»VČENJÉ JE 
MOJO 

VESELDJE...« 
STR. 5 

»TAM JE 
LAKEJŠE, 
DAPA V 
BUDINCI 
JE PA LEPŠE« 
STR. 6 

Ljubljana, 16. januarja 
Komisija za odnose s Sloven-ci v zamejstvu in po svetu pri Državnem zboru R Slovenije je 16. januarja na tretji nujni seji obravnavala položaj porabske slovenske skupnosti ter soglasno sprejela pet sklepov, na podlagi katerih pričakuje od slovenske vlade, da opozori Madžarsko na njene dolžnosti do slovenske skupnosti na Madžarskem. Seje so se ob članih komisije udeležili tudi državni sekretar za Slovence dr. Boris Jesih ter predstavniki Porabskih Slovencev, oba predsednika krovnih organizacij, predsednik Zveze Slovencev na Madžarskem Jože Hirnök, predsednik Državne Slovenske samouprave Martin Ropoš, direktor in urednik Radia Monošter Francek Mukič ter urednica časopisa Porabje Marijana Sukič. Svojo odsotnost je opravičila etnologinja Marija Kozar, ki je svoj prispevek poslala pisno. Udeleženci seje so korektno in temeljito sestavljeno informativno gradivo o položaju Slovencev na Madžarskem dobili že predhodno, zato je predsednik komisije Miro Petek izpostavil le nekatere poudarke, predvsem neredno in nesistemsko financiranje nekaterih slovenskih inštitucij s strani Madžarske ter opozoril na razlike v fi nančni pomoči. Omenil je, da Slovenija nameni za madžarsko narodno skupnost v Sloveniji letno 14,5 milijona evrov, medtem 


ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM 

Monošter, 22. januarja 2009 • Leto XIX, št. 4 
Stvari so urejene samo polovično 


ko Madžarska slovenski manj-tudi na to, da je na določenih delno izpolnjuje obveznosti šini nameni vsega 400.000 področjih vendarle prišlo do iz meddržavnega manjšinevrov. Ugotavljal je, da je leta pozitivnih premikov, na pri-skega sporazuma, zaradi ne1992 podpisani sporazum mer pri obnovi šol na Gor-sistemskega finansiranja se 
o zagotavljanju posebnih njem Seniku in v Števanovcih določene ustanove in inštitupravic slovenski manjšini na ter zagotovitvi frekvence za cije večkrat nahajajo v zagati. Madžarskem in madžarski oddajanje radia Monošter, ki Poudarili so tudi dejstvo, da je narodni skupnosti v Sloveni-pa ima trenutno težave s širje-slovenska manjšina – kot vse ji glede na sedanje razmere njem programa. Miro Petek je manjšine na Madžarskem - še neaktualen. S to njegovo omenil tudi težave Muzeja Av-vedno brez svojega poslanca ugotovitvijo se je strinjal tudi gusta Pavla v Monoštru, edi-v madžarskem parlamentu, državni sekretar Boris Jesih, nega slovenskega muzeja na za kar v Budimpešti zaenkrat po njegovem je noveliranje Madžarskem, in izpostavil, da ni zadostne politične volje. sporazuma potrebno ne le na je njegova usoda odvisna od Poslanec madžarske narodne tehničnem področju, temveč „pičlih 16.000 evrov” na leto. skupnosti v Sloveniji László tudi v vsebinskem smislu, kaj-O pomenu muzeja za manj-Göncz, ki je član komisije, je ti stvari so urejene le polovič-šino, ki dokazuje njeni zgo-najvišje madžarske predstavno. Drugačno stališče je imel dovinski obstoj na določenem nike, med njimi predsednika 

o tem poslanec Franc Pukšič, območju, je govoril tudi član Lászla Sólyoma in premiera ki sporazuma v osnovi ne bi komisije Aleksander Zorn. Ferenca Gyurcsánya, v pismu spreminjal, le ostarele, preži-Predstavniki Porabskih Slo-pozval, naj naredijo vse, kar vele člene bi izpustil. vencev so izpostavili pred-je v njihovi moči, za ureditev Predsednik Petek je spomnil vsem to, da Madžarska le „nemogočega položaja” Po


rabskih Slovencev. Njegova pobuda je med člani komisije naletela na podporo. 
Tudi prispevki ostalih članov komisije so potekali v znamenju opozoril na kritičnost položaja slovenske manjšine v Porabju, Franco Juri je spregovoril o potrebi boljše komunikacije pri manjšinskih vprašanjih na ravni Ljubljana-Budimpešta, Janja Klasinc je predlagala, da bi Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu v sodelovanju z ministrstvom za kulturo preučil možnosti pomoči manjšini v okviru sklada za pluralizacijo medijev, Srečko Prijatelj je izpostavil, da je lahko Slovenija za zgled, kako ravnati z manjšinami, slabo pa je poskrbljeno za njene manjšine v drugih državah. Parlamentarna komisija je vladi RS priporočila, da glede na nastale spremembe pripravi predlog o noveliranju sporazuma. Člani komisije so tudi pozvali vlado, da dosledno upošteva 15. člen sporazuma, ki določa, da se posebna medvladna komisija za manjšine sestane najmanj dvakrat letno. Komisija je pooblastila predsednika komisije Mira Petka, da premiera Boruta Pahorja opozori na probleme slovenskih manjšin v sosednjih državah. Komisija je poleg tega pozvala vlado, da prioritetno obravnava to problematiko na eni od naslednjih sej. 
M.S. 
2 


