NOVI TEDNIK Št. 44 - leto XLVI - Celje, 5. XI. '92 Cena 90 tolarjev Direktor in glavni urednik Jože Cerovšek. Odgovorni urednik Novega tednika Branko Stamejčič. Pristojni se igrajo siepe miši Na invalide se v Celju očitno požvižgajo, v Slovenskih Konjicah pa imajo več posluha. O ovirah, ki jih morajo invalidi, še zlasti na vozičkih, zaradi brezbrižnosti odgovornih premagovati v temi tedna na straneh 16 in 17. Slovenijo lahko reši božanski duh Miroslav Mahne Slavko prihaja iz Avstrije in s svo]o energijo m duhovnimi sposobnostmi paciente zdravi na Gomilskem. Repor- taža na strani 17. Konec naraščanja nezaposlenosti Ministrica za delo Jožica Puhar pričakuje nova delovna mesta. Intervju na strani 5. Puščica Petra Pana in tradicija Orienta Vesna Škodnik, ženska, ki rada preseneča in šokira v reportaži na strani 7. *^ IZ VSEBINE: Vlada Državotvorna ali izvršil- na oblast. Stran 6. Celje župan in SDP odgo- varjata na očitke. Stran 2. Hokej Tomaž Vnuk napove- duje še boljše igre Cin- karne. Stran 12. Celjski sejmi Zakaj zna Celje izgubiti sejem ali ofenziva Gro- sovcev na obrtni sejem je laž. Pisma bralcev na strani 15. Z UREDNIKOVE MIZE Volilna igra Potem, ko so poslanci republiške skupščine sprejeli osnovno volilno zakonodajo in ko se je zataknilo pri sprejemu zakona o volilni propagandi, smo bila sred- stva javnega obveščanja primorana oblikovati svoja »pravila igre<^ v predvolilnem in volilnem času. Thidi v hiši NT&RC smo oblikovali ta pravila in z njimi že pred časom seznanili vsa vodstva strank. S tem pri- spevkom pa želim z osnovnimi pravili seznaniti tudi tiste volilce, bralce Novega tednika, ki niso v strankar- skih vodstvih. Gre namreč za to, da je Novi tednik nestrankarsko glasilo in da je vsem strankam ponudil popolnoma enake možnosti predstavitev njihovih programov in kandidatov — proti ustreznemu plačilu prostora, se- veda. Novi tednik bo v svojih prispevkih zagotavljal ne- pristransko, celovito in objektivno poročanje o dejav- nosti strank in posameznikov ter o stališčih do posa- meznih vprašanj. To seveda pomeni, da bo več novi- narskega pisanja o tistih strankah, ki so bolj dejavne. Novi tednik se bo do konca volitev tudi vzdržal komentiranja programov strank in bo komentiral le stališča strank do posameznih vprašanj, če bo to po uredniški presoji nujno za vedenje in obnašanje volil- cev. Novi tednik pa bo objavljal naročene oglase strank, pri čemer bo jasno označeno, da gre za tovrstne pri- spevke. Podpisani bodo namreč z imeni piscev oziroma strank, natisnjeni z drugačno pisavo, skratka, bralec - volilec bo že na prvi pogled videl, da gre za naročeno objavo oziroma oglas stranke. Zdelo se mi je nujno, da vsaj ta osnovna pravila tudi javno objavimo, da v hišo ne bodo več deževale pri- pombe bralcev ob podobnih naročenih oglasih, kot jih je No\d tednik že objavljal. Le na ta način lahko Novi tednik zagotovi svojim bralcem objektivno podobo in prepreči etiketiranja z leve in desne, s katerimi stranke doslej res niso skoparile. V osnovi je torej stvar nasled- nja - novinarsko NT poroča o dejavnosti strankin tudi seznanja volilce z njihovimi stališči, volilne obljube in propagando pa obravnava tržno, torej jih je potrebno plačati in tudi volilec mora vedeti, da bere naročen in plačan oglas. BRANKO STAMEJČIČ Zapoznelo poslansko delo Celjski poslanci v ponedeljek o ostanku dnevnega reda septembrskega zasedanja Poslanci celjske občinske skupščine bodo v ponedeljek že drugič nadalje- vali z obravnavo preostanka dnevnega reda 26. skupne seje, na kateri so se prvič sestali septembra. Danes, v četr- tek, pa poteče podaljšani rok za vloži- tev novih kandidatur za funkciji pred- sednika DPZ in skupščinskega pod- predsednika za družbene dejavnosti. Govorili bodo o posledicah suše v občini, zavarovanju in začasnem urejanju raziskanih in neraziskanih grobišč povojnih žrtev revolucije, za- zidalnih načrtih za območja v Zagradu in Novi vasi ter uvedbi uličnega siste- ma v naselju Tmovlje. Prav tako pa bo v ponedeljek na poslanskih klopeh tu- di osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o sestavi in pri- stojnostih zborov ter izvolitvi skupš- činskih fimkcionarjev. Do minulega ponedeljka, ko naj bi se pri županu Antonu Rojcu sestali predstavniki vseh parlamentarnih strank, v občinski sekretariat še nis, dobili nobene kandidature. Sestanl^ pri županu, ki je tudi predsednik socj, al-demokratov, so se udeležili le pred stavniki LDS, SDP in socialiste; predstavnikov drugih strank pa ni bi lo. Na minulem skupščinskem zaseda nju se niso dogovorili o podaljšanj roka za vložitev mandatarskih kand datur, v dnevni red nadaljevan; 26. skupne seje pa točka o »kadrovski zapletih« ni uvrščena, i. STAMEJČli Zupan odgovarja na očitke »Sfan/e v celjski občini Je v slovenskih razmerah nadpovprečno,^ meni Anton Rojec Na očitke »neuspešne koali- cije« o razsulu pri delu IS in skupščinskega predsedstva v Celju je v začetku tedna pis- no odgovoril tudi župan Anton Boječ. V pismu poudarja, da se de- lo v Celju ne opravlja nič slab- še kot drugod in nadaljuje: »Sedanje stanje v Celju je po- sledica kontinuiranega priti- ska na predsednika IS. Spom- niti se je zahteve, da se mu izreče nezaupnica, za vrat mu je bila nakopana preiskovalna komisija, znane so težave ob sprejemanju občinskega pro- računa in pretnje z zahtevo za razrešitev, kar je bilo dovolj za njegov odstop. Tega skupščina do danes ni mogla popraviti - težje je graditi, kot rušiti.« Zupan ocenjuje, da so napa- di na posamezne osebnosti (na Kučana, Bučarja, Bavčarja, Janšo in Drnovška), kot kaže, način političnega delovanja, v službi predvolilnega boja. »Sem vštevam tudi pripombe nase, ko me koalicija dela od- govornega za lasten neuspeh. Verjetno prepričana v uspeh, ki naj bi ga jamčila sklenjena pogodba, me v svoje delo ni vključevala, prav tako tudi ne ostaUh strank.« Očitke pa Anton Rojec de- mantira z rezultati dela občin- ske uprave: »Stanje v občini je v slovenskih razmerah nad- povprečno. Po narodnem do- hodku na prebivalca se je ob- čina Celje povzpela na tretje mesto, kjer še ni bila, nezapo- slenost je podpovprečna, naj- večji problem Železarne Štore je pred sanacijo, ki bo z zako- nom urejena za vse železarne. Libeli naj bi bil v pomoč zakon o sanaciji terjatev iz poslov za Irak. Napredek je na področju komunalne ureditve, kulture in še kje. Gradnja za ureditev Tremarij je pričeta, poplavne škode so v znatnem obsegu sa- nirane, ekološki položaj je boljši. Intenzivneje se je pri- stopilo k reševanju problema južne obvoznice, kar je ključ za dokončno ureditev prometa v mestu. Celjski sejem je uspe- šen. Ob vsem tem in v dejstvu, da se v Celju že začenja pojav- ljati tuj kapital, bi bilo težko pritrditi izrečenim težkim b sedam.« V nadaljevanju pa župj priznava, da vsi problemi - i gradnja bolnišnice, večja p moč malemu gospodarstvu, i boljšanje prometne uredit\ višje šolstvo v Celju, pospeši dotok tujega kapitala, teža z begimci - še niso rešeni, so ] zabeleženi in se urejajo spro Pri tem pa je precej težav z radi visoke stopnje centraliz cije, saj je del obveznosti, jih zdaj ne rešuje, prevzela n se republika. Zato je zdaj e; najpomembnejših nalog urec tev lokalne samouprave. SDP za vlado rešitve '»če si postavljen pred vrata trdno zaklenjene hiše, potem pač ne moreš podpreti dogovorov, ki se sklepajo v tej hiši,' menijo v vodstvu celjske SDP - Na potezi Je župan »Celje potrebuje vlado reši- t\'e,« menijo v SDP in poudar- jajo, da ni pomembna njena politična opredeljenost, am- pak stroko\'nost vseh članov. »Nujnost iz\'olitve IS je pogo- jena tudi z dogajanjem na šir- šem celjskem območju,« opo- zarja poslanec stranke, sicer direktor celjske območne go- spodarske zbornice Franc Knafelc, in to utemeljuje z dej- stvi, da mesto kot sreodarskih stikov, še zlasti z nemško in francosko gospo- darsko zbornico. Lambrehti- nov dom, za katerega je njeg« va vlada namenila denar i razširitev, pa je označil k< dom, v katerem osebje izjemi) lepo skrbi tako za zimanjoj kot notranjost življenj v njem. Na večerni javni tribuni s je zbralo izjemno veliko lju< poleg pogledov stranke na r zhčna vprašanja, o čemer govoril Lojze Peterle, pa se udeležencem predstavil tu kandidat za predsednika r publike Ivan Bizjak, ki se jii je zaradi težav na poti iz Ljul Ijane pridružil kasneje. Beseda je tekla predvsa o sedanjem času kot izhodidi ču za prihodnost: »Če je bes da o prihodnosti Slovenije, j o nas samih,« je poudaril P< terle, prepričan, da edino kri čanski demokrati lahko prip< Ijejo Slovenijo v Evropo. Pk cej očitkov je bilo slišati J račun sedanje vlade, ki da je i bolj politična in manj strokov na kot je bUa prejšnja. Ku6 novo in Drnovškovo ohrž njanje visokih mest na lestvii priljubljenosti slovenskih p( litikov pa je bilo označeno k« manipulacija, ki ji ni para. S* veda je bilo govora tudi o dn gih strankah (o stranki dem( kratične prenove: »Lisico lal ko prebarvaš, a kure ji še vec no pasejo.«), o nujnosti privJ tizacije in prihajajočih vol tvah. Ob tem je Lojze Peteri opozoril zbrane, naj bodo p< zorni, če bodo tudi tokrat, H ko kot ob zanjih voh tvah, h< dile po hišah »trojke« in siUl ljudi, da bi voUle Kučana. MILENA B. POKLi Lojzetu Peterletu je predse« nik konjiških krščanskih dt mokratov Stane Frim predsti vil najstarejša člana strani v občini — Liziko Kropej i Alojza Kuka. Predsednik Skupščine občine Celje sklicuje za ponede- ljek, dne 9. novembra 1992 ob 8. uri v veliki dvorani Narodnega doma v Celju, Trg svobode 9, nadaljevanje prekinjene 26. skupne seje zborov občinske skupščine, na katerem bodo poslanci obravnavali posledice suše v občini Celje, predlog odloka o ZN za gasilski dom v Zagradu in za zapolnilno poslovno-stanovanjsko gradnjo ob Ločnici, predlog odloka o uvedbi uličnega sistema v naselju Tmovlje pri Celju ter osnutke odlokov o zavarovanju in začasnem urejanju raz- iskanih in neraziskanih in še neugotovljenih grobišč in grobov vojnih in povojnih žrtev revolucije na območju občine Celje, o spremembah in dopolnitvah odloka o sestavi in pristojnosti zborov SO Celje in izvolitvi funkcionarjev občinske skupščine ter o spremembah in dopolnitvah odloka o ZN Nova vas. Št. 44 - 5. november 1992 '3. Drnovšek na Kozjanskem freUsednik vlaHe tudi o SIO¥eniil ¥ Nato paktu v petek je bil na obisku v Rogaški Slatini predsednik slovenske vlade dr. Janez Drnovšek, ki se je tam, sku- paj z ministrom za planira- nje, dr. Davorinom Kraču- nom in kmetijskim mini- strom Jožetom Protnerjem, pogovarjal s predstavniki gospodarstva in obeh koz- janskih občinskih skupščin. Dr. Drnovšek je povedal, da se vlada dobro zaveda po- mena novih naložb ter raz- voja na podlagi novih last- ninskih razmer, zato priča- kuje čimprejšnjo privatiza- cijo ter sanacijo bank. Tega pa zaradi znanih blokad še ni. Tako se zaradi nejasnih lastninskih razmerij odloča- jo za naložbe le redki vlaga- telji. Med drugim je govoril tudi o vključevanju Sloveni- je v mednarodne integracije - zaradipolitičnenestabilno- sti v okolici tudi o možnosti slovenskega vstopa v Nato pakt. Glede odnosov s Hrva- ško pa sodi, da se izboljšu- jejo. Predstavnik Steklarne, ve- likega izvoznika na ameri- ško tržišče, je želel izvedeti, kako je s stimuliranjem izvo- za na to tržišče, ki ni tako nezanimivo, predsednik Dr- novšek pa je povedal, da so v vladi o tem različni pogle- di. Obsoteljske turistične de- lavce pa je zanimalo, kako je s podporo vlade za promoci- jo slovenske države in turiz- ma: odgovoril je, da prave koordinacije ni, sredstva so še razdrobljena, za promoci- jo pa denar v proračunu za leto 1993 bo. Minister za planiranje, dr- . Kračun, je v petek odgovo- ril na različne komentarje o razmeroma visokem pove- čanju oktobrske inflacije, pri čemer meni, da so siceršnja gibanja, na daljši rok, zelo ugodna. Ker sta se najbolj podražili prav hrana ter sta- narine, bodo glede hrane preverili ustreznost doseda- nje poUtike, za stanarine pa so že ukrepali. Minister je omenjal vzpodbudne sep- tembrske podatke o gospo- darski rasti ter ustvarjene pogoje nove rasti, glede pre- visokih plač pa je opozoril, da zunaj potem nismo kon- kurenčni. Treba jih je brzda- ti, vendar podatki kažejo, da je njihova rast že umirjena, ugotavlja dr. Kračun. Na vprašanje o uveljavljanju fi- nančne discipline pa je pove- dal, da so ukrepi pripravlje- ni, četudi je to za tržno go- spodarstvo neobičajno. Kmetijski minister Prot- ner pa je za gričevnato Koz- jansko omenil poleg živino- reje prednosti sadjarstva in vinogradništva, kjer bi uve- ljavljali blagovne znamke. To bi storili v večji povezavi s turizmom. BRANE JEKANKO Pučnik v Celju Na predvolilnem shodu So- icialdemokratske stranke Slo- venije, ki je bil pretekli teden v celjskem Narodnem domu, so predstavili kandidate 5.vo- jlilne enote. j V polni dvorani so se pred- stavili strankini veljaki Jože [iPučnik, France Tomšič ~ pred- ^sedniški kandidat te stranke, |Vitodrag Pukl, Marjan Krajnc, jAndrej Ocvirk in Anton Roječ i- celjski župan, Janez Janša pa je svojo odsotnost opravičil. Prometni minister Krajnc je obljubil, da bodo prihodnje le- to začeli graditi nujno potreb- no avtocesto iz Arje vasi proti Ljubljani, Vitodrag Pukl, pod- predsednik parlamenta, pa je govoril o preprečevanju kraj v postopku lastninjenja. Pre- pričan je, da bo z divjim last- ninjenjem odtujeno treba vr- niti. Med razpravo se je Puč- nik zavzel za ekonomske sta- .narine ter hkratno državno pomoč tistim, ki jih niso spo- sobni plačati, to pa bi po nje- govem bistveno pripomoglo k učinkovitejšemu reševanju stanovanjske problematike. Govoril je tudi o širjenju pra- vic v novem zakonu o družini, zlasti o starševskem dodatku. Kandidat Mirko Fric Krajnc pa se zavzema tudi za še večjo slišnost celjskega radia, kar prispeva k boljši povezanosti regije ter k pretoku infor- macij. BRANE JERANKO Foto: M. SEVERIN Varčevanje s toploto Z meritvami toplotne energije iti začeti na Upi v Celju naj bi za centralno ogrevanje v prihodnosti plače- vali toliko kot porabimo, s tem pa bi potrošnike bolj vzpodbu- dili k varčevanju energije. Celjska občinska vlada se je p.red dnevi odločala, kako to tudi dejansko dosečiin spreje- la idejni projekt meritev to- plotne energije, ki je bil pri- pravljen spomladi, po projekt- ni nalogi celjske Komunale. Gre za šest tisoč celjskih stanovanj, ogrevanih s pomoč- jo daljinske oskrbe s toplotno energijo, kar je približno ena tretjina vseh stanovanj. Veči- noma gre za stanovanja z dvo- cevnim sistemom centralne kurjave, kot so jih gradili do sedemdesetega leta. Projekt toplotnih meritev naj bi stal 55 milijonov tolarjev, pri čemer je Hinko Jordan iz celjske Ko- munale povedal, da bi stano- valci v prvi fazi plačali do 8 ti- soč tolarjev, nato pa vsako leto še po tisoč. Ponekod so stano- vanja dobro, ponekod zelo sla- bo izolirana (kar velja za naj- starejše povojno naselje Otok). Finančne konstrukcije za naložbo še ni, zato so na seji razpravljali kdo bi naložbo plačal, pri čemer so ocenili, da je v proračunu premalo denar- ja. Tako bo potrebna postop- nost, plačati pa bi morali, po vsej verjetnosti, uporabniki. Ker občani prav tako nimajo dovolj denarja, pride v poštev kredit. V Sloveniji tudi ni po- sebnih izkušenj, z izjemo Mur- ske Sobote, kjer so po začetnih težavah zadovoljni. Na seji so se dogovorili, da bo celjska Komunala do konca prihodnjega meseca pripravila podrobnejši program uvajanja meritev, prihodnjo ogrevalno sezono pa bi postopoma začeli s prvimi meritvami. Kot kaže, bo to na Lipi v Štorah, kjer je nad dvesto stanovanj z dvo- cevnim sistemom ogrevanja. Tudi tam bi za začetek popra- vili pred leti nameščene in na- to zanemarjene skupne kalori- metre. BRANE JERANKO Odbor tudi v Žalcu Minuli konec tedna sta občinski odbor Liberalno-de- mokratske stranke Žalec in Sivi panterji ustanovila odbor za upokojensko problematiko, ki bo deloval na območju žalske občine. Ustanovitve odbora za upokojensko pro- blematiko sta se udeležila tudi mag. Dragan Čertinič in Boris Brece, predsednik in član vodstva Sivih panterjev. Odbor bo znotraj žalske LDS deloval avtonomno, povezo- val pa se bo z vsemi organizacijami upokojencev. T. T. Steklarji z ministrom Slovenska steklarska industrija bo letos izvozi- la za približno 65 milijo- nov dolarjev izdelkov, pri tem pa imajo vse več te- žav. Te so, med petkovim pogovorom v Rogaški Slatini, predstavili direk- torji slovenskih steklarn ministru za znanost in tehnologijo, dr. Petru Tancigu. Po eni strani imajo na zahodnih trgih težave s cenejšimi in prav tako kakovostnimi proizvajal- ci iz vzhodnoevropskih držav, po drugi pa so do- ma prizadeti zaradi te- čajnih razlik. To občuti še zlasti Steklarna Rogaška Slatina, ki izvozi za 30 milijonov dolarjev svoje proizvodnje na tržišče ZDA, pri tem pa ima za- radi razlik za 7 milijonov DEM izgube. Zato priča- kujejo steklarji za svoj iz- voz na sicer zanimivi ameriški trg subvencije. Zanimivo je tudi, da se za slovensko steklarsko in- dustrijo vse bolj zanimajo tuji vlagatelji. Ministrstvo ponuja ste- klarjem ugodnosti z raz- pisom za sredstva za raz- voj tehnologije in znanja. S sofinanciranjem mini- strstva in slovenskih ste- klarjev pa bi v Steklarski šoli v Rogaški Slatini pri- dobili eksperimeetalno steklarsko peč v vredno- sti od 250 do 300 milijo- nov DEM. Ministrstvo naj bi prispevalo tri četr- tine denarja, ostalo pa uporabniki. Ti bi se zave- zali tudi za redno vzdrže- vanje naprave. BRANE JERANKO Medlil, neodvisnost in provincializem Prejšnji teden se je na obisku v Sloveniji mudil ameriški poslovnež mad- žarskega rodu Georg So- ros. Nič posebnega, bi de- jali, če gospod Soros ne bi bil eden najbogatejših Američanov in če ne bi bil znan po tem, da jgleta 1979 v New Yorku ustanovil Sklad za odprto družbo, ki finančno podpira projekte na področju izobraževanja, glavni namen pa je podpo- ra kulturnega in politične- ga pluralizma v državah Vzhodne Evrope. Za izved- bo svojih programov imajo uradi njegove fondacije da- nes na razpolago do 40 mi- lijonov dolarjev. Delo fon- dacije temelji na prepriča- nju, da morajo nekdanje socialistične države izpe- ljati preobrazbo politične- ga in ekonomskega sistema z lastnimi močmi in postati odprte družbe, ograjene od pojavov nacionalizma, šo- vinizma in ksenofobije. Morda se bo kdo vprašal, zakaj pišem tokrat o obi- sku uspešnega ameriškea poslovneža, ko smo sredi veliko pomembnejših do- godkov, npr. volitev v Ameriki in ne nazadnje so pred vrati volitve v Slo- veniji. Beseda pa teče o Američanu, težkem par milijard dolarjev. Kakšno zvezo ima Soros z volitvami? Neposredne nobene, posredno pa prav gotovo. Pred nekaj več kot pol leta je namreč Open Foim Society odprl svojo pisarno za Slovenijo tudi v Ljubljani, eden njegovih projektov pa je tudi podpo- ra neodvisnim medijem. Kako pomembna je vloga neodvisnih medijev v pred- volilnem času, čivkajo da- nes že vrabci na strehi, vprašanje pa je, ali Slove- nija v tem trenutku sploh premore kakšen neodvisni medij. Po Sorosovem nme- nju (in verjetno ne le njego- vem), bomo Slovenci potre- bovali še veliko časa, da bi ustvarili pogoje za neodvi- sen medijski prostor. Pri nas so mediji zaenkrat na žalost še vedno prisiljeni koketirati s posameznimi političnimi strankami ozi- roma določenimi centri moči, kako navemo pa je to, se lahko naučimo na primeru Hrvaške, Srbije in še kje. Pri naših južnih so- sedih je politično posilstvo nad mediji popolno, tako kot se pač to dogaja v vsaki državi, ki se spogleduje s totalitaristično ideologijo in fašistično politično prakso. Osrednji hrvaški mediji, kot Hrvaška radi- otelevizija, Vjesnik in po- dobni, so bih prvi na udaru takoj po prihodu HDZ, najbolj žalostno pa je bilo gledati, kako gasijo Danas in kako stegujejo svoje kremplje po Slobodni Dal- maciji, ki se je lahko borila do zadnjega trenutka prav zaradi svojega dokaj neod- visnega finančnega statu- sa. Nič drugače ni v Srbiji ali Črni gori, z nekaterimi redkimi izjemami. Slovenci pa se moramo zavedati, da samo zato, ker smo malo boljši, še nismo popolni. Kaj bi se torej Slovenci od Sorosa lahko naučili o demokratični družbi v času pred volitvami? Ključni točki sta neodvisni mediji in odprta družba, ideja, s katero je Soros oz- načil začetek kulturnih sprememb v rodni Madžar- ski in v verigi drugih post- socialističnih držav. Slove- nija se namreč še vedno ne zaveda dovolj, da pri majh- nih državah vedno obstaja nevarnost, da postanejo za- prte in samozadostne druž- be, netolerantne do drugih narodov in kultur. Imamo torej več alternativ, bistve- ni pa sta dve: odprtost ali provincializem. Ali je bilo sporočilo, ki nam ga je dal gospod Soros, dovolj jasno? Piše: ERIKA REFOVŽ Ministrica v Loki Pretekli petek je obiskala šentjursko občino ministrica za delo Jožica Puhar, ki si je ogledala nov Elegantov obrat v Loki pri Žusmu. Gre za novo naložbo, s katero je šentjurski Elegant začel na gospodarsko ^bkem območju s proizvodnjo lahke konfekcije, s tem pa v Loki odpirajo tudi sto novih delovnih mest. S proizvodnjo v bivšem Aerovem obratu so začeli pre- tekli teden, delo pa je enoiz- mensko. Tako sta v Šentjurju ostala športni program ter iz- delava trikotaže. Ministrstvo je že doslej pomagalo s sofi- nanciranjem odpiranja novih delovnih mest, zato si je mini- strica osebno želela ogledati tudi naložbo v Loki. V Elegan- tu zaposlenih ne odpuščajo, saj so zaposlili tudi precej no- vih delavcev. Sicer pa je na zahodnem trgu, kjer nastopajo tako z dodelavami kot z lastno znamko, čedalje težje, saj je vse več konkurence iz vzhod- nih držav. V Elegantu smatra- jo za svojo prednost zlasti več- jo kakovost ter spoštovanje rokov. Z ministrico so se pogovar- jali predstavniki podjetja Ele- gant in šentjurske občine, do- .sedanja prizadevanja pa je ugodno ocenila. BRANE JERANKO Gaber in Beblerjeva v žalski občini Kandidatka za predsed- nico Slovenije, Darja Lav- tižar-Bebler bo danes ob 17.uri gostja okrogle mize, ki bo v Občinski matični knjižnici v Žalcu. Na pogo- vor jo je povabil območni odbor Socialistične stranke iz Žalca. V Braslovčah pa bo občinski odbor LDS iz Žalca gostil slovenskega ministra za šport in šol- stvo, dr. Slavka Gabra. Z njim se bodo pogovarjali o aktualnih problemih v šolstvu. JL.V.- Št. 44 - 5. november 1992 Tesna povezanost s hmeljarji 411 let Inštituta za hmeliarstvo In pivovarništvo Inštitut za hmeljarstvo in pivovami- štvo je v času svetovnega hmeljarskega kongresa slavil 40-letnico obstoja, prejš- nji teden pa so sklicali novinarsko konfe- renco, na kateri so podrobneje predstavi- li delo petdeset članskega kolektiva. Inštitut je bil vseskozi povezan s hme- ljarji in ima ogromno zaslug za razvoj hmeljarstva v Sloveniji. Tudi v tujini ce- nijo njegovo delo. Še posebej proizvajalci hmelja, ki inštitut deloma tudi financira- jo, saj namenjajo za njegovo dejavnost 2,17 odstotka denarja od prodanega kilo- grama hmelja. Tako zberejo kar četrtino potrebnega denarja. Večino slovenskega hmelja izvozimo na zahtevna tuja tržiš- ča, ki priznavajo zgolj kakovost, zato je ena izmed dejavnosti tudi nenehno razi- skovanje, poleg tega pa Inštitut sledi raz- voju v svetu in novosti vnaša v naše hme- ljarstvo. Rezultat tega je med drugim ta, da se je število ur živega dela na hmeljiš- ču od 4500 ur pred dvajsetimi leti zmanj- šalo na vsega 800 ur, kar je sicer dober rezultat, razvoj pa nikakor ni zaključen, kar pove primerjava z Nemci, kjer pora- bijo le 450 ur dela letno na hektarju hmeljišča. V okviru Inštituta je uspešno tudi delo ""svetovalne in pospeševalne službe. Do- slej so vzgojili enajst novih sort, ki raste- jo na 70 odstotkih površin, Golding pa le še na 30 odstotkih. Škropljenje so zmanj- šali za polovico, ukvarjajo pa se tudi z vzgojo brezvirusnih sadik. Zaradi okužbe z virusi je lahko pridelek celo za polovico manjši, zato je zanimanje za brezvirusne sadike med slovenskimi hmeljarji iz leta v leto večje. Oddelek za pivovarstvo, ki prav tako sodi k Inštitu- tu, financirata pivavami iz Laškega in Ljubljane, vendar v Žalcu poudarjajo, da ne v zadostni meri in vprašanje je, kako bo z nadaljnjim razvojem tega področja. Sicer pa zadnja leta namenjajo precej pozornosti tudi preučevanju zdravilnih rastlin. JANEZ VEDENIK Nemški Quelle in Gorenje z roico v rolci Quelle Schickedanz AG& Co. je največja trgovska hiša s kataloško prodajo v E\Topi, sedež pa ima v Furthu na Ba- varskem. Ta firma je skupaj z Gorenjem gospodinjski apa- rati ustanovila družbo z ome- jenim jamstvom Quelle d.o.o. in tako svojo dejavnost razši- rila tudi na Slovenijo. Z novim podjetjem, v kate- rem ima Quelle 75 odstotni de- lež, so poslovne vezi med Quelle in Gorenjem, ki izhaja- jo že iz leta 1970, dobile novo dimenzijo. To so med drugim povedali v ponedeljek na novi- narski konferenci v Velenju, na kateri je sodeloval tudi podpredsednik podjetja Quel- le International, Wemer Se- iler. Prvi razgovori o sodelova- nju so se pričeli že leta 1990. Čeprav so se od takrat razmere v nekdanji Jugoslaviji v nmo- gočem spremenile, sta se Quel- le in Gorenje letos vendarle odločila, da ustanovitva druž- bo v Sloveniji, ki ima svoj se- dež v Velenju. Slovenskim ku- pcem se bo Quelle s svojo raz- novrstno ponudbo s področja zabavne elektronike predsta- vil pod lastno znamko Univer- suum. Ponudba v prodajnih centrih Gorenja in nekaterih izbranih trgovskih hišah bo obsegala predvsem proizvode avdio in video tehnike, vzdrže- vanje in popravila teh apara- tov pa bo opravljal Gorenje Servis. V začetku bo podjetje zaposlovalo osem ljudi, že pri- hodnje leto pa načrtujejo pri- hodek v višini več kot 10 mili- jonov mark. Sama kataloška prodaja, v takem smislu kot je recimo v Nemčiji, pri nas seve- da še ne bo zaživela nekaj ča- sa, ker je Slovenija soprazmer- no majhno tržišče, pa tudi lju- dje na to še niso navajeni. Vse bo potekalo seveda posto- poma. V Gorenju Gospodinjski aparati so za Quelle do konca oktobra 1992 izdelali več kot 1,7 milijona električnih in plinskih štedilnikov ter vgrad- nih aparatov, vrednost prome- ta pa je v tem času dosegla skoraj pol milijarde nemških mark. JANEZ VEDENIK GOSPODARSKI BAROMETER Poslovni k\uh v Mariboru so ustanovili Poslovni klub Kreditne Banke Maribor, katerega namen je omogočiti shajanje vodilnih poslovnežev. To bo imelo tako neformalni kot poslovni po- men, saj bo banka poskrbela za kakovostno obveščanje o nekaterih gospodarskih no- vostih. Gorenje v Pragi Podjetje Gorenje, ki ima svoj sedež v Pragi, bo letos ustvarilo rekordno'^rodajo sto tisoč aparatov bele tehnike. Gorenje, ki ima v Pragi orga- nizirano lastno servisno mrežo in ima letni promet 60 milijo- nov mark, poleg tega pa raz- polaga tudi s carinskim skla- diščem za Prago in ostali del ČSFR, bi lahko po mnenju di- rektorja tega podjetja Esada Mujakiča prodalo še 10 tisoč hladilnikov, vendar je prišlo do izpada predvsem zaradi prenehanja proizvodnje v Go- renjevi tovarni Bira v Bihaču. Izvoz Gorenje predstavlja kar 40 odstotkov vsega slovenske- ga izvoza v to državo, možno- sti za nadaljne in obširnejše sodelovanje pa so precejšnje, saj se obe državi zavzemata za dolgoročnejše gospodarsko so- delovanje. Hotei Prebold zaprt Od preteklega tedna naprej je hotel Prebold zaprt. Pred dvema letoma ga je od Hmeza- dovega Gostinstva Golding vzelo v najem zasebno podjetje Zora. Upadanje prometa, ne- funkcionalno zgrajen objekt in previsoka najemnina so botro- vali slabemu poslovanju in ni še znano, kako dolgo bo objekt ostal neizkoriščen. Gozdarsifa zadruga Latniki gozdov v žalski ob- čini bodo decembra ustanovili samostojno gozdarsko zadru- go, za katero so se odločili na junijskem referendumu. Spe- cializirana gozdarska zadruga bo naslednica Temeljne orga- nizacije kooperantov Vransko, ki je bila vrsto let ena naju- spešnejših slovenskih organi- zacij te vrste. Gozdni posestni- ki s tem pričakujejo lažji na- stop na tržišču gozdnih sorti- mentov, dejavnosti pa bodo razširili tudi v predelavo lesa v polizdelke, saj so že vzeli v najem žago na Polzeli. | REKLI SO Karel Krašek, direktor Kmetijske zadruge Laško: »Naši zadružniki, ki sodelu-i jejo s kmetijsko zadrugo, so imeli občni zbor, kjer so izvo- lili novo vodstvo in sprejeli program dela. Predsednik je postal zelo napreden kmet Matevž Deželak iz Lož pri Rimskih Toplicah. Trenutno je v zadružništvo vključenih 228 kmetov. Na občnem zboru so kmetje spregovorili o proble- matiki zadružništva v občini, kjer so še številne možnosti za razvoj. Veliko pozornosti so posvetili novemu zakonu o za- drugah, ki daje široko možnost združevcinja kmetov v kmetij- sko zadrugo. Govorili so tudi o lastništvu zadruge, saj je to trenutno med najbolj aktual- nimi vprašanji.« TV Tomaž Kos, direktor v Hme- zadu Agrini Sadeks v Žalcu: »Letošnji odkup je slab. Od- kupili smo le 15 ton gob, v prejšnjih časih, ko smo imeli še jugoslovansko tržišče, smo jih tudi do 360 ton, malo bomo odkupili tudi jedilnega kosta- nja. Načrtovali smo 80 ton, pa ga ne bo toliko. Tudi polžev smo odkupili le 15 ton. V Slo- veniji skoraj nič, saj imajo v večini občin prepoved nabi- ranja, le borovnic smo odkupi- li nekaj več in sicer 54 ton. Zaradi suše naše jesenske se- zone skoraj ni, oziroma je zelo slaba.