l\Z. 12s3/
1
(//& f ja&rt&Š 0 tf>*
F« Ä . *-€
1©šKf;
. A*
IZVESTJE
DRŽAVNE DESKE MEŠČANSKE ŠOLE
V	MARIBORU
ZA ŠOLSKO LETO
1932. / 33.
V	MARIBORU, 1933.
IZVESTJ E
DRŽAVNE DEŠKE MEŠČANSKE ŠOLE
V	MARIBORU
ZA ŠOLSKO LETO
1932. / 33.
V	MARIBORU, 1933.
TISK MARIBORSKE TISKARNE, MARIBOR - PREDSTAVNIK STANKO DETELA
Iz šolske kronike.
Pričetek šolskega dela so bili razredni izpiti dne 1. septembra. Pri vpisovanja dne 2., 3. in 4. septembra se je oglasilo izredno mnogo novincev tako, da je bilo pet prvih razredov prenapolnjenih. Vseh vpisanih učencev je bilo 551, doslej najvišje doseženo število. Dne 6. septembra, ob rojstnem dnevu Nj. Vis. prestolonaslednika, so se udeležili učenci sv. maše v stolnici. V petek, dne 9. septembra je bila otvoritvena služba božja, ki ji je sledil v soboto, dne 10. septembra reden pouk. Zavod je obsegal 5 prvih, 4 druge, 2 tretja in 1 Četrti razred, skupaj torej 12 oddelkov, t. j. za 4 oddelke več nego ob šolskem prevratu I. 1919. Radi premalega števila učnih sob sta morala zasesti tretja razreda fizikalno predavalnico in eno risalnico. Dne 15. septembra so se udeležili učenci na Trgu svobode spominskega slavja prebitja Solunske fronte. Spominu pesnika Dure Jakšiča je bilo posvečeno predavanje dne 17. septembra. Učitelja Dojčinovič Mihailo in Nerat Anton, ki sta bila v juliju premeščena na osnovno šolo, je ministrstvo prosvete dne 19. septembra vrnilo tukajšnjemu zavodu. Istega dne je prevzel del veronauka veroučitelj Spari Gustav. Učiteljski zbor je bil pa vzlic temu še težko obremenjen tako, da so imeli nekateri nastavniki 26 in več tedenskih ur pouka, ki je bil vse leto neokrnjen. Dne 22. septembra so proslavili učenci lOOletnico rojstva Miroslava Tyrša, dne
24. septembra pa 701etnico smrti Antona Martina Slomška. V sredo, dne 12. oktobra so bila predavanja v spomin 201etnice Balkanske vojne in 4001et-nice turških napadov na Maribor. V dneh 20. in 21. oktobra so opravili učenci prvikrat spoved in sv. obhajilo. Dne 31. oktobra je bil namenjen propagandi štednje. Ob tej priliki se je vršil tudi prvi roditeljski sestanek s prav dobro udeležbo. Dne 4. novembra je bila s 1. dekliške meščanske šole v Mariboru sem premeščena nastavniea Martinc Milica, ki pa je bila kmalu nato, dne
25. novembra dodeljena v službovanje na 2. dekliško meščansko šolo v Mariboru. Sledečega dne 26. novembra je nastopil tu službo nastavnik Mlačnik Ignacij, dotlej v službi na deški meščanski šoli v Celju. Narodni praznik dne
1.	decembra in rojstni dan Nj. Vel. kralja Aleksandra dne 17. decembra so proslavili učenci in učiteljski zbor s službo božjo v stolnici in s šolsko prireditvijo, ki je obsegala predavanja, deklamacije, pevske in muzikalne točke. Dne
1.	decembra so sodelovali na dobrodelni prireditvi Društva za podporo revnih učencev. Dne 22. dec. je bila klasifikacijska konferenca ob zaključku 1. polletja. Sledečega dne so dobili učenci dijaške knjižice in so odšli po končanem pouku na božične počitnice, ki so trajale do vštevši 10. januarja. V tem času je došlo dne 5. januarja poročilo, da je odsek za meščanske šole v ministrstvu prosvete dodeljen srednji nastavi. Spomin Sv. Save, dne 27. januarja in vladike Stross-mayerja dne 4. februarja so proslavili učenci na običajen način. Dne 2. februarja so nastopili učenci tudi na akademiji Jadranske straže. Dne 4. februarja
