217 Novice. — Osebne vesti. Sekundarijanom v bolnici usmiljenih bratov v Kandiji pri Novem mestu je imenovan dr. J. Papež. — Telovadni učitelj v Gorici Josip Janovskv je imenovan udom izpraševalne komisije za ljudske šole. — Carinski asistent v Trstu Just Piščanec je imenovan carinskim ofi-cijalom istotam. — Sodni pristav v Motovunu dr. H. Ste-pančič je imenovan okrajnim sodnikom v Buzetu. Sodni svetnik v Dinjanu H. Baxa je premeščen k dež. sodišču v Trat. — Finančna komisarja v Trstu A. Groljevšček in dr. V is c on ti sta imenovana finančnima tajnikoma. — Cerkvene vesti. Katehet č. g. Fr. Bleiweis pride za kaplana v Železnike, kaplan č. g. Ludvik Schiffrer v Sla-vini pa je stopil v začasni pokoj. — Cesarjeva zahvala. Vseslovenski delavski shod dne 28. maja je brzojavno sporočil cesarju sv^jo udanožt, na kar je cesar dal po dež. vladi kranjski sporočiti svojo zahvalo. . — Šestdesetletnico mašništva je obhajal dne 11. junija vpokojeni bogoslovni profesor prečastiti g. dr. Matija Leben. Ljubeznivemu starčku čestitamo iskreno na ti redki slavnosti. — Slovenska Matica ima v sredo dne 21. junija izredni občni zbor, na katerem se bode sklepalo o odborovem predlogu, naj se proda društvena hiša v Zvezdi. Odboru je došla prav ugodna ponudba. — BBravec" ali „bralciM ? imenuje se 44 strani obsegajoča knjižica, katero je napisal R. Perušek kot opombo k profesor Levčevemu „ Slovenskemu pravopisu". Ker stari pregovor pravi: „Poslušaj ob^ zvona, da izveš kdo prav ima! priporočamo to knjižico v presojo našim naročnikom. — Cena knjižici 30 kr. po pošti 3 kr. več. Prodaja jo knjigarna L. Schvventner v Ljubljani. — Zanimiva kazenska obravnava se je vršila dne 8. t m. v Gradcu. Obtožena sta bila c. kr. avskultant Fraiss in umirovljeni c. kr. profesor Polzer, dasta snovala skrivne družbe za agitacijo za prestop k protestantizmu in da sta razširjala prepovedane tiskovine. Pri ti obravnavi se je pokazalo, da se veleizdajsko nemško gibanje v Avstriji podpira s pruskim denarjem. Polzer je bil popolnoma oproščen, Fraiss pa zaradi kolportaže prepovedanih spisov obsojen na 100 gld. globe. Škoda, da je prepovedano, kritikovati razsodbe. — Občinske volitve v Pomjanu so izpadle za Slovence neugodno. Boj za Pomjan, ki je velevažna postojanka, traja že več let. Slovenci bi bili gotovo zmagali, da je volilna komisija količkaj pravično postopala. Vrla tržaška „Edinost" je priobčila o postopanju te komisije tacih podatkov, da se titatelju kar lasje ježe, kadar jih čita. Nedavno tega je neki vseučiliški profesor v Curihu rekel, da je Avstrija zadnja mej kulturnimi državami, češ, da se nikjer na svetu zakoni tako ne prezirajo in ne teptajo kakor pri na3, in primorske razmere svedoČijo, da je temu res tako. — Trgovsko in obrtno društvo za Kranjsko. Deželna vlada je odobrila pravila trgovskega in obrtnega društva za Kranjsko, čegar ustanovitev je bila sklenjena na shodu dne 6. aprila. — Človeške kosti so našli pri kopanju kleti v novem mengiškem župnišču. — Slabo znamenje za bodočnost. Tekom zadnjih tednov so se v nekaterih krajih na Notranjskem bile prav ljute bitke pri — občinskih volitvah. Navadno si stoje pri ob- činskih volitvah nasproti samo lokalni interesi in izid do-tičnih volitev ni nikacega splošnega pomena. Zdaj pa so se začeli že v kmetskih občinah boji za načela, za politična načela. Na jedni strani se zbirajo „ klerikalciu, na drugi pa „liberalci"• To seveda poostruje obstoječa nasprotstva. Nam se to zdi popolnoma nepotrebno, zlasti ker se bode odslej pri državnozborskih in deželnozborskih volitvah volilo direktno. — Streljanje proti toči. C. kr. poljedelsko