za „Posojilnico v Celju“ registrovano zadrugo z neomejeno zavezo. (Na podlagi postave od 9. aprila 1873, d. zak. št. 70, vrejena vsled sklepa občnega zbora z dne 19. maj- nika 1883 in nadopolnjena vsled sklepov občnih zborov z dne 24. januarja 1886., 25. marca 1890., 13. marca 1892., 16. aprila 1893. in 16. aprila 1908.) I. Firma, sedež in namen zadruge. § 1. Firma zadruge se glasi: »Posojilnica v Celju, registrovana zadruga z neomejeno zavezo — Vorschuss- Verein in Cilii, registrierte Genossen- schaft mit unbeschrankter Hattung«. Zadruga ima svoj sedež v Celju. § 2. Zadruga ima namen: a) dajati posojila zadružnikom, b) prejemati hranilne vloge na obresti, c) dobiti si denarna sredstva s svojim za¬ družnim kreditom. II. Zadružna denarna sredstva. § 3. Denarna sredstva zadruge so: a) zadružni deleži, b) hranilne vloge, 2 c) splošni rezervni fond, ci ) rezervni fond za izgube (posebni rezervni fond), e) denarji, katere si zadruga na posodo ali v zajem jemlje. § 4. Splošni rezervni fond se zbira iz vstopnin novih zadružnikov in iz doneskov iz čistega do¬ bička. Visokost tega doneska določuje občni zbor, visokost vstopnin novih zadružnikov pa načelstvo z nadzorstvom vred v skupni seji z ozirom na razmere časa. Posebni rezervni fond se zbira iz doneskov, katere morajo izposojevalci za ta fond donašati in pa iz doneskov, katere določi občni zbor od čistega letnega dobička. Ta fond ima edini namen, da se ž njim po¬ krivajo zadružne izgube. Visokost doneskov izposojevalcev k temu fondu določuje načelstvo z nadzorstvom vred v skupni seji. III. Začetek, pogoj in nehanje zadružništva. § 5. Število zadružnikov je neomejeno. V zadrugo se sprejemajo posamezne, skupne in juristične osebe. Kdor želi vstopiti, mora se oglasiti pri ravnatelju oziroma njegovemu na¬ mestniku, kateri v soglasju z ostalimi člani na¬ čelstva dovoljuje vstop ali pa odreka, ne da bi mu trebalo povedati razlogov. Sprejem zadružnika pa dobiva šele tedaj pravno moč, kadar je pod- - 3 pisal zadružna pravila ali pa pismeno vstopnico; novi zadružnik se sme vpisati v register za¬ družnikov še le potem, ako je podpisal pravila ali posebno pristopnico (§14 zadružne postave). § 6. Kdor ne izpolnuje dolžnosti v teh pra¬ vilih določenih, izgubi pravico do zadružništva po sklepu ravnateljstva, proti kateremu se srne pritožiti pri občnem zboru, ki to konečno razsodi. Posebno sme načelstvo vsled sejnega sklepa iz zadruge izključiti zadružnika: a) ki je zaradi kakega hudodelstva izgubil občinsko volilno pravico in b ) ki na škodo zadruge podkopava njen kredit in njeno dobro ime na kakoršenkoli način. Če zadružnik umrje, ima njegov dedič brez prikrajšanja postavne zaveze, ki njegovo zapuščino zadeva, (§§ 55, 73, 74 in 75 zadružne postave) pravico v zadrugo vstopiti, a načelstvo in oziroma pri zadružnikih z glavnimi ali več opravilnimi deleži, načelstvo in nadzorstvo, sme odrekati na¬ sledstvo, ne da bi mu trebalo povedati razlogov. Kdor želi prostovoljno izstopiti iz zadruge, mora naznaniti odpoved do konca novembra ,in terjati od načelstva potrdilo odpovedi. Izstop velja pa le s potekom tistega leta. Izstop se pa sme naznaniti in sprejeti samo v slučaju, če zadružnik ni nič zadrugi dolžan. Naznanilo izstopa se mora takoj vpisati v register zadružnikov. Zadružni