je bil drugi roditeljski sestanek. Dne 17. februarja so posetili učenci filmsko predstavo »Triglavske stene«, dne 27. februarja pa »Naša država«. V dneh 15. in 16. marca so opravili učenci drugikrat spoved in sv. obhajilo. V ponedeljek, dne 27. marca je predaval g. Pivka učencem višjih razredov o nevarnostih plinskih napadov v vojni. Dne 10. aprila so se udeležili učenci vseh razredov pogreba mariborskega knezoškofa dr. Andreja Karlina. Velikonočne počitnice so trajale od Vel. četrtka, dne 13. do Bele nedelje, dne 23. aprila. Učenci, ki doslej niso bili še z uspehom cepljeni, so bili ponovno cepljeni dne 12. maja. Na Materinski dan, dne 13. maja so bila po vseh razredih predavanja o materi. Dne 17. maja so posetili učenci filmsko predstavo »Fantom Durmitorja«. V soboto. dne 20. maja je bil tretji1 roditeljski sestanek, ki ga je posetilo nad 80 očetov in mater. Dne 22. maja so prisostvovali vsi učenci predavanju dr. Varla o tuberkulozi. Dan 27. maja je bil namenjen majniškemu izletu vseli razredov, a ga je preprečilo skrajno slabo vreme. Dne 29. in 30. maja so opravili učenci četrtikrat spoved in sv. obhajilo. Ministrstvo prosvete je poverilo upravitelju Huineku pregled vseh treh dekliških meščanskih šol v Mariboru. Pregled je dovršil v prvih dneh junija. Naš zavod je po nalogu ministrstva prosvete v dneh 13. do 17. junija nadzoroval g. Holeček Peter, profesor gimnazije v Ptuju. Dne 12. junija je imel 4. razred popravni, v dneh 17. do 22. junija pa završni izpit. Radi pokrajinskega sokolskega zleta jc bilo šolsko leto zaključeno že dne 24. junija s službo božjo in običajno proslavo.
Nastavniški zbor.
HUMEK Drago, upravitelj. Usposobljen za matematiko, opis. geometrijo, prostoročno risanje in lepopisje. Poučeval prostoročno risanje v 1. d, ročno delo v 2. b, 3. a in 4. razr. Tedensko 13 ur.
DOJČINOVIČ Mihailo, učitelj. Poučeval srhohrvatski jezik v 1. c, 2. a, 2. h,
2.	c, 2. č, 3. a, 3. b in 4., zgodovino v 2. c in 2. č, ročno delo v 1. c in 2. č razr. Tedensko 24 ure.
FERJANČIČ Rado, nastavnik. Usposobljen za slovenski jezik, zemljepis in zgodovino. Poučeval slovenski jezik v 1. a, 2. c in 3. a, zemljepis v 2. c in 3. a, zgodovino v 1. a, 1. č in 3. a razr. Tedensko 23 ure.
KOROŠEC Josip, nastavnik. Usposobljen za prirodopis, prirodoslovje, matematiko in lepopisje. Poučeval prirodopis v 1. č in 1. d. higijeno v 3.b, računstvo v 1. č, 1. d in 3. b, ročno delo v 1. d in 3. b. razr. Tedensko 23 ure.
LAVRENČIČ Ivan, nastavnik. Usposobljen za telovadbo. Poučeval srhohrvatski jezik v 1. č in 1. d. higijeno v 1. h, 1. č, 1. d, 2. a, 2. b, 2. c, 2. č, 3. a in 4., telovadbo v vseh razredih. Tedensko 25 ur.
MARTINC Franc, nastavnik. Usposobljen za fiziko, higijeno, matematiko in opis. geometrijo. Poučeval srbohrv. jezik v 1. b. računstvo v 2. a in 2. b, geometrijo in geom. risanje v 1. a, 1. c, 1. č in 2. a, prostoročno risanje v
1.	č, ročna dela v 1. č, 2. a in 2. c razr. Tedensko 25 ur.
MATELIČ Ivan, učitelj. Poučeval slovenski jezik v 1. b, 1. c, 1. č in 2. b, zemljepis v 1. d, ročno delo v 1. a in 1. b razr. Tedensko 23 ure.
MLAČNIK Ignacij, nastavnik. Usposobljen za zemljepis, prirodopis in kemijo. Poučeval srbohrv. jezik v 1. a, zemljepis v 1. a, 1. b, 1. c in 1. č, prirodopis v 1. c, 2. b in 2. č, higijeno v 1. c razr. Tedensko 24 ure.
