110 DELOVNEGA KOLEKTIVA TOVARNE ŠPORTNEGA ORODJA »ELAN« BEGUNJE NA GORENJSKEM lJ* MESEČNO |J*: “PRAVNI odbor JS: UREDNIŠKI ODBOR _ _ _ 'V<: SLAVKO KNAFELJ % K I REDAKCIJSKI odbor I lA°A: 600 IZVODOV 1 &. X. 1986 W I rJ/ j ! M \ Pet let izhajanja našega glasila je še ta-j ko dolgo obdobje, da iz njega lahko izlu— j ščimo neke zaključke, ki slone na praktič-jnih izkušnjah. I j Ti zaključki so pozitivni in negativni. V j prvem primeru lahko rečemo, da je Naša j smučina kot informator dosegla svoj na— jmen. Vseskozi nas je seznanjala z dogaja-i nji v podjetju, nap obveščala in nam tol-J mačila ter nas zbliževala. Danes si prak-I tično ne moremo več predstavljati podjet-i ja kot je naše, brez internega lista, ki J je poleg navedenega tudi edini arhivni I dokument - kronika podjetja. 5 m Če pogledamo bolj podrobno, nadcmeščala nam je nekdanje dolgovezne sestanke tolmačenja poedinih ekonomskih in političnih sprememb v sistemu, na neprisiljen način. Razčlenjala nam je tekoče splošne in sa~ raoupravne predpise, pravilnike in sklepe. Zainteresirala je ne samo člane kolektiva, temveč tudi njihove svojce za življenje in delo v podjetju, apelirala je na spremembe in izboljšave same proizvodnje, razvoj in renome, zavest in uspeh v domači in mednarodni delitvi dela. Slan se že dolga leta kosa na mednarodnem tržišču kot enakovreden partner, bodisi s kvaliteto ali cenami. Temu se je podredilo vse notranje življenje v podjetju. Prav to jo vedno povdarjal naš list. To nam tudi daje upanje na poslovni uspeh. Teh izkušenj nekatera podjetja, ki šele prodirajo na zunanji trg, nimajo in so v slabšem položaju. Smučina je vedno tudi skušala usmerjati interes na tisti del naših notranjih rezerv, ki nam lahko prinesejo tež- ke denarce ne samo podjetju, temveč tudi našemu žepu. Kolikor je po tej plati uspela, pa je po drugi malce zastarela. Taka kot je, je bila pred nekaj leti interesantna in dobra. Da, celo med najboljšimi te vrste. Danes ni več. Zakaj? Njena oblika, njena vsebina, njena oprema je vseskozi na enaki višini. S splošnim napredkom podjetja, dvigom proizvodnje, rekonstrukcije in ži— vljenskega standarda sploh, je postala stara kot tipi smuči izpred petih let. Pa ne samo to, tudi dopisniški krog se ni razširil kot zaželjeno v same delavske vrste. Piše le vedno malo ljudi, res da iz različnih področij dela, toda le vedno eni in isti. Zajemati bi morala širše področje dela iz kolektiva, samoupravljanja organizacij, občine. Kje je naš sindikat? phjem ni glasu. Ali je izgubil svoj pomen, svojo vlogo, ali je res samo zato tu, da pobira članarino in deli dotacije? Kje je naša mladina? Ali res nič 1 več ne dela, ali samo nič ne piše o sto— , jem delu? Osnovna organizacija bi morala ’ pokazati svoj vpliv tudi pri usmerjanju ; in pomoči našemu glasilu. Ali je res po- j trebno iz vseh le še kaj izvleči, da se kdaj pa kdaj oglase, namesto da bi nam dajali smer in stimulans. Pod takimi pogoji je težko biti urednik, je težko biti tolmač vsega procesa v delovni skupnosti, je težko biti tovarniški list. Kaj pričakujemo od VI. letnika? — modernizacijo opreme in tiska j - večjo pomoč organizacij in posameznikov j - razširitev tematike na še neobdelana | področja f J - prispevkov iz obratov j — kvaliteto vsebine ! - objektivno kritiko TT , Urednik I ( ... . i ?• j VAŽNEJŠI SKLEPI NOVEGA DELAVSKEGA SVETA i i PODJETJA DO DANES I - «• . I I i Odgovorne službe naj pripravijo predlog za ureditev garaž za vsa tovarniška vozila. I 2. Odobri se nabava sledečih strojev (v .vrednosti $ 18.340)j 4 kos avtomati za robničenje | 1 kos kompresorska glava 1 kos akomulatorski viličar ( 1 kos lakirni polivalni stroj 1 kos dodajalni stroj za kotlovnico 2 kos stroja za nanos lepila 1 kos stroj za številčenje smuči Nabavi naj se nov osebni avto Mercedes, Iter je dosedanji Fiat 1100 izrabljen. ; 3. Urediti je parkirni prostor in kolesar- j nico izven tovarnirke ograje ter ostre- I šje za kartice ob vratarnici. i 4. Organizirati je ponovni pregled in eve- i ntuelna pot-rebna popravila smuči pred odpremami» ; . i 5. Angažira se vse razpoložljive sile in izkoristi vsa notranje rezerve za izvršitev obveznosti do izvoza, predvsem I smuči. .. 1 5, Sprosti naj se sprejem nove delovne si- I lo i A i 7. Okrepiti je zavest do dela in s tem de- J lovno disciplino. • i 8. Sprovesti do kraja reorganiza ijo in u- ’ trditi že obstoječe, j i 9. Izvolilo sre jo l.ove komisije ,DSP in se j jim dodelilo Je? ovni ckvii' in kompeten- j ce za samostojni in aktivno delo. j 10. Potrdil se je polletni obračun podjetja. J I 11. Sprejet je bil eklep, da prevzame šolar- j nje kadrov sedenje 'Višje le eno—industrijske šole Biotehniška fakulteta in da se sedanja šoIl. v okviru Poslovnega združenj a ukine. 12. DS je potrdil spremembo pogodbe o usta- 1 novitvi Poslovnega združenja LES Ljubljana, ki jo v tem, da zaposleni delavci uveljavljajo svoje pravice samoupra- ! vljanja neposredno in'po svetu delovne , skupnosti združenja. | 13. Občini se odobri 2,5 % prispevka od brutto LP za šolstvo za dobo enega leta j (do seda;] 2 fc), v kolikor bodo'ta sklep j sprejela tudi druga podjetja. 14. Obratu Fortuna, ki se razširja, se odo- i bri nabava hladilnika in stolov., ter miz za opreme prostora 'ia topli obrok iz osnovnih sredstev amortizacije Obrata družbene prehrane. Osnovne lastnosti lesa - vrste, ki se v naši proizvodnji obdeluje. 15. Potrdi se polletno poročilo HTV služ^ be. i 16. Pristopi se k članstvu Poslovno tehničnega sodelovanja gozdarstva in lesne industrije, kjer je pričakovati močnejšo angažiranost pogozdovanja porečij z i jesenom. 