KULTURNO
POLITIČNO
GLASILO
Poštni urad: 9026 Celovec -- Verlagspostamt: 9020 Klagenfurt		Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt	ž® » £>■ b
LETNIK XXII. / ŠTEVILKA 42	CELOVEC, DNE 15. OKTOBRA 1970	CENA 2.50 ŠILINGA
Nemški sodeželani proslavili SO let plebiscita
Koroška je bila te dni vsa v slavnostnem razpoloženju. Zakaj tudi ne, saj imajo nemški sodeželani dovolj razloga, da se veselijo tistega dne, ki je odločil usodo Koroške. Svoj obolos pa so doprinesli tudi koroški Slovenci in prav oni so odločili, da je ostala dežela pod Avstrijo. Tudi oni bi se radi z veseljem spominjali 10 oktobra, če bi jim priznali vse pravice, ki so zapisane v senžermenski in avstrijski državni pogodbi. Poleg tega je pred 50 leti deželni zbor koroškim Slovencem svečano obljubil vse pravice, ki pa so ostale gole obljube. Prav zaradi teh dejstev je zanje plebiscit le grenak in žalosten spomin!
Že dan pred praznikom je bila Koroška v zastavah. Zvečer so po goralh zagoreli kresovi,. Višek petkovih prireditev sta bili popoldanski slavnostni seji mestnega občinskega sveta in deželnega zbora; zvečer pa je mladina priredila baklado, medtem ko je bil v Domu glasbe koncert namenjen ljudskemu glasovanju.
V svojem govoru v zgodovinski dvorani grbov deželnega dvorca, je zvezni predsednik Franz Jonas med drugim tudi dejal, da 10. oktober mi mogoče lepše praznovati,
koroške univerze za izobrazbene znanosti, ki lbo dograjena v treh letih, je na koncu svojega govora dejal državni poglavar.
Pravzaprav je imel prvo slavnostno sejo celovški občinski svet, na kateri je župan Aussertvinkler pozdravil poleg državnega poglavarja še veliko število odličnih osebnosti. V svojem govoru je le-ta imenoval ljudsko glasovanje pred 50 leti kot zmago razuma in demokratične miselnosti.
Občinski svet je potem na županov predlog sprejel sklep o poimenovanju novih
NARODNI SVET KOROŠKIH SLOVENCEV vabi na
SPOMINSKO PRIREDITEV
ki bo v nedeljo, dne 8. novembra 1970, ob 14. uri v Domu glasbe v Celovcu. SPOMNILI SE BOMO:
15 let podpisa avstrijske državne pogodbe 25 let osvoboditve in konca druge svetovne vojne 50 let plebiscita
100 let slovenskih taborov na Koroškem SODELUJEJO: Folklomo-glasbene skupine koroških Slovencev, primorskih Slovencev in gradiščanskih Hrvatov.
Nach dem 10. Oktober
Von dr. Reginald Vospernik
Die Feierlichkeiten zur fiinfzigsten Wie-derkehr der Karntner Volksabstimmung im Jahre 1920 sind vorbei. Die Tatsache, daB erst wenige Tage seither vergangen sind, gestattet gewiB noch keine abschlie-Bende Bilanz; man kann aber doch einige Feststellungen trelfen.
Zunachst einmal darf festgestellt wer-den, daB das offizielle Karnten er-folgreich bemiiht war, nationalen Ressen-timents bei den Feierlichkeiten vor dem 10. Oktober und wahrend des Festzuges keinen Platz zu geben. DaB trotzdem natio-nale Ressentiments aufflackerten, war an-gesichts der gerade in den letzten Wochen und Monaten standig steigendem Špan-' nungen vorauszusehen. Spruchbander, die »Gleichbereclitigung fur die Mehrheit (!) in Schulfragen« und die Minderheitenr leststellung verlangen (die sowohl vom fruheren Bundeskanzler Klaus als auch von Landeshauptmann Sima als untaugliches Mittel der Minderheitenpolitik bezeichnet 'tvurde), wirken reichlich displaziert. Be-statigt nicht schon diese Tatsache allein die Richtigkeit der Entscheidung, slowe-nische Gruppen nicht im Festzug mitmar-schicren zu lassen? Man stellte sich vor: cine slowenische Folkloregruppe, die an Transparenten vorbeimarschiert, an dc-nen von Ausverkauf der Heimat gespro-chen und unverhiillt gegen die Slowenen Kamtens Stellung genommen wird. Nie-mand kann uns weismachen, daB diese Transparente nicht gehiBt worden waren, hatten sich Karntner Slowenen im Landes-festzug befunden.
Wenn die Wiener »Presse« fesitstellt: »Die polemisehen Spruchbander waren an-gesichts dessen reichlich uberflussig, be-dauerlich dagegen, daB das slovvenische Element nicht die Gelegenheit ergriffen hatte, um gegenuber Stimmen von gestern in der Gemeinschaft Karntens selbst bei der Partei von morgen zu sein«, so muB betont werden, daB die Absenz der Karntner SIowenen keineswegs eine Demonstra-tion gegen die Einheit des Landes war, sondern in der nicht erfiillten Erwartung Hurzcltc, man werde den Karntner Slowe-uen ein Mitgestaltungs- und Mitsprache-'echt einraumen.
Das osterreichische Femsehen war bei der t)bertragung des Festzuges bemiiht, die unschbnen Begleiterscheinungen nicht zu zeigen, scoidem den Festzug im Geiste des Verstehens zu kommentieren und auch slo-Wenische Stimmen zu zitieren. Man hatte aber doch auch betonen kdnnen, von offi-zieller Seite (Bundesprasident, Bundeskanzler, Landeshauptmann) wurde kein Wort dariiber verloren, daB wichtige Rechte der slowenischen Volksgrappe nicht realisiert $ind. So leicht, wie es sich die »Presse« mit dt"r Antwort macht, ist das Problem gewiB nicht abgetan: das angesehene Wiener Blatt meint, daB die Slowenen selbst die Realisierung des Artikels 7 verhindem, da $ie eine Minderheitenfeststellung ableh-nen. Nicht nur nach Ansicht prominenter 1‘olitikcr, sondem auch in den Augen vie-ler angesehener Volkerrechtslehrer sind Minderheitenfeststellungen untauglicli, IRittel zur Ldsune offener ethnischer Fra-gen.
Es sei auch betont, daB der Rat der Earntner Slowenen immer gegen die An-'vendung von Gewalt Stellung genommen llat, da er darin ein untaugliches Mittel *ur Erreichung politischer Ziele sieht. Dies §ilt auch fur die jiingsten Ereignisse an-liiBlich des Landesfeiertages, von wem im-
če se me 'bi. spomnili tistih mož in žena, ki so pomagali Ohraniti deželo nedeljeno. Dveletni boj za neokrnjenost dežele je prepričljiv dokaz povezanosti Korošcev in njihove globoke domovinske ljubezni. Plebiscit je privedel do mednarodnopravne odločitve, ‘ki je bila tudi pri pogajanjih za državno pogodbo odločilnega pomena za ohranitev južne meje.
Koroška, ki leži na stičišču treh starih kulturnih narodov, mora izpolniti ne le avstrijsko, marveč tudi v interesu mednarodnih odnosov evropsko inalogo. Zvezni predsednik je potem pohvalil težnje in prizadevanja Koroške za ustvaritev dobrega gospodarskega položaja. Krona vseh prizadevanj je brezdvomino ustanovitev lastne
mer diese Aktionen ausgegangen sein mo-gen.
Man solite auf seiten des Mehrheitsvol-kes nun keineswegs den groBen Fehlerbe-gehen und die Volksgruppe als solehe mit einem kriminalistischen Stempel versehen.
Wie wir fur unsere Anliegen Verstand-nis und Achtung erwarten, wollen wir auch Anliegen der Mehrheit in diesem Lande, soweit sie berechtigt sind, volles Verstandnis entgegenbringen. Wir werden aber nicht mude werden zu betonen, daB wichtige Bestimmungen der Staatsvertra-ge von Saint Germain (Beriicksichtigung der slowenischen Volksgruppe in den of-fentlichen Budgets) und Wien noch nicht realisiert sind, und daB wir auch im Lande selbst noch weit davon entfemt sind, in einem von Ressentiments freien Klima zu leben.
Die Einheit des Landes steht nicht zur Diskussion — auch bei den Karntner Slo-
cest, s katerim so hoteli poudariti tesno povezanost osebnosti z domovinsko obrambo in plebiscitom: Wilsonova, Milesova (oba Američana), Pichler-Mandorf, šumije-va, Steinerjeva cesta.
Višek so dosegle slavnosti na dan 10. oktobra, s sprevodom, dolgim osem kilometrov, ki se je zaključil na Novem trgu, kjer je bil pred pol stoletjem oznanjen izid ljudskega glasovanja. Številni odličniki, na čelu predsednik Jonas in skoraj vsa zvezna vlada, so prisostvovali dve in pol urni manifestaciji. V zaključnem govoru je državni poglavar izrazil željo, da naj odgovorni zastavijo vse sile za družbeni in gospodarski razcvet ter za medsebojno razumevanje obeh narodov v deželi.
wenen nicht. Was wir mdehten, ist eine Einheit in gleichberechtigter Vielfalt. Man moge endlich uberall erkennen, daB das Bekenntnis zur slowenischen Volksgruppe nicht in der Kammer des Herzens irreden-tistische Bestrebungen birgt. Unser Vater-land kann nur reicher sein, wenn es kul-turelle und sprachliche Vielfalt in seinen Grenzen birgt. Wenn diese Erkenntnis doch auch — neben allem, was in Festre-den in diesen Tagen gesagt wurde — in Zu-kunft in unserem Alltag Platz greifen und auf alle Bevvohner des Landes ausstrahlen wurde, ware vieles erreicbt.
Ein er in ihrer Existenz bedrohten Volksgruppe, die durch die Erscheinungen des modernen Lebens und eine ihr teilwcise nicht gunstig gesinnte Atmosphare an Ter-rain verliert, zu helfen, solite der wahre Beitrag des Bundes, des Landes und jedes einzelnen in diesem Lande sein, die Einheit in der Vielfalt zu erhalten.
Nova politika OVP na Semmeringu
Pretekli četrtek se je na Semmeringu koinčalo zborovanje OVP, :ne da bi pri tem sklenili strankine reforme. Na dnevnem redu je bilo- več velikih referatov. Delegati so -smeli govoriti le pet minut. Vsak je lahko govoril kar je hotel. Za stvarna vprašanja je ostalo malo časa. Poslanci OVP se 'bodo srečali na Semmeringu ponovno prihodnjo pomlad.
Potem ko je glavni tajnik Avstrijske ljudske stranke dr. Karl Schleimzer izjavil, da se morajo voditi pogovori z vsemi političnimi strankami, z FPO pa iskati tesnejše stike, sta se tudi zvezni -načelnik dr. Hermann Withalm in načelnik kluba -poslancev -prof. dr. Stephan Koren pridružila tej ugotovitvi -glavnega tajnika. Oba vodilna politika sta podčrtala, da se mora okrepiti stik z FPO. Withal-m je dejal, da bi bila koalicija OVP/FPO uspešna le tedaj, če bi mandat OVP pri ponovitvenih volitvah na Dunaju ne prejeli socialisti, marveč FPO (kar se je, kot pišemo na drugem mestu, v resnici zgodilo). 81 mandatom socialistične vladne stranke hi 'stalo -nasproti 84 mandatov močna opozicija (78 OVP, 6 FPO).
Zborovanje SP0 v Kapfenbergu
Istočasno z zborovanjem OVP na Semmeringu, so imeli tudi socialisti svojega v Kapfenbergu. Glavni govornik na tem zborovanju j.e bil načelnik kluba poslancev SPO dr. Bruno Pittermann, ki je v svojem referatu izjavil, da bo nastopil kot odločen zagovornik vtlade dr. Kretskega v parlamentu. Tako -kot ni bilo po referatih finančnega ministra Hamnesa Androscha in zveznega kanclerja dr. Bruna Kretskega nobene diskusije, jo tudi po Pitteraianno-vem govoru ni bilo.
Dr. Pittermann bo predložil parlamentu listo najvažnejših -problemov, ki naj bi jih le-ta moral najprej obravnavati. Lista vsebuje zakonske osnutke, ki jih morajo še letos odobriti ali skleniti, vse druge vladne in iniciativne predloge, naj bi reševali v drugi- polovici jesenskega zasedanja parlamenta prihodnjega leta.
Glavni poudarek vsega zborovanja v Kapfenbergu pa je bilo stališče socialistov po volilni reformi.
Smrt Rapatkega in Daladiera
V Varšavi je umrl 61-letni prejšnji poljski zunanji minister Rapacki. V evropski politiki je bil znan zaradi tako imenovanega »načrta Rapackega«, v katerem zahteva ustanovitev brezatomske cone v Srednji Evropi.
Skoraj v istem času je v Parizu umrl bivši francoski premier Daladier, star 86 let, ki je zaslovel, ko je podpisal »miinch-enski sporazum«, ki je posredno privedel do druge svetovne vojne.
Nobelova nagrada ruskemu pisatelju
Letošnja Nobelova nagrada za literaturo je bila dodeljena ruskemu pisatelju Aleksandru Solženicinu. V obrazložitvi sklepa Švedske akademije znanosti in umetnosti je rečeno, da se nagrado podeli Solženicinu zaradi »etične sile, s katero je pisatelj ponovno ovekovečil tradicije ruske književnosti.« O tem velikem ruskem geniju bomo drugič objavili obširnejše poročilo.
OD TEDNA DO TEDNA
OBISK FRANCOSKEGA
PREDSEDNIKA V SOVJETSKI ZVEZI
Večdnevni -obisk francoskega predsednika! v Sovjetski zvezi minuli teden, je bil v srediSIču svetovne pozornosti. Že sam sprejem v Moskvi je bil veličasten. Na letališču je Pompidouja sprejela in »pozdravila trojka: Brežnjev, Podgonni in Kosigin.
Razgovori med obema delegacijama so bili prav prisrčni. Predstavnik francoske vlade je po obisku izjavil, da so govorili o stvarnih zadevah, realistično i;n konkretno. Brežnjev je izrazil zadovoljstvo nad obiskom in željo, da bi le-ta pomenil pomembno etapo v razvoju francosko-sovjetskih odnosov. Poimpidou mu je odgovoril, da je 'po druigi svetovni vojni prevladovala težnja po dveh nasprotujočih si blokih. Politična vizija prejšnjega francoskega predsednika de Gaulla je predvidela tri razdobja: pomirjenje, razumevanje in sodelovanje. Francija je sprejela novo pobudo sodelovanja. Dobri odnosi med Francijo in Sovjetsko zvezo so zmerom predstavljali bistveni faktor miru v Evropi.
Odgovoril mu je predsednik Podgorni, ki je dejal, da izkušnja dveh svetovnih vojn govorita za to, da sta Sovjetska zveza in Francija branik miru ter da je sodelovanje med obema državama primer odnosov držav z različno družbeno ureditvijo. Obe državi delujeta kot siguirna partnerja na področju pomirj enj a in krepitve evropske in mednarodne varnosti. Ta uspeh zavisi v znatni meri od f ranrasko-so v j e t s/k ega sodelovanja na politični ravni.
POLJSKO-ZAHODNONEMŠKA
POGAJANJA V BONNU
Poljsko-zahodnonemška pogajanja so se začela v Bonnu na ravni izvedencev, ki so se razdelili v dve delovni »skupini: prva razpravlja o vprašanju priznanja meje na Odri in Nisi, druga pa o problemih glede ponovne združitve družinskih 'skupnosti, ki so jih prigode vojne in povojnega obdobja r,atzpršile.
Pogajanja, ki so se začela februarja letos, so se po daljšem premoru ponovno začela v Bonnu med »delegacijama obeh držav, ki ju vodita »poljski »namestnik zunanjega: ministra Winiewicz in zahodnonem-ški podtajnik za zunanje zadeve Duckvvitz. Sedanja, šesta faza »pogajanj »med Bonnom in Varšavo bi, se morala zaključiti s pripravo osnutka »pogodbe o odpovedi sile in
spoštovanju ozemeljske nedotakljiv o»sti. če bodo 'pogajanja uspešna, »bi morali poljs»ko za hodno»nemško »pogodbo parafirati v Varšavi med obiskom, ki ga bo z»hodnone m-ški zunanji minister Scheel opravil v oljskem glavnem mestu 2. novembra. Za dokončni podpis pogodibe pa se »pričakuje, da bo sam kancler Brandt »potoval v Varšavo.
BOMBNI ATENTAT V ATENAH
PROTI OBRAMBNEMU
MINISTRU ZDA
V	»središču Aten je eksplodirala »bomba ob obisku ameriškega obrambnega ministra Lairda. Bomba ni povzročila resne škode, niti človeških žrtev. Do eks»plozije je prišlo nekaj minut preden je prišel obrambni minister Laird skozi vrata palače ministrskega »predsednika.
Grška policija je sporočila, da so aretirali Koro»naiosa, ki so ga agenti našli, ko je pripravljal eksplozijo.
