In deze uitgave: Colofon / van dc redactie Mogen wij ons voorstellen ?..........................................................pag 4 Brižinski spomeniki........................................................................ pag 5 Ambasada Sporoča.......................................................................... pag 7 Po poteh Cankaijeve matere.................................................................pag10 Het leven met de beren..................................................................... pag 11 Slovensko Pevsko Društvo ZVON...................................................... pag18 Verslag van hun jubileum reis naar Slovenie: 28 april 2004 V Cerkljah izzvenele celo tri himne 2 mei 2004 Preek van Edy (moet helaas worden opgeschoven naar een volgende LIPA) Laatste ontwikkelingen door Alexander Vink.............................. pag 27 LIPA is het verenigingsblad van de Vereniging Vriendcn van Slovenie en vcrschijnt 4 x pcr jaar. Meningcn die in de LIPA vvorden geuit, vvorden niet noodzakelijk gedeeld door het bcstuur. Kopij voor de volgende LIPA inleveren bij de redactie voor: 15 augustus 2004 Colofon: LIPA-jrg 13 nr. 2 zomer - poletje 2004 Medewerkers: Rene Frelih, Edy Bevk Bojan Gorički, Irena Gabrovšek, Silva Hagen-Škoda, Franci Ravnikar, Pascal Kuipcr, VVilllem Roodlieb, Alexander Vink, Barbara Javornik (ambassade) Eindredactie: Fred Wolsink Redactieadres: Wisselt 75 7021 EH ZELHEM e-mail: f.wolsink@wxs.nl Vormgeving: Knislow Design te Doctinchem www.knislow.com Drukwerk: R & M Tiel Oplage: 185 excmplaren Uit deze uitgave mag niets worden overgenomen, tenzij met bronvermelding. © 1991-2004 (ISSN 0928-8376) Van de redactie Voor u ligt alwccr cen niemve uitgave van onze LIPA. De vorige keer hadden we geen ruimte meer om een aantal door u ingezonden bijdragen te plaatscn. Dit keer maken we daar weer wat goed van. In ieder gcval kunt u in deze bij drage lezen over “Hct leven met de beren" en “Po poteh Cankarjeve matere”. “Safari v Logarski dolini” moet helaas nog een keer opgeschoven worden. Ik houd de artikelcn in voorraad en afhankelijk van de actualiteit zullen deze in 1 der komende nummers geplaatst worden. Blijf ceh ter schrijven, er gcbeurd zoveel dat de močite waard is om te delen met anderen, dic ook in Slovenie geinteresseerd zijn. De Europcsc toetreding per 1 mei ji. is een feit. Veel mensen in m’n omgeving krij gen plotseling ook belangstelling voor Slovenie (denken ook al te wctcn waar hct ligt) en maken plannen om hun komende vakantic naar de zonzijde van de Alpen te gaan. Hopclijk wordt Slovenie nict overspoeld door massa-toerisme en al dat moois cnigzins bcwaard blijft voor de insiders. Mocht u de komende vakantic het cen en ander beleven, dat geschikt is om de LIPA te plaatscn. Bel, schrijf of e-mail dan. FJW Mogen zvij ons voorstellen? Mijn naam is Maarten J. Dragt, ik ben nu vvoonachtig in Rij en, gelegen tussen Breda en Tilburg. Als iemand mij naar mijn nationaliteit vraagt ontwoord ik veelal met “Europeaan”. Ik ben in Duisburg in het Ruhrgebied geboren op 17 maart 1963. Na Duitsland eerst nog in Belgie gewoond, daama werd het Nedcrland. Mijn vader vverkte vroeger voor een intemationaal bedrijf, vandaar. In 1997 ben ik bijna