24. štev. Poštnina plačana v gotdni. v Ljubljani, sobota 13. junija 1925.	Leto	V.
GLASILO NARODNO -SOČIJALISTIČNE STRANKE.
Uredništvo In upravništvo: Ljubljana, »Narodni dom«, U	Izhaja	VS^ko	SObotO.	|	Inserati	se	računajo	po	velikosti	in	so	cene	na	razpolago
I.	nadstr. Telefon: štev. 77.	=====	H	Mesečna	naročnina:	za	tuzemstvo	6	Din,	za	Inozemstvo	8	Din.	1	-	-=_^	v	upravi.
If interesu države.
Da ni naš zunanjepolitični položaj najbolj rožnat mora priznati vsakdo, ki vsaj tuintam' pogleda preko meja. Navzlic zatrdilom Mussolinija, da so se zboljšali italijanski odnošaji z .našo državo, ostane Italija naš sovražnik, ki samo komaj čaka, kdaj nas zopet udari. Ce Mussolini pravi, da je trenotno zadovoljen z nami, znači, da smo pokorno dopustili italijanske koncesije na naš račun in da mu uspevajo intrige na Balkanu. To pa gotovo še ne znači »dobrih odnošajev« z Italijo, če smo bili v danih razmerah primorani nekaj storiti, kar je Mussoliniju všeč.
Prav tako ne smemo podcenjevati gibanja v Avstriji, ki stremi za tem, da ee priključi Nemčiji. Resno se nameram Avstrije upira le Francija, dočim se druge velesile posebno ne izpostavljajo v boju proti nameraMi Avstrije. Ako bi se namera Avstrije uresničila, mislimo, da bi bilo za nas skrajno neprijetno, če bi imeli takoj za Mariborom mejo velike Nemčije. Obnovila bi se stara germanska ekspanzivnost proti Jadranskemu morju, seveda preko naše zemlje.
Mirovni zaključki po svetovni vojni so sicer velika garancija za nedotakljivost naših mej, vendar ne popolna garancija. Kajti v današnjih razburkanih političnih razmerah v Evropi 'ostaja še vedno najboljša garancija za mirni razvoj naše države ljudstvo, ki prebiva v tej državi. Jugoslovansko ljudstvo mora biti prepojeno z iskreno državno mislijo, pripravljeno žrtvovati vse za obstoj in napredek domovine.
Državna misel pa pri nas še ni povsod in pri vsakomur tako razvita, kakor bi bilo želeti v dobro naše države. Varoki zato so raznovrstni. Državno misel zatemnujejo gibanja v težnjah po
raznih državopravnib. problemih, kakor tudi težnje po socijalnih in gospodarskih spremembah v korist širokih plasti naroda. Večina teh teženj je upravičenih, vendar bi te težnje ne smele nikdar dotikati državne ideje kot take. Naj so še tako razpaljene strankarske in stanovsko interesne sfere, državna misel bi morala ostati vedno še v vsakem slučaju vzvišena nad to dnevno borbo.
V	tem pogledu naj bi iskali vzgledov pri drugih narodih in nikdar bi se ne zamogel zgoditi slučaj, da bi se pri nas sploh lahko govorilo tudi o protidržav-nili akcijah.
Država nad vse! To vodilno misel moramo imeti tudi vedno pred očmi, kadar presojamo in razrešujemo notranjepolitične odnošaje. S tega gledišča moramo motriti tudi pogajanja za sporazum med Hrvati in Srbi. Živo se moramo zavedati, da je z državnega stališča nujno, da pride do političnega tz-mirjenja v državi in da je neobhodno potrebno, da pričnemo reševati važna socijalna in gospodarska vprašanja in opustimo že enkrat neplodno in razkrajajoče boje med brati, ki so poklicani za skupno in sporazumno življenje. — Danes je ugoden čas, da se sporazum doseže in velika bi bila škoda, če se bo to zamudilo ali preprečilo.
Ako pride do ureditve naših notra-nje-političnih razmer, potem bo tudi naša pozicija v zunanjem svetu močnejša in državna misel se bo tudi v naši domovini zelo okrepila. Brez strahu za bodočnost bomo lahko zrli v razplet političnih dogodkov v Evropi, kajti naj pride kar hoče, naša država je na znotraj enotna, močna in nahajajoča se v pozitivnem delu za dobrobit ljudstva.
M. J. P.
Žena za dedne pravice.
Med tem, ko so v drugih srečnejših, naprednejših državah žene dosegle malone že vse zasebne in javne pravice, ae moramo pri nas boriti, da ohranimo in ubranimo vsaj to, kar imamo. — Sedaj so žen. društva na delu in zbirajo podpise, kakor včasih za deklaracijo.
Da bodo naše čitateljice poučene za kaj gre, jim hočem kratko pojasniti. — Zagovarjati moramo načelo, da naj bodo v nasledstvenem pravu izednačeni moški in ženski potomci. Srbijanec se namreč ge danes čvrsto drži zakona iz 1. 1844, katerega § 398 ee glasi: »Kolikor moške dece, na toliko delov se razdeli premoženje umrlih roditeljev in vsako moško dete dobi enak del. A ženski deci pripada v tem primeru preužitek, preskrba in primerno bivališče po obstoječem običaju.
Vse potomstvo moškega spola do 6. kolena ima potemtakem pravico do prevzetja na pr. materinega premoženja; lastna hči je izključena po zakonu, ona dobi le »kote.
Ker je Srbija agrarna država, ima predvsem strah pred razkosovanjem posestva, a tudi ta razlog je neupravičen, ker, ako žena dobi iz posestva svoj del, ga tudi doprinese v moževo posestvo kot doto in ga pomnoži.
To vprašanje obdržbe celega zemljišča pa sploh ne pride v poštev, kjer sestoji zapuščina iz premičnin.
Toda pravna zavest srbskega naroda |e talca, da se ne upira krivičnemu na-
sledstvenemu pravu. Preti nam celo nevarnost, da ob izenačenju zakonov v naši državi izgubimo še del pravic, ki srno jih imele po avstrijskem zakonu, ki priznava načelo enakopravnosti moža in žene v nasledstvu. Možno je, da se na naše pokrajine uvede srbijanski zakon iz 1. 1844 z omenjenim § 398, ki naglaša prvenstvo moške dece nad žensko in prvenstvo moških sorodnikov nad ženskimi.
Tudi v drugih državah je včasih veljalo to pravno načelo, enakopravnost je šele plod historičnega razvitka. Ako prevzamejo naše pokrajine srbijansko nasledstveno pravo, pademo za nekaj let nazaj na nižji nivo in zato ne smemo molčati.
Narodni ženski Savez, ki združuje približno 250 jugoslov. žen. organizacij, se je že bavil s tem vprašanjem. Zastopnice »Žen. pokreta« in uprave Nar. žen. Saveza so radi tega, za žene tako važnega vprašanja posredovale pri vladi in jim je bilo obljubljeno, da se vpokličejo 3 referentke Nar. žen. Saveza k tozadevnim sejam zakonodajnega odbora. A obljuba, je ostala le obljuba.
Sedaj se hoče Nar. žen. Savez obrniti na nar. skupščino s prošnjo, da se dedno pravo moških in ženskih potomcev v zakonu Jugoslavije popolnoma izenači. Prošnji na narodno skupščino, bodo priloženi podpisi, zato naj nobena he pozabi na svojo malo dolžnost. Čitljive podpise podpisujemo na prazne pole.
Politični umori.
Bivši madžarski minister Benitzky je bil aretiran, ker je izjavil, da je sam državni upravitelj Horthy dal vzpodbudo k umoru urednika Bela Szomo-gyja, ki je bil nasprotnik današnjega režima na Madžarskem. AFera je vzbudila ne samo na Madžarskem, ampak po celem svetu veliko pozornost in znova opozorila na dejstvo, da se Ilor-thyjev režim vzdržuje le s krvavim nasiljem. Madžarska vlada hoče afero potlačiti, zaplenjuje in ustavlja časopisje, ki piše o aferi in se izogiba, da bi dala v budimpeštanskemu parlamentu ločna pojasnila o umoru, ki je sramotno za vsako kulturno državo.
Politični umor Szomogyja spominja na slično afero v Italiji v znanem slu-č aju Mateottija. Tudi Mussolinijev re-
Pomisliino samo na sovjetski režim, ki se naravnost koplje v krvi svojih političnih nasprotnikov in ki je pomoril nešteto najboljših sinov ruskega naroda. In v Španiji ter še marsikje drugje ni mnogo boljše.
Včasih smo z grozo poslušali krvave zgodbe političnih umorov iz časov rimskih imperatorjev, iz časov inkvizicije, Hugenotov, francoske revolucije itd. Nismo si mogli misliti, da se bodo še kdaj ponovili strašni časi, ko bodo najboljši patrijoti svojih držav in narodov padali pod meči političnih teroristov. Kar se nam je zdelo neverjetno, se je ponovilo v še hujši obliki in kar vemo iz zgodovine preteklih stoletij je le lahna senca tega, kar se godi danes v službi brezobzirnega osvajanja politične moči.
Kdor ima le še iskrico vere v etične vrednote življenja, mora iskati pota, ki naj ozdravijo današnjo bolno družbo. Človek s vsaj količkaj vere v poštenost, pravičnost in svobodo idej ne
more miselno hoditi po stopinjah Lenina, Horthyja, Mussolinija, Cankova in Primo de Rivere. Tem manj, ker se za temi predstavitelji krvavih režimov skriva najhujša reakcija in naj se potem še tako šopiri z raznimi nacijonal-nimi in socijalnimi gesli.
Če je enkrat zločin ostane zločin in ga ne opraviči še tako izumetničena beseaa. Tudi tisti, ki proslavljajo Lenina in proklinjajo Mussolinija ali Cankova so v zmoli, ker s tem, če enemu priznavajo upravičenost krvavega terorja, ne morejo obenem drugim odrekati to »pravico«. Pravica je samo ena, kot je zločin samo eden in naj bo motiv ta ali oni.
Noben režim ni moralen, če se uveljavlja s političnimi umori, ker svetost pravice do življenja mora biti nedotakljiva. Posebno proletarijat se ne sme nikdar oddhljiti od teh načel, ker v tem trenutku izgubi moralno, oporišče v borbi proti svojim izkoriščevalcem.
žim odstranjuje nevarne politične nasprotnike z zavratnimi umori. Še danes ni popolnoma pojasnjen Matteottijev umor, akoravno je gotovo, da se je umor izvršil z vednostjo, če ne z naročilom vodilnih funkcijonarjev vladajoče fašistične stranke.
Te dni je minulo dve leti, odkar se je polastil v Bulgariji vlade krvavi Cankov režim. Z umorom Stambolij-skega je pričel Cankov režim v množicah zavratno moriti svoje politične nasprotnike, tako da kmalu ne bo med živimi nobenega uglednejšega bolgarskega predstavnika Cankove opozicije.
Toda 'ne samo v Italiji, Bulgariji in Madžarskem so na dnevnem redu politični umori, tudi v drugih državah se uveljavljajo podobne politične metode.
POLITIČNI POLOŽAJ.
Razgovori za sporazum se še vedno vodijo med Pašičem in Pavlom Radičem. Razgovori so tajni in ni o njih vsebini še ničesar zvedela javnost. Del vladnega kot opozicijonalnega časopisja ne veruje, da bi razgovori vodili do pozitivnih rezultatov. Drugi del vladnega in opozicijonalnega časopisja je pa zopet mnenja, da bodo razgovori ugodno zaključeni in dosežen sporazum med HSS in radikali. Pavle Radič je velik optimist in je v svojih kratkobesednih izjavah še vedno povdaril, da se nahaja akcija za sporazum v ugodnem štadiju.
Hrvatska zajednica je nezadovoljna z akcijo Pavla Radiča in je posebno »Hrvat« zadhje dni ponovno napadel vodstvo HSS. V političnih krogih se celo trdi, da je spor med Hrvatsko zajednico in radičevci tako velik, da pride lahko do razkola. Radičeve© bi v tem slučaju zapustilo šest poslancev HZ. Seveda pu s tem še ni gotovo, da bi bili v HZ enotni v mišljenju napram politiki radi-čevcev. Lahko se zgodi, da odpade od radičevcev le del Hrvatske zajednice. Razširjajo se tudi vesti, da radičevci sami med seboj niso enotni in da bi v slučaju zveze z radikali obrnilo nekaj poslancev hrbet stranki. Koliko so te vesti resnične, zaenkrat še ni mogoče ugotoviti.