« T. T. Vse v izvoz ^^^^^^^ Tovarna Emteks v Ložnici pri Žalcu, ki zaposluje 135 delevcev in izdeluje notranje obloge za avtomobile, izvozi vse v Nemčijo. Največ notranjih oblog naredijo za tovarno avtomobilov Mercedes, sledi BMW, Opel in Ford. Januarja bodo pričeU izdelovati obloge za novi model fordove siere. Po besedah direktorja Ivana Podpečana je mesečni izvoz 600 tisoč DEM. T. T. PONUDBA IN POVPRAŠEVANJE Ponudba: - Podjetje Travell d.o.o. iz Lovrenca na Dravskem polju nudi usluge zastopstva na po- dročju tekstila, konfekcije, audio servisov, video opreme, elektronike ter zunanjetrgo- vinskega prometa (uvoz-iz- voz). Informacije: tel. O62/790- 151 (Ksenja Krajnc). - Podjetje Hayachiya d.o.o. iz Raven na Koroškem nudi storitve prevoza iz republik nekdanje Jugoslavije (Make- donije, BIH in Hrvaške). Nudi- jo možnost prevoza vseh vrst tovorov na najnovejših kami- onih in vlačilcih. Informacije: tel. 0602/23-114 (Marjana Po- beržnik-Uršič). - Korejsko podjetje Se II Filter Co nudi oljne filtre za avtomobile. Informacije: tel. 0612/73-4545/6 in telefaks 0612/73-4547 (Yong Woo Yi). - Podjetje Alak-Maja d.o.o. Ljubljana nudi proste kapaci- tete na področju kovinskopre- delovalne industrije. Informa- cije: tel. 061/194-029 (Milan Plevnik). - Podjetje Eplas d.o.o. iz Trzina nudi izdelavo drobnih elektrotehničnih izdelkov. In- formacije: tel. 061/715-050 (Iztok Kadunc). - Podjetje Inpo d.o.o. Lju- tomer nudi izdelavo strojnih elementov in orodij na CNC rezkalnem stroju. Obdelovalne površine X = 1100 mm, Y = 500 mm, z = 400 mm. Infor- macije: tel. 069/82-487 (Anica Ivanič). - Italijansko podjetje Tec- nolegno SPA nudi kooperacijo na področju lesne industrije (surovine, polproizvodi . in končni izdelki iz bukovega le- sa). Informacije: tel. 0345/91- 114 (dr. Gianluigi Mussinelli). - Italijansko podjetje Cor- fin SRL želi direktno investi- rati (joint venture ali nakup) v slovensko metalurško indu- strijo. Informacije: tel. 392- 58-31-55-00 in telefaks 392- 58-31-54-71 (Mose Riva). Povpraševanje: - Podjetje Indos iz Ljublja- ne išče ponudnike - proizva- jalce sedežev enostavne kon- strukcije (poliuretan) za vozi- la. Informacije: tel. 061/101- 272 (Franc Ravnik). -Podjetje TAM inžiniring in vzdrževanje išče 3000 kg jekle- ni nosilec INP 30. Informacije: tel. 062/411-321 (Stane Majcen). - Papirna in tekstilna ga- lanterija iz Ljubljane išče so- vlagatelja v obrtno dejavnost z možnostjo razširitve in opravljanja raznih storitev. Nudijo tudi možnost koopera- cije in širok spekter izdelkov in storitev. Informacije: tel. 061/342-115 (Darja Dolgan). PO ČEM SO DEVIZE?. Št. 44 - 5. november 1992 5 Ni razlogov za večjo nezaposlenost Jožica Puhat meni, tla se bo sianje kmalu popravilo Ministrica za delo v slovenski vladi, Jožica Puharjeva je optimistka po naravi, prejšnji teden je v Žalcu povedala, da bodo kmalu napočili časi, ko nezaposlenost ne bo več naraščala. Še več - obetajo se časi, ko se bodo lahko ponovno zaposlili tisti, ki so šli v pokoj še sorazmerno mladi. O tem in še o čem smo se pogovarjali z njo. V Sloveniji je več kot 450 tisoč upoko- jencev in več kot 100 tisoč nezaposlenih. To je nedvomno velik problem za državo, ki ima komaj dva milijona prebivalcev. Tolikšno število pasivnega prebival- stva nasproti aktivnemu je seveda izred- no obremenjujoča stvar. Kljub temu tega še ne jemljem za katastrofo. Predvsem se moramo organizirati tako, da bomo pro- blem čim bolj uspešno reševali. Pri tem moramo doseči neke vrste politični kon- senz in se soočiti s tem, da je potrebno v težki ekonomski situaciji takšne pro- bleme reševati z veliko občutljivostjo. Konkretno - se bo število nezaposlenih še naprej tako povečevalo kot doslej? Proces prestrukturiranja gospodarstva in proces lastninjenja prinašata s sabo še nadaljnje izgubljanje delovnih mest. Ob tem pa moramo z ekonomsko politiko in drugimi njenimi podaljški ter z ukrepi države doseči, da bodo hkrati nastajala nova delovna mesta. Če bosta procesa tekla vzporedno, potem ne pričakujem drastičnih povečav nezaposlenosti. Mi- slim, da se bo nezaposlenost v naslednjih mesecih še povečevala, potem pa se bo umirila. Nekateri procesi, ki ste jih omenili pa kasnijo in to najbrž ni spodbudno? Proces prestrukturiranja gospodarstva teče že nekaj časa. V zaostreni gospodar- ski krizi, ko smo izgubili nekaj trgov, ko južno od nas divja vojna in ko se sooča- mo z blokadami, je ta proces še toliko težji in se njegov rok za izvedbo nekako umika. PrppHrana pa sem, da smo spo- sobni in zreli te procese obvladovati, saj smo se jih lotili na pravi način - od ma- kroekonomskih ukrepov, ki smo jih spre* jeli in jih izvajamo, do različnih linear-! nih ukrepov, ki jih predlagami in jih tudi že izvajamo. Žal pa je »propustnost« par- lamenta zelo slaba in mnogi predlogi ne uspejo. V zadnjih treh letih je bilo poleg tega toliko novosti, da je težko našteti prav vse. Mislim na področje velikih si- stemov, reorganizirani a, osvajanja novih trgov, spremembe programov, nastajanje novih malih in srednje velikih podjetij. Gre za neobvladljivo veliko gibanj, zato imamo tudi precej težav. Vse to pa bo prineslo dobre rezultate, saj je jasno, da so potrebne spremembe v strukturi go- spodarstva. Moramo imeti številne manj- še subjekte, ki so komplementarni večjim sistemom. Tako bomo tudi lažje osvajali^ nove trge. Če bi Američani Izgubili tretjino trgov... Američani so naredili tako imenovano študijo o atomski katastrofi in ugotovili, da bi jih vzel hudič, če bi izgubili 30 odstotkov trgov. Mi smo jih po nekaterih ocenah izgubili več kot 40 odstotkov. Z vidika ameriškega gledanja na vse to je pri nas dejansko, gospodarsko gleda- no, katastrofična situacija. Tej je treba prilagoditi tudi svoje zahteve in pričako- vanja. Mislim, da se nekateri s takšnim položajem pri nas nočejo ali pa si ne upajo soočiti. Pred osamosvojitvijo smo mislili, da se bomo ekonomsko kmalu postavili na noge in postali uspešni part- nerji tržnim ekonomijam na zahodu. Vse seveda ni šlo po naših načrtih in s tem se moramo sprijazniti. Težave lahko pre- magamo, če se z njimi pravilno soočimo in jih skušamo pravilno reševati. Če ne moremo povečevati plač in zagotavljati nekaterih ugodnosti, ki bi jih sicer lahko, potem moramo to vedeti in omejiti naše zahteve. Upravičena pa so pričakovanja in zahteve, da bomo bremena porazdeliU in jih nosili približno enakomerno. So delavci tisti, ki najbolj pritiskajo na povečevanje plač? Delavci prav gotovo ne. So v izjemno težkem gospodarskem položaju. Ob pre- strukturiranjih izgubljajo delovna me- sta, stalno jih je strah, da bo prišlo do novih pretresov in odpuščanj, doživeli so znižanje realnih plač in znižanje živ- ljenjskega standarda, pa so še vseeno pripravljeni opravljati delo, se marsiče- mu odreči, samo da bi se lahko razvijali in doživeli boljše čase. Mislim pa, da obstojajo nekateri segmenti, ki so od- maknjeni od teh problemov. Do določene mere so zaščiteni, imajo večjo stalnost zaposlitve in niso vezani na tržne spre- membe. Skratka nočejo, ali pa premalo čutijo vse te probleme na lastni koži. Protagonisti teh zahtev ali zastopniki delavcev so bolj prodorni in nestrpni v zagotavljanju nečesa boljšega, kar lah- ko zagotovita ekonomija in država. Za to vidim dva razloga. Na eni strani gre za potrjevanje njihove funkcije kot take, mogoče tudi zato, ker so nekateri te funkcije dobili na novo, na drugi strani pa gre za to, da poskušajo s takšnimi prizadevanji utemeljiti svojo vlogo. To lahko ima sicer pozitivne rezultate, če smo zahteve sposobni uresničiti, lahko pa zelo negativne, če gre vse to v skrajno- sti. Z eno samo veliko stavko izgubimo več denarja, kot bi ga sicer porabili za to, če bi v nekem okolju uvedli nov program ali denimo zagotovili nekaj dodatka k plačam. V pokoju preveč mladih Eden izmed problemov je verjetno tudi ta, da je v pokoj odšlo dosti sorazmerno mladih ljudi. To je resen problem, ki nastaja ob pre- strukturiranju. S takšnim razreševanjem števila presežnih delavcev je naša zako- nodaja podjetjem hotela olajšati pre- strukturiranje, zmanjšaiti neekonomsko zaposlenost in podjetja narediti ekonom- sko vzdržna in produktivna. Nedvomno pa?je pritisk na upokojevanje prevelik. Preveč mladih ljudi beži v pokoj in to bomo še krepko čutili. Ne samo pri fi- nančnih sredstvih, ki so potrebna za uresničevanje njihovih pravic, pač pa tu- di v samem človeškem faktorju, na po- čutju teh ljudi, zdravstvenem stanju in dinamiki staranja. Prepričana sem, da se bodo mnogi od njih ponovno zaposlili. Kako preživeti desettisoče nezaposle- nih? Bo treba kaj storiti pri davčni poli- tiki ali bo vse še nekako šlo s plačeva- njem prispevkov? Preživeti brezposelne po mojem ni sa- mo vprašanje države, pač pa tudi lastne- ga prispevka nezaposlenih, da obogatijo svoja znanja, da so pripravljeni nekaj iztisniti iz sebe. Naloga države pa je, da jim ponudi čim več alternativ. Socialne- ga standarda, ki ga imamo danes tako z vidika invalidsko pokojninskega zava- rovanja kot z vidika zdravstvenega zava- rovanja, ne moremo zagotavljati samo na račun cene dela in to v celoti s prispevki. Biti moramo tako inventivni in imeti to- liko posluha, da bomo del sredstev za to pričeli zbirati tudi z davki in iz drugih klasičnih proračunskih sredstev. Ker je cena dela previsoka, prihaja do izogiba- nja poslovanja. Ko vse te obremenitve obesimo na bruto osebne dohodke, si na drugi strani zmanjšujemo možnosti, da bi tiste, ki so na trgu dela, hitreje vklju- čili na delovna mesta, ki nastajajo in še bodo nastajala. Z ekonomsko politiko, ki omogoča primemo vrednost tolarja in ki omogoča investiranje ter gospodarski za- gon, spontano nastajajo tudi nova delov- na mesta. Za to je seveda potreben daljši proces in marsikaj je treba storiti tudi v podaljšku ekonomske politike. Potreb- ni so tudi stimulativni ukrepi na samem tržišču dela. Imamo še vedno skorajda največje davčne stopnje v Evropi, radi pa bi imeli stimulativni davčni sistem. To bržčas ne gre skupaj. Davčni sistem mora biti stimulativen. Zagotoviti bomo morali, da bi davčne olajšave uvedli tam, kjer je to stimulativ- no, na drugi strani pa bomo morali pove- čati davčne obremenitve tam, kjer vemo, da je možno zajeti dodaten profit. Če tega ne bomo storili, bomo povzročili še večje socialne konflikte in večje nezado- voljstvo. Zaposlovanje na črno se dolgoročno ne splača S tem, kar ste nam povedali je poveza- no tudi zaposlovanje na črno. Gre za več elementov. Obremenjevanje cene dela pomeni velik riziko za tistega, ki zaposluje. Čim večje so obremenitve, tem večja je verjetnost, da bodo tisti, ki sicer rabijo delovno silo, iskali drugačne rešitve, torej zaposlovanje na črno. Na kretek rok to pomeni pozitivno rešitev tako za delodajalca kot za delojemalca. Na dolgi rok pa je v bistvu prikrajšan le delojemalec. Ob vsem tem pa je res, da delo na črno cveti tudi zato, ker je pri nas kontrolna funkcija še premalo razvita. Več bi morale narediti davčne kontrole in inšpekcije dela. To se seveda lepo sliši, v praksi pa je te stvari še vedno težko izpeljat. To je res. Slej ko prej bomo morali s tem v zvezi sprejeti kompleks ukrepov, ki jih mora spremljati primemo sankci- oniranje tudi s primernimi višinami kaz- ni. Treba bo še marsikaj storiti, da bodo imeli inšpektorji večje pristojnosti in da bodo tudi sodišča lahko hitreje reševala zadeve. Brez demokracije socialne vrste bo težko Bližajo se volitve. Nikjer ne piše, da se bo po volitvah uresničilo kar napovedu- jete. Brez demokracije socialne vrste ne bo nič, sicer se lahko zgodi, da bomo vlekli preostre poteze, ki nas bodo dolgoročno prizadele. Odločitev je seveda na strani volilcev. Ne glede na izid voltev pa bomo morali iskati optimalne rešitve, da bi slo- venska populacija postala enakopraven partner Evropi, ki bo socialno in tržno orientiran. To je tudi porok za nadaljnji razvoj in primemo življenje za vse popu- lacije. Seveda se lahko zgodi, da ne boste več ministrica za delo. Kdor koli bi že prišel na to mesto, bo moral imeti neko vrednostno orientacijo, ki ie socialno pobarvana. Razmišljanje o ženski v politiki, morda celo o ženskah - ministricah... Ženske v Sloveniji so zelo obremenje- ne. Niso enakopravne. Imajo možnosti izbire, jih pa težko uresničujejo. Izjemno bo treba paziti, da ne postanemo tipične Evropejke, ki s tega vidika niso tako an- gažirane kot Slovenke. To bi bilo za po- čutje Slovenk korak nazaj, tega pa si seveda ne želimo. JANEZ VEDENTK NA SONČNI STRANI ALP JUTRI FRVA VOLILNA OD- LOČITEV - Do jutri do 24. ure mora pasti prva volilna odločitev. To je namreč rok, ko je treba vložiti kandida- ture za volitve članov držav- nega sveta ~ predstavnike lo- kalnih interesov. Teh 22 predstavnikov bodo držav- ljani Slovenije volili nepo- sredno, po večinskem siste- mu, 6. decembra. V nasprotju z volitvami v državni zbor, kjer so imele nekatere stranke v Celju pri- pombe, češ, kdo nas je vta- knil skupaj s Korošci, bodo za volitve v državni svet Ce- ljani v 5. volilni enoti skupaj z Laškim, Slovenskimi Ko- njicami, Šentjurjem, Šmar- jami in Žalcem, posebna vo- lilna enota pa sta Mozirje in Velenje. Pri teh volitvah na- mreč ne igra vloge število prebivalcev v volilni enoti, kot pri volitvah 90 poslancev v državni zbor (volilna enota je približno 249.000 prebi- valcev z odstopanjem plus ali minus 5 odstotkov), ampak je v ospredju predstavljanje krajevnih interesov. Zato so volilne enote zelo različne, od najmanjše, ki ima nekaj več kot 20.000 prebivalcev, do ljubljanskih s po 220.000 prebivalci. Za volitve v državni svet se je opozicija že odločila, da bo v vseh 22 volilnih enotah na- stopila s po enim skupnim kandidatom. Stranke, ki ■podpirajo vlado, pri teh do- govorih niso bile uspešne, kaže pa, da vseeno ne bodo tekmovale med seboj, ampak so si vsaj delno razdelile vo- lilne enote za svoje kandida- te. To bomo v nasprotju z vo- litvami za državni zbor, kjer bomo imeli za glasovnice ce- le plahte, za državni svet verjetno imeli na volilnih li- stičih le po tri do pet kandi- datov, s tem pa bo izbira lažja. Šesti november (vložitev kandidatur) in 6. december (volitve) bodo le prvo dejanje volitev za državni svet. Do 10. novembra morajo vložiti kandidature in prijaviti elektorje (volilnike bi jim lahko rekli po slovensko) in- teresne organizacije, ki bodo imele v državnem svetu 18 predstavnikov. Gre za pred- stavnike delodajalcev, delo- ' jemalcev, kmetov, obrtnikov, samostojnih poklicev oziro- ma negospodarskih dejavno- sti, od gospodarske zbornice prek univerze do poklicnih delavcev v športu. Volilniki bodo svoje predstavnike (po- sredno) volili ^ ^- decembra in tako bomo 11. decembra že vedeli, kateri bodo tisti iz- voljenci, ki se bodo kot prvi svetniki vpisali v zgodovino slovenskega parlamenta- rizma. SKRIBOMANIJA NA SLOVENSKEM - Priče smo pravi poplavi spominov. Pravzaprav jih piše že vsak, ki ima pet minut časa, bi lah- ko rekli v šali. Začelo se je z Delovimi stotimi osamo- svojitvenimi dnevi, nadalje- valo s spomini nekdanjega Titovega osebnega sekretarja Jožeta Smoleta, potem je nekdanji vojaški zapornik in zdaj obrambni minister Ja- nez Janša premaknil sloven- sko politično sceno, v igro se je vključil celo policaj, ki se je postavil Izza barikad. Po znanem načelu Mitje Ribiči- ča »s knjigo na knjigo« se je v boj z Janšo spustil Ciril Zlobec, ki meni, da je lepo biti Slovenec, ni pa lahko. Dogodke pred usodnimi od- ločitvami je opisal nekdanji predsednik Socialistične zveze delovnega ljudstva Jo- že Smole, zdaj pa izbrana javnost nestrpno pričakuje izdajo skrivnosti države dr. Dimitrija Rupla. Odlomki so > dokaj žgečkljivi in nekdanji predsednik vlade Lojze Pe- terle (pa še kdo) jo v njih ne bo dobro odnesel. fcflBiiMnnnnnnoMM«»oi^i||nn|nn|if||if.......finimiiriii...........i....... Če dodamo še. da spomine piše tudi dr. Janez Drnovšek, potem je spisek skoraj po- poln. Bolj pametno pot je izbral Milan Kučan, ki je rajši zbral več kot 40.000 podpisov za svojo državljansko kandida- turo za predsednika republi- ke, kot da bi se trudil, da bo prišel na spisek muh eno- dnevnic oziroma v novo po- glavje slovenske književno- sti, ki je že odprto z naslo- vom: Kako si mali........ (bralec lahko vstavi poljubno ime) po svoje predstavlja zgodovino. KUPČIJE ZA LETO 1993 - Za zdaj še v senci drugih odprtih vprašanj, kot so po- večanje inflacije za 3,4 od- stotka, lastninski certifikati, s katerimi bo država, ko bo delila 40 odstotkov družbe- nega premoženja, obdarila vse državljane,, od dojenčkov do upokojencev s po 300.000 tolarji, sanacija slovenskih železarn, tudi Štor, z obvez- nicami in delnicami (le kdo jih bo kupoval, so se spraše- vali novinarji ob predstavitvi predloga treh zakonov, ki re- šujejo to vprašanje), se bije bitka za novo slovensko vlado. V igri so trije predlogi, dva vladna in tako imenovani Bučarjev predlog, ki vidi no- vo vlado (po letošnjih voli- tvah) kot izvršilno telo par-, lamenta, v njej pa bi zado- stovalo devet ministrov. Vla- da je sprva hotela imeti sa- mostojno vlogo in 21 mini- strov, po drugem predlogu pa je tudi skronmejša. Delegati v republiški skupščini na veliko računajo in sproti minirajo vse predlo- ge, če se ne ujemajo z njiho- vim računom o razmerju sil po volitvah. Bučarjev pred- log je takoj zminiral kmečki lobi in mu vsilil še ministra za kmetijstvo, ki ga Bučar ni bil predvidel. Pokonci so skočili kulturniki ki bi ostali brez ministra v majhni, toda učinkoviti vladi, športniki pri tem še spijo, ekologi, znanstveniki... Žebljico na glavico je zadel dr. France Bučar, ki se je ra- zhudil, češ da so vse stran- karske igrice okrog nove vla- de politično podkupovanje in dajanje daril v predvolilnem obdobju za čas po volitvah. NERED NA DRŽAVNI RA VNI - Pri pregledu poslo- vanja slovenskih ministrstev so revizorji ugotovili vrsto nepravilnosti. Skoraj nobeno ministrstvo ni »brez greha«. Še celo tisto, ki bi moralo biti zgled drugim, ministrstvo za pravosodje in upravo, si je privoščilo malverzacijo z ra- čunalniki. Zdaj je vprašanje, ali je bil dr. Raj ko Pirnat, ki je načeloval ministrstvu pri sporni nabavi, zapeljan, ali pa se je zavestno spustil v špekulacijo. Bolj verjetno je prvo, saj je učitelj na prav- ni fakulteti predvsem pozna- valec prava, ne pa računalni- kov in financ. Kot velik pravni strokovnjak je dr. Rajko Pirnat zdaj našel novo zabavo in je pobudnik tako imenovane ustavne obtožbe proti Milanu Kučanu in Ciri- lu Zlobcu. Milan Kučan naj bi lani slabil obrambno spo- sobnost državo, ker je Zlob- ca, ki naj bi izdal državno skrivnost, samo prijateljsko pokaral, namesto da bi počel z njim kdo ve kaj... Št. 44 - 5. november 1992 6 Državotvorna ali izvršilna vlada? Pred sprejemanjem zakona o vladi Republike Slovenije Večina političnih subjektov v Slo- veniji je nezadovoljnih z obstoječim zakonom o vladi Republike Slovenije. Zavedajo se, da je vlada »prebogata« z ministrskimi resorji in da je zato na nekaterih področjih neučinko\'ita in razsipniška. Po obstoječi zakonodaji ima vlada predsednika, tri podpredsednike (za splošne zadeve, za gospodarske zade- ve in družbene dejavnosti), 22 mini- strov (za zunanje zadeve, notranje, obrambo, finance, trg in cene, drobno gospodarstvo, industrijo in gradbeni- štvo, družbeno planiranje, zdravstvo in socialno varstvo, kulturo, zakono- dajo, varstvo okolja in urejanje pro- stora, informiranje, promet in zveze, kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, turizem in gostinstvo, pravosodje in upravo, raziskovalno dejavnost in tehnologijo, energetiko, vzgojo, izo- braževanje in telesno kulturo, borce in vojaške invalide) in enega ministra brez listnice (za Slovence po svetu in narodnosti). Zdaj sta v igri dva predloga zakona o vladi. Enega je pripravila Drnov- škova vlada, drugega pa skupina po- slancev pod vodstvom predsednika državnega parlamenta dr. Franceta Bučarja. Po predlogu vlade naj bi imela nova izvršna oblast poleg pred- sednika še tri podpredsednike, 14 mi- nistrov in največ tri brez listnice. Po Bučarjevem predlogu, ki ga je že pod- prl skupščinski odbor za pravosodje in upravo, pa naj bi vlada imela le devet ministrstev, predsednika in podpredsednika. Zaradi večje učinko- vitosti bodoče vlade, se Bučarjev predlog zavzema samo za tako imeno- vana državotvorna ministrstva: no- tranje in zunanje zadeve, finance, obrambo in pravosodje, poleg njih pa še za gospodarstvo (odpadejo torej do- sedanja ministrstva za drobno gospo- darstvo, trg in cene, planiranje, indu- strijo in gradbeništvo), promet in zve- ze, znanost, šolstvo ter zdravstvo in socialne zadeve. Poleg števila ministrstev pa naj bi šlo pri vladnem zakonu tudi za vpra- šanje, v kakšnem odnosu naj bo izvrš- na oblast do zakonodajne in obratno. Vladnemu konceptu med drugim oči- tajo, da bo po njem vlada še naprej neučinkovita, ker bo imela premalo maneverskega prostora pri odločanju in bo preveč podrejena državnemu zboru (ohranjanje pr\'in izvršnega sveta). Nasprotno pa naj bi po Bučar- jevem predlogu vlada imela bistveno večjo »samoiniciativno« vlogo in pri- stojnosti pri najpomembnejših držav- nih odločitvah. Vendar, če beremo ustavo Republi- ke Slovenije, potem smo lahko nekoli- ko skeptični do Bučarjevih zamisli o državotvorni vlogi vlade, saj tudi nova ustava pravi, da je vlada (samo) izvršilni organ skupščine in njej odgo- vorna. Pristojnosti vlade so, da skrbi za izvajanje politike in izvrševanje za- konov, da predlaga druge akte in predlaga republiški proračun. Pred- sednik vlade ima pravico predlagati (ne pa tudi samostojno odločati) skupščini razrešitev posameznih čla- nov sveta in izvolitev novih. Še posebej s tega vidika se zdi seda- nji zakon o vladi neučinkovit, saj za- res ni potrebno, da recimo državni parlamet izgublja čas s tem, da odlo- ča, kdo bo pomočnik kakšnega mini- stra (na primer mučne diskusije ob namestitvi in neizvolitvi Janeza Ko- pača za pomočnika Mitje Gasparija). Bilo bi seveda smiselno in za državo produktivno, če bi novi zakon o vladi sprejeli pred volitvami. Lahko si na- mreč spet predstavljamo zaplete, ko bomo imeli z volitvami novo razmerje politične moči v spremenjenem dvo- domnem parlamentu, z zakonsko-od- ločujočo močjo državnega zbora in stari zakon o vladi: lahko bomo priča dolgotrajnemu trgovanju z ministr- skimi stolčki med strankami in kdo ve, kdaj bo nova vlada sestavljena in kakšna bo njena operativna moč. ' Po drugi stani pa je v obstoječem ■ razmerju političnih sil v parlamentu' težko pričakovati, da bi poslanci spre- jeli tako pomemben zakon, saj si mno- gi stranke že po svojem političnem programu in ideologiji morajo ohra- njati apetite po »svojih« vladnih re- sorjih: na primer Slovenska ljudska stranka po ministrstvu za kmetijstvo. Socialdemokratska stranka po mini- strstvu za delo. Zeleni po ministrstvu za varstvo okolja, itn. Pri HE Vrliovo ni koorainaclie Z gradnjo nadaljujejo - Zamude pri spremljajočih objektih - Ogrožene Radeče Pred tedni so po daljšem premoru ponovno začeli z gradnjo HE Vrhovo pri Ra- dečah. To je prva izmed petih hidroelektrarn, ki jih bodo v naslednjih letih zgradili na Savi ter tako močno izboljšali proizvodnjo električne ener- gije. HE Vrhovo so začeli graditi že leta 1987 in bi jo morali pripraviti za obratovanje v 37 mesecih. Ker je zmanjkalo de- narja, je investitor Savske elektrarne ustavil delo, s kate- rim so začeli ponovno letos in naj bi ga v grobem končali že do decembra, ko bi bila HE Vrhovo pripravljena za po- skusno obratovanje. Vendar vse skupaj ne bo šlo tako hitro kot je kazalo, saj se je zapletlo z ostalimi, sprem- ljajočimi objekti, ki niso nič manj pomembni za delovanje elektrarne in varstvo ljudi, ki tam živijo. Z deli pri HE Vrho- vo se namreč ni začelo tudi urejevanje zaščite zlasti Ra- deč, ni rešen problem cest in ostalega, kar sodi zraven. Zato so se pri krajevni skupnosti Radeče, ki je po besedah pred- sednika Francija Kadunca, najbolj ogrožena, s pomočjo Izvršnega sveta občine Laško sklicali vse odgovorne za pro- jekt, da bi se dogovorili o na- daljevanju del na celotnem ob- močju, ne samo pri HE Vr- hovo. Zanimivega pogovora so se tako udeležili predstavniki prizadetih krajevnih skupno- sti Zidani most, Radeče in Vr- hovo, občini Laško in Sevnica ter nekateri izvajalci na čelu s Savskimi «elektramami. Žal zraven ni bilo Republiške uprave za ceste, ki se je opra- vičila s pismom, da imajo pre- več dela, da so pošto dobili prepozno, vendar bodo sodelo- vali. Na sestanku je bilo ugotov- ljeno, da Savske elektrarne gradijo HE Vrhovo enostavno zato, ker imajo denar, da so ostali projekti še daleč od stopnje za začetek del in da ljudje, ki so sodelovali v raz- pravi, ne poznajo dokumen- tov, ki so jih sprejeli in potrdili pred več kot petimi leti. Tako je prišlo večkrat do mučnih si- tuacij, ko so ljudje s terena tr- dili eno, predstavniki stroke pa so jim dokazovali z uradni- mi dokumenti, ki so jih spreje- li prav tisti, ki imajo zdaj pri- pombe. Zaključek posveta je bil, da v nobenem primeru Izvršni svet občine Laško ne bo dal soglasja k obratovanju HE Vr- hovo, dokler ne bodo izpolnje- ne vse zahteve iz lokacijskega načrta. Ker gre za več investi- torjev (Savske elektrarne, KS Radeče oz. po novem Komuna- la in Repubhška uprava za ce- ste), morajo nastopati enotno in usklajeno, zagotoviti pa je treba, da bo čimmanj moten življenjski proces Radečanov. Predvsem pa se mora zagoto- viti izboljšava čistosti Save za en kvalitetni razred. Predsednik Izvršnega sveta občine Laško Roman Matek je tudi poudaril, da je občina pri realizaciji tega projekta pre- šibka, zato bo prosila za po- moč Republiko Slovenijo oz. njeno vlado, da bo skoordini- rala vse investitorje, ki naj bi uspešno pripeljali delo do konca. TONE VRABL Za HE Vrhovo so v letošnjem tretjem četrtletju porabili 10,78 milijona mark, v četrtem bodo 10,5 milijona, v prvem prihodnje leto 9,98 milijona, drugem 7,14 milijona in tret- jem četrtetletju 1,09 milijona mark. Vodja izgradnje HE Vr- hovo Janez Nučič je na sestan- ku povedal, da bodo pri elek- trarni naredili vse, kar je nuj- no potrebno za varnost mest- nega središča Radeč in vseh tam živečih prebivalcev. Vzorci v super analizi Na rezultate preverjanja kakovosti treh vrst klobas, odvzetih v mesnici Fingušt, celjski inšpektorji še čakaJd Pred tedni smo pisali o opozorilih iz celjske tržne in veterinarske inšpekci- je, da se v zasebnih trgovinah z živili in mesnicah pogosto pojavlja blago, ki ni vselej neoporečne kakovosti. Ob obisku mesnice Fingušt sta vodja tržne inšpekcije Leopold Jevšenak in veteri- narski inšpektor Franc Lemut odvzela vzorce mletega mesa in treh vrst klo- bas, omenjene izdelke pa sta začasno tudi umaknila iz prodaje. Prvo analizo odvzetih vzorcev - ob mletem mesu še navadne klobase — obarjene, domače krajnske in kmečke suhe klobase - so opravili v Zavodu za socialno medicino in higieno Celje. V primerih, da se stranka, z zanjo sicer neugodnimi rezultati analize strinja, je postopek končan — a v celjskih in- špekcijskih službah iz mesnice Fingušt po obvestu o rezultatih analize te potr- ditve niso dobih. Vzorce so tako posla- li v super analizo (katere rezultati so neupoštevajoč prvo analizo dokončni) Inštitutu za higieno živil Veterinarske fakultete v Ljubljani. Po obstoječih predpisih pa preverja- nje s super analizo za mleto meso - kot pokvarljivo blago - ni potrebno. Iz analize, opravljene v Laboratoriju za mikrobiologijo celjskega ZSMH, je razvidno, da mleto meso ne ustreza pogojem, določenim s pravilnikom o mikrobiološki neoporečnosti živil. V tisočinki grama odvzetega vzorca je bilo preveč Escherichia coli, v gramu pa je število mikroorganizmov (name- sto dovoljenih treh milijonov) preseglo število petih milijonov. Rezultate su- per analize odvzetih vzorcev navadne klobase - obarjene, domače krajnske in kmečke suhe klobase v inšpekcijskih službah pričakujejo v začetku prihod- njega tedna. IVANA STAMEJČIČ Borci s Hudinje razvili prapor V oktobru so borci NOV s Hudinje pripravili tradicionalno družabno srečanje Vesela jesen, na katerem so razvili tudi svoj novi prapor. Prapor krajevnega odbora borčevske organizacije s Hudinje je razvil predsednik občinskega odbora ZZB NOV Risto Gajšek, v kulturnem sporedu ob srečanju pa so nastopili osnovnošolka s Hudinje in harmonikarja. Borci s Hudinje so se ob zvokih harmonike in ubranem petju domačih pesmi na tovariškem večeru dogovorili, da se tudi letos zberejo na novoletnem sre- čanju. L. Z. Dražja šofiranje z novembrom veljajo v Celju za približno petino višje cene za opravljanje vozniškega izpita. Tako stane po novem preizkus znanja cestno prometnih predpisov (teorija) od 600 do 790 tolarjev, za preverjanje vozniškega znanja (praktični del izpita) pa je treba odšteti od 450 do največ 2300 tolarjev. Za podražitev so se odločili zaradi vedno višjih stroškov poslovanja, saj je bilo zadnje povišanje konec maja. BJ Ravnateljica bo Marija Posinek Na zadnji seji celjske vlade so se odločili, da bo v Vzgojno varstvenem za- vodu Zarja Celje ravnate- Ijevala dosedanja ravnate- ljica Marija Posinek. Na septembrski časopisni raz- pis sta se prijavili dve kan- didatki: Marija Posinek, dosedanja ravnateljica ter Marinka Srebočan, ki pa obe izpolnjujeta potrebne pogoje. Posinekovo so pod- prli delegati in starši v sve- tu zavoda, zavod za šol- stvo, občinski sekretariat za družbene dejavnosti ter nato še izvršni svet. V ne- katerih utemeljitvah so za- pisali, da kandidatke Ma- rinke Srebočan, ki zadnjih pet let ni neposredno dela- la na področju vzgoje in izobraževanja, ne poznajo dovolj. BJ Mednarodni železnišifi promet s Hrvaško Od 1. novembra dalje so v železniškem prometu med Slovenijo in Hrvaško nekatere spremembe. Cene so sedaj takšne kot v ostalem medna- rodnem prometu, pripravili pa so olajšavo v višini okoli 20 odstotkov. Na Celjskem ima- mo tri takšne proge s Hrvaško in sicer Celje - Kumrovec (po novem je vozovnica 283 tolar- jev, prej 254, povratna 453 to- larjev, prej 407), Celje - Zagor- ska sela (283 tolarjev) in Celje - Lupinjak do Zaboka 342 to- larjev. Na Celjskem vozovnice za mednarodni promet s Hrvaške prodajajo v Veleniu, Laškem, Rogaški Slatini, Zidanem mo- stu in Celju. Ce potujete m Hrvaško na primer iz Žalca, lahko kupite vozovnico nor- malno do Celja, tam pa naprej za Hrvaško. rjr^ Št. 44 - 5. november 1992 7 Puščice Petra Pana in tradicija Orienta Jfesna Škgtlnik, ženska, ki rada preseneča In šokira Bila je še majhna deklica, k«> je porisala vsak prazen list pa- pirja. Pa to niso bile risbice s hišami, sončki, zajčki ali kužki. Na papirju so nastajala najrazličnejša oblačila, v kate- ra je oblekla svoje manekenke. Odrasli pa so se čudili in zma- jevali z glavami. Njene mane- kenke so bile namreč vse po vrsti oblečene v čudne obleke, ki so bile zadaj daljše kot spre- daj, levi rokav je bil dolg, medtem ko desnega sploh m bilo, gumbi pa so bili povsod tam, kjer jim sploh ni mesto Dekletce ima pač bujno do- mišljijo, so takrat modrovali starejši, ko jim je dopovedova- la, da res nikjer ne piše, da bi morala biti ženska obleka na vseh koncih enako dolga. Si- metrija ji je bila že takrat tuja, drugačnost pa nadvse izzival- na. In takšna je Vesna Škodnik iz Prebolda še danes: nekon- vencionalna, ženska, ki rada preseneča, šokira. V Šaleku pri Velenju ima svoj atelje, kjer ustvarja in kjer se rojeva- jo nove zamisli, s katerimi želi presenečati. Njen ustvarjalni naboj je zadnja leta usmerjen v svet estrade, ki se na sloven- skih tleh vse bolj oblikuje po vzorih evropskega Zahoda. Woifov plašč Vse skupaj se je začelo pred približno desetimi leti, ko je v preboldski diskoteki srečala in spoznala Božidarja Volfan- iia-woifa, ki je nastopal s sku- pino Rendez vous. Po dogovo- ru je nato zanj skreirala in iz- delala dolg usnjen plašč, nad katerim je bil Wolf prijetno presenečen in navdušen. Ta- krat sta se dogovorila, da si zamisli in izdela posebne us- njene suknjiče za nastop sku- pine Rendez vous. Preden se je lotila dela, je skrbno opazovala vsakega čla- na te skupine posebej in ga »preanalizirala« z vseh mogo- čih plati. Ko je končala z de- lom, je suknjiče obesila na obešalnike, v vsak žep pa vta- knila listek, na katerem je bilo napisano ime. Na veliko začu- denje je vsak član skupine se- gel po pravem, prav njemu na- menjenem suknjiču, četudi si nista bila niti dva med sabo podobna. Med prvimi pevci oziroma glasbenimi skupinami, ki so Vesni Škodnik zaupali oblače- nje za scenske nastope, je bil tudi ansambel Beli med, da- našnji Don Juan z Branetom Jovanovičem na čelu. Sčasoma pa je v Vesnin atelje začelo prihajati vse več glasbenikov, večinoma takšnih, ki so se šele prebijali na slovensko glasbe- no sceno. Glasbenikom so sle- dila še druga imena slovenske estrade in krog »odjemalcev« je postajal vse večji. Skupine in posamezniki so na prizoriš- čih, kjer so nastopali, postajali prepoznavni prav po oblačilih, ki so imela pečat drugačnosti, izvirnosti in skladnosti z re- pertoarjem ter osebnostjo po- sameznika. Analiza osebnosti Vesna Škodnik je na sloven- skih tleh zaenkrat prva in edi- na kreatorka naše estrade, ženska, ki se študijsko ukvarja s celostno podobo nastopajo- čih na prireditvah, festivalih, modnih revijah. K njej priha- jajo predvsem tisti estradni umetniki, ki dajo veliko na svoj lasten image, Vesna pa nadvse ljubi izzive, ki ji burijo domišljijo in silijo k ustvarjal- nosti. »Najprej me zanima oseb- nost človeka, ki ga srečam. Ure in ure dolgo se pogovar- jam z njim, da ga spoznam v vseh značilnostih, kamor so- di tudi mimika, hoja, barva glasu. Šele potem se lotim kre- iranja oblačila, izbire materi- alov, barv in iščem harmonijo. Pri tem je zelo pomembna tudi glasbena zvrst in informacija o vrsti publike, pred katero bo umetnik nastopil. Sprva sem se ukvarjala le z oblačili, zdaj obleki dodajam še vse ostalo, kar sodi k celostni podobi umetnika: frizuro, make up, primerni modni dodatki k oblačilu in morebitni scenski rekviziti, ki lahko popestrijo nastop. Zavedam se, da je la- sten image tisto, kar v današ- njem svetu showa in businessa oblikuje in ustvarja znana imena in vzornike, ki lahko vplivajo na trende oblačenja in obnašanja celih generacij, predvsem med mladimi ljud- mi, pripoveduje Vesna Škod- nik, ki danes skrbi za scenski izgled in nastope mnogih slo- venskih popularnih imen. To so ansambli Don Juan, Pop de- sign, F plus, Amadeus, Nočna izmena, Avtomobili, Chateau ter od posameznikov Helena Blagne, Irena Vrčkovnik, So- nja Polanec, Šerbi, Milan Ru- dan, Sandy, voditeljica Mojca Blažej-Cirej... Sanje o lastni reviji Vesna je pred nekaj leti še samo sanjala o lastni modni reviji, takšni, ki ne bi bila le mimohod manekenk in zgolj predstavitev nove mode, am- pak o reviji, ki bi bila nekaj več. Zdaj je takšnih sanj konec. Zdaj se pojavlja pod ime- nom Toksyn, firme, ki sodeluje s številnimi glasbenimi in plesnimi skupinami, ki pro- gram njenih prireditev (veči- noma modnih revij) popestrijo z učinkovitimi in privlačnimi scenskimi vložki. To so nasto- pi plesnih parov, pevcev, pan- tomimikov, pop oziroma ročk skupin, na prireditvah se po- javlja akrobatski ročk n'roll in še marsikaj. Ena takšnih pri- reditev, na kateri je Vesna predstavila tudi lastne modne kreacije, je bila minulo sredo v kristalni dvorani Zdravilišča v Rogaški Slatini. Prireditev, ki je bila prava paša za oči, je bila predvsem drugačna, tej drugačnosti pa so z veseljem zaploskali zdraviliški gostje, od tujcev pa zlasti Italijani. Kolekcije Vesninih oblačil, ki se pojavljajo na modnih predstavitvah, so značilne po drznosti kreacij. Te spominja- jo na najbolj znana imena ita- lijanske in francoske modne avantgarde. Vesnin stU je močno prepoznaven: prepro- stost, naravnost oblik in mate- rialov tipizira s šokantnimi detajli, vse skupaj pa tvori harmonijo in estetsko neokr- njenost. Jean Paul Gautier, sloviti kreator francoske viso- ke mode, bi njene modele ne- mara hitro opazil. Med vsemi materiali, ki jih uporablja, je Vesna najbolj zvesta usnju, njena oblačila v tem materialu pa dosledno krasijo oziroma dopolnjujejo številne resice in svetleče za- kovice. Smer, ki ji je zvesta, je: nazaj k naravi; k usnju, svili, lanu, lesu, bakru. Nazaj k ple- menom Indijancev, k Petru Panu in tradiciji Orienta. MARJELA AGREŽ Št. 44 - 5. november 1992 8 Borštnikovo srečanje brez Celjanov Borštnikovo srečanje v Ma- riboru je bilo še do nedavna srečanje slovenskih gledališč, letos je dobilo predznak med- narodnega festivala in letos prvič v Mariboru ni bilo Celja- nov. Zakaj? Direktor celjskega gledališča Borut Alujevič pra- \i, da so svetu Borštnikovega srečanja vložili protest, da se s takšnim načinom izbora in dela pri festivalu ne strinjajo. Razlogov za to je več. Poleg Celjanov letos tudi ni sodelo- valo Mladinsko gledališče iz Ljubljane in tudi Tržačanov ni bilo. Žirija, predsedoval ji je dobitnik letošnjega Borštniko- vega srečanja, Boris Cavazza, ni videla, ali vsaj ne vsi njeni člani, vseh celjskih predstav, s čemer se v celjskem gledsliš- ču tudi ne morejo