SOLSKI PRIJATEL.
Izhaja vsak torek na pol poli in velja na leto 2 fl. 12 kr. po pošti 2 fl. biez pošte.
v
Cislo 43.	V torek 19. oktobra 1852. I. tečaj.
Kako naj l)i se otroci v ljudskih šolah peti
učili.
(Spisal Gregor Soinmer.) (Konec.)
JI. Kako naj učitelj učence napev alj peti uči.
lie malo ljudi bo na svetu, da bi ne bili v stanu, kako vižo (napev) se naučiti.
Večidel jih ima nerazumljiv občutek od soglasja (harmonija), ki se v godbi sliši. Vsak dan se vtegnemo prepričati, da ljudi, kteri niso se inuzike učili, viže peti znajo, kojih bi le od učenih pevcov pričakovati pravico imeli.
Po temjtakem ne more v godbi učenemu učitelju težko pred-priti, učence razne napeve (Arien) na poslušanje učiti.
Zdaj pa naj učitelj na sledeče vodila pazi:
1.	Učitelj hoče n. pr. k gori iinenovanej pesmi: „PastirskaK, svoje šolarje tudi napev ali vižo učiti; zdaj zapiši eno in sicer pervo versto na fablo in jo petkrat ali je pa potreba pa še več-bart predpoj, vinesoma pa vselej nekaj časa obstoj, in ne pripusti, da bi kteri zamarnoval.
2.	Ko se je to zgodilo, pa naj, da jih bode več za teboj pelo, pa nigdar posamezno; če le enega pokličeš, se ti sramuje, in ga ne pripraviš lahko, da ti bode pel, ako pa drugega zoveš, boš ravno tako naletel, in tudi od ostalih se ti bode to primerilo; vsi vkup peti, so pa koražnejši, ker jim to več serca k petju da, kakor pa posameznim. Pervikrat še večidel le slabo gre; to pa ne ostraši ne učencev, ne učitelja, ako jih pametno in modro na-
peljuje. Učitelj naj popravi, predpevsi jim slovko za slovko, in pa take slovke in slova ponavlja, gder se v napevosti (modula-tion) več glasov višje ali nižje preskoči, n. pr. od c v f, od c v g, od f v c itd.
Pazljivi in v muziki učen učitelj mora svoje pevce že iz govora, posebno pa v branju spoznati. Kteri berejo in vejo z gla-sam pasti, ga povzdigniti, ino to vse ob svojem pravem času, taki bodo v petju dobro napredovali. Nekteri otroci ne razumejo, kaj visoko in nizko pomeni, to nič ne de; učitelj more druge izreke rabiti, n. pr. fanjko, po žensko, tolsto, ali debelo, globoko itd., na tem ni nič ležečega, da se le namen doseže.
3.	Kadar to že naj boljši pevci precej znajo, naj se jih zdaj več petja loti, in zadnič cela šola. Ce ti pa petje hudo de, ali pa pravega glasu nimaš, vzami kak nastroj, naj bolj bi bile gosli za to , klarinet, postranica, ali gre do c pod čerto; ali pa vzemi naj boljše pevce 6 ali 8 k glasoviru (klavirju), nauči jih tam vizo, pa ukaži, da v šoli ti popred pojejo; pa to vse vkup ne gre tako od rok, kakor pa s predpetjem, posebno od začetka.
4.	Kakor hitro so se otroci tolikanj naučili, da pervo versto prav peti znajo, napreduj z drugoj verstoj ravno po tem potu, ktera se s pervoj sprimljena vadi in poje, kar naj tudi s tretjoj, četertvoj itd. verstoj storiš. Verste, koje se v napevu ponavljajo, se morajo vedno zaporedoma peti, vsaka naprcjšnja s po-prejšnjoj, ako se obseg pesmi in napev preveč ne lergata. Naj prikladnejše pesmi za pervi nauk so kratke, ki nimajo več kot štiri ali šest verst, da se jih lože in prej peti naučijo. —
Nektere učence bodeš najdel, da za petje glasu nimajo , tisti pa naj da molčijo, sicer bodo drugi, ki peti znajo, tudi molčali, ker jih v petju gcrdo krulenje le moti in jim merzi.
