Neman in Belana. A (Slovenska narodna pripovedka po B. Raic-u.) gl&Tgibog pa pošten oče je imel sina Nemana in hčer Belano. Na srartnej BWgtg| posteJji pokliče otroka k sebi ter jima živo naroča, naj bi se ne za- fssSSf Pus^a n'kdar do smrti, ampak drug drugemu poraagala v vseh nad- f^Milf logali in nesrečah. Belanu izroči še meč in reče: ,,Kadar bodeš v »f I sili, mahni krepko ž njim in vse se bode podiralo pred teboj, kakor da bi kosec kosil travo po travniku!" Komaj je bil oče izgovoril te besede, izdahne svojo dušo in unarje. Zalostna jokata Neman in Belana, ubogi siroti, za svojim dobritn očetom. Ko je bil oče pokopan, reče Neman Belani: ,,Veš kaj, doma ne moreva živeti; jaz znam lopo gosti na javorove gosli, a ti prepevaš tako sladko kakor slavček v košatem gaji. ldiva po svetu, morda se bode nama bolje godilo nego-li doma?" Sestri je bilo to po godu in odpravita se po svetu. Prišedša v velik gozd sedeta pod senčnato drevo in brat reče sestrici: nKratkočasiva se z veselo godbo in z miliin petjem. Ti zapoj, a jaz bodem godel na goslicah." Začneta, in skladalo se jima je, kakor bi se glasile Vile planinkinje. V istera gozdu so pa iineli razbojniki svoj dom. Ko čujejo godbo in petje, pridejo poslušat. Neman zapazi dvanajst razbojnikov in njihovega po-gkvarja. Urno skoči na nogi, izdere meč iz nožnice in jih poseka vseh dva-Dajst s poglavarjem vred. Eazbojniški poglavar je pa bil še mlad človek rudečega lica in brdke rasti, zato se je Belani zelo smilil. Žalostila se je, da ga ni rnogk oteti bratovega meča, in da ga ne more vee oživeti. Nemanu se je dobro zdelo, da so imeli razbojniki svoje zakotje v tem gozdu, zatorej reče sestrici: Bldiva po šumi iskat; ee najdeva njihovo bivališče, živiva lehko ondu do sinrti." 123 Napravita se na pot. Ne gresta daleč, pa vže ugledata kolibo, kjer so stanovali razbojniki. Vesela stopita v hišico in jo najdeta polno raznih stvari, potrebnih za gospodarstvo. Na klinu je visel lok s pušicami. Neman sname Jok s klina in reče sestriei: ,,Jaz pojdem na lov ter nastrelim nama divjačine v hrano, a ti lepo gospodinji doma." Obesivši lok preko rame, otide. Belano je v tem vedno mikal razboj-niški gJavar, da-si je bil mrtev. Premišljevala je, kako bi ga oživela. Ozirajoč se po hiši, ugleda ua oknu piskrec. Nanj je bil prilepljen listič in na lističu je bilo zapisano: nCe namažeš mrtveca s tem oljem, mora takoj ožireti, če je tudi že dva dni mrtev." Vesela vzame sestrica lonček, steče k umorjenemu razbojaiku in ga pornaže po ternenu, seneih, zatiJniku in po ranah. Inglej! mrtvec spregleda, začne se gibati, vstane, lepo se zalmli ter gre ž njo v razbojniški brlog. Na potu mu je pripovedovala Beiana, da je bratec otišel zverine streljat ter se skoraj vrne domov. Oživljeni razbojnik jej reče: nNe bova se pogajala dobro s tvojim bratora, ee me prisedši domov ugleda pri tebi. Veš, kaj naj storiva, da se ga znebiva. Jaz se skrijem pod posteljo, a ti se napravi bolno. Kadar pride brat domov, reei mu: rBratec ljubi! ne vein kaj se mi je pri-,pe$o, zbolela sem. Morda bi mi pomogel. Ne daleč od tod proti solnčnemu vzhodu v nekej votlini so volkovi; idi tja po volčjega mleka, to bi pomagalo tvojej sestri v bolezni. Volkovi so pa ondu tako hudi, da človeka hiporaa raztrgajo. Tako se bodeva znebila tvojega brata. Ce pa od ondod domov pride, pošlji ga v drug brlog proti severu; ondu se skrivajo medvedi, ki so še hujši od Tolkov; pri njih naj prosi rnedvedje zvare. Ako bi se pa utegnilo pri-goditi, da