NERAT Anton, učitelj. Poučeval nemški	jezik	v 1. b, 1. c, 1. č, 1. d,	2.	c,	2. č,
3. b in 4. razr. Tedensko 24 ure.
OSTERC Anton, nastavnik. Usposobljen za prirodoslovje, matematiko, opis. geometrijo, prostoročno risanje. Poučeval računstvo v 2. č, geometrijo in geotn. risanje v 1. b in 2. č, prostoročno risanje v 1. a, 1. b, 1. c, 2. a, 2. c in 2. č razr. Tedensko 25 ur.
PETELINŠEK Martin, nastavnik-veroučitelj. Usposobljen	za	verouk.	Poučeval
verouk v vseli razredih razen v 1. č	razr.	Tedensko	22	uri.
PIRC Janko, nastavnik. Usposobljen za prirodopis, prirodoslovje in matematiko. Poučeval prirodopis v 2. a in 2. c, fiziko in kemijo v 3. a, 3. b in 4., računstvo v 2. c in 4. razr. Tedensko 25 ur.
POLJANEC Josip, nastavnik. Usposobljen za matematiko, opis. geometrijo, prostoročno risanje in lepopisje. Poučeval geometrijo in geom. risanje v
2.	b, 2. c, 3. a, 3. b in v 4., prostoročno: risanje v 2. b, 3. a, 3. b in
4. razr. Tedensko 23 ure.
RODE Viktor, nastavnik. Usposobljen za slovenski jezik, zemljepis in zgodovino. Poučeval slov. jezik v 2. a in 2. e, nemški jezik v 2. a, zemljepis v
2.	a in 2. č, zgodovino v 1. b, I. d in 2. a razr. Tedensko 23 ure.
ŠEGULA Franc, nastavnik. Usposobljen za prirodopis, prirodoslovje, matematiko in higijeno. Poučeval nemški jezik v 1. a, prirodopis v 1. a in 1. b, higijeno v 1. a, računstvo v 1. a, 1. b. 1. c in 3. a razr. Tedensko 23 ure.
ŠUMLJAK Ivan, nastavnik. Usposobljen za slovenski jezik, zemljepis in zgodovino. Poučeval slovenski jezik v 1. d, 3. b in 4., zemljepis v 3. b in 4., zgodovino v 1. c, 3. b in 4., geometrijo in geom. risanje v 1. d, državo-znanstvo v 4. razr. Tedensko 25 ur.
ŠUŠTERŠIČ Vil j cin, nastavnik. Usposobljen za petje in violino. Poučeval nemški jezik v 2. b in 3. a, zemljepis v 2. b, zgodovino v 2. b, petje v vseh razredih, zborovo in cerkveno petje in neobligatno goslanje za učence iz vseh razredov. Tedensko 26 ur.
Knjižnice in učila.
Učiteljska knjižnica.
Učiteljska knjižnica obsega 1277 zvezkov. Med temi je prirastlo v tem šolskem letu 45 zvezkov. Važnejše pridobitve so: A. ßohak, Närodopis li-du českoslovanskeho zv. L in II. — J. Orožen, Masarykova čitanka. — J. Orožen, Opis Čehoslovaške republike. — Fritz Klute, Handbuch der geographischen Wissenschaft zv. I. in II. — Blockhaus, Grosses Konversationslexikon zv. XI. do XIV.
Knjižnica za učence.
Dijaška knjižnica obsega 691 zvezek. K tem je priraslo 40 novih, izločenih je pa bil 41 zvezek, tako, da je ostalo ob zaključku šolskega leta 690 zvezkov.
Knjižnica za ubožue učence.
V	pričetku septembra tega šolskega leta sta bili na razpolago 1822 uporabni šolski knjigi. S podporo Krajevnega šolskega odbora in z nabrano izposojnino so bile nabavljene 164 nove učne knjige, tako, da je bilo ob zaključku šolskega leta na razpolago 1986 šolskih knjig. — V začetku šolskega in ined letom je bilo izposojenih 1714 učnih knjig in učil.
Učila.
Važnejši prirastki v šolskem letu 1932-33:
Zemljepis: Dr. V. Bohinec, Zemljevid Evrope. — Dr. J. Poljak in M. Pe-roš, Karakteristične slike iz Jugoslavije. (Velebit s kopnega in z morja, Južna Dalmacija.)