5.	Navadno pojejo otroci že v znani viži v srednih zvukih (Ton) premočno in v višjih in nižjih primerno preslabo, čemur učitelj s tim v okom pjfiti more, da višje in nižje glasove močneje peti veli, da bode po tem vsak napevni glas aH zvuk svojo pravo moč dobil.
6.	Kadar otročiči že precej vadno peti znajo, dopovej jim, da je veliko lepše, ako se včasi nektera versta bolj tiho (piano),
uektera pa bolj glasno (forte) poje. Potem takem se bodejo učenci napeve radi in brez vsega truda učili; samo to je še opomniti, da s c druga pesem še Je sme učiti, kadar že perva dobro gre.
Da bode pa napev otrokom naj bolj dopadel, in med njimi še tedaj živel, ko bodejo že od šole slovo vzeli, mora napev sledeče lastnosti imeti:
I. Naj bo napev lahek ali ednostaven.
Napev je lahek in ednostaven, kadar se vsaka napevost (modulation) drugega glasonačina (poglasje, Tonart) ogiblje n. pr. da ni v mehkem poglasju (moli), ali pa, da se ne pregiba zdaj v to zdaj v uno poglasje, zdaj spet iz terdega (dur) v mehko (moli), in iz mehkega spet v terdo.— „Sola vesela lepega petja" ima v resnici mnogo prav lepih napevov. Hvala Bogu! prišel je zdaj čas, da more slovenski učitelj knjižico v roke vzeti, ktera je pripravljena za imeniten vžitek, slovensko mladino v milih pesmih in glasovih svoje lastne matere Slave napajati in z njimi njena nježna serca k sladkejšemu življenju buditi!—
Samo to se prederznem ožalovati, da so ti napevi za pričet-ni nauk večidel pretežki. Tako jih imamo 11. pr. od Gosp. A. P. okoli 50, med timi jih je le okoli 20 brez pregiba (Uebergang) v napevosti. Od M. Ahacelna jih je 9 starih vse skoz in skoz v ter-dem poglasju (dur). To se najde večidel tudi v starih cerkvenih in v drugih posvetnih pesmih, da so v terdem poglasju; iz tega se lahko sodi, da naravopev terdo poglasje ljubi, in da le tako petje prostim ljudem dopade, ki ni z mehkimi glasi zavito.
V tej reči sini se sam že večkrat živo spričal. Nekoliko mojih učenk in en fant se je že čez leto na pesmenke (note) in na poslušanje peti učilo, da sim z njimi že precej zadovoljen bil, ker so se napeve v terdem poglasju (Dur-Tonart) od ktere koli pesmi v kratkem naučili. Enkrat vzamem A. Bauerjeve napeve za veliko mešo: Bog v prahu pre teboj leži itd., da smo se jih po pesmenkah vadili. —
Kirie se poje v C dur-poglasju, pade pa enkrat v A moli in v G dur; Glorija je tudi v C dur poglasju složena, skoči pa tudi v G dur, E moli in F dur; Sanktus se poje v Es dur-poglasju,

pregiba se pa v G dur itd., ni napeva pri vsih odstihih (strofe), da bi se v mehke in iz mehkih v terde glase ne pregibal; še čez tri mesce vsak teden po dve ali po tri ure smo imeli opraviti, da je vsak napev prav po pesmenkah se peti mogel; na binkuštno nedelo leta 1851 smo jo pcrvikrat v cerkvi pri veliki meši poskusili, pela se je prav, imel sim naj boljše pevce na kori, razun majhnih napak ni bilo slišati nobene; zdaj pa prašaj, kako so to-ti napevi ljudstvu dopadli?
