i v »: ■ Sl S, leto. Poštnina parvšallrana« Posamezne številke 1 D. V Ljub! jan!, V četltCK 14. septembra 1922 Naročnina za kraljevino * SHS aeežao 15 O- Letno 180 £X ^ inozemstvo; 20 O- Letao 240 a s enostolpna: mm vrsta ia 50 P«A TtQn«: po^w P v. "■ ■! - *». r9,. . r„, Oj 1 • i Jtv V - • Ur »d >4. l°4J Urednfltvo: Wolfova ulica l/L Taleto« 0 Uprava: Marijin trg S. Tatafa« Rokopisi 9« ne vraCajlO-Vpratanjem j« prilotih znan xa odgovor doseženi uspehi na II. ljubljanskem velesejmu. te ^^u^anskem velesejmu so aosegli v posameznih, strokah «*deči uspehi; *K>taa industrija kovinski igdaiki W ^USi' £•** stroias ftfcištv® godala Ovna - Orodj« ^ttrotehnlka. JJontanlstika E**®®®, Spke, parilo [Wfr, grafika, kartonala Dinar 31.590.000 51.870.000 2,340h00 21.672.000 3.060.000 1.812.000 9,997.200 51.816.000 8.296.000 6.031.000 300.000 14.140.000 46.356.000 40.656.000 Konična Poljedelstvo Stavbarstvo Bijouterie, galaatarija, dragu-Ijarstvo Steklo Klobuki, stamniki AatomobiU, dvokolesa ’ '.• -"‘V* ;■ Dinar 26340-000 2.664.000 840.000 7.908.000 3300.000 8.844.000 8.820.000 354,552.200 pri presoji Upo§tevatl se mora teh uspehov, da niso vsi trgovci prijavili vseh sklenjenih kupčij in da vsled tega znaša skupni uspeh naj-mhnj za eno tretjino več, kot kaže gorenja zaključna številka. taominski dan d’Anunzzijevega prihoda na Reko v znaku nasilja. JJOST MED REKO IN SUŠAKOM MOČNO ZASTRAŽEN. — UGLEDNEJŠI MEŠČANI POBEGNILI IZ MESTA. - FAŠISTOVSKA NASILJA > NA TUJIH KONZULATIH k I^eka, 13. sept. (Izv.) V ponede-so še ves dan prihajali fašisti in fSionarji iz Julijske Krajine in iz [pije na Reko, da se udeleže prozne druge obletnice prihoda DrAn-r^ia na Reko. Predsnočnjirc so ponovi vseh cerkva naznanili prebi-JjUstvu začetek cerkvenih funkcij. V ~fkvi sv. Vida je bil svečani tedeum ?*2dravje reškega poveljnika D’An* *®i2ia. Cerkvene svečanosti so se J3j|ležili zastopiki vseh državnih in finskih oblasti, kakor tudi razne jorporacije z italijanskimi zastava* rjjr Včeraj 12. t. m., so se svečanosti ?valjevale. Ker so fašisti zagrozili, »odo vdrli na Sušak, da tudi tam rj^znujejo svojo obletnico, so bfli ob {Jtostu med Reko in Sušakom postav-2*hi močni oddelki alpincev. Ugled-meščani so pobegnili iz mesta, rj iih fašisti ne bi prisilili, pripeti si rjkarde in podpisati se v spominsko Fhigo za D’Annunzia. Fašisti r**J‘go^ za D Annunzla. fašisti so *Uhreč sklenili, da bodo vsakogar, __ . - ki ga dobe na cesti brez kokarde, prijeli, mu pripeli kokardo in ga pri-tirali na Dantejev trg, ako ne bi hotel iti tjakaj prostovoljno, da se vpiše v spominsko knjigo, ki jo ižroče D’An-nunziu. S tem činom se hočejo fašisti izraziti temu junaku zahvalo Reke in upanje, ki ga stavi ja j o nanj, Češ, da mote Rečane odrešiti le on. Okrašeno je bllp tudi italijansko poslaništvo v znak »ljudskega veselja«. Predrznost fašistov se zrcali najbolje v dejstvu, da so šli tudi na tuje konzulate in Zahtevali, da morajo razve-siti zastave. En fašist je šel tudi k turškemu konzulu. Ko ga je le ta vprašal, za kakšno proslavo gre, mu je odgovoril fašist: »Za proslavo p’Anniinzijevega prihoda na Reko«, Ko pa je konzul odgovorih da ne priznava tega praznika, je začel fašist kričati, nakar mu je turški konzul pokazal vrata. Nato je šel konzul na italijansko poslaništvo in se je pritožil zaradi tega dogodka. Razkol v demokratski stranki. ” Beograd, 13- septembra. Qzv.) »Politi, rj* objavlja aa vodilnem mestu objavo J^sednika demokratske stranke Ljube *ldovi£a, takoj nato pa izjavo ministra r^Vete Svetozarja Pribičeviča, ki veli, da Unba Davidovič s svojo udeležbo na za-, ®škem kongresu javnih delavcev Izzval 2*® v demokratski stranki in v vladi, i odkrito, da obstojata v demokratski *nki dve orientaciji. Stranka se mora odločiti za eno ali drugo. Ta odloči-j^^fcora biti popolnoma jasna- Stranka vedeti, kaj hoče in ne sme kolebati kamor jo pač kdo vleče, * .Kajfc- ^ r ffSTV* Beograd, 13. septembra, (izv.) »Novi List« pile« Vest o demisiji predsednika narodne skuplčine dr. Ivana Ribarja se ne potrjuje. V političnih krogih splošno sodijo, da dr, Ribar ne bo podal ostavke, dokler se vprašanje njegove udeležbe na kongresu Javnih delavcev v Zagrebu ne razčisti v glavnem odboru stranke In v demokratskem klubu. Z veliko nestrpnostjo pričakujejo prihoda ministra dr. Krstelja, podpredsednika demokratske stranke, ki bo sklica sejo glavnega odbora, na kateri bodo razpravljali o sporu, ki je nastal v stranki zaradi udeležbe predsednika demokratske stranke na zagrebškem kongresu. liriko-turška volna. V*Ol ESKA VLADA ZA OBRAMBO CARIGRADA IN OALIPOLIJA. — V INOZEMSTVU ZAHTEVAJO ODSTOP KRALJA KONSTANTINA. — ODGODITEV ORUENTSKE KONFERENCE, j^Pariz, poroča: Angleška vlada je 13. sept. (Izv.) Agence H francoski vladi noto, v kate- **iVe -v rai-'ima na sodelovanje ba v, da se zagotovi obrambe Ograda in polotoka Gallipoilsa. Pojt, a r^Piejudidrala Francija skle-VjIj, ^mistrskega sveta, ki se bo žalg ^ torek, izjavlja, da se bo dr-ttfena 01 Anglija, vseh doslej skle-Pogodb. feuii nn’ l1,3- ,sePh (Izv.) Agenzia Stenska vi ^U]e vstopno izjavo: Fran-hoto ki PristaIa na italijansko s?&- naj se pred konfe-■predkrvn?^ ^‘^tkah priredi posebna svojj rr . ren.ca- Angleška vlada je v d« Se .J1 davila, da želi tudi ona, spnr in ®preI Pravna turško-grški dosego ^ tneI° sovražnosti. Da dobrava uTi” vzhodu, _^Jtahjanski predlog, naj se skliče predkonferenca, ki naj pripra- vi potrebno gradivo. Meni pa, da bi bilo spričo izredno velikega vznemirjenja na Turškem umestno, počakati na razvoj dogodkov v Mali Aziji, in sicer toliko časa, da se sklene premirje In da se ustali vojaški položaj, Nato bi bilo prav, da se skliče nova konferenca. London, 13. sept. (Izv.) Večje števno grških kolonistov v Angliji in v Zedinjenih državah ameriških je izdalo sklepe, v katerih zahtevajo, naj Odstopi kralj Konstantin in naj se vrne Venizelos. London, 13. sept (Izv.) Kakor poroča »Daily Mail«, so zavezniške vlade poslale angorski vladi noto, v kateri opozarjajo na to, da bo vsakršen poizkus Turkov, vdreti v Tra-cijo, naletel na odpor. Ižanci Invalidskega kongresa v Zagrebu. invalid ?®Irt5ml’ra' (J27-) Šesti med- Danes dopoldne so Imele posamezne sekd-* v Jugoslavm , 0Dgre3’ ^ zboruje le- 3e seje, na kar so ss gostje ogledali mesto ,v»Ih mestih vi MSlCetr _menia5e v treh in drage znamenitostL ob pol 2. so bili na r?*4*. Ima dar, , , n ’ Erebu In Beo- kosilu v Palast hotelu. Popoldne so posetlli 4ekžema konv^ ^ Se'6 v žrebu, razne invaEdske zavode in večja industrij-^kaj iz L Er*sa 80 včeraj dospeli ska podjetja. Zvečer so prisostvovali slav- tukajSni, * lo4v®ru 3ih le nostnl predstavi v gledališču, ki je bOa Snoči tn J* invalidskega udru- prirejena na čast udeležencem Invalidskega namerili skupne večerje, teneresa. Jutri dopoldne nadaljujejo sekci- Bova 0i (ttMe Mi Praga, 13. sept. (Izv.) Kakor poroča »Bohemia«, predloži poslanec Švehla prihodnji teden listo novih ministrov. Svehla prevzame v novem kabinetu ministrsko predsedništvo, dr. Rašin zopet finančno ministrstvo, dr. Beneš pa ostane minister zunanjih poslov. NADALJNE RAZPRAVE O POBIJANJU DRAOINJE. Beograd, 13. septembra. (Izv.) Danes ob 5. popoldne je zastopnik ministrskega predsednika Timotljeviča sklical sejo ministrskega sveta, ha kateri Je vlada nadalje-vn.a razpravo o pobijanju draginje ta o prehrani pasivnih krajev. PRIČETEK PARLAMENTARNEGA ZASEDANJA. Beograd, 13. septembra. (Izv.) Vlada je sklicala zakonodajni odbor za 1. oktobra, narodno skupščino pa za 5. oktobra. Ker pa je predsednik Trifunovič še pred tem skleporh sklical zakonodajni odbor za 15. oktobra, bo prva seja ta dan. Predsednik skuplčine dr. Ribnr je bfl obveščen o cal sejo glavnega odbora, na kateri bodo lam en ta. Pričakuj« se, da pride 5e te dni v Beograd. ZAHTEVE POŠTNEGA IN BRZOJAVNEGA URADNISTVA Beograd, 13. septembra. (Izv.) Jutri »e povrne semkaj minister za pošte In brzojav dr. Miladinovič. Takoj ga posetijo zastopniki poštnega, brzojavnega in telefonskega udruženia, da mu predloie svoje zahteve po rešitvi vprašanja dnevnic neukaznemu oso-bju tega resorta, kakor tudi zahteve po nočnih aokiadah vsemu poštnemu in brzojavnemu urddnJštvu. Tem zahtevam mora minister ugoditi do L oktobra, sicer bo oso-bje kolektivno podalo ostavko na državno službo. ': KREDJTi NARODNE BANKE ZA TRGOVCE ,IN IZVOZNICARJE. Beograd, 13. septembra. (Izv.) Upravni odbor Narodne banke je imel danes sejo, ha kateri je