1 I I 17. Sprejel se je pravilnik o dodeljevanju stanovanj in finansiranju gradnje za člane našega kolektiva. POL ' KVALI Fl KA-CI JE PROGRAM- IZOBRAŽEVANJA (Iz zapisnika UO) * .J $ Izdelan je program izobraževanja delavcev, ki delajo na delovnih mestih lesno obdelovalnih strojev. Ta potreba se je predvsem pokazala v tem, ker na teh strojih dela nekvalificirana delovna sila. S strokovno usposobitvijo pa hočemo doseči boljši izkoristek lesa, boljšo kvaliteto in poučiti delavce o varnem delu, o u— PBŠtevanju in dosledno uporabo zaščitnih sredstev. Program je deljen na teoretični in prcistični del poučevanja. Teoretični del, ki bo izveden v Izobraževalnem centru bo za** jemal: — Temeljne pravice in dolžnosti po ustauA ureditvi — interna zakonodaja. Osnovne karakteristike lesno-obdeloval-nih strojev. Varstvo pri delu in požarna varnost. Praktični del bo izvaden na delovne® mestu. Za ta del usposabljanja kadrov so izdela-na tehnična navodila, ki predpisujejo način obratovanja in tehnično varnostno zar-ščito pri delu. Usposobitev kadra bo zaradi obsežnosti razdeljeno na 3 grupet I. grupa: Razrez ima 4 stroje s 16 nekva^-lificiranimi delavci — J II. grupa: telovadno orodje ima 11 stro-I jev s 12 nekvalificiranimi delavci J III. grupa: Smučarija ima 24 strojev s 65 I nekvalificiranimi delavci. I ■ Poleg praktičnega poučevanja na* delovnem I mestu, ki bi ga izvedel inštruktor prnk-I tičnega dela, bodo delavci prejeli še pi-j sinena navodila. j Po izvedbi praktičnega in teoretičnega j dela bi imenovana in pooblaščena komisija | od upravnega odbora izvedla peeizkus zna— 1 nja in izdaja potrdilo o strokovni uspo-J sobitvi za delo na lesno—obdelovalnih | strojih in napravah. i /\ /\ % v, A t L t Ur. 'vJ • 0 % n r d'Mu'OLi, I PROBLEMATIKA PROIZVODNJE SMUČI • (Iz zapisnika delavskega sveta) Naše poslovno leto za smuči traja praktično 10 mesecev (od januarja do oktobra). V tem času moramo izdelati in odposlati robo kupcem za predstoječo sezono. Letos stojimo pred dejstvom, da imamo pogodbeno prodanih lesenih smuči z roki vključno november v zaostanku. Iz prakse prejšnjih mesecev vidimo, da jih proizvajamo mesečno le cca 8000 parov. Preostane nam še dober mesec in pol. Pogodbeno moramo izvršiti naše obveznosti, ker e— ventuelnih stornacij ne moremo ne politično ne ekonomsko opravičiti. Gre samo za to, kako izkoristiti preostali čas in kaj storiti v proizvodnji, da nadoknadimo zamujeno in ne na vsezadnje, kje so vzroki za to stanje, ko pa smo toliko pričakovali od rekonstrukcije, ki je v glavnem zaključena. Mnogo smo pričakovali od reorganizacije, ki pa v celoti še sedaj ni sprovedena. žjia smuči, čim manj mladinskih, saj smo j jih izdelali le nekaj tisoč parov in čim ] več metalnih, katerih danes proizvajamo že do 25C0 parov mesečno. Vendar s tem ne , bi smele zaostajati lesene smuči. Da pa J je tako, je več vzrokov: j i 1. Premestitev cca 20 delavcev v mesecu j maju iz lesenih na metalne smuči, ker j so dotedanje potrebe lesenih smuči j lorile proizvodnjo do vključno meseca t avgusta. 9^em smo znižali dnevno pro— I izvodnj o od 500 na 360 parov. Dodatnih J naročil pa v juniju, juliju in avgustu : nismo mogli izpolniti kljub predvidevanjem iz razloga: a) dopustov, pregledovanja in popravi- I la smuči na zalogi v skladišču in zaradi pomanjkanja delovne sile, Torej, dani so bili vsi osnovni pogoji, da se naše količine smuči povečajo, saj elaborat rekonstrukcije govori celo o 200000 parih smuči. Če primerjamo letošnjo proizvodnjo lesenih smuči, smo v 8 mesecih izdelali 67000 parov ali povprečno 8100 parov mesečno. V letu 1965 še v času trajanja rekonstrukcije smo celo leto izdelali 105.000 parov lesenih ali povprečno 8750 parov mesečno in 21700 parov mladirt-skih ali 1800 parov mesečno. Skupaj torej 10500 vseh lesenih smuči mesečno. Res, da smo preusmerili letos proizvodnjo na drar- b) vprašanja preš, c) uvajanja novih postopkov v proizvodnji (kit, lak), d) neprimernih kriterijev kontrole za različne tipe s številnim zavrača^-njem smuči v proizvodnji, e) delovne discipline in izkoriščanje delovnega časa ob istočasnem uvajanju 42-uraega tedna, f) organizacije same proizvodnje, oz. nudenju zadostne pomoči proizvodnim obratota (IS, tehnologi), /) g) vprašanje sposobnosti in kvalifikacijskega sestava nekaterih vodstvenih kadrov in i h) drugih vplivov. I I I 1 Tehnične službe so o teh problemih in sa— l mih zadolžitvah smuči razpravljali na raznih posvetih in ugotovile, da je stanje I zelo resno, vendar še ni kritično in da ' je v našem proizvodnem procesu več možno— I sti za odpravo ozkih grl in skritih rezerv in da smo v stanju ob maksimalnih na— I porih služb in vsakega posameznika izvr— | siti vsaj večino zaostalih količin. o I I O c O Avgust Weithauser | " - v I J IZBRALI SMO nove člane komisije DS za o— j čenjevanje izumov in tehničnih izboljšav! 1 1. Finžgar Miha - predsednik I 2. Weithauser Avgust - tajnik j 3. Hočevar ing. Jurij - član J 4. Kozamernik Stanko - član I 5. Mert&lj Marjan - član I ! Delo komisije na 1. seji je bilo sledeče: j I. Primopredaja poslov J l^a prvo sejo novo postaljene kon^ije, je j til vabljen tudi stari predsednik tov. I Arh Julij, Ker je bil zadržan, se seje ni udeležil, zato je ta točka dnevnega reda odpadla, oz. se je prenesla na prihodnji čas. II. Obravnava neresnih predlogov Iz podatkov, katere je imela komisija na razpolago, se je ugotovilo, da so ostale stari komisiji še tri nerešene vloge in sicer: - Vloga tov. Janša Staneta. - Vloga tov. Janša Staneta in Perkovič Franca. - Vloga tov. Čufer Filipa. 1. Vloga tov. Janša Staneta z dne 17. XI. 1965 (20. XI. 1965) za izum grelnih gibljivih teles (rulet) za dvoetažne stiskalnico. Komisija je priloženo dokumentacijo proučevala in naletela na nekatere nejasnosti, zato je sklenila, da povabi tov* Janša Staneta na prvo prihodnjo sejo, da se v celoti razjasni noviteta in šele nato izdela definitivni predlog za nagrado. 2. Vloga t&v. Janša Staneta in Perkovič Franca z dne 19. XI. 1965 (20. XX. 65) za izum I1l9.di.ln0 izolacijske blazine na stiskalnicah. , . . ■ » . ■( \ . ' • ■ . . ‘ * Tudi to vlogo je komisija pregledala in ravno naletela na nepopolno jasnost, zato je tudi v tem primeru sklep komisije, da se oba imenovana tovariša povabi na prihodnjo sej o komisije, predhodno pa zadolžuje GTB, da izdela dodatno primerjalno kalkulacijo nabavnih1 in izde lavnih stroškov: a) ftted azbestno in poliestrsko izolacijo vložita b) ceno oblačenja zgornjega lesenega modela s plastiko. Rok izdelave izračuna je do 12. X* 66. 