne bo prišlo na misel zamenjati kandidate Slov. ljudske stranke s kandidati propalega liberalizma, ki si niti ne upa s pravo barvo na dan, ampak se skriva za plotom neodvisnih laži-kmetov. Dne prvega in devetega decembra pometite razsodni volilci z zadnjimi ostiinki liberalne podrtije in oddajte kot en mož glasovnice za kandidate Slov. ljudske stranke! Splošni volilni razred voli dne 1. decembra sledeče kandidate: Sodni okraji Novo mesto, Crnomelj-Metlika: Alojzij Mihelčičy župan na Lokvici. Sodni okraji Krsko-Kostanjevica-Mokronog-Trebnje: Ivan Hladnik, župnik na Trebelnem. Sodni okraji Kočevje-Vel. Lašče - Ribnica-Zužemberk: Jaklič Fran, državni poslanec v Dobrepoljah. Kmetske občine volijo dne 9. decembra sledeče kiindidate: Volilni okraji Novomesto-Kostanjevica-KrŠli Josip ZurC| župan v Eandiji. Volilni okraji Ï r e b n j e - V i S n j a g o r a ■ Z u ž e i berk, Mokronog-Litija-Radeče volijo tri poslan^, in sicer: I Dr. Evgen Lampe, deželni odbornik v Ljubljani Kosak Fran, župan v Grosupljem, v Vehovec Ivan, župan v Žužemberku. v I Volilna okraja Crnomelj-Metlika: Dermastia Karol, strokovni učitelj na slovenski trgovski Soli v Ljubljani. Volilni okraji Kočevje-Ribnica-Veliko Lašče volijo dva poslanca in sicer: v Skulj Karol, kaplan v Ribnici, Lovšin Anton, posestnik v Jurjevici št. 34. Volilci, dne 1. in 9> decembra vsi na volišče, da bo naša zmaga častna! Z Bogom za ljudstvo! LISTEK. Spomladi. Najza\)si fant na vasi je Janko; močan, visokozrascl, lope modre oči v ogorcicm obrazu m nad ustnicami podjetno zavihane breice, ki mu vti8kajo vojaško lice. Janko je bi) seveda tudi vojak, pri dra^oncih je služil v beli Ljab-tiarii cesarja. To jo bilo govorjenja, ko je bil samo Janko potrjen k dragronccm, in ostali fantje le h „krompirjovcem", Jauku je sijalo iz lic veselje in ponos in rad jc Šel, ko so bili novaki na jesen odpoklicani. Za njegovo mamico jc bil to vsekako trd udarec, kajti trebalo bo še bolj varčevati iu pomaqkanje trpeti, Janko vendar tudi potrebuje par desetič pri vojakih, in prislužiti si tudi ne more ničesar notri v vojašnici. S kraja se tudi qemii ni godilo povsem dobro, manjkalo mu je domačega zraka in domače tečne hrane; z mesom se dolgo časa ni mogel sprijazniti in Janku nad vse priljubljoni cmoki so se dobili tako redkokdaj v polkovni kuhinji. Ko i>a je Janko postal sluga strogega gospoda stotnika, radi svojega vzornega vedenja, tedaj se mu je za-godilo dobro, pa vkljub temu ga ni prevzela nikaka oholost. Nasprotno, Janko je ostal pokoren in vrl, da je prinesel So celo nekaj lepih tolarčkoT domov, ko so mu potekla vojaška leta. Ranjušev oče je vzel izslnženoga vojaka takoj v službo in ga je bil vesel; bopega hlapca ne bi bil zlahka dobil, tako pridnega in vrlega, ki je delal za tri in bil vedno vesel. Ob Jurjevem bo žo dve leti, kar je Janko pri hiši, in o kresu postane prvi hlapec, mu je obljubil Raiquse. To je Janku že zaradi njegove napol slepe mamico na dobro, ker bo njegovo napredovale donaSalo letno pežčico srebrnih kronic. Toda za svatbo še vedno ni zadosti in Janko bi so tako rad oženil s plavo-laso Anko, brhko deklico črev^arja Nacka, Oba sta revna kakor cerkvene miši, toda skrajno drug v drugega zaljub^ena. Dolgo, dolgo je premišljeval Janko, kako naj počne, da se pomnože kronice, toda še nikdar mu ni prišlo ničesar pametnega na misel. Gostilno in kajenje je opustil že davno in dal s tem prihranjene goldinarčke spraviti materi, toda to ne zadostuje. Radi tega je postal Janko žalosten, čeravno ga je neprestano tolažila njegova vrla belolasa mamica z zagotovilom, da tudi njegov oče ni imel ničesar, pa so lo napravili veselo svatbo. Ljubi Bog v nebesih bo žo vse obrnil na dobro, in vsied tega naj Janko vztraja, tudi ni^JÍ^^ bo priSel. Anka jo tudi hotela prispevati k bodoči svatbi, toda Janko ni maral, da bi šla v mesto, poiskat si službe. Jauko je poznal mesto in hotel je svoj zaklad obvarovati pred njim tu na kmetih, Anka mu je dejala potem, da jima bodo prej lase posivele, predno bo ros kaj z njuno svatbo. To jo peklo Janka, ker ni mogel ugovarjati, in čemerno je gonil odsihdob svoje koiqe s tako slabim „hi"! z doma, da sta konja začudena obračala giavo nazaj po njem, kakor da bi so hotela prepričati, ali gre veseli Janko ali njegov duh na po^e orat. Drugače je rezal žvižgajo ali pojoč brazde, sedaj 30 se pa plazili konji, pljug in hlapec kakor polži po prstenih grudah, in ko je za-brnel poldanski zvon, ni bila pogosto opravljena niti polovica dela. To je kmulu zapazil Kanjnšc, ki ga je očetovsko posvaril, hoteč ga spraviti v njegovo nekdanjo živahnost. Veliko se ni dalo opraviti, ker Janko je bil preveč zaverovan v svoje dekle in so ni dal kar tako odvrniti od svojih misli. Tudi gospod na fari, h kateremu ga je poslal Ra-njuše drugo nedeljo po svetem opravilu, ga ni mogel pregovoriti. Dejal mu je, naj So počaka nekaj časa z „obabljeiijem", da si nahrani kaj več denarja. Toda Janku se je zazdelo, da ne bo nikdar obhajal svatbe, če bo le doma služil, zato so mu jo porajala misel, da bi odšel z doma v svet za boljšim zaslužkom. liečeno — storjeno. Še prodno jo razprela jesen svoje tenke, zarošeno nitko čez drn in strn in so se oglasile prijazno terico po podih, je jemal Janko slovo od svojega dekleta. Ranjušo ga je po neštetih prošnjah odpustil, in sedaj odhaja v tujino, Anka naj mu ostane zvesta in vdana, dokler se ne povrne, potem se pa bo napravila svatba čisto gotovo vesela svatba. Pri tem so je odkritosrčni fant smejal mod solzami, poljubil svojo nevesto, poljubil svojo drago mamico in odkorakal niosko čez vas daleč, daleč ,.. Anki jo hudo pri njenem mladem arčecu, kar ni več Janka na vasi. Sedaj hodi kolikor-krat more k njegovi mamici; ta jo navda vedno z dobrim tolažilom in pogumom k čakanju. In tolažbe pa poguma res potrebuje, kajti od Janka doslej še vodno ni nobenega glasu. Pridelki so pospravljeni, prvi sneg leži na gorskih vrhovih, ki so bleste v solncu pre-lestno kakor z dijamanti posuti in doli v dolino more privesti vsaka noČ sneg. Nato Je prišel Božič s snegom in lodonj, tako visokim, da je bila vas popolnoma odcepljena od ostalega sveta. Pri čev^'arju Nacku je zagospodaril v hiši stradavec. Moj Bog, zaslužek jo postajal vedno slabši, ker so rabili gospodarji prav malo škornje, čevljarka pa jo bila že tedno bolna^— žalostni božični prazniki za uboge ljudi. Čevljar Nacek bi si žo znal odpomoči iz zagate s sredstvom, da bi bil denar takoj pri hiši, veliko denarja, poln klobuk svetlih kronic in srebrnih goldinarjev, toda ni se upal z besedo na dan. Mlinar zdolaj ob potoku, ki ima denarja kot vrag toče, se je žo doigo