List ljudstvu v pouk in zabavo. tahaja vsak četrtek In velja s poštnino vred ln v Maribora s pošiljanjem na dom za celo leto 4 K, pol leta 2 K in za Četrt leta 1 K. Naročnina za Nemčijo 5 K, za drog« livenavstrijsk» «Soiele 6 K. Kdor hodi sam ponj, plača na leto samo 3 K( Naročnina se pošilja na: Upravništvo „Slovenskega Gospodarja" v Mariboru. — List se dopo61!ja do odpovedi. — Udjo „Kuteh tiskovnega društva" dobivajo list brez posebne naročnine* >— Posamezni listi stanejo 10 vin. — "Uredništvo: Koroška cesta štev. 5, — Bokopisi se ne vračajo« — Upravništvo: Koroiks cesta štev. 5, vsprejoma naročnino, inserate in reklamacije. 2» inserate se plačajo od enostopne petltvrste za enkrat 15 vin., za dvakrat 25 vin., za trikrat 35 vin. Za večkratne oglase primeren popust. Ineeratl se sprejemaj do srede zjutraj. Ne» zaprte reklamacije so poštnine proste. Nase delo za povzdigo živinoreje. Slovenska kmečka zveza ne gre samo med ljudstvo, kadar so volitve pred durmi, ne prireja samo shodov, da pridobi voPlce, temveč nedeljo za nedeljo prireja politične in izobraževalne shode in skrbi za politično in, splošno izobrazbo kmečkega ljudstva. Pa ne samo izobrazba ljudstva je cilj delovanja S. K. Z., temveč ona želi tudi povzdigniti blagostanje kmečkega prebivalstva. Triletno delovanje S. K. Z. priča, da je ona vedno odločno zastopala koristi kmečkega stanu, da je vedno povzdignila svoj glas, kadar se je hotelo s kako novo postavo ali naredbo oškodovati kmečki stan. 30. decembra 1900 se je — z večino treh glasov — sprejela postava, po kateri se je ustanovil fond za pospeSevanje živinoreje in vnovčevanje živine v znesku letnih 6 milijonov kron. Ocl tega fonda pripade na Štajersko 377.000 K za pospeševanje živinoreje in o-kroglo 70.000 K za vnovčevanje živine. Ker se bodo sredstva tega fonda podeljevala le kmetijskim organizacijam, zato je S. K. Z. s pomočjo Zadružne zveze v Mariboru ustanovila Osrednjo zadrugo za pospeševanje živinoreje in vnovčevanje živine, da bodo tudi slovenski kmetje deležni podpor tega fonda. Da se bo začelo temeljito in sistematično delo za povzdigo živinoreje, je potreben strokovni pouk. Ker ima naša štajerska dežela premalo strokovnih moči na razpolago, ker edini strokovnjak za živinorejo ne more zmagati celega dela, zato si moramo sami pomagati in od drugod dobiti potrebne veščake. Po prizadevanju S. K. Z. se je posrečilo Zadružni zvezi v Mariboru, da je pridobila dva izvrstna ve-ščaka g. župnika T. Rožnika in g. živinorejskega inštruktorja Fr. Krištofa za prirejanje živinorejskih tečajev na Spodnjem Štajerskem. G. Rožnik je priznan živinorejec, ki si je pridobil toliko znanja v živinoreji, da ga imenuje deželni odbor kranjski v komisije za preroovanje živine in mu poverja častno nalogo, da nakupuje v Švici, Tirolskem, SolnograŠk.em itd. plemensko živino za kranjsko deželo. O. inštruktor Fr. Krištof je organizator živinorejskih zadrug na Kranjskem, pozna temeljito razmere v živinoreji in deluje vstrajno za napredek v živinoreji. Posamezno delovanje ne zadostuje, v posameznem delovanju ni mogoče obravnavati vseh točk, katere treba pri umni živinoreji uvaževati. Le v tečajih, kateri obsegajo več predavanj, je mogoče vsa, za pospeševanje živinoreje potrebna vprašanja obravnavati. Iz tega razloga je naprosila S. K. Z. Zadružno zvezo v Mariboru, da naj prireja posebne živinorejske PODLISTEK. Materino oko. (Slika iz življenja. Prevel 8tar. gorski.) Ničesar ni mogla mu dati, svetinjo pobožno samo; na glas je jokala še mati, pretežko ji bilo slovo . . . Zelo rano je sedel danes Ščinkovec na drevesu, pel je glasneje, kakor navadno. Pel je v kratkih presledkih, kakor bi hotel zapeti komu iz ljubavi, zapeti v slovo. Že ob zori je vzbudil sveži jutranji vetrič listje dreves, ki je začelo skrivnostno Šepetati okrog majhne hišice in vrta. Vsa narava je vedela, kaj se v hiši godi. To se je tudi opazilo na beli mački, ki se je z nagubanče-nim hrbtom vlekla čez skladišče drv in pokukala skozi odprte duri. Naenkrat skoči iz skladišča in kakor blisek mimo okna na Vrt in na drevo, Ščinkovec odleti, in mačka je imela !pi prostor, da je videla, kaj se vso godi. Iz hiše . u dva človeka molče in za-prota vrata. Mati, še precej krepka, vendar od trenotne bolesti upognjena, se drži močno za levo ramo Čvrstega, ravnega kot sveča in zalega mladeniča, ki je imel v desnici potno palico. Obema se je videlo, da imata mnogo na srcu, ali ne moreta od bolesti govoriti, Sele, ko prideta po vrtu mimo drevesa in do vrt- tečaje. Prva dva tečaja sta se vršila v Slovenjem Gradcu dne 18. januarja in v Rečici ob Savinji dne 19. januarja. V Slovenjem Gradcu je bilo narl 60 u-deleženeev, med njimi nekaj gospodinj; v Rečici ob Savinji nad 70 udeležencev, med njimi zelo mnogo gospodinj. Tečaja v Slovenjem Gradcu so se udeležili tudi koroški Slovenci, na tečaj v Rečici ob Savinji so prihiteli celo vrli kmetje iz Solčave. Z napeto pozornostjo so sledili udeleženci vsem predavanjem in storili trden sklep, da bodo uvaževali dane nasvete. Izrazila se je zlasti želja, da se naše bikorejske zadruge preosnujejo v moderne živinorejske zadruge. Prvi predavatelj inštruktor Fr. Krištof nam je predpoldan temeljito pojasnil pridelovanje krme, važnost raznih krmskih rastlin,prebavljanje, krmljenje in najvažnejše nauke splošne živinoreje. Drugi govornik župnik T. Rožnik je v poljudnih, do srca segajo-čih besedah govoril o odbiri plemske živine in o lastnostih dobrih hlevov. Svoja izvajanja je podprl z vzgledi iz svoje bogate izkušnje. Popoldan je obravnaval isti predavatelj izrejo telet, opozarjal živinorejce, naj obdržijo dobra teleta doma in ne prodajajo, pojasnil velik pomen pašnikov za živinorejo in opozarjal na veliko korist gnojnice ter nasvetoval napravo gnoj-ničnih jam, v katerih se naj zbira gnojnica. G. inštruktor Fr. Krištof je opisal pomen in delovanje živinorejskih zadrug. Voditelj tečaja, nadrevizor Vlad. Pušenjak, je opozarjal na postavo z dne 30. decembra 1909, poudarjal potrebo organizacije in veliko korist zadružne prodaje živine. Po predavanjih se je začela povsod živahna debata, udeleženci so zahtevali pojasnila o brzoj/arilniku „Alfa", o bikorejskih zadrugah, o živinorejski soli, o klajnem apnu, rletelj-nem semenu, ventilaciji, kugi slinovki itd. Začetek je storjen. Krasen uspeh obeh dveh tečajev nas navdušuje in poziva k nadaljnemu delu. Povzdiga živinoreje, najvažnejše gospodarske panoge na Spodnjem Štajerskem, je naš cilj. Z združenimi močmi bo skušala S. K. Z^ tajjilj doseči. Izgredi francoskih viničarjev. Med viničarji v Epernaju, okraj Sampajn na Francoskem, vlada velika nevolja proti Šampanjskemu tovarnarju Perrierjn. Dolžijo ga, da kupuje vino iz tujih krajev. Dne 18. t. m. so vdrli razljučeni viničarji v njegovo tovarno, kjer so razlili nad 80 hI vina in razbili 70.000 napolnjenih šampanjevih steklenic, Z veliko težavo je Perrier ubežal. Prihodnji dan, dne 19. t. m. je prišlo zopet do velikanskih demonstracij v Ventelu, kjer je državni pravdnik zaslišaval demonstrante. nega plotu, spusti mati roko svojega sina, se vsede na klopico in sklene roke: „Noge nočejo dalje!" Potem dvigne svoje velike, rujave in solzne oči k sinu, gleda ga nekaj časa in nadaljuje: „Poglej me, Benedikt!" Sinu zdrkneta dve težki solzi po licu ter pogleda materi močno v oči. „Bogastva ti nimam dati, ne denarja na pot," reče, in njen glas doni resno in slovesno. „Tudi govoriti ne maram doigo. Le eno mi stori iz ljubavi, Benedikt — hočem reči, sebi v prid — kadar te spravi svet v izkuŠnjave, in ti ne veš, kaj naj storiš, pomisli tedaj: ti mi gledaš tako v oko, kakor sedaj; in če je oko matere jasno ali kalno, žalostno ali veselo, tako potem stori, ali opusti, kar boš v očeh matere bral." „Da. mati," reče Benedikt in poklekne. „Prosim blagoslova!" In ko ji sin stisne roko in odpotuje, ne vstane in ne pogleda za njim. Zdelo se ji je, da mora umreti . . . Sele za nekaj časa pride soseda, ki je šla v mesto, in videla slovo. Ta reče. „Pojdite, da Vara pomagam! Ni kdo drug ne zna, kakor mati, kaj je. ako gre sin v tuji svet. Tudi moja dva sta v tuji deželi in med tujimi ljudmi!" Pomaga materi vstati ter jo popelje v hišo in pogleda nazaj: „Gledite - tam še ga vidite!" In ko je mati pogledala, vidi čez hribček korakati svojega sina, ki je Še ravno tako pogledal nazaj, na rojstno vasico in hišo. S klobukom mahne v pozdrav in izgine za bregom. To jo bilo težko slovo — slovo sina od matere!... V noči na 20. t. m. je Šla velika množica vini-čarjev z godbo in zastavo iz Epernaja v nek sosednji kraj. Tudi žene so bile med njimi. Množica je vdrla, v neko klet, kjer je razbila vinske sode in razlila Štiristo hektolitrov vina. Predno je priSla oblast na lice mesta, je množica že izginila. Središče viničarskih nemirov; je v Epernaju. Tam se je tekom 24 ur razlilo okoli 1000 hI vina. V vrtih ob cesti so naslale cele mlake vina. Voditelji demonstracijskega obhoda so zastopniku vlade izjavili, da pustijo vladi le malo Časa, da izpolni prošnje viničarjev. Z obljubo vlade, ida vpo-stavi v proračun nek znesek v olajšanje bede viničarjev, jim Še ni pomagano. Vlada in parlament sta se potom