sklepal o dovoljevanju kreditov trgovcem Ih izvozničarjem. Doslej je Narodna banka v to svrho izdala že okrog 400,000.000; dinarjev. Borzna poročila. Curih, 13. septembra* Berlin 0.335, New-york 533, London 23.57, Pariz 40.40. Milan 22.45, Praga 17.65, Budimpešta 0 22, Zagreb 1.75, Varšava 0.08, Dunaj 0.0075, avstrijske krone 0.00875. Berlin, 13. septembra. Devize Dunaj 2.03, Budimpešta 62.92, Milan 6766.50, Praga 5293.35, Pariz 12.159.75, London 7081.10, Newyork 1598, Curih 30.08730. Praga, 13. septembra. Dunaj 0.035, Berita 1.80, Rim 125.75, avstrijske krone 0.035, Italijanske lire 124.75, Budimpešta 1.15, Pariz 224.50, London 131.75, Newyork 29.30, Curih 599.50, Dunaj, 13 septembra. Devize: Zagreb 239.75—240.25, Beograd 959—961, Berita 48.85—49.15, Budimpešta 32.45—32-55, London 332.900—333.500, Milan 3186—3194, Newyork 74^50—75.000, Pariz 5704—5716, Praga 2507—2513* Sofija 4395-44.05, Curih 14.135—14.165. Valute: ameriški dolarji 74.525-74.823, bolgarski levi 403—407, nemške marke 49JO—50, angleški funti 332.400—333.400, francoski franki 5745— 5770, Italijanske lire 3152.50—3167.50, jugoslovanski dinarji 948—952, romunski leji 519—521, švicarski franki 14050—15.000, češkoslovaške krone 2495—2505, madžarske krone 32.30—32.50. Zagreb, 13. septembra. Devize: Dunaj 0.105—0.106, Berlin 5.30—-5.40, Budimpešta 3.20—3.30, Bukarešta 65—70, Italija 333— 334, London 338—345, Newyork 76.50— 77-50, Pariz 587.50—592, praga 256—262, Zofija 0—45, Švica 1450—1462, Varšava 1.14—1.18. Valute: ameriški dolarji 7530— 0, avstrijske krone 0-105-o.il, češkoslovaške krone 255—258, francoski franki 57730 —58230, nemške marke 53*0—730, švicarski franki 1420—1440. Beograd, 13. septembra. Devize: Dunaj 0.105, Berlin 5.275, Budimpešta 3.72, Bukarešta 64.90, Milan 334.50, London 346, Newyork 7730, Pariz 595, Praga 263, Svic« 146430, Solun 193. je svoje delo. Po obedu, ki Jim ga priredi pokrajinski namestnik Demetrovič, sl bodo gostje ogledali zagrebško okolico. Večerjali bodo v sanatoriju Prestovcu pri Zagrebu. Pojutrišnjem odpotujejo udeleženci invalidskega kongresa v Beograd. Romuni in Portugalci se jim pridružijo deloma v Zagrebu, deloma v Beogradu. Razpravni Jezik na kongresu je francoščina. Pred novimi zapletliaji v bližnjem Oriientu. Pred kratkim časom Topočeta vojna med Grčijo in Tttrčilo se je konusa s popolnim porazom Grčije. To pomenja obenem poraz angleške politike « bližnjem orijcnta. katera je ves čas stala na strani Grčije, v nadt, da jo bo lahko izrabljala v svoje namene. Anglija namreč nadaljuje tudi po vojni svojo pred? vojno »politiko morskih ožin*. In med morskimi ožinami ni najmanj važna ožina Dardanel in Dospora, ki tvori prehod iz Egejskega v Črno morje. Vojno le začela Grška. Hotela sl je zasigurati svojo posest v Mali Aziji * orožjem, pri tem pa je naletela na izborno organizirano in kar je ravno toliko vredno. Izborno oboroženo turško armado, Id je v nekolikih udarcih pobila grško vojsko in hi sedaj zmagoslavno prodira proti Carigradu, katerega, kar kor povedo zadnji brzojavi, že ogroža njena konjenica. Kakor javljajo iz Aten, je severna grška armada popolnoma uničena in zadnje njene ostanke je v ljulent navala turška armada razbila jagozapadno Smirne. Govori se, da je poraz grške vojske tolikšen, da se lahko reče, da grške armade v Mali Aziji sploh ni več. ' - Kaj je povzročilo to katastrofo grške armade? Niso še znani natančnejši podatki, toda vkljub temu mirno lahko rečemo, da je to katastrofo povzročila prepotentnost grškega monarhlzma, Id je nob boljšega in največjega grškega državnika, Venzelosa, poslala v pokoj, na drugi strani pa napačna politika Lloyda Georgea, ki ni vedel, s kom da ima v turški armadi računati in ki je zazibal Grke v sladko zaupanje nepremagljive angie' ške politike s tem, da jim je dajal svojo moralno pomoč. Niti Lloyd George, niti Grki pa niso računali z nemško-ruskim sporazumom in niso računali s tem, da ima sovjetska vlada največji interes na tem, da kolikor mogoče oškoduje angleško politiko na orljenttt. In nemško orožje, ki ni uspelo tekom svetovne, vojne v oriientu preko Balkana, služi danes Turkom preko Rusije in sluti ** uspešno. sa«? c Vsa zadeva bi nas ne zanimala preveč, če bi ne odi Grki na» neposrtdtb sosedje in če bi ne obstajala možnost, da se oboroženi konflikt med GrH fitt Turki ne zanese neposredno na naše meje in morda tudi preko njih, TurM znajo izrabljati svoje vojaške zmage jako dobro tudi v političnem oziru in dej* stvo, da so odklonili grško prošnjo za premirje, je bolj političnega, kakor fid vojaškega pomena. Oni se danes ne zadovoljujejo s posestjo Male Azije, okt danes zahtevajo na podlagi svojih vojaških zmag že — vsaj deloma —• fUdt svojo prejšnjo posest v Evropi. In svoje zahteve podpirajo z bajoneti. ' v/; Proti bajonetom, ki so jih Nemci preko Rusije poslali Turkom, pa ne bodo prav preveč pomagale besede antante, ki grozi Turkom z odporom, če bi hoteli stopiti na evropska tla. Ker beseda je vedno slabša od bajoneta, vsaj za irenotek. vi.: Obstoja torej možnost, zelo verjetna možnost, da se zanese grško-iuršht spor do naših meja in da bomo morali postaviti močne čete na mejo, da se ne . zanese ta neprijetni odmev svetovne vojne preko njih. Verjetnost za to postaja tem večja, ker prosijo grški monarhisti, da naj naša armada zasede Solun, da ga brani pred Turki in pred, kar je za grške monarhiste morda še bolj važno, pred — Venizelom. . ... ii J Prepričam smo, da se naša zunanja podtika pod vodstvom dr. Ninčiča v. take avanture ne oo spuščala. Opozarjamo pa na drugo morda nevarnejše, možnost. V Grški grozi izbruh krvavih nemirov. Ali bodo tt nemiri samo izbruh uk-volje proti vladajoči dinastiji in s tem izraz proti dosedanji politiki vlade, o# pa se bodo pretvorili tudi v boj proti obstoječemu socijalnemu stanju v dežeS. Tega se danes z gotovostjo ne da reči. Možno pa je tudi drugo. Vsaj je vsakomur, kdor zasleduje svetovno politiko, znano, da vzdržuje ruska sovjetska vlada po vsem svetu svoje agente in da jih rd najmanj poslala v Grčijo. VprOr sanje je, če ne bo ruska sovjetska vlada smatrala sedanji trenotek za ugoden, da poskusi v Grčiji Izvesti socijalno revolucijo. In tukaj je za našo država, prava nevarnost grško-turške vojne. \ ■ Naše merodajne kroge opozarjamo na možnost, da smo lahko za nekoliko tednov najbližjl sosedi sovjetskega režima. Naj ukrenejo vse potrebno, da m grško-turški spor mirno poravna in s tem prepreči nevarnost, da bi se zanesle tudi v našo državo, ki ie tako potrebna miru, možnost infekcije socijalne držav Ijanske vojne. Vi Novo preganianie komunistov. Zagreb, 13. sept. (brv.) Zagrebški policiji Je padlo v roke pismo, ki so ga nekateri zagrebški komunisti poslali bivšemu komunističnemu poslancu dr. Simi Markoviču, ki se sedaj nahaja na Dunaju. Pismo so poslali začetkom aprila na Dunaj. V njem zahtevajo od dr. Markoviča kot predsednika jugoslovanskega komunističnega odbora na Dunaju, naj pošlje podpisanim denarja, da morejo obnoviti komunistično gibanje na Hr-vatskem in v Slavoniji in začeti propagando potom komunističnega lista. Pisci pravijo nadalje, di je treba to novo akcijo izvesti brez znanih komunističnih voditeljev Gjura CvijiČa in Kamila Horvatina, ker ta dva nista doslej ničesar storila, dasl sta bila delegirana v Zagreb kot zaupnika odbora in sta imela nalogo, da obnovita in organizirata komunistični pokret. Akoprav sta ta dva voditelja skušala delovati s tem, da sta ustanovila list »Borbo«, vendar nista imela nobenega uspeha, ker sta v očeh delavcev na Hrvatskem in v Slavoniji preveč kompromitirana. Povodom lanskega preganjanja komunistov po vladi sta pustila delavstvo na cedilu in sta pobegnila na Dunaj, kjer sta živela potratno, stanovala v najdražjih hotelih itd. Zaradi vsega tega ne mara delavstvo na Hrvatskem in v Slavoniji ničesar slišati o Cvijiču fc Horvatinu. Pisci tega pBfc ma obljubljajo, da bodo stremfli s£ tem, da obnove vse prejšnje komu« nistične organizacije in da zberejo okrog sebe ves proletarijat Cim ji policija dobila v roke to pismo, je ta« koj odredila, da se na tem pismu podpisane osebe aretirajo. Med njimi se nahajata tudi dva znana kurirja med Dunajem in Zagrebom Ivanyi ih Kerin. Policija je aretirala pet oseb od onih, ki so podpisale omenjeno pismo. Kerin pa, ki je doznal, za kaj fire, je takoj pobegnil proti avstrijski meji. Policija je takoj izdala 2a njim tiralico. Istočasno se je