strinjati, pravi Borut Alujevič. Če pa ima že tako žirija kot festival naslov »mednarodni«, ker so na njem sodelovala gledališča iz Zagreba, Dubrovnika in Kolumbije, naj bi bile tudi propozicije za udeležbo na tem festivalu na taki ravni. V celj- skem gledališču so prepričani, da bi moralo Borštnikovo sre- čanje ostati srečanje sloven- skih gledališč dramske igre, ne pa gledaliških efektov. Skrat- ka, pravila igre bi morala biti vsaj dobro izdelana, tudi na mednarodni ravni, potem ne bi prihajalo do takšnih vidnih nerochiosti, ki jih je javnost tu- di opazila, da je žiriji ostala ena nagrada, pa jo je pač po- delila kar mariborskemu di- rektorju Tomažu Pandurju. Sicer pa v celjskem gledališ- ču Borštnikovemu dogajanju na rob dodajajo: »Če želijo imeti Mariborčani svoj festi- val, ga pač naj imajo. Če nas bodo nanj povabili, bomo kaj- pak prišli, sicer pa se v Celju pripravljamo na Dneve kome- dije, ki bodo tudi letos v febru- arju polnili dvorano ob koncih tednov. V goste so povabili vsa slovenska gledališča, s kateri- mi izmenjujejo predstave in ki imajo na sporedu komedijo. Celjani bodo nastopili z Molli- erovim Namišljenim bol- nikom. MATEJA PODJED Počastitev dneva reformacije v Sloveniji smo letos prvič obeležili dan reformacije, ki je pri nas postal državni praznik. Tudi Celjani smo se spominjali zgodovinskega dneva, ko se je Martin Luther pojavil s svojimi tezami, s katerimi je nasprotoval tedanji katoliški cerkvi. Celjsko praznovanje v spomin na pomembne domače in tuje protestantske reformatorje, je bilo v znamenju glasbe iz Južne Karoline, iz ZDA, od koder je nastopil The Ridgewood baptist choir. V Narodnem domu smo lahko prisluhnili pravi črnski duhovni glasbi in bluesu iz »prve roke«, ameriškim temnopoltim pevcem in našima rojakoma Marijanom in Benjaminom Hlastanom. Prvi je znan slovenski glasbenik, drugi pa študent glasbe in teologije na Kolumbijski univerzi. B. J., Foto: E.E. Grafiice, risbe inkolaži v Grafičnem muzeju v zdra- \'ilišču Rogaška Slatina, kjer pra\'iloma razstavljajo grafike iz lastne zbirke, je tokrat predstavljen a\'tor iz vrst so- dobnih slovenskih ustvarjal- cev. Gre za Karla Plemenitaša in izbor iz njegovih del. Plemenitaš je domačin, ro- jen v Tržišču pri Rogaški Sla- tini. Srednjo šolo za oblikova- nje je končal v Ljubljani, kjer se je tudi vpisal na Akademijo za likovno umetnost in leta 1978 diplomiral, nakar je na- daljeval z grafično specialko. Poleg tega se ]e izpopolnjeval v keramiki na Norveškem. Med grafičnimi tehnikami so mu najbližje jedkanica, ak- vatinta in suha igla. Omogoča- jo mu preciznost, a tudi meh- kobo prehodov med rezličnimi tonskimi stopnjami. Ti po- stopki imajo sorazmerno staro in zavidljivo tradicijo, saj so v njih ustvarili svoja velika dela mnogi mojstri, med dru- gim tudi Diirer in Rembrandt. Njihova tehnološka zahtev- nost zato predstavlja preizkus tudi za mnoge sodobne umet- nike, kar je očitno tudi v na- šem okolju, kjer je grafična imietnost med cenejšimi likov- nimi panogami, domača pro- dukcija te zvrsti pa je znana tudi izven nacionalnih meja. Prikazana dela Karla Ple- menitaša niso omenjena le na grafično izdelavo, temveč jih dopolnjujeta še risba in kolaž. Ob tem je prikazana serija za- vezana estetiki, ki jo določa nekaj posebnih značilnosti. V ospredju so ponavljajoče se oblike, trikotniki, grajeni z mehkejšimi ali ostrejšimi li- nijami in krogi, ki so lahko prazni oz. nasprotno napolnje- ni z gostoto črt. Liki, ki so she- matični a vendarle unikatni v navezavi na bolj nevtralno površino ponazarjajo zameg- ljene obrise posameznih izre- zov krajine, kateri so Plemeni- taša pritegnili. Ne glede na to, da gre za ponavljanje enih in istih ali zelo podobnih form, je njihovo variranje vsakič v no- vem kontekstu in z svežimi re- šitvami. Eksperiment kot vunetniški akt se pri Plemenitašu udeja- nji skozi posamezna dela, sa- mo celotno postavitev pa ka- rakterizira harmonična dopol- nitev posameznih del in nave- zava od slike do slike. BORIS GORUPIČ Oživljena arhitekturna delavnica staro mestno jedro je samo po sebi spo- menik, s katerim velja tudi ustrezno rav- nati, čeprav temu, žal, ni vedno tako. Po- govorne arhitekturne delavnice v Celju, ki so pred nekaj leti kar dodobra razgibale meščane in strokovnjake s svojimi temami, so potem za nekaj časa zamrle. Minuli če- trtek pa so delavnico ponovno oživili in osrednjo temo pogovora namenili, kar tam, Vodnemu stolpu in Kocenovemu trgu. Za obuditev delavnice so zaslužni Zavod občine za planiranje in izgradnjo, Klub kulturnih delavcev Ivan Cankar in Dru- štvo urbanistov Celje. Delavnica je bila odmevna, čeprav se je je s strani občine udeležil samo predsednik Izvršnega sveta Mirko Kranjc, zato pa je bilo toliko več ljudi, ki jim ni vseeno, kaj se bo dogajalo znotraj rimskega zidu. Eden od sklepov ali pa stališč pogovorne arhitekturne delavnice je bil, da se v Celju naj ne b^ nič več dogajalo po domače, ko bo šlo za ureditev kakšnega lokala ali stano- vanjskega objekta. Dovolj škode je bilo narejene že do sedaj. Takšne delavnice naj bi dajale pobude in mnenja na Izvršni svet, odločala pa bi skupščina. Z natečajem bo treba narediti tudi analizo stanja starega mestnega jedra, so menili na delavnici. Glede Vodnega stolpa v Celju so ugoto- vili, da sožitje v okolju z vrtcem in gostin- skim lokalom ne moti in da ne prihaja do nobenih konfliktov. Obudili pa so tudi dej- stvo, da ima Celje prav na tem mestu ohra- njen še edini vidni konec rimskega zidu, da so na tem mestu zdaj vrata, ki jih nekoč ni bilo in da do takih napak v prihodnjo ne bi smelo več prihajati. Posegi na lastno pest, kar nekaj jih je še na tem koncu mesta, morajo postati nedopustni. Za takšne po- sege morajo biti narejeni strokovni projek- ti, kakršen je bil na primer arhitekta Bi- tenca, ki si je že pred več kot tridesetimi leti na potezu Čuprijske ulice in Savinj- skega nabrežja zamislil (načrt še obstoja v Pokrajinskem muzeju) sprehajalno kul- turno pot iz smeri lapidarija za muzejem. Svetovalec za prostorsko planiranje na občini, pobudnik arhitekturnih delavnic in koordinator, arhitekt Tomaž M. Jeglič pra- vi in poudarja, da je mesto vendar naša kulturna dediščina in last slovenskega na- roda, zato nam še zdaleč ne bi smelo biti vseeno, kaj se z njim dogaja. Zato so pogo- vorne arhitekturne delavnice v Celju toli- ko bolj dobrodošle. MATEJA PODJED NACEusKiH Platnih Batman se vrača. ZDA, 1992 Fantazijska akcijska drama Režija: Tim Burton Gla\Tie vloge: Michael Ke- aton (Batman), Michelle Pfeiffer (Catwoman), Dan- ny de Vito (Pingvin) Batman in Michael Ke- aton se vračata na platno z novo epizodo o nočnem vitezu mesta Gotham: Bat- man se spoprijema z nrno- žico nevarnih nasprotni- kov, od hudobnega pingvi- na, ki ga igra mojster di- aboličnega humorja Danny de Vito, skrivnostne žen- ske-mačke, ki jo z zavidlji- vo perfekcijo portretira Michelle Pfeiffer, do prera- čunljivega megamilijonar- ja Maxa Schreka, ki ga igra dobitnik Oskarja Christop- her Walken. Tudi ta film režira Tim Burton, ki je to- krat ustvaril povsem novo podobo mesta Gotham in njegovih prebivalcev. Pingvin, ki se nenadoma pojavi v mestu Gotham, je osamljeno in nenavadno deformirano bitje z bri- Ijantnim umom in strastno silo po maščevanju. Da bi izpeljal svoj načrt, sklene zvezo z nemoralnim po- slovnim mogotcem Schre- kom, ki ustrahuje mesto in njegove prebivalce. Obkro- ža ga skupina zvestih pin- gvinov, ki sledi vsem nje- govim ukazom, in zahrbtna cirkuška tolpa roparjev z imenom Rdeči triangel. Ko pripravlja svoj peklen- ski načrt za uničenje Got- hama in njegovega rešitelja Batmana, skrbno prikriva skrivnost svojega porekla. Druga Batmanova na- sprotnica pa je zapeljivo lepa, a smrtno nevarna Ženska-mačka. Čeprav je tudi sama žrtev tragedije, se proti Batmanu bori z neznansko energijo. Ko zavihti svoj bič okoli nje- govih ramen in ga vrže na tla, se ponižani, a očarani Batman že stotič sprašuje, odkod že pozna to prese- netljivo žensko. Preden podleže njenemu šarmu, mora odkriti njeno skriv- nost. Režiser Tim Burton po- novno raziskuje bogato le- gendo o Batmanu in nas v svojem domišljijskem svetu, romantično privlač- nem in skrivnostnem poto- vanju vodi v temečno urba- no prihodnost. KUPON S tem kuponom imate 5 odstotkov popusta pri ogledu filma BATMAN SE VRAČA v kinu UNION. Za tenčico mladega pesnika »še klošarji se umikajo s klopi in iščejo zavetje kje drugje. Pozabljen list še kakšno klop krasi in kapljice zamišljeno rose.« Tako se začenja Jesenska uvertura mladega, komaj sedemnajstletnega gimnazijca Mateja Krajnea iz Celja. Človek bi mu že tako na daleč, na prvi pogled prisodil, da je najbrž pesnik, da bo morda nekoč prevajalec, saj se uk- varja tudi s tem, ali pa da se bo na tak ali drugačen način spoprijel s pisa- njem. To je skrito v globini njegovih oči, za očali, in morda mu je bilo celo usojeno, da bo tako. Sam o svojem pesnikovanju pripoveduje, da se je vse skupaj začelo že pri sedmih letih. Da- nes, deset let kasneje, se Matej ukvarja z izidom že četrte pesniške zbirke. Zahvaljujoč razumevanju šole in njegovega mentorja, profesorja Anto- na Sepetavca, bo zbirka pesmi kmalu ugledala luč sveta. Šola jo bo založila sama in se konec koncev z njo tudi na sojevrsten način promovirala, medtem ko bi čakanje in prošnje pri drugih financerjih, kot se je to že izkazalo, morda zavrlo snovanja mladega pesni- ka. Tudi prve zbirke so Mateju, natis- njene še na ciklostilu, založili na os- novni šoli na Lavi, kamor je hodil po osnovnošolsko znanje. Eno zbirko pe- smi pa mu je izdal Zavod za šolstvo Slovenije. »Bilo mi je sedem let, ko sem izgubil očeta,« pripoveduje pesnik. »Tedaj se je nekaj zlomilo v meni. Brati sem pa že znal mnogo prej in tako sem lahko začel pisati tudi sam. Sprva sem pisal okorne in preproste verze, potem sem se lotil branja literature in kadar sem začutil, da je pesem v meni, sem jo zapisal. Tako so nastajali snopiči pe- smi. Vse so osebno izpovedne. Dobro se še spominjam svoje prve pesmi: Na velikem griču velik grad...» Zbirko, ki je po zaslugi šole pred izidom, je pesnik naslovil Stopinje zadnjih let. Matej pravi, da kakšnega posebnega vzornika med pesniki nima, da pa še vedno rad bere Menarta, Vo- duška, Pavčka in nekatere druge slo- venske pesnike. Med njimi, na primer, tudi Aškerca. Tudi sam najpogosteje piše v rimi, njegove ambicije pa so, da bi se nekoč dokazal kot literarni kri- tik. »Na strune sanj zamišljeno igra,* je zapisal v Jesenski uverturi. Srečno, pesnik! MATEJA PODJED Foto: E.EINSPIELEB KINO UNION Wall Disneveva fantazija PETER PAN ŽENA PROGRAMU! Št. 44 - 5. november 1992 9 Vino, redica priviačnost umetnišice angažiranosti portret Draga Meilveila (19^7) oti Iziau njegove knjige Trta življenja Opus: monografije: Vasilije Cetkovic-Vasko, Delavska enotnost (1983), Stane Jago- dic, Globus, 1989 (soavtor); podlistki. Delo: Spet trte so rodile (90), Skrivnost zaoblju- be (91), Trta življenja (91). Medvedova Trta življenja se je porodila iz zanimanja in lju- bezni do vina kot dela splošne kulturne in civilizacijske ter seveda slovenske dediščine. Avtor je namreč širše angaži- ran: proučuje in piše še o dru- gih področjih: likovni umetno- sti, arhitekturi, etnologiji, piše pa tudi prozo in poezijo (več let urednik literarne ravije Obrazi, zdaj pa je sodelavec in član uredniškega odbora revi- je Znamenje). Za razkrivanje in »samozavedanja« pomemb- nega področja slovenske zgo- dovine, tradicije in načina živ- ljenja je torej storil dobro de- lo: ne samo zaradi zelo angaži- ranega in skrbnega izbora tem in vprašanj, ki zadevajo slo- vensko vinsko tradicijo in kul- turo, ampak tudi zato, ker je knjiga redek tovrstni prispe- vek publicističnega pisanja dobrega stila, ki se posreči v celovit omnibus in ima v de- lih tudi mikavno filozofsko di- menzijo. Namen in sporočilnost knji- ge je gotovo razsežnejši od opozoril zaradi kopice neure- jenih problemov v verigi po- trošniki proizvajalci, mače- hovskega odnosa oblasti do vinske trte in vina in tako na- prej, kar avtorja med drugim navede, da zahteva od vlade, da vinski trti in vinu najde ustrezno mesto v zakonodaji oziroma, da ju zaščiti kot »do- brini posebnega nacionalnega pomena«. Seveda se zaradi ene knjige ne spreminjajo zakoni in tudi vinska kultura zaradi Trte življenja, pa če bi jo pre- bralo petstokrat več ljudi od višine naklade (1500) ne bo višja. »Vinske kulture ni, ker tudi pivske kulture ni,« pravi avtor. Seveda mu je popolnoma jasno, da je njegova želja, da naj bi knjiga ne samo opozori- la, ampak tudi razjasnila-, ker lažje živiš če več veš (ali pa tudi težje), še nekaj časa (ne let) ne bo več od kritične do- bronamemosti prodornega iz- zivalca resruh vinskih vpra- šanj. Toda z njegovo Trto se pritisk znova stopnjuje in pre- pričan sem, da ga bo Drago skupaj z zaenkrat redkimi še stopnjeval in da jih bo nekoč več in da bodo nekoč takšno izzivanje iz »mošta vino po- stalo«. Sicer pa se bo Drago do mo- rebiti novih knjižnih pisanj o vinu ukvarjal še z drugimi področji iz slovenske kulturne dediščine. Svoji najljubši kre- ativnosti se je zdaj v celoti po- svetil: od prvega oktobra ima status svobodnega novinarja, kar pomeni, da je njegovo de- lovno mesto privlačen imietni- ški interier njegove dnevne so- be na Skapinovi 1. V okrožju velikih in malih slik, kjer ni več prostora za pobeno, in šte- vilnih etnoloških predmetov, bo njegov delovni dan manj odvisen od rokov za oddajanje krajših publicističnih tekstov in naporne vožnje v smeri Ce- lje - Ljubljana. Tako je bilo od leta 1987, ko je nadaljeval z novinarstvom v kulturni re- dakciji Dela. Sicer pa je dobro desetletje (71-82) delal v No- vem tedniku in na Radiu Celje, najprej kot tehnični urednik, potem kulturni in nazadnje še odgovorni urednik Novega tednika. Drago je pred službo v naši redakciji začel kot ročni stavec v Celjskem tisku, med novinarsko službo pa je uspeš- no končal tudi novinarski štu- dij. Od leta 1982 in do odhoda v Delo se je nekoliko preselil iz novinarstva, saj je delal kot sekretar na celjskem SDLJ-ju. Po vrnitvi iz Dela se je preiz- kusil tudi na podjetniškem po- dročju: 11 mesecev je urejal knjižni katalog v Volfandovi Fit-media. Projekte, ki jih ima pred se- boj, bi težko uresničil, če bi še naprej vztrajal v takšnih služ- bah, ki jemljejo vedno več ča- sa. Ambiciozno esejistično pi- sanje in priprava knjig terja ure in ure študioznega branja, urejevanja dokumentacije in koncentriranega pisanja. Ob izzidu knjige Trta življenja je drago Medved prejel plake- to Reda Svetega Fortunata. Uspeh pa vselej ni zagotovljen. Vendar Drago ni zaskrbljen, končno se potem tudi ne bi od- ločil za svobodnjaka in tvega- nje je tudi del kreativnosti. Verjame v uspešnost svojih naslednjih projektov: mono- grafij Slovenski Dunaj, Samo- stanska kulturna na Sloven- skem in monografije o »nature designu«, ki jo pripravljata skupaj z znanim oblikovalcem Oskarjem Kogojem. ROBERT GORJANC Reševanje letalcev v prostorih Muzeja novejše zgodovine bodo v sredo, 11. novembra odprli razstavo na temo o reševanju letalcev med NOB na Slovenskem. Po kapitulaciji in po zasedbi južne Italije so si zavezniki ustvarili predvsem močne le- talske baze. Njihova letala so dnevno preletavala tudi slo- vensko ozemlje. Marsikatero letalo pa je bilo poškodovano ali prestreljeno. Ce se je le da- lo, so posadke teh letal odsko- čile s padali na ozemlja, ki so bila v partizanskih rokah. Največkrat so bili rešitelji pi- lotov preprosti ljudje, ki so le- talce povabili v hišo, jim nudi- li pomoč, predvsem pa so jih skrivali pred preganjalci in vzpostavili zvezo s partizani. Razstava želi sponrmiti na delež Slovenije v skupnem bo- ju z zavezniki v drugi svetovni vojni, mlajšim rodovom pa prikazati ta del naše zgodovi- ne in ohraniti poznanstva, pri- jateljstva v najhujšem času naše preteklosti. Razstavo so pripravili publicist in fotore- porter Edi Šelhaus, predsed- nik odbora za organizacijo le- talskega muzeja Slovenije Ja- nez Žerovc in muzejski sveto- valec Matija Žgajnar. j^/jp Filharmonija v gosteh v dvorano kina Union pri- haja v sredo, 11. novembra zvečer orkester Slovenske fil- harmonije. Pod vodstvom Marka Letonje bo koncertiral v okviru III. abonmajskega koncerta Zavoda za kulturne prireditve. Izvajali bodo dela Beethovna, Kogoja, Rodriga in Straussa. Solistka na harfi bo Jasna Corrado-Merlak. MP Nekateri sodni procesi pred vojaškimi sodišči in likvidacije na Celjskem v letih 1941 do 1945 8. nadaljevanje Obtoženi so bili v odsotnosti obsojeni na naslednje kazni: Gustav Neufeldt in Deziderij Bitzy na odvzem svobode s prisilnim delom za dobo treh let, dr. Filip Neufeldt pa na odvzem svobode s prisilnim delom za dobo petih let. Vsi trije so bili obsojeni še na iz- gon iz države ter na zaplembo celotnega premoženja. Razen lastnikov podjetja Rudnik in železarna Store pa sta bila pred Vojaškim sodiš- čem mariborskega vojnega po- dročja, senat v Celju, avgusta 1945 obsojena tudi vodilna uradnika tega podjetja, in si- cer: Emil Hruška, podravna- telj podjetja (obsojen 22.8.1945) in Josip Handl, tehnični vodja (obsojen 5.9.1945). Proces proti Avgusti Pacchiaf- fo, solastnici podjetja za pre- delavo in izdelavo predmetov iz plemenitih kovin Knez & Pacchiaffo v Gaberju Proces proti Avgusti Pacc- hiaffo je bil 22.8.1945 pred Vojaškim sodiščem maribor- skega vojnega področja, senat v Celju (v njeni odsotnosti). Obtožnica ji je kot edino kaz- nivo dejanje očitala njeno predvojno članstvo v Kultur- bundu. Kot oteževalno okoliš- čino je sodišče upoštevalo dej- stvo, da je bila obtoženka hči Antona Hruške, ravnatelja štorske železarne in znanega celjskega kulturbundovca, ker je smatralo, da bi ji glede na to morali biti cilji Kulturbunda dobro poznani. Sodišče jo je v odsotnosti obsodilo na odv- zem svobode s prisilnim delom za dobo dveh let, na zaplembo celotnega premoženja in na iz- gubo državljanstva. Proces proti Maksu in Valterju Bergmannu, lastnikoma Celj- ske tekstilne tovarne Sodni proces proti Maksu in Valterju Bergmannu je bil 22.8.1945 pred Vojaškim so- diščem mariborskega vojnega področja senat v Celju (v od- sotnosti obeh obtožencev). Ob- tožena sta bila, da sta svoje podjetje »zavestno vključila v nemško vojno industrijo. Nabavila sta 26 novih strojev, s čimer naj bi se podjetje mo- derniziralo in doseglo čimveč- jo kapaciteto v izdelavi po- trebščin za nemško vojsko. Po- djetje je izdelovalo za nemško vojsko blago za šotore in na- hrbtnike za SS-vojake.« Obto- ženca sta bila v odsotnosti ob- sojena vsak na odvzem svobo- de s prisilnim delom za dobo enega leta, na zaplembo celot- nega premoženja in na izgon iz države. Proces proti članom upravne- ga odbora podjetja Mautner, jugoslovanske tekstilne tovar- ne d.d., Ljubljana in proti vo- diteljem Litijsko-Preboldske tekstilne tovarne d.d. Maribor V tem sodnem procesu, ki je bil 22.8.1945 pred Vojaškim sodiščem mariborskega vojne- ga področja, senat v Celju, je bilo obsojenih skupaj 22 oseb. Sodni obravnavi je prisostvo- val samo en obtoženec (Eme- rih Kieslinger), ostalim ena- indvajsetim pa je sodišče sodi- lo v odsotnosti. Med obsojeni- mi je bilo 17 članov upravnega odbora predvojnega podjetja Mautner, jugoslovanske tek- stilne tovarne d.d., Ljubljana, v sestavu katerega sta bili pre- dilnica v Litiji in tkalnica v Št. Pavlu pri Preboldu. To so bili: Jindrich Belohribek, Ben- zion Bully, Fran Pavlin, Ru- dolf Steiner, Leon Souvan, Makso Antič, dr. Nikola Kon- strenčič, Oton Deutsch, Josip Lukman, dr. Jaroslav Preiss, dr. Vladimir Pevec, dr. Cvetko Erhart in dr. Hans Friedel. Vsi navedeni so bili obtoženi, da so »kot predstavniki Dunajske banke Kreditanstalt-Bankve- rein kot 100-odstotnega last- nika predaprilske delniške družbe stavili navedeno po- djetje na razpolago in gospo- darsko izkoriščanje nemške- mu okupatorju s tem, da so upravičevali okupacijo in dne 20. 5.1941 odstopili kot uprav- ni svetniki, s tem pa povzroči- li, da je isto podjetje, med voj- no spremenjeno v Litijsko- Preboldske tekstilne tovarne d.d. v Mariboru, zadobilo po- polnoma rajhovski upravni svet ter hitlerjanskega ravna- telja Kieslingerja Emeriha.« Hkrati z zgoraj navedenimi so bili na tem sodnem procesu obsojeni tudi ravnatelj in dru- gi člani vodstva Litijsko-Pre- boldske tekstilne tovarne d.d. Maribor, ki so to podjetje upravljali v času okupacije. To so bili: Emerih Kieslinger, Fri- drich Redlhammer, Viktor Hradek, Jožef Pacak in dr. E- rih Hulek. Emerih Kieslinger je bil obtožen, da je kot ravna- telj tekstilne tovarne v Št. Pa- vlu pri Preboldu in v Litiji med okupacijo »nadzoroval in priganjal k čim več j i produkci- ji blaga za okupatorja ter se na ta način stavil na razpolago nemškemu okupatorju, ki je podjetje gospodarsko izkoriš- čal.« Ostali štirje pa so bili ob- toženi, »da so kot odgovorni predstavniki že navedenega podjetja in kot zastopniki Pet- tendorfer Spinnerei und Fe- lixdorfer Weberei A.G. Dunaj IX., Tendlergasse 16, kot 100- odstotne lastnice imenovanega podjetja stavili med okupacijo to podjetje na razpolago in v gospodarsko izkoriščanje okupatorjem s tem, da so jim dobavljali celokupno produk- cijo tovarne, deloma v vojaške svrhe deloma za potrebe raj- hovskega prebivalstva.« Vseh 22 obtožencev je sodiš- če sicer spoznalo za krive, da so storili kazniva dejanja po 14. členu UVS, vendar jih je vse oprostilo. Emeriha Kie- slingerja je sodišče oprostilo krivde in kazni, »ker se je pre- pričalo o resničnosti njegove- ga zagovora, da ni sledil pozi- vu okupatorske oblasti marca 1945 in odposlal v Reich vso zalogo blaga, temveč ta nalog sabotiral tako, da se je ob zlo- mu Nemčije nahajalo v tovarni 470.000 metrov blaga. Tudi naloga, ki ga je prejel septem- bra 1944, da mora demontirati stroje tovarne in iste oddajati v Nemčijo, obtoženec ni storil, ker je bil pač mnenja, da je tovarna z vsem inventarjem last jugoslovanskega naroda.« Ostalih 21 obtožencev pa je so- dišče oprostilo krivde in kazni z naslednjo utemeljitvijo: »ker se pa sodišče ni moglo prepri- čati, v koliko enega ali druge- ga upravnega svetnika zadene ihdividualna krivda pri tem, da je podjetje kot celota go- spodarsko služilo okupatorju, jim ni odmerilo kazni, pač pa je z ozirom na to, da so obto- ženci izvrševali kot kolektiv svoja kazniva dejanja s po- močjo Litijsko-Preboldske tekstilne tovarne d.d. Maribor, izreklo zaplembo te tovarne, kar je v skladu z zakonskimi predpisi kot tudi s pravnim čutom delovnega ljudstva.« Proces proti Valdemarju Ogrisgu in Francu Themlu - lastnikoma podjetja Ogriseg & Themel, Savinjska tkalnica, barvama in apretura, Sv. Pe- ter v Savinjski dolini Proces proti Valdemarju Ogrisgu in Francu Themlu je bil 22.8.1945 pred Vojaškim sodiščem mariborskega vojne- ga področja, senat v Celju. Obravnavi je prisostvoval sa- mo Franc Themel, medtem ko je Valdemarju Ogrisgu sodišče sodilo v njegovi odsotnosti. Obtožena sta bila naslednjih kaznivih dejanj: »že pred oku- pacijo je Ogriseg postal član veleizdajniškega društva Kul- turbund. Napram slovenske- mu živi ju ni bil nikdar prija- zen in se je posebno ob priho- du okupatorja pokazal za za- grizenega hitlerjanca. Pred razpadom Nemčije, nekako sredi aprila 1945, je zbežal v Avstrijo, od koder se ni več vrnil. Za časa okupacije je po- djetje stavil v službo okupa- torja in v tovarni se je izdelo- valo blago za nemško vojsko. Drugoobtoženi Themel Franc je v času okupacije zavzemal vse mogoče gospodarske in vo- jaške funkcije. Bil je Zellenfu- ehrer, od leta 1942 pa do kon- ca leta 1943 pa tudi Sturmfue- hrer, leta 1944 pa je bil sprejet tudi v NSDAP. Tudi on je z go- spodarskim podjetjem, čigar solastnik je, sodeloval z oku- patorjem.« Sodišče je oba obtoženca spoznalo za kriva in je Valde- marja Ogrisga v odsotnosti ob- sodilo na odvzem svobode s prisilnim delom za dobo treh let, na zaplembo celotnega premoženja in na izgubo dr- žavljanstva. Franca Themla pa je sodišče obsodilo samo na zaplembo njegovega deleža pri podjetju. Kot vidimo, je sodiš- če Francu Themlu izreklo pre- cej milejšo kazen kot pa Val- demarju Ogrisgu. Pri Themlu je namreč ugotovilo več olajše- valnih okoliščin, in sicer, »da se je ves čas okupacije zadržal do slovenstva korektno, dalje, da je podpiral OF materialno in tudi drugače vzdrževal zve- zo s partizani ter jim pošiljal razna obvestila.« Proces proti dr. Erihu Zesch- ku, Herti Blaškovič in Hani Mehlen - lastnikom podjetja Tekstilna industrija, d. z o.z., Laško. Proces proti navedenim je bil 22.8.1945 pred Vojaškim sodiščem mariborskega vojne- ga področja, senat v Celju. Vsem trem je sodišče sodilo v njihovi odsotnosti. Obtožni- ca jim je očitala več kaznivih dejanj. Dr. Erih Zeschko in Herta Blaškovič sta bila obto- žena članstva v Kulturbundu, Hana Mehlen pa članstva v NSDAP. Vsi trije pa so bili obtoženi tudi, da so med oku- pacijo »vključili svojo tovarno v nemški organizem in dobav- ljali blago v pretežni meri za vojne svrhe.« Razen tega pa jim je obtožnica očitala, da so dosegli, »da so nemške oblasti dovolile prestavitev strojev iz Gerkmanove tekstilne tovar- ne, katera se nahaja v nepo- sredni soseščini in katere last- nik je bil pregnan. S tem so uničili Gerkmanovo podjetje in zakrivili ropanje slovenske narodne imovine. Iz Gerkma- nove tovarne prevzeto delav- stvo je bilo v novem podjetju terorizirano predvsem po ob- toženki Blaškovič Herti. Nekaj skupin delavcev pa je bilo do- govorno z nemškim delovnim uradom poslano na prisilno delo v Lipnico, na Dunaj in v druge kraje, čeprav bi jim lahko obtoženci preskrbeli na- mestitev v svoji tovarni.« nadaljevanje prihodnjič Št. 44 - 5. november 1992 10 Kuga še preti Na Kozjanskem, v šmarski in šentjurski občini, je manj novih primerov s\injske kuge. razširila pa se je v občini Celje in Žalec, kjer so zabeležili po eno žarišče. V obeh so bili vsi prašiči pokončani. Od pone- deljka pa velja prepoved pro- meta s prašiči, razen za zakol, za občine Šmarje. Šentjur. Ce- lje in Žalec. Doslej so iz šentjurske obči- ne uničili 19 prašičev, ki so zboleli za neozdravljivo svinj- sko kugo. veterinarji pa so mo- rali cepiti blizu deset tisoč prašičev in se oglasiti na več kot dva tisoč dvoriščih. Tre- nutno so razmeroma zadovolj- nejši v šmarski občini, kjer zadnje dni niso odkiili no\-ih primerov nevarne živalske bo- lezni. Približno 250 uničenih živali v tej občini je povzročilo veliko gospodarsko škodo, zadnje pa so uničili v p)etek. V šmarski občini so še vedno pozorni glede prometa z žival- mi znotraj občine, bojijo pa se tudi nekontroliranega prome- ta s sosednjo državo. Na Koz- janskem bo nevarnost obstaja- la dalj časa, saj so ponekod s\-injsko meso, preden so za kugo zvedeli, že pospra\-ili v zamrzovalne skrinje. Ce bo- do njihove morebiti okužene ostanke uporabljali za pomije, jih morajo prekuhati. Sicer pa so v šmarski občini cepili več kot 20 tisoč prašičev. BRANE JERANKO Zadnja poplava brez iiatastrofe Dolgo oktobrsko deže\je je doseglo dva nevarna \Thunca. Prvič se je voda nevarno razli- la 18. oktobra, drugič dan ali dva pred drugo obletnico silo- vite poplave, katerih vse po- sledice še danes niso odprav- ljene. Naj\'išji vodostaj je Sa\inja dosegla v četrtek. 29. oktobra po 22. uri zvečer, ko so v Celju namerili 5,25 metra, medtem ko je bila \išina 18, oktobra na istem mestu 4.95 metra. Med- tem, ko je poplava 18. oktobra imela težišče na Sa\-inji in Dreti, pa je tokrat prišla ne- varnost s smeri Zasavski hribi, Menina planina do Paškega Kozjaka, Nevarni so bUi mali potoki, ki so na hitro prestopi- li s\'oja korita, vsa voda pa se je razlivala in povzročala škodo. Na srečo tokrat večjih škod ni bilo, saj ni prišlo do hujših plazov, uničenih cest, poljšči- ne so v gla\'nem že pospravlje- ne itd. Kjer je bil problem tal- ne vode. so ljudje pomembnej- še stvari pravočasno umaknili, kot so storili tudi z aN^tomobili. Kljub vsemu pa so jo tudi to- krat najslabše odnesli v Zgor- nji Savinjski dolini, kjer so zadnji močnejši nali\i znova opozorili na počasnost odpra- ve kritičnih točk. Pri promet- nih točkah pa je tudi tokrat bil v ospredju podvoz v Tremar- jih. ki je bU zaradi vode več- krat zaprt. Na vso srečo so to kritično točko začeli pred ted- ni odpravljati. T.VRABL V Celju Sa\inja skoraj ne more prestopiti korita, huje je tam. kjer korita ni. Foto: EDO EINSPIELEB Drugič Klic dobrote v Celju Mnogi se še spominjajo lepo uspelega lanskega koncer- ta, ki ga je pripravila celjska Karitas v Golovcu. Gla\TU pobudnik tega koncerta Franci Trstenjak se je odločil, da bo podoben koncert pripra\-il tudi letos in sicer v četrtek, 26. novembra, tudi v Golovcu. Znanih je že precej udele- žencev, ki bodo s svojim nastopom poskušali pomagati, da bo koncert uspel in da bo z njim zbranih čimveč sredstev za pomoč ljudem v stiski. Med drugim bodo nastopili New Swing Quartet, Oto Pestner. Alenka Gk)dec, Helena Blagne, Irena Vrčko\-nik, Nace Junkar, Alfi Nipič, Majda Petan, ansambel Slove- nija. Bratje iz Oplotnice in še mnogi drugi. Organizator, celjski Karitas, želi letos akcijo razširiti, tako da bi se vključile vse regionalne radijske postaje in pomagale tisti dan zbirati pomoč za ljudi, ki jo potrebujejo. Akcija naj bi se zaključila z večernim javljanjem na Valu 202, Koncert bo ob 19.30. uri z osno\Tio mislijo: »Naj ta klic dobrote ne iz\'eni. temveč naj najde odmev v vašili srcih in se razo- deva v nenehni pripravljenosti pomagati stiskanemu člo- veku z dobroto srca.