3. Vloga tov. Čufer Filipa z dne 27. I. 19&6 (2. II. 1966) v zvezi izpolnitve postopka mernjenja temperature v stiskalnicah s pomočjo tipkal. Priložena dokumentacija je bila s strani komisije preverjena, sklep: Upravnemu odboru se predlaga, da se tcru Čufer Filipu izplača enkratna nagrada v netto znesku 350 Ndin. Utemeljitev: Navedeno merjenje so upeljali strokovnjaki podjetja Elektro-signal, tov. Čufer Filip pa je upeljano merjenje poo-nostavil in izpopolnil, ter s tem doprinesel precejšnje prihranke na materialu in izdelavi, kar je razvidno iz sarme vloge in ostale priložene dokumontar-cije. XII, Bodoče delo komisije Že na prvi seji komisije za izume in tehnične izboljšave je naletela komisija na določene težave glede na nepopolne vloge, identičnost vlog, težavnost izračunavanja ekonomskih efektov, odmerjanje višine ■vrednosti nagrade in podobno, ter na osnovi tega, da komisija ne bo samo administrativni element pri določanju višine nagrad in tiho čakala, če bo od kot kaj prišlo, ampak, da postane delo komisije aktivno kot gonilna sila n£yiem področju. Eno od aktivnosti je v tem, da preko tovarniškega časopisa "Naše smučine" vspodbuja slehernega jSloveka, člana kolektiva, da samostojno razmišlja na razne izboljšave in tako pripomore k čim večji ustvarjalnosti in zni— 6 šonju obstoječih stroškov, saj je to podro- 1 , čje dela eno od najvažnejših elementov za večjo in boljšo produktivnost, vzporedno pa za ustvarjanje višje Življenske ravni. Iz navedenih odnov je komisija sklenila 1. Vse prejete vloge posameznih članov kolektiva bo komisija upoštevala v skladu s pravilnikom o izumih in tehničnih izboljšavah. 2, Za vsako vlogo izboljšave se bo s strohni komisije zahtevala poleg tekstualnega in ekonomskega dela še skica. Pri sestavljanju vloge si vlagatelj lar-hko išče strokovno pomoč pri strokovnih službah,posredno ali neposredno preko komisije. 3, Pred vsakim izplačilom nagrade za izum ali tehnično izboljšavo bo komisija dala v "Našo smučino" kratko informacijo kolektivu v obravnavo z navedbo osebe, vrsto izuma ali izboljšave in predlo^-gan& vsota za izplačilo. To pa zato, da v slučaju širšega kroga sodelavcev pridejo dopolnila, morda celo prigovori, itd. Rezultat tega naj bi bil v tem, da je delitev nagrad čim bolj opravičena in stimulativna. 4. Glede na to, da je v praksi dosti izumov ali tehničnih izboljšav za katere se ne da v celoti vnaprej izračunati prihranjene vrednosti (ena od teh so samo ideje), je komisija mnenja, da jih bo morala ocenjevati s tehničnega in e— konomskega vidika pri določanju višine nagrad. IV. Razno 1, Glede na zastarelost pravilnika o izumih in tehničnih izboljšavah od leta 1961, je frnenje članov komisije, da bi ga bilo nujno dopolniti. \ Od občinskega sindikalnega sveta smo prejeli osnutek pravilnika, ki ima veliko dobrih strani za uporabo v našem primeru. Ivfed ostalimi dopolnitvami je potrebno postaviti realnejše razmerje med izbolj_ šavami maloserijske in masovne proiz^- | vodnje (z določanjem količin, itd.). 2« Popolnoma nerešeno je vprašanje diference med službeno dolžnostjo, izumom ali tehnično izboljšavo. $ . 3. Komisija je mnenja, da je za katerokoli iznajdbo ali tehnično izboljšavo na katerem koli delovnem mestu službena dolžnost vsakega predpostavi jenega, da vodi nadzor in evidenco nad posamezniki in vsako izpopolnitev prijavi komisiji za izume in tehnične izboljšave v svrho proučitve uporabe in odmere denarne nagrade. < 4. Nadalje je komisija mnenja, da se vsadka ideja, odnosno vloga, naj si bo ustna ali pismena, pa čeprav ni iz tehničnega ali ekonomskega gledišča sprejemljiva, nagradi s primerno vsoto. 5. Komisija za izume in tehnične izboljšave se ponovno sestane dne 20. oktobra 1966. koristno PROGRAM 103MERCIALNEGA SEMINARJA 6. IN 7. OKTOBRA 1966 — Sprejem udeležencev - Ogled tovjime in obrata čolnov v Gorjah ~ Predavanje} nova kolekcija smuči za sezono, 1966/67} novosti v proizvodnji smuči, smučarske opreme in čolnov} izbira smučarske opreme in nasveti kupcem} i montaža in poškodbe na smučeh — reklamacije. - razgovori na podane teme} ! I I - individualni razgovori v zvezi s proda- i 3°» | - predavanje in demonstracije vezi firme MARiffiR - predavanje o smučarskih vezeh firme NI— i EROI/I, Maribor; I - firma COLMAR iz Monze ... naj- I • novejše modne modele športne konfekcije (vetrni jopiSi, smučarske hlače in drugo)} - zaključek seminarja. Z L A TA Slejko Knafelj |/ £ ^ [J Na III. mednarodnem tekmovanju gasilcev v Xarlovcu od 4. do 11. IX. je desetina prostovoljnega gasilskega društva Begunje v ostri mednarodni konkurenci(nastopalo je 92 ekip) dosegla odlično 8 mesto. V skupili prostovoljnih gasilskih društev pa I. mesto in si tako prislužilo zlato mednarodno priznanje. Zanimivo pa je, da so trije od 9 tekmo— valcevf člani našega kolektiva in to: Legat Franc Tavčar Andrej Pintarič Prane Na njihov uspeh smo v "Elanu" lahko ponosni in jim iz srca čestitamo. 7 ! Ptib JtMKi \ i (PAS) $ Avgust Weithauser v i)l It i: ! ■ i i i !<”> .'A j Da nam bo slika popolnoma jasna, si poglejmo dejansko gibanje osebnih dohodkov v pro— i centualnem razmerju do ustvarjene proizvodnje po mesecih - vse na izvršeno uro. I Višji OD (/o) Manjši OD ($) Povprečje 1965 — - Januar — 1,2 Februar - 4,4 Marec 9r5 — April — 8,4 Povprečno (I. do IV.) - 0,9 Maj 34,6 Junij 17,5 — Julij 42,9 — Avgust 11,5 — Povprečno (V. do VIII.) 26,0 - Povprečno (I. do VIII.) 12,0 * ! Končno še poglejmo, kakšen je bil procent gibanja izplačanih osebnih dohodkov po po-j sameznih proizvodnih enotah glede na merilo plana proizvodnje: n OS SLO LO KO SK OP SKUPAJ Povprečje 1965 149 162 150 176 173 176 148 Zaporedje 6 4 5 1-2 3 1-2 7 Januar 151 162 152 174 180 155 155 Februar 182 147 178 159 216 114 174 Marec 179 155 176 200 128 142 182 April 185 177 184 183 163 221 185 Povprečno (I. do IV«) 174 160 173 179 172 159 174 Zaporedje 2- 6 4 1 5 7 3 Maj 105 105 105 116 118 116 105 Junij 104 151 108 139 116 106 111 Julij 100 108 100 110 160 100 100 Avgust 119 121 154 142 132 102 122 Povprečno (I. do VIII.) 141 141 145 153 152 132 142 Zaporedje 5-6 5-6 3 1 2 7 4 Povprečno (V. do VIII.) 1Q7 121 117 127 131 106 110 Zaporedje 6 3 4 2 1 7 5 o°o Kratice v tabeli pomenijo: OS - obrat smuči, I SLO - splošno lesni obrat, LO - lesni obrat, ki je do maja letos združeval oddelek smuči, splošno lesni oddelek, razrez s skladiščem lesa in sušilnico, sedaj pa se pod to zajema še priprava