Nervoznost glede pogajanj med radikali in radičevci je pri samostojnih demokratih velika. Za slučaj sporazuma gotovo situacija za samostojne demokrate ni najbolj ugodna.
Prav tako je opozicija nestrpna. Pavle Radič sicer še vedno zatrjuje, da se nje-, gova skupina prišteva opozicijonalnemu bloku, vendar so pa te izjave zelo problematičnega značaja. Naravno je, da bi radičevci s tistim trenotkom zapustili opozicijonalni blok, kakor hitro bi se sporazumeli z radikali. Opozicijonalni blok je že danes razrahljan v svojih temeljih, kar je potrdil tudi dr. Korošec na nedeljskem zborovanju SLS.
• Situacija bo razčiščena tekom prihodnjih dni. Sedaj zaenkrat so vse le ugibanja in kombinacije, ki so pa tem manj sigurne, ker jih obkrožajo velike intrige. In Beograd je znan po svojih političnih intrigah.
BULGARSKO VPRAŠANJE PRED SKUPŠČINO.
Na seji narodne skupščine 9. junija je zunanji minister dr. Ninčič odgovarjal na interpelacijo dr. Voje Marinkoviča o razorožitvi Bulgarske. Na seji so bili navzoči tudi vsi zastopniki tujih držav. Dr. Ninčič je v svojem odgovoru ugotovil, da je vlada pravočasno v sporazumu z Rumunijo in Češkoslovaško intervenirala pri zavezniških silah proti zahtevi Bulgarije radi povečanja vojaškega kontingenta. Z ozirom na zadnje dogodke v Bulgariji je vlada ukrenila vse potrebne odredbe za zaščito avtoritete in interesov naše države. Koncentracija in internacija bulgarskih beguncev je bila odrejena z ozirom na dva krvava dogodka v Nišu. Vsled nemirov je bil Bulgariji dovoljen povišek vojnega kontingenta, vendar je naša vlada
odposlala v Bulgarijo posebnega odposlanca, divizijskega generala, katerega naloga je bila, da se na licu mesta prepriča o pravilnosti uporabe vojske. Z ozirom na boljševiško nevarnost pa je ‘zunanji jminister prepričan, da borba proti boljševikom ni našla samo odobravanja v Bulgarijii, ampak (tudi pri nas in v ostalem civiliziranem svetu. Sicer pa nima naša država namena vmešavati se v notranje zadeve Bulgarije. Koncem govora je dr. Ninčič povdaril, da je naša vlada odločena z vsemi močmi braniti prestriž naše države v mednarodni politiki.
Za zunanjim ministrom dr. Ninčičem se je oglasil k besedi interpelant dr. Voja Marinkovič, ki je ugotovil, da je zmotno mišljenje, da je položaj naše države po vojni dosti lažji in bolj varen, kakor je bil prej. S tem, da smo dobili v mednarodni politiki večjo samostojnost, je položaj naše države mnogo de-likatnejši. Ako se naša država ne bo mogla sama ščititi, je malo upati na pomoč od zunaj. Na državnih mejah vladajo neredi. Države, ki so bile še pred kratkim z nami v krvavem sovraštvu, neprestano mislijo na'’ revanžo. — Vso svojo politiko moramo usmeriti v to, da varujemo svoje teritorijalno stanje na podlagi mednarodnih mirovnih pogodb. Posebno glede Bulgarije moramo biti budni in pazljivi. V Bulgariji so še vedno na delu struje, ki hočejo obnoviti igro, katero je izgubila Bulgarija
v	treh vojnah. S tega vidika moramo motriti stremljenje Bulgarije, zvišati si število vojske. Nobenega posebnega razloga ni imela naša država, da je v emigrantskem vprašanju nastopala ljubeznivo napram Bulgarski. Če podpiramo Bulgarijo v boju proti komunizmu, moramo vedeti zakaj in proti kakim komunistom. Zunanji minister ni dal nobenih pojasnil, kaj je s protiboljševiško fronto na Balkanu. Dr. Voja Marinkovič razpravlja nato o sovjetski vladi, o Rusiji in tretji internacijonali in pravi, da se ima naša država pravico boriti proti tretji internacijonali. Zavedati se pa moramo vedno, da delamo proti boljševikom, ne pa proti Rusiji. Dr. Marinkovič zahteva, da zunanji minister pogosteje poroča o zunanji politiki. Govor dr. Marinkoviča je cela zbornica poslušala z največjo pozornostjo.
Za dr. Marinkovičem je govoril še poslanec. Vesenjak (SLS), Cirkovič (rad.), Moskovljevič (zemljoradnik) in Vasa^ Jovanovič (rad.). Za opozicijo je predlagal poslanec Mihajlovič (dem.) sledeči dnevni red:
»Narodna skupščina obsoja obrekovanja, katera so se dvignila proti naši državi radi dogodkov v Bulgariji in obžaluje, da ni na nje energičnejše reagirala. .Ponovno potrjuje čvrsto odločnost našega ljudstva, da tudi v mednarodnih odnošajih ostane verno svojim visokim idealom pravice, svobode in demokracije, za katere se je naša država vedno borila. Ne odobrava dosedanjega delovanja kraljevske vlade in jo poziva, da spravi zunanjo politiko v naši državi v sklad s tem odločnim in nesprejemlji-
vim razpoloženjem ljudstva in prehaja na dnevni red«.
Za večino je predlagal Maca Jovanovič, da se popolnoma odobrava delo vlade in prosi za prehod na dnevni red.
Debato je zaključil zunanji minister dr. Ninčič, ki je dementiral trditev, da je imel namen ustvariti kako protiboljševiško fronto. Nato je dal predsednik skupščine Jovanovičev predlog na glaso* vanje, ki je bil sprejet z vlado večino.
KOROŠCEV GOVOR.
Na seji vodstva SLS je podal strankin načelnik dr. Korošec politični eks-poze o političnem položaju v državi. Uvodoma je dr. Korošec govoril o sporazumu in pri tej priliki povdaril, da SLS vztraja na svojem avtonomističnem programu in da je sicer za državno edinstvo, je pa proti narodnemu edin-stvu, če se pod tem razume, da moramo prenehati biti Slovenci. Glede razgovorov med Pašičem in Radičem izjavlja dr. Korošec, da se v tem slučaju ne gre za stvarni in veliki narodni sporazum, ki bi naj omogočil skupno vlado radikalov in radičevcev na podlagi sedanjega faktičnega stanja. Sicer je pa dr. Korošec pesimist, da fcd že sedanji razgovori vodili do koalicijske vlade med radikali in radičevci. Za slučaj pa, da do tega pride, bi bila SLS pripravljena podpisati novo vlado, če bi radi-ččvci stopili v vlado z odkritim namenom, da izvršujejo na celi črti program bloka narodnega sporazuma. Če bi pa radičevci stopili v vlado brez vseh na-daljnih koncesij, bi pa pomenilo, da izstopajo iz bloka, ker na celi črti zapuščajo njegov program. O Pašiču pra-
vi	dr. Korošec, da ne želi sporazuma, ampak hoče razcepiti opozicijonalni blok, razcepiti tudi HSS ter kompromitirati Radičevo stranko. O opozicijonal-nem bloku pa, da še obstoji, vendar pa njegova bodočnost ni več trdno za-sigurana. V celem je izzvenela dr. Koroščeva izjava v tem, da je od vsake nove politične kombinacije zaenkrat izključena SLS in da je zelo nezadovoljen z nastopi Radiča, kot tudi z zavlačevalno politiko Pašiča. — Dr. Korošcev govor so komentirali vsi politični dnevniki v državi. »Hrvat« v Zagrebu je priobčil cel govor. HSS je sprejela dr. Korošcev govor s takim nezadovoljstvom, da je Radičeva »Slavenska knji-žara« odpovedala prodajo »Hrvata« v svojem lokalu radi priobčitve dr. Koroščevega govora.
OBTOŽNICA.
Opozicija je (vložila proti ministru pravde dr. Lukiniču obtožbo radi znane afere Thurn-Taxis. Ko je dr. Luki-nič prejel od predsedstva narodne skupščine obtožnico je sporočil, da nastopa iz zdravstvenih razlogov 60 dnevni dopust in da odpotuje v Karlove vari. V času odsotnosti bo nadomestoval dr. Lukiniča minister dr. Žerjav. • Kakor se doznava iz vrst radikalov se dr. Lukinič ne bo več vrnil na svoje mesto. Odpotovanje dr. Lukiniča je napravilo v narodni skupščini zelo slab utis, ker zgleda, kot da bi se dr. Lukinič hotel izogniti takojšnji razpravi o predloženi obtožnici.
KRŠČANSKI SOCIJALISTI.
V	nedeljo, dne 7. junija so v Ljubljani zborovali takozvani krščanski socijalisti pod predsedstvom Josipa Gostinčarja. Odglasqvali so resolucije, ki so plitke in ne povedo ničesar. Zanimivo je mogoče edinole to, da so krščanski socijalisti še naprej odločeni, politično se udejstvovati v SLS. S tem je pa povedano vse. Krščanski socijalisti so še naprej glasovalni materijal SLS, ki je vse preje kot socijalistična stranka. In prav je, da so krščanski socijalisti odkritosrčni možje. Samo na to bi jih opozorili, da ne pozabijo na svoje javne izjave takrat, ko bodo iskali zvez s soc. demokrati in komunisti, katerim so dosedaj prav radi pritrjevali, da nimajo nobenih zvez z Remci, Polaki in drugimi klerikalnimi velekapitalisti. Farbarije s krščanskim socijalizmom mora biti konec. Danes je menda vsakomur jasno, da je takozvana krščansko socijalistična organizacija samo zato tukaj, da nastopi s svojo firmo takrat, ko se oficijelna SLS ne upa in takrat, ko klerikalna buržuazija reflektira na delavske glasove.
Ki
m »MM H ^
mm**
ii
M®
ČEŠKOSLOVAŠKA.
Češkoslovaški ministrski svet je sklenil uvesti zaščitno carino na žita in mievske izdelke. Carina za žito bi znašala 180 č. kron. Socijalni demokrati so glasovali proti uvedbi carine in so soc. dem. člani vlade stavili svoja mesta strankinemu vodstva na razpolago. Strankino vodstvo bo glasovalo te dni, da sklepa o tem, ali naj njihovi ministri ostanejo v vladi, ali ne. Po splošnem mnenju ne bo prišflo do nobenih sprememb v češkoslovaški vladi.
ZVEZA NARODOV.
Štirideseto zborovanje Zveze narodov je bilo otvorjeno v pondeljek. Na dnevnem redu je vprašanje narodnih manjšin na Poljskem, v Bulgariji in na Madžarskem. Dalje se bo razpravljalo o avstrijskem vprašanju, ki je pa zaenkrat rešeno, ker je zveza narodov že v naprej sprejela avstrijsko zahtevp, da se imenuje komisijo, ki bo proučila gospodarsko stanje Avstrije. Končno bo Zveza narodov razpravljala o vojaški kontroli v Avstriji, Nemčiji, Bulgarski in Madžarski.
POLJSKA.
Ministrski predsednik Grabski je podal za javnost informacije o gospodarski situaciji Poljske. Gospodarstvo Poljske se zboljšuje. Število brezposelnih je padlo od 186 na 175 tisoč. Cene najvažnejših dnevnih potrebščin padajo. Žitne cene so dosegle svetovno pariteto; težkoče so edinole s prevažanjem. Letošnja žetev obeta biti dobra. Prora-čunjeni iznos davkov se je prve štiri mesece zvišal za deset odstotkov. Deficit trgovske bilance se je pretekli mesec zboljšal od 61 na 45 milijonov. Dosedanje slabo gospodarsko stanje ▼ državi ima vzrok predvsem v lanski slabi letini, ki je oškodovala državo za najmanj eno milijardo poljskih zlatnikov.
AVSTRIJA.
Na Dunaju se je s pristankom vseh letini, ki je oškodovala državo za naj-društvo, katerega naloga je, delati na združenju obeh držav. V avstrijski politični javnosti se predpisuje ustanovitvi društva veliko važnost.
SOVJETSKA RUSIJA.