Prirodopis: Dr. H. Potonie, Rastlinske skupine iz prošlosti in sedanjosti. (Gozdne rastline, Močvirsko-pobrežne rastline, Alpinske rastline, Zidno rastlinstvo.)
Fizika: Suhi usmerjevalec za istosmerni tok. Voltmeter. Amperemeter.
Higijenu: Mišičje in okostje človeškega telesa. Kaj vrši kri v človeškem telesu. Pogled v človeško telo.
Telovadba: Železni stojali in konopnena mreža za odbojko.
Dijaške organizacije.
Podmladek Rdečega križa.
Ta organizacija je letos v 12. poslovnem letu. V 12 organiziranih razredih je štel 317 članov. Namen mu je, da v svojih članih vzbuja smisel in željo za pomoč bližnjiku v stiski. Iz prihrankov prejšnjih let je kupil v pričetku šolskega leta za 580.— Din šolskih zvezkov, ki jih je porazdelil med siromašne učence. Za 28 najsiromašnejših tukajšnjih učencev je priredil Podmladek s pomočjo Društva za podporo ubožnih učencev božičnico in jih ob tej priliki obdaroval z obleko, obutvijo in perilom. Iz novo nabrane članarine je podprl nekaj učencev in rodbin v nesreči in bolezni z denarnimi podporami. Imel je dvoje predavanj za svoje člane in tri izlete. Pevci in telovadci pod-mladkarji so uspešno nastopili na prireditvi dne 1. decembra v prid revnim učencem. Največji uspeh članov Podmladka l>a je v stalni pripravljenosti za pomoč bližnjiku. Za tako udejstvovanje so imeli mnogo prilike že med svojimi revnimi drugi, ki so jim vselej radi in z ljubeznijo nudili pomoč. P. R. K. je ustanovil in ga vodi nastavnik Rode Viktor.
Podmladek Jadranske straže.
Ta je bil na tukajšnjem zavodu ustanovljen dne 15. septembra 1928. I. z namenom, da usmeri mladini pogled na naše morje in njega ogromen pomen za Jugoslavijo. Ker je iz naših krajev mnogo mladine pri mornarici, je imel poziv velik uspeh. Priglasilo se je takoj 286 članov. Izprva je bila orga-
nizacija, ki ji število članstva koleba navzgor in navzdol. Skromni prispevki so omogočili propagandno štivo. 200 članov je bilo naročenih tudi na list »Mladi Btražarc, ki pa je žal nehal izhajati. Vsako leto je imel Podmladek po več predavanj o lepoti našega morja in o pomenu morja za državo. Predavanja so bila podprta večkrat s filmom »Potovanje po Jugoslaviji«. V tem letu je imel Podmladek 156 članov in prav delaven odbor. Podmladkov predsednik je bil učenec Kaudek Alojzij, blagajnik pa Lužnik Bogomir. Dne 2. februarja je sodeloval Podmladek z izbranimi točkami na koncertu, ki ga je priredil krajevni odbor J. S. Z doslej zbranimi prispevki bo letos prvikrat omogočen izlet na morje, da bo mladina spoznala njega lepoto in vzljubila naše lepo Primorje. Podmladek Jadranske straže je organiziral in ga vodi nastavnik Pirc Janko.
Sokolski naraščaj.
Pri naraščaju raznih sokolskih društev v Mariboru je bilo 186 tukajšnjih učencev. Izmed teh se je udeležilo pokrajinskega izleta v Ljubljani 87 naraščajnikov. Na list sokolskega naraščaja »Naša radost« je naročenih 165 učencev. Sokolski naraščaj vodi nastavnik Lavrenčič Ivan.
Ferijalni savez.
Radi velikega števila železničarskih sinov, ki imajo že itak vsled službenega razmerja svojih roditeljev znižano vožnjo na železnicah, je število v F. S. organiziranih članov za lastno podružnico premajhno. Zato so včlanjeni v podružnici na klasični gimnaziji. Za Ferijalni savez posreduje učitelj Dojči-novič Mihailo.
Krožek hranilcev.
Leta 1930. je bil ustanovljen navedeni krožek v svrho propagiranja šted-nje, pred vsem z vlaganjem manjših zneskov v Poštno hranilnico. Vzlic težkim gospodarskim razmeram in dejstvu, da je večina tukajšnjih učencev iz manj imovitih in ubožnih slojev, imajo učenci v Poštni hranilnici 53 vloge v skupnem znesku 16.549.— Din. Krožek je ustanovil in ga vodi nastavnik Šegula Fran.
