Osebne vesli. Odprta noč in dan so groba vrata. V Mariboru je umrla po dolgi in mučni bolezni gospa Ana Majdič, vdova po znanem rajnem veleindustrijalcu Petru Majdiču. Blagopokojna je bila hči zdravnika dr. RUpschla od Sv. Jurija ob juž. žel. Truplo so prepeljali iz Maribora v Celje, kjer se je vršil slovesen pogreb 18. aprila. — V Mozirju je zatisnil v Gospodu oci v starcsti 72 let g. Ivan Cesar, po celi Sloveniji znani kipar ter pozlatar, kojega ostanki so bili izročeni zemlji ob obilni udeležbi v soboto 18. aprila. — V Lesičnem pri Pilštajnu je umrla gospa Ana Gubenšek. Pokojna je bila doma iz Sevn>ce iz znane Kotnikove rodbine. Podafila je življenje desetim v pravem krščan- skem duhu vzgojenim ¦> <\ in je bila daleč na okrog znana kot dobrotnica revežev. Zapustila ie žalujočo di-užino, komaj 52 let stara. Pogreb se je vršil na pilštajnski mirodvor ob udeležbi cele fare 17. aprila. Upokojitev predsediiika ttpravuega sodišča v Celju. Na predlog pravosodnega ministra je upokojen predsednik upravnega sodišča v Celju g. Janko Bedekovič. Nesreče. Drevo ubilo 741etnega hlapca. V Vratih v župniji Muta so v Pošekovem gozdu podirali smreke. Pošekov 741etni hlapec Leopold Krof je obsekaval s podrtih smrek veje. Naenkrat se je nagnila izpodsekana smreka v smer, kjer je bil zaposlen Krof. Drevo je padlo, starec je prepočasi odskočil in veje so ga tako udarile po glavi, da mu je udarec zdrobil lobanjo in je bil pri priči mrtev. Neprevidni velikonočni strelci. V mariborsko bolnico so pripeljali 14. t. m. kai štiri hudo poškodovane žrtve neprevid aega velikonočnega streljanja. Pri Sv. Petru niže Maribora je streljal s karbi dom 151etni Anton Koren. Eksplozija mv je pognala pokrov od škatle v desno oko in mu ga je tako poškodovala, da je i. nevarnosti vid. V največji opasnosti, dr. oslepi, je 14Ietrii Anton Dvoršak od Sv. Petra pri Mariboru. Nepričakovani :jtre iz možnarja je izbil levo oko 171etnemi Zvonku Kenič iz Središča. Neprevidno j ravnal z nabitim topičem 161etni Ivas Slaček, ki je ob oko in ima ranjene mož gane. Nesreča pri pripravijanju smoiluika. z: lelikonočno streljaiije. V Drakovcih pr Ptuju je pripravljala družba fantov dmod nik za velikonočno streljanje. Smcdnil 3e je iznenada užgal in eksploiiija je :zel nevarno opekla po obrazu in rokah 18 'etnega Alojzija Belšak, sina pcsestnicv iz Trbegovcev. ' Hiša pogorela. V Dobrenju ob Pesnic je~ zgorela posestniku Alojziju Kesaki hiša in ima pogofeleč 60.000 Din škode GJasilci so ogenj omejili. Otrok zanetil požar. Šestletni sinko po ^estnika Alojziia Jernejšek v Pernici pr •5v. Marjeti ob Pesnici se je igral z vži galicami, katere je vzel iz suknjiča svo ¦emu dedu, in ie zanetil ogenj. Zgorel; ie hiša ter gospodarsko poslopje s priti klinami, z živežern, krmo in orod.iern. De ček, ki je zakrivil požarno nesrečo, se j: iz strahu zatekel v šupo, kjer so ga iztak nili v zadnjem trenutku in ga rešili groz ne smrti. IJmrJa na posledicah povoženja. Prec 14 dnevi so se splašili mladi voli posest nici Neži Koban na Selah pri Zg. Polska vi in jo povozili. Ugledna kmetica je riad nje dni podlegla poškodbam in je bilr pokopana ob obilni udeležbi na Zgornj Polskavi. Huda nesreča pri požiganju dračja. Iv. Bračič, 521etni hlapec pri posestniku Kozlu Janezu v Ložini, je zažigal na gospo darjevem travniku razno dračje. Ko jc bil