Čisto ne, ves trud je bil zastonj! Pomisli, ljubi učitelj, kakšno veselje je za te, slišati od vsih strani, da to petje dro more se ljudem dopasti, ki so v muziki učeni, ali pač nam se ne dopa-de. Kaj je tedaj vzrok, da napevi dopadli niso? Nič drugega, kakor pa prostimu človeku ne dopadljivo in nerazumljivo prejemanje glasu v mehke (moli) zdaj pa spet v terde (dur). Da so pa laki napevi naj lepši, ki o pravem času poglasje prejemajo, v petju učenemu treba ni dokazovati; ali za šolsko mladino , ktera se le na poslušanje peti uči, ne veljajo, ker so pretežki in ne dopadejo.
Da bi pa napevi iz „ŠoIc veselega in lepega petja" za petje v šoli pripravnejši bili, ker so tudi zavolj mnogo pesmenskih os-mink (Achtelnoten), ki se po dva v četertinkah in s timi v dvojkah (sekuntah), v tretjinkah (tercah) četertinkah (kvartah), petinkah (kvintah) itd. prenaglo in okroglo zavijajo, pretežki, tako naj učitelj svoje naj boljše pevce 6—10 k glasoviru pelja in jih dva ali tri mesce v glasovodih (Tonleiter) vsakega poglasja, ki je v napevih, tako vadi, da bodo zadnič tudi brez glasovira iz glave glasovode peti znali, pa ne više naj pred, ko od c pod čerto do osminkc (oktav) in spet nazaj; to tudi učitelju priložnost da, učencem pokazati, kajje visoko, kaj nizko, kaj je pervinka, dvojka, tretjinka, četertinka, petinka, šestinka, sedminka; kaj se zgodi, ko se iz pervinke v tretjinko, iz pervinke v petinko preskoči, da se namreč drugi, tretji in četerti glas izpusti; to se pravi više, pa še više glas vzeti. In za tak nauk ni prikladnejšega nastroja od glasovira. — Kadar jih je v tem že nekaj izuril, naj vzemc pervo pesem: Lepo jutro je itd. in napev, stori, kakor seje že povedalo v šoli na tabli in bo vidil, da njegov uk in trud ni bil zastonj,
Učenci imajo s tim neizrečeno veselje, bodo napevc lože zapam-tili in lepše peli, in kakor boš enkrat na to vižo petje v šolo vpeljal, se ti bode lahko godilo in napevi tudi za uno mladino pretežki ne bojo.
2.	Naj bo napev tudi v pravej legi.
Lega napeva ne sme ne previsoka, ne prenizka biti, in v obziru otroškega glasu med desetimi glasovi se pregibovati. Naj nižji glas be di c pod čerto, naj višji pa dvakrat skoz vrat prečer-tan f nad c irto.
Mnogo lepih napevov je, ki niso čez osem glasov v napc-vosti od vsak sebe; zatorej so v tem obziru vsi napevi, ki jili v gori imenovanih bukvicah: Sola veselega petja, najdemo prav pripravni za petni nauk v ljudskih učivnicah, ker naj višji glas ne gre črez f.
3.	Sreduo hitro naj se poje.
Hitro petje, kadar jih več vkup poje, ni prav, ker učenci ali pevci besed ne morajo čversto izrekovati, poslušavci pa pesmi ne razumijo; preveč počasno pa tudi ne sme bili; zatorej naj učitelj dobro pogleda, kakšen je glasomer ((akt), in kako hitro, da gre; n. pr. vlagano (andante) t. j. kakor navadno hodimo, ne prehitro, ne prepočasno; umereno, častno (moderato mae-stoso) t. j. pri sredi hitro in časti vredno, lepo; živahno (alle-gre(to)t.j. manj živeče, kakor pa veselo; izrazno (adagio) t. j. počasi in čversto, kakor voznikovi konji hodijo, kadar težo vlečejo; veselo (allcgro) t. j. hitro, kakor plesamo (tajče); lahkotno (leggiere) t. j. da lahko poje, in se ne napenja, ko pa žaba v travi; lagahno (andantino) t. j. nekaj hitreje, kakor se navadno hodi; živo (vivace) t. j. da ne pojemo, kakor bi zadremati hteli raven itd. Po teh na čelu vsakega napeva stoječih ukazih naj se učitelj na tanjko ravna, (er naj ne pozabi, da je na tem mnogokrat ali pa vselej cela lepota petja ležeča; ali (o se tudi le s predpetjem lože, kakor pa z vsimi pravili dopovedati na.
