Celje - skladišče
D-Per
159/1980
^■1	5000000473,20	cobiss s
informator
gorenje
gorenje
gorenje
gorenje
gorenje
LIST ZA INFORMIRANJE DELAVCEV GORENJA - ŠT.20. LETO XV. - VELENJE. 2. 6. 1980
OBRAVNAVAJMO IN ODLOČIMO!
Delavski svet SOZD Gorenje je na svoji zadnji seji, dne 21.5. 1980 obravnaval predloge nekaj samoupravnih splošnih aktov.
SPREMEMB IN DOPOLNITEV SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA O ZDRUŽITVI V SOZD GORENJE VELENJE
SPREMEMBA STATUTA SOZD GORENJE VELENJE
SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA O MEDSEBOJNIH PRAVICAH. OBVEZNOSTIH IN ODGOVORNOSTIH DELAVCEV DELOVNE SKUPNOSTI SKUPNIH SLUŽB GORENJE SOZD IN DELAVCEV TEMELJNIH ORGANIZACIJ
SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA O MEDSEBOJNIH PRAVICAH, OBVEZNOSTIH IN ODGO-
VORNOSTIH MED DELAVCI DELOVNE ORGANIZACIJE GORENJE - RAZVOJ IN DELAVCI TEMELJNIH ORGANIZACIJ
O vseh predlaganih samoupravnih splošnih aktih bomo razpravljali in jih sprejemali v mesecu juniju.
Tudi delavski svet delovne organizacije Gorenje TGO Velenje je na svoji seji, dne 26. maja 1980 razpravljal o dveh pomembnih samoupravnih splošnih aktih. Sprejel je:
PREDLOG SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA IN PRAVILNIKA O INOVACIJAH IN INVENTIVNI DEJAVNOSTI
O obeh aktih bomo razpravljali in jih sprejemali v mesecu juniju.
Pred delavskimi sveti je obsežno gradivo in odgovorno delegatsko delo. Sleherni od nas mora biti seznanjen z vsebino predlogov samoupravnih splošnih aktov. Vsakdo pa lahko nanje poda tudi pripombe.
VSEBINA PREDLAGANIH AKTOV
Spremembe samoupravnega sporazuma o združitvi v SOZD Gorenje
Samoupravni sporazum o združitvi v SOZD Gorenje je akt, s katerim se delovne organizacije Gorenje TGO Velenje, Gorenje Fecro Slovenj Gracec, Gorenje Muta itd., združujejo v sestavljeno organizacijo združenega dela. Cilj združevanje je uspešnejši gospodarski in samoupravni razvoj, močnejše medsebojno sodelovanje, usklajevanje poslovne politike, skupno planiranje, združevanje dela in sredstev itd. Skratka cilj združitve je trdnejši in zanesljiv ekonomski in samoupravni položaj sleherne temeljne organizacije in s tem varnost in samoupravni položaj slehernega delavca.
Sporazum o združitvi v SOZD Gorenje, ki je sedaj v veljavi je bil sprejet v letu 1978. V dveh letih je razvoj samoupravnih odnosov izoblikoval potrebo po dopolnitvah sporazuma. Spremembe sporazuma narekuje predvsem ustanovitev nove delovne organizacije Gorenje Razvoj, Velenje. Delovna organizacija Gorenje — Razvoj se ustanavlja z nalogo opravljanja razvojno — raziskovalnega dela za vse članice SOZD. Status te delovne organizacije, ki ima sedež v Velenju je posebnega pomena. Odnosi s članicami, to je s temeljnimi organizacijami se urejajo s posebnim sporazu-
mom. Vsebina sporazuma je opredeljena v nadaljevanju.
Glede na to, da je delovna organizacija Gorenje Promet — Servis registrirana za opravljanje dejavnosti zastopanja tujih firm, se razširja tudi dejavnost SOZD Gorenje z dejavnostjo zastopanja tujih firm.