odpeljal za njim na mejo detektiv zagrebške Policije. Toda dve uri, predno je dospel detektiv na mejo, je Kerin * prekoračil mejo ta se na ta način rešil aretacije. Orožništvo v Krškehg je sicer prejelo tiralico, ko se je Kerin mudil še tamkaj, vendar ga zfl spoznala Vsi aretiranci so Izročen* sodišču, Izv2emši dve osebi, o katerih se je ugotovilo, da sta njiju pod« pisa prišla na omenjeno pismo breg njunega znanja. Proti ostalim trem aretirancem bo državno pravdništvp dvignilo obtožbo. (Dasi smo odloča* naspromki komunistov in še bolj bo* Ijševiškega režima, smatramo take vrste preganjanja za popolnoma upravičena^ ” a*. »Jugoslavija* i4. septembra 1022. m*1mrwGitS »ce^rsm. Ofenziva dobrih Uudi. kongresa prinaša »Slo* pod gornjim naslovom ponatiskujemo v celotL) (K ttsrebškerrm bodna Tribunac Članek, katerega Včerajšnji veiičastveni kongres lavnih delavcev Je plamtel od za* Četka do konca v duhu visoke in dostojanstvene ofenzive. Od začetka do konca Je bilo razpoloženje dvignjeno in soglasno se je manifestirala volja in odločitev vseh: ne ostati pri željah in besedah, temveč preiti v akcijo, pričeti borbo za ono, kar vsi uvidevajo, priznavajo in proglašajo za edino dobro, pravilno in neobhodno. Ta duh se Je občutil na predkon-ierencah in na kongresu in povdar-jen je bil v vseh govorih, posebno v govorih uglednih srbijanskih govornikov. Dvignil ga Je takoj g. Aran-djelovič s svojo odkrito besedo: ustava je zanič, ker je centralistična in jo tako Hrvati nočejo. Kar je v njej slabega, treba izmenjati, ker je država važnejša od ustave, in ker jo bolje čuva sporazum kakor sila. Ta duh aktivnosti je bil povdarjen v govom g. Voje Veljkovlča, ki se je glasil dovolj jasno: »naš pokret mora biti borben. Moramo Iti naravnost k cilju, brez ozira na desno in levo, naravnost k cilju, k uresničenju našega državnega in narodnega •dinstva, temelječega na sporazumu tned Srbi in Hrvati.« Ta duh odločnosti Je bil naglašen v govoru gosp. Ljube Davldovlča, ki je akcijo, katero reprezentlra ta kongres, stalno nazlval »naš pokret« z »velikim ciljem« In ki Je govoril o pozivu na kongres, kot o trombi, kateri se je moral odzvati vsakdo, ki Jugoslovansko čuti, misli In dela In ki je vse navzoče nazlval tovariško prijatelje v eni misli in enem delu. Enak duh Je vel iz govorov vseh drugih govornikov, ki so celo Se Jasneje govorili. Kongres se Je sprva nazlval kongres »Intelektualcev«, pozneje kongres »javnih delavcev«, včeraj pa je prešel na pot, ki vodi k novemu pokretu ne samo vseh resničnih Jugoslovanov, temveč vseh »poštenih Uudi«. To Je Izhajalo Iz vsake besede, to izhaja Iz cele resolucije. Tvoritev •ne ironte pomeni 1 tvoritev bloka In front vseh poštenih, pozitivnih narodnih sil. Jugoslovanstvu je bil včeraj dan smisel miroljubnosti in spo-razumljenja, pravicoljubnostl ln enakopravnosti, poštenosti In resničnosti. Jugoslovanstvu je bila dana globoka etična in moralna vsebina. Sano poštena politika more biti jugo* slovanska politika. V narodu je v starih časih sodilo »sodišče poštenih ljudi«, mirovno sodišče. Včerajšnji kongres Je bilo tdko »sodišče poštenih ljudi«. Obsodil je, kar je slabega, razčistil je pojme in podal Je, v govorih odličnih govornikov ln v resoluciji, Jasno, točno formulacijo onega, kar hočejo vsi, ki so dobre volje, vsi oni, ki žele politični mir In pozitivno delo, vsi oni, k! vidijo rešitev v smeri sredine, v edini smernici konsolidacije. Po včerajšnji resoluciji ne more nfkdo označevati one, ki proglašajo to srednjo smernico kot negativne Uudi, ki so na nejasnem In ki niso politični. Resolucija točno, Jasno In izčrpno odreja smer vsem važnej-Šim vprašanjem, v katerih se danes morejo in morajo zložiti vsi konstruktivni elementi v naši zemlji. Ona vsebuje jasno in skoro tudi izčrpno orijentacijo, ki sama na sebi sicer ni nobeno novo odkritje, ki pa Je popolnoma drugačna od one, v kateri se giblje danes celokupno naše Javno življenje. Z včerajšnjim dnem se 'Jugoslovanstvo ni samo afirmiralo; alarmiralo je na združitev, postavilo svoje moralno merilo, odprlo vrata vsem poštenim ljudem in državljanom In jih zaprlo zlim. Prešlo je, končno enkrat, v ofenzivo. Ta ofenziva s« j« pričela izvanredno srečno. Zagreb je ponosen, da se je zopet enkrat v njem, kot ptica Feniks, dvignil nov Jugoslovanski polet. To se Je videlo na razblaženih licih tisočih dobrih naših ljudi. To se vidi po zanimanju vs« naše Javnosti. - Ofenziva poštenih ljudi, ki lele mir, slogo, pravico, jugoslovansko svobodo, je imela svoj prvi uspeh včeraj, ko je bil dosežen predor ne-prijateljskih front: tako režimske fronte, kakor tudi fronte hrvatskega bloka. Ta predor Je tukaj, Čeprav ni povsod še formalno likvidiran. Ta predor je globok tako na eni kot na drugi strani. Prisostvovanje in aktivna udeležba tolikih srbijanskih prvakov, posebno prvakov iz demokratske stranke na eni strani In velikanski odziv hrvatske inteligence It pokrajine in Zagreba na drugi Strani Je v resnici predor front. Modalni predor je še večji in bo rodil feejtke posledic^ Včerajšnji kongres, ta druga etapa akcije, pričete v Ilidžah, pome-nja datum v naši politični zgodovini. Ofenziva Je pričela, ofenziva poštenih proti zlu in zlim. Sedaj Je potrebno, da se uvrste v bojne vrste vsi oni, ki so do sedaj, v teh treh letih zla, trpeli na duši ln na telesu. Kvišku srca, kvišku zastave I Tragična smrt E. M. TimofJejeva. Z gladom, počasnim umiranjem telesnih In moralnih sil hočejo boljše-vikl ukloniti odpor delavskih vodite-Uev-socijalistov. Včeraj smo priobčili poziv zamej-ne delegacije stranke ruskih socljal-nih revolucionarjev na vse socialistične stranke sveta, da naj intervenirajo v prilog na smrt obsojenih socijalnih revolucionarjev, ki so sklenili umreti lakote, ako se smrtna obsodba v najkrajšem času ne Izvrši, ali pa prekliče. Poročali smo, da se je eden voditeljev ruskih socijalnih revolucionarjev E. M. Timofjejev v svoji Ječi obesil, da se Izogne večnemu zasramovanju in osvobodi svojo stranko obzira na svojo osebo, katero so boljševiki izrabiali proti stranki socialnih revolucionarjev. O tra-ični smrti TimofJejeva piše »Ceske Ilovo«: V Moskvi, v notranji Ječi Vseruske črezvlčajke (Izvamedna komisija — preko sodišče), na Veliki Lubjanci, se je obesil 2. t. m. na svojo samoZaveznlco vodltei ruske stranke socijalnih revolucionarjev — E. M. TImofjejev, vodilna oseba skupine pristašev svoje stranke, kateri so bili obsojeni 8. avgusta od moskovskega vrhovnega revolucijskega tribunala na smrt Poročilo o samomoru tega neustrašenega bojevnika za svobodo In socialistične Ideale se Je v prvem trenotku zdela neverjetna, žalibog pa se je v celem obsegu potrdila in Še dopolnila z vestjo o gladovanju, za katero so se odločili njegovi politični prijatelji, obsojeni z njim vred k smrti In z njim vred trpeči v mučilnicah Vseruske črezvičajke, ki se Je sedaj prekrstila v nedolžno zvenečo »Državno politično upravo«. Sovjetski ječarji na vse načine zagrenjujejo bivanje svojih Jetnikov v Ječi in povečujejo njihove predsmrtne muke s celo vrsto gnusnih odredb: pazniki, upravitelji ječe, člani Državne politične uprave — vsi tl se Jim vsak dan posmehujejo. Vseh dvanajst jetnikov se dnevno najnatančnejše preišče, obisk sorodnikov je prepovedan, hrane od zunaj ne smejo dobivati, dvajsetminutni sprehod na svežem zraku je odpravljen Itd., zato pa se je upeialo nočno pregledovanje celic — z eno besedo: sovjetska vlada stori proti osovraženim socialistom vse, da bi se smrtna kazen, na katero so bili obsojeni, Izvedla z gladom, počasnim umiranjem telesnih In moralnih sil obsojenih socialistov. To Je uvidel E. M. TImofjejev In kakor nekdaj Jegor Sazonov, atentator na carskega despota von Pleve — se Je tudi on odločil, da s svojo smrtjo protestira proti temu krvavemu režimu, da umre v svrho ohranitve življenja ostalih. Samomor E. M. TimofJejeva Je vzkrik, kateri mora otresti vest celega sveta. Je to vzkrik k proletarl-Jatu vsega sveta, ker to kar se danes godi v Rusii, ni samo notranja zadeva Rusije, temveč zadeva vsega kulturnega človeštva. Samomor Tlmofjejeva kliče soci-jaliste celega sveta na boj proti boi-ševiškemu nasilju, na boj za »minimum političnih in državljanskih svoboščin«, po katerih kriče boljševiki povsod — razen v sovjetski Rusiji. Kakor dokazuje smrt E. M. Tlmofjejeva In sklepi ostalih obsojencev, rajše umreti gladu, kakor pa prenašati še nadalje barbarski boi-ševiški režim, je vse vplivanje