Naslednja številka Utripa Savinjske doline bo izšla 28. oktobra 2020. 8 V dolini pijemo zelo kakovostno vodo 11 Ob peti obletnici prva Tržnica fontan Cena: 1,46 EUR Leto: XXII 19 Grajsko slovo od poletja ŠT. 9 I 30. september 2020 21 Za uvod štiri zmage rokometašic V ZD Žalec »drive-in« jemanje brisov L. K. pelje na označeno parkirišče pred ZD Žalec (parkirišče pred Centrom za krepitev zdravja SSD – prizidek k ZD), parkira in počaka v avtomobilu, da k njemu pristopi zdravstveni delavec in odvzame bris,« je povedala dr. Šuster Erjavec. Paciente, ki so covid pozitivni in potrebujejo obravnavo pri zdravniku, izbrani zdravnik nato naroči na pregled v t. i. covid ambulanti, ki je locirana v modrem zabojniku pred ZD Žalec. Preglede covid pozitivnih pacientov opravljajo vsi zdravniki ZD Žalec in koncesionarji v dolini po vnaprej določenem razporedu. B. P. Minuli četrtek, 24. septembra, so pričeli z jemanjem brisov za testiranje na covid-19 tudi v Zdravstvenem domu Žalec. Brise jemljejo samo za paciente, ki imajo izbrane zdravnike v ZD Žalec in pri koncesionarjih iz vse Spodnje Savinjske doline. Samoplačniških brisov ne jemljejo. Na bris lahko pridejo pacienti, ki jih je na bris predhodno naročil izbrani osebni zdravnik, nam je povedala direktorica ZD Žalec dr. Hana Šuster Erjavec. »Izbrani zdravnik pacienta obvesti, ob kateri uri se mora zglasiti na bris. Jemanje brisov poteka po principu »drive-in«. Pacient se pri- Ekipa Spodnje Savinjske doline, zmagujmo skupaj! LUCIJA KOLAR Modri zabojniki pred Zdravstvenim domom Žalec od četrtka služijo jemanju brisov za testiranje na covid-19. T. T. Maske so nujen preventivni ukrep Nošenja mask smo se že navadili, veliko ljudi jo uporablja tudi v kontaktih na prostem. Vesela sem, da je minulo obdobje v naši dolini vendarle prineslo nekaj konkretnega tudi športu samemu: prenovljen športni park v Petrovčah, kolopark v Braslovčah, nogometno igrišče z umetno travo na Polzeli. Športniki pa kljub omejitvam, posebnim ukrepom, brez gledalcev na tribunah in kljub dejstvu, da jih upravite- lji dvoran včasih nejeverno opazujejo, skrbijo za svoje športe in dosegajo rezultate. Da je vse večja podpora prostovoljcev in staršev mladih športnikov, vse manj pa za njihov razvoj prispeva država, smo slišali v razpravah strokovnjakov. Kjer ni marljivih prostovoljcev in staršev, kjer tudi lokalna skupnost ne podpira športa, je izstopilo dejstvo, da je korona prinesla tudi težave z debelostjo. 3. 10. Vhodna vrata TRŽNICA PRI FONTANI PIV V ŽALCU od 850 € * brez obsvetlobe od 1.272 € * * Priporočena cena za akcijske proizvode oz. velikosti, vključno z montažo in 9,5 % DDV. V veljavi pri vseh pooblaščenih zastopnikih v Sloveniji do 31.12.2020. Vrata Hörmann v Sloveniji: Matjaž d.o.o. T. +386 (0)3 71 20 600 / PE Ljubljana T. +386 (0)1 24 45 680 PE Maribor T. +386 (0)2 48 00 141 / w w w.matjaz.si • info@matjaz.si 18/03/20 12:12 Kot boste lahko prebrali na straneh Utripa Savinjske doline, se naše občine tudi v korona razmerah dobro znajdejo. Ponosni moramo biti posebej na žarišča v Braslovčah in na Grmovju, ki so kljub krizi uspela stabilizirati situacijo. Želim si, da nas korona kriza vsaj v tej dolini, tudi zaradi pomembnih zmag na vseh področjih, bolj poveže kot razdru- Športni duh, ki sem ga omenila na začetku, velja še bolj kot v drugih časih udejanjiti v vseh sferah življenja in vodenja te doline. V najpomembnejših tekmah namreč nikoli ne zmagajo dobri posamezniki, ampak povezane, srčne in borbene ekipe. Avtomatska garažna vrata Dom je, kjer se počutimo varne TZ-AZ-EP2020-110x60mm-SL.indd 1 V zelo posebnih časih smo praznovali prvi praznik športa in tudi tokrat nas športniki niso razočarali. Naši nacionalni junaki so bili septembra kolesarji. Ne le po posebnih dosežkih. Tudi po športnem duhu in fair playu so zgled vsem, tudi tistim, ki gledajo na ostale brez moralnih ali etičnih zadržkov, celo brez pomanjkanja občutka za ljudi, ki v teh časih še zlasti težko živijo. Takim, ki nastopajo do drugih, podrejenih, izključno s piedestala in argumenta moči namesto moči argumenta, namesto da bi ravnali z vidika trajnostnega sožitja med ljudmi in razvoja družbe, z vidika povezovanja namesto razdiranja in z nabojem ekipnega duha in pozitivne motivacije. To je posebej pomembno v časih, ko nam normalno komunikacijo in druženja otežujejo maske in korona pravila. Slednja so zaradi slabih zgledov vnesla nemir med ljudi in še več nestrpnosti. Seveda pravila morajo biti, vendar morajo veljati dosledno za vse, zlasti za tiste, ki jih določajo. Sicer povzročajo le nelagodje, občutek prevare in teorije zarote, ki ne vodi nikamor, še najmanj v učinkovito bitko s koronavirusom in za svobodo, kakršno smo poznali prej. HMELJKOV OTROŠKI DAN 15.00-16.00 GOSPODIČNA MICI IN HMELJKO TER PREDSTAVA VODA JE NAŠE NAJVEČJ BOGASTVO 16.00-17.00 ČAROVNIJE ČARODEJA JOLETA COLETA ži. Kajti le tako bomo uspešni, boljši tudi v bodoče. Športni duh, ki sem ga omenila na začetku, velja še bolj kot v drugih časih udejanjiti v vseh sferah življenja in vodenja te doline. V najpomembnejših tekmah namreč nikoli ne zmagajo dobri posamezniki, ampak povezane, srčne in borbene ekipe. Ekipa Spodnje Savinjske doline, zmagujmo skupaj! Naj vas povezuje tudi naš časopis Utrip Savinjske doline, ki o vaših zmagah piše najraje. občinA ŽALEc 2 ŠT. 9 I september 2020 Ponikva praznovala D. Naraglav V ospredju potovanja z manj onesnaževanja Podelili so priznanja krajevne skupnosti za dosežke in dobro delo v minulem T. Tavčar letu. Občina Žalec tudi letos sodeluje v kampanji Evropski teden Zadnjo avgustovsko soboto je praznovala svoj praznik KS Ponikva pri Žalcu. Letos je večdnevno praznovanje zaradi korone odpadlo, so pa z omejenim številom udeležencev pripravili slavnostno sejo in odprtje kratkega asfaltiranega odseka v Puncarjevi dolini, dan za tem pa še pohod po območju njihove krajevne skupnosti. Slavnostna seja je potekala pod velikim šotorom ob gasilskem domu, z Zdravljico pa jo je pričel Moški pevski zbor Ponikva. Prireditev je povezovala Nada Jelen, predsednik Sveta KS Ponikva Srečko Lednik pa je predstavil pridobitve zadnjega leta. Povedal je, da so bili pri delu precej omejeni, pohvalijo se lahko le z nekaj metri asfalta, obnovo sakralnega objekta (Flernetove kapele) in nekaterimi urejenimi potmi ter bankinami. Reševati se je začela tudi problematika propadajoče Kvedrove – po domače Jurčeve – domačije, ki naj bi jo občina odkupila. Nastalo zemljišče bo potem omogočalo razširitev in razvoj tega območja KS. Upajo tudi, da se bo v prihodnjem letu začela rekonstrukcija ceste med Ponikvo in Veliko Pirešico. Nekaj besed o tem je v nadaljevanju slavnostne seje povedal župan Janko Kos, ki je čestital prejemnikom priznanj, vodstvu KS in krajanom za njihov praznik. Pose- mobilnosti (ETM). Izbrana je bila na razpisu ministrstva za infrastrukturo v okviru projekta CARE4CLIMATE. Letošnji dobitniki priznanj z županom Jankom Kosom in predsednikom KS Srečkom Lednikom bej je izpostavil dobro delo društev in ostalih subjektov v kraju. Poudaril je, da bo v proračunu občine za naslednji dve leti znaten delež namenjen tudi rekonstrukciji ceste Velika Pirešica–Ponikva. Župan je nato skupaj s predsednikom KS izročil priznanja letošnjim dobitnikom. Posebno priznanje sta prejela učenca 5. razreda POŠ Ponikva Ema Kos in Aljaž Vasle za lep uspeh in prijazen odnos do sošolcev v vseh petih letih šolanja ter njuno vsestransko aktivnost. Priznanja KS pa so prejeli: Med slovesnim prerezom traku pri domačiji Štormanovih Albina Orozel za dolgoletno članstvo v Upravnem odboru PGD Ponikva in opravljanje blagajniških del, Monika Vasle za opravljanje tajniških del v PGD Ponikva, Angela Novak za opravljanje tajniških del v Kulturnem društvu Ponikva in Andreja Ramšak za aktivno delo v UO Kulturnega društva Ponikva ter opravljanje blagajniškega dela v tem društvu. Plaketa KS Ponikva je bila tokrat podeljena Danici Berce za aktivno delo v Karitasu Župnije Ponikva in aktivno sodelovanje z društvi v kraju, predvsem pa za pomoč krajanom z dostavo toplega obrok v času pandemije. Slavnostno dogajanje sta poleg Moškega pevskega zbora popestrili še citrarki Neli in Karmen Kos Zidar. Po končani seji so se udeleženci odpeljali v Puncarjevo dolino, kjer so namenu predali sto metrov dolg odsek novo asfaltirane ceste. Trak so prerezali: domačinka Karmen Štorman, župan Janko Kos in predsednik KS Srečko Lednik. Sledilo je krajše druženje ob dobrotah, ki so jih pripravili Štormanovi, nato pa so se udeleženci vrnili na Ponikvo in tam pod šotorom tudi zaključili letošnji praznik, ki si ga bodo zapomnili predvsem zaradi covida-19 in ukrepov za preprečevanje širjenja okužb. Letos so bila v Evropskem tednu mobilnosti v ospredju potovanja z manj onesnaževanja. V kampanji je sodelovalo več kot tisoč mest po svetu, od tega v Sloveniji 78 občin, ki so med 16. in 22. septembrom pripravile vrsto aktivnosti, katerih vodilo je večja trajnostna mobilnost in večja kakovost bivanja. Dogodki v Občini Žalec so se pričeli že avgusta z akcijo Trajnostno v službo, v kateri sodelujejo vsi zaposleni v javnih zavodih na območju Občine Žalec. Namen akcije je bila promocija in spodbujanje kolesarjenja ali pešačenja v službo. Tako zaposleni pridno beležijo svoje prihode v službo in nabirajo trajnostne kilometre. Veliko dogodkov je potekalo v 1. OŠ Žalec in Vrtcih Občine Žalec, kjer so otroci ustvarjali na temo spreminjanja prostora za večjo kakovost bivanja in spreminjanja potovalnih navad. Dan brez avtomobila pa so pripravili v petek, 18. septembra. Na Šlandrovem trgu so cesto zaprli za promet in dali prednost ljudem namesto avtomobilom. Sledile so razne predstavitve in aktivnosti, kot so: predstavitev električne mobilnosti, parkirišča v igrišča, varnost v prometu, spretnostni poligon, bralni kotiček, predstavitve dela gasilcev in policije, zdravje in promet, spreminjanje prostora za ljudi in podobno. Evropski teden mobilnosti v Žalcu se je 23. septembra zaključil s prazničnim dnevom slovenskega športa, na katerem so se lahko udeleženci preiz- Policijska oprema je vedno z njimi kusili v mini golfu na tržnici, raznih mini športnih turnirjih v Športnem centru Žalec ali se preprosto ukvarjali z drugimi organiziranimi športnimi aktivnostmi, ki so vsekakor tudi povezane s trajnostno mobilnostjo. Življenje posvetila izobraževanju T. T. V zahvalo sta župan Janko Kos in Nataša Gaber Sivka izročila mag. Sonji Zajc delo akademskega slikarja Rudija Španzla. Župan Občine Žalec Janko Kos in vodja urada za negospodarske javne službe mag. Nataša Gaber Sivka sta sprejela predstojnico celjske območne enote Zavoda Republike Slovenije za šolstvo mag. Sonjo Zajc in se ji ob odhodu v pokoj zahvalila za dobro sodelovanje ter dolgoletno strokovno delo z ravnatelji, učitelji in vzgojitelji. Pohvalila sta njeno prizadevanje za sodoben in ustvarjalen vzgojno -izobraževalni proces ter spodbudno učno okolje, ki mladim omogoča kakovostno sobivanje v sodobni družbi. Njeno razvojno in svetovalno delo je bilo usmerjeno v predšolsko, osnovnošolsko in srednješolsko vzgojo in izobraževanje. Z domačimi in mednarodnimi projekti, povezovanjem vzgojno-izobraževalnih ustanov ter sodelovanjem s strokovnimi delavci je uvajala novosti v pedagoško delo in izboljšanje učne tehnologije. Otroci so tokrat namesto avtomobilov zasedli Šlandrov trg. Nocoj javna obravnava OPPN za kamnolom Liboje L. K. V javni razgrnitvi je dopolnjen osnutek občinskega podrobnega prostorskega načrta za kamnolom Liboje. Dopolnjeni osnutek OPPN in okoljsko poročilo sta javno razgrnjena v prostorih Urada za prostor in gospodarstvo Občine Žalec, v prostorih KS Liboje in KS Petrovče ter na spletni strani Občine Žalec od 21. septembra do 21.oktobra. Javna obrav- nava pa bo danes ob 17. uri v Domu II. slovenskega tabora Žalec. Vsi, ki se bodo udeležili javne obravnave, so morali vsaj dva delovna dneva pred dogodkom to sporočiti na občino, vse ostale fizične in pravne osebe, organizacije in skupnosti pa lahko pisne pripombe in predloge do 21. oktobra posredujejo na Urad za prostor in gospodarstvo Občine Žalec ali na KS Liboje oz. KS Petrovče. OBČINA ŽALEC ŠT. 9 I september 2020 3 Praznik brez sijaja in dogodkov Odprli obnovljen D. Naraglav Praznik Občine Žalec, ki ohranja spomin na 6. september leta 1868, ko je v Žalcu potekal II. slovenski tabor, je letos minil brez blišča in tradicionalnih prireditev. Letošnji prejemniki občinskih priznanj Tudi slavnostna seja občinskega sveta je bila zaradi korona krize organizirana v ožjem krogu, kljub temu pa je dosegla svoj namen. Na primeren način je počastila 152. obletnico zgodovinskega dogajanja v Žalcu, predlaganim dobitnikom pa so bila podeljena občinska priznanja. Slavnostno sejo je odprla vokalna skupina ZaPet s Ponikve pri Žal- cu, prireditev pa je povezovala Saša Pukl. Slavnostni govornik župan Janko Kos je med drugim povedal: »Letošnje prestopno leto zaznamuje koronavirus, ki se je zaril v vse kotičke, v vse pore, v vse trenutke našega življenja, direktno ali posredno. Tudi ta slavnostna seja poteka precej drugače kot običajno. Spoštovati moramo zapovedi in priporočila NIJZ. Seveda bi si ob prazniku Značko Občine Žalec so prejeli: urar Marjan Polajžar za prispevek k ponudbi obrtnih storitev, gostinec Franci Privošnik za prispevek k ponudbi gostinskih storitev, slikopleskar Martin Štorman za prispevek k ponudbi obrtnih storitev in Branko Zottel za uspešno in odgovorno vodenje podjetja. Plaketo Občine Žalec sta prejela Friderik Luskar iz Gotovelj za dolgoletno aktivno, predano in uspešno delo v gasilskem društvu in krajevni skupnosti in Angela Rebernik iz Žalca za dolgoletno uspešno in aktivno delo na področju humanitarne dejavnosti v Medobčinskem društvu invalidov Žalec. Grb Občine Žalec sta prejela: Magda Ježovnik iz Griž za življenjsko delo na področju društvenih dejavnosti ter Društvo upokojencev Šempeter ob 35-letnici društva in za aktivno sodelovanje pri projektu Starejši za starejše. želeli drugačnega druženja, želeli bi se zahvaliti vsem, ki so v prvem valu pandemije nosili najtežje breme, vsem, ki so delali v zdravstvu, pri gasilcih, v šolah, v kritični infrastrukturi, v krajevnih skupnostih … Razmere nam ne dopuščajo, da bi se srečali, si stisnili roko, nazdravili … Ne moremo si privoščiti, da bi še enkrat ustavili družbo, gospodarstvo in vse ostalo, zato moramo spoštovati in upoštevati predpisane ukrepe, s katerimi preprečujemo širjenje virusa,« je poudaril župan, nato pa nanizal investicijske dosežke, s katerimi se lahko občina pohvali v zadnjem enoletnem obdobju. Naštel je projekte, ki so v teku in spregovoril o prihodnjih načrtih. Med opravljenim je posebej izpostavil sprejem krovnega prostorskega dokumenta, ki je nadvse pomemben za nadaljnji razvoj Občine Žalec. Svoj govor je zaključil z besedami: »Zelo ponosni smo na vse, ki investirajo v naši občini, na individualne investitorje, ki gradijo nova stanovanja in zagotavljajo nova delovna mesta. Kot župan se zelo dobro zavedam, da je občina uspešna toliko, kolikor so v njej uspešni in zadovoljni ljudje. Zelo ponosni smo tudi na naše javne zavode s področja negospodarstva, saj se v zahtevnih razmerah trudijo odpraviti težave, ki jih prinaša to obdobje. Zahvaljujem se vsem, ki v teh časih prispevate k premagovanju socialnih stisk ljudi. Ponosni smo na kmete, ki investirajo v svoje gospodarske objekte, kar je izjemno pomembno za razvoj te občine. Danes pa smo še posebno ponosni na vse letošnje dobitnike občinskih priznanj.« športni park T. Tavčar Na dan slovenskega športa, 23. septembra, ki smo ga prvič slavili kot državni praznik, so tudi v Petrovčah praznovali, uradno so namreč odprli prenovljen športni park. V okviru investicije, ki je vredna dobrih 99 tisoč evrov, so uredili novo atletsko stezo s poliuretansko preplastitvijo, obnovili in uredili površine za skok v daljino, z asfaltom preplastili večnamensko igrišče (za košarko, rokomet in nogomet), nabavili koše in gole ter uredili okolico. Učenec Tin Lipovšek je svojo likovno nadarjenost razpršil na teniški zid ter dodatno popestril izgled športnega parka. Športni park Petrovče je bil predan v upravljanje OŠ Petrovče, ki ga bo uporabljala za vzgojno-izobraževalne namene, prav tako je športni park namenjen vrtcu, domačemu športnemu društvu, vsem krajankam in krajanom ter ostalim, željnim rekreacije. Ob svečanem odprtju so zbrane nagovorili: ravnateljica OŠ Petrovče Irena Kolar, župan Občine Žalec Janko Kos in vodja Urada za negospodarske javne službe Občine Žalec mag. Nataša Gaber Sivka. Po kratkem programu je bil park predan namenu s simboličnim nastopom štafete generacij, katere člana sta bila pri zadnji predaji tudi župan Občine Žalec Janko Kos in šestletni Rok Goričan. V zadnji predaji štafete sta bila šestletni Rok Goričan in župan Janko Kos. V Petrovčah brez Petrovčevanja D. Naraglav Letošnje Petrovčevanje bi bilo jubilejno, že deseto po vrsti, a je žal zaradi koronavirusa večina prireditev odpadla. Dobitniki letošnjih priznanj s predsednico in podpredsednikom Sveta KS Pripravili pa so slavnostno sejo Sveta KS s podelitvijo priznanj in odprtje na novo asfaltiranega igrišča v Drešinji vasi, na katerem se je slavnostna seja tudi odvijala. Predsednica Sveta KS Petrovče mag. Jasna Sraka je na seji predstavila delovanje krajevne skupnosti v zadnjem letu dni. V svojem nagovoru je najprej izrazila obžalovanje, da letos zaradi znanih težav praznika ni mogoče izpeljati kot v minulih letih. V nadaljevanju je izpostavila prostovoljke, večino- ma samouke šivilje, ki so pridno šivale zaščitne pralne maske in so jih za Občino Žalec sešile več kot šeststo. Prav tako se je zahvalila nekaterim podjetjem, ki so podarila maske za enkratno uporabo. V drugem delu svojega govora je nanizala tudi nekaj aktivnosti in pridobitev. Največ sredstev in truda je bilo usmerjenega v cestno infrastrukturo in urejanje igrišč. Izpostavila pa je tudi načrte, ki se v sodelovanju z občino nanašajo na sanacijo mostu in brvi za pešce čez Savinjo v Kasazah ter dela vasi, ki ga imenujejo Petrovče vrt. Aktivno pa se bodo skupaj s krajani Male Pirešice in Zaloške Gorice vključili v dejavnosti za preoblikovanje križišča nad avtocesto v Arji vasi. Seveda pa ne bo manjkalo tudi drugih nalog. Mag. Jasna Sraka je nato skupaj s podpredsednikom KS Matejem Čatrom podelila letošnja priznanja in plaketi KS Petrovče. Priznanja so prejeli: Vladimir Klinc in Ivan Kolar iz društva upokojencev, Dušanka Rehar iz turističnega društva in rokometaš Blaž Blagotinšek (podelitve se zaradi klubskih obveznosti ni mogel udeležiti, poskrbel je za video zahvalo, priznanje pa je prevzela mama). Plaketo KS sta prejela podjetnik Matjaž Goršek, ki se podelitve žal ni mogel udeležiti, in upokojeni doktor medicine Ivan Djurić. Čestitke k prazniku je zbranim v imenu Občine Žalec izrekel podžupan Roman Virant in poudaril uspešno delo krajevne skupnosti in krajanov. V nadaljevanju so slovesno odprli prenovljeno športno igrišče, ki se ob prireditvah v vasi spremeni v parkirišča za osebna vozila. Trak je skupaj s predsednico Jasno Sraka prerezal član krajevnega sveta Uroš Stepišnik. Dogodku je kulturni pridih dajal kantavtor Blaž Pentek. Ravnateljica Irena Kolar, ki je Tinu Lipovšku izročila knjižno darilo, in voditelj prireditve Peter Kavčič. Po odprtju so najmlajši iz vrtca z vzgojiteljico in učenci osnovne šole tekli častni krog. občinE 4 ŠT. 9 I september 2020 Posodobitev telovadnice zaključena D. Naraglav Občina Tabor je s prenovljeno telovadnico pridobila sodobnejši in varnejši prostor za športne vadbe, prireditve in družabne dogodke. Odprtje ceste v grabnu D. N. Občina Tabor in prebivalci »grabna« so stopili skupaj in uresničili zastavljeni cilj. V soboto, 12. septembra, so v Občini Tabor pripravili slavnostno odprtje rekonstruiranega cestnega odseka Podlog–Djuranovič oziroma, kakor mu pravijo domačini, »ceste u grabn«. Trak sta s pomočjo Vanese Stanko prerezala domačin Milan Đuranović in župan Marko Semprimožnik. Kot je povedala Alenka Kreča iz občinske uprave Občine Tabor, so v začetku leta 2017 na občini obravnavali prejete pobude občanov. Ena izmed pobud se je nanašala tudi na cestni odsek javne poti Podlog– Djuranovič v skupni dolžini 620 m. Skladno z Odlokom o merilih in kriterijih za sofinanciranje graditve občinskih javnih cest in priključk- ov na območju Občine Tabor je bil sklenjen dogovor o sofinanciranju navedene javne poti z osmimi soinvestitorji. Po potrditvi dogovora so izvedli javno naročilo ter za izvajanje sklenili pogodbo z najugodnejšim ponudnikom samostojnim podjetnikom Sašom Cizejem. Vrednost del je znašala skupaj z DDV skoraj 57 tisoč evrov. Naloge nadzora je izvajalo podjetje PR projekt. »Ob zaključku tega projekta se želimo zahvaliti vsem sodelujočim, saj brez sodelovanja, razumevanja in odstopa potrebnega zemljišča ne bi mogli izvesti rekonstrukcije ceste,» je še dejala Alenka Kreča in dodala, da so prebivalci »grabna« res stopili skupaj in tako uresničili zastavljen cilj. Telovadnica, ki je hkrati tudi večnamenska dvorana, je prenovljena. Občina Tabor se je v novembru 2019 prijavila na Javni razpis za sofinanciranje gradnje športnih objektov in površin za šport v naravi v letih 2020, 2021 in 2022. Konec maja 2020 je bila z odločbo fundacije za šport obveščena o uspešni kandidaturi in dodelitvi sredstev. Telovadnica je sedaj s temi sredstvi obnovljena in na voljo uporabnikom. Vrednost celotne investicije, ki so jo prijavili na podlagi predhodno zbranih ponudb za potrebe prijave na razpis, je znašala z DDV skoraj 53 tisoč evrov. Kot je povedala višja strokovna delavka Občine Tabor Saša Zidanšek Obreza, so jim namesto pričakovanega 50-odstotnega sofinanciranja dodelili le delež nepovratnih sredstev v višini 13.143 evrov z obrazložitvijo, da je višina zaprošenih sredstev vseh prijaviteljev kar 3,89-krat presegla višino razpisanih sredstev. Delež sofinanciranja je glede na prijavljeni znesek investicije tako znašal le 30 odstotkov neto vrednosti projekta, torej 20 odstotkov manj kot so načrtovali, pri čemer je potrebno upošte- vati, da je strošek občine tudi celoten DDV. Med prenovo prostora so se pojavile še dodatne potrebe po opremi in izboljšavah, za katere so po tehtnem premisleku ugotovili, da so nujne za kakovostno telesno vadbo, varnost uporabnikov športnih površin ter zaščito prenovljene telovadnice, tako da vrednost celotnega projekta sedaj znaša 70 tisoč evrov. »Investicija je sprva zajemala prenovo športnih tal (parket), dobavo stranskih drsnih in glavnih vrat v telovadnico, pleskanje prostora ter dobavo športne opreme (dve nizki gredi, telovadni klopi in bradlje). Poleg navedenih del in opreme po razpisu smo dodatno poskrbeli za tapeciranje vrat in stenske zaščite, za nove košarkarske koše, od katerih je enega financiralo Športno društvo Tabor, za varnostni mehanizem za koš pri odru. Zamenjali smo dotrajane radiatorje, prepleskali hodnike ob telovadnici in namestili zaščitne letve na robovih sten ter prestavili glavna vrata telovadnice za varnejši vstop v prostor, s čimer smo zmanjšali poškodbe pri vadbah, ki so nastaja- Potrdili letni program kulture in športa T. Tavčar Enajsta redna seja Občinskega sveta Občine Vransko je zaradi korona razmer potekala v dvorani Kulturnega doma Vransko. Svetnice in svetniki so imeli na dnevnem redu deset točk. Po pobudah in vprašanjih članov občinskega sveta je dal župan Franc Sušnik v razpravo in potrditev Spremembe in dopolnitve Poslovnika občinskega sveta, ki se nanašajo predvsem na razmere v zvezi z ukrepi za preprečevanje širjenja okužbe s koronavirusom. Svetniki so spremembe soglasno potrdili. V nadaljevanju seje so potrdili Letni program kulture v Občini Vransko za leto 2021. Za kulturo bo v prihodnjem letu namenjenih 145 tisoč evrov. Prav tako je občinski svet potrdil program socialnovarstvenih programov in programov drugih društev v občini. Občina bo namenila 8450 evrov za sofinanciranje različnih programov in projektov na področju socialnega varstva in programov drugih društev. Dobrih 154 tisoč evrov pa bo namenjenih sofinanciranju športa, ki je opredeljen v Letnem programu športa v letu 2021. Občinski svet je podal soglasje k finančnemu načrtu OŠ Vransko -Tabor za letošnje leto in pozitivno mnenje mag. Gorazdu Kozmusu kot kandidatu za ravnatelja Glasbene šole Risto Savin Žalec. le zaradi visokega praga. Za udobnejšo namestitev gostov smo poskrbeli z novimi oblazinjenimi stoli, tla pa smo pred poškodbami zavarovali z zaščitnim tekačem,« je še povedala Saša Zidanšek Obreza. Lokalna skupnost je s prenovljeno telovadnico pridobila sodobnejši in varnejši prostor za športne vadbe, prireditve in družabne dogodke, ki bodo ob odgovorni uporabi dolgo služili svojemu namenu. Med prerezom traku Sprejeli več odlokov T. Tavčar Med drugim so braslovški svetniki govorili tudi o podrobnem prostorskem načrtu za območje dvorca Žovnek, s katerim bi omogočili turistične in centralne dejavnosti. Člani Občinskega sveta Občine Braslovče so na 12. redni seji obravnavali 13 točk dnevnega reda. Uvodoma so po skrajšanem postopku sprejeli predlog sprememb Odloka u ureditvi statusa, upravljanja in organizacije Javnega komunalnega podjetja Žalec. Spremembe so bile potrebne zaradi doregistracije dejavnosti, po kateri bo podjetje lahko upravljalo tudi s postajališči za avtodome. S seje v Braslovčah V nadaljevanju so se svetniki seznanili s poročilom o izvrševanju proračuna Občine Braslovče v prvem polletju 2020 in izvršenih prerazporeditvah v okviru proračuna. Po skrajšanem postopku so sprejeli spremembo Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Braslovče. Sprememba se nanaša na 10-odstotno olajšavo zaradi bližine ceste, ki je pomotoma ostala v besedilu novega odloka, bi pa morala biti po predlogu MOP-a ukinjena. Svetniki so predlagani popravek odloka soglasno sprejeli. Sprememba se bo uveljavila pri izračunu NUSZ prihodnje leto. V prvi obravnavi so svetniki obravnavali predlog Odloka o pokopališkem redu v Občini Braslovče. Odlok podrobneje ureja pogrebno in pokopališko dejavnost in v okviru pogrebne dejavnosti uvaja 24-urno dežurno službo, ki je po zakonu organizirana kot obvezna lokalna gospodarska javna služba. Svetniki na predlog odloka niso imeli pripomb in so odlok soglasno podali v 15-dnevno javno obravnavo. Soglasno so potrdili tudi predlog Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja o podelitvi priznanj Občine Braslovče za leto 2020. V nadaljevanju so obravnavali predlog Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje PA 13 – dvorec Žovnek. S prostorsko ureditvijo območja dvorca bodo omogočene turistične in centralne dejavnosti. Na podlagi sprejetega odloka bo občina lahko pristopila k parcelaciji območja, kot jo predvideva OPPN, ter h komunalni ureditvi območja. Ob koncu seje je župan Tomaž Žohar svetnikom odgovoril na nekatera vprašanja in podal informacije o tekočem dogajanju v občini. OBČINE ŠT. 9 I september 2020 V Braslovčah praznovali pod strogimi pogoji T. Tavčar Slavnostna seja je bila v petek, 18. septembra, v dvorani Doma kulture Braslovče. je vezan na področje vodooskrbe, vanj so vključene vse občine Spodnje Savinjske doline, njegova vrednost pa znaša pet milijonov evrov. Pričakujejo, da bodo zanj pridobili tudi okrog 2,5 milijona evrov nepovratnih evropskih sredstev. 