268eothorizei hy tke Act tf Oct. 6,1917,
Pott Office of Chieogo, III. By order of tke president, A. S. Borleson,
OFFICIAL ORGAN
ACCEPTANCE FOR MAILING AT SPECIAL KATE OP POSTAGE PROVIDED FOR IN SECTION 1103, ACT OF OCTOBER 3, 1917, AUTHORIZED ON JUNE 32, lie.
r
Največji slovenski tednik v Združenih državah.
Izhaja vsako sredo.
Naročnina:
Za ituu, na Ista----$0M
Im n«£lane..........$2.00
Za inozamstvo.....$3.00
NASLOV aredništva in uprav-n ištva:
1951 W. 22nd Plača, Chicago, IU.
Tolalon: Canal 2487
V__-
If MfcUwrith return toi
"GLASILO K. S. K. JEDNOTE"
1981 W. 22nd Plača, CHICAGO, ILL.
Gnana toed.
The largest Slovenian Weekly in the United State« of America.
loonad every Wednesday
Subcription price: Far m en bars, yearly.$0S6
Far a<mm«mbars.....$2.00
Faralgn Cauatrias----$3.00
Telephone: Canal 2487
__i
Leto VI. Volume VI.
OF THE GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION
Entered a« Second-Claw Matter January 18, 1915, at the Poot Office at Chicago, Illinois, under the Act of August 24, 1912. ^
Chicago, III., 9. junija (June), 1920.
Razne vesti.
REPUBLIKANSKE NAROD; NE KONVENCIJE.
Borba
med tekmeci za predsed. nominacijo.
Senator Johnson bo menda zmagal?
Povodom narodne konvencije republikanske stranke obrača danes ves svet svojo pozornost na naše mesto. Samo še nekaj dni in znali bomo katerega kandidata je postavila ta stranka na svojem ti-ketu pri bodočih glavnih volitvah.
Republikanska narodna konvencija se vrši v velikom kolizeju, največjem zborovalnem prostoru uašega mesta. Skupno število na tej konvenciji zbranih delegatov znaša 982; za izvolitev, ozir nominacijo mora dobiti kandidat 492 (nadpolovično število) glasov.
Dosedaj so v borbi za predsedniškega kandidata: Wood, Johnson, Lowden, Harding, Prichard, Sutherland, Poindexter, Hoover, Ooolidge, Butler in Allen. Konvencija je bila oficijelno otvorje-na včeraj in bo trajala do petka, ali najkasneje do sobote.
V	borbi za prvenstvo stoje general Wood, naš guverner Lowden in californijski senator Hiram Johnson. Guverner Lowden ima le malo upanja do izvolitve, ker se rau je dokazalo, da je več delegatov iz Louisiane podkupil; za vsak glas jim je plačal $2500 v gotovini. Posebni izpraševalni odsek te narodne konvencije je vsled tega dal nezaupnico guvernerju Low-denu in je vse podkupljene delegate zavrnil.
V	nedeljo je dospel v Chicago znani senator Hiram Johnson s svojim spremstvom in delegacijo. V ponedeljek zvečer se je vršila v avditoriju velika demonstracija v počast Johnsonu, pri koji priliki je imel Johnson nad vse pomembni govor. Ko se je Johnson pojavil na odru, je nastal v dvorani velikanski vriše in navdušenje; o-vacija senatorju JohnsonU je trajala celih 26 minut. Izmed vrste poslušalcev je bilo čuti klice: "Mi hočemo Johnsona!" 44 Živel Johnson, naš bodoči predsednik!"
Johnson je v svojem izbornem govoru razložil glavne točke svoje platforme. Omenil je, da naj ameriško ljudstvo samo z glasovanjem določi,glede pristopa v Zvezo narodov. Dalje je navajal, da mora vlada uvesti stroge postave za profitarje in radikalce in da naj Združene države ukrenejo vse potrebne korake za zopetno uvedbo normalne industrije ter trgovine.
Odločitev za žensko volilno pravico.
Baton Rouge, La. — 7. junija Prihodnji četrtek pride v tukajšnji zakonodajni zbornici na glasovanje splošna ženska volilna pravica; ta zakonski načrt je bil že trikrat v zborni prečitan in potrjen.
Če bo označeni zakonski načrt 10 tm. sprejet, bo država Louisiana 36 država, ki je sprejela ustavni amendment za splošno uvedbo ženske volilne pravice; ta postava bo potem veljavna za vse države naše Unije.
Proglas vojnega stanja v Cfcalve-stonu.
Austin, Tex. 7. junija. — Guverner Hobby je danes proglasil za mesto Galveston, Tex. vojno stanje ker se boji, da ne bi prišlo do kakih nemirov vsled stavke pristaniških delavcev.
Vrhovno sodišče odobrilo prohibi-cijsko postavo.
Washington, D. O. 7. junija. — Vrhovno zvezno sodišče je danes izreklo svoje mnenje o ustavnosti zveznega prohibicijekega amend-menta s tem, da proglaša oba pro-hibicijska zakona pravoveljavnim. Na podlagi tega je najvišje zvezno sodišče zavrglo priziv države Rhode Island in New Jersey, ki sprva nista hoteli pripoznati te postave.
Tozadevna določba vrhovnega sodišča je bila povsem kratka in jedrnata. Najprvo je odobril pro-hibicijsko postavo sodnik Van De-vanter njemu je pa zatem sledil še nadsodnik White. Na podlagi tega sodnijskega odloka je bilo zavrnjenih več pritožb raiznih pivo-varen n. pr. iz St. Louisa, Mo. Newarka, N. J., Manitowoca, Wis.; enako je bil tudi odklonjen priziv neke veležganjarske družbe iz Louisville, Ky.
Zvezno nadsodišče priznava prohibicijski zakon ustavnim iz sledečih razlogov:
Ta zakon je bil sprejet v senat-ski in kongres, zbornici z dvetret-jinsko večino glasov.
Določbo referenduma posameznih držav ni smatrati pravomoč-nim pri ratifikaciji kake ustavne točke.
18. amendment je torej pravo-veljaven ki prepoveduje izdelovanje, prevoz, izvoz in uvoz opojne pijače.
Ker je bil prohibicijski amendment pravilno predlagan in potrjen, je postal isti na podlagi tega del ustave Združenih držav.
Ta zakon daje moč vsem legisla-tivnim skupinam, sodnijam in Javnim uradnim širom držav, da izvršujejo predpise prohibicijske postave.
Znani Volsteadov prohibicijski :.akon ostane torej v veljavi, kakor dosedaj. Isti določuje izdelovanje in točenje samo onih pijač, ki vsebujejo do polovico odstotka alkohola, ne pa več.
Suhači izdali milijone za svojo kampanjo.
Washington, D. C. 31. maja. — Povodom bližajočih se predsedniških volitev se vrše pred izprase-valnim odsekom senatake zbornice razna poizvedovanja, koliko je ta ali druga politična organizacija izdala za svojo kampanjo.
Danes je dobil poziv na zagovor glavni tajnik protisalonske lige P. A. Baker ter H. W. Walker pristaš Wm. Jennings Bryana. Su-hačem se pred'bacuje da so za svojo agitacijo nabrali in izdali $23,-000.000.
Vrnjeni davek preds. Wilsona.