« T.VRABL V Tremariih se je začelo zares Zdaj, ko so zbrana skoraj vsa dovoljenja, že dobrih štiri- najst dni potekajo dela pri gradnji ceste in mostu, ki bo- sta odpravila prometni zama- šek v Tremarjih na magistralni cesti Celje - Laško. Ce bo de- lavcem kolikor toliko služilo \Teme, bodo še letos pripravili traso do začetka mostu in pre- stavili vse komunikacije. Po- seg bo zahteven, saj se križajo ali prepletajo cesta, železnica in Savinja. Vse to je bilo treba uskladiti, da bo čez dobro leto objekt primeren za boljši pro- met. Most bo gradil Ingrad, vsa ostala dela pa opravlja Cestno podjetje Celje. Denar naj bi bil zagotovljen. Ena naj- bolj kritičnih točk (zlasti ob močnejšem deže\'ju) bo tako kmalu postala zgodovina. Na posnetku iz Laškega proti Celju v Tremarju levo stara cesta, desno del nove tra- se, ki je speljan po tra\Tiikih in poljih. TV Foto: EDI MASNEC Zimsko spanje prijateljev mladine? v ponedeljek se je pričela svetoma akcija UNICEFA, imenovana Teden miru, ki bo trajala do nedelje, 8. no- vembra. V humanitarno akcijo, ki so jo poimenovali Medvedek in bar\ice za prijatelje brez do- ma, se je vključila tudi Zveza prijateljev mladine Slovenije. Akcijo so na Zvezi prijateljev mladine Slovenije z velikim pompom napovedovali že pred mesecem dni. Ker nas je v četrtek zanima- lo, kje bodo v Celju zbirali pri- spevke za to akcijo, smo pokli- cali Liano Kalčina Srhoj, se- kretarko Zveze prijateljev mladine Slovenije, ki pa štiri dni pred začetkom akcije o vsem skupaj še ni vedela ni- česar. Kot je povedala, naj bi bilo več znanega »v ponede- ljek, ko se bo akcija pričela«. V ponedeljek pa je razen po- datkov, ki so znani že izpred meseca, povedala le še, da bo- do pomoč (predvsem šolske potrebščine), zbirali v vseh vrtcih, šolah, po krajevnih skupnostih in v gasilskih do- movih. V Gasilskem domu na Deč- kovi cesti v Celju so o tem, da naj bi zbirali kakršnokoli po- moč za begunčke, slišali prvič v ponedeljek, ko sem jih o tem spraševala. Nič bolje ni tudi na celjskih osnovnih šolah - obvestila o akciji so dobili šele v petek, 30. oktobra. Predsednica celjskega Dru- štva prijateljev mladine Anita Žohar pa je v ponedeljek pove- dala, da so od enega glavnih sponzorjev akcije (Delo Ti- skarna) dobili le omejeno šte- vilo plakatov (z opravičilom, da jih več niso uspeli natisni- ti), težava pa je nastala tudi pri vrečkah, v katere naj bi dajali pakete za begunske otroke. Prvič: vrečk ni. In dru- gič: nihče jih ni obvestil o tem, kaj naj bi v teh vrečkah bilo... Zato zaenkrat ugibajo, da gre morda za šolske potrebščine, saj naj bi se pouk za begunske otroke v Sloveniji pričel 9. no- vembra. Kaže, da vsi tisti, ki veno- mer nekaj organizirajo in se v smislu in smeri neizmerne humanitarnosti neprestano trudijo, trenutno spijo zimsko spanje. Ra^no tako kot tisti medvedek na plakatu v omeje- nem številu. Čeprav bi bilo navsezadnje bolj pametno, da bi namesto petdesetih plaka- tov za akcijo, o kateri nihče ničesar ne ve, sponzorji natis- nili recimo vsaj tri zvezke. To je namreč tisto, kar begunski otroci trenutno resnično naj- bolj potrebujejo. NINA M. SEDLAR V spomili Jure Šarlali Pomladnega dne leta 1929 je v vasi Brezje ob Slomu (občina Šentjur) za- gledal luč sveta. Osno\no šolo je obiskoval na Ponik- vi, jeseni leta 1940 se je \'pisal na celjsko gimnazi- jo, katero je obiskoval do leta 1943. Naslednjega leta je bU sprejet na šolo za umetno obrt v Gradcu, vendar jo je po šestih mese- cih zapustil ter se avgusta istega leta pridružil Šer- cerjevi brigadi. Kot rekon- valescen t je dočakal svobo- do in po osvoboditvi nada- ljeval šolanje na gimnaziji v Celju (do 6. razreda), nato pa se je zaposlil ter oprav- ljal različna dela do leta 1968, ko je bil invalidsko upokojen. Jure Šarlah je že od rane mladosti čutil posebno nagnjenje do slikarstva, in- tenzi\neje pa se je lotU sli- ko\me plosk\'e pred dvajse- timi leti, v času, ko ni več čutil razdvojenosti med vsakodnevno službeno ob- veznostjo in njo, ki mu je postala poleg pisanja afo- rizmov primarni pomen njegovega vsakdanjega de- lovnega procesa. Leta 1987 je bU sprejet v Zvezo dru- štva slovenskih likovnih umetnikov in od tega leta dalje tudi prisoten na vseh društvenih razstavah. In pozno jesenskega dne, ob hladnem pišu vetra, smo te pospremdli tja, kamor sonce zahaja in čemur se ni mogoče nikomur izogniti. Ustaidlo se ti je srce. Tako je zahtevala tvoja usoda. Smrt je bila močnejša od tebe. Boril si se z njo, ji kljuboval, na koncu pa si ji podal roko, da te je pope- ljala na pot onostranske večnosti Skoraj dve deset- letji sta minili, ko sva se spoznala. Tam, v kultur- nem hramu, kot si poime- noval Likovni salon. Sprva bežno, z vsakdanjim bese- dičenjem, kot so ga ljudje pač navajeni. Potem pa sva počasi, korak za korakom odpirala vrata sveta, ki je obema bU blizu - umetnost. Veliko si vedel o njej. Bila ti je napoj, življenjska slast, prepuščal si se njene- mu objemu. Živel si z njo in soustvarjal brez komplek- sov, v obsesiji barve in z in- stinktom, ki ja razkrival tvojo notranjo senzibilnost. Živel si s Celjem, vsrkaval njegov utrip in s kritične distance, brez dlake na je- ziku, beležil dogodke, ki niso bili ravno v ponos »grofovskemu mestu«. S počasnimi koraki si dnevno premerjal svoje mesto Celje. Z besedami si nemalokrat ustvarjal nena- vadne situacije, diverzijo na tedanjo družbeno in kulturno situacijo in na malomeščansko mentalite- to. Morda so te zaradi tega imeli ljudje za »posebne- ža«. Kdo ve? Poznah so te, pa čeprav hiso nikoli vsto- pili v tvoj svet duhovne svobode. A tistih, ki si jim ponudil čistega vina, je bilo malo, a toliko bolj prepoje- nih z globino tvoje iskreno- sti Radi smo te imeli. ALENKA DOMJAN Johan Andrinsifi Tiha je ostala Adrinska domačija v Ljubnici pri Vi- tanju, kjer je smrt iztrgala moža, očeta in dedka Ivana Hor\'ata. Johan pa ni bil le dober mož in oče, bilje tudi priljubljen sosed, sodela- vec in prijatelj. Ko so ga leta 1932 dali v zibel kot šestega Simono- vega otroka, mu je bilo usojeno, da bo imel težko življenjsko pot. Otroku mu je umrla mama, po končani šoli pa je štirinajstletnik odšel za več let služit h kmetu Vrancu. Tam so ga imeli radi ter ga vzeli za svojega. Pozneje je delal kot sekač pri Gozdnem go- spodarstvu v Vitanju. To je bil čas, ko ni bilo motorne žage in zaščitnih sredstev: njegovo orodje so bili ročna žaga, sekira in cepin. Na delo je odhajal v začetku kar peš. Po poroki z Adrin- sko Marjano so bili v to- plem družinskem ognjišču bogatejši za tri otroke, zgradila sta lepo hišo in tu- di gospodarsko poslopje. Tudi v pokoju je z veseljem pomagal vsakomur, po- trebnemu pomoči Vsi, ki smo Adrinskega Johana poznali, ga bomo ohranili v lepem in nepo- zabnem spominu. F.JURAČ Srečanje vltanjskih starostnikov Kraje\'ni odbor RK Vitanje je 25. oktobra letos v jedilni* \'itanjske Osno\'ne šole pripravili že tradicionalno srečanje na starejših krajanov. Program, ki so ga pripravili odborniki RK, je bil zelo prisi čen. Častitljive Vitanjč^ike je sprejela predsednica RK Adel Pačnikova, nastopil je ansambel Bratje iz Vitanja, vitanjsl osnovnošolci pa so izvajali pevske točke. Vabila na prireditev so poslali 178 starostnikom - vsem, ki s že dopolnili 70. leto. Od njih se je srečanja udeležila približn polovica. FRANTO MAROSEf Št. 44 - 5. november 1992 11 Plaz v Tevčah pred razpletom Grožnja z zaporo vseh cest, ki so jo pred meseci napoveda- li krajani v Tevčah v KS Mari- ja Gradec, je rodila prve sado- ve. Problemi z Lahomnico in plazom v Tevčah se sedaj rešu- jejo hitro. Plaz v Tevčah je s površino 110 hektarov največji v Slove- niji, potreben pa bo temeljitih posegov, če bodo hoteli zago- toviti varno življenje ljudem, ki imajo tam domove. Na pla- zovitih tleh, ki so povzročila največjo škodo koncem leta 1989, je 32 hiš s 35 stanovanji, 108 prebivalci, 24 gospodar- skih poslopij in pet čistih kme- tij. Ljudje živijo v stalni nego- tovosti, kaj bo ob vsakem po- slabšanju vremena. V zadnjih mesecih so bile na plazu skupaj z Lahomnico opravljene temeljite študije, ki jih je vodil prof. Silvan Vid- mar z oddelka za gradbeništvo in geodezijo FAGG Ljubljana. Po opravljenih raziskavah so na Izvršnem svetu občine La- ško pripravili sestanek, na ka- terega so bili povabljeni vsi, ki bi lahko pomagali pri rešitvi plazu, sodeloval pa naj bi tudi minister za varstvo okolja Mi- ha Jazbinšek. Ta je bil službe- no zadržan, je pa poslal dva svoja pomočnika Breclja in Ahčanovo. Za rešitev celotne- ga objekta bi potrebovali 322 milijonov tolarjev. Iz vira re"- publiške solidarnosti za od- pravo naravnih nesreč bodo dobili 20 odstotkov od celotne vsote, 30 milijonov pa bodo dobili še iz sredstev proračuna za leto 1993. Ta sredstva bodo izključno porabili za nadaljnd ureditev Lahomnice, ki je v sklopu plazu. Do takrat, ko bodo dobili ta obljubljena sredstva (kako bodo prišli do manjkajoče razlike še ni zna- no), pa jih bodo nadomestili s sredstvi iz občinskega prora- čuna. To pomeni, da se delavcem Nivoja ne bo treba umakniti z delovišča in bodo z delom nemoteno nadaljevali. Dela pri odpravi posledic neurja leta 1989 se bodo nada- ljevala v treh fazah: najprej ureditev Lahomnice, nato za- jetje zalednih vod v peščenja- ku na vrhu plazu s prestavitvi- jo ceste in ureditvijo kanaliza- cije ter ureditev potrebnih drenaž. Ob nadaljevanju del pa bo- do strokovnjaki nadaljevali tudi z opazovanjem obnašanja plazu, za katerega prof. Silvan Vidmar, kot velik strokovnjak za to področje, meni, da se ver- jetno ne bo nikoli popolnoma umiril. Storiti pa je treba vse, da bodo ljudje na zdaj proble- matičnem področju zaživeli mimo in varno življenje. TONE VRABL Odprli so butiii Borovo Firma Borovo trade d.o.o. iz Celja je v ponedeljek odprla Butik, ki je prvi te vrste v Slo- veniji, sedaj pa načrtujejo še dva in sicer v Domžalah ter Rogaški Slatini. V butiku lahko po soraz- merno ugodnih cenah kupite obutev, torbice, bižuterijo, spodnje damsko perilo in ra- zlične dodatke, od denarnic do pasov. Gre za ekskluzivno po- nudbo izdelkov izključno iz uvoza. Butik je odprt od 7.30 do 19. ure. Borovo trade d.o.o. je v bi- stvu podaljšek bivših Borovih prodajalna, ki so se preobliko- vale v podjetje, registrirano v Sloveniji. V naši državi je 55 takšnih prodajaln z več koz 220 zaposlenimi. V celjski pro- dajalni jih je zaposleno 12. Vse vrste obutev nabavljajo od ra- zličnih prodajalcev, potem ko se je proizvodnja v Borovu za- radi vojnih razmer ustavila. Delati pa sta že začela obrata v Donjem Miholcu in Listu. EP Referendum o samoprispevicu v Grižah v krajevni skupnosti Griže so se odločili, da bodo po- novno pripravili referendum za krajevni samoprispevek. Kakšen bo program, kako se nanj pripravljajo in kdaj bo, o tem predsednik sveta KS Griže Jože Jančič: »Glede na vse številnejše predloge krajanov smo se v vodstvu krajevne skupno- sti odločili ponovno ponuditi svojim krajanom v razmislek predlog programa novega samoprispevka za hitrejši razvoj kraja. Razprava je po- kazala, da se s programom krajani strinjajo. Na zborih krajanov so program potrdi- li, zajema pa tiste najnujnej- še naloge, ki bi jih radi v na- slednjih petih letih uredili. . Sredstva iz samoprispevka bi se porabila za ureditev kanalizacije, pokopališča, modernizacijo krajevnih cest, obnovo vodovoda, adaptacijo šole, ureditev pločnika Griže - Zabukovica, za potrebe vaških skupnosti, razna vzdi-ževalna dela in druga manjša dela. Referen- dum bomo izvedli istočasno z državnimi volitvami 6. de- cembra. Samoprispevek bo- do plačevali krajani, ki stal- no prebivajo na območju KS Griže, odstotek plačevanja pa bo naslednji: krajani, ki prejemajo osebni dohodek iz delovnega razmerja, bodo plačevali 1 odstotek od bruto osebnega dohodka, upoko- jenci od mesečnih pokojnin 0,75, kmetje, lastniki zem- ljišč 5 odstotkov od kataster- skega dohodka, pogodbena dela 1 odstotek od bruto zne- ska izplačila, občani, ki opravljajo dejavnost kot po- stranski poklic, po stopnji 2 odstotka od dobička. Seveda pa bodo plačeva-- nja samoprispevka oprošče- ne socialno šibke družine. Če bo referendum uspel, ga bo- mo plačevali pet let.« TONE TAVČAR Več denarja za krajevne skupnosti Iz občinskega proračuna bodo za delovanje krajevnih skup- nosti žalske občine dodatno zagotovili 4,2 milijona tolarjev. Sredstva za krajevne samouprave se bodo torej povečala za 34,4 odstotka. Plače tajnikov krajevnih skupnosti pa se do konca leta ne bodo povečale in bodo takšne kot so bile avgusta, kar velja tudi za zaposlene v državni upravi. j y Drugi konjski sejem Konjerejsko društvo Mozirje in ZKZ Mozirje sta nedavno ] organizirala drugi konjski sejem plemenskih konj. J Na prodaj so bila žrebeta in kobile haflinške ter slovenske hladnokrvne pasme, vzrejena na celjskem ter koroškem; območju. Na sejem so konjerejci pripeljali okrog 30 konj. Veliko >. je bilo tudi obiskovalcev, kupčij pa bolj malo. Sejem je takole ] ocenil Edi Staroveški, ki dela na zavodu za živinorejo in veteri- ' narstvo v Celju: »Ugotavljamo, da so že več let težave s prodajo žrebet. Organiziranega odkupa ni, zato so na iniciativo rejcev i pristopili v ZKZ Mozirje v organizacijo sejma konj. S prodajo je '. tako: firbcev veliko, denarja malo, tako da ne bo sklenjenih ; veliko kupčij. Mislim pa, da so se stiki vzpostavili, kupcem smo ] pripravili kataloge z naslovi in pričakujem, da konji ne bodo šli: za meso, da se bo torej reja nadaljevala.« »P TAVČAR • Borci 3. brigade VDV Nedavno je bila v prostorih kmeč- kega turizma na domačiji Levovnik v Mislinji seja brigadne skupnosti borcev 3. brigade VDV. Organiziral jo je 4. koroški bataljon. Sejo je pripra- vil predsednik brigadnega odbora Milan Kožuh. Brigadno skupnost borcev 3. briga- de VDV sestavljajo borci, organizira- ni v štirih bataljonih, kot so delovali med vojno: v Revirsko-Savinjskem, Kozjanskem, Pohorskem in Koro- škem bataljonu. Odbor brigade ima svoje seje najpogosteje v Trbovljah, kjer ima brigada domicil. Borci so se najdlje zadržali ob pro- slavi 50. obletnice ustanovitve parti- zanskih brigad. Edini so si bili v oce- ni, da je bila to lepa in veličastna proslava, brezhibno organizirana. Bi- la pa je slabo predstavljena širši slo- venski javnosti. Udeležba je kljub te- mu presenetila celo organizatorje. Poročila so podali vsi predsedniki bataljonskih odborov, ki so govorili predvsem o stikih z borci in o sreča- njih, ki so jih v letošnjem poletju ime- li vsi bataljoni. Tone Delak - Igor, tajnik odbora brigade, je udeležence sezaninil z bo- dočimi volitvami. Borci so člani ra- zličnih strank, zato na tovrstne opre- delitve ne bodo vplivali. Sprejeto pa je bilo načelo, da bodo borci podpira- li le tiste stranke, ki v svojih progra- mih priznavajo, podpirajo in spoštu- jejo prispevke NOB za osvoboditve slovenskega naroda. FRANJO MAROŠEK Koren(ček) velikan Martin Mohar iz Slatine pri Ponikvi se rad pohvali z letošnjim rekordnim pridelkom. Na njivi je izkopal čudo, ki je na prvi pogled koren- ček, ko pa ga bolčje pogledaš, ugotoviš da je le- ta velikan. Skupaj ga je za 113 centimetrov, posebno dolga pa je korenina. Ivan pravi, da korenje že »spipleš« tako veliko, vendar da bi pri tem ostala tako dolga korenina, pa še ne. Pripravljen je celo staviti, da takšnega ni izpulil »lihče. EDI MASNEC Na Pot čez Kozjak Planinsko društvo Zlatarne Celje vabi vse ljubitelje gora na Pot čez Kozjak, ki bo v nedeljo, 8. novembra, z odhodom ob 6. uri s posebnim avtobusom s parkirišča na Glaziji. Obvestilo pohodnikom po Levstikovi poti Vse zainteresirane planince obveščajo, da bo letošnji Pohod po Levstikovi poti od Litije do Čateža v soboto, 14. novem- bra. Odhod bo ob 6. uri, z železniške po- staje v Celju. Prijavite se lahko še do 11. novembra. MOJCA MAROT Z Javnimi deli lepši kraji V žalski občini opravlja jav- na dela deset delavcev. V kra- jevnih skupnostih Prebold, Polzela in Tabor po dva, v mestni skupnosti Žalec pa štirje. Vsepovsod so z oprav- ljenim delom zadovoljni. Na Polzeli so med drugim uredili bankine v dolžini do- brih pet kilometrov, uredili park Senek ter očistili poko- pališče, v Preboldu pa so oči- stili pločnike in križišča, ure- dili park pri kopališču, izko- pali jarke za odvodnjavanje ter opravili še več del na in ob cestah. Tudi v Taboru so po- pravili nekaj makadamskih cest, uredili bankine ob cestah ter na sploh skrbeli za čistejše okolje. V naslednjih dneh bodo opravili še nekaj vzdrževalnih del na cestnih odsekih. Delav- ci, ki opravljajo javna dela v Žalcu, pa so skrbeli za ureje- nost parkov in cvetličnih na- sadov, čistili ulice in skrbeli za urejanje zelenic. Poleg tega so očistili most čez Savinjo, ure- dili pokopališče, ski-beli za ureditev prometnih znakov ter čiščenje poti in odtočnih jar- kov na Skafarjevem hribu in ureditev okolice pločnika in kolesarske steze ob cesti Žalec - Griže. Vsepovsod so opravili še več manjših, a vseeno po- membnih vzdrževalnih del. Za javna dela so v žalski občini porabili dobrih 812 milijonov SIT, vrednost opravljenih del pa je nekjakrat večja. V Žalcu menijo, da bi bilo potrebno iz- vajanje javnih del opravljati v vseh krajevnih skupnostih. Ne le zaradi novih delovnih mest, pač pa tudi zato, ker se tako spreminja odnos ljudi do varstva okolja. JANEZ VEDENIK Št. 44 - 5. november 1992 12 Dva napada sta premalo Tekme hokeiistov Cinkarne so športni hit Celja Tribune celjskega drsališče so bile v petek in torek na derbijih hokejskega pr\'enstva z Ble- dom in Olimpijo polne, hokejisti Cinkarne pa so v zadnjem obdobju po popularnosti povsem zasenčili druge celjske športe. Nemalo zaslug za preobrat ima eden najboljših slovenskih hokejistov, reprezentančni napadalec Tomaž Vnuk, ki je poleti prišel iz Olimpije. »V Tivoliju je bilo po lanski sezoni precej nesoglasij in nezadovoljstva. Nekateri igralci smo bili po zapletih z upravo kratkomalo ne- zaželjeni in zato s prestopom ni bilo posebnih težav. V hokeju se še ne obračajo večje vsote denarja, tako da pri mojem prihodu v Celje niso bile v ospredju finance, marveč ugoden dogovor z vodstvom kluba,« je ozadje za mno- ge kar presenetljivega prihoda v Celje komen- tiral 22-letni Tomaž Vnuk. Hokej je že vseskozi domena Ljubljane in Gorenjske. V čem je najbolj vidno zaostajanje Celja? Razlike so predvsem v notranji organizira- nosti klubov. Pri Olimpiji je vse uigrano in tekoče vpeljano, vendar so tudi v Celju opazni bistveni premiki na bolje. Izbral sem okolje, ki živi za hokej, tribune so na derbijih polne, v drugem delu prvenstva s štirimi najboljšimi klubi pa bo naša igra še bolj udarna in pri- vlačna. Dvorano Tivoli ste zamenjali za odprto dr- sališče, kjer se zaradi meglic občasno sploh ne vidi do nasprotnega gola. Celje je zdaj edino slovensko drsališče na prostem, toda že v začetku septembra je bil led, kar je toliko bolj hvalevredno. Odprto drsališče za nas ni nobena prednost, tako kot ni ovira igranje v dvoranah; na rezultat lahko veliko bolj vplivajo navijači. Zanimanje za ho- kej je ogromno in ob preudarnih odločitvah in vlaganjih bi lahko v nekaj letih ogradili ob- jekt. Za vami je tudi ena sezona v Westem Hoc- key League v ZDA in Kanadi. Kakšne so iz- kušnje? Organizacija je brezhibna. Za prvo moštvo vso sezono kandidira 40 igralcev, pri Olimpiji 25, pri Cinkarni pa samo 15 in trener nima nobene možnosti izbire. Selekcioniranje se v ZDA in Kanadi začne zelo zgodaj, uveljavlje- ne so šole za hokejske trenerje in igralce, ne- nehno se vodijo različne statistike. Polno je malenkosti, ki pa pri hokeju navsezadnje po- menijo zelo veliko. Cinkarna je po uvodnih kolih skoraj enako- vredna najboljšim, toda »power-play« z igral- cem več ni nobena prednost. Zakaj? Majhen igralski kader so zdesetkale poškod- be, tako da proti Bledu sploh nismo imeli dveh popolnih napadov. Na ledu smo nekateri brez premora ostali tudi po pet minut, moči poidejo in v odločilnih trenutkih ni zbranosti. Zato z igralcem manj redko ubranimo gol, v napadu pa naredimo skoraj vse, le pri zaključnih stre- lih zatajimo. Manjka nam tudi nekaj športne sreče, do drugega dela prvenstva pa bomo od- pravili še zadnje pomanjkljivosti in potem Bled, Olimpija in tudi najboljše jeseniško mo- štvo ne bodo nepremagljivi. ŽELJKO ZULE ................■■ . .JE^j;^^ Obramba in napad O.K. Po štirih prvoligaških kolih imajo rokometaši Celja Pivo- varne Laško ob popolnem iz- kupičku pred najbližjimi za- sledovalci Presadom, Gore- njem, Novo Opremo in Slova- nom že tri točke naskoka. Ce- ljani so doslej dosegli največ golov (93) in jih prejeli naj- manj (62), v povprečju so torej zmagovali s 23:15. Najbolj učinkovita sta Šerbec in Jeršič s po 19 goli, sledijo Pungartnik 15, Šafarič 9 in Leve (ob tekmi manj) 8, gole pa je doseglo še pet igralcev. V lanski sezoni so Celjani od 44 možnih točk osvojili 39, ob upoštevanju štirih tekem nove sezone je njihov izkupiček v slovenskem državnem pr- venstvu 90-odstoten. Skupaj so dosegli 664 zadetkov (lan- sko prvenstvo 571), kar pome- ni 25,5 na srečanje. Rekordna ostaja zmaga iz prejšnje sezo- ne proti Pomurki v Celju s 27:11, za gol manj pa so pred slabim mesecem v 2. kolu na- digrali ptujsko Dravo. Na lestvici strelcev SRL vo- di lanski zmagovalec Počervi- na (Presad) z 32 goli, na dru- gem mestu pa sta z dvema za- detkoma manj Likavec (Ja- dran) in Glaser (Dobova), na katerega bodo Celjani še pose- bej popazili na sobotnem go- stovanju v- Krškem, kjer igra domače tekme novinec v ligi Dobova. Do konca jesenskega dela bodo Celjani gostovali pri Pomurki, Rudarju in Gorenju, bolje obiskano dvorano Golo- vec pa pričakujejo proti Ja- dranu, Presadu in Slovanu. • DEAN ŠUSTER Nogomet Slovenslca liga 13. kolo: Publikum-Kompas 2:1 (0:0), strelca: Goršek, G. Blatnik; Rudar-Koper 6:3 (2:1), strelci: Vidovič, Cvikl 2, Golač, Arlič 1; Steklar-Gorica 0:0. Vrstni red: Olimpija 19, Ljubljana, Mura 18, Maribor 17, Studio D 16, Rudar, Naklo 15, Kompas, Zagorje 14, Gori- ca, Publikum 12, Koper 11, Slovan, Nafta, Steklar 10, Izo- la, Železničar 9, Potrošnik 5. tl.slovenska liga 11. kolo: Era Šmartno-Na- predek 2:0 (1:0), strelca: Ma- lus, Maglica, Vevče-Dravinja 3:0 (0:0). Vrstni red: Rudar (T), Triglav, Primorje 17, Istragas 16, Avtobum 13, Medvode 12, Domžale 11, Gidos, Tabor Ja- dran, Dravinja 10, Dravograd, Vevče, Era Šmartno 9, Koro- tan 8, Ilirija 5, Napredek 2. lil.slovensica liga 11. kolo: Pohorje-Hmezad 0:1 (0:0), strelec: Mavrek, Pa- pirničar-Pobrežje 2:1 (1:0), strelca: Guček, Kirbiš. Vrstni red: Bel trans 17, Impol 16, Pa- pimičar 15, Kovinar, Ižakovci 13, Pohorje, Pobrežje 12, Ro- gašovci, Kungota 10, SI. Gra- dec 9, Lipa, Hmezad 8, Rače 6, Aluminij 5. MNZ Celje Zaostala tekma 6. kola: Šentjur-Ljubno 3:2. Vrstni red: Hrastnik 12, Svoboda 11, Zreče 9, Šentjur, Kovinar 8, Odred 7, KIV Vransko 6, Ljub- no 4, Rudar (S) 3, CR Krško 2., Košarka Slovensica liga Moški: zelena skupina - 9. kolo: Comet-Unicom 102:91 (46:38), strelci: Nerat 30 Gole 28, Šmid 20, Mijovič 13, Zelez- nikar 11; Rogaška-Ježica 87:76 (54:34), strelci: Novako- vič 36, Jurkovič 19, Sušin 10, Tabak 9, Virant 8, Cerar 4, Ti- šma 1; Tinex-Elektra 97:93 (47:48), strelci: Rizman 30, To- mic 14, Leskovšek 13, Bogataj 11, Dumbuya, Pleše j 9, Mac- kovšek 5, Sevšek 2. 10. kolo: Ježica-Comet 78:79 (41:44), strelci: Nerat 27, Gole 20, Šmid 17, Železnikar 7, Šrot, Mijovič 4; Slovan-Roga- ška 78:71 (36:32), strelci: No- vakovič 24, Virant 15, Jurko- vič 13, Sušin 6, Cerar 5, Tišma 4, Tabak, Petovar 2; Elektra- M. Marcus 80:86 (43:49), strel- ci: Rizman 30, Dumbuya 14, Plešej, Tomic 8, Lipnik 7, Mackovšek 6, Lesko všek 5, Bogataj 2. Vrstni red: M. Mar- cus 19, Comet, Slovan 17, Ti- nex 16, Rogaška 15, Jezica, Unicom 13, Elektra 10. Rdeča skupina — 9. kolo: Pol- zela-Inpos 70:61 (28:33), strel- ci: Cencelj 21, Tumšek 18, Ur- banija 13, Cizej 9, Vasiljevič 7, Benčan 2 za domače, Pipan 17, Nidorfer 13, Strašek 9, Med- ved 8, Kitek 6, Hochkraut, Starovasnik 4 za goste. 10. ko- lo: Inpos-Idrija 92:82 (41:42), strelci: Pipan 29, Starovasnik, Medved 23, Nidorfer 8, Her- man 5, Hochkraut, Urankar 2; Podbočje-Polzela 82:72 (44:37), strelci: Cencelj 26, Ci- zej 15, Tumšek 11, Kuhar 7, Vasiljevič 4, Škrabe 3, Urbani- ja, Rovšnik, Mlakar 2. Vrstni red: Miklavž 20, Maribor 18, Idrija, Polzela, Kokra, Inpos 15, Podbočje, Olimpija ml. 11. Ženske - 6. kolo: Odeja-K. Afrodita 59:65 (27:24), strelke: Jurše 22, C. Jezovšek 9, Germ 8, Pešič, A. Jezovšek, Kokolj, Majstorovič 6, Škegro 2. Vrst- ni red: Jezica 12, Apis 11, K. Afrodita 10, Odeja, Jezica ml. 9, Kranj 8, Mibex 7, Jesenice 6. Il.slovenska liga Moški - 5. kolo: MIK Fre- bold-P. Laško 93:90 (45:41), strelci: Govc 36, Turk 27, Čr- nila 7, Kuder 6, Anžlovar, Udrih, Tavčar 4, Širše, Pola- uder 2, Lesjak 1 za domače. Trobiš 19, Covič 18, Blatnik 15, Dumik, D. Lapomik 11, Blagotinšek, Zdolšek 3, La- pornik, Vrhovec 2 za goste. Vrstni red: Zagorje, MIK Pre- bold, Slivnica 9, P. Laško, SI. Gradec 8, Rudar, Radgona, Bi- strica 7, Ruše 6, Meja 5. Ženske - 6.kolo: Slovan- Metka 88:67, Comet-Pomurje 60:53. Vrstni red: Comet, Met- ka 9, Slovan (s tekmo manj) 8, Domžale 7, Sežana, Novo me- sto 6, Šentvid 5, Pomurje 4; Litija izstopila iz lige. Območna liga Moški: vzhod II - zaostali tekmi 2. kola: Šentjur-Polzela B 102:42, Hrastnik-Jelša 95:77. 4. kolo: Šentjur-Con- verta 73:78, Hrastnik-Podče- trtek 104:78, Jelša-Polzela B 71:86. Vrstni red: Šentjiir (s tekmo več) 7, Converta, Hrast- nik 6, Rogla, Polzela B 5, Pod- četrtek 4, Jelša 3. Rokomet Slovenska liga Moški - 4. kolo: P. Laško-Aj- dovščina 19:15 (9:6), strelci: Šafarič, Jeršič 4, Tomšič, Šer- bec 3, Begovič, Pungartnik 2, Ocvirk 1; Gorenje-Slovan 15:15 (8:9), strelci: Rozman 5, Tome 4, Plaskan 3, Ocvirk 2, Osjteršek 1. Vrstni red: P. La- ško 8, N. oprema, Presad, Go- renje, Slovan 5, Ajdovščina, Rudar, Drava 4, Ribnica 3, Ja- dran, Pomurka 2, Dobova 0. Ženske: 5. kolo - modra sku- pina: Mlinotest-Velenje 20:19 (11:6), strelke: Hudej 8, Katic 4, Oder, Fale, Vidmar, Kur- manšek 2. Vrstfti red: Olimpija 10, Mlinotest 9, Krim 7, Kranj 4, Velenje 3, Polje 0; bela sku- pina: Žalec-Branik 30:27 (17:16), strelke: Dolar 10, By- lina 7, Kline 5, Golob 4, Gor- bulina, Kučera 2i Vrstni red: Oprema 9, Burja 7, Žalec 6, Branik 4, Izola, N. mesto 2. Odbojka Slovenska liga Moški - 3. kolo: Pomurje- Šempeter3:2(-12,-10,3,4,10). Vrstni red: Salonit, Pionir, Kamnik 6, Olimpija, Pomurje 4, Šempeter, Granit 2, Bled, Fužinar, Žirovnica 0. Ženske - 3. kolo: Topolšica- AbesTradeO:3(-5,-5,-8),Gor- nji grad-Rogoza 3:0 (12, 8, 5). Vrstni red: Krim, HIT Gorica, Koper 6, Abes Trade 4, Bled, G. grad. Tabor, Kočevje 2, To- polšiea, Rogoza 0. Il.slovenska liga Moški - 5. kolo: Celje-Brezo- vicaO:3(-10,-6,-5),Mislinja- Braslovče 3:0 (7, 8, 2), Topolši- ca-Izola3:l(ll,13,-9,2).Vrst- ni red: Topolšiea 8, Ljutomer, Črnuče, Izola, Vileda ml, Me- žica 6, Brezovica, Salonit ml, Braslovče, Pionir ml. 4, Misli- nja 2, Celje 0. Ženske - 5. kolo: Mislinja- Braslovče 3:0 (6, 8, 9). Vrstni red: Mislinja, Vital, Pionir 8, Triglav, Cimos ml, Prevalje, Mežica 6, Ptuj 4, Rogoza ml, Tabor ml, Braslovče 2, Šentvid 0. Hokej Slovenska liga 10. kolo: Cinkarna - Bled 4:7 (0:1, 3:1, 1:5), strelci: Vnuk, Ščurjenko, Ostrožnik, Rojšek; 11. kolo: Cinkarna - Olimpija 3:5 (1:1, 0:1, 2:3), strelci: Vnuk, Rojšek, Žolek. Vrstni red: Bled 22, Olimpija 18, Cinkarna 12, Jesenice 10, Triglav 4, Slavija 0. Kegljanje Slovenska liga ženske - 5. kolo: Gorica - Emo 3:5 (2450:2531; Miško- vič-Šeško 396:407, Ušaj-Gro- belnik 1:0 (445:443), Okroglič- Tkalčič 0:1 (391:441), Karad- žič-Lesjak 1:0 (425:378), Ve- lišček-Kardinar 0:1 (367:447), Čeme-Petak 1:0 (426:415). 6. kolo: Emo - Fužinar 8:0 (2468:2343; Kardinar-Gašper 1:0 (416:391), Ledinek-Merkač 1:0 (411:410), Tkalčič-Cigler 1:0 (436:381), Grobelnik-Har- nold 1:0 (391:382), Šeško-Les- nik 1:0 (441:433), Petak-Ko- drun 1:0 (373:346). Vrstni red: Emo (s tekmo več) 12, Ljublja- na 10, Triglav, Fužinar (s tek- mo več) 6, Gorica, Adria 4, Konstruktor, SI. Gradec 0. Moški — 5. kolo: Žalec-Rudar 3:5 (4908:4963; Dobrajc-No- vak 1:0 (804:800), Krajšek- Gantar 0:1 (784:837), Kačič- Burja 0:1 (777:800), Jakopo- vič-Stoklas 0:1 (822:838), Gma j ner-Mažgon 1:0 (902:885), Kompan-Goljuf 1:0 (819:803). Vrstni red: Kon- struktor 10, Gradiš 7, Fužinar, Rudar 6, Tekstina 5, Brest 4, Donit 2, Žalec 0. Il.slovenska liga Moški - 2. kolo: Mikro data link-Domžale 7:1 (5229:4973; Mileč, Cene, Vodeb, Salobir, Sivka 1), Ingrad-Hrastnik 6:2 (4912:4859; Klinar, Topič, Ro- mih, Lipo všek 1). Ženske - 2. kolo: EmoD-Izo- la 6:2 t2318:2239; Razlag, Gri- vič, Verdnik, Zupane 1). Judo Slovenska liga 11.kolo: Ivo Reya-Impol 8:6 (25:14), zmagali: Cuk, Imamo- vič, Spasovič, neodločeno: Ko- šir, Novkovič, poraz: Sadžak, Anderle. Vrstni red: Ivo Reya 22, hnpol 18 itd. Atletika_ Maraton NY Moški: 322. Kranje (Vel), 510. Marguč (Konj), 689. Pire (Ce), 1063. Svržnjak (Vel), 1150. Mulej (Ce), 1170. Sker- lep, 1468. Lipičnik, 2802. Brečko, 3287: Slivar, 4600. Podvratnik; ženske: 3479. Go- lob, 15967. Lužnik, 17238. Jer- čič (vsi Vel). Št. 44 - 5. november 1992 13 V pokal evropski prvakov še Judolstl Po kegljavkah Ema in rokometaših Celja Pivovarne Laško so judoisti moštva Ivo Reya tretji celjski klub z ekipnim naslovom slovenskih državnih prvakov. Do konca prvenstva so sicer še tri kola, toda s sobotno zmago proti Impolu imajo Celjani ob obeh zmagah v medsebojnih zmagah že štiri točke prednosti in bodo naslednje leto nastopili v pokalu evropskih prvakov. Naslov je največji uspeh v 16-letni zgodovini kluba (prvi začetki juda v mestu ob Savinji sicer segajo v leto 1958), ki doslej niti v bivših jugoslovanskih prvenstvih ni bil nikoli najbolje uvrščen slovenski klub. Naslov so osvojili (z leve): Stanko Anderle (nad 95 kg), Vitomir Spasovič (do 95 kg), Mile Sadžak (do 86 kg), Fadil Imamovič (do 78 kg), Miroslav Novkovič (do 71 kg), Štefan Cuk (do 65 kg) in Rok Košir (do 60 kg). Foto: EDO EINSPIELER DrugollgaškI derbi novincu Na derbiju 5. kola drugoligaškega prvenstva za košarkarje MIK Prebold-Pivovarna Laško se je v nabito polni osnovnošolski dvorani zbralo blizu 400 gledalcev, ki so novinca v ligi popeljali do zmage nad favoriziranimi Laščani. Obe ekipi sta po četrtini pfvenstva v najožjem krogu kandidatov za uvrstitev v končnico, v kateri bosta igrali po dve ekipi iz obeh drugoligaških skupin (na zahodu brez poraza vodi Kraški zidar iz Sežane pred Litijo). Prvak mini-lige štirih bo neposredno novi član SKL, preostale tri ekipe pa bodo igrale play-out s peto, šesto in sedmo ekipo rdeče SKL. V enem številnih bojev za žogo so se znašli (na sliki z leve) D. Lapomik, Govc, Trobiš, Kuder (11), Šoštarič (15) in Dumik (12). Foto: EDI MASNEC Odločal je žreb o nagradah stavnice Gol- drng loto je prvič odločal žreb, saj je bilo v 6. kolu med 70 kuponi osem pravilnih napovedi: P. Laško - Aj- dovščina 1, Afrodita - Ural- mash 2, Publikum - Kompas 1, Ivo Reya - Impol 1, Cin- karna - Olimpija 2. Žreb je za nagrajence 6. kola izbral: Aleša Hriberni- ka iz Polzele (7000 tolarjev), Andreja Jerovška iz Celja (5000 tolarjev) in Marijo Srabotnik iz Celja (4000 to- larjev). V naslednjem kolu bo nagradni sklad znova os- novnih 10 tisoč tolarjev. V naslednjem kolu pri ko- šarkarski teicmi tip O pomeni podaljšek. Za sodelovanje bodo v poštev prišli kuponi s poštnim žigom sobote, 7. novembra, ali če bodo naj- kasneje do 12. ure oddani v nabiralnik pri vhodu v na- šo stavbo. Petakova na SP Jutri se bo v Tomaszovv^ MazoM^ieckem na Poljskem začel svetovni pokal v kegljanju za posameznike. V obeh konkurencah bo nastopilo po osem državnih prvakov, Slovenijo pa bosta zastopala Biserka Petak (Emo) in Franc Kirbiš (Konstruktor). Najprej bodo kegljači opra- vili kavlifikacijski nastop in jih na osnovi rezultatov raz- delili v dve skupini, v katerih se bodo z neposrednimi dvoboji (50 lučajev) pomerili vsak z vsakim, v finalu pa enakouvrščeni še za končna mesta. Slovo Afrodite Košarkarice Kozmetike Afrodite so z ruskim Uralmas- hom izgubile obe tekmi 2. kola pokala Ronchetti in tako sklenile svoj prvi nastop v evropskem pokalu. V Moskvi so po vodstvu s 13 točkami izgubile z 68:91, povratno tekmo v domači dvorani pa brez Pešičeve in večji del tudi brez Juršetove z 79:83. Najboljša je bila Cveta Jezovšek z 31 točkami. Četrtek, 5.11._ Košarka Slovenske Konjice: Comet- Slovan (11. kolo moške SKL 19). Petek, 6.11. Hokej na ledu Jesenice: Jesenice-Cinkama (12. kolo SHL, 19). Košarka Zreče: Rogla-Šentjur (5. ko- lo območne lige, 18). Sobota, 7.11._ Judo Celje: Ivo Reya II, Šiška, Koper; Nova Gorica: Ostrož- no, Nova Gorica, Branik (tro- boja 3. kola II. SJL, 17). Kegljanje Medvode: Donit-Žalec (6. kolo I. moške SKL, 16); Preva- Ije: Korotan-Emo II (3. kolo II. ženske SKL, 16). Košarka Rogaška Slatina: Rogaška- M.Marcus (20), Polzela: Polze- la-Kokra, Ljubljana: Unicom- Elektra (11. kolo moške SKL, obe 19); Rogaška Slatina: K.Afrodita-Mibex (7. kolo ženske SKL, 18); Laško: P.La- ško-Ruše, Prebold: MIK Pre- bold-Sl.Gradec (6. kolo II. mo- ške SKL, obe 19); Celje: Met- ka-Sežana (19. 30), Novo me- sto: Novo mesto-Comet (7. ko- lo II. ženske SKL, 15); Podče- trtek: Podčetrtek-Jelša (5. ko- lo območne moške lige, 19). Namizni tenis Celje: Ingrad-Gorica (10), Ingrad-Primex (II. moška SNTL, 16). Nogomet Žalec: Hmezad-Kovinar, Veržej: Beltrans-Papirničar (12. kolo III. SNL); Šentjur: Sentjur-Zreče, Krško: CR Kr- ško-Ljubno, Senovo: Rudar- Hrastnik, Brežice: Svoboda- Odred, Štore: Kovinar-KIV Vransko (8. kolo MNZ Celje, vse 14). Odbojka Žalec: Šempeter-Kanmik (4. kolo moške SOL, 19.30); Celje: Abes Trade-Kočevje (16. 30), Koper: Koper-Gornji grad (18), Maribor: Rogoza-Topol- šica (4. kolo ženske SOL); Bra- slovče: Braslovče-Celje, Ka- nal: Salonit ml-Topolšica (6. kolo II. moške SOL); Braslov- če: Braslovče-Ptuj (6. kolo II. ženske SOL). Rokomet Krško: Dobova-P.Laško, Slovenj Gradec: N. oprema- Gorenje (5. kolo moške SRL); Velenje: Velenje-Polje (vse 19), Žalec: Žalec-Izola (6. kolo ženske SRL, 18). Nedelja, 8.11, Kegljanje Celje: Vanovškov memorial (od 9.ure). Nogomet Izola: Izola-Publikum, Bel- tinci: Potrošnik-Steklar, Ma- ribor: Maribor-Rudar (14. ko- lo SNL); Slovenske Konjice: Dravinja-Avtobum, Kranj: Triglav-Era Šmartno (12.kolo II. SNL, vse 13. 30). Sreda, 11.11._ Košarka Velenje: Elektra-Rogaška (18), Škofije: M. Marcus-Co- met (20), Celje: Inpos-Maribor (19. 45), Maribor: Miklavž- Polzela (12.kolo moške SKL, 19); Rogaška Slatina: K. Afro- dita-Kranj (8. kolo ženske SKL, 19); Slovenj Gradec: SI. Gradec-P.Laško, Maribor: Slivnica-MIK Prebold (7. kolo II. moške SKL, obe 17). Št. 44 - 5. november 1992 14 Tovarna novic. Domišljavo? Niti ne. Dnevno informativni program Ratlia Ceije od znotraj Kaj so novinarski prispevki na radiu? Najbolj pokvarljivo blago. Seveda tudi na Radiu Celje. Torek. Okrog pol sedmih se zajeten kup faksov z agencij- skimi novicami od STA-ja (Slovenske tisko\-ne agencije), ki so celo noč padali iz našega Canona. potem, ko jih upora- bijo kolegi Lz jutranjega pro- gi-ama. znajde na mizi v. d.u- rednika dnevno-informati\-ne redakcije Roberta Gorjanca. Robi sicer ne pride s prazno glavo v službo, saj si ogrodje širšega jutranjega pregleda dogodkov (prejšnjega dne in napovedi novih) sestavi že pozno zvečer .po spremljanju slovenskih mfonnativnih od- daj in večkrat tudi hiTaške Slike na sliko. Pi'emetavanje faksov, poslu- šanje pr\'ih infoiTnativnih od- daj Radia Slovenija zato služi predvsem pre\eijanju: dovolj je. da spustiš kakšen pomem- ben dogodek, »ki se je pravkar zgodil«^. Ob vsej natančnosti in analitičnosti ostalih veš. da se je dan začel zanič in da je že pokvarjen. Po sedmi uri se začnejo ner- vozne minute. V mapo Poročil ob 8.00 se začnejo u\TŠčati re- gionalne vesti. Najprej redigi- ranje tekstov, ki so napisani prejšnjega dne in morajo ta dan biti objavljeni. »Na kaj še danes ne smemo pozabiti? Kaj bomo dali na pn-o mesto? Ne- kaj moramo privleči iz občin. Kultura in spori bosta dali stnakturo. Čez nekaj minut so Poročila že razpozna\Tia. Zač- ne se lovljenje in sekiranje no- \inai'jev. zaradi česar imajo Robija nekateri že na vse zgo- daj poln kufer. Ta pa pra\i: »Zdajle jih pri\-ijem. potem bodo tako ali tako vsi v cajtn- gu." Potem papirji prihajajo v mapo in napetost se poleže. Tone Vrabl prinese tonski pos- netek in urednik se veseli, ker bo še nekaj več bar\e. en glas več. Rlinute tečejo in se približu- jejo osmi. V no\inarsko redak- cijo se privaU Theo Bostič in se brez prevelikega debatiranja loti branja teksto\'. Kot bi tre- nil so teksti tudi že v studiu. Zvočni avizo Poročil ob 8.00 in čez nekaj minut je ura in pol jutranjega dela že pospravlje- nega. Zdaj pa dve bolj mirni uri do Novic ob 10.00. Kavica in \'mes se Robi spet spravlja na novinaije. "Mape so prazne.