l Zaznamovani dnevi (Spisal J. Štrukelj) III. Vajenec. @p3onetov Tonček je sedel zadnje leto v ponavljavni šoli; treba je bilo |PI|> misliti, kaj bo potlej. Zakaj doma so imeli v hiši pač precej prostora, -« 42 W- kadar je od lestenca kak košček odlctel. Vse je bilo večje, vse lepše, živeje pobarvano, krasno! Puste skale mu je kazalo steklo rdeče, ničvredno kamenje se mu je videlo dragocena rudnina, skratka : vse lepo, a resnično ni bilo! Tonček ni pomislil, da ni vse tako, kakoršno se zdi in vidi, ni vedel, da pogled večkrat človeka vara. Kapelanov brat je kmalu odgovoril, da Tončka sprejme v pouk, naj se le počasi pripravlja, po Svečnici pa lahko pride. Tonček je komaj čakal tega časa. Še nekaj obleke si je napravil, njegova, že omožena sestra mu je podarila dve novi srajci, v cerkvi je pa že nov strežnik stopil na njegovo mesto. Vse je vedelo, da se pojde Tonček učit krojaštva. Dan odhoda je napočil. Tonček se je poslavljal. Nekaj ga je tiščalo v grlu, pa kronica, ki mu jo je stisnii ta in oni v roko, potolažila ga je, da je bil še nekaj pogumen. Kcr sam ni hodil še nikoli po svetu, šla je z njim kapelanova sestra, ki je tudi rada porabila to priliko, da je nekoliko stopila k materi in drugim domačim. Osem ur hoda bi bilo peš, pa sta se vozila po železnici. To je bilo v ponedeljek. V sredo zvečer se vrne kapelanova sestra in pusti suknjo, ki jo je bil brat naredil kapelanu, na mizi in poleg bratovo pismo. Na noč pride kapelan iz cerkve in najde oboje na svoji mizi. Pomeri suknjo, dobro je bila narejena, potem pa prebere pismo, ki mu je pa manj ugajalo. Tako-le se je glasilo: Višmarje 8. februvarija 1S99. Dragi brat! Lepo Te posdravljam ter Ti nasnanjam, da si mi spravil pravo kislico sem gor. Danes je še tako bolan, da komaj še pri peči stoji. Tako fcislo se drši, da ga ne moretn gledati. Pa saj pravi, da pojde še danes domov. To je vse premehko! PrejŠnjemu va-jencu je rekel, da bi še še ostal, če bi bili mati pri njem. Pa ko bi se hotel učiti, morda bi se še prav lahko učil; zdi se mi pripraven. Za prvi dan mu šivanka še dokaj dobro stoji v rokah, samo vse ga boli! Aro, ta se je hitro isuČil/ Ej, da nima nič poguma, saj smo morali drugi krojači tudi vse to prebiti. Še jedenkrat Te posdravlja Tvoj svesti brat Tomaž. ,,Tako, tako — res, hitro se je izučil", govoril si je kapelan ter stopal po sobi, dokler ni prišla sestra. Ko je pa odprla ta sobina vrata, vprašal jo je brž: „1, kaj pa ste imeli s Tončkom, da je tako naglo dostal pouk?" ,,Kaj, nič — doma ni mogel pozabiti"-, dopovedovala je sestra. < ,,Kje pa je sedaj ? Ali sta skupaj hodila ?" ,,Skupaj, samo sedaj pri belem dnevu ga je ljudij sram, tam za Bregom je ostal v hosti, po noči pojde menda šele domov." ,,Jaz nisem mislil, da bo tako naredil." -*3 43 jw- ,,Prvi dan je bil šc. Drugi dan je že šivanko vlekel; izprva kar prazno, pozneje vdeto, pa ni nič stokal. Vsi smo mislili, da bo ostal." ,,Kaj ga je neki pičilo, da jo je tako brž potegnil?" ,,Saj se bo zvedelo." Tisti večer se je vračal Boštjanček v Breg. Že blizu vasi se mu je zdelo, da je videl mej smerečjem človeško postavo s culo v roki. ,,Kdo je?" zaklical je glasno. Neznanec je pa kar molčal in ril globočje mej mlade smreke." Nič prida človek, ki se skriva", mislil si je Boštjanček in tekel za skrivalcem, dokler ni našel Tončka. ,,Kaj pa ti tukaj ?" ,,S kolodvora grem, pa čakam kapelanove sestre", lagal je Tonček. Boštjanček ga je pustil, verjel pa ni nič. ..Najbrž je kaj pobil", sklepal je sam pri sebi, ,,sedaj se pa boji domov." Kmalu potem je pa slišal jok in govorjenje mimo svoje hišc, pa je bilo že prav v mraku. ,,Le nikar se ne boj, pa domov pojdi", prigovarjal je Tončku njegov sosed Miha, ki je hodil prav po tisti poti. ,,Kaj je neki storil dečko", ugibal je Boštjanček, ,,da se tako boji domov?" Sam Bog v