o
LETO 13
FFRRUAR
Listnica uprave.
Reklamacije se sprejemajo le v teku 1 meseca. Ako torej ne dobite lista pravočasno, imaite čas reklamirati ga do izida naslednje številke, če hočete dobiti zastonj pogrešano številko. Če pa niste dobili katerega zvezka in nam to javite šele po izidu prihodnje številke, morate poslati z reklamacijo vred tudi Din 6 za nadomestni zvezek. Dogaja se namreč, da nam naročnice šele na koaicu leta javijo celo vrsto številk, ki jih nieo dobile. Tako bi .morali mi na svoje stroške nadoun«stiti vse liste, ki so' jih potrgali ofi'oci ali pozabile vrniti nemarne sosede.
Sprememba naslova. Ko se preselile, javije nam takoj svoj novi naslov. Dodajte pri tem vedno tudi svoj .stari naslov. Mnogokrat imamo po več naročnic istega imena in priimka, pa ne veimo, kateri naj menjamo naslov.
Naročnice v Italiji prosimo, da pošiljajo »vojo naročnino vedno le po položnici, ki jo dobe v listu. Imamo v Italiji svoj tekoči račun, nimamu pa zastopnice. Zato ne (pošiljajte denarja po nakaznici, ampak saano po položnici, katero nam italijanski poštno-čekovni urad potam dostavi v Ijjnbljano.
Ko naročate kroje in risbe, pošljite denar vedno z naročilom (bodisi, da priložite pismu znamke, ali da napišete ■naročilo na položnico ali nakaznico). Taki malenkostni zneeiki se lahko pozabijo; ne moremo tratiti čas-a in denarja za opomine. Sprejmite to na znanje brez vsake zamere: ena mera za vse. Težki časi so mas prisilili, da .smo skrčili osobje v upravi do skrajnosti. Kolikor ga je ostalo, je preobloženo z delom in le s težavo zmaguje svoje naloge. Naknadno plačilo naročil ipomeni za upravo dvojno delo.
Da se obojestransko izogneniio pomotam, napišite na položnico za kateri čas plačate naroonino. Toda ne napišite samo: „plačam za pol leta ali za četrt leta", ker to vidimo že iz zneska. Napisati je treba n. pr. „za I. polletje 1935" ali „za 11. polletje 1934" itd. ali cd T—VT 1935. in slično. Ako se navedba ne strinja z na.šimi računi, dobite takoj obvestilo, in stvar se takoj poravjia. S tem, se izognemo napakam, ki se navadno pokažejo šele čez leta, ko Iii več mogoče dognati, kdo jih je zakrivil.
Ga. Draga O. Maribor. Hvala za novo naročnico. Zastanck lahko ])ošl,jete v obrokili.
Ga. R. J. v Cerkljah. Napravili ste nam lejio novoletno darila — 4 nove nti-ročnice. Da bi našli .mnogo posaema.lk! Pozdravljeni!
Ga. S. I. v Mariboru. Žalibog Tiirnanio več. V zalogi imamo le še par izvodov „Oprema za neveste", razprodajna cena za naročnice Din 12,— in „Dekli.ško perilo" za Din 6.—.
Po.šteno dekle, 22 let, vešča šivanja, knhanja in v.seli kišnih del želi mesta k otrokom ali tudi v boljšo družino kot lušna pomočnica. Priporočamo jo našim na-ročnit-nni.
ŽENSKI SVET
FEBRUAR 1935	LJUBLJANA	LETO XIII-2
Iz mraka
Anica čerinej e-va
I.
Mrak je padel na jesenske ceste. Trudne, mirne tonejo t edvimo, jaz pa čuitim praaniono tišino in prisluhinem v daljo: dragi, kje ste?
Saj je res em sam «poandn med nama, le tremitek, bežen kakor sainje, in besede kratke, nevsakdanje — jaz pa vendar msem v mirakiu sama.
II.
Kakor struna ,sem, ki tiha čata rahlega dotika, da zapoje, . ko zapiram Tose pesmi evoje im vzdrhtim od vsakega koraka
in zapojem z njim, ki izzveneva v mrak in v meglo, in se komaj zganem. Nič ne mislim ia nikdar ne vstaneon. Saj le v memi vaš korak prepeva;
III.
Včasih kličem, koanaj slišno, nežno, vendar ni v teh klicih želje žive, da pretrgava razdalje eive in da greva tisto neizbežno
pot, ki jo življenje hodi. Mnogo ihliže eva si iz daljine. O, življenj« ne poizma bližine, saj že zbHžanje v samoto vodi.
26
Slika
Vida Tauf er j cva
Na moji mizi	Nocoj eo zvezde
tvoja slika eije,	kakor eolnce zlate.
otjema jo težak ognjen okvir.	Na vrtu sanja mak v snegu voi.
Na njej nasmjeh se	zavese so nocoj tako bogate,
kakor pesem vije,	so kakor ustne
toiplo me boža v sanjah ves večer.	teb sneženih rož.
Na moji mizi tvoja slika sije,
objema jo težak ognjen okvir.
Na njej nasmeh se
kakor pesem vije,
toplo me boža, lije v srce mir.
Pod dalmatinskim solncem
MašaSlavčeva Nadaljevanje
N'jego gre oib obali proti vad.. Po krvi mu valovi srd. _ „Trma .. . trma ... Udaril, zlomil bi jo," in z roko udarja po kamemiü ograji ob poti. Izza praske rdeče pogleda kri.
Njego gre v vas, v gostilno. Tam so njegovi tovariši iz otroških let. V svitu slabe petrolejke sede prd vimi in kartah. Njego sede k njim in igra;, izgublja. Misli so ee mu izgnlile bogvekam----Tovariši se mu emejo: „Nesreča v igli, sreča v Ijuble'zni..." Ni mu do nje. Skrito se mu smehljajo, vsaj zdi se mu tako. Kakoir ona, si mdsli Njego. Srdito udari s karto ob mizo. Nočui metulji in vešče se zaletavajo v žolto luč. Od morja veje slcozi odprta vrata burin. Iz ure kapljajo glasno sekmide, ko dta so jim nezmansko mudi... V Njegu bude nemir in nestrpnost. Karte vrže na mizo in se ozlo-voljen poslovi.
Ko se vrne domov, vidi v Evinem oknu l^uč. Okna so zaprta, da ne prihajajo v sobo ubadi, ki jih privabi svetloba, Oknic ni zaprla. Kaj dela tako kasno ponoči?
Njego se vzpne na prste in pogleda v sobo. Vidi jo, kako sedi pri miizi pred oknom, svetilka ji sveti v obraz. Pred njo je razprostrt pisemski papir, očividno nekomu piše. Gotovo kakemu znancu ... prijatelju ... ali... Pa kaj ga VBO to briga?
Gloiboko je zalmišljena, resna. Z roko si podpira glavo in brodi po raz-nuršenih laseh. Žalosten obrasz zre iz njih. Kaj jo muči? Prvič vidi njeno lice t;ikio in to kradoma. Torej so vendarle trenutki, ki jo prizadenejo? Kdo bi si mislil? Kaj je danes temu vzrok? Tomo? On?
26
Ni mu do spanja. Na Tirtu obstane, eede pod maedljewo drevo in zre zamišljeno v njeno otno. Tiho kakor earn zase zapoje star doonač napev in jo gleda. Ko Eva začuje njegoiv glas, menadoma spremeni obraz. Kakor da bi se prebudila, se zgane in skloni nad paipir. Zopet ima svoje vsakdanje lice; kakor da bi si z roko otrla žalost z njega. Čudno dekle...
Potiho si pripeva. Hoče, da ga čuje in da spozna, da je on na vrtu. Želi si, da bi prdšla k njemu (kaikor pred nekaj dnevi. Družno sta sedela v temi in zrla na morje. Skoro nista govorila. Ne da bi mu bilo do nje, ne, a prijetno je, če sedita dva skupaj in iprisiluškujeta šepetu noči.
V sobi se utrne luč, okno se narahlo žvenketaje odpre ... Njego prisluškuje. A JI je ni. — No, taj zato —? In vendar... noč je tako opojna ...
* # #
Večer brez zvezd. Nagromadeni oblaki vise -nizko nad morjem kakor kup najpihnjenih blazin^ ki duše dih. Jug, len piskač, zavija med vrvmi jader v luki, kjer ee zibljejo na počasnih dolgih valih barke, podobne črnim rakvam, ki jih je morje prineslo iz neznanih daljnih dežela.
Eva gre v pozni večer in ko pride mimo kaštela, no krene vanj, temveč nadaljuje svojo pot v medlo noč. Spanec se je ogiblje. Njene misli so zgorele T dihu juga, vse v nji je zmeda... Ne pozna se več, vsa draga je nökaj dni in upira ee ji življenje, kakor ga je živela doslej. Razboleaia je, Tsa iz tira. Kričala bi uporno, dokler bi ne obnem-ogla, dokler bi ne iz-kričala — česa? Da . . . česa . . .? Svojo .ljubezen je ogradila s šumo igrajčkanj, keo- se jo je bala komu pokloniti, ko jc videla pri drugih, kako teptajo čuvstva. Razdajala je le napol resne simpatije, drobce nagnjenj, in se branila, da bi ne vzrasla, ter jih šiloma zavračala, čim 80 postala resna. Le narahlo kakor « konoi pnstov se je dotikaia ponu-janih ji čuvstev. Bila je mlado dekle in znane so ji bile skrivnosti osvajanja. Uporabljala jih je zgolj iz nekega notranjega riagona, ki jo je silil, da je preizkušala svoj čar vedno znova, ne da bi bila kdaj čutila potrebo, da bi koga .osvojila. Igrala se je z ženskostjo kakor z ognjem, telesno in duševno nedotaknjeaia.
Zdaj čuti, da je pri kraju ča«, ko ni poznala skrivnostnega vpliva, ki omamlja dekle in ji duši moč lasitne adgqTOrmoKÜ. Vsa ona moč, da v svoji spolni nezrelosti kljubuje ljubezni, ker je ne poana, se je izgubila in njeno, srce je v rokah usode. Nelmirno je, tako nemirno... Eva drhti, vsa je kakor razbolena odprta rana in strah je je. Brez moči je. Solze bi ji rade navrele v oči in jokala bi kakor preplašeno dete, ki so ga ostavili samega v temi...
Iz teme belo kipi znamenje: majhno, novo. Štirioglat podstavek in na njem drugi, manjši, na vse štiri strani odprt z okni brez šip. Nedo-vršeno je, niti slike niti kipa ni v njem. Le solnce in veter sta božanstvi, ki kraljujeta v njem. Skozi vsa štiri okjm prihaja in odhaja dan na dan. V nobeni cerkvi še ni občutila božanstva močneje, elementarneje. Drugje je ponarejeno s slikami, pričarano na umeten način, tu pa je svobodno, res povsod pričujoče.
27
Dekle nasloni vroćo gla-no na okno zmamenja. Nem obup je v nji, obup, ki mu ne ve ne vzroka ne imena. Po cesti za njo prihajajo korat'i, ostro se riše bela moška postava iz teme: Njego.
„Zopet molite svoja božanstva?"
„Zopet..." (Hjem glas je kakor tožba bolnega otroka.
„Zdi ee mi, da ste zaljubljeni v solmce, veter in morje?" „Da."
Dolg molk. Dekle stoji naslonjeno Ha znamenje, telo se ji boči v veter, v gubah njene obleke trepeta jug. Ve, da je izzivabia, toče biti in sram je je obenem same pred eeboj, a taka mora biti, brez moči se čuti pred omim delam njemega bistva, ki jo sili v to.
Tema je. Tesno pred njo stoji Njego in dekle vidi v temi jasno belino njegovih oči. Taiko so ji blizu, da čuti njihovo vročino. Nenadoma jo objame dvoje močnih rot, gospodovalnih in neizprosnih, in toipla vlažna usta ji za-duše besedo. Na prsih čuti glasne utripe tujega erca.
Brani se. Skuša se izviti, dokler še zmore toliko moči. Z zobmi in nohti se upira, a v nemem obupu opaža, da se brani, ker se mora, ker zahteva to njena vzgoja, a ona ne more in noče. In venidar kljuibuje sama sebi, skuša ee rešiti.
. Brez. moči se končno prepusti poljubom, ki ji razklepajo zobe, obj.e-mnm, ki ji privijajo telo. AU ji je kdo -prerezal žile, da ji polagoma izteka fc,ri in z njo volja, do uipora?
_!" ee upre, ko jo hoče vzeti vso. Zopet se zave. Iztrga se.
„Zakaj ne?" šepeta težak dih.
„Nočem!" Odločno, ukazujoče ga udari beseda. Molk.
„Ali ste užaljeni? Naj vas izpustim?" Eva molči.