zaupnih posvetovanj dogovorila, da se sedaj vprašanje o uporu viničarjev v Sampajnu v zbornici še ne bo obravnavalo. politični ogled. — Državni zbor. V državnem zboru se nadaljuje prva razprava o letošnjem proračunu. Izmed nemških poslancev je govoril tudi znani Malik, in sicer tako neumno, da se mu je krohotala cela zbornica. Marsikateri poslanec se začudeno vpraša, kako zabiti morajo biti spodnještajerski nemškutarji, da pošiljajo take može na Dunaj. Malik se je spravil s svojim jezikom tudi nad kmete ter jih imenoval babjever-ne, kar pa „Štajerca" ne bode oviralo, da bi tega človeka še nadalje ne hvalil. Ta teden se bo razprava končala, in potem se začne posvetovanje o proračunu v proračunskem odseku. Drugi teden državni zbor ne bode deloval, ker bodo v Budimpešti zborovale delegacije. Sliši se, da bo zahtevala vojaška uprava izredno veliko denarja, govori se celo o milijardi. — Ljudsko štetje. Vsi državni poslanci, razvea nemških seveda, se pritožujejo nad ljudskim Štetjem, ker se gode pri njem zaradi podatkov o občevalnem jeziku velike nerednosti in nepravilnosti. Celo ljudsko štetje ne bo imelo, kar se tiče občevalnega jezika, prav nobene vrednosti. Ce bo tudi naSe Število na Števnih polah manjše, kakor je bilo precl 10 leti, v resnici pa ne bo manjše. Naša moč raste na gospodarskem in prosvetnem polju, in nemškutarski Stev-ni komisarji nas lahko vpišejo za Nemce, a spremeniti nas v Nemce ne morejo. Mi dvigamo svojo glavo in s svojimi komolci odrivamo vedno več nemških požeruhov od slovenskih korit. Nismo tako nespametni, da bi vsled nepravilnega ljudskega štetja in njegovih uspehov povešali glave. Nasprotniki nas na papirju goljufajo, mi pa gremo naprej. Danes tukaj, jutri tam, drugi kraji, druga mesta . . . Potovanje osvežuje. Čvrst jutranji zrak, veličastni gozdovi so zjasnili glavo našemu potniku. Kmalu je dvignil glavo in srce se mu je oproščevalo tuž-nosti in počelo biti veselejše in živahnejše. Mislil je na zadnje materine besede; — in glej! Pred njim plava materino oko kmalu veselo in smehljajoče. Zadnja senca tužnosti zbeži pri tem iz prs Benedikta. Poln misli,¿koraka Benedikt naprej, spominjajoČ se dobro izreka, ki uči, biti orl začetka čuječ in previden. Srečujoče pozdravljajoč, koraka pogumno nar prej, da niti ne opazi, da je solnce na poldanjini višini. Benedikt čuti, da treba nekoliko krepčila. Hrepeneče se je oziral po gostilni, katero je čez nekaj časa našel. Pred gostilno je stalo več večjih in manjših vozov. Benedikt k.rene v gostilno, kjer najde krep-čilo in prostor, ne pa ljudi po njegovem okusu. Sicer sedita med gosti dva voznika, resno in spoštljivo, ter jesta meso in pijeta pivo. Drugi gosti, vozniki pa otepajo suh kruh in mesto piva pijejo žganje. Krik, kadenje in druge neumnosti jim nadomestil jejo drugo. Najbolj je vlekel pozornost na-se voznik, ki je bil tako srečen, da je lahko vsem govoril. Ker je gledal z enim očesom na desno, z drugim na levo, to je da je Škilil, so bili vsi pozorni nanj. Bil je to majhen, z rrrho na hrbtu, in precej širok človek. Najbolj so ga jezile postave. Vedno je imel poln koš zbadljivk na to vlado, na ono napravo itd. Pri tem se je pa smejal m — Prestolonaslednik. Prusko-nemški listi objavljajo, da so mislili zločinci leta 1909, ko je obiskal Franc Ferdinand Romunsko, izvršiti nanj napad in da je bil ž njimi v zvezi zloglasni srbski princ Jurij. Toda nemški listi na Dunaju sami priznavajo, da so ti nameravani napadi izmišljeni. Nemcem se gre za to, da bi zanesli v naše visoke kroge sovraštvo proti srbskemu narodu. Upamo, da se jim ta nakana ne posreči. — Sv. Oče imajo tudi na dunajskem cesarskem dvoru- svojega zastopnika. Dosedaj je zavzemal to mesto nadškof knez Granito di Belinonte. Ker je zelo odločno branil pravice katoliške cerkve nasproti brez-verslrim všeuČifiščnim profesorjem, ga naš zunanji minister židovski potomec grof Aehrentlial ni mogel več trpeti. Knez Belmonte se je vslecl tega odpovedal svoji službi. Na njegovo mesto je sedaj imenovan mon-signore Aleksander Bavona. Francoski listi so si izmislili vest, da bodo .sv. Oče zapustili Rim in se naselili v Avstriji, Seveda je ta bosa. — Na Portugalskem se je zgodilo med tednom v glavnem mestu Lisaboni veliko bogoskrunstvo. Več ničvrednežev je vdrlo v loretsko cerkev, splezalo na veliki oltar, vrglo ž njega sv. križ, razbilo svečnike in vse, kar je na oltarju, ter onesnažilo cerkev. Tako se godi, kjer nosijo v državi brezverci veliki zvonec. _ Nov tržaški škof — Slovenec. Kakor smo že pred tedni poročali iz dobro poučenih virov, tako se je zgodilo: dr. Andrej Karlin je imenovan za tržaško-koprskega škofa. Vv petek dne 20. t. m. je došlo v Ljubljano uradno brzojavno poročilo, da je Njegovo veličanstvo cesar Franc Jožef I. imenoval stolnega kanonika ljubljanskega dr. A. Karlin a za tržaškega škoia. Dr. Andrej Karlin je bil rojen dne 15. novembra 1857 v Stari Loki na Gorenjskem, Študiral je v Ljubljani gimnazijo in bogoslovje. Posvečen v duhovnika je bil dne 27. julija 1880. Kot kaplan je služboval visoki, cerkveni dostojanstvenik v Smledniku, v št. Juriju nad Kranju in pri Sv. Jakobu v Ljubljar ni do leta 1890, ko je odpotoval v Rim v Animo študirat pravo. V. Rimu je ostal do leta 1892, ko je bil promoviran za doktorja obojega prava, nakar se je vrnil v svojo domovino. V Ljubljani je bil gospod dr. Andrej Karlin imenovan za prefekta \{ AlojzijeviSču do leta 1894, ko je postal gimnazijski katehet in profesor. Leta 1900 je bil gospod dr. Andrej Karlin imenovan za kanonika, od leta 1905 do .1910 je pa bil ravnatelj AlojzijeviŠča. Dr. Karlin je bil ves čas svojega bivanja v Ljubljani vnet delavec na ljudsko-izobraževalnem in narodnogospodarskem polju. Nastopil je večkrat kot govornik po naših društvih' in je bil odbornik pri raznih gospodarskih organizacijah. Zlasti je pa doma dr. Karlin na polju cerkveno glasbe. Z vso vnemo, vstrajno in požrtvovalno je sodeloval pri Cecili-janskem društvu in v orgljarski Šoli ter je nad Šest let trudoljubno spretno urejeval list „Cerkveni Glasbenik." Oastitamo tržaškim Slovencem, da so dobili tako izbornega, za vse dobro in blago vnetega moža za svojega »ovega dušnega nadpastirja. Želimo in prepričani smo, da si bo novi prevzviŠeni knezoškoi prav kmalu priboril srca tržaško-koprskega ljudstva in bo lahko v soglasju z vsemi merodajriimi faktorji deloval v njegovo dobrobit. V tem smislu želimo novemu slovenskemu cerkvenemu dostojanstveniku mnogo vs-pehov in mnogo srečnih let. Naše postojanke ob sinji Adriji so velevažue in rabijo celih mož. In tak mož je tudi novi škof dr. Karlin. zopet smejal ter pil in pil. Ona dva voznika sta vstala, plačala in šla. Ta < a ostane s svojimi tremi tovariši še v sobi, „Pa še mi poteginmo," reče škilavec. „Kolesa so namazana!" Potem migne enemu tovarišu in reče rahlo: „Hej!" in pokaže na Benedikta, ki je sedel pri vratih in jedel kruh, ki mu ga je spekla mati. „Dobro, dobro,rc-če škilavec tovarišu, potisne stol v stran in gre, nekoliko sc opotekaje proti vratom. Ko pride mimo Benedikta, obstano in osirv> gleda mirno sedečega ter eiopi v vežo. Njemu sledi drug voznik, visok in z nadutim obrazom. Ta, kakor tretji, pogledajo dobro Benedikta. Ko ti odidejo in rdide tudi gostilničar v k'et, ostane v sobi Benedikt sam, in pri nasprotni mizi ndad mož, gladkega lici?, kakor deklica. Ta so je Benediktu prikupil ter ga je začudeno opazoval. Zdelo so mu je, da je takega lepega mladeniča videl enkrat med glumači. „Kako je prišel ta nedolžni obraz, v to druščino?" si misli Benedikt. Tujec pa, ki jo videl, kaj so godi v Benediktu, reče v nekoliko tujem narečju: „Prijatelj, imava isto pot? Kam?" Benedikt imenuje Dunaj kot cilj svojega potovanja. „Potem imava isto pot," pripomni tujec, se dvigne od svoje mize in se vsede k Benediktu. „Vaš posel?" vpraša zaupljivo. „Mizar," odvrne Benedikt, omamljen od žensko-nežnega obraza in lepih, modrih oči. „Tako žalosten ste tukaj sedeli," nadaljuje tu-jec, in mu pripoveduje, da je zapustil .