Odporniško gibanje »Anima« je v zvezi s teim bombnim napadorn izdalo proglas v katerem pravi, da je ameriška vlada poslala grškim »polkovnikom težko orožje, zato da jih »podpre. Ameriški obrambni minister Melvin Laird je obiskal nato predsednika vlade Giorgiosa Papadopulosa, nakar je odpotoval z vojaškim letaloma v Neapelj, kjer je vrhovno poveljstvo NATO.
NOVI SOVJETSKI POSLANIK
V	KAIRU
Namestnik zunanjega ministra Sovjetske zveze Vladimir Vinogradov je bil imenovan iza novega veleposlanika v Egiptu. Bivši sovjetski diplo,mat.ski predstavnik v Kairu Sergej Vinogradov ( ki ni bil v sorodstvu s svojim naslednikom), je umrl avgusta letos v Moskvi. Novi veleposlanik je bil v Kairu pred 14 »dnevi, ko je »spremljal ministrskega predsednika Kosigin a na Naserjevem »pogrebu.
POMIRJEVALNI GOVOR VODJE
PARTIJE BREŽNJEVA
Ob 50-letinici sovjetske oblasti v 'kavkaški republiki Azejbedžan je »vodja partije Brežnjev imel »n,a proslavi v Bakuju govor, med katerim je obrazložil tudi »nekatera zanimiva mednarodna politična stališča. Brežnjev je dejal, da položaj na Srednjem vzhodu »nujno vzbuja zaskrbljenost in da Ame-»rika nadaljuje s svojo politiko ,podpiranja izraelskih napadalcev. Krvavi spopadi v
Koroška demarkacijska črta in plebiscit
(13. nadaljevanje)
PROF. COOLIDGE SPREJME KARAVANKE ZA MEJO
Dunaj, 12. februarja 1919. Ameriški Mirovni Delegaciji 4, Plače de la Concorde Pariz Gospodje,
Čast mi je poročati, da sem od svojega zadnjega poročila štev. 73., s katerim sem Vam poslal poročilo podpolkovnika Milesa in poročnika Kinga, nadalje poročila majorja Martina in profesorja Ker-nerja, tiste spise na novo prebral, preučil vse priloge, ki sem jih takrat zadržal in jih priključujem danes, ter vso zadevo skrbno preudaril. Sklep, do katerega sem prišel, je, da sem z nekaterimi pridržki pripravljen sprejeti zaključke prvega poročila in da ne odobravam poročila profesorja Ker-nerja iz naslednjih razlogov.
1. Po mojem mišljenju je sporno ozemlje jasno označena zemljepisna in gospodarska enota, in bi vsaka ureditev, pa čeprav samo začasna, ki razbija to enotnost, škodovala tako enim kakor drugim. Ta enotnost, ki sloni že na prirodnih čini-teljih, je bila še bolj podčrtana z razvojem modernih prometnih sredstev, posebno še odkar so začeli graditi železnice. Bodočnost jo bo, ko bo mogoče zajeti in izkoristiti bogate vodne sile reke Drave, še bolj utrdila. Dejstvo, da je toliko Slovencev v tej dolini izjavilo, da bi raje živeli pod Avstrijo kakor pa pod Jugoslavijo, in tudi to, da so se v tem področju nekam bolj prilagodili sožitju z nemškim prebivalstvom kot pa po drugih krajih, je zame zgovoren dokaz, ki govori v prilog močnih gospodarskih zvez, ki vežejo tukaj ene na druge.
Meni je bila že prej znana trditev Avstrijcev, češ da večina Slovencev v tej pokrajini želi ostati pod Avstrijo. Vendar pa sem imel, dasi sem vedel, da se jezik in nacionalne težnje ne ujemajo vedno
(kot je na primer v Alzaciji), dvome o resničnosti trditve v našem primeru in bil sem mišljenja, da jo je treba na vsak način dokazati. Sedaj pa imam vtis, da so Amerikanci, ki so pokrajino obiskali, prinesli s seboj prepričevalne dokaze o resničnosti avstrijskih trditev, dasi so vsi v začetku bili skeptični in več ali manj pro-jugoslovansko razpoloženi. Trojica njih se je vrnila kot spreobrnjenci, a tudi četrti ne zanika, da proavstrijsko razpoloženje obstaja med Slovenci, akoravno poskuša njega obseg zmanjšati kar se da. Ne mislim, da so pisci večinskega poročila pretiravali. Nasprotno, morali bi dati mnogo več poudarka dejstvu, da dandanes, ko je Avstrija poražena in brez moči in je nastopila goreče navdahnjena in nadebudna jugoslovanska država, vsi čustveni in moralni či-nitelji govorijo v prilog Jugoslavije, in da je danes teža jugoslovanskega vpliva mnogo večja, kot utegne biti kdajkoli v bodočnosti. Zaradi tega smatram, da je obstoj proavstrijskega razpoloženja velikega dela in morda celo večine koroških Slovencev dokazan. V njihovem primeru se zahteva načela o samoodločbi ne ujemajo z onimi o jezikovni skupnosti, in po mojem mnenju, naj se ohrani načelo o samoodločbi.
Čeprav so gornja dejstva resnična, bodo Slovenci brez dvoma trdili, da izhaja proavstrijsko razpoloženje njihovih bratov na Koroškem od raznih či-niteljev kot so: vladni pritisk, šolstvo, propaganda, načini germaniziranja, in da bo zadostovalo samo nekaj let narodne vlade in bodo tudi koroški Slovenci postali prav tako zvesti svoji narodnosti, kot je ostali del njihovih bratov. To je morda res, a ni gotovo. Gospodarske in druge sile bodo morda premočne in jih bodo vlekle na drugo stran. Sicer pa je ta trditev točno ista, ki so jo uveljavljali Nemci glede profrancoskega razpoloženja v Alzaciji 1. 1871. Zgodovina je dokazala, kako neresnična je
Jordaniji so poslabšali »skupne »napore a -»rabskih narodov, vključno »glede Arabcev v •Palestini.
Prezgodnja smrt Naserja je velika izguba za a»ra»bske narode, bil je velik »patriot, odtočen borec proti »zatiranju in agresiji za svobodo, za »neodvisnost in socialni napredek, državnik in eden izmed naj višjih voditeljev arabskega »sveta. Njegovi tovariši bodo »prav gotovo nadaljevali »boj izginulega predsednika, ki je toliko pocnenil za Egipt in za »vse arabske narode.
Nato je Brežnjev govoril o sovjetsko-nemišiki »pogodbi, ki je bila podpisana 12. avgusta v Moskvi ter je dejal, da so brez smisla »razpravljanja o tem, »kdo je potegnil iz pogodbe krajši konec, saj so vsi imeli od tega korist: komunistične države, Zvezna republika Nemčija in vsi oni, ki so zainteresirani za utrditev miru v Evropi.
AMERIŠKI SENAT O PREDLOGU
O NEOMEJENIH KREDITIH
IZRAELU
Ameriški senat je odobril zakonski »predlog o obo»rožitvi, katerega je poslal predsednik Nixom v podpis itn ki »predvideva izdatek 19.900 milijonov dolarjev (okoli 497 milijard 500 milijonov šilingov). Zakon predvideva neomejene kredite za prodajo orožja Izraelu, kar se opravičuje, da je treba obnoviti spremenjeno vojaško ravnotežje na Bližnjem vzhoidu. Senatorji so zakonski predlog kritizirali, češ da gre za popuščanje »s strani »kongresa v korist Pentagona. Načrt predvideva tudi »nova raketna izstrelišča proti raketam, vendar prepoveduje razširitev tega sistema v »vsedržavnem okviru.
FPO DOBILA SVOJ
ŠESTI MANDAT
Na ponovitvenih volitvah, ki so bile v nedeljo, 4. oktobra, v treh dunajisikih volilnih okraji,h, je dobila FPO, po preste tj u vseh volilnih izkaznic, šesti mandat v parlamentu.
Še v nedeljo zvečer je bilo javljeno, da so socialisti iz »ponovljenih volitev izšli »kot zmagovalci. Toda v petek, 9. oktoibra, se je ižkazalo,, »da so »ta» .mandat dobili svobo»d»nja-,ki, ne »pa socialisti.
Po teh »ponovitvenih volitvah izgleda parlament takole: 81 SPO, 78 OVP in »šest državnozborskih poslancev FPO. Pravzaprav je OVP računala na ta mandat. Izguba le-tega je imela za stranko »negativne posledice. Nekdanji avstrijiski kancler in dolgoletni vodja Ljudske stranke dr. Jo-sef Klaus je odstopil kot »poslanec v parla-
bila njihova trditev. Sicer pa je naša dolžnost, da se bavimo z ljudmi, kot čutijo danes in ne, kot bodo morda čutili nekega dne v bodočnosti.
Poročilo profesorja Ivemerja, ki je zelo razsodno, me ni moglo prepričati. Način, kako razdeljuje prebivalstvo južne Koroške v šest kategorij, se mi zdi, da ves problem dela še bolj zamotan, še vedno se je dogajalo, da jih je med pristaši za neko stvar nekaj, ki so bolj in drugi manj vneti, in ki dajejo prednost neki rešitve, ki je sicer ne žele, samo zato da bi preprečili rešitev, ki si jo še manj žele. Vprašanja, ki so jih raziskovalci ljudem stavili, se mi zdijo jasno postavljena in odgovori na nje so tako podani, da jih je lahko opredeliti v za in proti.
Nekatera izmed prof. Kemerjevih dokazovanj se mi zdijo nekoliko namenjena v posebne namene, dasi je povsem razvidno, da so njegovi nameni bili nad vse nepristranski in pošteni.
Toda kljub temu, da v glavnem sprejemam zaključke gg. Milesa, Martina in Kinga, moram vendar navesti nekaj pridržkov. Ti pridržki ne temeljijo na načelih pravičnosti, ampak na načelu prikladnosti (expediency). Priznam namreč, da moje prepričanje ni tako popolno v vprašanju predela IV., to je takoimenovane Podjunske doline, kot je pri ostalih treh predelih, o katerih so poročali. Vzemimo da imajo prav — in jaz mislim, da imajo — toda nikakor nisem prepričan, da bi umik jugoslovanske okupacije s tega predela pripomogel k pomiritvi v pokrajini. Naj bo odločitev večine raziskovalne komisije še tako pravična in dobro utemeljena, nemogoče je izogniti sc dejstvu, da namreč priznava Avstrijcem, vse kar zahtevajo, in morda celo več, kot je večina med njimi sploh pričakovala, a da na drugi strani daje prav najhujšim predslutnjam Jugoslovanov. Vzrok temu je morda trenutno razpoloženje obeh nasprotujočih si strank, od katerih je ena tako potlačena, da sploh ne pričakuje niti najmanjše naklonjenosti, medtem ko je druga tako pijana zmage, da je izgubila vsako merilo zmernosti. Toda navzlic temu takšna odloči-
mentu. Njegov odstop povezujejo s porazom njegove stranke na nedeljiskih delnih volitvah.
GORICA - EVROPSKO MESTO
NA MEJI
V Gorici je župan Martina podal program občiinsike uprave za prihodnost. Župan je v tem programu »podčrtal, da hoče biiti ta »upirava, zlasti lj»u»ds!ka uprava, na osnovi človeške solidarnosti. Hočemo, da bo tisti, ki je potreben pomoči v ospredju našega zanimanja: naša želja je odprav,iti gete, nerazvita področja, ki nam niso v čast, da se »noben občan ne »bo čutil izločenega; hočemo ta,ko skupnost, v ka»ter.i bi človek oblikoval samega sebe.
Evropska »iin istočasno o»hnrejna Gorica, ki ima svojo »večstoletno tradicijo na sti»ka-lišču dveh različnih narodov, je danes geografsko postavljena med evropsiki Vz»hod in Za-pad ter ima zato poslanstvo posredovanja ekonomskih, kulturnih iin človečanskih dobrin.
Gre za nadaljevanje politike prijateljskih odnosov z Jugoslavijo in drugimi vzhodnimi narodi, v sodelovanju »med obmejnimi deželami, v aktivnem sožitju in iskanju skupnih poti napredka. Občinska uprava bo vedno podpirala vse pobude, ki bodo težile za mirom in bratstvom med narodi.
Prav tako bo občina nadaljevala z dobrimi odnosi s Koroško in Celovcem, z Novo Gorico, Ljubljano in Slovenijo.
Za tem ugotavlja županovo poročilo, da živijo v Gorici različne narodne skupine, kar predstavlja za mesto obogatitev v kulturnem, jezikovnem in splošnem srečanju narodnih tradicij. Ta ugotovitev je dokaz politične volje za zbliževanje in izkoriščanje teh prednosti. Dokument, ki ga je pred nedavnim odobril občinski svet, vsebuje osnove za sožitje in sodelovanje med italijansko večino in slovensko skupnostjo, katerih se hočemo držati ne samo zaradi sloge in želje po skupnem delu za napredek mesta, ampak tudi kot dokaz civilne pravice za popolno sodelovanje vseh etničnih skupnosti v političnem, kulturnem in gospodarskem življenju mesta.
Potem »ko je navedel še »razne »druge u-pravne i»n splošne občinske probleme, je župan v »svojem »zaključku poudaril, da naj »ta program »usmeri Gorico v bližnji bodočnosti na zgodovinsko pot obmejnega mesta, ki je »pripravljeno za nadaljnje sporazumevanje s »sosedi »s ciljem evro»pske integracij e in v »sožitj.u, ki bodo osnova in vizigled za trajen mir.
tev ni brez nevarnosti. Če bi šlo za to, da se potegne končnoveljavna razmejitvena črta, bi bilo morda pravilno jemati v obzir samo načela pravičnosti-Toda tukaj gre za začasno razmejitev, katere edini namen je, ohraniti mir, in je treba vzeti v obzir tudi druge pomisleke. Najlažje je v podobnih sporih držati se čimbolj mogoče status quo, kajti vsako premikanje pomeni nova trenja. Toda, pa čeprav bi se nam zdelo, da v našem primeru ohranitev statusa quo ni zaželena, ostane vendarle res, da čim manj bo sprememb, tem manj bo tudi priložnosti za neprijetne incidente. Vedno je težko ugotoviti, kdo jih je zakrivil, a vedno povzročajo medsebojna protiobtoževanja in sovražna razpoloženja, ki prav lahko povzročajo nove borbe. Ako sta obe nasprotujoči si strani prisiljeni odnehati v enaki meri, bo sicer mnogo godrnjanja, toda končni pristanek vendarle ne tako težak. Vsaka odločitev pa, ki zahteva, da mora samo ena strank odnehati v vsem, in to povrhu še ona, ki je najbolj razdražena, je zelo riskantna.
Zaenkrat ne vidim nobene potrebe, da bi se prenaglili z objavo odločitve. Obojni, Avstrijci it1 Jugoslovani, želijo poslati še nadaljne dokazi bio gradivo. Jugoslovani že »kažejo znake vznemirjenosti, češ končna odločitev njim ni naklonjena. ' tem primeru bi seveda stvar najraje zavlačevali Trenutno pa se obe nasprotujoči si stranki kar dobro obnašata, najbrže iz strahu, da ne bi škodovali svojim interesom.
Negotovost je mučna za ljudstvo na obeh straneh nekdanje fronte, toda tako bo pač moralo ostati brez ozira na kakršnekoli začasne ureditve vse dotlej, da Pariz ne odloči o nadaljni končno-veljavni usodi. Zavoljo tega ne mislim dajati nobene javne izjave, marveč bom raje čakal in opazoval, kako se bodo stvari naprej razvijale.
Čast mi je ostati Vaš pokorni služi tel j.
Podpisal:
Archibald Cary Coolidge
(»Dalje prihodnjič)
Naš tednik 42 — 15. oktobra 1970
miihiti
KULTURNI OBZORNIK
Stran 3
m
Umetnik med dvema svetovoma
(Srečanje s kiparjem
Zarenčala je .motorna žaga v pristovškem gozdu. Njeni astri žabje so se zagrizli v -močno- deblo vitke, visoke smreke. Žagana so v širokem lofku leteli na tla, v svetlem soncu so žareli kot iskre. Zadoneli so udarci sekire in a zagozde, ki so se vedno globlje zajedali v mažaigano, ranjeno deblo. Smreka se je nagnila, najprej počasi, potem pa se je nagibala vedno hitreje in končno z velikim hruščem padla, dolga in košata. Na padlega orjaka se je zagnalo pet gozdnih delavcev z žago in sekirami. Z urnimi, Vajenimi zamahi so posekali vejevje in ga spravili na kupe ter razžagali deblo v hlode. Vse skupaj se je zdelo kot bežen prizor, ki ga je zamislil spreten režiser, da pokaže, kako si človek pokori naravo. V resnici pa je bil prizor iz vsakdanjega življenja pri delu, ki kljub uporabi moderne tehnike zahteva moško moč, v vaji pridobljeno izurjenost, gibčnost, hladnokrvnost in naglo odločitev. Vedno znova se dogaja, da se more drvar izogniti smrti pod pezo debla le z naglim odskokom, kot da bi se napadeni orjak hotel maščevati nad škrati, ki d drznejo motiti ga v njegovem miru. Nekaj korakov vstran je prizor, ki se tisočkrat odigrava v gozdovih, opazoval majhen mož z bujnimi belimi lasmi in ves obraz obkrožajočo brado. Zdajci je pokleknil, potem pa se nekajkrat z gibčnimi koraki premaknil par metrov, da najde boljši zorni kot. Z naglimi, hlastnimi potezami je črtal po papirju, da uk len e nanj prizor, hi se j,e pred njim odigraval. Kratek pogovor z drvarji pri cigareti, nato pa se je bradati mož odpravil, opirajoč se na palico. Sele sedaj se je videlo, da je star. Bil je to 73-lctni kipar France Gorše, ki to .poletje preživlja v Kortah, kjer je župnišče spremenil v improvizirani umetniški atelje. Čez nekaj čaisa, malo po delopustu, je močno potrkalo na vratih župnišča. Pred umetnikom je stalo pet koren jaških drvarjev, ki jih je bil on prej opazoval pri delu. Prosili so umetnika, da ga vidijo pri njegovem delu. Prav rad jim je ustregel.