Seznam šolskih nalog višjih razredov.
III. a — Ob Slomškovi sedemdesetletnici. Ribičeva ljubezen do domovine. Mesto Maribor nekdaj in sedaj. Mojster da pomočniku deloma slabo izpričevalo. Napoleon in Slovenci. Kar lahko storiš danes, ne odlagaj na jutri. Materinski dan. Cvetoči maj oživlja log in gaj. Bliža se konec šolskega leta.
III. b — Naš Glavni trg. Trobentač Miško. Pavlek Golida. (Izbor.) Ni vse zlato, kar se sveti. Plačilna pogodba. Drava in Sava. Pismo prijatelju. Vloga na urad. Cvetoči maj prinesel je na zemljo raj. Bogataš in siromak.
IV. — V prijateljevih goricah. Naša delavnica. Kaj pravi Prešeren v Glosi? Najemna pogodba. Črtomir in Nikolaj Zrinjski. Pismo materi. Največja dobrota je voda. Prošnja za sprejem v občinsko zvezo.
Učenci ob konca šolskega leta 1932 33.
I. a razred. 47 učenčev.
Starešinu: Šegula Franc.
Prav dobri:
Ačko Maks Barbek Franc Birsa Ivan Cvetko Srečko Cvilak Martin Čerin Franc Černčec Ivan Čretnik Karel Derrant Karel Erjavec Stanko Fabič Erno Farič Ervin Fidersek Ivan
Dobri:
Baumanu Rudolf Božič Ivan Brenčič Albin Čerin Dušan Dobrovnik Herbert Dovjak Miroslav Felser Frane Ferschitz Alfred Filipič Janez Fleischliacker Friderik
S popravljalnim izpitom:
Bachler Karel Benkics Rudolf Bradač Jenda Brenoe Friderik Bubnjar Ernst Cotar Martin Cvirn Stanko Čeli Artur Čižmek Dušan Čurič Janez Dogša Julij Dolamič Miroslav Dolinšek Bogomir Donik Valter Fajdiga Alojz Ferš Ivan Mastnak Franc
Slabi:
Bačar U.roš Čeli Oton Černič Zorko Dobrajc Jožef Ferleš Anion Fesel Albert Fischer Josip
I. I) razred. 46 učencev.
Starešina: Matelič Ivan.
Odličen:
Hecl Vilibald
Prav dobri:
Gašper Herman Grizold Ivan Hadner Anton Hafner Hubert Heinrich Ivan Hilgert Franc Hrast Silvester Ivanovič 2ivko Jan Davorin Javernik Bojan Jug Robert Kavur Zlatko Klemenčič Herbert Kohalej Valentin Kobljer Stanko Kolmančič Oton Kovačič Marijan
Dobri:
Gajšek Mirko Golob Franc Haberl Mirko Hcchcr Herman Hraš Franc Jerič Edvard Kajšer Ivan Klampfer Peter Klobučar Stanko Kokol Harald Kos Viktor Krasnik Jože
S popravljalnim izpitom:
Fras Martin Fridau Franc H are Franc Hartner Branko Hren Stanko	*
Jarc Pavel Kotnik Miroslav Kovačič Danilo Krajnc Ludovik
Slabi:
Frančič Ladislav Gassenburger Josip Gostenčnik Jožko Javornik Stanko Kac Oton Krajnc Ivan Krasnik Franc
I. c razred. 49 učenčev.
Starešina: Mlačnik Ignac. Odličen:
Pernat Hrabro Prav dobri:
Krečič Andrej Kriče j Franc Krois Rudolf Kunej Leopold Lederer Viljem Lorger Anton Majhenič Franc Malovič Črtomir Mandl Josip Mukenauer Anton Murgel Ernest Nabergoj Vinko Nerat Ludovik Ogrizek Oton Pader Radoslav Pavletič Rudolf Pavšič Ferdinand Dobri:
Kropiwnicki Adolf Matko Mirko Nerat Bojan Nežmah Ivan Novak Valter Novotny Karel Obrojnik Adolf Pajmon Mirko Pečar Matija S popravljalnim izpitom : Križan Ludovik Kugler Srečko Kuzmin Nikolaj Letonja Leopold Lobnik Franc Lukas Konrad Luschützky Valter Majer Ivan Marini Franc Oberleit Anton Ocvirk Stanko Pečar Emanuel Pelicon Drago Slabi:
K reiner Ivan Lenhart Franc Madarac Bogdan Majcen Rudolf Merčnik Gustav Mlač Ivan Olaj Gejza Pernat Ivan Petek Josip
Starešina: Martinc Franc.