Nova Gorica: Razširjena seja Slovenske manjšinske koordinacije 


NALOGE, KO JE SLOVENIJA POSTALA POLNOLETNA 
Nova Gorica - mesto vrtnic - je Predsednik Slomaka Rudi slovensko manjšino. Slomak slovenskem prostoru. Po nje-do Slovencev v teh državah. bila 16. januarja gostiteljica Pavšič je nanizal aktulne tudi predlaga, da slovenska govem bi bilo prav, če bi imeli V razpravi so sodelovali še razširjenega sestanka Sloven-teme, ki se ena bolj druge vlada pripravi dolgoročni Slovenci iz sosednjih držav Marjan Šturm, Marjan Pipp ske manjšinske koordinacije, manj, dotikajo Slovencev v program z opredelitvijo nosil-in sveta vsaj dva poslanca v in Janko Malle z avstrijske Koki povezuje Slovence v Av-Avstriji, Italiji, na Hrvaškem cev in nalogami ministrstev, slovenskem državnem zboru, roške in Suzanne Weitlaner z 
ustanov, medijev, go-kajti v italijanskem parlamen-avstrijske Štajerske. spodarskih združenj, tu je 14 sedežev zagotovljenih Branko Jelen, predsednik občin in obmejnih po-Italijanom, ki živijo po svetu. Evropske hiše, ki je tudi dala krajin. V uresničevanje Darko Šonc iz Zagreba se je pobudo, da se Slomak sestane skupnega programa zavzel za poenoteno obrav-v Novi Gorici, je v posebnem oziroma strategije naj navanje Slovencev na Hrva-poročilu naštel probleme Slobi bile, predlaga Slo-škem. Zdi se mu neprimerno, vencev v sosednjih državah in mak, vključene tudi da so eni omenjani kot Slo-povedal, da bodo pismo poištitucije Slovencev iz venci v sosednji državi, drugi slali najvišjim predstavnikom sosednjih držav. kot Slovenci v svetu. Slovenije in evropskim hišam Po Zakonu o odnosih Predsednik Zveze Slovencev v Budimpešti, na Dunaju in v Republike Slovenije s Jože Hirnök je poudaril po-Rimu. Slovenci zunaj njenih men uresničevanja Sporazu-Pomoč pri razreševanju peremeja, sprejetem aprila ma o zagotavljanju posebnih če problematike med Slovenci 2006, ima pomembno pravic prekmurskim Mad-v sosednjih državah je zagovlogo Svet vlade, ki žarom in Porabskim Sloven-tovil minister Boštjan Žekš, ga vodi premier, zdaj cem. Madžarska obveznosti, ki se vidi predvsem v vlogi Borut Pahor. Slomak zapisanih v Sporazumu, ne koordinatorja, ki bo usklajeopozarja, da se mora izpolnjuje. Pismo dr. Lászla val sodelovanje in pomoč Slo-Svet sestajati pogosteje Göncza najvišjim predstavni-vencem v sosednjih državah. in se posvečati 
striji, Italiji, na Hrvaškem in in Madžarskem. Na pvo mesto n a j p o m e m b n e j š i m na Madžarskem. Predsednik je postavil Skupni slovenski nalogam med manjši-Slomaka Rudi Pavšič je na prostor, ki zajema kulturo, nami. Ravno tako naj sejo povabil tudi ministra za medije, gospodarstvo in izob-se s problematiko Slo-Slovence v sosednjih državah raževanje. Poudarek je, da vencev v sosednjih drin po svetu akademika, dr. mora postati in biti skrb za žavah ne ukvarja samo Boštjana Žekša, državnega Slovence v sosednjih državah minister brez listnice sekretarja dr. Borisa Jesiha, sestavni del slovenske zuna-akademik dr. Boštjan med domačini sta sodelovala nje politike. Pomembni so Žekš, ampak naj bi župan, poslanec in podpred-tudi gospodarski stiki, ki jih imela vsa ministrstva v sednik državnozborske komi-je malo oziroma jih skoraj ni, svojih programih tudi sije za Slovence v sosednjih čeprav je njihov pomen več-skrb za manjšine. Kar državah in po svetu Mirko plasten in vpliva, denimo, na se tiče informiranja, je Brulc in predsednik Evropske rabo jezika in narodnostno Rudi Pavšič poudaril, hiše Branko Jelen. V pozdrav-izobraževanje nasploh.  da so Slovenci v sosednem nagovoru je župan Mirko Slomak se je po oceni Rudija njih državah premalo Brulc povedal, da ni povsem Pavšiča dokazal kot usklaje-prisotni v slovenskih zadovoljen z dosedanjim od-valno telo krovnih organi-medijih. V televizijskih in ra-kom Madžarske o razmerah Zato je njegova želja, da bi nosom Slovenije do Slovencev zacij Slovencev v sosednjih dijskih dnevnoinformativnih v Porabju je mogoče razumeti ministrstva imela človeka, ki v sosednjih državah in izrazil državah, zato je upravičeno oddajah naj se zagotovi tudi tudi kot bojazen, da bo imel bi bil zadolžen za sodelovanje prepričanje, da je Nova Gorica pričakovanje, da bo njegova s sofinanciranjem vlade siste-neurejen položaj Porabskih s Slovenci v sosednjih držaidealno mesto za pogovor o vloga upoštevana pri vseh sti-matično poročanje o dogaja-Slovencev negativen vpliv na vah. V sodelovanju z vlado bo problematiki Slovencev v so-kih in povezavah z Republiko nju med Slovenci v sosednjih razmere med prekmurskimi storil vse za ureditev razmer sednjih državah, kajti z delom Slovenijo tudi v zadevah, ki so državah. Madžari. Spomnimo, da je na med Slovenci v Porabju. Če bo in rezultati je pokazala, kako vezane na financiranje manj-Karel Smolle z avstrijske Ko-proslavi ob 70-letnici Pomur-potrebno, bo obiskal Budimje mogoče presegati mejo in šinskih dejavnosti. Slomakov roške je postavil vprašanje, skega madžarskega radia in pešto in se pogovoril s pristojustvarjati dobro sodelovanje predlog je, da bo Poslovnik dr-kako bo s Slovenci v sosednjih 30-letnici TV oddaje Mostovi-nimi za urejanje manjšinske s sosednjim mestom Gorico. žavnega zbora omogočal ude-državah v bodoče ravnala slo-Hidak premier Borut Pahor v problematike. Po njegovem je Dokaz za to je tudi Evropska ležbo njegovih predstavnikov venska zunanja politika in, ali Lendavi zagotovil, da Sloveni-pomembno, da ima Slovenija hiša, ki sodeluje z enakimi na plenarnih sejah, na sejah so Slovenci v sosednjih drža-ja ne bo povezovala odnosa jasna stališča, kako se lotiti ustanovami v evropskih me-odborov in pravico nastopa vah res del slovenske zunanje do prekmurskih Madžarov in razreševanja aktaualne probstih, doslej je organizirala v razpravi, ko bodo obravna-politike. Drago Štoka iz Trsta italijanske narodnosti z rav-lematike Slovencev na Madtudi izlet v Porabje. vali problematiko, povezano s je podprl idejo o skupnem nanjem Madžarske in Italije žarskem. 
Ernest Ružič 


Porabje, 22. januarja 2009 

3 



Lepo doživetje na Gorenjom Seniki 


sv. meši poslüšali, šteri je bil Ferenci Merklini, ka so jih 
enkraten. Najlepša hvala pev-povabili. Vüpajmo, ka bomo 
cem in pihalnomi kvinteti. ešče dostakrat čüli lejpe slo-


Po koncerti so cerkvene kotri-venske svete pesmi v naši lejpi ge pevce lepo pogostile. Nena-cerkvi na Gorenjom Seniki. zadnje hvala našomi župniki Vera Gašpar 

Koncert v Kuzmi 

4. januara so v Kuzmi prvič organizirali božični koncert pevskih zborov obmejnih župnij. Buditela tega koncerta sta bila gospod župnik Ivan Kranjec iz Kuzme in dugoletni organizator koncertov gospod Ciril Kozar iz Martinja, steromi čestitamo za diplomo, štero je pred enim mesecom dobil, tak je on diplomirani orgonist. V nedelo popoldneva v pau tretjoj se je cerkev v Kuzmi napunila s pesmarami. Edenajset skupin je bilo, med njimi sta bili dvej mlašeči, gorenjeseniške Sončnice in zbor Sebeščanski Emanuel iz Pečarovec. Deca so vsigdar vesela, in videti je, da rade volje spevajo. Med devetimi odraslimi zbori je biu MePZ ZS Avgust Pavel z Gorenjoga Senika. Vsakša skupina je dvej božični pesmi spopejvala. Vsaka pesem ima svoj čar, kak lepo zvenijo pesmi različni narodov od Slovencov, Hrvatov do Madžarov.   Ka so te koncert ravno v Kuzmi pripravili, je bila dobra misel tam živečoga župnika. Blüzi je, bili so pevci, šteri so eške v tej lejpi cerkvi, štera je posvečena sv. Kozmi in sv. Damijani, nej bili. Ves Kuzma je po enom zavetniki poimenovana.  Na konci koncerta so se lepo zahvalili domači gospod župnik Ivan Kranjec. Spominske listine so vodjam skupin prejk dali gospod dekan Martin Vörös. Koncert se je končo s skupno pesmijo, stero najraje spevamo in je najlepša. Jo je dirigiro Ciril Kozar. Tau je bila Sveta noč, blažena noč. Vse nastopajoče, ka bi se nej samo v düši okrepčali, nego telesno tö, so domanjii župnik pozvali v vaški dom, gde so nas bogato pogostili. Zahvalimo se, ka smo leko sodelovali na koncerti. 

V.G. 
V rimskokatoliški cerkvi na 
Gorenjom Seniki je na števanovo, 26. decembra, dau bo
žični koncert mešani pevski 
zbor binkoštne cerkve iz Nuskove. Te zbor nam je že drugič 

polepšo svetke. Oni so tö kristjani, samo da oni samo Boga 
častijo. Gospoda Boga pa tem 

bole, vejpa oni so zraven bili pri naši sveti meši, ka je preveč lejpo bilau od njih. 
»Pevci v zbori smo tak kak ena drüžina,« mi je povedala zborovodkinja Nada Kisilak Vouri. »Iz moje družine poje mož, dva sina igrata in pojeta, tretji sin poje alt pri ženskah.« 
• Ta vaša družina je že sama en zborček, pet vas spejvla pa igra, mate eške pa enoga maloga sina doma. Kak tou vse zdržite? 
»Z Boga pomočjov vse ide,« sam dobila kratek in lejpi odgovor. »Moj brat tudi poje in pomaga dosta pri zboru, ravno tak moj mož in vsi naši pevci so mi na pomoč.« Zbor na klavir spremlja Simon Kuzmič, na kitaro pa Damir Sijanta. Pihalni kvintet ne samo igra, nego v zbori ravno tak sodeluje. Lejpi božični koncert smo leko po 