kup v največjih plamenih, je Bračicr spodrsnilo, da je padel v ogenj in se mn je vnela obleka. Na pomoč so prihiteli bližnji delavci, nesrečneža rešili iz gorečega kupa in mu pogasili obleko. Bračič je bil prepeljan v ptujsko bolnišnico, kjer se bori s smrtjo. žrtev splašenih konj. V mariborskoTbolnico so pripeljali Alojzijo Ceh, posestnico od Sv. Antona v Slov. goricah, s poškodbami na hrbtu in z zlomljeno desno nogo. Omenjeni so se splašili konji in je padla pod voz. Hrastova veja ga je ubila. Pri mlinarju Ribiču v Cezanjevcih pri Ljutomeru so podirali hrast. Jakob Vrbnjak, 471etni in skoro slepi posestnik s Podgradja, je pomagal in je vlekel za vože že precej podsekano in podžagano drevo. Ko je hrast padal, je slabovidni Vrbnjak bežal v smeri hrastovega padca. Dosegla ga je ena veja. Udarec mu je zlomil desno nogo dvakrat, mu poškodoval hrbtenico in glavo, da je izdahnil ob prevozu proti domu. lGokenski kozolec pogorel. Dne 15. t in. je uničil ogenj v Zgornji Savinjski do lini pri Nazarjih na škofijskem posestvu 16okenski kozolec, ki je bil poln sena in Blame. Več gasilskih društev je prepre čilo, da se ni ogenj razmahnil na sosedne hiše in gospodarska poslopja. Se obstrelil z dinamitno patrono. Ivan Potočnik, 151etni posestniški sin iz Dobrine pri Žusmu, je na veliko nedeljo streljal z dinamitno patrono. Patrona je Alcala Zamora, predsednik španije, ka- terega so odstavili njegovi najožji levi- čarski zavezniki. predčasno eksplodirala in mu razmesarila desnico. Pri kopanju premoga ga je smrtno podsulo. V Zagorju ob Savi je šel v neko jamo kopat premog 571etni bivši posestnik pri Sv. Urhu Franc Hace. Pri kopanju ga je zasula zemlja. Ko so ga odkopali, je že bil mrtev vsled notrajnih poškodb. Nesreča potniškega letala. Trimotorno italijansko potniško letalo, ki je vzdrževalo osebni promet med mestoma Turin in Milano, je strmoglavilo radi megle na tla. Ubili so se potniki in trije moži posadke. Razne novice. Drugače gledajo. V zadnjem »Kmetskem listu« je objavljen dopis iz šmartna ob Savi. V njem dopisnik izjavlja: »Naša kmetska mladina gleda čisto drugače na svet in življenje, kakor bo gledali naši predniki. Tudi na cerkev in politiko gledamo drugače, kot gleda rod, ki izumira.« Kako neki gledajo? Ali imajo druge oči, ali pa druga očala? Trdnjava na severni meji iz dobe 500—. 100 let pred Kristusom. V Ceršaškem gozdu v takozvanih Železnih vratih v župniji št. Ilj v Slov. goricah sta odkrila etarinoslovca dr. W. šmid (iz Gradca) in znani mariborski profesor Baš ilirsko gradišče, ki spada v dobo 500—100 let pred Kristusom. Prva odkopavanja so razkrila samo glavne obrise in dokaze, da gre za res veliko utrjeno točko, ki je branila pred prihodom Rimljanov v naše kraje ilirsko pleme pred vpadi Keltov, Omenjeno gradišče leži tako, da ga deli Kovi an^leški šef generalnega štaba Ciril Deverell. Tana jezero, katerega so zasedli Italijani in iz katerega izvira Modri Nil. Italijani so poslali v abesinske od njih zasedene pokrajine 5000 plugov, ki so pobarvani z italijanskimi narodnimi barvami. državna meja in se udeležujeta izkopavanja graški in mariborski muzej. Z izkopavanji bodo nadaljevali na jesen in upajo, da bodo v podrobnostih razkrili še tnarsikatero starodavno zanimivost. Nova socijalna naloga. Nekaj sob škofijskega gradu v Betnavi pri Mariboru je oddanih