in Slovenie gaan wonen, ik had al werk gevonden in Ljubljana, echter op het gebied van de liefde liep opeens alles totaal anders dan ik venvacht had. Dit was pure pech, mijn voormalige Sloveense vriendin, die ik had leren kennen in New York, (we waren toe allebei op vakantie in Amerika), had ik toch echt als de ware in beeld. Zij heeft me echter wel in contact gebracht met Slovenie en ik mag er nog steeds graag komen, in Kranjska Gora heb ik al diverse wintersportvakanties doorgebracht. Juist omdat het maar weinig gescheeld heeft dat ik er voorgoed terecht was gekomen blijft het voor mij interessant om op de hoogte te blijven wat er zoal in Slovenie gebeurd, zeker ook het recente toetreden tot de Europese Unie. Verder kan ik nog enkele zaken vermelden. Momenteel ben ik vverkzaam in de beveiliging en daarvoor heb ik in de autobranche en de transportbranche gezeten. Reizen zit mij zeker in het bloed, ik ben intemationaal ingesteld, buiten Duitsland, Oostenrijk, Engeland en Slovenie ga ik nog wel eens naar de USA en Canada, waar ik ook veel vrienden heb titten. Wellicht vertrek ik toch nog wel een keer voorgoed naar het buitenland en dan met name een land met veel bergen en veel ruimte ! (Krijgen mijn katten ook nog eens de Canadese nationaliteit of veranderen ze in Noorse boskatten.......). “Na svidenje” Maarten Brižinski spomeniki “Freisinger Dokumenten ” in Ljubljana. Sinds het jaar 1807 worden in de Bcierse Staatsbibliotheek in Munchcn te Duitsland bclangrijke Sloveense taalkundige documentcn bcwaard. Horen die niet thuis in een Sloveense bibliotheek ? De waarde van dcze handschriftcn vvordt op 6 miljoen Euro gcschat en de vvcigering van de Duitse autoritciten om ze zelfs maar aan de Slovenen te toncn, is afgclopcn maand doorbroken. De Beierse houding veranderde door de toetreding van Slovenie tot de Europese Unie. Men gaf toestemming om de “Brižinski spomeniki” voor een periode van slechts 5 weken tentoon te stel len in de Nationale- en Universiteitsbibliothcck in Ljubljana, als geschcnk naar aanleiding van deze toetreding. Ministerpresident Edmund Stoiber kwam in eigen persoon naar Ljubljana om samen met Premier Anton Rop dcze bijzondere tentoonstelling te openen. De documentcn uit de 1 Oe eeuw gelden als de “ geboorteakte van de Sloveense kultuur” en bevatten gebeden en prediken. Het zijn niet alleeen de oudste Sloveense teksten, zzzž izlFF 1 7oUm S. r«2fec oriZ ' j ifErr» k."?j*--* ur** ^ Ji maar het is ook het oudste Slavische manuskript in het latijns vertaald. Het zijn 9 perkamenten hladen met 2 gebeden en een preek in het Sloveens en in het Latijn. Vermoedelijk tussen 972 en 1039 door een onbekende geestelijke genotcerd. Ze zijn in cen latijnse Kodex ingebonden, die aan het einde van de 1 Oe eeuw eigendom was van de Bisschop van de Beierse stad Freising. De Freisinger bissehoppen hadden talrijke bezittingen in Krain en Karintie en namen actief deel aan de christianisering van de Slovenen in de 8e en 9e eeuw. In de vitrine van de Nationale- en Universiteitsbibliothcck te Ljubljana zijn tijdelijk nog 3 bclangrijke Sloveense documentcn te zien: * Celovški rokopis (1362-1390) * Čedad(1497) * Klooster Stična (15e ecuw) FJW >> -'""VŽt; GAŠPAR1N 'C OULIUHI.I 1997 