Silvestrovanje s padaši 

Konec leta se je dobro srečati ne prijateljice Estera in Irena. geli, pili, spejvali, plesali. Pre-s padaši, prijateli. Tak je bilau Kumaj sam notristaupila, sam senetila nas je folklorna sku-tau 29. decembra v hoteli Dia-srečala eno padaškinjo, stero pina iz Rakičana, plesalci so na v Murski Soboti, gde je par že dugo nejsam vidla. Tau je delavci v daumi za stare lidi. 
porabski slovenski penzionistov vküper s členi soboškoga društva vzelo slobaud od staroga leta. Že mejseca novembra nas je pozvau na silvestrovanje predsednik soboškoga društva penzionistov Janez Kovač, šteromi smo obečali, ka če mo zdravi, pridemo. Tak se je zgodilo, bili smo točni kak švicarska vöra, v šestoj večer smo se stavili pri Diani. Lepau sta nas sprejele naše dugolet
bila Zina Kerec, stera je svojim možaum, steri je na žalost že petnajset lejt pokojni, duga lejta ojdla v Porabje. Trno sva se veselile, gda sve se pa srečale. Včasin po tistim, ka so nas gospod predsednik pozdravili, je že zadonela pesem »Kolko kapljic, tolko let…«. Društvo nas je presenetilo z lejpimi darovi, stere so soboški penzionisti sami pripravili. Potejm smo se drüžili pri bejlom stoli, 
Eške kratke skeče so tö notpokazali. Dva muzikanta sta tö nej dosta počivala, nej samo ka sta nam igrala, eden od njiju je dober vicmajster tö. Med vici pa plesanjom je čas brž odleto. Naša predsednica Micka Svetec se je trno lepu zavalila za pozvanje pa lejpi večer, zaželejla, ka bi v nauvom leti bili zdravi, veseli, ka bi se eške dostakrat leko srečali. 

V. Gašpar 

Porabje, 22. januarja 2009 

4 





Držinske štorije (1) 

Vsakša držina ma svojo štorijo, svojo pripovejst, stero največkrat poznajo samo členi držine pa kakšni sausedge, dapa vse oni tö nej. Spomini segajo nazaj največkrat do stari starišov, če so stariške kaj pripovejdali o njij, na živlenje stari starišov pa starišov se pa tisti, steri te zgodbe pripovejdajo, sami tö spominajo. Ema Sukič je zdaj v Sakalauvcaj gorziskala Elzo Kondor (Makoš), po domanje Petjino Böško, stero je živlenjska paut iz male vesi odpelala v velki varaš v Meriki pa nazaj. 
Ka so mi starištje pripovejdali od stari 
starišov? 

»Babica pa dejdek sta obadva v Sakalauvci rojena bila, dejdek 1870. leta, baba pa 1873. leta. Iz srmačke familije sta bila obadva. V obadvej mesti je dosta mlajšov bilau, držina je völka bila. Gda sta se njiva oženila, sta edno mesto dobila od svoji starišov, samo takšni falat zemlé, ka sta si tam edno malo kučo zozidala. Kuča je bila iz tučence pa lesa. V njej je bila edna iža za spanje, edna künja, v steroj je 

gnjištje bilau, gde so si küjali. Meli so eštje edno malo klejt, gde so si leko kaj tadjali. Tistoga ipa, 150 lejt tanazaj, je vseposedik srmaštvo bilau, vsakši človek je tak živo, kak je mogo. Njini žitek je tö težki bijo, slüža nej bilau, samo če so na dnino (napszám) šli, so si kaj prislüžili. Deca je prišla po vrsti, štiri mlajše so meli, dvej čeri pa dva sina. Gda so mlajši že zrasli, ka so že za krü ojdli, te je starejši sin na Štajersko išo slüžit k ednoma pavra. Vse je mogo delati, ka je na ednom verstvi trbelo. Tam je osto, ka je pavar emo edno hčer pa sta se vzlübila, se oženila. Gda je paver že starejši grato, je svojo verstvo na mlade dau spisati. Tak ka je tisti sin srečen biu. (H)či je pa v Meriko odišla pa tam začnila svoj žitek. Nigdar je ranč edno pismo nej pisala svojoj materi pa oči, nišče je nej vedo, kak ji je kaj v Meriki šlau. Moja mati so tretjo dejte bili, bili so rojeni 1901. leta. Za njimi se je eštje edno dejte narodilo, tisti je biu drugi sin. Baba so že nej tak mladi bili, gda se je naraudo drugi sin, bili so že 38 lejt stari. Dapa veseli so bili, gda je tau dejte na svejt prišlo, tak so mislili, ka do na stare dni dun meli nekakoga, ka de se skrbo za nji. Dapa njino vüpanje pa njini račun je prejkpotegnjeni bijo. Ništje ne vej, če je Boža vola bila, ka se je zgodilo ali kakšna čalarija ali hüdobija. Dejte se je narodilo, baba so eštje v posteli bili. Tistoga ipa so ženske doma rodile. Tak je vövidlo, ka je vse v redi. Dejdek so jim pravli, ka do v gauško šli, malo drv naberejo, ka do meli nalagati. Ženi so pravli, ka de sama doma z detetom, če stoj v ram pride, naj nedejo dola s postele pa nikoma naj nika ne dajo. Gda so dejdek odšli, za kratek čas je prišla edna ženska v ižo pa je posanco vode prosila od vertinje. Ona je gorstanila pa staupila po vodau v künjo, liki gda go je ponidila ženski, go je ta nej vzela, obrnila se je, pa ki je svojo delo dobro opravo, je odišla. Gda je dejdek domau prišo, je pito svojo ženo, sto je tü ojdo. Žena ma je pravla, ka go je edna ženska prišla pogledat, dapa ona go je nej poznala, vodau go je prosila, ona go je pa ponidila. Dejdek so pa prestrašeno pravli: »Baug moj, moja lüblena žena, ka si pa tau včinila? Tau je edna čaralica bila, ta de tvojemi žitki konec napravila.« Pa tak se je zgodilo. V paunauči je ženska spadnila v komo, devet dni je nej mejla v svojom tejli nika, potistim je mrla. Dejte so tanesli k sausedici, stera je tö mejla malo dejte, ona ga je nadajala. Gda so mater pokopali, je prej nazaj ojdla k deteti, ka je dejtece z lampami vsigdar tak čmavkalo, kak če bi cecalo. Dapa dejtece je tö nej dugo živalo, za šest kednov je mrlau. Dejdek so se več nigdar nej ženili, svojo bolečino so nosili v sebi do smrti. Lejpa lejta so zadobili, 78 lejt so stari bili, gda so mrli.« 


(se nadaljuje) 

Zapisala: Ema Sukič
5 




»Včenjé je mojo veseldje, živlenje bilau« (1) 

»Ge sam z Gorejnjoga Senika gé. Narodila sam se tü v Varaši, depa dugi lejt sam živejla na Gorejnjom Seniki. Gda sam v sedmi klas üšla, té smo se es v Varaš spakivali, so stariške tü ram zidali. Té sam sledkar tü tadale ojdla v gimnazijo, potistim pa v Sombotel na Visoko pedagoško šolo (na učiteljišče). Gda sam zgotovila, té sam delo dobila na Gorejnjom Seniki, tak, ka včasik sam leko začnila včiti na šauli. Na začetki sam dobila tretji klas, potistom pa sedmi, ausmi pa té pa zadvečerka z malimi sam bila. Vmejs se je narodila moja či, té sam zvekšoma zadvečerka delala v napközini (podaljšano bivanje), kak pravimo mi. No, tau je trpelo do 92. leta, te so me zvali na staroj šauli v Monoštri, ka prej geste mesto. Meni bi te že tak malo bola žmetno bilau na Senik ojdti zrankoma rano, dejte pa tü v šaulo ojdti ali pa s seov pelati, ka je ranč tisto leto začnila šaulo. Tak, ka te sam tau vzela, ka sam es v Varaš prišla včit. Tüj sam samo v nižji razredaj včila, od prvoga do štrtoga razreda, ka je trno dobro bilau. Samo, ka vejmo, v šaulaj zadnje cajte tö vse bola lagvo vcuj dé, mlajšov tö sir menje bilau kak vseposedi v rosagi. Tau vövidenje, človek nej znau, kak dugo de leko delo emo, vsefele glasi so se čüli. Pa te sam pa eno možnost dobila, so me zvali na Radio Monošter pa sam zdaj že tretjo leto tam gé,« je pripovejdala od sebe 
Margita Mayer. 
• Ge tvojo delo poznam s šaule. Ti si tista prava lerenca bila kak indasvejta, z düjše pa s srca. Tvojo živlenje je bilau včenjé (poučevanje). Tak brodim, ka ti je do gnes nej vseeno, ka si ga pistila. 
»Nej buma, tau je istina. Pa kén duže sam nej na šauli, tén bola mi fali včenjé. Če me spitavajo znanci pa stariške, vse večkrat povejm, ka mi strašno fali včenjé. Ge sam se zatau včila. Eške ponim, gda sam za visauko šaulo sprejemni izpit delala, tam so me pitali, zaka škem lerenca biti, te sam tau pravla, rada bi se z malimi mlajšami spravlala. Rejsan, včenjé, tau je moje veseldje, tau je moje živlenje bilau. Falijo mi tak mlajši kak sámo včenjé. Tisto zato trno lejpo gé, gda se pripravlaš, kak ti tau navčiš, pa če trbej, te dvajstikrat táraztolmači človek tisto mlajšom, ka šké navčiti pa na dvajstiféle formo pa te na konci don se nika vidi. Pa če tau samo za eno leto pa če samo količkaj malo se vidi, ka se je navčo, tau je velko veseldje.« 