„Da ali ne? Če rečete da, vas ne bom več nadlegoval."
„Da," reče hladno in trdo Eva. Njegove roke jo izpuste. Zopet skuša igrati staro igro. Preitežak je molk med njima.
„Zakaj öto m.ošiki tako nasilni? Ali se ne morete zadovoljiti s tem, kar vam radevolje d-am: poljub?"
Htipav in prisiljen, je njegov smeh: „Zakaj nočete biti moja?" „Ker nočem," „To ni odgovor!" „Mora biti." „Ne, čemu sc branite? Vem, da hočete!"
Pred temi besedami, to zavestjo, ki si jo je dekle skušalo doslej samio sebi zatajiti, se zruši. Zopet jo oklepajo roke vedno nasilneje.
„Izpustite me. Njego, prosdm' vaß!" resnična bojazen zveni iz prošnje.
„Zakaj se bojite?" .
„Ker nieemi še nikoli Ijtilbila—" Naglo kakor klic na pomoč je zasopla te besede. Za hip otrpnejo njegove roke in jo izpuste. „Mislite, da vam verjamem? Najsmešnejša šala, kar ete si jih mogli izmisliti!" Njegov smeh je živčen.
„Resnica je," prizma kator zasaoena. On se zresni. V temi ji skuša razbrati z lica resnico. Gleda jo z novim, preiskujočim, ipogledom. „Če fci bilo to res, bi se ras ne dotaknil. A ne verjamem Tam!" 2o|pet jo oklepa njegov objem. Z vso močjo &e mu Eva izvije. „Kasno je, domov moram," govoi"i kakor da bi jo gnala k naglici slaba vest, tak je njen glas. Za hip pridxzi on njene roke v svojih in ji pogleda v lice. „Je ree, kar ste dejali prej?"
Eva ne ve, zakaj jo je sram priznati reenico. Da bi prikrila zadrego, pravi smeje: „ Res!" a (beseda zveni negotovo kator laž. Eva ve, da on dvomi v resničnost njene zadnje trditve, in zdi ee ji prav taio, kakor da jo to ščiti s poslednjo tančico pred popolno razgalitvijo.
Počasi greeita proti domu. Njego stopa poleg nje in premišljuje. Ne, ne verjame ji. Preveč smieli so njeni pogledih
„Ali bi ee me bali, če bi bila še nedotaknjena?"
Osupel jo pogleda. „Vem, kaj pomeni dekletu prvi, ki napravi iz nje ženo. Od njega pričakuje zakon, večmo 'zvestobo in take stvari. Jaz bi ne mogel biti to, tar bi moo^da pričaikovala ali zahtevala. Če bi ne bil prvi mož v vašem življenju in bi me trenotek prevziel kakor alaj ter naju zvezal brea obljub in priseg, bi se mu ne ustavljal. A vidim, da ste se z menoj igrali s temi da ste me razdražili in pripraivili do tega, potem pa ste pobegnili. Ne bojte se, ne bom vas več nadlegoval." Njegov glas je rezok in mrzel. Užaljeni mošlki ponos, ki se zaveda, da se je osmešil, zveni iz njega.
Y Evi je molk okamemel. Vsi njeni čuti trepečejo za njim, a on se je ne bo dotaknil. Le trenotna strast za ženuko, za katerokoli žensko, mlu je ovila rotke okrog nje. Tudi njeno samoljubje je žaljeaio z grenkim spoznanjem. Med njima je neviden zid.
Pred kaštelom v senci borov sta. Eva čuti, da je užaljen, im hudo ji je, ker misli, da ga je nalašč zapeljala v to brezplodno igro. „Dajte, da vas poljubim. Njego —" mn pravi. Malce porogljiv je njegov nasmeh, ko zmaje z rameni in odgovori: „Čemu—?" Užaljen je.
DetJe ga poljuid. iskrenio, e poljubom brez strasti, nemo prosečim odpuščanja, a on ga ne ra'zuime. Da bi zabrisala sum, z lahkim glasom raztrga molk: „Zdaj ed gotovo mislite: poza—! Slikovita kretnja sprave! No, nič zato! Lahko noč. Njego!"
Čudno dekle, si misli on, ko gleda Iza mjp. Vroč jug .mju draži nemirno tri.
* ♦ *
To dakle — mar je res še nedotaknjemo? čudno se menjava v njenem obnašanju in zunanjosti otroškost, deklištvo in zavestna ženskost. Nihče, prav nihče bi ne mogel iz tega sklepati resnice. Najpreje je z njim tova-riska, ko da ne more biti med njima drugega razmerja, potem ga draži, ko da mu je sovražna, nato očividno i^zziva njegovo ljubosumnost, mu s svojo žensifco igro razburi čute in se ga ubrani kot preplašena devica —! Ali ni vse to le preračunana igra, s katero si preganja dolgčas? Ne, tudi dolgočasja ne preganja s tem. Iskra hotnosti se vžiga v njenem bitju, se zdi Njegu, in se preliva v drhtenje sle. Ali je res vse to le igra? Da, i take žene so, ki uživajo v tem, da dražijo čute z obeti in jih potem ne izpolnijo.
Morda je ona euia izmed takih. A on, on ni igračka za take razvajene mestne gospodične! On ne! No 'bo se ve« brigai zčmjo. Saj mu ni do nje. Slučajno jo je spoznal in zato ae ji je približal, ker ji je hotel ustreči. A če bi bila na snjeneim mestoi katera idi-uga, bi spremljal pač njo. Resnično, kaj mu brani, da se ne zanima bolj za druge? Morda to, ker «a je zavrnila, in ta ajena smešna trditev. Kako -sd .nasprotuje! Neka nerazundjiva jeza do nje ga navdaja, jeza, da bi jo z užitkom ponižal, pretepel, ji storil kaj zlega, samo da bi jo videl majhuo in ponižano pred seboj ...
Koketa je, vajema uganjati (burke z bedastimi mestnimi gizdalini, on pa ni ig.račka za njeoia razpoloženja.
* * #
Eva se je zaprla v svojo solho. Ko da je do smrti utrujena, ise ji zdi in jiemir je v nji, nemir, ki ji ne da obstanka. Podobna je človeku, ki ga napade skakalna bolezen amok in ga sili, da mora n«tpre.8tano teči ter se ne more ustaviti. Tako hodi Eva po sobi. Niti one misli ne more dojeti, samo hodi ... hodi... Ti-epetaje in s klecajočimi koleni hodi in ve, da ne sme sesti, ker bi jo megibnosit zadušila. V krogu hodi po sobi in nemir in strah pred nečim neizrekljivim raste v nji.
Kaj je .na tem, če me je poljubljal? se vprašiuje. Ni prvič, da me je poljulbil moäfci in zadnjič tudi ne. Z nekakšnim cinizimom skuša gledati na vse, kar se je pripetilo, sama dz eebe se norčuje: čemu ves ta nemir? Zakaj vidim v dogodku, ki ga nisem doživela prvič, nekakšno „usodo?" Neumnost! Vsega j« kriv oni pogovor s Tomom. Samota je kriva, da sem zavoljo poljuba popolnoma iz tira, zavoljo po.ljmba, ki bi mi sicer ne delal nikakih preglaivic. Česa so bojim? Same sebe? Še se imam v oblasti! Ali pa je to res? Ali imam še prosto voljo in sem še sreo ja? Sem... semi... sem...! Ali pa lažem sama eebi in se slepim? Ne... ne... ne...!! Kaj se je pravzaprav zgodilo? Ljuibim ga. Le kako' morem! Gladko lice in lepa postava me je preslepila, samo Kunanjost, a o njem nimam pojma, kakšen je. Slutim ga, a kdo mi je porok, da se ne varam, da ee ne slepim z vrlinami, ki jih vidijo samo moje od Ijulbezni zaslepljenle oči? Saj ga ne ljubim, samo edini mioški je, ki m'e tu zanima... Če bi me ljubil! Če bi bila prepričana, da me ljubi, bi me to pomirilo. A on ji ni govoril o ljubezni — torej je ne ljubi. Ne, ona se me sme predati čustvom, katerih ji on ne vrača. Ne, ne sme! Zdravi egoizem njene miladosü se temn upira. Noče darovati ču-ratva, ki bi ne našlo odziva. In tako govori in se prepira v mislih- sama s eeboj, a vse je zaman. Globoko v njej je glas: ljubiš ga, in tega ne rn'Ore prekričati. Nočeml, nočem — se uipira in sovraži samo sebe. A telo ji drhti in hoče njegovih poljubov, sličnih žigom, B katerimi jo zaznamenuje za svojo. In Eva spozna, da je zaživelo .njeno telo svoje življenje, samovoljno in da ga nijena .volja in njen i-aimm ne premlagata več... Da bi ne zbudila so.9tauovalcev, se za-vihti skozi okno in toče na obalo k morju. Obleko vrže raz sobe in plane v hladno vodo. Črna je videti in vaU pljuskajo onakomemo na breg. Dekle plava proti njim. V m'orje gleda pod »eboj, črnočma je globina. Od njenih rok in golega telesa se lijejo bleščeče sledi in ko se ozre, vidi za seboj pn slehernem gibu na površini vode srebrn val. Vse je tako bajno, tako ne-
30
resnično in sama sebi se zdi uročena, neznana, tuja... Z rokami bije po vodi, prcmataTa se v Mesketu kakor (riba in čuti to črno morje s srebrnimi odeviti kakor nekaj živega in predaja se mu v polzavestnem opoju. Valovi pljiuiskajo, a na 'Vedno istih krajih leže iskre — zveizde, ki ee 'zrcale v morju; druge, svetlejše, blodeče v meizimierni temini vode, so fostoressceiica...
Opoj ... Brez misli .. . brez... Vee v nji je em sam velik občutek volj-nosti, predaje ...
Predala se je morju in noči in predala bi se njemu, ki ga Ijuibd in sovraži, Da, eovraži ga, ker ji je vzel občutek popolne svobode in prostosti, čuti se povezatnlo v vezi, katerih je je strah...
Njena nedotaknjenosit, skoizi vokove največja žrterv ljubečega dekleta možu, je zdaj ovira. Če bi me bilo tega, bi jo objemale zdaj njegove roike, roke zmagovalca. Eva se sovraži in sovraži svoje neoskruaijeno deklistvo, svojo mladost z žigom čistosti, ki jo ščiti pred njegovim objemom. Grenko se smeje: kakišen čas! Da moraim obžalovati, da sem poštena! Do česar ima mož, ki ljubi, pravico, tega on aioce. Mož, ki ljubi!
Torej je on ne ljubi? Drgeta je se zave. Ne, ničesar ni dejal o ljubazni. Ker je ne čuti ali ker noče ibiti smešen? Ničesar ne ve o njem. Ve samo, da mu je zapadla z dušo in telesom in da zanjo ni več predsodkov in pomislekov, le en sam ukaz narave, samo naravni nagom, ki jo tira v öbjeim tega moža. A še se upira z dbupno nado, da se bo vendarle premagala...
(Dalje prih.)
Dva obiska
Milica Ostrovška
\ a daljnem jugu. Na planoti iapod širokih hrbtov kamemitib brd se raz-- - 1 teiza naselbina, ne mesto ne vas.
Čudno neredno se križajo ulice, čudmo nerodiio stojijo hiše: ta tik ob ulici z ilicem k njej, ona za vrioom) -sliv in muirv, ti'etja kaže potniku pusti bok; ko da jih je nekdo za šalo raetresel po rumenozelenem' prtu, velike in majhne, dokaj ljubke vile mod ilovnate koče.
V njih stanujejo prav taki ljudje. Igral se je nekdo in jih je zrezljal in pobarval pestro, vse Srte, m^eščaiie in kmete, trgovce Cincarje m nemarne Turke, delavne Bolgare in Amiavte in brezibrižne cigane.
* » #
Mladi gospe v udobni vili je vendar dolgčas.' Pri oknu sedi. Sama. Malomarno zre na ulico kakor na sliki iz starih dobrih dni.
Včasih veze, včasih čita, pa ne dolgo; v .jgostte" hodi kakor v starih, dolbrih dneh. Dolgčas ji je. Mož prihaja šele pozno zvečer iz vojašnice.
Največkrat sedi ob oknu. Malomarno zre na ulico. Kaldrma; izmed okroglih kamnov sili trava, na drugi strani plot — lesen, nagnit, vedno endko pijaji; za njim .prazen vrt pa tista smešno majhna koča: kakor da so jo prilepili ob pusto .skladišče, ki že raapada. Ljudje so v njej, toda pridušeni, kakor vise v tem pustem kraju, in še pozimi. Brez glasn so kako.r mrtvi. Včasih se od koče odloči mož s svojo neizogibno leseno kozo in majhno
B]
žago. Videla ga je nfekoč od Mizu, ko se je prišel poiiujait za katerokoli plačo. Mnogo jih je, dam za dnem tilkajo na vrata.