že priletno ma-tor, katere gotovo ne bo več videl. Razne novice. Iz šole. Razpisani sta službi učitelja in učiteljice na ljudski šoli v Št. Janžu na Drav. polju. Prošnje na kraj ni šolski svet do 15. febr. Štajerski deželni šolski svet je v svoji seji dno 12. januarja dovolil, da se trirazredna ljudska šola v Kostrivnici poveča v štirirazrednteo. Istotako se dovoli razširjenje šulferajnske šole v Velenju v dvo-razrednico. Na znanje se vzame tudi ustanovitev o-troŠkega vrtca „Slovenske Straže" v Šmartnem pri Velenju, ter ustanovitev otroškega vrtca v Kozjem, ki ga ustanovi kozjansko društvo za otroško varstvo. Za učitelj a-voditelj a na šoli v Cirkovici-SkaLe je imenovan stalni učitelj v Žusmu, Avgust Rozman. Za učiteljice na ljudski Šoli pri Mariji Snežni na Velki sta imenovani začasni učiteljici Viljemina Kožuh in Marica Medved. * Na meji. Najboljši odpor proti navalom nemškega sovražnika na našo severno mejo je izobrazba. Dokler bo izkazovalo naše ljudstvo večjo izobraženost kakor nemški sosed, se nam ni treba bati, da bi se meja pomikala proti jugu. Tudi delovanje Siid-marko ne bo imelo nobenega uspeha. Sedaj stoji šest Siidmarkinih koč praznih. Pošteni nemški naseljenci nočejo boja, kar pa ni mnogo vredno, pa se itak ne drži, in zato postajajo sudmarkine koče zopet prazne. Da se poglobi izobrazba med slovenskim ljudstvom, je priredila Slov. krŠČ. soc. zveza dne 22. in 23. t. m. poučni tečaj v Št. Ilju v Slov. gor., katerega se je udeleževalo ljudstvo v obilnem številu. Predavali so dr. Hohnjec, Pušenjak, dr. Korošec, Majcen, dr. Kovačič. Dal Bog obilo uspehov takemu obrambnemu delu! * Proti šnopsu. Danes, dne 26. t. m. se vrši v Ptuju shod, na katerem se bo razpravljalo o tem, kako začeti smotren in žilav boj proti zastrupljenju našega ljudstva s pogubnim Šnopsom. Shod je sklicala naša Slov. kršč, soc. zveza. Predaval bo na shodu vodja treznostnega gibanja na Kranjskem, urednik „Bogoljuba", g. Kalan. Štajercijanci hodijo iz Ptuja ljudstvo dražit in vznemirjat, drugi pa morajo v njihovem gnezdu organizirati boj proti njih glavnemu pridelku, proti Šnopsu. * Dveletna vojaška služba. Meseca aprila 1.1. ho predložila vlada v avstrijskem in ogrskem državnem zboru načrt novega- brambnega zakona, ki bo temeljil na dveletni vojaški službi. Da je vlada s tem načrtom tako dolgo odlašala, je pripisovati pred vsem okolnostix da zahteva dveletna vojaška služba veliko večje izdatke. Po novem načrtu se bo zvišalo Število rekrutov od 103.100 mož na 151.000 mož. Teh 50.000 rekrutov več, njih oboroženje in vzdrževanje bo stalo 16 do 18 milijonov kron. Narasli pa bodo še tudi drugi stroški. Treba bo povečati zaloge orožja, streliva, skladišča živil ild. Tudi število podčastnikov se bo moralo povišati. Stroški za podčastnike znašajo sedaj 8 milijonov kron. Ti bodo narasli pri dveletni vojaški službi na 16 do 17 milijonov kron. Nadalje bo treba oskrbeti večja in razŠirjenejŠa vežbaliŠČa in strelišča, treba bo tudi vpoklicali več rezervistov in na dalje časa k vojaškim vajam. To bo zopet stalo svojih 30 do 35 milijonov kron, toda ne samo za eno leto, ampak se bo razdelilo na več let. Računamo lahko, da bo obremenilo podaljšanje vojaških vaj naš proračun z letnimi 5 milijonov kron. — Stroški dveletnega vojaškega službovanja bodo torej, kakor je razvidno iz navedenega, res veliki, a pomisliti moramo, da bode tudi korist, ki jo bomo imeli od tega, zelo velika; zato moremo dveletno vojaško službovanje le pozdravljati. * Naši narodni nasprotniki izrabljalo propad ljubljanske liberalne Glavne posojilnice sedaj v obče proti vsem slovenskim denarnim zavodom. Na dežel' se širi agitacija proti slovenskim posojilnicam, češ, da so udeležene pri kruhu Glavne posojilnice. Nepoučeni ljudje so ponekod začeli iz tega vzroka vzdihovati naloženi denar. Nesramnost nemškutarjev jo že čez mero, celo v gospodarskem oziru bi radi izrabljali proti nam faiitne zavode, ki niso z našimi zadružnimi in gospodarskimi organizacijami v nobeni zvezi. Slovenski liberalci s svojimi zadružnimi k.o-zlarijami in brezvestnim poslovanjem z ljudskim denarjem izpodkopu.jejo posebno ob jezikovni meji zaupanje kar vsem slovenskim denarnim zavodom. Naj naši zaupniki poučijo neuko ljudstvo, da naša -zadružna organizacija ni v nobeni zvezi s falitnimi liberalnimi posojilnicami in hranilnicami. NemŠkutar]e pa, ki trosijo lažnjive ves.i o tem, pa je treba kar naznaniti na pristojnem mestu. "Liberalci bi se radi iznebili duhovnikov pri denarnih zavodih. Ne bilo bi napačno, da bi dobili liberalci v pest naše denarne zavode. Kam bi prišli naši denarni zavodi, če bi bili izročeni liberalnim špekulantom, pač dosti jasno osvetljuje polom liberalnih zavodov. Naravnost predrzno je, da si upa liberalno časopisje napadati prav v času, ko se pogrezajo njihovi zavodi. " Prava kuga za naše ljudstvo so orkestrijeni, gramofoni in drugi godbeni avtomati po krčmah in gostilnah. Seveda se smejijo krčmarji v pest: prvič jim nesejo ogromen dobiček naravnost, drugič pa vabijo mladino k plesu in pijači. In za to Še licence ni treba!? Pozivamo z vso resnostjo in odločnostjo Županstva in c. kr. okrajna glavarstva, da napravijo v tem pogledu red in sc strogo drže določil policijskega reda. Kdor prireja plese na javno dostopnih prostorih, torej javne plese, naj si i/.posluje dovoljenje in plača licenco. Pritožbe glede plesov po krčmah se množe od vseh strani. * Za porotnike. Pravosodni minister pripravlja-novo postavo za porot::;ke. Po novi postavi bo lahko postal porotnik vsak brez ozira na davek, a mora bivati dve leti v dotičnem okraju. Tudi učitelji bodolaJi-ko porotniki. Porotniki bodo dobivali tudi dnevnuio. To je seveda Šele načrt postave. * Glede gospodinj. Švica je sprejela postavo, ki določa, da pripada zakonski ženi tretjina moževega dohodka kot odškodnina za njeno delo v gospodinjstvu. Žena ima nadalje pravico do tretjine moževega premoženja in sme ž njim poljubno razpolagati. Ta postava je zategadelj tako važna, ker se je potom nje vprvič v evropski postavodaji določilo, koliko jo gospodinjsko delo žene v lastni rodovini vredno. Postava je z ozirom na posebne moderne socialna razmere primerna. * Dijaški dom za bolne dijake vseh ver in narodnosti je otvorilo neko dunajsko društvo v Lošinju. Prostora je za 30 dijakov. Zanimivo novost namerava vlada vpeljati na ljudskih šolah, namreč pouk o kuhinjstvu; ne na enkrat povsod, ampak polagoma. Vsaki* Šola bi imela poseben prostor z dvema ognjiščema; pri vsakem ognjišču bi kuhale po 4 učenke en dopoldne na teden; tako bi se vežbalo vsak teden 48 učenk. Za ta poseben trud bi učenke na dan, ko bi kuhale., dobivale zastonj kosilo. * Kava se zopet podraži. Z-adnji čas so s.; ka-vine cene zelo zvišale, in sicer za blizu 3 K pri 50 kg. Poroča se, da so temu naraščanju cen krive razne ponesrečene špekulacije. Tako se ljudstvu po brezvestnih špekulantih podražujejo najvažnejša živila. * Usnje postane dražje. Avstro-ogrski tovarnarji usnja so sklenili povišati ceno usnja za 10 do 20 K pri 100 kg. v Štajercijanci proti kmetom. Sv. Lenart v Slov. gor. 23. januarja, Štajercijanski shod, ki je zboroval pri nas včeraj v nedeljo, je pokazal v jasni luči, kaka je postli-nemška ljubezen do slovenskega kmeta; vršil se je v znamenju grdega boja napram slovenskemu kmetu. Ves teden in z vsemi sredstvi so vabili Štajercijanci ljudi na svoj shod. „Le pridite vsi, tudi nasprotniki! Vsak bo dobil besedo, saj je javen shod za vse kmete, da se bomo lahko pošteno in odkrito pomenili o težnjah kmečkega stanu, tako so govorili. Iu prišlo je zborovanje. Zbralo se je v nemškem „Vereins-hausu" precej ljudi. Naših vrlih kmečkih mož in mla-deničev je bilo veliko več kot Štajerci jancev, Ti, med katerimi ni bilo skoro nobenega pravega kmeta, nm-pak po največ razni tržani in njihovi hlapci, so takoj v pričetku pokazali, kako spoštujejo našega kmeta. Mesto, da bi bilo zborovanje res javno, so povedali sklicatelji začudenim našim ljudem, da je zborovanje društveno, katerega se smejo udeležiti samo društveni člani in njihovi gostje, da smejo pa drugi udelež-niki kmetje biti samo toliko časa na shodu, dokler bodo lepo potrpežljivo prenašali napade na svojo in svojih poslancev čast. „Poslušaj in molči kmet!" tako je bilo zaukazano takoj v začetku, „govorili bomo že drugi-" Ce bi se pa kateri naš kmečki človek vcndar-le spozabil in pregrešil ter napravil medklic, ga mora. doleteti takoj kazen. Določilo se je za to 8 rediteljev, katere se je razpostavilo po dvorani, da bi videli, 6e se bo kdo upal ugovarjati političnemu preroku iz Ptuja, Korlu Linhartu. Kakšni pa so bili ti reditelji? Človek bi pričakoval, da se bo določilo za reditelje na. baje kmečkem shodu same najodličnejše kmete, ki bodo že z vplivom svoje osebe včinkovali pomirjevalno. A motil bi se. Za reditelje je bilo določenih osem naj-strupenejših štajercijancev. Le zapomnite si slovenski kmetje! Za one ljudi, ki bi naj vas strahovali na kmečkem shodu, so bili med drugimi določeni taki-le „kmetje": VsenemŠki zdravnik dr. Zirngast, učitelj na Šullerajnski Šoli, Flory, prekupec s kmečkimi posestvi, Schiitž, in še nekaj stičnih. In pričel so je dirindaj. Besedo je dobil do sita znani nekdanji socialni demokrat, sedaj štajercijanski rešitelj kmeta, urednik Linhart. Kdor je imel le enkrat priliko, nekoliko prebirati „Štajerca", ta si lahko predstavlja, kako je govoril. Ves njegov govor ni bil drugega, kakor eno dolgovezno psovanje. Ponoviti bi se dal ves govor s kratkimi besedami: „Vse naj vzame vrag, samo Štajercijanci naj ostanejo, ker ti bodo ustvarili nebesa na zemlji." Ker se je spuščal Linhart pri vsakem stavku v nečuvene napade na naše poslance, na S. K. Z., na duhovnike, na zadružništva, in je označil slovenskega kmeta za največjega bebca pod božjim solncem, ki še misliti ne zna, je mnogokrat zavrelo v naših ljudeh. Kakor divji pa so planili na vsakega, ki je dal duška svojemu ogorčenju v krepkem medkliou, zgoraj omenjeni reditelji, in so ga hoteli potisniti iz dvorane. Naši si tega seveda niso dovolili in parkrat jo prišlo do spopadov med našimi kmeti in štajercijanskimi reditelji, ki se tako razumejo na kmetijstvo, kot zajec na boben. V začetku se je Še vedno posrečilo, pomiriti duhove, posebno, ker je tudi Vladni komisar dr. Poličinski, ki je bil