^ tarna. Začenja pa se tudi do- govarjanje za Kroniko ob 17-h. osrednjo informativno oddajo na Radiu Celje. Kaj storiti s celjskimi vladnimi in parla- mentarnimi zdrahami. »Ivana, ne gi-e brez komentarja.« teč- nari Robi. Irena obljubi izjavo o predlogu novega zakona o lastninjenju. Brane je precej privlekel iz Šmarja in Šentjur- ja. Janez napoveduje turistič-r no bilanco. Želj ko pripravlja komentar o celjski atletiki. Robi se odloči, da tudi od Ma- teja nekaj izvrta, čeprav se ta dan na kulturi nič ne dogaja. Ob enih je že jasno, da bo to vse v Kroniki. »Danes bo pre- bavljivo.« je zadovoljen Robi. »Manjka nam samo še eksklu- zivni dogodek. Da recimo res izvolijo celjskega premierja,« še premišljuje. Oki-og poltretje predaja Ro- bi popoldanski ekipi Novice ob treh in še nekaj naroči za Kroniko. Od četrte do pete de-: žumi moderator zbira najbolj sveže agencijske no\ice, teh- nik pa že pripravlja trakove Z. .zv^aounu. eidiU«. Mima.^ ode. števanje minut do petih. Vrst- ni red materiala bo ostal, saj nič ne kaže. da bi se v desetih minutah zgodile poplave, ni novic o kakšni novi tragediji na Sloveniki in nič diugega preteresljivega iz črne kroni- ke, nobenega velikega štrajka, noben strankarski voditelj ni odstopil in nobena banka ni zamrznila dvigovanja deviz. Hvala bogu. Radio Celje. Ura je 17. Na \Tsti je osrednja informativna oddaja Kronika. Pred mikro- fonom je Kamilo Lorenci. Telefaks pa medtem že silo- \'ito bruha nove novice. Zače- nja se nov ciklus uporabe naj- bolj pokvarljivega blaga. ROBERT GORJANG REVIZIJA RUMENEGA CE Kandidati za očitice Na valoiiJi »ta hip drugega najboljšega regionalnega ra- dia« si lahko poslušalci česti- tajo in pozdravljajo ali pa se kregajo in pljuvajo. V obeh primerih zaenkrat še ni omeji- tev niti v izrekanju superlati- vov do najbližjih niti v stresa- nju arogance do neenako čute- čih. Pni si sladkajo vodico ob nedeljskih popoldnevih, drugi pa nabijajo impulze v zgodnjih petkovih večerih. Rumeni CE bi se lahko imenoval tudi "Demokracija d.o.o.«. Odgovornost je kajpak omejena le na voditelja odda- je. Ce poslušalka, na primer, zbrca drugače mislečega po- slušalca (ah obratno) m pri tem mimogrede uporabi kakš- no iz arzenala "fuckoffovske poezije-. ji je pač lažje pri sr- cu. Oddaja kot takšna je v bi- st\-u filter poslušalskih fru- stracij. Te pa so večplastne, ta- ko da vseskozi - ne glede na temo - visi v zraku \-prasanje: kdo je kriv'^! Ker je običajno gla\Tii osumljenec preveč splo- šen pojav — vlada & parlament - si je treba izmisliti drugega, bližjega ali bolj dosegljivega. V tem-primeru nekakšnega su- per\'izorja. Cest moi. Od tod potemtakem očitki o zaneslji- vem tovarišu t. i. rdeče sodrge. Odkar smo v Barometru Ru- CE napraiili anketo na sicer banalno temo — ali je ta oddaja res zadnji ostanek boljševizma v Celju'^ - mi je res nekoliko manj črno pri srcu. 90 odstot- kov poslušalcev Rumenega CE je prepričanih, da temu ni ta- ko. Tistih 10 ostotkov oz. dva od dvajsetih (jako reprezenta- tiven vzorec) pa itak ne bom nikoli prepričal, da je parano- ja ozdravljiva. In potem je pri- šla na \Tsto osrednja tema. Če- tudi sem imel v rokaiu bolj zanimivo in konkretno kost. sem kljub vsemu vrgel drugo, nekoč nekomu obljubljeno... Dajte, zdaj pa popljuvajte Dr- novškovo vlado. Kje pa! Nekaj se jih je obesilo na ministrico Puharjevo. nekdo je Janši oči- tal razsipništvo. ostali pa sojo. ali glorificirali ah obdolžili za revščino, v kateri žnijo. Eni so celo menih, da je za nesprejet- jeprivatizacijskega zakona se- veda kriva vlada, ne pa parla- ment. 7 Ja. ko se zjutraj zbudiš, pri- deš v staro službo in na lepem ugotoviš, da je firmi nekdo za- menjaj identifikacijsko tablo. Novo ime. po možnosti anglo- saškega izvora. Naslednji dan ti razložijo, da so se sprivatizi- rali. Brez tebe. Čao. Tisti, ki so nedaino prisega- li na travo v zameno za samo- stojnost, je seveda ne bodo mkdar povohali. Kvečjemu kakšen joint. Zato razmišljam, da bi v Ru- menem CE v kratkem uvedh novo rubriko: »poslušalci oči- tajo in pozdravljajo«. Na pri- mer: »Dragemu ministru dr- . Dimitriju Ruplu želi veliko sreče na njegoii turneji po Kozjanskem poslušalec Franci iz Celja. Njegova dična stevar- desa pa mu pošilja kup pika- polonic...« Ali pa: »Ljubernu pesniku in politiku Cirilu Zlobcu, ki si je drznil popac- kati lik narodnega junaka Ja- neza Janše, privoščim mobitel, da bi lahko v svoji kleni pesni- ški govorici izklepetal še kakš- no državno skrimost. ne da bi se pri tem prisluškovalci mu- čili z dešifriranjem njegovih metafor. Bivši vezist Polde z Ljubnega ob Savinji« Skratka, nekako v tem stUu. Komurkoli in karkoU: bivše- mu direktorju, zavodu za za- poslovanje, komunali, trener- ju, bivši punci, šoferju avtobu- sa ali tajniku kraje\ne skup- nosti, če že hočete. Vi pošljete tekst, mi izberemo glasbo. Premislite, bes je minljiv, za- kaj si ne bi dali duška takrat, ko vas zagrabi Peti vogai Ali se pred zadnjim krogom izbora najbolj simpatične so- proge \-idnejsih slovenskih po- litikov že lahko \-prašamo: bo ta laskav naziv pripadel Tatja- ni Podobnik, ki v tej akciji predstavlja Slovensko ljudsko stranko? Sploh pa: ali bo opo- zicija, ki trenutno zaseda naj- \-isja mesta na lestvici simpa- tičnosti lepših polo\"ic, po tej plati ugnala vladajočo koali- cijo? Zanesljive odgovore bomo vedeli že v naslednji šte\ilki Novega tednika, ko se bo pro- jekt »Peti vogal« tudi zaklju- čil. Sicer pa bo marsikaj jasno tudi po jutrišnjem zadnjem kolu v oddaji Rumeni CE, ko bosta s pomočjo poslušalcev gospo Podobnikovo na pr\'em mestu lahko ogrozili le še go- spe Bavčarjeva in Malenškova. Pn,'o so kandidirali Demokra- ti, drugo pa Liberalci. Duša Bizjak in Helena Za- kelj sta v predzadnjem kolu imeli spremenljivo srečo. Biz- jakovi so poslušalci namenili oceno 8,30, Žakljevi pa le 6,50. Bralci NT pa so nam prek ku- ponov poslali naslednje ocene: Bizjako\-i so prisodili 7,80, Žakljevi pa 7,73. T.i. ponderi- rana aritmetična sredina torej znaša: Duša Bizjak 8,05 in He- lena Zakelj 7,12 točk. Lestvica še dve imeni manjkata do popolnosti naše lestvice. Ti dve se bosta pojavili že pri- hodnji teden. Ali se bo takrat \Th lestvice kaj spremenil? To-. krat se ni. Ljubica Hortner Bavčar je v osmih letih zakona z Igorjem Bavčarjem, ministrom za no- tranje zadeve RS in predsedni- kom Demokratske stranke preživela marsikakšno uro v strahu za svojega moža. Od procesa proti četverici, do voj- ne, ko ga je videla enkrat sam- krat, in danes, ko je njen mož izpostavljen marsikateri ne- varnosti. Na ramenih 3 7-letne Ljubice leži skrb za 8-letno Špelo in dom. Poleg spada še služba zdravnice v šolski am- bulanti v Tacnu in specializa- cija splošne medicine. Kljub temu si kot dobra mati vzame čas, na noge natakne drsalke ali kotalke in pogumno sprem- lja Špelo na igrišče. Včasih se družina odpravi na ribolov. Ob kakšni vodi Igor zbrano muhari, žena in hči pa se pote- pata po gozdu in iščeta gozdne sadeže. Ljubica ni članica no- bene strainke, vendar obstaja nek slovenski politik, ki ga resnično občuduje in ceni. Njen mož. Njegovim politič- nim odločitvam popolnoma zaupa, zato nikoli ne poskuša vplivati nanj. Vesna Malenšek je prepriča- na, da je najlepša vloga na sve- tu vloga babice. Pri 51-ih Ves- na razvaja dve vnučki: Nežo in Nino. Dedek Neže in Nine ter Vesnin mož je Danijel Malen- šek, generalni sekretar Libe- ralne stranke Slovenije. Vesna sicer ni članica nobene stran- ke, se pa strinja s pogumnim delovanjem Liberalne stranke in njenega posebej opaznega člana Vitomirja Grosa, saj ver- jame, da prejšnega sistema ni mogoče korenito spremeniti na fin in uglajen način, pač pa odločno in dokončno. Po izo- brazbi je stomatologinja, ven- dar že 15 let dela kot strokov- na sodelavka pri predstavni- štvu Galenice v Ljubljani in slovenske zdravTiike informira o novih zdravilih. Delo ima Vesna rada, vendar že sedaj kuje načrte za čas, ko bo upo- kojena in bo končno imela čas za kakšno potovanje. Ko vre- me dopušča, je Vesna na do- mačem vrtu, pozimi pa šiva in še rajši plete. Neži in Nini no- vih puloverjev in rokavic zlepa ne bo zmanjkalo. MANICA JANEŽIČ Tečaj za napovedovalce Sredi oktobra smo začeU s tečajem za nove napovedovalce in moderatorje, ki ga vodi naša znana radijska in TV voditeljica (pa tudi naša radijska kolegica) g. Ida Baš. V slušateljsko skupino je prevzela pet kandidatov, ki so selekcija več kot 60 udeležencev letošnje avdicije Radia Celje. Toliko jih je pač ostalo na situ. Vsem, ki na avdicijskem situ niso ostali, se zahvaljujemo za '3dziv in žeUmo, da ostanejo prijatelji Radia Celje. Tistim pa, ki ste že v rokah svoje radijske »profesorice«, pa želimo predvsem trdno voljo in uspešen tečaj. Foto: E.EINSPIELER št. 44-5. november 1992 15 Odgovor na vprašanja g. Drevenška 1. članstvo v Stalni konfe- renci lokalnih skupnosti Slo- venije G. Drevenšek je član IS. Na seji dne 11.3.1992, kjer je g. Drevenšek bil prisoten, je na moj predlog, da se mesto Celje včlani v Stalno konferenco lo- kalnih skupnosti, sprejel IS sklep: »IS načelno podpira pristop k ustanovitvi SKLSS ter pred- log za članstvo Celja v tej or- ganizaciji, občinski skupščini pa predlaga, da s pristopom počaka, dokler ne bo izdelan program dela stalne konferen- ce ter znane finančne obvez- nosti, ki izhajajo iz članstva.« G. Drevenšek je tudi član celjske skupščine. Skupščina je na seji dne 9.4.1992 raz- pravljala o včlanitvi Celja v Skupnost slovenskih mest. Na seji je g. Drevenšek bil pri- soten. Skupščina predloga gle- de na stališča razprave in sta- lišča IS ni sprejela. Dne 15.4.1992 je bilo mestu Maribor sporočeno, da predlog za včlanitev zaenkrat ni pod- prt iz razlogov IS, to je da se izdela program in ocena stro- škov, nakar se bo o stvari po- novno odločalo. Mesto Maribor na to pismo do danes ni odgovorilo. Pričakovati bi bilo, da so g. Drevenšku jasne odločitve pri katerih sodeluje. 2. Skupnost obmejnih občin SV Slovenije Občina celje ni obmejna ob- čina. Članstvo v skupnosti ob- mejnih občin je ne zadeva in k skupnosti obmejnih občin SV Slovenije ni bila vabljena. 3. Lokalna samouprava Prizadevanja občine Žalec za regionalno uveljavitev so stvar te občine in so njena pri- zadevanja na tem področju ra- zumljiva. Še zlasti, ker je v tej občini več močnih središč, ki bodo verjetno postale samo- stojne občine. Celjani Žalča- nom želimo, da bi novo lokal- no samoupravo uredili v sploš- no zadovoljstvo in sam želim pri tem županu Dobniku nmo- go uspeha, ki ga bomo vsi ve- seli v predvideni skupni po- krajini. 4. Obisk g. Bemratha G. Bemrath je župan v pri- jateljskem mestu Grevenbro- ich. Je član nemškega parla- menta (Bundestag), predsed- nik komisije tega parlamenta za notranjo politiko, v nem- škem političnem življenju vplivna osebnost. G.Bernrath je mnogo pripomogel s svojimi stališči in vplivi ob osamosva- janju Slovenije, pa tudi ob drugih priložnostih (npr. po- plavi). Kot predsedniku občine mi pripada pravica povabiti po- samezne osebnosti na obisk. Na vabilo se je g. Bemrath na moje in tudi zadovoljstvo me- sta Celje odzval. O tem obisku je bila obveščena javnost z no- vinarsko konferenco dne 25.10.1992. O delu Komisije za medna- rodne odnose, katere delo se ocenjuje kot uspešno, kot o de- lu drugih komisij, bo skupšči- ni posredovano redno poro- čilo. Pripomba: Ni v navadi, da se odgovori posredujejo po javnih medijih. Toda, ker so bila objavljena vprašanja, je prav objaviti od- govore. ANTON ROJEČ, Celje Zakaj zna Celje Izgubiti sejem? i. Zelo pomembno je, da je od- govor na zgoraj postavljeno vprašanje prišel kar izpod istega peresa. Domnevni avtor članka in novinar Brane Piano ugotavlja, da skuša politika zaseči celjski obrtni sejem. Glavni namen tako napisane- ga članka je: z napihnjenim naslovom pritegniti bralca, ga primerno razburiti in mu takoj nato ponuditi vest, s katero prikažeš zle namene in umaza- nost lokalne politike. Takšnih člankov v podobnem slogu se je nedolgo tega pojavilo več v raznih časopisih. Seveda, skoraj istočasno, saj koordina- cija »vrlih skrbnikov celjskega sejma« deluje dobro uglašeno! Za primer si obudimo naslov istega avtorja v reviji Obrtnik, ki naj bi bil strokovni časopis obrtnikov. Dobro obveščeni novinar ugotavlja v svojem slogu: Tretja ofenziva liberal- cev - propadla. V nadaljevanju ne pljune po lokalni politiki, temveč po politični stranki, ki domnevno ruši temelje celj- skega sejma. Liberalna stran- ka naj bi po mnenju avtorja skušala kar sredi Celja izpo- driniti svoje volilce - obrtnike! Ni kaj! Dober konstrukt, ki ga je bila v ne tako daljni prete- klosti zmožna samo še kakšna JNA ali pa njeni »užaljeni« pisci. Ker predvidevamo, da bo »samostojni« novinar še upo- rabljal svoje obrtniško znanje, želim osvetliti še drugo plat medalje. Te pa vrli novinar očitno ne pozna, saj dogajanja v celjski skupščini navadno ne spremlja. Dejstvo, da je po- djetje Celjski sejmi, d.o.o. v popolni družbeni lasti govori v prid temu, da so člani UO sejma tudi poslanci celjske skupščine. Očitno pa nikogar ne moti, da se s sestavo UO ukvarja skupščina in njena komisija. Za člana UO sejma sta predlagana dva poslanca, ki bosta znala prisluhniti šir- šemu interesu. Prvi - g. mag- .Knafelc kot predsednik Ob- močne GZ in drugi — g. Gracer kot dolgoletni obrtnik in član Obrtne zbornice. Glede na to, da so člani UO sejmov izbrani na osnovi interesov, smo imeli poslanci nekaj pripomb tudi na ostale člane, čeprav ne na vse. Sprejeli smo kompromisni predlog, ki upošteva vsaj dva poslanca v UO. Čudi pa nas dejstvo, da je ravno članstvo poslancev v UO sporno, med- tem ko drugi člani UO niso sporni, pa bi tudi lahko bili! Zavedati se moramo, da so pred nami nekatere spremem- be na področju obrti in podjet- ništva. Pogrešamo jasno opre- delitev med omenjenima poj- moma. Z novo zakonodajo bo postalo jasno, da je že v dose- danji strukturi članstva Obrt- ne zbornice veliko podjetni- kov. Teh se g. Leopold Drame tudi najbolj »otepa«. Mogoče zato, ker je tudi sam podjet- nik! Slišati je namreč, da ima delež v firmi STEP, ki ima že več let pomembno vlogo pri celjskih sejmih. Dobiček je pač treba »kanalizirati«. Konec koncev - če bomo Ce- ljani MOS želeli imeti v našem mestu, ga bomo tudi organizi- rali. Zasluženi tolarji pa naj ostanejo lepo doma in se naj porabijo za razvoj Celja. MATJAŽ ŽELEZNIK, Celje Zakaj zna Celje Izgubiti sejem? II. Na članek, ki je bil objavljen v Novem tedniku dne 22.10.1992, bi rad kot ome- njeni v tem članku odgovoril na nekaj trditev g. Piana, saj sem prepričan, da je podatke, ki jih je objavil, dobil od ljudi, ki so se naenkrat zbali za MOS, zavedajoč se, da bo po novi preobrazbi v podjetju Celjski sejmi precej več nadzo- ra kot ga je bilo dosedaj. Z novo preobrazbo ŠRC Go- lovca v Celjske sejme je stood- stotni lastnik SO Celje po sta- tutu dolžan imenovati upravni odbor, katerega potrdijo po- slanci skupščine in je tej skupščini tudi za poslovanje odgovoren. Vanj sem bil pred- lagan tudi jaz kot poslanec te skupščine (ne pa kot trdi g. Pi- ano simpatizer Liberalne stranke). Po mnenju komisije je v predlogu za upravni odbor bil predlagan samo eden po- slanec te skupščine, kar pa je po mnenju skupščinske komi- sije premalo. Kot poslanec v DPZ-ju te skupščine in dol- goletni uspešni obrtnik (po za- konu tudi član obrtne zborni- ce) sem bil predlagan za člana upravnega odbora celjskih sej- mov namesto g. Javorška, ki je tudi obrtnik, ni pa poslanec. Resnica, ki vam je bila zamol- čana, ali pa je niste hoteli za- pisati, je, g. Piano, da sem jaz obrtnik, ki ne izhajam iz vrst zagrizenih privržencev g. Dra- meta, predsednika OZ Celje. Če bi bil »njegov«, verjetno strahu pred tem, da hočemo simpatizerji Liberalne stranke v Celju speljati sejem y Kranj, odveč. Bojim se pa, da je neka- tere člane OZS in OZ Celja naenkrat strah pred kontrolo, ki jo bo imelo podjetje Celjski sejmi z postavitvijo upravnega odbora. Podatki, da se ogrom- no denarja, ki ga ustvari MOS v Celju, pretaka na relaciji Golovec - Step iz Maribora ni- so čisto nedolžni. Kot pošten občan mesta Celje, predvsem pa kot poslenec skupščine, si ne dovolim, da o meni pišete neresnične stvari in me obto- žujete, da kot privrženec Libe- ralne stranke poskušam spra- viti MOS v Kranj. To je, g. Pi- ano, navadna laž, sicer pa lju- dje in obrtniki, ki z mano dela- jo in me poznajo, o tem mislijo popolno drugače kot vi. Glede simpatiziranja z Li- beralno stranko pa hvala za objavljeno reklamo, kajti več kot bo takih simpatizerjev Li- beralne stranke v Celju, kot sva g. Leskovšek in jaz, manjša bo vrsta čakajočih na Zavodu za zaposlovanje. ROMAN GRACER predsednik Liberalne stranke Zakaj zna Celje Izgubiti sejem? III. Avtor članka piše o občutlji- vih zadevah, ki jih ne pozna, zaradi tega bom skušal bralce seznaniti z dejanskim stanjem. Letos smo v Celju praznovali 25-letnico, ko smo celjski obrtniki razstavljali svoje iz- delke v improviziranih prosto- rih na stadionu Kladivarja, v raznih šolah in končno smo razstavljali v dvorani Golovec. Po zaslugi tedanje poslovne skupnosti, ki jo je vodil g. Ura- njek, pozneje se je preimeno- vala v poslovno skupnost For- mator, ki jo je uspešno vodila do nedavnega gospa Majda Trogar, je celjski sejem postal zanimiv, saj je vsako leto pri- našal več dobička. Pred pri- bližno 13. leti je takratno obrt- no združenje zaslutilo, da se da z organizacijo sejma dobro zaslužiti. Ustanovili so meša- no podjetje STEP s sedežem v Mariboru v letu 1990, ki je prevzelo organizacijo MOS v sodelovanju z vodstvom Go- lovca. Vse do danes je to teklo kot po maslu, z reorganizacijo športno-rekreacijskega centra Golovec, ki se bo preoblikoval v Celjski sejmi d.o.o. v 100 od- stotni družbeni lasti, katere lastnik bo občina Celje, pa se čutijo ogroženo Obrtna zbor- nica Slovenije in Step Mari- bor. Zaradi tega so dvignili vik in krik, saj bo njihov vpliv na organizacijo sejma bistveno manjši kot doslej. Celjani no- simo v času sejma vse posledi- ce velikega pretoka obiskoval- cev, medtem ko gre pretežni del dobička od sejemskih sto- ritev v Maribor in Ljubljano. Spor, ki je nastal, ali bo v upravnem odboru na novo organiziranega podjetja g. Grecer ali g. Javoršek ni bi- stvenega pomena, saj sta oba le orodje peščice ljudi, ki želijo tudi v bodoče razpolagati z re- zultati, na katere niso upravi- čeni. Da bi preslepili bralce Novega tednika so si izmislili, da želimo celjski liberalci se- jem prestaviti v Kranj. Ko- mentar na takšno obrekovanje pa bi bil, da celjski sejem ni vreča krompirja. V zadnjem času so pogosti napadi v vašem časopisu na našo stranko. Liberalna stran- ka v Celju je kot vse druge stranke legalna. Smo stranka delodajalcev, ki zaposljuje pretežni del delavcev v zaseb- nem sektorju, velika večina delodajalcev pa so že tudi čla- ni naše stranke. Pogosti napa- di na g. Grosa so neupravičeni, saj je tudi sam obrtnik, njegovi nastopi v skupščini pa so ko- rektni in pošteni, saj je sam velik poštenjak. Poslanci Li- beralne stranke so v času Pe- terletove vlade uspeli izposlo- vati, da se obrtnike oprosti plačila prometnega davka na repromaterial. Neposredne za- sluge za to veliko opravljeno delo ima predvsem g. Brezar, takratni minister za obrt. Obrtna zbornica Slovenije, ki je velik zaveznik prejšnjega režima in sedanje vlade, ni bi- la sposobna takšnega podviga, pa čeprav je to večkrat posku- šala. Stanetu Krambergerju Nadaljevanje na 18. strani Št. 44 - 5. november 1992 Pristolni se igrajo siepe miši Invalidov v Celju pristojni ne ^šmlrglalO'' Na problematiko arhitek- tonskih ovir v Celju invalidska društva že vrsto let zaman opozarjajo. Julčka Kralj je pa- raplegična in ima vedno teža- ve, kadar mora po opravkih v Celje. V Slovenskih Konji- cah, kjer stanuje, je drugače. »Tam se gibljem neovirano, v vse javne objekte lahko vsto- pim brez tuje pomoči. Pisno smo se invalidi v Konjicah že obrnili na predsednika občine. Sprejel nas je, si vzel čas za nas in veliko od tistega, za kar smo mu povedali, da nas teži, je v praksi obrodilo sadove. Da je v Konjicah stanje zadovolji- vo, pripisujem v veliki meri posluhu za telesno prizadete občane. Župan si vedno vzame čas za nas, če nas sreča na ce- sti, nas ogovori. V Celju je dru- gače. Sami smo že zaprosili za sprejem pri predsedniku celj- ske vlade, pa nismo dobili niti odgovora. Včasih imam obču- tek, da pristojne službe niti ne poznajo naših težav. Nekoč so nas predstavniki Zavoda za planiranje in izgradnjo pova- bili na sestanek v zvezi z od- pravo arhitektonskih ovir in v imenu društva sem se ga udeležila. Nastal pa je pro- blem, ker so ga sklicali v dru- gem ali tretjem nadstropju ob- čine Celje, zato so me morali odpraviti kar na hodniku. Pri- čakovali so namreč, da bo v imenu paraplegikov prišla zdrava oseba, zato mi je bilo kar neprijetno, ko sem se mo- rala opravičevati in razlagati, da mi sami vodimo svoje delo, brez zdravih sodelavcev,« pri- poveduje Julčka Kralj. »Krivdo za to, da se pravil- niki v praksi ne upoštevajo, pretežno pripisujemo projek- tantom in izvajalcem del, pa tudi občinskim inšpekcijskim službam. Že pri pregledu pro- jektne dokumentacije in pred izdajo gradbenega dovoljenja bi morali ugotoviti, ali lahko invalid na vozičku pride skozi vrata, ali lahko uporablja stranišče in podobno. Zaveda- mo se, da je vsak kvadratni meter zelo drag, vendar me- nim, da bi morali najti denar za odpravo arhitektonskih ovir. Ne zahtevamo, da se mo- rajo projektanti in izvajalci del dosledno držati pravilnika, ki natančno predpisuje, kako naj bo objekt zgrajen, da bo nemoten vstop omogočen tudi invalidnim osebam. Za nas je pomembno, da odpravijo arhi- tekturne ovire na tistih stav- bah, kamor moramo nujno večkrat po opravkih. Takšnih je v Celju šest, pa vendar ni videti, da se bo kaj uredilo. Kaže, da bodo na to še najbolj mislili v SLG Celje.« Demonstracije za budnico pristojnim Sredi oktobra so se sestali predstavniki vseh invalidskih organizacij iz Celja. Po bese- dah Jožeta Berlingerja, pred- sednika Društva paraplegikov celjske regije, v občini Celje izstopa skrajno malomaren odnos do reševanja težav zara- di arhitektonskih ovir, ki te- lesno prizadetim občanom onemogočajo neovirano in enakovredno vključevanje v življenje in delo. Med drugim so v sklepe zapisali: »Če se pri- prave na sanacijo grajenih ar- hitektonskih ovir, začenši z občinsko stavbo, ne pričnejo vidno realizirati še letos, bomo ob mednarodnem dnevu inva- lidov organizirali demonstra- cije po mestu Celje v znak pro- testa zaradi zapostavljenosti te problematike pri pristojnih na občini Celje.« Vzorni le pošta, bolnišnica in LB v Vodnikovi Ko sva se z Julčko Kralj od- pravili po mestu, je ugotavlja- la, da so invalidi najbolj neje- voljni, ker ne morejo brez tuje pomoči v prostore skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja, v zdravstveni dom, na občino, sodišče, v gle- dališče in lekarno. »Na občini, na primer, inva- lide, ki smo na vozičku, ovira stopnica, ki je pred vhodom v prostore, namenjene poslo- vanju s strankami. V društvu smo že večkrat dali pobudo, da bi to rešili, vendar nismo bili uspešni. Če so nam z občine sploh odgovorili, so običajno rekli, da ni denarja, potem so se pojavile težave pri spomeni- škem varstvu, kjer so nam obi- čajno zatrjevali, da takšna re- šitev, kot smo jo predlagali, ni sprejemljiva. To sicer razume- mo, vendar smo prepričani, da strokovne alternativne rešitve obstajajo, z malo dobre volje in s kančkom posluha za teles- no prizadete občane bi se mar- sikaj dalo narediti.« Težave nastopijo tudi, ko hoče invalidna oseba v celjsko mestno lekarno. »Teh dveh stopnic invalidi ne moremo premagati, tudi človek z opor- nicami bi imel težave,« pravi Julčka Kralj. Tudi stopnice pred vhodom v zdravstveni dom so nepremagljiva ovira za paraplegike in tetraplegike. Klančina, ki je namenjena tudi reševalnim vozilom, pa je za invalide prestrma. Kljub temu v zdravstvenem centru samov- šečno menijo, da so po popla- vah leta 1990 storili vse, da bi ugodiU osebam, priklenjenim na invalidski voziček, kar so Društvu paraplegikov tudi pisno pojasnili. V gostinske lokale paraple- giki in tetraplegiki prav tako ne zahajajo. Razlog je na videz banalen. Niti enega namreč ni, ki bi imel sanitarije prirejene invalidom. Enako velja za ho- tele. V Pravilniku o projekti- ranju objektov brez arhitek- tonskih ovir je v 12. členu za- pisano: »Restavracije, moteli in hoteli ob regionalnih in ma- gistralnih cestah ter avtoce- stah morajo imeti vsaj eno stranišče za potrebe invalid- nih oseb.« Edine svetle točke v Celju so, po besedah Julčke Kralj, Ljubljanska banka v Vodniko- vi ulici v Celju, kjer je invali- dom prijazna banka, pa tudi celjska pošta, kjer invalidom na vozičkih dovoUjo uporab- ljati poseben vhod, ter celjska bolnišnica. Pločevinasti nelculturneži v Celju je pičlih sedem par- kirnih prostorov, ki so rezervi- rani za invalide. Pa še na teh so običajno parkirana vozila brez oznake, da gre za vozilo invalidne osebe. Milica Uršič, ki je zaposlena v Ljubljanski banki na Trgu V. kongresa, to občuti vsak dan na lastni koži. Edini parkirni prostor na omenjenem trgu, ki je rezervi- ran za vozila invalidnih oseb, je namreč vsak dan zaseden. »Tam parkirajo vozila voz- niki, ki niso invalidi. Prošnje, naj upoštevajo oznako, ne za- ležejo. Večkrat sem celo delež- na grdih pogledov, opazk ali ignoriranja. Tudi pred blo- kom, kjer stanujem, v Plavi la- guni, mi je hišni svet omogočil poseben parkirni prostor, ki pa ga pogosto zasedejo drugi stanovalci. Na to sem jih že opozorila in nekaterih so se opozorila prijela. Mislim, da je v Celju nasploh premalo par- kirnih prostorov, rezerviranih za invalide. Res je, da sem že videla miličnike, ki so na Trgu V. kongresa zapisovali vozni- ke, ki so parkirali na mesto, rezervirano za vozila invalid- nih oseb; kako so ukrepali, ne vem. Da bi kakšno vozilo od- peljal pajek, tudi še nisem vi- dela.« Za Celje - zdravo mesto Eden redkih, ki s celjskimi društvi invalidov dobro sode- luje in si prizadeva, da bi jim po svojih močeh priskočil na pomoč, je dr. Aleš Demšar, vo- dja organizacijske enote Bol- nišnica Celje in podpredsed- nik celjske občinske skupš- čine. Pri svojem delu se nepresta- no srečuje s težavami zaradi arhitektonskih ovir, saj dela tudi z invalidi. »Čeprav imam sedaj, ko opravljam tudi funk- cijo podpredsednika skupšči- ne, več možnosti, da bi nekoli- ko vplival na to, da bi se arhi- tektonske ovire pričele od- pravljati, rezultati vedno niso takšni, kot bi želel. Društvo paraplegikov je pri tem aktiv- no, pripravili so že veliko do- brih predlogov, projektov, z njimi so seznanili občino in jo skušali animirati, poslali so že več vlog in prošenj, tudi sam sem jim pri tem pomagal in prosil, da bi na OSUPVO začeli delati v tej smeri, ven- dar otipljivih rezultatov še ni.« Dr. Demšar pravi, da so v sodobnih državah, kakršna želi biti tudi Slovenija, invali- di normalni člani družbe, zato storijo le-te vse, da jim omogo- čijo dostop do vseh pomemb- nih stavb. »Pri nas bo treba korenito spremeniti miselnost ljudi, potem se bodo tudi te stvari premaknile z mrtve toč- ke. Invalid je, če ga dobro re- habilitiramo, sposoben skrbeti sam zase, zanj je ponižujoče, če je vezan na tujo pomoč. Družba mu mora to omogočiti tako, da odstrani ovire, ki jih sam ne more premagati.« Kljub vsemu temu dr. Dem- šar zagotavlja, da je optimist. »Odpravljanje arhitektonskih ovir bi lahko vključili tudi v projekt Celje — zdravo mesto. Mislim, da bi bil dosežen lep uspeh, če bi v Celju odpravili vsaj tistih šest arhitektonskih ovir, ki so jih invalidi uvrstili na prioritetno listo.« Projel€tantl ravnajo po predpisih? In kaj pravijo tisti, ki se uk- varjajo z načrtovanjem? Pro- jektant Miran Polutnik pravi, da je njegovo mnenje v zvezi z odpravo arhitektonskih ovir pozitivno naravnano. »V novih objektih, v tistih, ki jih projek- tiramo, pravilnike o odpravi arhitektonskih ovir upošteva- mo. Trenutno pa je v Celju zelo malo novogradenj, zato bi bilo tem oviram treba posvetiti po- sebno pozornost. To pomeni, da bi bilo treba adaptirati ob- stoječe objekte. Tudi lokala ali javnega prostora brez sanitarij za invalide ne bi smelo biti. Treba pa je vedeti, da imamo pri nas neživljenjske pravilni- ke. Še vedno velja, da blok, ki ima manj kot štiri etaže, ne potrebuje dvigala. Za invalida je prav vseeno, ali gre le za štiri ali za 30 etaž, on dvigalo nujno potrebuje. To bo zato pri nas zelo težko popraviti. Razvite države, na primer Švedska, imajo dvigala tudi za pol etaže. V svetu arhitekton- ske ovire povsod odstranjuje- jo, mi o tem ne moremo niti sanjati.« Miran Polutnik meni, da in- vestitorji v praksi upoštevajo odpravo arhitektonskih ovir, če je to predvideno v načrtih, včasih pa jih na to opozori tudi projektant. »V zavest investi- torjev mora prodreti drugačna miselnost. Njim se namreč po- gosto zdi nepotrebno stavbo prilagoditi invalidom, ker je to vedno povezano z dodatnimi stroški. V Celju je ta problem zares precej pereč. Poleg tega je razgibana talna konfigura- cija, ker imamo visoko talno vodo, so tudi objekti običajno nekoliko dvignjeni, zato so po- goste diferenčne stopnice in podobno. Kljub vsemu se mi zdi, da bi arhitektonske ovire v Celju lahko odpravili, če bi na občinski ravni sprejeli pra- vilnik, odlok, ki bi zavezoval vse lastnike javnih prostorov, da v določenem obdobju to uredijo.« Kje so Inšpekcijsife službe? v dokumentaciji Društva invalidov paraplegikov celjske regije zajeten kup papirja pri- ča o društvenem dopisovanju z Zavodom za planiranje in iz- gradnjo. Čeprav je v začetku prihajalo do kratkega stika, so kasneje, po malo ostrejšem pi- smu, vendar našli skupen je- zik. Po pogovoru s Tomažem Jegličem, samostojnim sveto- valcem za prostorsko planira- nje pri ZPI, je očitno, da Za- vod sam te problematike v ce- loti ne more in ni pristojen re- ševati. »ZPI je upravna organizaci- ja kot strokovna služba občin- skih upravnih organov. Delati moramo v okviru veljavnih za- konskih predpisov. Zaradi ar- hitektonskih ovir pa očitno že ves čas prihaja do nesporazu- mov. Sedaj, ko se natanko ve, kdo je lastnik posameznih ob- jektov, je jasno tudi, da mora po veljavni zakonodaji skrbeti tudi za odpravljanje arhitek- tonskih ovir. Če gre za pločni- ke, je to stvar občine. V Celju smo uredili dostope na zebre s klančinami, kar je v skladu z obstoječimi predpisi. Bolni- ca, na primer, ki ima svoje funkcionalno zemljišče, mora za to sama poskrbeti. Sodišče ni občinsko, ampak sodi pod ministrstvo za pravosodje. Gledališče pod ministrstvo za kulturo. Železniška in avto- busna postaja prav tako nista last ZPI ali občine. Lastnina je tudi dolžnost. Zakon o gradi- tvi objektov ne ločuje med no- vo investicijo in rekonstrukci- jo, tako da ni odpustkov. Kdor je lastnik javnega objekta, mo- ra skrbeti tudi za to, da je le-ta funkcionalen za javnost, kate- re del so tudi invalidi. Če so te stvari v pristojnosti ZPI, mi za to skrbimo, nismo pa vsemo- Dr. Aleš Demšar se zavzema za odpravo arhitektonskih ovir v Celju. Tomaž Jeglič je za odpravo ar- hitektonskih ovir, trka pa predvsem na zavest lastnikov javnih zgradb in ustanov. Milica Uršič se jezi nad brez- vestnimi vozniki. Miran Polutnik pravi, da ima- jo projektanti čisto vest. Bo delo skupine, ki se v okviru javnih del ukvarja z evidentiranjem in izdelavo načrtov za odpravljanje arhitektonskih ovir v praksi obrodilo sadove? Miha Samardžič, vodja skupine in Zdenko Gril, eden od članov, sta v dvomih. Celje, Invalidom neprijazno i ste se kdaj vprašali, zakaj je na celj-; skih ulicah redko videti invalide?Mor-'\ da mislite, da zato, ker jih je, na srečo, i v Celju tudi sicer malo? Žal se motite.''. Precej jih je. Ker pa je Celje invalidom] neprijazno mesto, se na ulice odpravijo le, če je nujno. Veliko javnih ustanov je namreč, kamor invalidi, brez tuje po- moči, ne morejo. Veliko je prehodov za i pešce, čez katere moramo še zdravii dirjati, da nas kje na sredi ne ujame rdeča luč na semaforju. Preveč je ploč- nikov, po katerih še zdravi težko bodi- mo zaradi reke pločevine, ki jo tam razstavljajo mestni hohštaplarji. In ali veste vsaj za en gostinski lokal v me- stu, kjer imajo sanitarije prilagojene in validom paraplegikom ? Pravilniki, ki določajo, da morajo biti javne stavbe, gostinski lokali in stanovanjski bloki zgrajeni brez arhi- tektonskih ovir, obstajajo. Že vrsto let. V praksi jih pristojni v Celju očitno pogosto ne upoštevajo. In vendar vsa slovenska mesta ni- majo pišmevuhovskega odnosa do in--* validov. V Slovenskih Konjicah, na primer, bi se lahko Celjani naučili, ka- ko je s posluhom za težave invalidov in z zdravo miselnostjo pristojnih mogo- če odpraviti arhitektonske ovire in najti denar za to. Tudi v Laškem so invalidi zadovoljni in se ne počutijo zapostavljene. Podobno neurejeno sta- nje kot v Celju je še v Žalcu. In nikjer ne kaže, da bo kmalu bolje. Pod okriljem Centra za rehabilitaci- jo invalidov v Celju že od maja deluje skupina brezposelnih, ki v okviru jav- nih del evidentira arhitektonske ovire v mestu. Izdelali bodo tudi predloge, kako jih odstraniti in katerim dati pri tem prednost. Toda že sedaj se je bati, da bodo njihovi načrti ostali na papir- ju, v zaprašeni mapi, ter da se bodo pojavili strokovnjaki, ki bodo načrte zavrnili, in investitorji, ki bodo še v prihodnje gradili in renovirali javne ustanove le za zdrave, ne zavedajoč se, da je pot od zdravega človeka do inva- lida pogosto hudo kratka. Poslanec stranke v c jevič je že ustanovitev računskub za odpravi Žal je ostali za invalidi zatisne oči mo, da pre Udov paral dienco, ko več. Niti vJ ga izmikati, ciji Društvi podobnih, 1 na kupe. • Da bi'i obrodila S v skupščil prihodnje I želje. Da prijazno li dobnemu i _y Št. 44 - 5. november 1992 16,17 porale svoje inšpekcijske jjpt in inve- i^lnji ali re- ^ objektov .topa invali- , dejanje.