Pisec teh vrstic je imel v Kortah priložnost, večkrat priti v razgovor s profesorjem Francetom Goršetom im opazovati potek njegovega umetniškega ustvarjanja. Te vrstice naj predstavijo človeka in umetnika, njegovo delo in gibala, ki usmerjajo njegovo ustvarjanje. France se je rodil kot šesti izmed dvanajstih otrok v družini knjigoveza Gonšeta v Zamostcu na Dolenjskem, v Sloveniji. Hiša je bila seveda polna knjig in že kot deček je listal po njih. Posebno so ga pritegnile podobe. Tudi sam je vzel svinčnik v roke in začel risati. Že v osnovni šoli se je izkazal kot bister učenec. Starši. so ga poslali v ljubljanske šole. Po sred-njetehnični šoli je odšel na Umetnostno akademijo v Zagreb, kjer je študiral pri slovitem kiparju Ivanu Meštroviču. Po dovršenem študiju se je vrnil v Ljubljano in
Ludvik Puš:
Klasje iz viharja
Avtor v prijetno kramljajoči obliki obuja spomine na dobo med obema svetovnima vojnama. Naš pisatelj Karel Mauser pravi o knjigi: »Vselej je zanimivo brati življenjske skušnje, posebno če so pisane prijetno in zanimivo. To dvoje je treba priznati pisatelju Klasja iz viharja — Ludovi-ku Pušu. Kmetiška šola, kmečko življenje, borba za kmečkega človeka, borba za zemljo in iskanje poti, ki bi kmečkemu človeku zboljšala stanje — to je dejansko vsebina te knjige... Treba je reči, da je knjiga vredna branja. Prijetni so ti spomini in blizu bodo vsem našim ljudem. Lepa podoba kmečkega človeka, tista podoba, ki so jo doma po letu 1945 ubili. Zavoljo tega je ta knjiga še toliko bolj vredna, da je izšla.«
Broširana, 75,— šil., 3,— $.
Knjigo dobite v Mohorjevi knjigarni.
Izšla je ena najboljših povesti, kar jih je po vojni ustvarilo slovensko pero...
Izšla je največja povest pisatelja, ki je napisal že dvajset del...
Francetom Goršetom)
se kmalu uvrstil med vodilne slovenske kiparje. Poleg tega je vodil lastno umetnostno šolo. Po letu 1945 je odšel v Trst, kjer je poučeval risanje' in umetnostno zgodovino na slovenskih srednjih šolah, poleg pa naprej kiparil. Leta 1952 se je preselil v Ameriko in se znova povsem posvetil kiparstvu kot svoboden umetnik. Dobrih trinajst let je bil v Clevelandu, središču ameriških Slovencev. Zadnjih šest let živi v New Yorku, največjem ameriškem mestu, ki je obenem glavno umetniško središče Novega sveta. Medtem se je večkrat vrnil na obisk v Stari svet, v Evropo, predvsem v Trst. Letos je bival najprej v St. Jakobu v Rožu, kjer je umetniško opremil novo kapelo šolskih sester, nato je v Poljanah na Gorenjskem ustvaril križev pot za tani ošnjo farmo cerkev sv. Martina. Od srede j Lilija pa je v Kortah Pristovnikov gost.
Življenjska usoda je oblikovala tudi u-metniški raizvoj Franceta Goršeta. Pri Ivanu Meštroviču v Zagrebu ga j,e zajel val ekspresionizma, ki je takrat spadal med vodilne struje v evropski likovni umetno-
14 dni po operni premieri Mozartovega Don Juana, je celovško Mestno gledališče pretekli četrtek uprizorilo prvo dramsko delo: Proces Franza Kafke.
Če gledamo na današnjo -gledališko- situacijo, kako zahtevamo po vsej sili im zmerom znova :samo novo, novo, novo in se zadovoljujemo že s tem, da dobivamo drugačne dramske »vzorce«, kot smo jih bili vajeni' do včeraj, če smo srečni že z golim fasadnim površinskim zunanjim »novim«, če nas motijo vse »stare« vrednote (navdušujemo pa se tudi za nevrednote, samo da -so nove), tedaj je napočil čas, da se odpovemo celo najsodobnejšim stvaritvam in jih razglasimo za konservativne in zastarele.
Toda to se dogaja samo tistim, ki v gledališču ne iščejo umetnosti, ne iščejo na poseben način obdelanega življenja, to se dogaja tistim, ki so netolerantni do drugih, ki navijajo samo za svojega dramatika oziroma dramatiko, ki me priznajo' razen njiju nič drugega, in ko zaidejo njihovi idoli v senco pozabe, se -razburjajo nad usodo, omalovažujejo nove dosežke in po-dob-no.
Da ne bo nesporazumov. Saj ni treba npr. zaradi Kafke ali Ionesca in- drugih modernih, ki so se pojavili, zavreči Soifokla, Shakespeara itd.
Tudi taka dela, ki jih je predstavilo naše gledališče tokrat celovškemu občinstvu, -pridejo prav za vzgojo v pravilnem pojmovanju -modernega gledališča.
Fra-niz Kafka se je rodil 3. julija 1883 v Pragi in umiri star komaj 41 let, tudi tam. Kafkova mladost je bila samotna. Za krinko solidnega -doma so se -skrivale prazne vz-gojne metode meščanskega življenja. S starši (oče trgovec) je imel stik v glavnem le pri mizi, vse ostalo so opravili: kuharica, hišna služinčad, francoska guvernanta in pa humanistična gimna-zija. Iz dnev-niko-v
s ti,. Ta umetnostna smer je -sicer ostala zvesta predmetu, vendar se je otresla tesne povezanosti na njegove forme. Umetnik naj -podaja človeka, in naravo v njenih bitnih značilnostih, ki jih ustrezno juoudari, poostri, medtem ko nebistveni detajli stopijo v ozadje, pa naj so na prvi -pogled še tako vidni. Ta način podajanja -daje umetniku široko- prostost, da predmet, ki ga hoče podati, tako prikaže, kot ga o-n vidi, doživlja lin pojmuje. Namen umetniškega u-stvarjainja ni ponavljanje narave, temveč njeno doživeto interpretiranje. V vsakem umetniškem delu pride vselej do izraza umetnikovo pojmovanje -človeka i,n narave, smisla in namena človeškega življenja in -sveta vobče. Pri Goršetu se ta -problem osredotoči na razmerje med Stvarnikom in stvarstvom, kajti globoka vera, ki jo je deček France prejel od svojih staršev, mu je ostala -stalna spremljevalka na vsej življenjski poti. Pri mojstru Meštroviču je Gorše dolbli smisel za monumentalnost in pato-s, ki je tako značilen za tega svetovno znanega umetnika. Vendar je Gorše kmalu ubral svojo pot, zopet se je tesneje približal pre-dmetu. V letih vedre ustvarjalnosti v Ljubljani je odkrival čare narave.
Dalje prihodnjič)
in pisem -po letu 1912 je razbrati ves njegov notranji boj proti osovraženemu uradniškemu poklicu (14 let je delal kot jurist pri praški zavarovalnici za nezgode), proti m za zv-eizo v zakonu (tri zaroke so šle rakom žvižgat) in pa notranje nagnjenje do pisateljskega -poslanstva. 1917 je umetnik začutil, -da se ga je lotila jetika, za katero je nekaj let ka-s-neje, 3. junija 1924, umrl.
Kafka je zapustil svetovni literaturi ro-tnana Proces in Grad, dve nedokončani deli, V smislu kabale (starši so bili Judje), judovskega skrivnostnega nauka, je Kafka razložil -dvojnost Boga, in sicer v Procesu v obliki sodišča, v Gradu ,pa v obliki prizanašam] a. Kafkov roim-a-n Proces, ki sta ga -dramatizirala Gide m Barrault, bi se lahko zaradi svojega smisla imenoval tu-d-i »Kriv smrtnega -greha neipot-rpežlj ivo-sti in nebriž-nosti«. Je to- prispodoba življenjskega strahu in s tem zvezane človeške krivde, ki ga v igri -predstavlja prokurist Jo-sef K. Le-te-ga -sta nekega jutra, prišla aretirat dva tajna policista.: tu se začne njegov križev pot, v d-no duše prizadetega -bančnega nastav-Ijen-ca; k-i mora do komične usmrtitve skozi labirint sodnih instanc, da bi spoznal svojo krivdo, katere si ni niti sves-t, -nazadnje pa še s,aim prične, dvomiti v svojo nedolžnost.
Naš glavni junak Josef K. bi lahko bil vsakdo, k-i je zapisan simrti in ki mora na po-ti v smrt -prebiti bolj ali manj pošasten ritual. Proces je torej alegorična igra o tem predsmrtnem ritualu, ki traja v tej i-gri -do- konca predstave.
Režiser Hans Gaugler je poskrbel za napeto uprizoritev, ki je s -svojo hrupnostjo (grozljivi glasbeni vložk-i na traku), -nemirom, stalnim -premikanjem oderskih konstrukcij, spuščanjem in -dviganjem rekvizitov, katere je po načrtih Tila Hoferja ustvaril scenograf Matjaž Kralj: prozorne
SLOVENCI
dama in po sneta
Novice iz Argentine
V	baziliki presv. Srca v Berazateguiju je nedavno obhajal srebrno mašo g. Jože Guštin. Ob navzočnosti tamkajšnjega kardinala so s srebmomaš-nikoni somaševali 12 argentinskih in trije slovenski duhovniki.
V	San Martinu je na svojem domu umrl slovenski rojak Anton Jarc. Bil je eden izmed tistih mož, ki svoje tiho in mimo življenje posvetijo vztrajnemu delu v prid svojih dragih. Rojen je bil leta 1899 v Globodolu. 1928 se je preselil v Argentino.
V	Buenos Airesu je umrl slovenski staronaselje-nec iz Prekmurja Ludvik Šeruga. Rajni je bil zelo čislan med svojimi rojaki v tem mestu.
Proslave življenjskih obletnic v Slovenski vasi
V	Slovenski vasi v Argentini so in bodo še slavili svoj rojstni dan tile vaščani:
75-letnico življenja so obhajali gg. Jože Virant, Franc Gerkman in Janez Brelih. 70 let življenja je dopolnil g. Jože Črnak, 60. obletnico rojstva praznujejo gg. Valentin Barle, Vinko Bokalič, Leopold Vire in Tone Zaic s ceste Falleres. Pridružil se jim je še g. Štefan Bratuž, ki živi v okolici vasi. Abrahama pa so srečali, ali pa ga še bodo tekom leta gg. rev. Janez Petek CM, France Rebršak CM, Franc Vilfan, Stane Guzelj, Janez Zgonc, Nace Hladnik in Maks Jan.
steklene kuli-se so 'še bolj poudarile prestop iz realnosti v transcendenco.
Peter Schweiger je vlogo Josef a K. izvedel z izvrstno dikcijo in z zanesljivim znanjem, celo z bravuro, dasi se je treba zavedati, da vsa moderna dramatika te vrste igralcem ne postavlja nalog ustvarjati -polne človeške osebnosti, marveč samo nekakšne dvodimenzionalne, polutaniske hoimun-kule, katerih bistvo je taka ali drugačna abstrakcija, ki pa se mora vendarle vesti človeku podobno. To velja za vse osebe in igralske naloge te predstave. Vrsto zanimivih likov so ustvarili še: Peter Uray in Hans Eybl kot dva tajna policista, Horst Eder kot sodnik, Grete Bittner kot posestnica gostišča; Mirjam DreifuB, Gunda Kdnig in Gisela Matzer so kot tri ljubice Josefa K. o-dlično odigrale svoje vloge, medtem ko je slikar Titorelli Peter Lodynski izvrstno maskiran, moti le njegov visoki -glas, zato bi ,si želel za ta lik igralca z basom.
V ostalih vlo-gaih so -nastopili: Georg Trenkvvitz kot inšpektor, duhovnik in obtoženec Block, oipeirni pevec Peter Branoff kot namestnik bančnega direktorja, Ernst Soelden kot stric, Franz Gutschera kot advokat, Willi Noll kot soduijski sluga in Trude Heinzel v vlogi bančne naistavljem-
Občiin-stvo, ki je že v odmoru na dolgo-in široko debatiralo o Kafkovem Procesu, se je ob zaključku predstave zahvalilo nastopajočim z aplavzi za lepo igralsko storitev.	B. L.
OLEDALIŠČE V CELOVCU
PETEK, 16. oktobra, 19.30 Wol£gang Amadeus Mozart: Don Juan (Don Giovan-ni), opera v dveh dejanjih. — SOBOTA, 17. oktobra, ob 19.30 Po romanu Franza Kafke dramatizirala: An-dre Gide in J. L. Barrault: Proces. — SREDA, 21. oktobra, ob 19.30: Proces (drama). - ČETRTEK, 22. oktobra, ob 19.30 Johann StrauB: Netopir (Fledermaus) — opereta (premiera). — PETEK, 23. oktobra, ob 19.30: Proces.
FILOZOF RUDOLF CARNAP - UMRL
V Santa Manici v Kaliforniji je umrl dr. Rudolf Carna-p, ki je bil med -najvplivnejšimi, filozofi, 20. stoletja, star je bil 79 let. Čarna p je'bil rojen v Nemčiji, pripadal pa je »dunajskemu filozofskemu krogu.« V dvajsetih in tridesetih letih je postal utemeljitelj ter obenem najpomembnejši predstavnik filozofije logičnega pozitivizma ali logičnega empirizma. Avtor petnajstih knjig in številnih filozofskih razprav je predaval na dunajski in praški univerzi, leta 1935 pa se jte pred nacizmom umaknil v ZDA. Predaval je na harvardski univerzi v Harvardu, Princetonu, ter na univerzah v Chicagu, Illinoisu in Los Angelesu. 1965. leta je dobil nagrado »Nicholas Murray Rutler«, ki jo podeljuje univerza v Colum-biji- Bil je častni doktor več niverz v Ameriki. in Evropi.
V četrtek, 8. oktobra, so v zrcalni dvorani deželne vlade, v prisotnosti prosvetnega ministra Leopolda Gratza, deželnega glavarja Hansa Sime, članov deželne vlade, šolskih oblasti, številnih šolskih ravnateljev in zastopnikov združenja staršev, razstavili načrte in vzorca Državnih gimnazij za Slovence v Celovcu in Velikovcu.
Okoli 6oo učencev bo našlo zavetje v novem poslopju Državne gimnazije za Slovence. Zgrajeno bo na 11.788 kvadratnih metrov velikem zemljišču, ki je na jugu in vzhodu obdano s stanovanjskimi naselji, na severni meji na industrijsko področje, na zahodu pa na zgradbo tobačne režije. Stroški za gradnjo Slovenske gimnazije bodo znašali pribl. 30 milijonov šil.
PRVA DRAMSKA PREMIERA:
Franz Kafka: „Proces”
Ob tabu p&t/cdatio-
ČUŠI IN PODOBNO
Letošnjo jesensko sezono je začel igrati v 2. razredu D koroške nogometne lige Slovenski klub Radi,'še. Pri nastopih na deželi doživljajo marsikatera presenečenja. Eno od teh je bilo v Žitari vesi. S seboj so imeli navijači transparent z imenom nogometnega kluba, v slovenščini seveda. Ko so zagledali to nekateri domači, domovini zvesti prenapeteiži, ljudje, ki, saimi niti nemško ne znajo, so se začeli razburjati, češ mi smo v Avstriji, zakaj potem slovenski transparent. Če hočejo- imeti kaj v slovenščini, naj gredo- v Jugoslavijo, šport da nima -nič opravka s politiko. Naj takoj odstranijo transparent, ali pa jih 'bodo prijavili žandarmeriji. Propaganda nima nobenega prostora na športnem polju. — No, konec koncev je postalo -nemčurske navijače sram, ker so se mogoče le zavedli svoje lastne neš-portnosti, ali pa, ker jim je zmanjkalo besed v tistem jeziku, za katerega delajo nenehno neutrudljivo propagando. To pa tudi na športnem polju.
Zadnio nedeljo je igral SAK v Tinjah. Tudi tam so se čuli posamični vzkliki kot Tschuschen, Serbokroaten, Win-dische in tako naprej.
Le od kod izvira tako vzdušje?	pik
LEPE POZDRAVE OD WAFFEN SS
4. oktobra je bilo veliko slavje na tako imenovanem Ulrichsbergu. Vojaška združenja prirejajo tam vsako leto domovinske proslave. Govorijo velike govore, spominjajo se svojih junaških -zmag, ki so privedle do totalne vojske in totalne kapitulacije. Polagajo tudi vence. Enega je položila zveza vojaške SS iz nemške zvezne dežele No.rdrhein-Westfalen. Kdo je dovolil tako demonstracijo najbolj zloglasnim in krvoločnim pesjanom Hitlerjevega Wehr-machta.