Članom diplomatskega zbor« v Moskvi je sovjetska vlada dovolila ogled dragocenosti, lastnine bivših ruskih carjev. Posebno pažnjo je vzbudila pri inozemskih diplomatih velika carska krona z briljanti in dragulji, mojstersko delo iz dobe Katarine I.; dalje mala briljantna krona carice Marije Fedorov-ne; zlata carska krona z briljantnimi okraski in indijskimi satiri; z dijamanti okrašeno žezlo Alekseja Orlova; krasni diamant »šah«, in še več drugih dragocenih predmetov iz 18. stoletja, na katerih so juvelirji delali dolga leta. Vse dragocenosti so vredne več sto milijonov zlatih rubljev. — Dosedaj se je
splošno sodilo, da so bile vse te dragocenosti za časa ruske revolucije pokradene in raznešene po svetu. Kakor je torej sedaj slišati to ni res in je ruski carski zaklad še vedno zelo, bogat.
ITALIJA.
Vprašanje Avstrije zanima razumljivo tudi Italijo. Danes je gotovo, da ui proti aneksiji Avstrije potom Nemčija nastopila tako Velika kot Mala antanta. Vendar se pa Italija zaveda, da samo protivno stališče proti aneksiji še ne bo rešilo avstrijskega vprašanja. V italijanskem časopisju se zadnji čas ponovno oglašajo glasovi, da mora Italija aktivno poseči v razrešitev avstrijske krize in sicer na ta način, da priključi Avstrijo v krog svojih političnih ciljev. S trenotkom pa, ko bi pričela Italija prištevati Avstrijo svoji interesni sferi, bi prišla gotovo v nesoglasja a Češkoslovaško in Jugoslavijo. Toda ne samo proti italijanski ekspan/ivnosli v avstrijskemu problemu, ampak tudi drugod se pojavljajo obrisi sporov z italijanska vlado. Itailija stalno intrigira na Balkanu. V albanskem vprašanju odkrito podpira pristaše Fan Nolija m pri vsaki priliki dela zapreke današnji albanski vladi Ahmed bega Zoguja, ki velja za prijatelja Jugoslavije. Kakor v Albaniji, tako tudi v Grčiji naleti Jugoslavija stalno na sovražno stališče Italije. Da so se prekinili razgovori med Jugoslavijo in Grčijo, gotovo ni nemaLa zasluga Italije, ki nasprotuje težnjam Jugoslavije, ki si hoče pridobiti Solun sta svoje važno trgovsko izhodišče n* mor-jd — Italijanskemu parlamentu jje predložen v ratifikacijo kralja dekret o aneksiji Reke. — Viktor Emanuel III. italijanski kralj praznuje svojo ‘25 (letnico vladanja. Pri tej priliki se bodo vršile v Italiji velike svečanosti. — Mussolini in D’Annunzio, ki sta bila do sedaj sprta, sta se spopnjaznila in p DAnnunzio pripravljen podpirati politiko fašistov.
NEMČIJA.
Največji koncern v Evropi Hugo Sti-nesa je prišel v plačilne težkoče. Ustva-ritelj koncerna Hugo Stines je umrl in sta podjetje vodila sedaj njegova sinova. Nastali pa so družinski prepiri, katerih posledica je bila, da je eden i*r med sinov izstopil iz koncerna. Stine-sov koncern šteje preko 200 podjetij in se njegovo premoženje ceni na tisoč milijonov zlatih mark. Sedaj se je pričela rušiti I velika velekapitalistična stavba in nemški gospodarski krogi so polni skrbi, kako se rešiti neizogibnih katastrof. Posebno se boje Nemci, da bi situacije ne izrabilo inozemstvo in pričelo nakupovati Stinesova podjetja. Odvisnosti od tujega kapitala se pa razumljivo Nemci boie.
MAROKO.
Iz španskega Maroka je segla uporna vojska Abd-el Krima tudi v franco-
l)r. Mihajlo Rostohar:
Agrarni socializem.
Zasebno lastništvo kapitala se jej razvilo mnogo prej nego zasebno lastništvo zemljišč. Zemljišče je ostalo po uvedbi zasebnega lastništva premičnin v skupnem lastništvu. Lastninska pravica kapitala se torej ni razvijala istočasno' ali vzporedno z lastninsko pravico zemljišč. Na to dejstvo samostojnega razvoja zasebnolastninske pravice zemljišč zida agrarni socijalizem svojo zahtevo: podružabljenje zemljišč.
Razlikujemo tri smeri agrarnega socijalizina, in sicer:
1. Socijalistično agrarno smer,
2. agrarno socijalistični reformizem,
3. agrarni reformizem v ožjem pomenu.
Socijalistična agrarna smer zahteva socijalizacijo zemljišča, brezpogojno odpravo zasebnega lastništva zemljiških pridelkov kot prvi korak k splošni razlastitvi vsega dohodninskega imetja. S socijalizacijo zemljišč naj se doseže odstranitev neenakopravnosti in uvedbo enakih pravic do zemljišča za vse ljudi. Glavna zastopnika te smeri sta Th. Spence in O. Brien. Izhodišče Spenceje-vega agrarnega socijalizma je bilo njegovo prepričanje, da je zemljišče v vseh deželah, z vsem, kar je v njem ali kar spada k njemu, last vsega prebivalstva dotične zemlje v enaki meri, ker se sploh no more drugače živeti nego od zemlje in njenih produktov. Zato Imamo do tega, brez česar sploh ne moreni živeti, vsi enako pravico, tako kakor do svojega življenja.1 Temu načelu pa nasprotuje, zasebno lastništvo zemljišč, zato se mora odpraviti.2
1 Thomas Spence, The meridian sun of
liberty 1796.
1 Spence, n. o. m.
ski Maroko in Alžir. španske čete so bile ponovno poražene in danes je v nevarnosti vsa posest Francozov in Špancev v Severni Afriki. Španija se je po porazih odločila ra najodločnejšo akcijo proti ustašem. Primo de Rivera je odpotoval iz Madrida v Maroko, da osebno prevzame poveljstvo nad španskimi četami. Tudi francoska vlada se je odločila s pritrdilom parlamenta za najodločnejšo vojaško akcijo. Verjetno je, da se bodeta Francija in Španija lodiločile za uku pne vojaške operacije. Sicer je izven dvoma, da bodo čete Abd-el Krima poražene. Vendar pa boj ne bo lahek, ker razpolagajo ustaši z dobrim orožjeiu in discipliniranimi četami.
SPAKIJA.
Po vesteh iz Madrida je bila na progi v Barcelono položena bomba, ki je
bila namenjena za atentat na španskega kralja, ki se je vozil s svojini vlakom. Aretiranih je več osumljenih oseb.
KITAJSKA.
Na Kitajskem se vrši velika propaganda proti tujcem. Poznavalci razmer trdijo, da propaganda namerava zavzeti obseg (inane krvavo boksarske vstaje. Posebno hud odpor Kitajcev proti tujcem je v Šanghaju, kjer štrajka nad 80 delavcev. Na večih krajih je prišlo do dejanskega spopada s stražami in četami Japoncev, Angležev, Amerikancev in Italijanov. Boji so zahtevali že do sedaj več sto mrtvih in ranjenih. Borbo proti tujcem vodijo dijaki, ki hočejo za svojo idejo pridobiti predvsem delavstvo. Sovjetska vlada simpatizira z akcijo proti tujcem.
Zemljišče mora postati last občine v istem pravnem obsegu, kakor Je last onih veleposestnikov, ki imajo pravico svoje zemljišče najemati, njegovo plodo-vito-jt zvišati in način obdelovanja spremeniti, toda niti pedi zemljišča ne sme občina prodati. Za nedotakljivost občinskega zemljišč a jamči narod.*
Prav tako je smatral O. Brien posestvo zemljišč za tisto vrsto lastništva, ki jo je treba najprej odpraviti, potem pa polagoma nadaljevati razlaščanje vseh ostalih produktivnih sredstev, kajti smatral je nele zemljiško lastništvo za sredstvo izkoriščanja ljudstva, ampak tudi vsako zasebno lastništvo sploh.*
Agrarno socijalistični reformizem hoče odpraviti zasebno lastništvo zemljišča in prenesti lastništvo zemljišč bodisi na državo, bodisi na občino, dočim ostane posameznikom samo užitna pravica, tako da ne more z zemljiščem svobodno razpolagati. Sicer pa vztraja pri načelu zasebnega lastništva.
Kot zastopnika te smeri smemo navesti A. R. Wallaca, ki izhaja iz temeljnega vprašanja:	zakaj je beda ljud-
stva vedno večja kljub neprestanemu gospodarskemu in tehničnemu napredovanju? Po njegovem mnenju je vzrok vsega zla in socijalnega nereda zasebno lastništvo zemljišč. S historično metodo razvoja zasebnega lastništva zemljišč dokazuje, da mora zasebno lastništvo vesti k obogatenju posameznikov in k ■ obubožanju velikanske večine naroda. Zasebno lastništvo zemljišča nasprotuje prirodni pravici, ki jo ima vsak posameznik do zemljišča. Vsak občan ima pravico, da dobi v obdelovanje nekaj narodnega zemljišča. Sredstvo za uresničenje te zahteve je le podržavljenje zemljišč. Toda zemljišča naj se podržavijo v tem smislu, da ima lastninsko
■j Spence, n. o. m.
. O. E.riern, The Rise, Progrea and Pha-•ses of huBiiari slavery. 1885.
imomv/vM
VEfTNMH
Proti krivičnemu delavskemu davku.
Položaj delavskega razreda postaja pri nas vsak dan nevzdržnejši. Iz vseh delov domovine prihajajo poročila o odpustih, znižavanju mezd, podaljšanju delovnega časa itd. Poleg tega pa Je poskrbela naša finančna uprava še za to, da stanje delavskega razreda le poslabša z uvedbo davka na delavske zaslužke. Proti temu krivičnemu davku so se dvignili delavci cele Jugoslavije in se povsod prirejajo protestni shodi in vlagajo resolucije. Ogorčenje med delavstvom je ogromno in se temu ni čuditi, če pomislimo, da ima ravno delavec danes najmanjše prejemke, ki še iz da-leka ne odgovarjajo kritju za najnujnejše življenske potrebščine. Proti temu krivičnemu davku je tudi naše osrednje vodstvo takoj vložilo na kompetentnem mestu protest in so se ob priliki prvomajskih shodov sprejele povsod tudi tozadevne resolucije. Tudi na glavnem zboru, ki se je vršil 31. maja t. 1. na Jesenicah Je bila soglasno spreieta naslednja resolucija:
Delegati zbrani na glavnem zboru NSSZ na Jesenicah dne 31. maja 1925. soglasno protestirajo proti novovpelja-nemu in krivičnemu davku na delavske zaslužke. Delavski stan, ki se danes itak bori za eksistenco, ki ima minimalne zaslužke, plačuje visoke indirektne davke, ki poleg tega plačuje tudi še druge državne in občinske davke, tega novega davka ne zmore. Zahtevajo zato brezpogojno ukinitev tega krivičnega davka ali vsaj ukinitev dotlej, tla se ugotovi eksistenčni minimum, ki ne podlega obdavčenju.
Delegati izjavljajo, da sprejemajo prvomajsko resolucijo NSSZ, kakor tudi v Beograd odposlani prdtest osrednjega vodstva proti temu davku za svoja in se tako resoluciji, kakor protestu pridružujejo.
Vsi protesti, vse resolucije delavstva in posameznih strokovnih organizacij pa niso do danes pomagali. Treba bo krepkejše dvigniti svoj glas in kar je
glavno, treba bo združiti vso delavsko silo, da skupno, jasno in odločno pove, da zahteva ukinitev krivičnega davka. Mi bomo ob vsaki priliki dvigali svoj glas zoper to socijalno zlo, vse dotlej, da ne bo odpravljeno. Pozivamo znto vse naše podružnice, do v boju za odpravo 2 odstotnega davka na delavske zaslužke ne odnehajo in se priključijo vsem akcijam, ki bi se v to podvzele.
Dol s krivičnim davkom na bedne zaslužke!
0 DELAVSKI JGBOBNICl.
Ta naža prepotrebna institucija j* zopet zbolela. Zbolela je na pomanjkanju kredita, akoravno se za kritje pobirajo gotovi prispevki. Reakcija vlastodržcev ne posna meje in udriha povsod tam, kjer delavstvo boli. Ne vemo sicer kj« tiči vzrok, da delavska zbornica nima potrebnega kritja ui svoje izdatke, mnenja pa smo, in sicer skromnega mnenja, da gospodom pri vladi *e difci delavska institucija, posebuo pa. ne, ker prevet zastopa interese delavstva. Pa morda tudi to ni prav, da n* sedi v delavski zbornici kak zastopnik sedanje vladne stranke, ki bi lahko zastopal interese delavskih priganjačev. Naj bo tako ali tako, eno je res, da ta prepotrebna institucija od fesa do časa zboli na kroničnem vnetju finančne mrene. Mi odločno protestiramo proti zapostavljanju delavske zbornice in zahtevamo, da ae ji da iivljensko možnost. Obenem najodločneje zahtevamo voipia volitev v delavsko zbornico. Zakon nam ja delavsko zbornico dal, zato ji gre življenska možnost, da lahko sledi nalogam, ki so ji po zakonu predpisane.