lesa (razrez, s skladiščem lesa in sušilnico), KO - kovinski oddelek, SD — sedlarska delavnica, OP - obrat plastike, kolona skupaj - v njej so zajete vse ostale režijske slušbe v podjetju skupno z inštitutom in obratom družbene prehrane . Po drugi strani pa je iz tabele razvidno močno nihanje OD po posameznih enotah. V lanskoletnem povprečju sta prejemala najvišjo OD kovinska enota in oddelek plastike, naj— nižje pa režijske enote. V letošnjih prvih štirih mesecih januar - april, je dosegala plan proizvodnje inv tej zvezi prejemala najvišje osebne dohodke zopet kovinska enota, najnižje pa oddelek plastike; razumljivo, ker januar mesec sploh ni bil samostojno merjen, ostali meseci pa so bili bolj poizkusna proizvodnja. Na izplačane OD je delno vplival tudi dodatni faktor na merilo doseganja plana, pa v tem prikazu po enotah ni upoštevan. _u_ 12 1965 1966 indeks Vrednost proizvodnje 13,632.337 16,286,509 119,5 Osebni dohodki brutto 3,728.325 4,507.699 120,9 % osebnih dohodkov v vrednosti proizv. 27,35 27,70 101,3 Število zaposlenih 554,3 530,9 59,8 Vrednost proizvodnje na zaposlenega 24.594 30.677 124,7 Plačanih delovnih ur 888.211 831.455 93,6 Vrednost proizvodnje na uro 15,35 • 19,59 127,6 Izračun je izdelan s tekočimi planskimi conami! Z mesecom majem so nastopile precejšnje spremembe z uveljavitvijo novega pravilnika o razdeljevanju OD, s katerim so se osnovne postavke močno dvignile, zaostrilo pa se je merilo za nagrajevanje plana proizvodnje in preseganja delovnih norm* Znano je, da.so z majem oz. z junijem letos nastopile tudi nove planske lastne cene za izdelke. Seveda so se zaradi preje navedenih sprememb - razmeroma močno spremenili tudi stroški v strukturi. Če primerjamo dobo od meseca maja do avgusta vidimo, da so bili GD v sedlarski delavnici najvišji, najnižji pa v obratu smuči, tako, da je osemmesečno povprečje najvišje tudi v sedlarski delavnici, najnižjo pa | v oddelku plastike, odnosno v obratu smuči, j Težko je trditi, da je na večje ali manj-j še OD vplivala produktivnost, temveč je v 1 Meliki meri pripomogla sama struktura stro I skov v izdelku, ki ima lahko veliko vred— i nost materiala in manjšo vrednost izdelav— | nega časa in obratno. Na povečanje povpre— I eno mesečno izplačane netto OD je vpliva^-j lo v glavnem naslednje: 1. Povečani procentualni odnos preračuna brutto v netto znesek, ki je v lanskoletnem povprečju znašal 64,2 v letošnjem letu januar - avgust pa 66,8 fo ali za 2,6 % povečanja, (netto cca 4 %) j 2. Stoodstotno izplačevanje dosežene proizvodnje v letošnjem letu, razen v aprilu, kjer se je upoštevala 10 jS rezerva v primerjavi z lanskim letom, ki se je za vse mesece odtegovala 10 % rezerva, izjemno v mesecu juliju, ker je bil plan proizvodnje za morila dosežen 94 izplačano pa 124 % v povprečju za celo po- djetje. / / / A J3> W \ ž? \ H* k i ^ , /T/ Ni' 3. Višje izplačilo od dosežene letošnje julijeske proizvodnje (od 85 na 100 %) 4. Povečanje osnovnih postavk od meseca maja dalje. 5. Na vsak način je pripomogla k večjemu OD tudi večja produktivnost. Vsi ostali pokazatelji so razvidni iz priložene tabele. V kolikor« pa koga žalnima pregled, naj si ogleda rezultate posameznih mesecev v letu. ZAKLJUČKI s 1. Obračun in izplačilo OD naj bosta ločena po posameznih obračunski enotah, 13 proizvodne enote pa po stroškovnih mestih, Z dodelavo dveh dvoetažnih stiskalnic zna* kvalifikacijah ali kategorijah, kar se iz- 1 ša prihranjena vsota 2,499.744 Sdin. vaja v glavnem že od meseca maja dalje. j Sklep: 2. Izdelava kalkulacij mora sloneti na trdnejših osnovah, izhajajoč iz planskih cen materiala, izdelave in drugo. 3. Merilo po planu proizvodnje bi se moralo bolj opisati na letnem planu podjetja kot pa na lastno osnovo. 4. Na izboljšanje OD bi v znatni meri vplivala tudi odprava pomankljivosti, ki so navedene pri izkoriščanju delovnega času. 5. Ker polagoma zaključujemo investicijsko gradnjo (zaenkrat v večjem obsegu), bi bilo dobro za prihodnje leto računati tudi nagrajevalno osnovo znižanja režijskih stroškov. 6. Potrebno bi bilo v celoti spremeniti o-snovo za nagrajevanje prihrankov na materialu oz. izdelavnih stroškov, kar bi bolj pritegnilo tako posameznika, kakor tudi celoto. or i a Av&us+ / \ Weithauser KOMISIJE ZA IZUME IN TEHNIČNE IZBOLJŠAVE I. Obravnava vloge tov. Janša Stankota se jo zaradi odsotnosti imenovanega preložila na prihodnjo sejo. j II. Obravnava vloge tov. Janša Stankota in | Perkovič Franca z dne 20. XI. 1966 za izum | hladilnika izolacijske blazine na stiskal-| nicah. { Glavna karakteristika navedenega je v tem, I da sta imenovana izpopolnila izolacijo hla>^> | dilne blazine od klingerita in azbesta na j poliestersko izolacijo in pa zgornji model i preoblekla s poliestersko prevleko in s tem precej podaljšala življensko dobo ter samo kvaliteto stiskanja na dvoetažnih stiskalnicah. // Komisija predlaga UO podjetja, da odobri izplačilo v netto znesku 62.194 Sdin, izračunano po pravilniku o izumih in tehničnih izboljšavah naslednjima tovarišema: Janša Stankotu Perkovič Francu 31.095.50 Sdin 31.095.50 Sdin Skupaj 62.191 Sdin III. Razno 1. Vsa izplačila nagrad za izume in tehnične izboljšave naj U0 podjetja odobrava 14 dni po objavi v internem časopisu "Naša smučina" zaradi morebitnih prigovorov na sklepe komisije ali podobno . 2. Sklep komisije je, da se noben izum ali tehnična izboljšava ne sme v praksi preizkušati ali celo izvajati med delovnim časom, dokler ga komisij.a ne obravnava. Po potrebi bo dala komisija predlog strokovnim službam v proučitev in v večina primerih tudi v dopolnitev. Ker je poznano, da taki nepopolni pois-Laisi veliko stanejo in so zaradi morda malenkostne nepopolnosti zelo kratkotrajni, itd. S strani komisije pa je vsakemu vlagatelju zasigurano, da ostane ideja ideja, pa čeprav se bo osnova zamisel po strokovnih službah dokončno oblikovala. 3. Pravilnik o izumih in tehničnih izboljšavah naj bi imel poleg ostalega določeno lestvico po kvalifikacijah in po položajih pri odločanju nagrad, ki naj v tem, čim nižja je kvalifikacija, tem večji naj bo procent izplačane na— ■ grade in obratno. /-■ L septembra H - \ ^ Franc Valjavec O i— STANJE DELOVNE SILE NA DAN 30. 