MERLOT-CABERNET Seleči wln< - vrhunsko rdeče vino rKulm vi1C L*prim' h. K. oUBIkkAHUO* UOnkIM SCHERMER VVlJNKOPERS & DlSTILLATEURS SEDERT1782 IN HOORN TEL: 0229 - 21 77 7XX: 10229 - 21 fč? (5 SPECIALISTIN O.A. SLOVEENSBVIJNEN Een must voor liefhebbers van Sloveense volksmuziek: C.D."s met zang en harmonika begeleiding. Meer dan 100 liedjes: “die mijn moeder mij leerde”. w+ Slovenija gezongen en gespeeld Verkeersburo Slovenie ■ door: Slavko StrnmanC^^____----- ------ * l Benthuizerstraat 29-beneden 3036 CB Rotterdam tel (010) 465 30 03 fax (010) 465 7514 Informatie: 045-5218150 Euro House Nederland VictorV. Solar Buitenkamp 27 7214 BH Epse Tel.: (0575) 494 703 • Fax.: (0575) 491 005 Autotel. 06-53118079 Import en Export-bemiddeling Sporoča Ambasada Dcn Haag, 14 maj 2004 Glavni poudarek letošnjega srečanja bo na mladih rodovih Slovencev po svetu. Spoštovani, Komisija Državnega zbora Republike Slovenije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu pripravlja tradicionalno srečanje Slovencev celega sveta. Srečanje bo Že četrto zapored in tokrat sovpada Z zaključkom mandata poslancev Državnega zbora. Srečanje bo potekalo v četrtek, S.julija 2004 v prostorih Državnega zbora Republike Slovenije, od 10.00 do 18.00 ure. Srečanje bo potekalo kot plenarno zasedanje, na katerem bo sodeloval predsednik Državnega zbora, g.Borut Pahor, povabljen je tudi zunanji minister dr. Dimitrij Rupel, direktorica Urada za Sloven­ ce po svetu in v zamejstvu gospa Jadranka Štum Kocijan, izseljenski pisatelj Zorko Simčič in drugi. Poleg plenarnega zasedanja bodo organizirane bodo tudi posame­ zne delovne skupine, na katerih se bodo obravnavale aktualne teme s področja delovanja Slovencev po svetu (državljanstva in vračanje Slovencev domovino, čezmejno sodelovanje, kulturni programi, izobraževalni programi). S tem prispevkom bi radi pozvali vse vas, Slovence na Nizozemskem, ki se boste v tem času nahajali v Sloveniji, da se srečanja udeležite. Dodatno temu pa Komisija Državnega zbora za Slovence v zamejstvu in po svetu vabi predstavnika mlajše generacije, da predstavi položaj in problematiko na Nizozemskem živečih Slovencev, predvsem mlajših generacij. Veleposlaništvo naproša vsa slovens­ ka društva, da med svojimi vrstami najdejo kandidata, ki bo v času srečanja v Sloveniji in bo v imenu vseh Slovencev na Nizozemskem, zgornjo nalogo kvalitetno opravil. Z lepimi pozdravi, Barbara Javornik Veleposlaništvo RS Z \ Redactie: Helaas hebben wc op dit moment nog geen officiele informatie over de komende wijzigingen op de ambassade. In een volgende LIPA leest u hierover zeker meer. V_____________________ J Spoštovani, V Tilburgu bo od 5.do 7. novembra 2004 potekalo mednarodno tekmo­ vanje jazzovskih vokalnih skupin. Na tekmovanju bo kot edini slovenski predstavnik nastopil vokalni ansam­ bel Pcrpetuum Jazzile (zbor 35 ih pevcev), ki ga bosta spremljala bob­ nar Big Banda RTVS Ratko Divjak ter rotterdamski jazz kitarist Ratko Zjača. Poleg samega zbora bo na Ni­ zozemsko pripotoval tudi znameniti New Swing Quartet in z njim vseka­ kor tudi g. Oto Pestner. Prisotnost kvalitetnega in uspešnega slovenskega zbora na Nizozemskem bi radi izkoristili v promocijo slov­ enske kulture, zato smo se na po­ budo