Zopet ga vidi: stara raševina visi z njegovih slokih, mladih udov. Na nogah ima opanke, z vrvjo jih je privezal na blatne cape, ki se mu ovijajo do kolena. Vedno enako hodi: s etaro „šajkačo" pokrita glava se mu nagiblje naprej.
Vedno enako je vse: om, rjavkasta, neoipleskana koča in siva zimska megla. Vse soviraži enako —
Gospejme oči, vajene mestnega tlaka, si zopet pričarajo visoke hiše, razsvetljene izložbe, vso njeno veselo mladost.
Da, zdaj pride minto tih Amavt ob konjoi; tovor drv je prodal. V za-sinežene planine gre, daleč k svoji skriti ženi in otrokom. K otrokoon, gotovo! Zato celo zaprti arnavtski ženi ni dolgčas kakor njej.
Pri gospe je tiho. Po lepo opremljenih sobah votlo odmeva njen korak. Gospe je zoprno, ko ga sliši, ker ima časa dovolj, kalkor v etarlh, dobrih dneh.	^
# # *
Vendar je solnce sledinjič raztrgalo sivo meiglo in dalo zemlji piti tenko plaist snega. Gosi>e pri ofcnu se je obraz za spoznanje raasvetlil.
Tam zre ßofiede, ki stoje pred dnrmi in ee klepetaje grejejo v prijavnem solncn. Kup polstrganih otrok ibieži za umazanim knžkom. Nekdo trese po nerodni kaldrmi tik minto njene hiše moderen otroški voziček. Ci-ganika s cigatačkom na hi'btu! Sosedova služkinja, Bolgarta, se ključi pod težo dveh lončenih vrčev vode. Glej, celo pred smešno majhno kočo — žesniska postava, čvirsta, čokata — in za njo — gospa etimi — eden, dva, trije, štirje dečki! Strgani, bosi cepetajo po mrzlem blatu, še okorni od dolge zimske negibnosti. V tisti kočdci — štirje dečki, žena, mož?
Gospa je sedla k drugemu oknu, tistemu na pusto dvorišče, da ne bi videla štirih dečkov, strgaaiih, bosih. Sedla je, toda misel gleda na idico, preko plota k rjavi koči, čeprav je že mrak in mraz in mi več otrok.
Nenadoma vstane, stopi odločno v sosedno sobo naravnost k skriaji. Nič ni slišala, kako votlo odmevajo njeni koraki.
V skrinji je tralzna šara: stare nogavice, manj rail jena obleka, perilo. Preobrača, izibira. Spusti težki pokrov in hiti po stopnicah, ipo dvorišču v kuhinjo. V ofmari je veliko orehov, že izluščenih za bližnjo veliko noč. T« prazen zavitek! Ogrne se in hiti z veselo vizrieanirjenim srcem.
Že je pri vratih v kočo. Priprta so; jiotrka. Nič odgovora. Obotavlja sc, naposled pa njena lepa roka vendar odrine surove deske: prostor, še četrtina ne ene same njenih sob; majhen pločevinast štedibiik, kot da bi bila kuharica — lutka. Dva, trije prsteni lonci na zidu. Deibel hlod in — nič. Negostoljubno sprejemajo neravno poteptana ilovnata tla. Ne postelje, ne omare, ne oblek na steni, ničesar. Samo ob :zidu iz polumiraka so štiri majhna otroška telesca uiprla bleda preplašena lica v tujo, lepo obiskovalko.
Stopila je za korak iz koče in čvirsta, nekoliko čokata postava je stala pred njo. Še svežega obraza, v srbski kmečki noši, čedlna, toda trda in ne-zauipnega obraza — je neprijetno spreletelo gospo.
32
Kmetica ni nič dejala, le oči so neusoniljeno zahtevale odgovora za vsiljivost.
„Prišla sera — velika moč je Mizu — jaz ne rabim več," se je gos^a skoro opravičevala in ponudila zbraine reči.
Počasi in mimo eo se povesile svetle trepalnice na zavoj. „Kaj izalitevaš," je vprašala medlo.
„Kaj bi tisto! Staro jc, ampak še lahko «porabiš."
Kakor pri trgdvou je jemala žemska v roke kos za kosom in si ga ogle-dodovada od vseh strani. „Ne morem kupili," je dejala kakor v naipocmi, da mora povedati to pomžujočo resnico.
Gospa je drhtela v diušeči muki. Stisnila ji je reči v naročje in skoro zbežala domov. V živčni razburjenosti se je vrgla na divan dn zajokala. Bilo je razočaranje, osraimotiteivi in sočutje za tisti osupli, poslednji pogled. —
Pred kočo pa je še vedno stala kmetica, kakor da čaka, da se vrne gospa in ji vzame zavoj, ki ji ga je bila dala v zanoti.
Potem je mtrivo stopila v točo. Odprla je siavitek in, ko je zagledala orehova jedrca, ga je odprtega z nenadno hlastno kretnjo postavila na nerodno poteptana tla. Osem tenkih ročic je iz otrplosti planilo vanj.
Kmetica je sedla na debeli hlod. Spustila je glavo v podarjeno obleko in zajokala pridušeno, bridko — 4>rvič, odkar je ibdla zapustila varno očetovo streho.
* & *
Še bolj se je približala velika noč. Sneg se je svetil samo še na vrhovih kamenitih hrd. Pred večerom je bilo še močno hladno.
Gospa sedi pri oknu, ki gloda na vrt. Veze svileno blazino. Lepa bo, zato biti, da bi jo že videla dovršeno.
„Gospa, gospa — kje si, gospa?" To.pel žemski klic je raztrgal tišino. Kdo je neki? Radovedno je stopila v vežo. Saiot tisti glas!
Pod prostim stotpmiščem — črna postava. Turkinja z detetom. Glavo je pokrila s črno ceneno tkanino, ti jo je obvezala v pasu in jo odtod spustila vse do gležnja. Rdeče podpluite oei vi črnem širokem obrazu. Dete trdo zavito v plenice.
Gospa se je začudila nenavadnemu obisku.
„Dobra gospa, usmiH se uboge turške žene! Nisem tvoje vere, ampak v imenu tvojega Boga te rotim, ne daj, da zmrznemi z detetom vred, Glej, gola sem!" Brez obotavljanja je razgrnila s prosto roko črno zagrinjalo in pokazala so se prsa, črna, gola vse do pasu.
V gospe se je uprlo. Briipravljeoia je bila, da ji pomaga, toda nesramna kretnja jo je ogorčila.
„Nič nimam, vse sem že razdala!" In hotela se je vrniti v hišo.
Tuitinja se je gibko zagnala po stopnicah in padla gospe pred noge, se sklonila in jih vneto poljuibljala.
Gospa se je zavedla in odskocÜa. Boječe se je ozrla v lesena dvoriščna vrata, ali je ne ibo prišel kdo -reševat vsiljivke.
Turkinja je suženjsko ponižno ponavljala svoj „smiluj se, smiluj sel"
33
Zoprna je, toda reva fendar: „Pa poiščem, počakaj malol" Skočila je spet k skrinji in e tresočimi rotaani brskala po njej. Zagrabila je lepo, skoro novo bluzo za tista ogabna pinsa in še za dete star volnen ogrinjač.
Na stopnicah jo je čatalo dvoje hlapčevsko ndanili oči.
Nag-nila je roko in ji pooiiiidila; hlastno je Turkinja zagrabila, s spre-meinjemini glasom zamTmrala „hvala" in jela ogledovati bluzo kakor pri kupčij ji. Spet je dvignila rdeče podplute oči in skoro ponižno kakor prej zaprosila še kaj. Toda gospa jo je ošinila tako čudno sovražno, da je mrmraje šla proti dvoriščnim vratom. Gospa je na stopnicah še drhtela v dušeči muki.
Potem jo je premagala radovednoist. Šla je in odprla leseoia vrata. Tui"-iki'uje mi bilo več na ulici. Le njej podobno starejšo ženo je zapazila pred sosedovimi vrati. V polno vrečo je pravlkar tlačila še .nekaj — da, njeno lepo Muzo, ki jo bo poleti še pogrešala.
Bridko jo je prešinilo: zdaj pa pri sosedovih razkazuje sivojo goloto.
Do dna zagrenjena se je obimila, da bi se vinnila v stanovanje. Toda odskočila je, kakor da bi ob vratih čepela ostudna krastača. Bil je njen topli, že precej obnošeni ogrinjač.
„Preslab za dobro kupčijo," si je užaljeno domislila.
Poturala ga je skoro pobožno in stopila e trudmimi koraki po stopnicah navzgor.
* # *
Na daljnem juga?
Kako se nekdo škodoželjno, presunljivo krohoče, tebi in meni in nam vsem!
Ob sedemstolelnici sv. Save
Zlata Pirnailova
27. janiuarja 1935. je minilo 700 let od .smrti sv. Save. Pomena tega velikana za srbsko državo prod 700 leti ne more(moi razumeti, äko ne vemo, kaj je takrat pomenila ceirkev. To je bila doba visokega sredinjega veka: papeži so bili na višku svoje moči, podeljevali so krone vladarjem, zase pa zahtevali zato važne obveznosti. Njihovi škofje sO' postali v deželah, ki so dobile krono od papežev, najvišji dostojanstveniki in njih nasvete so mlorali vladarji upoštevati. Še slabše pa je bilo, ako ni imela država svoj ega samostojnega nadškofa, kajti šele samostojna cerkev je pomenila takrat tudi isa-mostojno državo. Papeži so se z vsemi silami trudili, da bi ustvarili edinstvo krščanske cerkve, in dosegli so svoj cilj s četi-to -križamsko vojno in osno-VćBnjem latinskega cesarstva 1204. Da bi dobilo edinstvo. stvarno vrednost in solidnejše temelje, je bilo treba prido.biti Srbe in Bolgare. V Srbiji je vladal tedaj Nemanjin drugi sin Štefan, ki je prišel na prestol kljiib načelom prvorojenstva na škodo svojega starejšega brata Vukana. Vukan je dobil v lupravo Zeto in je poskušal z Ogrsko in papeževo pomočjo priti do oblasti v vsej državi. Za nekaj časa mu je res uspelo, a kmalu se je moral zopet
34
Uimakniti in zavladal je Štefan. Radi teh borb za vladanje sta bila brata sprta. Srbija je preživljala notranjo krizo, papež pa jc upal, da bo lažje izvedel svoje načrte. '
Med tem ee je vlmil s Sv. Gore najmlajši med tremi Nemanjinimi sinovi, Raštko, ti je bil v samoetamn dobil ime Sava. Iz Hilandarja je prinesel s seboj ikosti svojega očeita in nlad njimi pomiril svoja sprta brata (1208). Savin prihod v Srbijo je bil jako pomembem, kajti postal je državnik, ki je pomagal svojemu bratu povsod z nasveti in delom ter prevzemal razne diplomatske naloge. Ko je sprejel brat Štefain 1. 1217. krono od papeža Homorija III., se je Sava razsrdil nadi mjim, a državni razlogi so prevladali; pomiril se je z bratom in odšel v Nicejo, da bi izvršil največjo delo, ki ga je v tej doibd mogel, t j. da bi izvojeval svoji domovini cerkveno samostojnost (1219). Ko je dosegel ta veliki privilegij, je začel z vso gorečnostjo organizirati marodno oerkdV, ki bi naj bila glavna podpora narodni državi. To je Savino največje delo, ki je preživelo dinastijo Nemaujičcv in saimostojnost srbdke države, to je njegova zapuščina erbskemiu nairodu v dneh najhujše turške sužnosti in najtemnejše srbske preteklosti. Sava je dal tudi osnovo srbskim; zakonom, ko je v sivoja cerkvena pravila vstavil Fotijcv noimokanon. Poleg svojih diploraatičnih zaslug je postal tudi začetnik srbske narodne književnosti s svojimi tipiki (pravili za samostansko življenje) za samostan Hilandar, Kare.To in Studenico in z življenjepisom svojega očeta. Razumel ee je tudi v umetnosti in je sann nasvetoval, kako naj so gradi Hilandar, središče Srbov na Sv. Gori, in Žica, središče srbske episkopije. Ta vsestranski delavec ai je pridolbil mmogo zaslug v socialnem življenju, zadostil pa je tudi svoji verski dolžnosti in šel dvakrat na božjo pot v Sveto deželo.