• Kak kolejgarca na seničkoj šauli sam se dosta leko včila od tebe, ka si včenjé mejla v malom prsti. Dosta si dala na motivacijo mlajšov, od stopaja do stopaja si gora zozidala svoje delo na vöri. Tau je leko zatok, ka rada včiš? 
»Dja, če se človek da na tau, ka de včiu, te mora zato nika v sebi meti, kak pri sterojkoli drugi meštriji. Na začetki zato nej vse tak gladko šlau. Istina, kak praviš, ge sam si rejsan sir spisala priprave, kak mo včila, eške po petdvajsti lejtaj tö. Že me sram bilau v zadnji lejtaj, ka so me vsi kolegi gledali, ka ti pa eške itak doj spišeš, ka boš delala na vöri. Sam pravla, ja, ge tak de-lam, tak se mi vidi normalno, kakoli se leko vcuj prtepé pa te naj znam, ka sam stejla naredti. Vsakša šaulska vöra mora meti svoj cilj pa človek mora ta pridti do konca vöre. Ge sam se k tomi sir držala, ka se iža tö tak zida, ka en cügeu na drüge pride. Gnes tau več nej moda, tau sam že vidla. No, tau je en vzrok (ok), ka sam ge leko šaulo tam njala. Rejsan sam tau vidla, ka je v šauli zdaj že najmenje tau bilau, ka kak pa ka včimo pa kak mlajšom dobro naredimo. Vse drugo delo smo mogli že delati, vse drugo bola važno bilau kak včenjé. Ge sam takša ostala znautra v srcej po petdvajsti lejtaj tö kak na začetki pa te zatok sam leko tam njala včenjé. Istina, ka sam si eno leto premišlavala, če mo üšla delat na radio. Samo zatok sam se tak odlaučila, ka sam vidla, ka tak več ne morem delati, kak sam se ge navčila, kak vidim, ka bi bilau dobro mlajšom, tisti mlajšom, šteri gor zrastejo pa stariške baudejo pa do pa mlajše meli. Kašo peldo pokažejo svojim mlajšom, če je mi ne navčimo v šauli. Špajsno mi bilau, dostakrat sam že skrivala svoje irke pa knige, naj ne vidijo mladi kolegi, ka sam ge pa vse dojspisala. Tisti, šteri so z menov stari, oni eške tö tak delajo kak ge.« 
• Ka povejš k tomi, sausedica mi je en den pravla: »Jaj, vala Baugi, ka je mojo dejte tašno srečo melo, ka je vö leko zopodlo nižje klase pri Margiti Mayer.« 
»Ja, dobro je čüti. S starišami smo tö dobro vöprišli. Ge sam zato vsakšomi pravla, ka je trbelo. Sir sam probala lepau povedati. Ge nemam tašno šegau, ka če kaj nej vredi, té tö dobro povejm, pa te na konci leta se pa vözvej, ka don nej bilau vse vredi. Stariške so mi v oči pravli, ka sam sigurna (stroga) bila vsigdar, depa ge sam njim tau na djilejšaj tö raztolmačila, ka sam ge tašna gé pa tak brodim, ka je dobro, če se dejte od maloga mau k redi vcuj navči. Leko, ka so me na začetki v prvom klasi špajsno gledali malo, sir se njim vse nej vidlo, da so pa znali, ka tau na konci njim tö dobro baude. Rejsan tau dobro spadne človeki, gda se srečamo po varaši, ka vidim, ka so radi, ka me vidijo pa tapovejo, kak se zdaj včijo pa tau tö, ka tau zato gé, ka so od maloga mau vcuj včeni, ka svoje dužnosti morajo včiniti. Depa v tom nej samo mojo pa drügi školnikov delo nut gé, liki starišov tö. Če stariš ne pomaga lerenci ali školniki, ne poslüša tisto, ka ma tanačivajo v šauli, te ne more vküper delati pa te tisto nede na asek deteti. Depa če enga drügoga poslüšajo, baugajo, se zgučijo, če kaši problem geste doma, te se tau vidi na deteti, bole miren gé, se leko vči, se zna držati pa se vse leko navči.« 
• Margita, ti si v svoji slöjžbi skaus navezana na drüge lidi, na mlajše, stariše, kolege, sogovornike. Ali se je z mlajši ali z odraslimi lažej porazmeti, vküper delati? 
»Tau je rejsan žmetno pitanje. Gnauk tak, gnauk ovak. Dostakrat z mlajši tö nej naleki pa včasik z vözraščenimi tö nej. Ge sam tö nej sir gnaka, ge tö mam svoje hibe. Ge sam malomi deteti ranč tak poštenjé dala, istina, ka sam ge tö prosila. Gda je v šaulo ta moda prišla, ka se z mlajšami samo špilati trbej pa mlajšom vse slobaudno, mlajše nika nej slobaudno naprej djemati, se z njimi koriti, sam pitala, pa zaka nej. Vej pa petdvajstitresti mlajšov geste v enom klasi, če enomi vse slobaudno, kak de se te drügi devetdvajsti mlajšov tam včilo. Tisti tö ma svojo pravico do toga, ka on se pa včit prišo v šaulo. Ge sam se tau tak zgučala s starišami. Tak čütim, ka zdaj tö nemam težave z lidami, tau venek zatok, ka sam že dosta lüstva spoznala do tega mau. Tau meni vseeno, če je en prausen človek, če na njivi koga spitavamo ali pa če v študio koga nut pozovemo pa bola uradno spitavamo. Depa ge se zdaj tö moram pripraviti, tak brodim, ka delo samo tak normalno de, če si človek prebrodi, ka de pito, zaka de pito, od koj de gučo. Tehnika je tü pri radioni več, tau mi ške gnes tö bole žmetno dé.« 