prišel nalašč iz Maribora na zborovanje, morai obsojati ravnanje rediteljev, Id so hoteli naše ljudi vsak nedolžen medklic vreči na cesto. Vendar je p«, ogorčenje vedno bolj raslo, in ko je začel Linhart radi nekega dogodka žaljivo blatiti vse naše može in fante, je bilo preteč. Odločni ugovori so zadoneli od naše strani po dvorani, reditelji, ki jih varuje ttru- Stveni zakon, so pa tudi že naskočili naše cuožo. In potem je doseglo žaljivo in sramotno ravnanje z našimi kmečkimi ljudmi svoj vrhunec. V dvorano so bili poklicani orožniki, in 2 njihovo pomočjo so potisnili Štajerci j anski voditelji več naših mož na cesto. Nismo hoteli prelivati krvi in z orožniškimi bajoneti se nismo hoteli poskušati, ker smo prišli kot pošteni slovenski kmetje brez slabih namenov na zborovanje, zato smo Šli vsi. Zapomnili si bomo pa mi in vsi drugi slovenski kmetje, kako so nas na nepošten način zvabili Štajercijanci na svoj shod in kako so nas potem, ko bi imeli priti do besede, s pomočjo orožniških bajonetov potisnili na cesto. Ta topovski štajercijanski napad na slovenskega kmeta bomo poplačali s tem, da bomo rešili zadnjega Še poštenega kmeta in fanta i/. objema propalega 111 zahrbtnega posilinemštva. * ' * * To mnenje se je od vseh strani tudi odločno izreklo na shodu po par. 2., ki se je vršil po odhodu iz „Vereinshausa" v gostilni g. ArnuŠa. Med velikim navdušenjem se je izreklo na tem našem shodu zaupanje poslancem K. Z. in vsak se je zaprisegel, delati z vsemi močmi, da se zatre neznačajno Štajerci-janstvo, ki za slovenskega, kmeta nima drugega, kakor psovke in bajonete. Mariborski okraj. m Maribor. Radi bolezni na očeh umirovljeni davčni oskrbnik in hišni posestnik Gigler se je obesil. — Nekega rudarja Straneka so zaprli radi goljufij po gostilnah. — Od topniškega polka je dezer-tiral topničar Jože Kovač, doma iz Slivnice pri Mariboru. Sv. Lovrenc nad Mariborom. Tu se je poročil g. Schell, nadučitelj v Zrečah, z gdč. Minko Pernat. Srečo dobro! m Sv. Peter pri Mariboru. Slišimo, da se razširja bolezen pri govedu na gobcu in parkljih. Pri nas je Še hvala Bogu rn. Nek hudomušnež ne želi te bolezni naši živini, ki jo itak nimamo dosti, ampak, nekaterim ljudem, ki druge ogovarjajo s tem in onim, ki plešejo v prepovedanih in posvečenih časih, če je tudi le na gramofon, vsakemu na primernem delu njegovega telesa. m Sv. Peter pri Mariboru. Edini, pametni gospodar pri nas je naš najmlajši gospodar F. Brlič, m sicer ne samo zategadelj, da kupuje gnoj, katerega so pustili nemarneži leta in leta ležati v gnojnici, ampak zato, da je on prvi spoznal, da se naše, itak blatne ceste naj ne nadeljujejo z blatom, kakor se je godilo dosedaj, ampak s kamenjem, katerega nam ponuja Drava v obilici, ki pa ne gre sam na ceste in pota, ampak ga morajo nositi ali voziti, kakor je pač že to postava narave od Časa Adamovega. Pri nas namreč ne vozijo blata, ki ga iztrebijo iz jarkov ob cesti, na njive ali komposte itd., ampak zopet na cesto, od koder je prišlo. m Sv. Peter pri Mariboru. Razne novice iz preteklosti in sedanjosti. Teh pa imamo pri nas res celi kup iz pretečenega in že tudi letošnjega leta. Začnimo z najnovejšimi. Dne 21. januarja smo pokopali Nežo Krivec, ki je umrla ravno v tisti hiši in tisti sobi, kakor pred letom njena velika dobrotnica Marija Fras. Ta jo je sprejeia v svojo, že itak tesno izbico, ko ni vedela nikamor. Cez leto dni pa jo je vzela, kakor upamo, v srečno večnost. — Pri nas je umrlo letos 41' oseb, narodilo se jih je pa 65, poročilo pa 10 parov. — Umrlih se z žalostjo spominjamo vseh, posebno pa koncem leta umrlih: Mimike Hede iz Me-tave, ki je svojo bolezen, suŠico, nosila z neznansko potrpežljivostjo, Mihaela Heler, mladega posestnika v Trčavi, in Marije Damiš, 22-letne žene Martin Mar-kuša, pa tudi starega Gradišnika, ki je hodil čez 50 let trjančit. — Bog daj vsem tem in drugim večni mir in pokoj! m Slivnica pri Mariboru. Požarna bramba v RfiČah, ali bolje rečeno „rački fajerber" je priredil dne 22. t. m. v gostilni M. Grisold svoj bal. Par dni poprej sta dva člana imenovanega „fajerbera" razna-Šala vabila in pobirala letne prispevke tudi po sosednjih vaseh. Nič bi ne imeli proti temu, toda odločno moramo protestirati, da se drzne ta „fajerber" razpošiljati po slOvensko-narodnih hišah le samonemška vabila! Tako daleč izzivati pa se ne damo več, kajti tisti časi so minuli, ko smo take in enake zaušnice mirno prenesli! In vrhu tega bi ga morali Še gmotno podpirati! Ce hoče račka požarna bramba res vršiti svojo dolžnost, naj ne dere slepo za njihovimi kolovodji, ki so razupiti hajlovci; kajti požarna bramba ni za to tukaj, da bi se pod njeno krinko razširjalo nemškutarstvo. Druge sosednje občine se probujajo iz narodnega spanja, a Rače se potapljajo v Šnopsu in odpadništvu.. Poštenim in zavednim Račanom pa kličemo: Vzdramite se iz vaše dremote, dokler je še čas. Ne trpite, da hi po samoslovenski vasi morali poslušati hripava grla zapeljanih žrtev. Zatorej še enkrat: Račanci, boilite na straži! Rače so bile. so in morajo ostati slovenske! S—f. m Sv. Jurij v Slov. gor. V ponedeljek, dne 23. t. m. smo pokopali Janeza in Marijo Pavlič, mo/a in ženo. posestnika v Zičah. V starosti 77 let sta sicer oba že dalje časa bolehala. Kar je pri njuni smrti zanimivo, je to, da sta umrla oba skoro v isti uri in so nesli pogrebci obe krst' obenem od iste hiše. Pri navadni smrti res redek slučaj. Naj počiva v miru! m 8». Peter pri Mar bom Za n.Ao „tUrato" Mi»d niči in mladik* naše z ne -o na^ial. o „Stražn" 41t>7 r»*l čn h *me in Maribor n je, da pridejo k predstavi, z« kate.ro se naša vrla mladina tako skrbno pr p-avlja. m St. Lenart t SI. gor. Za nboge otroke slovenske Šole smo sprejeli ie Bledeče ptispetk<: dr. Jurtela, odvetnik v Ptuju 6 K, is sodnijske poravnave 40 K. Bog Vam jtovrni «toterokrat. m Pol|c»Be. Nov; tomburnski »bor v Poljčanah priredi dne 2. srečana na areeuco ob 4. uri popoldne prvo «tBelico in zabavni ve^er b šaljivo pošto v gostilni g. Franca Gajšeka. K ol>i:si udeležbi ▼t-bi tauiburfrSki zbor. Pfujski okraj PiPtnj. Naglo je umrl pret. teden na Ptuju 241etni fant ■ Anton Pravdič iz Spuhlja pri nakladanju leda ob Dravi; vesel in vriskaje je Šel zjutraj od doma, proti večeru pa ga zadene srčna kap; bil je takoj mrtev. p Ptuj. Velika nesreča ob železnici se je zgodila v soboto, dne 21. t. m. blizu ptujskega kolodvora, in sicer na prehodu čez železnico proti Zavrču. Hlapec veletržca g. Jurca je pripeljal z lahkim vozom proti omenjenemu prehodu; ravnokar je prihajal tovorni vlak iz Pragerskega na postajo; konji, ki so bili že prej nekaj nemirni, so postali ob prihajajočem vlaku divji, se zaženo z vso silo proti zaprti zatvor-nici, jo prelomijo, in eden konj je skočil naravnost v kolesje lokomotive; ta mu je popolnoma, zmečkala noge, da so ga morali takoj zaklati; drugi konj je tudi težko poškodovan; hlapcu se ni nič zgodilo. Kdor pozna dotični prehod čez železnico, ve, koliko ljudi in voz mora tam vedno čakati, če premikajo vagone; moral bi se napraviti za železnico most, pod katerim bi lahko brez škode se vršil promet. p Ilajdin. Občni zbor Bralnega društva, ki se je vršil dne 22. jan. po večernicah, je bil zelo dobro obiskan. Po poročilih o delovanju društva so govorili deželni poslanec in župnik častiti gospod O z m e c, dr. Leskovar iz Maribora in kaplan častiti gospod Jager. Govorniki so vspodbujali ljudstvo k izobrazbi in treznosti. Pevski zbor je z venčkom narodnih pesmi zaključil lepo prireditev. p Krčevina pri Ptuju. V ponedeljek, dne 16. januarja smo spremili k zadnjemu počitku Franca Erjavca, posestnika in tesarja v Krčevini. Sprevod so vodili č. g. p. Mansvet. Pogreba se je udeležilo mnogo vaščanov. Rajni Erjavec je delal kot tesar po O-grsk.em, Slavoniji in HrvaŠkem, da je služil s težkim delom vsakdanji kruhek svoji družini. Ko se je leta 1895. ustanovilo Kmetijsko bralno društvo v Krčevini pri Ptuju, je bilo podobno društvo majhnemu revnemu otroku, ki je brez strehe in brez starišev. Ve-lespoštovana rodbina Erjavčeva vzame pod streho novoustanovljeno društvo s knjižnico vred in prostovoljno in brezplačno podeli zadnjo hišico kot bralno sobo. Društvo je bito do jeseni leta 1901 pod streho Erjavčevo. torej celih dobrih Šest let. .Rajni zapušča žalujočo ženo s tremi sinovi in dvema hčerkama, ki so vsi že dorasli in so že samostojni gospodarji in gospodinje. Priporočamo rajnega Franceta v pobožno molitev in v trajen spomin. Naj v miru počiva! „Višavski", p Sv. Lovrenc na Dravskem polju. Velepomemb-ni za našo župnijo ostanejo dnevi od 8. do 14. prosinca t. 1. Imeli smo nekako ljudsko vseučilišče, visoko Šoto za socialno delovanje, za gospodarstvo in zadružništvo v bralni sobi o priliki zadružnega tečaja, ki ga je priredila Zadružna zveza. Kot nekak uvod je bil v nedeljo, dne 8. t. m. občni zbor bralnega društva. Poročila odbornikov so pričala, da se je društvo pridno gibalo: čez 900 pripovednih in 300 poučnih knjig se je prebralo, omislil se je nov oder, ki je stal 200 K, pa je blagajnik Še vendar javil z zadovoljstvom majhen preostanek v blagajni; priredilo se je dvoje zelo zanimivih predavanj in dve