bi se vrnil tudi od ondod, pošlji ga v tretjo jamo proti zahodu; kjer so levi doma; od tod se izvestno nikoli več ne povrne." Ta naklep je sestrica mahoraa spolnila. Ljubeznivi bratec pride domov, obložen z nastreljeno zverijadjo ter za-gleda sestrico bolno na postelji. Prestraši se ia jo hitro popraša, kaj bi jej bilo. Oua mu odgovori: ,,Bmtec moj dragi! na smrt sem zbolela; idi proti solnčnemu vzhodu v globoko votlino; ondii so volkovi. Poprosi volčico, naj ti da raleka; to me najbrže ozdravi." Neinan odloži torbo in lok ter otide k volkovom, pa zaprosi volčico mleka. Ona mu da ne samo mleka, temveč prižene tudi mladega volka, po-dari mu ga in reče: nŽeni ga s seboj, nekdaj ti bode še pomagal!" Brat se zahvali, prinese Belaui zdravilo, a volka zapre v hle? ter mu da jesti. Za nek čas pa mu veli sestrica zopet: ,,Bratec moj dragi! meni ui bolje; idi proti severu, ondii najdeš medvede. Poprosi medvedko naj ti da mleka, morda rae bo ozdravilo to!" Želeč pomagati sestrici, napoti se Neman. Kadar pride do brloga, stala je vže medvedka zunaj ia ga je vprašala, kaj bi rad. On jo poprosi mleka za bolno sestrico. Hitro rau ga da medvedka, a ponudi mu tudi medredče, rekoč: BVzemi si ga, koristilo ti bode še kdaj!" Vesel se zahvali mladenič, vrae se domov, izroči zdravilo sestri, a mla-dega medveda zapre v lilev k volku. 8* 124 Belana pa reLe bratu tretjiž: nMili moj bratee. tudi to zdravllo mi ni potnagalo; bržčas bodem morala umreti. Pojdi še v tretjo jamo proti zaliodu k levom; morda mi pomore levinje mleko! Tudi zdaj je slušal Neman sestrico, da-si je mislil sam v sebi: Levi mi izvestno izmerijo kožo, ali oporoke svojega očeta ne pozabim nikoli. Drhteč pride do levje jame, in glej! levinja ga je vže čakala pred brlogom in ga vprašak, kaj bi rad. »Mleka za svojo bolno sestrico!" Eada nni ga da levinja a po vrhu še levče z besedami: ^Vzemi ga, utegne ti pomagati še kdaj!" Lepo se zahvali ljubeznivi bratec, nese mleko sestrici domov, a levče zapre v hlev in nanosi zverinam obilo raesa. Belana se je zelo čudila njegovej moči in srčnosti ter ga vprašala, kako je to, da ga niso zveri raztrgale. Neman odgovori: ^Ničesar na svetu se ne bojim, dokler sem svoboden; desnica moja raaha krepko z očetovim niečem; samo tedaj bi oslabel, ako bi mi kdo zvezal palca na rokah." Sestra mu re&e, da bi rada videla, če je to resnica. Sklone se na postelji, vzame žilavo nit, a on dene sam roki na hrbet, da rau sestra trdno vkupe zadrgne palca. Na to skoči razbojnik izpod postelje ter zavpije: ,,Zdaj pa jaz naredim s teboj, kakor si storil ti z menoj in z mojimi tovariši. Zdaj ti je smrt gotova!;' Neman ostrmi, ugledavši oživljenega razbojnika, ter re5e sestrici: ,,Mila mi sestrička! koliko sem se trudil za tebe, a ti me predajaš smrti. Odveži mi palca samo za trenotek in zapoj mi pesenco pred smrtjo!" Belana se ga usmili ter oddrgne nit. A Neman zagrabi naglo svoj meč in — kakor bi blisnilo, razseka razbojnika na drobne koščeke. Sestri pa reče: nTu ga imaš razbojnika, ki je hotel biti ubijalec meni!" Jezen pusti Belano v kolibi, vzame svoj meč, pokliče tri zveri — poznale so ga vže in vzrastle so bile, ker. jih je dobro hranil — ter gre z njimi križem sveta. Hodi in hodi čez široke planjave, globoke reke, po zelenih gorah in ne-izmernih pušeavah ter pride pred veliko mesto. Ko se izprehaja po ulicah, vidi, da je vse črno oblečeno in žalostno. Eadoveden vpraša moža, ki je šel žalosten preko trga, kaj vse td pomeni. Ta mu odgovori: ,,Pod tem mostom leži zmaj, glavo nioli v reko, katera teče raimo mesta. Pošast bi nam raz-nišila vse mesto, ako bi jej ne darovali vsak teden po jedne deklice. Pri mostu pomoli glavo iz reke in jo požre. Vse naše hčere nam je vže zmaj požrl. Danes pride kraljeva hči na vrsto. Zato je vse žalostno. Mnogo junakov je vže skušalo pogubiti to pošast, ali nobeden se ni vrnil živ iz boja." BKaj, ko bi poskusil jaz svojo srečo," misli Neman sam v sebi. Zanašal se je nekoliko tudi na pomoč svojih zverin, katere so tekale za njim kakor psički; vsi ljudje so se čudili njegovini spremljevalcem. Srcno stopa proti mostu. Ravno je sprevajal duhovnik objokano kraljičino, črno oblečeuo, na breg k zmajevemu žrelu. Na tisoče ljudi je gledalo z oken ta prežalostni prizor. Pogumno stopi Neman k nesrečnej deklici ia se jej ponudi v rešitev. Množica Ijudi je pa jela kričati na ves glas: ,,Ako jo rešiš, bodi naš kralj in zaročnik ujen!" Bleda ia prepadena. malo ne vže brezvestna se m« ponudi kra-'jičina v zaročnico, da-si ni rnogla verovati, da bi jo mogel oteti zinajevega žrela. 125 ^^^^^^^^^^^^^ Komaj pride deklica z mladim junakom na breg, pomoli zmaj svojo peklensko glavo na suho, žrelo se mu razgrne široko, ogenj mu šviga iz grla, iz nosnic se mu pa vali diin kakor iz lončarske peenice. Vže hoče zagrabiti posast nedolžno deklico, kar pomigne Neman svojim zverinam. Volk in medved skočita nad zinaja, zgrabita ga vsak za jedno uho, a lev udari s šapama po zmajevih očeh, da mu jih izdere oba na jedenkrat. Zmaj zarujove, da je vsem zazveneJo po ušesib, otresa z glavo a]i ne more se otresti ne volka ne medveda. Gledalce obide tak strah in groza, da se poskrijejo po vseh kotih. V tem zavihti junak svoj nieč, in glej! kakor strela z neba zadene glavo zmajevo in jo prekolje na dvoje. Mrtva pade pošast na tla in zverine jo raztrgajo na drobue kosce. V omedlevici je ležala kraljicina na pesku ob bregu. Neman jo vzdigne in podpre glavo, da bi se prej zavedla. Ker je bilo potihnilo rujovenje divjih zveri, priplazijo se ljudje iz svojih kotov in iz tisoč in tisoč grl se začuje slava mlademu junaku. Kraljičina se zbudi iz omedlevice; Neman jej poda roko in jo spremi z zverinami v grad. Veselja ni bilo zdaj ne konca ne kraja; od vseb. strani je vrelo ljudstvo vkupe, da bi se nagledalo slavnega junaka. Kmalu sta bila zaročena Neman in kraljičina. Pred poroko se pa spomni bratec svoje sestre in očetovih besed. Zatorej se poslovi od neveste za nekaj dni in gre z zverinami po sestro. Ali pot je bila dolga, daljša nego li si je mislil Neman; preteklo je več mesecev, predno se je mogel vrniti z Belano. Kadar se vrne v mesto, bilo je vse nakičeno. Zastave so vihrale z oken, po hišah so viseli venci, a Ijudstvo se je pražnje oblečeno gnjetlo po ulicah. rTo je vse nieni na čast", misli si Nernan ter stopa s sestro in sprein-Jjevalci naravnost proti gradu. Ali straža ga ustavi in reče: nDanes ne sme nihče h kraljičini, ker se ravno pripravlja za poroko!" Neman ostrmi in reče: BSaj sem jaz njen ženin!" Ali straža se mu zasmeje ia ga zapodi iz-pred vrat. Žalosten se vrne v mesto in sede v krčmo. Ker ni bilo Nemana nazaj ob onem času, kakor je bil rekel pri odhodu, pride nekega dne zvit hlapec, ki je bil po rasti Nemanu ves podoben, v grad in reče kraljičini: nJaz sem te otel smrti; zveri so rni ušle na potu, a sestre nisem našel. Zdaj pridem sam, da se poročiva." Kraljičini se je vse to čudno zdelo, ali kaj je hotela. Z zvitimi besedami se je hlinil