svetovnega proletariata na sovjetsko vlado bilo zaman. Sovjetska vlada je sklenila umoriti opozicijonalne socialiste na naj-surovejšl način. Direktna eksekucia ji je premalo. Zato Je odložila Izvršitev obsodbe ln tira obsojence s počasnim duševnim in telesnim mučenjem k samomoru. Gotovo so danes vladajoči v Kremlu varni, toda varni so bili dolgo časa tudi carji In njihovi pomočniki. Rdeči gardisti Jih lahko branio samo nekaj Časa. Vsaka nemoralnost in vsaka surovost se maščuje in se bo maščevala. Dobro vemo, da bodo komunistični voditelji zagovarjali tudi ta surovi umor revolucionarjev-sociall-stov. Njihova vest Je dovolj otopela, ko so zagovarjali bivše zločine sovjetske vlade. Toda komunističnim delavcem Je treba odkrito povedati: 5faSI voditelji hočejo, da bi iU sku- paj z njimi, da bi stvorili z njimi enotno fronto. Z njimi, ki zagovarjajo morilce, ki danes še sede v moskovskem Kremlu. Trpeči socijalni revolucionarji so naši bratje. Kako naj se vežemo z morilci blizu nam stoječih oseb? Kako naj verujemo, da bodo komunistični vodlteii držali svojo besedo, če so moralno tako otopeli, da zagovarjajo umor nam prijateljskih iudi? Ali je to možno? E. M. Timofjejev je žrtvoval svoje živienje, da bi pokazal svetovnemu proletariatu, kdo da je sovjetska vlada, kdo da so komunistični voditelji. — Mož, ki je vse svoje živienje žrtvoval boju za osvobojenje proletariata. Je umiral kot mučenik, a vendar junak. Kdo bo še kolebal, da ne obsodi onih, ki so zakrivili njegovo smrt, kdo bo kolebal, da ne bi obsodil onih, ki so še vedno braniteii sovjetskega režima. Glasovi beograjskega tiska o razkolu demokratske stranke »Preporod" Nedeljski »Preporod«, glasilo g. Priblčevlča Ima interesantne odstavke o stanju v demokratski stranki. Dočim je »Preporod« Še v soboto gojil nade, da Davidovič ne bo šel v Zagreb, je v nedeljo takoj po odhodu Davldovlča oznanil razsulo demokratske stranke takole: Gospod Davidovič Je sinoči resnično odpotoval v Zagreb, da se udeleži kongresa. Tako se nahajamo ml pred splošno krizo v notranjem življenju. Demokratska stranka se nahaja stvarno pred razkolom, vsled česar so skoro že vsi demokratski ministri podali ostavko. MI stojimo tako pred zelo mučno notranjo situacijo, ki nam zamore prinesti zelo velike potrese in nezaželjena iznena-denja. Na nekem drugem mestu pa piše »Pokret«: V kateri smeri se bo ta razkol razvil, se bo videlo, ko se v Beogradu Sestane demokratski klub ln glavni odbor demokratske stranke. Gospod Davidovič je pred svojim odhodom v Zagreb pozval ministra Krstelja, da on kot podpredsednik stranke skliče plenarno sejo glavnega odbora za dobo, ko se bo vršila seja poslanskega kluba. Na tej seji bo rešen spor, ki Je nastal vsled udeležbe g. Davldovlča na zagrebškem kongresu, končnoveljavna odločitev pa bo padla na glavn. zboru demokratske stranke, ki se bo vršil Jeseni v Zagrebu. Težko sl je predvidevati sploh kako rešitev, ki bi omogočila obstoj obeh nasprotnih si skupin v stranki »Balkan** Beograjski »Balkan«, glasilo ve-lesrbov pa piše: Zadnja tri leta, g. Pribičevič ni napravil tako popularnega koraka v očeh Beogradu In vseh Srbov, kot včeraj, ko je pred celo našo javnostjo obsodil, odločno obsodil famozni zagrebški kongres in opozoril na njegove sklicatelje, med katerimi se nahajajo tudi agitatorji za avtonomijo Bosne in Hercegovine. Demokrati, ki so Šli na ta kongres proti večini strankinega kluba, je treba iz stranke izključiti. G. Pribičevič je imel včeraj v svoji karljeri srečen dan. Na koncu pa se »Balkan« obrača proti sklica-tedjem kongresa takole: Ml se tej gospodi čudimo, posebno onim, ki se smatrajo še za člane demokratske stranke, da niso nastopili pravilnejše poti. Zakaj se niso potrudili, da si pridobe mandate In da potem na merodajnem mestu odločujejo. To so pojavi nezdravih razmer v demokratski stranki In te mora stranka odpraviti. Kakor Je videti stoje Velesrbi na strani svojega eksponenta v demokratski stranki Velesrba Priblčevlča ali po domače: gllha vkup Itrlha. JugosloBanski list" odpadel od PribiHevita. Sarajevski »Jugoslovanski Ust«, demokratsko-liberalno hrvatsko glasilo, pile pod naslovom »Korak naprej« o zagrebškem kongresu sledeče: »Kongres Javnih delavcev, z radostjo konštatiramo, w I« pretvoril v pravo in iskreno manifestacijo narodnega in državnega edinstva. Obsodil Je vse slabe strani današnjega režima in pogreške, ki so iz njega izšle, pa tudi bedasto politiko abstinence v državi in iskanja pomoči v inozemstvu. Ugotovil je, da med srbskim In hrvatsklm narodom ni zaprek, temveč da so te zapreke umetno stvorjene In vzdrževane vsled ne-znosljlvostl posameznih politikov na obeh straneh. Zavzel se Je za jugoslovansko ime. v katerem ni potreba, da izgine srbsko, hrvatsko in sloven- sko, temveč naj bodo ta imena vez med tremi narodi ene nacije, da izrazijo, kako brat nad bratom ne pozna hegemonije, temveč samo ustrežljivost v interesu skupne domovine.« »Čudno je zares a obenem tudi žalostno, da se skoro štiri leta po u-jedinjenju morajo sklicevati kongresi, ki Imajo nalogo ne samo da podvržejo kritiki delo režima in državne uprave, temveč da otope ostrino bra-toubijalneg? , fjoja med Srbi in pa Hrvati.« »Kak odmev bo Imel ta kongres v režimu in režimskih strankah, je težko reči v naprej. V demokratski stranki so se pojavili znatni, zdi se, skoro nerešljivi pretresi, pa bo morda prišlo do večje secesije z Davldovi-čem na čelu. Stojan Protič, če se bo pridružil akciji Javnih delavcev, bi mogel s seboj potegniti en del radikalov in mi s tem momentom stojimo pred težko in nerešljivo krizo vlade, katero morejo rešiti samo nove volitve. Te pa bi mogle Jugoslovanski za* jednici, v kateri bi sodelovale vse stranke, ki žele končno ureditev naših razmer, prinesti veliko večino Vse ljudsto brez razlike stanu uvi-deva, da so nas naši nesrečni dosedanji politiki pritirali v zagato, v ka* teri se preobračamo in propadamo politično i ekonomsko. Na vsak način je kongres V Ztr grebu korak naprej k kristaliziran]«' naših mizemih notranjih razmer in če bo pri udeležnikih tega kongresa; dovolj vstrajnosti, organlzatorične, sile In energije, bi mogel biti pričete* novih boljših časov znosnejših no^ tranjih razmer v Jugoslaviji.« Torej popolnoma jasen front proti Priblčeviču ln njegovim pajdašem.’ Ker zapuščajo tega moža kaf zaporedoma tudi drugi listi, se zna zgoditi, da bo v kratkem Imel za svojo protidržavno politiko na razpolagi samo še ljubljansko »Jutro«. m transit gloria mundi.« Politične vesti Kriza v vladi. Vsi demokratski ministri, razen Rafajloviča so naznanili, da izstopajo iz vlade. Kakor hitro pride predsednik vlade Pašič v Beograd, mu izroči vseh pet demokratskih ministrov in Pucelj ostavko. Izstop šestih ministrov iz vlade, pomeni krizo celokupne vlade. Dalje se poroča iz Beograda, da Je odličen samostalec, do sedaj pripadajoč demokratski stranki, izjavil, da Je čisto Izključeno, da bi v demokratskem klubu odločevala Pribičevičeva skupina. Med 20. In 25. Septembrom se vrši seja demokratskega kluba, kjer bo Davldovlčeva skupina odločno obračunala s Pri-blčevičem In objednem manifestirala za sporazum s Hrvati in za spremembo režima. Iskreno pozdravljeni demokrati. Na Miklošičevi cesti v Ljubljani stolujejo demokrati, ki so silno začudeni, zakaj se jih v Ljubljani ne pozdravlja tako, kot je zagrebški kongres pozdravil demokrate Davi-doviča, dr. Ribarja, Veljkoviča in dr. Cemu bi se čudili I Davidovič In njegovi somišljeniki so kot možje, ki so priznali dosedanje pogreške, stoje glasovlli za državotvorno zagrebško resolucijo, dočim so mladi demo-krački v Ljubljani sede premišljevali kako bi še naprej gospodovali v pro-tldržavnem smislu. Državotvorne zastopnike ljudstva se pozdravlja, pro-tidržavne elemente pa ne. Kdo bi se ne smejal »Jutro« računa Še vedno z-neverjetno naivnostjo svojih bralcev. — Edinstvo v demokratski stranki Je po mnenju »Jutra« Izven vprašanja. To pa zato, ker je baje Davidovič Izjavil, da se je kongresa javnih delavcev udeležil v zavesti, da med njim In Pribičevlčevo skupino ni načelnih nesporazumljenj In dalje zato, ker Je dr. Ribar Izjavil, da je šel v Zagreb kar tako Iz radovednosti. Z radovednostjo In demokratskimi »načeli« se sicer lahko marsikaj zakrije, vendar pa mislimo, da je bilo v tem slučaju drugače, ker sta Davidovič In Ribar znana kot poštena politika. »Jutro« naj zaenkrat premišljuje to-le: dr. Ribar In Davidovič sta navdušeno