Prav dobri:
Pinterič Julij Ploj Herman Polančič Ivan Polanec Volbenk Poš Konrad Potočnik Štefan Pungartnik Valter Sadek Emil Šarman Ernest Schaffer Franc Skledar Joško Smodiš Alojzij Smrk Franjo Starc Mirko Stiberc Ivan Straus Mirko Streicher Rudolf Dobrajc Mirko
Dobri:
Peterman Ferdo Pocajt Karol Pukl Otmar Ramšak Albert Riedl Viljem Rotner Otmar Sarnitz Albert Savinšek Franc Schmid Silvester Solina Mihael Sorčič Leopold Stanzer Josip Stangler Albert Strasse»* Ivan Strne Friderik
S popravljalnim Izpilom:
Puppis Slavko Rajgl Josip Rajtmajer Roman Rehar Friderik Rine Franc Rom Adolf Rozman Oskar Selinšek Franc Skledar Otmar Standekar Tomaž
Slabi:
Plevnik Milan Ramšak Joško Rezač Alfred Sadek Ivan Selinšek Branislav Supan Ivan Swiecicki Roman
Starešina:
Lavrenčič Ivan.
Odličen:
Teichter Srečko
Prav dobri:
Skorpik Feliks Toš Karl Vargazon Franjo Vaupotič Stanko Veleč Roman Verbič Ivan Verdelak Viktor Majhenič Ervin Vogelari Franc Vogrinec Otmar Vouk Alojz Zorjan Ivan
Dob ri:
Škerhinc Franc Štandeker Rudolf Štiftar Franc Tuš Josip Ubleis Josip Valenčak Ferdo Visočnik Josip Vodeb Martin Zorko Slavko Wippel Karel Žnidarčič Vekoslav Štibler Mirko Zupanič Anton
S popravljalnim izpilom :
Vaupotič Rudolf Voineerl Stanko Wampl Josip Weingerl Franc Weingerl Josip Žunko Henrik
Slabi:
Šubic Ivan Tručel Leopold Obleis Emerik Vaupotič Karl Vuger Rudolf Vrečko Jurij Welle Pavel Zakušek Drago Zidanšek Ivan Zorko Anton
Ncrodovan:
Žagar Viktor
Starešina: Rode Viktor. Prav dobri:
Antolič Leopold Borucky Jan Csaszar Herman Dobnikar Drago Erber August Flucher Oto Franz Ivan Gasparič Jožet Genzker Karl Golob Štefan Grmek Anton Hadt Ivan Janku Franc
Dobri:
Božič Metod Cigoj Josip Čanžek Fianc Čižmek Boris Erman Franc Ferk Pavel Gaiser Ervin Gašperšič Zorko Gostenčnik Ernst Greif Rudolf Grmek Milan Habjanič Valter Ilernach Ferdinand Iliade Franc Imenšek Stanko Jager Adolf Jakin Drago Jauisch Adolf
S popravljalnim izpitom :
Androjna Alojz Ari Ivan Bajda Milorad Bauman Vilihald Bračko Drago Černič Ivan Dobovišck Oto Ferletič Miroslav Ingolič Rupert Janžekovič Boris
Slabi:
Breznik Alojz Fischer Franc Fleischhacker Josip Gartner Hubert Holler Albert
Starešina:
Šušteršič Viljem.
Odličen:
Kržič Janko
Prav dobri:
Fäger Helfried Kangler Franc Kardinar Josip Kozar Avguštin Križnič Bojan Lešnik Miroslav Lešnik Oton Maier Franc Majer Zmago Marchel Viljem
Dobri:
Janžekovič Ladislav Juresch Herman Ježovnik Srečko Kager Simon Klojčnik Franc Kokol Franc Korošec Marjan Krasnik Ivan Krištof Srečko Krsnik Vilim Lene Franc Lipavic Josip Lipnik Josip Lipnik Vekoslav Lubej Friderik Maček Franc
S popravljalnim izpitom:
Jevšek Josip Jevšnikar Josip Klajnšek Dragotin Koder Srečko Kodrič Zlatko Kožuh Franc Kr a jnc Eduard Krajnc Ivan Kristl Ivan Križa nič Franc Lešnik Egidij Majcen Zdravko Marinšek Anton
Slabi:
Just Ivan Kolar Leopold Kokol Ivan Korenjak Leopold Kovačec Andrej Ledinek Stanislav Lešnik Alfred
Starešina: Pirc Janko.