deleži izstopivših zadružnikov se izplačujejo 4 tedne potem, ko občni zbor odobri 4 dotični letni račun. Do splošnega rezervnega fonda, do posebnega rezervnega fonda in do ka~ kovega drugega zadružnega premoženja nima niti izključeni niti izstopivši zadružnik nobene pravice. IV. Zadružni deleži. § 7. Zadružni deleži se ločijo v glavne de¬ leže v znesku 200 K in v opravilne deleže; zadnji se delijo v opravilne deleže 1. vrste v znesku 20 K in v opravilne deleže II. vrste v znesku 2 K. Vsak zadružnik mora pri vstopu vplačati vsaj eden zadružni delež. Ali se sme enemu zadružniku dati več opra¬ vilnih deležev ali eden ali več glavnih deležev, določuje načelstvo z nadzorstvom vred v skupni seji. Dividendo od zadružnih deležev določuje občni zbor od vsakoletnega čistega dobička. Ako zadružnik te dividende v treh letih po občnem zboru ne vzdigne, zastara ista in se pripiše k po¬ sebni rezervi. V. Posojila. § 8. Posojila se dajejo le zadružnikom in sicer: -a) na osebni kredit, b ) na zastave. § 9. Posojila samo na podlagi vplačanih za¬ družnih deležev, t. i. brez poroštva se izjemno smejo dovoliti in sicer samo obsegajoča dvakratni znesek vplačanih deležev na lastne menice. § 10. Posojila na osebni kredit dovoljuje načelstvo, prot-i menici ali dolžnemu pismu, vsled 5 katerega je razun izposojevalca, zavezana, posojilo plačati vsaj ena zanesljiva oseba ali korporacija kot porok in plačnik, t. j. solidaren dolžnik (akcep- tant ali žirant), izvzemši slučaje § 36, točke 9. Načelstvo ima pravico zahtevati še več porokov. Pri oženjenih izposojevalcih naj oba, soprog in. soproga, podpišeta dolžno pismo ali menico. Udje načelstva smejo dobivati posojila na osebni kredit samo z dovoljenjem načelstva in s privoljenjem nadzorstva. Vstopiti kot porok drugim izposojevalcem pa nikakor ne smejo. Deleži s pritiklino vred tistih zadružnikov, kateri imajo od zadruge posojilo, ostanejo tako dolgo zastavljeni za varnost posojila, dokler slednje ni vrnjeno. § 11. Posojila na zastave se dajejo: 1. na vrednostne listine, ' 2. na stvari malega obsega jn večje vred¬ nosti, katere se pri hranjenju ne kaze, 3. na blago in hipoteke, Pri posojilih na vrednostne listine, ' stvari malega obsega in večje vrednosti, kakor tudi na blago in pridelke, mora podpisati izposojevalec dolžno pismo, v katerem je zastava zapisana. Črez zastavljene reči dobi dolžnik zastavni izkaz, katerega mora vrniti, ako po vrnitvi posojila terja nazaj zastavljene reči. Brez izročenja zastavnega izkaza ali potom amortizacije zadobljenega du¬ plikata, posojilnica ni dolžna vrniti zastavljenih.reči. 6 Ako želi zadružnik dobiti kredit na tekoči račun, mora položiti potrebno pokritje v dobrih vrednostnih papirjih ali v dobrih hranilnih knji¬ žicah, eventuelno tudi v menicah ali drugi pravni listini, ki zadostuje predpisom §§ 8. do 10. od¬ nosno § 36. deveti odstavek. Načelstvo sklepa o visokosti kredita, črez katerega sme dotični zadružnik brez posebnega daljnega sklepa razpolagati. Če dolžnik o pravem času ne vrne posojila sprejetega na vrednostne listine, zastavo ali blago, ali če se mu ni podaljšal plačilni obrok, ima zadruga pravico ravnati z zastavami po določbi ministrske naredbe od 28. junija 1865 (drž. zak. štev. 110). § 12. Visokost obresti od posojil določuje z ozirom