5 Šolska ministrica obiskala OŠ Braslovče T. Tavčar Ministrica za izobraževanje, znanost in šport dr. Simona Kustec je v petek, 11. septembra, obiskala Osnovno šolo Braslovče, ki je bila v novem valu okužb s koronavirusom med najbolj izpostavljenimi. Priznanje občine in župana Prejemniki priznanj z županom Tomažem Žoharjem Občina Braslovče praznuje septembra občinski praznik v spomin na prvo znano pisno omembo kraja leta 1140, ko je bil ustanovljen benediktinski samostan v Gornjem Gradu. Takratni oglejski patriarh je namenil novoustanovljenemu samostanu dva dela desetine v fari sv. Marije v Braslovčah. Slavnostna seja letošnjega praznika je tokrat zaradi korona omejitev potekala v dvorani kulturnega doma nekoliko drugače, v omejenem številu obiskovalcev. Slavnostni govornik, braslovški žu­pan Tomaž Žohar, je povedal, da je situacija vplivala ne le na slavnostno sejo, ampak tudi na vse druge kulturne in športne dejavnosti ter na vse pore življenja v občini. »Resno se sprašujem, kakšne posledice bodo imeli ukrepi, ki so sicer nujni, za vzgojo in izobraževanje naših otrok in kaj bo povzročilo omejevanje medsebojnih človeških stikov, ko med ljudmi ne dovoljujemo več rokovanja, kaj šele iskrenega in toplega objema …« V nadaljevanju je omenil projekte občine, ki so v teku in bodo končani v enem ali dveh letih. Med drugim je opozoril na začetek priprav in sprejemanje novega občinskega prostorskega načrta za širitev poslovne cone v Trnavi ter celostno infrastrukturno ureditev na Gomilskem, ki je še v fazi izgradnje. Celoten projekt, vreden okrog dva milijona evrov, bo zaključen do leta 2022. Tomaž Žohar je izpostavil tudi milijon evrov vredno širitev mostu v Letušu z ureditvijo krožišča in križišča na vsaki strani. Dela se bodo pričela kmalu in bodo zaključena v približno letu dni. Med končanimi projekti pa je omenil nadstrešek in ureditev vhodov ter nove kuhinje v POŠ Letuš, širitev igrišča in nova igrala pri POŠ Trnava ter kolopark. »Ključni projekt pa je širitev OŠ Braslovče. S prizidkom bomo pridobili nove učilnice, prvič v zgodovini bo svoje prostore dobila tudi Glasbena šola Risto Savin Žalec, ki jo obiskuje okoli 80 naših otrok. /…/Na področju stanovanjske problematike z velikim veseljem ugotavljam, da smo v tem letu realizirali vse zastavljene cilje in tako zagotovili 13 novih stanovanj za neprofitni najem. Devet jih je v prostorih KZ Braslovče in štiri nad trgovino,« je povedal župan in med dosežki minulega obdobja poleg rednega financiranja gasilskih društev omenil še sofinanciranje treh novih gasilskih vozil za PGD Parižlje - Topovlje in PGD Dobrovlje (po 30 tisoč evrov) ter PGD Braslovče (187 tisoč evrov). Ob koncu je župan spregovoril še o dveh projektih, ki sta vezana na Občino Braslovče. Gre za kanalizacijo v Orli vasi in del še nezgrajene kanalizacije v Parižljah. Vrednost celotnega projekta znaša več kot 1,7 milijona evrov. Od tega naj bi od EU pridobili za slab milijon evrov nepovratnih sredstev. Drugi projekt pa V nadaljevanju so najprej podelili priznanji župana, ki sta ju prejela Prostovoljno gasilsko društvo Braslovče ob 120-letnici delovanja ter za vsestransko in dolgoletno prostovoljno delo na področju zaščite in reševanja in Jerneja Jezernik za dolgoletno raziskovalno delo, ki je cenjeno tudi v najvišjih svetovnih literarnih krogih. Sledila je podelitev priznanj Občine Braslovče. Bronasto plaketo je prejela Amalija Brinovec za dolgoletno delo v Društvo podeželskih žena Braslovče in za vestno prizadevanje pri ohranjanju tradicije braslovškega podeželja. Srebrno plaketo je za dolgoletno delo v Medobčinskem društvu invalidov Žalec in skrb za invalide na območju braslovške občine ter celotne Spodnje Savinjske doline prejela Alberta Podbregar. Zlato plaketo pa je prejel Janez Kokovnik za dolgoletno prizadevno delo v Prostovoljnem gasilskem društvu Braslovče ter za pomemben prispevek na področju zaščite in reševanja. Slavnostno sejo ob občinskem prazniku je v sodelovanju z občino organiziral ZIKŠT 3 jezera Braslovče. Prireditev je povezovala misel Pečat dajemo kraju ljudje. Ljudje dajemo kraju utrip. Po himni, ki jo je odpela Ana Golavšek, so premierno predvajali promocijski film Občine Braslovče, ki je nastal pod okriljem TIC Braslovče. V pestrem in zanimivem kulturnem programu sta nato nastopila tolkalista Marina Golja in Tomaž Lojen. Prisluhnili smo dramski interpretaciji pesniških besedil v izvedbi Vanje Kretič in glasbi v izvedbi dueta Ana Golavšek in Jernej Luzar. Prireditev je s sodobnim izraznim plesom zaključila Zoja Zorko. Slavnostno sejo je povezovala Jasmina Roter Jager, kulturni program pa je spremljala video projekcija o vseh investicijah, projektih in aktivnostih občine v preteklem letu. Teden za trajnostni razvoj D. N. V okviru tedna izobraževanja za trajnostni razvoj sta UPI - ljudska univerza Žalec in Razvojna agencija Savinja tudi letos organizirali tradicionalno srečanje predstavnikov občin spodnjesavinjske doline in drugih vabljenih, ki se imenuje dan za trajnost. Cilj trajnostnega razvoja se lahko doseže le skupaj, v sodelovanju in partnerstvu, kar je tudi vodilo za organizacijo takšnega srečanja, ki praviloma poteka vsako leto v drugi občini. Letos je bila gostiteljica Občina Prebold. Srečanja so namenjena ugotavljanju, izmenjavi in ogledu dobrih praks ter načrtov na področju trajnostnega razvoja na območju, ki ga obiščejo. Udeleženci so si ta dan ogledali muzejsko zbirko Prebold skozi čas, medgeneracijski center v Dolenji vasi Ministrica dr. Simona Kustec in župan Tomaž Žohar (v ospredju) 11. septembra, na dan obiska ministrice dr. Simone Kustec, je bilo na braslovški šoli pozitivnih 11 zaposlenih in 11 učencev, 27 učencev je bilo v karanteni, prav tako so bili v karanteni trije oddelki na predmetni stopnji in dva kombinirana oddelka na POŠ Trnava. »Ključno je zaupanje, da bomo vsi skupaj zmogli. Zaupanje v učitelje in ravnatelje, da delajo prav in po svojih Potrdili rebalans T. Tavčar Znani so tudi prejemniki letošnjih občinskih priznanj in nov častni občan. Polzelski svetniki so na zadnji 12. seji občinskega sveta najprej obravnavali rebalans Proračuna Občine Polzela za leto 2020 in ga po uro in pol dolgi razpravi tudi potrdili. Skupni prihodki predloga rebalansa proračuna v bilanci prihodkov in odhodkov za leto 2020 znašajo 5.933.338 evrov, kar pomeni, da se od veljavnega plana zmanjšajo za 11,3 odstotka. Skupni odhodki predloga rebalansa proračuna pa znašajo 6.203.745 evrov, kar je za 10,3 odstotka manj od sprejetega in veljavnega proračuna. Razlog je predvsem v tem, da so se določene investicije, ki so bile načrtovane v tem letu, zaradi epidemije COVIDA-19 premaknile v leto 2021, s tem pa tudi njihovo sofinanciranje iz državnega proračuna. V nadaljevanju so svetniki potrdili tudi prejemnike letošnjih priznanj Občine Polzela. Častni občan bo tako postal Ernest Obermayer. Grb Občine Polzela bosta prejela Igor Pungartnik in Jože Krk, plaketo občine pa Vera Ožir, Servacij Pižorn in Jadralno društvo Maltezar Polzela. Priznanja bodo podelili na predvečer občinskega praznika 1. oktobra na slavnostni akademiji. SLIKOPLESKARSTVO Udeleženci v Šeščah na domačiji Kočevarjevih in geopunkturni krog v Šeščah, kjer je bila tudi predstavitev Centra za krepitev zdravja SSD, srečanje pa končali na Ribniku Druškovič v Sv. Lovrencu, kjer so bili predstavljeni nekateri projekti in primeri dobrih praks. najboljših možnostih, zaupanje v starše in otroke, da bodo prihajali v šole zdravi in zaupanje v nas, da delamo prav in v dobro otrok in mladostnikov,« so zapisali na MIZŠ. Vodilo ministrstva ostaja, kot so ga določili: vsi učenci osnovnih in dijaki srednjih šol naj se izobražujejo v šolah oziroma zavodih. Virusne okužbe so postale del našega vsakdana in z njimi se bomo morali naučiti živeti. Brez razprave je občinski svet nato sprejel sklep, s katerim Damjanu Jevšniku zaradi odstopa preneha članstvo v volilni komisiji Občine Polzela, spremembo odloka o občinskih taksah in sklep o oprostitvi plačila najema grobnega prostora. Svet je podal tudi pozitivno mnenje mag. Gorazdu Kozmusu kot kandidatu za ravnatelja Glasbene šole Risto Savin Žalec za naslednje štiriletno obdobje. Ob koncu seje je vodstvo Gasilskega poveljstva Občine Polzela svetnikom predstavilo plan nabave dveh vozil GV-1 za PGD Polzela in PGD Ločica ob Savinji. Aktivnosti o tehnični zasnovi že potekajo, v letu 2021 pa bodo sledili javni razpis, izbira dobavitelja, nakup podvozij in izdelava nadgradnje. Slavnostni prevzem je predviden v prvi polovici leta 2022. Novi vozili z opremo bosta velik prispevek k izboljšanju operativne sposobnosti na tem področju. Na koncu se je poveljnik GPO Polzela Lado Košec zahvalil županu Jožetu Kužniku in svetnikom za vso podporo in pomoč. Beljenje notranjih površin in fasad Dekorativni opleski Izdelava izolacijskih fasad Peskanje kovinskih predmetov DELO NA VIŠINI Z DVIŽNO KOŠARO SLIKOPLESKARSTVO ANDREJ TERGLAV, s. p. Andraž 96 b, 3313 POLZELA, 03 572 06 73, GSM: 041 216 214, www.terglav.si po dolini 6 ŠT. 9 I september 2020 Obravnavali predlog o dolgotrajni oskrbi D. Naraglav Pristojne komisije Skupnosti občin Slovenije so v torek, 15. septembra, v Žalcu obravnavale predlog Zakona o dolgotrajni oskrbi. Minister v pogovoru s predstavniki Desusa Kot je po seji povedal minister za zdravje Tomaž Gantar, je zakon nujno potreben, saj je položaj starejših oseb resnično slab, vanj pa želijo vključiti vse, kar bo pomagalo k izboljšanju. Vodstva zdravstvenih zavodov in župane je prosil, naj skušajo svoje delo organizirati tako, da bodo ljudje zdravnike lahko vsaj poklicali. V izjavi za medije, ki je bila dana po srečanju s predstavniki Skupnosti občin Slovenije pred Ekomuzejem hmeljarstva in pivovarstva Slovenije v Žalcu, je minister Gantar pojasnil, da se težave na primarni ravni vlečejo že dlje časa. Družinskih zdravnikov namreč ni dovolj, saj jih ta poklic ne zanima. Na ministrstvu zato deluje delovna skupina pod vodstvom državne sekretarke Tine Bregant. Ta naj bi pripravila predloge sprememb, da bi poklic družinskega zdravnika postal bolj zanimiv in da bi bilo administrativnih ovir manj. Delno bo po njegovih besedah pri tem treba poseči tudi v plačni sistem. Glede covida-19 pa je dejal, da se število okužb nenehno povečuje ter ob tem izpostavil domove za starejše, med drugim tudi Dom Nine Pokorn Grmovje. Dejal pa je tudi, da bo ministrstvo za testiranja ponovno organiziralo mobilne enote, v katerih bi testirali v večjem številu, hkrati pa bi tako zagotavljali čim bolj normalen potek rednega dela. Misli, da je to izvedljivo, a brez pripravljenosti družinskih zdravnikov bo to težko izpeljati. Ob vprašanju prioritet slovenskega zdravstva in skrajševanju čakalnih vrst je Gantar poudaril, da je covid-19 zadeve poslabšal. Prizadel je namreč dva sistema, ki sta že sicer najbolj ogrožena, zdravstvenega in področje domov za starejše. Problem čakalnih dob rešujejo že vsaj šest let, v tem obdobju pa so se po besedah ministra podaljšale za desetkrat. Zato je ministrstvo pripravilo nekaj predlogov sprememb. V kratkem bo objavljen tudi razpis, s katerim bodo skušali razširiti opravljanje zdravstvenih storitev na vse tiste, ki imajo dovoljenje za delo. Dejal je, da nekateri s takšnim načinom sicer niso zadovoljni in govorijo o prelivanju jav- nih sredstev na raven zasebnih zdravnikov. Toda po šestih letih neuspelih poskusov z javnim sektorjem je po Gantarjevih besedah čas, da angažirajo vse, ki so za delo usposobljeni, imajo licence in bodo lahko pripomogli k skrajšanju čakalnih dob. Minister je ob tej priložnosti še poudaril, da se je epidemiološka slika v zadnjem obdobju poslabšala praktično po vsem svetu, z izjemo Italije tudi v državah okoli nas. Izkazalo pa se je tudi, da so veljavni ukrepi, če jih ljudje upoštevajo, dovolj učinkoviti. Še preden bi začeli razpravo o novih ukrepih, je torej treba zagotoviti upoštevanje veljavnih pravil, povečati število testiranj in epidemioloških raziskav, zagotoviti dostopnost in izboljšati nadzor. Glede cepljenja prot gripi pa je dejal, da podpira čim obsežnejše cepljenje starejših, saj se bližata jesen in zima, ki prinašata te zdravstvene težave. Zaradi covid-19 jih bo težje prepoznavati in zdraviti. V kratkem bodo o tem pripravili akcijo ozaveščanja. Glede uporabe mask v zunanjih prostorih je Gantar dejal, da se mu to ne zdi strokovno upravičeno in smiselno. Predlagano predčasno zapiranje lokalov pa ima svoj namen, saj večina okužb v zadnjem času izvira iz zasebnih zabav in druženja v lokalih. Nekaj dni kasneje je vlada na svoji 32. redni seji sprejela sklep, da je nošenje mask obvezno tudi na odprtih javnih prostorih, kjer se zbira veliko ljudi, kot so na primer tržnice, mestna jedra … Nošenje mask v zaprtih javnih prostorih je po teh ukrepih obvezno za učence od 7. razreda dlje, dijake in študente. Tudi vzgojitelji in učitelji v razredih vseh stopenj morajo nositi maske. V veljavo pa je stopila tudi odločitev o omejitvi obratovanja gostinskih lokalov, ki lahko delujejo med 6. in 22. uro. Če se bo število okužb še povečevalo, pa vlada pripravlja tudi več drugih ukrepov. Migojničani po požaru spet doma D. N. V začetku lanskega oktobra je zagorelo ostrešje večstanovanjske hiše v Migojnicah 102. V hiši so stanovale štiri družine, ki so med obnovo začasno živele pri sorodnikih in v stanovanju Občine Žalec. Zdaj so spet doma, v obnovljeni hiši, kar je še en dokaz človeške solidarnosti. Požar, ki je izbruhnil v mansardnem stanovanju in šestim stanovalcem iz štirih gospodinjstev vzel njihov dom, je v javnosti že nekako pozabljen, a v stanovalcih bo spomin na nesrečo ostal za vedno. V požaru sta bili popolnoma uničeni dve mansardni stanovanji, zaradi posledic odpravljanja požara pa sta bili neprimerni za bivanje tudi obe stanovanji v pritličju. Vse družine so bile začasno pod drugo streho, tri pri sorodnikih, ena v stanovanju Občine Žalec, ki je za obnovo zagotovila tudi znaten del sredstev. Po požaru so pri čiščenju poškodovane stavbe in okolice priskočili na pomoč gasilci PGD Griže, žalsko območno združenje Rdečega križa pa je začelo z zbiranjem finančnih sredstev za obnovo hiše na posebnem transakcijskem računu. Potek zbiranja donatorskih sredstev je spremljal Odbor za pomoč Migojničanom in s stanovalci organiziral tudi posvete o načinu porabe sredstev. Na transakcij- Hiša je sedaj ponovno dom štirim gospodinjstvom. skem računu se je od 15. oktobra lani do 28. februarja letos zbralo nekaj več kot 15.500 evrov, od česar so skoraj 3.500 evrov namenili izdelavi projektov, dobrih 12.000 pa izdelavi fasade. Preostala sredstva predstavlja zavarovalnina, ki so jo stanovalci porabili za obnovo strehe in stanovanj. Zaradi nove fasade je hiša sedaj tudi energetsko bolj varčna, stanovalci pa imajo lepo obnovljena in urejena sta- novanja. Za vso pomoč so hvaležni prostovoljkam Krajevne organizacije Rdečega križa Griže, ki so na terenu zbirale prostovoljne prispevke, krajevnim organizacijam Rdečega križa Liboje, Gotovlje, Braslovče in Vransko, zvezi združenj Rdečega križa Slovenije, podjetjem, posameznikom in medijem, ki so z objavami o njihovi nesreči pomagali zbrati pomemben delež sredstev za obnovo. Minister na obisku T. Tavčar Na obisku v Braslovčah in Žalcu so se pogovarjali o odzivu lokalnih skupnosti na epidemijo in o novem zakonu za finančno razbremenitev občin. Minister Koritnik med pogovorom na Občini Braslovče Minister je v Žalcu obiskal tudi fontano piv. Minister za javno upravo Boštjan Koritnik se je konec avgusta sestal z županoma občin Braslovče in Žalec. V Braslovčah se je minister najprej srečal z županom Tomažem Žoharjem, direktorico občinske uprave Natjo Šketa Miser in poveljnikom občinskega štaba civilne zaščite Rokom Ušenom. Največ pozornosti so v pogovorih namenili odzivu lokalnih skupnosti na epidemijo virusa covid-19 in možnim izboljšavam nekaterih ukrepov pred bližajočimi se jesenskimi meseci. Minister Boštjan Koritnik je ob tem izpostavil dobro organiziranost braslovške občine in njenih služb v času epidemije. »To dokazuje, da lahko manjše skupnosti z dobrim vodenjem vzpostavijo standarde, po katerih se naj ravnajo tudi večje občine.« Minister je na svoji »mini« turneji obiskal tudi največjo občino v Spodnji Savinjski dolini Občino Žalec, kjer se je sestal županom Jankom Kosom, načelnico žalske upravne enote Simono Stanter, poveljnikom občinskega štaba civilne zaščite Robertom Vasletom in pooblaščenko župana Hano Šuster Erjavec. Govorili so predvsem o novem Zakonu o finančni razbremenitvi občin, ki naj bi ga vlada v prihodnjih tednih vložila v parlamentarno razpravo. Zakon pa, kot poudarja minister Koritnik, prinaša znižanje stroškov občin v predvidenem sku- pnem znesku 30 milijonov evrov. Župani so se sicer več let borili za dvig povprečnine in ga nedavno tudi dosegli. Še vedno pa opozarjajo, da občine kmalu ne bodo več zmogle izpolnjevati vseh z zakoni dodeljenih nalog. Kot je zatrdil Koritnik, se na ministrstvu tega zavedajo. Prepričan je, da bo sistem financiranja občin »še deležen sprememb in izboljšav«. Ob tem je minister za javno upravo dejal še, da se je ravno v zaostrenih razmerah zaradi novega virusa pokazalo, kako pomembno je občinsko vodenje. »Tudi na državni ravni se zavedamo, da moramo iskati načine, kako lahko država občinam še pomaga, kot so v covid situaciji občine pomagale državi. Nenazadnje je vsak občan hkrati tudi državljan, zato moramo hoditi z roko v roki,« je prepričan. Župani seveda želijo te besede izkusiti tudi v praksi. Minister je srečanje v Žalcu zaključil pri Fontani piv Zeleno zlato, ki jo je obiskal v družbi župana Janka Kosa. Čeprav sam piva ne pije, je nad idejo in uspehom, ki ga doma in v tujini žanje fontana, navdušen. »Žalska inovativnost, ki so se ji na začetku marsikje posmehovali, sedaj kaže odlične rezultate. Tudi za vse Slovence si želim, da bi večkrat bolj verjeli vase, morda malo tvegali, a na koncu uspeli,« je ob tem dodal minister. NA NOVI LOKACIJI! Šlandrov trg 25 (Savinova hiša) URADNE URE OD TORKA DO PETKA 11.00-13.00 (razen srede) SREDA 13.00-17.00 utrip@zkst-zalec.si 03 712 12 80 po dolini ŠT. 9 I september 2020 7 Tedni vseživljenjskega S spoštovanjem ukrepov preprečujemo širitev virusa učenja drugače Bina Plaznik L. Kolar V Spodnji Savinjski dolini smo od začetka epidemije do vključno 26. septembra zabeležili 127 okužb, samo v zadnjih štirinajstih dneh 41. Potem ko so se spodnjesavinjske občine v prvem pomladanskem valu v času proglašene epidemije držale odlično in jo odnesle brez množičnih okužb, pa se je število slednjih avgusta, posebej pa septembra, začelo stopnjevati tako kot malodane povsod po Sloveniji. Najslabše sta jo odnesla Občina Braslovče s covid žariščem v osnovni šoli in Dom Nine Pokorn v Občini Žalec. A v zadnjih dneh septembra se je situacija povsod stabilizirala. V občinah Spodnje Savinjske doline sta bili glede na število prebivalcev najbolj izpostavljeni Občina Braslovče, ki je do sedaj (upoštevali smo podatke do vključno 26. 9.) zabeležila skupaj 40 okužb, kar je 0,72 odstotka prebivalcev, in Občina Tabor, kjer je bilo do tega datuma 14 okuženih, kar je po deležu celo največ v dolini – 0,84 odstotka prebivalcev. Nominalno pa je do sedaj v dolini zabeležila največ okuženih Občina Žalec – 41, vendar pa je to le 0,19 odstotka prebivalcev občine. Po deležu od skupnega števila prebivalcev v občini sta z Žalcem primerljivi tudi Občina Vransko s pet covid pozitivnimi (0,19 odstotka) in Občina Polzela, kjer je bilo do sedaj skupaj okuženih 0,18 odstotka prebivalcev oz. 11 lju- di. Glede na delež okuženih v skupnem številu prebivalcev posamezne občine je druga najvišje uvrščena Občina Prebold s skupaj 16 okuženimi, kar je 0,31 odstotka. V zadnjih štirinajstih dneh (torej od 12. do vključno 26. septembra) so v šestih občinah Spodnje Savinjske doline odkrili skupaj 41 okužb, torej skoraj tretjino vseh okužb. Največ, 14, jih je ponovno zabeležila Občina Braslovče, v kateri se sicer trend umirja, sledi Žalec z devetimi in Prebold z osmimi okužbami, Vransko in Tabor s po štirimi in Polzela z dvema okužbama. Izpostavljena šola in dom Najbolj izpostavljeni septembrski žarišči sta bili Osnovna šola Braslovče s POŠ Trnava in Dom Nine Pokorn Grmovje. Do 10. septembra so potrdili 20 okužb z virusom covid-19 na OŠ Braslovče, med njimi je bilo 11 zaposlenih in devet učencev. Zato so začasno zaprli POŠ Trnava in vrtec Trnava, v karanteni pa so bili še trije oddelki v OŠ Braslovče, kasneje je bilo v karanteni pet oddelkov. Povečevalo se je tudi število okuženih učencev (največ 17) in zaposlenih (največ 17). Stanje pa se je začelo izboljševati že 23. septembra. Minuli petek, 25. septembra, je bilo po podatkih na spletni strani šole bolnih le še pet učencev in deset zaposlenih. Žarišče je nastalo tudi v Domu Nine Pokorn Grmovje, kjer so vzpostavili redni stik z epidemiološko službo NIJZ in vsemi pristojnimi institucijami. Delo v enotah so že prej organizirali tako, da ima vsaka enota stalen tim zaposlenih, in vseskozi skrbno spremljali zdravstveno stanje stanovalcev in zaposlenih. Okužba je pri vseh potekala brez večjih zapletov. Dobro ukrepanje vodstva doma in vseh zaposlenih je v teh dneh prineslo stabilno sliko brez novega povečevanja okužb. Obiskov v domu ni bilo, so pa veliko komunicirali in s svojci sodelovali na daljavo. Sredi septembra so v skladu z navodili NIJZ ponovno izvedli testiranje pri stanovalcih in zaposlenih. Okužbo so zaznali le pri eni stanovalki, ki je bila sicer brez znakov okužbe in je bila takoj premeščena v rdečo cono. Vsaj za zdaj se trend na obeh najbolj izpostavljenih lokacijah umirja, kar pomeni, da so ukrepi zalegli in da se jih vključeni držijo. Želimo si, da se v dolini ne bi pojavila nova žarišča, zato se držimo zapovedanih ukrepov. Veščine in znanja prostovoljstva D. Naraglav V septembru je konzorcij šestih območnih združenj Rdečega križa Slovenije izdal katalog prostovoljskih del V katalogu Rdečega križa Slovenije lahko poiščite aktivnost, s katero si v prostem času obogatite znanje in z njim pomagate prebivalcem lokalnega okolja. Katalog so izdale organizacijske enote RKS: Ljubljana, Cerknica, Tolmin, Ajdovščina, Kočevje in Žalec. Kot nam je povedal sekretar žalske enote RK Žalec Matjaž Črešnovar, je Ministrstvo za javno upravo Republike Slovenije v okviru javnega razpisa Razvoj in profesionalizacija NVO in prostovoljstva 2019 subvencioniralo projekt šestih območnih združenj RKS z naslovom Prostovoljci, temelj organizacije. Splošni cilji jav- nega razpisa so: vzpostavitev spodbudnega podpornega okolja za delovanje in razvoj nevladnih organizacij, spodbujanje solidarnosti in kakovostno prostovoljstvo ter razvoj različnih oblik prostovoljstva na lokalni, nacionalni in mednarodni ravni. Člani konzorcija so med drugim izdali katalog prostovoljskih del, organizacijska enota Žalec pa razvojno strategijo za vključevanje mladih v prostovoljstvo na območju Spodnje Savinjske doline, ki govori o krepitvi prostovoljstva v naslednjih petih letih. V tem obdobju si bodo prizadevali za večjo pokritost terena s prostovoljci Rdečega križa, zato vabijo k sodelovanju nove kandidate. Ti si lahko v katalogu pregledajo obstoječe aktivnosti in se vanje po svoji izbiri vključijo. Krepili in promovirali bodo vključenost mladih, uredili in poenotili sistem za spremljanje in podporo prostovoljcev ter povečali njihovo usposobljenost. Konzorcij bo primer dobre prakse povezovanja prostovoljstva v območnih združenjih RKS in razvijanja enotnega, a fleksibilnega sistema prostovoljstva. Parade učenja v Žalcu letos prvič v zgodovini njenega izvajanja ni bilo. Mirjana Bevanda, svetovalka projekta LAS Zeliščarke so predstavile zelišča, naravo in zdravje. Žalska ljudska univerza sodeluje v Tednih vseživljenjskega učenja (TVU) že od samega začetka izvajanja tega vseslovenskega projekta pod okriljem Andragoškega centra Slovenije. Tako aktivno prispeva k promociji učenja in izobraževanja v Spodnji Savinjski dolini in širše v savinjski regiji. Z izvajanjem raznolikih dogodkov, prireditev v TVU in koordinacijo najrazličnejših institucij na našem območju pomaga pri udejanjanju slogana »Slovenija, učeča se dežela« ter pri uresničevanju nacionalnih in evropskih strategij na področju izobraževanja. Osrednjo vlogo v TVU ima Parada učenja – Dan učečih se skupnosti. Žalec je letos, prvič v zgodovini njenega izvajanja, ni doživel. Vseeno pa so lokalno odprtje TVU obeležili 9. septembra. Direktorica UPI Žalec Franja Centrih je pojasnila: »9. septembra smo obeležili lokalno odprtje TVU. Ponavadi smo Zbirajo nevarne odpadke T. T. Ekipa podjetja Simbio, ki zbira nevarne odpadke, se je po spomladanskem »koronapremoru« podala na pot 14. septembra, s premično zbiralnico pa bo obiskala vse krajevne skupnosti v 12 občinah, kjer Simbio zbira komunalne odpadke. V spodnjesavinjskih občinah Polzela, Prebold, Žalec, Braslovče, Tabor in Vransko bo akcija zbiranja nevarnih odpadkov potekala od 7. do 15. oktobra. Urnike so uporabniki prejeli skupaj z avgustovskimi položnicami, ki so prispele v njihove nabiralnike v začetku septembra. Da se bodo lah- ko pravočasno pripravili, so objavili urnik zbiranja tudi na svoji spletni strani. Občani lahko v premično zbiralnico prinesejo nevarne odpadke iz gospodinjstev (na primer motorna in jedilna olja, akumulatorje in baterije, čistilna sredstva, barve, lake in topila, zdravila in pesticide) ter manjšo odpadno električno in elektronsko opremo do velikosti sesalca (kartuše/tonerje, monitorje in računalniške pripomočke, elektronske medije, male kuhinjske aparate, električna orodja, odslužene telefone, žarnice in plinske sijalke ter električne igrače). Kontakt: 03 777 14 23 ali 051 665 566 WWW.UNIFOREST.SI teden začeli s Parado učenja, za katero vsako leto kandidiramo na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport. Letos je bilo na razpolago veliko manj sredstev, zato žal nismo bili izbrani na razpisu. Organizirali pa smo skupno prireditev, ki smo jo poimenovali »Učim se, torej sem.« Vemo, da je situacija s covidom vse presenetila, zato stvari počnemo nekoliko drugače. TVU je prestavljen s spomladanskega na jesenski čas, dogodke izvajamo v manjših skupinah, na manjših lokacijah, zato da lahko upoštevamo priporočila NIJZ. Prireditev je številčno manj, vendar bodo vseeno pokazale, kako pomembno je, da se učimo celo življenje, v vseh življenjskih obdobjih. Na UPI-ju so se danes predstavila nekatera društva, ki so prikazala svoje ustvarjanje, med drugimi mlade gasilke in projekt Lokalna akcijska skupina. Ker smo v obdobju vpisov v novo šolsko leto, smo izvedli tudi informativni dan za vpise v srednješolske programe in tudi v osnovno šolo za odrasle.« »Prireditev je številčno manj, vendar bodo vseeno pokazale, kako pomembno je, da se učimo celo življenje, v vseh življenjskih obdobjih.« UPI Žalec obeležuje letos 45 let delovanja. Po besedah direktorice obletnice ne bodo posebej praznovali. 11. septembra leta 1975 je bila ustanovljena Delavska univerza Žalec, ki so jo leta 1990 preimenovali v UPI – ljudsko univerzo Žalec. Ponosni so na pot, ki so jo v tem času prehodili. Med drugim so v lokalno okolje »pripeljali« veliko evropskih sredstev za brezplačno učenje in izobraževanje. Trenutno so nosilci dveh velikih konzorcijskih aktivnosti: pridobivanja temeljnih in poklicnih kompetenc ter svetovanja za odrasle. Ponosni so tudi na večgeneracijski center Planet generacij, v katerem se ukvarjajo z ranljivimi ciljnimi skupinami. Na dnevno druženje pa prihajajo otroci, ki dobijo tudi učno pomoč, če jo potrebujejo. Pod koordinacijo UPI – ljudske univerze Žalec so v letu 2020 kljub omejevanju izvedli že 63 dogodkov s skupno 25 izvajalci. 8 osrednje teme ŠT. 9 I september 2020 V dolini pijemo zelo kakovostno vodo Lucija Kolar T. T. V dveh letih bo trajneje rešeno tudi občasno pomanjkanje pitne vode na območju občin Braslovče in Polzela. Osnovni dejavnosti Javnega komunalnega podjetja Žalec sta oskrba s pitno vodo in nemoteno delovanje sistemov za odvajanje in čiščenje odpadnih voda. S pitno vodo tako oskrbuje preko 36.000 prebivalcev Spodnje Savinjske doline, torej občin Žalec, Polzela, Prebold, Braslovče, Tabor in Vransko. Dolžina vodovodnega omrežja, s katerim podjetje upravlja, je približno 410 km. Upravljajo s 37 objekti za zajem vode, 50 vodohrani za akumulacijo vode, 37 črpališči in prečrpališči ter s 15 objekti za pripravo vode (dezinfekcijo, kloriranje). JKP Žalec upravlja tudi s kompleksnimi kanalizacijskimi sistemi, ki so namenjeni zbiranju in transportu odpadnih voda, sestavlja pa jih 233 kilometrov kanalov, sedem razbremenilnih objektov, sedem zadrževalnih bazenov, sifoni, štirideset črpališč odpadne vode … V upravljanju imajo osrednjo čistilno napravo v Kasazah in še sedem manjših čistilnih naprav. V času klimatskih sprememb, ko zaznavamo ekstremne vremenske okoliščine, ekstremna neurja in ravno tako ekstremne suše, je njihovo delo posebej zahtevno in vpliva na zelo pomembno področje življenja ljudi v tej dolini. O tem, kako se znajdejo v teh razmerah, smo se pogovarjali z direktorjem Matjažem Zakonjškom, ki je del JKP Žalec že 24 let. Mar klimatske spremembe res tako vplivajo na oskrbo z vodo? »Klimatske spremembe so pri oskrbi z vodo bolj pomembne, kot si večina ljudi misli. Bistvo klimatskih sprememb, kot jih vidim jaz, je v izredno intenzivnih padavinah in potem v dolgotrajnih sušah. Torej imamo ekstreme brez postopnih prehajanj, kot smo jih bili vajeni včasih. To pa vpliva na vodne vire in zaloge vode, ki so na razpolago.« Konec marca ste kot vsako leto objavili letno poročilo. Kakšno vodo pijemo v tej dolini? »V Spodnji Savinjski dolini pijemo zelo kakovostno pitno vodo. Izvidi nacionalnih laboratorijev kažejo 99-odstotno skladnost vzorcev, praktično skoraj nimamo negativnega vzorca in smo s kakovostjo vode zelo zadovoljni. A zanjo moramo ustrezno skrbeti. Ko reče nek- Čistilna naprava v Kasazah do, da se je voda zakalila, je to le trenutno stanje v izjemnih okoliščinah, kot so denimo neurja, zaradi katerih moramo sprejeti določene ukrepe. V principu pa imamo odlično vodo, ki jo lahko pijemo brez kakršnega koli zadržka, dokler so razmere normalne. Kalna voda še ne pomeni, da je strupena za zdravje. Za obvladovanje kalnosti imamo tehnične rešitve z vgrajeno ustrezno opremo. Ko merilec motnosti zazna kaljenje na vodnem viru, ga takoj izloči iz sistema, tako da voda iz takšnega zajetja sploh ne gre v sistem. Ljudje ne opazijo, da je prišlo do tega. Če pa nam zaradi vremenskih ujm zajetje preplavi potok, potem nobena elektronika ne pomaga. To se je zgodilo letos na zajetju v Libojah. V letošnjih vremenskih ujmah so zakalila tudi določena zajetja pitne vode, ki niso še nikoli doslej. Občasno zakali vodni vir Izvirnica v Preboldu, letos pa je prvič v vseh letih zakalil vodni vir Merince na Vranskem. Preventiva? »Preventivna možnost je vgradnja ustrezne tehnične opreme. Letošnja neurja so nas naučila, da bomo pospešeno vgrajevali tehnično opremo tudi na drugih vodnih virih. Večji je problem na Vranskem, saj ne moremo kar izločiti glavnega vodnega vira Merince. Če bi ga ob zakalitvi izločili, bi bili vsi od Vranskega do Braslovč brez vode. Rešitev je ureditev novega zajetja Zaplanina, s katerim se ukvarjamo že od leta 1997. Upam, da ga bomo najkasneje v dveh letih z veliko investicijo uspeli urediti. Do takrat pa bo treba občasno malo potrpeti. Pa še nekaj je: kalnost vode na zajetju sicer v dnevu ali dveh izgine, ampak da lahko ljudi o tem obvestimo, moramo najprej očistiti sistem, potem dati vzorce na testiranje in dobiti od Zavoda za zdravstveno varstvo potrditev, da je voda neoporečna. To pa traja še kak dan, dva več. Voda na pipah je medtem že povsem čista, a brez uradne potrditve ne moremo posredovati uradnega obvestila, da je raba varna. Načeloma bi lahko, toda kaj pa, če se kaj zgodi?