izvrstno uspeli predstavi, ustanovila se je podružnica „Slov. Straže". G. dr. Leskovar iz Maribora je predaval o potrebi splošne, zlasti tudi politične izobrazbe, g. Vladimir Puše-njak je govoril o važnosti občnih zborov in vspodbu-jal vse, da se naj živo zanimajo za društvo. V ponedeljek se je otvoril zadružni tečaj s predavanjem tajnika c. kr. Kmetijske družbe, g. Holca, o važnosti kmetijskih podružnic, o potrebi stanovskega pouka in združevanja, o važnosti in uporabi umetnih gnojil. Nato se je vršil občni zbor Kmetijske podružnice. Potem se je začel pouk o poslovanju posojilnic, ki se ga je udeleževalo okrog 40 mož in mladeničev iz raznih krajev Slovenskega Stajerja; dasi smo se sešli iz najrazličnejših okrajev, nas je vendar kmalu vezala medsebojna, bratska ljubezen. Vsako jutro od 8. ure naprej je bito predavanje o splošnih kmetijskih gospodarskih in zadružnih zadevah; udeleževali so se jih domaČi in sosedni možje in mladeniči s hvalevrednim zanimanjem v velikem Številu. Saj je bil pa tudi vžitek, poslušati jasna, poljudna izvajanja g. nadre-vizorja Pušenjaka. V torek je prišel podnačelnik O-srednje zadruge za vnovčevanje živine na Dunaju, g. Pacak, ki je v češkem jeziku opisoval važnost in potrebo teh zadrug za skupno prodajo živine, po kateri bo dobil kmet vpliv na določitev cen, ki bodo torej zanj, pa tudi za vživaloe velike koristi. Toplo je priporočal v Mariboru ustanovi leno zadrugo za vnovčevanje živine, ki bo kmalu začela delovati. Obiskal je tudi razne gospodarje in si ogledal naše hleve in živino. Njegova izvajanja nam je lepo razložil g. Puše- njak. Tekom teh predavanj se nam je odprl nekako čisto nov svet, dobili smo bolj vpogled v položaj, v jx)trebe našega stanu in naša skrb bodi, da ne bode ostalo to brez sadu! Ne bode se, ker to ni mogoče, čez noč obrnilo na boljše, a z vstrajnim, smotrenim in požrtvovalnim delom se bodo pripravili boljši časi. Mladenič Krajnc od Sv. Bolfenka. v Slov. gor. in gdč. Malika Finžgar sta že med tednom in tudi pri zabavnem večeru pri g. Finžgarju pridno nabrirala za „SI. Stražo", g. Turn je beUiral razglednice v korist *SI. Straže", da se je nabralo 40 K. Kdo pa tudi ne bi. rad dal majhnega daru za obmejne Slovenec, ko nam je mladenič F, Zavratnik iz Remšnika v, srce segajo-čem govoru, ki nam je razkril njegovo požrtvovalno, za slovensko stvar vnelo srce, živo orisal tamkajšnje žalostne razmere. Ko smo v soboto srečno prestali izkušnjo, smo se le težko točili drug od druzega. Hvala iskrena Zadružni zvezi, da je priredila pri nas ta tečaj, hvala g. nadrevizorju Pušenjaku, hvala pa tudi vsem udeležencem, ki bo prihiteli v naŠopriprosto vas in pokazali toliko potrpežljivost, hvala pa tudi vsem domačinom, ki so kakorkoli šli udeležencem na roke. p Dornova. Ljubi „Slov. Gospodar"! Začel si pogosto dobivati dopise od nas, iz česar sledi, da Dornova že res napreduje. In to ni laž. Imamo v Dor-novi res nekaj požrtvovalnih deklet, fantov in tudi odraslih, ki se ne boje truda in zasramovanja, ako se gre za narodnost. Udeležili so se tudi igre v ptujskem Narodnem Domu na dan Sv. Treh Kraljev, akorav-no so razmere neugodne. Pa prepričan sem, da so se vrnili po igri vsi navdušeni domov, ne da bi veliko zapravili. — Ravno ta večer se je vršila tombola nemških gasilcev v ptujskem „Vereinshausu". Ko sem Šel k igri, me je nekdo opomnil, da tudi pride. Vprašam: „K predstavi?" „A ne, v Vereinshaus". In res so se peljali zvečer ognje- ali boljše rečeno grlogasci na tombolo. Pili so prav pridno, pa tudi vpili „Heil" do drugega dne in še drugi dan po mestnih kavarnah. Posebno eden se je hotel odlikovati in je tako kričai „Heil", da bi ga bili gotovo zaprli, ako ne bi vedeli, da je pustil svoj težko prisluženi denar v mestu. Nekateri so se sicer tretji dan kesali, ko so slišali o krasni igri, pa ne zavoljo narodnosti, ampak žal jim je bito za denar, ki so ga zapravili na nemški strani. Seveda oni, katere vodi „Stajerc" za nos, so izgubljeni. Zato na delo fantje! Naj živi Domova! p Sv. Lovrenc v Slov. gor. Umrl je v Oblačaku 53 let oženjeni posestnik Franc Puh, 70 let star oče svetovnoznanega izdelovatelja koles in avtomobilov v Gradcu, veleposestnika g. Janeza Puha, kateri je prišel obiskat očeta, kakor tudi drugi sin g. Martin k pogrebu iz PeŠte. p Sv. Lovrenc v Slovenskih goricah. Tukajšnje vojaško veteransko društvo je spremljalo dne 16. januarja 1911 s svojo krasno zastavo in godbo-vrlega Radecky-jevega veterana g. Franca' Segula iz Hlaponc, kateri je bil zaradi svojega lepega in vzornega vedenja obče priljubljen in spoštovan v veteranskem društvu, kakor tudi med občinstvom, k zadnjemu počitku. Pokojni je bil rojen leta 1824., je imel 50-letno jubilejsko kolajno in 60-Ietni jubilejski križec Njih Veličanstva in se je bojeval leta 1848 v Italiji pod poveljstvom grofa Radeckega. Pogreba so se u-deležila. vojaška veteranska društva v Ptuju in pri Sv. Andražu v Slov. gor., učiteljstvo, c. kr. orožni-štvo pri Sv, Lovrencu in na stotine drugih sožalujo-čih. Nagrobnico so imelr duhovni svetovalec, častni ud vojaškega veteranskega društva pri Sv. Lovrencu v Slov. gor., domači g. župnik Jožef Sinko, tako, da ni ostalo nobeno oko suho. > Pri izročitvi pokojnega materi zemlji se je oglasilo 23 topičev, eden za drugim, kot spomin na nekdanjega bojevnika. Blag mu spomin! p Središče. Nekemu „naprej-bedaku" celjskega-motovlla je dne 8. t. in. pri pridigi, katere niti ni bito, zmešal možgane „razburjeni središki kaplan". Kako ne bi ? Kadar se mački stopi na rep, zamijavka Ko so č. g. kaplan čitali list avstrijskih škofov, zbranih na Dunaju, je bito tudi brati svarilo pred branjem slabih časnikov. Ko so priporočali potem dobre, v krščanskem duhu pisane liste, kakor „Bogoljub", .Glasnik", „Naš Dom" itd., je pri tem to revno dopisunčo samo debelo gledalo, a ko so imenovali protikrščan-ske liste, kakor „Stajerc", „Narodni List", je vzeto revežu vid in posluh, in to skjepam iz tega, ker ni slišal oklicati tistega para tretjikrat pri pozni službi božji. Tistih peklenskih muk, ki so jih klicali na liberalne liste, pa ni nikdo drugi slišal kakor on sam seveda, ker je bil zamaknjen. Ce sme vsak liberal-ček priporočati brezverske liste, bo vendar tudi duhovniku dovoljeno priporočati katoliške liste in svariti pred slabimi listi! p Kn evmsku bralno društvo priredi s sodelovanjem Dekliške zveze" 29 t m ob pol 4 pcpol. v Narodom doma v Ptujn zVbavni vtčer z d^ ma igrama. pet em., ialj vim nastopom in vrečoi0hajec iz Maribora. e Poliela. Katoliško bralno društvi n» Polzeli ima letni občni zbor na 8«ett>ico po večernicah v občinski hiši. Na dnevnem redu je tudi volitev novega odbora. K obilni udeležbi vabi poeebno mladino — odbor. e lova cerkev pri Celjn. čebelarska podružnica za Novocerkev in okolico, ima v nedeljo 5 svečana dopoldne po rani maši izredni občni zbor. Na dnevnem redu je volitev odbora, pobiranje odnioe, rasni nasveti in prtdiogi. Vab. jo se uljudno čebelarji, da se poln oš te-vilno nd» ležijo c Kapljava» Prostovoljno gaiilno društvo ima svoj prvi redni občni abor dne 2 svečana ob 3 popoldne pri g Jos.pu Tursšeku. Za obilno ndeležbo se priporoča društveni odbor. e Laiki trg. Izobraževalno društvo ima Bvoj IV. redni občni abor na svečnico, dne 2. februarja, zjutraj po prvi sv. maši v kapla-nijskih prostorih. Na dnevnem rtdu je poročilo starega odbora, pobiranje udnine, volitev novega odbora in slučajnosti. Kateri se za dru-štvo zan9. jan ob 8. uri pop. v župnišču svoj redni l-tui občni abor. Na vsporedu bo poročila odbora, mladeniške in dekliške z«eie, telovadnega odseka, druge običajne točke ter nekaj pe-emie. Udje in prijatelji društva, vsi na ta zbor! c Sv. Ema Dekliška sveža pri Sv Etni naznanja, da bode imela 2. febrnarja na Svečnico svoj mesečni sestanek popi ldne po večernicah v prostorih bralnega društva v kaplaniji. Govorile bodo in se med seboj podučevae domu če vrle mladenke ia domače supaije. Silno potrebno je v e«d«nj'h burnih časih, da se ženski spol vedno bolj organizira. Mogoče o priliki pridejo tudi govorniee od 8v. Petra. Vsa ientemska dekleta ste uljudno in prijazno vabljene, da se v obilnem številu udeležite tega pcdučnega sestanka. Brežiški okraj. bV Brežicah smo imeli zadnjo nedeljo pravi užitek: Izobraževalno društvo je priredilo veliko javno predavanje o Lurdu, o njega pomenu in o romanju tjekaj. Govor lurškega romarja, č. g. mestnega župnika, so pa pojasnjevale Še skioptične in svetlo-pisne podobe, ki smo jih imeli prvokrat priliko gleda.