Koliko spoštovanja so mu izfliazovali njegovi sodobniki in naslednje najbližje generacije, doikazuje to, da so ga proglasili za svetnika in da so že zgodaj pisali njegov življenjepis (že sredi 13. stol. Domentijan, v začetku 14. sto. Teodosij); poznejša narodna tradicija pa je ovila njegov lik z mnogimi pesmimi in pripovedkami. Sava je ostal za časa dolge turške enžnosti svojemu narodn stalen bodritelj in tolažnik, čuval je spomin na ponosno preteklost in kazal na srečnejšo bodočnost. Tudi Turki sami so vedeli, kaj pomeni za marod sv. Sava, saj so ob vstajah pri koncu 16. stol. mislili, da bodo Srbe najbolj kaznovali, če jim -sežgo kosti njihovega svetnika. Tafco so aprila 1595. prenesli ostanke sv. Save iz IMileševa v Beograd in jih na Vrača™ sežgali. Toda Turki niso dosegli svojega cilja. Pepel sv. Save se je razsul preko vse Srbije, srbsiki narod se ni umiril, nego se je pripravljal, da bo maščeval to svetoekmn.<!tvo.
In ko se je bližal daai svobode na pragu 19. stol., ko so se budili Srbi v beograjskem pašalulku in Vojvodini, so prve kulturne ustaaiove in prve človekoljubne zavode posvetili spominu sv. Save. Ko simo pa danes vsi trije bratski narodi v eni državi, mu vsi trije iakaizujemo iskreno spoštovanje in se klanjamo njegovemu velikemu duhu.
898
ženski tipi v romanih Turgenjeva
Milena Topolovčeva Konec
" V Tajpogostejši je pri Turgenjevu na prvem mestu omeiijeiii tip energične, _ _ \ delavne žene, ki predstavlja kontrast prej orisauega odvisnega človeka. Med glavnimi, pa tudi med stranskimi pi-sateljevimi junakinjami imamo celo vrsto svobodoumnih horilk proti vsakršnemu narodnemu in socialnemu zatiranju. Marsikdaj prihaja njihova odločnost in nagloet morda tudi v nepravem trenotku do izraza. Taka energična žena je m. pr. Narf;alija v „Rudinu", v kateri je združil pisatelj energijo z neko sanjavostjo; Jelena iz „Predvečerja", delavna in skrajno požrtvovalna žena, in ognjevita Marjana iz romana „No^i rod", ki je naveličana brezdelja in fraz plemiških sa-lomov ter komaj čaka, da začne s plodonQsnim delom. Popolnoma drugačna je demonsta ali zla žena. Navadno je to i-zredno leipo, duhovito žensko Mtje, ki si osvaja s svojimi kapricnim in premišljenim ravnanjem moža in uživa, če ga more ponižati in upropastiti. Zlasti ne m-ore trpeti same&tojnosti pri ljudeh, 9 katerimi prihaja v etik. Neprestana želja, da omamlja, ji daje vso očarujočo gibčnost, lepoto in sijaj. V bistvu je skrajno hladna, mirna, razumska in ne trpi, da se krši hišni red. Ne premore pa resnične ljubezni, zato se naslaja ob zavajanju neizkušenih mladeničev. Ne izbira sredstev, da ei osvoji onega, ki si ga je namenila. S skoro materinsko nežnostjo in skr'bjo, z zalezovanjem in dvoumnimi besedami, navidezno iskrenimi pogledi in narejeno dobroto razvname svojo žrtev do blazne ljubezni, in ko gostpo-duje že vsaki 'njeni misli, jo zavrže. Pretveza ji je, kakoir poudarja, dejstvo, da nikdar, niti v mislih ne vara svojega moža. .Tnrgenjev pravi v eni izmed demonskih žena, gospe Lipjaginovi v romanu „Novi rod", da dobro ve, kako je v svoji duši mrzla in da ni zanjo pri takem ljubavnem igrač-kanju nikake nevarnosti, da bi se zaljubila. „Prisiliti pa tuje oči, da mrače in zopet bliskajo, tuje obraze, da plamene v poželenju in strahu, tuji glas, da drhti in se prekinja, tujo dušo vznemiriti, — o tako ji je bilo to po volji. Kako je bila zadovoljna, ko se je epominjala kasno zvečer vseh teh razburjenih besed, pogledov in vzdihov. S kakšnim zadovoljnim smehom se je naslajala ob zavesti svoje nepristopnoeti in nedosegljivosti in kako milostljivo se je vdajala zakonitemu ljubkovanju dobro vzgojenega soproga. To je bilo tako prijetno-, da je bila vsa blažena, zmožna storiti celo kaj dobrega. — Nekoč jo zgi-adila celo majhno sirotišnico, ker se je tajnik v poslaništvu, blazno zaljubljen vanjo, skušal zaklati."
Tudi pri demonskih ženah nam pokaže Turgenjev celo- vrsto- postav, od hladne, skoro nedosegljive kokete Odinove v „Očetih in sinovih" do zadnje take važnejše postave, kneginije Polozove v „Pomladnih vodah". Semiaj spadata tudi gospa Lavrecka v „PI. gnezdu" in Irina v „Dimu", ki edina izmed demonskih žena ljubi in zares trpi radi svoje ljubezni.
Pravo nasprotje tega razkošnega, pohotnega in pognbljajočega bitja .je lik čiste, nad vsakdanjosrtjo vizvišene deklice, katere slika je bliže pisateljevemu idealu. Tak lik, ki je obenem tudi najlepši in najpopolnejši pi-
36
sateljev ženski lik, je Liza, glavna junakinja romana „Plemiško gnezdo".
Liza je fcitje, ki živi le v odpovedi in zatajevanju, utelešena dobrota, usmiljenje in požrtvovalnost. Njena globoka vernost ji vzbuja misel, da mora podrediti človek svojo voljo neki višji volji in se tej višji sili tudi ukloniti. „Mislim, da sreča ne zavisi od na«," je rezultat njenega spoznanja. Liza ljubi z vsem svojim bistvom Lavreckega. Nepričakovane in težke okoliščine ju razdružijo; šele tedaj .se pokaže njena vdana ljubezen, ko v tilii resignaciji moli za onega, ki ji je prizadejal največje boli in povzročil celo, da se je umaknila v samostan.
Liza s svojo mistično pobožnostjo, s «.vojo izredno dobroto, pravicoljub-nostjo in globoko ljubeznijo je že kar neživljenjsko bitje. Polarnost ljubezni, kakršno je doživljal Turgenjev, se nam kaže v priljubljenem, motivu, da demonska žena, ki zastopa nagonsko ljubezen, iztrga ljubimca iz rok čiste, ljubeče zairočenke, ti predstavlja Turgemjeva eterično, vzvišeno ljubezen.
Pri Turgenjevu zmaga običajno demonska sila zle žene, s katero po-vdarja človeško slabost in temne eleinentame sile, ki včasib obvladajo človeka. Ko se pa junak njegovih romanov, ponajveč slabič po svoji naravi, otrese pogubonosnega vpliva demonske žene, zahrepeni tembolj po čisti, skromni deklici in se čudi; kako jo je mogel zapustiti na ljubo ženi, ki je niti ljubil ni.
Karakteristična poteza Turgenjeva je, da lju[bezens.kib zablod nikdar ne obravnava kritično in jih ne prikazuje kot greh, ampaik jih skuša opravičiti. Ljubezen smatra za naravno silo, ki se vzbudi popolnoma spontano. Človek torej ni kriv, ako je ljubezen srečna ali nesrečna, vzvišena ali nagonska, ker ureja njegovo življenje meka višja sila, vladajoča nad njdm. Ta sila vzbudi ljubezen ali je ne vzbudi, da človeku energijo ali ga postavi nezmožnega v s.vet, ta sila mu nakloni srečo ali mu jo odtegne. Človek ni nikdar svoj gospodar, niti v dejanju, niti v mislih, pač pa le igrača te višje sile, rpa naj bo ta višja sila že narava ali ujsoda ali Bok.
^ Poleg glavnih treh ženskih tipov; vzvišene poduhovljene Lize, energične Jelene ali Natalije in demonske žene, nam prikaže Turgonjev še celo galerijo stranskih, umetniško izrisanih ženskih postav. Človeka očara postava stroge, pravične babice Marfc Timofejevme v „Plemiškem gnezdu", ki sovraži gizdalinstvo, a razume in ljubi nesrečne.
Radi svoje prisrčne nežnosti mu ostane še dolgo v spornimi mati junaka Bazarova v „Očetih in sinovih", ki se opira na svojega od starosti sključenega možička in se trudoma pomika proti sinovemu grobu, da se tam zjoka in pomoli zanj.
Zlasti lepe so pa slike deklic preiprostejga, tlačenega naroda. Tudi v tem dotlej še brezpravnem svetu je pokazal Turgenjev čiste, plemenite in m trpeče duše, kar je bilo tedanji aristokratski družbi pač pravo odkritje.
Te stranske postave prijetno osvežujejo njegove romane s svojo nepri-siljenostjo in prisrčnostjo. Nasprotno pa opažamo, da so njegove glavne junakinje često podrejene neki ideji: zato jih pisatelj navadno idealizira, včasih celo do take stopnje, da napravljajo videz neresničnosti.
37
Slednjič nam preostane še Tiprašanje, kateri izmed omenjenih treh ženskih tipov se pri Turgenjevu najbolj sklada z individualno svojstrenosijo njegovega erosa.
Prvi tip tu sploh ne pride vpoštev, ker zaradi svoje mošJto energične postave prav za prav ni izrecno erotičnega značaja. — Tudi drugi, nagonsko demonični ženski lik pisateljeve duševno«ti ni mogel zadovoljiti, ker se ni strinjal z njegovo idealistično ljubavno razgibanostjo. Zato mu je bil tretji tip ženo, ki je bil odmaknjen sve^u realno danega ženstva, pač zadnja in edina možnost, da v njem izrazi svojo vzvišeno erotiko. — Že v idealizirani Lizi je Turgenjev močno prestopil meje stvarnosti, še bolj pa se je oddaljil od resničnosti v fantaziji „Prividi", kjer ga nosi po zraku breztelesno erotično bitje, ga vabi k sebi in mu Vzbuja ljubezen. Tudi Klara Milič si je osvojila študenta Aratova šele po smrti. Klara, ti jo je zaznaval v svojih prividih kot nevidno, brezsnovno bitje, zagospoduje vsaki njegovi misli. „Nimam več evoje volje", pravi Araitov in si želi smrti, ker mu postane dvojno življenje, vsakdanje realn6 in irealno v odnosih do breztelesne ženske, neznosno.
Tako vidimo, da hrepenenje Turgenjeva, izvirajoče še iz mladosti, ki je pogrešala tople Ijubeami, ni ostalo le hrepenenje, fantazija ali sanje, temveč se je povzdignilo celo do religioznega zanosa.
Kakor so bogoiskatelji iskali boga in je vsaka njihova misel usmerjena vanj, tako je tudi Turgenjev nenehoma iskal isvojo ljubezen. Kot pozitivist ni bil konfesionalno veren, zato pa se je religiozno izživljal ravno v tem odnosu do breztelesnega, eteričnega ženskega bitja, ki mu je nadomeščalo božanstvo, pred čigar oltar je poklanjal najplemenitejša čuvstva svoje ljubezni.
Zakaj bi ne mogle biti žene mladinske sodnice?
l^asta Pleskovičeva, odv. pripr.
V predzadnji številki revije „Misel in delo" je izšel tudi članek g. priv. docenta dr. Avgusta Munde o ureditvi mladinskih sodišč po našom kaz. pravu. V njeni je g. avtor podrobno orisal pomen in delovanje mladinskih sodišč in posebno opozoril predvsem na njih vzgojni namen, poudarjajoč, da more biti mladinski sodnik le oseba, ki je dober psiholog in pedagog, ki zlasti dobro pozna duševnost mladoletnikov, ki pridejo pri mladinskih sodiščih v poštev.
O postopanju samem je, kakor že omenjeno, obširno pisal g. priv. docent, v kolikor bom o tem pisala tudi jaz, bom le zaio, da bodo tudi oni, ki navedenega olanka niso čitali, razumeli, zakaj gre.
Naš kazenski zakon (k. z.) deli mladoletne osebe, t. j. osebe do izpolnjenega 21. leta starosti, v tri skupine:
1.)	otroke, do izpolnjenega 14. leta, ki kazensko sploh niso odgovorni;
2.)	mlajše inaloletnike od izpolnjenega 14. do izpolnjenega 17. leta, ki so kazensko le deloma odgovorni;
3.)	starejše maloletnike od izpolnjenega 17. do izpolnjenega 21. leta, za katere veljajo predvsem omilitve pri določanju kazni.