Nadalje je bistvena novost, ki jo prinašajo spremembe sporazuma to, da se namesto individualnega poslovodnega organa SOZD (direktorja) postavlja kolektivni poslovodni organ.
Kolektivni poslovodni organ sestavljajo predsednik in štirje člani poslovodnega organa. Člani kolektivnega poslovodnega organa istočasno vodijo in organizirajo delo delovne skupnosti, vsak po posameznemu področju in sicer:
—	vodja organizacijskega področja,
—	vodja področja trženja,
—	vodja področja ekonomike,
—	vodja tehnično programskega področja.
S predlogom sporazuma so precizneje opredeljene skupne zadeve, ki jih opravlja delovna skupnost SOZD.
S sporazumom je opredeljeno, da je opravljanje dejavnosti prometa blaga in storitev in kriterije zadeva skupnega pomena in je zato tudi delovna organizacija Gorenje Promet — Servis delovna organizacija posebnega pomena. Novost je tudi, da poslovodne organe delovnih organizacij Gorenje — Razvoj, Gorenje Promet — Servis imenuje delavski svet SOZD. Dosedaj jih je imenoval delavski svet teh organizacij.
Spremembe sporazuma tudi prinašajo posebna pooblastila kolektivnemu poslovodnemu organu SOZD nasproti delovni organizaciji Gorenje Promet — Servis in Gorenje — Razvoj.
S predlogom sporazuma je predlaganih še cela vrsta sprememb in dopolnitev, ki so predvsem spremembe in dopolnitve že sedanjih določb, vendar so jasneje zapisane. Pri njih gre več ali manj za stilne spremembe.
Po vsebini enake spremembe se predlagajo za STATUT SOZD Gorenje
Oba samoupravna splošna akta se sprejmeta na R EF ERF.N-DUMU.
Samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih, in odgovornostih med delavci DSSS SOZD in delavci TOZD
Že prej je bilo omenjeno, da je s sporazumom o združitvi v SOZD Gorenje dogovorjeno, da dela pri izvrševanju skupnih zadev opravlja delovna skupnost SOZD. Torej delovna skupnost SOZD opravlja delo za temeljne organizacije. T o, in tudi zakon o združenem delu zahteva, da se medsebojni odnosi med delovno skupnostjo in temeljnimi organizacijami opredelijo s posebnim samoupravnim sporazumom.
Samoupravni sporazum ureja predvsem naslednja vprašanja:
—	vrsto in obseg del, ki jih opravlja delovna skupnost za temeljne organizacije,
—	način pridobivanja prihodka delovne skupnosti. T o pomeni kako temeljne organizacije plačujejo delo delovni skupnosti,
—	sprejemanje programa dela delovne skupnosti,
—	pravice, obveznosti in odgovornosti delovne skupnosti,
—	koordiniranje dela, reševanje sporov itd.
Delovna skupnost SOZD opravlja naslednje zadeve:
—	načrtovanje programske in proizvodne usmeritve,
—	načrtovanje tehnično — tehnoloških raziskav in razvoja proizvodnih sistemov, programov in proizvodov,
—	marketinške raziskave, prognoze in koordinacija,
—	planiranje in analiza poslovanja SOZD,
—	dolgoročne raziskave financ, oblikovanja usklajene in skupne finančne politike ter priprava predlogov o združevanju sredstev,
—	analiza in diagnoza organiziranosti SOZD in projektiranje organizacijskih modelov; razvoj sodobnih sistemov in metod upravljanja in poslovanja; vpeljava in razvijanje integriranega upravljalno — informacijskega sistema SOZD; organizacija opravljanja skupnih zadev in dejavnosti skupnega pomena,
—	vodenje, koordiniranje poslovanja in nadzor podjetij v
tujini,
—	načrtovanje investicijske politike in vodenje investicij, ki se financirajo iz združenih sredstev,
—	upravljanje kakovosti in zanesljivosti,
—	standardizacija, tipizacija, unifikacija, zadeve industrijske lastnine,
—	izvajanje analiz in usklajevanje samoupravne organiziranosti, priprava osnutkov samoupravnih splošnih aktov
za SOZD, izvajanje pravnih analiz, zastopanje SOZD pred sodišči in zastopanje članic SOZD po njihovem posebnem pooblastilu, opravljanje statusno pravnih opravil,
—	priprava gradiv za organe upravljanja in druge organe SOZD,
—	določanje osnov in ciljev kadrovske politike, razvijanje izobraževalnega sistema, poenotenje metodologije določanje in vrednotenja del in nalog, poenotenje osnov in meril za urejanje delovnih razmerij,
—	izdajanje skupnega internega glasila in drugih publikacij,
—	načrtovanje, organiziranje in usklajevanje rekreativnih dejavnosti,
—	dejavnosti za stik z javnostjo SOZD,
—	izvajanje institucionalne propagande.