-ti. Koliko zanimivega se je na. ta način z lahkoto do-povedalo; saj smo se v duhu zares sami udeležili romanja, in si ogledali ne le Lurd, ampak celo nekaj Pariza, Lijona, Marzilije in še Atlantskega morja. Tokrat zelo mnogoštevilno občinstvo je bilo kaj zadovoljno in hvaležno ter se je splošno slišala želja, naj se kaj takega večkrat priredi. Upamo, da bo naše Izobraževalno društvo to vkljub precejšnjim stroškom in skrbem vendar tudi storilo ter nam še to zimo priredilo tako zanimivo in poučno potovanje! b Kapele pri Brežicah. V nedeljo, dne 29. t. m. bo predaval v našem K. S. izobraževalnem društvu naš domači g. doktorand 'A. Veble; obenem se bo vršil občni zbor. — Trikrat se je letos že pri nas o-glasila smrt, in sicer skoraj pri, treh sosedih. Najpr-vo si je zbrala prav mlado žrtev, 8-letno Marijo Ko-vačič, ki je sprejela na bolniški postelji prvo izpoved, ter prvo in zadnje sv. obhajilo. Par dni pozneje pa je pri sosednji hiši pobrala tudi „deklico", 93-letno samsko Žmavčevo Mico, najstarejšo osebo v župniji. Kot tretja pa jim je sledila 78-letna Marija. Sepetavc, zopet v bližnji soseščini, N. v m. p.! — Ganljivo so v slovo zapele dne 23. t. m, tovarišice Marijine družbe Mariji BlaževiČ, ki je podala roko v zakon poštenemu gospodarju Franc Kovačiču. b Podsreda. Kaj se neki pripravlja zopet v Katoliškem slovenskem izobraževalnem društvu?" tako povprašujejo ljudje že dalje časa drug drugega. „Te preklicane igralke se zopet tako skrivnostno shajajo, kaj neki kujejo?" Morebiti ste že Vi, gospod urednik, tudi radovedni, kaj bo. Vam pa hočem razodeti to skrivnost in upam, da jo bodete Vi razglasili še naprej. Veste, naša dekleta Študirajo zgodovino, šege in navade starih Rimljanov, zraven pa tudi, kako se je prvim kristjanom godiio v Rimu, in sedaj so se že toliko naučile, da se nam bodo dne 2. februarja, to je na Svečnico, predstavljalo te ponosne zvite Rimljanke v krasni žaloigri: „Vestalka", No, in naši fantje tudi nočejo zaostali, ampak nam hočejo pokazati, kako se je godilo krčmarju „Pri zvitem rogu", ki je v nedeljo med sveto mašo točil vino. Med odmori nam pa bodo naši vrli pevci in pevke zapeli par krasnih pesmic. Prijatelji od blizu in daleč, na Svečnico se potrudite v Podsredo, ne bo vam žal. Kozje. Kozjevski okrajni zastop je bil dne 16. prosinca sklican v plenarno sejo. Od 32 gospodov se jih je odzvalo povabilo 24. Iz dnevnega reda hočemo poročati, kar je splošno zanimivega. Cestarju Jožefu Božičeku pri Sv. Petru se je radi njegove marljivosti in točnosti v delu priznala nagrada 10 K. Splošno se je cestarjem povzdignila dnevna mezda na 1.80 K. Sklenilo se je, da se povsod prevali na cestah odpravijo in se v to svrho nabavijo cementne cevi, hrastove rante pa se nadomestijo z železnimi. Dovoli se zvišanje občinskih doklad občinam: Dobje 100%, Koprivnica 48%, Buče 98%, Imono 76%, Drenskorebro 105%, Kozje 60%, Križe 56%, Lastnič 79%, Loke 41%, Mrčnasela 37%, Pilštanj ¿5%, Pla-ninskaves 48%, Podčetrtek 126%, Podsreda 99%, Pre-sično 60%, Sv. Peter pod Sv. gorami 82%, Sedlarjevo i53%, Sopote 181%, Sv. Vid 80%, Vel ki kamen 59-%, Veternik 60%, Verače 92%, Virštanj 130%, Zagorje 100%, Zdole 71%. Občine Gorjane in Prevorje svojega proračuna šo niso vposlale. Okrajni proračun se soglasno odobri. Okrajne doklade se določijo s 48%. Potrdi se tudi račun okrajnega odbora za teto 1909. Sklenilo se je nadalje, odslej vsako delo za o krajni zastop, ki presega vrednost 100 K, oddati dra-žbenim potom. Vsako delo se mora v okrajnem odboru skleniti, napraviti se mora potem natančen proračun, na kar se dražba s točno določenimi pogoji razpiše. Cestna dela so toliko napredovala, da je upanje, da bo Še to spomlad pričel deželni stavbeni urad s trasiranjem ceste iz Lesične v Grobelno, iz Pečici do meje kozjanskega okraja v Močnikovem grabnu in preložitve ceste iz Skopečnega v dolino Bistrice. V komisijo za vojaški nabor se izvolijo gospodje dr. F. lankovič, Alojzij Kragora in kot namestnik J. DruŠ-kovič. Iz poročila o računu okrajne hranilnice za 1. 1909 posnamemo, da znaša denarni promet 432.255 K 98 h, in rezerva 42.516 K 39 h. V upravno svetoval-stvo okrajne hranilnice se voli poleg dosedanjih starih udov na novo gospod nadučitelj Ivan Krajnik. Okrajni račun za leto 1910 bodo pregledali gospodje Josip DruŠkovič, Franc Voh' in Avgust Preskar, na-domestoval jih bode gospod nadučitelj Lovrec. Županstvo Kozje bode pri merosodnem uradu sezidalo vodnjak. Polovico stroškov bode nosila trška občina Kozje, polovico okrajni zastop. Občini Zagorje se dovoli prodati državne zadolžnice za 300 K in 1600 K. Blagajničarjem okrajnega zastopa se izvoli gospod doktor Josip Barle. Mostni tehtnici v Podčetrtku se dovoli podpore 500 K. Ista svota se dovoli za nasipanjd ceste v Virštanju. Na predlog gospoda dr. Fr. Jankoviča se sklene, vsem kmečkim udom kmetijske podružnice v Kozjem na račun okraja podeliti pet komadov plemenitega sadnega drevja, če se dotični udje sami priglasijo. Isti predlaga prošnjo, da se odpravi dosedanji samo nemški napis na sodniji. Se sklene brez ugovora. Gospod načelnik dekan To-mažič predlaga prošnjo, da bi se zopet odprli sejmi vi okraju, ker v celem okraju ni nobenega slučaja slinovke. Enoglasno vsprejeto. Požarni brambi v Podsredi se da 100 K nagrade. Potem se je seja po štiriurnem obravnavanju zaključila. b Kozje. Izjava. „Slovenski Narod" v svoji številki od dne 16. januarja mene dolži, da sem odgovoril na njegovo žalostno notico, grdečo slovensko ljudstvo kozjanskega okraja v „Slovenskem Gospodarju". Resnica to ni! Uredništvo „Slovenskega Gospodarja" mi bo to potrdilo, ker sem šele iz ,, Slovenskega Gospodarja" izvedel o prostaškem napadu. (Potrjujemo, da niste Vi pisali dotičnega* odgovora. Op. ur.) Pač pa je resnica, da sem že 11. leto v Kozjem zdravnik in že veliko let kot zastopnik okrajnega zastopa ud naborne komisije v Kozjem, in da Še nisem nikdaj-videl kak tak slučaj, kot ga „Slov. Narod" opisuje. Nasprotno, glede snage in uporabe mila se velikanski večini našega ljudstva ni treba bati najstrožje kritike. Da se v hribovitih krajih najde kaka redka izjema, je samoobsebi umevno, ker se isto drugod tudi nahaja, Pa tudi v teh slučajih ni tako hudo, kot „Narod" splošno obrekuje naše ljudstvo v dotični notici. Končno sem mnenja, da tako pisarjenje ni dostojno, pa tudi ni modro, ker se s takimi obrekljivimi napadi Škoduje ugledu celega slovenskega naroda in se daje narodnim nasprotnikom zaželjeno orožje, da udarijo po nas. — Kozje, dne 19. januarja 1911.--Dr, Fr. Jankovič. Iz celega svefa. Kuga na Kitajskem. — Nemiri zaradi kug«. Zdravniki so sklenili, da se zastraži okuženi Fudsia-dan, kjer so zasledili zdravniki tri gnezdišča kuge. Kuga grozno gospodari. V harbinskem predmestju je umrlo na kugi zadnji teden 10.000 Kitajcev, Na stotine mrličev leži po cestah. Ruski delavci nočejo delati skupno s Kitajci. V Hankavu je angleška policija peljala nekega, na kugi obolelega kulija na policijo, ker je kuli med potjo umrl, so trdili Kitajci, da ga je u-smrtila policija. Izbruhnili so nemiri. Angleži so izkrcali mornarje, na katere so motali Kitajci kamenje. Angleži so streljali in ustrelili osem Kitajcev. V Peki- nu je' umrlo za kugo 10 oseb, v Tjencinu 8. Pekinški mestni del, kjer stanujejo poslaniki inozemskih držav, so vsled nevarnosti kuge zaprli. Sedemkratni umor. Iz Odese na Ruskem se poroča: V mestecu Manycz pri Odesi je prišel plesni učitelj Krasinski v trgovino tamkajšnjega zelo bogatega trgovca Puzoszczatowa, ko je prešteval ta dnevni izkupiček, veliko vsoto, v blagajni. Oba sta šla kot dobra prijatelja v neko restavracijo, kjer pa se je Krasinski čez čas poslovil, češ, da ima opravke. Krar sinski je Šel v stanovanje Puzoszczatowa ter je rekel njegovi ženi, da je izgubil v trgovini svoj prstan. Žena mu je dala ključ od že zaprte trgovine ter poslala tudi slugo z lučjo za njim. Kmalu nato se je čulo iz trgovine vpitje in padec nekega predmeta. Trgovčeva žena je hitela s svojim otrokom v rokah v trgovino, a komaj je prestopila prag, jo je sunil Krasinski z nožem v prsa, da se je zgrudila mrtva na tla. Prej je ubil že slugo ter oropal blagajno, pri čemur ga je presenetila žena. Zaklal je tudi malega otroka ter iz-kušal ubežati iz trgovine. Vsled hrupa pa so postali že vsi stanovalci v hiš; pozorni ter so prihiteli v trgovino. Neka služkinja je hotela zabraniti Krasinske-mu izhod, a ji je prizadel morilec 16 ran z bodalom ter se je istotako mrtva zgrudila na tla. Na isti način je umoril sestro služkinje, ki je prišla na pomoč, kakor neko trgovčevo sorodnico, ki je hotela pobegniti v svojo sobo, ko je videla trupla. Krasinski je tekel za njo ter jo zabodel na dvorišču hiše. Tukaj mu je prišla nasproti tretja služkinja, ki jo je istotako u-moril. Nato je tekel na cesto, skočil v nek voz ter u-kazal pod smrtnimi grožnjami kočijažu, naj vozi kolikor mogoče hitro. Ljudje na cesti pa so opazili dogodke in so zasledovali morilca, ki so ga po težkem boju, ko je ranil že več oseb, zmagali. — Puzoszczatow je znorel, ko je prišel domov. Glavni dobitek prodal za zajutrek. Izredno smolo je imel nedavno nek zidar v Velikem Umstadtu pri Heidelburgu. Kupil je skupno s svojimi tovariši srečk.o beneške državne loterije. Nekaj dni pred sreč-kanjem pa je enemu izmed deležnikov postalo žal za izdani denar, ter je ponujal tovarišem svoj delež na prodaj. Nihče ni hotel sprejeti ponudbe, končno pa mu je ponudil nek zidar zanj svoj zajutrek, svinjsko re-berce. Par ur pozneje pa je že prišel sel prodajalca srečk ter naznanil, da je zadela omenjena srečka 500.000 mark. Vsak zidar je dobil 50,000 mark. Lahko si predstavljamo obupnost ubogega zidarja, ki je zamenjal 50.000 mark za svinjsko reberce. Le malo ga je potolažil srečni dobitelj, ko je izjavil, da mu odstopi 2000 mark. Iz