na razmere časa načelstvo in nadzorstvo v skupni seji. VI. Zaveza in razdelitev izgube in dobička. § 13. Zadruga je za vse svoje dolžnosti zavezana v prvi vrsti s svojim fondom in s celim svojim premoženjem. Če ne bi za poravnanje vseh dolžnosti zadruge zadostoval opravilni dobiček tekočega leta, posebni rezervni in splošni rezervni fond in zadružno premoženje, seže naj se na zadružne deleže; če pa ne bi vse to še pokrilo zavez zadruge, se daljna plačila razdelijo na posamezne zadružnike v jednaki meri; to se pa ne dotika postavne neomejene zaveze zadružnikov nasproti upnikom zadruge. 7 Prikrajšani zadružni deleži se morajo takoj polno vplačati. V prvi vrsti pa se morajo na vsak način izgube pokriti iz posebnega rezervnega fonda. § 14. Konec vsakega leta sestavi načelstvo po knjigah račun in naredi bilanco tako-le: Med aktiva se vpisujejo: gotovina v denarju, vreduostne listine po dnevnem kurzu, premakljivo in nepremakljivo premoženje zadruge, terjatve po svoji vrednosti in zaostale izterljive obresti. Med pasiva se vpisujejo: zadružni deleži, hranilne vloge z obrestmi vred, predplačane obresti od terjatev za prihodnje leto, zadružna izposojila, za pretečena leta še ne izplačane in nezastarele dividende od zadružnih deležev, potem splošni re¬ zervni in posebni rezervni fond tako dolgo, dokler ta dva fonda nimata svojega posebnega upravništva. To kar ostane aktiv po odbitku pasiv, je čisti dobiček dotičnega leta. § 15. Od čistega dobička dobiva načelstvo 5%; koliko se da splošnemu ali posebnemu re¬ zervnemu fondu, odločuje občni zbor, ki ima tudi pravico po svoji volji darovati od čistega dobička za dobrodelne in druge koristne namene. Ako se sklene, da se naj čisti dobiček razdeli med zadružnike (§ 38, točka 4,) razdeli se dobiček po številu deležev do konca tistega leta, ki je pretekle neposredno pred računskim letom, polno vplačanih, v razmeri visokosti teh deležev. VIL O razdružbi zadruge. § 16. Zadruga se razdružuje; a) vsled sklepa občnega zbora, b) kadar se odpre konkurz na zadružni imetek, in -c) vsled ukaza upravne oblasti (po § 37. postave od 9. aprila 1873). § 17. V slučaju likvidacije mora načelstvo izterjati zadružne terjatve, drugo zadružno pre¬ moženje spraviti v denar in čisto premoženje, kar ga ostane po pokritju pasiv, razdeliti med zadružnike po razmeri števila in visokosti za¬ družnih deležev. Če pa ne bi zadostovala fonda in zadružno premoženje, da bi se plačali dolgovi, se ravna po določbi § 13 teh pravil. Ravno tako se ravna (§ 13) tudi v slučaju konkurza. VIII. Uprava in vodstvo zadruge. § 18. Zadruga opravlja svoja opravila samo- stalno s sodelovanjem vseh zadružnikov. Njeni'organi so: 1. načelstvo, 2. nadzorstvo in 3. občni zbor. 1. Načelstvo. § 19. Načelstvo obstoji iz ravnatelja, nje¬ govega I. in II. namestnika, in iz osem udov načelstva, katere izvoli občni zbor na dve leti. § 20. Udje načelstva se morajo po izvolitvi naznaniti za vpis v zadružni register; v dokaz izvolitve) se predloži volilni zapisnik, kateri mora biti podpisan od predsednika občnega zbora in dveh zadružnikov. § 21. Načelstvo zastopa zadrugo z vsemi pravi¬ cami, katere mu določuje, postava od 9. aprila 1.1873. 