Washington, D. 0. 1. junija. — Vrhovno zvezno sodišče je danes določilo, da predsedniku Združenih držav in zveznim sodnikoni ni treba plačevati dohodninskega davka.
Ker je letos plačal preds. Wilson od svojega letnega zaslužka $75,000, šestnajst tisoč dolarjev dohodninskega davka, mu bo državni zakladničar ta denar sedaj vrnil.
General Pershing prosil za upokojitev.
Washington, D. 0. 7. junija. — General Pershing je poslal vojnemu tajniku Bakerju prošnjo, da naj se ga čez par mesecev upokoji, ker se hoče umakniti v privatno življenje. V tej proSnji oblju-buje general Pershing dalje, da je vedno pripravljen posvetiti svoje moči domovini v slučaju sile, ali potrebe.
V gotovih tukajšnjih krogih se zatrjuje, da se bo vpokojeni general Pershing nastanil v Chicagu kot sodelničar nekega velikega podjetja.
Važno glasovanje v kongresu. Washington, D. C. 3. junija. — S 323 proti 3 glasovi je bil dan< v kongresni zbornici šprejet zakonski načrt o preklicu vseh vojnih postav in določb; kongresna zbornica je pustila v veljavi sa< mo še Leverjevo postavo o kontroli živil in postavo o trgovanju s sovražnikom.
Proti preklicu vojnih določb so glasovali demokratski kongresni-ki: Garrett in Sims iz Tennessee ter Welling iz Utah-
Približno 60 različnih postav v zvezi z minulo vojno je prizadetih. Te postave so dajale predsedniku Wilsonu posebno moč, da je smel lahko ukrepati, pa svoji lastni volji; zadevo se je sedaj predložilo še senatski zbornici v odglasovanje, nakar postane ta postava pravomočna.
Premogarji odobrili Wilsonov načrt o določbi plače. Washington, D. C. 1. junija. — Zastopniki premogarjev trdega premoga in operatorji so se danes zedinili v tem, da naj predsednik Wilson imenuje posebno komisijo, ki bo uredila njih spor glede nove plačilne lestvice.
Tako se poroča po prvi konferenci premogarjev ter operatorjev, ki se je vršila danes v tem mestu pod predsedništvom delav-sfcefft-tajnika Wilsona. ^ .
O tem bo delavski tajnik takoj obvestil predsednika Wilsona in je upati, da se bo ta sporna točka vsestransko ugodno rešila.
Povišanje plače poštnim uslužbencem.
Washington, D. C. 5. junija — Senatska in kongresna zbornica je soglasno odobrila zakonski načrt o povišanju plače poštnim u-službencem in pismonošam. Zakon stopi v veljavo s 1. julijem t. 1. Skupna svota vsled tega povišanja bo znašala $33,000,000 letno. .
Poštni klerki in pismonoše bodo dobivali od $150. — do $250.
več letne plače, za nadzornike v poštnih uradih je pa določeno $400- — letno povišanje; poštarji I. razreda ki imajo nad $5000. letne plače, ne bodo imeli nič povišanja.
Za pismonoše na deželi je določena minimalna letna plača $1800; v okrožju 24 milj; za vsako nadaljno miljo se bo plačalo $30. — Plača pismonoš . motor-cikljih bo znašala $2600.— na leto, plača pismonoš po vaseh pa od $1000. — do $1200.
Klerki in pismonoše po mestih bodo razdeljeni v 5 razredov z $1400. — mnimalno letno plačo za I. razred ter $100.— za vsak nadaljni razred. Namestniki pismonoš in začasni klerki bodo i-meli 60c na uro; posebni klerki pa od $1900 —do. $2000. — letno.
Čuvaji, seli (messengers) in delavci bodo razdeljeni v 2 plačilna razreda $1350; in $1450 —. U-službenci na poštnih vlakih bodo dobivali plačo v 6 različnih razredih od $1600.— do $2300.—
Delo se bo računalo na 8 ur dnevno, ali 306 delavnih dni letno. Superintendenti in njih namestniki v poštnih uradih bodo imeli od 3200 — do $4200. — letno plače; glavni.klerki $3000.. — pomožni pa $2500.—
Plača poštnim inšpektorjem jc določena na $2300. — do $4200.— s posebnim dnevnim priboljškom $5.— za potovanje in stroške.
Poleg tega je določena počitniška doba 15 dni za vsakega poštnega uslužbenca na leto in 30 dni za slučaj bolezni; v tem času se bo vsem poštnim uslužbencem plačalo celo plačo.
Označeno poboljšanje plače ver lja za 3 leta; zatem stopi zopet »ova plačilna lestvica v veljavo.
Smrtna kosa. 1
Ravno teden dni po izvršeni o-peraeiji na žolččnein mehurju, dne 31. maja je umrl rojak John Marinšek v bolnišnici sv. Antona Pad. Pokojnik je bil star 30 let, oženjen brez otrok; po poklicu je bil slamnikar in doma iz Pšate pri Domžalah, po domače Skutin. Tukaj v Chicagu je živel 8 let; pogreb se je vršil dne 4. junija dop. N. v- m. p.
Poroka. .
Dne 5. t. m. dop. se je vršila v naši slovenski cerkvi poroka John Korenčan-a in gdč. Marije Bicek, koja sta oba v tukajšnji naselbini/dobro znana in priljubljena. Mr. Kor^nčan, tako tudi gdč- Bickova sta zadnja leta večkrat nastopala pri raznih slovenskih gledaliških prireditvah, ter veljata oba za izborna % igralca. Novoporočeni par se je podal v nedeljo v državo Ohio, na ženi-tovansko potovanje, ter se vrne čez nekaj dni zopet v našo naselbino. — Iskrene čestitke in mnogo sreče!
Otvoritev Čeho-slovaškega konzularnega urada v Chicagu.
Minuli teden je pričel poslovati novi čeho-slovaški konzulat v našem mestu, ki Temple Bldg. na 108 Str. Za konzula čehoslovaške republike je bil nedavno imenovan Dr. Jaroslav F. Smetenka, u-rednik mesečne revije "Czechoslovak Review".
Podružnica tega urada se nahaja tudi na 3743 zapadni 26 cesti. Novi čeho-slovaški konzularni urad je zelo zaposlen osobito z izdajo potnih listov-
Radovedni smo, kedaj bodo dobili chikaški Jugoslovani svoj konzularni urad? Govorica je v gotovih krogih, da bo to mesto poverjeno uglednemu Hrvatu Dr. Ante Biankiniju takoj ko se vrne iz Jugoslavije. Dr. Biankini dospe v Chicagu že tekom nekaj dni.
Največji zverinjak na svetu.
Znani chikaški milijonar Mc Cormick je določil ogromno svoto denarja za zgradbo velikanskega zverinjaka ob reki Desplains, v Riverside. Skupni stroški istega bodo znašali $5,000,000. — Ko bo označeni zverinjak dovršen, bo največji te vrste na celem svetu.
Važno za davkoplačevalce.
Harry Mager, kolektor zveznega davčnega urada v Chicagu poroča, da je 15. junij t. 1. zadnji dan za plačilo dohodninskega davka onih strank, ki plačujejo ta davek na dva letna obroka.
Tekom tega tedna bo razposlal označeni davčni urad nad 300,000 strankam tozadevne opomine.