« rašanje, če je ^znovan, pa, I In kako je ^pekcijskimi pvor na to te- I0 navdušeni, rpošiljali od [ službe do L v glavnem ,so sicer po- lin prav, da [j in jih tudi , morajo biti [jzorni na to, J je odrezal ^ inšpektor- iriznal, da so jdar pa tudi |i društev ni bi te ovire ;aviti. Da bi- inizmom za- tli nad p ovire razreševanju fhitektonskih [1 s tem, da se i za rehabili- / Celju obli- brezposelnih od maja uk- an jem arhi- Celju (obde- ijnik, Dobrno i nameravajo i poiskati kar ^itev za od- »0 prioritetni [likovali sku- i društvi, jsovno in fi- [ saj morajo u dni. Po be- fdžiča, vodje le, so se dela b, upoštevaje jnosti. »Stati- je pretežno 0 mestno je- irenske meri- ija, da bi bilo riitektonskih sevati kom- upina časov- trenutno uk- rešitvami za pom;^mbnej- )o opravljala benega roka di naselij iz- mesta. Sode- invalidskimi ) se mi vtisni- le neke inva- 1 prizadet in ejen človek ni iradi svojega anja, temveč lajbolj ovira gotovi, da je in komunici- eženo ali celo 'Ija deset Iju- dbenikov. Po ih napak so )jektov v sre- ^okratske orut Alu- obudo za la iz pro- namenili kih ovir. ^. Ko gre '^elju rad razloži- 'de inva- ^iti v av- 'rosili?Še porečne- bmenfa- '^gikov je cvetk, še ^ujeviča ko bodo fačun za ^ pobožne ^validom Poti k so- GERKEŠ, dišču mesta, kjer bi bilo treba arhitektonske ovire odpraviti. »Ko smo pričeli delati, smo proučili že obstoječo doku- mentacijo, ki se nanaša na od- pravo arhitektonskih ovir. Do- bili smo predvsem tisto, ki so jo imeli v društvih invalidov. Nosili so nam na kupe listin, ki so dokazovale, da so se ta dru- štva že sredi sedemdesetih let zavedala težav in so nanje opozarjala. Sodelovali so z ob- čino. Razvojnim centrom, ZPI. Le-ti so jim odgovarjali, kar je razvidno iz kupa papirjev v dokumentaciji teh društev. In da ne bi naša skupina delala tistega, za kar so načrti že na- rejeni, smo se na omenjene in- stitucije obrnili s prošnjo, da nam že obstoječe gradivo po- sredujejo. Odziv je bil slab, očitno ga ljubosumno čuvajo. Odgovarjajo, da ga nimajo več, in podobno,« pravi Zdenko Gril, eden izmed članov sku- pine. In potem se zastavi vpraša- nje, ali bo delo, ki ga bo skupi- na zaključila prihodnjo po- mlad, v praksi obrodilo sado- ve? Sedaj kaže, da bodo piška- vi. Miha Samardžič zatrjuje: »Pristojne organe in strokov- njake s tega področja smo ob- vestili o svojem delu, vendar, razen redkih izjem, zanimanja za sodelovanje niso pokazali. Ne želim iskati krivca, saj s tem ne bi odpravili težav,' želimo pa si, da bi v zadnji fazi prišlo do tesnejšega sodelova- nja med skupino in občinskimi ter drugimi pristojnimi or- gani.« Vsaj nekoliko posluha pa je Celje pokazalo do slepih s pr- vimi zvočno opremljenimi se- maforji. Zanimiv je posluh po- djetja Petrol, ki v vseh na novo urejenih bencinskih servisih poskrbi tudi za sanitarije, do- stopne invalidom na vozičkih. Prvi takšen servis na našem območju je bil v Slovenskih Konjicah. V zvezi z realizacijo načrtov te skupine v praksi je nekoliko skeptičen tudi dr. Aleš Dem- šar: »Skrbi me, da bo ta skupi- na delala po najboljših močeh, da pa tistega, kar bo nastalo, na OSUPVO ne bodo dovolili izpeljati. Za vse te stvari bodo morali dobiti pristanek na ob- čini, zato bi bilo dobro, če bi delali pod njenim okriljem.« Tomaž Jeglič iz ZPI je dejal, da so bili pri njih presenečeni, ko so izvedeli za obstoj skupi- ne. »V začetku junija, ko še nismo vedeli, kaj naj bi skupi- na pravzaprav delala, smo se dogovorili, da nas bodo v me- secu dni o vsem obvestili. Do danes tega še niso storili. Po- vedati moram še to, da so bili zadolženi le za evidentiranje arhitektonskih ovir, ne pa tudi za njihovo odpravljanje.« Čeprav je bilo, kot zatrjuje predsednica občinskega sekre- tariata za družbene dejavnosti Irena Ferlež, na občinski ravni dogovorjeno, da naj nad ome- njeno skupino javnih del bdi ZPI, očitno tu prihaja do krat- kega stika. Miha Samardžič pa o vsem tem pravi: »V ekonomsko raz- vitejših državah Evrope obsta- jajo profesionalne skupine, ki se ukvarjajo z odpravo arhi- tektonskih ovir. Pri nas obsta- ja podobna skupina v Ljublja- ni. Želja društev paraplegikov, upokojencev, slepih in slabo- vidnih, slušno prizadetih in drugih je, da se ustanovi pro- fesionalna skupina v takšni ali drugačni obliki, ki bi idejne rešitve na papirju privedla do finalne izvedbe v praksi. Samo v tem primeru bi lahko govori- li o odpravi te problematike. Če bodo idejne rešitve ostale samo na papirju, lahko zaklju- čimo, da za telesno ovirane in funkcionalno omejene občane, in za mesto Celje, nismo nare- dili ničesar. Tu ne gre,,več za tehnični problem, temveč za posluh in odgovornost tistih, ki imajo možnost odločanja o videzu mesta Celja in o po- čutju prizadetih občanov.« NATAŠA GERKEŠ Foto: EDO EINSPIELER Slovenijo iaiiico reši božansifi duli Miroslav Mahne Slavko prihaja Iz Avstrije In s svojo energijo In iluhovnlml sposobnostmi paciente zdravi na Gomllskem. Dva popoliJneva smo hlll z nJim Zase pravi, da ni nikakr- šen Kristus, temveč le člo- vek, ki je razvil večino du- hovnih potencialov, ki so dani vsakemu človeku. Med lansko vojno v Slove- niji je preprečil nadaljnjo morijo, zdaj pa ga lahko vsako nedeljo najdete na Gomilskem, kjer s pomočjo svoje energije zdravi ljudi in jim vrača voljo do življe- nja. Po njegovih meritvah ima večina Slovencev simptome meningitisa ali borelije in ob sodelovanju tretjine prebivalstva bi se dalo vse naenkrat pozdra- viti. Sedimo v kletni sobici nove hiše na Gomilskem. Mahne sedi za pisalno mi- zo, v beli srajci in temnem brezrokavniku, temnih čr- tastih hlačah in z bleščeče modro, razrahljano krava- to. Nekako ne sodi v mo- derno opremljen prostor z računalnikom in tiskalni- kom in s koledarjem razga- ljenih lepotic na steni. Le radiestezijski višek in oljna lučka na mizi spominjajo na tisto, zaradi česar smo prišli. Ko se pogovarja s pacientom, s katerim je pravkar končal terapijo, je videti sproščen. Pravilnega podolgovatega obraza, z visokim čelom, temnih ravnih las in s temnimi, privlačnimi očmi, ki včasih za trenutek izvedejo skoraj nezazaven gib. Pral(sa Pacient odide in Magda Šalamon, gostiteljica, go- spa pri tridesetih, privlač- nih, samozavestnih gibov, pripelje naslednjo stranko. Moški na pragu srednjih let je, športen tip. Pritožuje se, da odkar pomni ne zaznava vonjav, da občasno jeclja in da mu soproga očita, da je nekako mrtev, čeprav se ukvarja s športom, dela... Mahne s pomočjo viška po- stavi diagnozo. Pravi, da pri njem ugotavlja 90 od- stotno obolelost živčevja in 92 odstotkov bacila menin- gitisa. Ni nujno, pravi Mahne, da človek zelo obo- li zaradi tega virusa, mu pa bacil bistveno zmanjša energetski potencial. Pove mu, da ima bacil kakšnih pet let in pol in možakar se spomni, da se je pribUžno takrat tudi priselil v ta ko- nec Savinjske doline. Mah- ne se z njim še nekaj časa pogovarja, nato potegne stol nasproti njegovemu in ga z globokim glasom in mirnim govorjenjem spra- vi, kot sam pravi, na alfa ali teta nivo, ki pomeni po- polno enakost z lastno pod- zavestjo. Reče mu še, da mora pri sebi ponavljati stavek »Moji živci so po- polnoma zdravi« in tudi popolnoma verovati, da se bo to resnično zgodilo. V kletno sobico leze ve- černi nedeljski mrak in ne- kakšen mir lega v zavest. Mahne se koncentrira, za- pira in odpira oči, globoko diha, nato z razkrečenima nogama in rokama prične s terapijo. Na trenutke se zvije kot v bolečini, v mra- ku se nekajkrat zazdi, kot da mu oči poblisknejo. Čas teče nekako počasi, postaja zadušljivo. Čez dolgo časa se Mahne utrujen ustavi, prižge oljno lučko. Minila je debela ura. Na vrsti je praktični del terapije. Čeprav celotna te- rapija stane po Mahnetovih besedah 7 tisoč 300 šilin- gov, on računa le 4 tisoč tolarjev. Možakarju pove, da če bo trikrat na dan opazoval njegovo fotogra- fijo v knjigi Samorealizaci- ja popolne osebnosti, se bo sčasoma telo samo obnovi- lo, saj sta odpravila bacil meningitisa, s tem pa se mu bo zlagoma vrnil tudi vonj. Mahne prižge luč, pogleda pacienta in nas in pravi po- glejte, vsi imate bolj žive, sijoče oči kot prej in spo- kojne obraze. Vstopi gospa Magda in nas povabi v kuhinjo na kavo, Mahne ostane v ordi- naciji. V kuhinji sedita še dve ženski. Izkaže se, da je ena izmed njiju naslednja Mahnetova pacientka, dru- ga pa njegovo dekle Tanja z Gorenjske. Je Slave po nekajurnih terapijah zelo utrujen, jo pobaramo. Ne, se smeji, le lačen. Popijemo kavo, malce poklepetamo in odidemo v zgodnji ne- deljski večer. Zunaj Gomil- sko, v širino in dolžino raz- tegnjena spodnjesavinjska vasica, ždi za zaprtimi okni, ki se branijo jesen- skih meglic. Teorija z Miroslavom Mahne- tom Slavkom sva se dva dneva prej pogovarjala v žalskem Rubinu. O svo- jem zasebnem življenju ne mara dosti govoriti, pove le, da je v mladosti precej dobro spoznal vzhodnjaške poglede na življenje, bil kasneje obrtnik in od obre- menjenosti skoraj zbolel, nato pa se je vrnil vase in dosegel, kot temu sam reče, nivo božanskega duha. Ne, nima se za božanstvo, gre le za poimenovanje stopnje razvoja duha. Razlaga, da je človek vse preveč vezan le na svoj zavestni um in da premalo zaznava svojo pravo, nezavedno bit, prek katere bi lahko zaznaval impulze narave in sporoči- la univerzalnih sil. V tem je bistvo njegovega zdravlje- nja in pri tem ne uporablja toliko takoimenovane bio- energije. Pri zdravljenju s svojo energijo le vstopi v pacientovo telo in duh, potem pa oba skuša nauči- ti, kako naj se čimbolj po- vežeta v eno. Diagnoze si- cer postavlja s pomočjo ra- diestezijskega viška, ven- dar je tudi ta le pripomo- ček, ki kot sam po sebi ni tako pomemben. Mahne je posebej pono- sen na svoje delo na po- dročju kolektivne zavesti. Pravi, da je lani omogočil 88 odstotno ustavitev vojne v Sloveniji. S stalno pozi- tivno koncentracijo je v ča- su vojne ohranil 525 živ- ljenj, če vojne ne bi ustavil, pa bi v Sloveniji umrlo še vsaj 2 tisoč ljudi. To je do- segel, kot pravi, s člankom, ki ga je iz Avstrije, kjer ži- vi, narekoval svoji kolegici novinarki, ta pa ga je po- slala slovenskim časnikom. Čeprav je bil članek po- manjkljivo objavljen, je dosegel svoj cilj. Z njim je Mahne »naredil kolektivno podzavestno bitje sloven- skega naroda«, ki bi se si- cer izoblikovalo v dolgo- trajnejši vojni za pravično. Ob tem se spomnim besed Paula Perina, ki je pred ča- som omenjal svoj vtis iz ča- sov svoje črnogorske parti- zanščine, da so tisti mladi partizani, zavezani pravič- ni stvari, borbi za lastno svobodo, izžarevali ne- kakšno nezemeljsko lepoto, ki so jo kasneje, po koncu vojne, izgubili. Mahne doda, da je 76 od- stotno omogočil tudi priz- nanje Slovenije, s področja Hrvaške pa nase prevzel 44 odstotkov negativne karme in jo nevtraliziral. Trdi tudi, da je krščan- sko biblijo prečistil za 60 odstotkov negativnih ener- gij, celotno krščansko vero v svetu pa za 60 odstotkov. Sedma stopnja pa je za se- daj še neizpolnjena. Kaj je sedma stopnja? O tem še noče govoriti. iZZiv Mahne posebej rad po- udari, da je Slovenija do- besedno preplavljena z bo- relijo, ki jo prenašajo rdeči gozdni klop in po njegovem še nekateri insekti, vendar med njimi ni komarjev. Kar četrtina Slovencev naj bi bila okužena s tem viru- som in predvsem v razvi- tejši fazi je borelija v medi- cini neozdravljiva. Mahne pravi, da lahko boreUjo oz- dravi, prav tako pa tudi meningitis, herpes in aids, zastrupitve, bolezni živ- čevja, krvi... Tudi sam je, pravi, 12 let«iosil virus bo- relije. Njegove radiestezij- ske meritve mu kažejo, da bi lahko z ustreznim sode- lovanjem tretjine ljudi ko- lektivno nevtraliziral ves virus borelije v Sloveniji, ki je še posebej razširjen na Štajerskem. Potrebna bi bila le koncentracija na sli- ko v njegovi knjigi, upora- ba njegove kasete in seveda istočasna njegova koncen- tracija. Enaka možnost ob- staja tudi za nevtralizacijo virusa aidsa, ki je po njego- vem v Sloveniji mnogo bolj razširjen, kot pa to prika- zujejo podatki. Mahne pra- vi, da lahko pozdravi kate- rikoli organ v telesu, pri pacientu lahko povzroči tvorjenje kalcija ali inzuli- na, izniči lahko odvečni sladkor ali holesterol. Poz- dravi lahko katerokoli bo- lezen v neposrednem kon- taktu ali na razdaljo več sto kilometrov. Svoje spo- sobnosti je pripravljen do- kazati z medicinskimi znanstvenimi poizkusi, saj bi bilo to v korist človeštva. Ko se dogovoriva, da ga v nedeljo obiščem v ordina- ciji na Gomilskem, mi po- dari svojo knjigo Samore- alizacija popolne osebno- sti. Pravi, naj jo dam pod vznožje postelje in nevtra- lizirana bo vsa negativna energija, aktivirale pa se bodo zdravilne energije in energije ljubezni ter sveti duh. Potem sede v bordo metalik renault in se odpe- lje proti rodnemu Grahovu. BRANE PIANO Št. 44 - 5. november 1992 18 Nadaljevanje s 15. strani (čeprav ga ne poznam) svetu- jem, da pomete pred lastnim pragom, celjski sejem pa pre- pusti Celjanom, saj posledica pretoka 250 tisoč obiskovalcev nosimo sami, zato bomo tudi poskrbeli, da bomo Celjani sa- dove sejma poželi sami. ALBERT LESKOŠEK Liberalna stranka Primer nelcega žalostnega konca II. Pod tem naslovom je bil v »Pritožni knjigi« dne 22.10. 92 objavljen kritičen se- stavek gospe Ines Mastnek na račun dela veterinarjev Vete- rinarske postaje Celje »v po- duk sedanjim in bodočim last- nikom maUh živali v Celju«. Dogodek želim osvetliti s svoje strani. Dne 5.10.1992 okoli 17. ure je ga. Ines Mastnak s pomočjo mladega gospoda prinesla v ambulanto psico, pasme af- ganistanski hrt. Iz anamneze sem izvedel, da je psica na po- rodu, da jo je dopoldan pregle- dal dr. Čmej, da ji je dal dve injekciji in naročil ponoven pregled za popoldne ob 16. uri. Dodatnih anamnestičnih po- datkov ni bilo moč dobiti, ra- zen, da psica že menda dva dni ne je. Splošno stanje psice je bilo zelo slabo, ni mogla hoditi niti vstati, bila je apatična, pospe- šeno in težko je dihala, vrdčine ni imela. V porodnem kanalu sem otipal mrtev plod v nepra- vi legi. Gospa je izrazila željo, da naredimo carski rez. Za mene pa je bila prognoza tako slaba, da bi bila bolj indicira- na evtanazija (brezbolna usmrtitev) kot carski rez. Kljub temu sem se odločil, da poskušam ekstrahirati plod iz porodnega kanala, kajti samo v prirodnem toku poroda sem videl minimalno možnost za psico. Carskega reza psica prav gotovo ne bi preživela. Pogin psice, po približno dveh urah, govori v prid moji prog- nozi. Poseg, ki sem ga opravil, je ena od metod rešavanja poro- da, gospa pa ga opisuje po svo- je in je po njenem znanju vete- rinarske medicine nepravilen. Toda bil je opravljen lege artis uspešno brez najmanjše po- škodbe. Očitek, da sem se lotil psice po mesarsko, je zame groba žalitev, Ici je nimam na- mena kar tako pogoltniti. Plod, ki sem ga potegnil iz ka- nala, je bil normalno razvit, pokrit z posteljico, sluzav, ne- otečen in brez vonja. Hotel sem ga pokazati gospe. Z ro- kami si je zakrila oči, stresla z glavo in rekla, da tega ne bo gledala. (Tudi sicer ni bila do- bra opazovalka). Kako je po- tem lahko zapisala, da je bil plod razcefran (imel je samo poškodovano spodnjo čeljust) in razpadel? Menda sem ji po- vedal to jaz. Povedal sem, da se bo sedaj, ko je porodni ka- nal prost, mogoče porod odvi- jal normalno naprej. Okoli 21. ure je psica pogini- la. Nečak gospe Mastnakove jo je pripeljal na Veterinarsko postajo. Na vprašanje, ali naj naročim obdukcijo, ki je v tem primeru nujna, je poklical lastnico, ki je privolila, da se obdukcija opravi. Svojo odlo- čitev pa je okoli 23. ure telefo- nično preklicala. Na moje pri- govarjanje, da je obdukcijo le potrebno opraviti, ker se samo tako lahko ugotovi vzrok pogi- na, je odgovorila, da želi dobiti psico nazaj »celo«, da jo po- koplje na svoji zemlji. Opozo- ril sem jo, da predpisi tega ne dovoljujejo. Dogovorila sva se, da bo to uredila naslednji dan. Zanimivo je dejstvo, da je bila obdukcija odklonjena, iz- kazala pa je mnenje o vzroku pogina pri ljubljanskih in Šo- štanj .skih veterinarjih. Kot pi- še v sestavku, je njihovo mne- nje tudi dobila. Tega ne mo- rem verjeti in upam, da to ni res. Če pa je le kdo ugotovil vzrok pogina od daleč, brez da bi videl bolno žival, predvsem pa patoanatomsko diagnozo, potem moram zapisati, da imamo v veterinarskih vrstah jasnovidca. Aparat, ki ga gospa tako ze- lo pogreša in ga po njeni pre- soji zaradi davno opravljene diplome nisem uporabil, je ul- trazvok, dragocen diagnostič- ni pripomoček (pa tudi precej drag). Morda bi ga bil upora- bil, če bi ga imel na voljo, če- prav ne vem, to moram prizna- ti, kako se z ultrazvokom rešu- jejo porodi. Gospa Ines Mastnak, misli lorda Bvrona, ki ste jih zapisa- li na koncu Vašega nadvse po- učnega pisanja, veljajo pred- vsem za Vas. Dovolim si sveto- vati Vam, da poleg Byrona preberete še kakšno brošurico o negi domačih živali, morda knjigo o lepem vedenju in še kaj za vsakdanjo rabo. Mag. SREČKO SLUGA, dr. vet. med. Primer nekega žalostnega konca Hi. Obravanavali smo pismo gospe Ines Mastnak, Celje, Ka- juhova 11 in prišli do enakih zaključkov, kakor sta jih v svojih odgovorih posredova- la naša sodelavca g. mag. Sreč- ko Sluga, dr. vet. med. in g. Ja- nez Čmej, dr. ved. med. Pose- bej bi želeli povdariti, da je stranka odklonila obdukcijo poginjene psice in s tem one- mogočila nepristransko ugoto- vitev dejanskega vzroka pogi- na. Menimo, da je žaljivo pisa- nje g. Mastnakove o naši usta- novi in njenih sodelavcih, ne- osnovano. Za Veterinarsko postajo Celje Mag. MILAN KNEZ, dr. vet. med Tračnice Tr(ač)nice Novega tednika je mogoče razumeti kot način svobodnega izražanja novi- narjev. V njih novinar pove ti- sto, kar večkrat drugače ne more aU pa mu je takšna obli- ka sicer ljubša (morda tudi od objektivnega poročanja). Z objektivnostjo poročanja imajo novinarji včasih določe- ne probleme. Ozrimo se samo na zadnji primer novinarskega poročanja z zasedanja Druž- beno političnega zbora in Skupščine občine Celje. Mar- sikaj je v tem zapisu izpušče- no, marsikaj po svoje interpre- tirano. Bralec na ta način ne more dobiti kolikor-toliko ob- jektivne slike o sicer nepre- glednem dogajanju na celjski politični sceni. Malce jih zave- dejo še zapisi v tračnicah in podobno. Iz teh razlogov zahtevam, da objavite sledeča pojasnila: 1. Drevenšek ni (najbolj) za- dovoljen Celjan. To je razvid- no iz marsikatere diskusije in prizadevanj, kjer je prisoten običajno s predlogi, ki naka- zujejo rešitve, oziroma nove vidike. Zadovoljen ni niti s politiko takoimenovanih desnih strank, ki se izgubljajo v ne- principialnosti, iskanju iden- titet, nevoščljivosti..., niti ne s politiko levih strank, ki jim sicer zaradi boljševističnih primesi ni bil nikoli naklo- njen ... Res je, da so delci teh primesi prisotni tudi izven teh strank... 2. Večkrat sem javno rekel, da sem o kadrovski politiki v Celju pripravljen posebej javno govoriti, čeprav so vsi kadrovski postopki javni! Ka- drovka politika niti ni sicer ta- ko ozkega dometa. Končni ar- biter so poslanci Skupščine občine, pred tem pa Komisija za volitve, imenovanja in ka- drovske zadeve, ki jo vodi g. Alujevič. Primer Drevenšek 2. se na- naša na mojo diskusijo na skupščini na kandidaturo g. Zdeneta Podlesnika za predsednika IS. Očitno, da prisotna novinar- ka NT&RC te diskusije ni ra- zumela. Namreč program kan- didata je bil dovolj slab, sama predstavitev programa pa, izhajajoč tudi iz stenograma njegove razprave, luknjičava kot sir. Zato sem postavil vprašanje tudi o zaposlitvi kandidata itd. In če je to na inštitutu, z višjo plačo kot pra- vi(te)..., potem je g. Podlesnik naredil zelo slabo reklamo za svoj inštitut (IRRI), opravičil pa ni niti prejemkov, ki mu jih le-ta daje. 3. In kar se tiče šefa inšpek- cijskih služb in njegove prisot- nosti na sejah IS, sejah druž- benopolitičnega zbora in skupščine, je treba reči, da jih je več postavljalo ta vpraša- nja: Ali je njegova prisotnost — prisotnost člana SKD ali v svojstvu šefa inšpekcijskih služb in to v službenem času. Njegova prisotnost je opazna v zadnjem času (glej zapisnike IS). Tudi dnevni red družbe- nopolitičnega zbora ni imel točke, ki bi se kakorkoli nana- šala na delo inšpekcijskih služb. Volitve predsednika istega zbora to vendar še niso... Seje so sicer javne, pa ... funkcija vodje inšpekcije ima vendar drugo vlogo, mar ne? Pripombo bi sicer iznesel tudi v primeru, če bi bil vodja in- špekcije kdo drug. Toliko na kratko, da poz- dravi novinarka »Drevenškov« kompleks in drugič, da bodo bralci vsaj malce razumeli va- še štose. SILVESTER DREVENŠEK Recesija železarstva požira Štore v članku so navedeni očitki na račun občine, češ, da ni za- interesirana za usodo železar- jev. To bi se dalo sklepati po izjavah g. Drevenška, ki pa verjetno niso povsem legitim- ne. To dokazuje tudi angažira- nje celjskih poslancev v slo- venskem parlamentu, da bi odločanje o železarnah končno prišlo v parlament. Navedba predstavnika železarne o ra- zlični soodvisnosti občine in podjetja na lokacijah Štore, Jesenice ali Ravne pa ni bila mišljena kot očitek. Naselja KS Štore so obsta- jala pred podjetjem. Bila so večinoma agrarna. Nastanek podjetja je bil vezan na resurse kraja (energija in transport - odkritjepremogainzgraditev železnice Dunaj-Trst). Razvoj podjetja je vplival na razvoj kraja, na povečanje na- selitve in ureditev infrastruk- ture ter izboljšanje življenj- skega standarda. Podjetje je s časom postalo neodvisno od resurse v kraja (zamenjava energetskih medi- jev, razvoj alternativnih tran- sportnih sredstev), razen ka- drov. Prednost krajevnih ka- drov je v dolgoletni tradiciji dela v industriji, katerih pra- vila, znanja in sposobnosti se prenašajo v družini iz genera- cije v generacijo 120 let. Kriza podjetja pomembno vpliva na življenje kraja. Po- sledice vzajemne odvisnosti bi bilo potrebno ublažiti s poseb- nim programom. Podjetje se svojim sanacijskim progra- mom kljub posledicam na živ- ljenje kraja ne more odpove- dati, zaradi zavedanja soodgo- vornosti za usodo kraja pa po- skuša vzpodbujati in omogo- čati krajevno podjetništvo. Železarna Store bo od za- četka 1990 do konca 1992 zmanjšala število zaposlenih s 3360 na 2120 zaposlenih, to- rej za 1/3. Od celotnega zmanjšanja se je aktivno pre- zaposlilo 53 odstotkov zapo- slenih, 23 odstotkov se jih je redno, invalidsko ali z doku- pom let upokojilo, 24 odstot- kov pa jih bo prešlo v odprto brezposelnost. V začetku leta 1992 (predno so se iztekle odpovedi delov- nega razmerja) je bilo od 2600 zaposlenih iz KS Štore, Sveti- na in Teharje 627 delavcev, od katerih bo 9,7 odstotkov (61 zaposlenih) prešlo v odprto brezposelnost. V omenjenih naseljih je 5420 delovno aktiv- nih prebivalcev, kar pomeni zmanjšanje le za 1,13 odstot- kov aktivnega prebivalstva. Med delavci Železarne je poleg prebivalcev občine Ce- lje, ki jih je 43 odstotkov, ven- dar le 4 odstotke aktivnega prebivalstva občine, 31 od- stotkov iz občine Šentjur, kar je 15 odstotkov aktivnega pre- bivalstva ter 18 odstotkov iz občine Šmarje, kar predstavlja 5 odstotkov aktivnega prebi- valstva. Zaprtje Železarne bi v regiji pomenilo zmanjšanje števila delovnih mest v povprečju za 6odstotkov, v posameznih na- seljih pa tudi do 30 odstotkov. Razvoj Celja kot mesta in ekonomsko najbogatejšega de- la občine Celje je v veliki meri odvisen tudi od blagostanja industrijskih naselij izven me- sta. Trgovski dejavnosti in sto- ritvam se z upadom števila ku- pcev in naročnikov, zaradi na- raščanja revščine naselij veza- nih na industrijo, slabša eko- nomski položaj. Celje je in se tudi v bodoči lokalrii ureditvi vidi kot regij- sko središče. Občine, ki jih re- gija zajema so proti vzhodu pretežno demografsko ogrože- ne. Prioriteta v reševanju de- mografsko ogroženih krajev je povečanje zaposlitvenih mož- nosti. Železarna zaposluje ve- lik delež aktivnega prebival- stva teh občin. poslovni sekretar GORAZD TRATNIK Oilnos do talcev - ogledalo naše kulture Preko 35 let redno obisku- jem spominske slovesnosti ob grobovih talcev v Grabnu pri Stranicah ob Dnevu mrtvih in ob 12. februarju. V tem času ni. bilo opaziti nobenih spre- memb — v grobovih je mir, mr- tvi se ne spreminjajo. Velika sprememba pa je zu- naj, pri udeležencih. Včasih so tam stali vrli prvi možje in že- ne, visoki funkcionarji obeh občin: celjske in konjiške. Prav trudili so se, da bi bili čim bližje programu, ali pa so v njem celo sodelovali. Še predlani, ko smo že dobili več- strankarsko oblast, je bilo ta- ko. Sam predsednik IS občine Slovenske Konjice gospod Ru- di Petan je imel lep spominski govor. Od tedaj naprej pa je predstavnikov nove oblasti na teh komemoracijah vedno manj. Tako letos 31. oktobra ni bilo od teh predstavnikov niti iz Celja niti iz Slovenskih Ko- njic nikogar več. Ni bilo pred- stavnikov zmagovitih politič- nih strank. Mnoge talce, ki so bili v Grabnu obešeni, sem osebno poznal: Lipičnikove, Golčarje- ve, Razdevškove... Bili so bo- gaboječi ljudje, ki se niso drz- nili pregrešiti niti zoper božje, niti zoper človeške postave — razen te, da so se zavedali svoje slovenske matere, slo- venske zemlje in svobode. Za- nesljivo niso pripadali nobeni politični stranki, da bi se jih smela danes katera koli izogi- bati in jih zamolčali. To so sa- mo naši, slovenski talci. In ko- mur je za Slovenijo, za sloven- ski narod in kdor spoštuje nji- hove žrtve, se jim bo priklonil. Ko sem tokrat opazoval lju- di ob grobovih, sem spoznal le sorodnike talcev, neomajne stare žene in može, nekaj bor- cev NOB, neutrudne pevce zbora Ivo Struc iz Slovenskih Konjic, učence iz Stranic in Frankolovega ter presenetljivo kar pet sedanjih in nekdanjih ravnateljev je bilo poleg. Mnoge stranke so danes pred volitvami polne obljub in besed humanosti in spoštova- nja do tistih, ki so darovali za našo svobodo največ, kar so mogli. Za volilce naj veljajo le dejanja. Edino predstavnik so- cialistične stranke gospod Bo- žo Punčuh je bil na komemo- raciji. FRANJO MAROŠEK, Vitanje Blamaža In nesramnost Sklep SPIZ-a, objavljen v javnih občilih o uskladitvi pokojnin za mesec avgust v vi- šini 0,7 odstotka, je brez ka- kršnih koli pojasnil. Običajno je uskladitev odvisna od pove- čanja plač v ustreznem mese- cu. Zanima me, kolikšno je to povečanje bilo v avgustu? Upokojenci smo upravičeno pričakovali, da bo SPIZ pri prvi uskladitvi popravil veliko napako, napravljeno pri us- kladitvi za mesec julij. Poviša- nje za juUj v višini 6,1 odstot- ka je bilo izvršeno brez ustrez- nega uradnega podatka. V ok- tobru pa smo v eni izmed od- daj televizije izvedeli, da je to povečanje bilo 9 odstotkov in še nekaj čez. Torej nas je SPIZ oškodoval najmanj za 1/3 ju- lijskega povečanja. To pa v glavnem zaradi ihte pri spre- jemanju sklepa, s katerim so želeli preprečiti morebitno ne- zadovoljstvo zaradi naslednje- ga dne sprejetega zakona o ta- koimenovanih »hrvaških po- kojninah«. Le-te pa znašajo 0,6 odstotka z ozirom na celot- no mesečno maso pokojnin. Mislim, da si je SPIZ s tem zagotovil sredstva za »hrva- ške« pokojnine za pet mesecev vnaprej. 0,7 odstotna uskladi- tev za avgust pomeni grobo žalitev vseh upokojencev in blamažo SPIZ-a pred svetom, ki spremlja ta dejstva. Istočas- no s to nesramnostjo vlada in njen finančni minister posre- duje v javnost vest, da si bo iz pokojninskega sklada izposo- dila (beri prisvojila) znatna sredstva. Vemo, kako se po na- vadi takšna posojila končajo. Mislim, da bo obračunavanje 0,7 odstotne uskladitve pov- zročilo večji strošek kot bo znašalo samo povečanje. Lah- ko torej govorimo o neraci- onalnosti (negospodamosti) in nepotrebnem zapravljanju na- šega denarja. Zanimivo je tudi objavljeno mnenje strokovnja- kov MDS o pokojninah. Do se- daj objavljena mnenja so zelo enostranska in ne zadevajo bi- stvo problema. Kako to, da ni- so kritizirali upokojevanje s ciljem zmanjšati brezposel- nost itd. Pogrešam glas sivih panterjev in strank, s katerimi je vodstvo panterjev sklenilo predvolilni dogovor. CIRIL KNEZ Laško Odprto pismo republiški volilni komisiji Slovenije ob volitvah 6.12.1992 Volitve svojih vladnih pred- stavnikov so ena največjih pravic človeka v neki demo- kratični družbi.Mi, zdomci, te pravice leta in leta v komuni- stičnem režimu nismo imeli. Pred sabo imam Obvestilo državljanom Republike Slove- nije, ki želijo uveljaviti svojo volilno pravico ob volitvah 6.12.1992. Obvestilo je bilo iz- dano s strani Veleposlaništva Republike Slovenije v Bonnu, verjetno pa so ga sestavljali ljudje, ki nimajo pojma o živ- ljenju nas zdomcev v tujini in ne vedo, da ne stanujemo samo v velemestih Nemčije. Ne vem, kako je to urejeno, v dr^ajh državah, kjer živijo Sloveiu Po tem načinu se bo voli| udeležilo morda 10 odstot^ zdomcev. Pri tem ne mors mimo pomisleka, da so voli zakon za nas zdomce sest« Ijali ljudje iz komunistične režima, ki vedo, da bi od j dobili zelo malo glasov. Prvi del navodil mi je p vsem jasen in je pravilno, mora biti vsakdo vpisan v \ lilno listo svojega kraja in j Volilni komisiji Republil Slovenije. Le malo je pa tisti ki bodo izpolnili drugi del p( gojev za volitve - to je ugoto\ tve identitete, ker je to povi zano z velikimi stroški (koi kretno pri nas: 3 volilci = 3x1 DEM oziroma 3x1 dan dop sta za obisk konzularnih \ — v Stuttgartu vsak 2. četrt* v mesecu). I Pred tremi leti, na prvih d mokratičnih volitvah v Slov niji, ki so bile za nas zdomi pripravljene v ugodnem vel konočnem času, smo se teh v( litev udeležili v domovii V komisiji za ugotavljan identitete so bili moji sosed — sovaščani — ljudje kot ti in ji in nobene visoke uradne os be, - pa je veljalo. Zakaj ne' mogli sedaj biti v volilnih k( misijah člani slovenskih kli bov, ki so ostali svoji Sloven preko desetletja zunaj zves — naši prijatelji in znanci? M. ti ljudje niso vredni zaupanj Prepričana sem, da bi bi v tem primeru udeležba n zdomcev na volitvah zelo v soka. Leta in leta smo bili zves Sloveniji, ob drami njene osi mosvojitve smo trepetali z! njo, v najtežjih trenutkih sn bili člani slovenskih društc tisti, ki smo hodili z ene d monstracije na drugo in op( zarjali s tem ves svet na p( djarmljenje, ki nam je grozi z juga. Sedaj, ko je končno nai mala, lepa Slovenija od svei priznana državica, v kateri n bi vladala beseda naroda demokracija, se moramo n zdomci vpraševati, kolik s beseda DEMOKRACIJA jeni Ije resno ali pa je samo pretv za za ljudi in stranke, ki ji gre samo za moč in oblast, m rod, ki jih je volil, jim je \ deseta briga. Kdo zastopa v slovenske parlamentu nas, tisoče Sld vencev po svetu, da nam puS kratiti osnovne pravice demc kracije? Pravite, da ne morem imeti istih pravic kot osta prebivalci Slovenije, ker pk čujemo davke v tujini, pozal Ijate pa na ves vložen denar i premoženje zdomcev v dom« vini, pozabljate na to, da sm bili v veliki večini pred le prisiljeni si iskati kruha v tuj ni. Pozabljate na lani zbra denar naših ljudi v tujini, ki j bil deponiran za Sloveni v Frankfurtu in o usodi kat( rega nobeden slovenskih pol tikov noče nič vedeti. Verjetno nas imajo slover ski politiki za prave idiote, ! ne znamo sešteti dva in dvi Mislila sem, da je bilo tako si mo v prejšnjem političnem s stemu, vendar, žal, ugotai Ijam, da tudi sedaj ni ni boljše. Od Republiške volilne kc misije zahtevam, da se volitv vršijo v slovenskih klubil zahtevam predstavnika nai zdomcev v slovenski parla ment, ki bo skrbel za zavarc vanje naših pravic in našeg premoženja v domovini. Zal tevam, da se dodeli državljal stvo našim zavednim Ijudei tudi v mešanih zakonih. Tu^ zločincem iz zadnje vojne S mnogokrat ne krati pravica d državljanstva. Se temu pra< pri vas DEMOKRACIJA? Z udeležbo nas zdomcev fl volitvah ali pa tudi brez na-' želim, da Slovenija dobi do bro, razumno vlado - vlado z rp'>i, slovenski narod. lOŽICA BAUMGARTNEl NemčiJ Št. 44 - 5. november 1992 19 • V ponedeljek, 26. okto- bra zvečer, so se mikastili pred »Squash klubom« v Vojniku. Zadeva je posta- la tako napeta, da je bila mogoča le policijska umiri- tev. Tepci, s katerimi so se soočili policisti, pa so bili vrli Vojničani in Celjani: Matjaž P., Boštjan O., Blaž K. in Naser B. Ker so kalili javni red in mir bodo stopi- li pred sodnika za pre- ki'ške. • Kot prava Bonv in Clvde sta Jože Š. in Sonja P. na- skočila Petrolov bencinski ser\'is na Hudinji v Celju in ukradla eno samo škatlico cigaret marlboro. Ko sta črpalkarja to opazila, sta ju hotela usta\iti, a je bil ta- tinski parček tako zelo