oziral po Anki in on je priznal Nacku, da je treba Anki reu samo eno bosodico, potem — da potem bi bila vsa beda pri kraju. Seveda mlinar ni več mlad človek, Stirl križe nosi žo na sebi, toda drugače zolo vpliven mož s salamensko kopico denarja. Kar si šopečejo ljudje o tgogo-vem bogastvu, po kakem potu ga je nabral, kaj briga to Nacka. Glavna stvar bi bila samo ena besedica od Anko. Olm manj krompirja je prihajalo opoldne na mizo ubogega več-Ijarja, tem bo\jga je navdajala misel na svatbo Volilni shod v Mirni peči. Ni dolgo tega, kar je ustanovil znani Pire „neodvisno politično stranko za novomeški okraj;" no, zadnjo nedelo so nam je v Mirni peči [iredstavil „neodvisni" kandidat za dežel-Dozborsko volitve jj. Amat HkcrÇ, c. kr. prof. v Novem mestu. „Přihodilo deielnozborsko volitve bodo ^jute" tako jo prorokoval gori imenovani poznavalec kranjskih slmpenjac, in z napetostjo smo pričakovali „neodvisnega" kandidata in bojevnika. G. kandidat jo zboroval kar na cesti, ker mu Mirnopečani niso hoteli dati strehe. Nežna postava g. profesorja je vzbudila v nas skrivno STimiyo o nagibu, ki ga ženo proč od težkega nčite^skega posla; pa potlačili smo to misel, hoteli smo ga najprvo slišati in potem soditi. G. profesor nam je iz bajcslovja liberalnega slovstva še dovolj dobro prednašal bajke o zapravljenih mijljonih, o zmaju novih davkov, o neki rfevici, ki jo je baje snedel njen oče, in je bil potem po krivdi S. L. S. 5 let po nedolžnem zaprt, o nemških sodnikih, ki jih ta stranka nastavlja, in podobne bajke, ki so nas pa dolgočasile, ker jih znamo že zdavnaj na pamet. Q. profesorja, ki po lastni izjavi no čita liberalnih časopisov, vprašamo, ali je čital krgižico „Ucjai^ja govore"? Če ste jo čitali, potem imamo z ozirom na vaš govor težke pomisleke o Vaši resnico^ubnosti, odkritosrčnosti in objektivnosti. Čc je pa niste, potem pa mi več vemo o gospodarstvu S, L. S., kakor Vi, in takega kandidata ne maramo. Odkod pa veste za tiste zapravljene milijone, če ne iz liberalnega časopisja, ki dela reklamo za Vašo kandidaturo, dasiravno pravite, da niste liberalec? líenda vas ni podučil o tem kak ponesrečen kandidat za gosposko zbornico ? Ker za S. L. S, stoje vsi duhovniki na Kranjskem kot en mož, se je moral g. kandidat zavarovati proti sumu, da jo veri nasproten. Zato nam je vero prav toplo priporočal, a neki kmet se prav dobro odreže; Vero in upanje imamo še, samo ljubezni ni več, odkar strašijo liberalci po deželi. Modra beseda iz priprostih ust! Zagotovil nas je tudi svojega spoštovanja do duhovščine, ki je toliko storila za kulturo slov. naroda. Ta se oglasi g. kaplan: Danes nas duhovnike tukaj hvalite, yakaj pa Vasi listi nas tako trgajo, zasramti-jejo in obrekujejo? Neodvisni kandidat; Kateri? Kaplan: Slov. Narod, ])an in Slov. Dom in podobni. G. Škerlj: Tega jaz no čitam! Kandidatu se nadalje smilijo kmečki študentje, ki jih ima tudi on čast učiti in ki ne morejo do višjih mest. G. kaplan; Seveda ker imajo sinovi šfcricov prednost. Kandidat noče biti ne liberalec ne pristaš. S. Jj. Š., a zd/ava kmečka glava je glasno takole razsodila; Čo so me lotijo trije ali štirje, ne bom mogel sam ničesar Opraviti. Zato iia tudi Vi ne boste ničesar opravili v deželnem zboru, in mi bomo volili z ono stranko, ki je najmočnejša in najdelavncjša v deželi. Poslušavci so začeli odhajati, to neodvisno kandidiraiye jim je bilo že predolgočasno. Do konca govora jih je vstrajalo le kakih pet mož. Nazadnje se je kandidat spustil Se po gostilnah, da nekoliko poagitira, spremljal ga je pa vpokOjeni učitelj Kos, ki ima za ta shod nevenljivih zaslug. Pehal se je čez hrib in plan in prodajal Vodiško Johanco. Da^e ne bomo opisovali tega človeka, ker je itak znan kot prodajalec svojega pristnega cvička, medtem ko sam rajo pije sladko kavo; in v ta namen je nedavno naročil kar 14 „gtokov" sladkorja. Do konca zime bo žel Nedeljski shod v Mirni peči jo dokazal, da je narod že toliko politično dozorel, da ga take neodvisne kandidature ne bodo,zbegale. Pripoveduje se, da bo g. prof. Škerlj do 1. dec. kandidiral proti Mihelčiču, od 1. do 9. dec. pa proti Štemburju; nato se bo pa kot gotenski grajščak baje vrgel na veleposestvo. V album slovenskim liberalcem. Pred par meseci je „Evangelische Kireben-zeitung" objavila zanimivo sodbo o liberalizmu. Židovski vseučiliški profesor dr. Artur Sachs v Vratislavi je izjavil: V.sako liberalno verstvo ima v sebi kal smrti. Verstvo brez dogem, duhovnikov in obredov je zgolj domišljija, ki ni nikakor zmožna podati po.sameznemu človeku ali celotnemu človeštvu potrebno za-slombo v tem življenju, ali upanje na spo-polnjenje v večnosti. V tistem trenutku, ko verstvo postane ^liberalno**, začne se pogro-zovati v zgolj modroslovje. Noben niodroslovski sfstav ni mogel doslej nasititi metafizično hre-lieneiye človeštva, in lahko se mirno prerokuje, da se to tudi v bodočnosti ne bo posrečilo nikoli, ker vsaka filozofija izvira iz človeških možgan ko pa vera kaže milostipolno božje razodetje. Nezadostnost same filozofije so priznali največji duhovi vseh časov ... Stavka, da vera s politiko nima nič ojiraviti^ ne priznam pod nobenimi pogoji. Nasprotno sem prepričan, da tvori vera temelj vsej politiki. Smatram za popolnoma nedosledno, če je kdo versko - konservativen a politično - liberalen. Verovzdržujoče stranke so državovzdržujoče in nasprotno. Ker pa bistvo judovstva obstoji v vzdrževanju vere, bila bi največja para-doksija svetovne zgodovine, če bi se židovstvo hotelo pridružiti državo razdirajočim strankam. Če se judovstvo postavi pred alternativo, ali hoče hoditi skupno s pozitivno-krščanskimi ali liberalno-ateističnimi strankami, mora brez-dvomno okleniti se prvih : Mati — judovstvo — ne sme hčere — krščanstva — zapustiti, da bi se pridružilo sovražnici obeh. ■ S sodbo prof. dr. Sachsa o verskem liberalizmu in o razmerju med verstvom in politiko so popolnoma strii^amo — pristavlja omenjeni list. Samo da Judje pri nas — t. j. na Nemškem — ne sledijo opominom svojega rojaka, ker v besedi in v pismu pobijajo konservativne ideje. In mi k temu pristavljamo: ker Judje še zmira plešejo okrog zlatega teleta, ker je libera izem dosleden le v breznačelnosti ter ga vodi skozi in skozi sebičnost. Zgornja sodba velja tudi našemu liberalizmu, dokaze za to ti podajo v obilici izborna knjižica; „Slovenski liberalizem v pravi luči." Le vzemi in beri! Gospodarstvo. O povzdigi mlekarstva in krav-jereje v novomeški okolici. (Poročal ravnate!) liohrman na shodu živinorejcev na Grmu dne 16. novembra.) Mlekarstvo se je danes po nekaterih deželah tako razvilo, da daje najlepše dohodke ondotnim