9 § 22. Načelstvo podpisuje v imenu zadruge na ta način, da se podpiše ravnatelj ali njegov namestnik in pa en ud načelstva pod firmo, katera naj bo pisana ali s pečatom natisnena; za hra¬ nilne vloge pa velja § 42. § 23. Načelstvo rešuje v svoj delokrog spa¬ dajoče stvari v sejah, pri katerih predseduje ravnatelj ali niegov namestnik in pri katerih morajo razun predsednika biti navzoči vsaj še štiri udje načelstva, da so sklepčni. V rednih sejah, h katerim se udje načelstva ne vabijo posebej, rešujejo se prošnje za posojila; ako pa je kaka druga točka na dnevnem redu, mora se ta naznaniti vsem udom načelstva. Sklepa se z večino glasov; pri jednakosti glasov odločuje predsednikovo mnenje. O sejah načelstva se sestavljajo zapisniki, katere morajo vsi navzoči podpisati. Svoje sklepe razglašuje načelstvo po potrebi z oznanili v uradu nabitimi. § 24. Načelstvo skrbi za redno opravljanje zadružnih opravil posebno v tem, da se vodijo knjige po določbah trgovinske postave, da se varno hrani denar in druge vrednostne listine in sicer pod dvojnim zaporom. Načelstvo presoja vložene prošnje za posojila in dovoljuje posojila. Načelstvo nadzoruje blagajnico in sestavljene reči. 10 § 25. Koncem leta sklepa načelstvo knjige in račune, sestavlja bilanco in jo predloži najdalje koncem marca nadzorstvu. Račun mora obsegati: 1. vse dohodke in stroške med letom, 2. posebni račun dobička in izgube, 3. bilanco o stanju zadružnega premoženja koncem leta in 4. število zadružnikov koncem leta, ter od njih vplačanih deležev. § 26. Načelstvo zastopa zadrugo proti tretjim osebam in uradom, vodi tožbe, sklicuje občne zbore in določuje dnevni red. § 27. Ravnatelj podpisuje sam pisma, s katerimi se zadrugi ne naklada nikaka zaveza. On se ima prepričati najmanj vsake tri mesece o blagajničnem stanju in mora v slučaju kakega nereda takoj ukreniti, kar se mu zdi potrebno. § 28. Poduk, kako se ima opravljati bla- gajnični in uradni posel, sestavi načelstvo z nadzorstvom vred v skupni seji (§ 36). § 29. Potrdila o prejemkih v imenu zadruge morajo biti podpisana od dveh udov načelstva, da so veljavna nasproti zadrugi. (Izjemo zastran podpisovanja hranilnih knjižic, glej § 42, II. od¬ stavek). § 30. Ce je ravnatelj začasno zadržan, opravlja njegove posle njegov namestnik, in če je ta tudi zadržan, drugi namestnik. V slučaju stalnega zadržka, izstopa ali smrti katerega uda 11 načelstva, morajo se dopolniti udje načelstva za čas do prihodnjega občnega zbora po sejnem sklepu načelstva in mora se skrbeti, da se novi ud načelstva vpiše v zadružni register. § 31. Načelstvo sploh, kakor vsak posamezni ud načelstva se sme odstaviti vsak čas vsled sklepa izvanrednega občnega zbora, ako je tak predlog bil na dnevnem redu. 2. Nadzorstvo. tj 32. Nadzorstvo obstoji iz pet udov, katere izvoli občni zbor na dve leti; izvoliti se sme vsak zadružnik, razun udov načelstva. § 33. Nadzorstvo izvoli iz svoje sredine predsednika, njegovega namestnika in zapisnikarja; sklepi so veljavni, če so navzoči najmanj trije udje. § 34. Nadzorstvo sklepa samostojno ali skupno z načelstvom o vseh zadružnih zadevah, katere ne pripadajo načelstvu ali občnemu zboru. § 35. Samostojno sklepa nadzorstvo o stva¬ reh, katere se tičejo delovanja načelstva ali njega posameznih udov. Nadzorstvo nadzoruje poslovanje in ima vsak čas pravico, pregledati knjige in račune, kakor tudi blagajnico