Klara Fodor 


Porabje, 22. januarja 2009 

6 




»Tam je lakejše, dapa v Budinci je pa lepše« 

Od leta do leta je več tisti, šteri nika drugo sam nej brodila, je vse sapa stanila, kak velke varaši. Bejlo ižo, pokopališče, »Djesti bola vse tašo hitro hrase tak odlaučijo, ka pogledne-samo na tau, naj vse srečno zidine so tam. Duga pout je gde so Kenedynge pokopani no majo. Mena se našo djesti jo tisti rosag, gde se vse senje baude. Gnauk mi je sin pra-bila, skur dvanajset vör smo pa vsakše fele znamenitosti bola vidi. Oni tau vse na brzino uresničijo. Tau bi rejsan tak vo, ah, mama tak si čüdna, se pelali. Na začetki sam nej smo poglednili. Ešče sreča, ka majo, nika nej tak kak pri nas. bilau? Duga lejta, dočas smo ka vsigdar tau brodiš. Tak ka vüpala vögledati, zato ka sam smo meli fotoaparat, zato ka Oni dosta doma ne küjajo, zato 
se bojala, sledi pa sam že nika človek bi tauma polovico po-ka šteri delat odijo, tak tam nej vidla, zato ka oblačno bi-zabo, telko vse smo vidli. Edno majo, pa si leko vzemejo, ka lau. Etak je pa te čas tö bola paut smo se v New York pelali škejo. Tam je tak fal djesti, ka pomali üšo. Z aviona smo na z autobusom, etak je lažejše, tau sam ranč nej dala vörvati. bus vseli, od tistec smo pa na zato ka v tistom velkom vara-Rajše idejo djejst v restavracijo, carino šli. Tam nas sta že brat Franci pa žena Anica čakala. Če bi nej angleško gučali kauli nas, ranč bi nej čüto, ka smo v Meriko prišli. Autobus, ka bi direktno v Betlehem üšo, smo zamidili, tak smo te na enga drugoga vseli, šteri nas je vö iz New Yorka pelo. Tau je trpelo edno vöro. Tam smo te prejkvseli na drugi autobus, pa s 
nej dobili dovoljenja, ka bi slejdjen večer sam že nikanej tistim smo se še tri vöre pelali 
se leko pelali v Meriko, samo zmišlavala. Tak sam bila, ka v Betlehem. Te smo že komaj 
smo telko znali od te države, bau, tau bau.« čakali, naj gnauk tapridemo.« 
ka so nam tisti taprajli, šteri • Kak je bilau te, gda ste že • Kak je bilau drugi den, 
so domau prišli. Baugi hvala, na avioni bili? gda ste se prebüdili že v Betgnesden je tau že malo ovak, »Nej dja pa nej sestra ešče nik-lehemi? ši se zgibiš, če ne znaš, gdeta kak bi si doma delali.« 
pa mi tö leko demo pa pogled-dar nejsve se pelale z avio-»Tak sve trüdnive bile te ešče pa kak leko prideš. Tam, gda • Eden mejsec ste tam bili, 
namo Meriko. Zdaj sam Irin-nom, tak ka sve fejst čakale, itak, ka tau ranč taprajti ne tagor gledaš, vse se ti vrti. Na brž je te čas odišo ali pomako Horvat spitavo iz Budinec, ka baude. Vse je fajn bilau, mora. Najbola nas je tau mau-eden stolp (torony) smo steli lek? 
štera je eden mejsec bila v ešče baukše kak sam si bro-tilo, ka čas je vse naaupak gortiti, samo te za volo velko-»Jaj, na začetki je tau tak po-
Betlehemi. dila, dočas, ka sam nej vöpo-bijo. Prvi keden je nej bilau ga vetra so nikoga nej gorpi-mali šlau, ka sam tau mislila, 

• 
Irinka, kak je tau prišlo, glednila na okno, pa sam nej mogauče spati. Popodne se stili. Zvün tauga smo pa zato ka müve se tau ne sčakave, 
ka si se v Meriko odpelala, zaglednila peraut. Mena se je mi je pa tak drejmalo, ka sam dosta vse vidli. Z železnicov gda ve domau. Kasneje, na 
vej pa vejm, ka se ti sploj bo-tak vidlo, kak če bi potrejta se skur doj s stauca obrnila.« smo se pelali pod zemlauv, polovici pa je tau že bilau 
jiš aviona? bila tista peraut. Te je name • Gde vse ste ojdli tisti eden zato ka etak je bilau najbole nači. Ja pa nej, pa smo se že 
»Leko povejm, ka me je rejsan taši straj zgrabo, ka sam en mejsec, ka ste tam bili? hitreje. Poglednili smo, gde kreda dejavali, ka demo dostraj bilau. Nejsam mislila, čas nikanej vüpala gučati. »Dosta vse smo ojdli pa vidli. sta se tistiva dva stolpa porü-mau. Te smo se že navadili, 
ka bi gnauk svejta odla tam. Gda sam sledi tau sestri praj-Začetki samo tak kaulivrat šila. Zdaj vse na nauvo delajo, pa leko povejm, ka žmetno je 
Moj brat Franci že dugo lejt v la, te me je ona malo pomiri-malo. Brat je pokazo, kak ži-pa če napravijo, tejva dva ta bilau domau titi.« 
Betlehemi žive, pa me je on la. Tau je tak napravleno, tau vejo Amerikanci, kakšne kuče ešče višešiva, kak sta prejdnji-• Kak je pa bilau, gda ste že 
pauzvo, naj ga malo pogled-tak mora biti, je ona pravla. majo.« va bila. Te smo ešče šli gledat doma bili? 
nem. Dosta mi je gučo, kak Pa rejsan, gda sam malo bola • Kak živejo? ta, gde tisti Amiške živijo. Tau »Tau tak čüdno, gda prideš s 
je tam dobro pa lejpo, dapa poglednila, sam vidla, ka je »Tam je čista ovak, tam ležej je interesantno. Tam se vse s takšnoga mesta. Eden čas travsigdar sam prajla, ka z avi-tau nej potrejto.« živejo kak mi tü. Tam je cejlak kočüji vozijo, štere konji vle-ja dočas ka pa k sebi prideš. 
onom… tau nikdar nega, ka • Ka je bilau üše, ta gor ali drugi sistem. Istino, ka oni čejo. Elektriko nejmajo, pa Sploj pa zato je bilau špajsno, 
bi tam ojdla. Sestra, stera je v tadol? rano odidejo delat pa samo kak so prajli, njim ranč nej tr-ka mi smo tam gosti bili, nika 
Postojni, je prajla, ka ona de »Nejsam mejla s stejm niše večer pridejo domau, dapa bej. Ka nücajo za svoj tau, tis-ti je nej trbelo delati, samo 
šla, če ovak nej, te brez mene. nevole, vse je tak bilau, kak telko prislüžijo, ka s tistoga to oni sebi vse pripauvajo pa smo se vozili pa gledali. K 
Te sam si zmišlavala, ka fajn so mi tau že naprej tapravli. leko žive.« napravijo. Vse mašine, ka na taumi se brž vcuj leko vzema. 
bi bilau pa interesantno, ka Malo čütiš, gda se zdigavaš • Betlehem je lejpi varaš? njivi delajo, ka kukarco bere, Gda pa domau prideš, doma 
bi nika vidla. Eden čas sam si pa gda tadol deš, dapa nej je »Znaš, ka lejpi. Vsepovsedik sedi, tau vse konji vlečejo. je že nej tak.« 
zmišlavala, pa te sam gnauk bilau nevarno.« so šurke ceste, pa leko se pe-Tam traktor pa ranč tak dru-• Če bi se leko odlaučila, 
prajla doma, ka dobro üšla • Iz Budimpešte ste štartali, laš tak, kak škeš. Tašo pri nas ge mašine ne vidiš. Oni nišo ka gde škeš živeti, kak bi se 
mo, ka koli baude.« dapa gde ste dojvseli? ešče po velkom varaši nega. nauvo tehniko ne nücajo. Tau odlaučila. Ostala bi ali bi 


• 
Kak je bilau slejdjen ve-»V New Yorki smo dojvseli, Gda smo okolico pogledili, po-je za turiste tak zanimivo, ka odišla? 
čer, leko si spala? dapa dosta vse smo te nej tistim smo se v Washington vse je puno tisti, šteri je gledat »Če bi mlada bila, te mogauče, 
»Meni se že eden keden na-vidli, zato ka je kmica bila. pelali. Tam je Franci rezerviro pridejo. Oni pa svoje izdelke dapa zdaj že nej. Drugo pa tau, 
prej vsefele senjalo, ka dola-Samo sledi, gda smo se že v hoteli nam mesto, pa smo se oddavajo turistom.« ka leko ka tam je lakejše živeti, 
spadne avion pa vse tašo. Na prejk varaša pelali. Človeki z autobusom vozili kauli po • Kakšno je djesti v Meriki? dapa pri nas je zato lepše.« 



Karči Holec 


Porabje, 22. januarja 2009 


7 


SRAKINO GNEJZDO SRAKE ČRNAMLAKA 
Na starom oreji si je mlada sraka v lüknji naprajla gnezdo. Istina, ka je una mlada sraka gé, depa ranč tak vej 
kradnoti, kak tou delajo velke srake. Ja, kakšna sraka pa bi bila, če bi tou nej vedla delati, ka nej? Že od najbole mladi 
noug go zovejo sraka Črnamlaka. Tou pa zato, ka se najraj drži tam pri Črni mlakaj. Kradne, kradne pa vseposedi, samo naj 

se njoj prilika pokaže. Tak kak tistoga dneva, gda je najšla… 

Sraka Črnamlaka je lejtala es pa ta. Lejtala je es pa ta samo zato, ka je lejtala. Lejtala je es pa ta, kak če bi bila brezi glave. Nikšnoga poštenoga dela je nej mejla. Na, kakšno pošteno delo pa naj srake sploj majo. Samo tou, ka kaj vkradnejo. Depa ranč tou je nej delala. Kradnila je tö nika nej. Vse druge srake so sedele po vejkaj, strejaj ali pa nindrik indrik. Sedele so pa si gledale sveklino v svojom perdji. Pa bile zatoga volo ena bole gizdava od druge. Una pa nej. Una pa vcejlak ovak. Tadale je lejtala. Lejtala pa li samo lejtala. Če bi nej večer prišo, bi lejtala eške tadale. Vej bi pa leko na nikoj prišla od takšnoga velkoga lejtanja. Tak je po večeraj bila v svojom gnezdi pa trüdna zaspala. Depa neje tak trüdna bila, ka bi nej senjala. Pa eške kak je senjala. Tak, kak bi za istino bilou. V senji je nagnouk bila visko na nébi. Skur tak visko kak so oblaki. Samo tak se je nesla tam na nébi. 
Po tistom je začnola lejtati es pa ta, kak bi jo nikaj 
naganjalo. Lejtala je pa li samo lejtala. Rejsan, 