Prav dobri:
Mraz Maks Pavlič Renat Petelin Slavko Polanec Friderik Pušenjak Vojmir Rižnik Mirko Stalekar Karol Stergar Franc
Dobri:
Nipič Otmar Otzinger Bogomir Ploj Stanislav Pukl Konrad Rajšp Štefan Simonič Franc Skaza Josip Stainpfl Anton
S popravljalnim izpitom:
Mihelič Milan Mohorko Leopold Nipič Ivan Ofner Hubert Ott Karol Pal Stanko Perše Ernest Pešec Ivan Potočnik Franc Prener Alojzij Račič Vilko Rapoc Vladimir Robar Božidar Robič Srečko Seli rock Hugo Schunko Rudolf Siranko Vladimir
Slabi:
Matezl Franc Mlakar Srečko Osrajnik Anton Podgoršek Franc Podkrižnik Ivan Pogorevc Franc Puchman Vilihald Remer Franc Ribič Valter Rozman Pavel Satler Valter Schneider Ferdo Silič Adam
Starešina: Osterc Anton.
Prav dobri:
Stromar Milan Svenšek Alojz Šeruga Robert Štimnikar Franc Tancer Anton Ternovšek Ivan Trglavčnik Ivan Valenčak Vladimir Večernik Ivan Volčanšek Josip Žižek Franc
Dobri:
Šešerko Anton Trampuš Dragotin Trojok Ivan Višnar Alojz Weber Emerik Zabavnik Josip Živec Zdravomtr
S popravljalnim izpitom:
Spreiz Anton Stražar Anton Supanič Ivan Terglavčnik Maks Toman Stanislav Toplak Martin Tršavec Srečko Turič Leopold IJngcr Karel Vake Franc Valentan Radoslav Voh Ivan Weber Srečko Zafred Dušan Zentner Karel Ziser Eduard Zmazek Karel Žaucer Eduard
Slabi :
Škerget Adolf Špurej Franc Vakaj Dragotin Verdnik Miroslav Vollstuben Alojz Vrečko Josip Železinger Ivan Žižek Ivan
Starešina:
Ferjančič Rado.
Prav dobri:
Dasko Viktor Detiček Albert Dobrovnik Rupert Jug Emil Jurca Stanislav Kaloh Vilko Kolbl Hcnrih Kopic Jožef Kovačič Anton Kozelek Emil Leber Pvan Majer Adolf
Dobri:
Čobec Štefan Egger Edvard Ferletič Jožef Ferš Karl Filipič Mirko Gajšek Srečko Jäger Hermann Kokol Friderih Lesnik Alojz Lončarič Ivan
S ponavljalnim izpitom:
Auer Otmar Koren Viljem Kos Franc Kreiner Ernest Majnik Franc
Slabi:
Bernard Rudolf Flieger Karl
Starešina;
Korošec Josip.
Prav dobri:
Pocajt Maks Polak Oskar Prali Fanc Rcisman Anton Rotner Viljem Sladek Franjo Supanek Ivan Šolinc Bogomir
Dobri:
Papst Ivan Piavec Edmund Šlander Dušan Tscharre Anton Vezjak Ivan
S ponavljalnim izpitom:
Meier Ivan Merc Teodor Ogrinc Hugon Orechovsky Kurt Paj Karl Plečko Albert Prah Valter Samuda Heribert Stolekar Kurt Ternek Franc Tischler Josip Uran Adolf Žunkovič Andrej
Slabi:
Mlač Cvetko Mlinarič Avgust Weingerl Mirko Wergles Viljem
Starešina:
Šumljak Ivan.