Tudi pri slavjih 10. oktobra je bilo videti marsikoga s Hitlerjevim križem, če pa je bil na kakem drugem Hitlerjevem odlikovanju kljukasti križ, so ga »strokovnjaško« izpilili. Ne vem, od kdaj naprej je dovoljeno v Avstriji nositi odlikovanja, ki spominjajo na najbolj temne čase naše -države.	brko
ŠT. JAKOB V ROŽU (Dobrodošel obisk)
V nedeljo, 4. oktobra, so našo faro obiskali celovški člani Zveze katoliških družin pod vodstvom dipl. trg. Antona Fritza. Bilo jih je nad sto, ki so došli k nam v dveh avtobusih. Dopoldne so prisostvovali nemški božji službi v Podroščici. Večina od njih je nato rajžala prego zgodovinskih tal v Svatnah i-n farne cerkve v samostan šolskih sester, kjer se jim je pridružila skupina starejših članov, do-šlih k sestram v avtobusih. šolske -sestre so jim priredile razkošen obed, ki so ga servirale gostom gojenke. Domači pevski zbor jih je nato iznenadil pod vodstvom prof. Janeza Kampuša z lepimi slovenskimi pesmimi. V imenu farne družine jih je v zastopstvu -zadržanega g. župnika Kariclja pozdravil njegov namestnik. Dobrodošlico jim je izrekel v prisrčnih besedah tudi župan Johann Gressl. V svojem nagovoru j-e med drugim dejal: »Mi v obmej-nem pasu dveh narodov imamo prelepo nalogo, da delujemo za sporazum m bratstvo obeh narodnih skupin in vseh ljudi naše domovine. Hočemo živeti v medsebojni edinosti in se srečavati s spoštovanjem. Prizadevali si bomo, da bo naša lepa deželica še lepša in še bolj moderna v duhu Kristusovem«. Za celovške goste je govoril predsednik dipl. trg. A. Fritz. Za veselo družabno razpoloženje pa sta skrbela nemški »konferansje« VVohlfart in v slovenski besedi pa visokošolec Janko Zvvitter. Bila je ta prireditev res v duhu krščanske ljubezni im pravičnosti.
ŠT. PRIMOŽ - ŽELEZNA KAPLA (Uspešen nastop zbora »F. Pasterk-Lenart«)
Koroška pevska zveza »Karntner Sanger-bund«) je organizirala 3. in 4. oktobra v Domu glasbe v Celovcu L srečanje koroških zborov. Na to srečanje je povabila kot zastopnika slovenske koroške narodne pesmi mešani pevski zbor F. Pasterk-Lenart. Z velikim interesom smo sprejeli vabilo in se za nastop temeljito pripravili. Zaradi tega smo združili šentviški in kapelski me-
Na soncu in v morju
(Z bralci našega lista kramlja Alojzij Vauti, selski župnik)
V lepem sončnem dnevu smo tudi občudovali v vodah razne barve. Bujne rastline okoli vode se zrcalijo v vodi v svojih -barvah. Pestra okolica odseva iz nje. Vode so polne postrvi in rakov.
Po poti, ki vodi čez mnoge mostičke tik ob vodi smo- obšli spodnja jezera in smo se že malo utrujeni vrnili k hotelu. Tam je bilo od 2. do 3. kosilo, nato pa je bil napovedan oibhod zgornjih jezer. Kdor ni maral zopet na pot, je lahko sedel v avtobus. Takih nas je bilo dvanajst. Šofer nas je vozil skozi, senčnate gozdove, večkrat v bližini jezer, končno smo obstali na parkirnem prostora in pričakali prihod ostalih izletnikov. Na svoji pešpoti so tudi ob zgornjih jezerih doživljali enake naravne krasote kakor -dopoldne mi vsi ob spodnjih.
Ob petih smo odrinili proti -domu in se -brez postanka vozili štiri ure. Žeja me je mučila, pa is-em jo mogel tolažiti le z bonbončki- V Opatiji in še nadalje so izletniki izstopali, v Lovranu sva ostala v avtobusu nazadnje samo še midva. Šofer pa je
LJUBITELJI PROSVETE, POZOR!
V	sredo, 28. 10. 1970, bo v Celovcu v Kolpingovi dvorani nadvse zanimiv prosvetni večer. Župnik Vinko Zaletel ga priredi pod naslovom
»ROŽ, PODJUNA, ZILJA, ZEMLJA IN LJUDSTVO«.
V	sliki in pesmi nam bo prikazal lepoto naše domovine. Prireditev se začne ob 19.30. Pridite nanjo iz Celovca in bližnje in daljne okolice!
ugodil najini želji in peljal še dalje do hotela Splendid, torej skoro do doma. Pri odhodu sem pohvalil šoferja Ivota, da je -dobro vozili in Seno, da je pripravna in prijetna- spremljevalka. Obema je pohvala dobro dela. Pohvaljen je pač vsakdo rad.
-Midva pa sva se hvaležno zahvalila Bogu, da nama je dal doživeti tako -lep dan. V krasotah narave se kaže božja lepota, modrost in vsemogočnost.
Stari latinski pesnik Horacij priporoča »utile et -dulce« t. j. koristno i-n sladko, prijetno. Met na Plitvička jezera nama je nudil oboje. Tega sva -bila -deležna tudi na svoji poti proti domu. Po -dveh tednih pri-
jetnega letovanja v Lovrainu sva se za letos poslovila, vzela s seboj butaro dišečega rožmarina -i-n lavorike, gospod Pavle je sedel za volan, jaz poleg njega m avto naju je že nesel skozi mesto, Iko, nad Opatijo, pa ne proti Ljubljani nazaj, marveč v seve-roizapadni smeri proti Rupi. Tam je meja med Hrvatsko- in Slovenijo- V Kozini kreneva malo- vstran v 5 km oddaljeni Rodik. Večkrat je bil -bivši tamoš-nj i dekan Vi da v naš -počitniški tovariš v Lovranu, letos ga pa ni bilo. Zato sva ga medipotoima hotela obiskati. Je že v pokoju, a še -biva v dosedanjem službenem kraju. -Sprejel naju je v postelji, naslonjen na visoko -zglavje. Že dolgo ga muči naduha in je zato večkrat iskal olajšave ob morju . . . Zelo se naju je razveselil. Ko smo ga pred nekaj, leti is tetam obiskali, je bil v župnišču -čisto sam; gospodinj a -mu je namreč umrla. Pa nam je spret-n-o in -dobro postregel in se izkazal kot vešč kuhar. Sedaj ima gospodinjo, starejšo -rent-nico. Vprašal sem jo, ali gospodu kaj. dobro kuha- »Seveda, saj so me oni naučili!« je .smehljaje odgovorila. Prisrčno sva se poslovila od blagega sobrata. Voščili simo si veselo svidenje v nebesih, če se -morda na tem -s-vetu ne bomo več videli.
Blizu Kozine prestopiva mejo in se v Italiji v bližini -morske obale voziva v tržaškem zaledju proti severu. Prijetno naju presenetijo dvojezični napisi: italijan-sko-slovenski.
Ti dvojezični napisi dokazujejo, da so Italijani le bolj širokogrudni kot koroški Nemci in bolj kulturni kot oni, ki kažejo svojo nekulturo s tem, da oskrunjajo in razbijajo slovenske kažipote in napise. Pa saj še oblasti ne drže obveznosti, ki jih je država prevzela s podpisom mirovne pogodbe!
Za dalj časa -sva se ustavila v Redipulji, dia s-i ogledava velikanski voj ni spomenik in grobišče padlih voj alkov. Pred 45 leti sam v -družbi sobratov dr. Zeichna in pokojnega Krista Koširja že bil enkrat tukaj n,a potovanju. Strmeli smo -nad' vojaškim pokopališčem, ki -se je raztezalo, grob ob grobu, vrsta za vrstjo z -imeni padli-h, koncentrično po- vsem hribu, okrašeni z vojnimi -predmeti: čeladami, kosi granat, bodečo -žico itd. Res, zelo -primerno za zadnji počitek vojnih žrtev! Po drugi vojni pa so Italijani to veličastno -grobišče preuredili za grobišče i,n -monumentalen -spomenik obenem.	(Dalje prihodnjič)
Ekumensko dvojezično bogoslužje za 10. oktober v Celovcu
Nemška katoliška, evangeličanska in slovenska katoliška mladina so -priredile zadnji četrtek, dne 8. oktobra v kapucinski cerkvi v Celovcu dvojezično besedno bogoslužje v znamenju sprave — »Vsi ste eno v Kristusu«. To bogoslužje je -bilo eden od plodov obeh študijskih zborovanj v Tinjah (lani jeseni -im letos vigredi). Namen tega edinstvenega besednega -bogoslužja je bil, -zbližati mladino obeh -narodov v deželi v -znamenju razumevanja in sožitja.
V deželi so se pripravljala veličastna slavja, pri katerih so dgovo-r-ni -kljub večkratnemu, zatrjevanju, naj bo to praznik veselja, pozabili in prezrli dejstvo, da Slovencev niso vabili nikjer kot enakopravnih sooblikovalcev. Zaradi tega tudi ni bilo nobene slovenske udeležbe -p-ri praznovanjih, ki so odprla -mnogo- starih ran.
Ravno takrat ,se je srečala mladina. Slovenska i-n evangeličanska imata v nečem
ša-ni -zbor, ki ga je vodil Vladimir Prašnik.
Z različnimi občutki — a kljub tem-u korajžno — smo se pokazali pred nabito polno dvorano. V primeri z -nemško koroško narodno pesmijo-, je naša rahla pesem na svoj -način zajela publiko. Po kritiki kvalificiranih poslušalcev, se je naš »Pugbč« iz Sel -najbolje izmed vseh -nastopajočih odrezal.
Vsekakor -pozdravljamo vabilo Koroške pevske zveze, ker je s tem naredil-a -korak tudi k svojemu slovenskemu bratu. Pevcem pa -kličemo, da vselej korajžno pokažejo, da ima naša slovenska koroška narodna pesem enako vrednost in svojo lepoto.
pevec
isto- stanje — obe sta v -manjšini. Ena v narodni., dlruiga v verski, -položaj narodne oz. verske -manjšine pa j,ima -pogosto naklada vprašanja, bremena, ki jih je včasih le težko reševati in prenašati,.
V cerkvi je zadonela modema glasba, o kateri mislijo razni ljudje, da -ne sme imeti i prostora pri božji službi. Slovenska -mladina — vsaj ena četrtina sooblikovalcev — je zajrela pesem »Zapojte hribi in doline«.
Koroško vprašanje jev -prvi vrsti, marod-no-jezikovmo. Razlika narodov in jezikov — tu bogatejši, ki ima oblast — tam revnejši, slabši, ki naj uboga. V Babilonu je Bog zmešal jezike ljudem, ki so -ga hoteli strmoglaviti v svoji nadutosti, ki so hoteli sami postati bogovi. Niso se več razumeli, spori so zavladali- med njimi. Toda nad Kristusove učence je prišel sveti Duh, učenci so govorili na -prve binkošti, različnim narodom v njihovem jeziku. Učili so vse narode v vseh jezikih. In še pismo Galača-noim, ko apostol Pavel naznanja vernikom, da odslej naprej ni več razlike ne med Judom in Grkom, ne med svobodnim in sužnjem, ampak da ,so vsi eno v Kristusu. In ta narod Kristusov naj bo luč -sveta, ki naj sveti vsem narodom, jih privede v spravo, mir in sožitje, v enakopravnost i-n svobodo, v napredek in razvoj, v nebesa -svobode iz pekla suženjstva.
Na koroškem živita dva naroda,, 10. oktobra je minilo 50 let od ljudskega glasovanja. Praznovanja 10. oktobra niso prinesla -miru v deželo, ker niso zajemala obeh ■narodov. Pogosto so- -naglašala neko dvomljivo enotnost, ki je pomenila in še pomeni danes asimilacijo slovenske narodne skupnosti. Toda Slovenci in Ncm-ci so -rojeni v
to deželo, vsi naj bodo enakopravni po naročilu Kristusovem, ne glede na narod, jezik in vero. Po teh mislih rektorja Jožeta Kopeiniga je izpovedal svoje misli evangeličanski župnik Joachim Rathke.
Človeka kot takega ni. Vsak govori svoj jezik, vsak je član svojega naroda, kot mož in žena. Mož in žena sta rojena za skupnost. Tako naj tudi soustvarjata oba -naroda, oba jezika zares enakopravno skupnost v deželi. Manjši in večji narod naj ima moržnost, da izoblikuje in ohranjuje svojo kulturo, svojo -bitnost. Uničili bi koroško svojstvenost in vzdušje, a ko bi zmanjkalo slovenske kulture. Zato jo moramo podpreti. To se začne -npr. v šoli. Dvojezična šola južne Koroške ne more biti ovira, temveč most med obema narodoma.
Kopeinig je zaključil pridigo s temi besedami: Slovenci si želijo vzdušja, ko vpliv večine ne bo več izraz moči, temveč izraz čuta za odgovornost. Pravica -brani- slabšega.
Kot se uniči -zakonika skupnost, če se zoperstavlja žena možu ali če mož hoče imeti za vsako ceno večjo veljavo, tako se uničuje skupnost obeh narodo-v v deželi, kjer -zožuje narod drugemu življenjski prostor in m-u krati pravice. Pravilo naj ne bo: mož ali žena, Nemec ali Slovenec, temveč: morž in žena, Nemec in Slovenec, da bodo vsi eno v kri-stusu.
Katoliška, evangeličanska in slovenska mladina so ustvarile zadnji četrtek en primer sodelovanja, sožitja, enakopravnega sooblikovanja. Upajmo, da bo ta zgled enega dela -mladine na Koroškem odjeknil tudi v -koroškem javnem in vsakdanjem življenju. Pravica brani, ščiti slabšega. Močnejši naj se zaveda svoj e velike odgovornosti, -če hočemo ustvariti v deželi zares vzdušje veselja in miru, kot se na-glaša stalno in vsepovsod. Besede o enotnosti in enakopravnosti naj ne zagrinjajo resničnega stanja, ampak morajo biti izpoved resnice. Do sedaj pa to še niso.	e. k-
CELOVEC
Že pred kratkim smo poročali, da je zvezni predsednik imenoval pliberškega podžupana Mirka Kumra za ekonomskega svetnika. V dopolnilo k temu smo prejeli iz Celovca dopis sledeče vsebine:
Pred kratkim je deželna vlada naročila Pliberškemu županu Kristanu, naj pripelje 25. -septembra, ob 12. uri podžupana Mirka Kumra na deželni urad. Hkrati sta bila -povabljena tudi deželna poslanca Lu-bas -in Ogris. Deželni glavar Hans Sima je ob navzočnosti ravnatelja deželnega urada dr. Hauerja sprejel vse povabljene in v svečanem nagovoru povedal, da je avstrijski predsednik Franz Jonas na njegov predlog podelil g. Kumru -poklicni naslov — ekonomski svetnik. Zvezni minister za kmetijstvo in gozdarstvo dr. Weihs je sporočil to vest semkaj na Koroško, sedaj pa on (deželni -glavar) izvršuje prvikrat -prijetno dolžnost in izroča odlikovancu dekret o podelitvi tega častnega naslova.
S tam hoče počastiti odlikovanca za njegovo- -zvestobo republiki Avstriji in deželi Koroški, iki jo -stalno izpričuje s svojim
VEČNO MESTO RIM
Župnija Škocijan pripravlja vožnjo v Rim, in sicer od 23. do 30. oktobra. Obiskali bomo tudi Neapelj, Pompe j e in Monte Cassino. V avtobusu imamo še nekaj sedežev prostih. Prijavite se lahko do ponedeljka, 19. oktobra, pri župnijskem uradu v Škoti j anu ali pri avtopodjetju Sienč-niku, Dobrla ves (Ebemdorf), telefon 04236/219.
delom v kmetijskem in občinskem zastopstvu. Saj je -bil vsa leta občinski odbornik, župan in podžupan, zastopnik slovenskih kmetov v Občini, okraju in sedaj že dolgo v deželni Kmetijski Zbornici- Vedno ipa je ostal zvest član slovenskega naroda na Koroškem.
Počaščeni, naj bodo s to podelitvijo istočasno tudi vsi slovenski deželami na Koroškem kot priznanje njih zvestobe in povezanosti. To imenovanje je prišlo ravno (Dalje na 5. strani)
Zaradi pomanjkanja prostora smo morali nekaj dopisov odložiti za drugič.
Peti tabor zamejske mladine na Koroškem
Vsaki dve leti se mladina s Koroške, Tržaške in Goriške zbere na zamejskem taboru; letos je bil na Koroškem 5. in 6. septembra. Datum ni bil prav primeren, ker so komaj, minili poletni meseci, pa tudi ker so bila v istih dneh predavanja v Dragi. Vendar smo fantje in dekleta z Goriškega sklenili, da se v čim večjem številu udeležimo tabora na Koroškem; im šlo nas je res veliko. Polni lepih namenov smo se odpravili; mnogi niso še nikoli bili na Koroškem in so želeli bolje spoznati to deželo in njene ljudi; druge pa je zlasti zanimala tamkajšnja mladina, njene pobude ter nameni, Iki jdh imajo za 'bodočnost.