Delovna skupnost je dolžna vsako leto pripraviti program dela.
Program mora vsebovati:
—	vrsto del in nalog s časovno opredelitvijo izvršitve,
—	izvrševalce teh del,
—	potrebna materialna sredstva in pogoje dela.
Program dela sprejme delavski svet SOZD. Program dela se istočasno vrednoti. Vrednoti se na osnovi potrebnih materialni stroškov, amortizacije, sredstev za osebne dohodke in sredstev za skupno porabo.
Temeljne organizacije mesečno,sorazmerno s tem kakšen del vrednosti programa odpade nanjo in sorazmerno z doseženo fakturirano realizacijo, nakazujejo sredstva delovni skupnosti. Delovna skupnost odgovarja za redno izvrševanje del in nalog. Delovna skupnost odgovarja za škodo, ki bi nastala temeljnim organizacijam zaradi neizvrševanja del in nalog oziroma nekvalitetnega izvrševanja del in nalog.
Dela delovne skupnosti vodi in koordinira vodja delovne skupnosti, ki ga imenuje delavski svet SOZD.
Eventuelni spori se rešujejo sporazumno, če to ni mogoče pa pred notranjo arbitražo.
Nadzor nad izvajanjem sporazuma opravljajo delavski sveti temeljnih organizacij, poslovodni organi in predsednik kolektivnega oposlovodnega organa SOZD, ter vodja delovne skupnosti.
Samoupravni položaj delavcev delovne skupnosti je enak položaju delavcev temeljnih organizacij. Delavci volijo delavski svet in samostojno sprejemajo samoupravne splošne akte. Za akte, ki se nanašajo na izvrševanje skupnih zadev (razvid del in nalog) morajo delavci delovne skupnosti pridobiti soglasje delavskega sveta SOZD.
Samoupravni sporazum sprejemajo na zboru delavcev.
Samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih, in odgovornostih med delavci DO Gorenje - Razvoj in delavci TOZD
Po svoji vsebini je ta samoupravni sporazum enak sporazumu o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med delavci delovne skupnosti SOZD in delavci temeljnih organizacij. Določa torej vrsto in obseg del, pridobivanje prihodka delovne organizacije Gorenje — Razvoj, odgovornosti itd. Delovna organizacija opravlja naslednja dela skupnega pomena:
1 Na podlagi programa dejavnosti za vse udeleženke sporazuma:
Opravljanje raziskovalno—razvojnih dejavnosti v obliki usmerjenih raziskovalnih programov, ki so sklop med seboj povezanih in usklajenih raziskovalno—razvojnih nalog in,ki omogočajo večletno usmeritev in stabilno koncentracijo raziskovalno—razvojnih potencialov.