38
Naš k. z. predvideva za mlajše maloletnike, to je osebe od izpolnjenega 14. do izpolnjenega 17. leta, posebno postopanje, ki temciji predvsem na vzgojnem načelu; stoji namreč na stališču, da je zločin mlajšega maloletnika predvsem posledica njegove napačne ali pomanjkljive vzgoje ter da je treba izpopolniti zlasti vzgojo, če hočemo doseči, da postane mlajši maJoletnik nekoč koristen člaji človeške družbe. Zato so tudi sajikcije, ki jih predvideva naš k. z. za kazniva dejanja mlajših maloletnikov, v prvi vrsti vzgojnega značaja, nikake kazni (se tudi ne vpisujejo v kaz. listu) namreč: v lažjih primerih prepustitev domačemu kaznovanji! ali kaznovanju v šoli, odpust na poskušnjo pod stalnim nadzorstvom, oddajo kaki rodbini ali priv. zavodu v vzgojo; v težjih primerih pa oddaja v drž. zavod za vzgajanje ali v drž. poboljševalnico.
Za mlajše miladoletnike so po našem kaz. pravu predvideni posebni sodniki na sedežih okrožnih sodišč. Od njih se zahteva, da morajo biti zlasti dobri psihologi in pedagogi. Čim namreč pride mlajši maloletnik pred sodnika, mora sodnik najprej ugotoviti njegovo starost, da določi, ali spada pred rednega sodnika ali pred sodnika za mlajše maloletnike, nato pa — in to jo najvažnejše — ugotoviti stopnjo njegove telesne in duševne zrelosti. To je bistvenega pomena, kajti od tega je odvisna maloletnikova vračunljivost in s tem to, ali obdolžemi maloletnik sploh spada pred sodišče ali ne. Po § 27. k. z. se mlajši maloletniki sploh ne smejo kaznovati, če niso mogli pojmiti narave in pomena svojega dejonja in po tem ravnati. Da sodnik stopnjo obdolženčeve telesne in duševne zrelosti lažje določi, zasliši o tem njegove roditelje, varuha, učitelje, duhovnika, gospodarja in event. sevToda zdravnika. Prav tako jih zasliši glede obdolženčevih prirojenih ali pridobljenih nagnjenj, zlasti pa glede .prilik in okoliščin, v katerih je obdolžencc živel in ki so utegnile vplivati na njegov duševni razvoj in njegovo kaznivo dejanje. Dognati se mora seveda tudi vse posredne in posebno neposredne vzroke kaznivega dejanja ter na podlagi vseh svojih ugotovitev določiti najprimernejše vzgojno sredstvo, o katerem misli, da bo spravilo obdolženca na pravo pot.
Z ozirom na vse gori navedeno morda ne bo neumestno, če tu opozorim na važno področje, ki bi se na tem polju odprlo našina ženam-pravnicam.
Dognano je, da žene po svojih duševnih in poklicnih sposobnostih prav nič ne zaostajajo za svojimi moslaimi tovariši, da so, čim sc resno lotijo kakega poklica, neredko celo bolj vestne in natančne, tako da jim moški celo očitajo „štreberstvo"; zlasti pa je nesporno, da dosežejo v poklicih, ki jim posebno „leže", neredko ne le enake, temveč celo neprimerno večje in boljše uspehe od moških. Eden takih, specijelno ženskih poklicev bi bilo gotovo mladinsko sodstvo, posebno ker ima tu glavno vlogo poznavanje mladinske duševnosti im pravilna ocena vseh okolnosti m vzrokov, ki so privedli maloletnika na krivo pot, pravilno postopanje z njim in pravilna izbira potrebnih vzgojnih ukrepov ter event, dajanje navodil onim, ki bodo sodnikove ukrepe izvajali.
Pri nas žene po zakonu ne morejo biti sodnice in lahko postanejo, v kolikor se sploh sprejemajo v službo kot sodni pripravniki, samo sekretarke na sedežih okrožnih, apelacijskih in kasacijskih sodišč. Mislim pa, da bi bilo samo v intenesu mladinskih sodišč samih in namena, katerega skušajo sodišča doseči, če bi bilo ženam dovoljeno udejstvovanje vsaj kot mladinskim sodnicam.
Da je skrb za otroka in njegovo vzgojo predvsem stvar žene, o tem menda nihče^ ne dvomi, saj to ravno danes vsi in povsod naglašajo. Nihče menda tudi ne dvomi o tem, da je najboljši poznavalcc otroške in mladinske duše ravno žena, saj je nji materinski nagon prirojen, prav tako kot potreba, da vedno za koga skrbi, se briga zanj etc. In te lastnosti so ženi prirojene v mnogo večji meri kot je moškemu očetovski nagon. Tudi so moški zaposleni izven doma veliko bolj kot žene, tako da se navadno sploh ne utegnejo baviti z lastnostmi otrok, kaj šele s tujimi, žena pa najde kljub event, zaposlenosti izven doma, vsaj v pretežni večini, še vedno časa za otroke in to ravno radi svojih prirojenih lastnosti, žena, bodisi
39
mati, bodisi rednica, skrbnica ali varuška je tista, ki se bavi z otrokom otl njegovega prvega diha in spremlja vsako njegovo kretnjo in vsako tudi najHia,njšo iz-premembo na njem; nihče torej ne pozna otrokovo duše, njenih dobrih in slabih lastnosti bolj k-akor ona. Tudi žene, ki niso same matere, imajo mnogo več smisla za otroke, se znajo bolj vživeti v njih miselnost in imajo tudi neprimerno več potrpljenja z njimi kakor moški. S temi svojimi lastnostmi si annjo vse driigače in uspešneje pridobiti njih zaupanje. In ravno to je pri mladinskih sodiščih, ki nimajo namena kaznovati, temveč vzgajati, največje važnosti, namreč pridobiti maloletnikovo zaupanje in ugotoviti, kaj je bilo krivo, da je mladoletnik zagrešil kaznivo dejanje, v koliko je bila tega kriva njegova okolica in drugo važne okolnosti, ki nam dajo vpogliod v vzroke in motive dejanja ter na podlagi dognanega določiti primerno vzgojno odredbo. Nedvomno je, da bo to nalogo žena lažje in bolje izpolnila, ker gre tu v pretežni večini za mladoletnike v najkritičnejši dobi njih telesnega in duševnega življenja. To je starost od 14.—17. leta, doba, v kateri je potrebna predvsem skrbna mati in njena razumevajoča strogost. Vse drugače in brez dvoma globlje se bo vživela v obdolženčevo duševnost žena in mnogo bolj zaupno bo zrl tudi on nanjo, kajti če bo videl, da ga razume in mu hoče dobro, bo polagoma gledal v nji ono ženo, h kateri se otrok še v poznejši dobi rad zateče, da jI potoži svojo boli in nezgode t. j. — mater. Skoro v vsaki družini se opaža, ila imajo otroci pred očetom nekak strah, pozneje pa, ko vidijo, da oče nima časa zanje, niti toga ne več, marveč pred njim vse zataje in prikrijejo, „ker je očetu itak vseeno", dočim materi zaupajo in so napram .nji mnogo bolj odkriti. Mati Je je pač vedno mati! In zato bo tudi žena sodnica imela pri maloletnikih mnogo več uspeha kakor mož-sodnik.
žena se bo tudi — ravno vsied svojih prirojenih lastnosti — mnogo bolj poglobila v svoje delo sploh in tudi v vsak posamezen primer, zlasti če bo sama mati. Prav mlada tega mesta itak ne more doseči, pozneje se jih mnogo poroči in imajo samo otroke, druge pa, četudi nimajo samie otrok, pa se specijalizirajo za ta poklic, imajo poleg prirojenih lastnosti toliko prakse, da se lahko enačijo z materami. Žena si bo znala vse drugače preskrbeti potrebne podatke o obtoženčevem življenju, njegovih razmerah doma, vplivih, ki so delovali nanj in na njegovo vzgojo, o njegovi okolici; vzela si bo več časa in truda za študij posameznih primerov, bo pravalneje ocenjevala dognana dejstva, bo tudi potrebna vzgojna sredstva radi boljšega poznavanja in predvsem radi boljšega razumevanja pravilneje izbirala ter event, tndi dajala potrebne direktive, kako naj se izvršujejo.
Z mladinskim sodstvom bi se dali zdiužiti tudi varuški posli, tako da bi bili, in sicer iz istili, Kgoraj navedenih vzrokov, vsi sodni posli, ki se tičejo dece In mladino sploh, v ženskih rokah.
Seveda bi se morale mlade pravnice s temeljitim študijem pedagogike in psihologije mladostnilcov posebej pripravljati na ta svoj važni poklic in tako izpopolniti svoje že prirojene sposobnosti zanj. Nastavljati bi se smele le one, ki bi lahko izkazale, da so se poleg uspešno dovršenih pravnih študij. tudi dovolj izpopolnile v navedenih dveh panogah znanosti. Prednost naj bi seveda imele poročene žene-matere ali pa one, ki se privatno bavijo z mladinskimi vprašanji in z delovanjem pri mladinski zaščiti.
V drugih državah, kakor na Poljskem in menda tudi v Nemčiji in Španiji, so že davno spoznali, da so žene že od narave določene za ta važni poklic, in so že uvedli ženske mladinske sodnike. Treba bi bilo, da tudi naše ženstvo opozori javnost na to in se začne boriti za to, da dobe žene možnost uveljavljati se v tem važnem poklicu.
40
Veselo ognjišče
G. S.
Za otroško vzgojo je treba poznati dušo otrokoYO, ki je resna, željna no-vih spoznanj in išče novih odkritij. Ali ste kdaj opazovali otrokov razvoj? Ko začne govoriti prve besede, ko ga peljete na polje in v gozd in tam začenja stopati, ko preizkuša tla, zemljo, ki je mehka, pot, ki je trda. Kako ločuje zvoke: parnik, ki vozi mimo po reki, aeroplan, kd ga. čudežno opazi s svojimi malimi očki, in kravo, ki zamuka daleč na pašniku. Preseneča nas, kako hitro, s kakšno voljo odkriva vse te razUčne barve in šume. Kako se zabava s svojimi odkritji. Ta razvoj opazimo v prvih letdi. V kasnejših je še večji, pa bolj skrit. Treba je otroka zaposMti s tem, kar ga zanima in veseli. Opazovala sem dveletnega fantička: najljubša igrača mu je bil barvast svinčnik in kos papirja, pa knjiga s podobami, ki je v njej odkrival krave m konje m krokodile, in hipopotame. Ko otrok dorašča, se mu seveda želje po znanju večajo: ilustrirana knjiga mu mora vedno več povedati. Opazovala sem mladinske šole m otroške knjižnice v Parizu. Vse še ni idealno zasnovano, a dosti srečni so ti poskusi. Z njimi bi tudi md lahko začeli in z malimi sredstvi pripravüi otroku mnogo koristnega veselja.
Otrokovo prirodno nagnjenje do risanja in slikanja je treba izrabiti v njegovo zabavo. V Parizu so ustanovili 1. 1924 društvo „Enfance et Jeunesse", ki skrbi za otrokovo telesno, športno vzgojo, pa tudi za njegovo intelektualno in moralno vzgojo s tem, da ga duševno zaposli doma, na prostem ali v skupnih družabnih prostorih. V ta namen ustanavlja „Vesela ognjišča". V njili otroci rišejo in imajo svoje male knjižnice in čitalnice.
Svojevrstna je njihova slikarska šola, ki jo vodi strokovnjakinja, ljubezniva učiteljica, ki otroka razume in ljubi. Zelo preprosta so snedstva, ki jih rabi. Svetla soba, če mogoče s pogledom v cvetoč in zelen vrt, nekaj višjih in nižjih aniz klopic in stolov — to že zadostuje, še podolžna polica ob steni, kjer otrok pripravlja barve in kjer ima spravljene posode, posodice, čopiče iu cunjice. Barve si otrok sam pripravi na pločevinastih ploščicah iz lepila, vode in prahu. S tem je zadoščeno otrokovi prirodni potrebi do mešanja, gnetenja in mazanja, obenem pa dobimo cenene barvice, ki zelo dekorativno učinkujejo.
Otroci rišejo vedno po prirodi: sadje, cvetje, listje, živali, kasneje pokrajino. V mestu prines.j modele učitelj ali p.i otroci, ki si jih vedno sami izbero in postavijo. Na deželi pa rišejo kolikor le mogoče na prostem. Pri delu mora biti otrok čim najbolj svoboden. Učitelj mu ne sme nikdar risati, mu nič ne pokaže, tudi ne graja. Samo neopazno pomaga otroku odkrivati tone barv in perspektivo. Otrok se mora naučiti gledati. S štirimi, petimi leti že prične. Vleče in maže naj po svoji volji. Zato mu damo kos oglja, ki z njim riše na navaden, če mogoče sivkast, zelenkast, rumenkast, torej barvan, ne na bel papir, riše veliko, v prirodni velikosti. Ko je risba .gotova, prevleče obrise s copicem. In medtem, ko se skica suši, meša otrok barve, ki jih potrebuje. Potem izbrise oglje z risbe s cunjico in začne slikati z debelim, trdim čopičem. Važno je, da poda glavno gibanje in harmonijo malili gibanj, bLstvo rasti in padanja cvnetov m vejic. Debelo nalaganje barv ga obvaruje vseh nepotrebnih podobrosti Na sliki m važna izdelava; treba je sujet prav doumeti, drugo izvira iz tega.