Zahtevamo kredit za delavsko zbornico!
UJEDINJBNJB.
Naši člani nas veškrat povprašujejo, kaj
je z ujedinjenjem vseh strokovnih organizacij, iei, da so se v tem in onem kraju komunisti odn. neodvisni in socijalni demokrati že znašli v objemu in pritiskajo na druge, naj se ujedinijo. Mi smo načelno i* dali svoje izjave, danes lahko zopet konSta-tiramo, da smo imeli prav. Ob* Jnternacijo-
pravico sicer država, obdelovanje zemljišč pa naj se prepusti najemnikom.* Tretja smer agrarnega socijalizma, t. j. agrarni reformizem, vztraja zopet pri načelu zasebnega lastništva zemljišč in hoče odpraviti samo zemljiško rento, to Je dohodke, ki izvirajo izključno le iz lastništva zemljišča (brez dela).
Ta smer izvira iz Ricardove teorije o zemljiški renti.
Tipičen zastopnik te smeri je I. St. Mili. V svojem spisu >Principles<“ zagovarja nazor, da bi se moral razen splošnega dohodninskega davka uvesti še poseben davek na ono premoženje, ki se množi samo' po sebi brez lastnikovega truda*	s	r:	J
V	tem primeru je država upravičena, polastiti se tega prirastka na bogastvu ali pa vsaj enega dela, ne da bi bilo s tem kršeno načelo zasebnega lastništva. S tem bi se pravzaprav nikomur ne jemalo imetje, ampak država bi mogla z onim delom bogastva, ki raste iz danih okolnosti, razpolagati in ga rabiti v obče namene. Tako imetje je< zemljiška renta, t. j. dohodnina iz zemljiškega posestva; zato je potrebno, da se uvede poseben davek na zemljiško rento. Mili pravi, da vede napredek v narodnem gospodarstvu vedno neizogibno k raz" množevanju dohodkov zemljiških posestnikov in nudi obenem mnogo znatnejši delež v primeru z ostalim narodnim bogastvom brez vsakih stroškov in brez truda posestnikov, ki bogatijo brez dela in rizike, takorekoč v spanju. Do tega prirastka premoženja nimajo po splošnih načelih pravičnosti posestniki nobene pravice in ne zgodi se jim prav nobena krivica, Ce si družba pridrži pravico naložiti na ta prirastek zemljiške rente po potrebi davek.
0 Alfred R. Wallace, Land Nationalisa-tion Its necessity and its aims. 1882.
. I. St. MilU Principles, V. str. 127.
nali sta si dnevno huje v laseh in istodobno begata delovno ljudstvo z ujedinjenjem. Zadnji »Organizovani Radnik« zopet prinaša člančič z nadpisom: »Zar je to rad na uje-dinjenjulc, v katerem napada ljudi okrog socijalne demokracije, ki baje izdajajo delavske vrste. Ko izidejo »Radničke Novine« bodo pa udrihale po neodvisnih in tako dan za dnem, kar daje najzalostnejšo sliko onih, ki na eno stran propagirajo ujedinjenje, n* drugo stran pa razbijajo že itak rnr.nite delavske vrste. Naši Tlani naj se ne dajo nikjer begati. Mi gremo svojo pot naprej. Ko pride čas zalo in se nekatere razgrete glave ehla.de, takrat bomo mi tudi drugače pisali o ujedinjenju delavskih vrst, ki edino bo *!>as teptanega delavslv-.
It itrskoTarca. tajuiiir*. Te dni so bile razposlane vsem podružnicam okrožnico. Prosimo vse bratske odbore, da tem okrožnicam posvetijo vso pažnjo in ie po njih ravnajo. Tudi pozivamo podružnice, da skličejo v kratkem povsod članske sestanke, na katerih j* članom poročati o glavnem zboru in napravljenih sklepih. Ce potrebno, vabite delegata iz Ljubljane. Vpeljite povsod red in točno poslovanje.
Upr*T»i odbor. Novoizvoljeni upravni odbor ima svojo prvo sejo v nedeljo, due 21. t. m. ob 2. uri pop. v tajništvu NSSZ, na kar že sedaj opozarjamo vse novoizvoljene brate odbornike. Vabila slede.
Publikacije delavske zbornice. Delavska zbornica za Slovenijo je izdala dve brošuri in sicer I. zvezek »Pravilnik o bratovskih skladnicahc in II. zvezek: Študija o stanovanjskem vprašanju, ki j'o je sestavil Filip Uratnik. Obe publikaciji se dobe pri strokovnem tajništvu po zelo nizki ceni. Vse podružnice naj .si publikacije Delavske zbor-»ice brezpogojno nai'oč«.
KINO MATICA
LJUBLJANA
Kongresni trg
V svrho pravičnega obdavčenja zemljiške rente predlaga Mili, da se naj vse zemljiško imetje oceni in njegova sedanja vrednota naj ostane neobdačena. Od te ocenitve dalje pa naj bi se določila višina rente in temu primeren davek. Kot temeljno merilo za proračun zemljiške rente naj rabi povprečna cena pridelkov.7
V Millovih intencijah je potem nadaljeval z velikim uspehom lleiu y Ge-orge8), ki se mu je po točilo, da je populariziral ideje zemljiške reforme in postal ustanovitelj novega gibanja agrarne reforme s tem, da je postavil široko zasnovano narodno-gospodarsko teorijo, po kateri zavisi prirastek zemljiškega bogastva od treh činiteljev produkcije: od zemljišča, dela in kapitala. Za najvažnejšega produktivnega činitalja sma-tra George zemljišče, ker sta delo in kapital vezana na zemljišč«.
Delavčeve mezde po Georgu ne določa vrednota ali korist, ki .jo ima delo za delavca samega, ampak produkt, ki ga je delavec izgotovil s svojim delom na najslabšem zemljišču, t J. na zemljišču, ki ne nese nobene rente, ki pa mora biti obdelano, da se zadosti potrebam. Obresti so upravičen zaseben ime-tek, dočim renta ni. Kapital Je zaslužek dela, zato je tudi dobiček od kapitala upravičen. Po rentnem zakonu se mora smatrati vse, kar presega donos najpotrebnejšega zemljišča, za zemljiško rento, ki je po Georgovem mnenju vir vsega socijalnega zla, kajti povsod lahko opažamo, da postaja z zvišenjem (zemljiške rente tudi razlika med bogastvom in bedo vedno večja. Zemljiška renta skriva v sebi ves dobiček in tako mora rasti pauperizem. Kjer je zem-
7 I. St. Mili, Principles V. str. 127.
s Henry George, Progress and pover-ty. 1881.
HsaamaBaBnaftfiKH »sume
ljiška vrednota uajvečja, lam kaže civilizacija poleg naj večjega razkošja tudi največjo bedo.
Kot rešilno sredstvo proti socijalue-mu zlu priporoča George odpravo zasebnega lastništva zemljiška rente. Zasebno lastništvo zemljišča je krivično, kajti edino zemljišče se n* razmnožuje . in nudi njegovim zasebnim lastnikom nekak monopol nasproti vsem. ostalim ne-premožnim prebivalcem. Na temelju tega monopola morejo lastniki zemljišč izterjevati večen tribut iz dela ostalih v obliki zemljiške rente, ki vedno rast« in ki je plod dela vseh, cele družbe, na katere članih izsiljujejo zemljiško rento-
Toda Georg« odklanja socijalizem, kajti socijalizem hoč« vpeljati namesto svobodna osebn« produkcije prisiljeno državno produkcijo, kar George zavrača, kajti socijalistična produkcija hoče uvesti prisilno delo, ki se d& svobodno bolje vršiti. Družba je organizem, ne stroj, in živi 1« individualno življenje njenih članov. Vsak napredek družbe je mogoč l« pri vsestranskem razvoju prirojenih zmožnosti posameznih delov družbe v vzajemni harmoniji. Regeneracija družba je potrebna in mogoča 1« na temelju: zemljišč« *n svoboda.'
Potrebno j« uvesti zopet enako pra-vico vseh do uživanja zemljišč z jamstvom, da dobi vsakdo poln dobiček svojega dela.
Treba |a dati delavcu jamstvo, da bo tudi žel, in potem bo tudi sejal, zagotovit« mu, da bo hiša njegova, in zidal bo! To j« naravna mezda za delo."
Georga ne priporoča niti podržnv-ljenja zemljišč niti splošno enake razdelitve zemljišča, ampak predlaga konfiskacijo zemljiške renle z obdačenjem.1
, H. George, str. 858. io H. George, str. 410. u H. George, n. o. n;.
»HOVA PHAVBA1«
  ... '.i	_
PMMJklDKHJHH ■rr/TiViKB
Iz •srednjega tajništva. Vsa »Brnisiva. se opozarjajo, da je odslej naprej pošiljati dopise tikajoče se mladinske orgauicazije na naslov: Osrednje tajništvo NSM. Ljubljana, Gajeva ulica (Obnova).
ZAGORJE. Shod narodno soeijalističiio mladine, ki se je vršil v nedeljo, dne 7. t. m., je V7,lic Jemu, da je gorko pomladansko solnce vabilo v prosto naravo in da je bilo mnogo naših somišljenikov in prijateljev, zlasti mladine, na delu v rudniku, vendar le napolnil Milllerjeve kavarniške prostore. Bil je to prvi shod naše mladine, na kojein so se obravnavala strokovna vprašanja ni nikomur izmed navzočih ni bilo žal, da je b Ivo val. dve uri svojega časa.
Ob pol 10. uri je predsednik krajevne organizacije narodno - socijalistične mladine, br. Vinko Drolc s pozdravom na navzm otvoril shod, povdarjajoč njegov pomen za strokovno borbo delavskega naraščaja. Omenil je kriviee, ki se gode delavski mladini pri rudniku, kjer mladoletne delavce brez potrebe premeščajo na slabša mesta ter jim tudi sicer kratijo pravice. V zadnjem času so jim odtegnili tudi premog, ki so ga do slej dobivali kol deputat.
'Jeja osrednjega iivrševalr.ega odbora NSS se vrši v nedeljo 14. t. m. ob 10. uri dopoldne v spodnjih strankinih prostorih Narodnega doma v Ljubljani. Ker je to pr- ‘ vn seja po strankinem zboru in ker je dnevni red zelo važen, pozivamo vse člane osrednjega izvršnega odbora, da se seje zanesljivo udeleže.
Vsem našim krajevnim organizacijam! V predzadnji številki »Nove Pravde« je osrednje tajništvo pozvalo krajevne organizacije, da tekom meseca junija in julija zanesljivo skličejo zaupniške sestanke in plenarne seje svojih članov v svrho spopolni-tve organizatoričnega dela v stranki. Ker v mesecu juliju in avgustu vsled vročine ni primeren čas za taka zborovanja, zato priporočamo, da se ti sestanki vršijo če le mogoče v tekočem mesecu ali pa začetkom prihodnjega meseca. Do danes so nam nekatere organizacije že sporočile kraj in čas zborovanja, vendar se večina dosedaj še ni odzvala. Vsled tega ponovno pozivamo vse naše krajevne organizacije, da nam čas in kraj zaupniškega zborovanja čimpreje sporočijo.
Sazvzj naših •rganiiarij. Z veseljem opažamo, da nekatere organizacije po strankinem zboru prav lepo napredujejo in pri-« dobivajo na članstvu. Število nekaterih organizacij se je v amlnjem mesecu podvojilo, kar je dokaz smotrenega in požrtvovalnega dela funkcijonarjev dotlčnih organizacij. Ne bomo javno hvalili onih organizacij, ki to delo izvršujejo, želimo le, da bi tem sledile tudi one organizacije, ki dosedaj še niso izvršile svoje dolžnosti. Ako je mogoče, da se pri nekaterih organizacijah število članov podvoji, potem je to mogoče pri vseh organizacijah, seveda pa je treba za to precej truda in ljubezni do stvari same. Upamo, da bomo zamogli ta napredek zaznamovati pri vseh naših organizacijah.