2. Na podlagi programa storitev za vse, nekaj od njih in za posamezno DO v Gorenje SOZD:
a)	Opravljanje raziskovalno—razvojnih dejavnosti v oblikah:
—	raziskovalno razvojnih projektov, ki jih tvorijo raziskovalno—razvojne naloge in storitve in predstavljajo sisteme, ki v določenem časovnem obdobju dajejo konkretne dosežke namenjene za uporabo;
—	raziskovalno—razvojnih nalog, ki so enota raziskovalno—razvojnega dela, v okviru katerih se pridobiva novo znanje in z znanstvenimi metodami razrešuje konkretne raziskovalno—razvojni problem;
—	raziskovalno—razvojnih storitev, v okviru katerih se s pomočjo znanih metod pojasnjuje, analizira in razrešuje konkretni raziskovalno—razvojni problem ali njegov del (strokovno mnenje, strokovni nasvet, pregled, analiza, izdelava in testiranje prototipov, rutinske in raziskovalno—razvojne laboratorijske usluge in podobno) ;
—	nudenje ustreznih pogojev za opravljanje raziskovalno—razvojnega dela vsem DO članicam, ki le-teh nimajo;
—	nudenje strokovne pomoči pri organiziranju raziskovalno—razvojne dejavnosti.
b)	Opravljanje kontrole kakovosti in količine blaga v proizvodnji in prometu z izdajanjem ustreznih listin (atestov, certifikatov, itd.) za vse proizvode iz dejavnosti članic Gorenje SOZD, kadar se za to članice dogovorijo in, če bodo to zahtevali zakonski predpisi, samoupravni splošni akti SOZD in bo to smotrno.
c)	Izdelava tehnično tehnološke dokumentacije:
—	za enoten nastop pri prenosu tehnološkega znanja izven Gorenje SOZD;
—	vodenje patentne informatike;
—	za prenos tehnološkega znanja in izkušenj v vse DO članice, posebej pa v tehnološko manj razvite.
d)	Industrijsko oblikovanje, ki zajame:
—	oblikovanje proizvodov
—	oblikovanje družin proizvodov
—	oblikovanje sistemov.
3. Enovita DO Razvoj bo v okviru preostalih zmogljivosti opravljal za posamezno DO članico SOZD po njenem naročilu posamične storitve in usluge v mejah svoje dejavnosti.
Za izvajanje programa dejavnosti (točka 1) dobi EDO Razvoj povračilo vseh DO članic SOZD na osnovi ovrednotenja programa dejavnosti.
Za izvajanje posameznih uslug in storitev (točki'2. in 3.) se sklene pogodba.
Delovna organizacija Gorenje Razvoj pripravi vsako leto program storitev, ki ga sprejme DS SOZD. V programu se določijo vrsta strokovnih nalog oziroma opravil, roki za izvršitev teh nalog, potrebna materialna sredstva, izvrševalci teh del in nalog.
Ostala vprašanja, ki jih ureja ta pravilnik to je, pridobivanje prihodka delovne organizacije Gorenje Razvoj, koordiniranje dela, reševanje sporov, medsebojne pravice in odgovornosti in druga vprašanja skupnega pomena so vsebinsko urejene enako kot v sporazumu o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med delavci delovne skupnosti SOZD in delavci temeljnih organizacij.
Samoupravni sporazum in pravilnik o inovacijah in inventivni dejavnosti
Zakon o združenem delu ima v določbah o delitvi sredstev za osebne dohodke zapisano tudi določbo, da delavec, ki z inovacijo, racionalizacijo ali drugo obliko ustvarjalnosti pri delu prispeva k povečanju dohodka temeljne organizacije ima pravico do posebnega nadomestila. Zakon nam prav tako nalaga, da pogoje, kdaj delavcu pripada posebno nadomestilo, ugotavljanje višine nadomestila in druga vprašanja uredimo s samoupravnim splošnim aktom.
Cilj ureditve področja inovacijske dejavnosti je torej:
1.	da izvajamo načelo nagrajevanja po delu
2.	da vzpodbujamo inovacije in inventivno dejavnost slehernega delavca v temeljni organizaciji ter, da s tem prispevamo k povečanju dohodka temeljne organizacije.