gospodarjem. Poglejmo n. pr. v Švico. Tam živi ljudstvo od kravjereje in mlekarstva. Tam znaša denarni promet za mleko nad 300 miti. kron na leto. In take razmere nahajamo tudi po raznih drugih krajih, ki so ugodne mlekarstvu. Tudi na Kraiq'skem se je mlekarstvo že marsikje lepo razvilo. Povsod, kjer so pogoji za mlekarstvo in kravjerejo ugodni, so se ustanovile mlekarske zadruge, ki donašajo gospodarjem prav lepe in redne dohodke za mleko in ki so zaraditega tudi že mnogo pripomogle, da se je začela izboljševati kravja reja. Tudi okolica Novega mesta bi so morala odlikovati po svojem mlekarstvu. Ona jo po svoji legi poklicana, da se peča z mlekarstvom. Ali če pogledamo razvoj mlekarstva po naši okolici, vidimo, da je še v marsičem pomanjkljivo, Naša okolica dobiva na leto za mleko in mlečne izdelke komaj kakih 55.000 K, do-cim bi lahko dobivala še enkrat toliko. Za mlekarstvo prihajati v poštev najbližja ali prva in druga okolica mesta. Najbližja okolica ima največ dohodka od mleka. Ta okolica zalaga mesto s svežim mlekom, ki se nosi rodno v mesto po enkrat ali dvakrat na dan. Naši ^udjo so vajeni tej hoji in zato bo tudi za naprej tako ostalo. Lahko rečem, da dobi najbližja okolica za mleko do 45.000 K na leto. Prepričan pa sem, da bi se dali ti dohodki še povečati, kajti rado se sedaj dogaja, da manjka mleku odjemalca ravno takrat, ko ga je kaj več pri hiši. V drugo okolico štejem tiste vasi okrog Novega mesta, ki ne nosijo mleka v mesto, ampak, ki prinašajo svoje mlečne izdelke ob pondeljkih in petkih na novomeški trg. Ta okolica je tudi še poklicana, da se peča z mlekarstvom. Dohodki mlekarstva so pa tako nizki, da znašajo komaj kakih 10.000 K. Brez dvoma bi se dali ti dohodki so potrojiti, ako bi se tej okolici ponudila ugodnejša prilika za prodajo mleka. te okolice dobivamo na novomeški trg smetano, sirčke, surovo in kuhano maslo. Najslabše se izplača prodaja kuhanega masla, pri katerem dobimo komaj 10 h za liter mleka. Tem pomaDgktjivim in ne gotovim dohodkom je pripisati, da se kravjereja v okolici ne more opomoči in da je vso mlekarstvo še na nizki stopii^i. Pomanjk^ivo mlekarstvo v naši drugi okolici se najbolj čuti v mestn. Novo mesto je danes le za silo preskrbljeno z mlekom in vse premalo z mločiiiini izdelki. Zlasti se čuti pomaiqkanje namiznega masla in sladko posnete smetano. Surovo maslo so mora iz drugih krajev naročati, namesto da bi ga doma izdelovali. Ob redno dobrom zalaganju bi se v Novomesto lahko prodalo več mleka in zlasti več mlečuih izdelkov. Danes pa ima okolicu premalo mlekarstva, mesto pa pn^iiialo mleka in niločiiik izdelkov. Novomesto bi moralo biti dobro založeno z mlekom in sicer z dobrim mlekom. Sedanjo tožbe bi morale v tem pogledu utihniti! Zadovoljiti bi bilo mesto pa tudi s finimi mlečnimi izdelki. Pa tudi okolica mesta bi morala kazati drugo sliko. Po naših hlevih bi se morala rediti v prvi vrsti lepa molzna živina. Naši okoličani bi morali dobiti po 200 do 300 K za mleko od posameznih krav. Število krav bi se moralo povzdipiti. Mali posestniki naj bi jih vprezali in rabili za delo. Namesto da rede po par juncev in kako kumerno kravo,naj rede raje po dve ali tri lepe krave, s katerimi naj tudi delajo. V tem slučaju se reja krav najbolj izplača, Po drugih krajih imajo večje kmetije kakor pri nas, pa delajo s kravami, ker se jim ta reja boli izplača. Od krav dobimo mleko, delo in teleta. Tam kjer ni dolgih voženj, so kravja reja zaradi tega bolj priporoča za malo kmetijo kakor reja volov. V tem oziru nam dajeta tudi naša sodražka in ribniška dolina lep izgled. Povsod kjer je mlekarstvo na mestu in kjer se da na malih kmetijah izhajati s kravjo vprego, jiovsod tam naj se rede lepe in močne krave, ker nam daje taka reja najlepše dohodke. — S tako rejo bi s^e morala ponašati tudi novomeška okolica! Živinorejska zadruga je irepričana, da se naša živinoreja in njeni do-lodki v novomeški okolici ne bodo mogli boH povzdigniti kakor če sc naši gospodarji popri-mejo dobre, domače kravjereje in mlekarstva. Dobra kravjereja in mlekarstvo to mora biti cilj naši živinoreji! Kako pa povzdignemo mlekarstvo in kravjerejo? Edina pot, ki nas pripelje do tega ci|ja, je ta, da se tudi iz druge okolice vse mleko lahko in gladko odda po primerno ugodni ceni. Dosedanji pičli nezanesljivi dohodki, ki jih imamo zlasti v drugi okolici za mleko, ti so vzrok, ti so glavna ovira, da se naSe mlekarstvo ne moro dvigniti in da se naši gospodarji tako mala brigajo za izboljšanje kravjereje. Tem pomanjkljivim dohodkom je pripisati, da ne pridemo nikamor naprej ! In v tem oziru se ni dalo dosedaj nič doseči! Kmetijska podružnica se je ponovno jiečala s tem vprašanjem, pa ni nič dosegla. In ravno tako tudi živinorejska zadruga. Zadružnim potom ne gre, ker smo za tako delo še premalo zreli. Zasebnega podjetnika pa tudi nimamo, ki^ bi se lotil tega dola. Vsak se boji izgube. Sola na Grmu so je že enkrat lotila tega leta in s[cer s tem, da je začela kupovati mleko v Žihovem Selu in v Smo-lenji vasi, pa je morala zopet nehati. Nekaj časa so nosili mleko na Grm. Bilo je to po zimi. Ko pa je prišla spomlad v deželo in se je začelo delo na pojju, ni hotel nobeden več mleka nositi. In tako je stvar zopet zaspala. Zanimali so se za povzdigo mlekarstva tudi drugi interesenti, ki so hoteli ustanoviti mlekarno T Bršljinu. Tudi v tem slučaju je ostalo vse samo pri besedah, V teh odno.šajih je nastala misel, naj bi se na Grmu priredila mlekarna, ki bi na svoj raČHH^ kupovala mleko in ga s šolskim vozom nabirala po tistih vaseh druge okolice, kjer bi se vožnja izplačevala. Ta misel se je pri zadnji seji tako živinorejske zadruge kakor tudi kmetiske podružnice odobrila, ker se ta misel najbolj ozira na vse dosedanje težkoče in ker se da tudi izpeljati. Treba pa je dveh pogojev. Prvi pogoj je ta, da pritrdi tej misii tudi deželni odljor in da dovoli potrebna sredstva za povečanje in opravo mlekarne, ^Drugi pogoj pa leži na živinorejcih samih. Živinojejci iz okolice bi so morali namreč zavezati^ da bodo oddajali vse mleko v mlekarno, kar ga doma ne potrebujejo. Ta zaveza je važen pogoj za ustanovitev in za vspevanje tako mlekarne, Brez iflcga bi se lahko zgodilo, da ostane mlekarna na suhem in da bi ne mogla vršiti dolžnosti, ki jih je sprejela svojim naročnikom nasproti! To jo eno. Drugo pa je, da bi se moralo oddajati v mlekarno mleko po primerno nižji in naprej določeni ceni. Cena mleku bi morala bili taka, da bi se pokrili stroški za režijo. Sola bi ne iskala dobička pri tem podjetju, ker ji je edino le na tem, da pomaga našim živinorejcem in našemu mlekarstvu na noge. Izgube pa