Strankin davek. Kljub - ponovnim opominom je vendarle ie nekaj naših krajevnih organizacij, ki ie niso vposlale strankinega davka ali pa ga ie celo niso pri članstvu pobrale. Ker je v tem pogledu brezpogojno imeti čiste in jasne račune, zato ponovno opozarjamo ,one krajevne organizacije, ki strankinega davka Se niso izterjale in ga nakazale strankinemu načelstvu, da to čimpreje store ter istočasno priložijo seznam vseh organiziranih članov s polnimi naslovi. Toliko časa, dokler osrednje tajništvo nima tega seznama, ne more izdati članskih izkaznic, ker izkaznice dobi samo oni član, ki je pravilno vplačal strankin davek. V tem pogledu pozivamo vse naše blagajnike pri krajevnih organizacijah, da se zavedajo svojih dolžnosti, katere so . prevzeli z izvolitvijo na občnem zboru. Pri vseh organizacijah mora vladati red in disciplina, sicer je pa vsako delo nepopolno. Prosimo, da one organiza-cije, ki se jih to tiče, ta konečni poziv vpo-itevajo in se tudi po tem ravnajo.
Mariborsko okroije.
Članski sestanek NSS v Mariboru, ki se
je vršil preteklo soboto pri Bernkopfu, je jako dobro uspel. Pogrešali smo sicer mnogo tovarišev iz V. okraja, ki bi bili prav lahko prišli, ker se je njim na ljubo vršil sestanek v njihovi neposredni bližini. Le tem navajamo za vzgled one naše požrtvovalne člane, ki so prišli iz oddaljene Krčevine. Sestanku je predsedoval tov. Starec, ki se je ob otvoritvi spomnil umrlega zve-stega tovariša Ivana Krebsa, katerega spomin so prisotni počastili * dvigom s sedežev in s slava — vzkliki. Strankin tajnik tov. Brandner je nato poročal o najvažnejših dogodkih, ki so se v zadnjem času odigrali v stranki, posebno pa o delu odbora kraj. organizacije. Končno je izpregovoril o soc>-jalizmu in utemeljil posebno stališče, ki ga
lteferat o položaju proletarske mladine ia o zahtevah glede zaščite delavskega naraščaja je podal br. Kozinc. Orisal je v uvodu razvoj strokovnega gibanja, zlasti boje in uSpehe socijalističnih mladinskih organizacij v zapadnih in evropskih državah. Primerjal je razmere v zaščiti delavske mladine drugod in pri nas ter dokazal, da smo v tem oziru še daleč, daleč za ostalimi kulturnimi narodi. Naše strokovne organizacije so temu vprašanju posvečale vse premalo pažnje. — Naloga mladine jc, da se sama bori za svoje zahteve. Borba bo pa uspešna le, če jo vodi močna, disciplinirana organizacija mladih proletarcev. Svoj govor, ki ga je vsled navdušenega pritrjevanja zborovalcev moral večkrat prekiniti, je zaključil z apelom na mladino, naj z solidarnostjo in z delom v organizaciji pokaže voljo priboriti sebi in svojim sotrpinom zmožnejše socijalne pogoje.
Nasprotniki, ki so na zadnjem shodu na Lokah dobili svojo lekcijo, na naš shod niso poslali nikogar, škoda, ker je vsled tega izgubil na živahnosti. Zato je predsednik br. Drolc shod mirno zaključil a ieljo, da bi vzbudil v mladih srcih borbenost za pravice proletarske mladine.
Zavzemamo kot Slovani v socijalizmu in nujno potrebo, da v tej smeri nadaljujemo pot in sicer brez bojazni, ne strašeč se pri tem nobenih težkoč. Njegova izvajanja so žela vsestransko odobravanji. Pri debati je prvi povzel besedo tov. mestni svetnik Uoglič, ki se je bavil predvsem z gospodarskimi problemi stranke. Pri tem je poudarjal nujno potrebo, da vsak član smatra za prvo svojo dolžnost, da. poravna strankin davek in naročnino za »Novo Pravdo«, katera je za naše gibanje neizmerne važnosti, 'ker podržava tedenske stiku s somišljeniki našo ideje. Tov. obč. svetnik Tumpej soglaša s tem, da se zanaprej' na vsakem sestanku razpravljajo najprej tekoče zadeve, potem pa utemeljuje socijalizein, oziroma naš program. Predlaga, da odbor preišče vzroke našega nenapredo-vanja in da tozadevno stopi v stik z drugimi krajevnimi organizacijami. Vedeti moramo, če ni morda kdo med nami, ki ovira naš napredek. Navaja tozadevne primere iz drugih strank, posebno socijalističnih. Tov. Gabrovšek, oziraje se na referat tov. Brand-nerja, ki je utemeljeval potrebo slovanskega socijalizma tudi z ozirom na bodočo veliko Nemčijo, vidi največjo pogreško naše državne politike v ueprizuanju slovanske Rusije. Pozdravlja sklep odbora, da se na Jesen ustanovi govorniška in politična šola, kajti le v politični izobrazbi je mogoče uspevanje naše ideje. Zeli, da »Nova Pravda« naše razredno stališče bolj izrazito in odločno poudarja. Tov. Verlič kritizira premajhno zanimanje za stanovanjsko vprašanje, posebno kar se tiče zadruge »Mojmir«. Nadalje zahteva gotova pojasnila od kluba občinskih svetovalcev. Tov. Gerbec obsoja vsako sodelovanje z buržoazijo in zahteva, da krajevna organizacija v tem pogledu zastavi svoj' vpliv pri vodstvu stranke. Stavija tudi predloge glede pisave »Nove Pravde«. Tov. šprohar se zavzema za invalide in upokojence. Ko sta nato tov. Roglič in Tumpej pojasnila nekatera vprašanja, je tov. predsednik zaključil sestanek, ki je bil vsestransko živahen in zanimiv in je trajal od 8. do 11. ure. —
Sploh se opaža vedno večji interes »a našo krajevno organizacijo, ki se pač zaveda dejstva, da mora na sedežu oblastne organizacije stati najjačja postojanka narodnega (slovanskega) socijalizma.
Izlet na Urško goro se vrši, kakor smo že poročali, dne 28. in 29. junija. Iz Maribora se odpeljemo dne 28. s Ptujčani s prvim jutranjim vlakom do Guštanja. Na vrhu Urške gore se okrog poldne snidemo s Celjani in Savinjčani, ki pridejo iz Slovenj-gradca. Kdor se želi izleta udeležiti, naj se zglasi v strankinem tajništvu, Frankopanova ulica 17, kjer dobi natančnejše informacije.
TOVARIŠI, ALI STE VPISANI V VOLILNE IMENIKE?
Mestni magistrat v Mariboru nam je dostavil sledeči razglas:
»V smislu čl. 6 zakona o volilnih imenikih se javno razglaša, da so stalni volilni imeniki za volitve v narodno, oblastno in srezko |kupščino in za volitve v občinski odbor za mesto Maribor od okrožnega sodišča v Mariboru potrjeni ter da so od današnjega dne nadalje v Konskripcijskem uradu mestnega magistrata (Rotovž, 1. nadstropje, soba štev. 4) med uradnimi urami od 8. do 14. ure razgrnjeni vsakomur na vpogled.
Vsakdo ima v smislu čl. 5 zakona o volilnih imenikih pravico, volilni imenik pregledati, prepisati, razglasiti in natisniti ter bodisi zase, bodisi za drugega zahtevati njegov popravek.
Popravek more v smislu čl. 7 zakona o volilnih imenikih vsakdo zahtevati neposredno pismeno ali ustmeno pri mestnem magistratu ali pri okrožnem sodišču (pri zadnjem le pismeno). Zahtevi se morajo priložiti polnoveljavni dokumenti.
Pri morebitnih volitvah morejo glasovati samo tisti, ki so vpisani v volilne imenike.
Po čl. 12. zakona o volilnih imenikih se smejo zahtevati popravki v volilnih imenikih samo še 15 dni po razglasitvi ukaza o volitvah.«
Podpisano tajništvo sporoča, da se onim. našim tovarišem, ki so organizirani v stranki, ni treba brigati za to, ali so vpisani v volilne imenike ali ne, ker skrbi za to strankino tajništvo. Druga je z onimi našimi somišljeniki, ki simpatizirajo z našo stranko in se pri volitvah tildi ravnajo po njenih direktivah, a niso organiiirani. Za te ne more tajništvo podvzeti nobenega koraka, ker mu niso znana njihova imena. Vsem tem
gega polletja, ob katerem se po navadi obnavlja naročnina in naroča nove liste. Zaio , prihajamo s prošnjo do vseh naših somišljenikov, naročnikov in čitateljev, da •nam pred 1. julijem priskočijo na pomoč s svojim delom. Pomagajo nam naj z nabiranjem novih naročnikov. Dosti se da še srn-riti v tem oziru. Tudi se priporočamo za oglase in za zbirke v prid tiskovnega sklada. — Dalje naj vsak naročnik obnovi naročnino, če le mogoče za celo drugo polletje naprej, zaostankarji pa naj poravnajo ■ svoje. Ugotavljamo, da bi list ne imel dolga, če bi zaostankarji storili svojo dolžnost. List prejemati, potem pa upravo pustiti čakati na plačilo, je nemoralno. Zato pa bo morala tudi uprava poskrbeti, da pride do svojega denarja. Saj uvažujemo izredne slučaje! Prosimo upoštevanja naše prošnje in opomina. — Uprava.
— Narodnost »amo na jeziku. Iz zanesljivega vira smo zvedeli, da je neka ljubljanska narodna organizacija katere ime zaenkrat še zamolčimo, dala tiskati svoje tiskovine v Italijo neki italijanski tiskarni. Kako sa to postopanje strinja z narodnostjo dotične organizacije, je vprašanje zase. Brez dvoma vso jugoslovansko javnost ta slučaj zelo zanima, zato stori dotična organizacija najbolje, da v svojem listu opraviči to naročilo pri naših narodnih nasprotnikih, ali pa dokaže, da so govorice brez podlage. Zaenkrat menda ne potrebujemo, da bi govorili jasneje.
— Porcija domagoštva. »Jutro« prinaša
poročilo o preiskavi stanovanj po fizikatu okr. glavarstva za ljublj. okolico v Mostah, Vodmatu, Zeleni jami in na Selu. Statistično poročilo fizikata j« res žalostno in podaja pravo sliko resnične in stanovanjske bede. V imenovanih naselbinah je 820 stanovanj, kjer stanuje 3414 ljudi. Od stanovanj je samo 273 takih, ki so približno zadovoljiva, vsa ostala so beznice ,kjer kraljuje tuberkuloza. 84 stanovanj je takih, ki obstoje samo iz ene luknje, v kateri se kuha, opravlja razna dela, spi, uči ali igra kopica dece. 13 stanovanj se nahaja v vlažnih kleteh, 87 stanovanj je v raznih podstrešjih in šupah, kjer v zimi pokajo kosti od mraza, po leti pa ljudi mori vročina. Dosti stanovanj je tudi brez stranišč in V mnogih hišah nimajo vode, ki jo hodijo iskat v Ljubljanico ali pa k sosedu.
— »Jutro« priobčuje s poročilom zahtevo, da naj bi stanovanjski bedi odpomogli hipotekarni zavodi, kakor so to storili na Češkem. Prav, mi bi bili za to. Toda »Jutro« je pozabilo, da na Češkem zidajo poleg hipotekarnih zavodov, kjer nalagajo svoj denar skoro samo mali ljudje, tudi razne banke, zlasti pa država sama ali pa razne stavbene zadruge ■ njeno pomočjo. Pri nas pa ni ne enega ne drugega. »Jutro« je brilo norce svoj čas nad dr. Gosarjevo odredbo, s katero je hotel pritisniti na vse denarne mogotce k zidavi star novanj. Ako bi se bila tu odredba izvajala do danes, bi ne bilo pri nas vež stanovanjske bede. Naredba je,bila pametna in pravična, samo ta nesreča je bila, da jo je izdal »klerikalec«. »Jutro« je po njej tolklo in gospod dr. Žerjav jo je pomagal potem spraviti s sveta. —- Vsled tega »Jutro« danes nima pravice uganjati v tem vprašanju demagogijo. Samostojni demokrati bi bili že lahko dosti storili, saj so ie Sest let skoro vedno v vladi.