Za inovacijo oziroma inventivno dejavnost se šteje vsaka ustvarjalnost delavcev od drobnih racionalizacij prek večjih tehničnih izpopolnitev delovnega procesa do izumov in odkritij, katerih rezultat je povečanje produktivnosti dela oziroma povečanje dohodka v temeljni organizaciji. Povečani dohodek je osnova za merjenje višine nadomestila. Vedeti moramo, da je dosledno uresničevanje teh načel zelo pomembno za nadaljnji razvoj delovne organizacije in družbe kot celote.
Z dosedanjimi rezultati na področju inovacij in inventivne dejavnosti smo lahko dokaj zadovoljni. V lanskem letu smo z inovacijsko dejavnostjo povečali dohodek za približno 3,5 milijarde starih dinarjev.
Sprejemanje sporazuma in pravilnika o inovacijah in inventivni dejavnosti in sami sprejeti akti ter njihovo dosledno
izvajanje pa morajo biti uspešen korak dalje. Naš cilj mora biti " VSAK DELAVEC INOVATOR
S predlogom sporazuma in pravilnika o inovacijah in inventivni dejavnosti je opredeljeno, da se kot predlog inovacije šteje vsaka predlagana rešitev s področja tehnike, tehnologije, proizvodnje in organizacije poslovanja s katero se doseže povečani dohodek ali prihranek.
Predlog inovacije je lahko v obliki:
—	izuma,
—	tehnične izboljšave,
—	koristnega predloga.
Predlog inovacije poda delavec strokovni službi.
Strokovna služba v roku 30 dni skupaj s temeljno organizacijo pripravi strokovno rešitev predloga z oceno in jo posreduje delavskemu svetu temeljne organizacije. O inovacijske skem predlogu odloča delavski svet temeljne organizacije.
Za učinek inovacije se po določbah tega sporazuma šteje neposreden vpliv uporabljenih inovacij na povečanje dohodka temeljne organizacije, ki se izrazi v denarni obliki.
Višina nadomestila za inovacijo se ugotavlja na osnovi gospodarske koristi, ki je nastala z uporabo inovacije. Gospodarska korist se ugotavlja tako, da se od povečanega dohodka temeljne organizacije, ki je posledica uporabljene inovacije, odštejejo vsi stroški nastali z uvajanjem inovacijskega predloga.
Tabela ugotavljanja zneska nadomestila je naslednja:
Gospodarska korist Konstantni	+ % od	Višina nadomestila
			delež		razlike				min.	—	max.
		do	20.000			20	%	najmanj	750	4.000
od	20.000	do	40.000	4.000	+	17	%nad	20.000	4.000	7.400
od	40.000	do	60.000	7.400	+	15	%nad	40.000	7.400	-	10.400
od	60.000	do	80.000	10.400	+	13	%nad	60.000	10.400	-	13.000
od	80.000	do	100.000	13.000	+	11	%nad	80.000	13.000	-	15.200
od	100.000	do	200.000	15.000	+	9	%nad	100.000	15.200	-	24.200
od	200.000	do	300.000	24.200	+	7	%nad	200.000	24.200	-	31.200
od	300.000	do	500.000	31.200	+	5	%nad	300.000	31.200	-	41.000
od	500.000	do	750.000	41.000	+	4	%nad	500.000	41.000	-	51.000
od	750.000	do	1.000.000	51.000	+	3	%nad	750.000	51.000	-	58 500
od	1.000.000	do	2.000.000	58.500	+	2	%nad	1.000.000	58.500	-	78.500
od	2.000.000	do	5.000.000	78.500	+	1	%nad	2.000.000	78.500	- 108.500
od	5.000.000	do	10.000.000	108.500	+	0,6	%nad	5.000.000	108.500	- 138.500
	nad		10.000.000	138.500	+	0.3	%nad	10.000 000	138.500	
Sporazum in pravilnik tudi predvidevata, da se znesek nadomestila poveča če se z uporabo inovacijskega predloga zmanjša uvoz, poveča izvoz ali če predlagatelj vloži lastna sredstva. Predvideva nadalje, da se znesek nadomestila zmanjša, če se nadomestilo izplača v enkiatnem znesku, če je predlagatelj delavec s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, če je predlagatelj delavec na delih in nalogah ali konstrukcije, če predlagatelj sam ne izda tehnične dokumentacije in,če je predlagatelj inovacijo podal v skladu s svojo delovno nalogo.