seve tudi ne bi smela imeti, ker ne gre, da bi imela mlekarna povrh dela in skrbi Se izgubo. Oena mleku mora biti v soglasju 8 stroški, ki nastajajo mlekarni z vožnjo mleka, z razpošiljanjem izdelkov, posodo itd. Cena mleku bi znašala k večjem 14 h za liter. Ta cena bi bila pa tudi primerna za drugo okolico mesta, če pomislimo na vse ugodnosti, ki so združene z gladko in lahko oddajo mleka, in opravičena, če pomislimo, da bi morala šola izdelovati tudi razne mlečne izdelke, ki ne gredo po tej ceni v denar kakor sveže mleko. mlinarja in njegove Anke. Po Novem letu pa jo prav težko položil misel svojega srca na jezik, ker se jo mlinar izrazil, da noče več daljo čakati. Toda na grozno slabo je naletel pri Anki ! Ta mu jo povedala temeljito svoje mnenje in mu pojasnila, kaj razume pod „zvestobo". Pihajoč od jeze je moral mlinar oditi. O svečnici je imel Nacek plačati pri usnjarju svoje dolgove, pa plačaj, če ga ni božjaka pod streho. Odslovljeni mlinar je skrivaj na,ščuval usnjarja, da ja ne hi dal čevljarju še kaj nsnja na kredo in da naj iztoži zaostali dolg pri odvetniku, tako mora priti Nackovina na dražbo. Mlinar je računal na to, da bo popolna nesreča Anko že omehčala. Čisto uničiti pa le ni maral ustýar svojega starega odjemalca, radi tega se tudi ni vdal podpihovanju lokavega mlinarja. „Kje je neki Janko", jo premišljevala logosto nboga Anka, ki je umirala od samega irepcneirja. Noben človek ni vedel besedice o qem, niti poštni sel, ki je dvakrat v tednu prinašal za gospoda župnika časopise v vas in ki je vendar drugače vse vedei. Čudna stvar to z Jankom, Postna doba je nastopila, čas spokornega premišljevanja po veselem pustu. Vedno toplejši 80 že postajali šolnini žarki, ki so stajali sneg po pobočjih gora, da so zazelenele. Vode so naraščalo in šumele izpod hribov veselo v dolino, od juga sem jo vela čez dehteče gorsko vrhove topla sapica, ki je od- pirala nagajivo cvetnim popkom tesno čašice, da so prikukali listni vršiči. Zazdelo so jo, kakor da bi bil gozd pretkan z zelenim lesketom. Vrhu tega modri nebo v veličastnem velikolepju, na travnikih poganjajo prvi znanilci pomladi med klijočimi travami, in visoko gori, proti nebu, drobné Ěkrjančki, in v gozdu žvrgo C drozgi in žvižgajo kosi. Vaščani imajo sedaj okna odprta pozno notri v mrak in mehki večerni zrak prepih^ava sobe. Prišla je ura prerojenja, nra vstajenja, in cerkev praznuje vstajenje Zveličarja sveta. Blagi duh je očividno izboljšal stapje Nackove bolnice, da je mogla že sedeti pred hišo v toplem solnčnem siju, čuvana od Anke, ki je pletla na vse kriplje, da prisluži za bližajočo se praznike nekaj denarja. Kramarica na vasi bo kupila spletene nogavice. Spešno ropočejo koščene pletilne igle. petlja se vrsti na petljo enakomerno in ročno, dokler ni iz-gotovljena ena nogavica in zopet ena. Čim več jih je, tem svobodnejše zadiha marljiva Anka, pa se spomni potem zopet na Janka pa jo zbode v prsih tako hudo. Neprestano prihaja tudi Jankova mamica k Nackovim, toda meni, da nihče ne ve ničesar o njem. Da ni prišel na božične praznike domov, to se ni bilo veliko čuditi, kdo ve, kako delo je dobil? Izdal se pa ni z nobeno besedico. Toda na Veliko noč, sedaj pa lahko pride, če je še sploh živ. Velika sobota jo danes, krasen spomladanski dan z njegovo nepopisno lepoto. Narava se raduje nad svojim vstajenjem pa ljudje tudi. Pod večer so obhajali verniki pri fari Vstajenje in svečano se razlegajo zvonovi gori v hribe, dokler ne zajekne iijihov glas lahno v milem večernem zraku. Samoten popotnik koraka po stezi vkreber čez hrib z dolgimi koraki, toda k cerkveni slovesnosti no pride več o pravem času. Pa sname klobuk z glave pa sklene v velikanskem svetišču narave roke v pobožno velikonočno molitev. Nato pa se je porajalo veselje v srcu, iz silnih prsi se izvije vrisk, jasen in rado.sten; tako pozdravi samo srečen človek ljubljeno domačijo med ponosnimi hribi. Pri čevljarju Nacku so se spravljali ravno k večerji; za mizo sede čevljarjevi otroci, Nacek s svojo ženo in Jankovo mamico, in ravno nese Anka latvico pravkar namoizcnega mleka v izbo. Tu zadoni naknadno vrisk skozi odprto okno, tako močan in tako vesel; Anka vzdrbti; „Jezus, Marija, to je Janko!" in spusti v popolnem prosenečeiiju latvico z mlekom na tla. Nato so odpro vrata, visoka moška postava stopi v izbo, objame s širokimi rokami \jubko zardelo deklico, jo poljubi iskreno na ustnice in hiti nato k mamici, v čije naročju skrije svojo glavo. „Moj Janko, moj srčkani Janko." Janko je zopet tu! Kaka sreča sije iz Ankinega lica! Vkljub razlitemu mleku. Sedaj pa stoji rdeči trškogorec na javorovi mizi, ki ga jo moral iti iskat mali Karel z Jankovim goldinarjem. No, krčmar ni malo zavijal oči. In nato se je začelo s pripovedovanjem in z odprtimi usti ga je poslušalo vse. Janko je pripovedoval, da je prišel na Notranjsko k nekemu koqjskomu prekupčevalcu, ki ga je vzel rad za pomagača pri barantiji. Tako so jezdili gospodar, Janko in še drugi hlapci po vsej Kranjski, udarili so jo v Korotan, v Tirole pa v zeJeni Štajor in enkrat celo dol v Ogre, kjer ljudje ne znajo čisto nič slovenskega, niti nemškega ne in postajajo vodno bolj črni, čim nižje gre človek. Ko so nakupili dovolj konj, pa so jih šli razpečavat po znamenitih kotýskíh semnjih. To je pa neslo Janku srebrnih tolarjev, in ko je imel že precej nahranjenega, si je kupil sam lastne konje in je postal konjski mešetar na lastno pest. Pa je prišla zima pa mu ni storila nič zlega, kajti Janko je bil globoko si»odaj na Ogrskem in kupčeval s konji, ki jih je potem prodal zeJo drago v Karlovcu na Hrvaškem. In sedaj ima mačka polnega kronic, tolarjev, cekini so tudi vmes, gotovih tisoč goldinarjev pri sebi in še enkrat toliko jih je dal v mesto v hranilnico. To je bilo vesele pri Nacku! Sedaj se lahko napravi svatba, in takoj jutri na Veliko nedeljo naj okličejo gospod župnik dvojico prvikrat z lece. Tako velikih praznikov niso Nackovi doživeli nikdar več in hvaležno so molili na Veliko nedeljo ljubega Boga, ki obrača vse na dobro. —ar. ZaTeza in primerna ccna, to sta dva glavna [joííoja, ki jib mora mlekarna staviti na ailekoriajalcc. Pogoji bodo taki, da jih lahko sprej me m Ot Delujmo torej na to, da sc dobra misel, ki se je pri zadnji seji živinorejske zadruge sprožiia, tudi vreaniči. Živinorejska zadruga in kmetijska podružnica bosta storili vso kar treba, tia se tem potom povzdigne nase lule-karstvo. Sedaj je na Vas, živinorejci iz okolice, da pride do mlekarne na Grmu, in pa do boHáih dohodkov iz kravjereje io mlekarstva ! Gospodarske drobtine. — Kletarski tečaji. V primeru z drugimi, bolj naprednimi