ministrstvo je za streljanje proti toči dovolilo 1000 goldinarjev podpore, katere bo razdelil deželni odbor občinam na dotične prošnje. — Vrhniška železnica je popolnoma dograjena in se otvori prve dni meseca julija. Promet na tej progi prevzame južna železnica. — Županska kriza v Ljubljani je popolnoma poravnana in sicer tako, da se je obč. svet izrekel za zatvoritev tiste hiše, radi katere so nastala nasprotja, toda hiša ostane odprta, dokler obč. svet ne sklene, kako prostitucijo drugače urediti. — Umor v železniškem vozu. Min. sredo zvečer je bivši lekarnar, ki je pobegnil iz norišnice, dr. Bach, ustrelil v železniškem vozu 11 letnega dečka E Radiva prav brez vsacega vzroka, seveda v blaznosti. V Trstu je bila radi tega silna razburjenost. — Napadena redarja. Zadnjo nedeljo sta bila v Ljubljani napadena dva redarja. Jednega so ranili vojaki lahko, drugega Martina Okičkega pa neki kmetski fant. Eedarja sta se branila in ranila oba napadalca. — Neumljivo postopanje. Finančni minister je imenoval zdravnika dr. Hoglerja v Ljubljani zdravnikom tobačne tovarne. Tu se je prav jasno pokazalo, kako vlada povsod in pri vsaki priliki protežira nemške nacionalce in kako jim preskrbuje vse boljše službe, dočim Slovence sistematično odriva. Za službo v tobačni tovarni so se potegovali različni iz-borno kvalificirani zdravniki, a vsi so propadli, ker imajo na sebi madež, da so Slovani. Dr. Hogler ni kot zdravnik prav nič posebnega, ali on je fanatičen nemški nacionalec in zna le za največjo silo slovenski — za to je bil tudi imenovan. —• Nova železnica. Pred koncesijo za zgradbo nor-malnotirne železnice Eečiška vas —Mozirje —Kamnik je železniško ministrstvo podelilo notarju K. Bratkoviču v Gornjem Gradu in župniku A. Eodošeku v Mozirju. — Sejmišče v Žireh. Deželna vlada je odločila, da se sejmi v Žireh prestavijo iz katastrske občine Žiri v katastrsko občino Dobračevo, to je na tisti prostor, katerega si je izbral obč. odbor. — Porotne obravnave. Pri obravnavi dne 7. junija, pri kateri so bili obtoženi Jakob Iglic in njegova žena Ivana iz Lahovč in Andrej Slejko iz Kamnika radi goljufije, je bil Slejko oproščen, Iglic je bil obsojen na 18 mesecev v ječo, njegova žena pa na 5 mesecev. Isti dan je bil na pet let ječe obsojen Peter Štele iz Podboršta, ki je 13, maja t. 1. ubil Janeza Kuželja. — Dne 8. junija je bil obsojen Ivan Urbas iz Lazov na 18. mesecev težs:e ječe, ker je v družbi z ubeglim Antonom Nangarjem na pepelniČno sredo ubil Jerneja Vidriha, Mariji Blažun iz Olševka pa je bila radi detomora obsojena na štiri mesece. — Dne 9. junija je bil na dve leti v ječo obsojen Jernej Prašnikar iz Verneka v litijskem okraju, ker je 10. aprila ubil vžitkarja Jožefa Dobravca. — Dne 10. junija je bila zadnja obravnava Obtožena sta bila 13letna Terezija Klanjšek in 591etni Jakob Smrdel hudodelstva zažiga. 131etna deklina je tekom nekaterih dni j zažgala na več mestih, in je požar naredil veliko škodo. Smrdel je bil oproščen, deklina pa radi nedoletnosti obsojena le na štiri mesece v ječo. Pozneje se izroči v prisilno delavnico. 