« Zakaj traja ureditev zajetja Zaplanina tako dolgo, že od leta 1997? »Začelo se je z izgradnjo avtoceste, ki gre pri Ločici v tunel. Tam je zajetje pitne vode za Ločico, ki jo oskrbuje lokalni vodovod. Takrat so predvidevali, da bo to zajetje presahnilo. Zaradi tega smo poiskali drug vodni vir, ki bi bil istočasno napajalni vodni vir za Ločico. Viški vode, v sušnem obdobju je to nekje 14 litrov na sekundo, pa bi tekli v sistem Vransko, Braslovče, Polzela. Tako bi ta vodovodni sistem dobil dodatne količine zelo kakovostne pitne vode. Potem pa se je pri tunelu pokazalo, da zajetje ni presahnilo in od prvotnih idej so se začeli odmikati. Vse skupaj je zastalo. Zaradi klimatskih sprememb, razvoja doline in povečane porabe vode pa tudi zaradi večjih potreb kakovostnega vodnega vira na tem področju smo projekt znova odprli in v novih razvojnih projektih predvideli sofinanciranje države in občin.« Ali bo to dolgoročno rešilo problem občasnega pomanjkanja vode na območju Polzele in Braslovč, ki se je letos kar nekajkrat pokazal? »Da, to bo rešilo problem premajhnih količin pitne vode v sušnih obdobjih. Občini Braslovče in Polzela sta se povezali v prizadevanjih, da bi nekje okrog Gomilskega pridobili še dodaten vir pitne vode. To bi bil rezervni vodni vir, ki bi v primeru zakalitev ali velikih okvar v sistemu omogočal, da bi težave premostili in imeli tudi v takšnih primerih normalno oskrbo.« Kdaj torej lahko ljudje na tem območju pričakujejo, da se bo občasno pomanjkanje vode trajneje rešilo? »Mislim, da bo problem popolnoma rešen v roku dveh let. Gre torej za vodno zajetje Zaplanina in rezervni vodni vir na Gomilskem, s čimer bo pokrito območje Vranskega, Braslovč, Polzele in dela Prebolda. Sistemi so namreč med sabo povezani.« Se pa pomanjkanje vode najbolj kaže v zadnjih dveh letih … »Na območju Savinjske doline zadnji dve leti nismo imeli prave zime. Imeli smo zime brez snega. Privarčevali smo, ker ni bilo potrebno plužiti, vendar pa v hribih nimamo več vode. Na primer, če je padavin dovolj, priteče pri normalni vodnatosti iz Liboj okrog 85 litrov vode na sekundo. Tako se lahko črpališče v Vrbju vklopi le še tu in tam, saj je vode dovolj za pokrivanje potreb. Letos pa smo imeli aprila, ko se je suša že kazala, samo Matjaž Zakonjšek 24 litrov vode na sekundo. Običajno se tako nizka količina vode pojavi v juliju za nekaj dni. To je bil tudi vzrok za pomanjkanje vode v občinah Braslovče in Polzela. Poleti je tudi sicer poraba večja zaradi zalivanja vrtov in polnjenja bazenov. Vsi mislijo, da je poletno deževje kaj prineslo. Bilo ga je dovolj za solato in travo, do vodnih virov pa ta voda ni pritekla. Tudi v zadnjem velikem nalivu, ki je naredil toliko škode, je voda le odtekla. Sneg je tisti, ki se topi počasi in pronica v zemljo ter polni vodne rezervoarje. S to vodo zdržimo do julija, potem vklopimo črpališča talne vode, nato pa pride jesen, ko se ob padavinah začnejo rezervoarji spet polniti. Toda letos ni bilo tako. Bolj zgodaj kot sicer se je začela suša.« »V Spodnji Savinjski dolini pijemo zelo kakovostno pitno vodo. Izvidi nacionalnih laboratorijev kažejo 99-odstotno skladnost vzorcev, praktično skoraj nimamo negativnega vzorca in smo s kakovostjo vode zelo zadovoljni. A zanjo moramo ustrezno skrbeti.« Kako je z oskrbo na območju Občine Žalec? »Občina Žalec je vsa leta v vodne vire veliko investirala. Na območju vodnega vira Vrbje smo letos zvrtali še eno vrtino in imamo sedaj že tri. Vsi preizkusi, ki smo jih naredili, kažejo na kakovostno pitno vodo. Vrtamo v drugi horizont talnice, to je nekje do globine 25 m, ki je bistveno bolj zaščitena kot prvi horizont. Nova vrtina bo omogočala črpanje okrog 30 litrov vode na sekundo. Izvedba vrtine in tudi navezava na sistem sta predvideni v proračunu občine, tako da bo vrtina v sistemu že leta 2021. Trenutno čakamo samo še na vodno dovoljenje, vsi dokumenti pa so že na ustreznih ministrstvih. Razen tega imamo še eno vrtino, ki smo jo spravili v pogon lani, kar pomeni, da ima Občina Žalec že sedaj precej dobro trajno rešitev. Zagotovo pa bo nujno potrebno obnoviti še nekaj vodovodov.« Ali bo za to potrebna tudi kakšna podražitev vode? Sicer je temu namenjena omrežnina, ampak ali bo to dovolj? »Iz cene vodarine pokrivamo izključno stroške obratovanja in vzdrževanja sistema. To ni denar, namenjen investicijam. Omrežnina se v celoti redno mesečno odvaja v občinski proračun. S tem denarjem, ki mu doda še določen znesek iz proračuna, občina obnavlja obstoječe sisteme. Omrežnina za Občino Žalec znaša na letnem nivoju približno 238 tisoč evrov, kar se sliši veliko, a pri velikih potrebah sistema se hitro porabi. Ponekod imamo še salonitne cevi, o katerih se veliko govori, kako škodljive da so. Treba pa je povedati, da salonit v primeru pitne vode ni nevaren, ker azbest ne prehaja v človeško telo skozi prebavni trakt, ki ga izloči, ampak skozi pljuča. Vsaka streha, ki je narejena iz azbestne kritine, je za ljudi bolj nevarna, kot pa voda, ki teče skozi take cevi. To so starejše cevi in so od znotraj oblečene z vodnim kamnom, tako da voda sploh nima neposrednega stika z azbestom. Vendar jih zaradi izgub vseeno postopno zamenjujemo. Gre za stare cevi z dotrajanimi tesnili, skozi katera po kapljicah uhaja voda. Ko kapljice sešteješ, recimo na treh kilometrih vodovoda od Roj do Žalca, ki je naš najstarejši vodovod iz leta 1959, ugotoviš, da izgubiš vsaj liter ali dva na sekundo. In če teče voda deset let, se nabere … V okviru omrežnine sta tudi števnina, ki služi rednemu menjavanju vodomerov, in priključnina. Slednja služi za obnovo in popravilo priključkov. Skratka, intenzivno obnavljamo stare vodovodne priključke in stare cevi v skladu s planom občine zamenjujemo tam, kjer naši podatki izkazujejo največ okvar. Za vse občine smo pripravili desetoziroma petnajstletne programe obnov vodovodnih sistemov. Če hočemo imeti v sistemu dovolj vode, moramo vanj spraviti dovolj pitne vode in zmanjšati izgube. Že samo zmanjševanje izgub v sistemu pomeni, da imamo vode dovolj. Če pa želimo sanirati vse kritične točke, bo to trajalo deset do petnajst let. Ne gre hitreje, ker nobena občina ne more vložiti toliko denarja naenkrat.« Kako pa je s porabo vode skozi leta? »Malenkost se povečuje, čeprav se je sedaj v glavnem stabilizirala. Ko smo leta 1991 začeli samostojno pot osrednje teme ŠT. 9 I september 2020 v svoji državi in so podjetja izgubila trge, so tudi bolj gledala na ekonomiko, na stroške in so med drugim zmanjševala tudi porabo vode. Potem se je ta trend umiril in v zadnjih letih se je poraba zopet povečevala. Na območju Spodnje Savinjske doline smo porabili skoraj tri milijone kubikov na leto. Zdaj pa smo nekje na 2,35 milijona kubikov.« Kako se v celotno zgodbo vključujejo zasebni vodovodi? »Lokalni vodovodi so specifika, ki jo poznamo že trideset let. So v zasebni lasti več lastnikov, ki so jih zgradili v času socializma na območjih, kjer ni bilo javnih vodovodov. Nekaj teh sistemov smo že prevzeli. Vodilno vlogo pri tem odigra občina, ki investira kar velika sredstva, da določen del vodovoda obnovi, tako da je skladen s higienskimi in tehničnimi standardi kot ostali javni vodovod in potem se vodovod prevzame. Takšen je že bil primer vodovoda Železno, ki smo ga prevzeli pred leti. Kaj je problem pri lokalnih, zasebnih vodovodih? Skozi čas se število prebivalcev na Sofinanciranje malih čistilnih naprav Občina Braslovče je 21. septembra objavila Javni poziv za sofinanciranje malih komunalnih čistilnih naprav v Občini Braslovče za leto 2020. Vlagatelji se lahko prijavijo na javni poziv do 30. 10. 2020. Poziv in prijavni obrazci so na voljo na spletni strani občine www.braslovce.si. Višina dodeljenih sredstev za sofinanciranje male komunalne čistilne naprave za posamezno stanovanjsko enoto iz tega javnega poziva znaša do sto odstotkov dejansko upravičenih stroškov, vendar ne več kot tisoč evrov za vsako stanovanjsko enoto. L. K. nekem območju povečuje in s tem tudi poraba vode. Vodni viri pa imajo omejene zaloge in naenkrat morajo vodo s cisternami voziti gasilci. Zato se potem pojavijo želje, da bi se priključili na javni vodovodni sistem. Tak primer je bil tudi v Zabukovici, kjer so se vsi lastniki vodovoda zavezali, da ga bodo brezplačno predali občini, kajti občina ne more vlagati v sistem, ki ni v njeni lasti. Občina bo morala še veliko vložiti, nekatere zadeve dograditi in zagotoviti na tem območju dovolj močan vodni vir. Postopek takšne izvedbe lahko traja kakšno leto, dve, tri ... Investicija v lokalni vodovod Zabukovica z več kot sto objekti bo stala med petsto in sedemsto tisoč evrov, potem bo ta vodovod lahko prešel v javni vodovodni sistem.« Koliko pa je še lokalnih vodovodov v tej dolini? »Okrog trideset jih je še vedno, pokrivajo pa okrog štiri odstotke prebivalcev na tem območju. Če danes gradiš v pasu sto metrov od javnega vodovoda, si se dolžan nanj priključiti ne glede na to, ali imaš svoj lasten vodni vir ali ne. Po priključitvi občan izgubi pravico do lastnega vodnega vira, kajti voda ni last občanov ali občine, voda je last Republike Slovenije. Torej moraš imeti vodno dovoljenje, ki pa s priklopom na javno vodovodno omrežje preneha veljati. Res pa veliko teh vodovodov niti nima vodnega dovoljenja za porabo vode v gospodinjske namene, ampak običajno za zalivanje. Problem pa je še nekje drugje: če ima nekdo svoj lastni vodni vir in je hkrati priključen na javni vodovod, slednjega koristi, ko njegova voda presahne. Lahko pride do različnih okužb iz lokalnega vodovoda, krivijo pa potem javni vodovod. Z analizami seveda dokažemo, da je z vodo iz javnega vodovoda vse v redu.« Če se dotakneva kanalizacije, pa začniva z vašim nedavnim opozo- rilom občanom, naj v kanalizacijo ne mečejo rokavic iz lateksa in zaščitnih mask. Je to zelo pereče? »Ljudi mečejo v kanalizacijo vse mogoče, od damskih vložkov in palčk za ušesa do plastičnih rokavic in mask v zadnjem času. Vse prestrežemo na čistilnih napravah, a ves ta material je nevaren, saj v ceveh lahko naredi čepe in pride do zabitja kanalizacije. Cevi sicer redno čistimo, ampak kljub temu pride občasno do zabitja.« Na kanalizaciji ste v zadnjih 14 letih veliko naredili, tudi s pomočjo evropskih sredstev. Kaj vse ste do zdaj zgradili in koliko je še potenciala? »Pred leti, ko smo gradili v dolini največji del kanalizacije skupaj s čistilno napravo, je bilo iz kohezijskih sredstev zgrajenih kar 28 kilometrov kanalizacije, hkrati s tem pa so občine zgradile veliko lokalnih kanalov, priključkov, ki so bili pogoj, da smo sploh lahko kandidirali za evropska sredstva. Tako lahko danes govorimo o več kot 230 kilometrih kanalov v vseh šestih občinah. To je res velik in močan sistem. Ob tem pa občini Tabor in Vransko nista vezani na čistilno napravo Kasaze, ampak imata svoje čistilne naprave. Blato iz teh čistilnih naprav se redno vozi v obdelavo v Kasaze. Razdalja iz teh dveh občin je enostavno predolga, da bi bilo ekonomsko upravičeno graditi povezavo. Bolj ekonomična je graditev malih čistilnih naprav in potem dovoz blata v Kasaze. Je pa to velikanski sistem, pisan po materialih, presekih cevi, tipih sistemov.« Kje so še sive lise? »Dejstvo je, da se kanalizacija gradi po tako imenovanih aglomeracijah, to je območjih, na katerih je koncentracija prebivalstva tako velika, da je smiselno graditi javno kanalizacijo. Posamezna mala območja znotraj aglomeracij še obstajajo, vendar pa se na njih sedaj gradijo kanalizacije. Če želiš danes za neko gradnjo dobiti gradbeno dovoljenje in nisi na območju javne kanalizacije, moraš po zakonu obvezno zgraditi malo čistilno napravo. Pri tem še vedno pomagajo občine, ki imajo v proračunih na voljo sredstva za subvencioniranje malih čistilnih naprav. Nerešenih območij v glavnih aglomeracijah je na območju te doline še zelo malo, do leta 2022 pa moramo odpraviti tudi ta. »Mislim, da bo problem popolnoma rešen v roku dveh let. Gre torej za vodno zajetje Zaplanina in rezervni vodni vir na Gomilskem, s čimer bo pokrito območje Vranskega, Braslovč, Polzele in dela Prebolda. Sistemi so namreč med sabo povezani.« Ste že uskladili težave z Mlekarno Celeia, ki je največji porabnik pitne vode in tudi zelo obremenjuje čistilno napravo? V preteklem obdobju se je precej govorilo tudi o smradu iz jaškov. »Mlekarna je največji porabnik pitne vode v Občini Žalec in plačuje normalno ceno kot vsi porabniki. Težave smo imeli v preteklem obdobju le na področju odvajanja voda, a smo odnose v zadnjem letu uredili. Z novim vodstvom zelo korektno sodelujemo. Vse pretekle obveznosti so poravnane in sprotne tudi. Sedaj so zelo aktivni in se trudijo za zmanjšanje obremenitev odpadne vode že znotraj mlekarne. Obeta pa se tudi rešitev smradu iz jaškov skozi Petrovče, na katerega so občani večkrat opozarjali. Mlekarna Celeia bo na svoje stroške na vse jaške v Petrovčah namestila biofiltre za zmanjšanje smradu že do 9 konca letošnjega novembra. Potem bodo to predali v last občini.« Kako je v času korone delala vaša ekipa, ki je javni servis in opravlja pomembne naloge? »Ob razglasitvi epidemije 12. marca smo za stranke zaprli naša vrata. Ves čas smo polno delali, vendar ob maksimalnem upoštevanju varnostnih ukrepov. Vodovodni monterji, ki so pogosto v stiku s strankami na terenu, so delali tako, da so imeli delovna vozila z vso potrebno opremo doma, s čimer smo kar se da zmanjšali tveganje za okužbo. Oblikovali smo dvojice monterjev, ki so na podjetje prišli le takrat, ko jim je zmanjkalo materiala. Vsi imajo mobitele, tablice s podatki o vodovodnih sistemih, torej dodatni stiki z ljudmi niso bili potrebni. Zjutraj so bili na video zvezah, da so uskladili, kam gre kdo. Če bi že prišlo do okužbe, bi morda izpadla dva, ostalih osem bi pa še vseeno normalno delovalo. Ne moremo si privoščiti, da bi vsi zboleli, saj bi dolina v štirinajstih dneh lahko ostala brez vode. Občani nas lahko pokličejo po telefonu ali nam pišejo na elektronski naslov. Stvari rešimo na daljavo, brez stika in le, če to ne gre, se ob prejšnji najavi dogovorimo za fizični sestanek. Glede na drugi val okužb bomo, če bo potrebno, ponovno vzpostavili dvojice na terenu. Nihče do sedaj ni zbolel in tako želimo tudi v bodoče. V prihodnosti načrtujemo nov sistem obveščanja občanov. Vse, ki nam bodo zaupali številko svojega mobitela za namene obveščanja o okvarah in posebnostih, bomo o tem obveščali preko sms-ov. Je pa pomembno, da se na to dobro pripravimo, definiramo rajone, da ne bomo pošiljali obvestil vsevprek. To je zelo zahteven projekt, zato pričakujemo, da bo nared v nekaj mesecih. S tem želimo povečati kakovost servisa za občane.« podjetništvo in turizem 10 ŠT. 9 I september 2020 Letos manj prireditev, več postavitev skladiščnih hal L. K. B. P. V podjetju Petre šotori - hale beležijo za kar 60 odstotkov nižji promet pri najemih šotorov in opreme za prireditve. Marija Petre na lanskem Savinjskem Oktobefestu Še lani konec septembra je podjetje Petre šotori – hale z Vranskega skupaj z ZKŠT Žalec pripravljalo Savinjski Oktoberfest, v letošnjem korona letu pa kot ponudnik šotorov za različne prireditve beleži velik upad prometa. Prireditev ni, tiste redke pa so pod strogimi omejitvami in z zmanjšanim številom obiskovalcev. Predsednica Kulturnega društva Savinjski Oktoberfest Ane Mari Petre Aubreht in direktorica podjetja Petre šotori – hale Marija Petre sta v teh dneh partnerjem pri projektu (hmeljarjem, turističnim društvom in drugim) zdaj že tradicionalne prireditve Savinjski Oktoberfest poslali obvestilo, da te prireditve zaradi nastale situacije žal ne bo. »Do konca leta bomo imeli za okrog 60 odstotkov manj prometa iz naslova prireditev. Res da je tudi manj stroškov, vendar je imelo lani delo 50 ljudi, letos pa ne. Dela niso izgubili naši monterji, pač pa podizvajalci,« je povedala Marija Petre. Prireditveni del v podjetju sicer zajema dobro polovico prometa. Slabo polovico prineseta prodaja ali pa najem montažnih skladiščnih hal, ki v tem času ostajata stabilna. Glede na trge zaseda osemdeset odstotkov njihova prodaja v Sloveniji, ostalo pa prodaja v Avstriji in Italiji. A prireditev je v času korone povsod manj. Na področju najema šotorov in druge prireditvene opreme ima podjetje Petre šotori - hale v Sloveniji kar 80-odstotni tržni delež. »Tudi v času, ko je večina prireditev odpadla, smo dobili večino najbolj poznanih, ki so ostale, denimo veliki oder ob državnem prazniku priključitve Primorske k matični domovini in veliki šotor ter pagode na Kongresnem trgu v Ljubljani ob dnevu športa. Delali smo tudi v Avstriji, kjer so nas v normalnem času radi najemali tudi zaradi boljše kakovosti storitev,« pove Marija Petre. »Nova priložnost je v tem času najemanje manjših šotorov in pagod pred bolnišnicami ter zdravstvenimi domovi, kjer imajo urejeno preverjanje temperature in druge aktivnosti v povezavi s korona varnostnimi ukrepi. Kar veliko takih šotorov smo postavili v zadnjem obdobju. Prav tako so še kakšne manjše zasebne zabave na domačih dvoriščih za 20 ali 30 ljudi. Nekaj je bilo čez poletje tudi porok. A primerjalno z lanskim letom, ko smo delali po tri poroke na teden, je to minimalno. Letos je bilo samo pet porok.« Zato pa ostaja v njihovem poslovanju tudi v tem času zanimivo področje najema in prodaje skladiščnih hal, saj lahko z njimi hitro in poceni prideš do novih površin – ne le za skladišča, ampak lahko z ustrezno obdelavo z mavčnimi ploščami in opremo ustvariš prijeten poslovni prostor. »Takšne montažne hale so za podjetja manjše tveganje, lahko so trajna rešitev, lahko pa jih podrejo, ko ugotovijo, da posel ne teče po načrtu. Naše hale so tudi preverjeno dobre kakovosti, naši kupci pa so potrdili tudi dobro storitev in odzivnost.« Marija Petre meni, da bo zelo težko tudi naslednje leto, ker bo denarja manj, tudi če se rešimo korone. A pri Petretovih se ne predajo. Ane Mari, ki prevzema vajeti podjetja v svoje roke, snuje nove ideje, med drugim ima vizijo, da bi nekje postavila stalen šotor in ga dajala v najem za poroke, kajti sedaj je najem za mnoge predrag, tudi če šotor za poroke postaviš na svojem dvorišču. Stalno postavljen šotor z vso opremo pa bi najem pocenil. In še kaj novega se bo našlo v njihovem poslovanju. V tem težkem letu praznujejo tudi tridesetletnico podjetja, ki jo bodo, če bo vse po sreči, obeležili v začetku decembra. Novi vodja polzelskega TIC-a T. Tavčar Turistično-informacijski center (TIC) Polzela je v začetku avgusta 2020 dobil novega vodjo Damjana Jevšnika, ki je po poklicu univer- zitetni diplomirani inženir gozdarstva s 23 leti delovnih izkušenj v gozdarstvu in pri delu z javnostmi. Od leta 2007 je vodil tim sodelavcev v okviru družinskega podjetja TA Nasmeh. Doma je v Dobriču, kjer je tudi sedež agencije, rad ima naravo in se zavzema za njeno varovanje. O turizmu v Občini Polzela je novi vodja TIC-a Damjan Jevšnik povedal: »Izpostavil bi tri izvirne znamenitosti občine: grad Komendo z zgodbo o malteških vitezih, Goro Oljko kot najbolj obiskan hrib v Spodnji Savinjski dolini in čudoviti park pri dvorcu Šenek. Te tri turistične produkte želimo še izboljšati, jih narediti bolj dostopne in prepoznavne, potem pa ob njih razviti nove turistične produkte. Seveda je na Polzeli še več drugih zanimivosti, kot na primer edini evropski muzej nogavičarstva, ki je že v nastajanju. V imenu zveze gostiteljice je stanovske kolege pozdravil predsednik Danilo Basle. Stanovsko srečanje Saške B. P. V petek, 25. septembra, so na tržnici v Žalcu gostili stanovsko srečanje Združenja turističnih društev regije SAŠKA, ki so se ga udeležili predstavniki dvajsetih društev. Danilo Basle, predsednik Zveze turističnih društev Občine Žalec, je povedal: »Srečala so se društva iz Občine Žalec, Zgornje Savinjske doline, Velenja, Vojnika in Šmarja. Žalska zveza je članica tega regijskega združenja. Nekaj društev je predstavilo svoje aktivnosti. Hkrati smo gostom predstavili Žalec. Peljali smo jih do Kevdra ter v ekomuzej in srečanje zaključili na tržnici.« Franc Špegel, predsednik Regijske turistične zveze SAŠKA, je pojasnil: »Naša zveza zajema društva od Koroške pa vse do Kozjanskega. Včlanjenih imamo sto društev. Letno se srečamo na dveh večjih prireditvah. Prva je Veselo v poletje, ki jo organiziramo junija v Velenju, druga pa je ta, ki je letos v Žalcu. Vsako leto se selimo v drug kraj. Letošnjega sreča- Franc Špegel nja se je udeležilo dvajset društev, ki so se v večini predstavila tudi na stojnicah. To je res lep dogodek, ki je tokrat žal omejen na petdeset ljudi.« Prisotne sta pozdravila tudi podžupan Občine Žalec Roman Virant ter vodja turizma na ZKŠT Žalec Sabina Palir. Dogodek so poleg stojnic popestrili še harmonikar, obiralke hmelja in letošnja hmeljska princesa Janja Žagar ter starešina Vinko Zupanc. Hops na kolo po Savinjski dolini L. K. Sredi avgusta je ZKŠT Žalec v sodelovanju z gostilno in hotelom Grof z Vranskega v okviru trajnostnih in promocijskih aktivnosti ter razvoja kolesarskega turističnega produkta Hops na kolo pripravil študijsko turo po Savinjski dolini. Poimenovali so jo Hops na kolo in po Savinjski dolini. Namenjena je bila organizatorjem kolesarskih izletov, kolesarskim in ostalim »tour operaterjem«. »Z izvedbo študijske ture smo povezali in udeležencem predstavili kolesarjenje po dolini zelenega zlata, med hmeljišči, po stranskih poteh, kolesarskih in drugih poteh, primernih za kolesarjenje. Turo, ki je dolga več kot 60 km, smo zaključili pri prvi fontani piv na svetu, v Žalcu, slovenski prestolnici hmeljarstva in pivovarstva. Oblikovali pa smo jo s ponudniki Spodnje Savinjske doline – s hotelom in gostilno Grof Vransko, gradom Žovnek, kmetijo Flis Četina, pivovarno Green Gold in Jamo Pekel – s Starim gradom Celje, Muzejem novejše zgodovine Celje ter seveda s Fontano piv Zeleno zlato Žalec,« je povedala Sabina Palir iz ZKŠT Žalec. podjetništvo in turizem ŠT. 9 I september 2020 11 Ob peti obletnici prva Tržnica fontan D. Naraglav Poleg »gostiteljice« Fontane piv Zeleno zlato so se predstavile tri vinske fontane: Vinska fontana Marezige, Fontana vina iz Vodol pri Mariboru in Izvir cvička iz Šmarjeških Toplic. Žalska fontana piv, ki je svetovna turistična atrakcija, posvečena slovenskemu hmeljarstvu in pivovarstvu, obeležuje v tem času peto obletnico delovanja. Jubilej so obeležili v soboto, 19. septembra, s prvo Tržnico fontan Slovenije. Vse te fontane, čeravno vinske, so nekakšen otrok žalske fontane, saj jim je bila zgled in navdih, kot je bilo povedano ob tem dogodku. Zaradi ukrepov NIJZ in vlade tokratni dogodek ni bil takšen, kot bi si ga želeli, a je bil vseeno nepozaben, postal pa naj bi tradicionalen. Vsaka fontana nosi svojo slovensko zgodbo, in promovira tudi lokalno ali slovensko kulinariko ter tradicijo. Predstavitve, ki jih je povezovala Saša Pukl, so bile zelo zanimive. Tržnica fontan je poleg promocije namenjena tudi mreženju, izmenjavi izkušenj, dobrih praks in ustvarjanju povezav ter oblikovanju skupne ponudbe vseh fontan. Slovenija je vinorodna dežela ter dežela hmelja in piva. Tu se varijo kakovostna piva in tu nastaja odlično, mednarodno priznano vino. Fontane so tako pomemben člen promocije slovenske tradicije in posebnosti območij, na katerih se nahajajo. Na prvi Tržnici fontan v Žalcu so udeleženci lahko degustirali vsa ponujena vina in piva. Pestro dogajanje je bogatila glasba primorske skupine Tequila, ki je promotor vinske fontane v Marezigah. Ob zvokih glasbe so nekateri obiskovalci celo zaplesali. Za obiskovalce so organizatorji pripravili tudi nagradne igre s privlačnimi nagradami. Posebno vzdušje sta dogodku dodali skupini, ki sta proslavljali dekliščino in fantovščino. Dekleta so bila s Koroške, fantje pa iz Zgornje Savinjske doline in so se na fontani piv srečali povsem naključno. Fontana vina Marezige s pogledom na morje Prva fontana, ki je nastala po žalskem zgledu, namesto piva pa toči vino, stoji v Marezigah. Njen predstavnik Andrej Pongrac je na tržnici povedal: »Današnji dogodek je izjemen, ker je združil vse fontane v Sloveniji, ki imajo nekaj skupnega: promovirati želijo naša vina, piva in pokrajine, s tem pa tudi Slovenijo v širšem evropskem prostoru in tudi v svetu. Fontana vin v Marezigah, ki je v zasebni lasti, je pravkar praznovala drugi rojstni dan. Zgled nam je bila fontana piv v Žalcu, s katero smo tudi pobrateni in precej sodelujemo, dokaz je tudi današnje srečanje. Naša fontana omogoča vsem ljubiteljem vin, da ob njem uživajo hkrati z najlepšim razgledom na obalo in morje. Fontana ima zunanji in notranji paviljon. Zunaj sta na voljo dve vrsti najboljšega refoška, chardonnay in Izvir cvička posebej promovira to posebno dolenjsko sorto vina. Andrej Pongrac malvazija, notranja fontana pa ima veliko večjo izbiro. Ponujamo 15 različnih vin lokalnih pridelovalcev. Trenutno imamo tudi dva vinska avtobusa s fontano, iz katere teče sladki muškat. Manjši avtobus vozi skupine od ene do druge vinske kleti, večji pa naj bi od poletja naprej vozil do Pirana, Izole, Kopra in Ankarana.« Pongrac dodaja, da so, glede na razmere zaradi koronavirusa, z letošnjim obiskom precej zadovoljni. »Lani smo imeli ogromno obiska, letos pa je po »koronačasu« tudi narasel. Največ zato, ker smo na odprtem. Ljudje se lahko sprehajajo in ob tem uživajo ob vinu in razgledu. Poleg ponudbe vina je pri nas bogata tudi kulinarična ponudba istrske kuhinje. Nudimo tartufe, vložene dobrote, čokolade, izdelke z morsko soljo in še več odličnih lokalno pridelanih delikates. Fontana pa deluje vse dni v tednu od 12. do 20. ure,« zaključuje predstavitev Andrej Pongrac, ki smo ga zmotili ob njihovi stojnici in tudi poskusili letošnji mošt iz rumenega muškata. »Na svoj način smo želeli predstaviti posebno dolenjsko vino, zato smo se odločili za pripravo projekta Lokalno je aktualno – Šmarješki izvir cvička in ga s pomočjo pridobljenih evropskih sredstev uresničili,« pravi Rabzeljeva, ki je tudi vodja projekta. »Na fontani cvička lahko obiskovalec sam z degustacijo spoznava različna vina. Za osem evrov prejme degustacijski kozarec s čipom, s katerim lahko poskusi: modro frankinjo, žametno črnino, dolenjsko belo vino in na koncu seveda cviček. Poleg kozarca dobi vsak tudi mlinarjevo črno bombico, kruhek, ki ga pečejo v Mlinu Košak. Vina prispevajo člani obeh domačih vinogradniških društev. Vinogradniki so se na občnih zborih in upravnih odborih dogovorili, katero vino se bo točilo na fontani. Največjo težo je seveda imelo ocenjevanje na tednu cvička. V spremljevalni hiški poleg fontane so naprodaj še raznovrstne dobrote lokalnih ponudnikov,« pove sogovornica in doda, da po vzoru žalske fontane piv tudi njihovo upravlja Zavod za turizem, kulturo in šport. Fontano Izvir cvička sestavlja kovinsko-lesena konstrukcija v obliki osemkotnika, ki je skupaj s streho in pultom postavljena na lesen podest in v celoti premična. Na lesenem pultu je pet kovinskih avtomatiziranih točilnih naprav, štiri so namenjene degustaciji vin, iz zadnje pa priteče voda. Najmlajša fontana Izvir cvička Šmarješke Toplice Ob naslednji stojnici smo spregovorili z Aljo Rabzelj, predstavnico najmlajše fontane Izvir cvička v Šmarjeških Toplicah, ki je začela delovati pred slabim mesecem dni, tudi na podlagi zgledov žalske fontane piv in dveh že znanih vinskih fontan. Žalska fontana vabi različne skupine ob zanimivih priložnostih. Alja Rabzelj V Marezigah je prva fontana, ki je nastala po žalskem zgledu. Fontana vin Vodole na posestvu Sončni raj Ob prijetni glasbeni kulisi smo pristali tudi pred stojnico Fontane vin Vodole, katere lastnik je Bogdan Mak, ki na svojem posestvu Sončni raj ponuja več različnih vin lokalnih proizvajalcev. »Naša fontana je stičišče informacij in unikatni prostor, na katerem lahko poskusite osem različnih vrst vin, šest belih in dve rdeči, poskrbimo pa tudi za degustacijo dveh brezalkoholnih zeliščnih sirupov domače ekološke pridelave. Novembra lani smo imeli testni zagon, letos pa smo pričeli z delovanjem. Tehnologija točenja je popolnoma enaka kot na fontani piv v Žalcu, kar pomeni, da gre za kozarec s čipom, na katerega je naloženih šest vzorcev vina. Z letošnjim obiskom smo zadovoljni, trend je pozitiven, je pa dejstvo, da letošnje leto zaradi koronavirusa ni najbolj realno. Nismo dosegli najbolj optimističnih napovedi, smo pa presegli najbolj pesimistične, kar je tudi pozitivno glede na leto, v kakršnem smo. Najbolj optimistični so napovedovali 25 tisoč ljudi, mi pa bomo leto zaključili pri številkah med 12 do 15 tisoč obiskovalci, kar je čisto dobro. Pesimisti so namreč govorili o 7 tisoč obiskovalcih. Zanimanje torej je, ljudje razumejo, da fontana ne pomeni pijančevanja, temveč dvigovanje kulture pitja. To je tudi naša želja. Fontana namreč ponuja le vrhunska vina poznanih vinarjev. Mi nismo vinogradniki, ampak kmetje, ki se ukvarjamo z zeliščarstvom in poljedelstvom. Ker se je lani začela zakonodaja glede industrijske konoplje spreminjati, smo iskali nekaj, kar bi nas v turizmu vodilo naprej. Ker živimo ob vinski cesti, se nam je zdelo logično združiti vinarje. In tako je nastala naša fontana,« je ponosno dejal Bogdan Mak ter dodal, da so dogodki, kot je ta , nadvse dobrodošli, saj se na ta način družimo in pokažemo, kaj vse v Sloveniji premoremo. »Sicer pa verjamem, da bodo takšni dogodki in takšni ambienti dvigovali kulturo pitja.