Milijonski "graft".
Zadnji pariški listi prinašajo senzačna poročila v velikanski slepariji, ki se je vršila tekom minule vojne pri pošiljatvi blaga a-meriški ekspedicijski armadi (A. E. F.) Ko je francoska vlada precejšni del tega blaga kupila od našega vojnega departmenta, že v raznih skladiščih, prišla je na sled velikim sleparijam.
Ta skladišča, ki merijo po celo miljo daljave so imela n. pr. naloženo blago v visokih skupinah. Prva, vrhnja vrsta je vsebovala v resnici označeno blago, dolenji zaboji so bili pa prazni.
Na sto in stotisoče parov ozna čenč volnene obleke je bilo iz na-navadne bombaževine; mnogo zabojev z obleko je bilo tudi do cela praznih-
V nekem drugem skladišču a-meriškega vojnega materijala, ki meri do 5 milj dolžine so prišli je-dnaki goljufiji na sled. Zaboji; o-značeni z municijo, posteljno o-pravo, konzervami, milom, gazo-linom so bili naravnost prazni; med temi je tudi 50,000 zabojev s perilom za otroke, otroškimi nogavicami in kapicami. Kdo je poslal to blago na francosko fronto noče nihče vedeti. Francozi so sedaj nad vse razočarani, ker so ku-
Prememba časa v Chicagu.
Po načinu raznih drugih mest bomo Chikažani tudi let/ošnje poletje štedili pri dnevni razsvetljavi s tem, da bomo morali prej vstajati in iti bolj zgodaj k počitku.
Minuli ponedeljek je namreč mestni svet sprejel zakonski načrt, da se mora počenši s prihodnjo nedeljo ob 2. zjutraj do zadnje nedelje oktobra vse ure pomakniti za 1 uro naprej. Ker župan Thompson to premembo odobrava, bo nedvomno že sprejeti zakonski načrt podpisal.
Pri letošnjih volitvah meseca septembra pride pa točka na dnevni red; tedaj se bo ljudstvo z glasovanjem izreklo, je li naj ostane ta zakon v veljavi vsako leto ali ne T
Tiskovni .papir se bo zopet podražil.
Montreal, Kanada. 1. junija. — Počenši s 1. julijem t. 1. se bo cc na tiskovnega papirja zopet podražila i $90. — na $110- — ppi toni. Koncem tekočega leta bo pa veljala tona tega papirja $130.— Ta cena velja iz raznih kanadskih papirnic brez tovornih stroškov.
O nameravanemu povišanju cene tega papirja poroča tuk. kanadska papirnica eksportna družba ki naredi na leto do $25,000,-000 prometa.
Čemu je obleka tako draga?
Hickman, Ky. — 1." junija. — Roy Shaw, farmer je te dni pripeljal na tuk. trg 200 funtov volne, katero je prodal po 30c funt. Pred svojim po vrat kom domov je do-tični farmer kupil novo obleko za svojega sina, za katero je moral dati $60.— Farmer Shaw zatrjuje, da v oni obleki ni več kot 4 funte čiste volne; na ta način bi se lahko naredilo iz 200 funtov 50 takih oblek, kar bi prineslo trgovcu $3000. Ako računamo k izkupičku $60 prodane volne še 50 odst. za delo in druge stroške, ki potem prineslo $60 investiranega kapitala $1500 čistega dobička. Ni čuda torej, da je dandanes obleka tako draga!
Zanimivo prerokovanje.
Budimpešta, Ogrsko. — Glaso# vita ogrska prerokinja in vedeže-valka Sibillina Bellaugh je te dni napovedahK^TecTeče prerokbe:
V celi Evropi bodo prišli zopet prestoli na dnevni red, vpoštevši Francijo, Nemčijo, Avstrijo, Poljsko in Ogrsko. — \ Hohenzollerci se bodo zopet vrnili v Nemčijo, pri tem bo pa bivši nemški cesar znorel, prestolonaslednika bodo pa umorili. Na Francoskem bo tekla kri, ker bo ondi zopet nastopil vladarstvo kak kralj; konec boljševizma na Ruskem bo leta 1921. V Mehiki bo pričeta prva vojna. — Sedanja draginja se bo zopet znižala v 2 letih. Na Ruskem bodo pričenjali preganjati jude tako tudi v osrednji Evropi in Palestini- Pri tej priliki bo tekla kri. Judje se bodo izseljevali vsled tega v Argentinijo in Mehiko.
Kdo je povzročil krvuprelivanje ; v Ljubljani?
Ljubljana, 10. maja. — Od strani, ki je poučena o dogodkih v soc. demokratskem taboru, smo prejeli poročilo o dogodkih na predvečer nesreče na Zaloški cesti. Poročilo slove: Na petek zvečer je komunistična strokovna komisija razpravljala o predlogu, da se vztraja na sobotnem zbiranju pri remizi električne cestne železnice. Treznejši člani komisije so opozarjali na okolnost, da se zborovanje ne bo mirno končalo in da se je bati, da bo tekla kri. Proti treznejšim elementom sta z vso silo in vehemeneo nastopila urednik Oolouh in tajnik Petric, katera sta poudarjala, da se zbiranje pri remizi mora izvesti brezpogojno, da je vseeno, če tudi teče kri, ker da se mora napasti deželna vlada in da bodo komunisti v tem boju gotovo zmagali in si osvojili v boju vlado in s tem bo vse. Izsilila sta s svojim nastopom, da je potegnila večina strokovne komisije z njima. Posledice so bile nato zapeljane žrtve, katere s svojo krvjo pordečile zemljo na Zaloški cesti.
Razpust ogrskih fnamazonskih lož.
Kodanj, Dansko, 1. junija. —
Na podlagi semkaj došlih poročil, iz Budimpešte na Ogrskem, je ogrski notranji minister uradnim potom razpustil vse prostozidarske (framazonske) lože v tej deželi. Zaeno je vlada zaplenila vse premoženje teh lož; ta denar se bo vporabil v humanitarne svr-he.
Ogrska vlada je te framazonske lože razpustila vsled tega, ker so bile revolucijonarne.
Danska za republiko-
Kodanj, Dansko, 1. junija. — Socialisti, druga največja stranka v danskem parlamentu so določili predložiti v poslanski zbornici premembo k danski ustavi na podlagi katere bi se dosedanjo kraljevino izpremenilo v republiko.
Velika izguba pri industriji v so-vietski Rusiji.
London, 31. maja. — Utradni list ruske boljševiške vlade poroča o velikem deficitu, katerega bo naredila letos Rusija pri raznih podržavljenih industrijah in podjetjih. Skupno izgubo se ceni na $23,756,700,000 rubljev.
Sovietska Rusija bo imela letos okrog 15 milijard rubljev škode pri skupni produkciji raznovrstnega blaga; to škodo je pripisovati nizki prodajni in visoki produktivni ceni. Ruska vlada'je izdala letos že nad 5 miljard rubljev za plače državnim uradnikom in organizacijam; 1,210,000,000 pa v politične svrhe. Na Ruskem je skoro vsaka večja tovarna zastražena z žendarji, ker se je bati kakih nemirov od strani delavstva.
Papež navdušuje kristjane k složnosti.