4.	Naj bo napev ednoglasen.
Ednoglasni napevi t. j. brez nižjega petja (alt), so za šolo in cerkev naj pripravnejši, zlasti pa za petje na poslušanje.

To jaz pa ne menim, da bi napaka bila, ako bi kdo nižje (ali) pel, lo bi bilo tem več lepo in všečno; ker je pa v mnogih napevib nižje petje ali sekundiranjc, da bi se pravilno pelo, mnogo težje, kakor se navadno misli, tako je modrejšc, da otroke od začetka le v verhnjem glasu (in der Oberstimme) učiš. Ako pa najdeš, da nekteri med otroci nižje (alt) od visokega (diskant) glasa z uniini peti zna, ti je to znamenje, da bode dober pevec, dobra pevčinja, ker ima glavo za to. Naj več sposobnih najdeš med deklicami ali le malo jih je med tirni, da bi mogle prav nižje (alt) peti, ter vsaka le višje sili; falitini ti bodo v kratkem te nadomestili, ki že naravno nižje pojejo. —
Nekteri pravijo, da ednoglasno petje ni lepo in je dolgočasno; temu ni taka, kadar jih 100 ali še več vkup poje, kakor sc p. v nekterih cerkvah sliši, ne boš rekel, da to ni lepo.
5. Napev naj se k pesmi prileze.
Ako bi pesem žalostna bila, tudi viža ne sme vesela biti, če je pa pesem vesela, tak naj bode tudi napev itd.
Tako se šolska mladina v Borovljah peti uči. Kar me je skušnja izučila, sim si predvzel ljudskim učiteljem, ki Šolskega prijatla berejo, javno naznaniti in jih prositi, da bi mi po enakem potu priobčili, če Ji so drugih misel, ali pa, da kaj boljšega vedo.
Kdo je pomagal?
Dunej, poglavitno mesto našiga mogočniga cesarstva, ima s svojimi 34 predmesti vred 8400 hiš, v kterih blizo pol milijona ljudi prebiva. Mestni okrog znese skorej štiri nemške mile.
Kdo bi mislil, de v teh lepih ino imenitnih prostorih zraven nar veči bogastva pogostim nar veči revšina tiči! Zakaj pa von-der božja previdnost tako ravna? Ne baraj; Bog, kteriga sodbe nezapopadlive ino kteriga poti neizvedlivi so, da bogatinam ino imenitnežam perložnost, potrebnim v pomoč priti ino po delih milosti si zaklade za nebesa spravljali, zaklade, kterih po Jezusovi besedi rja ino molj ne konča, talje ne izkopljejo ino ne vkradejo.
Nikolj ne bom pozabil mile pergodbe, kakor sim jo pred nekaj tedni v Solnograilskim časopisu (Correspondent) Nr. 158 str.

630 bral. V enim listili Dnnejskih predmest, kjer bolj vbožni stanujejo, je bilo oznanjeno, da bodo gibljive reci javno po dražbi razprodane.
Naznancnje je pred tamošnjo sodnico na čemi tabli zapisano visilo. Vsakimu bravcu letega pisma je žalostna podoba vbož-nosti živo pred oči stopila. Zavolj 12 goldinarjov dolga so neki-ga revniga rokodeljca rubili, ino cena ponudja, karkolj je iinel, od postelje, pletenine ino rokodeljskiga orodja — njegovih drugih rok,— z kterim je on ženo in otroke preredil, je bila komej 10 goldinarjev ino 14 krajcarjov cenjena.