Nadomestilo se izplačuje tako, da se po tromesečni uspeš: n uporabi izplača 30 % letnega zneska. Ostalo nadomestilo pa se izplačuje vsako leto po zaključnem računu. Pravica nadomestila za iznajdbo preneha po 15 letih, za modele in vzorce po 10 letih, tehničnih izboljšav po 3 letih, racionalizacij pa po 1 letu.
Če se posamezna inovacija preneha uporabljati prej ali se nadomesti z drugo, preneha tudi pravica do nadomestila.
Nadomestilo se lahko izplača tudi v enkratnem znesku.
Poleg denarnih nadomestil predvideva sporazum in pravilnik še nematerialna priznanja v obliki diplom in plaket, dajanju štipendij, posebnega usposabljanja itd.
Samoupravni sporazum in pravilnik se sprejmeta z osebnim izjavljanjem na referendumu.
ROKOVNIK ZA OBRAVNAVO IN SPREJEM SAMOUPRAVNIH SPLOŠNIH AKTOV
26. maja 1980
Seja delavskega sveta delovne organizacije DS je določil predloge:
- Samoupravnega sporazuma o inovacijah in inventivni dejavnosti:
—	Pravilnika o inovacijah in inventivni dejavnosti;
Razpisan je bil referendum za dne 27. junija 1980.
od 26. maja do 14. junija 1980
Seje delavskih svetov in razprave po samoupravnih skupinah TOZD.
Na sejah se obravnavajo:
—	Samoupravni sporazum o inovacijah in inventivni dejavno sti;
—	Pravilnik o inovacijah in inventivni dejavnosti;
—	Samoupravni sporazum o združitvi v SOZD Gorenje;
—	Statut SOZD Gorenje;
—	Samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med delavci DSSS SOZD in delavci temeljnih organizacij;
—	Samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med delavci DO Gorenje — Razvoj in delavci temeljnih organizacij.
Na seji delavskega sveta se razpiše referendum za sprejem pravilnika o inovacijah in inventivni dejavnosti.
novi razprav določijo čistopisi predlogov:
—	Samoupravnega sporazuma in pravilnika o inovacijah in inventivni dejavnosti.
18. junij 1980
Seja delavskega sveta Gorenje SOZD. Na seji se na osnovi pripomb in razprave določi čistopis predlogov:
—	Samoupravnega sporazuma o združitvi v Gorenje SOZD Statuta SOZD
Samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med delavci DSSS SOZD in delavci temeljnih organizacij
—	Samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med delavci DO Gorenje Razvoj in delavci temeljnih organizacij.
od 16. junija do 21. junija 1980
Seje delavskih svetov temeljnih organizacij na katerih se na osnovi pripomb določi čistopis predloga pravilnika o inovacijah in inventivni dejavnosti.
od 18. junija do 27. junija 1980
Potekajo razprave po samoupravnih skupinah o predlogih samoupravnih splošnih aktov in sprejemi teh aktov. Sprejmejo se:
—	Samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med delavci DSSS SOZD in delavci temeljnih organizacij
—	Samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med delavci DO Gorenje Razvoj in delavci TOZD.