glasovala za narodno avtonomijo, za novo podelitev na oblasti, torej za revizijo ustave. Ali Je to radovednost in načelna skladnost s Priblčevičem, ali je pa ta načelni prelom v demokratski stranki? Sporazum med Prlbičevlčevcl. »Jutro« pravi, da obravnava naš list Pribičevce tako, da Je vsak spo- razum z njihovo družbo — katero imenuje dostojno — nemogoč. P* ne bo nesporazumljenj a bodi »Jutru« povedano, da tudi kongres v Zagl**1 bu ni Imel namena, iskati sporazum* tistimi, ki zagovarjajo današnjo slab® upravo, centralizem, obznanarstvcfc korupcijo in podobne lepe stvari. V' Zagrebu $e je priseglo na brats» sporazum z vsemi tistimi, ki so ** dobro ln nekorumpirano državno pravo, za avtonomijo, sodjalno svo* bodo in pravičnost in za zrušite* današnjega sistema. Na kaj takeg* se pa ne more prisegati s Prlblčevdr in če bi se, bi bila res hinavščina, k*£ bi »Jutrovci« gotovo držali figo t žepu. Schanzer o avstrijskem vprašanju. V italijanskem ministrskem svet# je pojasnil zunanji minister Schan* zer stališče Italije nkpram avstrU* skemu vprašanju in o načelih, ki *jj Jih v tem pogledu Italijanski delegR« zastopali v Ženevi na skupščini drtt* štva narodov o kreditni pomoči AVJ strlji na podlagi navodil, prejetih od svoje vlade. Italija meni, da lahk® nastane resna nevarnost za mir v £** ropi, ako Avstr i a ne pride v polož« da mora obstajati kot samostojna dr* žava v zmlslu določb st. germalnsk* mirovne pogodbe. Dolžnost vseh o* nih narodov, ki so podpisali to ffltj rovno pogodbo je, da sodelujejo pn omogočanju obstoja Avstrije. Tod* ravno interesi Italije na obstoju In ID* tegriteti Avstrije, kar sta priznali tu' di Franclja In Anglija, so dovedli Ita* lijo do aktivnega nastopanja, da tako prepriča velevlasti o nujnosti, da zb* rejo potrebna sredstva za obstoj države in da določijo program, koU' ko naj vsaka posamezna država pr*4 pomore k tej pomoči. Sedaj se ra** mišlja o skupnem jamstvu držav ** posojilo petnajstih milijonov funt^j ki naj bi ga dovolil poseben ban«* konzorcij. S to garancijo, ki bi vel** sile vezala tudi politično, Je v zve*» da zahtevajo te države tudi kontrol® ki naj prepreči povratek slabega 1? spodarstva, ki je doslej tako obte**" valo položaj. Kontrolo naj bi Izvajaj® mednarodna komisija, v kateri naj £ bila zastopana tudi mala antanta, £ sicer po oni državi, ki bo pomagaj* reševati Avstrio. Ako ne bi Imel o*' črt društva narodov uspeha, pot*15 treba razmišljati o drugem naČlU* kako rešiti Avstrio. Italija bi pot#* zahtevala, da ji pomagajo vse iu*9* resirane države. Gospodarstvo. Naša produkcija vina. Po statističnih podatkih pridelamo v Jugoslaviji letno povprečno vina 2,861.940 hi In sicer 850.000 hi v Hr-vatskl In Slavonil, 665.000 hi v Vojvodini, 450.000 hi v Sloveniji 356.000 hi v Srbiji, 35.000 v Bosni in Hercegovini ln 5.940 hi v Crni gori. Ako računamo okroglo 20 litrov letne porabe na osebo — kar Je vsekakor zelo veliko — nam ostane za izvoz približno 400.000 hi vina na leto. ln sedaj, ko je mnogo naših vinogradov uničenih. Iz tega Je razvidno, da moramo v prvi vrsti stremlti za tem, da zadobl domače vino Izključno gospod stvo na našem domačem trgu, t, j. se prepreči vsak uvoz tujih vin naj-sibo že te ali one vrste, na drugi strani pa moramo skušati priboriti našemu vinu dostop na Inozemska tržišča, kjer se bo vsled svoje izborne kakovosti sigurno ne samo obdržalo, ampak s Časom tudi priborilo odlično mesto. Tu prideta v prvi vrsti v Coštev Češkoslovaška ln Poljska. — Voz tulih vin se mora preprečiti x zelo visoko uvozno carino, ki povzročiti inozemskim vinom pr1 tako visoko ceno, da bo konzurfl pri nas nemogoč. Z premajhno Četudi povprečno visoko — carifl® tega ne bi doseglo, ker se J* v zadnjem času pokazalo, da vi»®*£ cene vina ne vplivajo dosti n« ‘*t}L zum, ako niso takorekoč nedo®***^ I* ve. V Srbiji je bilo vlnogratalftv0**. pred časom dobro razvito. Toda jv, na bolezen je v Srbiji vinograde ***■„ čila In vinogradniki so bili n*Jne boljšem potu, da spravio vlno*1^ v prejšnje stanje, da Jih ne bi v spreČUa svetovna vojna. Po vojni ^ zopet mnogo dela na tem pou«- a Največje Važnosti je seveda, prvi vrsti ln popoloma obnovtJ L nogradi v onih krajih, kjer raste« boljše vino, kakor n. pr. v kav« ■ skem okrožju. V osalem P* je* hajajo srbski vinogradi v okmic* _ lice, Zupe, Benčaca, Niša, va, Negotlna In pa v Južni srnuu £ Slovenil in na preko dve t^rml vseh S2i stanovica. Ker se v Dal-Preživlja 65 odstotkov prebl-z vinogradništvom, mora dr-* vsemi sredstvi podpirati obutev tamkajšnjih vinogradov. jHercegovina proizvaja poleg po-EJ^lh vin, ki se jih izvečine po-v deželi, tudi nekatere fine In Vrste, ki se izvažajo na Dunaj, in Lvov. l JR' Cmi gori se nahajajo vinogradi 1 Uniorju. ji *ver se v zadnjem času mnogo ^ Ponareja, je v interesu kohsu-g®tov kakor tudi vinogradništva SjaSe zunanje trgovine, da pod-država odločne korake proti K^nin početju, najbolje z ustanovtt-zadostnega števila kemičnih £*&lcuševališč, ki bi poleg vina lah-Si?relzkuševala in preiskavala tudi Življenjske potrebščine ter bi ^ogromnega pomena za prebival- Ako se bode podvzelo vse potu * korake, da se vinogradništvo L®aJi državi spravi na tisto stopnjo, Jo lahko zavzemalo z ozirom j* &a5e podnebje in zemljo, bi imela vinogradnikov veliko korist J?* država sama, kakor hitro bi sl pobila naša vina vsled svoje prvo-2*«e kakovosti Ifjtežko doseči ^ tržišča. Pokrajinska obrtna razstava v Mariboru Od 8. —17. sept. 1922. Domača hiša. Nekaj nadvse originalnega je bizeljska domača hiša po osnutku prof. Žmitka. Ako vprašaš pri vstopu pri-* jazne gospe, kdo je to in ono priprav vil in napravil, odgovore ti skromno, to je samo zasluga Slovenskega obrtnega društva. Prej pa ali pri tem razgovoru te bodo prav prijazno prosile za vstopnico 2 Din za bolnico craljice Marije. Zasluga notranje ureditve je Slovenskega društva v Mariboru. Vsa hišica je zunanje in notranje tako urejena, da se počutiš, kakor da bi bil res v domači hiši. V kuhinji opazimo staro svetiljko, sklednjak z domačo posodo po načrtih gospe Ašičeve in Levstikove, izgotovljene v pečarni v Pletrovčah. Posoda je na prodaj. V »štiblcu« zagledaš kar 8 naših narodnih deklet, ki ti sramežljivo obračajo hrbet, kažejo pa vso pestrost pohorske, zi-ljanske, rožnodolske, primorske (iz Skednja), slovenskegoriške, gorenja ske, bojanjčiške (belokranjske) narodne noše. Posebna znamenitost so čez 100 let stare domače mariborske peči ali »adre«, belokranjske jugle, torbice, ženske čepice, koroške av-bice, moški pas in razne avbe, posebno mnogo pristnih starih koroških avbic, ki so vse privatna last V »veliki hiši« je postlana postelja, pobarvana Zibika, v njej dete, mirno in majčkino, kolovrat pokojne mame našega pok. Slomška, omara stara ravno 200 let, last muzejskega društva, miza s Štirimi stoli, v kotu »božja martra« In pristne stare slike, prava nevestina skrinja in še druga starodavna skrinja ob zeleni peči, na oknih rože in roženkravt. Človek bi kar sel za mizo in čakal, da prinese pridna gospodinja krompir ali štruklje, ker ti pravzaprav spadajo danes na mizo, ker zunaj je žegna-nje, godba, igra, fantje vriskajo, zvonovi potrkavajo in zvone... Juh!.. Izdelovanje kmetijskih strojev. Pred vojno smo poznali samo nemške in Češke fabrikate mlinskih in kmetijskih strojev. Na naši lokalni razstavi pa vidimo stroje razen znane češke tvrdke Ježeka iz Blanske-ga, ki ima tudi v Mariboru veliko lastno tovarno, tudi domače tvrdke. Razstavile so tvrdke: J. Pučko Iz Budine pri Ptuju, luščilnlco In domači mlin, Jože Pfeifer, tovarna poljedelskih strojev iz Hoč pri Mariboru, in Simo Forstneritsch razne mlinske in kmetijske stroje. Pod firmo Der-novšek in drug ima izumitelj Rudi, zdaj v Kamnici, prej gostilničar v vili Avis 2 lepi originalni stiskalnici, katere je že prodal in dobil nadaljna naročila. Sodarja Stendte Iz Ptuja, Marčec Iz Središča sta zložila lepe sode, krasno delo, ki vzbuja od strokovnjakov občudovanje. »W eka«, mehanično-strojna in avtodelavnica iz Ljutomera je za svoje razstavne čebelarske potrebščine in drugo orodje vzbudila zanimanje In že skoraj vse razprodala. — Za gostilničarje L dr. Je razstavil J. Tscharre aparate za kisik, dušik, aparat >Sien-sitas«, s katerim je pivo vedno sveže, originalen zabojček z domačim orodjem. Dobil je naročilo za 2 kompletni avtogenični napravi za Bosno, poleg raznih drugih številnih naročil Dnevne vesti. česar pač ne bilo