beračice milijonarka. V* Londonu je umrla Lacfy Meux, ki je bila pred 50 leti silno revna. Hodila je po mestu vsa razcapana kot mlada beračica. Imela je pa krasen glas. Nekdo, ki je občudoval njen zvonek glas, jo je vzel za svojo in vzgojil v umetno pevko, ki je zaslovela za pet let v Londonu kot najboljša gledališka pevka. Poročil jo je neki milijonar, ki je imel letnih dohodkov skoro 2 milijona. Po njegovi smrti se ni zopet omožila, dasiravno še mlada, ampak je posvetila svoje življenje revežem. Streljal na ministre. V torek popoidne je imela francoska zbornica sejo. Ob 3. uri popoldne se je začul nenadoma strel iz revolverja, ki je prihajal iz neke stranske galerije. Temu strelu je sledil drugi. Prvi strel ni nikogar zadel, pač pa drugi. Ta je zadel namreč v nogo poročevalca o zdravstvenih zadevah, Mamana, katerega so prepeljali v neko sobo, kjer mu je bila podana prva pomoč. Njegovo stanje ni pevarno. Onega, ki je streljal, so prijeli. Ta je nek bivši pisar, ki je bil odpuščen iz službe, ker je že enkrat streljal na nekega francoskega konzula. Že takrat so ga spoznali za norega in so ga spravili v neko blaznico. Kasneje pa so ga izpustili in je stanoval pri svojem bratu. Izpovedal je, da se je hotel malo poigrati ter ubiti kakega ministra ali poslanca. Ni mu pa bilo do tega, da bi bil ustrelil ravno ministrskega predsednika. Nikakor pa ni streljal iz kakih političnih namenov. Prepričali so se, da je mož blazen. Sola in dom. Da bi spravili Šolo in domačo hišo v ožjo zvezo, so marsikje že dovolili staršem prost vstop v šolske prostore in učilnice med poukom. V ta namen se določi namreč teden, ki ga imenujejo na Nemškem ,.Eltern-Woche", ko imajo priliko, opazovati svoje otroke pri pouku. Tako navado so uvedli n. pr. v Hamburgu; otrok nese starišem vabilo, ki se glasi: „Javno poučevanje in izpraševanje bo ... od 9. do 12. ure v vseh razredih. Stariši smejo biti navzoči. Da se pouk ne moti, je dovoljeno priti ali pa oditi samo med orlmorom, ki se podaljša te dni do pol ure. V odmoru imajo stariši in oskrbniki priliko, da se pogovore z učiteljstvom o otrocih." Najnovejše novice. Umrl je v Vojniku včeraj, dne 25. t. m. po kratki bolezni veleč. g. župnik Andrej Vodušek. Rojen je bil dne 17, novembra 1. 1850 v Cirkovcah, duhovnik je postal dne 25. julija 1. 1875. Pogreb se vrši v soboto ob 10. uri popoldne N. v m. p.! Celje. Liberalno tiskarno v Celju, ki je last Zveze slovenskih posojilnic, so uradno zaprli. Pred kratkim je morala doživeti liberalna stranka smrt „Narodnega Dnevnika", sedaj jo je zadela druga nesreča, uradna zatvoritev strankine tiskarne. Vsled izdajanja „N. Dnevnika" se je tiskarna močno zadolžila in je vsled tega pretila Škoda pri omenjeni celjski Zvezi včlanjenih posojilnic. Da se obranijo posojilnice nadaljnega oškodovanja vsled tiskarne, se je odredila uradna zatvoritev. To je resnica, in to je bil namen, da se je dr. Benkovič za stvar zanimal, liberalno kričanje o denunciaciji je le grda komedija. S tujim denarjem se ne sme delati strankina politika! Tako doživlja liberalna stranka vsled svojega slabega gospodarstva poraz za porazom. Kakor slišimo, pa to Še ni zadnji udarec. Leskovec. Pri nas se je ustanovilo Izobraževalno društvo. V nedeljo, dne 29. januarja 1911 se takoj po složbi božji vrši v kaplaniji prvi redni občni zbor. Mladeniči, mladenke, pa tudi možje, pridite in pristopite k prekoristnemu društvu, ki vam bo z dobrimi knjigami in časniki bistrilo um, blažilo srce. Udni-na za celo leto samo 1 K. — Pripravljalni odbor. St. J ur ob Taboru. V nedeljo popoldan po ve-černieah bo v cerkveni hiši velezanimiv poučni shod s skioptičnim predavanjem. Ker so z aparatom združeni stroški, se bo pobirala vstopnina 20 vin ocl osebe. Ker take novosti še ni bilo pri nas, zato pridite mnogoštevilno! Blzeljsko. Na SveSnico, dne 2. februarja ob 3. uri popoldne se vrši pri Pečniku ustanovni shod Slov. kat. izobr društva za Bizeljsko. Govor pri tem shodu je drage volje prevzel g. nadrevizor iz Maribora, VI. PuŠenjak. Kdor se čuti katoliškega Slovenca, ima dosti prostora pri našem društvu in se vabi k sodelovanju. Geslo naše je starodavno, izkušeno. Od 11. do 19. februarja se bode obhajal tudi sv. misjon, ki ga bodo vodili čč.gg. lazaristi iz Celja, prvi v tekočem stoletju in drugi, odkar ima sv. Lovrenc pri nas župnijsko cerkev. Poročilo o ssejmn mlsde in »«klane živine na Dnnaju dne 19. januarja 1911. Privedo se je: 4562 «eiet, 2?>8 svinj 314 fsvac, 6'4 jagDjet. Teleta prie vrsic s se prodaiala p - 140 do 160 v., teleta srednjo in slabše vrste po 10 do 36 v , izjemoma do 164 v.; svinje prve vrste s» se pr dai.ne po 140 do 150 vin. ivinje srednje in slabše \iste po llo do 186 v, ievauredno do 160 v.; ovce ; rve vrste to 120 do l 8 v., srednje in slabš* vrste p > 84 do 112 v, izv;tnredno 130 v 1 p»r jsg;'. et je veij lo 24 do 60 K Tendenca: Na d nasiljem sejmu je b !o 7«2 tele; in sv nj več kak r na zadn em. Teleta prve vrst.-, so se prodajala ga 6 do 10 v., srednjo in slabše vr>te teleta za Is do 16 v. ceneje. S.ioje so se piod>jale za 4 do 10 v. ceneje. Poročilo o sejma zaklane živine v Gradca die 20. januarja 191!. Na sejmn je b 1 > 548 telet in 2783 svinj Prodajala so se ta-klana te eta po >40 do 15' K, za«lat>e svinje po 130 do 146 kron. Tendenca: Na današnjem sejmn je b.lo 2 telet in 469 srinj manj kakor n* zadnjem. Kljub ttmu so se teleta in svinje za 2 K ceneje ( rodajale. Porutilo o živinskem sejmu v Gradca dne 19 jan. i. 1. Na sejem se je prignalo po vrsti 270 volov, 36 bikov, 82 krav in 16 te et, skupaj 404 kom di. Prodajali so se: dobro rojeni to i po 94 do 106 K, srednje dubeli voli po 80 do 92 K. sobi voli po 76 do 82 K, d br irejene krave po 74 do 84 K, srednje debele krave p 60 d > 72 K, 'suhe krave po 52 do 58 K za lun kg živ« tež'i V iz»en se je prodalo 56 korasiiop Tendenca: Ni današnjem seimu e bilo 26 domadov živine manj kakor na zadnjem. Vo>i so ostali vočinouia neprouani, sicer pa so se vsa vrste živine prodajalo za 4 K ceneje. urea£x&i»'* Gg. dopisnikom: Pri najboljši vol.i tudi fokrat nismo mogli Tsrgi spraviti v list Kar bo por&buo, prde prihodnjič. — Sesterže: Ze>uoji čaB nismo dobili od Vas nobenega dopisa. - Kebelj n. P : Za lirt prenevarno. Odpora iči je le up*ti od šolske oblasti, na katero se je m goče uspešno okrniti samo z dokazi. Slov. brivnica v Mariboru! Slavnemu občinstvu v Mariboru in okolici priptročam svojo brh nico, ki st; labaja v Tegetthofovi ulici štev. 22 v hiši g. dr. Kaca. Postrežba strogo solidna! — Za obilen obisk } rosi Juro Gredlič, brivec. Svoji k svojim! Ženini, * neveste, * siat;e k Janko Irtmanu v St. Jur ob Jui. žel. po svatftvsko obleke» in drnge na novo nabavljene svatovske 981 potrebščine. Pojasnila o inseratih daje upravništvo samo tistim, ki priložijo vpražanju. znamko za 10 vinarjev. Loterijske številke. bi)» 21. januarja ItfH Gradec . 78 .49 64 25 20 Dnnaj . 34 37 16 51 56 Rake delec oženjen in »anfaljiv se sprejme v Neg nju pri R( g Slatini Pr> biči je vinograd. V-te delo ¡m vinogT&dn se j o«ebej plač». Oskrbovati ma je le eno kravo in itr.a zato »ta:o:ao;e in mleko prosto Natančnejše se iive pri lastnici Kranj i Štet, nad »čiteijevi v ji vi v Podsredi. 65 Leptj p' sest*, tik železniške postaje Pesnica pri Mariboru, ob to-ieče iz 11 oralov zemlje in sicer travnika, sadonosnika, njiv in gozda »er lepe zidane z opeko krite hiše in vinicarije se ceni primerno in jako ugodno takoj proda. Istotam se proda tedi manjše posestvo, ki meri 6 oralov in sicer obstoji iz travnika, sadonosmka, pjive in lesene hiše. Obe posestvi imate krasne lc-ge za vinograde Natančne e pri g. Zinauer Sv. Ja-koh 'j Slov gor. 845 Beuels motor 5—8 HP, rabljen, pa kakor nur popravljen, se z jamstvom in vsemi prip»dsinami proda. Vprnža se p<-i g. Ernst u Ey e rt, strojno ključavničarstvo, Maribor, 8chl&cbth<,fg;sti, ns-omad« žstamgi življenja, z 60 0 kron gotovega d^nvrji, sna tndi nemški, ae želi oženit i dekletom, ki ima, oziroma dobi kako večie p »e¿tvo ali gosiilno s pooatrcm. Naslov: B g linb pošta Regatee. ia tajnost se jamči 86 Prt/da se takoj dobro idoča trgovina z mesnici blagom na deželi. Sat.teva se nekaj tsoč kron. Uve se pr> upravništvo t?ga lista. 62 Tfsje na prodtj: Silvaner, Veli-rizl'ng ia Gatede), e»p'jeno na B-ji.. Portv-l s. Cena tmm 14 kror. 109-kemndov. Anton Turi a, Globoke, p. Staden-.ce pri Polj^anat i? V o kr« ¡ti Šmarje pri JeUch Mi- au trg* in žcletn ce se pod roko-proda malo p^sestv,: p« niaii c?ai,, obstoječe k hiš«, kleti, blat*, sstffo-«csnika, njive, i« novo na sjeu-gn vinograd s 6000 amerikanskimi- trtami. Naslov v upraeništvu Irgt lista. m Sprejme se leks-vskl «6e»»o. Uin' čss 3 k ta. Mesec; o 4 r.r;i»e-in obleka. Oplotn ca pri K m}i«ab Andr j Glcš.č 34 Le 10 p' 36'.tvo četrt nre cd Ja'*ob- »p eke farne cerkve obsegajoče 2-«paj ali vtaho zs se. Pojasnila dvje g. M--1'ja Peklax, gostiloičar Sv. Jakob v ''lov. gor. 4« M«)o lepo posestvo jo ns p'r;d»f bliža m»;stA Maribora in bi itn -tofe, jSfa vrta z vehkim iid i m drevjem, crt ha zelenjavo, veliko lepih fcj.id in nji», vas naUnko «e izve (»rt ltstuitu simemo v Pobtr/ab Hv 61 pri M»r^oru, proti» se 1b zavoljo bolaini gospodarj!. 