27. junij 1980
Referendum za sprejem:
—	Samoupravnega sporazuma o združitvi v Gorenje SOZD
—	Statuta SOZD Gorenje
—	Samoupravnega sporazuma o inovacijah in inventivni dejavnosti
—	Pravilnika o inovacijah in inventivni dejavnosti
C elotna besedila vseh samoupravnih splošnih aktov, ki so dani v razpravo imajo delegati DS TOZD vsake samoupravne skupine.
Pripombe, predloge za dopolnitev ali vprašanja lahko podate do 14. junija 1980 na delavski svet vaše temeljne organizacije ali pa ga pošljite pismeno v službo za samoupravne zadeve.
Služba za samoupravne zadeve Silvo KOPRIVNIKAR
16. junij 1980
Seja delavskega sveta delovne organizacije. Na seji se na os-
Odločitve delavskega sveta Vloga in mesto mladih
POSLOVANJE
Na svoji zadnji seji, kije bila v ponedeljek, so delegati delavskega sveta delovne organizacije TGO Gorenje,sprejeli poročilo o poslovanju TGO Gorenje za 1. kvartal letošnjega leta. Obenem pa so sprejeli tudi sanacijske ukrepe. TIM za plan, komercialni sektor in služba plana proizvodnje so zadolženi za dosledno izvajanje selekcije pri proizvodnih planili. Potrebno je tudi zmanjšati angažirana sredstva v zalogah in naročati material skladno s potrebami proizvodnje in zmanjšati obstoječe zaloge, ki izvirajo iz nenačrtne proizvodnje in prevelikih naročil. Naloge so prevzeli služba materialnega poslovanja, komercialni sektor, skladiščniki in tozd.
Zaloge gotovih izdelkov se morajo zmanjšati na nivo ob koncu leta 1979, kar mora do konca junija izvesti TOZD Promet, ki naj poskrbi tudi za zmanjšanje neplačane realizacije.
Da bi bilo poslovanje čim uspešnejše in v skladu z našimi težnjami po stabilizaciji,je potrebno proučiti predlog o smotrnejšem odpisu orodij. Prav tako Gorenje Promet — Servis ne sme pri pomembnih stvareh, kot so storniranje, realizacija in dobropis, odločati brez pristanka TOZD. Predsednik komisije za omejevanje uvoza pa bo delavskemu svetu o delu komisije poročal na naslednji seji.
Delegati delavskega sveta so sprejeli tudi predlog samoupravnega sporazuma in pravilnika o inovacijah in inventivni dejavnosti, o katerem se bomo odločali na referendumu 27. junija 1980.
SKUPNA PORABA
Za regres, za letni dopust se izločijo sredstva sklada skupne porabe v višini 2.800 dinarjev na zaposlenega. Sredstva se delijo na upravičence določene s pravilnikom o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in uporabi sklada skupne porabe tako, da znašajo za:
—	delavce 2.260 dinarjev
—	otroke stare nad 7 let 1.350 dinarjev
-	otroke stare nad 4 — 7 let 1.020 dinarjev
-	otroke stare do 4 let 550 dinarjev.
Za namene rekreacije in kulturne dejavnosti se nameni 25.000,00 dinarjev. Na delavskem svetu so se odločili tudi za povečanje regresa za prehrano, ki bo znašal 400,00 dinarjev na osebo.
INFORMATOR — List za obveščanje delavcev Gorenja. Izdajatelj Gorenje, Tovarna gospodinjske opreme, Velenje. Družbeni organ: Izdajateljski svet — predsednik: mag. Jože Zagožen, namestnik predsednika: Srečko Krajnc, člani: Stane Kumer, Tatjana Javornik, Alojz Kolenc, Slavko Pižorn, Anica Oblak, Janez Kos, Angela Delč-njak, Branko Amon, Pavli Strajn, Marija Svetin, Jožica Štukovnik, Franc Magrič, Vinko Srnec, Silva Vivod, Zvone Pečnik, Miroslav Lešnik, Terezija Časi, Dušan Jeriha, Jože Skornšek, Dušanka Založnik, Rastko Lah, Srečko Panič. Ureja: Uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik: Hinko Jerčič, člani: Dušan Pirc, Nevenka Žohar—Mijoč, Srečko Panič, mag. Jože Zagožen, Dušan Jeriha, Anka Melanšek. Izhaja tedensko. Naklada 8000 izvodov. Tisk: Kinegraf TOZD Grafika, Prevalje, 1980. Oproščeno plačila prometnega davka po sklepu 421/I.