dohod na inozem- Jtalllanska Industrija ljubi), velesejmu. w /J^etošnjega velesejma se je Itall-»JJ^eležila v precejšnjem številu in J** Je razstavilo 15 tvrdk. Omenja-^tottned teh samo važnejše. ^ jJJružba »Montecatini« s sedežem 'Milanu je razstavila lastne kemič-fojfdelke, kot modro galico, super-in žveplo, ki so našli obilo w IV rmiu ic- Catanije je razstavila vsako-j^^Do žveplo Iz lastnih rafinerij ter flosegla tudi občutne sklepe, po- °Do srhclci In tirvntsk! trtmvski te? tvrdka, ki dela z delniško Jv^Ico od 200 milijonov lir, je ena Veiiu^neJših družb te vrste, ima ‘ilco število lastnih tovarn in rud-tav0* tar je tudi pri nas že precej upeljana. .Tvrdka »A vola lo Pinto Corte-no lose________ Jv«0 srbski in hrvatski trgovski to? se je za te izdelke precej zani-»J: Tl dve tvrdki zastopa Italo-ju-Vin lYenska R. Drufovka v Milanu, Silvio Fellico 6. pa*^)°yd Trlestino« in »Cosulich«, *fll aru115 družbi iz Trsta ste izlo-Suke svojih parnikov itd. »v^^omobilna tvomlca »Fiat« je s avtomobili 1. dr. pokazala, te visoki stopnji stoji ta panoje l‘a,Uanske industrije. To tvrdko £stapal g. inž. Žužek. *Qorijan« Iz Oorlce je svoj feum: hidravlične Do^^^llatorje, ki so vzbujali občo A. H. Rossi, Trento, je raz-»«C„s.v.oie svetovnoznane brusil- ^n8na°JPe taVarne Ernest Breda iz Členov^ . ^intondi In Osredkar Iz blao-0 n‘so mogle razstaviti, ker je Turi;?? Drekasno. ^cei^?iekst5'na industrija je bila v ^dkl FrnT.ii> cvllu zastopana po Z ozirnm ScarPa. Trst. ^rja u « vU8°dnejši kurz dl-Izdeiv^ potrebo uvoza imenova-v s° se sklenile precejšnje t* ?elese!Sd!0 U^!ežb'e Italijanov J2vka, m E« le^, og- ^doli Dru-^ Je 0fc/ a S*'vi(> Feliko 6, ye,ni delegat LjuhnQMcv00-Q V8"114 *a Italija l. ... J" ^foiw e’ *a,a> rabllene kakor “ » morejo glasom odobre- P°5te in telegrjala *yo- Odvetniški tn notarski a*adn’M s« ntj^ro vabijo, da se vdeleže sestanka, ki se bo vi Sil v sobote, dne 16. septembra t. cb 8. zvečer v gostilni pri Mraku, Rimska cesta. — Sklicatelj. Stavbeniki se opozarjajo, da bo Pokojninski zavod za namešCence v Ljubljani zgradil nekoliko enodružinskih hišic, ki morajo biti Se to jesen v surovem zidovju dograjene In spravljene pod streho. Opeko, cement in apno bo dobavil zavod sam. Reflektantom, ki so pripravljeni prevzeti gradnjo, bodo načrti in natančnejša, pojasnila na razpolago v petek, dne 15. L m, dopoldne v uradnih prostorih zavoda, Šolski drevored 2, L nadstropje. Razpis mest za predsednike in sod-nike upravnih sodišč. Na osnovi členov 11 in 18 zakona o državnem svetu in o upravnih sodISčih od 17. maja 1922 se razpisujejo mesta za predsednike in sodnike 6. upr. sodišč in to: v Beogradu za Šibijo in Vojvodino, v Zagrebu za Hrvatsko in Slavonijo z Medjimurjem, v Celju za Slovenijo s Prekmurjem, v Sarajevu za Bosno in Hercegovino, v Skoplju za Južno Srbijo in v Dubrovniku za Dalmacijo ln Črno gora Za predsednike pridejo t poštev samo oni, ki imajo diplomo o končani pravni fakulteti In najmanj 10-letno službo v sodni ali upr. stroki ali kot javni pravni zastopniki, za upravne sodnike ie treba istih predpogojev, a zadostuje osemletna služba. Predsedniki ip člani upravnih sodišč bodo imeli isto plačo In doklade, kakor Jo Imajo predsednik In člani apeladjsklb sodišč po srbskem zakonu o ustrojstvu sodišč. Prošnje, opremljene z potrebnimi dokumenti, je vlagati pri pravosodnem ministrstvu v roku 20 dni po objavi razpisa. V prošnji naj vsak kandidat navede mesto, za katero prosi. — Študiranle na visokih Šolah v Krakovu. »Jug. akad. klub »Slovenski Jug« v Krakovu nam sporoča: Dijakom, ki nameravajo v zimskem semestru Študirati na Jagielowski univerzi v Krakovu, naznanjamo, da traja vpisovanje od 15. do 30. sep-tem, brez naknadnega podaljšanja terminov. Vpisnine, šolnine in taks se plača za celo leto 20.000 poljskih mark takoj ob začetku. Celo'leto je razdeljeno na tri trim*-stre in se prva dva računata kot en seme-ser (trajata od 1. okobra do 15. decembra n od 8. januarja do 15. marca). Olede medi-clncev v prvi semester javljamo, da je nu-merus clausus in bodo naSi težko sprejeti. Za vse druge stroke univerze in rudarsko akademijo in agronomijo pa so mesta i za prvi semester prosta. — V višje semestre vseh strok sprejmejo vsakogar in na medicini Štejejo Vse naše Lzplte. Na agronomiji ne priznajo nlkakega Izpita niti iz Zagreba niti Iz Dunaja, ker Je urejena tukajšnja šola na popolnoma drug način. Eksistenčni minimum je v Krakovu 1000 Din mesečno, privatnega stanovanja ni mogoče dobiti, pač pa Je kaka 2 klm od mesta prostih mest v skupnem stanovanju za 40 Jugoslovanov. Vsled eventualnih neprilik radi stanovanja, n«J se vsak, kdor misli priti v Krakov, Javi vsaj do 20. septembra na naslov: »Slovenski Jug« — Krakov 9. — Lol>-20U •— Polska.« — prememba posesti. KakoT poročajo, Je sestra naše kraljice Marije, princezinja Eizaoeta, kupila, vilo »Belo« na B’edu. — Razne tatvine. V Kozarjah so neznani tatovi vlomili v stanovanje Cirila Velana in odnesli mnogo obleke in drugih stvari. — Krojaškemu pomočniku Josipu jg * Ungarievi plid § yoa» ukrar [ den 500 kron vreden dežni plašč. — Jakobu Haslerju Iz Karlovške ceste je bila ukradena 3000 kron vredna obleka, Žepna ura In dežnik, v skupni vrednosti 4400 kron. *-< Iz veže Ljubljanske kreditne banke je neznan tat odpeljal Karlu Lončarju 5000 kron vredno kolo. — Inženirju Wllleju Je bil od motorja znamke Avstro-Daimler-Puch ukraden 6000 vreden magnet — Na kolodvoru je bilo vlomljeno v glavno trafiko ln odneseno okoli 8000 kron denarja in nekaj cigaret — Anici Šinkovec, posestnici v Zla-borjah Je neznan tat ukradel 2577 kron. — Na cestni železnici Je neznan tal Izmaknil invalidu, slepemu Josipu Škrlbariu Iz Zagreba denarnico, v kateri Je imel 1200 kron. *— Nesreča. V Križah pri Kranju so se splašili konji Frančiški Lončar, vsled česar Je ta padla z voza In se na glavi močno poškodovala. Prepeljali so jo v deželno bolnico. — Smrtna nesreča na cesti V 2ižk«r-dh pri Sv. Barbari se Je posestnica Ivana Toplak peljala na visoko naloženem vozu sena. V naročju je držala svoje 5e ne leto staro dete. Vsled močnega stresljaja, ki Je običajen na slabih cestah, le padlo dete It materinega naročja pod kolo, ki mu ie strlo glavica Otrok je M seveda na mestu mrtev, uboga mati pa sl le v divjem obupu ruvala lase. — Uboj. Dne 10. t m, Je srečal 22 let stari Karel Ribič lz Oruževe tri fante, brata Belec in Jakoba Gorupa, ki so šli glasno pevaje proti Sv. Lenartu. RfbIČ Je iz neznanega vzroka potegnil nož In 2abodel nal-prei Josipa Belca tako globoko v prsa, da se ie zgrudil In obležal na mestu mrtev, obtald dva pa Je tudi smrtno nevarno osu-val. Oba ranjenca so prepeljali k Sv. le* nartu, kjer Jima Je dal ondotnl zdravnik prvo rnrroč, umorjenega pa so prepeljali v mrtvažrico. Morilec je že pm ključem. na Franja Mezek, ki je obtožena, da je svojemu novorojenemu otroku prerezala z britvijo vrat in njegovo truplo zakopala v kleti. Mezekova Je pri razpravi trdila, da je bil otrok že preij mrtev in da pravzaprav niti ne ve zakaj mu 5e prerezala vrat. Toda sanitetni referent dr. Mayr Je izjavil, da Je bilo dete popolnoma sposobno za življenje. Dr. Krivec, ki je zagovarjal Mezekovo, je opozarjal porotnike, da je Mezekova storila svoje dejanje v duševni zmedenosti, Var naj se blagohotno upošteva. Porotniki so na njih stavljeno vprašanje potrdili z 10 glasovi da ln 2 ne, nakar je bila razglašena sodba na podlagi katere je bila Mezekova obsojena na tri leta težke ječe. Nato je prišel na vrsto 38 let stari, v Jevšah rojeni Anton Tomažič, ki je bil radi tatvine ln poneverbe že štirikrat kaznovan. Obdolžen je ropa. Dne 13. maja Je šla 20 let stara Pavla LogaJ od krojača ln tedaj je na samotni poti tik gozda stopil pred njo neznan možak in jo udaril z roko tako močno po prsih, da je padla. Nato je pokleknil poleg nje in ker Je deklica klicala na pomoč, jo je stisnil za grlo, med tem pa JI izmaknil iz žepa 40-kronski bankovec. Nato Je ropar urno izginil v gozd. Ko so Izvedeli orožniki o tem ropu, so Logarjevi predstavili Tomažiča in ona Je takoj spo-> znala, da Je to tisti ropar, ki So Je davil In JI vzel bankovec. Deklica Je to potrdila tudi preiskovalnemu sodniku. Tomažič ie pa vseskozi trdil, da se deklica moti, ter da je on ni oropal Končno Je stavil senat porotnikom «10 glavno vprašanja glede ropa, katero vprašanje so porotniki zanikali s ? ne in s S da, nakar le razZlasfl predsed nik oprostilno razsodba -> »Tajnost Orienta« v kinu »Tivoli*. Od 14. do 17. septembru predvaja kino »Tivoli« po dolgem času prvi francoski kolorira ni film tvrdke »Pathe Pariš« pod naslovom ►Tajnost Orienta«. Gledalec poztfbl, da sedi v kinu in zdi se mu da gleda »fato Mor-gano«. Priporočamo, da si ga vsakdo ogleda. —• Predstave ob delavnikih ob 4., pol 6, 7, ln pol 9, ob nedeljah ln praznikih ob pol 11, 3, pol S, 6, pol 8, la 0, Pri zadnjih dveh predstavah sodeluje godba Dravske divizije. *= Tečaj za francoski jezik. 