štirim laiškim sestram družbe katehistinj, ki so se šolale na Holandskem. Sestre bodo skrbele za zanemarjeno deco, za pouk in moralno vzgojo odraščaojče ženske mladine in bodo tudi po družinah stregle potrebnim. Zopet dva požara v okolici Ptuja. O požaru pri posestniku Janezu Berglezu v Gerečji vasi pri Ptuju smo poročali zadnjič. Pred dnevi je začelo goreti gospodarsko poslopje posestnika Rozmana Štefana v Gerečji vasi. Zaradi vetra se je ogenj razširil še na poslopje posestnika Kaisersbergerja Janeza. Gasilci iz Gerečje vasi so s trudom preprečili, da ni posiopje pogorelo do tal. Zgorelo pa je več kokoši. Dve stari Marijini sliki na presno ali fresko so odkrili pri popravljsnju župne cerkve v Šmartnem ob Paki. Sliki spadata v dobo 1430—1450. Obe sta pri velikih vratih pod zvonikom. Na južni strani je naslikana na steno smrt Marije, na severni pa Marija pribežališče, spodaj so podpisi posestnikov cerkve. Velika skrčenja v rudnikih Trboveljske premogokopne družbe. Ogromno vznemirjenost so izzvale v vrstah rudarjsv vesti, da bo Trboveljska družba izvršila velike redukcije ali odpustitve. Skrčenih bo število delovnih dni ter bo odpuščenih večje število uradnikov in delavcev. Tako naj bi bilo v mesecu maju 11 delovnih dni. Pri obratih v Zagorju in v Kočevju bodo odpravili dosedanja rudniška ravnateljstva. Obrat "isovec pri Zagorju bo sploh ustavljen. Na ta način misli rudniška družba znižati število uradništva za nekaj desetin, število delavstva pa naj bi se skrčilo za 400 oseb. Redukcije naj bi se iyzršile ali že v začetku, ali pa koncem majnika. — Med delavstvom v zagorskih revirjih je zavladala pobifost in strah. Ljudje se sprašujejo, zakaj zopet te redukcije, dobivajo pa odgovor od poučenih mest, da zaradi tega, ker je baje konzum premoga padel. Letošnja mila zima zalog ni izpraznila in družba ne ve kam s takimi količinami premoga. Da pa lahko d vajo del^čarji še naprej svoje bogate nagrade in da re bodo oni čutili nastale krize, naj jo občuti v prvi vrsti ubogi delavec. To je že stara navada Trboveljske premogokopne družbe in gotovo ne bo poznala tudi sedaj usmiljenja. Po 105 letih prvič bolana. V bolnico elizabetink v Celovec se je zatekla pred dnevi najstarejša Korošica, 105 let stara Ana Blažun iz Annabichla. Starka je obhajala novembra 1935 svoj 105. rojstni dan in je bila dosedaj skozi celo življenje zdrava. Poiskala je po tolikih letih zdravniško pomoč, ker ji nagajata pljuča ter srce. Izjava. V »Jutru« z dne 9. aprila št. 84. pod naslovom >Volitve na Dobrni« se pisec nekam dvomljivo izraža o istinitosti kandidatne liste JRZ na Dobrni. Podpisani nosilec liste in sedanji predsednik občine Dobrna izjavljam, da sem član JRZ kakor tudi drugi člani novega občinskega odbora! Tudi lista je bila vložena pod imenom JRZ, zato ni nobenega dvoma in je popolnoma jasno, da je to lista JRZ. Volilcev je bilo 53% in sem z izidom popolnoma zadovoljen posebno, če poudarimo, da so bile volitve povsem svobodne in če pomislimo, da so nasprotniki in bivši razrešeni odborniki vse storili, da bi obdržali ljudi doma! še na dan volitev se je agitiralo s tem, da no volitve prestavljene in da je vseeno, če gredo na volišče .'.li ne, ker je itak samo epa lista. Smo bili, smo in tudi ostanemo zvesti svojemu voditelju dr. Korošcu in Šp bomo vlagali kandi- dafne liste pod imenom JRZ.