predstavnika zbora, g.Boštjana Usenika ter vodjo zbora, g.Tomaža Kozlevčarja, dogovorili, da bi njihovo bivanje za nekaj dni podaljšali in organizirali nekaj promocijskih kon­ certov po Nizozemski, predvsem pa tudi koncert za tukaj živeče Slovence (od 8.novembra dalje). Z zborom bi nastopil tudi New Swing Quartct. Ideja se nam zdi izredno privlačna, saj bo prav v drugi polovici letošnjega leta Nizozemska prevzela predsedo­ vanje Evropski uniji. Z organizacijo takšnega koncerta bi poleg promocije Slovenije pritegnili tudi vse Slovence, ki živijo na Nizozemskem, da sc kon­ certa udeležijo in srečajo ob prijetnem in sproščenem dogodku. Aktivnosti za izvedbo koncertov so na veleposlaništvu že stekle. Trenutno iščemo prave lokacije po Nizozemski oz.navezujcmo stike z ustreznimi institucijami (koncertni centri, pro­ vince), ki bi bile pripravljene prevzeti organizacijo koncerta, saj bi le na takšen način lahko zagotovili dovolj visoko število poslušalcev. Na žalost pa ugotavljamo, da so pro­ grami koncertnih dvoran ter gledališč več ali manj izdelani in dvorane zase­ dene. Kljub načelni zainteresiranosti posameznih nizozemskih organizacij, da bi prevzele organizacijo koncerta, pa žal več ali manj zastonj trkamo na njihova vrata. Organizacija kon­ certa - ob predpostavki, da plačamo vse stroške (najem dvorane, tiskanje vstopnic itd) bi sicer bila izvedljiva, vendar tako glasbena skupina kot tudi veleposlaništvo celotnih sredstev na žalost nima. Ker na veleposlaništvu ne poznamo vseh razpoložljivih možnosti, kako bi glasbeni skupini pomagali, se obračamo na vas, da nam pri tem pomagate. Če imate kakršnekoli stike oz. poznanstva v glasbenih krogih, če je v vašem mestu kakšno manjše gledališče, kjer bi koncert lahko orga­ nizirali, vas naprošamo, da vzposta­ vite stik s predstavniki in se poza­ nimate za pogoje organizacije. Na veleposlaništvu imamo nekaj demo posnetkov nastopa glasbene skupine in vam jih z veseljem posodimo, če bo potrebno. Veselilo bi nas, če bi nam uspelo or­ ganizirati vsaj en promocijski koncert, če bi stroške lahko pokrili s prodajo vstopnic tako Slovencem, ki tukaj živijo, kot vašim nizozemskim prij­ ateljem, ki bi jih povabili na koncert. Verjemite mi, daje skupina kvalitetna in bi bili nanjo, kot slovensko sku­ pino, zelo ponosni.. Razmislite o ideji in se mi javite s kakšnimi koristnimi predlogi. V imenu Kliničnega centra za interno medicino Maribor ter v imenu našega veleposlaništva se zahvaljujem vsem, ki so se javili na naš klic za pomoč pri prevodih iz slovenskega jezika v nizo­ zemski jezik in obratno, ki jih je potreboval slovenski pacient med operacijo v Maastrichtu. Pri tem bi rada omenila pripravl­ jenost gospe Irene Vreček Bril iz Rotterdama, gospe Irene Žagar iz Zandaama ter gospe Saše Rozman iz Amsterdama. Z lepimi pozdravi, Hvala tudi Bojanu Gorički ter Berie Pinterič. Barbara Javornik Veleposlaništvo RS Za vašo človekoljubno pomoč se vam iskreno zahvaljujemo. Barbara Javornik i ____________ Veleposlaništvo RS^ Foto van de ridders Slavko Strnman in Mici Michon-Čebin In de vorige LIPA hebben we melding gemaakt van het fcit, dat tijdens het jubileumfeest van de dansgroep Nizozemska op 7 september 2003 te Simpclveld door de burgemeester van