sr- borit, da se je s pestmi lotil obeh uslužbencev. Kos so jima bili le policisti, ki so pridrveli na S.O.S. • Pri FHincerju v Tmovljah je bUo minuli petek zvečer spet stekleno. Tam se je na- hajal hudo nataknjeni gost, domačin Robert T., ki je metal ob tla kozarce in po- dobne krhke zadeve. Zdaj ga čaka račun za škodo, ki jo je naredil in, jasno, tudi sodnik za prekrške. • Minulo soboto popoldne, je bUa gospa Ada spet po- čaščena. Častil jo je sam njen gospod soprog, in to z močno dozo brc in klofut, tako da je reva tem daro- vom komaj ušla. Ko je pri- klicala policiste, je nažgani gospod soprog kar vpričo njlli obdaril še soseda. Na- silnež je končal v treznitve- 'ni policijski kamri. • Franček K. je bil minulo soboto zvečer prava nadlo- ga in nadlega. V bifeju kina Metropol je težil gostinske- mu osebju in, nažgan kot je bil, zahteval še dodatne do- ze alko poživila. Razdraža- nega Franceljna so umirili šele možje postave. • V nedeljo popoldne-je poklical Samir. Povedal je, da sta ga tepla Tahir in Sa- bri. Vzrok špetira med tre- mi vrlimi Celjani nam ni znan. M. A. Ugodnosti le za določana naselja y obmejnih območjih ie še neliai nejasnosti - Dražji uvoz V 42. šte\'ilki Novega tednika smo delno predstavili sklep vlade Republi- ke Slovenije z dne 17. septembra 1992, ki se nanaša na ureditev prenosa bla- ga preko carinske črte v obmejnem območju oziroma prometu med Slove- nijo in Hrvaško. Ker pa so občani, na katere se ta sklep nanaša, očitno dobi- li to informacijo zgolj iz našega časo- pisa, v katerem smo sklep predstavili v skrčeni obliki, jih zdaj zanimajo še dodatne, konkretne določbe, ki jih ob- javljamo tokrat. Ureditev prenosa blaga čez carin- sko črto (državno mejo) in carinske olajšave, ki izhajajo iz omenjenega sklepa, veljajo le za osebe, ki imajo stalno prebivališče v enem izmed kra- jev oziroma vasi, ki jih je vlada na- tančno določila. Na območju občine Šmarje pri Jelšah so to: Bezgovica, Bistrica, Bistrica ob Sotli, Brestovcc, Brezovec pri Polju, Brezovec pri Ro- gatcu, Buče, Cerovec pod Bočem, Ce- ste, Cmereška gorca, Črešnjevec ob Bistrici, Dekmanca, Dobovec pri Ro- gatcu, Dol pri Pristavi, Donačka gora, Gabrce, Golobinjek ob Sotli, Gradiški dol, Grlice, Hajnsko, Hrastje ob Bi- strici, Imeno, Imenska gorca, Irje, Jer- čin. Kačji dol, Kamence, Koretno, Kristan vrh, Križan vrh, Kunšperk, Lastnic, Laše, Log, Male Rodne, Nez- biše, Nimno, Ortnice, Pecelj, Ples, Podčetrtek, Polje ob Sotli, Polje pri Bistrici, Prelasko, Pristava pri Mesti- nju, Pristavica, Prnek, Pustike, Rajn- kovec, Ratanska vas, Rjavica, Roga- ška Slatina, Rogatec, Roginska gorca, Sedlarjevo, Sela, Slake, Sodna vas, Sopote, Spodnje Mestinje, Spodnje Negonje, Spodnje Tinsko, Srebrnik, Stojno selo, Strmec pri Rogatcu, Sve- ta Ema, Sveti Jurij, Škofija, Tekačevo, Tlake, Topole, Topolovo, Trebče, Tr- lično, Tržišče, Tuncovec, Velike Rod- ne, Verače, Vidovica, Vinec, Virštajn, Vonarje, Vrenska gorca, Žagaj, Za- gorje, Zastranje, Zgornje Sečovo, Zgornje Tinsko, Zibika, Zibiška vas in Zahejiberc. S pojmom »obmejno območje Repu- blike Hrvaške« je v zvezi s sklepom slovenske vlade mišljeno območje Hr- vaške, ki sega 10 kilometrov od držav- ne meje v notranjost. To pomeni: ose- be, ki imajo stalno prebivališče v ob- mejnem kraju v R Sloveniji (po zgoraj naštetem seznamu) lahko brez carine in drugih dajatev uvozijo pridelke, ki so jih pridobile na zemljiščih, ki jih imajo v lasti, najemu ipd., če to zem- ljišče ne sega dalj kot 10 kilometrov od državne meje v notranjost Hr- vaške. Dražji uvoz Carinski predpis, ki je stopil v ve- ljavo 31. oktobra letos pa velja za vse slovenske državljane oziroma za vse uvoznike. Gre za uvoženo blago iz Hr- vaške, ki je namenjeno uporabi v go- spodinjstvih. Do sedaj je to uvoženo blago breme- nil le prometni davek (po veljavni ta- rifi) in slabih 10 odstotkov carinskih dajatev, po novem pa bo pri uvozu predmetov za gospodinjstvo iz Hrva- ške treba plačevati enake uvozne da- jatve kot za uvoz iz drugih držav, na- primer iz Avstrije, Italije, itd. Te daja- tve pa znašajo 40,40 odstotka od vred- nosti uvoženega blaga. Uvoznih daja- tev je oproščeno le blago do vrednosti 30 ameriških dolarjev. M. AGREŽ Zmagala PP Laško Na streUšču v Rečici pri Laškem je bilo regijsko prven- stvo delavcev ONZ v streljanju z zračno puško. Organiza- tor tekmovanja je bila Policijska postaja Laško. Tekmova- nja se je udeležilo 14 ekip in 47 posameznikov. Zmagala je ekipa organizatorja PP Laško s 1054 krogi pred UKS UNZ Celje 997 in OKC IP UNZ Celje 982 krogov. Med posamezniki je zmagal član zmagovalne ekipe Janez Sašek 376 krogov, drugi je bil Miroslav Bizjak 351 in tretji Franc Tanšek 346 krofov. Priznanja je podelil načelnik IP UNZ Celje Miroslav Zaberl. TV MINI KRIMIČJ Hišne preiskave Delavci žalske Policijske po- staje so 28. oktobra izvedli hišne preiskave pri šestih občanih. Pri tej nalogi so odkrili dva samo- kresa, dva revolverja in eno ma- lokalibersko puško, večje število nabojev za to orožje ter nekaj polml razstreliva. Ker nihče od »obiskanih« ni imel dovoljenja za posedovanje orožja, se bodo vsi znašli pred sodnikom za pre- krške. Olcradeno icegijišče V noči na 29. oktober je nekdo vlomil v prostore kegljišča v Šo- štanju. Postregel si je z večjo ko- ličino cigaret, žganjem, bonboni in plinskimi vžigalniki ter last- nico tega .imetja, Kristino G., oškodoval za okoli 27 tisoč to- larjev. Ziatnina, devize Neznanec, ki je minuli petek dopoldne vlomil v stanovanjsko hišo v Ulici heroja Rojška v Ce- lju, je bil gotovo zadovoljen z opravljenim delom. Potem, ko je z okna odstranil železno rešet- ko, je splezal v notranjost in ukradel devize in zlatnino v skupni vrednosti okoli 120 ti- soč tolarjev. Še en »dokaz« več, da je treba zlatnino in denar hraniti na varnejših mestih. Šentjursici pretep Minulo soboto sta se ob treh ponoči v Ulici Franja Malgaja v Šentjurju sprla in nato še ste- pla Šentjurčana M. L. (36) in M. K. (22). Vzrok spora naj bi bili neporavnani računi, v pretepu pa je M. K. utrpel hude telesne poškodbe. Kradei na gradbišču Viktor A. (51) se je minulo ne- delfo ponoči pripeljal do parki- rišča pred motelom v Tepanju. Ko je zapustil svoje vozilo, se je odpravil na Ingradovo gradbišče v neposredni bližini motela. Tam si je nabral nekaj uporabnih predmetov: plinsko bombo z go- rilcem, merilnik za tlak, pocin- kano mrežo, električni kabel, izolacijski material ipd. Podvig, ki pa se mu ni posrečil, je bil vreden okoli 80 tisoč tolarjev. Med »delovno vnemo« so ga za- lotili policisti. M. A. PROMETNE NfIGODE Padia s ifoiesa Na lokalni cesti v Stojnem Selu se je v torek, 27. oktobra zvečer, pripetila nezgoda, v kateri je bila hudo telesno poškodovana kolesarka. Irena Geršak (21) iz Rogatca je vozila kolo iz smeri Stojne- ga sela proti Rogatcu. V bližini stanovanjske hiše Stojno selo 48 je v desnem ovinku padla po cestišču in se hudo poško- dovala. Umrl v lioinišnici Nesreča, ki se je končala s smrtjo, se je pripetila v sredo, 28.oktobra zvečer na lokalni cesti izven naselja v Črnem vrhu. Po lokalni cesti je iz smeri Tabora proti Črnem vrhu vozil traktor (z neprižganimi lučmi) Ivan Grabner (36) iz Črnega vrha. Pri odcepu k stanovanj- ski hiši Črni vrh 26 je v ostrem levem ovinku zgrešil odcep in zapeljal na nasip, nakar se je traktor prevrnil in pod sabo pokopal voznika Grabnerja, ki je naslednje jutro v celjski bol- nišnici poškodbam podlegel. Čeino trčenje Na magistralni cesti, izven naselja, v kraju Šentvid pri Grobelnem, se je, v sredo 28. oktobra zvečer, pripetila nezgoda, v kateri je ena oseba utrpela hude telesne poškod- be, gmotna škoda pa znaša okoli 200 tisoč tolarjev. Branko Ivčič (24) je vozil osebni avtomobil iz smeri Grobelnega proti Šmarju. V Šentvidu je v ostrem desnem ovinku prehiteval tovorno vo- zilo s priklopnikom, ki ga je vozil Jožef Ferenčak (42) iz Brežic. V tem času je iz na- sprotne smeri pripeljala voz- nica osebnega avtomobila, 24- Aetna Valerija MotaLn iz Slo- venskih Konjic in vozili sta čelno trčili. V nezgodi je voz- nica Motalnova utrpela hude telesne poškodbe. Smrtno zadei pešca Nezgoda, ki je terjala še eno človeško življenje, se je pripe- tila v sredo, 28. oktobra zvečer na magistralni cesti, izven na- selja, v bližini stanovanjske hiše Cesta v Laško 32. Iz smeri Celja je proti La- škem vozilosebni avto 2 6 - Aetni Aleksej Feklar iz Laškega. Na Cesti v Laško je dohitel pešca, 40 - Aetnega Sergea Mlakarj a iz Košnice, ki je hodil po desni strani v smeri Laškega. Voznik je pešca zadel s sprednjim des- nim delom vozila tako, da je pešca vrglo na pokrov motor- ja, od tam pa na vozišče. Po- škodbe so bile tako hude, da je med prevozom v bolnišnico umrl. Smrt v Ločici Tretja smrtna nezgoda v tednu dni se je pripetila mi- nuli četrtek dopoldne na ma- gistralni cesti, izven naselja Ločica pri Vranskem. Tone Hrastovec (60) iz Loči- ce pri Vranskem je vozil kolo iz smeri Vranskega proti Tro- janam. Ko je pripeljal do odce- pa za Zaplanino, je nenadoma zavil v levo, v trenutku, ko je za njim pripeljal voznik oseb- nega avtomobila, 60—Aetni Bo- gdan Lesjak iz Ruš. Vozili sta trčili, pri tem pa je kolesar utrpel tako hude poškodbe, da je na kraju nesreče umrl. Tralctor drsei po bregu Na lokalni cesti v Brezo\iu se je v petek, 30. oktobra zve- čer, pripetila nezgoda, v kateri je bila ena oseba hudo telesno poškodovana, gmotna škoda pa znaša okoli 250 tisoč to- larjev. Feliks Dečar (43) iz Brezov- ja je vozil kmetijski traktor po lokalni cesti iz smeri Črešnove proti Brezovju. Ko je peljal po klancu navzdol in iz desnega ovinka pripeljal na ravninski del ceste, ga je zaneslo na des- no bankino, od tam pa po zelo strmem bregu navzdol. Po ne- kaj metrih drsenja je vozilo obrnilo na streho, nakar se je še nekajkrat prevrnilo in ob- stalo na dovozni poti. Voznik je utrpel hude telesne po- škodbe. Pošicodovana l(oiesaria Nezgoda, v kateri sta bili dve osebu hudo telesno poško- dovani, se je pripetila v sobo- to, 31. oktobra zvečer na regi- onalni cesti v kraju Podsreda. Iz smeri Podsrede je proti Trebčam vozil kolo 30—Aetni Drago Omerzel, ki je prevažal še 33-Aetnega Franca Plaka iz Podsrede. Pri stanovanjski hi- ši Podsreda 82 je Omerzel ne- nadoma zavil v levo in s ščitni- kom za noge zadel osebni av- tomobil, ki ga je iz nasprotne smeri vozil 19 - AetniSrečkoKo- lar iz Veternika. Pri trčenju je oba potnika na kolesu vrglo na cestišče, kjer sta obležala s hu- dimi poškodbami. Utopitev V potolcu V torek, 27. oktobra zjutraj so v Graj- skem potoku v Gornjem Gradu našli mr- tvega Vincenca Rihterja (38) iz Šmiklav- b pri Gornjem Gradu. Pri ogledu je bilo ugotovljeno, da je pokojni Rihter dne 26. oktobra v večer- nih urah popival v raznih gostinskih lo- kalih. Okoli 20. ure se je peš napotil proti domu, ob sebi pa je potiskal kolo z mo- torjem. V bližini stanovanjske hiše Novo naselje 34 ga je zaneslo v levo, izven Vozišča, kjer je zdrsnil po strmem poboč- ju in obležal v potoku. Pri padcu je z gla- vo udaril v betonsko strugo potoka in se Utopil. Eksplozija pred hišo Neznani storilec je v sredo, 28. oktobra ponoči nastavil neugotovljeno eksploziv- no telo v neposredno bližino stanovanj- ske hiše lastnika M.Č. v Predenci (Šmarje). V eksploziji so bila poškodovana ga- ••ažna vrata, več okenskih in balkonskih stekel, keramične obloge na balkonu, stenski opaž in fasada. Pred garažo je eksplozija povzročila krater velikosti 40 krat 50 centimetrov in 15 centimetrov v globino. Na srečo je bila hiša v času eksplozije prazna, tako da je nastala le gmotna škoda v višini okoli 100 tisoč tolarjev. Storilca so že izsledili. Nezgodi pri delu V skladišču Instorja v Selah pri Vele- nju se je v torek, 27. oktobra dopoldne pripetila delovna nezgoda, v kateri se je hudo telesno poškodoval pogodbeni de- lavec Ivan Mijoč (59) iz Velenja. Pri razkladanju smrekovih desk, debe- line 8 cm, je z viličarja zdrsnilo 10 desk, ki so padle na obe nogi poškodovanca. V nezgodi je utrpel zlom desne goleni, levega gležnja in stopala. V sredo, 28. oktobra popoldne pa je prišlo do delovne nezgode v STC na Ki- dričevi ulici v Celju. Pri pregledu opravljenih pleskarskih del se je hudo poškodoval Matjaž Gro- belnik (29) iz Dobriše vasi, ki je po lestvi priplezal na streho hale 4 A.Ko je stopil na salonitno ploščo, se je le-ta zlomila. Grobelnik je padel skoraj 4 metre v glo- bino na betonska tla. Ogenj zajel oblačila v petek,. 30. oktobra dopoldne, je iz- bruhnil požar v hodniku stanovanja Dragana S. v Ronkovi ulici v Celju. Do požara je prišlo zaradi kratkega stika v razdelilcu, kjer sta bila priključ- ka za pralni stroj in zamrzovalno skrinjo. Obločni plamen-je najprej zajel oblačila, ki so se sušila nad pralnim strojem in se začel hitro širiti. Nastala je škoda v viši- ni okoli 150 tisoč tolarjev, ogenj pa so pogasili celjski poklicni gasilci. Zgorel vikend Minulo nedeljo zarana je izbruhnil po- žar v vikend hiši v zaselku Mrtjake v ob- čini Žalec, last Slavka V. iz Ložnice. V času, ko je izbruhnil požar, je bil lastnik v objektu, prostore pa je ogreval s trajno žarečo pečjo. Verjetno je do po- žara prišlo zaradi pregrevanja kovinske- ga dimnika, ki je bil speljan skozi slam- nato streho lesenega zgornjega dela ob- jekta. Vikend je v celoti pogorel, vključ- no z vso opremo, tako da je nastalo za okoli 2 milijona tolarjev škode. Gasili so gasilci iz Žalca, Ločice in Polzele. Št. 44 - 5. november 1992 2( Kratka zgodovina šestdesetiii let Nora. Norejša. Najnorejša. 60. leta. Zaznamovali so jih Beatli, Stonesi, M.Monroe, BB, kratka krila, no\'i plesi, novi človekovi podvigi. Gremo po vrsti. Začetek 60.let pomeni leto 1957, ko je psička Laika pole- tela v vesolje. Ker pa hoče biti človek vedno nekaj več, sploh pa se ne da premagati živali, je Američan Neil Armstrong po- letel proti Luni. Na njeno po- vršino je stopil natanko 20.7.1969. Še prej pa je ruski astronavt Jurij A. Gagarin kot prvi obkrožil Zemljo (12.4.1961). Umrl je leta 1968, njegovo letalo je strmoglavilo. Krožile so uganke in govorice o nenavadni smrti. Ugotovi- tev? Neuradni viri zatrjujejo, da je šlo za imior. Sicer pa so bila 60. leta »zla- ta doba« nerazvozlanih smrti. Spomnimo se Jamesa Deana ali M. Monroe. Plavolaska. Simbol zapelji- vosti in erotike. Prva, ki si je s peroksidom pobelila lase. Na prvi pogled industrijski proiz- vod Holl}rwooda. Po tragični smrti na vrhuncu slave je po- stala legenda in vzor novim generacijam. Do danes ji še ni- so našli dvojnice. Pred leti se je ameriška pevka Madonna sicer zelo približala njeni po- dobi, a dosegla je ni. Marilyn Monroe se je rodila v Los Angelesu 1. 6.1926. Bila je nezakonski otrok hollyw^o- odske plesalke, zato je večino otroštva preživela po sirotišni- cah. Po dopolnjenem šestnaj- stem letu se je poročila z mest- nim policajem, od katerega se je kaj hitro tudi ločila. Slavna je postala šele kot dvajsetletno dekle. Požirala je (gola) za ko- ledar Zlate sanje. Na pobudo H. Hughesa je 1946. sklenila pogodbo s 20th Centurv Fox in zamenjala staro ime Norma Jean Mortenson s novim, Ma- rilvn Monroe. Sele agent J. Hyde je na njej odkril nekaj posebnega - in M.M. je dobila vlogo v filmu Asfaltna džungla (J. Huston, 1950). Sledili so še filmi Moški imajo rajši plavolaske (1953), Sedem let vere (1955), Nekate- ri so za vroče (1959), Avtobus- na postaja (1956)... Vrhunska zvezda in nova boginja seksa je postala z vlogo nezveste že- ne, ki ubije soproga v fihnu Niagara (1953). Popularnost si je povečala še s poroko (1954) s športnim herojem - igralcem basebala J. Di Maggiom. Sredi 50. let je postala nego- tova vase in v svoje igranje. Začela je obiskovati igralske tečaje v Nev/ Yorku. Tam je spoznala svojega tretjega mo- ža, ameriškega dramatika A. Milleria. Sredi 60. let je bila še vedno na vrhu, čeprav je že doživljala živčne zlome in je zamujala na snemanja. Na- zadnje je bila odpuščena s sne- manja filma Nekaj se mora zgoditi. Sledila je ljubezenska afera s francoskim igralcem Yvesom Montandom. Marilvn se je ločUa od A. Millerja, spoznala je Johna F. Kenne- dyja. In potem nenadna snart. Umrla je v noči s 4. na 5. av- gust 1962 v dokaj nejasnih okoliščinah. Nesreča? Samo- mor? Je res imela prste vmes FBI? Biti predsednikova ljubi- ca ni bilo kar tako. Od filma h glasbi. The Beat- les. Ko pridejo v Liverpool pr- ve plošče z ameriškim rockom, se rodi skupina The Quarry- men - napol skiffle, napol ročk skupina, ki jo sestavljajo ču- dak in upornik John Lennon, lirik in levičar Paul McCart- ney, kot tretji - čist in mističen - pa pride v skupino George Harrison, ker jim je njegova mama posodila sobo za vaje. Iskanje novega imena in slave, prvi nastopi v Hamburgu. Stu Sutcliffe umre, odslovijo Peta Besta, potrebujejo bobnarja... Rahlo trčen in nežen pride Ringo Starr. Beatli so rojeni! Po vrnitvi v Liverpool igrajo v Cavemi, majhnem lokalu, kjer jih opazi prodajalec plošč Brian Epstein, njihov kasnejši manager. Oktober 1963. Šou pred kra- ljico. Začetek slave. 4. aprila 1964 so na l.,2.,3.,4., in 5. me- stu ameriške top liste. In po- tem so tudi Beatli začeli sne- mati filme. A hard day's night - fUm o turnejah. Drugi fihn z naslovom Help so posneli le- to dni kasneje. Manj življenja, v pesmih se kaže cinizem in utrujenost. John zapade pod vpliv Boba Dylana. Revolucija v življenju. Brian Epstain umre leta 1967 zaradi mamil. Škandal! Šok! Saj ne more biti res! Beatli so se razšli! Lennon se poroči z Yoko Ono, Paul z Američanko Lindo. Be- atli so bili fenomen 60. let in to so ostali danes. Iz Anglije v Slovenijo. V 60. letih se je rodila slovenska po- pevka. Nekako po letu 1965 je bilo to, ko so zgradili halo Ti- voli. Že leta 1962 so se na do- mači sceni pojavili Marjana Deržaj, Nino Robič in drugi. A mladi jih niso veliko poslu- šali, saj je tako kot vse ostale predele Evrope tudi naše kraje zajela bitlomanija. In prišli so hipiji, z njimi pa nova moda - dolgi lasje, trapezarice, čevlji z visoko, široko peto. Prvi hi^ piji so se pojavili v času viet- namske vojne. Želeli so spre- meniti svet. Ni jim uspelo, saj so tisti mladeniči in mladenke, ki so se zavzemali za boljši svet, odrasli. Po tridesetem le- tu se je večina samosvojih lju- di uklonila večini. In izobliko- valo se je geslo: »Ne zaupaj tistim čez 30.« 60. leta so bila - politično gledano - zelo pestra. Zrasel je berlinski zid, ubit je bil pred- sednik ZDA J.F.Kennedy, v Vietnamu je divjala vojna, v Indiji je zavladala Indira Gandhi. »Baklo je prevzela nova ge- neracija Američanov,« je med drugim rekel JFK v svoji za- prisegi kot 35. predsednik ZDA januarja 1961. Svojo po- litiko je vodil in uresničeval nekaj več kot tisoč dni, dokler ga ni novembra 1963 v Dallasu zadela atentatorjeva krogla. Januarja 1960 je Kennedy objavil, da namerava kandidi- rati za predsednika ZDA. Po- stal je kandidat demokratske strarike. Javnost mu je bila na- klonjena in zmagal je. Tako je uresničil očetov sen. Nadaljevanje prihodnjič St. 44 - 5. november 1992 21 Hebut zmaja iz Logarsice jubilejnem, 25. festivalu narečne ^pevke v Mariboru, se je med šestnaj- (imi nastopajočimi kot prvi predstavil [jani citrar iz Logarske doline Karli Gradišnik. S suverenim nastopom in pri- stno vižo je osvojil gledalce, ki so ga ob oocu upravičeno nagradili z lepim jplavzom. Karli je zapel prijetno pesmico Franci- ij Podbrežnika in Mirana Grudnika Poz- [j-av iz Logarske doline, ki jo bomo prav Movo še večkrat slišali v programih na- yi radijskih postaj. r»Pesem sta napisala člana ansambla maji iz Solčave in poslala na festival, ^er jo je žirija izbrala v tekmovalni del. Poslali so jo meni, naj jo zapojem.« I To je tvoj festivalski debut... »Enkrat sem bil na Ptujskem festivalu jomačih viž in zdaj tu. Pravzaprav sem les debutant. Bilo je lepo in če bo prilož- nost, bom še prišel. Tu je občinstvo bolj gkreno kot na Melodijah morja in sonca, fa drugič si bom pesem napisal sam, ker p potem tudi lažje zapojem.« Nastopil si prvi, je bilo kaj treme? »Malo treme je vedno. To, da sem na- Itopil prvi, pa je slabo, saj so do konca jiojo melodijo že pozabili.« Citre? »Veliko nastopam. V Sloveniji je malo lobrih citrarjev, zato ni težko priti do igranja. Ta instrument je vedno bolj po- pularen.« Nastop na televiziji? »Včasih smo nastopali, zdaj pa ni več posluha za nas. Ne vem za vzrok.« Pripravljaš novo kaseto? »Pripravljam jo, vendar jo bom izdal šele čez leto, morda dve.« TONE VRABL Foto: EDI MASNEC ^alibog, še smo živi! In tako so se Egipčani mora- i navaditi in sprijazniti z Ni- ovimi vsakoletnimi poplava- ni, pa se bomo počasi morali udi mi, da vsaki dve leti r nam pridejo Alice Dunot in njimi težki vodeni oblaki. Ni mi hotelo nehati tisto dežev- ' prejšnji teden, ko je tudi si- ?r krotka Motnišnica, podiv- ila in z silno močjo prestopila regove. Staro hišo mi je pred oplavo uspelo rešiti z nese- ično pomočjo sosedov na vasi 1 večjih žrtev k sreči ni bilo,, i cesto ob spodnjem mostu je, agrizlo skoraj do polovice* iko sem v družbi psička Buče n male muce Brčko-Banoviči \a deželi preživljal razburljiv 'eden, se ob večerih grel na nišni peči in treniral stroje- pisje, ki ga v srednji šoli nisem prebavijal. Med radijskimi po- stajami sem v glavnem iskal III. program, oziroma Ars pro- gram ljubljanske radijske hiše in tako bežal pred popevkami zdaj v to, zdaj v ono stoletje, ter brundal ob samospevih in arijah, da je uboga Buča že zavijala z očmi, preden je za- spala na kavču. Poštar je pri- hajal redno in nekega dne pri- nesel tudi vabilo celjskega Kljuba v katerem so v soboto priredili večer jazz standardov s triom Vanje Lisaka in Zden- ke Kovačiček. Tja sem se tudi namenil, vendar sem na poti izvedel za konkretno vstopni- no, ki pa je nisem preverjal in se kar sredi mesta obrnil h Ko- sti v Barfly. Tam ni bilo pro- grama. Bilo pa je za kakšen avtobus zdolgočasenih gostov, a je Seles navijal muziko tako na glas, kot da smo v kakšnem nabasanem londonskem disku. S Kosto sva se dogovorila za nastop Javne traje, ki bo 18. novembra, še prej, to je 11. te- ga meseca pa bodo Barfly kra- sili beograjski Partybreakers. Mladini toplo priporočam ogled. Razveselil sem se sreča- nja s starima prijateljema, ki sta imela tudi avto, da smo lahko pred truščem, v katerem se nismo mogli pogovarjati, pobegnili v drugi trušč, in si- cer v klub Boscool v Žalcu. Prva od dveh gostujočih sku- pin Baraka je že odkrampala svoje, ko smo vstopili in Karlo je še kar simpatično nakladal ves odmor. Potem so na oder prišli tolminci Fomever, ki sa- mi zase pravijo, da igrajo hard core psiho metal. Res je bila nekakšna subtilna solata, ki je ustrezala večini poslušalstva, mi pa smo se le nekeko rešili Ptičevih krempljev in jo zopet pobrisali. Tokrat v posteljo. In prišel je Dan mrtvih in bilo je turobno, ko sem opazoval za- morjeno mladino v družbi so- rodnikov na britofu. Moje so- žalje! Zdenka Kovačiček v KLIUBU v soboto zvečer je bil v celj- skem KLjUBU koncert, na ka- terem je nastopil trio pevke Zdenke Kovačiček in Vanje Lisaka. Celjsko občinstvo je bilo nad nastopom navdušeno. Sicer pa Zdenka in Vanja v zadnjem času nastopata po vsej Sloveniji, pred kratkim pa sta izdala tudi kaseto in CD z jazz priredbami nekaterih svetovnih uspešnic". N.M.S. Foto: EDO EINSPEILER Znani nastopajoči ir Libojali i Priprave za 20. revijo doma- Čih ansamblov v Libojah, ki bo letos dva dni, so v zaključni lazi. '< Revija bo v soboto, 21. no- vembra v Žalcu (razstava, tlavnostni koncert in ples 1 hotelu »Mladi, kot smo no- coj« z Alfijem Nipičem in nje- [ovimi muzikanti) ter nedeljo, !2. novembra v Libojah z dve- na koncertoma ob 14. in 17. Uri. Imenovan je častni odbor, ki !a vodi direktor Savinjskega nagazina Robert Čemažar. Posebnost bo koncert v Žal- il, kjer bodo nastopili pred- tavniki nekaterih radijskih liš in založb kaset: Radio Ptuj Udeleženec še ni znan), Radio zelenje (Podkrajski fan*^- ladio Šmarje (Rogaški msiru- nentahii kvintet), l7"''iRC Franci Zeme), Savinjski ob- •an (Miro Kline), ZKP RTV Slovenija (Slovenija), Helidon Marela Intemacional) in Zlati Voki Kisovec (Vinko Cverle). •Nastopili bodo tudi začetniki ibojske revije ansambel Veseli ■■ibojčani z vodjo Herijem iuzmo in kot gost Alfi Nipič 1 njegovi muzikanti. V Libo- ah bo nastopilo več kot pet- najst odličnih skupin, ki jih je f sodelovanju povabil organi- ^cijski odbor. T. VRABL- Lestvice Radia Celje Tuje zabavne melodije: 1. SEXY MF - PRINCE (9) 2. FRIDAV I'M IN LOVE - CURE (5) 3. SHES MAD - DAVID BYRNE (3) 4. HEAVEN SENT - INXS (2) 5. SLEEPING SATELLITE - TASMIN ARCHER (1) 6. JUST ANOTHER DAY - JON SECADA (8) 7. ONE LOVE - DR. ALBAN (7) 8. EBENEEZER GOODE - THE SHAMEN (1) 9. JEREMV - PEARL JAM (2) 10. LIFE IS A HIGHVVAV - TOM COCHRANE (6) DomaČe zabavne melodije: 1. KDO JE TA PUNCA - AGROPOP (3) 2. LILI MARLEN - VLADO KRESLIN IN BELTINŠKA BANDA (2) 3. PUNCA BISTRE GLAVE - CALIFORNIA (8) 4. NOC KOT AMERIKA - POP DESIGN (3) 5. LE TEBE SANJAM - CHATEAU (9) 6. FREDI - VERONIOUE (5) 7. KO TE NI - DRUŠTVO MRTVIH PESNIKOV (1) 8. VROČ DAN - ŠUM (4) 9. UUBEZENSKE INŠTALACIJE - JANI KOVACIČ (4) 10. COCA COLA - PRIMARNA (1) Narodno-zabavne melodije: 1. LAŠKO PIVO - VIGRED (3) 2. ŠTAJERC V LONDONU - ŠTAJERSKIH 7 (2) 3. MOJ NONiC - PRIMORSKI FANTJE (4) 4. VEČNO JE MLADA - PODKRAJSKI FANTJE (7) 5. UUBEZNI ČAS - ALPSKI KVINTET (4) 6. MOJA ZIDAN'CA - ANSAMBEL LOJZETA SLAKA (5) 7. ČEZ MRZLICO - HMEUARSKI INSTRUMENTALNI KVINTET (3) 8. VSE PASA - TRŽAŠKI NARODNI ANSAMBEL (2) 9. OSREČIM TE - ŠTAJERSKI VRELEC (1) 10. VINSKA GORICA - ANSAMBEL NIKA ZAJCA (1) Predlogi za lestvico tujih zabavnih melodij: DON T VOU WANT ME - FELIX KEEP THE FAITH - BON JOVI Predlogi za lestvico domačih zabavnih melodij: JAZ SEM TA - ČUDEŽNA POUA SANJAL BOM KODTANJE - AVIA Predlogi za lestvico narodno-zabavnih melodij: POZDRAV Z DEŽELE - FANTJE IZPOD ROGLE V PARKU - VESNA IN IRENA VRČKOVNIK Nagrajenca: Bobnar Barbara, Pletovarje 3 a, Dramlje Tanja Grošelj, Cankarjeva 2a, Velenje Nagrajenca dvigneta plošče v prodajalni MclOdlja v Cankarjevi ulici v Celju. KUPON lestvica tujih zabavnih melodij. izvajalec_ lestvica domačih zabavnih melodij. izvajalec_ lestvica narodnozabavnih melodij. izvajalec_ ime in priimek:. naslov:- PRED 5. LETI: 1. FULL METAL JACKET ................ ABIGAIL MEAD AND NIGEL GOULDING 2. PUMPUPTHEVOLUME ...................................... M/A/R/R/S ?• -.................................• • ■ ■ MICHAEL JACKSON i S5P?1^^^.F^^ ..................................... JANHAMMER 5. YOUWINAGAIN ......................... THEBEEGEES 6. NEVERGONNAGIVEYOUUP ............... RICKASTLEY 7. CRAZYCRAZY NIGHT ............ KISS 8. INEEDLOVE ..................... LLCOOLJ 9. SOME PEOPLE........................i!! i! .i .i 1 ' CUFF RICHARD 10. IFOUNDLOVIN- .....................................-... FAT BACK BAND PRED 10. LETI: 1. pass the dutchie .......... ... ,o,^., v^i itu 3 z^o^^^'^ttohurtme ::::::: :::::::::::.SreŽlu^S 4.- lovecomedovvn:::::::................. 5. jackie vvilson says ....... "'" ■dexy'SMiDNIGHT Rl innfp? 6. hard to say m sorry ... ^ midnight runners 9.-1"^''^^^^^^^^^^^.....::::::::::::::::::.\.''°marS 10. friendorfoe ^X PRED 15. LETI: 1. silverlady ......................... DAVin^niii 2. BLACKisBLACK ........................!!!!!!!!!i!.•'ubelTS 3. IREMEMBERELVISPRESLEV .........................DANNYMIRR0R 4. WAYD0WN ........................................... ELVISPRESLEV 5. VES SIR ICAN BOOGIE ....................................... BACCARA 6. NOMOREHEROES.................... ............. THE STRANGLERS 7. BEST OFMY LOVE...................................... THEEMOTIONS 8. VVONDEROUSSTORIES ........................................... VES 9. MAGICFLV ....................................................SPACE 10. FROMNEVVVORKTOLA............................... PATSVGALLANT PRED 20. LETI: 1. MOULDVOLDDOUGH............................... LIUTENANT PIGEON 2. IDIDNTKNOVVILOVEDVOU ..............................GARVGLITTER 3. VOU'REALADV ...................................... PETER SKELLERN 4. WIGWAMBAM............................................ THESWEET 5. BURNINGLOVE ........................................ ELVISPRESLEV 6. INABROKENDREAM ............................ PVTHON LEE JACKSON 7. HOVVCANIBESURE.................................... DAVID CASSIDV 8. DONNA ........................................................10CC 9. ELECTED............. ............................... ALICE COOPER 10. TOOVOUNG..........................................DONNVOSMOND PRED 25. LETI: 1. MASSACHUSETTS ....'................................. THE BEE GEES 2. THE LAST VVALTZ ........................... ENGELBERT HUMPERDINCK 3. HOLEINMVSHOE............................................ TRAFFIC 4. FLOVVERS IN THE RAIN ..... ................................ THE MOVE 5. THERE MUST BE A WAV ............. ................FRANKIE VAUGHAN 6. THELETTER................................................BOXTOPS 7. HOMBURG ........................................... PROCOLHARUM 8. REFLECTIONS............................DIANA ROSS & THE SUPREMES 9. FROMTHEUNDERVVORLD ......................................THEHERD 10. BABVNOVVTHATIVEFOUNDVOU .....................THE FOUNDATIONS Glasbo iz »časovnega stroja« lahko poslušate v sobotnem večernem programu Radia Celje med 19.30 in 22.00 uro. Št. 44 - 5. november 1992 2] Classic FM Najprej so se vse poletje oglašali ptički, kadarkoli ste gumb na radiu zavrteli tam preko 100 MHz. Ni še preteklo veliko vode, ko je britanska javnost že začela ugibati, ali ni frekvence morda zasedla kakšna zeleno misleča skupina navdušencev, ki dan in noč po- mirja naključne poslušalce z žvrgolenjem ptičev in brbo- tanjem potočka v daljavi. Šele pogostejši radovedni poskusi so obrodili sadove: če ste imeli srečo in ste se znašli na tej valovni dolžini ob pravem ča- su, ste slišali prijeten moški glas, ki je prijazno pojasnil, da ste pristali na frekvencah nove radijske postaje CLASSIC FM (Klasični UKV program), ki bo začela oddajati septembra. Toda medtem ko so ptički na klasični frekvenci veselo čiv- kali dalje, se je v medijskem zakulisju vnela prava vojna: na BBC-jevem tretjem radij- skem programu, do zdaj edini državni radijski postaji, ki je vrtela klasično glasbo in je let- no porabila kar 50 milijonov funtov za to, da je vzgajala in gojila nadvse elitističen okus izobražencev in »visoke druž- be«, so se namreč z grozo za- vedli, da v kratkem ne bodo več edini petelin na gnoju in da se bodo morali prvdč v svoji dolgoletni zgodovini boriti za poslušalce. Zakaj nova radijska postaja Idejni vodje postaje CLAS- SIC FM so zadeli v črno: usta- novili so neodvisno radijsko postajo, ki 24 ur dnevno pred- vaja klasično glasbo, toda na dostopnejši, »poslušalcu prija- zen« način. Njihov namen je predvsem približati klasično glasbo širši publiki — tako, kot je pred leti na primer uspelo filmu Amadeus in pa Lucianu ^avarottiju s himno nogomet- nega svetovnega prvenstva - Puccinijevo Nessun Dorma. CLASSIC FM ni prva komer- cialna postaja, ki poskuša uspeti s predvajanjem klasične glasbe, prav gotovo pa jo od predhodiiic ločita značilen pristop in stil: namesto da bi predvajali cele simfonije in koncerte, se omejujejo na kratke in večinoma znane od- lomke priljubljenih klasičnih del. Vse skupaj popestrijo z novicami, finančnimi poroči- li, pogovori o umetnosti, po- datki o prometu in vremensko napovedjo; njihova program- ska shema je skratka precej podobna katerikoli drugi ko- mercialni radijski postaji - sa- mo glasba je drugačna. »Vojna« Prve pomisleke in očitke, ki so jih zagovorniki BBC-jevega Tretjega programa izstrelili v smeri nove radijske postaje, je bilo pričakovati: napadli so - reklame. Britanski radijski in televizijski naročniki s plače- vanjem naročnine podpirajo samo BBC-jeve programe in jim zato na njihovih frekven- cah nikdar ni treba poslušati ali gledati ekonomsko-propa- gandnega programa. To je ena izmed prednosti državne radi- otelevizije in v času neusmilje- nega reklamiranja je ne gre kar zamolčati. CLASSIC FM je komercialna postaja, prvo zastrašujoče opozorilo pa je potencialne poslušalce opom- nilo, da jim bo CLASSIC FM sicer napolnil ušesa z »najlep- šo glasbo tega sveta«, poleg te pa bo vsakih nekaj minut na- vrgel še nekaj zoprnih reklam. Resnica je precej daleč od te- ga: zelo kratke reklame (obi- čajno le po ena ali dve skupaj) pridejo na vrsto samo dva- do trikrat na uro, obveščajo pa predvsem o novih CD-jih in ploščah s klasično glasbo, koncertih in podobnem, kar prej koristi kot škodi. Drugo strupeno puščico, uperjeno v CLASSIC FM, je izstrelil glasbeni kritik dnev- nika TIMES rekoč, da nova postaja sicer lahko predvaja »najlepšo glasbo tega sveta«, toda smisel umetnosti ni samo v lepoti. Glasba bi morala po- leg tega zastavljati vprašanja, voditi poslušalce včasih tudi v brezna obupa, nuditi oporo, očiščenje itd. Ce CLASSIC FM tega ne bo počel (in kot kaže, ustanovitelji nove postaje res ne razmišljajo preveč o brez- nih obupa), bo predvajal samo površinsko glasbo, ki ne bo se- gla v globino človekove oseb- nosti. Bistvene razlike Morda je predvajana glasba res površinska, toda običajni poslušalec, ki se zjutraj pri- pravlja na pot v službo (kar je zlasti v britanski prestolnici pravi podvig glede na notorič- no neurejenost prometa), se pri zajtrku verjetno ni preveč pripravljen predajati iskanju globin svoje osebnosti in ga zanimajo predvsem podatki o prometu in vremenu. Vsega tega na BBC-jevem Tretjem programu ni bilo - njihovi po- slušalci so se lahko že navsez- godaj poglabljali v svoje oseb- nosti, ne da bi jih motili s tako banalnimi zadevami, kot so na primer dnevne novice. Le-te so prišle na vrsto vsako uro in pol, kar pa je elitistični publi- ki očitno kar ustrezalo. BBC- jevi radijci s Tretjega progra- ma so se zavedali, da so edini na svojem področju, zato se jim tudi ni bilo treba prilaga- jati. Svet je šel dalje. Tretji program pa je ostal tradici- onalen, nespremenjen in kon- servativen. Šele letos pozno pomladi, ko so že vrabci na strehah čivkali o no\'i komer- cialni klasični postaji, so se tu- di na Tretjem programu zbu- dili iz desetletnega spanja in temeljito spremenili program- sko shemo, da bi tako privabili več poslušalcev. Morda so bile spremembe, ki so jih izvedli pet pred dvanajsto, res dobre, toda v britanski publiki se je vse predolgo utrjevalo prepri- čanje, da je Tretji program eli- tističen, in naj so se tamkajšnji strokovnjaki še tako trudili, je pri tem prepričanju tudi osta- lo. Spremembe so še najbolj začutili njihovi redni poslušal- ci, ki so se kar čez noč znašli brez svojih priljubljenih od- daj. Elitna publika seveda ni ostala tiho in je zasula dnevno časopisje s kritikami in pritož- bami. In vendar ... Medtem ko so na Tretjem programu mirili svoje jezno občinstvo in napadali že samo misel na komercialno klasično radijsko postajo, je 7. septem- bra letos vsemu navkljub začel oddajati CLASSIC FM in že v prvem tednu doživel navdu- šen sprejem. Njihov svež pri- stop h klasični glasbi je bil očitno prav to, kar si je publi- ka želela. Ena izmed izredno priljubljenih atrakcij je na primer dopoldansko ugibanje znanih melodij; če vam gre po glavi melodija, pa ne veste, kam bi jo dali, pokličete CLASSIC FM ob določenem času in moderator bo (če jo boste kolikor toliko razumlji- vo zamrmrali, zažvižgali ali zapeli) prijazno povedal kaj več o njej. Ob nedeljah do- poldne predvajajo plošče po željah, toda pod enim pogo- jem: napisati morate, zakaj vam je zaželeni komad všeč, kje ste ga slišali in podobno. Najboljšo zgodbo nagradijo; konec septembra, ko je evrop- ska javnost čakala na izid francoskega referenduma o sporazumu iz Maastrichta, so za nagrado ponudili vikend za dve osebi v - Maastrichtu. Piše Mojca Belak Namesto uvoda Spoštovani bralci, pred vami je podlistek z naslovom Trta življenja. Z njim boste spoznavali vsebino knjige, ki je z istoimenskim naslovom izšla pred dnevi pri ČZP Kmečki glas. V njej sem poskusil zajeti zgodovinski, pred- vsem pa kulturno-civilizacijski okvir vinske trte in vina, s katerim živimo vse življenje od rojstva do smrti. Menim, da sta vinska trta in vino del naše naravne m kulturne dediščine, duhovne in materialne. V dogajanju med odnosi na relaciji vino — človek - država, sem se omejil na našo slovensko domovino, saj je na njenih tleh že več kot dva tisoč let različne civilizacije negujejo trto in pri- delujejo vina. Trto in vino je treba razumeti. Kadar vidimo trto v vi- nogradu in kadar pijemo vino. Vino je kakor človek: ima svoje rojstvo, otroštvo in mladost, zrela leta, starost in smrt. Ima svojo barvo, vonj, da, celo značaj. Najdemo ga v svetem pismu, v literaturi sicer, v glasbeni in likovni umetnosti, v zdravilstvu in medicini. Je predmet filozof- skega modrovanja, državnih zakonov, estetike oblikova- nja, hedonističnih domislic in razprav o alkoholizmu. V cerkvi z njim mašujejo, kadar življenje triumfira, se iskrijo mehurčki šampanjca, na sedmini ga pijemo v spo- min na pokojne, ko se rodi nova država, je pri roki vino... Naj bosta podlistek in knjiga, ki je te dni prišla na police slovenskih knjigarn, kakor tista znanca, ki ste ju srečali, pa ste spoznali, da je bUa njuna družba prijetno koristna in da si še želite srečanja z njuno vsebino. Avtor Jesen Dnevi so še topli, sonce, ka- kor da noče odtegniti žarkov od zemlje, toda veter, ki se za- pleta v igro z rumenimi, zele- nimi in rdečimi Usti, naznanja hladne noči in ostra jutra. Zrak zadiši po listju, ki se šu- meče ovija okoU nog, in iz dimnikov se tanko vrtinci dim proti nebu. Zemlja diši. In daje. V goricah so trsi polni. Klo- potci pojejo. Vse je pripravlje- no, da vinogradniki ločijo grozdje od trte. Dozorelo je. Pripravljeno je na dolgo pot, vse do tja, ko bo dobilo novo ime. Najprej ga bodo vino- gradniki stisnili, postalo bo mošt in po alkoholnem vrenju - vino. Toda to se ne bo zgodilo le v goricah. Tudi v mestih poznajo to opravilo, povsod tam, kjer raste vinska trta, se- veda tudi na brajdah. V Parizu pa lahko vidimo pravcati vi- nograd na Montmartru. Toda naša pozornost bo ta- krat veljala slovenski deželi, ki goji vinsko trto, to eno naj- starejših kultur, tako rekoč povsod, kjer slovenski človek živi in dela. Slovenija nima veliko vina in se količinsko ne more pri- merjati s Francijo, Italijo in drugimi velikimi prideloval- kami vina. Ima pa zato dobra vina, ki so tako različna, kot so njeni ljudje, ki so od pokrajine do pokrajine drugačni. Trta življenja hoče biti le pripoved o vinski trti in njenih vinih. In zakai Trta živlienia? Ker je trta simbol življenja. Je življenje sama po sebi! Z na- stankom krščanstva pa je po Kristusu prav prehod iz groz- dja v vino simbol novega živ- ljenja, ko postane grozd (telo) duhovna pijača (vino), ki kot duša ali duhovna razsežnost živi naprej. Uvod sem naslovil Jesen, ker je to čas, ko si zemlja in človek ' izmenjujeta darove: zemlja daje pridelek, človek jo prepušča naravnemu ciklu po- čitka, a hkrati vanjo zaseje no- vo seme, novo življenje. Vin- ska trta se loči od grozdja, ki gre na dolgo pot do vina, to pa doživlja kratko, a tudi stoletja dolgo življenje. Nekaj ga na- mreč ljudje popijejo že do na- slednje trgatve, nekaj pa ga v sodih zori dalje in še pozneje v steklenicah. Potuje na tek- movanja in razstave, mnogi ga skrbno hranijo v vinotekah ali pravih tabemakljih. Ne name- ravajo ga niti piti. Le stekleni- co s tem žlahtnim darom nara- ve in vrhunskim človekovim znanjem, hočejo imeti ob sebi, kakor dragoceno sliko. Nekje drugje bodo z njim maševali duhovniki, pa se bo vino tako znašlo v najimenit- nejših katedralah in v najbolj, skromnih cerkvicah, kjer lju- dje iščejo le duhovno oporo. Ob sebi ga bodo imeli na po- rokah in drugih slavnostih, ob rojstvih in krstih, ob pogrebih in sedminah. Na slavnostnih banketih, od najbolj imenitnih galerij in salonov, do hodnikov parlamenta. In pijančki po va- ških kolovozih in mestnih klo- pcah in v parkih ter mračnih hodnikih bodo k sebi stiskali steklenico z vinom. Kmet ga bo pil med delom na polju in v vinogradu. Mnogi pa ga ne bodo pili, pa čeprav imajo lep spomin nanj. Bolniki, ki jim je bolezen odvzela to možnost, pa ljudje, ki preprosto nimajo denarja za vino. Vino je kakor človek. Ima svoje rojstvo, otroštvo, mla- dost, zrela leta, starost in smrt. Ima tudi mnogo prijateljev in nasprotnikov, pa tudi takih, ki so do njega ravnodušni. Raje imajo kakšno drugo pijačo. Vi- na pač ne pijejo, ker jim preprosto bolj všeč pivo ali v da. Tako kot je to v življen v navadi. Kot že rečeno, vemo o vli vsak dan več, toda vemo b< ali manj na enak način. To p meni, da se predstave pa tu \Tednotenja pridobljenih n vad in spoznanj širijo dalje, tako tudi utrjujejo. V novejšem času pa pre vsem etnologi opozarjajo, da nujno tudi drugačno gledat^ na poja\Tie oblike vinogradu štva in \inarstva na Slovet skem tudi zaradi tega, da I prevetrili ustaljene stereotij na tem področju. Po tej poti smo Slovenci pii šli tudi do nove vede, ki i imenuje »vinologija« (Ali Gačnik, etnolog v Pokrajii skem muzeju na Ptuju v d plomski nalogi 1990 Vinolog ja - mogoče in nemogoče v i ziskovanju ljudi in vina) Zato pomeni pisati o viru trti in o vinu - pisati o ljude Kajti vino je civilizacijsko pl vezano s človekom, saj sta pj vezana že na milijone li Znanstvene raziskave in arhj ološka odkritja, zlasti prazgj dovinskih bivališč človeka, i odkrila in potrdila, da je za^ človek sorazmerno zgod spoznavati vinsko trto in ; načrtno gojiti ter opravlja prve primitivne selekcije. Nadaljevanje prihodnji Št. 44 - 5. november 1992 23 Št. 44 - 5. november 1992 2a v pričakovanju \'prašanj s področja nastalih škodnih primerov v zvezi z vašimi poli- cami zavarovanja bi rad po- jasnil vprašanja, ki jih sreču- jem v zvezi s »kolektivnim nezgodnim zavarovanjem oseb«. Polico kolektivnega nezgod- nega zavarovanja lahko sklene vsak kolektiv, v katerem je vsaj 10 članov, ki se želijo za- varovati. Trajanje kolektivne- ga zavarovanja je neodvisno od vrste nezgod (pri delu ali doma), saj traja čas zavarova- nja vseh 24 ur na dan. V veli- kem številu primerov delevci v podjetjih, ko doživijo nezgo- do izven dela - doma, le te ne prijavijo pri zavarovalnici, kjer imajo sklenjeno zavaro- vanje, misleč, da kot člani ko- lektiva lahko uveljavljajo ško- do samo v primeru nezgode pri delu. V mnogih podjetjih pa so, žal, premije, katere odvajajo delavci od svojih dohodkov smešno nizke, temu primerna pa je potem premija, izplačana za posamezno nezgodo. Pri omenjenem načinu zavarova- nja se namreč izplačuje več vrst premij tn sicer: - dnevna odškodnina, ki se izplača za vsak dan staleža za- radi nezgode. - odstotek invalidnosti v pri- meru, da je zaradi nezgode prišlo do invalidnosti zavaro- vanca. - premijazanezgodnoalina- ravno smrt v primeru smrti za- varovanaca zaradi nezgode ali naravne smrti. V podjetjih, kjer urejam za- deve v zvezi z zavarovalnica- mi, imajo vsa podjetja sklenje- ne police za mesečne premije 440,00 tolarjev, ki se odteguje- jo od osebnega dohodka in de- lavci so zelo zadovoljni z iz- plačanimi premijami. S polico kolektivnega zava- rovanja se lahko zavarujejo tudi delavci pri obrtnikih, raz- na društva, športni klubi, po- goj je samo zadostno število oseb, ki se želijo zavarovati. Podobno zavarovanje ponu- jajo zavarovalnice za otroke in mladino, kjer lahko v vrtcih in šolah starši pod ugodnimi po- goji zavarujejo svoje otroke za »celo koledarsko leto«, torej tudi med počitnicami, vse do prvega dne šolskega leta v na- slednjem letu. Predlagam vam, da se v po- djetjih posvetujete in preveri- te, kolikšna je vaša mesečna zavarovalna premija. Plačilo mesečne premije zavarovanja samo zato, da ste zavarovani, je nesmiselno in ne doseže svo- jega namena. Kolektivno nez- godno zavarovanje je zavaro- vanje, kjer ste 24 ur dnevno za nizko zavarovalno premijo za- varovani pod zelo korektnimi in ugodnimi pogoji. Vse, ki vas zanima karkoli v zvezi z omenjenim zavarova- njem zanima ali pa ste doživeli kakšno nezgodo,vabim, da po- šljete svoja vprašanja na ured- ništvo časopisa. GORAZD BOKŠAN KUHAJMO SKUPAJ Cvetaca Cvetača je zelenjava iz veli- ke družine zeljnic in je s svoji- mi debelimi socvetji zelo lepa na pogled. Domovina cvetače je vzhodno Sredozemlje, od koder se je razširila v naše kraje. Najbolj znane so bele sorte, poznamo pa tudi vijoli- často različico. Za kuhanje jo pripravimo tako, da cvetačo razkosamo na posamezne cvetke, da lažje odstranimo trd koren. Ker se cvetača hitro razkuha, jo skuhamo samo to- liko, da je še trda na ugriz ali pa jo kuhamo v sopari. Cveta- čo ponudimo posebej ali pa jo pretlačimo v pire. Pretlačena cvetača je odlična osnova za juhe in narastke in se obnese za pripravo raznih prepečenih jedi. Cvetača je primerna tudi za dietno prehrano. 100 g cve- tače ima le 24 kcal, 2 g belja- kovin, 5 g ogljikovih hidratov in veliko balstnih snovi. Cve- tačo blanširamo 3 minute, ku- hamo jo do 8 minut in v pari 12 minut. Cvetačna juha Potrebujemo: eno manjšo cvetačo, 40 g masla, 30 g moke, liter vode, sol, poper, malo muškatnega oreščka, lovorov list in lonček kisle smetane. Cvetačo očistimo, operemo in jo razdelimo na cvetke. Skuhamo jo v slani vodi, ki smo jo začinili z začimbami. Iz masla in moke naredimo svet- lo prežganje in ga zalijemo z vodo, v kateri se je kuhala cvetača in dobro prevremo, da se vse enakomerno razkuha. Dodamo cvetačo, premešemo in legiramo s smetano. Če ho- čemo imeti kremno juho, cve- tačno juho damo v mešalnik in jo zmiksamo. Zraven ponudi- mo zlate kroglice. Cvetača po Italijansko Potrebujemo: eno srednje veliko cvetačo, sol, 2 čebuli, 2 žlici margarine, eno žlico ve- gete, 250 g edamskega sira, 4 velike paradižnike in pol žli- ce origana. Cvetačo očistimo, operemo in razdelimo na cvetke. Polo- žimo jih v mrzlo slano vodo. Čebulo olupimo in sesekljamo. V kožici segrejemo margarino in opražimo na njej čebulo, da postekleni. Dodamo cvetačo in žličko vegete, prilijemo 2 del vode in pokrito dušimo 20 mi- nut. Medtem naribamo sir, pa- radižnike pa za nekaj trenut- kov potopimo v vrelo vodo, jih nato olupimo in razpolovimo. Paradižnike zdevamo v ognje- vamo posodOi potresemo jih z origanom in posolimo. Zdu- šeno cvetačo odcedimo in jo naložimo na paradižnik. Jed potresemo s sirom in jo damo v pečico, segreto na 200°. Peče- mo 20 minut in takoj ponu- dimo. Cvetača v solati Potrebujemo eno srednje ve- liko cvetačo, sol, pol kg para- dižnika, osminko litra juhe iz koncentrata, kis, poper, malo naribanega muškatnega orešč- ka, ščepec sladkorja, za nože- vo konico gorčice, 4 žlice olja in žlico sesekljanega peter- šilja. Cvetačo očistimo in opere- mo. Zavremo precej vode in jo posolimo. V krop damo cveta- čo in jo kuhamo približno 20 minut. Kuhano poberemo iz lonca s penovko, jo nekoliko ohladimo in razdelimo na cvetke. Paradižnik operemo in narežemo na rezine. V večjo skledo za solato zložimo me- njaje po eno plast paradižnika in eno plast cvetače. Juho se- grejemo, ji primešemo kis, po- per, muškatni orešček, slad- kor, gorčico, olje in sesekljan peteršilj. Solatno omako do- bro premešamo in z njo preli- jemo solato. Solato pretresemo in ponudimo. MODNi KLEPET Pripravlja VLASTA CAH'ŽEROVNIK Oktobrski Modni klepeti v našem časopisu so bili v veli- ki meri posvečeni moškim, o moški modi pa je naša mod- na svetovalka Vlasta Cah-Že- rovnik govorila tudi v sobotni opoldanski mavrici na Radiu Celje. Nagrajenca Modnega klepe- ta v oktobru sta prav tako mo- ška - med pravilnimi odgovori na nagradna vprašanja, objav- ljena v Novem tedniku, je Vla- sta Cah-Žerovnik izžrebala Ivana Špegliča, Pod kostanji 6 iz Celja, na radijsko nagrad- no vprašanje pa je pravil odgovoril Erik Jager, Uli 1. Štajerskega bataljona 2, C He. Za Ivana bo Vlasta Ca Žerovnik spletla unikaten p lover, Erik pa naj se v dn polovici meseca oglasi po s) leno, ročno poslikano krava In da prehod iz moške mo v žensko z začetkom novemh ne bi bil preveč drastičen, sr za danes malce pobrskali m modo, primerno za oba spol Barbour vetrovka, ki jo pre stavlja Vlasta Cah-Žerovni je že takšna... Uredništ »Barbour« v modi Tu in tam, ko se moda utru- di od iskanja novih modnih trendov, ki so praviloma še muhe enodnevnice, pobrska po tradiciji ter si z novim vese- ljem nadene staro oblačilo. Eden takšnih modnih feno- menov je stara, dobra Barbour vetrovka. Verjeli ali ne, že leta 1890 jo je skrojil ribič John Barbour iz Newcastla, ki je bil sit megle, dežja in ribje maščo- be. Impregniral je egipčanski bombaž in iz njega izdelal dol- go, nepremočljivo vetrovko s toplo podlogo, osmimi žepi, ki se zapirajo s kovinskimi gumbi, zadrgo in ovratnikom iz progastega žameta - nada- ljevanje zgodbe pa je na las podobno legendi o uspehu Coca-cole! Danes se več kot uspešno podjetje Barbour lahko pot vali, da nosijo njegove vetrot ke celo kraljica Elizabeta II princ Charles, Brigitj Bardot... Res je, da ima tista origina na nazaslišano zasoljeno cen a na tržišču se po zaslugi s< dobne tehnologije pojavljaj tudi vsem dostopnejše, pa zat nič manj praktične verzij Barbour vetrovk. In še eno dobro lastnost ve Ija omeniti - čeprav je vetrovk športnega videza, se k nj« imenitno poda tudi klasičn garderoba. S kančkom prikrj te zavisti o tem znani kreato Lagerfeld pravi: »Barbour ve trovka je tako strastna, da s ujema z vsakim, tudi najbol nemogočim oblačilom...« VLAST. Nagradno vprašanje: KAKO IMENUJEMO KLASIČNO ŽENSKO-MOŠKO NEPRI MOČLJIVO OBLAČILO? VELIKI GALA PLES v soboto, 14. novembra 1992 ob 20. uri v dvorani Hmezad Žalec. Igra ansambel Nočna izmena s pevcem Otom Pestnerjem Vstopnice v predprodaji v Mladinski knjigi Žalec in na dan prireditve Poskrbljeno za bogato izbiro jedi in pijač SVET VIZ OSNOVNE ŠOLE ŠMARJE PRI JELŠAH razpisuje dela in naloge POMOČNIKA RAVNATELJA. Pogoji: Kandidat mora izpolnjevati splošne pogoje, določene 2 Zakonom o osnovni šoli, Zakonom o zavodih in Zko- nom o organiziranju in finan- ciranju vzgoje in izobraževa- nja. Imeti mora organizacij- ske in strokovne sposobnosti za opravljanje del. Pomočnik ravnatelja bo ime- novan za 4 leta. Prijave z dokazili pošljite v 8 dneh na naslov: Svet os- novne šole Šmarje pri Jelšah. Št. 44 - 5. november 1992 5 [vundai Trade: daljša aranciia in icataiizatorji Hlorda je težko verjeti, ven- ,r je povsem neizpodbitno, I je bil ljubljanski Hyundai fade, zastopnik južnokorej- -e avvtomobilske korporacije jomdai pri nas, leta 1990 prodajo več kot 5000 južno- jrejskih avtomobilov skoraj jjuspešnejši prodajalec na rropskih tleh. Od takrat pa ) danes so se časi temeljito iremenili, tako da so sedaj idovoljni s prodajo 685 avto- obilov do konca septembra, •ed nedavnim pa so že začeli irejemati naročila za hyun- lie z letnico 93. Dobavni roki I večino avtomobilov niso •etirani dolgi (svojevrsten iradoks pa je, da ljubljanski istopnik avtomobilov nima i zalogi), kajti konec novem- ■a ali v začetku decembra bo- ) avtomobile dobili tisti, ki 1 bodo naročili sedaj. Bistve- h novosti ni, razveseljivo pa , da je scoupe kot športna vedenka ponyja končno le )bil močnejša motorja. Moč- ijši izmed dveh agregatov bo nogel pri prostornini 1,5-li- a 85 kW/115 KM pri 5500 vrtljajih v minuti, s tem pa bo najvišja hitrost 198 km/h, medtem ko poraba po tovarni- ških zagotovilih naj ne bi pre- segla 11,6 litra. Cena scoupeja s tem motorjem še ni znana, pri Hyundai Trade pa račima- jo, da bodo prve avtomobile dobaviU januarja prihodnje leto. Ob drugem je vsekakor po- membno tudi to, da bo po no- vem garancija tudi pri hyun- daijih takšna, kot pri nekate- rih drugih tujih, se pravi ja- ponskih avtomobilih. To po- meni 100 tisoč prevoženih ki- lometrov oziroma tri leta (na posamezne sklope avtomobila pa manj). Glede na predpise Evropske skupnosti, ki naj bi začeli veljati 1. januarja pri- hodnje leto in bodo glede zaš- čite okolja veliko ostrejši kot so sedaj, po svoje pa je po- membno tudi to, da pri Hyun- daiju Trade ne bo več avtomo- bila brez katalizatorja. Vseka- kor pa menijo, da bodo tudi v prihodnje na slovenskem tr- gu najbolje prodajani avtomo- bili pony. Na sliki: hyundai pony. (malu tudi mazda 626 Mazda Austria, ki ji je na- ižbena skrb za slovenski in še \ nekatere druge trge na ob- ločju nekdanje Jugoslavije, je Sloveniji sklenila pogodbo prodaji mazd s tremi podjetji f Ljubljani, Kranju in Mari- [)ru). Menijo, da bodo vsi trije rodajalci letos prodali neka- !0 250 do 400 avtomobilov, ar l^it glede na to, da se lazda pravzaprav na novo »javlja na prostoru med Ka- ivankami in Sotlo (in ob upo- levanju ekonomske situacije ri nas), zadovoljiv dosežek, si trije prodajalci mazd po- ujejo skoraj vse, kar izdeluje iponska avtomobilska tovar- a. Obstaja nekaj izjem, kajti adi na nekaterih drugih tr^ i vsaj formalno ni mogoče misliti kupeja RX-7 (tudi Avstriji ne) in letos pred- stavljene limuzine xedos. No- vost pa je ob vsem drugem mazda 626, limuzina srednje- ga razreda, ki je po novem na voljo kot klasična limuzina s štirimi vrati, pa petvratni hatchback in kombi oziroma karavan. Med štirimi motorji bencinskimi in dizelskim je vsekakor zanimiva posebnost 2,0-litrski dizelski agregat z močjo 55 kW/75 KM pri 5.000 vrtljajih v minuti. Do končne moči in relativno visokega navora 169 Nm pri 2.000 vrtljajih motorju poma- ga compres polnilnik, ki ga iz- delujejo na Dunaju. S tem pol- nilnikom na izpušne pline zmore ponuditi motor dokaj visok navor pri nizkih vrtlja- jih, v primerjavi s klasičnim turbinskim polnilnikom pa ta- ko imenovana zmogljivostna luknja v določenem območju vrtljajev sploh ni očitna. Po sedanjih napovedih naj bi bila mazda 626 s tem dizelskim motorjem pri vseh prej ome- njenih prodajalcih naprodaj prav v kratkem. Tako ostaja pri Mazdi neobnovljen le avto z oznako 323. Kljub temu, da ne ponuja nove karoserijske podobe, pa spada med tržno uspešnejše avtomobile - tako na tujem kot tudi pri nas. Na sliki: mazda 323 F. Dražji renaulti pri Revozu Novomeški Revoz, sestavni del francoskega Renaulta, je pred nekaj dnevi za štiri od- stotke podražil avtomobile. Vse drugo, kar načrtuje za leto 1993, ostaja bolj ali manj ne- spremenjeno. Katrca oziroma R-4 odhaja po 32 letih v avto- mobilski pokoj, kajti konec le- ta naj bi v Novem mestu po- tegnili črto pod tem avtomobi- lom. V začetku 1993 pa bo ste- kla serijska izdelava renaulta clio, pri čemer naj bi uresniči- tev tega projekta predstavljala največjo slovensko investicijo, vredno dobrih 270 milijonov mark. Decembra ali kakšen te- den prej naj bi Revoz začel po- nujati tudi renault safrane, nadomestilo za R-25, verjetno januarja pa naj bi si prvi slo- venski kupci že omislili tudi twingo. Ob tem je na sloven- skem trgu nekoliko zapostav- ljen renault espace, enopro- storska limuzina, ki je izjemno uspešna tako v Franciji kot tu- di na drugih evropskih trgih. Novomeščani trenutno ponu- jajo tri izvedenke renaulta espace s tremi različnimi mo- torji (štirivaljnik in dva še- stvaljnika) ter tudi izvedenka s stalnim štirikolesnim pogo- nom (quadra, pravijo temu po- gonu pri Renaultu). Na sliki: renault espace. BORZA CEN RABLJENIH AVTOMOBILOV Na zadnjem sejmu rabljenih avtomobilov pred dvorano Golovec je bilo na prodaj 462 vozil, od tega tudi 2 tovornjaka in dva kombija. Izdanih tablic za preizkušnjo vožnje je bilo 10 - torej se je prav toliko vozil tudi uradno prodalo, kupoprodajnih pogodb pa" so organizatorji prodali 115. Cene vozil so v nemških markah in so le okvirne. ZORO d.o.o., trgovina avtomaterial, telefon (063) 741-173 Šentjur, Ljubljanska c. 19a - Prodaja avtomobilov ford mod. 93 in VW golf III ford fiesta že od 19.582 DEM Na zalogi ford eskord diesel model, 27.270 DEM. Št. 44 - 5. november 1992 12 Št. 44 - 5. november 1992 271 Št. 44 - 5. november 1992 2 Št. 44 - 5. november 1992 !9 Št. 44 - 5. november 1992 '31 Št. 44 - 5. november 1992 31 Št. 44 - 5. november 1992 32 Nogometna dvojnika in pes Predsednik žalskih nogome- tašev Sašo Šarlah se v vsako tekmo tako vživi. da večkrat pozabi na pravila lepega vede- nja, po tekmi z Racami pa je šel celo tako daleč, da je poza- bil na svoj ime in priimek. Po- tem ko je ozmerjal sodniško trojko, seje na zaslišanju dele- gatu v spremstMJ svojega neiz- bežnega španjela predstavil za Jelka Pesjaka, sicer klubskega funkcionarja in svojega dobre- ga prijatelja. Delegat pa je ša- lo pripisal psu m v uradni za- pisnik navedel: "...predsed- nik je podal neresnične podat- ke, saj se je predsta\il. da se piše Jelko Pesjak (morda zato. ker je ob sebi vodil psa) in je pozabil na svoje ime.- Sašo Šarlah aUas Jelko Pesjak je zdaj kaznovan z enoletno pre- povedjo opravljanja vseh funkcij v nogometnem športu, po Žalcu pa pravi Jelko Pesjak že več dni jezno lovi svojega dvojnika. Občina vrača udarec v naši novinaiski hiši - ob dejstMJ. da dobivamo iz celj- ske občine lepa modra pisem- ca brez prilepljenih znamk - vneto brskamo po izplačilih avtorskih honorarjev. Obstoja namreč možnost, da se je "imperij" odločil za po- \Tačilni udarec zato. ker m- smo pravočasno plačali podat- kov o matičnih dejstvih. Če gre za to. smo jo zaenkrat s 16 SIT kar poceni odnesli... Siovenci v tioiniški v uredmštvu TRAČ-nic še vedno preverjamo, kako je z nezdružljivostjo političnega in pridobitniškega delovanja. Za primer pa smo izbrali Gregorja Vranica (SXS). ki v okviru svojega podjetja med drugim opravlja tudi nadzor nad obnašanjem občanov (de- lavcev), ki so v bolniškem sta- ležu. Če med opravljanjem nadzora bdi tudi nad politično opredeljenostjo bolnih Slo- vencev, še ni čisto jasno - res pa je. da so volitve pred \Tati Lujo noče v Šmarje Dramski igralec in upravnik celjskega gledališča Borut Alujevič kljub temu. da si ni izbral prave stranke, še vedno vztraja v mestu ob Savinji O prestopu v Social-demo- kratsko stranko ne razmišlja, prav tako pa ga prav nič ne mika. da bi se šel gledališče v Šmarju. Zakaj tudi. saj se v Celju - tako v gledališču kot v skupščini - druži v pretežni meri z igralci in s komedijanti. Teden komedije pač ni časov- no omejen... Ogias Srednja ekonomska v Celju (v Vodnikovi 10) nu lastnikom osebnih avtomoh lov po konkurenčnih cen^ (zastonj) udobno parkirat, na svojem dvorišču. Vozni naj ne muči občutek, da ovit jo dijake, kot šolo ne muči o čutek nelojalne konkuren (do novega upravljalca pari rišč Kostre). Peterie pod Konjišk goro Brada predsednika Slove, skih krščanskih demokrat Lojzeta Peterleta je v nevam sti. »Če bo stranka dobila j volitvah manj kot 25 odsto kov glasov, se bom kljub pri testom moje žene obril.« ] javno izjavil v Slovenskih K njicah. Kot dobrega pevca ga tudi po\j>rašali. zakaj leh ni pel v Andražu: »Sem misli, da bo Zlobec pel« Da se ve. j Ludvik Toplak: »Poslušaj. Janez, meni gre z urejanjem avtocestne povezave v Sloveniji kar dobro, kaj pa boš ti storil s telefoni?« Janez Lampret: »Zaenkrat še čakam... Ampak pod mojim okriljem hi slovenska PTT. to ti povem, že uredila vsaj telefonske povezave med Ljubljano in Mariborom - da bi se vsaj midva lahko pogosteje slišala...« ...da bodo decembra menda neke volitve - za ne- kakšen drža\ni zbor. svet. ali kako se že reče. Volilci že jočejo od sreče. Komaj čakajo, da bodo lahko podprli bodoče mla- de penzionerje. .. .da so sedanji republi- ški poslanci zaradi tega one zelo nejevoljni. Komaj so se dobro privadili na luksus. zdaj pa kar takole kruto na cesto, med brez- poselni narod. ...da stranke v zvezi s tem onem pospešeno voli- jo svoje kandidate. Celo komunisti menda vedo. da je čisto drugače kot v Bibli- ji — žetev je namreč majhna, kandidatov pa preveč. Pa še ti bi nekateri radi želi s figo v žepu. ...da se krščanski demo- krati zaradi tega prav po nekrščansko kregajo. Vzrok je bojda Silvester Stallone Drevenšek, s par- tizanskim imenom Kelib, ki se sicer na te reči zelo dobro spozna. .. .da je bil celjski župan Anton Roječ na strankar- skem volilnem shodu iz\'o- Ijen na častno 20. mesto med 21 kandidati Potem so inter\'eniraU gospod Pučnik iz prestolni- ce, ki je center in sploh ni kaj praskat, in rekli: »Ro- ječ je Roječ." In je Roječ postal kandidat. Andrej Komel pa v jok. ...da bi tudi Jože Zu- pančič rad kandidiral Za zdaj se še ni čisto od- ločil, za koga in kako, ker je \Teme v zadnjih dneh kljub vsemu zelo nezane- sljivo. Vseeno pa imajo v eni od celjskih strank - za vsak slučaj - zaradi tega že probleme. .. .da imajo Zeleni resne težave. Celo tiskar, ki jim je ti- skal voUlno brošuro, je na- mreč opazil, da od tistih štirih, ki so v celjski stran- ki, nihče ne ljubi slovenske slo\nice. Mogoče bi pa le Jožef Jarh lahko pomagal s kakšno rusko striptizeto. .. .da se LDS zelo čudno obnaša. Pred dvemi leti so se to- gotili, češ, dost mam..., zdaj pa govorijo: »Ne dajte se motiti.« Razlika je očitna. .. .da so narodni demo- krati karakterji. Čeprav jim je Muckova žena že pred meseci snedla juho. Miro Gradič kuha da- lje. Baje trenutno čaka na pošiljko svežih jajc iz Ljubljane. P. S. Pot vodi preko žal- skega župana. Šifra: Pala- činke za ramatelja Gimna- zije Celje. ...da liberalni obrtniki računajo na zmago. Gracerjeve spodnjice so namreč zelo znane, ni hu- dič, da bi ostali brez gat. Baje so jih nekaj deset po- slali tudi Vitomirju Grosu, ki je imel zadnje čase nekaj težav v skupščini. Konjičani se - zaenkrat še šušljaje - sprašujejo, kaj za božjo voljo je sploh Jože Baraga. Dve pomembni funkciji na občinski raiTii opravlja, čeprav jih po mnenju nekaterih občanov ne bi več smel... Relekcija za direktorja občinskega Komunalnega podjetja je bila nazadnje leta 86, po letu 90 (ko naj bi jo ponovi- li) pa je Jože Baraga še kar direktor... Podobno pa je z župansko funkcijo — Ko- njičani so namreč vse bolj prepričani, da bodo spet imeli svojega župana ta- kra t, ko bo pni mož v obči- ni imel poslansko podporo. Če bo to Baraga, bo najbrž- da le moral poslancem pu- stiti, da mu (ali pa tudi ne) izrazijo svojo podporo. STRAN(KA) ŠALJIVCEV Trobenta »Sosed, mi posodiš trobento?« »O. kaj se boš tudi ti pričel učiti igranja na ta inštrument?« »Ne. ampak vsaj eno noč bi rad mimo spal.« Otroci Bila sta mož in žena. Otroci so se kar naprej vrstili. Potem pa je šla žena vprašat zdra\'nika. kaj naj naredi. Rekel ji je, naj gre zvečer na podstrešje spat. Ko pride mož domov, mu pove, kaj ji je naročil zdravnik. Mož ji odgovori: »če bo kaj pomagalo, grem tudi jaz s teboj.« Strup Reza: »Sem slišala, da ima tvoja soseda zelo strupen jezik!« Mica: »Ja, res! Včeraj jo je pičil gad, in je pri priči crknil, ona pa je ostala živa.« Ministrska Imajo sejo. Začuje se kihec. Predsednik vpraša: »Kdo je kihnil?« Tišina. »Kdo je kihnil?« še enkrat \j)raša. Tišina. »Pn'o vrsto streljat!« In streljajo.. Seja se nadaljuje. Spet kihec. Isto \'praša- nje, isti konec. In tako pridejo do zadnje. Spet kihec, spet enako vprašanje. Tisti, ki je kihal, si je mi- slil: »Če povem, me, če ne povem, možato se javi. »Jaz sem kihnil.« Predsedujoči vsta- ne in reče: »Na zdravje« in sede. Šale za današnjo stran so prispevali: Gabrijela ROBiC iz Celja, Jožefa TERSEK iz Laškega, Angelca MARZEK iz Loke pri Žusmu in Bran- ko PANTNAR iz Šmartnega v Rožni dolini. NAJ MUZIKANTI POVEDO Tinča pa ni doma »Veste, naš oče je zelo >po- sveten< in ga danes sigurno ne boste našli doma, ker je šel že navsezgodaj. Nič ne pove kam gre in običajno ga potem ves dan ni, četudi jih ima čez osemdeset,« nas je prijazno odslo\-ila snaha Martina Star- kla iz Pongraca. Menda razte- guje meh že celih 70 let in v svojem življenju je >znucal< kar 18 harmonik. Bili smo \'ztrajni in snaha nas je pozno zvečer poklicala. >^Zdaj je pa doma. Liter šnopsa, nekaj bučk in deset jajc je prinesel, pa še kakšen liter ga ima pod kapo, najbolje da pridete jutri.« Kljub časo\Tii stiski, ker smo že zaključevali redakcijo, smo se s Tenčom, kakor ga kli- čejo domači, vseeno zmeniU za naslednje jutro. »Res je. Harmoniko sem za- čel raztegovati pri desetih le- tih. Svojo edino obleko sem zamenjal za staro harmoniko. Starši zato niso nič vedeli. Ko me je oče poslal z njive po ma- lico, sem skočil na dile in na skrivaj raztegnil meh. Očitno me predolgo ni bilo in prišel me je iskat. Se pravočasno sem se sknl v omaro, brez palice pa vseeno ni šlo, saj je ugotovil, da le predolgo nosim stara oblačila. Potem sem pa igral po gostijah, na >štelungah< s >samo< sva tudi vsako nedeljo po >južn'< vzela harmoniko, šla v gostiLno in v ponedeljek do- poldne sva bila že doma. S svojim konjem sem prevozil veliko >kolna<, drv in tudi pra- šičev. Soseda mi je nekoč na- ročila, da naj ji pripeljem dva >čuneka<, pa sem ji rekel: >kar tri vzemi, kaj pa če enega zgu- bim?' Ln res se mi je prvič zgo- dilo, da sem enega izgubil in soseda se je potem pohvalila: >še dobro, da sem ti enega več naročUa.' Tudi fante sem pe- ljal na >štelengO' v Celje. Pa smo se seveda najprej ustavili v bližnji gostilni. Jaz sem >špi- lu', oni pa so se tepli. Meni ni mhče nič naredil. Na gostijah se rad spomi- njam igre >poštertanc'. Včasih je bil >povšter< napolnjen z luš- činami, ki so ostale po mlate- nju. Očitno smo ga enkrat pre- več zlorabili in >povšter< se je raztrgal. Tako se je kadilo, pa še culo se ni nič, ko so po taktu plesali. Gospodinjo je skoraj kap, ko je prišla v hišo. Več- krat sem tudi v kakšno jamo padel in kamerad me je v neki hiši, kjer sem igral in kjer sem naenkrat padel skozi gang, ta- koj pogrešal: Ja, Tenč, kje pa si?< >Kar naprej prid, pa boš vidu.< In sem moral peljati harmonike na popravilo. Moj- ster v Hrastniku mi je čez čas pisal, da so popravljene in ko sem ga potem še dva litra po- pil, me je prijatelj povabil, da grem z njim na motor. Kje pa sem ga bil vajen! Takrat sni se samo z bicikli okrog vozil In je cuknil. Harmonike s padle, jaz pa na njih. Žena s je potem čudila, kje jih iman >Veš, še niso bile gotove,< sei se zopet zmazal.« Podobnih dogodivščin im Tine še veliko na grbi. Venda nas je čas priganjal in poslo\'i smo se. Tenč je vzel harmonik in plašč in snaha ga je prijazn ogovorila: »Ja, ata, danes je p ja tolk' toplo, da ne rab'tj plašča!« »2e, ampak, ne vem, kda bom spet doma.« EDI MASNEC Ena iz Tinčetovega rokava Možakar je prišel vprašat za delo. Pa ga mojster posadi r stol in vpraša: »Znate pisat?« »Tega pa ne.« »Kaj pa brat?« »Dajte no, on je pa še bolj butast kot jaz.« Št. 44 - 5. november 1992