in zastavljene reči. Nadzorstvo mora najmanj vsakih šest me¬ secev natančno pregledati zadružna opravila, mora pregledati letni račun in bilanco in najmanj osem dni pred občnim zborom na pregled razpoložiti zadružnikom v uradu. Tudi ima o tem poročati občnemu zboru, ter njemu staviti nasvete, kako se naj razdeli 12 dobiček in koliko nagrade se dovoli udom načelstva. Sejne zapisnike nadzorstva morajo podpisati vsi navzoči. Udje načelstva imajo pravico se udeleževati sej nadzorstva, če se ne tiče posvetovanja njihovih oseb. Seje sklicuje predsednik ali njegov namest¬ nik in mora naznaniti ob enem dnevni red. § 36. O nekaterih rečeh sklepa načelstvo in nadzorstvo v skupnih sejah, pri katerih pred¬ seduje ravnatelj ali njegov namestnik in pri ka¬ terih mora razun predsednika biti navzočih najmanj pet udov načelstva in dva uda nadzorstva. Pri jednakosti glasov odloči mnenje predsednika. V skupnih sejah se določuje: 1. imenovanje zaupnih mož zunaj sedeža zadruge, 2. visokost obresti za hranilne vloge in za posojila zadružnikom in koliko morajo zadružniki donašati za posebni rezervni fond in za uradne stroške, , 3. visokost vstopnine novih zadružnikov, 4. imenovanje in odpust uradnikov zadruge in določevanje visokosti plač in remuneracij uradnikom, 5. nasvet o razdelitvi čistega dobička, 6. dati zadružnikom več kakor eden zadružni ali eden ali 'več glavnih deležev (glej § 7. od¬ stavek 3.) 7. nakup in prodaja .nepremičnin, ako jih ni treba pridobiti v pokritje ,kake terjatve, - 13 8. sestavijenje poduka za blagajniški in pi¬ sarniški posel, 9. dovoljenje posojil na osebni kredit brez poroštva ali brez zastave. 3. Občni zbor. § 37. Redni občni zbor se sklicuje enkrat v letu in sicer vsaj do konca aprila. Sklicuje ga načelstvo; ako bi ga načelstvo do 30. aprila ne sklicalo, mora ga sklicati nadzorstvo. lzvanredni občni zbor se skliče, kadar se načelstvu potrebno zdi, ali če to zahteva nad¬ zorstvo ali deseti del zadružnikov, naznanjujoč predmete posvetovanja. Če pa ne bi hotelo na¬ čelstvo sklicati ga v teku osmih tednov, odkar se je občni zbor zahteval, naj to stori nadzorstvo. Vabilo se mora najmanj osem dni prej razglasiti in sicer z vabilom nabitim v uradni čakalnici in v časnikih, katere načelstvo določa, in se mora ob enem naznaniti dan, ura, kraj in dnevni red občnega zbora. Predsednik občnega zbora je ravnatelj ali njegov namestnik. § 38. Predmeti sklepanja občnega zbora so: 1. sprememba in razširjenje pravil, 2. razdružba in likvidacija zadruge, 3. potrjenje letnega računa, 4. razdelitev čistega dobička, 5. izvolitev načelstva in nadzorstva, 6. privoljenje remuneracije načelstva, 7. odstavljenje načelstva. 14 § 39. Vsak zadružnik ima pravico glasovati pri občnem zboru o vseh v § 38. navedenih predmetih razim pri 1., 2. in 7. predmetu in pri volitvi načelstva. Pri teh predmetih smeio glasovati samo zadružniki z glavnimi deleži. Pri glasovanju ima vsak opravilni delež eden, vsak glavni delež pa deset glasov izvzemši pri volitvi nadzorstva, pri kateri ima vsak zadružnik le eden glas. Pri volitvi se začenja z volitvijo načelstva in sicer se izvoli sprva ravnatelj, na to njegov 1. in II. namestnik, potem drugi udje načelstva, konečno se izvoli nadzorstvo. Voli se po listih, voljeni so tisti, ki imajo nadpolovično