Ko je risba končana, si poišče otrok takoj nekaj drugega v svojo zabavo: ilustrirano knjigo s povesticami. Na knjižnih policah v isti sobi jo dobi; sam si jo
41
izbere, poišče stol ali klopico ali slamnjačo na .tleli, kar ma bolj ugaja. Rad ima bolj nizka sedala. Najboljše je, če je večja otroška čitalnica in knjižnica zdrnžena s slikar.^o šolo; včasih samostojno, včasih v zvezi s knjižnico za odrasle. Urejene so z veliko ljubeznijo, skrbjo iin razumevanjem otroške duše. To je ČHalna soba, kamor otrok svobodno pride, kjer se prosto giblje in si sam izbira knjige.
Na skici vidimo, kako je približno urejena taka otroška knjižnica. Takoj pri vliodu je miza knjižničarke, ki skrbi, da so knjige v rodu vrnjene v police, po številkah in imenüi pisateljev. To mesto ne sme biti nikdar zaupano otroku. Ob stenah so knjižne omare in police, ene višje, druge nižje, a nikdar me smejo biti tako visoke, da bi otroci sami Jie dosegli kujig. Omaa-e okrasimo z vazami, na I»lice razpostavijo otroci nalepljene üustracije, ki jih premene vsak teden ali mesec. Po stenah razobesimo slikie in fotografije cvetja, živali in jih tudi stalno menjavamo. Otrokova domišljija je živa in nemirna, zaposliti jo moramo vedno s čim novim. Po srodi sobe so razpostavljene mize, okrogle ali podolgovate, najboljše so pravokotno z zaokroženimi ogli, tako ni koničastih robov, kjer bi se otroci potolkli, obenem so bolj pripravne kot okroglo, na katerih otroci kvarijo robove knjig in kjer nimajo prostora za svoje komolco. Med okni so zopet police s knjigami in s predali za sezname knjig. Ti morajo biti nizko nameščen'!, da jih more otrok stojo čitati, in enostavno in jasno označeni, da jih hitro doume. Med njimi so še klopi z mizicami, in v kotu nizko stojalo z ilustriranimi pravljicami, poleg par stolčkov in naslanjačkov. Otrok ima urejeno, pa vendar takq raznoliko sobo, da si lahko vsak poišče kot in mesto, kjer se udonmči. Soba mora biti svetla, jasno poslikana, tudi naj bodo knjige vezane v pisanih barvah, rdeče, modro, zeleno, in rumeno, nikdar črno. In na mizicah in okenskih policah cvetje. Paziti je treba, da otroku ne ubijemo čuta za svetlo veselje. Imajo njih dušice tenke strune in čc jih človek prav ubere, lepo zvene. So kot rožioe, ki veselo cveto, če jih pridno •zalivamo. Zato jih ne pustimo v naši čitalnici samo pri knjigah, ki pripovedujejo o veselih in žalostnih stvareh, tudi o smie.šnih in norčavih, pa stalno otroka vendar ne zaposle. Zato slike in ilustracije! Otroci sami jih morajo izrezati iz revij in jih na lepenke nalepiti, včasih tudi sami kaj naslikajo in razstavijo. In enkrat ali še večkrat v tednu je ura pravljic; tedaj se otroci v krogu zbcro in poslušajo o čudežnih junaštvih norčavega koštruna.
Ni treba veliko, da v mirnem veselju vzgojimo otroka. Res je, da rabi tiidi živega in prešernega; tega se naužije na solnčnem travniku. Za nekaj ur se umiri v naši Ijirbeznivi čitalnici, kamor tudi prisije sokice. Solnčno sobo s svetlimi policami in lepo zbinko čistih, pisanih knjg bi pač naša ljubezen lahko darovala otrokom tudi po naših slovenskih mestih.
Književnost in umetnost
Dr. Vera Pločeva: Iz Jugoslavije. Sofija. Pisateljica je kot članica „Bolg,-jugo-slov. društva" prepotovala pot od Beograda na Sarajevo, Dubrovnik, Cetinje, P©č in makedonska mesta. Ni imela namena, da bi podrobno podala katerekoli zgodovinske ali novodobne zanimivosti, ki bi zahtevale temeljitega proučavanja, ampak je le na kratko, imipresionistično zabeležila bežne vtise, kakor jili je kot zgodovinsko in estetsko visoko naobražena oseba imela na tej avtomobilski turistični vožnji. Dočim je na poti po Bosni in ob morju strmela spričo prirodnih lepot in zanimivosti novejše dobe, so jo ob pogledu na makedonjske samostane in mesta zanimali bolj politično zgodovinski, arheološki in književni spomeniki. Na podovanju po Makedoniji, zibelki srbske in bolgarske pismenosti, vpodabljajoče umetnosti in obče kulture, čuti intimne sorodne vezi z zemljo in narodom. Pohvalno omenja tehnični, higijenski in socialni napredek teh pokrajin pod jugoslovansko upravo; bolcs-tno
42
pa ugotavlja tri primere: nesmiselni očitek meniha na Dečanili, da so med vojno bolgarski vojaki ukradli iz samostanslcega potlzemlja staroslavne relikvije; zanemarjene grobove bolgarskih vojakov v Bitolju, dočim imajo nemški vojaki krasno pokopališče v samem Beogradu; propadanje starih rokopisov po samostanih, ker jih po določbah srbske pravoslavne cerkve ne more dobiti in čuvati državni muzej v Beogradu. Knjižica je napisana z vso poštenostjo človeka, ki se ne more kinavsko ali lahkomiselno prikrivati, ki vidi v dejanskem položaju tudi vse dobre strani
in ki zato najbolje jamči, da S6 da — čeprav počasi _ doseči pravo, trajno spo-
razumljenje edino le na temelju iskrenega in poštenega gledanja iz oči v oči.
P. Hočevarjeva
„Cesta" ~ plesna reportaža Katje Delakove. Decembra je z velikim uspehom nastopila v Drami Katja Delakova s svojo najnovejšo plesno stvaritvijo „Gesto", ki je doživela svojo krstno predstavo na Dunaju.
Katji D^lakovi se moja priznati, da je njena plesna reportaža umetniško zrelo delo, vredno največjega odra. Ideja ciklične izvedbe plesnega programa prinaša svojevrstno novost, posebno kor so vanjo uvrščeni literarni vložki, kaiere jo spisal pisatelj L. Mrzel.
Dasi so plesi Delakove v izražanju misli ini vsebine tako pregnuintni, da ne potrebujejo prav nikakega komentarja, je ideja z literarnimi vložki zelo posrečena. Besedilo ^povečava nastroj gledalcev, olajšuje potek dejanja, kar izpolnjuje med posameznimi plesi vrzeli, ki učinkujejo sicer mucu o. in daje plesalki možnost oddiha in menjave kostuma.
L. Mrzel ima v lirični prozi svoj slog in njegovo gledanje na življenje je tipično za našo generacijo, vzraslo med svetovno vojno, živečo sredi najbridkej-šega življenja. Nemalo ljudi gleda dako na življenje. In večna resnica je, kakor pravi: „Kdor hoče biti deležen te dolge, čudovite poti, solnca, ki sije na nebu, in gorja, ki je pod njim doma, mora pač živeti ..Molov ton, prevladujoč v Mrze-lovih delih, je osnovna melodija njegove pesmi o življenjski cesti.
Troje ljudi se je našlo in razumelo: Delakova in Mrzel kot talmač sku])ni]i idej, ter Nada Obereignerjeva, ki jili je
^ , , ,, ..	oživela s toplo prečutenimi besedami, pol-
Delakova: MatL	. -i	• ^ i ••
nimi umetniškega razumevanja. Znala jim
je dati odtenke, ki so uveljavili vso lepoto besedila in njen prijetni glas.
Delakovi je piles kult, kult spoznanja življenja v vseh grozotah in lepotah.
Najsi že pleše tragiko ali grotesko: žalostno koračnico z mimiko gorja in bolečine
ali majavega, liumorističnega „Pijanca", „Dečka iz predmestja", „Kri", „Mater" ali
43
„Delo" — vselej je plesalka do poslednje mišice in kaplje krvi ijrcdana doživljanju. Njena izredna muzikalnost in izvrstna tehnika sta podlaga njenemu znanju, v katerem se izživlja njena močna, invenciozna osebnost.	Maša Slavčeva
Izdaje naših knjižnih družb. Najstarejša med slovenskimi ljudfskimi knjižnimi družbami, Mohorjeva, je izdala letos pet knjig rednega izdanja in štiri knjige za doplačilo. Koledar se odlikuje po novi opremi S. Pengova. — Zgodovina slovenskega naroda je dosegla 12. zvezek; pisatelj dr. J. Mal je opisal v tem snopiču vzrok in potek revolucije 1. 1949., njene odmeve na Slovenskem. — F. Kovačič je napisal prvi del knjige o škofu in vzgojitelju A. M. Slomšku. Le žal, da Iioče knjiga uveljaviti obliko Slomšeka, — ekov, kar je proti veljavnosti slovenskega pravopisa. „Slovenske večernice (87. zv.) prinašajo nadaljevanje „Belih menihov" Ivana Zorca. Povest „Stiski svobodnjak" podaja vrsto zgodb iz kmečkega življenja Dolenjske v XV. stoletju. Slika nam skromno podobo razmerja vasi do gradu in samostana. V tem, kako kmet svobodnjak uveljavlja svojo pravico nasiproti zemljiški gosposki, je zasnova povesti. Totala to je malenkostna borba proti spletkam grajskega valpta, ki je postal že >z,naičilna podoba v naši zgodovinski povesti. Močna označba celorfaiega vaškega življienja iz dela ne odseva. Marsikateri prizor, tako tudi turški napad je podan neizrazito. Pisatelju je uspelo prikazovanje kmečkega okolja in mišljenja s spretnim spletanjem običajev in vraž ter z uporabo krepkega jezika, ki je bogat s (primerami, z reki in mnogimi dolenjskimi izrazi. — „G rani čar j i" B. Magajne se dogajajo ob notranjski meji. Zgodbe graničarjev niso med seboj v nikaki zvezi in tudi z osnovno mislijo povesti ne, kar povzroča neenotnost v delu. Z one strani prihaja odmev trpljenja našega naroda ob Soči. Zdravnik Volarič in umetnica Mira, ki je alegorija narodne svobode, vzdržujeta stike z ono sftranjo. Prav v prikazovanju Mire in njenega poslanstva zaide prisateljev slog preveč v liričnost, kar se nas dojmi zlasti spričo realnih dejstev, ki jih hoče Mira izpremeniti, kot ostro nesoglasje.
V izrednem izdanju MD zavzemajo prvo miesto „Slov. pregovori, reki in prilike" {Uredila Ivan šašelj in Fr. Kocbek). Delo je uspeh mnogih nabi-rateljev iz raznih dob in je eden izmed značilnih odrazov naše ljudske duše ter ima trajno narodopisno vrednost.
Za mladinsko slovstvo je MD poskrbela z- izdajo dveh knjig. Veljavni mladinski pisatelj Joža Lavrenčič je napisal pravljico „Pastir z belo ptico", ki pripoveduje o dečkovi ljubezni do matere in kraljične in katere jedro je misel narodne pesmi, „Zakon, zakon, ti si svet, — na tebi sloni celi svet". Druga ml. povest je A Lichtenberger jeva „Hlačkova sestric a", ki je nadaljevanje „Mojega mladega Hlačka" istega pisatelja.	'
Vodnikova družba jc izdala štiri knjige. Pratika, ki jo krasijo priloge v tisku z bakra s podobami iz raznih slovenskih pokrajin, prinaša poleg običajnih koledarskih prispevkov zlasti člajike o Slovencih na Koroškem in Madžarskem. Vladimir Levstik p^ikaz^uje v povesti „Dejanje" boj demokratske in fašistične struje. V središču zgodbe je študent, ki postane sredstvo nasilne stranke in izvrši umor. Pisatelj nam krepko in prepričevalno opiše štiulentovo razdvojeno duševno stanje po tem dejanju. Vsebina povesti je mednarodnega značaja, lokalizirana je v izmišljenem mestu in v tem je problem njenega uspeha. Nedomače pozorišče ima tudi povest Vinka Bitenca Solnčne pege, ki popisuje doživljaje slovenskega poročnika na Poljskem. Delo je slika vojnih razmer. Izšel je še drugi del potopisa M. Muca Skozi Sibirijo.
