KOLOKVIJ O ZGODNJEM SREDNJEM VEKU
COLLOQUY OF THE EARLY MIDDLE AGE
Ni naključje, da je ta razgovor o Z godnjem srednjem v e k u drugi 
v zadnjih petih letih, na ka terem želim o o svetliti naše najstarejše izro ­
čilo. Arheološko obdobje m ed kasno antiko in 10. stoletjem je še vse 
preslabo dokazljivo z izkopaninam i in za nekatere faze še brez m a te ­
rialnih pričevanj ter tako zavito v tem o. Tudi razlage posam eznih že 
znanih pojavov z novih v id ik o v vnašajo v samo proučevanje dinam iko, 
ki jo je možno reševati le v izm enjavi m n en j na razgovorih v širšem 
krogu zainteresiranih strokovnjakov. Seveda pa lahko spoznanja drugih 
panog bistveno vplivajo na poglede zgodovinske vsebine. T ak prim er 
je sedaj z novim i razlagam i naših najstarejših jeziko vn ih spom enikov, 
kjer terjajo skoraj n everjetn e interpretacije bolj kom pleksno obravnavo. 
Da bi zadostili te m zahteva m in skupaj sledili n o vim dosežkom , sm o 
zaprosili za izoblikovanje sm ernic dejavnosti tega kolokvija in naše p ri­
hodnje dejavnosti širšo kom isijo. Zdi se m i prav, da seznanim ta n a j­
širši strokovni avditorij z o kvirn im i izhodišči ko m isije in da se ponovno 
za hvalim članom:
prof. M ilku Kosu, p red sta vn iku SA ZU , prof. B. G rafenauerju, pred ­
sta vn iku U niverze in Z godovinskega društva, dr. M. M akaroviču, pred ­
sta vn iku Etnografskega društva, dr. I. C urkovi, predstavnici Zavoda za 
spom eniško varstvo SR S, dr. V. Šribarju, p red sta vn iku Narodnega m u ­
zeja, in kolegi A. Valiču iz G orenjskega m uzeja, organizatorju in dom a­
činu tega kolokvija.
K om isija je utem eljeno nasvetovala, naj bi poglobljeno in poudar­
jeno proučevanje naših neposrednih narodnih izročil zajelo daljše, dobro 
d esetletje trajajoče obdobje. V tem časovnem razponu bi m ogli —- ob 
podpori tem prizadevanjem — uresničiti tu d i širše zastavljen načrt stro ­
ko vn ih služb in društev. Ta zajem a izkopavanje potencialnih najdišč, 
razstave ter pripravo še d v e h ko lo kvijev in objavo gradiva.
Ob pregledu opravljenih nalog in ob številn ih prijavah referentov 
m oram z zadovoljstvom ugotoviti, da nam je najbolj uspela poglavitna, 
se pravi, angažiranost velikega števila stro ko vn ja ko v, ki bodo tu p rik a ­
zali sadove svojih proučevanj in bistveno prispevali k boljšem u pozna­
va n ju doslej tem ačnega zgodovinskega obdobja. N ič m anj pa nism o po­
nosni na dosežke arheoloških izkopavanj in sondaž v m inulem dvoletnem 
obdobju. To zbirno nalogo je vodil Zavod za spom eniško varstvo S R S 
in dobil zanjo 2,3 m ilijona S din od Sklada za pospeševanje k u ltu rn ih 
dejavnosti. O uspehih so poročali časopisi, podrobneje bodo o tem govo­
rili tu referenti, nam pa ostane le, da naštejem o nekatere izm ed novih 
najdišč: Sv. N edelja nad Izolo, B atuje v V ip a vski dolini, D ravlje pri 
L jubljani, Šm artno pri C erkljah, P ivka pri N a klem in S vete gore na 
B izeljskem .

M nogo slabše pa sm o izpeljali razstavno dejavnost. V elik prikaz 
Zgodnjega srednjega veka v Sloveniji bo priredil Narodni m uzej šele 
prihodnje leto spričo drugih obvez. P okrajinski m u zej v Celju bo jeseni 
odprl preurejeno arheološko zbirko z razstavo C eljski prostor m ed anti­
ko in zgodnjim srednjim vekom .
K ar zadeva objavo gradiva, smo uspeli tiska ti prejšnji ko lo kvij o 
Z godnjem srednjem ve k u (1965) v A rheološkem vestn iku in u vrstiti v 
m ednarodno edicijo Inventaria archaeologica izbrane grobne enote iz 
R ifnika. N i pa nam uspelo tiska ti ali p ripraviti katalogov z gradivom 
najbolj pom em bnih najdišč. K er je to osnova za nadaljnje znanstveno 
proučevanje in sintetično vrednotenje naše najstarejše dediščine, m i­
slimo, da bi m orali storiti na tem področju več.
G lede prihodnjih ko lo kvijev o zgodnjem srednjem veku se bo d ru ­
štvo trudilo še vnaprej. K o t prvobitno nalogo na tem področju pa sm a­
tram o objavo predavanj tega kolokvija, k i bodo osnova za bolj poglob­
ljeno razpravo. P ri tem pa se bo moralo Slovensko arheološko društvo 
še naprej truditi, da bi reševali ta vprašanja sku p a j z drugim i sloven­
skim i d ru štvi in kolegi iz H rvaške, M adžarske, A vstrije in Italije. Tako 
se nam reč neposredno soočamo z razvojem te panoge v sosednjih ob­
m očjih in hkrati spodbujam o naše arheologe k bolj konkurenčni d ejav­
nosti.
D ruštvo bo zato še naprej razvijalo dobre odnose s sosednjim i društvi 
in arheologi. Delno bo k te m u verjetno pripom oglo tudi to, da im am o 
dobre odnose in stike s H rva tskim arheološkim društvom , z D eputazione 
di storia patria per il F riuli in kolegi v m uzejih v Celovcu, B eljaku in 
G radcu ter na M adžarskem . Tako je zajeto v v e lik i m eri območje, k i so 
ga naseljevali v davnini naši predniki.
U speh kolokvija pa lahko m erim o tud i po udeležbi, saj ga je z za ­
nim a n jem sprem ljalo veliko profesorjev zgodovine, predvsem z G orenj­
ske, študentje arheologije, zgodovine in etnografije. N jihova želja je tu d i 
bila, da se vse gradivo objavi na enem m estu, da bi jim lahko pomagalo 
pri pouku, podobno kot separatne objave prejšn jih kolokvijev o paleo­
litiku , K eltih in antiki. Tako je ta društvena m anifestacija tu d i dragocen 
prisp evek za učitelje, h kra ti pa je objavljeno gradivo prvovrsten peda­
goški pripom oček.
Peter Petru 
predsednik SAD