Lepe slovenske pesmi smo prepevali, ko smo se v avtobusu peljali po Rožni dolini proti Bilčovsu, ki je bil sedež letošnjega tabora; in najlepše smo izapeli, ko smo se ustavili pred Oigrisovo gostilno. Želeli smo na najbolj preprost način dokazati, kako ljubimo svojo pesem in z njo vse naše rojake. Koroški fantje in dekleta pa se za nas skoraj niso zmenili. Radovedno so nas nekateri gledali skozi okna, kot da se čudijo, da sploh še kdo po slovensko poje. Zdelo se nam je, da bi nas prijazno sprejeli samo, če bi iz našega avtobusa donele električne kitare in angleške pesmi. Kot da smo prišli med tujce, se nam je zdelo •.. in lepi vtisi ° Koroški so plahneli.
Predavanje o plebiscitu, ki je gotovo prvi, vzrok današnjih težav koroških Slovencev, smo samo mi poslušali; domača mladina pa je klepetala, se smejala in ne-
strpno čakala konca. Potem je bila namreč na sporedu zabava s plesom, katere glavni namen naj bi bil, da mladina iz zamejstva naveže prijateljske stike; pa je bila ta zabava taka kot po raznih plesnih dvoranah slabše kategorije.
In tako smo že na predvečer petega tabora zamejske mladine spoznali, kaj se dogaja s Koroško. Prepričali smo se, da vsi veliko govorijo, izdajajo proglase in revije, samo da zakrijejo pomanjkanje idealov in volje do resnega dela. Vsa praznina pa se pokaže ob priliki takih velikih prireditev, ko vsa organizacija sloni na dveh ali treh osebah, ki vsega dela prav gotovo ne zmorejo. Prepričljiv dokaz za vse to je na pol prazna dvorana na zaključni popoldanski prireditvi, ko ni bilo nikjer videti mladine, ki se je prejšnji večer udeležila zabave s plesom. Najbrž je bila na kakšni drugi zabavi s plesom ...
Pri vseh teh ugotovitvah moramo priznati, da se nam koroški Slovenci smilijo. Prej kot ponemčevanj e jih bo do propada privedla pretirana »naprednost«. Saj vsi vemo, kaj se danes v svetu skriva za izrazom »moderno«: dosti besed, lepa zunanjost, zabava in užitek; prav nič pa požrtvovalnosti in resnosti.
In ko smo se odpeljali proti domu, ni bilo več slišati med nami koroške pesmi; od nje nam je ostala v ustih le. •. grenkoba.
Udeleženec-a kaideimik — (Kat. glas)
(Nadaljevanje s 4. strani)
°lb praznovanju 50-letnice plebiscita. Oblast hoče s tem še posebno podkrepiti željo po dobrem sožitju obeh narodov v deželi, m željo po dobrem sosedstvu s Slovenijo. Naj Karavanke Koroške in Slovenije ne razdružujejo, ampak pritegujejo Ik sodelovanju in doibri soseščini. Eni in a j od drugih pridobivajo — oboji pa delajo za mir.
Ekonomski svetnik Kuimer se j,e po izročilu dekreta zahvalil deželnemu glavarju m vsem navzočim za predlog in njegovo izvedbo. Posebno ga veseli, je dejal Kumer, da iso s tem počaščeni tudi njegovi soro-jalki — Slovenci, Prosil je, da izročijo njegovo zahvalo tudi zveznemu predsedniku in kmetijskemu ministru. On, kakor tudi njegovi sorojaki se bodo še v naprej trudili za napredek koroške dežele im za mir v tej naši skupni domovini.
Svoji zahvali je Mirko Kumer dodal še prošnjo, da bi deželni glavar imenoval univ. docenta dr. Stenza za primarija 16. odd. deželne bolnice v Celovcu. Ta mu je vsadil baterijo, s katere pomočjo deluje njegovo srce. če bi tak zdravnik deloval na Koroškem, bi dežela veliko pridobila-
Po iskrenih čestitkah navzočih, se je končala ta redka slovesnost.
VOGRČE
Ob velikih novicah z vsega sveta, kot. npr. o Naserjevi smrti ali ob ugrabitvi tolikih letal je res prav malo važno, kaj se godi v Vogrčah. Toda za nas je vsak Vo-grčan važnejši kot Naser.
Vogrče postajajo vedno bolj znane po svetu, da prihajajo obiski z vseli krajev sveta. Letos je bilo- toliko gostov iz Sever-in Južne Amerike, pa iz raznih tujih dr-j^v, ,(Ia bi moral imeti računski stroj, da ni jih štel. Iz Zambije v Afriki je prišel dvakrat na obisk misijonar Stanko Roz-n^n, prav sedaj je bival med nami ing. Jože Bavdaž iz Brazilije, 'kjer prav sredi Južne Amerike gradi nebotičnike, pomaga Pa tudi misijonarjem v vseh gradbenih težavah. Mnogi ga poznajo po Koroškem, . er je prva povojna leta med nami preživel in v Gradcu doštudiral za arhitekta. Seveda naš župnik obišče znance po svetu, ti Pa vračajo obisk.
Potem pa taka poroka! Kotnikov Herman se je poročil! Saj se je že dolgo govo-rp°, pa smo rekli: nič ne verjamemo, dokler ga ne vidimo pred oltarjem. Pa smo ga res 23. avgusta, prav na vogrsko žegna-nJe> videli pred oltarjem s Slamamiikovo Prigito, in ker je glasno rekel »da«, smo tUorali verjeti. Herman j,e vesele narave in ?n a jezik obračati, tako da ga imamo ra-*ii- Dela pri domačem stavbeniku Hanzeju 'dodivnikiu in je več v avtu kot zunaj. Kljub temu, da toliko voted, si je nevesto izbral kar v Vogrčah ipri sosedu. Talko ni zamudil Veliko z vasovanjem, ko ima take zadrege z delom, ker tudi doma na kmetiji dela.
Ob tej slovesnosti se je zbralo izredno veliko ljudi iin že gostov je bilo toliko, da je bilo pri Hahnarju v Žv.abeku, kjer mu je stric in boter in kjer je zato bila »oj-set«, kar premalo prostora. Ko so prišli še pod-oknarji, pa je bilo že kar hudo. Novopo-ročencama želimo sreče in blagoslova in veselo bivanje med nami!
Po odhodu g. direktorja Klemuna v .Škofij an, je bilo razpisano ravnateljsko mesto v Vogrčah. Vmes je eno leto upravljal šolo g. Fritz Kert iz Pliberka, učila je še gdč. Rozalija Kelih. G- Kert je vodil šolo zelo vestno iin dobro, da smo ga spoštovali in radi imeli in ise mu zahvaljujemo za izvrstno učiteljsko' in vzgojno delo. Z začetkom novega -šolskega leta pa je dobil ravnateljsko mesto g. Jožko Koncilija, ki je doslej že 6 let vodil šolo v Komelnu. Tam je moral marsikaj potrpeti, zlasti pozimi, zato si je zaželel doline. Želimo mu veliko uspeha na novem mestu in da mu bo dobro tudi -med nami dolinci.
Ni dosti manjkalo, da -bi imel na šoli enega pridnega učenca manj. Prutej Poldi, pd. Hirmov, je na dvorišču tako nesrečno padel s kolesom, da .si je predrl trebuh in raztrgal črevo, ki je izstopilo. Bilo je že zelo nevarno, pa so ga v bolnici še rešili. Bil je poldrag mesec v bolnici, pa je vse bolečine in trpljenje junaško prenašal. Z domačimi se veselimo vsi, ki ga poznamo kot pridnega ipobfika doma in v šoli, da je zopet zdrav doma in zopet v naši prenovljeni šoli, ki ima itak že malo vogrskih otrok.
Naj omenimo še to, da imamo v Vogrčah pomlad in jesen. Kdor ne verjame, naj pride k Gojarju na vrt, kjer bo videl jabolko, kako istočasno cveti in zori, ali pa mu pošljemo sliko. Torej je pri nas lepo!
Hočemo pa videti tudi, kako je drugod. Zato smo se peljali 19- in 20. septembra na romanje in izlet na Brezje, preko Kranjske gore in čez Vršič po dolini Soče na Sveto goro v Novo in Staro Gorico, v Miramar m Trst, nazaj pa prelito Postojne in Ljubljane domov. Imeli smo krasno vreme, da smo se naužili gorskih in morskih lepot, videli zemske in podzemske zanimivosti, se napeli (ne napili!) in naveselili. Vsi smo bili nadvse zadovoljni in bi tak užitek privoščili tudi drugim.
RADIŠE
Da ne boste mislili, da smo že zaspali. Smo še zelo budni iin pridno pri delu.
Pravijo, da je ob sv. Mihelu vse zrelo. Odslej listje hitro rumeni in odpada.
Poljske pridelke simo po večini že pospravili, razen pese, zelja, repe in sadja, ki pa 'bo prišlo tudi kmalu na vrsto. Z letošnjimi poljskimi pridelki smo, hvala Bogu, še kar zadovoljni. Vsega bo iza potrebo, čeprav nam je parkirat toča grozila, bila je debela :kot orehi, vendar nam, hvala Bogu, ni napravila posebne škode.
KLEINE ZEITUNG, 13. 10. 1970	fragen sein. Er konnte ferner anregen, eine ge-
TAKO . . .	mischte Studienkommission zu bilden, mit dem
M - L J	C g	Auftrag, einen Bericht iiber die Mbglichkeiten
IticaCn a€m resi	besserer gegenseitiger Verstandigung zu erar-
Kdrnten bat mit VViirde den 50. Jahrestag der Očiten. Es ist bedauerlich, dafl die gesetzgeben-Volksabstimmung gefeiert. Der Alltag tritt jetzt de Korperschaft so gar keine oder nur eine ivieder in seine Rechte und damit mufi sich die Serlnge Initiative im Hinblick auf die geistige Politik auch ivieder mit jenen Problemen be- und ideelle Weiterentwicklung im Lande mer-schdftigen, die im Hinblick auf das festliche ken Ui^' und sich ln diesen fragen fast aus-Ereignis	aufgesdioben zvurden. Hat	sidi	die	schliefllich im Schlepptau der Regierung be-
Situation nadi dem 10. Oktober 1970 geandert?	/zni^eZ- Immerhin bestiinde auch die Moglich-
Zundchst mufi festgestellt zverden, dafl cs ke)\ die ^gierung mit der Erstellung einer
einen schivachen Demonstrationsversudi der *ocien M !e ,ZM , eaufragen. as an
braucht neben zvirtscnaftlicher Prospentat auch
j j tl	7 uruuL.ru rizuen Luiribcnujiucner rrosveruat aucn
hat. Es kam auch z^LvoL^mdefcetn- zuh^ts^de politische Perspektiven! Wie seite. Ein abschlieflendes Ergebnis liegt noch ^ Mlmntat und f f^rheit zusammenfuh-, doch liiflt die Art der Ubergriffe auf rm' 1St eme gro/?e landesP°ktls^ Aufgabe!
nicht vor,
den Tdterkreis in der Minoritdt schlieflen. Es vmrden nicht nur einige Ortstafeln mit slozve-nischen Bezeichnungen versehen, sondern auch ein Kriegerdenkmal verunstaltet und iiber den Herzogstuhl eine Pahne in den jugoslaivischen Farben gebreitet. Die deutsche Mehrheit de s Landes reagierte darauf mit cler gebotenen Zu-
Heinz Stritzl
. IN NE TAKO
Gedanken eirses jungen Karnfners zum 10. Oktober
In der letzten Zeit las man immer zuieder ruckhaltung in Erkenntnis dessen, dafl Hitz- Eeserbriefe mit der Uberschrift „10. Oktober kdpfe und uberspitzter Nationalismus in bei- ezzz Pest der Versohnung" oder dhnlich. Auch den Lagern angesiedelt sind.	zourde von zzvei Gymnasien in Kdrnten als
Die Vorfdlle sind unseres Erachtens nicht SymM der Verstandigung ziveier Volksgrup-symptomatisch fiir das Verhdltnis der beiden ^en Sesc‘lr^e^en’ schon ist der Gedanke Volksgruppen zueinander. Das Bemiihen um von Versohnung zvohl, doch ob er jemals zu-eine Verstandigung ist grofler, als es die tren- sfande kommen zvird, ist auf Grund der letz-nenden Graben sind.	ten Provokationen der Karntner Minderheit,
„Wir sind ja Burger ein er Welt; einen ^T” t St“kn?del™ hkuha^en veJ; Menschen hassen, weil er wo anders geboren ]m onn e' seu fraSlc’1- rts sagen te ist und eine andere Sprache spricht, zveil er Kamner. *azu, ™enn eme shzvenische Orga-
anders iiber die Dinge denkt - zvelche Gedan- T ™ 1 f ZeitSch”f "KladlV0 das ^ kenlosigkeit", schrieb schon Mitte des i7. Jahr-	fb^mmungsbildm gemeinster Weise
7... ,,__ T/-_	r	.	, darstellt? \Nas sagt der Karntner, zvenu Orts-
hunderts Jan Amos Komenski/ in seinem auch heute noch aktuellen Werk „Das Prinzip der
sagt der Karntner, zvenn Ortstafeln beschmiert, Denkmaler mit Nitrolack iiberpinselt und gar der Versuch gemacht zvird,
Hoffnung". Und Siidtirols Landeshauptmann ,. h	, n . ,	,	. .
Dr. Silvio Magnago erkldrte Sonntag abend in ^ ZU sPren2™? Spricht man dann noch im-
einer Rundfunksendung zur Erinnerung uu uit:	T .	,.	.	.
Abtrennung Siidtirols von Osterreich vor 5o Tjp u \	Tl™ A^enJerrat a™
Jahren: „Eine volkliche und sprachliche Min- V°lke ^en, gescheht mehts. Man spricht derheit stellt in einem demokratischen Staat wefrk"\ dle sch°nen	Versohnung
keinen Fremdkbrper dar, sondern eine Realitdt, T*	^ GyiJnnfisluJm'
die geschiitzt zverden mufi."	d“5 3*	Schilhng kostet und fur das
alte Usterreicher mitbezahlen miissen. VJenn So zvie die deutsche. Majoritdt bei aller aner- schon jemand sein VHissen in slozvenischer kannten Unterschiedlichkeit der Siidtirolfrage Sprache eingeimpft bekommen zvili, so soli er von jener der slozvenischen Minoritdt in Kam- doch nach Jugoslazvien auszvandern, das steht ten bei ihren Handlungen das Schicksal der doch heute jedem Osterreicher frei. Und diese Menschen an der Etsch im Auge haben solite, jungen heute, die heute schon vom slozveni-zviirde es die Minderheit nicht iiberfordern, in schen Gymnasium als Maturanten abgehen, die gereichte. Hand einzuschlagen, selhst auf werden zvohl dazu beitragen, dafl es zveiterhin die Gefahr hin, dafs es zu miihseligen Gespra- zu soleh bedauerlichen Zzvischenfallen kommt chen kommt, die zundchst vielleicht sogar in und dafl vielleicht in Zukunft die Jugend beider einer Sackgasse verlaufen. Doch der Versuch Sprachen sich zuieder mit Waffen in der Hand mufi getan zverden, zveil es endlich „nach dem gegeniiberstehen zvird. Was sagt man dazu, Gegeneinander iiber das Nebeneinander zu wenn am Vorabend des 10. Oktober Schiller einem Miteinander kommen mufi", zvie es der des Musisch-padagogischen Bundesrealgymna-Obmann des Rates der Slozvenen, Dr. Vosper- Szums Klagenfurt Schriften verteilen, in denen nik, formulierte.	die Feiern zum 10. Oktober als zum „Schreien"
In diesem Zusammenhang soli nicht verhehlt und das Karntner Volk, als dumm bezeichnet zverden, dafl von den politischen Parteien nicht tozn^'> glaube nicht, dafl sich z. B. die nach Opportunitdtsenvdgungen gehandelt zver- feutschsprachigen Siidtiroler so etzvas erlau-
den darf, sondern ausschliefllich danach, zvie hen. d^™- Vlarum stellt man die Minderheit
nicht endlich festr Zzveifellos zvare dies gezvis-
mer von einem Pest der Versohnung? Und die-
dem Land und seinen Menschen am besten ge-
sen Leuten nicht recht, da sie dann von einer
dient zverden kann. Eine entscheidende Rolle starkm shwenischen Minderheit in Kdrnten fallt naturgemdfl der Landesregierung und dem nicht mehr sprec]len konnten. Der beste Bezveis Landtag zu. In diesem gibt es einen Minder- ^afuTf dafl es ein sogenanntes „Slozvenisches heitenausschufl. Er konnte die Rolle einer Ver- Kdrnten" nicht gibt, zvar zvohl der Festzug am bindungsstelle iibernehmen oder sogar eine Art 10. Oktober 1970.