— Rszpii služb. — Odda se služba cestnega mojstra v Gornjem gradu v Savinjski dolini. Prošnje je vložiti do 25. junija t. 1. pri okr. odboru ▼ Gornjem gradu. — Razpisano mesto sodnega poduradnika še ni zasedeno ter je razpisano vnovič. Prošnje do 20. junija t. 1. na predsedstvo okrožnega sodišča v Mariboru. Več ▼ »Ur. listu« 50. —
— Posledice norega stanovanjskega zakona se že kažejo. — česar se je bilo najbolj bati, to se je zgodilo. Ljudem se odpovedujejo stanovanja kar v masah in proti temu ne bo moglo storiti ničesar nobeno stanovanjsko sodišče. Zakon je predvffiel gotovo število nezaščitenih stanovanj zlasti v majhnih hišah, na drugi strani pa pustil gospodarjem odprta skrivna vratiča, skozi katera nemoteno mečejo na cesto cele družirie in to samo ob sebi umevno predvsem uboge, ki nimajo sredstev za višjo najemnino. — Fakt je, da bo 1. avgusta že mnogo ljudi na cesti, še več pa 1. novembra ob pričetku zime. In kam naj ti ljudje gredo, kje naj družine dobe zavetja, kam naj spravijo svojo ropotijo — saj revežev nihče ne mara!
— Na cesto! In kdo je temu kriv? Naši go-
priporočamo, da se sann prepričajo o tem, če so vpisani v volilne imenike. Na željo stori to tudi tajništvo, samo je treba, da v tem slučaju priglasijo tajništvu svoja imena. Želeti pa bi bilo, da se vsak naš somišljenik v stranki organizira — saj letni prispevek je itak, minimalen, — za ta slučaj je lahko popolnoma brez skrbi glede vpisa v volilni imenik, kar pri lolikih volitvah ni malenkost, ker preide ta skrb na strankino tajništvo. Je pa to vprašanje zelo važno, kajti še pri vsakih volitvah se je izkazalo, da mnogo naših neorganiziranih somišljenikov ni bilo vpisanih, vsled česar niso mogli voliti. Škoda pa je za vsak proletarski glas.
Tajništvo NSS v Mariboru.
•spodje na vladi! Zato je njihova dolžnost, da tem ljudem preskrbe pravočasno tudi novo stanovanje ali vsaj zasilno streho. — Napravijo naj se za silo vsaj tranzitne barake, kjer bodo deložiranci vsaj lahko čakali na stanovanje. To je breepogujno nujno potrebno in to je dolžnost onih, ki so izdali tako enostranski in pomanjkljiv zakon. Zahtevamo od poslancev in od vlade, da se takoj nekaj ukrene. Na ta način se ne sme ustvarjati nezadovoljstva, mržnje do države. To je naše opozorilo o pravem času.
— Zaostali slovanski rojai ujetniki v Italiji? Zadnja »Goriška Straža« poroča, da je neki neznan moški prinesel vest, da je na nekem otoku blizu Sicilije še mnogo ujetnikov, ki jim zabranjujejo vrnitev v domovino. Njemu samemu da se je šele letos posrečilo uiti. Med ujetniki da je tudi precej Slovencev, med terni sledeči: Kosmač Ivan, Pivk Anton, Peternel Franc, Oblak Janez, Žgavc Aleš, Krašnar Karol, Kumar Kajetan, Liker Lovrenc, Jeglii Justin, Pavšič Štefan, Mrak Stefan, Pintar Ivan, Kokošar Andrej, Mozetič Marij, Sedej Feliks in Tušar Leopold. List prosi, da bi svojci, ki pogrešajo koga gori navedenih, to takoj javili uredništvu, da se doiene resnica gornje vesti.
— Število uradnikov v naši državi se zdi »Slov. Narodu« previsoko. Sedaj jih imamo 200.000 pravi »Narod«, v lem številu zapopadenih sinekur. »To je armada, močna, kakor srbska vojska 1. 1912. s katero so potolkli Turke pri Kumanovu.« — Kaj pa, če se bo to število še povečalo? S tem se mora računati, če se hoče izvesti ustavo, katera predvideva toliko samoupravnih edinic, novih oblasti in raznih skupščin. Dosedanjega števila uradništva ni mogoče reducirati, saj je itak že preveč obremenjeno in gara v splošnem kot črna živina.
— Za »Jadransko Strašo«! — Izšel je
Almanah »Jadranske Straže«, krasno delo naših najboljših pisateljev in drugih strokovnjakov, ki stane v lepi vezavi 150 Din.
— Kopališča za invalide. -— V času od 15.* junija do 15. septembra se lahko bolni invalidi zdravijo brezplačno v sledečih kopališčih: Vrujačka Banja, Mitruška Banja, Ribarska Banja, lloviljačka Banja. — Prav, ker je že zadnji čas, da se za te ljudi nekaj stori in da se jim tudi nekaj nudi. Imamo pa še druge vrste »invalide«, ki bi tudi nujno potrebovali zdravljenja v kakem kopališču. To so aktivni državni nameščenci
i in penzijonisli. Nekateri so toliko onemogli, da se še komaj vlačijo okrog in delajo s težavami službo, drugi pa so postali izčrpani in so že morali v pokoj. Ali bi se za te ljudi ne dobilo kakega kopališča brezplačno ali vsaj po znižani ceni? Kje bo organizacije?
— Svinjerejska katastrofa na Dolenjskem. Od državnega zavoda za izdelovanje raznih serumov za cepljenje proti epidemijam v Križevcih, se je poslal na Dolenjsko serum proti rdečici, ki nastopa vsako poletje. Namesto tega seruma pa je bil pomotoma poslan drug serum z bacili prešičje kuge. Kjer so prešiče s tem cepili je vse poginilo. Tako je nastala ogromna škoda. Nesreča je katastrofalna za vse prebivalstvo. Par let se bo to poznalo. Cene domačim prešičem pa bodo močno poskočile. Ali bo pa vlada škodo popravila?
— Babica se sprejme v službo v držav, ženski bolnici v Ljubljani, kjer naj se re-flektantinje zglasijo do 13. t. m.
— Upokojen general. Nenadoma je bil v Zagrebu upokojen general IV. armije Tu-cakovič. To upokojitev komentirajo listi na razne načine, ker je bil mož na svojem mestu in v Zagrebu jako priljubljen. Vsekako ima ta upokojitev svoje ozadje, ki je v zvezi z našo notranjo politiko.
— Razpis službe. — Pri okr. sodišču v Kočevju je razpisano poduradniško mesto. Prošnje je vložiti na predsedstvo okrožnega sodišča v Novem mestu.
— Reklama »Invalid«. Z odlokom Mono-polske uprave je bilo izdano Središnjemu odboru Udruženja vojnih invalidov itd;- po oblastilo, da sme oglašati na ovitku škatljic od vseh vrst vžigalic, ki se izdelujejo za celo državo. Vsi interesenti se opozarjajo na to novost, v reklami, ki garantira vsakemu oglaševalcu siguren uspeh. Vsa pojasnila daje: »Reklama Invalid« Ljubljana, Št. Pe-terska vojašnica, soba št. 49.
— Novost v reklami, kakor smo informirani, je dobil Središnji odbor Udruženja vojnih invalidov od Uprave državnih ntono-
PrntriAn' trboveljski, llbojskl In
rremog črnomaljski, drva, koks, oglje, šlezijske brikete
do- fliv-iia« LJUBLJANA, Kralja bavlja J)1111 Ua Petra trg 8, tel. 220 Plačilo tudi naobroka.
polov koncesijo za oglašanje na še praznem delu ovitka od škatljic za vžigalice vseh vrst. Povodom tega se je osnoval poseben zavod »Reklama Invalid«, ki jo začel že poslovati v Ljubljani, Zagrebu, Beogradu, Splitu. Skoplju in Nov. Sadu. Ker predstavlja oglašanje na škatljicah vžigalic novost v reklami, opozarjamo vse interesente na to uo-vovrstno, jako uspešno in pri nas še nepoznano reklamo in to še tembolj, ker je to koncesijo odstopila država našim Invalidom.
—Trgovska korespondenca. Spisala profesorja Albert in Franjo Sič. Založilo trg. drušlvo Merkur za Slovenijo v Ljubljani. V. oktav 462 str. Cena vez. Din 80.—, po pošti priporočeno Din 6.— več. — Ravnokar izišla knjiga je sestavljena na podlagi praktičnih izkušenj in obsega vso tvarino, ki spada v okvir trg. korespondence in bančnega dopisovanja. V metodičnem oziru znači delo znamenit napredek dosedanjih domačih in tujih knjig te vrste. Pregledno ter po najnovejših običajih in predpisih so sestavljeni oddelki o uporabi telegrafa, pošte, poštnohranilnega (prej čekovnega) urada, o špediciji, carini in prekomorskih dobavah. — Priznanje velja tudi požrtvovalnemu trg. društvu Merkur, ki je obsežno knjigo a nemalimi stroški založilo zgolj z namenom, da odpomore občutni potrebi naših trgovskih šol in da poda vsem interesentom te stroke zanesljivega svetovalca. Bodi torej temeljito in uspelo delo najtopleje priporočeno!
— Proti avstrijskim delavcem. Avstrijski poslanik v Beogradu je le ponovno napravil pri naši vladi korake, da se avstrijskih delavcev ne izganja. Radovedni smo, koliko mu bo uspelo. Je pač res, da so nekateri inozemski kvalificirani delavci po nekod še nenadomestljivi. Teh bi tudi ne kazalo izganjati, ker bi škodovalo dotični industriji. Za slabo izdelane produkte bi se ne dobilo odjemalcev in tako bi marsikje prišlo do zastoja, kar bi zopet škodovalo drugim našim delavcem. Toda enkrat je treba pričeti, misliti za domač naraščaj. V tem pogledu se je veliko zamudilo in grešilo. Na drugi strani pa je vsekako še dosti takih inozemskih delavcev, ki bi se jih prav lahko pogrešalo in nadomestilo z domačimi močmi. Treba samo prav in dobro pritisniti na gotova nemškutarsika in »znacijonaljziTana« podjetja. Postaviti je treba komisijo strokovnjakov, ki naj take nadomestljive moči preizkusi ter poda 6voje mnenje. V komisiji bi morali biti tudi zastopniki delavstva dotične stroke. — Skrbeti moramo v prvi vrsti za kruh našim ljudem 1 —
— Pod vlakom je končalo življenje prejšnji teden več mladih ljudi, ki bo sklenili oditi iz tega sveta. Tako je vlak raztrgal nekega mladega možkega v Nabrežini.« Dalje je v Novem Sadu končal življenje pod vlakom tovarnarjev sin Herman Kramcar, kateremu je oče prepovedal zvezo z neko deklico, vsled česar sta oba sklenila iti v smrt. Ko sta že ležala na tiru se je deklica fantu še v zadnjem hipu iztrgala ter se rešila smrti. — V Pančevu si je tudi na ta način vzela življenje učiteljica Zivkovič vsled žalosti nad usodo svojega brata, kapetana v Beogradu, ki se nahaja vsled živčne bolezni baje v žalostnem stanju.
— Zopet smrtne obsodbe. — Pred celjsko poroto je bil prošli teden obsojen nu smrt trgovec Josip Hotko iz Marije Gorice, ki je 27. svečana t. 1. umoril in oropal trgovca Kraljiča, čigar truplo je potem položil na železniški tir, da ga je vlak raztrgal. — Pred novomeško poroto pa je bil obsojen na smrt Milan Esapovič, ki je lani 13. oktobra izvršil strahovit roparski umor nad zakonskima Verdela v Vrbinski vasi pri Krškem, ter ju potem zakopal za hišo. — Kor je naša justica pričela izvajati načelo zob za zob, se bo smrtna obsodba nad tema zločincema tudi gotovo izvršila. — Ali pa bo to zločine zajezilo?
— Roparski napad ▼ letalu. Domnevajo, da se je izvršil ta zločin nad juvelirjem Laskerjem, ki je potoval v letalu iz Dunaja v Budimpešto ter nosil seboj veliko denarja in briljantov. Umor in rop je menda izvršil Laskerjev spremljevalec in njegov tajnik Savis, ki je spravil iz sveta najbrž tudi pilota, sam pa z naropanimi vrednostmi izginil.
— Nov vulkan se pojavlja na Francoskem. Na nekem hribu so nastale odprtine, i,'. katerih se vali dim in vrela nafta. Pričakujejo, da prične vulkan delovati.