Cankarjeva družba je izdala Koledar, ki prinaša članek Angele Vodctove Fašizem in žena; Zgodovino socijalizma (Maks Beer — dva dela) ter povest ruskega pisatelja Pavla Nizovoja Pod severnim nebom, ki popisuje življenje inteligentnega moža in žene v samoti severnih krajev.
Slovenska Matica je izdala drugi del E. Spcktorskega Zgodovino socialne filozofije. Celotno delo prikazuje, kako se je v evropski kulturi
44
obravnavalo socialno vprašanje v najširšem pomenu. Letošnje izdanje je prineslo tretji in četrti del romana Leva Tolstega Vojna in mir, ki spada med najznamenitejše svetovne romane.
Kmetijska Matica je izdala strokorao knjigo Organizacija in uprava kmetije. Spisal inž. Valentin Petkovšek, ravnatelj Kmetijske šole v št. Juriju ob Juž. žel. Ljubljana 1934, ter leposlovno povest Lojza Zupanca Stari Hrk, ki je posvečena Belokranjskemu rokaju Engelbertu Ganglu. Naslovna stran je zelo pestoa, opremljena je z Belokranjci v narodnih nošah. Dejanje povesti se vrši v Beli Krajini v vasi Kosovec. Dokaj živahno opisuje pisatelj županske volitve ter razne narodne običaje. Dočim je začetek povesti pisan še dokaj krepko, je druga polovica povesti manj živahna.	Vera Dostalova
Naša žena v zunanjem časopisju, žensky Obzor v Pragi objavlja odlomek dr. Lahovega članka o koedukaciji v 12. štev. ženskega Sveta 1. 1933. — Zarja, ženski Hst v Chicagu, ima v letošnji januarski številki daljši posnetek iz pisma Pavle Lovšeitove ob smrti kralja Aleksandra I. — B n 11 e t i n , glasilo Mednarodne ženske Zveze v Parizu, je imel v dec. zvezku L 1. temeljito poročilo o dedu in pie-osnovi Jug. žen. Zveze.
V slovanski ženski književnosti so zadnji čas izšle tele knjige: V Pragi: Olga Scheinpflugova : Klič od domu. Roman. -- V Kolomeji: Olga Dučiminjska: Natalija Kobrinska jak feministka. — V Sofiji Znana slikarica E. L. Konsulova-Vazova je začela izjdajati družinski tednik Beseda.
žena In socializem. Vse žene, ki jih zanima življenje, delo in stremljenje žene od prvih družabnih pojavov, ki jih je dognala zgodovina, pa do novejšega časa, naj prečitajo knjigo žena in socializem. Nemogoče je, spoznati žensko vprašanje v vsej njegovi globini, če ga ne dojameš v zvezi z gospodarskim in knlturunim razvojem človeštva. Avgust Bebel, ki je knjigo spisal, se je popolnoma poglobil v ženin polažaj v raznih dobali zgodovine, kot družboslovec pa je spoznal tudi gihala zgodovinskega dogajanja, tako da knjiga že po svoji zasnovi popolnoma ustreza zahtevam tovrstnega dela. Kar pa knjigo posebno priporoča, je tudi način, kako je pisana. Preprost slog, zanimivo podajanje dejstev, podprtih s prepričevalnimi zgledi — vse to doprinese k temu, da človek knjigo z lahkoto prečita do konca, čeprav je precej obsežna (v slovenskem prevodu 300 strani). Knjiga stane v prednaročilu samo 50 Din vezana, H Din pa broširana. Ta vsota se lahko plača v dveh obrokih, in sicer 25 (22) Din pri naročilu, 25 (22) Din pa takoj po prejemu knjige. Rok za naročilo je do 28. februarja 1935. Naroča se pri založbi: „Ekonomska enota", Ljuljljana, Miklošičeva 13. Ima pošt. ček. rač. Mala biblioteka št. 14.303.
Obzornik
Razstava umetnih obitov na Obrtniškem tednu. Zanimivo sliko lepo razvijajočih se umetnih obrtov smo videdi na tej razstavi. Krasen in poučen materijal je diü na razpolago iz svojega bogatega muzeja v prvi vrsti g. vet. nadz. Nik, Sadnikar iz Kamnika. Zanimivi so izveski raznih obrtniških panog. Zbirka stolov kaže razvoj raznih stilov, med katerimi je „literarno-zgodovinsko" važen stol, na katerem je posedal pesnik Prešeren. Danes si marsikdo opremi tudi „kmečko sobo" in stoli so splošno precej pomanjkljivi. G. Sadnikar nam pa pokaže prav lepe in originalne eksempiarje za takšne sobe.
Zelo originalni so tudi lestenci, predvsem železni kovani, ki je imel dovolj občudovalcev, in drugi lepi leseni.
V vitrini, ki pa nima primerne oblike, je razstavil renomirani Drž. osred. nji zavod za ženski domači obrt iz Ljubljane prave bisere čipkarske umetnosti.
45
Videli smo klasičen primer baroka, drugo. pa je bilo yse s poTdarjeno naci-jonalno noto, česar doslej vsaj v splošnem nismo opazili. Letos so čipke zelo v modi pri damskih toaletah po vsem svetu in na to morda je bil zavod že za poletje pripravljen. Razveseljivo je, da so se vendar začeli zanimati tudi naši modni ateljeji za domače čipke in jih sedaj z velikimi uspehi uporabljajo. Po velikih mestih velja pravilo, da naj ima dama, ki hoče nekaj veljati, pri perilu in oblekah čipke in okraske v ročnem delu.
Ročno delo na toaletah razodeva dober in profinjen okus ter razumevanje za podpiranje onih, ki se bavijo z izdelovanjem ročnih ded in ki žive navadno v velikem pomanjkanju. Ker se lahko izdelujejo vse vrste čipk — torej tudi najdražje bruseljske in beeečanske doma, je lahko priti do teh čipk na cenen način in je torej že iz praktičnih ozirov neumestno, naročati takšno blago od drugod. Razlika v ceni med tujimi in domačimi ročnimi doli je pa jako velika, ker pri tem inozemstvo izkorišča zvočnost imena, kar je treba drago plačati.
Atelje ge. Marijane Demšarjove kaže originalne moderne vezenine in aplikacije.
Prav potrebno bi bilo, da se začne pri nas s sistematičnimi predavanji o tehniki ženskih ročnih del, in posebno še čipk, da se naše kupujoče občinstvo informira o vrednosti posameznih del in telmik. Bile bi zelo hvaležne našemu Osrednjemu zavodu, čie bi to delo vzel v pretres, in prepričane smo, da bo prav lepo izpeljal to zadevo v teoriji, kakor se je že tolikokrat izkazal nedosegljiv v tehnični praksi. Zanimive so nadalje male preproge iz Gorjancev in Bele krajine, česar doslej nismo še videli v Ljubljani. Zopet je to dokaz, da se da z dobro voljo in organizacijo marsikaj začeti, izboljšati ali ohraniti. Ti etnografsko zanimivi predmeti imajo v tehniki in ornamentiki ves značaj dalmatinskega Zagorja, katerega prebivalci so pribežali kot begunci pred Turki v 15. stoletju v varne gozdove Gorjancev in so tu ohranili skoro ves svoj narodni značaj do današnjega dne.
Popolnonm pravilno je, da sc zadržuje naš narodni karakter v ročnih deilih in da se izpreminja tehnika le v toliko, v kolikor je potrebno, da je predmet uporaben za današnji čas.
Tujci iščejo naša karakteristična dela, naši domovi pa so ohlajajo s tujo umetnostjo in tujimi izdelki tako, da najde slednjič človek svoj mir in svoje zadovoljstvo edino še v kmetski sobi, ki hrani vso toploto in prisrčnost našega bistva.
Prav velik napredek zaznamuje naša domača keramika, kjer prednjači tvrdka „Dekor" s finimi izdelki. To domače podjetje bi po pravici za.služilo več pozornosti, ker je doprineslo gotovo velike žrtve, da dobi tudi naša keramika svoj glas.
Podjetje razstavlja prav lepe dekorativne in tudi uporabne predmete, n. pr. razne servise, ki jih lahko postavimo na vsako mizo. Prav tako so odlične vaze in dekorativni krožniki. Večji ko bo odjem domačih izdelkov, večji napredek bodo lahko zaznamovala domača podjetja. Kako nam je naklonjena tujina, nam je pokazal pretragičen dogodek nedavnih dni in zato ne razumemo nekaterih trgovcev, izmed katerih posebno dva naravnost tekmujeta, kdo bo navlekel več dunajskega „kiča" v svoje izložbe in ga tam pomešal z domačimi izdelki, da zavede občinstvo na napačna pota. Tudi v brušenem steklu imamo lepe dokaze domače podjetnosti. Skrajni čas bi že bil, da začnemo z energično propagando za domače izdelke, da pomagamo domačim obrtom in delavstvu na noge in pokažemo sovražni tujini, da nas ni več volja nositi naš denar tja, odkoder prihaja poleg tujih izdelkov tudi vse drugo zlo, ki ogroža našo s tolikimi žrtvami in preJito krvjo pridobljeno svobodo.	I- K-
Jubilej dveh kulturnih delavk na Češkem. Lani je praznovala SSletnico Renata Tyrsova, ki je posvetila vse svoje delo službi narodovi. S svojim prizadevanjem za povzdigo narodne umetnosti v zvezi z na;r. muzejem in za razvoj ženskih obrtnih šol, z mlladinskim pisateljskim delom in kot sotrudnica svoje:ga moža si je pridobila visoko spoštovanje vsega naroda. Ob SOletnici je prejela.
46
mnogo odlikovanj in priznanj, mesto Praga ji je podelilo častni doktorat, vise pa je sprejela z zavestjo tiste izredne skiromnosti, s katero je tudi delala vse življenje.
Tega meseca bo Češkoslovaška prav tako dostojno proslavila 60letnico svoje najzasiluž-nejše socialne in politične delavilce, senatorice Františke Plamijikove. Ob jubileju bo izšel obširen zbornilc, v kaiterem bo opisano obsežno delo ugledne političarke in feministke, ki je znana tudi v mednarodnih oirga-nizacijali. Plaminkova je velika prijateljica južnih Slovanov, ima prisrčne osebne stike z našimi ljudmi in se močno zanima zlasti za napredek južnoslovanske žene. Lani je bila ponovno v Beogradu in v Sofiji, kjer so jo posebno toplo sprejelle one žene, ki delujejo po smernicah vseslovanskih in mednarodnih ženskih organizacij. — Ob priznanju njenega splošnega uspešnega in zaslužnega dela ter ob spominu na njeno zanimanje za našo žensko stvar ji tudi me prisrčno čestitamo.
Poljsko državno nagrado za literaturo je prejela pesnica Kazimiera Illako-wiczowna. Kot utemeljitev odlikovanja navajajo bogastvo in moč motivov ter globoko občutje v njenih pesmili. Rodiila se je v Vilni L 1892., živi v Varša\i kot zasebna tajnica maršala Pilsudskega in je izdala že 12 pesniskih zbirk. Pred nekaj leti ji je podelilo literarno nagrado tudi njeno rodno mesto, lani pa jo je Poljska literarna akademija izvolila za svojo članico, toda pesnica je izvolitev odklonila.
Zvezni dom (Sojuzen dom) v Sofiji. Bolgarski ženski Zvezi se je končno posrečilo, da je zgi-adila in otvorila svoj lastni dom. Z neverjetnim naporom m vztrajnostjo je. centrala leta in leta zbirala prispevke včlanjenih društev in je do-segila, da stoji sedaj v prestolnici krasna moderna zgradba, kjer so prostori za ženska društva, zborovanja, raz,ne tečaje, prenočišča i. t. d. Jugoslovanske žene, katerih je še enkrat toliko kakor Bolgark, do danes še niso mogle začeti z nabiralno akcijo za dom, kaj šele z delom za zgradbo!
Turkinje v narodno skupščino! Po turški ustavi je imela žena volilno pravico v občinske zastope. Sedaj pa so izdali nov zalcon, ki določa, da imajo državljani brez razlike spola aktivno voililino pravico za drž. skupščino s 23. letom, pasivno p.i z 31. letom. Ob tej priliki je Turška Ženslca Zveza priredila velike manifestacije po vsej državi. Po vojni je turška žena silno napredovala. Samo v Ankari in Carigradu je že 15 sodnic, 12 advoikatk, 9 obč. svetovalk, 20 univ. profesoric.