Ombudsman fiir Streitfalle in Minderheiten-	Rudolf P., Klagenfurt
Marsikdo in e ve, kje so Radiše. Ležijo približno sedemsto metrov nadmorske višine in tik nad Celovcem, skoro bi rekli, predmestna fara, a kljulb temu -smo obranili našo inarodho in versko zavest. Takšno hočemo ohraniti našim jDotamcem, čeravno je naša okolica že precej potujčena, še ne bomo vrgli puške v koruzo. -Čeprav so iz-gledii na eni strani bolj slabi, se pa po dragi nadejamo' in zanašamo na našo mladino in našo- inteligenco, katere imamo še kar lepo- število.
iNa- Radišah, četudi je gorska naselbina, so povečini srednji in mali kmetje, a vendar nič ne zaostajamo. Imamo deloma asfaltirane ceste, in upamo, da bodo prišle tudi še ostale na vrsto.
Z našo- farno cerkvijo sirno tudi lahko ponosni. Imamo električno zvonjenje in popravljene orgle. Za to ima največ zasluge naš marljivi dušni pastir.
Za ubrano petje, orglanje in snažno cerkev pa skrbi naš neutrudni cerkovnik in pevovodja Šimam, njegova žena, in sin organist. Prav zaradi tega nas Celovčami radi obiskujejo.
Pa ne mislite, da se preveč hvalimo, to
ni naša navada, kar pridite in se prepričajte.
Naša fara je bolj majhna, šteje samo nekaj nad sedemsto duš, razpeta ina sončni vzpetini, severno- od Drave, od tod tudi sončne Radiše.
Nekatere vasi imajo svoje kmetije v lepi legi, a jih je tudi že precej zajel materializem, na dragi strani so pa na višinah in imajo svoja -polja malo v hribih.
Na žalost se zadnjim nekateri ošabneži, ki imajo svoja polja v lepši legi, malo posmehujejo, ker je tam -delo malo bolj težavno. Pa kaj hočeš, povsod morajo ljudje živeti, tudi te kraje je Bog ustvaril in -če je -zdravje in dobra volja, se tudi tam pošteno živi. Če ipa tega ni, ipa lahko v naj-lejDŠem kraju -postrani gre.
Spoštujmo svojo -rodno zemljo, četudi je malo v hribih. Kaj jaomaga človeku hvalisanje iin o-šabnost, ker -bo končno zadnje pristanišče brez razlike božja njiva, ki se pri nas imenuje sv. Lambert.
Tu delaj, tu trpi, tu se raduj, na svoji zemlji kraljuj in žaluj!
Radišan
NOGOMET V
Sfr&vt dom&
Avstrija—Francija 1:0 (0:0)
Po dolgem času, to je po seriji neuspehov, je avstrijska državna reprezentanca v sredo, 7. oktobra, proti Franciji le slavila zmago s tesnim rezultatom 1:0. Ta uspeh Avstrijcev ne pomeni bogve kakšnega veselja. Celo vodja avstrijskega moštva Stast-ny, ki bi se moral najbolj veseliti uspeha, ni bil zadovoljen. Stastmy namreč ve, da bodo morali Avstrijci 31. oktobra na Dunaju igrati prvo tekmo :z najtežjim nasprotnikom svoje, to je 6. skupine; šlo bo za evropsko nogometno prvenstvo za državne reprezentance.
Katera spoznanja so prinesle predpri-pravljalne igre zadnjih tednov proti Jugoslaviji, Madžarski in Franciji? Že v tekmi z Jugoslavijo, ter celo pri izboljšani igri v Budimpešti in na Dunaju, so prišle na dan slabosti, ki jih enostavno ni kar tako odstraniti. Se zmerom manjka moštvu samozaupanje, še zmerom poskušajo posamezni igralci žogo zadrževati in zmanjševati tempo igre, kar je že zdavnaj zastarelo. Se zmerom manjkajo napadalci, ki bi bili zmožni žogo takoj umiriti in iiz vsakega položaja nevarno ogrožati nasprotnikovo mrežo.
Napake bi lahko še nadaljevali, končajmo jih še z ugotovitvijo italijanskega trenerja Valcareggija, ki je po tekmi s Francijo izjavil: »Izdrli ji vos t in volja sta pričujoča ... Iz vljudnosti pa je pozabil stavek končati... samo znanje je treba še priučiti!« Treba je k temu še dodati, da avstrijskim igralcem manjka hitrost, ki je glavna odlika vsakega dobrega nogometaša.
Tri moštva lovijo trenutnega prvaka
Admiro
Ob koncu tedna je bilo avstrijsko nogometno prvenstvo spet v polnem teku, v katerem se je posrečilo Admiri-Energie, ki že nekaj časa vodi na lestvici, obdržati prvo mesto. Toda koliko časa, kajti tik za petami so ji kar tri moštva: Sturm, Rapid in salzburška Avstrija. Graški Sturm se je z zmago nad Wattensom 2:1 'povzpel na drugo mesto, Rapid in Avstrija Salzburg sta igrala remi 3:3 in si razdelila točki. Vsi trije imenovani imajo po 11 točk ter imajo
ift fi& Witt6
samo točko manj kot Admira-Energie, ki jih ima 12.
Na repu lestvice se ni nič spremenilo, zlasti ker sta Bregenz in Simmering ostala v tem kolu ibrez zmage. Pa tudi dunajski VVacker je igral s Sportklubom le neodločeno 1:1, kar mu pa še ne zadostuje, da bi
se rešil iz nevarne cone, saj je predzadnji, na 15. mestu.
Tudi za koroškega novinca Radenthein postaja položaj počasi nevaren, kajti v nedeljo so Radentanjčani na domačem igrišču izgubili igro z graškim GAK z 0:2; Ra-demthein je na 13. mestu (ima 6 točk), medtem ko se je GAK s to zmago prerinil v sredino' lestvice. GAK ima tri odločilne igralce i;z Jugoslavije: Mišiča, Grubišiča in Arnejčiča, odtod dobri uspehi.
KRIŽANKA „K“, II.
I	2	3 i4			5	6	7	8
9					10			
11						H	12 1	
13	HI				14	15		
m		16	m	17	18				
19			20	|	m			
	Hi2'				22			
mn					24		25	26
27	IH!				\m		28	
29 |					10	I		
VODORAVNO: 1. redovniški predstojnik: predstojnik samostana; 5. upornost, uporništvo; 9. jutranja jed (navadno); 10. predsednik ene od sosednih držav; 11. treniti, samostalnik; 12. predlog z tožilnikom; 13. dva, po zvočnosti sorodna samoglasnika; 14. prislov; nekako, okoli, skoraj; 17. oblika gl. ubiti; 19. celina; 21. eden; 22. rimska št. 4; 23. lat. os, zaimek; 24. upanje; 27. osebni zaimek; 28. OL; 29. narejen (angl.); 30. električno nabiti delci.
NAVPIČNO: I. vinotok; 2. denarna enota; 3. zdravo; 4. oklepno vozilo; 5. velelnik od glagola »utrditi«: 6. Ludolfovo število; 7. Oton; 8. suženj; 15. druga košnja; 16. hrib; 17. upanje, nada; 18. veza!ni veznik brez vejice; 20. napiši, kako se izg. v slovenščini ime Honore (franc, ime); 22. del imena neke azijske predsednice; 23. število; 25. do-minus; 26. ločilo brez vejice; 27. avtomobilska znamka.
FILM
ZAČETEK FILMSKEGA FESTIVALA
Letošnji mednarodni filmski festival v Sorentu v Italiji je posvečen ameriški kinematografiji. Na sporedu je šestnajst izbranih dolgometražnih filmov, petindvajset izdelkov mlade »underground« kinematografije in dvanajst študentovskih ter dokumentarnih filmov.
»DOKTOR ŽIVAGO«
Ameriški film »Doktor Živago« si je v triindvajsetih dneh in v šestih zagrebških kinematografih ogledalo sto tisoč ljudi. Ker zanimanje za film še zmerom ni upadlo, pričakujejo, da bo postal »Doktor Živago« poleg Bulajičeve »Bitke na Neretvi« med najbolj gledanimi tujimi in domačimi filmi v Zagrebu.
Evropsko nogometno prvenstvo državnih reprezentanc
Začelo se je drugo evropsko nogometno prvenstvo državnih reprezentanc, im sicer s tekmama Madžarska—Norveška, kjer so Madžari zmagali s 3:1; tekma je bila na Norveškem (Oslu). Druga igra med Češkoslovaško in Finsko se je 'končala v Pragi neodločeno 1:1. Čehi so nastopili z oslabljeno postavo.
Prejšnji zmagovalec evropskega tekmovanja je bila Italija, ki je v dveh finalnih tekmah premagala Jugoslavijo; to je bilo leta 1968. Tretje mesto je zasedla Anglija, četrto pa Sovjetska zveza.
Drugega evropskega prvenstva se udeležuje 32 diržav, odsotna je samo Islandija.
Moštva so razdeljena v osem skupin:
1. skupina:	Romunija, Češkoslovaška,
Finska in Wales; 2. skupina: Bolgarija, Madžarska, Francija in Norveška; 3. skupina: Anglija, Grčija, Malta in Švica; 4. skupina: Sovjetska zveza, Španija, Severna Irska in Ciper; 5. skupina: Belgija, Škotska, Portugalska in Danska; 6. Skupina: Avstrija, Italija, Švedska in Irska; 7. skupina: Jugoslavija, Vzhodna Nemčija, Nizozemska in Luxemburg; 8. skupina: Zahodna Nemčija, Poljska, Turčija in Albanija.
Brez „rock" glasbe Hendrizov pogreb
Pokopali so znanega popevkarja Junija Hendrixa, vendar prijatelji mu niso mogli prirediti veličastnega pogreba z »rock« glasbo, kakor so upali. Do groba so ga pospremili samo sorodniki in najboljši prijatelji, skupno 175 oseb.
Jirni Hendrix je umrl 18. septembra v Londonu. (Glej članek v št. 40, na 6. str.) Nekateri so trdili, da je naredil samomor, drugi, da je zaužival mamila. Policija je po preiskavi izjavila, da je umrl zaradi zadušitve med slabostjo. In tako so truplo komaj 23-letnega mladeniča, čigar predniki so bili rdečekožci in črnci, pokopali v rojstnem kraju Dunlap. Velika množica »fansOv« je spremljala krsto od cerkve v Dunlaipu proti pokopališču v Greenwoodu, vendar je policija ustavila množico precej pred pokopališčem. Pot so lahko nadaljevali samo ožji sorodniki in majbližji prijatelji.
Oib odprtem grobu j.e spregovorila Janijeva teta Maye Gautiar, ki ,se je spomnila najvažnejših dogodkov v PIendrixovem življenju. Govorila je o njegovi mladosti in značaju, o njegovem uspehu in glasu, o njegovih pesmi. Vendar za pevca, ki je začel svojo 'kariero s starim ,bluesom’ »Hey Joe«, ni nihče pel žalostiinke, kaj, še, da bi velik ansambel igral »rock« in črnsko glasbo.
Ob grobu so zadnji ostali znani črnski jazz-trobentač Miies Davis, pevec Jonny Winter, člani Jimijevega ansambla »Expe-rience« in oče, ki je sporočil, da je sinovo 'bogastvo' namenil revežem. Dediščina znaša skoraj pol milijona dolarjev, ali okoli 12,500.000 šilingov.
BODITE ČLANI IN PODPIRAJTE SLOVENSKI FILMSKI KLUB!
I Ivanhoe S
32 mmmrnm
»Odkrito vaju svarim, gospoda,« je dejal; »mar bi se posvetovala, kaj vama je storiti v teh okolnostih, ne pa da se vdajata neumestni veselosti.«
»Front de Boeuf se še ni utolažil, odkar je ležal v pesku,« je rekel de Bracy Bois-Guiibertu; »že misel na boj ga plaši, dasi mu ga napovedujeta samo burkač in svinj ar.«
»Tako mi svetega Mihaela, de Bracy,« je odvrnil Front de Boeuf, »privoščil bi ti, da bi se moral sam izmotati iz te prigode. Lopovi se ne bi upali nastopati s tako nepojmljivo drznostjo, ako jih ne bi podpirale močne tolpe. V tej šumi mrgoli hajdukov, ki mi zamerijo, da čuvam srnjad. Nekoč sem komaj privezal tatu, ki so ga zalotili s krvavimi rokami pri dejanju, na rogovile divjega jelena, da ga je v petih minutah do mrtvega j>obil, in že je zletelo name vsaj toliko puščic, kolikor so jih spustili ondan pod Ashbyjem v tarčo. — čuj dečko,« se je obrnil k enemu izmed svojih spremljevalcev, »ali si poslal koga, da vidi, kakšna bojna sila se skriva za tem imenitnim izzivom?«
»V lesovih je zbranih vsaj dve sto mož,« je rekel oproda.
»Lepa stvar!« je vzkliknil Front de Boeuf; »to imam v zahvalo, ker sem vama posodil grad v podjetje, ki ga nista znala opraviti, ne da bi mi nakopala to sršen j e gnezdo na glavo!«
»Sršenje?« se je zmrdnil de Bracy; »to niso sršeni, ampak trotje breiz žel; tolpa lenih obešenjakov, ki se klatijo po lesovih in ugonabljajo divjad, da se jim ni treba preživljati z delom.«
»Brez žel!« je rekel Front de Boemi; »vatel dolge puščice z viličastimi ostmi, ki nikoli ne zgreše francoskega isrebrnjaka, so menda dovolj podobne želom.«
»Sram vas bodi, gospod vitez!« je rekel templjar. »Skličimo svoje ljudi in napravimo izpad. En sam vitez — da, še navaden obaroženec je kos dvajseterici takih kmetov.«
»Bogme res,« je pritrdil Bracy; »sramovati bi se moral, da naperim kopje zoper nje.«
»Da,« je rekel Front de Boeuf, »če bi bili črncipalti Turki ali zamorci, sir templjar, ali pa strahopetni francoski seljaki, moj hrabri de Bracy; toda naši nasprotniki so angleški svobodnjaki. Vsa naša prednost pred njimi so naši oklepi in naši konji, ki nam ne bodo mnogo koristili na gozdnih tleh. Izpad, praviš? Saj imamo komaj dovolj ljudi, da moremo braniti grad- Moji najboljši vojaki so v Yotrfku in tudi tvoja četa je tam, de Bracy; mimo peščice, ki je soci-elovala pri vajinem blaznem zaskoku, premoremo komaj dvajset mož.«
»Menda se ne bojiš, da bi mogli zbrati ■silo, s katero bi lahko naskočili grad?« je vprašal templjar.
»Tega ne, sir Brian,« je odgovoril Front de Boeuf; »hajduki imajo drznega poveljnika, toda brez strojev, bojnih lestvic in izkušenih vodij se nam jih v mojem gradu ni bati.«
»Pošlji k. sosedom,« je rekel templjar; »naj zb ero vsak svoje ljudi in pribite na pomoč trem vitezom, ki jih oblegata burkač in svinj ar na baronskem gradu Regi-nalda Front de Boeuf a.«
»Šalite se, gospod vitez,« je odvrnil baron; »h komu naj pošljem? Malvoisin s svojim spremstvom in vsi moji ostali zavezniki so ta trenutek v Yorku; tudi jaz bi bil tam, da ni bilo tega peklenskega podjetja.«
»Tedaj pošljite v York in pokličite naše ljudi domov,« je dejal Bracy. »Če se obsedni ki ne ustrašijo viharja mojih prapo-
rov in pogleda na imoje četnike, bom pričal zanje, da so najfarabrejši hajduki, kar jih je kdaj napenjalo loke v zeleni šumi.«
»In kdo' nam ponese vest? «je -rekel Front de Boeuf. »Zasedli bodo vsako stezico, in če jim pade sel v rolke, mu iztrgajo poročilo, čeprav iz pr s. — Že vem,« je vzkliknil po kratkem premolku. »Ti, sir templjar, znaš brati in pisati; ako se nam posreči najti črnilnik mojega kaplana, ki je umrl nekako pred letom dni sredi božičnega popivanja —«
»Z vašim dovoljenjem,« se je oglasil oproda, ki je še vedno čakali povelj; »mislim, da ga je stara Urfrida spravila v spomin na svojega izpovednika. Slišal sem jo, ko je zatrjevala, da je bil to posledinji človek, ki je govoril z njo tako, kakor bi moral vljuden mož govoriti z dekleti in starimi ženami.«
»Daj, Enigelred, stopi ga poiskat,« je rekel Front de Boeuf; »in potem, sir templjar, nam spišeš odgovor na ta -predrzni izziv.«
»Rajši bi ga pisal z mečem nego s peresom,« je dejal Bois-Guilbert; »a vaša volja naj se zgodi.«
Kmalu nato je sedel in sestavili v francoskem jeziku pisanje, ki je velelo takole:
»Sir Reginald Front de Boeuf in njegova plemenita in viteška zaveznika ne sprejemajo izzivov od sužnjev, hlapcev in begunov. Ako ima tisti, ki se naziva črnega viteza, res kako pravico do viteških časti, bi moral vedeti, da ga njegova sedanja družba ponižuje in dela nevrednega, klicati vrle može iz plemenitega rodu na odgovor. Kar se pa tiče jetnikov, ki smo jih zajeli, vas iz krščanskega usmiljenja vabimo, da jim pošljete svečenika, ki jih izpove in spravi z Bogom, zakaj naš trdni namen je, da jih še danes usmrtimo in nasadimo njih glave na grajskem obzidju, vsakomur v dokaz, kako malo se menimo za tiste, ki jih skušajo osvoboditi.«
To pismo so zložili in dali oprodu, da ga
je nesel -slu, čakajočemu odgovora na svojo poslanico.