Rim, 31. maja. — Danes je izdal papež Benedikt svoje pastirsko pismo na vse kristjane širom sveta, v katerem vernike navdušuje, da naj bi se že enkrat pomirili in živeli v slogi. Sv. oče navaja v tem pismu, da naj verniki pozabijo vse slabe predsodke minule vojne, ker je ista že končana. Dalje naglasa, kolika nevarnost čaka zopet ljudstvo po raznih državah, kjer vlada še vedno medsebojno sovraštvo in nesloga.
Amnestija v Čeho-Slovakiji.
Praga, 80. maja. — Predsednik čehoslovaške republike Tomaž J. Masaryk je izdal danes amnestijo za vse politične zločince; pri-tem so izjema le špijonažni zločinci in morilci-
No. 23.—Stev. 23.
XXXVIII.
Spisal urednik "Glasila."
Prepričan sem, da bo marsikdo izmed cenjenih sobratov in sose-ster takoj po prejemu današnje številke najprvo pogledal na II. ozir. najbolj zanimivo stran lista, kier se priobčuje razna raz-motrivanja , povodom prihodnje konvencije, in pri tem pogledu bo mdrsikdo razočaran. •
Zadnji teden je bila priobčena cela druga stran tega čtiva, danes bi pa morala biti pravzaprav "Razmotrivanje"
čin dotični dedič zahtevati, da bi mu upnik plačal tudi svoto, katero mu je pokojnik dolgoval. Pri zapuščinskih razpravah pred so-dnijo se morajo običajno vsi upniki zglasiti s svojimi opravičenimi tirjatvami da dobijo pripadajoči jim delež iz celokupne zapuščine. Jednako je tudi pri nas. Naša Jednota posluje na trgovski način. Če ji torej kak član dolguje n. pr. $75. — na premalo plačanem asesmentu, imamo popolno pravico ta dolg odraču-nati od posmrtnine. Well, - naj naj plar< dotični dedič dolg za pokojnikom, pa bo dobil celo svoto. Sploh bo pa na vsakem
INI JIbf _________
sama praznina. — Od predzadnje
sobote 29. maja do minule sobo-1 certifikatu razvidno, da zavaro te 5. junija se ni namreč nihče o- vani član v resnici toliko in toli-glasil s kakim razmotrivanjem. I ko Jednoti dolguje, kar bo raz-Ta vzrok si na popolnoma tune- vidno na zadolinici, podpisani od ven lahko tolmačimo: V 21. št. samega člana iu pritrjeni na cer-na I. in n. strani priobceno zani- tifikat mivo pojasnilo sobr. gl. tajnika Drugič: Ker ne bodo te dolgu-o solventnosti Jednote je menda joče svote tako velike, torej onik vsem dopisnikom sapo zapri. U- par desetakov ne bo dosti zmanj-tihnil je glas o ženski enakoprav- šalo zavarovalnine, nosti, lastni tiskarni itd. itd. Tretjič: Ta način (zadolžnic) Vsled tega pa enkrat stopa ured- bodo osobito odobravali samski nik "Glasila" na plan, ker nika-| člani in članice, ki morda nima-
kor noče, da bi bila današnja številka brez kakega razmotriva-nja. Mislim, da sem s tem ustregel onemu dopisniku, ki je nedavno želel, da naj urednik sam piše namesto društvenih uradnikov.
Ne, te nastoone vrstice nisem napisal baš radi tega, ker to je nemogoče, pač pa sem storil to iz že navedenega vzroka kot večletni član in tudi gl. odbornik naše dične organizacije. Naj služijo v izpodbudo vsem društvom in vsem nadaljnim dopisnikom, ki bodo o tem perečem vprašanju (solventnosti) še razmotrivali. Upam, da bo za prihodnjo izdajo ta stran zopet polna nasvetov, naziranj, sodb in mnenj v zvezi s to točko, tako kot je bila polna II stran zadnje izdaje.
Cenjeni mi sobratje in • sose-stre K. S. K. J.. Do XIV. konvencije imamo samo še dobra 2 meseca (9. tednov). Volitve delegatov so že razpisane in se vrše ta mesec. Čez 3 tedne bomo že znali, koliko delegatov se udeleži prihodnjega glavnega zborovanja, in katere može si je članstvo za to važno misijo izvolilo. Upamo, da vse najboljše. Kakor sem že v predzadnjem uredniškem članku omenil, je nam treba sedaj ves preostali čas do konvencije posvetiti edinole reševanju točke o solventnosti K. S. K. J. Ako se bodo cenjena *društva držala skromnega nasveta urednika, v onem članku, lahko pridemo v teh 9 tednih do zaključka.
Upam, da ga ni člana(ice) pri K. S. K. J. ki bi ne bil pazno pre-čital zanimivega pojasnila sobr. gl. tajnika, priobčenega v predzadnji številki na I. in II. strani. Vsakdo torej ve in zna ves položaj. Vsakdo lahko sodi in pomisli, da se bo na vsak način treba odločiti za ta ali osi način da stopi v solventen razred.
Hvaležni moramo biti sobr. gl. tajniku, ker nam je to pereče vprašanje, ali celo zadevo o solventnosti na tako obširen ter lahko umljiv način pojasnil. Zdaj imamo vse črno na belem kar potrebujemo. Treba se je le odločiti za ta, ali oni način. Za katerega pa, ker imamo kar tri? Zdaj imamo pred sabo tri prave gor-donske vozle; katerega bomo prvega presekali?
Med vsemi nasveti in priporočili odobravam jaz slednji način, ali uačiu uvedbe zadolžnic. Iz previdel sem, da bi prišli z za-dolžnicami uaiorej do solventnosti brez kakih velikih težav in zaprek. Tudi pri plačevanju ases-menta bi ne bili veliko na slabšem, čeravno bi plačevali toliko in toliko na mesec za zamudne o-bresti.
Da so zadolžnice priporočljive, lahko sklepamo iz zatrdila aktu-arja ki trdi, da je ta način že več podpornih organizacij odobrilo.
Sodba aktuarja, da bodo dediči obrekovali Jednoto, če ne bodo dobili do centa izplačane posmrtnine, ali da bo Jednota vsled tega trpela na ugledu se meni no zdi utemeljena iz več vzrokov.
Prvič: Če ima n. pr. kak dedič pri K. S. K. J. zavarovanega sorodnika, lastnika hiše, farme, ali trgovca ki je pustil na hi&i. farmi, pri trgovini nekaj dolga (mortage) ne more na noben na
jo dosti svojih ožjih sorodnikov bodisi tukaj, ali celo v stari domovini.
Skoro sleherni izmed teh pravi: Kaj mi pomaga Jednota dokler sem živ? Oe umrem, se bodo moji sorodniki pričkali za posmr-tnino. Morda se bodo celo tožari-li za njo in me preklinjali, ko bom že ležal v grobu? Jaz dajem največ pozornosti na ono podporo, katero prejmem od Jednote in društva dokler sem še živ, ne pa šele po smrti. Tudi če sem Jednoti dolžan $100. ali več, naj se jih odračuna od posmrtnine, jaz ne bom pri tem nič' oškodovan, pač bom pa še na dobičku, ker mi ni bilo treba v življenju plačevati tako visokih asesmentov."