vinorodnimi deželami, je naSe kletarstvo šo na jako nizki stopnji. Zaradi tega je zlasti sedaj, ko je nastala potreba, da vino izvažamo, nujno potrebno, da se naši vinogradniki popriiiiojo boljšega kle-tarjcnja ter da pridelujejo dobro, okusno, čisto in stanovitno vino, ker je drugače nemogoče, s pridelki drugih vinorodnih dežel uspešno konkurirati. Kaj pomaga gospodarju-vinograd-niku še tako lepo grozdje, ako no zoa h njega pripraviti tako pijačo, kakoršno se dandanes po svetu zahteva? Kavnotako je tudi za kletarje, vinske trgovce in gostilničarje, ki posredujejo prodajo vina med pridelovalcem in občinstvom, znanje umnega kletarstva, zlasti pravilnega ravnanja s posodo in z vinom neobhodno potrebno, kajti iz najbolj žlahtne ka )ljice se z nepravilnim ravnanjem lahko narodi najgnusncjša pijača 1 Da imajo nkaželjni priliko, se v umnem kletarstvu temeljito izučiti, priredi c. kr. vinarski nadzornik B. Skalický pri državni vzorni kleti v lindolfovem tekom tekoče zime več trodnevnih kletar-skili tečajtiv. Kdor so misli katerega teh tečajev udeležiti, zglasi naj so takoj pri c. kr. vinarskem nadzorstvu v Kudolfovem. Ker je število vdeležencev za vsak tečaj omejeno, treba se je, komur jo na stvari ležeče, čim prej Zglasiti. Vsak, kdor bo v tečaj sprejet, bo o tem potom posebnega vabila vsaj en toden pred pričetkom tečaja obveščen. C. kr. vin. nadzorstvo za Kranjsko vHudolfovem. — Knietijsika šola tiu Onnii priredi za mladeniče, ki se hočejo praktično izvežbati y obrezovanju in oskrbovanju drevja, v cep-tjenjo in gojitvi dreves v drevesnici i. t. d. pi-aktičui sadjai-ski tečaj, ki bo trajal od 16. januarja do 15. maja 1914. V ta tečaj se sprejme 6 učencev v starosti od 16 let naprej. Sadjarski vajenci dobe brezplačno hrano i!i stanovanje in v denarju po 10 K nagrade na mesec. Nekolekovane prošnje, katerim je priložiti izpustnico ljudske Solo, krstni list ali pa domovnico,'je vložiti ipri ravnateljstvu kmetijsko šole na Griini (pošta Kandija-Kran)sko)do 14. decembra t. 1. Kmetijsko-nadaljevaliii tořaj iiaGrnui, Na kmetijski šoli na Grmu se vrši sedaj v zimskem času tudi kmetijsko-nadaljcvalni tečaj in sicer za mladeniče iz okolice, ki so dovršili ponavljalno .šolo. Ta tečaj so je pričel že lansko leto. V letošnji tečaj je vstopilo 10 učencev iz lanskega tečaja in 20 učencev na novo, tako_ da stoje tečaj 30 učencev. Pouk traja ob zimskih nede^ah od mesca novembra do koncem mesca marca in sicer od 8. do 10. dopoludne. — Gospodiiijsko-nadaljevalni tečaj v Niinhclii. Na gospodinjski .Šoli v Šmihelu se je letos otvoril gospodinjsko-nadaljevalni tečaj za dekleta iz okolice, ki se hočejo poučevati v gospodinjstvu io v ročnih delih. Ta tečaj traja ob zimskih nedeljah in črtrtkih od novembra do koncem marca. Ob nedeljah se vrši pouk od 8. do 10. dopoludne, ob četrtkih pa od 2. do 4. }»opoludno. Tako imajo sedaj tudi tista dekleta iz okolice Ěmihela, ki ne morejo obiskovati gospodinjske šole, najlepšo priliko, da se kaj več nauče za svoj poklic. Ob nedeljah je šolski pouk v gospodinjstvu, ob četrtkih pa praktični pouk v ročnih delih. V ta tečaj se je vpisalo 38 deklet. — Shod živiuinejccv iia Gnnu. V nedeljo 16. novembra se je vršil na Grmu shod živinorejcev, ki jo napolnil šolsko dvorano vzlic temu, da je bita ta dan Martinova nedelja in (Ja so se vršili tudi drugod shodi. Na shodu je najprej deželni veterinar Ôerne opozarjal došle živinorejce na razne vzroke jalovosti pri kravah in pojasnil tudi, kaj je ukreniti živinorejcem, če se pojavi kužno vnetje spolovil, ki ga je štoti med glavno vzroke sedaj pojavljajoče se jalovosti pri kravah. Na to jo odgovarjal na razna vpra.šanja, ki so jih stavili praktični živinorejci z svojih izkušenj. — o povzdigi mlekarstva in kravjereje v novomeški okolici jc govoril ravnatelj Kohrmaa. Njegovo poročilo prinašamo spre-(iaj. Tudi pri tem poročilu je prišlo do raznih vprašaiy, ki so se končala z željo, da hi mlekarna, ki se ima snovati na Grmu, vsestransko zadovoljevala živinorejce iz novomeške okolice, — Oddaja umetnih jînojil. Kmetijska podružnica opozarja, da je zadiyi čas, da se naroče umetna gnojila za jesensko gnojetye travnikov in deteljišč. Opozarjamo pri tem poglavitno tudi na to, da naj bi naši gospodarji redno gnojili z umetnimi gnojili tudi nicenio ali nomšlto deteljo, ker je ta deteta posebno hvaležna za gnojenje a Tomášovo žlindro in kalijevo so(jo. Pridelki lucerni naj se podpro z vsakoletnim gnojcnjeml — Oddajo lanenih tropin in si)loh močtiili krmil posreduje tudi kmetijska podružnica novomeška, če dobi potrebna naročila. Ker se z naročanjem v večjih množinah cena takim krmilom zniža in ker se taka krmila priporočajo zlasti za novomeško okolico, kjer je mlekarstvo velikega pomena za zboljšanje gospodarskih naših dohodkov, opozarjamo na to naše gospodarje in jih vabimo, da se s svojimi naročili obračajo na kmetijsko podružnico. Naročila se sprejemajo do 30. t. m. Gena lanenim tropinam je v Ljubljani 20 K za 100 kg. Tropine so sicer drage, toda v primeri z otrobi še zmeraj ceneje, ker so bolj kakor dvakrat tečnejše kakor otrobi. — Našim čebelarjem v resen opomin. Vsled vednega deževja v poletnem času so letos čebele prav malo nanesla Mnogi čebelarji so bili toliko neprevidni, da so vzimili prelahke panje. Ker je pa letošnja jesen prav mila in so zvedeli, da so zamore takim čebelam pomagati z dodajanjem sladkorne tekočine, so mnogi prvič dajali svojim čebelam samo raztopCeno sladkorno tekočino in no prekuhano in drugič, jo jim še vedno dajejo. Vse te in druge čebelarje opozarjamo s tem, da je čas za tako spekulativne krm^eirje za letos v novembru že potekel in je v sedanjem poznem času nevarno še čebelo sploh krmiti, še bolj nevarno pa s samo raztopljeno sladkorno tekočino, ker take čebele dobijo prav lahko bolezen grižo, ki spomladi silno čebel pobere. Resno jim svetujemo, da sedaj opustijo tako krmljenje in da naj počakajo zgodiyo spomladi, vsaj do polovice februarja. Od tedaj naprej naj take lačne panje krmijo v majhnih porcijah po večkrat na teden, če imajo z medom, ki je razredčen v gorki vodi, ali ako tega ne morejo dobiti, z raztoplino sladkorja, ki pa se mora popred skuhati, da dobro zavre in potem shladi. Edino s tem preprečijo, da rešijo čebele pred smrtjo lakote, a jih obvarujejo tudi pred grižo, ki je skoro ravno tako nevarna. Vsako drugačno postopanje rodi slabe posledice in ima pri tem čebelar le škodo. Dopisi. Volilni shod v Smîlielii pri Novem mestu. V nedeljo, dne 23. t, m, sta se predstavila našim volilcem kandidata Slov. ljudske stranke g. Josip Znrc, župan v Kandiji, in g. Alojzij Mihelčič, žu)>an na Lokvici. Zbralo