Svobodnjak se je vrnil s pismom v zavezniški glavni stan, ki je bil zbran pod častitljivim hrastom, do tri puščične stre-ijaje od gradu. VVamba, Gurtli in njiju zaveznik črni vitez, Locksley in veseli samotar so nestrpno čakali odgovora na svoj poiziv. V primerni razdalji okoli njih si videl mnogo drznih molž; gozdna obleka in utrjeni, zagoreli obrazi so zgovorno pričali o značaju njihovega vsakdanjega opravila. Več ko dve sto jih je bilo že zbranih in venomer so dohajali novi. Vodje, katerim so se pokoravali, je razlikovalo od ostalih pero, ki so ga nosili na čepicah, medtem ko je bila obleka, orožje in druga oprava pri vseh docela enaka.
Razen teh čet je dospela tudi manj urejena in slabše opremljena sila: saški prebivalci sosednjih krajev ter mnogi hlapci in sluge z obširnih Cedricovih imetij, ki so hoteli pomagati pri njegovi rešitvi. Le malo jih je bilo oboroženih drugače nego s kmečkimi pripravami, ki morejo v časih sile služiti za boj. Sulice za neresce, cepci, kose in podobna orodja so bila njih glavna oprema, zakaj Normani so po stari zavojevalski politiki le neradi dovoljevali premaganim Sasom kopje in meč. Vse to je bilo vzrok, da pomoč Sasov ni bila tako nevarna za oblegane, kakor bi človek mislil po njih telesni moči, velikem številu in navdušenju, s katerim jih je prešinjala pravična stvar. Poveljnikom te raznolike vojske je sel izročil templjarjevo pismo.
Kaplan je bil prvi, ki so ga pozvali, naj raztolmači njegovo vsebino.
»Tako mi krive palice svetega Dunsta-na, ki je spravila v stajo več ovac od palice kateregafcoili svetca v nebeškem raju,« je rekel dični menih, »te latovščine vam ne morem razložiti; saj niti ne vem, ali je francoska ali arabska.«
Nato je dail pismo Gurthu, ki je zlovoljno -zmajal z glavo in ga pomolil "VVambu. Burkač si je ogledal jiapir z vseh strani, re-
S. HOLOTOV:
NADJA
»Le najprej, gospod!« je dejal ikmet in se ponižno priklonil. '»Pri siromašnih ljudeh ste, toda dali vam borno, kar imamo!«
Spremil je mladega tujca v svoj dom, ki je bil le malo boljša koliba. Za mizo v izbi je sedela žena z otroki, ostarela, sključena žena, trije dečki med osmim in dvanajstim letom in Nadja, hči, vitko bitje, kakor sveža rosa na cvetju.
Da je lepa, je tujec Mitja Karin takoj opazil. Ženska lepota ga je zmeraj navduševala, saj je bil umetnik. Toda v bližini res lepih deklet je vselej zašel v nekakšno zadrego, iker je sodil o samem sebi, da ni preveč prikupen. Grška antika je bila njegov vzor in njegov nos je bil tako malo podoben grškemu! Mislil je, da se mu morajo vse ženske smejati. Tudi Nadja se mu smehlja in njene trepalnice obkrožajo žametne, poželjive oči kakor zlat pajčolan.
»Sedi k nam, očka!« mu pravi. kmet. Ta očka se iz njegovih ust tako čudno sliši. Saj je Mitja v primeri z njim skoraj, otrok. Kmetica vzame iz skrinje pisan prt in ga razprostre čez mizo, potem pa prinese gostu kruha in žganja.
»Voz bi rad dobil, da bi me popeljal v mesto,« pravi Mitja in pogleda Nadjo postrani. Dekle vstane in se zaziblje v bokih ter odskaklja proti oknu.
»O, očka,« pravi kmet, »danes pa z vozom ne 'bo nič. Tu okoli nima nihče trojke, do najbližje vasi pa sta dve vrsti. Pri nas imamo samo koze in kobilo, iki je včeraj povrgla. Toda navsezgodaj pojdem tja in ti -priskrbim trojko.«
Nadja mu natoči zvrhan kozarec. Njeni trije bratci kar ne morejo odtrgati pogledov od njega. Bjali, pes čuvaj, mu zaupljivo položi kosmato' glavo- na kolena in kokoši pobirajo po ilovnatih tleh drobtine, ki jim jih trosi.
Po leseni steni vise pisane ikone, s papirnatimi cveticami okrašene. Ta preprosta, siromašna, a vendar prijetno domača izbica ga čudno očaruje. Seže v žep im položi srebrn rubelj na mizo: »Prav, pa ostanem pri vas. Pripravite mi ležišče!«
Kmet se globoko prikloni:
»Očka, veliko čast mi izkazuješ. Toda denarja ne bi bilo treba.«
Toda Mitja potisne srebrnik predenj in
ga tako pogleda, da se gospodar ne upa več upirati. Utrudil se je pri pohajkovanju po stepi. Zašel je na svojem sanjarskem potovanju brez cilja, brez načrta. Tako ga je zmedla ta brezmejna, le skeča se ravnina, travniki, ki so gosti kakor kožuhovina in vsi v cvetju. Kakor pijan je hodil dalje in dalje od mesta, kjer so ga čakali prijatelji. Zdaj bo moral sipati v tej siromašni koči. Tu je vise tako človeško preprosto, docela drugače kakor v imenitnih palačah, kjer prebiva gospoda. Saj si je zmeraj želel kaj takega. Vse dehti še po zemlji im prirodi in Nadjine z zlatom okrašene oči se takoi skrivnostno bleste. Dekle ima v sebi nekaj novega, nekaj takega, česar še n,i videl v salonih in varietejih. Vesel je, da je zašel sem.
Iz žepa vzame skicirko in začne Nadjo slikati, potem sliko še pobarva. Vsi zadržujejo dih in ga gledajo, ona pa se srečno smehlja. Potem iztrga list in ji ga da. Ona mu hoče poljubiti roko in se mu z rdečimi ustnami zahvali. Potem jo nariše še enkrat zase, za spomin na ta tihi večer.
Zunaj je že noč. Drug za drugim odihaja-
Javanska
Potem ko je Bog ustvaril zvezde, gore in živali, je izoblikoval iz vlažne, voljne prsti, moža. Dihnil je vanj in mož je odiprl oči. Opotekel se je, kakor bi bil dolgo, težko spal; nato je vstal in stopil k morski obali, da bi si ogledal zemljo, ki mu je bila še tako tuja.
Medtem pa je Bog iskal še nežnejšo prst, da bi možu ustvaril družico. Ker je ni mogel nikjer najti, je vzel vitkost sme, prožnost bičevja, sladkost grozda in strupenost kače. Iz tega je ustvaril ženo.
»Kje boš prebivala?« jo je vprašal Bog, ko je oživela. »Tu ob morju?«
Žena je odkimala: »Ob morjiu je preveč viharjev.«
»V gozdu torej? Tam je vse tiho . . .«
»Ne, bojim se divjih zveri, ki se plazijo po gozdu.«
»Pojdi v puščavo! Tam boš sama in nobena zver te ne bo plašila.«
jo spat. Fantki najprej, potem gospodinja, sirota izmozgana, gospodar pa odvede gosta k široki lončeni peči, na katero je žena nanosila svoje najboljše blazine in odeje. še celo platneno rjuho, z rdečim robom mu je dala, saj je gost.
»Tako, očka,« pravi gospodar in se globoko prikloni, da mu padejo dolgi lasje na obraz. »Prijetno noč ti želim, lepo počivaj v moji siromašni hiši, zjutraj pa bom navsezgodaj poskrbel za trojko.« Potem postavi železen svečnik z lojevko na mizo in odide v hram k ženi in otrokom.
»Tam spi tudi Nadja,« si misli, slikar. Sam ni vedel, kdaj je izginila. Niti lahko noč mu ni želela. Tako malo govori; le smehlja se. To je dosti lepše. Naša dekleta preveč govore in se smejejo. To jim jemlje vso ljubkost in privlačnost.
»Ali jo bom jutri kaj videl?« se vprašuje Mitja. Hodi nekaj časa gor in dol po izbi in premišlja. Včasih pogleda skozi okno, ven v stepo, ki se sveti v mesečini. Potem se sleče, utrne svečo in zleze z deškim nasmehom na to ležišče, najbolj čudno, kar jih je kdaj imel.
Nenadoma pa mu začne srce utripati. Tu vendar že nekdo spi. Skloni se naprej v polmrak. Rdeče vezena kmetiška srajca, dve dolgi kiti, s trakovi prepleteni — ne-(Nada-ljevanje na 8. strani)
pravljica
Spet je žena odkimala: »V puščavi je prevroče.«
Dobrohotno in potrpežljivo je pokazal Bog na vrhove zasneženih gora, ki so se svetlikale v daljavi:
»Ali bi rajši prebivala v mrzlih gorskih višavah?« jo je vprašal.
In spet se je žena uprla: »Ne! Na gorskih vrhovih bi me preveč zeblo!«
Bog je začudeno pogledal bitje, ki ga je bil ustvaril, potem pa se je nenadoma ozrl, nasmehnil in pokazal moža, ki se je vračal z obale. Dejal je:
»Žena! Ali hočeš prebivati v moževem srcu?«
Žena je vzdrhtela, padla pred Bogom na kolena:
»Gospod! Moževo srce je viharno kakor morje, skrivnostno, kakor pragozd, pekoče kakor .pesek v puščavi in mrzlo kakor sneg na gori! O, gospod, nikoli ne bi mogla
B. V. RADOŠ:
Jesenska
Zavele so sape jesenske čez pusto, megleno plan, umrlo je cvetje na gredah, otožen, brez sonca je dan.
V srce se je žalost vselila, v očeh je ugasnil sijaj; odšle so vse sanje pomladne, morda jih ne bo več nazaj ...
prebivati v moževem srcu!« Od strahu je jokala in vila roke.
Bog pa je izpregovorii in njegov glas je bil tako resen, da je sklonila glavo do tal in iskrila obraz v dlaneh:
»Prebivaj v moževem srcu, žena! In — morda ne bo morskih viharjev, divjih zveri, žgoče vročine in ledenega mraza v njem, dokler mu boš ti gospodarila!«
In ko se je žena naposled upala dvigniti glavo, Boga ni, bilo več ,pred njo. Mož je stal pri njej in v očeh mu je gorel ogenj. Sklonil se je nad njo in si jo pritisnil na srce. •
Med vojaki
Med rekruti je bil posebno neroden fant, ki je vse napak napravil. Pa je vprašal nekdo podoficirja, zakaj se take nerode ne znebi in ne pošlje tega rekruta h kakšni drugi četi. Podoficir pa je dejal:
»Saj je res neroden, a za eno reč je pa posebno pripraven, zato sem ga obdržal-«
»Za kaj pa je posebno pripraven?« so ga začudeno vprašali.
»Uporabljamo ga za zgled, kakšen ne sme biti vojak!«
Mesarjeva navada. — Oče privede svojega fantka k mesarju, da bi ga stehtal. Fantka posade na tehtnico in ga stehtajo. »Koliko ima?« vpraša oče. — »Dvajset kil s kostimi,« odurne mesar.
#
Hladnokrvnost. — Zgodila se je železniška nesreča. Vlak je zavozili v drug vlak in razbil zadnja vagon. Strežarju nekega Angleža je odtrgalo, obe nogi. Ko so gospodarju sporočili novico, je rekel: »Prinesite mi ono nogo, v katere hlačnici je ključ mojega kovčka!«
toč se -z narejeno bistroumnostjo, kakor se reže opice pri podobnih prilikah; nato se Je zimrdnil in dal pismo Locksleyu.
»Da so dolga pismena loki im kratke črke puščice, 'bi nemara kaj razumel,« je rekell vrli svobodnjak; »tako je pa vsebina enako varna pred menoj kakor jelen, ki se pase dvanajst milj daleč od mene.«
»Tedaj moram biti jaz za pismouka,« se Je oglasil črni vitez in vzel Locksleyu list iz rok; najprej ga je prebral sam zase, nato Pj je v saškem jeziku razložil zaveznikom njegov pomen.
»Da bi usmrtili plemenitega Cedrica!« je vzkliknil Wamba; »motiš se gospod vi-tez> tako mi križa.«
»Nikakor ne cenjeni prijatelj,« je odv nil vitez; '»povedal sem besede tako, kake s° zapisane.«
»Sveti Tomaž Canterburyski naj me č Je>« je rekel Gurth: »grad bo naš, pa da £ moramo i rokami podreti!«
»Druge priprave itak nimamo,« je o. govoril Wamha; »a moje roke iso neka! mehke, da bi rušile kamenje in omet.«
»To je ukana, s katero hočejo- pridobi na času, «je rekel Locksley; »ne bodo : U'Pa 1 i storiti dejanja, za katero- se jim lahi
strašno osvetim.«
»Dobro bi bilo,« je rekel črni vitez, »c m se kdo izmed nas vtihotapil v grad j dognal, 'kako se godi obleganim. Ker z Veva jo, naj- pošljemo izipovednika, bi mo i a naš .sveti pušča, vini k zadostil svojem ^goljubneimu poklicu in hkrati pri-nes Zaželene vesti.«
»Da bi te kuga za tvoj nasvet!« je odv nil dobri menih; »rekel sem ti, da odložil s svojo haljo vred svečeništvo, svetost i celo latinščino; in kadar sem v temle zel nem jopiču, bi prej ubil dvajset srnjake neg° izpovedal enega samega kristjana.«
»Bojim se,« je .rekel črni vitez, »zelo ; >0ji-m, da ni med nami nikogar, ki bi mi
Sel v tem primeru igrati vlogo izpovedo ka.«
Spogledali so se in obmolknili,
»Vidim,« je rekel Wamba po kratkem molčanju, »da mora norec ostati norec in vtakniti glavo v zanko, ki je umnim ljudem prenevarna. Vedite, dragi prijatelji in rojaki, da sem nosil raiševino, preden sem oblekel -pisano -kamižolo, in da sem bil namenjen za meniha, dokler me ni napaja vročinska bolezen, ki mi je pustila -ravno dovolj pameti, da morem biti barkač. Ako oblečem haljo našega vrlega samotarja in se odenem s sveč en iško pobožnostjo in učenostjo, ki je zašita v njegovo oglavnico, me bodo gotovo spoznali vrednega, da podelim našemu spoštovanemu gospodarju Ce-dricu in njegovim sotrpinom duhovno in posvetno tolažbo.«
»Kako misliš, ali ima dovolj razuma?« je vprašal črni vitez, obračaj e se h Gurthu.
»Ne vem,« je rekel Gurth; »a tudi če ga nima, bi se zgodilo prvič, da ne bi znal obrniti svoje norosti v korist.«
»Prav, dobri dečko,« je velel vitez; »vrzi kuto nase in prinesi nam od .gos,podarja vest, kako je v gradu. Mnogo jih ne more biti in pet bi stavil na eno, da jim pridemo z naglim in drznim naskokom do živega. Odpravi se — čas hiti!«
»Mi pa obkolimo grad tako tesno,« je rekel Locksiey, »da niti muha ne uide iz njega s kakim poročilom. Povej trinogom,« se je obrnil k Wambu, »da bomo stotero maščevali vsako -nasilje, ki ga zakrivijo nad jetniki.«
»Pax vobiseum!« je odgovoril Wamba, ki se je medtem napravil za redovnika.
Z vso mogočno slovesnostjo, resničnega meniha je krenil na -pot, da bi izvršil -svojo nalogo.
ŠESTINDVAJSETO POGLAVJE
Ko je 'burkale, oblečen v samotarjevo haljo in oglavnico in prepasan z njegovo vozlalo vrvjo, obstal pred vrati Front de Boeuf o>vega .gradu, ga je čuvaj vprašal, kdo je in česa želi.
»Pax vobiseum,« je oidgovorii b-urkač;
»siromašen brat isem iz reda svetega Frančiška; rad bi opravil svojo dolžnost pri nesrečnih jetnikih, ki so zaprti v tem gradu.«
»Veili-ko si upaš, menih,« je rekel stražar, »da siliš tja, kjer mimo našega domačega pijanega, izpovednika že dvajset l.et ini. kikirikal petelin s takim perjem.«
»Vendar te prosim, da sporočiš mojo željo. -gospodarju,« je odgovoril dozdevni menih; »sprejel me Ibo prijazno, le verjemi, in ko kot bo pel tako, da bo odmevalo po vsem gradu.«
»Hvala lepa,« je rekel vratar; »toda če jo izkupiim, ker sem zaradi tebe zapustil svoje mesto, .se hočem prepričati, ali je tvoja siva meniška halja močnejša od mojih si.voperih puščic.«
Po- tej grožnji je odhitel s stolpiča v igraj siko dvorano in sporočil gospodarju nenavadno vest, da stoji pred vrati s-vet mož, ki prosi, da 'bi mu takoj odprli. Strme je ■začul ukaz, naj neutegoma spusti meniha v grad. Izvršil ga je brez obotavljanja in podvojili straižo. pri vratih, da bi jih varovala nenadnega zaskoka. Vzlic vratolomni domišljavosti, ki je dala Wambi po,gum, da se je lotil .tako- nevarne naloge, mu je zastalo srce, ko je stopil pred -strašnega Front de Boeufa, i-n njegov pax vobiseum, -na katerega se je najbolj zanašal, da ga bo varoval razkrinkanja, je zvenel to- pot dokaj bolj tesnobno in negotovo nego doslej. Toda Front de Boeuf je bil vajen, da so še drugi ljudje trepetali v njegovi prisotnosti, m bojcnio.it dozdevnega meniha mu ni zbudila nikake sumnje. »Kdo si, pop, in odkod si se vzel?« je vprašal.