Četrtič: Če ima na podlagi sedanjih pravil in državnih postav član pravico določiti toliko in toliko za pogreb, sv. maše, in drugo, kar je na certifikatu označeno, bo imel menda tudi pravico podpisati zadolžnico, da naj Jednota gotovo svoto od njegove posmrtnine odtegne do katere je o-pravičena. — Kdor hoče , takoj plačati svoj dolg Jednoti, mu ne bo treba delati zadolžnice.
To so torej glavni razlogi vsled česar jaz, celo kot oče številne družine priporočam in o-dobravam sistem zadolžnic. V obče bi ne bil v tem oziru nič na škodi. Ako bi se po moji smrti o-računalo na pr. 375. — od certifikata, in bi moja družina ne prejela tega zneska, bi ga moral pa jaz ali moja družina sedaj z večjimi asesmenti plačevati, tako da pridemo koncem konca do e-nega in istega rezultata.
Naravno da bi povzročil ta način gl. tajniku ogromno dela. Po moji sodbi bi preteklo najmanj 3—4 mesece, p redno bi gl. tajnik z najmanj štirimi pomočniki stvar glede zadolžnic uredil in vse certi likate popravil. O tem bo treba resno izpregovoriti na konvenciji. Izvedbe solventnosti ne smemo puščati v nemar. Najmanj par mesecev ie po kon venciji naj bi bila ista rešena, tako, da bi aktuar meseca decern bra 1920 že lahko izračunal 100 procentno vrednost, ali solvent no§l naše Jednote na podlagi zadolžnic.
K sklepu apeliram & le sobrate gl. odbornike krajev nih društev in posamezne člane (ice) da izrečejo na tem mestu svojo sodbo o tej točki. Ako se bomo o nji zediniK že do konvencije, potem bo delegatom lahka stvar za isto glasovati.
S sobratskim pozdravom
Ivan Zupan.
NAZNANILO.
Članom društva sv. Boka št, 15 K. S. K. J. v Pittsburghu, Pa., se tem potom naznanja, da je bil na zadnji mesečni seji izvoljen prvim tajnikom sobrat Vinko Besal, 918 Progres St. N. S. Pittsburgh, Pa., na katerega se naj v bodoče vse stvari, tikajoče se omenjenega društva pošiljajo.
Z bratskim pozdravom
Vinko Besal.
NAZNANILO. <
Vsem članom društva sv. Roka št. 15 K. S. K. J. Pittsburgh, Pa., se naznanja, da se gotovo udeleže prihodnje redne mesečne seje, tretjo nedeljo, 20. junija v K. Slov. Domu, ker se ima rešiti več važnih stvari v korist društva.
Z bratskim pozdravom
Vinko Besal, tajnik.
NAZNANILO.
Tem potom naznanjam vsem članom in qlanicam društva sv. Jožefa štev. 21. K. S. K. J. v Federal, Pa., da se udeleže v obilnem številu prihodnje seje, katera se vrši dne 13. junija ob 10 uri dopoldne. Na tej seji imamoVcii; šiti več važnih točk, ob enem se bode sklenilo ako se pošlje delegata 'na redno XIV konvencijo, katera se vrši meseca avgusta, razpravljalo se bode po kakšnem načinu bi bilo bolje priti do solventnosti Jednote, katera se mora rešiti na prihodnji konvenciji. Prečitala se bodo tudi pojasnila katera nam je podal gl. tajnik v "Glasilu" ker s tem bodemo prihranili konvenciji mnogo Časa.
Ob enem prosim tudi vse člane, kateri še niso oddali spove-dnih listkov, da to store do prihodnje seje, da mi bode mogoče dati poročilo pravočasno na duhovnega vodjo.
S sobratskim pozdravom Frank Primožič, tajnik.
Važno za vsakega člana!
Ako ste se preselili in preme-nili svoj naslov, naznanite to tajniku (ici) krajomega društva; ne naznanjate pa te premembe naravnost upravništvu "Glasila". Na taka pisma se upravništvo ne bo oziralo.
Cenjeni sobrat! Cenjena sose-stra! Stopi v vrsto agitatorjev za našo Jednoto!
Ali je Vaš sin, ali hči tudi ze pri K. S. K. Jednoti? Če ne, poskrbite za to na prihodnji seji!
AGITIRAJTE ZA K, S K DNOTO!
JE
NAZNANILO. Iz urada društva sv. Alojzija št. 47 Chicago, ni.
Združeni mi sobratje!
Vsakega izmed vas veže dolžnost, da se udeležite prihodnje seje dne 13. junija ob 2. uri popoldne v navadnih prostorih; to bo polletna seja, na kateri imamo veliko važnih točk na dnevnem redu. Pri tej seji se bo volilo tudi, delegata za prihodnjo konvencijo, vršečo se meseca avgusta v Jolietu.
Ker bo ta seja velike važnosti upam, da se bo iste vsak član u-deležil, komur je kaj mar naše društvo in Jednota. Pridite torej vsi cenj. sobratje na prihodnjo sejo, ki živite tu v Chieagu in bližnji okolici. Niti enega ne sme manjkati!
K sklepu še opozarjam one člane, ki mi še niso oddali spoved-nih listkov, da to store do 13. junija, ker to je zadnji čas, da bom poslal zatem poročilo duhovnemu vodji.
Sobrat ski pozdrav
John Wukshinich, tajnik.
Moj sedanji .naslov je: 5031 W. 23 PI. Cicero, 111. Telefon: Cicero 4573.
svoje verske dolžnosti, da to zanesljivo opravite do < prihodnje
seje.
Sobratski pozdrav
Geo. Kroteč, tajnik.
NAZNANILO.
Iz urada društva Friderik Baraga št. 93 Chisholm, Minn, se naznanja članom tega društva, da bodo od sedaj naprej društvene seje ob 2. uri popoldne, drugo nedeljo vsaki mesee v Sartori dvorani na Lake Str.
Vabljetai ste vsi člani našega društva, da se polnoštcvilno udeležite prihodnje seje dne 13. junija ob 2. uri popoldne v Sartovi dvorani ker bo volitev delegatov za prihodnjo konvencijo S. K. J.; poleg tega imamo za razmo-trivati še več drugih točk v korist društva in Jednote.
Pri tej priliki dalje omenjam, da ima vsak član društva zdaj priliko da se zavaruje za večjo bolniško podporo pri društva, ker imamo dva oddelka: enega po $30.00, drugega po $40.00 podpore na mesec, za prvi oddelek $30.— se plačuje po 75c asesmen-ta na mesec, za $40.— pa $1.— na mesec.
Najboljše bi bilo, da bi bili vsi
pod vodstvom izbornega pevo-vodje Mr Ivan Kovačiča, ter se pripravljajo na svoj prvi izlet, ^li piknik, spojen s petjem, plesom, keljanj^m za dobitke in drugo zabavo.
Piknik in koncert "Soče" se bode vršil drugo nedeljo prihodnjega meseca to je dne 11. ju iija popoldne na vrtu, ali v Grove Hrvata Maks Smiljaniča, na 61. Court in 22. cesti Cicero, 111.
Ker bo to letos edini slovenski piknik v naši naselbini, je upati, obilne udeležbe od strani našega občinstva. Vee o tem bo naznanjeno v posebnih vabilih in oglasih.
J ZAHVALA.