« Fontana v Vodolah ponuja le vrhunska vina poznanih vinarjev. Bogdan Mrak Žalska fontana »kot mati« vseh fontan Udeležencem sta o Fontani piv Zeleno zlato spregovorila žalski župan Janko Kos in predstavnik fontane piv Vojko Zupanc, ki sta vsak s svojega zornega kota spregovorila o fontani in ob tem izrazila zadovoljstvo nad tokratnim dogodkom. Direktor ZKŠT Žalec mag. Boštjan Štrajhar pa nam je o tem srečanju povedal: »Zelo veseli smo, da so se vse tri fontane odzvale vabilu, da so prišle »k mami fontan«, če se tako izrazim. Sicer so vinske, kar pa ni pomembno, saj gre predvsem za sodelovanje, povezovanje, mreženje, izkušnje dobrih praks. Slovencev nas je res tako malo, da moramo delovati skupaj, če želimo narediti preboj. Žalec in vsi ostali kraji, v katerih mag. Boštjan Štrajhar so fontane, lahko ponudimo marsikaj. Hkrati sem vesel, da je srečanje danes, saj bi bila kasnejša izvedba dogodka zaradi vseh ukrepov, ki bodo morda še sledili, vprašljiva. Kot lahko vidimo, obiskovalci spoštujejo vsa navodila NIJZ. Ljudje smo socialna bitja, potrebujemo družbo, Seveda pa nam to nič ne pomaga, če ne bomo zdravi. Tudi če si fizično zdrav, a osamljen in nimaš družbe ter socialnih stikov, lahko nevarno zboliš. Zadnji čas je, da se strokovnjaki v zdravstvu povežejo s sociologi in antropologi in da skupaj najdejo najboljše, optimalne rešitve ne samo za fizično, ampak tudi za duševno zdravje.« 12 podjetništvo in turizem ŠT. 9 I september 2020 200 pohodnikov po hmeljski poti B. Plaznik, L. Kolar B. P. Letos so organizatorju ZKŠT Žalec poleg turističnih društev Občine Žalec pomagali tudi vodniki iz planinskih društev. Zadnja sobota v avgustu je vsako leto dan za pohod med spodnjesavinjskimi hmeljišči. Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec je letos pripravil že 18. tradicionalni pohod po hmeljski poti. Čeprav je potekal po posebnih varnostnih navodilih NIJZ, je dobro uspel. Pričetek pohoda je bil pri Ekomuzeju hmeljarstva in pivovarstva Slovenije v Žalcu. Pohodnike so pozdravili župan Občine Žalec Janko Kos, hmeljarski starešina Vinko Zupanc in hmeljska princesa Janja Žagar, na pot pa jih je s spodbudnimi besedami pospremil moderator Peter Kavčič. Na startu smo srečali pohodnika Milana Vogrinca, ki se je udeležil skoraj vseh pohodov po hmeljski poti: »Razen na enem pohodu, ko sem bil v Andih, sem se udeležil vseh pohodov po hmeljski poti do sedaj. Super fajn je, upam da bo še naprej tako. Danes sem v vlogi vodnika, saj zaradi nastalih razmer spremljamo po deset ljudi v skupini, ki morajo med sabo ohranjati distanco. Vendar ni problema, vreme je lepo.« Milka Kogovšek iz Levca, ki se je pohoda udeležila prvič, pa je povedala: »To je moja prva udeležba. Vedno je prišlo nekaj vmes, da nisem šla. Pozabiš, uide ti objava, ki pa sem jo letos ujela pravi čas. Imam pohodniške izkušnje, zato mi pot ne bo prenaporna in se je veselim.« Milan Vogrinc Sonce in dobra volja sta pohodnike pospremila med hmeljišči, po poljih, ob Savinji ... Milka Kogovšek Majda Jurač Več kot dvesto pohodnikov iz vse Slovenije je v prijetnem sončnem vremenu prehodilo 14 kilometrov dolgo ravninsko pot, ki jih je vodila najprej do Dvorca Novo Celje, potem med hmeljišči do Ribnika Vrbje in naprej ob Savinji do Šempetra ter Rimske nekropole, ki so si jo lahko tudi ogledali. Ob poti so člani turističnih društev Petrovče, Vrba Vrbje in Šempeter na postojankah pripravili okrepčila in osvežitev za udeležence . Na prvi postojanki pri Dvorcu Novo Celje so pohodnike pozdravili člani Turističnega društva Petrovče in aktualna hmeljska princesa Janja Žagar ter hmeljarski starešina Vinko Zupanc, pohodnike pa so člani društva počastili z jabolki in vodo. Predsednica TD Petrovče Marjeta Grobler je zadovoljno opisala tokratno izkušnjo sodelovanja pri pohodu: »Letos smo se še posebej potrudili z okrasitvijo naše postojanke, saj sta bila tu prisotna princesa in starešina. Oba sta naša aktivna krajana in smo nanju zelo ponosni. Kot dobra se je izkazala tudi odločitev, da so pohodniki prihajali po skupinah, saj smo se jim lahko mirno posvetili, jim postregli in z njimi tudi poklepetali.« Na drugi postojanki v Vrbju je Majda Jurač, predsednica Turističnega društva Vrba Vrbje, komentirala: »Letos je bolj zanimivo, ker smo pripravili pogostitev v stilu koronavirusa. Pohodniki dobijo »nekaj za posladkat in nekaj za razkužit«. Naša stojnica je bila navadno bolj bogato obložena, ampak letos je vse drugače. Mislim, da bodo kljub tem razmeram uživali.« Poti se je udeležilo tudi nekaj mlajših pohodnikov. Dvanajstletni Juš Pešec je pot opisal takole: »Moja mama je planinska vodnica, zato je pohodništvo moj hobi. Sem pa drugače bolj lene narave. Vendar se imam dobro. Všeč mi je, ker vidiš veliko znamenitosti, imaš čas, vidiš naravo, ptice in živali. Upam, da bomo s planinci doživeli še veliko zanimivega.« Preden se je pot obrnila nazaj proti Žalcu so na zadnji postojanki pri nekropoli v Šempetru pohodnikom pripravili prijazen sprejem člani in članice TD Šempeter. Predsednica Ivica Čretnik je bila navdušena nad vzdušjem in dobro pripravljenostjo pohodnikov, ki niso bili videti prav nič utrujeni. Vsem je bil na voljo Ob Ribniku Vrbje sta pohodnike »razkužili« članici TD Vrba Vrbje. Juš Pešec Kar množično so se pohodniki razveselili pohoda. TD Petrovče je skupaj s princeso in starešino sprejelo pohodnike pred Dvorcem Novo Celje (predsednica Marjeta Grobler skrajno levo). Člani turističnega društva Šempeter so za pohodnike odprli tudi nekropolo, jih odžejali s pivom in okrepčali s prigrizki. Župan Janko Kos je pohodnike v pogovoru s Petrom Kavčičem nagovoril na štartu, princesa in starešina pa sta jih nato pozdravila tudi v Novem Celju. brezplačen ogled Rimske nekropole, večina pa je ob precej razkošnih temperaturah navdušeno po grlu spustila vrček piva in si ob tem privoščila še slane priboljške, ki so jih ponudili člani turističnega društva. Vodja športa na ZKŠT in vodja organizacijske ekipe pohoda Matej Sitar je povedal, da je s pohodom zelo zadovoljen: »Pohodnike je spremljalo dvajset vodnikov planinskih društev, ki so poskrbeli za varen korak in razdaljo med pohodniki. Za tiste, ki jim je bil povratek prenaporen, smo priskrbeli prevoz z avtobusom. Iz Šempetra so se vrnili v Žalec. Pri Fontani piv Zeleno zlato so članice Etnološkega društva Hmeljarska vas s Ponikve prikazale obiranje hmelja na star način. Pohodnikom so postregli »obirovsko malico« in pijačo, Izvirni muzikantje so z glasbo poskrbeli za dobro vzdušje.« Sklepno dejanje ob Fontani piv Zeleno zlato je povezoval Franci Podbrežnik. Čeprav na plesišče pod blagodejno senco parka ob fontani ni bilo ravno veliko plesalcev (najbrž zaradi prijetno utrujenih pohodniških nog), je bilo vzdušje prešerno. Slišati je bilo kar nekaj navdušenih na račun druženja in pohoda v celoti. iz političnega življenja / PO DOLINI ŠT. 9 I september 2020 Tudi po robu korone do predstavitve zbirke 13 Izvolili regijsko koordinatorico D. N. K. R. Robovi življenja so po romanu Strah pred samoto sedma pesniška zbirka Nuše Ilovar, ki je izšla v nakladi 500 izvodov. V teh za kulturo zelo negotovih časih je vsak kulturni večer ali predstavitev knjige poseben dosežek. Z omejitvami zaradi koronavirusa se je morala spopasti tudi pesnica Nuša Ilovar iz Žalca, ki je konec lanskega leta v samozaložbi izdala že sedmo pesniško zbirko z naslovom Robovi življenja. Sprva načrtovano predstavitev je morala tik pred izvedbo odpovedati. V drugo je uspelo, čeprav z zaščitnimi maskami na obrazih. 18. september 2020 bo tako še eden od mejnikov na njeni ustvarjalni poti. Na predstavitvi pesniške zbirke Robovi življenja se je v avli Doma II. slovenskega tabora kljub vsem omejitvam zbralo veliko obiskovalcev, ki so z zanimanjem prisluhnili Nušinim verzom. Pesmi sta brala njena prijatelja in tudi sodelavca Simona Kropec, ki je oblikovala pesniško zbirko, ter Kristijan Koželj, ki je prispeval uvodne besede. Med drugim je zapisal: »Nušina poezija je poezija robov oziroma prestopanja le-teh, odhajanja v neznano in ponovnega vračanja k sebi, pot melanholije, posute z mrvicami veselja.« Kot je dodal: »Nušina poezija nima tendence postati politični ali kakršenkoli drug sistem, čeprav motrenje vsakdana tu in tam preseka s kakšno eksplicitno politično izjavo.« Kdor pozna Nušo, ve, kako odločno zna zagovarjati svoja stališča in kako jo bolijo tudi krivice, ki se dogajajo drugim. Ob koncu večera cvetje za Nušo Robovi življenja so po romanu Strah pred samoto sedma pesniška zbirka Nuše Ilovar, ki je izšla v nakladi 500 izvodov. Tudi to knjigo je likovno opremil Žalčan Dare Zavšek. Knjige ni mogoče kupiti v knjigarnah, ampak le pri Nuši, zato je letos še toliko bolj nesrečna, ker odpadajo sejmi in druge prireditve, na katerih bi se lahko predstavila. Večer je popestril glasbenik Gašper Rifelj. Z Nušo sta prijatelja, zato ga je povabila na predstavitev. Poleg Nušine družine je pri izvedbi predstavitve pomagala tudi njena osebna asistentka Vlasta Dolinšek. V imenu ZKŠT Žalec je avtorico in zbrane pozdravil Uroš Govek, čestitkam pa so se pridružili tudi predstavniki celjskega literarnega društva, katerega članica je Nuša Ilovar vse od leta 2000. Prav tako je članica Glasbeno-literarnega društva Aletheia v Žalcu in literarnega društva Gnezdo v Slovenskih Konjicah, ponosna pa je tudi na to, da je bila med ustanovnimi člani žalske književne revije Vpogled. Za ustvarjalnost na književnem področju je leta 2005 prejela Savinovo odličje, leta 2008 je od Andragoškega centra Slovenije prejela priznanje za izjemne učne uspehe in bogatitev lastnega znanja, bila je med tremi finalisti Pesniškega turnirja 2014, njena pesniška zbirka Vihravo ravnovesje pa je bila po izboru JSKD RS izbrana med šest najboljših samozaložniških knjig leta 2015. Svoje pesmi Nuša Ilovar objavlja tudi v številnih književnih revijah. Z volišča na sedežu stranke v Žalcu Socialni demokrati verjamejo v močno vpetost članstva v delovanje in odločitve stranke. Zato so za večjo povezanost poskrbeli s spremembami statuta, s katerimi so uvedli nov institut regionalnega koordinatorja. Njegova naloga bo poskrbeti za še boljšo organiziranost mreže na terenu in povezavo med vodstvom stranke in članstvom. Regionalne koordinatorje stranke SD so volili člani stranke v soboto, 5. septembra, na 39 voliščih po vsej Sloveniji. V 5. volilni enoti naše doline so bile volitve na sedežu SD v Žalcu. Za regijske koordinatorje so se potegovali: Andrej Erjavec z Raven na Koroškem, Janja Rednjak iz Velenja in Branko Verdel iz Celja. Največ glasov je prejela Janja Rednjak iz SD Velenje, ki bo odslej koordinatorka za vse spodjesavinjske občine. V stranki verjamejo, da lahko z novimi regionalnimi koordinatorji, ki bodo tudi člani predsedstva SD, bistveno okrepijo medsebojno povezanost in s tem povečajo kakovost in udarnost svojih odločitev v dobro ljudi. Spomin na Antona Janšo T. T. Frčafela in hmelj D. Naraglav Takšen je naslov zbirke pravljic v verzih Mateje Mohorko iz Griž, ki smo jo spoznali lani, ko je obogatila savinjsko in slovensko pesništvo z zbirko Pisan svet v poezijo vpet. Frčafela in hmelj je zbirka treh zgodb, ki so vezane na naše lokalno okolje in napisane v verzih. Prva pripoveduje o deklici in hmelju, druga o dobrih vilah z Gozdnika in tretja o strašnemu zmaju z Mrzlice. Svoj drugi pesniški prvenec, ki ga bodo z veseljem brali otroci, nič manj pa tudi odrasli, je predstavila pred ekomuzejem hmeljarstva in pivovarstva, s čimer je še potrdila avtentičnost dogajalnega prostora. Uvodoma je zbrane pozdravil strokovni sodelavec za kulturo na ZKŠT Žalec Uroš Govek, dogodek pa je usmerjala avtoričina mama Alenka Drevenšek. Zbranim je povedala nekaj zanimivih misli o knjigi in svoji hčeri: »Mateja je pesnica po duši in srcu. Vse lépo rada postavi v rime in nam s svojo ustvarjalnostjo pomaga najti v življenju tisto iskrico, ki nas dviguje in nam lepša urice ter riše smeh na obraz. Mateja je v svojem bistvu otrok, ki ljubi čarovnije. Skupaj s slikarko Lauro Ličer, ki tudi izhaja iz Savinjske doline, sta te čarovnije v sliki in besedi predstavili v knjigi.« Celotno vsebino knjige je Mateja dobesedno, na pamet in nadvse plastično, z igralsko spretnostjo in pripovednim žarom predstavila tako živo, da smo udeleženci dobili občutek, kot da se nahajamo v letnem gledališču. Mateja Mohorko s svojo knjigo, v ozadju ilustracije Laure Ličer O knjigi pa je avtorica povedala: »Pri tej pravljici v verzih gre za našo Savinjsko dolino, za njeno prepoznavnost, ki jo dajejo hmeljišča in hmelj. Govori o junakinji Frčafeli, ki ne more spati. Skozi potovanje po hmeljišču odkrije lastnosti hmelja, med drugim tudi to, da uspava. Otroci skozi pravljico spoznajo, kako se je nekoč obiral hmelj, predstavim pa tudi pravljičnost naše doline in hribov, vile , ki živijo na Gozdniku, in zmaja, ki živi na Mrzlici v Medvedovih jamah. Da sem napisala to pravljico, pa je kriva moja hčerka Katarina, ki je nekega večer malo preveč »frčafelila« naokrog in je nisem mogla umiriti. Zato sem si začela izmišljati zgodbo o deklici, ki sploh ni mogla spati, dokler ni prišla do hmeljišča. Gladko sem pripovedovala kakšnih pet, deset minut in potem se mi je ustavilo. Katarina me je gledala s takšnimi očmi kot še nikoli prej, bila je čisto pri miru in nato rekla: » Ja, mami, kaj je bilo pa potem?« Rekla sem: »Ne vem še, pomagaj.« To je bilo decembra lani. Drugače pa je to moj osebni korona projekt, saj je pravljica v dveh mesecih karantene dobila dokončno podobo. Tudi z Lauro sva se uskladili, da je v tem času risala na polno. Zelo vesela sem, da mi je uspelo knjigo »spraviti na svetlo« prav v času, ko se obira hmelj.« Svoj prispevek je k predstavitvi knjige dodala Matejina prijateljica Neja Jelen, ki je uglasbila in zapela pesmico o vilah z Gozdnika, sicer pa se je dogodek končal s kratkim druženjem, podpisom knjige, napitkom in ogledom muzeja. Triindvajset avtorjev se je predstavilo z različnimi tehnikami. Na gradu Komenda je bila do 14. septembra odprta razstava likovnih del članov Kulturno umetniškega društva Polzela. 23 likovnikov je v različnih tehnikah ustvarilo raznolike poslikave na platno in na panjske končnice. Z razstavo so počastili spomin na slikarja in čebelarja Antona Janšo, ki mu je bilo pred 277 leti dodeljeno mesto rednega učitelja čebelarstva na dunajski čebelarski šoli. Učil je, da s spoštovanjem narave in varstvom rastlin zagotavljamo tudi preživetje čebel. Zamislimo se lahko ob podatku, da je vsaka tretja žlica hrane, ki jo pojemo, plod opraševanja čebel. JESENSKA AKCIJA 200 € POPUSTA* ob nakupu čistilne naprave! SLO Slovenski proizvajalec. Lahko, vodotesno in kompaktno ohišje. VARNO Vrhunska nemška tehnologija čiščenja vode. Več kot 90.000 vgrajenih sistemov. VARNO Več kot 40 let tradicije. www.cistilne-naprave-zagozen.si | www.zagozen.si Akcija velja do 16.10.2020 oziroma do razprodaje zalog. DDV v popust ni vključen. po dolini 14 ŠT. 9 I september 2020 Ob 120-letnici prevzeli vozilo Mladi Žalčani čistili T. Tavčar Praznovanje 120-letnega delovanja PGD Braslovče je bilo letos združeno z dnevom gasilca Gasilske zveze Žalec. Slovesnost je ob strogem upoštevanju vseh ukrepov za preprečevanje širjenja okužbe z virusom covid-19 potekala v soboto, 12. septembra, na Skupnem placu v Braslovčah. Prireditev se je pričela s slavnostnim prihodom praporov 32 gasilskih društev in prapora zveze pod vodstvom namestnika poveljnika občinskega poveljstva Aleksandra Jelena. Sledili so nagovori predsednika GZ Žalec Edvarda Kuglerja, župana Občine Braslovče Tomaža Žoharja in predsednika PGD Braslovče Primoža Urbasa. Slavnostni govornik pa je bil predsednik GZ Slovenije Janko Cerkvenik. Vsi so delo društva, ki praznuje visok jubilej, pohvalili in čestitali za nabavo novega gasilskega vozila. Prevzem nove avtocisterne so opravili: župan Tomaž Žohar, poveljnik PGD Braslovče Danijel Pantner in voznik Gašper Pinter, vozilo pa je blagoslovil braslovški župnik Milan Gosak. Gre za novo vozilo z oznako AC 24/70 znamke Volvo. Vozilo je opremljeno z rezervoarjem s 7000 litri vode in drugo gasilsko opremo po okolje T. Tavčar Turistično društvo Žalec (TD) oziroma njegova sekcija Zero Waste Žalec sta v soboto, 19. septembra, organizirala jesensko čistilno akcijo, ki je potekala v sklopu svetovnega projekta Očistimo svet 2020 in Dneva za spremembe 2020. Petnajst udeležencev akcije se je razdelilo v dve skupini. Prva je pobirala odpadke v mestnem jedru, ob železnici in v športnem parku, druga se je podala na obrobje Žalca na gozdno cesto z Ložnice proti Pirešici. Skupno so nabrali za deset velikih vreč smeti in drugih odpadkov. Kot je povedal predsednik TD Žalec Andrej Fideršek, je udeležence akcije razžalostila situacija ob gozdni cesti, kjer so naleteli na divje odlagališče gospodinjskih odpadkov, na trupla oz. kosti domačih živali, zavitih v vrečke, na ogromno količino pločevink alkoholnih ter energijskih pijač, ki jih brezobzirni vozniki mečejo v obcestne jarke … Med nagovorom predsednika PGD Braslovče Primoža Urbasa tipizaciji Gasilske zveze Slovenije. Predelavo v gasilsko vozilo je opravilo podjetje Gasilska vozila Pušnik. Za vozilo bo Občina Braslovče v dveh delih prispevala skupaj 187 tisoč evrov, 73 tisoč evrov pa morajo s pomočjo donatorjev in občanov zbrati braslovški gasilci sami. To pa je za letos velik zalogaj, saj so morali oba večja načrtovana dogodka – dobrodelni koncert in veselico – odpovedati. Sledila je podelitev odlikovanja za posebne zasluge, ki sta ga prejela Boštjan Brišnik iz PGD Gomilsko in Damijan Sorčan iz PGD Braslovče. Odlikovanje GZ Slovenije in zlato plaketo civilne zaščite pa je ob visokem jubileju prejelo PGD Braslovče. V imenu vseh prejemnikov odlikovanj se je zahvalil predsednik PGD Braslovče Primož Urbas, za veličasten del prireditve pa je poskrbela Godba Liboje. Sprehod za spomin T. T. Ena od skupin z odpadki Letos že 28. pohod D. N. Stanovalci doma v parku Šenek Ob 21. septembru, svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni, so v številnih krajih po Sloveniji, že tretjič tudi v Domu upokojencev Polzela, pripravili t. i. sprehode za spomin, s katerimi želijo opozoriti na naraščajoči problem te bolezni. Sprehodili so se do parka Šenek. Letos je dogodek zaradi ukrepov, vezanih na covid-19, potekal malo drugače, saj ni bilo zunanjih prostovoljcev, upoštevati pa so morali tudi vse ukrepe za preprečevanje širjenja virusa. Navkljub vsemu so po besedah socialne delavke Katje Tomažič dogodek izpeljali, stanovalci in zaposleni so bili dobro razpoloženi, za dodatno popestritev je poskr- V zahvalo za uspešno varstvo stanovalcev v Domu upokojencev Polzela so se člani likovne sekcije Kulturno umetniškega društva Polzela ob sodelovanju z vodjo civilne zaščite Igorjem Pungartnikom odločili za dobrodelno akcijo. Domu upokojencev Polzela so podarili štiriintrideset likovnih del v različnih tehnikah, ki bodo krasili novi prizidek doma. Ta je trenutno še v izgradnji, a bo kmalu končan. Direktorica Eva Lenko je ob prevzemu izrazila zadovoljstvo in zahvalo za likovna dela, ki bodo stanovalcem polepšala prostore . Izrazila je željo, da bi epidemija čim prej minila in bi bili obiski v domu upokojencev nekaj običajnega. Takrat bo možen tudi ogled novih prostorov, katerih zunanjost lahko že zdaj opazujete na šeneškem griču. bel stanovalec, ki je igral na harmoniko, ostali udeleženci pa so zraven zapeli. Mednarodno združenje za Alzheimerjevo bolezen je september razglasilo za mednarodni mesec Alzehimerjeve bolezni, katerega namen je ozaveščanje o bolezni in zmanjševanje stigme, ki spremlja bolnike. Planinska sekcija Ponikva vsako leto organizira pohod po območju krajevne skupnosti, ki sodi v okvir praznovanj praznika KS Ponikva pri Žalcu. Letošnjega, ki je bil že 28. po vrsti, so zopet uspešno izpeljali. Trajal je štiri ure, udeležilo pa se ga je petdeset pohodnikov. Traso pohoda vsako leto nekoliko spremenijo in tako omogočijo pohodnikom od drugod, da pobliže spoznajo njihovo pokrajino, lepote in zanimivostmi, ki jih ponujata razgiban Ponikovski kras in celotno območje krajevne skupnosti. Na letoš- nji pohod so se podali v nedeljo, 29. avgusta. Tokrat je potekal po severni trasi – od gasilskega doma na Ponikvi, skozi Stebovnik na Špico, kjer imajo tudi svojo planinsko kočo oz. bivak, ter nazaj skozi Podkraj na Ponikvo. Na pohodu so zadostili vsem predpisanim pogojem, zato ni bilo startnine in tudi ne pogostitve na cilju. Za okrepčilni počitek med potjo sta poskrbela Nada in Dani Jelen v Podkraju in s tem zelo razveselila pohodnike. Samo en KLIK do nas www.facebook.com/ utripsavinjskedoline Del udeležencev pohoda ob obnovljeni kapeli pri gasilskem domu na Ponikvi po dolini ŠT. 9 I september 2020 15 Za sto let nov avto in zbornik D. Naraglav PGD Prebold - Dolenja vas - Marija Reka praznuje častitljiv stoti jubilej Kljub koronavirusnim razmeram si bodo preboldski gasilci leto 2020 zaradi stotega jubileja vtisnili v lep spomin. Žal ga niso mogli praznovati, kot so načrtovali, so ga pa proslavili z novim večnamenskim vozilom in izdajo tiskanega zbornika. Jubilejno prireditev z veselico so prestavili na prihodnje leto. Ob častitljivem jubileju je PGD Prebold - Dolenja vas - Marija Reka prejelo novo gasilsko vozilo GVGP-1. Slavnostni prevzem so izpeljali zgolj v krogu članov društva. Ključ novega vozila je podžupan Občine Prebold mag. Boris Kupec predal poveljniku gasilskega društva Urošu Ocvirku, ta pa uradnemu vozniku Juretu Terpinu. Vozilo je blagoslovil duhovnik Župnije sv. Pavel Prebold Damjan Ratajc. Ob zaključku so se člani društva zahvalili tudi vsem botrom, donatorjem in ostalim podpornikom, ki so z denarnimi sredstvi pripomogli k nakupu novega vozila. Člani društva se namreč dobro zavedajo, da vozila brez njihove pomoči in brez pomoči Občine Prebold ne bi bilo. Delo preboldskih gasilcev z opti- mizmom spremlja tudi predsednik GZS Janez Cerkvenik, ki jim je ob praznovanju 100-letnice čestital in se zahvalil za vso požrtvovalnost ter potrebno pomoč, ki jo nudijo občanom. Zbornik ob 100-letnici O vsem tem priča tudi izdani zbornik, ki ga je uredila Manuela Fonda, lektorirala Zorka Herman, oblikovanje in tisk pa je imela v rokah tiskarna Grenko. Na 52 straneh prinaša zgodovino društva, ki se začenja z letom 1920, oziroma sega že v šestdeseta leta 19. stoletja, ko se je zgodil požar v preboldski tekstilni tovarni. Pri njegovem gašenju naj bi sodelovala tudi brizgalna, ki je bila last takratne šentpavelske občine in shranjena v uti v Dolenji vasi. Vaščani Dolenje vasi in Sv. Pavla (Prebolda) so imeli nalogo skrbeti za brizgalno in v primeru požarov z njo pomagati. To dolžnost so vestno izpolnjevali in vedno sodelovali pri gašenju požarov v bližnji in daljni okolici, kot na primer leta 1905 v Šeščah, ko je pogorela skoraj cela vas. Torej ima gasilska dejavnost bistveno daljšo tradicijo, kot je društvo uradno staro. Ustanovljeno je bilo na pobudo Avgusta Vebra, ki je zbral 20 članov in sklical ustanovni zbor društva. Prvi del zbornika predstavljajo uvodni nagovori, ki so jih prispevali: predsednik GZ Slovenije Janez Cerkovnik, generalni direktor uprave RS za zaščito in reševanje Darko But, predsednik GZ Prebold Branko Verk, poveljnik GZ Prebold Darko Kranjec, predsednik preboldskega društva Klemen Verk in poveljnik Uroš Ocvirk ter župan Občine Prebold Vinko Debelak. V nadaljevanju prinaša zbornik še: pregled članstva skozi zgodovino, predstavitev prijateljstva z gasilci iz Oberradlberga v Spodnji Avstriji, ki traja že skoraj petdeset let, in pobratenja z gasilci iz Trbovelj in Dola pri Hrastniku, pregled članstva po osamosvojitvi s tekmovalnimi dosežki in seznam današnjih članov. V zadnjem delu beremo o aktivnostih društva v zadnjih letih, povezanih zlasti z deli na gasilskem domu in gasilsko tehniko ter njihovim voznim parkom. Razstava ob 70-letnici zabukoviških planincev D. Naraglav Obudili spomin na življenje in akcije zabukoviških planincev, posebej pa na Dragov dom na Homu, ki je dobil ime po najstarejšem planincu Dragu Ocvirku. Del razstave ob 70-letnici Pred zgradbo Kulturnega doma Svoboda Griže je minuli mesec potekala priložnostna prireditev z odprtjem razstave ob 70-letnici ustanovitve Planinskega društva Zabukovica. Predsednik PD Zabukovica Srečko Čulk je na prireditvi med drugim dejal: »Današnja razstava je prip- ravljena z namenom obuditi spomin na minulih 70 let, zlasti na vse dogodke, ki so povezani s Homom.« Razstavo sestavljajo likovna dela, fotografije, različni arhivski dokumenti, vpisne knjige, članki, zapisi o društvu in njegovih sekcijah, planinskih taborih, izletih planincev, planinskih vodnikih, gorski straži, markacistih, planinskih dogodkih na domači planinski koči, v bivakih na Gozdniku in Kamniku …, skratka utrinki iz življenja PD Zabukovica, ki je bilo ustanovljeno 6. aprila 1950. Ustanovni zbor društva je bil v menzi Rudnika Zabukovica. Planinsko društvo je pričelo organizirano dejavnost z 213 člani, ki so se v začetku na izlete vozili z rudniškim kamionom. Na razstavi smo lahko videli prošnjo društva, s katero prosijo za dovoljenje, da bi se lahko s tovornim vozilom peljali v Logarsko dolino. Po prvem desetletju delovanja so začeli razmišljati o gradnji lastnega planinskega doma. Leta 1965 jim je Karel Petek podaril zemljišče na Homu, preboldska župnija je prodala razpadajočo mežnarijo in začela se je gradnja. Darilno in prodajno pogodbo lahko vidite na razstavi, prav tako gradbeno dovoljenje. Člani društva 03/703 30 30 Vransko 03/703 30 46 Šempeter 03/713 30 84 Petrovče Vabljeni v naše slaščičarne-kavarne Vransko, Šempeter in Petrovče. so opravili veliko prostovoljnih ur, material so vozili s konji in voli, pa tudi s traktorji. 17. septembra 1967 so planinsko kočo svečano odprli in jo poimenovali po tedaj najstarejšem aktivnem planincu Dragu Ocvirku. V društvu danes deluje več sekcij. Planinski vodniki so pri organizaciji planinskih izletov zelo aktivni. Posebej so ponosni na izlete starejših planincev, t. i. izlete »ljubiteljev četrtkov«. Mladinski odsek vsako leto organizira sedemdnevni tabor mladih planincev. Ta je letos zaradi epidemije prvič odpadel. Na osnovni šoli deluje skupina mladih planincev pod vodstvom mentoric planinske vzgoje, ki skupaj z društvom organizirajo planinske izlete in naredijo tudi marsikatero transverzalo. Planinci vseh generacij tudi tekmujejo v orientaciji. Že nekajkrat so bili državni prvaki, in sicer v različnih kategorijah. V društvu delujejo tudi markacisti, ki skrbijo za planinske poti, in gorski stražarji, ki skrbijo za izobraževanje planincev o naravi. Odprtje razstave sta s svojimi nagovori pospremila tudi podžupan Občine Žalec Marjan Vodeb in predsednica Sveta KS Griže Olga Markovič, za kulturni utrip pa so poskrbeli: Lucija in Luka Užmah ter Iva in Nika Prgič. Nova pridobitev preboldskih gasilcev je večnamesko vozilo. Stoletnica v domu starejših D. Naraglav V Preboldu je bilo pred domom starejših minuli mesec posebno slavje. Polnih sto let je namreč praznovala njihova stanovalka Marija Les, ki je v dom prišla letos januarja. Svojci in vodstvo doma s Slavico Golež na čelu so slavljenki pripravili prijetno praznovanje. Zaradi koronavirusa in varnostnih ukrepov je potekalo na odprtem prostoru pred vhodom v dom. Jubilej so s pesmijo polepšali Arclinski fantje in harmonikar Viki Ašič. Ob njegovih zvokih je slavljenka tudi zaplesala, profesionalno pa je kasneje razrezala torto, saj je bila po poklicu kuharica. Za piko na i so jo z voščilom in šopkom presenetili tudi zaposleni v domu. Marija se je rodila v Hrastniku, v družini z desetimi otroki. Oče je bil rudarski nadzornik, mati pa šivilja. Po končani osnovni šoli je šla v Ljubljano in se izučila za kuharico. Nekaj časa je službovala v Steklarni Hrastnik, nato se je poročila in se z možem preselila v Celje. Rodila je dva sinova, službo pa nadaljevala kot kuharica v Cetisu. Kasneje sta zakonca kupila majhno kmetijo in z veseljem ter polna elana na njej tudi gospodarila. Na življenje je vedno gledala pozitivno in z veliko mero humorja. Njuna družina se je z leti širila in povečala za štiri vnuke in sedem pravnukov. Svoje življenje se je odločila letos nadaljevati v domu starejših v Preboldu, kjer se zelo dobro počuti. Ko smo jo pobarali za recept za dolgo življenje, pa je dejala, da recepta ni, a zagotovo pomaga zmernost pri vsaki stvari. Jubilantka Marija z sinom Božidarjem ob jubilejni torti Pregledi vida vsak teden Naročite se na: 03 700 06 30 ali 051 326 677 Delovni čas: pon. - pet. od 8. do 18. ure sob. od 8. do 12. ure Znižanje sončnih očal od 20 - 70 % Gotovinski popust 16 po dolini ŠT. 9 I september 2020 Za prvi nacionalni dan športa Bina Plaznik, L. K. Državni zbor je na predlog OKS – Združenja športnih zvez razglasil 23. september za nov državni praznik dan slovenskega športa. Tudi občasni dež ni pregnal tenisačev. Mini golf z devetimi luknjami so zaradi slabega vremena prestavili v celoti k tržnici. V Žalcu so za praznik na prostoru med fontano piv in Šlandrovim trgom pripravili mini golf z devetimi luknjami, v Športnem centru Žalec pa vadbo za hrbtenico in preventivno vadbo, test hoje na dva kilometra in skupaj z žalsko teniško akademijo Vebrov teniški memorial za moške do 50 let, nad 50 let in za ženske. Matej Sitar, vodja programa šport na ZKŠT je povedal: »Pričeli smo že zjutraj v sklopu šolskega programa, ko so učenci opravili različne športne aktivnosti. Za to so prejeli simbolična darilca Olimpijskega komiteja Slovenije. Nadaljevali smo popoldne s športnimi aktivnostmi za mladino in družine. Postavili smo mini golf pri fontani piv ter za odrasle priredili teniški turnir v Športnem centru Žalec, na stadionu je potekala vadba za hrbtenico in test hoje na dva kilometra. Vsi dogodki so bili organizirani s predhodnimi prijavami in v skladu z ukrepi NIJZ. Udeleženci katerekoli aktivnosti so prejeli spominska darilca. Ob dnevu športa je Vebrov memorial organizirajo v Žalcu že trideset let. Udeleženci so lahko sodelovali v testu hoje na 2 km. Matej Sitar iz ZKŠT Žalec je izmed udeležencev nagradne igre na FB ZŠD Občine Žalec podelil majico »Dan slovenskega športa«. poudarek na dejstvu, da si s športom izboljšujemo zdravje, seveda pa moramo zanj skrbeti tudi na ostale načine.