9. 1966 V podjetju (z obratom družbene prehrane m obratom plastike na Fortuni) je bilo skupno zaposlenih 557 delavcev, od tega: IKAU Jože - delavec NK, v obratu smučari- VOVK igrane - tesar KV, v obratu vzdrževanja (JLA), jESLIH Vinko - mizar KV, v smučariji (iz JLA) f L0IJ3AR i/iarjan - mizar KV, v telovadnem o— rodju (iz JLA), 2RLIŠNIK Ladislav - delavec NK, v smučariji* PECL Herman - delavec NK, v smučariji, PAPLER Marj on - delavec NK, v smučariji, KOS Zdravko - delavec NK, v smučariji, FILIPOVIČ Cveto - delavec NK, v obratu plastike na Fortuni, TONEJC Nikolaj - delavec NK, v telovadnem orodju, I TJ moških žensk 287 270 ) V inštitutu pa je bilo skupno zaposlenih | 14 delavcev, od tega? moških 11 žensk 3 O GIBANJE delovne sile j V septembru so se na novo zaposlili sle— ! deči delavci: j £AJA Anton - delavec NK, v obratu plastike, 1 : POTOČNIK Damjan - mizar KV, v obratu smučarije, KRANJC Feliks - delavec NIC, v skladišču gotovih izdelkov, RESNIK Stanko - delavec NK, v skladišču gotovih izdelkov, BURŠIČ Sergej - delavec NK, v skladišču gotovih izdelkov, BENEDIČIČ Anton - delavec NK, v skladišču gotovih izdelkov, JELEN Adolf — delavec NK, telovadnem o— rodju, BOBNAR. Stanko - delavec NK, v obratu plastike na Fortuni, O. I IZ PODJETJA PA SO 0DSLI: l_ — i CrCGALA Franc - mizar KV, po sporazumu, I v ! TAVČAR Andrej - mizar, v odpovednem roku j na lastno željo, (nadaljevanje na strani 17) 15 // °L AČt’ RASTEJO Osterman ing. Jože OSEBNI DOHODKI ZA JULIJ - P0L4G0i«A. RASTEJO! i Povprečje osebnih dohodkov v mesecu juli-j ju, torej dohodkov, ki so bili izplačani I v avgustu je v naši republiki v primerja- vi s prejšnjim mesocem naraslo za 4 tako, da znaša mesečno povprečje 845 Ndin! likansks razlike re gibljejo od 1333 | V gospodarstvu so se povprečni osebni do- | hodki v mesecu juliju dvignili za 5 %, I vendar je njihovo povprečje 829 Ndin niž- I je kot povprečje v negospodarskih dejav- | noslih, kjer znaša povprečja 940 Ndino I I v | Co se ozremo same na gospodarske panoge, j kv.mor spada tudi industrija, so bili ju— i lijski osebni dohodki najvišji v trgovini j 96^ Ndin, ali 8 % porasti, sledi promet j 908 Ndin. zvišanje za kar 9 na tretjem j ingstu je gostinstvo in turizem z 829 Ndin | in šele na četrtem mestu je industrija z ; povprečjem 825 Ndin,. kar pomeni zvišanje nabiram juliju za 5 i »/ j Os analizirajo sai^j industrijo, kamor spa-1 da tudi naše podjetje, med posameznimi I panogami v povprečju osebnih dohodkov ve— Ndin v ladjcdelni&t-ri do 684 Ndin, v tekstilni industriji, o dr. o eno 633 Ndin v neimenovani , to je mali nepomembni industriji« Na drugem mestu pa višini povprečja o— sebnih dohodkov e a ].adj o de lni š tvom je barvasta metalurgija s povprečno 1141 Ndinj, sledi elektroindustrija 1119 Ndin za 10 Lesni industriji js uspalo, da jo preskočila celo eno vogn industrije, to je tekstilno industrijo s prvpročjem 636 Ndiny (kar predstavlja 8 fc >ovoČanje) in trdno stoji na predzanjem mastu«, Industriji sledi mod gospodarskimi panoga— mi gozdarstvo s povprečjem 823 Ndin. (torej za cca 150 Ndin višje kakor lesna) in kmetij stvo ?, 764 Ndin ali 10 # nad lesno industrij o j, itd * Te dni smo dobili tudi podatke o gibanju | povprečnih mesečnih dohodkov v leshi in- I dustriji, Ti podatki se nanašajo na prvo polletje, to je od 1. januarja do 30. ju- : nija 1966; so pa kljub temu, da so prete- J kli že trije meseci - dovolj interesantni.] I Med ostalim lahko ugotavljamo sledeče: a) ^ovprečmi mesečni polletni osebni do- J hodki v lesni industriji so znatno iz- | pod ravnijo povprečja industrije in | sicer kar za 16,6 \ V letošnjem letu je lesna industrija, kot industrijska veja, z osebnimi dohodki na zadnjem mestu v gospodarstvu. Povprečni mesečni dohodki zr prvo polletje letošnjega leta so znašali v lesni industriji 632 Ndin, v industriji pa 776 Ndin. Pri tem pa bi še pripomnil, da je lesna industrija osebne dohodke napram letnemu povprečju preteklega leta le povečala za 20,3 celotna industrija pa kar za 24 % in je torej razlika .ned povprečjem industrije in njene podgrupe lesne industrije še znatno slabša. V preteklem letu je bila lesna industrija v osebnih dohodkih izpod povprečja industrije za 14 danes pa je že nižja, za skoraj 17 b) Če pa znotraj industrije pogledamo r' absolutne razlike v osebnih dohodkih, vidimo da pretežno proizvodi primarne 18 I predelave (to je žagarska industrij a), 1 P°gojujejo boljše ekonomske možnosti finančnega poslovanja in s tem tudi večje i osebne dohodke. V višini osebnih dohodkov ■ so zato iznad povprečja žagarska indust— ! rija, LIP Bled, LIN Nazarje, LIP Slovcnj-| gradeč in LIP Tržič. Torfjg, samo pretez-I no žagarska industrija, dočim so znatno j izpod povprečja lesni finalisti, to je j Kras — Oprema Dutovlje, LIP Ajdovščina, i itd. i c) V pohištveni in ostali finalni lesni industriji so se osebni dohodi d. že v ! lanskem letu povišali za okoli 30 %, v letošnjem letu, napram lanskemu pa i ponovno za 30 vendar je raven višine teh dohodkov še vedno izpod višine i osebnih dohodkov gospodarskih organiza^- | cij z dosti mang zahtevano stopnjo j predelale. ! Če hočemo govoriti o absolutnih številkah povprečnih izplačanih netto osebnih dohodkih v prvem polletju, pa bi havedel podatke za podjetja: 1. primarna proizvodnja - žage: LIP Bled 800 Ndin, LIN Nazarje 750 Ndin, LIP Slovenj Gradec 898 Ndin, Savinja Celje 698 Ndin, I povprečni osebni dohodek^ 2. industrija lesnih plošč in furnir-; ja: Javor Pivka 605 Ndin, Novoles, Novo mesto 552 Ndin, TOPOL, Ilirska Bistrica 558 Ndin, !. Lesonit, Ilirska Bistri*a619 Ndin, I 7 povprečni osebni dohodek^ 3. Ostala finalna industrija: to so pod- j jetja za proizvodnjo pohištva in les- j ne glanterije: . j \ LIP Ajdovščina 570 Ndin, LIP Vrhnika 608 Ndin, LIP Slovenjske Korp.ce 592 Ndin, LIP Češnjica 601 Ndin, Tovarna meril, Slovenj Gr. 693 Ndin, TAPO Ljubljana 549 Ndin, | povnrečni osebni dohodek. j 1 V grupo ostala finalna lesna industrija J spada tudi naše podjetje, ki ima za prvo j polletje povprečje 719 Ndin. To povprečje j je najvišje v tej grupi in ne bo niti te_ž j ka primerjava z ostalimi lesnoindustrijs— j Tri mi panogami, za katere smo