Rodbina Jože Novak iz Gor. O-rehovice št. 14 na Dolenjskem se cenjeni rodbini svojega svaka g Ivana Lukižiča, stanujočega v St. Louis Mo. 2217 S. 2. Str. naji-skreneje zahvaljuje za velikodušno darilo. Obsežen zaboj s krasnimi darili je prišel popolnoma nepokvarjen v moje roke. Manjkalo ni niti najmanjše stvarceL Veselje je bilo nepopisno ob pogledu tako dragocenih stvari, ki so pri nas nepreplačljive. Kako velikanske vrednosti je Vaša po-šiljatev pri nas, si Vi niti od da leč misliti ne morete! To gre desettisoče! — Poleg tega nam je prišlo darilo ravno za pirhe Tako krasnega velikonočnega
ZAHVALA.
Cenjeni rojaki!
Pred nedavnim sem čital prošnjo in videl sliko, priobčeuo v "Glasilu K. S. K. Jednote", katero so poslali iz starega kraja, iz Rosalnic za nabiranje milo-darov za nove zvonove tamošnje cerkve pri "Treh farah", koje zvonove je, kakor znano požrla vojska.
V srce me je ganilo, ko sem zagledal te tri cerkve na oni sliki, kajti videl jih že nisem skozi 13 let.
Števši si v dolžnost, da tudi mi nekaj žrtvujemo za božjo čast, sve se spodaj podpisana napotila nabirat darove v naši naselbini. Dasiravno nas je tu le majhno število domačinov iz metliške fare, sva se oglasila tudi pri bolj oddaljenih rojakih, kakor tudi pri sosednih bratih Hrvatih, ko-jim so vsem znane tri fare in ta-mošnja božja pot.
Darovali so sledeči: Josip Bajuk (Božjakovo) $5.00 Ni^k Guštiu (Križevska vas) 3.00 Geo Vraničar (Slamna vas) 2.00
darila še nismo nikdar v življe člani tega društva zavarovani po ] nju prejeli in si tudi ne upamo $40.00 na mesec, ker v teh časih misliti, da bi ga bili še kedaj de
je v slučaju bolezni samo $30.— premalo.
Dalje apeliram na vse člane tega društva, da dobite kaj novih kandidatov za društvo in Jednoto. Člani gredo v stari kraj, torej bo društvo postajalo vedno manjše, namesto da bi bilo večje. Tudi K. S. K. J. vam plača od vsakega novo pristoplega člana $1.— nagrade. Torej cenjeni mi bratje ter sestre, na noge, da dobimo kaj novih članov. Imamo še ljudi tukaj, ki niso pri nobenem društvu. Dobimo torej iste za naše društvo in K. S. K. J.
S sobratskim pozdravom
John Kochevar, tajnik.
NAZNANILO IN VABILO.
Društvo Marije Čist. Spočetja, št. 80 v So. Chicago, III. priredi dne 13. junija ob pol 7: uri zvečer v Medoshevi dvorani smešno i-gro enodejanko "V medenih tednih". Čisti prebitek te prireditve je namenjen naši farni cerkvi sv. Jurija.
Prav uljudno ste vabljeni vsi prijatelji in društva iz South Chicaga ter okolice, da se udeležite te igre. Po igri sledi ples in pro sta zabava. Za dobro zabavo bo skrbel društveni in cerkveni odbor.
S sosestrskim pozdravom,
Louise Likovich, tajnica.
NAZNANILO.
-Članice društva Sv. Genovefe št. 108 K. S. K. J. v Jolietu, IU., prosim, da mi prinesejo spovedne listke najkasneje do prihodnje seje, ker velikonočni čas je že potekel in se morajo spovedni listki že poslati duhovnemu vodji naše Jednote: S sesterskim pozdravom
Mary Laurič, tajnica.
VABILO NA SEJO.
Vsi člani društva sv. Petra in Pavla št. 9i; K. S. K. J. Rankin, Pa., so prošeni, da se polnoštevil-no udeležijo prihodnje društvene seje dne 20. junija. Na tej seji se ima določiti, ako društvo pošlje delegata na prihodnjo konvencijo; ker je ta seja tudi polletna, zato je dolžnost vsakega člana, da se iste gotovo udeleži.
Ob enem prosim vse one člane, Ki niso še oddali spovednili listkov, oziroma ki niso le opravili
ZAHVALA.
Dne 30. maja je žensko društvo "Kraljica Majnika" št. 157 K. S. K. J., Sheboygan, Wis., priredilo o priliki petletnice svojega obstanka dramatieno predstavo 'Prvi ples', ki se je dobro obnesla. Na tem mestu se torej zali valju jemo vsemu občinstvu za obilno udeležbo. Lepa hvala igralccm in igralkam za njih trud, kakor tudi režiserju g. Martinu Jelene-u Prisrčna hvala neumornemu pev skemu društvu "Danica" in m Saliemu zboru za krasno petje, ki je vse občinstvo navdušilo; seveda pod tako spretnim pevovodjem kot je g. Frank Mikek, tudi ni bilo drugega pričakovati.
Zahvaljujemo se Rev. J. Cher ne-tu, društvenemu ustanovitelju sa čestitke in lepi nagovor, kakoi tudi g. Josipu Zalarju, gl. tajniku K. S. K. J. in g. Iv. Zupanu, ured niku "Glasila" za poslane čestit ke k društveni petletnici; posebna hvala še g. Iv. Zupanu za dekla macijo, ki jo je nalašč za to slav-nost zložil in nam poslal.
Ob petletnici društvenega ob stanka se želimo zahvaliti vsen sheboyganskim Slovencem in Slo venkam ter bratom Hrvatom za naklonjenost do našega društva katero so pokazali ob Vsaki prili ki; posebno kadar je društvo priredilo kakšno zabavo ali veselico
Bog Vam stotero povrni, vrli rojaki ! Priporočamo se še za naprej in upamo, da boste pomagali društvu še do boljših uspehov. V slučaju, da bi Vam društvo "Kralji ca Majnika" lahko storilo kakšno uslugo, Vam je zmiraj na razpolago.
Za društveni odbor:
Ma1^ Prisland, tajnica.
ležni. Tako lepih večerov bi si želeli še mnogo! Neizrečeno smo Vam hvaležni iza ^se pablano; Bog Vam plačaj!
Enako iskreno se zahvaljujejo podpisani "Slovenski Narodni Zvezi" ter "Zvezi Jugoslovanskih Žen in Deklet• osobito ce njenim odborom za pošiljatev kot tudi gg. spremljevalcem blaga v našo milo domovino za ne poplačljivo velikodušno požrtvovalnost, trud in skrb, pri kateri so žrtvovali čas, premoženje in i-me, samo da so pomagali nam, v stari domovini. Še enkrat naji skrenejša hvala!!!
Marg. Brežnik, učiteljica v O-rehovci.
Rodbina Jože Novak, Oreho-vica št. 14.
Marija Jakše, Hrastje.
Matija Volčjak, CV>r. Stara vas.
Marija Godina, Gor. Brezovica.
Jože Žnidaršič, Žapuže.
Janez Jordan, Dol. Vrhpolje.
Z velespoštovanjem udani
Jože Novak, posestnik, Orehovica, 8. majnika 1920.