se je v dvorani nad 250 volilccv, ki so z zanimanjem sledili govornikom. Oba kandidata sta nam v navdušenih besedah orisala dose-dajno delo Slov. ljudske stranke za kranjsko ljudstvo in obljubila, da hočeta v tem smislu tudi ona delovati, ako jima volilci poverijo svoje zaupaqje. Veliko so jo do sedaj storilo. Poslanec Jarc je priporočal oba kandidata in opozarjal na razne načrte, katere namerava naša stranka še izvršiti. Omenja tudi novo državne zakonske načrte, ki bodo le obdačili le bogatejše slojo ter zagotavÇa, da bo v najkrajšem času nov lovski zakon potrjen, katerega so hoteli liberalci na vsak način preprečiti. — Dr. Ogrizek je povdarjal osobito pomen volitev v verskem oziru. Kako slaba stranka so liberalci, ki so pobrali v svojo organizacijo po večini najslabše elemente, kojih se vsak poštenjak ogiblje, pričuje že to, da ne upajo liberalnih kandidatov niti svojih imenovati in slepomišijo z neodvisnostjo. V resnici je pa ta neodvisnost plakat za cikorijo, obešen na svinjskem hlevu. — Č. g, župnik Trškan je nato opozarjal na izbruhe liberalnih časopisov, ki sramoto vse, kar je nam svetega, sramote pa tudi kmeta samega, za kojega glasove sedaj moledujejo. — Nad 250 volicev je nato navdu.šeno sprejelo kandidaturo Mihelčiča in Zurca. Št. Peter. — V našem izobraževalnem društvu, ki je zadnjih par let le počivalo, se je pričelo gibanje. Upamo, da se polagoma razvije v njem čilo življenje. Ker nima društvo na razpolago lastnih prostorov, je dovolil tukajšnji krajni šolski svet, da sme društvo prirejati predavanja v šolskih prostorih. Prvo predavanje smo imeli 26. oktobra. Govoril je domači župnik Franc Vovko. Proti pričakovanju je napolnilo ljudstvo prostorno sobo do zadnjega kotička. Pač lepo znamenje! Dokaz, da je tudi naš Dolenjec pouka željan in da nima svojega edinega vesela samo tam, kjer „se život redi in pase". Predavanja se bodo nadaljevala vso zimo in spomlad. V kratkem bomo imeli izvanredni občni zbor, da v društvenem odboru moči nadomestimo, ozir. jih izmenjamo. Le v obilnem številu na sestanek moški in ženske! — V okrajni cestni odbor je imenoval za našo stran deželni odbor Jožefa Bojanca iz Št. Petra. Želimo, da bi so naša cesta proti Novem mestu v prihodnje bolj vestno oskrbovala, nego se je do sedaj. — V nedeljo 23. t. m. pa se nam je predstavil g. Zurc in Mihelčič, katere bo naše ljudstvo navdušeno volilo. Vinica. Dne 20. novembra je bil v občinski seji č. g. Matija Kadunc, župnik na Preloki, soglasno imenovan za častnega občana Viniškega. Isti službuje že 41 in [joI leta v občini Viniški, namreč bil je 6 let na Vinici, 36 in pol leta je samostalni duhovnik na Preloki ter 26. leto član občinskega odbora Viniškega, Leta 1915., upamo, bode obhajal na Preloki zlato mašo.'*' Bogjga živi Še 'mnogo let! — Nas g.župnik, duh. svetnik Kouig je že od 1. 1890. častni občan, v obč. odboru pa že od 1. 1885., ter je zdaj najstarejši odbornik. Volilnega boja dozdaj ni skoraj nič. Dako Makar iz Metlike je bil prišel na Vinico 15. novembra, zvečer je prišel v njegovo družbo lib. nadučiteU Kr. Lovšin in starček socialni demokrat Janez Flajnik. 16. novembra je imel shod, približno 20 ljudi vsake baže je gledalo in poslušalo komedijo! DomaČe in tuje novice. Izpit učne sjiosoliljeiiosti za ljudske šolo so naredili: preč. gg. P, Beno Strauss in P, Tomaž Akv. Otavi, frančiškana v Novem mestu; gdč. M. Hladnik, hčerka g. organista g. Hladnika in gdč. P. Zurc, hčerka g. župana Žurca. Poročila se je 17. t. m. v Šmibelu pri Novem mestu vrla gospodična Marija Saje z g. lî'rancom Morel, orožniškim stražmojstrom v Zalem logu na Gorenjskem. Novoporočc-nemu paru našo najiskrenejše častitke! Poroka. V Žt. Petru pri Novem mestu je poročil dne 18. novembra t. 1, milostljivi gospod prošt dr. S. Libert gospoda Jos. Bojanca z gospodično Flor janči če vo. Dal Bog obilo srečo in blagoslova! Podružnica Slomškove Zveze za naš okraj zborovala je, kakor je bilo v „Novicah" objavljeno, 19. t. m. v Novem mostu. Proti pričakovaiqu zbralo se nas je lepo število Slomškarjev v dolenjski metropoli od blizu in daleč. Po običajnem pozdravu predsednika podružnice g. nadučite|ja Fr. Štularja, predavala je gdč. Marija Bule o temi: Kaj in kako naj rišem z malimi v I. razredu V Navzoče učiteljstvo je sledilo z zanimanjem predavanju, katero je bilo izborno in jedrnato. Po dokončanem referatu vnela seje precejšnja debata: Ali bi se ne dale nekatere berilne vaje za abecednik in za II. razred ilustrirati? V to debato so posegli navzoči, zlasti gg. nadzornik Iv. Štrukelj, Ferjau, Štular, dr. Ažman i, dr, Nemci so v tem oziru veliko pred nami in imajo take slike, dočim jih mi Slovenci pogrešamo. Misel je dobra, toda, kje naj se najdejo viri v pokritje stroškov? Sicer preveva vso stara kakor nova berila nekaj skupnega, vendar naj bi se vpeljalo nekaj stalnega, in naj bi se šolske knjige ne mei^avalc tako pogosto kot do sodaj, kar občutijo gotovo tudi starši učencev več ali manj. Na ta način bi bilo mogoče potem prirediti ilustracije za dotična berila. — Nato govori g. prof. J M. Sever o stiku med srednješolskim in Ijud-■ skošbiskim učiteljem, kateri jo pa žalibog enak ničli. Da je pa ta stik i)otreben, dokazuje žalostno dejstvo, da je mladina silno podivjana, kar lahko povsod opazujemo. — Cilj in ideja Ijudskošolskega in srednješolskega učitelja mora biti isti: mladino ohraniti moralno dobro in vzgojiti dušno in telesno čvrst narod. Vsled tega naj srednješolski učitelj zida v šoli na to, kar je postavil ljudskošolski učitelj, zakaj, ako je temelj dohro postav^en, potem s pač mogoče uspešno dalje zidati in delati. Izven šolo naj bi se pa pogovorili na sestank h, katere nam nudi ravno Slomškova Zveza za nadaljno skupno delovat(jc, kajti več glav več ve. Ravno Slomškova iivoza pa je, katero člani mladino versko-nravno vzgajajo, poklicana v to, da prenovi našo mladino, naš narod in ga postavi na pravo stališče. Živimo in dolujmo po katoliških načelih kot pravi in značajni Slomškarji v šoli in izvun šole! Delajmo vselej in povsod čast dični naši zvozi in sebi !, A. Škerlj v Podgradu, ga jo imel g. A. Šker|j, prof. t. j, 17. t. m. ob 7. zvečer v nad vse klavern. Ker shod znanjen, je g. profesor naprosil neko žensko, naj gre klicat može po hišah, češ da jih.