navedli, da j se v podjetjih, kjer je najmanjša predo- | lava zasluži najlepše in najlažje. To je vsekakor anomalija današnjega časa, ki pa jo bo treba popraviti. Za naše podjetje smo že v prejšnji "Naši smučini", navedli povprečje osebnih dohodkov za me— j sec julij, ki znašajo 755 Ndin. Znani pa | so nam tudi osebni dohodki za mesec avgusti 'd. znašajo 929 Ndin. J (nadaljevanje s štreni 15) GREGORIČ FRANC - mizar, v odpovednem roku :na lastno željo, OVSENIK Janez - delavec Nit, v JLA., FABJANcIČ Marjan - mizar PK - po sporazumu. POROKE ! Poročila se je GIDER Anica - delavka v smučariji - Čestitamo! ROJSTVA! Rodili so se s KOMAR Štefanu - deček v ISKRA Karlu - dečel: SAJE Morjanu , — deklica PRAVDIČ Lojzki - deklica 17 7 a V" n i 7 / i ! / : Dr,. Janez Romih I i ZDRAVSTVENA SLUŽBA V PRVEM POLLETJU V začetku septembra so ma povabili na sejo delavskega sveta z željo, da bi spregovoril o delu ambulante v minulih mesa-cih. Le nekaj dni je hilo.do seje in potrebne podatke sem moral zbrati na hitro in zato tudi njih analiza ni mogla biti dovolj natančna in poglobljena. Kljub temu sem vabilo rad sprejel, ker se mi je ponujala dvojna priložnost; seznaniti člane delavskega sveta z delom, težavami, in načrti zdravstvene službe, na drugi strani pa bi sam prisluhnil problemom podjetja, ki nedvomno v veliki meri krojijo fizično, psihično'in socialno počutje pacientov. a Šest mesecev je prekratka doba, da bi na podlagi opravljenega dela in podatkov zbranih v tem času uspeli priti do nekih tehtnih in trdnih zaključkov, vendar je : le dobro ozreti se občasno nazaj na pr e— hojeno pot. Lahko se namreč zgodi, da se z nekim pojavom srečujemo vsak dan, pa ga ne podcenjujemo in ne zaznamo in šele z analizo strnjenih številk in podatkov izluščimo novo, zanimivo spoznanje. Današnji članek ima podobno vsebino kot poročilo na omenjeni seji in z njim želim seznaniti tudi ostale člane kolektiva z vsem kar je bilo predmet dejavnosti zdravstvene službe v prvem polletju. I I KURATIVA led ložjo dosegljivosti zdravnika je bilo j pričakovati, da bo prišlo* do povečanja števila ordinacij. Poglejmo. Lani je bilo I vseh ordinacij 2826 (od tega Elan 2289 in j Sukno 537). Takoj vidimo, da razmerje šte- j vila zaposlenih (2 : l) ne odgovarja raz— I merju ordinacij (5 sl) med obema podjet— | jema. Letos je bilo v prvih šestih mese- i cih 2358 ordinacij, samo jiribližno 500 manj kot lansko celo leto in od tega je bilo 439 zavarovancev iz Sukna, samo 100 manj kot lani. Razmerje ordinacij pa ostaja še vedno 5 s 1, kar pomeni, da se čla- j ni kolektiva Elan v veliko večji meri po— j služujejo svoje ambulante. Bližina bi de- j loma to lahko pojasnila, ne pa povsem. Verjetno jo narava in činitelj dela v tkalnicah taka, da delavke težje zapuščar- j jo svoje delovno mesto in morejo priti do ambulante praktično samo med in na račun j odmora. I I Stalež je v Elanu za prvo polletje 4 /o, medtem ko je bil lani v istem obdobju 4,6'; %. Prvič se je v zadnjih dveh mesecih spustil pod 4 io (3,5 - 3,4). Procenti sarmi po sebi so razveseljivi, ne' smejo pa 1 nas zaslepiti, ker so izraz čisto slučaj- ! nih okoliščin in se ni treb#. čuditi, če bo procent ponovno dvignil. Zavedati se moramo, da je stabilen, nizek stalež, lahko le plod dolgotrajne, intenzivne in vsestranske preventivne dejavnosti, ki se v Elanu do sedaj ni izvajala. Od 1, marca dalje dela ambulanta s polnim delovnim časom. Zaradi tega in pa vs- O 18 | PREVENTIVA Odkrito povedano, naredili smo večino tis— j ^ga, kar je obvezno, na pa tudi Vse ono, | kar bi bilo zaželjeno. Res .je, da so šte— j vHna podjetja, kjer se ne naredi niti o-; sn°vno, vendar nam to ne sme služiti kot i opravičilo, ker tako zgledovanje ne vodi 1 nikamor. I i I i SISTEMAISKI pregledi i Pregledali smo mlajše in starejše mladoletnike. Podjetje je pokazalo dovolj razumevanja in so tako pregledi lahko idcli brez Večjih zastojev v ambulanti in obratih. Tudi ni bilo neopravičeno odsotnih. Podrobno poročilo smo poslali varnostno ‘tehnični službi in bi tu omenil le najvažnejše. pregladanimi mladoletniki je več pretirano hranjenih kot onih pod normalno tezo. Vsekakor je tako bolje, kakor če bi bilo obratno, vendar ne smemo pozabiti, da sta si debelost in bolezen cesto družici. y eni prejšnjih številk sem pisal že o tem ln se dane s pri tem problemu ne bi več za£ zeval. Stanje zobovja je resnično žalostno. Veliko jih je, med njimi drugače pri*-kupna dekleta, ki imajo usta polna škrbin | " mrtvih zob, ki so popolnoma izgubili sv°jo pomembno funkcijo in sedaj predstavljajo žarišča polna klic, ki so stalna ne- varnost za najvažnejše organe: srce in le— i dvice. Tu je že veliko zamujenega in slab i odziv k zobozdravniku govori, da jih ni moč prepričati v to, da so lahko posledi— j ce gnilih zob veliko hujše od trenutnih bolečin pri popravilu. V zvezi z delovni- i mi pogoji bi se ne zadrževal pri posame— | znih nepravilnih zaposlitvah, ki jih tudi ! ni bilo veliko, pač pa bi se spodtaknil' ob prepogosto premeščanje, po navadi istih . mladoletnikov. Vem, da pride in bo prišLo j do teh premestitev zaradi objektivnih zah- | tev trenutne situacije v proizvodnji} ne bi pa to smelo biti popolnoma nekontroli- I rano s strani zdravstvene službe, posebno I kadar gre za mlajše mladoletnike in če se j delovni pogoji bistveno spremenijo. Ni naš | namen vtikati se v vsako menjavo delovnega I mesta, razumljivo pa je, da mladoletniki | ne bi smeli delati na zdravju škodljivem | delovnem mestu, četudi samo priložnostno i in za kratek čas. Enostransko in nepošteno bi bilo, če bi govoril samo slabo o po- | vezavi med nami in podjetjem, ker moram priznati, da nismo imeli problemov v veči- j ni primerov, kadar smo predlagali spremem- | bo delovnega mesta v korist delavčevega zdravja, čeprav verjamem, da to vedno ni i bilo ravno enostavno izvedljivo. Omenil bi ! pa še, da velikokrat delavci (ne mislim tu : samo mladoletnike) sami, ker so ha delo navajeni ali pa sc bojijo manjših dohodkov,' vztrajajo na delovnem, mestu, ki jim ne od- ; govarja in Hh javljajo v ambulanto že z rnočno izraženimi spremembami (n.pr. na ko- , ži), ki zahtevajo daljši stalež in še pre- I mestitev po vrhu. Ce