16, septem bra otvori gospod Lapčevlč enoletni težttj francoskega Jezika, katerega namen ie, s praktično metodo vsakogar v najkrajšem času naučiti govoriti francosko. Vpisovanje Je dnevno od 16. do 19. ure v hotelu »Llojrd«, Sv. Petra cesta 7. ke gost čm dim. Brzo !« rt®« f železniško postalo in telefoniral na Slavn® gasilno postajo. Med tem 5asom so pa začeli švigati divji plamen! IZ raznih delov barake. Ko so gasilci dospeli na Um mest* je že bila baraka, ki Je bila dolga Wrid^ set metrov In široka okoli 10 metrov v** v ognju. Vsled močnega vitra *• J« zelo hitro širil Vsega skupaj It zgowto približno nad 300 tisoč desk la gred- P®* leg tega so zgoreli tudi trije vagoni polni lesa, ki so stali pred barako. OaSenieif trajalo dobrih štirlndvajset ur. NaJveCJo Škodo trpi tvrdka »La FIginea«. Natančna škoda se doslej še n! mogla preceni«, do* zdeva se pa, da znaša skupna škoda okrog pet milijonov lir. Tudi še m ni« gotovtg«* kako Je nastal ogenj. Sodi In sumi te «** novrstno. Včeraj Je poMla aretirala Ptt mladeničev, Id so na suma, da so oni zažgali baraka Pokralina. V Krškem se Je dne 99. septembra t L poročil veleposestnik lu župan g. JaflW Pfeifer sin bivšega dri. poslanca Viljema Pfeiferja z gosplco Štefko Rumpretovo te veleugledne meščanske rodbine. Ženina Jt na predvečer zaigrala sokolska hnfat* podoknico, nevesti Je zapel pevski fbot krSke »Glasbene Matice«, ob poroki pa Ji mlademu paru sviral tukajšnji salonstt flt* kester. Za ustanovitev in prospevaajt šklh glasbenih društev Ima g. Joško Pfeifer velike zasluge. Novoporočenstma kličemo; Na mnoga leta. j •„ ■ •- 1 1 1 Sokolstvo. Sokol /. v Ljubljani naznanja tvojvffl* članstvu, da te vrSl od srede 13. t m.m* prej telovadba Slanov na realni gtematlJL Pričetek ob 8. uri zvečer. Zdravol P*M* njačkl zbor. Jezdni odsek telovadnega druitva »Se* koU Ljubljana vabi svoie Sane, ki te jo vežbati ali Izpopolnjevati v jahanju, da takoj, najkasneje pa do 30. t m. pismeno prijavijo svoj pristop tajniku bt. Mflaa» Sterlekarju, nadofidjalu Mestne hranilnice ljubljanske. Opozarjamo, da tt na poznejše prijave ne bomo mogli ozirati ter da te nihče ne bo smel udeleževati odsekovBt Jav« nfh nastopov, kdor nt prestane Izpita Wt4 komisija Zdravol Jezdni odsek »Sokol** Ljubljana. iri*;*.". Društvene vesti. Uubllana. =» Poziv. Ker smo se prepričali, da Je v razgrnjenih volilnih imenikih mnogo oseb izpuščenih ter da so mnoga imena po-grešno tiskana, opozarjamo vse somišljenike in pristaše NSS, naj se takoj osebno prepričajo če so, oziroma ie s o pravilno vpisani v imenike. Kdor ne bi tega utegnil storiti na magistrata, naj se obrne na tajništvo NSS v Ljubljani, Narodni dom. — Izguba se je v Ljubljani potni list, krstni list in domovnica. Pošten najditelj naj pošlje vse na občino Jarše pri Kamniku. » Umrla je v Ravnikarjevi ulU po dolgotrajni in mučni bolezni gospa Marija Klepet roj. MiSiS v 75. letu starosti. Pogreb bo danes popoldne ob 4. uri. Naj v miiu počiva! = Aretacija. Ljubljanska policija le aretirala 24 let staro Antonijo Koprivc radi vlačuganja in nenravnega življenja. m, Vlom pri belem dneva. Pretečeni torek Je bilo med opoldanskim odmorom vlomljeno v trgovino Leopolda Tratnika na Sv. Petra cesti Vlomilci so pokradli za približno 30.000 kron raznih, po večini električnih predmetov. O tatovih še ni nlkak** ga sledu. = Policijske vesti Na Vodnikovi cesti sta bili ukradeni Mariji Kramer 2 solnč-ni platneni ttrehl, vredni 1000 kron. — Gostilničarju Juriju Marenčetu Je bilo z njegove njive ukradenega 100 kg krompirja. — Čevljarskemu pomočniku Antonu Žigonu je neznan tat ukradel 2100 k/or.. *= Ljubljanska porota. V torek Je stala pc«d poroto. 29 lat stan, % Habovčah raiv Javen shod NSS se vrši v soboto, dne 16. septembra ob 8. uri zvečer v veliki dvorani Narodnega doma. Govori o političnem položaju — kongres Javnih delavcev ln stališče NSS — tov. Zorko Fakin. Kaj Je * »Nakupovalno zadrugo«? Pred dveml leti so tukajšnji obrtniki ln obrtni organizatorji ustanovili »Nakupovalno zadrugo«, plačali deleže po 1000 kron, plačali nagrado uradniku za delovanje in si nabavili drage pisarniške potrebščine. Od tega časa pa ni videti ne blaga, ne Inventarja ln ne denarja. Zato prosimo g. komisarja, da nam pojasni, kaj je s stvario. Ako »Zadruga« ne deluje, naj se nam vrne denar! Pričetek šolskega leta. Po celjskih ulicah je zopet pričelo živahnejše življenje. Povrnila se je v mesto šolska mladina, ki si Je na velikih počitnicah nabrala novih moči za učenje v novem šolskem letu. Primanjkuje zelo zdravih dijaških stanovanj. Vedno bolj se občuti, kako potreben in koristen bi bil v Celju dijaški dom. S tem vprašanjem, ki se od Časa do Časa pojavi, se bo treba pričeti Intenzivno bavlti, da Je dovede h končni ugodni rešitvi Škarpo bodo pozidali na savinjskem obrežju za petrolejskimi rezervarjl Pričeli so Že navažati za to potreben materijaL Na tem prostoru Je ob povodnjih voda ob vsaki priliki izstopila. Vbodoče se bo to s pozidaniem škarpe preprečilo, ker bi drugače bili v nevarnosti rezervarjl Mesne cene v Celju. Govedina od 44 do 56 kron kilogram, teletina 56 do 60 kron kg, svinjina 88 do 90 kron kg. Pevski zbor Glasbene Matice r L/ul* IJant. Pevske vaje za jubilejne koncert* t* vrše za moški zbor v torkih Bt petkih« ta ženski zbor v pondeljklh la četrtkih, vttko* krat ob 6 In en četrt url zvečer v dvonutt pevskega zbora. Točna Odbor. Odbor pevskega društva »Ljubljanski Zvon* naznanja, da se prične po enomesečnih počitnicah redno društveno delov*« nje z dnem 18. septembra t L Tega da* zvečer ob polosmih naj se zbere ves zbor v. društvenih prostorih. V zbor sprejemamo nove pevce m pevke, ki Imajo posluh, dober glas, veselje do zborovega petja la potrebno resnost za društveno delovanTe ten ne sodelujejo pri nobenem ljubljanskem pevskem zboru. Priglase se lahko v dash 14, 15. in 16. septembra vsak večer v društvenih prostorih, Narodni dom L desna V »Zveti »lov. pevskih zborov* It do-sedaj včlanjenih 30 slovenskih peVskih dra-štev oziroma pevskih zborov. Odbor »Zvt* ze« Jim Je poslal v izpolnitev vpralalne pb-le, potom katerih 2ell Izvedeti njih težnje I& želje. 22 zborov Je Izpolnjene pole vrnila, ostale, ki Jih Be niso, prosimo nljudao, da to nemudoma store. Pravtako prosimo Vs» zbore, ki le niso poslali Članarine ta 1922, da lo čimpreje nakažejo. Na podlagi Statistike, posnete Iz vprašalnih pol, bo Z vezla odbor v svoji prihodnji seji sklepal o po» trebnlh ukrepih za napredek delovanja flfc. Jih pevskih »borov. Naslov: Zveza slovenskih pevskih zborov, Ljubljana, Glasbeaa Matica, PtuJ. Ptuj. Pod naslovom »Kdor dragemu Jamo koplje...« je priobčilo nedeljsko »Jutro« neopravičen napad na g. Lenarčiča, ki vedno neustrašeno pobija ptujsko JDS-korup-djo. — Znani provokater nadučitelj Klemenčič Je naročil za Šolo vagon premoga. Premoga pa m dobil nadučitelj Klemenčič, ampak magistrat, ker edino magistrat oskrbuje vse mestne tole s kurivom. Ker g. L. ne more trpeti korupcije, te Je znesel g. K. radi tega nad njim z raznimi žaljivkami, za katere ga je sodišče že pred kratkim na* grdilo z 800 kronami globe oziroma 2 dni zapora. Radi te nagrade Je dolžil g. Klemenčič kar dva vzklict, namreč proti svoji obsodbi ln proti oprostitvi g. L, ki pa Jih Je še pred razpravo lz strahu umaknil ter plačal vse ttroške. H koncu samo omenjamo, da kmalu ne bo poštenega Slovenca, ki bi ne bil od JDS napaden, kakor ni bHo med vojno skoro nobenega zavednega Slovenca, ki bi ne bil označen za PV. — Za danes dosti, drugič pa kaj večl Primorje. Velik poiar prt Trata. V soboto zvečer okoli enajste ure, ie neki vojak, k je pa-truliral po skladišču lesa pod Skednjem pa Trstu, mmtO, da te vali iz neke tara- Poslano. Na mulov g- Ivan Bldovc-a, zid. mojstra S Kranju. Vaše »Poslano« v »Slovenskem du« z dne 7. septembra t L, v katere« m« Vi obdolžite krivde v nesreči pri Sttvfai * A. Adamiča v Kranju, vzamem aa tnaajet Proti tei javni obdolžitvl bodem sod« nljsko postopal, takoj po sodifl razsodb^ katera se bode bavOa z omenjeno nesrečo in nepristransko ugotovila ali tem krij jaf ali kateri drugi JotJp Perm* ‘ oblastveno preizkušen mestni tesarski mojstre v Kranj«. * Za »Poslano« odgovarja orsdtfstve le v okviru zakona. SVILA. modni nakit, vse potrebščina za šivilje in krojača najceneje prit & Sinkovič«!!. Soss, Uubllana. Mestni trs *t 10. .JUGOSLAVIJA*, 14. septembra 192Ž. E. GABORIAU: Zločin v Orcivalu. (Dalje.) »Dva podla zločinca je zadela kruta kazen. Nihče ju ne more pomilovati in vse bi bilo v naj lepšem redu, da ni Sauvresy v svoji brezumni osveteželjnostl zagrešil napake, ki v mojih očeh sama ni daleč od zločina.