PIKNIK Slov. pevsk. zbora "Soča." }
Šele pred nekaj meseci v Chieagu ustanovljeni pevski zbor So<V lepo napreduje. Pevci, že 18 po številu se marljivo vadijo
PROŠNJA.
Mili rojaki! Dragi slovenski bratje in sestre!
Vojska, ki nam je ugrabila toliko dragega na svetu, vzela je ši rom Slovenije raz cerkvenih stolpov tudi glasnik božje časti, bro novlite zvonove.
V	prijazni savinski dolini nad trgom Morzirje se dviga lep božji hram Matere Božje na Brczji, kjer je tudi slovita božja pot sv. Roka. Vsako leto so na ta praznik milo ubrani zvonovi privabljali na stotine vernih romarjev iz vseh krajev širne naše domovine, da si tu milostno izprosijo izčiščenje dušne in telesne bolezni. — Zvonov glas je utihnil, ali tudi strašno vojsko je mir končal. In sedaj hočemo to popraviti kar moremo. Raz stolpa line naj sc oglasijo novi oznanjevalci miru in sprave, novi glasniki božji časti. Preskrbni cerkveni ključarji so storili vse potrebne kofakc, da bode slovenska zvonarna v Ljubljani vlila nam nove zvonove. Ali dragi rojaki! Zvonovi bodo stali veliko svoto denarja, nas pa je le malo pomožnih moči! Ker smo U verjeni da ste mili slovenski brai-je in sestre onstran morja vedno z nami v duhu in dejanju spojeni, usojajo si podpisani cerkveni ključarji Vas najsrčnejše prositi, da prispevate milodare za nabavo haših novih ^zvonov, da bodo znova peli Bogu v čast in Vam zahva-
lo za Vaše blage darove.
Vaše blage darove blagovolite poslati uredništvu tega lista, ki jih bo svojemu namenu izročilo, ali na rojaka Louis Rudman, 737 Holmes Ave. Indianapolis, Ind.
V	Brezji nad Mozirjem na Silvestrov dan 1919.
Martin Irmančnik,
cerkveni ključar. Anton Turk,
cerkveni ključar. (Advertisement.)
Geo Bajuk (Drašiči)	2.00
Josip Kostelec (Drašiči) 2.00 Anton Simonič (Drašiči) 1.00 Anton Drgauc (Metlika) 1.00 Kari Toplikar (Metlika) 1.00 Marko Čuštin (Križevska
vas)	v	1.00
Iz fare Adlešič pri Črnomlju so darovali sledeči:
Nikolaj Milcinovič	$5.00
Matija Peteli	2.00
Mihael Novak (Orville Av.) 2.00 Mihael Novak (Ferry St.) ,1.00 Po $1.00: Peter Spehar, Jakob Požck, Matija Požek, Peter Ja-kobčič, Ivan Jakopčič, Geo Vese-lič, Josip Krstalič, Mihael Rit-manič, Nikolaj Spehar in Matija Jankovič. 50c jc daroval Josip Cvitkovič.
Iz Predgrada— Stari Trg so darovali po $1.00 sledeči:
Peter P. Stark, Peter Majerle in John Bižal,.
Iz fare Mirna so darovali sledeči :
Po $1.00*: Leopold Anžiček, Karol Smrekar, in Lcop. Martin-čič. — Po 50c: John Anžiček, John Jarc in Ignac Smrekar. Iz fare Podzemelj so darovali: Ferdinand Novak (Gradec) $1.— in John Jaklevič $1.00.
Darovalci iz drugih krajev: Marija Košmerlj ( Loški
po.ok).	$1.00
Rudolf Košmerlj (fara Rado vica).	0.50 Katarina Janžekovič (fara
Radovica.)	,1.00
Frank Bukovec (Stregova Hrv).	1.00
Iz fare Lipnik Hrvatsko so darovali sledeči: «
Ivan Skratski $2.00. Po $1.00: Math Skratski, John Car, John Tomašič, John Cavlovič, Izidor Sečen, John Rahija, Josip Borko-vič in Nick Horvat in, — 50c.
Iz fare Žakanje je daroval $1., Ivan Črnič. — Pri sklepu nabiranja je daroval še Matija Papič iz Krmačiue $2.00.
Vsega skupaj nabranega $65.-00. Svoto pošiljava vam g. urednik z zaupanjem da jo izročite na pravo mesto in da sc denar pošlje po zanesljivi agenciji. Želeli bi tudi, da bi omenili v listu, katerega boste poslah v stari kraj koliko se je za trifarske zvonove nabralo v kateri naselbini.
(Op. ured. Gornjo svoto $65.-00 v redu prejeli iu jo izročili na pravo mesto. O uspehu tega nabiranja, teh darov bo v staro domovino poročal rojak Martin Pc-trič iz So. Chicaga.)
Hidva zdolej podpisana se v imenu rojakov iz stare domovine prav iskreno zahvaljujeva za te mile darove vsem darovalcem, kar znači, da je še marsikateremu ostalo v spominu ubrano zvo-nenje pri Treh farali na Belokranjskem.
Še enkrat torej najlepša zahvala in naj Vam Mati Božja tri-farska izprosi obilo sreče in božjega blagoslova že tukaj, po smrti pa večno izvelicanje!
Kansas City, Kans. dne 28. maja 1920.
Josip Kostelec in Geo Bajuk,
nabiralca. Dostavek uredništva: Dne 4. maja smo prejeli tudi v to svrho od neimenovane rojakinje v Jolietu ,111. $2. od Marko Bluth SI.— in Margarete Muhič $1. — Skupaj iz Jolieta prejeli ta dan $4.-J-(Advertisement.)
il
Ameriški Slovenci in Slovenke! Spominjajte se pri rasnih prilikah vojnih sirot na Slovenskem! Vsak cent dobrodošel!
i O krščanski izobrazbi.
Cast starišev v bož- ^ jem zastopništvu.
Iz angleščine p revel Avg. F. Florjane.