»Pax vobiscuim,« (mir z vami) je ponovil burkale. »Siromašen sluga svetega Frančiška sem potoval po teh divjih krajih in sem zablodil med razbojnike, quidam via-tor imcidit in latrones, (Neki popotnik je padel med razbojnike) -kakor pravi -sveto pismo. Prav ti razbojniki so me poslali v grad, da bi opravil svojo duhovno dolžnost pri dveh osebah, kateri je vaše slavno sodišče obsodilo na smrt.«
»Prav, sveti oče,« je odvrnil Front de Boeuf; »ali mi moreš povedati, koliko je teh razbojnikov?«
»Hrabri gospod,« je rekel -burkač, »no-m-en illis Iegio, njih ime je legij on.«
»Povej mi -s preprostimi besedami, kakšno je njih število, drugače ti bo malo koristilo, da -nosiš haljo in vrv.«
»Oh,« je vzdihnil nepravi menih, »cor meum eructavit, to se pravi, strah me je hotel razgnati! A rekel -bi, da jih utegne biti — svobodnjakov i-n prostakov — vsaj k alkih pet sto mož.«
»Kaj!« je rekel templjar, ki je stopil tisti trenutek v dvorano, »toliko -se zbira osa! čas je, da pohodimo škodljivo zalego.« Nato je odvel Front de Boefa v stran: »Ali mar poznaš tega svečenika?«
»Tujec je, iz oddaljenega samostana,« je odvrnil Front de Boeuf; »ne poznam
ga-«
»Tedaj mu nikar ne zaupaj svojega -namena z besedami,« je rekel templjar. »Daj mu -pismeno povelje za de Bracyjevo četo, naj jadrno prihiti svojemu zapovedniku na pomoč. Da se britogiavcu kaj ne zazdi, mu dovoli, -da sme ta čas svobodno opraviti svoj ,posel in pripraviti saške prasce za klavnico.«
»Velja,« je dejal Front de Boeuf; neutegoma je poklical služabnika ter mu naročil, -naj odvede Wamba v izbo, kjer sta bila -zaprta Cedric in Athelsta-ne.
Jetništvo je še povečalo Cedricovo nestrpnost, nikar pa da bi jo krotilo. Z obrazom človeka, ki se pripravlja, da bi naskočil sovražnika ali napadel vrzel v zidovju oblegane trdnjave, je korakal iz kota v kot, zdaj vzklikaje sam pri sebi, zdaj ogo var jajc Athelstana, ki je hrabro in ravnodušno čakal izida svoje prigode, medtem pa je z mirnim srcem prebavljali obilno -kosilo, ne da 'bi si 'boigve kaj belil glavo z vprašanjem, kako dolgo bo trajalo njegovo jetništvo, ki se je moralo pač tudi kdaj končati kakor vsako zlo na tem svetu.
(Dalje prihodnjič)
iTVl tedenski program
RADIO CELOVEC
NEDELJA, 18. 10.: 7.00 Duhovni nagovor — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo. — PONEDELJEK, 19. 10.: 13.45 Informacije - Za našo vas. — TOREK, 20. 10.: 13.45 Informacije — Portret občine (4). Neuhaus — Suha — športni mozaik.
—	SREDA, 21. 10.: 13.45 Informacije — Žena, družina, dom. - ČETRTEK, 22. 10.: 13.45 Informacije — Iz kulturnega življenja koroških Slovencev. (Zaključna akademija gospodinjske šole šolskih sester v št. Rupertu). - PETEK, 23. 10.: 13.45 Informacije — Koroški kulturni pregled — Za prijeten konec tedna. — SOBOTA, 24. 10.: 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca — Rubrika za jugoslovanske delavce v Avstriji.
AVSTRIJSKA TELEVIZIJA
PETEK, 16. oktobra: 10.00 TV v šoli: Prometna vzgoja — učenci pomagajo učencem — 10.30 Cerkev ali garaža? — 11.00 Program za delavce: Veliki manevri — 18.00 Zeleni svet — 18.20 »Trije dobri prijatelji«, lahko noč za najmlajše — 18.25 Avstrija — podoba — 18.50 Očarljiva Žena »Trgovec s starimi avtomobili« — 19.16 ORF danes zvečer — 19.30 Čas v sliki — 20.06 Šport — 20.15 Uradni spisi XY-nerešeni — evro vizija — 21.15 Časovni potek dogodkov — 22.15 Čas v sliki — 22.35 Spiclmanove pripovedke; glasbeno-zabavna oddaja — 22.55 Uradni spisi XY-nerešeni. Vesti in reakcije.
SOBOTA, 17. oktobra: 15.10 Koncert ORF — 16.00 Za otroke od 5. leta dalje: Listamo po slikanici — 16.20 Za otroke od 11. leta dalje: »Dak-tari« — 17.10 Za družino — 18.20 »Trije dobri prijatelji«, lahko noč za najmlajše — 18.25 Kultura — aktualno — 18.50 Oddaja Heinza Con-radsa — 19.16 ORT danes zvečer — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Sezonska bilanca s Karlam Farkašom —
21.30	športni žurnal — 22.00 Čas v sliki — 22.15 »Do poslednjega diha«, film iz življenja na Divjem zahodu.
NEDELJA, 18. oktobra: 15.45 Za otroke od 6. leta dalje: Lolek in Bolek — 15.55 Igra s knezom
—	16.05 Za otroke od 11. leta dalje: Flipper — 16.30 Za mladino od 14. leta dalje: Halo prijatelji — 17.45 Poročila mladinske redakcije — 18.25 »Trije dobri prijatelji«, lahko noč za najmlajše — 19.00 Čas v sliki — 19.30 Šport — 20.15 »Volpone«, brez-ljubezenska komedija. Prenos iz innsbruškega deželnega gledališča — 22.00 Frankfurtski knjižni sejem — 22.50 Čas v sliki.
PONEDELJEK, 19. oktobra: 18.00 Aktualno iz krščanstva — 18.20 »Družina Petz«, lahko noč za najmlajše — 18.25 Avstrija — podoba — 18.50 Mož od včeraj — 19.16 ORF danes zvečer — 19.30 Čas
VES GRADBENI MATERIAL, kot npr. čistilne vodne naprave, betonske izdelke, ureditev ponL kovalnih jam in LECA-izdelke — tudi na obroke — ugodno dobavi
FEKLACHER BETONWERK | J. PAGITZ, Ferlach—Borovlje Telefon 04 2 27 / 375 (Dostavljamo tudi ob sobotah!)
SADNA DREVESCA ODDAJA POCENI, ČEŠPLJE CELO ZA POLOVIČNO CENO, DREVESNICA
MARKO POLZER,
pd. LAZAR PRI ŠT. VIDU.
Slovenska družina v gornji Avstriji, kupi gostilno na slovenskem Koroškem, ali vzame v najem, tudi s preužitkom. PONUDBE s ceno poslati na naslov: Frančiška F. Cesnik, 5142 Eggelsberg 28, Oberdsterreich.
v sliki — 20.15 Kobra, prevzemite: »Vdova« — 21.00 Poštni predal 7000 — 22.15 Prometni obzornik — 22.15 Čas v sliki.
TOREK, 20. oktobra: 18.00 Angleščina — 18.20 »Družina Petz«, lahko noč za najmlajše — 18.25 Kultura — aktualno — 18.50 Zahodno od Santa Fe: »Mladi Anglež« — 19.16 ORF danes zvečer —
19.30	Čas v sliki — 20.06 Šport — 20.15 »Kaj sem«; prenos bavarskega radia — 21.00 »še enkrat od začetka«, satirična komedija — 22.50 čas v sliki.
SREDA, 21. oktobra: 10.00 TV v šoli: Gost pri Alexandru Lemet-Holcniji — 10.30 Mesto dela zgodovino — 11.00 Program za delavce: Frankcn-stein — 16.30 Za otroke od 6. leta dalje: Dagober-tova skrivnost — 17.05 Mala risarska umetnost —
17.30	Za otroke od 11. leta dalje: Tukaj prihaja Peter: »Avtomobilska vožnja« — 18.00 Francoščina — 18.20 »Družina Petz«, lahko noč za najmlajše — 18.25 Avstrija — podoba — 18.50 Dragi stric Bill: »Deček številka 1« — 19.16 ORF danes zvečer —
19.30	Čas v sliki — 20.15 Obzorja — 21.15 »Časovna zgodovina pred sodiščem« — 23.00 Čas v sliki.
ČETRTEK, 22. oktobra: 10.00 TV v šoli: Kaj lahko postanem? 10.30 Nixon — 11.00 Spoštovanje pred svetnikom — 12.00 Lesno gospodarstvo v Avstriji — 18.00 Italijanščina — 18.20 »Družina Petz«, lahko noč za naj mlajše — 18.50 Pater Brovvn: »Prekletstvo knjige« — 19.16 ORF danes zvečer — 19.30 Čas v sliki — 20.15 »Nad strehami Nice«, kriminalna komedija — 21.55 80-letnica Ernsta Lothar-ja — 22.40 Čas v sliki.
TELEVIZIJA LJUBLJANA
NEDELJA, 18. 10.: 9.35 Po domače z ansamblom Mihe Dovžana — 10.00 Kmetijska oddaja — 10.50
Otroška matineja: Mc Pheetersovo popotovanje, Skrivnosti morja — Reportaža pred svetovnim prvenstvom v gimnastiki - športno popoldne — 18.30 Mestece Peyton — serijski film — 20.00 TV dnevnik — 20.35 Humoristična oddaja — 21.35 Godala v ritmu — 21.50 Športni pregled — 22.10 Terorist
—	dokumentarni film — 23.35 Poročila.
PONEDELJEK, 19. 10.: 9.35 TV v šoli - 10.30 Nemščina — 10.45 Angleščina — 16.10 Francoščina (do 16.40) - 18.00 Zgodbe o Tuktuju - H - 18.30 Od zore do mraka — 19.05 Zabavno glasbena oddaja - 20.00 TV dnevnik - 20.35 Nicole Vidal: Hišica iz sanj — ... Poročila.
TOREK, 20. 10.: 9.35 TV v šoli - 10.30 Ruščina
—	16.10 Angleščina — 17.45 Mala lupinica — II. del pravljice — 18.00 Risanke — 18.30 Srečanje v studiu 14: Long John Baldry — 19.05 O našem govorjenju — 19.30 Zgodovina kozmetike — 20.00 TV dnevnik — 20.35 Gospa Mini ver — angleški film — 22.45 Poročila.
SREDA, 21. 10.: 9.35 TV v šoli - 17.50 Zaklad kapitana Parangala — 18.35 Na sedmi stezi — 19.05 Narodna in zabavna glasba — 19.20 Kalejdoskop
—	20.00 TV dnevnik — 20.35 I. Torkar: Zlata mladina — predstava MG — 22.35 Mednarodni jazz festival v Ljubljani: Mladi levi — 23.05 Poročila.
ČETRTEK, 22. 10.: 9.35 TV v šoli - 10.30 Nemščina — 10.45 Angleščina — 11.00 Francoščina — 17.45 Veseli Tobogan Zagorje — I. del — 18.15 Obzornik — 18.30 Izbrali smo v Kranju — 19.05 Enkrat v tednu — 19.20 Doktor v hiši — serijska oddaja — 20.00 TV dnevnik — 20.35 A. J. Cronin: Primeri dr. Finlaya — nadaljevanka — 22.00 Beethovnova simfonija — ... Poročila.
PETEK, 23. 10.: 9.30 TV v šoli - 11.00 Angleščina — 17.45 Bratovščina sinjega galeba — I. del
—	18.15 Obzornik — 18.30 Mladinski klub — 19.00 Mozaik — 19.05 Karamoja — nerazviti? — oddaja Svet na zaslonu — 19.45 Cikcak — 20.00 TV dnevnik - 20.30 3-2-1 - 20.35 Oddaja o OZN - 21.20 Pogled nazaj — češki film — 22.55 Poročila.
Ist derKunde vvirklich
• •X "
KonigZ
Nadja
(Nadaljevanje s 7. strani)
beški Oče, komaj zaduši krik presenečenja — to je vendar Nadja!
Njene 'polodprte ustine se smehljajo. Čudovito je gledati mlado, sanjajoče dekle v visej mehkobi in svežosti. Kako je mogoče, da je prišla sem? Ali ni vedela, da je gospodar namenil to ležišče nj.emu? Ali pa se je vanj zaljubila in je iz same neumne preš črnosti prišla na to misel?
»Vraga, to je prava, pravcata pustolovščina, 'tu v stepi,« si misli Mitja in v njegovo hladno premišljenost se primeša žgoča želja po uživanju. Tako ljubka je, mala; poljubljal bi jo, to mlado, drhteče telesce ibi pohlepno stisnil v objem ...
Potem se zave. Ne, Nadja je še skoraj otrok, neumen otrok prirode, nedotaknjena cvetica s stepe. Kdor hoče biti človek, poštenjak, je ne utrga. Sam ne ve, kako da se je apoimnil svoje sestre v Moskvi, ki ima prav take kite iin je prav tako prešerna —, ne, noče biti tat, noče dekleta okrasti, noče okrasti gospodarja, ki ga je gostoljubno vzel pod streho. Premaga kri. Čuti, kako se hitreje giblje po žilah, ko gleda sanjajočo Nadjo. Potem zleze tiho s peči, prav tako tiho, kakor je bil prišel, in se zarije v plašč; nato leže na klop za mizo. Trdo je to ležišče in nič kaj prijetno. Živci mu še zmeraj trzajo, ko v mislih v-novič preživlja ves današnji večer. Toda naposled ga zmagata utrujenost in mladost, zato trdno zaspi1...
Ko se Mitja drugo jutro zbudi, je sonce že visoko na nebu in pod oknom teptajo nestrpni konji ilovnata tla. Rjavi so konji in trojka je rjava. On pa še vedno ni docela zdramljen. Opoteče :se s klopi, hitro si popravi obleko in popije kozarček žganja. Kako-r v sanjah se spomni male nočne zgodbice. Ko stopi skozi vrata, zagleda Nadjo ob okencu. Tudi zdaj se smehlja, toda zdi se mu, da je ta nasmešek drugačen kakor včeraj. Z uipomo kretnjo vrže čez rame kiti, ki sta se ovijali poganjajočih prsi.
Tedaj pristopi gospodar in se v pozdrav prikloni. Slikarju pomaga na voz.
»Hvala vam za 'prenočišče,« pravi, mladi umetnik in mu veselo pomoli roko.
»O, očka,« odvrne 'kmet s skoraj' očitajočim prizvokom, »zmeraj si štejem v čast, če lahko prenočim plemenitega gospoda, toda ti nisi maral Nadje, moje hčere. Kdo drug najbrž ne bi bil tako obziren ...«
KUPUJTE pri tvrdkah, ki oglašujejo v našem listu!
KRALJEVI SMETAR
»Tudi princi vedo, kaj so dolžnosti meščanov,« je rekel te dni princ B er til, sin švedskega kralja Gustava Adolfa, vzel v roke vrečo in metlo, ter odšel pometat mestni park. Tega seveda ne počenja vsak dan. Hotel je le dokazati, da tudi on spoštuje »Teden čistoče v Stockholmu«.
TIROLIA peči na olje 90 m3
samo šil. 1750.—
AEG-avtomatični pralni stroj 4 kg že za šil. 4.600.—
Tako ugodno dobite samo v trgovini
KRIVOGRAD
9143 St. Michael / Bleiburg Šmihel nad Pliberkom Tel. 04235-34 1 97
Vsakovrstne električne stroje dobite na 24 mesečne obroke brez obresti!
ZIMA PRIDE!
Peči na olje Vrata za garaže
pri RUTARJU v Dobrli vesi
Haš tednik
Izhaja vsak četrtek. Naroča se na naslovu: „Naš tednik”, Celovec, Viktringer Ring 26, 9020 Klagenfurt. — Telefon uprave 82-6-69. — Telefon uredništva in oglasnega oddelka 84-3-58. Naročnina znaša: mesečno 10.— šil., letno 100.— šiL Za Italijo 3400.— lir, za Nemčijo 24.— DM, za Francijo 30.— ffr., za Belgijo 300.— bfr., za Švico 25.— šfr., za Anglijo 3.— f. sterl., za Jugoslavijo 60.— N. din, za USA in ostale države 7.— dolarjev na leto. — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev — Odgovorni urednik: Janko Tolmajer, Radije, p. Zrclec. — Tiska Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu, Viktringer Ring 26.