VABILO NA PROBLEMSKO KOM LKENCO
Člani osnovne organizacije Zveze socialistične mladine Slovenije v skupnih službah TGO Gorenje, pripravljajo problemsko konferenco na temo “Možnost in način vključevanja mladih v sistem samoupravnih socialističnih odnosov", ki bo v sredo, 4. junija 1980 ob 14.30. v prostorih jedilnice A. V prepričanju, da so problemi, želje in način delovanja mladih podobni, vabijo na konferenco tudi mlade iz drugih tozdov naše delovne organizacije.
, V razgovoru bodo sodelovali tudi predstavniki družbenopo-
• litičnih organizacij ter organizatorji športa in rekreacije, kulture, člani fotokino kluba, planinske sekcije in folklore, ki bodo odgovarjali na vaša vprašanja. Radi bi, da se v razpravo o problemih in željah ter možnostih za njihovo uresničitev, čimbolj tvorno vključite.
Mladi o samoupravljanju
13. MAJSKO POSVETOVANJE MLADIH ELEKTRO IN ELEKTRONSKE INDUSTRIJE JUGOSLAVIJE (EEIJ)
Mladi Gorenjčani smo se v času od 15. do 19. maja 1980 v Nišu udeležili tokrat že 13. majskega posvetovanja mladih EEIJ na temo: "30 let samoupravljanja v Jugoslaviji".
Prisotni smo bili mladi iz vseh DO, proizvajalk EEIJ in sicer: iz Zagreba — Nikola Tesla, TRS in RIZ; iz Beograda — El in Minel, Moše Pijade iz Svetozareva, Obod — Cetinje, Elektronika — Zadar, Sever — Subotica, Rudi Čajavec — Banja Luka, El — Niš, Iskra — Kranj in Gorenje iz Velenja.
Na posvetovanju je bilo poudarjeno, da naj bi delovne organizacije — proizvajalci EEIJ, končno oblikovali konkretne predloge o oblikah in možnostih sodelovanja in povezovanja v tej branži predvsem pa naj bi se povečalo število članic v grupaciji mladih EEIJ.
Mladi smo posvetovanje zaključili z ugotovitvijo, da smo dolžni še naprej razvijati delegatski sistem, in se bolje vklju čevati v samoupravne organe. Razvijati in dograjevati mora mo sistem informiranja, ter ga prilagoditi konkretnim potrebam delovnih ljudi, saj je to eden od osnovnih elementov nadaljnega razvoja delegatskega sistema.
Gostitelji iz Niša so nas v času bivanja pri njih popeljali v El, ter nam razkazali zgodovinske znamenitosti Niša: Taborišče na Crvenem Krstu, kjer so okupatorji v času NOB neusmiljeno mučili in postrelili preko 40000 naših članov KPJ, SKOJ—a in partizanov. Iz turških časov smo si ogledali edinstven spomenik na svetu — "Čele Kula", ter izkopanine iz rimskih časov na Mediani. Pot nas je vodila tudi v Niško Banjo in v naselje OR A NIŠ 80, kjer smo že konstituirali delovno brigado.
Ob slovesu je iz grl vseh udeležencev bilo slišati le še pesem: "Druže Tito, mi ti se kunemo, da sa tvoga puta ne skrenemo!"
Mladi iz Gorenja smo se ustavili tudi v Beogradu in se na Dedinju poklonili spominu tovariša TITA z obljubo, da bomo nadaljevali pot in uresničevali ideje, za katere se je tako zvesto boril.
Nevenka DAJČER