LEJTANJE ES PA TA 

ledena krajina. Lejtala je pa li samo lejtala, lejtala cejlo nouč, dokejč so jo nej s svojim spejvanjom gor zbidili drouvni ftiči. Kuman, rejsan kuman je oči gor odprla. Pri tejm pa se spitavala, če je rejsan lejtala tak daleč. Tak je zmantrana bila, ka so njoj oči vse vküper šle. Druge srake so že veselo krakale po vejkaj, strejaj pa vse koulivrat. Una, una pa je ranč klüna nej mogla genoti. Zato so se njoj druge srake čüdivale. Vsigdar se je prva začnila po srakovo zdejrati. Vsigdar je po srakovo najbole na glas krakala. Vsigdar je ranč una bila najbole gizdava. Že včera se njim je vidla vcejlak ovakšna, gnes pa eške bole. Gledale so ta prouti njenomi gnezdi, gledale pa si brodile. -Leko, ka je zalüblena, si je zgučavala prva sraka. 
-Uaaaaaj, kak si ti noura! Vej pa vejš, ka zalüblene srake najbole na glas raščimo. Pa smo najbole gizdave, je prajla druga sraka. 
-
 Depa nika je nej vredi z njou, je krakala tretja. 

-
 Leko je betežna, je mantralo štrto. 


-Betežni so lidge. Srake nigdar ne zbetežamo, je je vsem poznano, ka so srake najbole giz
kcuj djala peta. 

cejli den lobotale o tejm, če bi edna od nji nej priletejla k njoj. Pitala go je, ka je gé z njouv. Pa njoj je sraka Črnamlaka povejdala, kak je trüdna. Tak trüdna, ka ne more zdignoti perouti, tak trüdna, ka ne more gor oprejti klüna. Tou pa zato, ka je cejlo nouč lejtala. 
-Cejlo nouč je lejtala, so začnile raščati edna prejk druge. - Pa včera cejli den! Una je nej betežna, njoj se je zmejšalo, je takšno krakanje gratalo, ka so lidi pod njimi začnile vüje boleti. Raščale so cejli den. Cejli den so raščale, sraka Črnamlaka pa je cejli den bila v gnezdi. Gda je večer malo k sebi prišla, je eške nej vedla, če je rejsan telko lejtala vnoči. Pa eške gnesden ne vej. Zakoj pa je eden den pred nočjou telko lejtala es pa ta? Samo zato, ka je nej škela biti takša, kak so druge srake. Una za sebe trno dobro vej, ka je una nej kakša prousta sraka. Una je gé sraka Črnamlaka! Pa je zato morala biti ovakša, kak so druge srake. Tak je leko nut pokazala, kak trbej gizdavi biti. Vej 

PETEK, 23.01.2009, I. SPORED TVS 
6.10 KULTURA, ODMEVI, 7.00 POROČILA, 
DOBRO JUTRO, 9.10 RUDNIKI KRALJA SALOMONA, RIS., 9.35 RISANKA, 9.45 DVOJNO ŽIVLJENJE, DOK. FILM, 
10.00 ENAJSTA ŠOLA, 10.35 DOLGCAJT, 11.20 TO BO MOJ POKLIC: SLAŠČIČAR, IZOB. SER., 11.50 OSMI DAN, 12.20 ALPE-DONAVA-JADRAN, 
13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 PREŠEREN, SLOV. NAD., 14.20 SLOVENCI V ITALIJI, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 ODDAJA ZA OTROKE, 16.05 IZ POPOTNE TORBE: OTROK, 16.25 V PRIČAKOVANJU BOŽIČA, NORV. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.25 POSEBNA PONUDBA, 17.55 DUHOVNI UTRIP, 18.10 BRENČ IN CVETKA, RIS., 18.20 TINČEK, RIS., 18.25 STRASTI, TV NAD., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.40 EUTRINKI, 19.55 PETA HIŠA NA LEVI: LJUBOSUMJE, HUM. NAN., 20.30 NA ZDRAVJE!, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 22.55 POLNOČNI KLUB, 0.10 DUHOVNI UTRIP, 0.25 DRUŽINA: DREVO IN JABOLKO, DOK. SER., 0.55 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE - TV DNEVNIK 23.01.1991, 1.20 DNEVNIK, 
1.50 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.15 INFOKANAL 
PETEK, 23.01.2009, II. SPORED TVS 

6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 8.35 GLASNIK, 9.00 PODOBA PODOBE, 
9.25 MAGAZIN V ALPSKEM SMUČANJU, 9.55 SV. POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, SMUK (Ž), 11.20 SV. POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, (M), 
12.45 ŠPORT ŠPAS, 13.10 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 23.01.1991, 13.35 ODKAR SI ODŠLA, ANG. HUM. NAD., 14.10 SV. POKAL V BIATLONU, (M), 15.40 EVROPSKI MAGAZIN, 16.10 PRIMORSKI MOZAIK, 
16.40 ŠTUDENTSKA, 17.00 MOSTOVI - HIDAK, 17.30 MIGAJ RAJE Z NAMI!, 
18.00 
REGIONALNI PROGRAMI, 19.00 VELIKA IMENA MALEGA EKRANA, 

19.45 
SKOZI ČAS, 20.00 EVR. PRV. V UMETNOSTNEM DRSANJU, 21.50 BLANCHE, FR. FILM, 23.20 OSNOVNI DELCI, NEMŠ. FILM, 1.10 LEPA ZA UMRET, ANG. NAD., 2.15 ZABAVNI INFOKANAL      


* * * 
SOBOTA, 24.01.2009, I. SPORED TVS 

6.15 KULTURA, ODMEVI, 7.00 ZGODBE IZ ŠKOLJKE, 7.30 MOJA SESTRA TINA, KRATKI IGRANI FILM EBU; S SONCEM V OČEH: PRAVICE, NAN.; TIMOTEJ HODI V ŠOLO, RIS.; SIJAJNI NEW YORK, OTR. NAD., 9.20 LISJAKOV POBEG 3: KDO JE KDO?, AVSTRALSKI FILM, 10.45 POLNOČNI KLUB, 12.00 TEDNIK, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 TRANZISTOR, 14.05 ODDAJA ZA OTROKE, 14.25 MINOES, NIZOZ. FILM, 15.55 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 16.10 LABIRINT – VITALNOST, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 
17.15 
OZARE, 17.20 ZAKAJ PA NE, 17.30 NA VRTU, 17.55 NAGRADNA IGRA, 

18.10 
Z DAMIJANOM, 18.40 DINKO POD KRINKO, RISANKA, 18.45 OZI BU, RIS., 18.55 VREME, DNEVNIK, UTRIP, ŠPORT, 20.05 ZAŠČITNIKI ŽIVALI V INDIJI, NIZOZ. FILM, 21.35 PRVI IN DRUGI, 22.00 POROČILA, VREME, ŠPORT, 22.30 HRI-BAR, 23.35 GANDŽA, AM. NAD., 0.05 GANDŽA, AM. NAD., 0.35 TRANSILVANIJA, FR. FILM, 2.15 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE 


-TV DNEVNIK 24.01.1991, 2.40 DNEVNIK, 3.00 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 
3.25 INFOKANAL 
SOBOTA, 24.01.2009, II. SPORED TVS 