218 — Poroke. Postajenačelnik v Mirni peči gospod Ivan Tavčar se je poročil z gospe. Marijo Jerše iz Trebnjega. — Vladni koncipist v Krškem gosp. E. pl. Hofbauer Ho-henwall se je poročil z gospodičino Rafaelo Rupnikovo iz Leskovca. — Plače državnih službencev. Ministrski svet je dne 14. junija sklenil, aktiviiati zakon o regulaciji plač državnih slug in finančnih straž, kakor zakon o uredbi plač državnih železniških uradniktv z dnem 1. avgusta. — Jugoslovanski shod na Dunaju bo dne 25 junija t. 1. v Wienerterassenrestauration, Margaretenplatz. Začetek ob 9. uri zvečer. — Zdravišče v Kamniku. Prašnikarjevo zdravišče in zdraviSko restavracijo v Kamniku sta vzela v najem Ivan Friedl in dr. Wackenreiter z Dunaja. — Nova pošta se je odprla 16. junija na Viču pri Ljubljani. — Električna železnica na Šmarno goro. Železniško ministrstvo je dalo knezu Alfredu Wrede dovoljenje za izvršitev tehničnih priprav za zgradbo električne železnice nižje vrste iz Ljubljane čez Št. Vid, Vižmarje in Tacen na Šmarno goro. Koncesijonar je znan kot mož, ki za dobro plačilo posoja svoje ime raznim podjetnikom. Bil je na Dunaju tudi na Čelu neke židovske družbe, ki je hotela postaviti avtomate za smodke. Ministrstvo je družbo koncesijoniralo, a izkazalo se je, da dotični židje vsi skupaj nič nimajo. Upajmo, da stoje zdaj za Knezom Wrede boljši ljudje. — Bojkotirana okrajna bolniška blagajna. Zdravniška zbornica kraDJska je v daljši izjavi pojasnila, da so razmere zdravnikov pri ljubljanski zdravniški zbornici zdravniškega stanu nevredne, in je pozvala vse zdravnike, naj se odpovedo službi pri tem zavodu To se je tudi zgodilo, in v kratkem bo blagajna brez zdravnikov, če se ud ukloni zahtevam zdravniške zbornice. — Slovensko vinogradniško drušf o se je ustanovilo v Ljubljani. Predsednik je drž. posl. Vencajz. Če bo društvo moglo preprečiti uvažavanje tirolskega petijota v deželo, si pridobi v tem veliko zaslugo. — Slovenski lesotržci imajo dne 18 t. m. v Postojni shod, da se dogovore glede ustanovitve prekomorske družbe za lesno trgovino. '— Za strelanje proti toči na Kranjskem je poljedelsko ministrstvo dovolilo podpore 1000 gld., katere razdeli dež. odbor. — Cigan Held je bil, kakor znano, obsojen v Novem mestu na smrt na vešalih. Stal je takorekoč že pod vislicami, a zapeljal je sodišče z neko zvijačno izpovedjo, da je odložilo izvršitev obsodbe. Zdaj je najvišje sodišče odredilo revizijo tega procesa. — Umor pred sedmimi leti. Pied mariborskim porotnim sodiščem stal je 14. t m. 31 let star Anton Belec iz Ločičke vasi, obtožen roparskega umora, in poleg njega je stala njegova 56 let stara mati, obdolžena sokrivec. Belec je pred nekaj meseci na cesti ubil Jakoba Vraza potem pa šel klicat ljudi, češ, da ga je mrtvega našel na cesti. Šele več mesecev potem je prišlo na dan, da je Belec Vraza usmrtil, a Belcu se ni moglo dokazati, dasi je isti imel pred umorom blizu 200 gld. pri sebi, in vse poizvedovanje ni moglo dognati, kam je denar prešel. Belec je bil vsled tega obsojen samo radi uboja. — Kes ali jeza? V Trstu je policija aretirala necega zasebnika, ker je razbijal ulične svetilke. Ko so ga vprašali, zakaj je to storil, je dejal: Ob tem svetilniku sloneč sem dobil — prvi poljub od poznejše svoje zaročenke." Zdaj je-le vprašanje, ali se mož kesa, da se je dal poljubiti, ali se jezi, da ga izvoljenka več ne poljubuje. — Kaj pa je tega treba bilo? V Trstu je začel izhajati nov italijanski list „Verita", glasilo za interese Židov, ki je pravi nebodigatreba, ker je itak vse laško časopisje ali neposredno židovsko ali vsaj navadno židovskega duha. — Samomor. V Celovcu se je ustrelil prostovoljc pri kranjskem pešpolku št. 17. Cezar Kartin doma od Sv. Jurija ob juž. železnici. — Drzni tatovi so na Keki poskusili oropati železniško blagajno. Ker se jim to ni posrečilo, so poškodovali vse v dotični sobi nahajajoče se mobilije. — Neroden biciklist je v nedeljo v Sp. Šiški povozil necega dečka in ga na glavi tako hudo ranil, da fantič najbrž ne bo okreval. — Umrli. V Zagrebu je umrl dr. Josip Ton rodom štajerski Slovenec, odličen rodoljub in znamenit zdravnik, v