Charlota Shaw. Nihče je ne more videti na sliki, kajti edina njena fotografija je na pisalni mizi moža, slavnega angleškega pisatelja, dramaturga, mojstra paradoksov Bernarda Shawa. Charloti ni za reklamo in ime, čeprav je mož rekel o nji: „Ta modra ženska je močna osebnost in bi lahko napravila svojo karijero". Toda Shawowa žena ne pozna samoljubnih namenov; vse svoje življenje je posvetila možu, ki ga ljubi in ceni, v Čigar genijalnost je pirva verovala in mu pomagala do razvoja.
Charlota Shawowa je simpatična žena, maile rasti in polna v život. Prijeten in prijazen obraz obrobljajo sivi nazaj počesani lasje; dobre, sivozelene oči prisrčno gledajo skoid naočnike. Njena zunanjost razodeva tradicijo prejšnjega stoletja in tudi sliko sedanje mode.
Po rodu je Irka iz magnatske hiše. Shawa je spoznala 1.18%. na domu znanega socijalista Sidneya Bebba. Bernard Shaw takrat še ni imel imena. Čeprav mu je bila Charlota všeč, jo le pisal svoji prijateljici, igralki Heleni Terri: „...da bi si osvežil srce, se mislim zaljubiti v Charloto". Toda na zakon ni mislil on, sovražnik zakonskega življenja, o katerem je rekel: zakon onečašča in skruni najsvetejše pravice Človeka, ko ga privede do gnusne kapitulacije in do najponiže-valnejšega napadanja." Ko sta se črez nekaj mesecev oba vrnila v London, so Charlotini roditelji Shawa večkrat povabili na dom. V tistem času je Charlota prostovoljno vodila njegove tajniške posle. „Ona me ne ljubi," je zopet pisal Heleni Terrijevi. „To je modra ženska, ki ve, da bi ne bilo prav, če bi se z-vezala z menoj, ker pozna življenje in moč, katero ji more dati saano svoboda. Veliko simpatije kaže do mene, da me res opaja, toda koketstva ne najdem na nji."
47
Tak je bil odnošaj obeh sovražnikov zakona celo leto, dokler se ni pripetilo nekaj, kar je odločilo njuno usodo. Sliawu se je naredila na nogi vedika bula, da se osem mesecev ni mogel ganiti iz postelje. Charlota je najela blizu Londona stanovanje in mislila tja preipeljati Sliawa, da bi bi bliže njej in bi mu laže stregla. Njena mati je privolila v to, ali Shaw sam se je nepričakovano uprl temu načrtu. Ni hotel, da bi prijateljica prišla v sJab glas radi njega. Cahrlota pa je vztrajala pri svojem in se zaklinjala, da se je sama popolnoma odločila in da ga bo samo na ta način mogoče ozdraviti. Nazadnje je vendar rekel: „No, naj bo. Toda če je tako, se morava pa poročiti." Kdo ve, ali je bilo Shawu res toliko za Charlotin dober glas, ali pa je samo porabil priliko, da se je na lep način izneveril svojemu načelu o „skrunitvi najsvetejših pravic človeka." Res je, da sta črez dober teden oba stala v poročnem uradu. Y pismu HeJeni Terri opisuje Shaw to ceremonijo čisto točno in tako^ kakoir jo zna pač on.
„V urad sva šla oba kolikor mogoče elegantna, čeprav je bila moja stara obleka pomečkana od hodulje. Tisti naduti uradnik, ki bi bil moral opraviti obred, ni mogel raznmieti, da sem jaz ženin, in je mislili, da sem berač, katerih pri taki priliki ne manjka. Eden od prič, prijatelj J., se mu je zdel primeren za ženina ui je hotel njega poročiti. Toda J. se je upiral, češ, da to presega dolžnosti priče, in je meni odstopU to čast."
Že 35 let živi Shaw v „zakonskem jarmu", pa se nikoli ni pritožil in čeprav ne pokaže javno, vendar na tihem obožuje svojo ženo. O njej je rekel po svoje: „Mož ne sme povedati resnico o svoji zakonski ženi, dokler je živa. Ne sovražim je, kakor Strindberg, ali takega odnosa do svoje žene jaz nimam."
•Ona pa, kakor pravi sama, posveča tretjino svojega časa malenkostim, ki naj olepšajo življenje možu. Čeprav mu je vdana in čeprav vieraje v njegov genij, ima vendar svoje prepričanje in svoje mnienje, ki se ji zdi pravilno. In Bernard Shaw ceni besedo svoje žene in ji često čita pozno v noč, kar je napisal črez dan, in popravlja po njenih obzirnih pripombah. Charlota Shawova je jako nadarjena za jezike. Poleg angleščine govori čisto gladko francosko, nemško in italijansko, sedaj se pa uči še ruščino. Zelo spretno prevaja v angleščino,- posebno francoske gledališke komade. Vse to pa dela tiho, brez reklame v senci slave svojega velikega moža. Nikoli ne zaživi .svojemu samoljubju ali slavohlepju, vedno misli le na njegovo življenje im njegove uspehe.	(Po ukr. Naši Hati. — P. H.)
POZIV JUGOSLOVANSKI ŽENI
Vsi večji kraji naše države so ustanovili odbore za postavitev spomenika viteškemu kralju Aleksandru I. Zedinitelju. Lik velikega blagopokojnika naj se ohrani nam in našim potomcem, njegovo ime naj bo umetniško vklesano v trdo gmoto marmorja in brona na naših najlepših prostorih ali pa zapisano na pročelju novih socialnih in prosvetnih ustanov. Prav tako hoče tudi Dravska banovina ovekovečiti spomin svojemu največjemu zaščitniku. Zato pozivamo slovensko ženo, naj se ob misli na pregrozne poslednje utripe velikega mučenika spomni tudi njegovega požrtvovalnega in plodnega dela za osvobojenje in zedinjenje našega plemena, njegovega neumornega prizadevanja za povzdigo našega gmotnega in duhovnega položaja ter njegove vztrajne borbe za utrditev notranjega in zunanjega miru. Ob teh mislih naj s sodelovanjem in prispevki pomaga odborom in ustanovam, ki vodijo delo za vidno počastitev spomina kralju Aleksandru I.
48
VSEBINA 2. številke
Iz mraka {Anica Černejeva) Slika {Vida Taufei-jeva) Pod dalmatinskim solncem — jNadaijevanje {Maša Slavčeva) Dva obiska {Milica Ostrovška) Ob sedemstoletnici sv. Save (Zlata Pirnatova) ženski tipi v ronianih Tnrgenjeva — Konec {Milena Topolovčeva) Zakaj bi ne mogle biti žene mladinske sodnice'; (Rasta Pleskuvičm u) Veselo ognjišče {G. š.) Književnost in umetnost: Dr. Vera Pločeva: Iz Jugoslavije (P. Hočevarjeva) — .„Ce^ta" — plesna reportaža Katje Delakove (Maša Slavčeva) — Izdaje našib knjižnih družb {Vera Dostalova) Obzomik: Razstava umetnih obrtov na Obrtniškem tednu (I. ft.) — Jubilej dveh kulturnih delavk na češkem — Charlota Shaw {P. H.) — Poziv jugoslovanski ženi Priloge: Noš dom — Ročno delo — Krojna pola Opi-ema platnic: {ing. arh. G. šukljetova) Nasi, slika; hčerkica naše naročnice, mala Ljerka R. {Foto Doris, Ljubljana)
Ženski svet izhaja vsak mesec v Ljubljani. Letna naročnina Din 64'—, polletna Din 52-—, četrtletna Din 16-~. Posamezna številka Din 6-— Za Italijo L 20-—, posamezna štev. L 2 —, za inozemstvo Din 85 —. Mc/dna priloga izide vsak drugi mesec. Sprejemajo se tudi delna naročila in stane: sam list z gospodinjsko prilogo „Naš dom" Din 4»'— letno. Same priloge „Naš dom", modna priloga s krojno polo in ročnimi deli tudi D5n 40 — letno. Uredni.štvc in uprava v Tavčarjevi ulici 12/11. - Izdaja Konzorcij „ženski Svet" v Ljubljani. Za konzorcij in uredništvo odgovorna Milka Martelančeva. Tiskali J. Blasnikovi nasi., Univerzitetna tiskarna in litografija d. d. v Ljubljani. Odgovoren L. Mikuš.
Darovi za tiskovni sklad.
.M. Miot Lit. 3: Jožica Osterc Din b; Ida Kotnik 2: Jaiiković R. 2; Anči Jereb 2; Slavica Zaman 8: Adolf Radan 8; Pož Pavlina 3; Pintar Angela 2; Pavla Napriid-nik 6; Jokić Jožica 21; Alma šel 2; FTančiška Panjan 5: Terezija Gregorič 6; Marija Rapoc 6; Milica Kjuder 3; Lojzika Pečečnik 3: Vida Rataj 10; Berta Lampret 8; Terezija Levee 20; Pavla Susić 15; Mila Čopič Lit 2; Mimica Rajh Din 8; Zorislava Lasič 3; Jerica Ferliiga 2; Slavica Hmelak 6; Milka Majhenič 8; Antonija Stenovec 1; Milka Mervič 3; Agneza čebašek 6; Milka Fedran 2; Kaja Lebinger 3; Emica Bergoč 1; Pavla Ilovar 1; Meri Lagoja 16; Pavla Kompare 16; Marica Ple-skovič 3; Janjica Puliljak 4; Marica Kvac 3; Albina Vertačnik 6; Minka Borštner J; Marjanca Stegnar 6; Minka Perko 6; Marija Eržen 3; Mary Koruza 3; Lela Mirk 3; Angela Cvetko 2; Rezi Plavc 1; Fina Bizjak 6; Danica Knafl 1; Ana Robek 4; Franja Pristov 16; Helena Lovrenčič 2; Marija Ceme 1; Rada Cimperniaii 6: Afra Cruntar 1; Eleonora Tavčar 5; Micika Kunaver 3; Pavla Drašlar 4; Marija Artač 3; Julka Gorišek 11; Gizela Avsenak 4; Katica Stanič 2; Hilda Skrt 7; Eniicn Koprivec 3; Mara Cankar 2; Marija Zirer 2; Marija Pleteršek 5; Justina Hvala 6; Frančiška Dolšek 2; Marija Rojs 2; Ivanka Lesjak 8; Jožica Potrič 6; Eliza Kraii-čič 2; Aleksandra Ferletič 15; Natalija Pahor 15; Mara Cunta 3; Mimica Verdikon 6; Jožica Lepšina 2; Jnsti Valant 6; Anica Ladi 4; Alma Šel 2; Angela Volk Dol I : Dana Kajin Din 6; Judita Kovač 6; Marica Praznik 4; Milena Sušnik 1; Marja Pavčič 6: Mici Kozjek 1; Amal. Kelhl 6; Milica Sotošck 2; Franja Klemene 6; Slavica Zaman 8; Marija Vrbnjak 6; Rezi Varšek 6; Ein Grčar 6; Jana Baraga 11: Rež Valentina 2; Ivanka Božič 3; Cilka Zupančič 4; Antonija Verbič 1; Sabina Vodo-pivec J5; Slavica Rozman 3; Tončka Ćarga 6; Otilija Brezigar 2; Milka Boiiinjcc 4: Amalija Piippis 4; Justina Senčar 4; Zora Kružić 6; Štelanija Gregorič 1; Mara .Šinkovec 3; Marija Pock 6; Ivanka Pančur 4; Ina Jager 1'50; Emilija Hvala 15. Iskrena hvala vsem cenj. darovalkam!
Jia^&Wiiem
9
čemu, ali ne veste, da je z novim aparatom za predtisl^a-nje risb za ročna deia in finim predtiskalnim praškom končana vsa jeza in razburjenje, ker je deio s tem aparatom enostavno, čisto in ekonomično
Zatorej si kupite ta aparat, katerega ima edino tvrdka
Jivtadam. £eUqe^
Ljubljana, Jurčičev trg 3
liilillllililil
QüspodUlie, kupuite pu
I
^B.mc
trgovina z železnino, porcelanom in steklonn
Ljubljana, Dunajska c. 11
(poleg Figovca),
vse gospodinjske potrebščine, kuiiinjsko posodo, emajlirano in aluminijasto, porcelan, steklenino, razne moderne stroje za kuhinjo, jedilni pribor, karnise i. t. d.
-1111111 ml II
lllllllllllllllllllllillllli
lllllillllllllllllllllllllllll
liilillllililil
ilillllll
I
			M
a	J. BLASNIKA NASL.		m
	UNIVE-RZITETNA	TISKARNA	B
3	litografija	kartonaža	H
H	založništvo ym	vrečice za	^^
B	vel. pratike	semena itd.	g
gi	ljubljana ^pl	brep 10-12	■
H	NAJSTAREJŠI 6RAFIČKI ZAVOD JUGOSIAVIJE IZVRŠUJE TISKOVIKE N/UCEKFJE IN NAJBOUE		M