6.30 INFOKANAL, SKOZI ČAS, 7.00 TV PRODAJA, 7.30 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 24.01.1991, 7.55 POLEMIKA, 9.00 POSEBNA PONUDBA, 9.20 Z GLAVO NA ZABAVO -BIG FATHER, 9.55 SV. POKAL V NORDIJSKEM SMUČANJU, SMUČARSKI TEKI - 10 KM (Ž), 11.20 SV. POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, SMUK (M), 12.40 ANTHOLZ: SV. POKAL V BIATLONU, ZASLEDOVALNA TEKMA (Ž), 13.30 SV. POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, SMUK (Ž), 14.40 EVR. PRVENSTVO V UMETNOSTNEM DRSANJU, ŽENSKE, 16.35 SV. POKAL V BIATLONU, 17.15 SVETOVNO PRVENSTVO V ROKOMETU (M), 18.45 MIGAJ RAJE Z NAMI!, 19.25 SV. POKAL V NORDIJSKEM SMUČANJU, 21.15 SLOVENSKI MAGAZIN, 21.40 KONCERT NUŠE DERENDA, 22.40 SOBOTNO POPOLDNE, 0.55 MAČKE, ČEŠKI TV FILM, 2.30 ZABAVNI INFOKANAL 
* * * 
NEDELJA, 25.01.2009, I. SPORED TVS 

7.00 PAJKOLINA IN PRIJATELJI S PRISOJ, RIS., MARČI HLAČEK, RIS., 9.45 ŠPORT ŠPAS, 10.20 ANICA -ANICA IN POČITNICE, OTR. NAN., 10.50 PRISLUHNIMO TIŠINI, 11.20 OZARE, 11.25 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.10 NA ZDRAVJE!, 14.30 PRVI IN DRUGI, 14.45 FINA GOSPA, ANG. HUM. NAD., 15.15 NLP, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 NLP, 18.30 ŽREBANJE LOTA, 18.40 MAKS IN RUBI, RIS., 18.45 RECI NE!, RIS., 18.55 VREME, DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, ŠPORT, 19.55 DOLINA MIRU, SLOV. ČB FILM, 21.25 GOSPA Z BETHOVNOVE, DOK. PORTRET RAPE ŠUKLJE, 22.35 POROČILA, VREME, ŠPORT, 23.00 POKVARJENA DEKLETA, ANG. NAD., 23.50 POKVARJENA DEKLETA, ANG. NAD., 0.40 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE - TV DNEVNIK 25.01.1991, 1.05 DNEVNIK, 1.25 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 1.55 INFOKANAL 
NEDELJA, 25.01.2009, II. SPORED TVS 

6.15 INFOKANAL, SKOZI ČAS, 7.05 TV PRODAJA, 7.35 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 25.01.1991, 8.05 GLOBUS, 8.35 POMAGAJMO SI, 9.10 SV. POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, VELESLALOM (Ž), 10.10 SV. POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, SLALOM (M), 11.15 TV PRODAJA, 11.55 SV. POKAL V NORDIJSKEM SMUČANJU, SMUČARSKI TEKI -SPRINT (M IN Ž), 13.45 SV. POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, VELESLALOM (Ž), 14.05 SV. POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, SLALOM (M), 15.05 EVROPSKO PRVENSTVO V UMETNOSTNEM DRSANJU - REVIJA, 
17.15 SV. POKAL V BIATLONU, SKUPINSKI START (M), 18.15 SV. POKAL V BIATLONU, 19.25 SV. POKAL V NORDIJSKEM SMUČANJU, SMUČARSKI SKOKI, 21.15 JESENIN, RUS. NAD., 22.05 LJUBICE, ANG. NAD., 22.55 ZLATA RESNA GLASBA IN BALET (1958-2008), 22.55 KAJNOVE BLODNJE, VIDEO PLES, 23.10 BOJAN GORIŠEK IGRA PHILIPA GLASSA, 23.35 GLASBENA ODDAJA, 0.30 INFOKANAL 
* * * 
PONEDELJEK, 26.01.2009, I. SPORED TVS 

6.30 UTRIP, ZRCALO TEDNA, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.10 GUMBEK IN RJAVČEK, RIS., 9.30 HOTEL OBMORČEK, RIS., 9.45 IZ POPOTNE TORBE: OTROK, 10.05 ANICA - ANICA IN POČITNICE, OTR. NAN., 10.30 LINUS IN PRIJATELJI: V PRIČAKOVANJU BOŽIČA, NORV. NAN., 11.05 ORANŽADA, MAJARON IN RATANJAN, ŠVED.-MADŽ. FILM, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 
13.00 
POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 KATRINAS, POSNETEK KONCERTA, 

14.30 
LJUBEZEN.COM, DOK. FELJTON, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.45 PAJKOLINA IN PRIJATELJI S PRISOJ, RIS. NAN., 16.05 RISANKA, 16.15 


SIJAJNI NEW YORK, OTR. NAD., 16.35 S SONCEM V OČEH, NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 FINA GOSPA, ANG. HUM. NAD., 18.00 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 18.10 PIPI IN MELKIJAD, RIS., 
18.15 DRAGI DOMEK, RIS., 18.25 STRASTI, TV NAD., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 TARČA, 21.05 ŽELITE, MILORD?, ANG. HUM. NAD., 
22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 PISAVE, 23.30 GLASBENI VEČER - 16. MANAGERSKI KONCERT, 0.55 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE 
-TV DNEVNIK 26.01.1991, 1.20 MEDVEDJE SIROTE IZ TAJGE, FR. ODD., 2.10 DNEVNIK, 2.45 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 3.15 INFOKANAL 
PONEDELJEK, 26.01.2009, II. SPORED TVS 
6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 11.50 SOBOTNO POPOLDNE, 14.10 TV PRODAJA, 14.40 SLOVENCI V ITALIJI, 15.10 POSEBNA PONUDBA, 15.30 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 26.01.1991, 16.00 OSMI DAN, 16.45 SLOVENSKI MAGAZIN, 17.10 PRVI IN DRUGI, 17.25 TO BO MOJ POKLIC: METALURG, 1. DEL, 18.00 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 19.05 BERLIN, BERLIN, NEMŠ. NAN., 19.30 Z GLAVO NA ZABAVO -BIG FATHER, 20.00 MEDVEDJE SIROTE IZ TAJGE, FR. ODD., 
21.00 STUDIO CITY, 22.00 KNJIGA MENE BRIGA, 22.15 DIGITRON, 22.40 
BABUŠKE, FR. FILM, 0.50 ZABAVNI INFOKANAL * * * 
TOREK, 27.01.2009, I. SPORED TVS 
6.10 KULTURA, ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.10 NA POTEP PO SPOMINU, 9.10 VRTEC NA OBISKU: PO LOVČEVIH STOPINJAH, 9.35 MOJ DEŽNIK JE LAHKO BALON, 9.45 RIBIČ PEPE: SIJAJNI NEW YORK, OTR. NAD., 10.05 S SONCEM V OČEH: KRAJA, NAN., 10.20 ZGODBE IZ ŠKOLJKE, 
11.00 MEDVEDJE SIROTE IZ TAJGE, FR. ODD., 12.00 GOSPA Z BETHOVNOVE, DOK. PORTRET RAPE ŠUKLJE, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.40 PISAVE, 14.05 DUHOVNI UTRIP, 14.20 OBZORJA DUHA, 15.00 POROČILA, 
15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 NEKOČ JE BILO ŽIVLJENJE, RIS. NAN., 16.10 POTPLATOPIS, PO GORNJEM SENIKU, 16.30 KNJIGA MENE BRIGA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 FINA GOSPA, ANG. HUM. NAD., 18.00 ŽREBANJE ASTRA, 18.10 PRAVLJICE O ZOBNIH MIŠKAH, RIS., 18.15 HUPKO, TROBILKA IN PIHEC, RIS., 18.25 STRASTI, TV NAD., 
19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 PIRAMIDA, 21.00 ŠOA. TEŽA MOLKA, DOK. ODD., 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 SEDEM OBDOBIJ ROCKA, ANG. DOK. SER., 23.55 DNEVNIK, 0.50 INFOKANAL 
TOREK, 27.01.2009, II. SPORED TVS 
6.30 INFOKANAL, 9.35 TV PRODAJA, 10.05 NLP, 13.00 TV PRODAJA, 
13.30 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 14.25 DOBER DAN, KOROŠKA, 14.55 DIGITRON, 15.20 STUDIO CITY, 16.20 PRISLUHNIMO TIŠINI, 16.50 GLASNIK, 17.15 MOSTOVI – HIDAK, 17.50 SV. POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, SLALOM (M), 19.15 37. TEKMOVANJE MLADIH GLASBENIKOV R. SLOVENIJE, 19.55 MUZIKAJETO: BELTINŠKA BANDA, 
20.35 SV. POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, SLALOM (M), 21.30 GLOBUS, 
22.00 DEDIŠČINA EVROPE: GERMANSKA PLEMENA, NEMŠ. DOK. NAD., 
22.50 SV. PRVENSTVO V ROKOMETU (M), 0.10 SAMOTAR JIM, AM. FILM, 
1.40 ZABAVNI INFOKANAL   * * * 
SREDA, 28.01.2009, I. SPORED TVS 
6.10 KULTURA, ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 8.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.10 MOBY DICK IN SKRIVNOST DEŽELE MU, RIS. NAN., 
9.30 PAJKOLINA IN PRIJATELJI S PRISOJ, RIS. NAN., 9.55 POTPLATOPIS, PO GORNJEM SENIKU, 10.15 BERLIN, BERLIN, NEMŠ. NAN., 10.40 KNJIGA MENE BRIGA, 11.00 Z GLAVO NA ZABAVO - BIG FATHER, 11.30 DRUŽINA: DREVO IN JABOLKO, 12.00 ŠOA. TEŽA MOLKA, DOK. ODD., 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 TARČA, 14.25 DIGITRON, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI 
– HIDAK, 15.45 NILS HOLGERSON, RIS., 16.10 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 
17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 FINA GOSPA, ANG. HUM. NAD., 18.00 ŽREBANJE LOTA, 18.15 BACEK JON, RIS., 18.25 STRASTI, TV NAD., 19.00 DNEVNIK, 19.35 VREME, ŠPORT, 19.55 FILMSKI SPODRSLJAJI, 20.05 POPOLN ZLOČIN, ŠPANSKI FILM, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 OMIZJE, 0.15 TURBULENCA: IZBIRA POKLICA, 1.05 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 28.01.1991, 
1.30 DNEVNIK, 2.05 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.30 INFOKANAL 
SREDA, 28.01.2009, II. SPORED TVS 
6.30 INFOKANAL, 9.00 TV PRODAJA, 14.50 OPERNE ARIJE, 15.15 IMPROMPTU, 15.40 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 28.01.1991, 16.05 HRI-BAR, 17.10 ČRNO BELI ČASI, 17.25 MOSTOVI - HIDAK, 
18.00 REGIONALNI PROGRAMI, 19.00 KMETJE, POLJ. LIT. NAD., 20.00 TURBULENCA: IZBIRA POKLICA, 20.55 NOGOMET, TEKMA ANGLEŠKE LIGE: EVERTON - ARSENAL, 22.50 SLOVENSKA JAZZ SCENA: BIG BAND RTV SLOVENIJA, 23.25 INŠPEKTOR WALLANDER: POŽARNI ZID, ŠVED. NAD., 
0.55 ZABAVNI INFOKANAL
 * * * 