starosti 53 let. — V Velenju na Štajerskem je umrl zdravnik Fran Š u b i c, bivši župan in prvi slovenski načelnik okrajnega zastopa šoštanjskega. — V Jarenini na Štajerskem je umrl velezaslužni župnik č. g. Anton Fišer. — V Ljubljani je umrl v starosti 57 let mestni registrator gosp. Kari Mulaček marljiv uradnik in vrl narodnjak. — Umrla sta tudi č. g. Martin Pervajne, župnik v Idriji na Bači in č. g. Martin Zucelnati, upokojeni župnik v Gorici. — Poboj. Zadnji dan meseca maja stepli so se v Mi-šečivi gostilni v Novem mestu zbrani kmetje, in je bil Janez Piškur iz Žubnega tako udarjen na levo oko, da najbrž oslepi. — Po toči provzročena škoda v litijskem okraju znaša po uraani cenitvi 55 200 gld. — Nesreče. V nedeljo, dne 4. junija je imoviti kmet v Dražgošah, Jakob Kavčič padel tako nesrečno na neko skalo, da se je ubil. — Minoli torek je v Novem mestu utonil gim-nazijalec Fran Marinko iz Dobrave pri Ljubljani. — Utonila je v Ljubljanici 3ya leta stara Leopoldina Zaje iz Dobrunj. — Puškinove slavnosti. Eusija je sijajno praznovala stoletnico velikega svojega pesnika Puškina, tako sijajno, da je obrnila ž njimi pozornost vsega sveta nase. Zajedno, četudi samo v duhu in s srcem, so se teh slavnosti velikemu Puškinu udeleževali tudi vsi drugi slovanski narodi in tudi slovenski narod je poslal v slavni Petrograd svoj ponižni pozdrav. Puškinovih slavnosti se ni udeleževalo na Ruskem samo višje občinstvo, ampak udeležil se jih je ves narod. In ves ruski narod je proslavil ta dan z ustanavljenjem kulturnih naprav, novih šol in drugih prosvetnih zavodov. Ruski car je v tem oziru dal najsijajnejši vzgled z naslednjim najvišjim ukazom: »Najvišji ukaz na upravljajoči senat. V vroči ljubezni do materinščine in domače književnosti, ki smo jo podedovali od svojih vzvišenih prednikov, smo spoznali za dobro, upoštevaje predlog Nj. cesarskega Veličanstva Velikega kneza — predsednika „Akademije znanosti", počastiti stoletni praznik rojstva velikega ruskega pisatelja Puškina z ustanovitvijo novega, njemu posvečenega, posebnega razreda na carski „ Akademiji znanosti" za lepo književnost in Puškinove ustanove na isti BAkademiji znanosti". Razred, ki se ustanovi na novo, mora biti združen z oddelkom ruskega jezika in literature carske Akad. znanosti, ki je nastala iz carske ruske akademije, katere člen je bil Puškin. Na nove akademične stolice tega oddelka naj se skličejo odlični pisatelji in učenjaki na polju književnosti. Puškinova ustanova je namenjena za izdajanje del ruskih pisateljev, slovarja ruskega jezika in ostalih del dru- 219 gega oddelka Akad. znanosti. V to svrho milostno ukazujemo sledeče: 1.) V dopolnitev najvišje potrjenega ustava cesarske Akademije znanosti od 1. junija 1893. naj se ustanovi na drugem oddelku za ruski jezik in književnost šest novih mest rednih akademičnih profesorjev za ustavno plačo. 2.) Za Puškinovo ustanovo naj se razen dosedanjih prispevkov za drugi oddelek Akademije znanosti prispeva letnih 15.000 rubljev. 3) Za vzdrževanje šestih rednih akademičaih profesorjev, in za Puškinovo ustanovo potrebna svota naj se vsprejme v budget ministrstva za narodno prosveto, začenši z letom 1900. Prepričani smo, da drugi oddelek carske Akad. znanosti kakor najvišja instanca v Rusiji, v katere delokrog spadajo literarna raziskavanja, ne prestane živahno delovati za svoj procvit, za bogatenje domače literature in zbiranje vrednih zastopnikov ruske znanosti in literature. Kakor rečeno je ta vzgled našel premnogo posnemovalcev, in zato minole slavnosti o stoletnici Puškine niso imele samo značaja narodnih slovesnosti, nego