4'S Dobro iioča štacuna za ra7.m trgovin o s štel«žanri vred m nrae gor. '3 Hareisue kole kakor tudi smreko e blode za hme.jfke in vinske nasi, de od 2 do 9 ia preda Alojz Winter v Brez&tm ob kor. žel. 60 Stefan Kaufmann trgovina z želszsis^ 23 v Kßd^oni) priporoča štedilnike in vsakovrstno posedft Oddati je dne 1. marca t. 1. služba = hišnika v tiskarni sv. Cirila v Mariboru. S to službo je obenem združena služba pomožnega delavca v tiskarni. Prošnjiki morajo bili krepki in zdravi, ter poštenega, neomadeževanega vedenja. Prednost imajo ože-njeni možje brez otrok. Prošnje je vložiti do 29. januarja na naslov: KatoliSko tiskovno društvo v Mariboru. Plačilni in drugi pogoji po dogovoru. Zahvala» Za premroge dokaze sočutja ob probridki tegobi našega prtljabega očeta Mntone Gril, se sriVo zahvaljujete v=em sorodnikom, prijatelje«!, sot-edom in znancem H^ala Vaia, ki s»e našpga pred age^a. o eta ljubili, tolažili, za njega ir.o!ili in npr-n»gs.K 2'—, pol btlej!« _ K 2 8• ), ba lega'K 4—, pri (i a perje mehkega kakor ¡;ui K 3 —."veleprima cglajenoga najboljše vrtu K Ö*—, mehkega jwrja (poba) sivega K ö'--, bule^a 10"—, ptiaega puha K 12 — od 5 kg naprej SS4 gošaine prosto. Üarejeiie postelje k gcistoaitegft, rdožeg.i, modrega, rumenega ali beieg» ini«ta (natiklngi), pernica, velikost 170X116 cm z diomi ¡«glavnicama, te dre 80x60 en, zadoiti napolnjene, mirita, nitim, očiičeaim, košatim ia stanovitnim perjem K 16 —, napo.1 ia«r ha K 20 —, maha K 24* pernica sama K 12" , H —, 16 —, zgla?nica K 3 —, S'60, 4'-, pernice 180 cm X140 ein velike S 15-—, 18-—, 20-—, zglsvaiee 90X"0 ali 80 X 60 em, S 4 50. 5—, 6 50, blazin« iz gr&dta 180X116 cm K 13 —, K 16-razpošilja po povzetju, z&vojnina zastjnj, od K 10 — uapnj poštnine prosto. Maks Berger V DeAenieii štev. 1015, Šamava. Kar te ugaja, s« «aiaeai ali pošlje denar n&z&j. Ceniki o bla linah, edijah, previtirah in drugem (icite'jn« n; blagu zastonj in poštnine presto. m mm Steckenpferd-milo z lilijiHiin nlekom Najmehkojše milo za kuM kakor proti pogan! Dobiva ie povsod!. 12* Naznanilo. Vinogradnikom naznanjam, da imam cepljene trte na prodaj mot,ler silvaner, burgunder-beii, muškat V. rizling, rulander, portogizer, kapčiaa, žlahtnina, bel: in rad>?4i truinineo, ranfol, vse na riparijo-portalis cepljeno. Cepljene trte stanejo 100 komadov 14 kron. Korenjaki 100 komadov 3 krone. Naročila se sprejemajo, dokler je še kaj v zalogi. Jane» Verbnj&k, 879 posestnik in trtnar, Breg pri Ptuja Pri 8v. Martina pod Vurbergom je na predaj ena iifc*; zraven je tudi vrt, ped hišo je klet Pripravno za kakšnega rokedelca Kdor želi kup ti, se naj oglasi dne ?. svečana ob 10. uri predpoldne v gostilni g. Ig Amer. Vj-ake au je dobro znano, da je vas Sv. Martin na prijaznem kraja in je v*e okoli s sadnim drevjem cbraščeno. Zahvala. Dne 30. grudna p. 1. mi je vničJ požar eno poslopje, katero sem imel zavarovano pri „Vzajemni zavarovalnici v Ljubljani". ¿koda se je takoj cenila in tudi cela zavarovalna s vola brez vsaeega pridržka takoj izplačala Radi točnega in kulantnegj izplačila si torej štejem v (križirost to edino domačo slovensko zavarovalnico vsakomur ¡■»¿topleje priporočati. Lnk&vci pri Ljutomera, dne 17 prosinca 1911. 54 Matija Kolmanič Öerravallovo železnato kina-vino HigieR. rasi«.'» Dun»j 1906: Drža*.* Uk» iu častui diplom k «Uti k.rfajoL : Kr»pilno sradat^o za slabotne, taait> trroo in reioiifa'es<»nta. Pvrsrofcs f<,]¡u dt» jedi, aírjuje lives tö popr»v¡ kri. laboren oknu Nad ? ■i t tsfcarnab t etoklaaicah po pol I i K I'M in p 11 ¿ k t-m. Ženini in neveste pridite po svatovsko obleko na Polzelo k Ivanu (Srolihleb, kateri priporoča covodošlo blago po najnižji ceni. Na razpolag* je tudi krasua svatovska verižica. Za obilen obisk se najuljudneje priporočam, ter zagotavljam strogo solidno in točno postrežbo. Spoštovanjem BO Ivan Goiihleb, Polzela. od motorja oddaje 100 kg. po 25 K. Tiskarna n. Cirila v Mariboru, Edina ¿ta], narodna steklarska trgovina na debelo in na drobne Franc Strupi a Celje Grafik*! sest a priporoča po najnižjih e-eoah svojo bogato zalogo »teklen« i a porCfJAuastti posode, s^etiJk, ©gledal, vsakovrstnih šip in okvirjev ea podobe. Frevzetje vneh staklerskih del pri cerkvah in priv. stavbah. Najeelidnejda in točna peetrežh** tvV- * .-v» v— hfi JULJ- ■R» i p I ® 1 @ 111 e © posojilnica t i^eiju rea-istrovaoa zadrnga z neomejeno zavezo |n S 2S. § • p | 1 pri feritni vol«46 (Terschek), Graška ulica 9, I. nadstropje ruau . •.■k«mmb»«'»ihi .viri isrtsnsaBtmmarr- nr-m J^XXXXXXXXXXXXXXXXXX>\ j HOTEL „Pri feeleiaavoln** priporoča svojo veliko gostilno «f & 30 sob za tujce po jako nizkih cenah * % fljakemjo v Hiši # s» Dsbra in toi^na postrežba. obrestuje hranilne vlogo po ^l/g°/o brez vsakega odbitka. Sprejema hranilne knjižice dragih zavodov kot vioge in jih obrestuje nepretrgoma. Sprejema vloge tudi na tekoči račun in jih obrestuje od dae vložitve do dne vzdiga. V svrho varčevanja v malih zneskih daje vložnikom domače nshirainike na dom zastonj, če vložijo prvokrat najmanj 4 5. posojuje na zemljišča po 5°/0 do 5 1l3°/0, ter na zastavo vrednostnih papirjev in na osebni kredit pod ugodnimi pogoji. Dolgove pri drugih zavodih ali osebah prevzame v svojo lafet proti povrnitvi malenkostnih gotovih stroškov. Prošnje in listine za vknjižbo dela brezplačno, stranka plača le koleke. Za vplačila po pofiti se dajejo zastonj pošt. hpaniinična položnice Uradfti dara s vsak ic^ek m gsetek dopoldne« XXXXXXX>? 1838 Vprašanja in prtšide se sprejemajo mi dan, \mmi\ praznite imM od 8.-12. ter od 3-6. ure uplini ■■ii u ■■m Ii im i i—w i—i—im »— ■ s^JteaKKv.-sasnaeRB InUjirtrf} i» wWWk: KatoHUro tl«k»nw dru*trn. Odfofora! artidclk: Prn Bakevli. TtiV ti «kure« R» Čirih v Mirtbora. Največja mizarska in tapetarska trgovina ,|Q|r M Olli KaP ix? posteljne oprave MÜÄ " Mu! iüUi »»»»»»♦•♦♦•♦ po najnižjih cenah» Cenik in pi^nčun zasttnj« ^ Tao.ornnmva nnpa stos m bhl it^m-isstm.«^ »»s ■ Sane .......... vsake Trste se mora o sKrbno varovati pred vsakim cnesnafenjeft1", ker se po teh najmanjša rana izoiini v zelo hude, težka ozdravljive rane. Že 40 let se je izkazalo mefiilno vlažno madlo, takozvsno praško domače mazilo, kot tanesijivo sredstvo za obvezo. To obvaruje rane, olajšuje vnetja in bolečine, hladi in pospešuje z&celjenje Razpošilja se vsak dan. X pužic* 70 vin, Proti predplačila K S'16 se poSljejo 4 pn&iee, »a K T— pa 10 pnšie poštnine prosto na vsako postajo »tstrt ogrske monarhije. Poior os ime Izdelki, izdelo^ateJis, •eno in varstvena znamka. Pristno i e po 70 vinarjev. Sissn* zaloga 8, FRAGNER, c. in kr. dvorili dobavitelj ieksra» „PR! ČRHEM DRLO" PRAGA. Mala sirena, ioial MMm ulice ii 293. Zaloge v lekaraah Avstro-Omkf. 250 W Ženini in neveste! Ako si hočete nakupiti lepo in novo blsgo poročne o-bleke in razno platno za perilo ter krasne svilene robce po nizkih cenah, tedaj se zglasite pri narodnem in domačem trgovcu Francu Lenart v Pto/u, ki ima za gostije tudi lepe šopke ter fine vence za nsivaete. Kdor bo z blagom zadovoljen, naj pove svojim znancem, Kdor bo z blagom nezadovoljen, naj pove meni. 26 Priporoča se Franc Lenart v Ptuju. Gostilničarji pozor! Išče se vrl in spreten oženjen gostilničar, kateri zna-prašiče klati in dobre klobase delati ob enem tudi cele prasce pečti, ker se za to gostilno veliko potrebuje po-sebnu po It-tu, in žena mora ¡Bati dobro kuhati ia ki bi imel veselje do trgovite z vinom, prašči, drvami in premogom ker je to že vse upeljano v hiš-:. Ta go-itdna ima lepe gostilniške prostore in veliko krasno dvorano, v kateri se po letu in v zimi r l o ve* selice vršijo; stoji pri državni ctsti v trsu 200 korakov od farne cerkve in šole, 10 minut do kolodvora in *ri četrt are do mesti peš hoda. V hiši je vodovod in električna r-trs etljava, pri hiši se nahaja vse potrebno poslopje, njiva, travnik sadonosn k in vrt za goste. § Nastop po dogovoru ponudbe s priloženo znamko za odgovor se naj pošljejo na aredn.štvo tega lista, pod šifro „Sreča". 61 U enec pogreti h at.iriše», ki j« doviiü t dj'irm vspeh ni ljudsko ,-oio te spr. jm« takoj pod ug d tirni ;.(goji ever.tuelao tudi ca 3 ieibi, usnjar t Muli Ncdeiji pri Ljutomeru. 62 Gostilna v *red: r>:td Msriborom m P meto n» o^n-jni c »ti je na p': d'j za 12i 00 K 4000 K isbf"0 ob hre vkssjiiir.iby «km se tudi 8 orale «i-mije. Zft gostilno r-"-treboe re«':i ■«: pr, d*jo zrar«B. Vež pove upravništvo listi. 28 Hlapec, priden in pošten ge spreime takoj v službo p'oti (tobivmn plačilu. Poizre se pri Zin&uer ju pri St, J»kohu v Siov gor. 53 »e» » ft»»» »c» Jako lepe» posestvo se proda, lepa lega, pripravno za Tiakegs gospod» kot letoviičo, ali 2a skrbnega gospodarja »roedir&no 14'/« o-raiov, miaut «i kolodvora io trga, h minut od glavne ceste, 4'/« oralov travaikov, 4 orale njir, 801» sadnih dres-ea, brajde, vrt, 800 seinie» viaogruda (polovic» novi nsssd), vse v najboljšem redu in dot-ro gnojeno 6 oralo» gozd», lepa gospoda h5s, devet prostorov, podstrešje, klet in hram gospodarsko poslopje, hram in h le', hlevi za pr.s.če, pral i» kuhinj» in a ¡Mišica za sadje, listnic» vse 3 opeko krito in v -;ajholjš