« Na tekaški progi žalskega stadiona smo srečali vzgojiteljice s skupino najmlajših iz Vrtcev Občine Žalec, ki so pogumno, nasmejani, v teku premagovali metre na tekaški stezi. Vzgojiteljica Petra Žnidarčič je komentirala: »Z otroki popoldanskega in izmeničnega oddelka enote Žalec III ohranjamo in skrbimo za svoje zdravje tako, da se gibamo vsak dan – tudi danes ob dnevu slovenskega športa. Na stadionu v Žalcu smo, vsak oddelek zase, simbolično pretekli dvesto metrov in s tem podprli akcijo Atletske zveze Slovenije Množični tek otrok 2020. Z redno telesno aktivnostjo skrbimo za naše dobro počutje.« Na drugi strani steze, kjer je potekal test hoje, tudi ni manjkalo udeležencev. In to kljub vremenu, nebo je namreč postajalo temnejše in vse je kazalo na dež. Rado Korez s Polzele se ni ustrašil blagoslova z neba. Udeležil se je testa hoje in smelo dejal: »Rad preverim svojo fizično aktivnost in sposobnost. Sploh pri svojih letih. Večkrat na teden se ukvarjam s športom. In to šele odkar sem v pokoju.« Vebrov teniški memorial je bil tudi letos zelo dobro obiskan. Tomaž Volk, ki vodi teniško akademijo v Žalcu, že več kot trideset let organizira omenjeni dogodek in je vesel, da so se letos združili z ZKŠT Žalec ter izvedli turnir na prvi slovenski dan športa. Tudi letos je šlo predvsem za druženje, dobro voljo in nove ideje. Radovan Antloga iz Žalca že trideset let sodeluje na teniškem turnirju. Pravi, da se ni veliko spremenilo, rezultati niso pomembni, saj gre vseskozi bolj za druženje in zabavo teniških navdušencev. Po kratki plohi in nežnem rosenju so se obiskovalci radovedno preizkušali tudi v mini golfu pri fontani piv. Robert Glač, ki je skrbel za golf žogice in palice, je komentiral: »Prihajamo iz Lesc in smo v Žalcu na dan športa postavili mobilni golf. Odziv ljudi je super. Pogumno pristopijo in kakor vidim, se ob igranju mini golfa zelo zabavajo.« Lahko obkljukamo zapis s spletne strani ZKŠT: »Slovenci smo športni narod. To ne potrjujejo le številni uspehi naših vrhunskih športnikov, temveč polna šolska igrišča, zapolnjene gorske oz. hribovske koče, polne športne dvorane in fitnes centri po celi državi. Redna telesna dejavnost je izjemnega pomena za zdravje, ki je skupaj z duševnim zdravjem najpomembnejša sestavina zdravega življenjskega sloga.« Cvetka Bevc Pesniška nagrada Cvetki Bevc Bina Plaznik Na tretji razpis je prispelo 56 ciklusov pesmi avtorjev iz vse Slovenije, nekaj prispevkov so poslali celo v tujini živeči slovenski pesniki. Minuli četrtek, 24. septembra, so v Dvorcu Novo Celje podelili pesniško nagrado Fanny Haussmann, ki jo že tradicionalno razpisuje Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec. Hkrati so predstavili novo številko revije za književnost in kulturo Vpogled, ki jo ZKŠT Žalec izdaja že 16 let. Kot se je poetično izrazila povezovalka Jolanda Železnik, je bil »četrtkov zgodnje jesenski večer napolnjen z lepoto besed«. Z glasbo ga je obarvala zasedba Andrej Toplišek trio. Na dogodku so spregovorili: urednica revije Vpogled Marija Končina, odgovorni urednik dr. Zoran Pevec in župan Občine Žalec Janko Kos. Slavnostni govornik je bil predstavnik in vodja Velenjske knjižne fundacije Ivo Stropnik. Dr. Zoran Pevec je med drugim čestital vsem nominirancem ter poudaril, da so letos izbirali med veliko zelo kakovostnimi cikli pesnic in pesnikov: »Cikli pesmi so bili motivno-tematsko precej raznoliki, za vse nominirane pesmi pa je značilna stilna uglajenost, uporaba sodobnega besedišča, natančnost upovedanih misli in dobra povezanost zunanje z notranjo formo.« Slavnostni govornik pesnik Ivo Stropnik je hudomušno opisal utopično ureditev države, ki bi jo vodili pesniki in pesnice. Sanja o kulturi bolj naklonjeni državi. Čestital je župa- Ivo Stropnik nu Občine Žalec za podporo in posluh kulturi. Strokovna komisija, ki so jo sestavljali: slovenistki Lidija Koceli in Marija Končina, prevajalka in lanska prejemnica pesniške nagrade Maruša Mugerli Lavrenčič ter pesnik in literarni kritik dr. Zoran Pevec, je izbrala pet nominiranih avtorjev: Cvetko Bevc, Tanjo P. Hohler, Sašo Pavček, Andraža Poliča in Katjo Šušteršič. Letošnjo nagrado so podelili Cvetki Bevc, ki se je ob razglasitvi zahvalila za nagrado in čestitala ostalim nominirancem. Svojo zahvalo je zaključila z besedami: »Hvala poeziji, ker je. Brez nje je vprašanje, kakšno bi bilo naše bivanje. Mislim, da je prav poezija tista, ki naredi naše bivanje bolj človeško.« Andrej Toplišek trio so popestrili večer z izbrano glasbo. INFORMACIJE / NAPOVEDNIK ŠT. 9 I september 2020 OBČINA ŽALEC Četrtek, 1. oktober 9:30 likovna delavnica (vsak četrtek), Hiša Sadeži družbe Žalec 18.00 predstavitev knjige Maje Horvat, avla Doma II. slovenskega tabora Četrtek, 2. oktober 10.00 "Rožnate pletenine", ovijanje dreves v mestnem parku Žalec - ozaveščanje o raku na dojkah, UPI - Planet generacij Žalec Petek, 3. oktober 9.00 Nordijska hoja (vsak petek), Hiša Sadeži družbe Žalec 10.00 druženje ob kavi, Hiša Sadeži družbe Žalec 15.00-16.00 Hmeljkov otroški dan: animacije Gospodične Mici in Hmeljka ter predstava Voda je naše največje bogastvo, tržnica pri fontani piv 16.00-17.00 Hmeljkov otroški dan: nastop čarodeja Joleta Coleta, tržnica pri fontani piv Nedelja, 4. oktober 15.00-16.30 5. koncert za narodno-zabavni abonma 2019/2020 (samo za abonente), Dom II. Slovenskega tabora 17.30-19.00 5. koncert za narodno-zabavni abonma 2019/2020 (samo za abonente), Dom II. Slovenskega tabora 20.00-21.30 5. koncert za narodno-zabavni abonma 2019/2020 (samo za abonente), Dom II. Slovenskega tabora Ponedeljek, 5. oktober 9.00 urice pletenja (vsak ponedeljek), Hiša Sadeži družbe Žalec 11.00 uporaba pometnih telefonov (vsak ponedeljek), Hiša Sadeži družbe Žalec 12.00 računalniška delavnica (vsak ponedeljek), Hiša Sadeži družbe Žalec 14.00 učna pomoč (od ponedeljka do četrtka skozi ves mesec), obvezna predprijava, Hiša Sadeži družbe Žalec 17.00 Qi gong (vsak ponedeljek), Hiša Sadeži družbe Žalec Torek, 6. oktober 10.00 Falun dafa (vsak torek), Hiša Sadeži družbe 8.00-10.00 (vsak torek) sprehod/pohod, medgeneracijsk center, DC Marof 10.30-12.00 (vsak torek) izmenjava oblačil, torbic …, medgeneracijski center, DC Marof 16.00-17.30 (vsak torek) uporaba pametnih telefonov, medgeneracijski center, DC Marof 18.00-19.00 (vsak torek) Slovenske pesmi, medgeneracijski center, DC Marof Sreda, 7. oktober 10.30-12.00 (vsako sredo) druženje z varovanci v Domu starejših Prebold, medgeneracijski center, Dom starejših Prebold 16.00-18.00 (vsako sredo) priprava domačih rezancev, medgeneracijski center, DC Marof 18.00-19.00 (vsako sredo) vaje za hrbtenico, medgeneracijski center, DC Marof Četrtek, 15. oktober 17.00-18.30 Ozaveščanje pešcev na preboldskih prehodih, medgeneracijski center, po Preboldu Sobota, 17. oktober 8.00-10.30 Kmečka tržnica in predstaitev gasilstva, Občina, TD in GZ Prebold, DC Marof Torek, 20. oktober 19.00-20.00 Meritve holesterola, krvnega sladkorja, trigloiceridov in RR, KO RK Prebold Četrtek, 22. oktober 9.00- … Dan odprtih vrat ob 2. obletnici delovanja Medgeneracijskega centra Prebold, DC Marof 17.00 Modna revija, druženje, kratek program …, medgeneracijski center, DC Marof Petek, 23. oktober 17.00 slovesnost pri spomeniku NOB Prebold, Občina in OŠ Prebold Nedelja, 25. oktober 16.15 spominska slovesnost pri križu v Mariji Reki, župnija Marija Reka Ponedeljek, 26. oktober 7.00-15.00 (do 30. 10.) Krompirčkove počitnice - obvezne predprijave, medgeneracijski center, DC Marof Sreda, 7. oktober 10.00 urice pletenja (vsako sredo), Hiša Sadeži družbe Žalec 10.00 vegi jedi, Hiša Sadeži družbe Žalec 17 MALI OGLASI PRAZNJENJE, ČIŠČENJE stanovanj, hiš, garaž in poslovnih objektov. Odvoz kosovnih odpadkov. Info.: 031 768 870 PEDIKURA - medicinska ali estetska. Tudi na domu! Moja masaža, Prebold. Info.: 041 254 640 (Mojca) TAXI PREVOZI, Janko Vodovnik, s. p. Info.: 031 746 700, 041 746 700 NUDIM NEGO, POMOČ IN PEDIKURO na domu. Info.: 041 821 218 (Mateja) ANGLEŠČINA + FOTOGRAFIJA Info.: FB BELLARAY MASAŽE (klasična, terapevtska, športna, ročna limfna), maderoterapija, sprostitveni tretmaji, pedikura, permanentno lakiranje in gel nohti. Moja masaža, Prebold. Info.: 041 254 640 (Mojca) Nudim UREJANJE OKOLICE, obrezovanje grmovnic, košnjo trave in kombi prevoze. Info.: 070 831 851 PODIRANJE in OBŽAGOVANJE DREVES na težje dostopnih mestih in tudi v strnjenih naseljih – odvoz. Info.: 031 786 975 MOBILNA AVTOPRALNICA Damjan Perme s. p. Info.: 031 682 344 LIKOVNE DELAVNICE v Žalcu za osnovnošolce, mlade in odrasle. Več tedenskih terminov za različne skupine. Še možnost vpisa, pohitite s prijavo. Odsev svetlobe, Šlandrov trg 33 Info.: 031 486 482 (Erna) in fb stran ODSEV SVETLOBE. Četrtek, 8. oktober 18.00 odprtje razstave Umtni raj, avtorja Boštjana Drinovca, Savinov likovni salon (do 29. 11.) Sobota, 10. oktober 18.00-19.30 Slovenec in pol, komedija, Dom II. slovenskega tabora 20.30-22.00 Slovenec in pol, komedija, Dom II. slovenskega tabora Nedelja, 11. oktober 17.00 1. koncert cikla citrarskih koncertov, avla Doma II. slovenskeg tabora TEKME IN MARATONI Četrtek, 15. oktober 18.00 Brez maske, pogovor z Jernejo Jezernik o raziskovanje življenja svetovne popotnice Alme M. Karlin, Medobčinska splošna knjižnica Žalec 19.00 zvočni gong, obvezne predprijave, Hiša Sadeži družbe Žalec Nedelja, 18. oktober 18.00 Erotika, komedija Špas teater, Doma II. slovenskega tabora Četrtek, 22. oktober 20.00 Večno samska, predpremiera komedije Tine Gorenjak, Dom II. slovenskega tabora OBČINA PREBOLD Četrtek, 1. oktober 9.00-13.00 kuharske dobrote (vsak četrtek), medgeneracijski center, DC Marof 17.00-18.30 izdelava punčke iz nogavičk, medgeneracijski center, DC Marof Petek, 2. oktober 9.00-10.00 jutranja telovadba (vsak petek), medgeneracijski center, DC Marof 10.00-12.00 recikliramo - Tekstilni izdelki kot darilo, medgeneracijski center, DC Marof 15.00-16.00 ustvarjalna urica za otroke, medgeneracijski center, DC Marof Sobota, 3. oktober 8.00-10.30 Kmečka tržnica (vsako soboto), DC Marof, Občina in TD Prebold … (do 29.10.)Izrazi narave, razstava lik. sekcije KUD Žalec, Občinska knjižnica Prebold Ponedeljek, 5. oktober 9.00-12.00 (vsak pon.) Opravila na vrtu, medgneracijski center, DC Marof 17.00-19.00 (vsak pon.) popravilo oblačil, medgneracijski center, DC Marof Torek, 6. oktober 8.00-10.00 Ozaveščanje pešcev na preboldskih prehodih, medgeneracijski center, po Preboldu Šlandrov trg 25, Žalec tic@zkst-zalec.si, 03 710 04 34 Delovni čas: ponedeljek 9.00-17.00 torek, sreda 10.00-17.00 četrtek, petek 11.00-17.00 sobota 10.00-13.00 Drage in dragi moji, pa smo spet skupaj. Poletja je nepreklicno konec in končala se je tudi tekma po Franciji, ki nam je prinesla takšno zmagoslavje in veselje, kot si ga verjetno nihče niti sanjati ni upal. Naša prvaka in seveda tudi ostali naši kolesarji si zaslužijo ne samo čestitke, ampak tudi vse naše spoštovanje. Bravo, fantje! Pa naj še kdo reče, da kolesarjenje ne prinaša uspeha. Treba je samo vztrajati in rezultati se prej ali slej pokažejo. Se je pa po koncu kolesarskih tekem odvijal še en maraton, 16-urni maraton v hramu naše demokracije. Interpelacija. Čeprav se je že vnaprej vedelo, da bo neuspešna, da bo padla, da ne bo padel interpeliranec, so se dajali na žive in mrtve. Trma in vztrajnost, kot je po tekmi povedal Tadej Pogačar, sta bila tudi tu na prvem mestu. Jaz pa bom ponovila še ene Tadejeve besede: »Mislim, da sanjam, ostal sem brez besed.« Jaz tudi, ko sem nekaj časa gledala politični maraton za biti ali ne biti in verjamem, da je ostalo brez besed še veliko Slovenk in Slovencev, ki so bili priča besednemu mesarskemu klanju. Najbolj sem si zapomnila eno od meni neznanih poslank, ki je med izvajanjem svojega govora delovala, kot bi bila na sprejemnem izpitu za igralsko akademijo. Povedala sicer ni nič drugega kot par nepovezanih nebuloz, ampak to tako teatralično, patetično, počasi, poudarjeno, na momente vzhičeno, ihtavo, s poudarki, dvignjenimi in razprtimi rokami po dvakrat istih besedah, ki naj bi nam sedle v srce in glavo. Povedala je še, da jo med drugim skrbi veliko stvari in da so »tisti časi« mimo. Ni in ni znala nehati in je dejala, citiram: »da bi še nekaj prebrala, ampak nimam več toliko časa, da bi prebrala, bom prebrala …« Halo! Sicer nisem spremljala celega maratona, ampak kar se je tam dogajalo, je presegalo vse meje dobrega okusa in obnašanja. Vse meje je prestopila tudi ministrica za šolstvo, ki se je brez maske, ki jih tako striktno predpisuje šolnikom in učencem, razkazovala na gala prireditvi, kjer, kot smo videli na lastne oči, niti slučajno ni bilo primerne razdalje med udeleženci. Ampak to je stalnica, nič novega, mislim to, da se naš politični vrh, naši zakonodajalci držijo skupaj kot klopi. Zdajle sem se mimogrede spomnila še nečesa. Ste videli, kako sta se na parlamentarnem maratonu nepreklicno odstopljeni minister Hojs in Kangler naslanjala drug na drugega, po moje sta se podpirala. Končala bom z besedami že omenjene poslanke: »Joj, joj, joj – hvala lepa«. Aja, pa še to, moje osebno mnenje je, da bi morali poslankam in poslancem, ministricam in ministrom, predsednicam in predsednikom pred vstopom v parlament poleg merjenja temperature izmeriti še inteligenčni kvocient. Ostanite zdravi! Ola Mar kultura 18 ŠT. 9 I september 2020 Glasbeni sprehod po desetletju muziciranja T. T. Pihalni orkester Cecilija Polzela je v začetku septembra ob desetletnici delovanja pripravil koncert na prostem. Cvetlični aranžmaji in večer šansonov D. Naraglav Skupina Šansonet je predstavila skladbe slovenskih avtorjev: Franeta Milčinskega – Ježka, Iztoka Mlakarja, Svetlane Makarovič, Jureta Ivanušiča in Tomaža Hostnika ter nekaj večnih tujih napevov. Junaki večera: Jure Jordan Kozjak, Vid Palčnik ter trije Pogačarjevi – Neža, Nace in Nejc Z jubilejnega koncerta Pihalnega orkestra Cecilija Polzela Preprosto in povedno: Naših 10. Tako je koncert, ki se je zgodil 5. septembra, poimenoval Pihalni orkester Cecilija Polzela, ki ga vodi umetniški vodja in dirigent Gašper Smisl. Zaradi korona omejitev so koncert pripravili na dvorišču pred prostori Glasbene šole Cecilija na Polzeli. Glasbeni sprehod po desetih letih delovanja so pričeli z energično Adamičevo skladbo Tra ta ta, zdaj igra naša muzika. Potem pa so poslušalce popeljali skozi skladbe, ki so jih odigrali od začetkov v letu 2010 do današnjih dni. Prelomnica je bilo leto 2017, ko so predstavili svoj prvi veliki projekt – koncert filmske glasbe Veliko platno. Istega leta so obudili tradicijo prvomajskih budnic za krajane občin Polzela in Braslovče ter prevzeli pobudo za organizacijo tradicionalnega Območnega srečanja pihalnih orkestrov na gradu Komenda. Leta 2018 so navdušili z muzikalom A je to?, ki je poslušalce popeljal v svet risank in risanih junakov. Lani so gostovali na koncertu Z Goričkega v Piran, ki ga je pripravila folklorna skupina Grifon iz Šempetra, leto pa zaokrožili s samostojnim koncertom Prepletanja. Jubilejni večer je obogatil tudi pogovor s prvim umetniškim vodjem in dirigentom orkestra Dejanom Podbregarjem in pa obujanje spominov na zgode in nezgode iz orkestrovih desetih let. Ko se povežeta poezija in elektronska glasba T. Tavčar Stereopoetika zmagala na svetovnem natečaju glasbene legende JeanMichel Jarra Čas koronavirusa so mnogi umetniki izkoristili za ustvarjanje novih projektov. Med njimi sta tudi pesnica dr. Glorjana Veber in glasbenik Miha Brodnik, oba Savinjčana, ki sta julija posredovala javnosti prvi videosingel glasbeno-pesniškega dueta Stereopoetica. V njem sta združila Glorjanino besedilo in glas z Mihovo elektronsko glasbo. Tik pred izidom prve skladbe, ki sta jo poimenovala Pika in ji je na you- Glorjana in Miha v studiu tube kanalu v dobrem mesecu prisluhnilo skoraj deset tisoč domačih poslušalcev, je glasbeno produkcijo Stereopoetice nagradil svetovno znani glasbenik Jean-Michel Jarre. Oče elektronske glasbe in svetovno znana legenda Jean-Michel Andre Jarre je razpisal natečaj za najboljši remiks svoje stvaritve EoN. Izmed več kot tristo prijavljenih avtorjev z vsega sveta je julija v živo razglasil, da je prvo mesto osvojil remiks Ste- repoetica, ki ga je na natečaj poslal Miha Brodnik. Jarrov nagovor in pol uro trajajočo utemeljitev si je ogledalo več kot 80.000 ljudi, remiks Stereopoetice pa je bil nekaj dni po razglasitvi objavljen tudi na socialnem omrežju te glasbene legende. Takoj po razglasitvi zmagovalca je v stik z Mihom stopila menedžerka JeanMichela Jarra, ki med kraljem elektronske glasbe in zmagovalcem iz Slovenije organizira pogovor v živo. Glorjana in Miha sta pred leti stopila na glasbeno pot z željo po skupnem glasbenem-pesniškem projektu. Glorjana je za poezijo iskala nekaj drugačnega, kar je prepoznala v Mihovi glasbi, in tako je nastala ideja o Stereopoetici. Besedilo za prvi videosingel je nagovor iz Glorjanine novo nastale knjige Modróko, zbirka akašejk, ki jo je javnosti predstavila pred izidom videosingla. V njej je zbrala 500 spoznanj, s katerimi želi bralcem pomagati in jih ozavestiti, da bi lažje razumeli življenjske preizkušnje, živeli bolj kakovostno in za sabo pustili boljši svet. Ustvarjalca trenutno pripravljata angleško različico videosingla Pika, ki mu bo sledil tudi prvi skupni album. Turistično društvo Šempeter v Savinjski dolini je ob upoštevanju ukrepov NIJZ organiziralo dva povezana dogodka: delavnico cvetličnih aranžmajev, ki jo je vodila domačinka in cvetličarka Boža Mastnak in čudovit koncertni večer šansonov, ki ga je pripravila domača skupina Šansonet. Na koncertu se je zbralo skoraj tristo glasbenih navdušencev od blizu in daleč, po dolgem času so v čudovitem ambientu Rimske nekropole lahko v živo prisluhnili fantom, bivšim dijakom Šolskega centra Celje in domačinom, ki jih poznamo kot skupino Šansonet. Sestavljajo jo trije prijatelji: Nace Pogačar, študent elektrotehnike, sicer pa kitarist in pevec, Jure Jordan Kozjak, študent strojništva, harmonikar in pianist ter Vid Palčnik, interpret iz Gorice pri Slivnici, ki bo oktobra okusil študentsko življenje, saj se odpravlja na študij politologije. Našli so se septembra 2016 v času šolanja na ŠC Celje, kjer so bili vsi trije izjemno glasbeno dejavni. Na koncertu sta se jim pridružila še dva Šempetrana, priložnostna člana zasedbe Šansonet, pevka Neža Pogačar in njen brat tolkalist Nejc Pogačar, ki je igral na cajon. Rimska nekropola je bila odeta v cvetlične aranžmaje, izdelane posebej za ta večer. Skupina Šansonet se je predstavila s programom skladb slovenskega šansona, ki so jih ustvarili: Frane Milčinski – Ježek, Iztok Mlakar, Svetlana Makarovič, Jure Ivanušič in Tomaž Hostnik. Slišali pa smo tudi nekaj večnih tujih napevov. Interpretacije skladb so bile lahkotne in so v poslušalcih prebudile čisto veselje … Domiselnost pri izbiri in sprotni predstavitvi programa je poslušalce nenehno spravljala v različna čustvena razpoloženja in morda jih prav zato ob koncu niso spustili s prizorišča. Z bučnimi aplavzi, s katerimi so jih nagrajevali, so si priploskali še kar nekaj dodatkov. Mini paleta 2020 za mlade likovnike T. T. Sodelovalo je 25 mladih likovnikov iz vse Slovenije, zlato mini paleto pa je prejel Nejc Lanišnik iz OŠ Polzela. Od leve proti desni Klavdija Sitar, Nika Habjan, Jaka Pikl in Sonja Jezernik Četudi je letošnje leto zaradi novega virusa nenavadno in polno presenečenj, je Likovni sekciji Kulturno umetniškega društva Polzela uspelo pripraviti Mini paleto 2020. Klavdija Sitar, ki je projekt v imenu KUD Polzela skupaj z drugimi člani društva pripravila in izpeljala, je ob odprtju razstave mladih ustvarjalcev dejala, da jo neizmerno veseli, ker se ustvarjalni duh kljub novim časom ni izgubil, ampak še vedno živi v mladih likovnikih. Udeležba je bila ne glede na nove omejitve razveseljiva, saj se je letoš- nje Mini palete udeležilo 25 otrok iz vse Slovenije, ki so na ogled postavili 32 likovnih del. Ob odprtju razstave, ki si jo na gradu Komenda lahko ogledate do konca septembra, je predsednica likovne sekcije Sonja Jezernik povedala, da je udeležba otrok dokaz, da je projekt na pravi poti. Izbor nagrajenih likovnih del je letos opravil akademski slikar Narcis Kantardžić, ki je imel zelo težavno delo. Kakovost oddanih del je bila namreč izjemna. Priznanja in palete jim je podelila Klavdija Sitar. Zlato mini paleto 2020 je prejel Nejc Lanišnik iz OŠ Polzela, srebrno Nika Habjan iz OŠ Prule in bronasto Jaka Pikl iz OŠ Prebold. kultura ŠT. 9 I september 2020 Ob jubileju s Tonetom Partljičem 19 Grajsko slovo od poletja T. Tavčar Tilen Artač in Jure Mastnak sta navdušila na Gradu Žovnek. D. Naraglav Svoboden si, ko sediš sam za pisalnim strojem oz. računalnikom in pišeš tisto, kar želiš. Tone Partljič pravi, da nikoli ni bil povsem svoboden. Tone Partljič je 5. avgusta praznoval 80. rojstni dan. Točno mesec dni kasneje je bil gost v enem od ciklusov Brez maske, ki jih prireja Medobčinska splošna knjižnica Žalec. Pogovor z njim je usmerjala Karmen Kreže, potekal pa je ob upoštevanju priporočil NIJZ in v dogovoru z založbo Beletrina. Snemala ga je tudi Savinjska televizija, tako da bo dogodek dosegel tudi širši krog ljudi. Tone Partljič je eden najbolj vsestran­ skih slovenskih literarnih us­tvar­jalcev. Objavil je mnogo odmevnih proznih in dramskih del, scenarijev za televizijske in radijske igre ter filme. Za svoje ustvarjalne dosežke je prejel nagrado Prešernovega sklada, Levstikovo in Grumovo nagrado, Glazerjevo nagrado za življenjsko delo in leta 2016 Prešernovo nagrado. Rodil se je v Mariboru, prve mesece svojega življenja je preživel v Hočah. Leta 1940 se je družina preselila v Pesnico, kjer je oče dobil službo na železnici. Osnovno šolo je obiskoval v domačem kraju, nadaljeval šolanje na nižji gimnaziji v Mariboru, po maturi leta 1960 pa je bil poslan v občino Radlje ob Dravi za učitelja. Poučeval je v Brezovcu pri Radljah, Ribnici na Pohorju, Vuzenici in na Sladkem Vrhu. Leta 1965 je na mariborski pedagoški akademiji diplomiral iz angleškega in slovenskega jezika. Šest let kasneje je postal dramaturg v Drami Slovenskega narodnega gledališča Maribor, leta 1987 pa umetniški vodja najprej v Mestnem gledališču ljubljanskem, nato pa še v SNG Drama Ljubljana. Dvanajst let je bil poslanec Državnega zbora Republike Slovenije. Čeprav je deloval kot politik, je ostal pisatelj. Njegova zadnja knjiga, ki je izšla lansko leto, je roman Pesnica. V njem se vrača v deželo spominov na otroška leta, v kraje »treh Pesnic«. Reka, ki izvira v Avstriji, se je nekoč brezbrižno razlivala in vijugala po dolini mimo prvega zaselka in železniške postaje z enakim imenom, na kateri je njegov oče delal kot kretničar. V duši Pesnice išče svoje otroštvo, mlada leta, družino, zlasti mamo in ateja … Tone Partljič med pripovedovanjem zgodbe o deklici, ki je bila njegova mama. V duhu spominov je potekal velik del večera. Jubilant je povedal tudi posebno žalostno, a resnično zgodbo, ki sega v čas pred njegovim rojstvom. Na koncu pripovedi je obiskovalcem razkril, da je bila junakinja zgodbe njegova mama. Že petletna je morala pasti živino pri kmetu, ki jo je večkrat pretepal. Nekega večera, ko ni našla zaščite niti pri svoji mami, se je odločila oditi k ženski v hišo, mimo katere je vsak dan gnala krave na pašo. Žena jo je namreč vedno pohvalila, kako je pridna in dodala, da bi bila vesela, če bi tudi sama imela takšnega otroka. Sredi noči je deklica potrkala na vrata in rekla, da je prišla in da bo kar ostala, če bi jo gospa tako rada imela. Ženska jo je čudno pogledala in rekla, da je to govorila za svojega še nerojenega otroka, ki je že na poti, in pokazala na svoj trebuh. Njej in možu se je zasmilila, zato sta jo sprejela. Tako je pri hiši ostala tisto noč in vse do sedemnajstega leta, ko se je odločila osamosvojiti. Delo je našla na veliki kmetiji, kjer je spoznala tudi svojega bodočega moža in z njim zaživela v Hočah oziroma v Pesnici, kjer je mož postal kretničar na železniški postaji. Prvi sad te ljubezni je bil Tone Partljič. Ves večer ni zmanjkalo hudomušnih zgodbic in anekdot, ki so se zgodile v njegovem življenju. Pripovedoval je, kako močno je na njegovo delo in življenje vplival Ivan Cankar, kako je deloval kot učitelj, dramaturg in umetniški vodja gledališč in kako kot poslanec v državnem zboru. Ob zaključku nadvse prijetnega druženja so si udeleženci ogledali še kratek odlomek iz filma Moj ata, socialistični kulak. Ob rojstnodnevni napitnici in obvezni torti se je večer zaključil v prijetnem vzdušju. Sobivanja na ogled D. Naraglav Razstava Sobivanja Likovne sekcije KUD Žalec »tematizira urbano okolje, konkretno mesto Žalec in drevo kot njegov del«. V Savinovem salonu je bila do 26. septembra na ogled razstava Likovne sekcije KUD Žalec, ki so jo slovesno odprli v četrtek, 3. septembra. Razstavo so postavili s pomočjo članov likovne sekcije: Antona Holobarja, Francija Kadivnika in Tanje Vovk Petrovski. »Vsakoletna razstava žalskih ljubiteljskih slikarjev je priložnost, da na ogled postavijo svoje videnje sveta, ki ga spretno prelivajo na slikarska platna. To organizirano počnejo že od leta 2003. Ustvarjalnost in zavzetost članov sta razlog, da so likovniki v 17 letih dosegli vrh amaterskega slikarstva. Ustvarjajo v različnih tehnikah in raziskujejo mnogotera stilska področja. Vsak zase pa razvija svojo likovno pot,« je ob odprtju razstave povedal Uroš Govek iz ZKŠT Žalec. Več o nastalih delih in temi razstave je povedal mentor likovne sekcije KUD Žalec, akademski slikar in likovni pedagog mag. Uroš Potočnik: »Sobivanje človeka z drevesi je na prvi pogled samoumevno. Les je bil vedno pomemben človekov spremljevalec. Iz njega so gradili zave- tišča, orodja, ladje za plovbo preko neraziskanih oceanov in kurili ogenj, ko je bilo hladno in temno. Gozd kot naravni habitat mnogim živalskim in rastlinskim vrstam je človeku predstavljal vir hrane in zatočišče. Danes parkovne površine v mestih skrbijo za prijetno klimo in umik od mestnega vrveža. Razstava torej tematizira urbano okolje, konkretno mesto Žalec, in drevo kot njegov del. Poleg urbanega okolja pa na slikah srečamo tudi naravno okolje gozda v različnih letnih časih. Predstavljena dela so izvedena v različnih slikarskih tehnikah. Prevladuje tehnika akrila in olja na platno, po samem načinu slogovne gradnje pa realizem in impresionizem,« je med drugim povedal mag. Uroš Potočnik. V nadaljevanju so se vsem likovnim ustvarjalcem tokratne razstave – Ireni Čmer, Antonu Holobarju, Tatjani Hren, Julijani Juhart, Franciju Kadivniku, Urošu Koceliju, Idi Krašovic, Elizabeti Kuder, Erni Kumperger, Jožetu Leskovšku, Sabini Majcen, Majdi Smrkolj, Jožici Sovinc, Tanji Vovk Petrovski, Mag- di Šalamon in Franici Šporn – organizatorji in župan Janko Kos zahvalili z manjšo pozornostjo. Tilen Artač in Jure Mastnak sta z imitiranjem številnih znanih obrazov navdušila in nasmejala. Jasmina Roter Jager in Adi Smolar Na Gradu Žovnek so 5. in 6. septembra pripravili odličen butični festival Grajsko slovo od poletja v organizaciji ZIKŠT 3 jezera Braslovče. Na zelenici pred gradom so sobotni večer zaznamovali: imitatorja in komika Tilen Artač in Jure Mastnak ter njun gost violinist Klemen Bračko. V nedeljo je grajski ambient odmeval v glasbi Adija Smolarja. Obiskovalce je v soboto nagovorilo veliko znanih oseb iz sveta politike, športa in glasbe, v goste sta prišla celo oba slovenska predsednika ter glasbeni gostje, kot so: Zoran Predin, Pero Lovšin, skupini Laibach in Čuki ter še mnogi drugi. Na koncu se je na nebo dvignila velika oranžna luna, ki Razstavljavci z mentorjem (čepi drugi z desne) je čudoviti večer glasbe in smeha ovila s tančico skrivnostnega. V nedeljo so uspešno izpeljali še drugi dogodek, tik preden je prizorišče obarvalo bliskanje pred nevihto. Nastopil je kantavtor Adi Smolar, legenda slovenske glasbene scene. Bil je izjemen, svoje skladbe z odličnimi besedili je pospremil z modrostjo svojih misli in šaljivimi dovtipi. »Veseli me, da smo kljub razmeram skladno z ukrepi in navodili NIJZ, izpeljali dva lepa večera, ki nam bosta še dolgo ostala v spominu. Grad Žovnek predstavlja unikaten ambient, ki smo ga še dodatno polepšali in festivalu pridali nekaj nevsakdanjega,« je povedala Jasmina Roter Jager, ki je kot »grajska gospa« sprejela goste. šport 20 ŠT. 9 I september 2020 V malem