čaka v njeni hiši — hišnega gospodarja takrat ni bilo doma — nek mož. Kmetje, misleči, da je prišel kak svinjski trgovec, pridejo in so začudijo, ko se jim predstavi kandidat za deželno-zborske volitve v splošni, event, tudi v kmečki kuriji. Nato jim začne razlagati svojo modrost, ])a s tako klavrnim utisom, da so možje precej spoznali, da on ni sposoben za poslanca. Govoril jim je od S. L. S., češ, da je nekaj že storila za deželo, pa bi bila lahko še več; da zapravlja deželno premoženje in je napravila že čez poldrug miljon dolga, da bi se morale volitve vršiti šole spomladi, pa zato tako hite z volitvami, da bodo mogli z novim letom že doklade zvišati. Nato jim še pojasnuje, naj duhovni v cerkvi molijo in mašujejo v politiko in volitve la se naj no vmešavajo; govori, da jc po do-ini vse zanj in prosi, naj tudi oni oddajo zaqi svoje glasove. Pomane si roko in smehljaje konča svoj govor. Vos čas sta mu pritrjevala njegov tovariš gotenski kovač in njegov voznik g. Lesjak gostilničar v Gotni vasi. Dobro sem jih zmodril, je mislil g. profesor; pa k besedi 80 oglasi g, Kulovic Janez posestnik z Grma. Volilni shod, ki minuli pondeîjek Podgradu je bil ni bil preje na- Najprvo v]>raša g. kandidata, h kateri stranki pripada ali k-S. L. S. ali k liberalni. Možko se odreže g. profesor: k nobeni. Pa vendar ne mislite ostati divjak, vpraša g. Kulovic. Tega ne odgovori g. kand.; dolgo premišljuje in naposled i)ravi: no pa naj bo, sem kmečke stranke. Nato mu g. Kulovic pojasnuje, da je g. prof. vodoma ali nevedoma v zmoti radi 8. L. S., da je ta stranka že veliko storila za blagor dežele, vsega naenkrat pa no more, da je tudi Podgrajcem obljubflena in zagotovljena boljša cesta ; da denar, ki se je porabil za vodovode, ceste in druge naprave ni zgub^cn, da, če ima dežela primanjkljaj radi tega ne bodo zvišane doklade, ker ima dežela zagotovljen drug vir dohodkov, s katerim se bo ves pri-manjkljaj'pokrii; da pa'so liberalci vodno tiščali v to, naj bi se zvišale doklade. Pove mu dalje, da on ni sposoben za kandidata, ker se je celo nesposobnega čutil za občinskega odbornika, ker je odložil obč. od-borništvo v Šmihel-Stopiški občinj. Glede duhovščine pravi, če naj bodo duhovniki samo v cerkvi, naj bodo pa tudi profesorji samo v šoli. Molče je poslušal g. profesor in ni mogel ničesar odgovoriti. Povedal je samo zakaj je odložil obč. odborništvo, ker se je namreč čutil užaljenega, ker se jo predlagala zaupnica g. dež. glavarju, za katerega on ne mara. Na to se je urno poslovil in odpe^al z zavestjo, da tukaj ni nič opravil. Umrl jo dne 22. novembra po daljšem bolehauju pri svojemu zetu g. dr. Alb, Pozniku v Eudolfovem g. Viktor Vasič, c, in kr. komisar mornarico I. reda v p, in notarski kandidat, v 40. lotu svoje dobe. N. p. v m.! Porotne obravnave pri c. kr. okrožnem sodiSč« v Kudolfovem. 24. nov. Matzelle Ferdinand radi hudodelstva požiga; 25. nov. Poznajelšek Franc in Karel Klembas radi hudodelstva uboja; 26. nov, Gabrijel Franc radi hudodelstva uboja. Itokodelska in sorodnih ohrtov zadruga v lîudoll'ovom vljudno naznanja, da se vrši splošna pomagalska preizkušnja dne 14. decembra 1913. Pro.štie vlagati je najkasneje do 8. decembra pri rokodelski in sorodnih obrtov zadrugi. Umrla jo v Indianopolis Josipina Kad-kovič, roj. Zagore v vasi Orehovci pri St. Jerneju na Dolenjskem v 22. letu svojo starosti. Iz Miriie. Obesil se je 15. t. m. posestnik Vid Peškur v svoji spalni sobi. Zapustil je ženo in šest otrok. Ziivarovaliiica hauka Slavija v Pragi je po generalnem zastopu v Ljubljani naklonila gasilnemu društvu v Kandiji za ryegoyo uspešno delovanje pri požaru na Brodu darilo 30 kron. Mestna hranilnica v Novem mestu. V mesecu oktobru 1ÍI13 je 225 strank vložilo 115.123 K 85 h, 206 strank vzdignilo 281.337 1 h; 7 strankam so je izplačalo hipotečnih posojil 5340 K; stanje vlog 3,585.017 K 8 h; denarni promet 889.551 K 16 h. Vseh strank bilo jo 994. Meščanska zveza se je tudi spomnila koroškega slavljenca Andreja Einspielcrja. V nedeljo, dno 17. t. m, je sklical odbor sestanek, na katerem je v glasnih potezah orisal življenje in zasluge Andreja Einspielerja dr. Ogrizek. Svojo predavajte je zaključil s pozivom, naj člani Einspielerja proslavijo na ta način, da kar najbolj razširijo družbo sv. Mohorja kot živ spomin na njenega prvoboritelja. Po raznih nasvetih glede podrobne organizacije se je razvil zelo prijeten družaben večer. Teča^ji Meščanske zvezo. Petje pod-učuje g. Hladnik vsak torek in petek od 8, do 9. ure. — Slovensko stenografijo podučuje prof. Sever vsako soboto od 8. do 9, ure. — Italijanščino podučuje prof. dr. Ažman vsako sredo od 8. tlo 9. ure zvečer. Malino, popolnoma zrelo in rudečo, nam je prinesel g. Ivan Svetec dne 13. novembra, Vtrgal jo je na svojem lepo urejenem vrtu. Gotovo izvanredni slučaj v pozni jeseni. Velika nesi-eča v gozdu so je pripetil«, dne 12. t. m. proti večeru. Kake četrt ure od Nove gore so v hmelniškem gozdu trije možje podirali bukve. Podžagavali so jih in podsekavali. Nesreča jo hotela, da so istočasno omahnile tri bukve, ki so pokopalo pod seboj dvoje žrtev. 58 letni Anton Saje ter 63 letni Primož Strgar, oba pridna delavca iz Nove gore, sta obležala na licu mosta mrtva. Le škoda, da niso ljudje pri takih opravilih bolj previdni ! Iz požara na Itrodn žo hočejo zopet liberalci kovati politični kapital. Sedaj so že prišli in malodane rekli, da je klerikalna politika kriva požara v Brodu, ali pa vsaj, da se jo požar tako razširil. Očividci pa sodimo drugače. — Vsa čast novomeški požarni brambi, da je dejansko pokazala, da v nesreči ne gre delati razločka med enim ali drugim; priznati pa tudi moramo, da je ravno kandijsko in vavtavaško gasilno društvo k^ub svoji mladosti bilo v tem slučaju take važnosti, da bi so bil brez dvoma požar sicer silno razširil. Samo novomeška požarna hramba bi pač ne bila tako hitro kos velikemu požaru, ki bi bil tako šo zanesljivo par hiš požrl. Kavno iz te nesrečo sklepamo, da je imel deželni or popolnoma prav, da jo posegel z železno o vmes in napravil red, da pri gašenju nc nîliée íielal razločka po jiolitičnem iniMljeiiju. lii naš deželni odbor nc bil vmes losegel, aiiesljivo Se zdaj nc bilo nc kan( ijske^a avtavaškega gasilnega druStva, Tako smo le hvaležni deželnemu odboru, da je ne-•edno s pravočasno ureditvijo gasilskega ašaiija obvaroval Brod in Drsko šc večjo reče. Nikakor pa ni treba liberalcem iz te reče kovati političnega kapitala; da je no-leSka požarna bramba pomagala, je bila no tako njena človeška dolžnost, kakoršna tudi za kandijsko gasilno društvo, ako bi ■Tiestu gorelo. ^Glashoiia HlaUca" y Ljubljani pri-pravtja velik koncert v proslavo spomina slovenskih skladateljev bratov dr. Benjamina in (ir. Gustava Ipavica. Koncert se vrši v nciietjo, dne 14. decembra. Ta koncert bo za slovensko glasbo zgodovinskega pomena, ker bo pokazal zasluge obeh bratov Ipavcev za razvoj slovenske glaaljc v zadnjih (30. letih. „Zakon v varstvo volilne in zboro-valiie svobode" in „roduk za letošnje vi, št. iUl 1 njiva, 3) vi. St 805 1 gozd, 4> vi. St, 372 1 njiva. Cenilna vrednost ad 1)8.578 K, ad 2) IfóK, ad 3) 33 K, ad 4) 123 K. Najmanjši poiiudok ad 1) 5771 K. ad 2) 130 K, ad 3) 22 K, ad i) 82 K. K nop rem lin i 11 i zeitiljiika knjiga (ilobodol vi iSt. 15f) spadajo Bledeée pritiklino : 2 gosjiodarBka voza, 1 plug, 1 brana, 1 volovski jarm, I dvokolnica, I zitao škrinje, 2 kadi za kiselno, velika rofiia iia^a, 1 podajaf, 1 kopa Skope v cenilni vrednosti H2 K. ['od najmanjšim pouiidkoni so ne prodajo. C, kr. okrajno sodišče v Rudolfovem, odd, IJ,, dno IfJ, oktobra 1913. 