hlapec Ijudem, vsi so ga častili kot svojega rešitelja in zahtevali so, naj se kralji&ina poroči ž njiin. Prisiljena se je pripravljala za poroko. Predno so pa šli svatje v cerkev, bila je velika gostija. Neman je vse to zvedel v krčmi. Hitro napiše listek, dene ga v jer-bašček, ter ga da volku med zobe, da ga ponese v grad. Volk priteče, skoči preko straže, katera ga je hotela odgnati, pa naravnost h kraljičini, katera je sedela za mizo. Ta se začudi, vzame mu jerbašček iz gobca in bere: nMoj gospodar bi rad jedel pečenko s kraljeve mize." Kraljičina se čudi in vpraša ženina, kaj to pomeni. Ta jej odgovori: ,,Izvestno je našel volk novega gospo-darja. Bodi mu! dobro mi je pomagal. Pošlji njegovemu novemu gospodarju kos pečenke." 126 Kraljičina odreže sama najlepši kos pečenke, dene jo vjerbašček ter ga da volku, kateri takoj steče k gospodarju. Ali Neman napiše hitro drug listek in ga da medvedu, da ga ponese nevesti v grad. Kraljieina se zaeudi, ko prikobaea medved v dvorano ia postavi jerbašček pred njo. Na listu je bilo zapisano: ,,Moj gospodar bi rad jedel pogačo s kraljeve mize!" nKako je pa to, da se ne oglasi gospodar sam," misJi si kraljičina. Njen ženin pa obledi, ko zagleda medveda, vender se izgovarja kakor prvič. Kraljičina da celo pogačo medvedu, kateri takoj steče ž njo v mesto. A\i kmalu pride tudi lev z jerbaščkoni in z listkom. nMoj gospodar, bi tudi rad pil vina s kraljeve mize." Ženin obledi kakor stena, ko ga kraljičina vpraša, kaj naj stori zdaj. Nevesta pošlje po levu tudi vina, ob jednem pa reče straži, naj dirja za levom in pripelje njegovega gospodarja k mizi. KrnaJu pripeije straža ATemana in sestro v grad. Vsa gospoda vstane in se čudi, kaj bode iz tega. Nepravemu ženinu so kapale debele solze s čela, tako vroče mu je prihajalo. Kraljičina je yže mislila, da to ne more biti po pravici, vender prosi gospodo, naj je in pije dalje; uovega gosta in njegovo sestro pa posadi tudi za mizo in ju pogosti pvav slavno. Predno se pa odpravijo k poroki, reče kra]jičina ženinu, naj pove še jedenkrat, kako jo je otel in premagal zmaja, ker je bilo innogo gospode, kateri še niso slišali vsega. Nepravi ženin se začne Jagati; ker je pa še vse dosti dobro vedel, biJ bi se skoraj zmuzal. V tem pa popraša Neman, kaj so storili z zmajevo glavo. ,,HraniIa sem jo za vedni spomin," reče kraljieina. nBad bi jo videl; storite mi to ljubav in pokažite mi jo," prosi Neman. Kraljieina pomigne in deset služabnikov prinese zmajevo glavo. Vse se jej čudi; osupelo gledajo strašno zobovje in inoene <5-eljusti. Zdajci pa reče Neman: ,,Kako je to, da manjka kos jezika." — rOdsekal sem ga, ko sem mahnil z mečem po glavi," jeclja, nepravi ženin. Neman seže v žep, potegne nekaj iz njega, pokaže gospodi io reče: nAli ni to kos jezika? Glejte kako dobro se, prilega na jezik v zmajevem žrelu!" Pri teh besedah spozna kraljičina pravega rešitelja, a zviti hlapec se trese od jeze ter hoče meč potegniti, da bi posekal Neinana, ali zveri planejo pri tej priči nanj ter ga raztrgajo. Neman in kraljieina gresta naravnost k poroki. Kadar pridejo iz cerkve, pogladi nevesta tudi volka, medveda in Ieva, ali glej, v tem hipu so stali pred njo trije zali mladeniei. Nizko se priklo-nejo kraljičini in povedo veselemu Nemanu, da so beli duhovi, poslani, da pomagajo njemu k sreči. Potem izginejo, ter jih ni bilo videti nikjer. Neman je živel mnogo let v velikej sreči s svojo soprugo in Belana je bila prva na kraljevem dvoru. r J Fr. Hubad .