nogometu prvi Žalčani T. Tavčar Med 12 sodelujočimi ekipami se je v sezoni 2019/2020 najbolje odrezala ekipa Kormorani – Cassata iz Žalca. Od leve proti desni: predsednik ŠD Andraž nad Polzelo Simon Ograjenšek, predstavnik zmagovalne ekipe Kormorani – Cassata Demiri Lavdrim, ki v rokah drži prehodni pokal, ter organizator lige Anton Brunšek. Športno društvo Andraž že več let organizira medkrajevno ligo v malem nogometu, ki se lahko pohvali z udeležbo rekreativnih nogometašev iz bližnje in daljne okolice. V sezoni 2019/2020 je sodelovalo 12 ekip (tri iz Andraža, po ena iz Celja, Mislinje, Petrovč, Polzele in T. Tavčar osebni arhiv T. Jevšnik Polzelan Tim Jevšnik, član Lokostrelskega kluba Gornji Grad, je na tekmovanju za centralni evropski pokal v tarčnem lokostrelstvu osvojil prvo mesto v kategoriji kadeti sestavljeni lok. Tekmovanje je potekalo v Budimpešti in je bilo za vse udeležence po daljši prekinitvi letošnje prvo mednarodno tekmovanje. Tim je pokazal stabilno streljanje tako v kvalifikacijah kot tudi v kasnejših dvobojih. V vetrovnem vremenu je v finalu premagal Slovaka Simona Sedivyja z rezultatom 143 : 140. Tim Jevšnik Nov rekord proge T. T. ATD Savinjčan je pripravil že 6. kronometer na Bukovico, ki je štel tudi za pokalno tekmo Slovenije v gorskih tekih v 12 kategorijah. Ob lepem vremenu se je na štartu zbralo rekordnih 87 udeležencev iz raznih krajev Slovenije. Nov rekord proge je s časom 8:23,07 postavil Jošt Lapajne iz TSK Idrija. V kategoriji U12 je med fanti zmagal Lukas Dovnik iz Hoč, pri dekletih je bila prva Kiara Blatnik iz ŠD Blanca, druga pa Žani Štamolj Drolc iz domačega kluba. V kategoriji S tekme slovenskih županov in veteranov ND Polzela. med ekipama slovenskih županov in veteranov Nogometnega društva Polzela. V zanimivem dvoboju se je srečanje končalo neodločeno s 5 : 5. Napredovanje članov in največ mlajših ekip doslej D. N. Košarkarski klub Prebold 2014 je lansko tekmovalno sezono končal zelo uspešno. Članska ekipa Vrtine Palir je v rednem delu lige kot edina v 4. SKL vse tekme zmagala in napredovala v 3. SKL. Novo tekmovalno sezono so tako minuli vikend začeli v višjem rangu in z rekordnim številom mlajših ekip v ligaškem tekmovanju v zgodovini preboldske košarke. Lanska tekmovalna sezona se je zaradi razglašene epidemije covida-19 končala sredi marca, vendar so tudi mlajše selekcije odigrale večino tekem. Po premoru zaradi zaprtja T. T. Žalca ter po dve iz Šmartnega ob Paki in Velenja). Od septembra do konca novembra 2019 so odigrali deset krogov. Spomladi je bilo v nadaljevanju lige tekmovanje nekoliko okrnjeno zaradi epidemiološkega stanja v Sloveniji in z njim povezanih ukrepov. Konec maja 2020 so v skladu z navodili NIJZ pričeli s spomladanskim delom in odigrali še 12 krogov. Ligo so z zadnjim, 22. krogom, zaključili 11. julija. Med 12 sodelujočimi ekipami se je najbolje odrezala ekipa Kormorani – Cassata iz Žalca, ki je bila poražena le dvakrat in je enkrat remizirala. Sledili sta ekipi Adoor iz Mislinje ter KMN Frendi Polzela. Vse tri ekipe so prejele pokale v trajno last, zmagovalna ekipa pa še prehodni pokal. Organizator je podelil pokale tudi: najboljšemu strelcu Alešu Maroltu (Kormorani – Cassata), ki je mrežo nasprotnika zatresel 40-krat, najboljšemu vratarju Štefanu Turinskemu (Adoor Mislinja) in najbolj fair play igralcu Urošu Carju (Velenje), ki je v vsej sezoni prejel le en rumeni karton. Sedaj »brcajo« na umetni travi Občina Polzela je posodobila Športni center Polzela. Na obstoječem asfaltnem igrišču za mali nogomet je zgradila nogometno igrišče z umetno travo z odbojno ograjo. S posodobljenimi površinami igrišča za nogomet bodo omogočili nove možnosti športnemu udejstvovanju, kar bo preventivno vplivalo na dobro počutje in zdravje otrok, mladine in vseh preostalih občanov. Novo pridobitev so predali namenu v času Evropskega tedna mobilnosti. Ob tem je župan Občine Polzela Jože Kužnik povedal, da je investicija vredna 44.500 evrov, od tega je fundacija za šport občini dodelila 16.800 evrov. Župan Jože Kužnik in mednarodni nogometni sodnik Matej Jug sta nato s strelom na gol predala igrišče namenu. Sledila je prijateljska tekma Tim zmagal v Budimpešti športnih dvoran je preboldski klub takoj nadaljeval s treningi in pripravami na novo – po številu selekcij rekordno sezono. Poleg članov v sezoni 2020/2021 tekmujejo ekipe fantov v starosti do 9, do 11, do 13, do 15, do 17 in do 19 let. Ekipa U15 se je po odigranih kvalifikacijah v tem mesecu uvrstila v 1. SKL. Zaradi ukrepov v zvezi s koronavirusom niso v prvotno načrtovanem terminu in obsegu izvedli 1. športnega tabora Savinjska 2020 v Preboldu, ampak so ga prestavili na konec avgusta, ko tudi sicer organizirajo poletni kamp oziroma priprave. Stro- kovnemu kadru kluba so se pridružili uveljavljeni košarkarski trenerji iz Hrvaške, Madžarske in Slovenije, da bi mladim preboldskim košarkarjem predali nekaj svojega košarkarskega znanja in izkušenj. V septembru so vse selekcije že odigrale tekme prvega kroga, razen mladincev, ki bodo imeli prvo tekmo jutri, in najmlajših fantov, ki z ligaškimi turnirji pričnejo v drugem delu sezone. So se pa najmlajši udeležili prijateljskega turnirja v Hrastniku in po osvojenem prvem mestu v zrak dvignili svoj prvi pokal v tej sezoni. U16 je zmagala Gaja Leban Jež iz ŠD Nanos Postojna, druga je bila domačinka Nija Hedl. V kategoriji U20 je zmagal Janez Leskovšek iz Griž, druga v ženski konkurenci je bila Iva Inti Prgić iz domačega kluba. Absolutni zmagovalec pri moških je postal Jošt Lapajne iz TSK Idrija, ki je za pol minute izboljšal dosedanji rekord. V absolutni ženski kategoriji je zmagala Maja Per iz AK Domžale. Najmlajši tekmovalec je bil šestletni Nejc Krušnik iz Griž, najstarejši pa Stane Drolc iz Žalca, star 66 let. Dvajset let golf kluba D. N. Tudi v Golf klubu 2000 Žalec, ki letos zaokrožuje dvajsetletnico, jubileja zaradi korona razmer ne bodo mogli proslaviti, kot bi želeli. So pa pripravili jubilejno skupščino. Golf klub 2000 Žalec je leto dni po ustanovitvi postal polnopravni član Golf zveze Slovenije. Domicilno igrišče kluba je igrišče Olimje v Podčetrku. Od ustanovitve do danes je število članov naraslo v 97 aktivnih in 30 pasivnih članov. Poleg domicilnega igrišča uporabljajo zunanje vadbišče Zmet pri Preboldu, notranje virtualno vadbišče v Garni šport hotelu Prebold in zasebno igrišče Pitch and Putt v Pongracu, ki se bo v letos razširilo in odprlo tudi za javnost. Golf postaja cenovno vse bolj dostopen šport, zato vabijo medse nove člane. Predsednik kluba Ivo Bračun se je na skupščini posebej zahvalil vsem sponzorjem in donatorjem, ki so v dvajsetih letih darovali klubu več kot 31 tisoč evrov. Za 20-letno vodenje kluba pa so se člani zahvalili Ivu Bračunu in izvolili novo vodstvo. Klub bo v prihodnje vodil Gorazd Reberšak, v upravnem odboru pa bodo: Ivo Bračun, Dolfe Naraks, Jože Klančnik, Bogdan Kočevar, Tomaž Uranjek in Roman Gracer. Nadzorni odbor bodo sestavljali: Janko Akerman, Majda Volavšek in Bojan Caglič. www.facebook.com/ zvezasportnihdrustevzalec šport ŠT. 9 I september 2020 V pokalu s Finkami Za uvod štiri zmage rokometašic T. T. 21 T. T. L. K. Letos se je RK Zelene Doline Žalec podal v ligo z zelo mlado ekipo s pretežno domačimi igralkami in novim trenerjem. Tudi v letošnji sezoni bodo šempetrske odbojkarice igrale v Evropi. Lani so v pokalu Challenge v osmini finala izpadle proti avstrijskemu Linzu, letos pa bodo igrale v pokalu CEV. V drugem najmočnejšem evropskem pokalu se bodo v prvem krogu pomerile s finsko ekipo Pőlkky Kuusamo. »Dobili smo nasprotnice, ki smo si jih najmanj želeli. Pa ne toliko zara- di kakovosti, saj sem prepričan, da smo Finkam več kot enakovredni, kot zaradi potovanja. V tem trenutku tudi še ni znano, kje bomo tekme lahko igrali. Najraje bi Finkam ponudili, da bi obe tekmi odigrali v Šempetru. Na srečo bo prva tekma šele 10. ali 11. novembra, ko bo situacija s koronavirusom verjetno že bolj jasna,« je o pokalu CEV še povedal Beno Božič. Zmaga in poraz T. Tavčar Ženska ekipa SIP Šempeter je v tretjem krogu prve A državne odbojkarske lige za članice v gosteh pri ekipi GEN-I Volley izgubila s 3 : 0. Dvoboj je bil veliko bolj izenačen, kot kaže rezultat. Savinjska vrsta, ki že tako igra brez poškodovane Anastazije Žnidar, je tekom srečanja ostala še brez Katje Mihalinec, ki si je poškodovala koleno. Ekipi sta se sicer ves čas Z leve stojijo: Marko Dobrković, Jernej Rantah, Nika Hojnik, Lana Artelj, Dajana Vignjević, Laura Gorjup, Anika Strnad, Neja Žejn, Klara Hrovatič, Hana Galić, Neža Herodež, Sanja Vrček, Kaja Kolar in Uroš Božič; klečijo pa: Kristina Kokotec, Pina Držan, Neja Turnšek, Tjaša Žener, Maruša Kompan in Alja Krevs. S sladko zmago v lokalnem derbiju proti celjski ekipi ŽRK Z´dežele s 23 : 20 (7 : 11) je članska ekipa RK Zelene doline Žalec pod vodstvom Marka Dobrkovića minuli četrtek sklenila uspešni uvodni niz štirih septembrskih zmag v 1. ADRL. Vse tekme v domači dvorani I. OŠ Žalec letos potekajo brez gledalcev in s poostrenimi varnostnimi ukrepi, zato je zelo dobrodošel prenos tekem v živo na klubskem Facebook profilu. Žalske rokometašice so vse zmage uvoda v sezono dosegle doma, led pa so prebile s tekmo proti ekipi ŽRK Velenje 12. septembra in jo dobile z 22 : 18 (13 : 8). Tekmo prvega kroga z ŽURD Koper bi morale igrati že pred tem, a je bila zaradi bolezni koprskega trenerja prestavljena na 16. september, njen izkupiček pa je bila še višja razlika z rezultatom 31 : 22 (17 : 5) in novi dve točki. V tretjem krogu je bila žalska dvorana z razigranimi mladimi rokometašicami prehud zalogaj za ekipo ŽRK Ptuj, ki je izgubila z 33 : 22 (16 : 9). Najbolj pa so se žalske rokometašice veselile zadnje septembrske zmage v lokalnem derbiju proti Celjankam, v katerem so najprej dovolile tremi, da je krojila prvi polčas s slabšim izkupičkom v napadih in štirimi goli prednosti Celjank. Potem pa so v drugem polčasu poskrbele za pravi preobrat in ga borbeno končale s sedmimi goli prednosti in končnim rezultatom 23 : 20 (7 : 11). Članska ekipa RK Zelene Doline Žalec je vstopila v to sezono zelo pomlajena. Povprečna starost je komaj nekaj nad 19 let, večina igralk je domačih. Odšlo je šest igralk iz lanske članske ekipe, med njimi sta dve prenehali z igranjem, eno so »posodili« drugam, ena se je vrnila v svoj domači klub, dve tujki sta odšli v nove sredine. »Letos gradimo na ključnih igralkah iz lanske sezone, še vedno mladih: Aniki Strnad, Kaji Kolar, Neži Herodež, Klari Hrovatič, ki so v bistvu ogrodje ekipe. Priključile so se jim mlajše kategorije letnikov 2002 in 2003, v ekipi je kar osem mladink, vse so domače žalske igralke. Letošnja pridobitev sta srednja zunanja igralka Alja Vrček, ki je prišla iz celjskega kluba, je pa doma v tem lokalnem okolju, in mladinka Laura Gorjup, ki je prišla iz RK Branik,« je o tem povedala predsednica UO RK Zelene doline Žalec Barbara Germ Galić in dodala, da se v klubu to sezono z rezultati ne obremenjujejo preveč: »Imamo mlada dekleta z velikim potencialom, a manj izkušnjami, ki so pripravljena delati in so skupaj z bolj izkušenimi zanimiva kombinacija, ki lahko preseneti. Seveda, če ne bo poškodb in če nas bo spremljalo tudi nekaj športne sreče. Rezultat in poseganje po višjih mestih nam v letošnji sezoni nista prioriteta. Zato bomo poskušali s srcem in kakovostnimi treningi dosegati solidna mesta v prvi A ženski ligi.« V tej sezoni prvič vodi ekipo triinštiridesetletni črnogorski trener Marko Dobrković, ki je v žalskem rokometnem klubu že lani vodil ekipi starejših deklic A in B, pa tudi člansko ekipo Rudarja Trbovlje v drugi moški rokometni ligi. Po zadnji tekmi s Celjankami je povedal: »Po tihem smo upali na te štiri zmage, čeprav treniramo skupaj šele dva meseca. Naša ekipa je ena najmlajših ekip v ligi, a njena odlika je ta, da se nikoli ne preda, kar se je prav posebej videlo v tekmi s Celjem. Dekleta verjamejo v to, kar delamo, dajejo vse od sebe na vsakem treningu in na vsaki tekmi, kar se jim vrača na igrišču. Boljšega začetka sezone si nismo mogli zaželeti, zdaj je na vrsti pavza in potem težki tekmi z Mlinotestom Ajdovščina in Krimom. Želim si, da bi bila ta mlada ekipa presenečenje sezone.« Marko Dobrković ima za seboj bogato igralsko kariero. Igral je v dveh najbolj znanih grških rokometnih klubih, beograjski Crveni Zvezdi in Vardarju iz Skopja. V trenerske vode je zaplul pred nekaj leti, ko je v mestu Bar v domači Črni gori osnoval svoj rokometni klub Prvi as s 120 mladimi rokometaši v kategorijah od najmlajše do druge članske lige. Je tudi črnogorski selektor kadetske ženske državne reprezentance. Njegov klub ga je pripeljal v Slovenijo, kjer je sedaj že tretje leto. Barbara Germ Galič je povedala tudi, da sta zaradi korona pandemije letošnje leto in sezona posebej težka tudi za RK Zelene doline Žalec: »Ne le v rokometu, tudi v vseh drugih športih, predvsem skupinskih, smo se že spomladi soočili z zelo težko situacijo, ki je posledica pandemije. Situacija se nam je v klubih, tudi pri nas, spremenila čez noč. Sredi marca so bila prekinjena vsa tekmovanja, vsi treningi. Naše rokometašice so bile brez treningov praktično dobre štiri mesece. Odpovedan je bil ključni vir financiranja, zamrznjeno financiranje s strani našega sponzorja … Zato smo morali postaviti ogrodje kluba na novi osnovi, racionalizirati in znižati stroške ter spremeniti organizacijo dela. Izjemno težko je. Imamo nekakšne teoretične načrte, kako zagotoviti sredstva za nemoteno delovanje kluba, da bomo to sezono karseda pošteno speljali do konca. Kljub temu vztrajamo in razvijamo našo dolgoletno vizijo, da spremljamo in razvijamo domače igralke, da negujemo veliko domačo bazo igralk, s katerimi delamo kakovostno in jih postopoma pripravljamo za člansko ekipo. Naš cilj je ohraniti zdravo jedro kluba. Upam, da nam bo glede na spremenjene okoliščine tudi uspelo. A res ni lahko, saj nam pristojni nalagajo zaradi covida ogromno dodatnih bremen. Pogoji so tako zahtevni, da smo se odločili igrati tekme brez gledalcev. Zelo se trudimo in razen trenerjev vse delo opravimo prostovoljci. Močno si tudi prizadevamo, da bi jih k sodelovanju pritegnili še več. Računamo, da je to ključ do uspeha. Resnično upam, da nam bo, s srcem in voljo do tega športa tudi uspelo.« izmenjavali v vodstvu, ob zaključkih pa so bile bolj zbrane Novogoričanke, ki so prva dva niza dobile na razliko, tretjega pa s 25 : 23. V prvem krogu prve B lige za moške sta se v dvorani OŠ Šempeter pomerila domača ekipa SIP Šempeter in KEKO Oprema Žužemberk. Prve zmage so se po razburljivi končnici veselili SIP-ovci, ki so zmagali 3 : 1 v nizih. Derbi na Polzeli Zlatorogu T. Tavčar S tekme Hopsi : Zlatorog Minulo soboto, 26. septembra, se je pričela jubilejna 30. sezona v prvi slovenski košarkarski ligi. Hopsi s Polzele so v prvem krogu doma gostili ekipo Zlatoroga iz Laškega in srečanje izgubili z rezultatom 66 : 83. Hopsi so vodili le na začetku tekme s 4 : 0, nato pa so gostje prevze- li pobudo in od 8 : 6 vodstva niso več izpustili iz rok. Največ točk za Hopse je dosegel Žan Kosič – 19, pri gostih pa je bil najuspešnejši Američan Logan Routt – 23 točk. Hopsi bodo naslednjo tekmo igrali 3. oktobra v Domžalah, Zlatorog pa bo dva dni kasneje gostil Rogaško. HOROSKOP / PISMA BRALCEV / MLADI 22 UTRIPOV HOROSKOP OVEN BIK DVOJČKA V prvih treh tednih meseca, ko bo Sonce potovalo po vam nasprotnem znamenju tehtnice, bo vaša krivulja vitalnosti nekoliko v upadu. S preventivo poskrbite, da boste ohranili zdravje na želenem nivoju. Že prvi dan v mesecu nastopi polna Luna prav v vašem znaku, kar zagotovo predstavlja povečan stres. Mars bo ves oktober potoval retrogradno, kar lahko predstavlja svojevrsten problem. Primanjkovalo vam bo drznosti in poguma. Vaša vladarica Venera bo praktično ves mesec potovala po sorodnem zemeljskem znaku. To vam prinaša potrebo po ureditvi finančnih in materialnih vprašanj. Vsekakor veljata pri denarju ves mesec povečani budnost in pravilnost. Merkur vam iz znamenja škorpijona nasprotuje, zato bo dogovarjanje težje. V vse boste morali vložiti več napora in se resnično potruditi, kar se bo absolutno obrestovalo. Bolje bo, da počakate s konkretnimi aktivnostmi ter odločitvami, še zlasti od druge polovice oktobra dalje zaradi retrogradnega Merkurja. Ta bo v znamenju škorpijona izredno močan, intuitiven in prepričan vase. Prav zaradi tega velja temeljito razmisliti, kaj vam hoče življenje povedati. Sonce vam v prvih treh tednih nudi odlično zaščito, saj bo potovalo po znaku tehtnice, ki vam je skladna, zato boste tudi vitalni. RAK Prvi in zadnji dan v mesecu nastopi polna Luna in vam prinaša povečan stres. Dobro se je zaposliti s čim bolj konkretnimi in rutinskimi opravili, pa bo čas minil kot bi mignil. Merkur v sorodnem znaku bo odlična opora pri vašem delu. V drugi polovici meseca bo vaša energija usmerjena v dom in domača opravila. Mogoče se boste celo lotili dela, ki ga že nekaj časa odlašate, in boste na koncu zelo zadovoljni. LEV Pred vami je izredno aktiven in dinamičen mesec, v katerem vam ne bo manjkalo dela. Vsekakor boste na nekem področju občutili olajšanje, saj boste poplačani na svoja prizadevanja. Finančno boste lažje zadihali in morda celo investirali v večji nakup ali se odločili za modro investicijo. Prvi in zadnji dnevi meseca bodo nekoliko stresni, zato velja povečana budnost in še zlasti previdnost v komunikaciji ter v prometu. DEVICA Vaš vladar Merkur vam bo ves oktober dajal veliko energičnosti ter odločnosti. Od druge polovice meseca dalje, ko bo potoval retrogradno, se pripravite na morebitne zamude. Možno je, da se boste ponovno soočali s starimi, še nerešenimi zadevami in jih tokrat uspešno zaključili. Venera, kraljica ljubezni in denarja, bo skoraj ves mesec potovala po vašem znaku, kar je čudovita novica. Vidno vas bo polepšala in zadovoljni boste. TEHTNICA ŠKORPIJON Oktober je čas vladavine vašega znaka. Sonce vam bo dajalo v prvih treh tednih meseca ogromno vitalne energije, zato bosta počutje in razpoloženje dobra. Mlaj 16. v mesecu vam zagotovo prinaša nekaj novega, česar se lahko samo veselite. Veliko boste pripravljeni delati, krepili boste svoje telo in duha. Iz dneva v dan boste bolj disciplinirani, zato lahko dosežete napredek na želenem področju. Vse se bo lepo obrestovalo. Vaš planet sovladar Mars potuje ves mesec retrogradno, kar pomeni za vas v tem času pogosto vračanje v preteklost. Zagotovo boste urejali nedorečene ali nedokončane zadeve iz preteklosti, kar dodatno potrjuje tudi Merkur, ki se bo navidezno pričel pomikati nazaj po 14. v mesecu. Merkur, ki potuje prav po vašem znaku, vam prinaša povečano moč intuitivne zaznave, odlično boste tudi komunicirali. Izkoristite ta čas za delo, saj vam bo šlo vse bistveno lažje od rok. ŠT. 9 I september 2020 PISMA BRALCEV Sedenje je novo kajenje Medicina vse pogosteje svari, da je sedenje novo kajenje. Fizioterapevti v okviru medicine s fizikalnimi metodami zdravimo bolezni ali poškodbe in njihove posledice ter pri tem posvečamo pozornost motoriki telesa. Med drugim preventivno poučujemo ljudi o pomenu rednega vsakodnevnega in načrtnega gibanja telesa. Način današnjega življenja nas dodatno nagovarja h gibanju in vsestranski aktivnosti. Naše telo je namreč po naravni poti ustvarjeno za gibanje. Narava nam je dala izjemno kompleksno zgrajen lokomotorni aparat, ki je med drugim sestavljen iz kar 700 skeletnih mišic in 360 sklepov. Vse to našemu telesu zagotavlja obliko, oporo, stabilnost in gibanje, kar omogoča tudi kroženje krvi in kisika po telesu. Zato vsak del našega telesa z vsemi notranjimi organi komaj čaka, da se ponovno premaknemo, kadar mirujemo. Dlje ko je naše telo v mirovanju, bolj nemirno v resnici postaja. Pri sedenju se poleg pritiska na mehke strukture ob kosteh nog in ramen ter ob hrbtenici zmanjša volumen prsne votline, zato se pljuča ne morejo dovolj raztezati. Vse to v času naše neaktivnosti/sedenja omejuje primerno prekrvavljenost in ustrezno količino kisika v krvi. Pritisk na mišice, živce, arterije in vene v sedečem položaju povzroči “nestrinjanje” našega telesa in možganov s predolgo trajajočo pasivnostjo. Zato telo opozorilno reagira tako, da začutimo otrplost okončin, ki nam tudi zatekajo. Telo nas začne boleti, upada nam koncentracija. Postajamo vse bolj utrujeni, ker možgani “varčujejo”. Začasno se ustavi tudi t. i. lipoproteinska lipaza. Posebni encimi v zidovih kapilar (drobnih žilic), ki razgrajujejo maščobo v krvi, med mirovanjem ne morejo razgrajevati maščob tako dobro kot jih med gibanjem. Dolgotrajno slabo, pomanjkljivo gibanje pa telo sčasoma pripelje v bolezni, kot so rakava in srčna obolenja, sladkorna bolezen, demenca, bolezni ledvic, jeter, pljuč ... Študije kažejo, da je vzrok za prezgodnjo umrljivost kar v devetih odstotkih slaba in nezadostna motorična aktivnost našega telesa, zaradi česar se vse bolj viša odstotek naštetih obolenj. Ta na videz neškodljiva navada torej dokaj škodljivo vpliva na naše zdravje in posledično na kakovost našega življenja. Rešitev pa je zelo preprosta. Nagradite svoje telo in sebe z gibanjem! Zavestno se odločite za gibanje in vsestranske aktivnosti telesa in možganov. Zelo hvaležni vam bodo. Znanost napoveduje, da bo »tabletka gibanja« vse bolj pomembno konkurirala tabletam, ki jih danes tako zavzeto promovirata farmacevtska industrija in potrošništvo. Ne poznamo hrane, ki bi bila za telo in možgane tako koristna, kot je redna telesna aktivnost. Ta dokazljivo zvišuje tudi število protiteles, s katerimi se naš imunski sistem bori proti virusom in bakterijam ter nas tako ohranja bolj zdrave in odporne. Vpliva pa tudi na prostornino hipokampusa v možganih in aktivnost možganskega nevrotrofičnega faktorja (BDNF), kar spodbuja delovanje možganskih centrov za tvorjenje novih nevronov, vpliva na preprečevanje demence in izboljšuje spomin. Gibanje učinkuje na “mladost” možganov tudi posredno, saj mnoge raziskave potrjujejo, da se v zdravo telo lažje naseli bolj zdrav duh. Staranje našega organizma je tako proces, ki ga pomembno določa tudi naša telesna aktivnost. Prične se z rojstvom in traja do smrti. Starost je naravno stanje telesa, zato ni potrebno, da postane tegoba. Če pa se pri človeku zmanjša prožnost, se posledično hitro vzpostavita tudi osamljenost ter socialna izoliranost. Z biološkega vidika se proces staranja povezuje s pešanjem življenjskih funkcij organizma, kar se zaključi s smrtjo. S psihološkega vidika je človek star toliko, kolikor starega se počuti. Ker starost ni zgolj stvar narave naše dednosti, bi morala biti v družbi sprejeta kot povsem običajno obdobje človekovega življenja. Po socialnih teorijah je človekovo počutje v starosti zelo odvisno od tega, kako razmišlja, kako razume življenje in kako se počuti v okolju, v katerem živi. Pasivnost, umik iz družbenega življenja, vdanost v usodo in osamljenost so najslabše izbire. Tega se moramo zavedati vsi, ne zgolj starejši ljudje. Stari ljudje so lahko lepi kot mogočne katedrale, ki z veličino svoje lepote niso namenjene zgolj sebi, ampak kličejo in vabijo, naj si vzamemo zanje čas, naj vstopimo in prepoznamo njih večno lepoto. Tako bi lahko starost poimenovali tudi katedrala naše lastne živosti. Gibanje je za starejše tudi zelo pomembna preventiva pred padci, ker daje telesu moč in energijo ter ohranja ravnotežje. Načrtna vadba, gibanje ter usmerjanje v te dejavnosti so posebno za starejše in njih živost izjemnega pomena, saj bistveno prispevajo k ohranjanju in izboljšanju zdravja ter pomagajo starejšim, da čim dlje ostanejo neodvisni in svobodni. Zato se zavestno odločite, da boste ostali vsestransko aktivni in gibčni, da boste lahko še naprej počeli stvari, v katerih uživate. Vsak dan izvajajte aerobno vadbo (npr. hitro hojo). Hoja je lahko eno najbolj učinkovitih »zdravil«, ki so na voljo brezplačno. Dnevno naredite do deset tisoč korakov. Prav tako vsak dan storite nekaj za trening moči in ravnovesja ter delajte vaje za prožnost. Hodite po stopnicah, namesto da se vozite z dvigalom, parkirajte avtomobil čim dlje od cilja, pojdite peš ali s kolesom namesto z avtomobilom. Redno sprehajajte psa, če ga imate. Delajte na vrtu, okoli hiše in v njej. Med gledanjem televizije delajte lahke vaje za roke, noge, hrbtenico ... Če niste prepričani, katera vadba je varna za vas in vaše zdravstveno stanje, se posvetujte s fizioterapevtom oz. vašim osebnim zdravnikom. Metka Močnik Košenina, Žalec STRELEC Cena minute pogovora je 2,19 € oz. po ceniku vašega operaterja. KOZOROG VODNAR RIBI Izredno aktiven mesec je pred vami, v katerem boste imeli na srečo tudi podporo Marsa. Večina vaših prizadevanj pa bo povezana z urejanjem situacij za nazaj, kar velja zlasti za drugo polovico oktobra. Takrat boste nekaj verjetno celo spreminjali, oziroma lahko sprejmete popolnoma drugačno stališče od predhodnega. Del časa morate obvezno nameniti sproščanju nakopičenih energij. Ne pozabite nase, bodite sami sebi pomembnejši! Jesensko obdobje bo za vas izredno aktivno in delovno. Odlično boste znali usklajevati različne interese. Ob vsem skupaj pa boste našli še veliko časa za prijetne plati življenja. Venera vas odlično podpira praktično ves oktober, zato se vam nasmiha sreča pri financah in v čustvenih zadevah. Zaradi retrogradnega Merkurja je zelo mogoča obnovitev odnosa iz preteklosti in dobro napredovanje v prihodnosti. Grafit v športnem parku L. K. T. T. Da gredo šport, kultura in ustvarjalni navdih skupaj, je na poseben način dokazal tudi učenec OŠ Petrovče Tin Lipovšek, ki je ustvaril čudovit grafit na teniški Sonce v sorodnem znaku prinaša odlično vitalno energijo, zato se boste dobro počutili in boste uspešni pri marsikaterem opravilu. Z vsem pomembnejšim pohitite do konca prve polovice oktobra. Kasneje, ko Merkur obrne svojo smer, lahko pričakujete zastoje in predvsem ukvarjanje s starimi zadevami, novosti pa naj počakajo. Na čustvenem področju bo vse potekalo v skladu s pričakovanji. Previdnost pa velja za zadnje dni v mesecu, ki bodo precej napeti. Prva polovica meseca bo nekoliko težavnejša, pazljivi bodite zlasti pri financah, saj vam lahko denar vse prehitro spolzi med rokami. Ta čas je dober za sklepanje dogovorov, posebno tistih, ki se tičejo vaše eksistence v prihodnje. V drugi polovici oktobra, še zlasti po mlaju, se boste počutili bolje. Energičnosti, da se postavite za svoje cilje, vam ne bo primanjkovalo, zato jih boste tudi dosegali. Niki Franjo Keder, s. p., Migojnice 3, Griže, 090 44 33 in 090 64 35. Horoskop je pripravila astrologinja Dolores, (090 64 30 in 041 519 265 ter Facebook dolores astro). Mojstrovina Tina Lipovška zid v prenovljenem športnem parku v Petrovčah. Na dan slovenskega športa, 23. septembra so se mu zato zahvalili ob odprtju prenovljenih športnih kapa- citet v Petrovčah. Tin je s svojo likovno nadarjenostjo športnemu navdihu parka dodal še umetniško noto. mladi in prve objave ŠT. 9 I september 2020 Dan športa na POŠ Trnava L. K. arhiv POŠ Trnava Jogurti za prvošolce L. K. arhiv Mlekarna Celeia Med prvošolci 71 izbranih slovenskih osnovnih šol so Oki Dokije prejeli tudi v štirih spodnjesavinjskih šolah. Šport je »kul«, menijo učenci POŠ Trnava. 23. septembra smo v Sloveniji prvič praznovali dan športa, ki so ga obeležili tudi na POŠ Trnava. Najprej so vsi učenci prehodili malo več kot 7 km dolgo pot do 23 igrišča v Šmatevžu in nazaj do šole v Trnavi. Pohod so popestrili s športnimi igrami. Po kosilu so sledile športne igre po želji otrok. Nekateri se radu družijo ob skupinskih igrah, drugi radi tekajo, skačejo, plešejo in tako razvijajo svoje gibalne spretnosti. Vsi so ob tem soglasno sklenili, da je šport »kul«, so sporočili iz šole. Arja vas, 1. september – Mlekarna Celeia je na prvi šolski dan ob pomoči mlečne kraljice Teje Žogan in spletnega vplivneža Žige Kukoviča 3.300 prvošolcem dostavila zdravo malico – jogurte Oki Doki. Na 71 osnovnih šol po vsej Sloveniji, med njimi tudi v osnovne šole Braslovče, Polzela, Vransko in Žalec so tako, kot so sporočili iz mlekarne, »mladim nadobudnežem predali sporočilo o pomenu zdrave in uravnotežene prehrane z znanim slovenskim poreklom«. Mlekarna Celeia se je za tako akcijo odločila prvič. »Na dan, ki v življenju otrok in staršev nosi posebno težo, želimo s to gesto dodati majhen košček v mozaik spominov in zavedanja, da je zdrav, okusen jogurt od nekdaj ena najbolj priljubljenih šolskih malic,« je povedal vodja strateškega marketinga in razvoja v Mlekarni Celeia Tomaž Arh. Vabilu Mlekarne Celeia se je odzvalo 71 osnovnih šol iz vse Slovenije s skoraj 3.300 prvošolci, kar je za prvo leto akcije izjemna številka. Mlečna kraljica Teja Žogan in spletni vplivnež Žiga Kukovič, ki ga najmlajši poznajo po zabavnih videih na tiktoku, sta na deset izbranih osnovnih šol iz vse Slovenije, ki so bile izžrebane, dostavila jogurte za prvošolce. Skupaj sta obiskala OŠ Polzela, I. Osnovno šolo Žalec, OŠ Log - Dragomer, OŠ Ob Dravinji Slovenske Konjice, OŠ Ljudski vrt Ptuj, OŠ Lava Celje, OŠ Frana Malgaja Šentjur, OŠ Livada Velenje in OŠ Mihe Pintarja Velenje ter OŠ Šmartno pod Šmarno goro. O dvodnevnem dostavljanju po Sloveniji je mlečna kraljica Teja Žogan povedala: »Bilo je zabavno, a drugače, saj prvošolcev nisva obiskala v njihovih razredih, kar zaradi ukrepov ni mogoče. Vseeno sem prepričana, da sem uspela prenesti eno od vodil mojega poslanstva, to je osveščati o pomenu zdrave in celovite prehrane v življenju vsakega posameznika. Kako je to pomembno pri otrocih, zelo dobro veste tudi sami.