Kerkrade, Slavko Štorman en Mici MichonČebin benoemd zijn in de Ordc van Oranje Nassau voor hun verdiensten voor de Sloveense gemeenschap in Limburg in het algemeen en voor de dansgroep in het bijzonder. F.J.W. Ivan Cankar PO POTEH CANKARJEVE MATERE Letos mineva 160 let rojstva matere največjega slovenskega pisatelja Ivana Cankarja. Ker stanujem v kraju, ki je sosednji tistemu kjer seje rodila Cankarjeva mati - Neža Cankar, sem se odločila, da vam v kratkem pred­ stavim njeno življenje oziroma pohod, ki je posvečen njej in poteka prav v teh dneh decembra. v 18.stoletju. Leta 1925 je freske odkril umetnostni zgodovinar France Stele. Nad cerkvijo izvira studenec Sopošče. Domačini pravijo, da v poletnih mesecih tekmuje z letom po temperaturi in s kristalom po bistrini. Pot se nadaljuje proti hribu Žažar, kjer se odpre razgled na sosednje doline, med drugim se vidi tudi ljubljanska kotlina. Pot se nato nadaljuje v smeri Neža Cankar seje rodila 29. de­ cembra, leta 1843 v manjši vasici proti Vrhniki. Na Vrhniko je Neža Vrzdenec (pribl. 20 km zahodno od prišla, ko je imela 12 let. Oče seje Ljubljane). O njeni rojstni hiši danes namreč smrtno ponesrečil in mama je priča spominska plošča na hiši in bila s štirimi otroki prisiljena oditi spominska soba v stari mežnariji, kjer za zaslužkom na Vrhniko. Tukaj je družina Železnik že 70 let ohranja Neža preživela preostanek svojega staro tradicijo izdelovanja harmonik življenja, tu je spoznala tudi moža (o znamenitih harmonikah Železnik - krojača Jožefa Cankarja. Z njim in sem pisala že lani v vaši reviji). z dvanajstimi otroki seje prebijala Sedanji gospodarje poleg spominske skozi težko in revno življenje. Vsa sobe uredil tudi kuhinjo iz tistih časov, skrb za številno družino je padla na t.i. črno kuhinjo. (Ne vem ali pri vas njena ramena, še posebej poznate črno kuhinjo. Tako ime ima se je posvetila krhkemu zato, ker so takrat imeli štedilnike na Ivanu, ki se je tiHlgk. rodil drva, dim pa ni bil speljan v dimnike, kot osmi otrok, leta zato seje valil po kuhinji, kije kmalu 1876. Številna postala vsa črna). družina je živela na Pohod posvečen Neži Cankar pa se Klancu (pre­ pri tej hiši lahko prične. Le nekaj del Vrhnike), korakov stran od hiše stoji cerkev kjer so živeli sv. Kancijana, ki skriva pravi zaklad različnih slogov likovne umetnosti, od romantike v 13, stoletju, do baroka 10- - reveži. Danes na temeljih nekdaj borne koče, stoji zidana hiša s črno kuhinjo, kije muzejsko urejena kot pisateljev rojstni dom in vsako leto privabi množico turistov. Ivan Cankar seje materi zahvalil tako, da ji je v svoji prozi in poeziji postavil nesmrten spomenik. Bila je glavna oseba Cankarjevih naj lepših del. V njegovih delih podoba matere zaživi v vsej svoji resničnosti, čeprav ni ohranjena nobena njena slika. Zaradi velike ljubezni in vere v boljšo prihodnost svojih otrok je Neža Can­ kar postala vzor dobrote in plemeni­ tosti slovenske matere. Irena Gabrovšek /ioaJemsum deJe/iaro/* i u/p&ren<7, ptf /&&&*• sisvtek rechtstreeks van Amsterdam naar Ljubljana in uimeKenoe aoorveroinaingen naar Prestina, Sarajevo. Skopje, Split en Tirana. Voor meer informatie en/of boekingen, bel Adria Airways (010) 2083 606 of uw reisburo of kijk op www.adria.si.