večino glasov. Ako se ta večina ne doseže, je ožja volitev in če je ta tudi brezuspešna, odloči srečka. Izven Celja bivajoči, bolni in zadružniki ženskega spola ali korporacije se smejo dati za¬ stopati po drugih zadružnikih. Pooblaščenec je izkazan z dotično zadružno knjigo, sme pa za¬ stopati samo enega zadružnika. § 40. Občni zbor sklepa veljavno, če je zastopan najmanj deseti del denarja vloženega v zadružnih deležih in če je navzočih vsaj deset zadružnikov. Ako bi tega ne bilo, mora se razpisati v treh tednih s tistim dnevnim redom drug občni zbor, kateri sme brezpogojno sklepati. Sklepa se z nadpolovično večino glasov; pri jednakosti glasov odloči mnenje predsednikovo. 15 Če gre za razdružbo zadruge, morate biti zastopani najmanj dve tretjini kapitala vloženega v zadružnih deležih in morajo glasovati tri četrtine navzočih glasov za to, da se zadruga razdruži, sicer je sklep neveljaven. Ako pri prvem občnem zboru niste zastopani dve tretjini denarja vlože¬ nega v zadružnih deležih, mora se v treh tednih sklicati drug občni zbor s tistim dnevnim redom, v katerem se potem veljavno sklepa s tremi četrtinkami glasov brez oziia na zastopane deleže. Glasuje se. kakor določi predsednik. § 41. Vsak zadružnik sme pri občnem zboru staviti predloge, kateri niso na dnevnem redu. O teh predlogih pa ne more občni zbor precej sklepati, ampak le odloči, če se sploh vzamejo v pretres, ali če se morajo izročiti po¬ sebnemu odseku, ali nadzorstvu, ali pa načelstvu, da se o njih poroča v prihodnjem občnem zboru. Ti predlogi se morajo potem postaviti na dnevni red prihodnjega občnega zbora. Zapisnik občnega zbora podpiše predsednik in dva zadružnika. IX. Hranilne vloge. § 42. Hranilne vloge se sprejemajo od vsakega. Obresti se računajo od prvega dneva vlaganju sledečega meseca in do konca meseca, po katerem se je izplačala vloga. Nevzdignene obresti se prištevajo koncem decembra vsakega leta h kapitalu. Načelstvo sme dovoliti izjeme. Hranilne vloge se zapišejo v hranilne knjižice, katere morajo imeti firmo zadruge. Vloge in iz- 16 plačila na le knjižice potrjujeta in podpisujeta veliavno ali dva uda načelstva, ali eden ud na¬ čelstva in tajnik «Posojilnice» (glej § 29), ali pa tajnik in drugi za to od načelstva pooblaščen uradnik. Hranilne knjižic« se morejo glasiti na vsa- koršna imena in dokazujejo lastninsko pravico. Kdor prinese knjižico, temu se izplača vloga razun v slučaju: 1. če je vpeljana amortizacija dotične knjižice, 2. če vložnik odločno zahteva, da se izplačajo vloge njemu samemu ali njegovemu pooblaščencu. Ta izjema mora biti zaznamovana v knjižici in v knjigi za vloge. § 43. Hranilne vloge se izplačujejo le v uradnih dnevih in v teku uradnih ur, t. j. torej torek in petek izjemoma praznikov od 9. do 1 / 2 12. ure predpoludne in sicer navadno brez odpovedi. Vendar pa ima načelstvo pravico po razmeri časa določevati obroke za odpoved hranilnih vlog. Ta sklep mora biti razglašen z naznanilom v pisarni nabitim najmanj osem dnij prej, ko stopi v veljavo. X. Razsojanje prepirov. § 44. Prepiri med zadružniki, med zadružniki in načelstvom ali nadzorstvom, kakor tudi med načelstvom in nadzorstvom razsoja konečno občni zbor. S 45. Slovenski izvod teh pravil je avtentičen in odločilen. Celje, dne 16. aprila 1908.