so bili pravi prazniki slovanske kulture. — Bivši duhovnik — oženil. Duhoviti propovednik in bivši spovednik cesarice Evgenije, Bauer, se je pred kratkim oženil z neko plesalko velike opere Zaljubljenec ima na hrbtu 70 let. — Izvrstna replika. V angleškem državnem zboru so razpravljali o nekem zakonu, ki ni bil po volji cerkvenim krogom Slavni vladika Eochesterki je strastno napadal predlog ter zaključil z besedami: „Torej zgodilo se je to, kar sem jaz slutil in prerokoval v lanskem zasedanju, česar pa mi ni hotel nihče vrjeti: udarec proti cerkvi je padel, in jaz obžalujem, da nisem bil kriv prerok." — Nasprotna stranka mu je strastno odgovarjala ter zanikala, da bi vprašavni zakon škodil koristim cerkve, a nje vodja, lord Conig3by, je zaslučal govorniku v lice britke besede: „Prečastni vladika se je naposled proglasil prerokom Dobro! Ali mi ga ne moremo primerjati z nobenim drugim prerokom, nego z besnim Bileamom, kateremu je, kakor znano, lastni osel grajevalno oporekali" — Smehljanje se je širilo po dvorani, in plemeniti lord je šel zmagonosno in zadovoljen s svojim dovtipom. — Ali Atter-bury se je vzdignil še enkrat ter odgovoril hladnokrvno: „Ker nahaja plemeniti in raz s viti j en: lord toliko podobnosti med predavanjem mojim in Bileamovim, ne morem imeti ničesar proti temu. da se me primerja z omenjenim prerokom. V veliki zadregi sem pa, komu naj v tej prispodobi prisodim ulogo tretje 03ebe. Blagi lord je edini, ki mi je ngrajevaino oporekal" ; vsled tega se bo pač moral sprijazniti z ulogo — tretje osebe!" — In med občo veselostjo je šel dovtipni vladika. Kak obraz je delal o tej priliki oslom proglašeni lord Conigsbv, nam ni znano. — Pozabljena brzojavka. Irskemu veletržcu Gibbsu se je primerila čudna nezgoda. Mož je prav pogostoma na potovanju, in ob takem času se je primerilo, da je žena povila sinčka. S tem novim prirastkom je število Gibbsovih sinov doseglo pol tucata. Ker je bila gospa Gibbs v nevarnosti, se je odločila, sporočiti svoj položaj potujočemu možu. Dotična brzojavka se je vročila hišini, da jo odnese na pošto. Hišina je pa na to pozabila. V tem je gosp. Gibbs prišel domu, pozdravil svojega najmlajšega sina, in videvši, da se žena dosti dobro počuti, šel zopet na pot. Po njegovem od-odhodu se je hišina spomnila na brzojavko, in ker ni znala citati, jo je brez pomisleka oddala. Gosp Gibbg je mislil, da ga zadene kap, ko je čital brzojavko: „Gospa je povila sinka. Pridite takoj domov." Kaj — še jednega, je vzkliknil mož obupan? In kako je to mogoče? Pobral je šila in kopita ter se hitro vrnil domov, kjer se je seveda pojasnila zmota; hišina je kajpak dobila takoj svojo poselsko knjižico, da si poišče drugo službo. — Konjeniki s sulico. Eazni listi poročajo, da se v vojaških krogih že dlje časa pretresa vprašanje, če bi ne ka- zalo uvesti pri vseh konjenikih sulice. Avstrijska kavalerija je je sedaj jedina, ki je oborožena samo s sabljami in puškami, odkar so ulancem vzeli sulice, a kar se je drugod pri konjenikih kar splošno uvedla sulica, je treba, da se pri nas v tem oziru kaj ukrene. — Strupeni uhani. V Krasnojarskem na Ruskem se je pripetil čuden slučaj. Hči nekega inženerja se je zaročila z mladim bogatašem, ki jej je poklonil dragocene uhane z biseri. Ker nevesta ni imela prebodenih ušes, dala si jih je nalašč prebosti, da more natakniti uhane. Kmalu potem ko je nataknila uhane, je čutila po vsem životu grozne bolečine in v treh dneh je umrla po silnih mukah. Uhani so bili zastrupljeni, in izključeno ni, da so bili zastrupljeni iz ljubosumnosti. — V postelji zgorel je zdravnik dr. Jakobi v