bi prišli prej, pa bi ■ verjetno šlo brez obojega. i i i PERIODIČNI PREGLEDI I Opravljeni so bili v Dispanzerju za medicino dela v Kranju. Pri nas in deloma v laboratoriju Bolnice Begunje pa kontrolni | pregledi. Največ kontrolnih pregledov je j bilo potrebni!, pri delavcih v lakirnici. | Izkazalo se je, da zaradi kvalitete laki- j ranja ni bila vključena ventilacija in me-j ritve. Pod takimi pogoji so pokazale temu ! primerne rezultate. Po teh ugotovitvah so prostore pričeli zračiti in tudi kontrolni 19 pregledi so bili ugodni, Vsekakor pa bi bilo potrebno ponoviti meritve pri polno vključeni ventilaciji. Napaka, ki je ne smemo ponoviti, je bila tudi ta, da vsem tem delavcem, ki smo jih pošiljali na preglede v Kranj, na kontrolne preglede, jemali kri in vodo, nismo dali nobenega pojasnila o njihovem zdravju. Njihova pravica in naša dolžnost je, da jih seznanimo z ugotovitvami in v bodoče bo tako. Vsekakor so zdravju škodljiva delovna mesta poglavje, ki mu bomo v bodoče morali posvetiti vso pozornost, ker je mnogo stvari še nejasnih in ne dovolj točno določenih. Imel sem namen obravnavati tudi problem -obolevanja v preteklem polletju, vendar bi to preveč razširilo članek in bi o tem raje pisal ob koncu leta, ko bo zbranih 'i troč podatkov in bo njihova ocena bolj realna. Problemorje se in še, menim pa, da nas že j to, kao? je bilo zgoraj napisanega sili v razmišljanje in k dejanjem. j/ ,vu V SEPTEIaBRU OBRAT DOSEŽENO IZPLAC. TEČAJ PRVE POMOČI [ I Organiziran je bil v okviru civilne zaš- j čite. Zaradi pomanjkanja časa ni bil do- | volj skrbno organiziran in lahko bi bil j bolj bogato ilustriran« Kljub temu ne mo- ] ran trditi, da ni uspel, ker so se udele- I ženci pod vodstvom medicinsko sestre lah- j ,ko praktično naučili osnovnih elementov i nudenja prve pomoči, svojo največjo vred- j nost pa je imel v vaji umetnega dihanja | in masaže srca na lutki. Lutka je na ža- i j lost edina na Gorenjskem in tako dostop— j na le občasno in za kratek čas. Oživlja— j nje je preprosta veščina j n bi jo moral ■obvladati sleherni izmed nas. Ne moremo paj se tega naučiti iia knjige, potrebna je lu— i tka. In ne smemo čakati„ Lahko, da bo ju- [ tri prepozno,, Cena lutke je enaka ceni ve-| čje osmrtnice v časopisu. Zanimiva primer—J java* Kajne? i SkTJČ ARIJA (dol dolga) 118 % 114 % TELOVADIJO ORODJE 120 % 118 * ZDVINSId OBRAT 126 1° 123 1° SEDLARSKI OBRAT 150 % 145 % OBRAT PLASTIKE 107 1° 106 % SirJPiJO L3SNI OBRAT 118 1° 116 1» PODJETJE 119 1° 117 % oQZ Q v \\ SSL*, v =®r./y' — 1 d" L m \ rc\’ -si. l|i» I 1 Zakonodaja varstva pri delu in naloge podjetja ter službe v zvezi s tem. Na podlagi temeljnega zakona o varstvu pri delu (Ur.l. SERJ št. 15/65) in Republiškega zakona o varstvu pri delu (Ur.l. SRS št. 22/66), stojijo pred nami predvsem sledeče naloge, ki jih imamo vskladi-ti z izdano zakonodajo; 1. Izdelava internega pravilnika službe varstva pri delu. 2. Izdelava norm in del za izvajanje in pospeševanje varstva pri delui 3. Izdelava programa ukrepov in plan fina/-nčnih sredstev za zagotavljanje varstva pri delu. Poleg teh določil, bomo morali v bodoče dosledneje izvajati predvsem sledeče zahteve zakona; 1. Ivfed izdelavo čLeIonih priprav in naprav si bomo morali predhodno preskrbeti a-teste strok zavoda, da naprava ali priprava odgovarja predpisom. 2. Za vsa sredstva osebnega varstva bomo morali pred izdelavo ali nabavo ugotoviti, če ustreza JUS standardu, oz. 22 dobiti atest strokovnoga zavoda; I I ~ Med uvozom opreme, strojev, itd,, bo— mo morali predhodno zagotoviti atest, da je v skladu s predpisi varstva pri i delu. ! '• A 1 : 4* Redno skrbeti za periodične preiskave pogojev dela. : 5. Izobraševati vodstveni kader in zaposlene, ki delajo na delovnih mestih, kjer je nevarnost poškodb večja. j 6. Vskladiti vso interno zakonodajo z no— 1 j.~ vimi zakonskimi predpisi. ..... ..................................... i Kasni za neizvajanje teh določil so viso— j od 5.000 do 6.000 Ndin za gospodarske j organizacije in 150 do 500 Ndin za odgo- l vorno osebo. Zato varstvena služba smatrc, da odgovorne službe, organi upravi- 1 Oanja in ostali prevzamejo vse ukrepe re— | Stto in da sodelujejo in pomagajo službi I varstva pri delu, da se tudi dosledno iz- j Va j a j o. (■> \ v \ Fl NA M SIR AN JE GRADENJ j Kljub uspehom požamo-vamostne službe in j j visokemu nivoju opremljenosti s sredstvi I i Za gaaaije, tehnična požamo-vamostna slu-j ' žba apelira, da naj se v perspektivi pred— j vidi stolp za sušenje cevi in nabavo ko*- j vinskih omar za shranjevanje lakov, topil j j drugih vnetljivih materialov, ki ogro— j : zajo varnost objektov * delovnih prosto— I rih. ' 0HRAVNA7AMJ3 IN SPREJTEJE PRAVILNIKA 0 DO- | DELJEVAKJU IN FINANSIRANJU GRADNJE V prejšnji številki "Naše smučine" smo objavili predlog pravilnika v izvlečku, ki ga je komisija za skupno potrošnjo predlagala Delavskemu svetu v pottditev. DS je pregledal celotni Pravilnik po posameznih členih in predlagal sledeče spremembe! V členu 25. se dopolni še točka d in sicer: "za individualno gradnjo in adaptacijo« s katero se doseže povečanje stanovanjske površine". Poleg pravilnika so se predlagale tudi spremembe oziroma izjeme k pravilniku in vsled podražitve cen gradbenega materiala in storitev, ki so nastale že v letu 1965 po gospodarski reformi in ker je bila že v letu 1965 in 1966 uveljavljena drugačna oblika dodeljevanja kreditov iz družbenega stanovanjskega sklada, se prizna graditeljem za posojila, ki so bila odobrena v letu 1965, do konca leta 1966 naslednjel a) individualnim graditeljem 40 $ b) zadružnim graditeljem 80 % Za pridobitev pravice do posojila se upošteva določila čl. 28. Pravilnika o finansiranju gradnje stanovanj. Ne potrdijo pa se izjeme pod točko l»a in b, t.j. posojila graditeljem, katerih gra^ dnja je bila začeta^v letu 1964 ih v letu 1965 še ni bila zaključena, ker ni sredstev. “K V': VODORAVNO: 1* naprava za odriv pri preskoku, 14. močno razstrelivo, 15. umetnostna smer XV. stoletja, 16. eno od orodij za preskok, 17. poldrag kamen, 18. maškara, 19. velika sladkovodna riba, 20* ruski basnopisec, 24. začetnici slovenskega pisatelja (letošnji nagrajenec Prešernovega sklada), 25. levi pritok Adiže, 27. vzdevek enega Prejšnjih predsednikov ZDA, 28. Lulj od obutve, 29. družina, 34. tropska rastlina iz družine lilij, 36* sprejemna soba, 37. forma, podoba, 39. izdelovalec oblek, 41. na visokem stojalu pritrjene viseče lesene ročke, 46. 