202-2-2 21B Naznanilo. p. T. TočaŠčujemo se Vam s tem naznanjati, da je gospod Štefan Ogrinc, zastfliHiik zalOi^e piva Bratov Itoiiiiiighaiis prevzel tudi vodstvo naše pivne zalogo v Rudolfovem. Prijazno prosimo, da sprejmete to na znanje, ter se Vam tudi v bodoče najbolje I)ri )Oročamo. Z velespoštovanjem Zalofïa iiuntigaiiiskega tiira v Ljiiljljaiii. •ir tern^^lVíarí Stern^^lVíarke (Vpisana varstvena zuatiika) 203-4-2 Steckenpferd-ovo :-: lilijino mlečno milo :-: od Bergiitann & Co., Tesclien a, Elbe ostane sloj ko prej nedosegljivo sredstvo proti pégfttii, kakor tudi neobhodno potrebno za racijo-naluo iïojitov kože ter nežnoKti, kar neovrgljivo dokazu e nebroj, vsak dan nam doiilih zahvalnih pisem. Dobi se po 80 v komad v lekarnah, drožeri-jah, prodajalnah dišav i. t. d. Istotako so priporoča Ucrgmannova lilijina krema „Manera" kot Čudovito sredstvo z» gojenje neiuih rok; dobi bo v tubah 70 v povisod, 45-24-19 Keil^ lak najboljši lak za tla iz melikcsa lesa. Keil-ova bela prevlaka (glazura) za amivaloe mizo 90 v, Keil-ova pasta z« Sevlje 30 v. Keil-ov lak za zlatenje okvirjev 40 v. Keil-ovo'lešĚilo za jiode !)0 v. Keil-ov lak za klobuke v razliinih barvah ima vedno Y zalogi tvrdka: J. Picek, Novo mesto. Črnomelj: Anton >;urc. Idrija; Val. Lapftjno. Kanttiik: I. Potek. Kočevje - Frana Lo.v, Kranj: Franc Dolenc, Ljubljana; Leskovee & Meden. Skofja Loka: M. Žigon, Zagorja: Rib. E, Mihelfié. Radovljica: Otto Jloiiian. ThomosovQ žlindrQ ^^^^^ »a'«^ ^^^^^^^ z „zvEzdino znamho". priznani ter po ceni fosforokisli gnoj za trounitiB. senožeti in hlojnîi : : : poljii. : : : Tudi ozimiiia, kateri ae ni nič ali pa samo s hlevskim gnojem g-no-jilo, so vspešno pognoji s Thomasovo žlindro. Thomasova žlindra z „zvezdino znamko" se prodaje le v plombiranih in z našo vjiisano varstveno znamko zaznamovanih vrečah, kot poinovrotlno blago z označbo vsebine. Dobiva se v vseh po naših lepakih z zvozdino znamko zaznamovanih prodajalnah ali pa v tuorniciili za Ttiomasoyo Žlindro (li.ni.h.ll. 0e,lll.3(i0, lierliii >V. Svari se prod manj vrednim blagom! V današnjih težavnih razmerah zaiiiorote obogateti le s srečko! iíi2-3-3 Tlllîclin QîlPrba svrho najpripo- lUiantl arclntl ročUlvejSa srečka, ker ima Sest žrebanj vsako leto, kor ziia.îajo jrlavui dobitki vsako leto 400.000, 400.000 400,000, 200.000,200.000in200.000zlatîhfrankov, ker vtiaka sreika mora zadeti najmanj 400 frankov, ker je todaj zanjo izdan denar varno ualoioa kot v hranilnici, ker igra šo doJ^o vrsto let !n obdrži kupee po izplaiiîu kupnine trajno igralno pravico broz vsacega nadal j nega vplačevanja, ker zua.ia meseini obrok samo i krono 75 vin, in ker /adobi kupeo že po vplačilu prvega obroka izključno igralno pravico. Pozor! Prihodnje žrebanje se vrĚi l.decombra 1913! 1 tiirSkii srečka iii 1 Krečka italijanskega rudečega križa X 10 irebanji v.sako leto na moseč.nc obroke po samo 6 K. Pa ířEbanJili iiihiijajo sIdu. poroEilii o vzdignjEnih Stevilltah. Sprejmejo se tudi marljivi sotrndniki jiod ugodnimi pogoji. Pojasnila daje in naroiila sprejema za „Slovensko Stražo" g. Valentin Urbaufiič, Ljubljana 3, Oskrbništvo Rupenčvnh pri Rudolfovem sprejme sekace za izdelovanje bukovih pragov (švelarjev) v'gozdu v Gorjancih, Plača 65 vinarjev v boljših krajih, 75 vinarjev v slabejih krajih, od vsacega praga, ITO Pri parni opekarni u Zoiogu (Breiteniiu) > se razprodaja dobro žgana stavbena opeka 1000 komadov 196-3-3 : : po 24 kron s : dokler jo jo še kaj v zalogi. Opekarna se^da za več let v najem ali se pa tudi proda. ViiraSimja je pošiljati na oskriniištvo graščino v Zalogu ilîreiteiiau). 1*. Hiidolfovo. ZD- g. ïftienuu uruaucic, jjjuuijaoa 0. WW i flU f Mliil^ Vajenec za mesarsko obrt se takoj sprejme pri ALOJZIJU MEŽNARŠIČ, mesarju in gostilničaiju v Kaudiji pri liadol-foveni. 213-2-1 V zakup ali na prodaj da 31ijo Oiilis iz Kamaiija na Hrvaškem blizo Metlike. Mlin se nahaja poleg kotarske ceste ter žoležniško proge, tedaj na prometnem kraju. Kupec plačuje lahko na obroke. Okrajna bolnišna blagajna v Rudolfovem razpisuje službo tajniha in blagajnika z letno plačo 1800 K in štirimi petletnicami po 200 K. Po zadovoljivem jednoletnem službovanju potrdi se stalno v službi. Prošnje opremljene z dokazili usposobljenosti knjigovodstva, znanja slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi in proti položitvi kavcije v znesku 1000 K, vposlati je najkasneje do 15. decembra 1913 na okrajno bolniško blagajno. Nastop službe 1. januarja 1914. 217-2-1 RUDOLFOVO, dtie 22, novembra li}13, .Haks Petrii-, 1. r. načelnik. (superfosfati) za travnike, njive, vinograde, za jesensko in spomladno gnojenje se dobivajo vedno v zalogi, po nizki ceni pri 218-21 JANKO KARLOVŠEK, v itmlolrovom, ljubljanska cesta. Posestvo obsfojuĚa v/. biSe, hleva in kleti pod hišo, sviiijaka, kozolea (toplerjii), Trta io njivo za 10 mernikov poeetve ter v neposredni bližini liiSe, jo takoj lia ]»roilaj v Hirčiii vasi h. št. îî-t. Hiša jo blizo kolodvora in ima tik sobe Btulcnoe. t'ooa -1100 kron, 214-2-1 Steckenpferdov BAY-RUM od Bergmann & Co., Teťscheii a. Elbe OBtano aloj ko jjroj najboljše srodstvo xa. iiospeácvan c rasti la», proti prhljaju, prediasuoma OBÍvljen]« in izpadanju lafi tor okrepiîuje lasne korenioo. Mnogobrojna prÍKnanja, Dobi bo v Bteklouicah ři 2 in 4 K v Tsob lekarnah, drožerijali, prodajalnah diáav in brivnipaii. 45-10-10 Popolnoma varno naložen denar Hranilnica in pasojilnica zaKandiioinjhoiico rcg. zadruga z ceomejeno zavezo V lastnem domu v Kandiji sprejema hranilno vloge od vaaccga, če je njen ud ali ne, ter obrestuje po J.3Í ' ^ k O !0 1-0-10 na leto brez odbitka rcntuega davka, katerega sama iz svojega plátuje. Za hranilna vlogo kakor aa vse iJosojilniSno obvoznoiti — jami;! polog rcKorvnoga zaklada in doleitov îoï 2200 Kadrnirúkov a VBOiti Bvojim premoženjem, i/, tega bo razvidi, da malûkaterî denarni zavod nudi toliko varnoatí kakor kandijanska hranilnica. hdajatolj ia zalo2uik Urban Horvat. Odgovorni nrodnik Ivan Zalar. Tisk J. Krajec nasi.