— Prevažanje pošte i zrakoplovom Je pričelo iz Beograda za kraje med Bukarešto, Budimpešto, Dunajem, Prago in Varšavo. Promet vzdržuje neka privatna francosko-romunska družba. Odpravlja se za omenjeno ozemlje vsa pisemska pošta, ki je poleg normalne frankature še posebej frankirana s 50 odstotnim poviškom pristojbin. Take pošilj-
OBlekena OBroke
O. Bernatovič
LJUBLJANA, MESTNI TRG
jrmim
m
HOUCE
— kuj nam jo storiti? — 'Prva polovica leta se nagiblj* h koncu. Prihaja čas dru-
Stran 4.	»IDVS	PKtVBI«	~	štev.	24.
 —   —  --------------------------------------------------------------------------------------------------------
•\	‘	I
Mehanična delavnica za popravo pisalnih, računskih in razmnoževalnih strojev
.■1 ■--- ....... se	nahaja v Ljubljani, šelenburgova ulica štev. 6, I. nadstr., vrata štev. 10., LUD. BARAGA. . .
ke pa se morajo oddajati na pošti ter jih sprejemajo vse poSte v državi la države omenjenih glavnih mest.
— Čudno vreme t Ameriki. Zadnji ias je nastala v Ameriki neznosna, Kvauredna vročina do 100 stopinj. Podnevi se skoro ljudje ne upajo na prosto. Ljudje v tovarnah in pisarnah ne morejo delati in ostajajo doma. Dosti ljudi se zgrudi od vročine, veliko jih vsaki dan umre. Državni uradi so ukinili delo. — V soboto pa je v severni Ameriki nastal strahovit vihar z nalivi. — Nastale so zlasti v nekaterih mehikanskih pokrajinah hude poplave, ki so zahtevale mnogo človeških žrtev. Vsled viharjev pa je podrtih mnogo hiš in ubitih več ljudi. — Temperatura je v dveh urah padla za J5 stopinj.
— Avstrija se restavrira. — Glavna skrb naših sosedov je ureditev železniškega omrežja, ki je med in po vojni zelo trpelo. Pa ne samo zato, tudi iz drugih gospodar-, skih in finančnih vidikov streme Avstrijci za tem, da opremijo svoje železnice prvovrstno, da bodo svojim nalogam kos. Izvesti hočejo tudi elektrifikacijo železnic Zato so si zdelali velikopotezne načrte in na podlagi teh zaprosili za kredite Evropo in Ameriko. Zveza narodov jim je sedaj privolila v to svrho 88 milijonov zlatih kron. Za dela v nadaljtiih treh letnih perijodah pa bodo dobili še 18 milijonov dolarjev kredita. Tako bodo imeli do konca leta 1928 svoje načrte skoro realizirane.
— Sol v Mrtvem morju. Kakor poročajo, bodo iz Mrtvega morja pričeli proizvajati soL
— Nenavaden umor. — V Ameriki je neka žena, mati 8 otrok umorila iz ljubosumnosti svojega moža na ta način, da ga je v spanju oblila z vrelim oljem.
— Devetkratni umor. Na Koburškem v Nemčiji je nek možakar, ki se je pečal s pletenjem iz vrbovine in ki je bil od svoje druge žene ločen, izvršil devet umorov med svojim sorodstvom. Povod groznemu činu je bilo to, da se žena ni hotela na njegovo zahtevo povrniti k njemu. Zato ji je prerezal vrat in je umrla. Potem je šel v svojo rojstno vas k materi, ubil v spanju lastno 711etno mater, svojo 411etno sestro, njenega moža in 5 njunih otrok. Potem se je pa Se sam — obesil.
— Skrb avstrijske vlade za brozposelne. Kako intenzivno se avstrijska vlada peča z vprašanjem brezposelnosti, dokazujejo dosedanji uspehi; do 10.000 delavcev jim hočejo spravtii k delu Nemci v Rajhu; do 50.000 delavcev pa bo spravila k delu Amerika na ta način da bo dopustila priselitev pod pogojem, da se ne bodo naselili kot kolonisti, ampak kot delavci, raztreseno po raznih krajih. Na drugi strani pa Avstrijci še di-plomatičnim potom pritiskajo v raznih dr-
Ta misel ga navda z groznim strahom, ker se zaveda posledic. Pod vsakim pogojem mora zabraniti, da bi se njegov gospodar — strašni Jak — še kedaj smel pokazati pred oči uboge deklice. Toda kako naj to zabrani? Oskrbnik razmišlja in si beli glavo. Naenkrat mu pade na um rešilna misel. Da, Elleno naj smatrajo umrlimi Vse bo skušal podvzeti, da njegov gospodar nikdar ne zve resnice, in če bi mu moral celo s silo zabraniti vstop v hišo. Tudi vse osobje, kolikor ga je še v hiši, naj živi v misli, da je Ellen umrla in bila pokopana.
— Cim se mladi dami zdravje toliko povrne, da more oditi iz Londona, jo odpelje na Škotsko. Oskrbnik sam je seveda trdno odločen, da pod vsakim pogojem zapusti službo pri svojem dosedanjem gospodarju. Ali more še nadalje služiti Jaku, morilcu deklet? Na to vprašanje mora odgovoriti z odločnim ne. Stari mož stiska pesti, iz njegovih zvestih oči sika upravičena nejevolja.
»Pri vsem, kar mi je drago, bi bil prisegel, da je moj gospodar najboljši in najplemenitejši človek, kar jih hodi pod božjim solncem. In sedaj — mogel bi si izpuliti svoje osivele lase, če se le zmislim, da sem stal v službi tistega, s čegar imenom so matere strašile svojo nagajivo deco. No, sedaj moram v prvi vrsti skrbeti, da izkažem mrtvi gospej zadnjo čast, vsa skrb, prav vsa skrb, leži sedaj na mojih ramenih.«
Z opotekajočimi koraki kobaca stari mož po stopnjicah navzgor, da zve za stanje mlade gospodične. Strežnica mu pove, da leži še vedno v trdi nezavesti, da pa je že opaziti dihanje, kar znači, da se ji zdravje obrača na bolje.
»Če se gospodična zbudi, me morate takoj poklicati z zvoncem«, naroči starec strežnici, »saj me menda razumete?«
»Seveda — seveda, saj si morem misliti, da je ljubka gospodična popolnoma obupana. Niti trenotek se ne odstranim od nje.«	n
Oskrbnik stisne strežnici roko ter odide v sobo, kjer leži umrla gospa Morris. Debele solze mu teko po zgubančenih licih, ko pripravlja mrtvaški oder za umrlo, katero je tako zelo čislal in ljubil.
žavah v tem smislu, da ne bi izganjalo njihovih ljudi. —
— Velik požar na Madžarskem. V mostu Satoralja-Ujhely je 8. t. m. nastal požar, ki ga je povzročil ogenj iz nekega dimnika. Vsled sape se je ogenj hitro razširil in objel cel del metsa, tako, da je uničenih 40 hiš.
— Umori. Pri Novem Sadu so ubili in vrgli v Donavo nekega carinskega uradnika, kateri je poprej pri igranju dobil velike svote denarja. — V Bosni pa so trije sinovi ubili svojega očeta in mačeho. 06e je v drugič poročil mladega dekleta, s katerim je potem začel potratno živeti, tako da bi bil vse premoženje prav kmalu zapravil. V jezi so sinovi napravili zapravljanju na ta način konec.	•
— Tri natakarice zginile. V Beogradu so zginile tri brhke natakarice hotela »Mladi orao«. Pred hotelom se je pred kratkim nekega dopoldne ustavil avto. V hotelu se je pojavil šef beograjske' policije s svojimi detektivi, ki se je kot tak predstavil. Pozval je predse vse natakarice, Izmed katerih je usoda doletela tri najlepše, da so bile »aretirane«. Avto z dekleti je zginil. Ker deklet le ni bilo nazaj, se je šel hotelir informirat na policijo o zadevi. Tu pa je prišlo razočaranje. Zvedel je, da je bil šef policije, ki je odpeljal dekleta, namišljen slepar in lopov. Zaradi tega dogodka vlada v Beogradu veliko razburjenje.
Ljubljana.
— (1. V. Nagjr iz Ljubljane je naSel
smrt v Ljubljanici. Poročali smo, da so ga domači že par dni pogrešali. Sedaj so njegovo truplo potegnili pri Studencu iz vode. Kaj je reveža gnalo v smrt ni znano. — Mož je bil mirnega značaja in dobrosrčen.
— Avtomobilne nesreče. V nedeljo 7. t. m. sta se pripetili blizu Ljubljane kar dve avtomobilni nesreči, ki pa le po srečnem naključju nista zahtevali človeških žrtev. — Ena se je zgodila blizu Turjaka, kjer je trčil motocikel s priklopnim vozom ob pridrveli avto. Kolo je last zobotelinika g. Novaka iz Ljubjjane, ki je peljal seboj v Ljubljano g. poslanca Škulja. Motocikel je ves razbit, avto močno poškodovan, poslanec Škulj je precej poškodovan, g. Novak manj. — Hujša je bila druga nesreča na železniškem prelazu pri Viču. Naglo drveč avto s šestimi osebami se je zaletel v železniške zatvornice, ki je obe prodrl, potem pa zavozil v cestni kamen, katerega je izruval iz zemlje in v brzojavni drog. Avto je popolnoma razbit, 4 osebe težko, dve pa lažje ranjeni. Sreča je bila, da Je avto prodrl zatvornice, kajti če bi bil obstal na železniškem tiru, bi ga bil raztrgal v istem hipu pridrdrajoči brzovlak ter razmesaril vse ljudi. — Železniški čuvaj je videl drveč avto, slutil pretečo nesrečo, zato vpil . in dajal znamenja za »stoj«, pa ni nič pomagalo.
Kot mrtvaški oder izbere divan, na ka-erega kaj kmalu položi truplo pokojne gospe Morris. Na vsako stran divana postavi dvoje velikih gorečih voščenih sveč, ostali prostor okrog mrtvaškega odra pa okrasi z velikanskimi rastlinami, ki jih je umrla negovala v svojem salonu. Ko je stari mož vse uredil, se zmučen zgrudi na stol in prične bridko plakati nad neizprosno usodo, ki je tako kruto zadela mater in hčerko.
SLOVO OD PRIJATELJEV.
Vratolomen skok skozi okno s® je Williamu popolnoma posrečil. Vsakdo drugi bi bil brez dvoma obležal z zlomljenimi udi pod oknom. Po skoku jo hitrih korakov mahne naravnost proti svoji hiši na zapad-nem obrežju, kjer Jim že nestrpno čaka na svojega gospodarja, boječ se, da se mu je radi dolgega izostanka pripetila kaka nezgoda ali da je morda padel policiji v roke.
Ko stopi mož s krinko v sobo, se ga Jim močno prestraši, opazivši njegovo razburjenost. Kakor je težko čakal njegovega povratka, tako ga je sedaj strah v zavesti, da se nahaja sam z zagonetnim možem v sobi. Nekaj časa hodi mož s krinko nemirno po sobi gorindol, ne meneč se za Jima, ter govori sam s sabo neke čudne, Jimu nerazumljive besede. Naenkrat pa obstane pred Jimom, ki h skrbi polnimi pogledi sledi vsaki kretnji zagonetnega moža.
»Pojdi iskat Billa«, ukaže Jimu s strogim glasom, »in ga privedi semkaj!«
Jim se seveda požuri, vesel, da more iz sobe. Mož s krinko stoji sedaj nepremično v sobi — prsa se mu vsled mrzličnega delovanja srca burno dvigajo.
»Danes se vrne podmornica«, prične govoriti sam s sabo.
»Prav, prav — kajti napraviti hočem konec z vsem, prav vsem, kar mi je bilo drago in ljubo. Edvardu dam posestvo v Walesu. Ondi mora s svojo lepo ženo — ah kake muhe mi povzroča ta beseda — prav knežje živeti. In tudi Toma hočem kraljevsko nagraditi. — Sedaj hočem biti sam, živeti sam — ker sem vse — vse zgubil. Sedaj sem prost — kajti Ellen, moja sladka Ellen, ni več med živimil«
Obraz zakrije z rokama ter bridko za-plače, pa le za trenotek se uda težkim mislim, potem pa zaiskre njegove oči v grozni maščevalnosti.
»Da, sam hočem biti in ostati. Ne mogel bi še nadalje gledati sreče, ki sta jo dosegla Edvard in Tom, ne, to bi me spravilo ob pamet. In njima slovo ne bo pretežko, saj je Edvard fino čuteč mož, katerega kljub njegovi udanosti in nepo-plačljivemu prijateljstvu napram meni vendarle navdaja nek prikrit strah in groza. Tom ne pozna moje preteklosti in tudi ne mojih dejanj. Bolje je, da se naša pota ločijo za dolgo dobo, četudi morda ne za veduo!«
Jim in Bill vstopita sedaj v sobo.
