Zvezda  utrne se ...
Zvesda utrne se . . . Daleč,
__                            daleč za gore hiti;
sd$N&mjj§j&&b}^                  v daljni dešeli kraljična
jffr^^^^Fjk           tnrtva na odrtt leši. . .
Wm                 fHH            Tiho skos okence svesda
\Jm,                  Uwwi             spiava k kraljični nocoj,
^T/JIl           jb\J/            svečic tam tisoč leskeče,
^lllll^SSfcllffljr                m*J dehti tam nebroj.
^^Sgjmgs^                   Tamkaj nad sglavjem kraljični
Mffi\                    sveti se, sveti lepd,
y?   !^4 ^K                      v mrtvo J* gteda oko.
//     lnk\*.                Kakor v tiočeh na nebesih
!/    /^^\\ ^f                 sdaj se nad odrom smehlja,
fa   (\   i"*^^^                     a^> *n fcraU*čfti na Hcih
%d l||   "/C                   svesde se svit lesketa;
\^&?//s                      sklepa ročice hraljična,-
$[iQ\                       svesdi se tihi smehlja . . .
(jljr                        V jutru pa dvigne se svesda
¦\C                                daleč nad belo goro,
^,                           dušici mrive kraljične
kaše pot v sveto nebo . . .
Jos. Vandot
260