ČETRTEK, 29.01.2009, I. SPORED TVS 
6.10 KULTURA, ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.10 NILS HOLGERSON, RIS., 9.35 MALE SIVE CELICE, 10.20 MAKS, DAN. NAD., 
10.50 TURBULENCA: IZBIRA POKLICA, 11.40 OMIZJE, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.20 PETA HIŠA NA LEVI: LJUBOSUMJE, HUM. NAN., 13.50 PIRAMIDA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 GUMBEK IN RJAVČEK, RIS., 16.10 BORI SE PROTI SLABEMU, KRATKI DOK. FILM EBU IZ FINSKE, 16.25 ENAJSTA ŠOLA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 DRUŽINA: UČITELJICA DEMOKRACIJE, DOK. SER., 
18.00 ŽREBANJE DETELJICE, 18.10 MILAN, RISANKA, 18.15 PUJSA PEPA, 
RIS., 18.25 STRASTI, TV NAD., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 
TEDNIK, 20.45 PREŠEREN, 4. DEL: ANA, 
SLOV. NAD., 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 OSMI DAN, 

23.35 OČARLJIVI BEAU BRUMMEL, ANG. TV FILM, 1.10 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE - TV DNEVNIK 29.01.1991, 1.30 DNEVNIK, 2.05 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.30 INFOKANAL 
ČETRTEK, 29.01.2009, II. SPORED TVS 
6.30 ZABAVNI INFOKANAL, 9.00 TV PRODAJA, 14.55 GLOBUS, 15.25 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE - TV DNEVNIK 29.01.1991, 15.55 TV PRODAJA, 16.25 EVROPSKI MAGAZIN, 16.55 LYNX MAGAZIN, 17.25 MOSTOVI – HIDAK, 18.00 REGIONALNI PROGRAMI, 19.00 Z GLASBO IN S PLESOM, 19.00 OPERNE ARIJE, BARITONIST MARKO KOBAL, 19.15 IMPROMPTU, 20.00 JASNO IN GLASNO, 20.45 ROŽNATI PANTER, RIS., 20.50 KITAJČIČ, DANSKO-KITAJSKI FILM, 22.20 ŠTEVILKE, AM. NAD., 23.00 LUNA NAD KAROLINO, AM. FILM, 
0.35 ZABAVNI INFOKANAL 



Žaba 


Po nouvom leti pride tisti čas, gda si enjamo želeti srečo, zdravdje pa vse tisto, ka si mamo šegou želeti. Pa je ranč tak v krčmi Pri Žabi v Dolencaj. Gda želenje premine, se srečamo z istino, realnostjo našoga žitka. Pa je Pri Žabi rejč začnola tečti od toga, kak je v Porabji pa na Goričkom vse menje lidi, kak se mladi inan selijo, kak vse menje lidi doma ostane. »Kak pa naj ovak bou?« se je tak naraji čemerila Marjana, ovak bole poznana kak krčmarica Žaba. »Vej pa sam dja tö odišla z moji Büdinec es v Dolence delat, ka mi v mojoj domanjoj vesi nemamo nikšne krčme.« Depa Dolenci pa Büdinci so sousedne vesi! Tou je vcejlak ovak, kak bi nekak išo iz Gorenjoga Senika delat v Pešt. Pa sam pravo, ka je tou dobro gé, ovak ne bi meli krčme Pri Žabi. Pa se je brž zglaso njeni mouž Djoni. »Ja, una ma krčmou v mojoj vesi, ge sam se pa znoso k njoj domou. Oba sva na isto prišla. Ge sam lapec pri njoj doma, una krčmarica v mojoj vesi. Vsi mi smo nindri indri doma pa v slüžbaj.« Pri krajej šanka je vse tou na vüje vlekla od njiva čerka Manja. Lejpa deklička študejra v Lublani. Leko, ka una slüžbe ne dobi v domanjoj krajini. Zato je tak bole naraj, kak se študejranim lidam šika, prajla: »V Lublani pravijo, ka je dobro tak, kak je gé. Pravijo, ka so tam gé nouve pa velke perspektive.« Ata Djoni go je tak samo malo čemerasto pogledno pa brž po tistom z velko lübeznijo. Pred sebe je vzeu edno velko domanjo, žmano šunko. »Če je tak gé, naj več ne odijo k nam našo šunko koštavat! Če so tam gé takšne perspektive, naj si sami pouvajo gesti, naj si vodijo šunke, če pounijo, naj si melejo melo za krüj! Vrag naj vzeme perspektivo, če ne morem zesti tisto, ka mi je najbole žmano!« Tak je povedo Djoni, mama Žaba pa je čerki v kufer sklala domanji krüj, bajgli, šunko pa klojce. Naj bi njene perspektive tam v Lublani bole domanji žma mele. 
Miki 
DALI SMO VAM LAGVO ŠTEVILKO 




Časopis izhaja z denarno pomočjo Urada
manjšine na Madžarskem.
e-mail: porabje@mail.datanet.hu 
ČASOPIS

 SLOVENCEV NA MADŽARSKEM 
Številka bančnega računa: HU15 1174 

Izhaja vsak četrtek Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; 
7068 2000 1357,

Glavna in odgovorna urednica Slovenija 
SWIFT koda: OTPVHUHB 
Marijana Sukič 
V prejšnji številki Porabja smo v članki »Iščemo vse, ka je staro...« napisali lagvo telefonsko številko od Karčina Holeca. Dobra številka je: 0620 2557895, za Slovenijo 0036-20 2557895. Hvala za razmenje.