8©nsko ime, 47., anestazijs-ko sredstvo, 50. osebni zaimek, 51. del prsnega koša, 52. slika, 54. strjena kri na rani, 55. mesto v Metohiji, znano po volnenih izdelkih, 57. trska, 58. naš naj-večji otok, 59. nenaden dvig ali padec, 60. ljubkovalno moško ime, 61. severnoameriška država, 64. kovinsko orodje, na katerem izvajajo telovadni veletoč, 57. zdravilo, 68. slovenski kritik in esejist^ ^9. hiter tek, galop, 70. najvišja gora I na Formozi, orig. 72. prečni drog, 75. ! špansko mesto severozahodno od Ivladrida, j 78. upravno središče ZR Nemčije, 79. krar-j tiča za deciliter, 80. orodje za plezan— j 0e» 82. oroje, na katerem je LčLro Cerar | svetovni prvak, 85. institucija, zavod, ■ ®7. preprosta vodna rastlina, 88. psevdo-j nim pesnika Vagliamzzija, 89* z Simo ali j gumo napolnjen pripomoček za ublažitev j doskokov. I I J NAVPIČNO: 1 j 1. bolgarsko mesto blizu izliva re-ie Ogo— j ste v Donavo, 2. močno razstrelivo, ki ga j je izumil A. Nobel, 3» rastlinska zajedar-I lka, 4. tekoča začimba, 5. tuje žensko | ime, 6 čmopolti ljudje, 7. del obraza, | 8. oče, 9. avtomobilska oznaka Doboja, j 10. ime filmske igralke Sommer, 11. ori— ! ginalni naziv za Finsko, 12. slovenska j pripovednik in esejist Juš, 13. oddelek j rimske konjenice, 14. izmerjena črta za I novo pot, 18. zložljivo telovadno orodje | za preskok v obliki prisekane prizme, 20. ; jedka spojina kislega okusa, 21. slog in moda za kralja Ludvika XV., 22. italjans-ka denarna enota, 23, organ vida, 26. geološko ime za plast zemeljske skorje, sestavljene pretežno iz aluminija in silicija, 30. banijeva spojina, težka, 31. madžarsko žensko ime, 32. največji ptič, tekač, '33. pokrovitelj v Vietnamu, 35. stokanje, vpitje, 37« južno drevo, 38. kratka poučna zgodba, 40, klekljarski izdelek, 41 * nenaden vzklik, 42. poteg z nožemy 43. razprava, postopek, 44. dvignjen lesen tram, namenjen -telovadkam, naelektreni delci atoma, 46. moško ime, 48. podzemlje pri starih Rimljanih, 49. naj— višji cerkveni dostojanstvenik za papežen^ 53. telovadno orodje z dvema prečkama, za moške v isti višini in različnih višinah za ženske, 56«, termin, 59« poželenje, 62. prvi Evropejec, ki je pristal na rtu Dobre Nade, 63.ploskovna mera, 659 gora v Švici, 66. strupena kača, 68. vodja argonavtov. 70. temni deli dnevov,. 71, krožek, 72. Italjanski baročni slikar, 73. pod, 74. začetnici slovenskega letalskega podjetja, 75« pristanišče V Izraelu, 76. domača žival, 77» kratica akademskega naslova, 78, iglavec, 80„ stvarnik sveta po veri starih Egipčanov, 81. otrebijen sve^ 83c. kratica mednarodne človekoljubne orga nizacije, 84* vezaik, 86. začetnici ameriškega pisatelja (Babitt). j REŠITEV KRIŽANKE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE: j VODORAVNO: le pograd, 6. narava, 12. ob-- j j ris, 13. revizor, 14«, gram, 15. hi, 16. I anoda, 17n red, 18. mast, 20. grob, 21. j oderuštvo, 24. Ive, M, 25. Lazio, 26. DS, ! 28. 0C, 29» ajbiš, 30. sklad, 32. PN, 33. j AK, 34. sklon, 35. S, 36. Oto, 38.astronavt, 41„ rima, 43. brin, 44. lar, 45. 0-! maka, 47* Al, 48. vile, 49? korotan, 51. j vazal. 52<. ananas, 53. solata. I ’ ! j NAGRADE: 1 I, nagrada 30 Ndin - FINŽGAR Anica I j II, nagrada 20 Ndin - LEGAT Franci j III. nagrada 10 Ndin -■ KATRASNIK Severin ; 25 KINO RADOVLJICA i i I i i i i SREČA - francoski barvni film j 14. 10. 1966 ob 20 uri , 15. 10. 1966 ob 18 uri I 16. 10. 1966 ob 16 in 20 viri j ! SOBA 13 - nemški kriminalni film ! 13. 10. 1966 ob 20 uri • 15. 10. 1966 ob 20 uri l NIKDLETINA BURSAČ - jugoslovanski film 28. 10. 1966 ob 20 uri j 29. 10* 1966 ob 18 uri I ' I S AH J3 ZVEZDE VELIKEGA VOZA - ital j arniki | film 26. 10. 1966 ob 18 in 20 uri 30. 10. 1966 ob 18 uri I i KRONIKA IM)RA - nemški kriminalni film ] 1. 11. 1966 ob 20 uri j 2. 11. 1966 ob 18 uri I \ | KARLOM - ameriški barvni film 2. 11. 1966 ob 18 uri 2. 11. 1966 ob 20 uri I MED JASTREBI - nemški barvni film 16. 10. 1966 ob 18 uri PRIKAZNI IZ SARAG0SE - poljski film 18. 10. 1966 ob 20 uri BOJ GANGSTERJEV - ameriški film i 19. 10. 1966 ob 18 in 20 uri I SOLDATUŠE - italjanski film i 21. 10. 1966 ob 20 uri I . ' j SVETLOST V TEMI - indijski film j 20. 10. 1966 ob 20 uri j 22. 10. 1966 ob 18 uri I j NA DOKIH NEW I0RKA - ameriški barvni film i 22. 10. 1966 ob 20 uri ; 23. 10. 1966 ob 16 in 20 uri l j OH) ZA 01® - ameriški barvni film ! 23. 10. 1966 ob 18 uri i | UPANJE - češki film i 25. 10. 1966 ob 20 uri ČRNE OSTROGE - ameriški barvni film 27. 10. 1966 ob 20 uri 29. 10. 1966 ob 20 uri 30. 10. 1966 ob 16 in 20 uri i ČLOVEK IZ RIA - francoski barvni film 1 3. 11. 1966 ob 20 uri ! 5. 11. 1966 ob 18 uri i 6. 11. 1966 ob 16 in 20 uri I . . . ! | NORO IvDRJE - italjansko-francoski film j j 4. 11. 1966 ob 20 uri j 5. 11. 1966 ob 20 uri I 6. 11. 1966 ob 18 uri i ' ' ■ ' «' PRED 300 LETI - sovjetski barvni film | I 8. 11. 1966 ob 20 uri I ERANKEN3TEIN - ameriški film 9. 11. 1966 ob 18 in 20 uri DŽSR0NIM0 - ameriški barvni film 10. 11. 1966 ob 18 uri 12. 11. 1966 ob 18 uri 13. 11. 1966 ob 15,30 in 20 uri HAZARDER - ameriški film 11. 11. 1966 ob 20 uri 12. 11. 1966 ob 20 uri 13. 11. 1966 ob 17,30 uri 31° V SENCI - angleški film 15. 11. 1966 ob 20 uri 16. 11. 1966 ob 18 in 20 uri SIKRIVN0STNA SOSEDA - ameriški film IS. 11. 1966 ob 20 uri 1*9, 11. 1966 ob 20 uri 20. 11. 1966 ob 18 uri 26 Ne brusi pri nezaščitenih brusilnih strojih! Tudi najmanjša okvara na stroju lahko povzroči obratno nezgodo! Spolzka tla in nered povzročata nevarne padce! Ali si se prepričal, če so pogonska zobata kolesa dovolj zavarovana! Krožna žaga brez cepilnega klina je za posluževalce nevarna! V lakirnici je zrak nasičen s topili, zato je nevarnost požara velika! Javi takoj elektro-oddelku vsako najmanjšo poškodbo na napeljavi, varovalkah, stikalih itd. Roka je nenadomestljiva - zavarujmo jo pri delu! Pri vsaki najmanjši nezgodi poišči prvo pomoč - odprta rana je nevarna! Prehodi morajo biti vedno prosti!