Eisen-achu. Nesreča je nastala, ker je dr. Jakobi v postelji kadil cigareto in pri tem zaspal. — Kuga v Egiptu Do sedaj je v Aleksandriji dokazanih vsega 26 slučajev kuge; 7 oseb je umrlo, 6 jih je ozdravilo; ostali se zdravijo. — Umetna svila. Dunajski „Bankvereina je dobil koncesijo za izdelovanje umetne svile. S pomočjo neke nove iznajdbe je mogoče kemičnim poton izdelovati tvarino, ki ima vse lastnosti naravne svile. ,Bankverein" ustanovi delniško društvo z enim milijonom kron glavnice. — Iz maščevanja. Neki Anton Caiori se je hotel brez dovoljenja magistrata vrniti v bolnišnico sv. Duha v Rimu, kjer so ga bili več let zdravili na pljučni bolezni. Zdravnik dr. Bondi ga ni hotel vsprejeti. Caiori je vsled tega napal zdravnika ter mu z bodalom presekal žilo odvodnico na vratu. Bondi je umrl, a zločinca so zaprli. — Ženski zdravniki v Bosni. Bosanska deželna vlada je imenovala: gospo dr. med. Hedvigo 01szewsko za provizorično uradno zdravnico v Dol. Tuzli, gospo dr. med. Gizelo Kuhn za uradno zdravnico v Baajaluki ter premestila gospo dr. med. Teodoro Krajevsko iz Dol. Tuzle v Sarajevo. — Izseljevanje Poljakov v Ameriko. Iz Hamburga je odpiulo 15. m. m. 35.000 Poljakov; poprej jih je že do-vedel parnik „Braziliau 1400, a na potu je 5 parnikov s 3000 Poljaki. Neznosne razmere v domovini tirajo te siromake v negotovost. — Čebela — morilka. V Dajčnoofnu na Tirolskem je čebela pičila necega kmeta, ko je spravljal roj v panj, pod oko. Njegov hlapec je šel po vodo, a ko se je vrnil je bil mož že mrtev. — Slabo gospodarstvo. Pri posojilnici v Budinu na Češkem se je razkrila velika defravdacija. Kar celih 340.000 gld. manjka. „Narodni Listy" pravijo, da največji dolžniki niso plačevali nikakih obresti), da se je posojal denar brez varnosti, in da je knjigovodja kradel. To je lahko storil, ker se je jedino spoznal v knjigah in ga torej ni mogel nihče nadzirati. — Sneg v juniju. Na Solnograškem je 12. t. m. zapadel sneg ne samo po gorah, ampak tudi globoko doli v doline. — Hrvaški izumitelj v Ameriki. V Buenos Avresu v južni Ameriki poskušali so nedavno temu nov stroj, katerega je izumil liški Hrvat Anton Rukavina. Stroj se bode rabil pri električnih železnicah in tramvajih, da vzdigne in vrže nepoškodovano vsako osebo, ki bi jo vlak dohitel na progi, • v posebno mrežo. — Imovita tatica. Neka angleška gospodična je ukradla svoji prijateljici 18.000 gld. vreden kinč. Sodišče jo je oprostilo, češ, da ima tatinsko bolezen, če lačen siromak kaj ukrade, gre v ječo, če pa bogataš to stori, pa pravijo, da je bolan! 220 — Potres. V noči od nedelje na ponedeljek je bil na raznih krajih Nižje Avstrijske in v zapadnih delih Ogrske precej močan potres, kateri pa ni prouzročil znatnejše škode. — Ostra obsodba. V torek je stal pred sodiščem v Parizu grof Christiani, ki je dne 5. junija pri dirki v Au-teuilu poskusil s palico udariti po glavi predsednika francoske republike. Sodišče ga je obsodilo na štiri leta v ječo. — Odličen vohun. Francoska policija je v Niči are-tovala italijanskega generala Gilleto. katerega je zasačila pri opazovanju francoskih utrdb, in pri katerem je našla več skic o teh utrdbah. Opazovala je Gilleta že dlje časa, ker se ji je njegovo počenjanje zdelo umljivo. — Radodaren bogataš Pred kratkim je neki bogati Američan prestopil od protestantizma h katoliški veri. Storil je ta korak iz notranjega piepričanja. Mudeč se v Rimu se je seznanil s skladbami mladega duhovnika Perosija, čigar umotvori so ga tako navdušili, da je Perosiju izročil 100.000 frankov, naj ustanovi svoj poseben zavod, v katerem se bo gojilo gregorjansko petje.