»Bill«, pokliče mož s krinko. Nagovorjeni stopi bližje.
»Preje si ti že nekajkrat krmaril podmornico, do nadaljnjega prevzameš zopet posel krmarja. Si razumel?«
Bill se ponižno prikloni. — S prekrižanima rokama stoji sedaj mož s krinko pred 'obema. Oči se mu svetijo kot blisk v temni noči. Bill in Jim ne moreta vzdržati njegovega pogleda.
»Kje sta oba črnca?« vpraša rezko.
»Zvezana vsak v eni sobi; eden ni videl druzega!«
»Znana jima je naša skrivnost, — sramotno sta se vedla napram deklici, ki si ni mogla pomagati. Doleti naj ju kazen, določena ua izdajlceU
»Kedaj, milostivi gospod?« vprašata hkratu.
»Takoj!« odgovori mož s krinko z groznim naglasom.
Ne da bi črhnila besedico odideta Bill in Jim iz sobe. Par sekund stoji mož s krinko nepremično v sobi, potem pa stopi k vratom ter jih napol odpre. Nekako deset minut vlada popolen mir v hiši. Naenkrat pa je slišati odmev korakov večjega števila mož, ki s'e dozdevno počasi in s težkim trudom pomikajo naprej. Sedaj zavijejo okrog ovinka na hodniku; med njimi — pet po Številu — se nahajata tudi Jim in Bill. —
S sabo pa vlečejo oba črnca, trdno zvezana s hrbti skupaj v živ klopčič. Ko se približajo možu s krinko, ki stoji med vrati sobe, jim da znamenje, da uaj obstanejo. Mož s krinko stopi k zvezanima črncema, ki v smrtnem strahu naravnost grozno buljita s svojimi očmi.
»Lopova, sedaj prejmeta plačilo za vajina podla dejanja, ki ga pa ni primerjati ■ s plačilom, katero sem namenil vajini gospodarici. liCem jo — naSel jo bom. In £im prejme prokleta ženska strašno plačilo za vsa grozodejstva, potem morata, lopova, zavrženemu bitju streči v peklu!«
Na njegovo znamenje se prične grozen sprevod pomikati naprej — po stopnjicah, ki vodijo v klet. Mož s krinko stoji še vedno med vrati in posluša. Naenkrat pa začuje pretresljivo jadikovanje, pljuskanje grgranje. Potem pa zopet vse utihne, le po stopnjicah kleti odmevajo koraki mož. Mož s krinko zapre vrata. V temnih očeh tli ogenj najstrašnejše maščevalnosti.
»Oh, da bi se skoro že vrnila podmornica«, govori sam s sabo, »da morem takoj , odriniti v kraj, kjer čaka Tereza na povratek svojih služabnikov, ki ležita sedaj na dnu Temze. Hahaha — lepa vražja ženska
— Jak bo kmalu v tvoji bližini in potem — t
Mož s krinko utihne za trenotek, potem pa nadaljuje:
»Živo hočem dobiti v roke, živo, z ne-broj mukami naj popla®a smrt moje sladke Ellene. Njena lobanja naj se leskeče med onima dvema tu notri- Oh, da bi to žensko že imel v rokah, ali — — —«
Na lahko vzdihne.
»Ali naj grem odtod, ne da bi jo še enkrat videl? Ali naj ne bom navzoč, ko bodo zemeljske ostanke predrage Ellene
— izročili hladni zemlji?«
Mož s krinko se sedaj v svojem obupu grozno zakrohota.
»Ne, ne, kasneje —< kasneje bom pla-kal na grobu vroče ljubljene Ellene. Sedaj me kliče maščevanje, proč moram, da konča vražja ženska, ki jo je umorila, svoje življenje. Umreti mora v strašnih mukah!«
V sobi je Isedaj vse mirno in tiho. Ure in ure se zagonetni mož peča v mislih s svojim nadaljnjim maščevalnim načrtom, ki naj mnogim prinese pogubo. Naenkrat pa nastane na hodniku živahno vrvenje. Slišati je korake in glasove, ki se bližajo vratom njegove sobe. Mož s krinko se zbudi iz svojih misli.
»Ah, podmornica se je vrnila — le še nekaj ur ostanem tukaj, potem pa dam slovo Londonu, kjer spi večno spanje ljubljena Ellen!«
Tedaj se že odpro vrata. Pred njim stoji Edvard. Iz obraza mu je brati skrb in iskreno sočustvovanje, saj je že od Jima in Billa zvedel, kaj se je pripetilo za časa njegove odsotnosti. Da, v njegovih odkritosrčnih očeh je videti solze, ko krepko stisne mrzlo desnico zagonetnega moža. Mož s krinko položi svojo roko zaupno na ramo dragega mii prijatelja.
»Dragi moj Edvard,« nagovori s potrtim glasom svojega prijatelja. »Vaše oči mi pravijo, da Že vse veste — prav vse. Skupaj smo prebili mnogo veselih, pa tudi trpkih ur, toda neusmiljena usoda Je odločila
drugače. Prišel je čas ločitve. Zato prosim vas in Toma, da mi mojega sklepa ne štejeta v zlo in da kje drugje v miru uživata neskaljeno srečo z vajinima mladima soprogama.«
Edvard nič ne odvrne, saj si more v duhu predstavljaj, da (zagonetni mož pot tragični , izgubi svoje ljubljene i zaročenke pač ne bi mogel še naprej gledati njegove in Tomove sreče.
Mož s krinko vzame x mise cel šop rasnih papirjev.
»To tukaj, Edvard, moj dragi prijatelj
— naj vam bo kot majhna nagrada za vse usluge, katerih itak ni mogoče poplačati, in za katere vam ostanem hvaležen ta vedno. S temi papirji vam podajam posestvo v Walesu, za katero vas bodo zavidali največji angleški bogataši. — Nikalce zahvale, dragi Edvard, saj sem še vedno vaS dolžnik!«
In zopet seže na mizo ter izroči Edvardu nov šop papirjev.
»To je za Toma, vrlega krmarja. Tudi ta vrli mož je brezmejno veliko storil zame in tudi on naj bo s svojo Molly preskrbljen za bodočnost. Dragi Edvard, izročite mu ta papirje. V bližini njegove domovine mu podarjam lično domačijo, ki mu bo nudila brezskrbno, naravnost sijajno življenje.«
Z ginjenim srcem sprejme Edvard papirje. Mož s krinko povabi svojega prijatelja, da se usede na divan poleg njega.
»Ostanite še tu v hiši, dokler ni vse pripravljeno za vaš odhod — jaz se vrnem šele čez nekaj tednov, morda ealo šele črez nekaj mesecev. In še eno prošnjo imam do vas. Le od vas in Toma hočem vzeti slovo,
— ne pa tudi od vaše soproge in Molly — ker bi me slovo od vajinih soprog, katere je moja nesrečna Ellen tako vzljubila, da ju je nazvala svojim prijateljicam, prevet! potrlo.«
Edvard mu pritrdi, saj si zamore predstavljati duševno stanje zagonetnega prijatelja po udarcu, ki ga je tako nenadoma zadel.
Četudi Edvarda neka tiha sila vleče k zagonetnemu možu, vendar ga v srcu navdaja tih občutek veselja, da bo odslej živel s
svojo ljubljeno soprogo na deželi, izven hrupa in vrvenja v glavnem mestu — da bo dal slovo tajinstvenemu življenju pri svojem zagonetnem prijatelju. Svojo srečo je našel; ima ljubko ženico, bogastvo, sploh vse, kar je potrebno za srečno življenje.
»Kdo bo sedaj krmaril podmornico?« vpraša Edvard po daljšem molku svojega prijatelja.
»Zaenkrat bo ta posel prevzel Bill,« odgovori mož a krinko, potem se pa dvigue z divana ter nadaljuje: »In sedaj, dragi Edvard, poskrbite, da pridejo dragocenosti, / ste jih pripeljali b podmornico, v spalni Zaenkrat zadnjo opravilo, ki ga izvršite mene. Nikdar vas no pozabim, nikdar, • tem morete neomajno računati. In čim premagam vse ovire, potem se zopet vidiva.«
Z naglo kretnjo poda Edvardu desnico, potem pa hitro odide iz sobe. Tudi Edvard odide takoj za njim, da o vsem, kar Je ravnokar zvedel, obvesti svojo soprogo in Toma. — V sobi zgoraj naleti na Bessy in Molly, ki sta že zvedeli za Žalostno novteo, da lepe gospodične Ellene, neveste zagonetnega moža, ni več med živimi, solzečih oči. Ker ju Edvard v njih žalosti ne mara motiti, odide k Tomu, kateremu na kratko pove sklep moža s krinko. Začetkom Je vsled vesti, da ne bo več krmaril čudežne | ladje, precej užaloščen, ko mu pa Edvard pove, kako knežje ga je zagonetni mož nagradil, skoro od veselja poskakuje.
»No, to mo bodo debelo gledali doma, ko se vrnem bogat kot kak knez. In gospod Long, menda ml ne boste šteli v zlo, če vas kedaj obiščem ali eelo k sebi povabim. VVales ni niti tako oddaljen od moje domovine, in moja Molly je tako selo navezana na vašo soprogo!«
»Tega sploh ni treba vprašati«, odvrne Edvard prisrčno, »oba sva dovolj časa živet* in delala skupaj, da si postaneva dobra prijatelja. In za svojo osebo sem trdno uver-jen, da se bova ie prav pogosto videla in si vračala obiske!«
Ogovorai nredalE: Vnui]* Bipilfc. Tinka tiskana H. Hrovati« j L|abl)aal
Izdaja koaxor«i| »Kov« Pravda«.
-T"1*"-—.........»	-...... .....
fžajitistveni morilec deklet.
(Nadaljevani*.)
Priporočamo tvrdko
Ljubljana, blizu Prešernovega spomenika za vodo.
Halcenetf! nsKup
nogavic, žepnih robcev, brisalk, klota, belega in rujavega platna, Sifona, kravat, raznih gumbov, žlic, vilic, sprehajalnih palic, nahrbtnikov, potrebščin za Šivilje, krojače, Solingen Škarij za prikrojevanje in za obrezovanje trt.
NA VELIKO IN MALO.
Prometni zavod za premog
d. d. v Ljubljani
prodaia premog
la slovenskih premogovnikov
vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava na debelo.
Inosemskl premog In koka
vsake vrste ln vsakega Izvora ter priporoča češkoslovaški in angleSki koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog In brikete.
NASLOV:
Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani, Miklošičeva c. 15/11.
Hodni salon
Minka Horvat
LJUBLJANA, Stari trg 21 ima vedno v zalogi naj-novejše damske in dekliške slamnike in klobuke. Žalni klobuki vedno v zalogi. Popravila se sprejemajo.
Oglašajte
v
Novi Pravdi!
Pozor, kroja)!, Šivilja, nešivilja
Kaj ti koristi kroj brez pouka ? Z natančnim poukom, preizkušenega po vsakem modelu ga dobiš na željo ekspresno po pošti v KROJNI ŠOLI, koncesijonirani od ministrstva za trgovino in obrt.
Ljubljana, Židovska ul. 5.
Vsak mesec teiaji za krojače, šivilje In nešivllje.
Glasbene Instrumente In potrebščine
kupite najbolje In najce-neneje pri M. MUŠIČ, Ljubljana, Šelenburgova 6
TUNGSRAM
ZAGREB * ZEMUN
Vse pisalne, risalne in šolske potre&čine dobite najceneje v papir« ni trgovini
Hirosloo Bivic
Ljubljana Sv. Petra cesta 29. Lastna knjigoveznica.
Velika zaloga šolskih zvezkov, map, in blokov.
Ki
i Liljani, Manjin lig iv. II
sprejema hranilne vloge in vloge na tekoči račun ter jih obrestuje najugodneje. Vezane vloge obrestuje po dogovoru. — Proti dobremu poroštvu daje osebne, trgovske in obrtne, zlasti pa kredite na kratek rok.
linMI Slinlnl stroji
so edino
Josip Petelinca
znamke
.flrltzntr" ln „Bdler“
VeCletno jamstvo. Delavnica za popravilo strojev.
Pouk v vezenju brezplačen.
Ljubljana
blizu Prelernovaga spomenika sa vede.