Z globoko ranjenim sercom so siromaki ure čakali, v kteri bojo slednje, kar so gleštali, povableni kupci odnesli. Sedaj stopi imeniten sluga v gorno hišico, položi tri bankovce po 10 goldinarjov na mizo ino hitrej, ko se vbogi nepričakaue sreče za-vzemejo, odide. Oblačilo od vikše oblasti poslaniga pomočnika v nar veči potrebi so revni dobro poznali — imel je svetlo obleko, kakoršno strežaji naj vikšiga dvora nosijo.	J. N. G.
Mavrica.
Na oblake še deževne	To je mavrica prekrasna,
Sončni žarek se razlije,	Ki po nebu je razpeta;
Sedem žarov se razgerne	Živi čud nam je stvarjenja —-
Barv sedmerih lepotije.	In sodnika naiu obeta. A. P.
Listonoša.
* Iz Novečirkve na Štajerskem. Pretečenega mcsca smo imeli v našej okolici skušnje v slovenskih šolah. Kot šolski pri— jalel sem bil pri vseh pričujoč. Marskaj je naprej prišlo, kar mi je jako dopadlo, pa tudi marskaj, kar me jako zabolelo, kakor bi bil na samo ternje stopal. Doma pri Novicerkvi smo vse v domačem jeziku odpravili. Otroci so, če ravno ne učeno vendar vse zastopno v mate^nskem jeziku odgovarjali. —
V Vitenju so si častivredni gospod kateket Matth. Vrečko z otroci mnogo prizadevali, nekoje le nemščine vajene so vendar po slovenskem izpitali, pa so tudi dobro zastopili. Otroci so prav
gladko brali, pa žalibog! le nemško — h koncu so gospod kate-
I»l»iqaaia .1 .n' ,	» ^
ket lepo pesmico „zaperta ptičiča" z otroci zapeli, nekoji so čversto i veselo peli, pa tudi žalostne glase smo vmes slišali. — V Frankolah so bili otroci izverstno podučeni v kristjanskem nauku, hvala visoko častivr. gosp. fajmoštru, da so si v nar važnešej reči toliko prizadevali. Tudi v ostalih predmetih so se otroci dobro odrezali, posebno v rajtanju iz glave, le nemške besede so semtertje blebetali, kijih razumili niso. — Pri Šent Martnu v rož-nej dolini se mi otroci nekoliko tverde glave dozdevajo, može-bit še njih zmožnosti niso zbujene, kar je v tem obziru na učitelju nar več ležeče. — V Vajniku so častivredni gospod kateket Sred-nik pokazali, kako se prav za prav katekizira. — Sokratički način, kojega so se pri svojem poduku deržali, so tako dobro izpelati vedeli, da smo jih prav radi poslušali. —
Gospod učitelj Medred so učence dobro podučili v slovnici pa žalibog! le nemškej. — V obče se večdel vse po starem kopitu ravna v naših šolah — slovenskih knig nam manka; zmirom se nam naznanujejo, i kadar jih vpotrebujemo, se ne dobijo.—
Zager.
Drobtineice.
$ Visoko ministerstvo za bogočastje in uk je, kakor Dunajske noviue pišejo, zaukazalo, da bi se nove šole tako vravnale, kakor duh sedajnega veka tirja, in dalej, da bi se nove šole le tedaj dovolile, ako ima učitelj narmanj 200 fl. sr. in podučitelj 100 raju. sr. na leto gotovo odkazanih.—
* Ljubljana. Ministerstvo naukov naznani tukajnimu poglavarstvu, de vložnine ali štipendije se preparandam zdaj še ne morejo deliti, kakor je bilo že podrugič prošeno, de je pa ministerstvo perpravljeno na nasvet deželne šolske uradnije zares ubož-nim pripravljancain kako pripomoč podeliti, ako se z verno-čed-uostnim obnašanjem in posebno pridnostnjo skažejo. (Z. D.)
'■> Visokočastitljivo Ljubljansko škofijstvo je v edinosti s slavnim deželnim šolskim vradnijstvam Praprotnikovo spisje per-poročilo: učenikam za njih lastno zobraženje v slovenšini, za darilo učencam zlasti o izstopu iz šol, in posebno tudi za rabo odrašenih v nedeljskih šolali.	(Z. D.)
♦