OdliCna:
Čeh Josip Šetinc Marjan
Prav dobri:
Ehrlich Mihael Furman Edvard Lužnik Bogomir Mavhar Franc Mavhar Josip Očko Ivan Poselil Štefan Rcpolusk Karl Spendl Rudolf Vezjak Ivan Vrtič Ivan Žižek Viljem
Dobri:
Hojnik Ivan Jahrbacher Franc Jurečko Valter Korent Karl Križane Franc Orešič Adolf Pinterič Leo Sadek Karl Sorrovia Franc Sušnik Srečko Vodušek Adolf Živko Aleksander
Slabi :
Gruber Viljem Kaudek Alojz Osim Herman Fodkrižnik Milan
Zavrsni izpit.
Izmed 26 učencev IV. razreda, ki so dovršili razred, se jili je prav toliko priglasilo za polaganje završnega (nižjega tečajnega) izpita. Izmed teh so položili z odličnim uspehom :
Čeh Josip in Šetinc Marijan; s prav dobrim :
Ehrlich Mihael, Furman Edvard, Korent Karel, Lužnik Bogomir, Mavhar Franc, Mavhar Josip, Očko Ivan, Poselil Štefan, Rcpolusk Karel, Sadek Karel, Spendl Rudolf, Vrtič Ivan, Živko Aleksander in Žižek Viljem; z dobrim:
Jahrbacher Franc in Križane Franc.
Od ostalih so bili štirje odklonjeni na dva meseca in štirje na eno leto.
Navodila za pričetek, šol. leta 1933\34.
Učenci, ki jim je dovoljen popravni izpit iz enega ali dveh predmetov, polagajo ta izpit v dneh 30. in 31. avgusta od 8. do 12. ure. Prijave za popravne izpite naj predložijo učenci upravitelju vsaj do 15. avgusta. Vsaka prijava mora biti kolkovana s kolkom za 5.— Din iu tolikokrat po 10.— Din, kolikor je predmetov.
Šolsko leto 1933-34 se prične dne 1. septembra z vpisovanjem, ki traja do vštevši 3. septembra. Pri vpisovanju se mora vsak učenec izkazati z izpri-čevalom o dovršenem prejšnjem razredu. V prvi razred se smejo vpisati učenci, ki so dovršili 4. razred osnovne šole brez slabe ocene. Njih starost ne sme presegati 14 let. Starostna meja novih učencev je za 2. razred 15 let, za 3. razred 16 let in za 4. razred 17 let.
Poleg izpričevala se mora vsak učenec pri vpisu izkazati s potrdilom o višini davkov, ki jih plačujejo roditelji ali skrbniki. Na podlagi takega potrdila plača učenec takoj pri vpisu dotično šolnino ali je od plačila oproščen. Vsako potrdilo mora biti kolkovano s kolkom za 20.— Din. Kdor si da napraviti za istočasen vpis v raznih šolah prepis takega potrdila, ga mora kolkovati s kolkom za 10.—- Din. Potrdila izdajajo pristojni davčni uradi. Učencem državnih, banovinskih in občinskih uslužbencev izda potrdilo urad, ki dobivajo roditelji pri njem plačo. Kdor ima plačo in posestvo, se mora izkazati s potrdilom o obeh davčnih dajatvah. Učenci, ki njih roditelji plačajo manj nego 300.— Din davka, so šolnine prosti. Učenec, čigar starejši brat ali sestra po-seča isti ali kak drug šolski zavod srednje stopnje, plača le polovično šolnino.
V	takem slučaju pa se mora izkazati s potrdilom dotične šolske uprave. V ostalem plačajo učenci meščanskih šol šolnino na podlagi sledeče razpredelnice:
Za	davek	od	300	do	500 Din	znaša šolnina 50.— Din
„	,,	,,	500	,,	750	,,	„	„	62.50	,,
„	„	„	750	„	1000	„	„	„	75.—	„
„	„	„	1000	„	1500	  100.—	„
,,	,,	,,	1500	„	2500	,,	„	„	125.	,,
„	„	„	2500	„	4000	„	„	„	150.—	„
„	„	„	4000	„	6000	„	„	„	175.—	„
„	„	„	6000	„	9000	„	„	„	200.—	„
Brez izkaza o višini davka in brez vplačane šolnine je vpis nemogoč.
Pri vpisu mora vplačati vsak učenec tudi prispevek za zdravstveno zaščito v znesku 20.— Din. Dalje mora vsak učenec izročiti pred pričetkom pouka točno izpolnjeno in od roditeljev podpisano prijavo in jo kolkovati s kolkom za 5.— Din.
Vsa nadaijua navodila o otvoritveni službi božji, o pričetku rednega pouka itd. bojo razvidna na šolski deski.