« Spletni vplivnež Žiga Kukovič pa je dodal. »Veseli me, da sem lahko bil v pomoč pri osveščanju o pomenu zdrave prehrane slovenskega porekla. Prav to zavedanje moramo širiti med vse generacije, tudi tiste, ki so najbolj aktivne na družbenih omrežjih, kjer delujem tudi sam.« Čebelarska učna pot T. T. Čebelarji ČD Vransko so bili s programom Čebelarska učna pot uspešni na razpisu LAS SSD za izbor operacij za izvajanje Strategije lokalnega razvoja LAS SSD v programskem obdobju 2014–2020 iz sklada EKSRP. S programom želijo učence OŠ Vransko-Tabor in širši krog prebivalstva seznaniti z življenjem čebel, njihovim vplivom na kmetijstvo in gospodarstvo ter prikazati možnosti čebelarjenja doma. Program zajema dva sklopa: predstavitev v sliki in besedi na panojih in ogled čebelnjaka z vsemi nujnimi pripomočki. Učna pot bo na šestih panojih prikazala naslednje tematike: predstavitev čebel, čebelje družine, njihovega bivališča, razvojnih faz, dejavnosti, čebelarjenja, čebeljega telesa, čebelje paše, medovitih rastlin, čebeljega pridelka in bolezni čebel. Šest štipendij županovega sklada T. T. V sejni sobi Občine Polzela so 22. septembra podpisali pogodbe o štipendiranju dijakov in študentov, prejemnikov štipendije dobrodelnega županovega sklada za šolsko leto 2020/21. Županov sklad podeljuje štipendije že četrto leto zapored, namenjen pa je pomoči potrebnim in nadarjenim otrokom, ki nimajo dovolj materialnih možnosti za svoj razvoj ter drugim dijakom in študentom pri njihovem šolanju. V šolskem letu 2020/21 bo štipendijo mesečno prejemalo šest štipendistov: Hana Govek, Sara Jug, Elma Kovačič, Trina Posedel, Mihael Pospeh in Hanna Turnšek. Mesečna štipendija za vsakega posameznika znaša 120 evrov. V obdobju od šolskega leta 2017/18 do vključno šolskega leta 2020/21 je bilo iz županovega sklada podeljenih 26 štipendij. Teja Žogan in Žiga Kukovič sta obiskala tudi I. OŠ Žalec. Raptors – Mladi igrajo Rok T. Tavčar Plezalni tabor v manjši skupini D. N. Na pohodu po poti K2 Family trail V Planinskem društva K2 iz Zaloga pri Šempetru v Savinjski dolini so izpeljali tradicionalni plezalni tabor, vendar zaradi covida-19 z omejeno udeležbo desetih otrok. V času tabora so otroci plezali na nekaterih naravnih plezališčih po Spodnji Savinjski dolini, na Vranskem, v Marija Reki in na Kamniku. Svojo kondicijo so preizkusili tudi na vse bolj popularni krožni poti K2 Family Trail, ki poteka po obronkih gričev severnega dela Občine Žalec, začne in konča pa se na idilični jasi pred sedežem PD K2. Plezalci so se preizkušali tudi na motoričnem poligonu. Prosti čas pa so izkoristili tudi v naravnem termalnem bazenu in ob drugih prostočasnih aktivnostih v naravi. Skupina Raptors s Polzele V soboto, 5. septembra, je pod geslom Novi na odru na Fontani piv Zeleno zlato v Žalcu nastopila mlada polzelska skupina Raptors rock band. Skupino sestavljajo trije bratje Mazij s Polzele, in sicer kitarist Dominik (15 let), bobnar Matija (13 let) in klaviaturist Tomaž (11 let) ter pevka Klara Tiselj iz Šentjurja (17 let). Kljub svoji mladosti že nekaj let zapored nastopajo na samostojnih koncertih. Na Fontani piv Zeleno zlato v Žalcu so prikazali kakovostno izvedbo rock'n roll glasbe legendarnih skupin Guns'n Roses, Bon Jovi, Whitesnake, Bryan Adams, Europe, Billy Idol, Toto in drugih. Številni obiskovalci so mlade glasbenike nagradili z dolgimi aplavzi. Da bo zasedba popolna, iščejo še mladega basista oziroma basistko, saj to vlogo trenutno prevzemata njihova učitelja. savinjske zgodbe 24 ŠT. 9 I september 2020 Življenje s kulturo, naravo, vzgojo in prostovoljstvom D. Naraglav Magda Ježovnik je dobitnica najvišjega občinskega priznanja grba Občine Žalec. Magda Ježovnik, upokojena učiteljica iz Griž, je najvišje občinsko priznanje prejela za svoje življenjsko delo, podelili pa so ji ga na slavnostni seji ob občinskem prazniku 6. septembra. Prostovoljna dejavnost društev obstaja zaradi predanih in nesebičnih ljudi. Zaradi ljudi, ki jim ukvarjanje z društveno dejavnostjo ni le hobi, ampak je njihov način življenja. Takim ljudem ni nikoli nič težko narediti, za delo in pomoč vedno najdejo čas. O svojem razdajanju ne govorijo, temveč ga enostavno živijo. Ena takšnih oseb je Magda Ježovnik, članica več društev v svojem lokalnem okolju, predvsem pa prostovoljka z veliko začetnico. Zato ni čudno, da so predlog za priznanje Občine Žalec Komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ter priznanja posredovali kar štirje: Krajevna skupnost Griže, Planinsko društvo Zabukovica, Kulturno društvo Svoboda Griže in Društvo za razvoj civilnih iniciativ MOST – skupnost starih ljudi za samopomoč. Učiteljica, vzgojiteljica, mentorica 86-letna Magda Ježovnik se je rodila 5. junija 1934 v Zahomu. Njena otroška leta sta zaznamovala pomanjkanje in vojna. Po končani nižji gimnaziji se je vpisala na učiteljišče v Celju. Po nekaj letih službovanja na Kozjanskem – na Blagovni in Proseniškem – je dobila mesto učiteljice v Grižah. Tu se je poročila in si ustvarila družino. Z možem Francijem sta imela dve hčeri: Lilijano in Mojco. Na OŠ Griže je ostala vse do upoko- nasti, srebrni in zlati znak ter najvišje priznanje v planinstvu svečano listino Planinske zveze Slovenije. Je prejemnica Linhartove značke, Savinovega priznanja in drugih priznanj raznih organizacij. Še vedno živo sodeluje v aktivu upokojenih učiteljic, občasno organizira kakšen izlet ali kaj drugega. Delo v knjižnici in društvih Magda Ježovnik jitve leta 1990. Otroci so jo imeli zelo radi. Vedno je z veseljem delala tudi v izvenšolskih dejavnostih. Največ časa, več kot 18 let, je bila mentorica planinskega krožka. Z učenci je prehodila veliko transverzal, pod njenim mentorstvom so na šoli pripravljali akcijo »pionir planinec« oz. kasneje »mladi planinec«, bila je soorganizatorka planinskih šol, pod njenim mentorstvom je veliko mladih opravilo planinsko šolo, tekmovalo v orientaciji, nekateri so postali celo republiški prvaki v orientacijskem teku in se udeležili svetovnih prvenstev. Pod njenim sovodstvom je Planinsko društvo Zabukovica leta 1983 organiziralo prvi tabor mladih planincev v Logarski dolini. V taborih, ki potekajo vse od takrat, je kot mentorica sodelovala dvajset let. Predobro je vedela, kako znajo otroci uživati v naravi in kaj jim pomeni teden, preživet pod šotori. Še vedno se enkrat mesečno udeležuje planinskih »ljubiteljev četrtkov«, seveda manj hodi in se včasih malo dlje pelje. Opravljenih ima več veznih poti. Za svoje aktivno delo v planinstvu je prejela bro- Po upokojitvi se je predala delu v krajevni knjižnici Griže, kjer je delala vse do leta 2009, ko je Medobčinska knjižnica Žalec mesto knjižničarke zapolnila s svojimi zaposlenimi. Magda je do takrat skrbela za vse: za nabavo knjig, predstavitev knjižnih novosti, organiziranje raznih predavanj in za čiščenje knjižnice. Še danes redno hodi v knjižnico (kljub bogati domači knjižni zbirki), v projektu Bralna značka za odrasle pa sodeluje že od vsega začetka. Leta 2002 je skupaj z Bredo Veber napisala knjigo Griže, domoznansko delo, s katerim sta avtorici obudili polpreteklost. Veliko je že bilo pozabljenega, na marsikaj sta avtorici ponovno spomnili. V napisano knjigo je bilo vloženega veliko dela, zbiranja gradiv in drugih dokumentov, zapisovanja izjav in brskanja po spominih. Pripravlja pa že novo knjigo, ki bo izšla naslednje leto ob 100-letnici Kulturnega društva Svoboda Griže. Magda je še vedno povezana s kulturnim društvom, prej je bila dolgoletna članica upravnega in nadzornega odbora, danes pa je aktivna članica literarne sekcije. Nepozaben je literarni večer z recitalom Kajuhovih pesmi ob dnevu vstaje pred dvema Magda (v sredini) na vsakoletnem pohodu na Hom ob dnevu žena letoma, pa literarni večer ob mednarodnem dnevu gora decembra 2018, ko je prebirala pesmi pokojne domačinke in svoje prijateljice Vere Pipal, pa lanskoletni literarni večer Brati gore s projekcijo fotografij in glasbo Ubranih strun … Magda rada sodeluje v literarni sekciji, saj njihovo delo niso le vaje in nastopi, temveč tudi druženje in veselje. Kadar ne nastopa, se kot gledalka udeležuje raznih prireditev v kraju. Že dolgo tudi prostovoljka Magda je tudi ena izmed ustanoviteljic in predsednica skupine za samopomoč Sončnice iz Migojnic. Lani je skupina praznovala 20-letnico delovanja. Ustanovili so jo leta 1999, v mednarodnem letu starih ljudi. Če je bilo 20. stoletje leto otrok, pa se je 21. napovedalo kot stoletje starih ljudi. Tak demografski razvoj zahteva temeljite družbene spremembe. Govorilo se je o življenju starih ljudi, delu in odnosu do mlajših, stiskah ob izgubi najdražjih … Ko stopi človek v pokoj, se njegov delovni ritem spremeni. Manjkajo sodelavci, manjkajo vsakdanja dru- ženja, manjka ustvarjalnih in zaupnih pogovorov … V človeku nastane neka praznina, ki jo je treba zapolniti. Zgodi se, da ne vemo, kaj bi s seboj, kaj bi s časom, ki ga imamo včasih preveč. Članice skupine se srečujejo enkrat tedensko že vseh enaindvajset let in ves čas ustvarjajo pogoje in možnosti za kakovostno življenje starih ljudi, zlasti na področju medčloveških odnosov in medgeneracijskega povezovanja. Magda dobro ve, da niso samo materialne dobrine tisto, kar potrebuje človek, pomembno je tudi zadovoljevanje nematerialnih potreb, potrebno je ohranjanje in večanje socialne vključenosti, torej preprečevanje in lajšanje socialnih in psihosocialnih stisk in težav starih ljudi, krepitev zdravja ter širjenje in razvijanje prostovoljnega dela ter medgeneracijskega povezovanja. Ob dvajsetletnici je skupina pripravila prireditev in razstavo, izdala zloženko in tako predstavila svoje delo. V KS Griže in vseh društvih so ponosni nanjo, na njeno delo, predanost, vztrajnost in nesebičnost, s katerimi je svetal vzor članom vseh društev. Lepo je biti kristjan T. Tavčar Po 50 letih spet v šolske klopi T. T. Generacija, ki je leta 1970 uspešno zaključila Osnovno šolo Vransko, se je po končani osemletki sestajala vsako desetletje, v največjem številu pa so se zbrali letos ob 50. obletnici. V dveh razredih jih je bilo skupaj 62, pokojnih je žal že 12 . Večina jih živi v Savinjski dolini, nekateri v Ljubljani, Domžalah, Komendi, Motniku, na Škofljici in Trojanah, nekateri pa tudi v tujini. Dogodka se je udeležilo 34 sošolcev. Zbrali so se pred OŠ Vransko, kjer jih je sprejela ravnateljica šole Majda Pikl. Skupaj so se sprehodili po razredih, ki so jih obiskovali, in obujali spomine na učitelje in sošolce. Srečanje so nadaljevali v znanem gostišču in se spominjali brezskrbnih šolskih dni. Marjan Štrumbelj ob svojih slikah Udeleženci srečanja ob 50. obletnici osnovne šole Lepo je biti kristjan, je svojo prvo razstavo naslovil Marjan Štrumbelj. Razstava je v Schwentnerjevi hiši na Vranskem in bo odprta do 31. oktobra. Marjan Štrumbelj je domačin, ki je bil od leta 2013 do februarja 2020 večino časa zaposlen v ladijski industriji Carnival Cruise Line. S prekooceanskimi ladjami je plul po Sredozemskem morju in preko Atlantskega oceana do Severne in Srednje Amerike. Delal je v ladijski strežbi, med postanki pa je obiskal številna čudovita mesta, kot so Los Angeles, New York, Halifaks … Ker v času karantene zaradi covida-19 ladje niso izplule in je bil doma, je želel svoj prosti čas preživeti kakovostno. Poleg športa, ki se mu je zapisal že kot otrok, je vedno rad risal. Da mu je ta vrsta umetnosti blizu, je spoznal, ko se je na UPI - ljudski univerzi Žalec izobraževal za pomočnika vzgojitelja. Tako je spomladi poleg nogometa, kolesarjenja in hoje v hribe zapolnjeval čas z ustvarjanjem. Doma je nasproti župnijske cerkve sv. Mihaela na Vranskem, ki jo je upodobil med prvimi. Sledila je risba veličastnega londonskega urnega stolpa Big Bena ter risbe evropskih katedral. V času karantene je precej razmišljal o višjih energijah in o tem, kako nas vera povezuje. Zato je nekaj njegovih del tematsko povezanih s svetim pismom, prav tako tudi naslov razstave. Vse slike so s suhimi barvicami narisane na likovni papir. savinjske zgodbe ŠT. 9 I september 2020 25 Podarjene rezbarije na razstavi presenečenja D. Naraglav Srečanje z Abrahamom je Srečko Ambruš iz Griž doživel na prav poseben način. Najbrž se še ni zgodilo, da bi kdo slavljencu ob srečanju z Abrahamom postavil razstavo z njegovimi umetninami in ga nato s pretvezo zvabil na ogled, kjer bi se srečal s svojimi deli, ki jih je skozi leta podarjal prijateljem, sorodnikom in znancem ob njihovih jubilejnih ali drugih pomembnih dogodkih. V avli Doma II. slovenskega tabora se je v ponedeljek, 31. avgusta, zgodilo ravno to. Popolno presenečenje prijatelja za slavljenca. Srečko Ambruš iz Griž je na predvečer svojega 50. rojstnega dne doživel nekaj izjemnega. Kot nam je povedal, so ga že nekaj časa vsi spraševali, kaj si želi za rojstni dan. »Ker nimam posebnih želja, sem jim odgovoril, da ne potrebujem nič. Sem pa ženi nekoč omenil, da bi mi bilo najbolj všeč, če bi vsak povabljeni prinesel na praznovanje po en moj izdelek, da bi jih enkrat videl na kupu.« Dan pred okroglim jubilejem so ga fantje povabili na športno popoldne. »Odšli smo v Žalec, najprej na pivo, potem pogledat blok na Velenjski 11, kjer sem preživel svoje otroštvo, in še na stadion. Potem so pa rekli, da gremo še na pijačo v hotel. Parkirali smo ob Domu II. slovenskega tabora. Pred vhodom v kulturni dom je ležal ogromen hlod, v njem pa zapičena sekira. Čisto spontano sem rekel, da bi si iz tega lahko naredil čoln. Prijatelji so se začeli smejati in se namesto proti hotelu odpravili v dom. Šel sem z njimi in ko sem vstopil, me je skoraj kap, saj me je v avli pričakalo veliko prijateljev, sorodnikov, sodelavcev in pa razstava mojih lesenih izdelkov, ki sem jih v preteklosti podaril marsikomu od prisotnih. Bil je pravi šok.« Izdelki, ki zaokrožajo prijateljstvo Za prvim presenečenjem se je začel odvijati drugi del scenarija, ki ga je s svojo pronicljivostjo in humorjem vodil Srečkov kolega iz študentskih let Franci Podbrežnik – Za darilo je dobil tudi deblo topola za svojo »Noetovo barko«. Solčavski Franc. »Govorimo lahko o zgodovinskem trenutku tega večera. Te razstave ne bi bilo, če ne bi bilo teh razstavnih eksponatov in če ne bi bilo prijateljev. Dejstvo je, da Sreč' vse, kar naredi, tudi pokloni. S temi dejanji podpisuje svoj značaj. Vsi, ki ga poznamo dalj časa, se v tem prijateljstvu lahko sončimo. Vsi tudi vemo, kakšen je občutek, ko dobiš v roke izdelek, darilo, ki je narejeno samo zate. Izdelek, ki zaokroži prijateljstvo, okrepi medsebojne vezi in spoštovanje. To nekaj šteje,« je poudaril Podbrežnik in kot se za pravo razstavo spodobi prepustil besedo umetnostnemu zgodovinarju Matiji Plevniku. Ta je med drugim povedal: »Po volji svojih prijateljev, likovnih kritikov, se danes predstavlja ustvarjalec rezbar Srečko Ambruš. Gre za avtorjevo prvo samostojno razstavo, ki je obenem tudi že retrospektivna in to v koronskih časih. Predstavljen je žlahtni nabor različnih rezbarskih izdelkov, ki so pod njegovimi rokami nastajali v zadnjih petnajstih letih. Za razumevanje njegovega delovanja je vredno spregovoriti o njegovi tesni povezanosti in prepletenosti z naravo. Slednjo je docela vzljubil že kot zagrizen tabornik, danes pa se z njo povezuje kot velik ljubitelj vodnih športov, kot kajakaš. Razstavljena dela lahko razvrstimo v več kategorij. Izrazito upodablja domačo obrt, potem replike uporabnih predmetov in kot tretji element zametke industrijskega oblikovanja. Skupni imenovalec njegovi ustvarjalnosti pa je ta, da so bila vsa dela ustvarjena z enim samim namenom: da trajno povežejo avtorja in njemu bližnjo osebo, ki ji je bil posamezen predmet podarjen. Drugi skupni značilnosti pa sta samonikla ljubezen do likovnega izražanja in predanost naravnim materialom .« Srečko med odkrivanjem presenečenj Čestitka predsednika države Srečka so že od nekdaj zanimala rokodelska znanja starih mojstrov različnih obrti. Vedno je skušal čim več stvari narediti sam. Tako je velikokrat pomagal prijateljem pri raznih projektih. Začetek rezbarjenja in izdelovanja lesenih izdelkov sega v čas pred desetimi leti. V službi so mu za 40. rojstni dan kupili komplet dlet in tako se je začelo. Daril od takrat naprej ne kupuje več, ampak vedno podari kak svoj izdelek. »Po začetnih enostavnih izdelkih mi je postal izziv narediti nekaj posebnega, predvsem pa tako, da je izdelek iz enega kosa, da se nič ne lepi. Tako je nastalo veliko predmetov, ki sem jih podarjal prijateljem ob raznih obletnicah. Izdelek je vedno nakazoval, s čim se obdarjena oseba ukvarja. Tako so prejeli: lopar za tenis, rokometno žogo, smuči, pručko, smučarsko desko, kroglo za bowling ...« Veliko tega je bilo med razstavljeni eksponati in udeleženci, med katerimi je bil tudi žalski župan, so imeli kaj videti. Svojstveno presenečenje pa je bilo tudi pismo predsednika države Boruta Pahorja, ki je Srečku čestital za dosedanje delo in mu zaželel veliko ustvarjalnosti tudi v prihodnje. Seveda pa to še ni vse, kar so mu pripravili prijatelji. Za darilo so mu naredili spletno stran, za teden dni bo šel pomagat postavljat leseno hišo iz brun, pred kulturnim domom pa je moral s sekiro presekati darilno pentljo, ovito okrog velikega debla topola, iz katerega si lahko naredi svojo »Noetovo barko«. Srečko je namreč zaljubljen v vodo in čolne. Od leta 2008 gre vsako leto s prijatelji na tedensko potovanje s čolnom po raznih rekah pri nas in na tujem (Madre de Dios River v Peruju, poljska reka Biebrza, pa naše Donava, Mura, Drava in Kolpa). Ves dogodek je spremljala prijetna glasba Krčmarjevega tria. Ivanu Derči plaketa gasilca GZS D. Naraglav Ob prihodu iz Šentjerneja, kjer je prejel priznanje, so mu pred gasilskim domom pripravili slovesen sprejem z gasilskim vodometom in druženjem. Za Ivana Derčo in PGD Kapla - Pondor je bila sobota, 19. septembra, prazničen in zelo vesel dan. Na plenumu Gasilske zveze Slovenije, ki je potekal v Šentjerneju na Dolenjskem, je Ivan Derča iz rok predsednika GZ Slovenije Janka Cerkvenika prejel tretje najvišje gasilsko odlikovanje plaketo gasilca Gasilske zveze Slovenije. Ivan Derča si je plaketo prislužil z dolgoletnim delom in trudom, saj je član gasilske organizacije polnih 53 let, torej vse od svoje mladosti. Njegovi družini lahko rečemo »gasilska družina«, saj so aktivni gasilci tudi žena Milena, hči Staša, sin Mitja in vnuki. Po činu je Ivan Derča višji gasilski častnik II. stopnje in je opravil vse temeljne tečaje – od gasilca do višjega gasilskega častnika (VGČ). Pri rosnih 22. letih je že postal poveljnik gasilskega društva in to funkcijo s polno zavzetostjo in odgovornostjo opravljal šest let. Nato je prevzel delo podpoveljnika in ga opravljal vse do leta 2018. PGD Kapla - Pondor se je v času njegovega vodenja razvijalo in napredovalo v usposobljenosti in glede na tedanje finančne zmožnosti tudi v opremljenosti. Kot podpoveljnik je bil vsa leta desna roka poveljnikom in jih pri delu podpiral, nadomeščal, spodbujal. V vseh letih je bil mentor različnim tekmovalnim enotam PGD Kapla - Pondor, tako najmlajšim gasilcem, članicam in članom kot tudi starejšim gasilkam, s katerimi je začel njihovo tekmovalno pot in je še zdaj njihov zavzeti učitelj. V odličnih dosežkih se zrcalita Ivanovo delo in bogato znanje. Starejše gasilke namreč vsako leto posegajo po zmagah na mnogih tekmovanjih, dosegle so tudi več vidnih uvrstitev na državnem nivoju, največji uspeh je bilo peto mesto v letu 2016. Njegova posebna strast in hobi so tekmovanja s starimi brizgalnami. Nešteto ur je vložil v vzdrževanje in ohranjanje delovanja njihove stare motorne brizgalne iz leta 1927, s katero se članice in člani že več let udeležujejo srečanj in tekmovanj v spodnještajerski regiji. Je tudi dolgoletni sodnik gasilskih in gasilsko-športnih disciplin, za njim je nešteto uspešnih sojenj na gasilskih tekmovanjih in kvizih ter orientaciji za mlade gasilce. V letu 1984 je Ivan Derča prevzel vodenje sektorja Gomilsko, ki je združeval šest gasilskih društev. Uspešno ga je vodil vse do leta 1999, ko je tedanja Občina Žalec razpadla in je nastalo na istem območju šest novih občin. Njegovo matično društvo PGD Kapla - Pondor spada v Občino Tabor in tako je že ob nastanku nove občine kot poveljnik gasilskega poveljstva občine prevzel vodenje operativnih gasilcev treh gasilskih društev Občine Tabor. Vodil je več intervencij ob požarih in poplavah na območju občine, spodbujal društva k sodelovanju, usposabljanju, opremljanju. Bil je trdna vez med gasilci in občino ter županom in Gasilsko zvezo Žalec, vedno je pred svoje interese postavil interese gasilcev. Bil je član štaba Civilne zaščite Občine Tabor (1998–2009) in poveljnik Civilne zaščite Občine Tabor (2009–2016). Za svoje aktivno delo v štabu je prejel bronasto priznanje. Od leta 1984 do 2018 je bil član štaba operative oziroma poveljstva Gasilske zveze Žalec. Tudi tu je bil na operativnem področju zelo aktiven, saj ni minil dogodek, kjer ne bi sodeloval, pa naj je šlo za tekmovanja, usposabljanja ali slovesne prireditve. Še posebej naj omenimo praznovanje 50- in 60-letnice Gasilske zveze Žalec v letih 2005 in 2015 ter obe državni gasilski tekmovanji, ki ju je GZ Žalec organizirala: 2002 za mladino in 2006 za člane. V organizacijo teh tekmovanj je vložil veliko prostovoljnega dela. V letu 2018 se je njegova Ivan Derča (v srednini) po prejemu odlikovanja s svojimi spremljevalci pot na operativnem področju zaključila. Glede na vse izkušnje in njegovo prepoznavnost med gasilci GZ Žalec je na željo predsednika zveze prevzel vodenje komisije za veterane GZ Žalec, ki združuje 32 gasilskih društev in preko 500 veteranov. Komisija pod njegovim vodstvom vsako leto organizira več aktivnosti, kot so: strokovni posveti, pikniki in tradicionalna srečanja, ki jih je bilo doslej že 59 in se jih udeležuje okoli dvesto veteranov. S svojo strokovnostjo, usposobljenostjo in izkušnjami uspešno širi duh gasilstva, opravlja naloge v preventivi, vzgoji in utrjevanju statusa gasilske organizacije v lokalnem in regijskem merilu. Svoje znanje uspešno prenaša na vodstveni kader in operativne člane. Njegova vloga gasilca je poznana po celotni regiji in tudi širše. Vseskozi je zagovornik tovarištva, reda in spoštovanja pravil v gasilstvu. NAŠA DEDIŠČINA 26 ŠT. 9 I september 2020 Živi, navdihuje in kraljuje že 35 let L. Kolar Dom II. slovenskega tabora Žalec praznuje 35 let, odkar je 14. septembra 1985 odprl vrata. Začetek priprav za izgradnjo kulturnega doma v Žalcu je bil opredeljen z referendumskim programom, lokacija izbrana z načrtovanjem novega mestnega središča, dom pa zgrajen s sredstvi samoprispevka prebivalcev Občine Žalec. Prvi odbor za izgradnjo občinskega kulturnega doma je bil ustanovljen leta 1979, nato pa je po nekaterih začetnih težavah skupščina Občinske kulturne skupnost Žalec 22. junija 1982 imenovala nov odbor, ki je gradnjo pripeljal do uspešnega zaključka. V predhodniku današnjega Utripa Savinjske doline Savinjskem občanu je Zoran Razboršek junija 1979 v članku Skrb za kulturne domove zapisal: »Osnovni pogoj za uspešno kulturno dejavnost so nedvomno kulturni prostori. Tako smo v zadnjih osmih letih obnovili več kulturnih domov in zgradili s skupnimi napori nov kulturni dom v Letušu in na Vranskem, v gradnji pa je večnamenski dom na Gomilskem. Zavedamo se, da je še nekaj krajevnih skupnosti, kjer ustreznega prostora za kulturno dejavnost skorajda ni. Upamo pa, da bomo tudi tam, s sodelovanjem krajanov, uredili prepotrebne kulturne domove. Naša prioritetna naloga je, da v naslednjem srednjeročnem razdobju zgradimo osrednji občinski kulturni dom z občinsko matično knjižnico v Žalcu. Tako bo kultura dobila večje razsežnosti, saj bodo v Žalcu lahko na voljo prireditve širšega slovenskega kulturnega prostora, obenem pa bo v novem kulturnem domu občinska matična knjižnica dobila sodobne prostore.« Zgrajen s samoprispevkom Prebivalci takratne Občine Žalec, ki je združevala področje vseh današnjih občin Spodnje Savinjske doline, so nov kulturni hram zgradili s samoprispevkom. Gradnjo so opravičevali s tem, da Občina Žalec s 40 tisoč prebivalci nima primerne dvorane, v kateri bi se lahko namensko in načrtno odvijala raznolika kulturna dejavnost (kino predstave so bile v Juteksovi dvorani, Hmezadova dvorana, ki je sprejela od 200 do 250 ljudi, se je uporabljala za plese, seje, zborovanja, konference in po sili razmer tudi za vse ostale prireditve). Občina Žalec pa poleg tega ni imela primernega prostora za knjižnico. Bogato knjižnično gradivo Občinske matične knjižnice Žalec se je nahajalo v trisobnem stanovanju v Ulici talcev 1. »Sam projekt je bil kopija kulturnega doma v Krškem. Prvi načrti so bili bolj razkošni, predračun za načrtovano investicijo pa je močno presegal razpoložljiva sredstva, tako da je bilo željam treba prirezati krila. Čas gradnje je bil čas marsikaterih napetosti v državi in seveda tudi v lokalnem okolju. Člani odbora za izgradnjo kulturnega doma so zavzeto spremljali gradnjo in reševali številne zaplete in težave, ki so nastajali. Močni so bili pritiski republiške politike, pa tudi občinske, da bi zbrani denar preusmerili kam drugam, kjer naj bi bil v tistem trenutku bolj pomemben. Za vse nas je bistvenega pomena, da so odgovorni vztrajali in gradnjo pripeljali do konca,« so zapisali v brošuri ob dvajsetletnici Doma II. slovenskega tabora. Gradbeni odbor so sestavljali: Tone Hribar (nadzorni organ), Irena Jager (vodja gradbišča), Eran Sadnik, Stane Rednak (Juteks Žalec), Viljem Petek, Anica Lesjak, Franc Lenko, Janez Meglič, Ivan Centrih, Veno Satler, Peter Marinšek, Anton Savorgnani, Maks Gajšek, Ervin Janežič, Alojz Hrušovar in Janez Kroflič. V upravljanje kulturnemu društvu Kulturno društvo Žalec je v mestu uspešno izpeljalo še akcijo zbiranja dodatnih sredstev za stole v kulturnem domu, ki je bil predan svojemu namenu ob prazniku občine Žalec 14. septembra 1985, uporabno dovoljenje pa je bilo izdano nekoliko kasneje. Svoje ime je dobil po zgodovinsko pomembnem dogodku, po drugem vseslovenskem taboru, ki se je leta 1868 odvijal v Žalcu. Dvorana v domu je ob odprtju štela 418 sedežev, kot jih šteje še danes. Objekt je investitor, Občinska kulturna skupnost Žalec (OKS), predal v upravljanje domačemu kulturnemu društvu. Predsednik skupščine OKS Franc Lenko je listino o upravljanju izročil predsedniku društva Eranu Sadniku. Prostore v domu so dobili tudi: Zveza kulturnih društev, Občinska kulturna skupnost ter Občinska matična knjižnica. V dneh po odprtju kulturnega doma se je zvrstilo več umetniških prireditev. »Negujmo to hišo z zavestjo, da je bila zgrajena z našim denarjem, da je naša in da naj bi še vrsto let, lepa kot je danes, ostala pomnik kulture Žalca nekdaj in danes. In naj ta hiša simbolizira povezanost dela, člove- Predsednik skupščine kulturne skupnosti Franc Lenko je simbolično predal dom v upravljanje predsedniku žalske Svobode Eranu Sadniku. Vir: Savinjski občan, september 1985 ka in kulture,« je med drugim dejal predsednik odbora za izgradnjo kulturnega doma Viljem Petek ob slavnostnem odprtju doma kulture, zapisal pa Savinjski občan v septembrski številki leta 1985. In dom je lep še danes. Se nadaljuje… Obnovljeni Petrovški križi T. Tavčar Množica, ki je 14. septembra prisostvovala odprtju doma. Vir: Savinjski občan, september 1985 Obnovljena Kukemberškova kapela T. T. S slovesnosti ob blagoslovitvi kapele Na praznik malega šmarna, v torek, 8. septembra, so po maši v farni cerkvi sv. Andreja v Andražu nad Polzelo blagoslovili obnov- ljeno kapelo Lurške matere božje – Kukemberškovo kapelo. Blagoslov je opravil župnik Damjan Ratajc. Domači ne vedo, v katero leto segajo začetki Kukemberškove kapele. Obnove je bila deležna večkrat. Spomladi leta 1997 so ji ojačali temelje, zamenjali kritino in jo na novo prepleskali. Dobila je nova vrata in kip Lurške matere božje. Kljub prenovi jo je načenjal zob časa, k slabemu stanju in razpokam je pripomogla tudi bližina vedno bolj prometne ceste. Februarja letos je bila na pobudo Občine Polzela kapela prestavljena in temeljito obnovljena, podobo s čudovitimi poslikavami pa je dobila marca. Gradbena dela, prestavitev kapele in ureditev okolice je izvedlo podjetje Sašo Cizej z Vranskega, obnovo in restavratorska dela ter nekaj novih poslikav pa je izvedel akademski slikar Žiga Hriberšek iz Prebolda. Krajane, ki so se zbrali ob blagoslovu, je nagovoril župan Občine Polzela Jože Kužnik in se zahvalil vsem, ki so pomagali pri obnovi kapele. Restavracijska skupina s patrom Vančijem V soboto, 5. septembra, je restavratorsko podjetje GNOM iz Šentvida pri Stični vrnilo obnovljene Petrovške križe na svoje mesto. Petrovški križi ali angeli so trije kamniti kipi, ki se nahajajo ob petrovški baziliki in so delo znanega kiparja Vida Königerja. Isto podjetje je tudi obnovilo podstavke, tako da je celotno delo kakovostno opravljeno. Stroški restavriranja so znašali 24 tisoč evrov. Od tega je 12 tisoč evrov prispevalo Ministrstvo za kulturo RS, po šest tisoč pa Župnija Petrovče in Občina Žalec. Obnova je bila zaključena v enem letu. Strokovni nadzor je vodil Zavod za varstvo kulturne dediščine Celje. Utrip Savinjske doline izdaja ZKŠT Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, Aškerčeva 9 a, Žalec. Naslov uredništva: Šlandrov trg 25, Žalec (v Savinovi hiši); telefon: 03/712 12 80, elektronski naslov: utrip@zkst-zalec.si. Odgovorna urednica: Lucija Kolar; uredništvo: Darko Naraglav, Ksenija Rozman, Bina Plaznik, Tone Tavčar; tajnica: Karmen Güldenberg; lektoriranje: Lidija Koceli; oblikovanje: Lea Gorenšek s. p., priprava in prelom: Grafex, d. o. o., Izlake; tisk: Salomon, d. o. o. Naklada: 11.900 izvodov. Cena časopisa je 1,46 EUR z 5 % DDV. Poslovni čas uredništva je od torka do petka (razen srede) od 11. do 13. ure in srede od 13. do 17. ure. Časopis odkupujejo za svoja gospodinjstva občine Žalec, Braslovče, Prebold in Tabor. Utrip Savinjske doline je mogoče kupiti v trgovinah Brglez na Vranskem in Davidov Hram v Andražu nad Polzelo in na sedežu uredništva. Besedila za rubriko Pisma bralcev ne smejo presegati 1500 znakov brez presledkov. V primeru, da prispejo v uredništvo daljša besedila, si uredništvo pridržuje pravico do skrajšanja po lastni presoji. Če se pošiljatelj ne strinja s skrajšanjem, potem objava ni mogoča. Besedila morajo biti podpisana z imenom in priimkom ter opremljena z naslovom in s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtorstvo besedila. Besedil, ki so žaljiva in so kakorkoli v neskladju z veljavno zakonodajo, ne bomo objavili. Uredništvo ni dolžno objaviti nenaročenih obvestil in besedil. Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo. križanka / PO DOLINI ŠT. 9 I september 2020 27 Citrarski koncert s korona zamudo T. Tavčar, L. Kolar T. T. V ZKŠT Žalec so morali zaradi korona epidemije predčasno zaključiti lansko abonmajsko sezono. Tudi nova bo potekala drugače. Nedeljski koncert Eve Novak, Eve Poglajen in gostov v avli Doma II. Slovenskega tabora v Žalcu je bil zadnji, ki so ga bili v ZKŠT Žalec »dolžni« abonentom prejšnje, 9. sezone citrarskega abonmaja. Prvotno bi ga morali izpeljati v marcu, a je bil takrat iz znanih razlogov odpovedan. Koncert je bil posvečen dijakinjam Glasbene šole Celje, ki je prva v Sloveniji uvedla pouk citer na srednješolski stopnji. Predstavili sta se citrarki Eva Poglajen iz Komende, ki je letos maturirala, in Eva Novak iz Šmarja pri Jelšah, dijakinja 4. letnika. Solistično sta izvajali precej zahteven program klasične glasbe za citre. Za popestritev so na koncertu sodelovali tudi gostje, in sicer vokalna skupina, ki jo sestavljajo bivši in sedanji dijaki Škofijske gimnazije Ljubljana – Šentvid pod mentorstvom Eve Poglajen, in flavtistka Vita Novak, ki skupaj s sestro Evo igra v duetu Sound of Sisters. Umetniški vodja citrarskega abonmaja Peter Napret je v koncertnem listu že predstavil predvidene datume in izvajalce jubilejne desete sezone tega edinstvenega koncertnega cikla. O tem, kako je s sicer bogato abonmajsko bero ZKŠT Žalec v korona razmerah, nam je Uroš Govek povedal: »V preteklih mesecih smo se trudili najti rešitev, da bi do konca izpeljali gledališki abonma, a nam ukrepi, povezani s preprečevanjem širjenja virusa (zlasti ukrep zagotavljanja medsebojne razdalje med obiskovalci v zaprtih prostorih), to preprečujejo. Zadnji dve predstavi v gledališkem abonmaju žal ne bosta odigrani. Sorazmerni delež vplačanega abonmaja bomo abonentom , ki smo jih o odločitvi že obvestili, vrnili.« Zadnji koncert narodno-zabavnega abonmaja za preteklo sezono bo izveden 4. oktobra, o čemer so abonenti posebej obveščeni. Vendarle pa abonmajev v klasični obliki v novi sezoni ne bo. »Negotova situacija nam ne omogoča izvedbe abonmajev. Trudili pa se bomo, da bi v naslednjih mesecih gostili posamezne gledališke predstave in koncerte. Glavni razlog so že omenjeni ukrepi, zlasti ukrep zagotavljanja medsebojne razdalje v zaprtih prostorih. Načrtujemo le citrarski abonma oziroma sklop petih koncertov, saj v avli doma lahko (glede na dosedanje število vpisanih abonentov) zagotavljamo ustrezno varnostno razdaljo. Program z datumi in izvajalci je že znan. Citrarki Eva Novak in Eva Poglajen sta zaključili abonmajsko sezono 2019/2020. Rešitev križanke iz avgustovske številke: Z-DOBROTAMIBRGLEZ-SO-DNEVI-LEPŠI. Nagrajenci: 1. Jože Govedič, Matke 21, Prebold; 2. Dragica Vodlak, Orla vas 31, Braslovče; 3. Tona Lebič, Šentrupert 25, Gomilsko. Nagrajenci bodo o prevzemu nagrad obveščeni s strani podjetja Brglez, d. o. o.. Vrednost nagrad je 21 €, 13 € in 8 €. Nagradna križanka KOZMETIČNI SALON ARIANA Pokrovitelj križanke v septembru je podjetje Kozmetični salon Ariana, Aleksandra Naraglav, s. p., Prebold. Rešitve križanke (samo geslo) pošljite izključno na dopisnicah na uredništvo UTRIP Savinjske doline, Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec, do vključno 15. 10. 2020. živimo z naravo 28 ŠT. 9 I september 2020 Opraskani od hmelja D. Naraglav Na delovnem srečanju je kmetijska ministrica dr. Aleksandra Pivec predstavila aktivnosti Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v zvezi s prodajo hmelja v času epidemije in ukrepe za odpravo nestabilnosti na trgu. Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Aleksandra Pivec se je na povabilo hmeljarjev in konzorcija za pospeševanje prodaje, promocijo slovenskega hmelja in promocijo geografskega porekla styrian hops v petek, 11. septembra, udeležila delovnega srečanja na temo Opraskan od hmelja, ki je potekalo v Preboldu. Uvodoma je predsednik slovenskih hmeljarjev Janez Oset povedal, da so se želeli srečati z ministrico zaradi zmanjšane prodaje hmelja, kar je povezano z manjšo potrošnjo piva v času koronavirusa. »Bojimo se, da nam bodo v skladiščih ostale velike količine hmelja, zato se že zdaj skušamo dogovoriti z državo, da bi nam pomagala, če bi se to zgodilo. Dejstvo je, da hmeljarstvo v normalnih pogojih državi veliko daje. Če hmelja letos ne bomo mogli prodati, lahko celotno panogo doleti kriza, kar posledično pomeni tudi manj denarja za državni proračun,« je še poudaril Oset in izrazil upanje, da bodo lahko vsaj nakazali rešitve. Zbrane sta pozdravila gostitelja podžupan Občine Prebold mag. Marko Repnik in predstavnik konzorcija Ivo Bračun. Slednji je predstavil delo in vizijo njihovega združenja za pospeševanje prodaje in promocijo slovenskega hmelja s poudarkom na geografskem poreklu styrian hops. Zbrane sta nagovorila tudi predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Janez Oset je dr. Aleksandri Pivec podaril venček iz hmeljskih kobul. Slovenije Cvetko Zupančič in ministrica za Kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Aleksandra Pivec. Na srečanju so med drugim razpravljali o problematiki prodaje hmelja zaradi pandemije koronavirusa, o ustreznih rešitvah in o karantenskih boleznih v pridelavi hmelja. V razpravi so odprli tudi druge teme, vezane na hmeljarstvo, med drugim pomen promocije, potrebne investicije na hmeljarskih kmetijah in razpise za ta sektor. Ministrica je predstavila aktivnosti Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, povezane z obravnavano problematiko prodaje hmelja oziroma ukrepe za odpravo nestabilnosti na trgu. Nada- lje je izpostavila pomembnejše aktivnosti ministrstva, kot sta priprava skupne kmetijske politike in strateškega načrta. Posebej je opozorila na pomen povezovanja, spomnila je tudi na nedavne ujme, v katerih je hmeljarjem največjo škodo povzročil vetrolom. Da bi vlada lahko pomagala pri odpravi škode, je potrebno čimprej opraviti uradne popise in oceniti škodo, kar bo pokazalo, ali je možno razmišljati o interventnem zakonu. Srečanju v Preboldu je sledil ogled obiranja hmelja na kmetiji Šalej v Drešinji vasi, kjer imajo sodoben obrat za strojno obiranje in sušenje hmelja. Ministrica je obisk zaključila z ogledom Fontane piv v Žalcu. V Levcu nov pasji poligon D. N. V Levcu so od letos bogatejši za nov pasji poligon. Na njem poleg tečajev in individualnih ur organizirajo zabavne igralne delavnice, kjer lahko psi in lastniki preizkušajo nove discipline, se igrajo, družijo in preživijo lepo popoldne. Za to pridobitev je zaslužno novoustanovljeno Aktivno pasje društvo Piikachu's, ki ga vodi Ika Ivani. V zvezi z njihovim društvom nam je Ika Ivani povedala: »Že leta imam v lasti pse, delam z njimi in tudi vzrejam pasmo papillon. Večino časa sem delala s svojimi psi in ob tem srečevala veliko novih ljudi z njihovimi znanji. Najlepše je, ko drug od drugega črpamo informacije in se učimo. Pred nekaj leti sem spoznala posebno osebo, ki mi je odprla čisto nov, poglobljen sistem učenja s klikerjem in tako me je začelo vedno bolj zanimati učenje drugih psov. S tem načinom dela se potrjuje in nagrajuje le željeno vedenje, brez graje in popravljanja. Ko začneš sistem obvladovati, je napredek zelo velik.« Najprej je začela z individualnimi treningi, a je kmalu ugotovila, da bi bilo dobro imeti svoj varno ograjen prostor, ločen od doma, kjer bi lahko izvajali treninge. »V času planiranja sem prisluhnila lastnikom, ki so potožili, da v Sloveniji primanjkuje aktivnosti za zabavo psov in njihovih lastnikov. Po dobrem premisleku sem se morala z njimi strinjati. Res imamo veliko odličnih društev, ki so osredotočena na tečaje vseh stopenj, na tekme in izpite. Zelo redko pa ponujajo aktivnosti za zabavo, v katere bi se lahko vključili psi in lastniki brez kakršnegakoli predznanja,« je poudarila Ika. V društvu tako poleg razstavnih tečajev in treningov, agiliti tečaja in šole za mladičke omogočajo tudi zabavne aktivnosti za vse lastnike. »Do sedaj smo uspešno izvedli že dve igralni delavnici. Na obeh smo predstavili novo disciplino, ki smo jo prilagodili vsakemu psu posebej, da se je igral in izvajal tisto, kar mu je bilo všeč. Poleg aktivne discipline so imeli na voljo še druge zabavne kotičke ter bazen za kopanje. Na delavnicah so se predstavili tudi lokalni ponudniki storitev za male živali, ki so prispevali nagrade za udeležence. Odziv sodelujočih je bil zelo pozitiven in komaj čakajo na naslednji dogodek. Nas pa čaka še veliko dela, ki se ga veselimo, saj nam idej in zamisli ne zmanjka,« je še dejala Ika. Ribali zelje na star način D. Naraglav V Medgeneracijskem centru Prebold kljub omejitvam zaradi COVIDA-19 živahno. Ribanje zelja Med posebno zanimivimi je bila delovna akcija, na kateri so ribali zelje na star način. Dali so ga kisat, uporabljali pa ga bodo za pripravo hrane na kuharskih delavnicah. Kot nam je povedala vodja centra Klavdija Jelen, so se na eni od delavnic pogovarjali o pripravah ozimnice, o tem, kdaj je čas za pripravo, kako kaj pripraviti in kaj vse lahko pripravijo. »Ena od udeleženk delavnice je predlagala, da bi lahko letos kisali zelje na star način, kar smo vse z veseljem sprejele. V ponedeljek je na vrtnarjenje prišla z novico, da se je že dogovorila za pobiranje zelja. Zelje smo šle torej pobrat na njivo, ga očistile in za dva dni skladiščile v spodnjih prostorih našega centra, da se je odcedila odvečna voda. Kupile smo stolitrsko kad, grobo sol in poper. Sposodile smo si ribeželj, kupile nove škornje samo za tlačenje zelja in se lotile priprave po receptu , ki nam ga je zaupal brat naše članice Mire Žan Uplaznik. Mizar Vračko iz Matk nam je naredil lesen pokrov, članica Anica pa je posodila velik kamen za utež na pokrovu. Zelje smo stehtale, da smo izračunale, koliko soli lahko damo v kad. Marija je zelje tlačila, Jožica ribala, ostale smo ga čistile. Kot vedno je bilo ob delu veliko veselja in smeha, saj smo s čepicami in predpasniki izgledale kot medicinske sestre in ne kot kmetice, ki pripravljajo ozimnico za kuharske dobrote,« je med smehom pripovedovala Klavdija in dodala, da jih sedaj čaka še priprava slanice za zeljne glave, ki jih bodo uporabljale za sarmo. V zimskem času bodo sledile še koline, saj se k zelju še kako priležejo klobase in pečenka. Poleg te delavnice so imeli ta mesec v MGC Dolenja vas še več drugih aktivnosti. Predelovali so stara oblačila v oblačila za prosti čas, imeli delavnico Križem kražem, ki je namenjena vsem ljubiteljem križank in ugank, hodili na sprehode, za dobro voljo oskrbovancev pa skrbeli s petjem pred domom starejših. Prav tako so bili aktivni na kuharskih delavnicah, kjer so pripravljali tako preproste kot tudi zahtevnejše jedi. Izdelali so ležišča za hišne ljubljenčke, različne okraske, rože iz krep papirja in izdelke iz slanega testa, ki jih lahko pobarvajo otroci. Na dnevnem redu pa je še marsikaj, med drugim tudi izdelava raznih likerjev, ki bodo prišli prav v hladnih dneh. Kot nam je še povedala Klavdija, so sedaj v centru bogatejši za dve napi, pomivalni in pralni stroj, zamrzovalno skrinjo, električno metlo in še kaj. Približuje pa se tudi druga obletnica in z njo novi izzivi – menda celo modna revija. Na novem poligon se lahko psi tudi kopajo v bazenu. Gobarji se izobražujejo T. T. Člani Gobarsko mikološkega društva Polzela (GMD) so pripravili razstavo gob s predavanjem Antona Polerja, priznanega slovenskega poznavalca gob, avtorja mnogih knjig in mentorja GMD. Razstavljenih je bilo 70 vrst gob, ki so jih člani nabrali že dan prej. Izobraževanja, ki sodi v njihov letni načrt, se je udeležilo 33 članov. Ob upoštevanju vseh korona ukrepov so bili s predavanjem zadovoljni. Ob koncu so se okrepčali z dobrim bogračem. Med predavanjem Antona Polerja Inštitut z novim direktorjem S 1. avgustom je vodenje Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvno Slovenije prevzel univ. dipl. inž. Živilske tehnologije Bojan Cizej, nekdanja direktorica Martina Zupančič pa se je upokojila. Bojan Cizej je bil vse od leta 1991 zaposlen v Pivovarni Laško na različnih delovnih mestih v proizvodnji, nazadnje kot tehnični direktor, zadnji dve leti po združitvi pivovarn Laško in Union, pa je postal menedžer inženiringa in projektov za Pivovarno Laško in Pivovarno Union. Javnosti je bil poznan tudi kot predsednik Rokometnega kluba Pivovarna Laško med letoma 2013 in 2018. L. K. ŠT. 9 I september 2020 informacije 29 30 KRONIKA ŠT. 9 I september 2020 Ko pridem domov, ni več luči, vrata so zaklenjena, tebe, draga mamica, ni … Za vedno zaprla trudne oči, odšla si, a v naših srcih te nič ne nadomesti. Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal … GSM: 041 536 408 GSM: 041 672 115 ZAHVALA Ob boleči izgubi ljubljene mamice MAJDE ZAPUŠEK iz Ložnice pri Žalcu 12 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem ter sodelavcem za izraze sožalja. Zahvala vsem, ki so se trudili za njeno zdravje. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči vsi njeni, Ivica in Majdica z družinama ZAHVALA E-mail: morana.steblovnik@siol.net Aleksander Steblovnik s. p. Parižlje 11/c, Braslovče Tel.: 03/700 06 40 Šlandrov trg 42, Žalec Tel.: 03/571 73 00 Ko sonce posije, obsije moj kraj. V vasici Studenški radujte se zdaj! Tu sem užival otroški svoj raj, zato jaz te ljubim, rodni moj kraj. Nekoč bomo vzeli od vsega slovo. Takrat pa želimo le k Tebi v nebo. (Marija Kos) V 63. letu je tiho odšla draga žena, mama, stara mama in sestra MICIKA KUKEC iz Žalca (11. 4. 1958–26. 7. 2020) Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za izražena ustna in pisna sožalja ter darovane sveče. Hvala pogrebni službi Morana in gospodu župniku Jožetu Planincu za opravljen obred. Mama, hvala ti za vse. Žalujoči: mož Slavko, hčerki Tatjana in Alenka z družinama, brat Alojz in sestra Alojzija z družinama ZAHVALA Težko je, ker smo te izgubili, a hvaležni življenju, ker smo te imeli … Ob nenadomestljivi izgubi našega dragega ata, moža, star’ga ata, pradedka, sorodnika, soseda in častnega krajana KS Ponikva Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. FRANCA KOSA iz Ponikve pri Žalcu (30. 11. 1931–22. 7. 2020) V SPOMIN V 69. letu nas je zapustil dragi mož in oče SEAD JUSUFOVIĆ iz Žalca Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in z nami sočustvovali. Zahvaljujemo se vsakemu posebej za topel stisk roke, objem sočutja, izrečene iskrene besede sožalja ter darovano cvetje, sveče in maše. Posebna zahvala vsem, ki ste tako velikodušno darovali za vitraž v cerkvi sv. Pankracija na Ponikvi. Zahvaljujemo se bratu Franciju, svakinji Danici in sestri Marici, ki so v zadnjih mesecih še posebej skrbeli za našega ata ter mu omogočili bivanje doma do zadnjega diha. Iskrena hvala tudi pogrebnemu podjetju Žalujka, pevcem, gospodu župniku Tonetu Krašovcu in vsem, ki ste ga z velikim spoštovanjem spremljali na zadnji poti. Dragi ata, počivaj v miru. Vsi njegovi najdražji Žalujoči: žena Anica, sin Dejan s Polono in sin Goran z družino ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, mame, babice, prababice in tašče GABRIJELE PODGORŠEK iz Dolenje vasi 7 (14. 3. 1932–10. 9. 2020) se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečene in pisne besede sožalja, darovano cvetje, sveče, svete maše in darove za cerkev. Hvala pogrebni službi Ropotar in gospodu župniku Damjanu Ratajcu. Žalujoči vsi njeni ZAHVALA Polja in travniki ostajajo sami, a v naših srcih bosta ostala vedno z nami. ANTON OBLAK ŠTEFANIJA OBLAK iz Zabukovice (5. 5. 1941–31. 7. 2020) V SPOMIN Minili sta dve leti, odkar si nas zapustil, dragi ati, mož in dedi VALENTIN MARCIUŠ (1. 2. 1945–18. 9. 2018) Prazen dom je in dvorišče. Naše oko zaman te išče. Solza, žalost in bolečina te zbudila ni. Ostala je praznina, ki hudo boli. Vsi tvoji Za dobroto tvojih rok, ostala je beseda hvala, ki v srcih bo ostala in večno lep spomin na te. iz Zabukovice (22. 9. 1943 - 31. 7. 2020) Ob izgubi brata in sestre, strica in tete se zahvaljujemo vsem sorodnikom in sosedom ter znancem za izrečena sožalja. Zahvala gasilcem, pevcem, Godbi Zabukovica, gospodu župniku in govornici za lep govor. Vsi žalujoči V SPOMIN sinu in bratu ter možu in očetu ROKU NEMIVŠKU ZDRAVKU NEMIVŠKU (26. 1. 1991–10. 9. 2010) (2. 7. 1954–13. 5. 2019) Hvala vsem, ki se ju spominjate in postojite ob njunem grobu. Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. V SPOMIN Mama, žena Ljubica in brat, sin Tomaž Ko pošle so ti moči, zaprl trudne si oči. Mirno si zaspal, odšel si, med te več ni, a v naših srcih te nič ne nadomesti. V 79. letu starosti nas je zapustila naša draga V SPOMIN 1. oktobra bo minilo dve leti, odkar nas je zapustila žena, ljuba mamica in najboljša babi, sestra in prijateljica MARIJA ROVŠNIK, roj. ROŽIČ (21. 5. 1956 – 1. 10. 2018) Odkar si odšla, je nastala neskončna praznina, ki jo poskušamo zapolniti z lepimi in bogatimi spomini, ko smo delili s teboj neskončno lepe trenutke. Zelo te pogrešamo in hvaležni smo za dni, ki smo jih preživeli s tabo. Vsem se zahvaljujemo, da z mislijo nanjo postojite ob grobu in prižigate svečke. Vsi tvoji, ki te imamo radi EMILIJA AHČAN ZAHVALA (21. 4. 1942 –30. 4. 2020) V 77. letu nas je zapustil dragi mož, oče, dedi in pradedi Vsi njeni OSKAR SELČAN, starejši Zahvale za oktobrsko številko Utripa sprejemamo do četrtka, 15. oktobra 2020, oziroma DO ZAPOLNITVE STRANI, na utrip@zkst-zalec.si in telefon 03/712 12 80. iz Liboj 101 (10. 12. 1943–24. 6. 2020) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečna sožalja in darovane sveče. Zahvala tudi osebni zdravnici dr. Podbregarjevi in ZD Žalec ter osebju Bolnišnice Topolšica. Žalujoči vsi njegovi kronika ŠT. 9 I september 2020 Hortenzija cvetoča se bohoti, a hiša naša se je v molk ovila. Odšla tja daleč si po zvezdni poti in v tvoji izbi luč je ugasnila. ZAHVALA ob izgubi drage mame, babice, prababice in sestre ANGELE VEDENIK iz Matk Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraze sožalja. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala pogrebni službi Ropotar, gospodu župniku za opravljen obred, gospe Veri Šolinc za lepe besede slovesa ter pevcem za odpete pesmi. Vedno bo z nami in v naših srcih. Žalujoči vsi njeni POGREBNE STORITVE IN CVETLIČARNA ROPOTAR Ivan, s. p. Starovaška 12, 3311 Šempeter Tel.: 03/700 14 85 GSM: 041 613 269, 041 748 904 V najtežjih trenutkih smo z vami in za vas dosegljivi 24 ur na dan Čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi, povsod te slišimo mi vsi, med nami si. 31 Tiho, brez slovesa, odšla si od nas, a tvoje misli, besede in dejanja bodo vedno del našega življenja. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, mame, ome in prababice MAGDALENE JEREB, roj. KOŠEC iz Žalca (18. 7. 1939–15. 8. 2020) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za tolažilne besede. Hvala doktorju Strouhalu, patronažni službi ZD Žalec, osebju dializnega oddelka SB Celje, župniku gospodu Bizjaku, pogrebni službi Morana in pevcem skupine Eros. Zelo jo bomo pogrešali. Vsi njeni ZAHVALA Nisi se izgubil kot zven v tihoto, nisi odšel v nič in pozabo; po tebi merim stvarem pomen in tvojo pesem skušam peti za tabo. (T. Pavček) ZAHVALA V 78. letu starosti nas je za vedno zapustil dragi mož, ati, stari ata, pradedi in brat MIHAEL POLAVDER iz Zabukovice 58 Iskreno smo hvaležni vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom – posebno gospe Nataliji, sodelavcem in znancem za izkazano pomoč, izraze sožalja, darovano cvetje, sveče, svete maše in darovana sredstva v sožalnico. Hvaležni smo SB Celje in osebju ZD Žalec za strokovno nego in pomoč. Hvala pevcem skupine Idila, govorniku gospodu Pungartniku, trobentaču Andreju, župniku gospodu Planincu, pogrebni službi Ropotar in vsem ostalim, ki ste ga skupaj z nami pospremili na njegovi zadnji poti. Močno ga bomo pogrešali. Žalujoči vsi njegovi Ob boleči in nenadomestljivi izgubi drage mame, tašče, babice, prababice, sestre in tete JULIJANE GOROPEVŠEK iz Ločice 36 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom. Hvala gospodu duhovniku za opravljen obred, gospe Slavki za molitev in nošenje večne lučke, hvala vsem molilcem, nosačem križa in zastav, osebju doma Vojnik, osebju Kardiološkega oddelka Splošne bolnišnice Celje, pevcem za odpete žalostinke, za odigrano Tišino. Hvala tudi pogrebnemu podjetju Ropotar za opravljene pogrebne storitve. Hvala, ker ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam ustno in pisno izražali sožalja, darovali cvetje, sveče, svete maše in darove za cerkev ter jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. V globoki žalosti: hčerki Julijana in Olga s partnerjema, vnuki Damijan, Joži, Sebastijan in Danijel z družinami Mnogo prezgodaj je prestopil prag med življenjem in smrtjo V SPOMIN JOŽE HRUSTL SAVA ZUPANC, roj. VERDERBER iz Podkraja pri Šentilju (10. 1. 1951–5. 9. 2020) V dveh letih žalosti, odkar smo se morali za vedno posloviti od spoštovane, dobre in nenadomestljive mame, ni dneva, ure, ne koraka, ko ne bi mislili tudi nanjo. Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam v teh bolečih trenutkih stali ob strani in nam kakorkoli pomagali. Še posebej velika zahvala velja družini Kozman. Hvala Vokalni skupini Cvetke. Iskrena hvala Štefaniji Kos Zidar za tople in izbrane besede. Kar pa je dodalo še poseben ton slovesu od našega dragega Jožeta, je bil mili glas citer in veličasten zvok cerkvenih orgel izpod prstov njene hčerke Neli. Hvaležni smo pogrebni službi Usar, praporščakoma, PGD Ponikva, rudarski častni straži, Pihalnemu orkestru Premogovnika Velenje ter gospodu župniku Andreju Mazeju za opravljen obred. Hvala tudi vsem, ki ste čustvovali z nami, darovali cvetje in sveče ter vsem, ki ste ga v tako lepem številu pospremili na zadnjo pot. Njeni Nisi se izgubil kot zven v tihoto, nisi odšel v nič in pozabo; po tebi merim zdaj stvarem pomen in tvojo pesem skušam peti za tabo … (T. Pavček) V SPOMIN 11. septembra sta minili dve leti žalosti, odkar je za vedno zaspal ljubljeni mož, oči, dedi, stric, svak in boter FRENK FORŠTNER iz Galicije pri Žalcu (1946–2018) Hvala vsem, ki se ga skupaj z nami spominjate na najlepši možen način, vsem, ki kdaj obiščete njegov grob, mu prižgete svečko, položite rožico. Z nami bo vedno in povsod, v mislih in srcu. Zelo ga pogrešamo. Žalujoči vsi njegovi ZAHVALA V 73. letu je tiho odšla naša predraga ANICA OŽIR iz Šešč Ne bo več občudovala darov jeseni ne njenih lepot. V njenem imenu bi se radi zahvalili vsem, ki ste se ji z izrazi sožalja poklonili ob slovesu 4. junija, jo tako številčno pospremili na njeni zadnji poti ter darovali cvetje, sveče, za svete maše in darove v dober namen. Zahvaljujemo se za spoštljivo slovo v domači cerkvi v Grižah župnikoma gospodu Jožetu Planincu in gospodu Janku Cigali ter pogrebni službi Ropotar. Hvala za pesmi slovesa skupini Vere Šolinc in pevcem MePZ iz njenega rojstnega kraja Galicija. Vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem od blizu in daleč še enkrat iskrena hvala. Vsi njeni, ki jo zelo pogrešamo ZAHVALA (28. 10. 1921–16. 9. 2018) Sveče in rože govorijo: naši dragi v grobu mirno spijo, a v srcih naših in nad zvezdami živijo Žalujoči vsi njegovi NAGROBNI SPOMENIKI Kamnoseštvo Franc Kramar s.p. (prej Marjan Amon s.p.) iz Šmartnega v Rožni dolini vam nudi nagrobne spomenike po ugodnih cenah. Naročila na tel: 041 428 471 15 % gotovinski popust Vrača se pomlad, a življenje ne in spomini z njo kot jata ptic znova zažive. (E. Budau) ZAHVALA Ob boleči izgubi naše ljube mame, babice, prababice, sestre in tete VIDE KUZMA iz Pongraca 58 a (9. 5. 942–26. 8. 2020) se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji pot, nam izrekli sožalja, darovali sveče in cvetje ter darovali za svete maše. Iskrena hvala gospodu župniku Jožetu Planincu za opravljen obred, govorniku za besede slovesa, pogrebni službi Ropotar, gospe Jasni Tekauc in celotni patronažni službi ZD Žalec. Hvaležni, da nam je bilo dano živeti z njo. Žalujoči: hčerki Vida in Ksenja z družinama ter vsi njeni Vsi, ki radi jih imamo, nikoli ne umrejo, le v nas se preselijo in skupaj z nami naprej živijo. V SPOMIN 21. septembra je minilo 13 let, odkar si mnogo prezgodaj odšel, dragi sin, brat, stric, ati in življenjski sopotnik PETER KODRIČ iz Studenc (1976–2007) Vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem preranem grobu in mu prižigate sveče, iskrena hvala. Vsi njegovi 32 ŠT. 9 I september 2020 Juriš na Hmezad z gasilci B. P B. Plaznik, J. Petrak Zajc Edina gasilka Jana Petrak Zajc premaguje stopnišče s polno opremo. Gasilci slavili prvo udeležbo v teku na stolpnico Minulo soboto je Atletsko tekaško društvo Savinjčan pripravilo že tretji Juriš na Hmezad, tek na najvišjo stolpnico v Savinjski dolini, v katerem je treba premagati 256 stopnic v 14 nadstropjih s petkilogramsko vrečo hmelja na hrbtu. Na tek se je prijavilo 70 tekmovalcev. Letošnja novost je bila, da so tekmovali tudi gasilci s polno opremo, je dejal organizator Dejan Babič. Oče stotič, sin prvič T. T. Žalsko območno združenje RK, Krajevna organizacija RK Šempeter in Transfuzijski center Celje so 10. septembra v prostorih gasilskega doma organizirali letošnjo peto terensko krvodajalsko akcijo. Akcije se je udeležilo 62 krvodajalcev, kar je 13 več kot lani, potekala pa je ob upoštevanju zaščitnih ukrepov. Med tokratnimi udeleženci akci- Gasilec Janko Potočnik iz PGD Zabukovica nam je pred tekom zaupal, da njihova oprema tehta okrog 25 kilogramov, za tekmovanje se ni posebej pripravljal, je pa izrazil upanje, da bo pri svojih 63 letih prišel do vrha. V kategoriji gasilk je prvo mesto osvojila edina ženska, ki je tekmovala med gasilci, Jana Petrak Zajc iz PGD Dobriša Vas - Petrovče. Med moškimi pa je bil prvi Gašper Trotovšek iz PGD Ljubečna. Najhitrej- ša tekačica med ostalimi udeleženci je bila Špela Jelovčan iz Polhovega Gradca, najhitrejši tekmovalec pa Rok Kušerbanj iz Braslovč. Mala kmetica Tija in njene kravice D. N. je je bil tudi Damjan Žagar, ki je na stoto darovanje krvi pripeljal svojega sina Nejca, ki je kri daroval prvič. Za redno udejstvovanje na krvodajalskih akcijah in plemenito dejanje, s katerimi daš del sebe drugemu, da preživi, se je Damjanu Žagarju zahvalila predstojnica Transfuzijskega centra Splošne bolnišnice Celje dr. Janja Pajk. Naslednja akcija bo v Hotelu Prebold 22. oktobra. Mala kmetica Tija med krmljenjem. Od leve proti desni dr. Janja Pajk, Damjan Žagar in Nejc Žagar Na kmetiji Zagožen v Matkah živi Tija, ki je prava mala kmetica. Zdaj sveža prvošolka OŠ Prebold se je pred dobrimi sedmimi leti rodila zakoncema Martini in Borutu. Razigrana korita D. N. Pred domom Svobode Griže že vrsto let stojijo okrogla betonska cvetlična korita. Pred časom so dobila zanimivejšo, bolj razigrano podobo, ki sta jo ustvarili članici likovne sekcije kulturnega društva Meta Šlatau in Lidija Tamše. Kot sta povedali, je njihova likovna sekcija že pred časom obljubila, da bo obnovila in ozaljšala cvetlična korita, ki jih je pred leti pobarvala likovna pedagoginja na OŠ Griže Breda Bračko. Neko julijsko soboto sta se Meta in Lidija lotili dela. Najprej sta s sončno rumeno prebarvali vsa korita, nato pa nanje narisali prijazne obraze »smeškov«, ki zdaj poskrbijo za nasmejan dan mimoidočih. Obnovljena korita s »smeškoti« Rojstvo hčerke pred sedmimi leti pa ni bil edini veseli dogodek na njihovi kmetiji, saj so nekaj mesecev zatem njihov hlev obogatili trije telički, ki jih je povrgla krava Joga. Ena od več kot petdesetih krav, ki jih imajo v svojem hlevu. Rojstvo teličkov trojčkov ni prav pogosto in je kar mali čudež, še posebno, če vsi preživijo. Je pa na kmetiji pred 25 leti ena od krav povrgla celo štiri teličke, trije so preživeli. Ljubezen do živali, do teličkov in krav je bila Tiji položena že v zibelko. Od prvega dne, ko se je začela zavedati svojega življenja, je nadvse rada v hlevu, kjer domačim pomaga krmiti živino. V čisto posebno veselje ji je njena kravica Mina. Postala je že prava mlada kmetica. Rada napaja mlada teleta in z dedijem čisti njihove igluje. Ni dela, ki ga Tija ne bi znala ali hotela opraviti, na kar so vsi domači zelo ponosni.