« »Od zločina!« je osuplo vzkliknil zdravnik. »Sauvresy da Je storil zločinsko dejanje!« Gospod Lecoq se je drobno usmehnil in zamrmral čisto uho: „ »Laurence...« |Oče Plantat ga je slišal. r *Da, gospod Lecoq,« je odgovoril z resnim glasom, »da, Laurence! Sauvresy je strašno grešil tisti dan, ko je vpletel Ubogo dekle v svoj maščevalni načrt in jo je storil orodje svojega srda. Brez usmiljenja jo je vrgel med dvoje pogubljenih bitij, ne vprašujoč se, kakšne posledice zadenejo njo. Z Lauren-cinim imenom je ubranil Berti, da se ni umorila. In vendar je poznal Trčmorelovo strast; vedel je, da ga ubogo dekle ljubi • kakor je tudi vedel, da je njegov prijatelj zmožen vsega. On, ki je tako dobro predvidel vse, kar je moglo služiti njegovi osveti, ni videl, da preti Laurenci zapeljanje in sramota; brez zaščite jo je izročil pohlepu brezčastnega in propalega človeka.« Policijski agent je premišljal. »Vse to razumem,« je izpregovoril, »samo nečesa ne. Sokrivca sta sovražila drug drugega, tem bolj, ker ju je vpregla neizprosna volja njune žrtve v jarem zakonske skupnosti; zakaj se potemtakem nista sporazumno razšla takoj po poroki, še tisti dan, ko jima je pokojnikov zaupnik vrnil dokaze njunega zločina?« . , Mirovni sodnik je zmajal z glavo. »Vidim,« je odgovoril, »da vam nisem dobro razložil strašnega Bertinega značaja. Hektor bi bil sprejel ločitev 2 navdušenjem, toda ona se ni mogla sprijazniti ž njo. O, Sauvresy jo Je dobro poznal. Čutila je, da je njeno življenje uničeno; čim neznosneje jo je mučil kes, tem bolj je potrebovala živega bitja, da se je 2našala nad njim za svoje lastne zmote, in zločine. Ta žrtev je bil Hektor. Ko se je zagrizla v svoj plen, ga ne bi bila izpustila za nič na svetu.« »Eh,« se Je oglasil doktor Oendron, »vaš Trčmorel je bogme strahopetec! Rad bi vedel, kaj ga je še odvračalo, kakor hitro je bil Sauvresyjev rokopis uničen?« »Kdo pravi, da je bil uničen?« ga je prekinil mirovni sodnik. Ta hip se je gospod Lecoq prestal izprehajati po knjižnici; Vrnil se je na svoje mesto in sedel tako, da je gledal Očetu Plantatu v obraz. »Zame,« je dejal, »in za preiskavo vobče zavisti vse od tega: ali so dokazi uničeni ali niso?« Očetu Plantatu se ni zdelo primerno odgovoriti naravnost. »Veste li,« je vprašal, »kdo je bil zaupnik, ki si ga je izbral Sauvresy?« »Oh,« je vzkliknil tajni policist in se udaril po čelu, kakor da ga je razsvetlila nenadna misel, »stavim, da vi!« In sam pri sebi je dodal: »Zdaj, prijatelj, se mi začenja svitati, odkod imaš svoje podatke.« »Da, jaz,« je povzel oče Plantat »Na dan poroke Sauvre-syjeve vdove z grofom Hektorjem sem izpolnil poslednjo voljo umrlega prijatelja; zglasil sem se v Valfeuilluju ter se prijavil gospodi. Dasi je bilo v hiši polno ljudi in sta imela posla preko glave, sta me sprejela nemudoma, bas v tistem malem pritličnem salonu, kjer sta umorila ubogega Klementa. Oba sta bila silno bleda in strašno zmedena. Gotovo sta slutila, čemu sem prišel — drugače me ne bi sprejela tako oprezno. Ko sem ju pozdravil, sera se obrnil k Berti, kakor so mi velevala podrobna pismena navodila, v katerih se razodeva vsa peklenska premišljenost pokojnega Sauvresyja. »Gospa,« sem jo nagovoril, »vaš rajnki soprog mi je poveril nalogo, da vam izročim na dan vaše druge poroke dar, ki ga je zaupal mojemu varstvu.« S smejočim, malone radostnim obrazom je vzela zavoj, v katerem je bila steklenica in rokopis; nato me je prisrčno zahvalila in odšla. Še tisti hip je minila grofa oblast nad seboj. Zdel se mi je ves vznemirjen in razburjen. Sedel je kakor na žarečem oglju. Videl sem, kako gori od nestrpnosti, da bi planil za soprogo, a se ne upa. 2e sem hotel oditi, a njemu je zmanjkalo potrpljenja. — »Pardon!« mi pravi nenadoma, »saj dovolite, kaj? Takoj se vrnem!« S temi besedami je stekel iz salona. Ko sta se vrnila čez nekaj minut oba hkrati, sta bila vsa zaripla. Oči so se jima čudno svetile in glas jima je drhtel še potem, ko sta me vljudno spremljala k izhodu. Videl sem, da sta imela zunaj srdit prepir.« »Ostalo lehko uganemo,« ga je prekinil gospod Lecoq. »Vrla dama je hitela spravit soprogov rokopis na varen kraj. In ko je novi mož zahteval, naj mu ga izroči, je odgovorila: ,lšči ga!’« »Sauvresy ml je strogo naročil, da smem predati zavoj samo v njene roke.« »Oh, on je vedel, kaj se pravi maščevanje. Da je mogla vdova držati Trčmorela pod svojo peto, ji je ostavil strašno orožje, ki je bilo vedno nabrušeno. S tem čarodejnim bičem ga je krotila, kadar se je repenčil in upiral. Podlež je bil, a vendar — peklenske muke je moral trpeti ž njo . , .« ienca. Cena K 150.000,-% Naslov v upravi Usta. 472 DOBRO ohranim klcvfr za 7—5 tisoč Din. Nasiov v upravi lista. 469 DAMSKO kolo, kitara In mandolina po ugodni ceni. Naslov v upravi lista. 468 SLUŽBE MALI OGLASI IHT Prodan posestmi sprejme takoj pod jako ugodnimi pogoji v bližini kolodvor* Dol. Toplic, 70 of* v izmeri travnike, bf gozdovi zaraščeni- * Din 450.000 —. P0' se v notarski p]** NOVOMESTO. BUKOV GOZD za posekati. Naslov V upravi t L 459 V PRIJETNEM TRGU na Dolenjskem sadni vrt s približno 70 sadnimi drevesi in Beka} vinograda. Poleg tega tudi skoro novo, zidano poslopje, iz katerega se da napraviti lepa hišica. Pripravno 2a privatnika ali upoko- potnika DOBRO ohranleno hišo v sredini lepega trga Laško ob Savinji za 65000 Cehosl. K. Hiša obstoja s 5 sobami, 2 kuhinji, shrambo, lep vrt Itd. Kristina Sedlaček v Laškem. 466 Ozira se samo na prvovrstno moč, vpeljano v tej stroki. Ponudbe na upravo lista pod „potnik“. agilni in dobro uvedeni za uvedeno domačo zobno pasto, ki bi se vzel kot drugi prodajni predmet, pri skrajno ugodni proviziji Interesenti naj se obrnejo pod: 9,Uvedena znamka št.1248M na Ogl. zavod Fran Voršič Maribor. za JUŽNO SRBIJO, SKOPLJE. Gospod minister trgovine In industrije je s svojim odlokom od 1. junija t. 1. št. 2226 odobril ustanovitev PRIVREDNE BANKE za JUŽNO SRBIJO v SKOPUU s kapitalom od 3.000.000*— Din.« razdeljen v 15.000 delnic po 200*— Din. katere se bode glasile na ime prinositelja. Naloga te banke je, da z organizacijo lastnega kapitala in s pridobitvijo kredita podpira in razširja vse privredne grane, kakor: trgovino, industrijo, obrt, poljedelstvo itd., dajanjem kredita, ustanavljanjem in organizacijo podjetij in sodelovanjem v takih in sličnih podjetjih, poleg tega pa se bo tudi zanimala za ostale bančne posle. Pri vpisu je položiti 20 odstotkov od nominalne vrednosti za vsako vpisano delnico ter 20'— Din po delnici za izdatke ustanovitve. Ostanek je izplačati v teku enega leta in to v obrokih, katere določi upravni odbor. Vpis traja do 30. septembra L l. Vplačila se pošljejo v Skoplje na blagajno banke, ulica ŠL 1, teleL št. 102 ali s pošto pri poverjenikih. Pripravljalni odbor sl obdrži pravico razdelitve delnic v vsakem slučaju, a posebej še na prepis njih številk PRIPRAVLJALNI ODBOR« Električni ztroil proizvod AEG, električni števci proizvod A E G, žarnice Tungsram, vse elektrotehn. potrebščine v zalogi po ugodnih cenah- Elektrotehn. tvrdka Karol Florijančič, Celje, Proračuni brezplačno! NajjstarejSa fcpctiicijska tvrdka v Sloveniji in SOI! drobne (zmlete) nudi samo na vagone po zmerni ceni Kirilovič I Sazdanič, Novi Sad. Emil Adamič w Kosmetični preparati! mr Kemično-tehnični izdelki! LC. Kotar, W Wollova ulica 3 Telefon 402. se pnporoca za vsa v to stroko spadajoča dela, Cena partituri 10 1. del (mošk> zbori) je ravnokar izšlo Naroča se pri AUTO Bencin. — Pneumatika. Olje. — Vsa popravila. Mast — In vožnje. Le prvovrstno blago in delo po solid- cenah nudi Jugo-Auto d. Z O. 2. v Ljubljani. [§38 Pevska društva segajte pridno po njih! Izdaja »Jugoslov. novinsko d. d*. glavni in odgovorni urednik Zorko Fakin.