(Nadaljevanje.) In glej, (kar ne morenjo nikdar
povdarjati dovolj jasno in živo) ali jc ta resnica dovolj globoko v srcih mladih fantov in deklet, ki se vržejo sami sebe v mešani zakon? V takšni zakonski vezi se najde samo katoliška oseba na pravi poti, ko je nekatoli&ka oseba na strani vedne ali nevedne zmote. Potemtakem je mešani zakon podoben dvema vpreženima konjema, ki vlečeta vsak na svojo stran; katoliška oseba, če gre vse v redu vleče naravnost navzgor med tem ko nekatoliška vleče po zmotliji-vih postranskih stezah. Pod takimi okoliščinami, ali je potem kaj upanja, da se bode življenski voz, v katerem se, nahajajo otroci pomikal proti nebesom; bolje rečeno, ali ni ravno tukaj ona 'bojaznost, ki je tako preprežena z nevarnostmi, da še vsako minuto lahko zavleče v postranska pota zraotfjivo-sti, najsibode na levo ali desno, posebno na široko pot verske mlačnosti in brezbrižnosti! Ti pomisleki in te vrste presojevanje bi morali siliti, ee že ne vse, saj poštene zaveclne katoliške mladeniče iu mladenke, da se zavežejo s sledečo zaobljubo: "Mi hočemo ne-k a j*ver nego je zakonska obljuba; živeli hočemo z enim drugim celo življenje: mi hočemo zagotovilo v naši zvezi, zagotovilo, ki bode pripeljalo nas in naše otroke v sveta nebesa. To zagotovilo ali garancijo zadobimo samo t^daj, kadar Katoliška cerkev podeli naši katoliški zakonski vezi svoj materin blagoslov. Bolje je ostati sam, nego pa se izpostavljati samega sebe in otroke v nevarnost mešanega zakona!" Vsled tega ne silimo v take vrste zakone.	s
Sedaj, če se povrnemo nazaj k temu, ker je dolžnost starišev, da vodijo svoje otroke k veri in cerkvi, bodemo našli:
2.) da se mora prvo predstavlje-nje začeti s svetim krstom. Kar se tiče krsta samega, najdemo mnogo točk, katere, morejo zaaved-ni Katoliški stariši z globoko po-božnostjo vpoštevati. Pred vsem morajo imeti trdno in neupogljivo vero, da je sveti krst ono, od Boga postavljeno sredstvo, katero daje vsakemu, njim in otroku neprecenljive milosti. To prepričanje mora biti tako trdno, da je vsaki dvom izključen. Kaj je malo dete v svojem naravnem rojstvu? šibka, brezmočna stvarica, kar se tiče njegove notranjosti, je pod suž-nostjo hudobnega duha in je kot sovražnik Boga. Kaj pa postane po sv. krstu? Moč katero ima duhovni oče, prisili satana, da se odpove otroku. Tako satan zgubi vso pravico m oblast nad malim detetom. Troedini Bog navdaje o-troško dušo s posvečujočo milostjo in z zakladi zraven spada jočih čednosti, katere so veliko večje vrednosti, kot vse zlato celega vidnega stvarstva. Malo dete siro masnih starišev, ob času ko ga ne-so od krstnega kamna nazaj v domače, ubožno hišico je pravi princ nebeškega kraljestva. Ko bi le starši zamogli videti velike zaklade, veliko čast, katero zavzemaj malo dote potem ko .je krščeno!!
Ako bi stariši malo bolj globoko in natanko pogledali z vernim očesom v dušo ravno krščenega njihovega ljubljenega rojenčka in se s hvaležnostjo zahvaliti ljubemu Bogu zao velikanske časti in pravice katere je troedini Bog podelil ravnokar krščenemu detetu, veliko, bi se lahko zboljšalo njih versko stanje. Koliko starišev dandanes ne pomisli ničesar, ko se nese otroka od krsta? Res na zunanje je isto dete, kakor je "bilo pred svetim krstom; sveti krst v naravnem pogledu ne ^premeni nobenega.
Zelo velikega pomena je tudi, ako vam tukaj omenim nekaj najvažnejših trenutkov za vaše male rojenčke. Predvsem stariši niso nikdar preveč pazljivi v tem, ali je otrok v varnosti, da ne u-mrje brez svetega krsta, in brez one potrebne milosti Božje, katero podeljuje sveti krst, da zamo-rejo doseči večno zveličanje. Ničesar na svetu ni za malega otroka tako potrebno in važno kakor ravno sveti krst. Ako malo dete umrje že v njegovi zgodnji mladosti nima nasvetu in od sveta nobenega veselega užitka, kakor ravno sveti krst. Kaj če rau še tega
tanemarijo njegovi stariši, da mora iti iz tega sveta na oni svet brez vsake pravice do nebeškega kraljestva. Ali taki stariši res ljubijo svoje otroke, Ifi ne privoščijo nebeškega raja svojim otrokom, onega raja za katerega jih je ljubi Bog ustvaril, in jim ga z očetovsko ljubeznijo naklonil? Glejte, če malo dete umrje brez svetega krsta, pravi sveto Pismo, da ne bode tako dete nikdar uživalo nebeškega veselja; videti tudi nikdar ne bode moglo svojega nebeškega Očeta. Žalostno, zelo žalostno mora biti to za stariše in posebno za matere, katerim vest očita, da so one krive, da je njih dete umrlo brez svetega krsta. Takšna mati in takšni oče sta veliko več zakrivila, kakor pa morilec, ki vzame življenje odraslemu človeku, ker odrasel človek je imel priliko se zveličati, ko so jo stariši odvzeli malemu otroku, ker niso skrbeli za sveti krst ob pravem času. Zaradi tega nujnega o-troka je naš ljubi Odrešenik, tako postavil in uredil sveti krst, da v slučaju velike nevarnosti zamoro< krstiti vsakdo. Pri malih pt.roči-čkih so takšni slučaji precej številni, tako da je za stariše velike važnosti, da se naučijo pravilno krstiti. Zraven vsega tega še tudi prav pogostokrat umrje malo dete brez svetega krsta in to še predno zagleda luč tega sveta. Če se to zgodi, ne da bi stariši bili temu česa krivi, seveda je to velika nesreča za nje, nesreča ki velikokrat povzroča največje žalosti, tedaj naj se uda j o Božji volji, volji Njega kateri je nezvišen gospodar življenja in smrti, ter neodvisen de-litelj vsel\ milosti. On sam že ve kaj dela, in ker je pravičen, tudi po pravici skrbi za one katere je vst varil. Pri tem se za morejo potolažiti tudi s tem, da nimajo nika-kega osebnega greha na sebi in da jim ne bode treba nikdar trpeti peklenskih muk. Tako mislijo u-čeni bogoslovci in zraven njih tudi celi učeni svet, da otroci ki nimajo osebnih grehov na sebi, ter samo izvirni Adamov greh, da takšnim ne bode treba trpeti večnih muk in da bodo zraven tega lahko uživali naravno srečo in veselje po njih zmožnosti. Seveda ni tp nobeno sveto pisemsko razodetje; sveto pismo ne pravi ničesar drugega, kakor da otroci ki umrjo brez svetega krsta, ne morejo nikdar vstopiti v nebeško kraljestvo. Kar bogoslovci in učeni svet misli o tem, to je samo njih najboljše mnenje. In to lažba, katero zamorejo zadobiti je do'cela na podlagi tega mnenja.
Precej drugačen* je pa slučaj pri stariših, ki so krivi, da umrje dete brez svetega krsta. Če je bila krivica storjena, ki je povzročila otrokovo smrt pred ali po rojstvu iz namena spraviti otroka iz tega sveta prejkoslej, po tem so stariši otrokovi morilci; in to na dvojen način, ker so s sVojim strašnim zločinom odvzeli otroku nadnaravno in naravno življenje, začasno in večno srečo. Strašen zločin, zlobno hudodelstvo, — skoro vselej svetovano in napeljano od samega hudobca, njegovih pomočnikov in tiralcev, ki pretirajo sami sebe s to nizkotno oceno zdravja jn premoženja s katero so večkrat obdani stari-
SI.
Stariši postanejo lahko tudi indirektno vzrok smrti otroka brez svetega krsta, na primer ko ob času rabijo zdravniške pomo či in pokličejo brezvestnega zdravnika ali druge osebe, ki si pri takih stvareh nič ne razume jo ali pa tudi ničesar nočejo ve deti ali slišati o svetem krstu in o verskih stvareh.
Ali so taki ljudje voljni postaviti v nevarnost življenje in zdravje matere in otroka, kateri zaupajo takim osebam, ki nimajo nikake prakse in izkušnje, ter tudi niso naklonjeni jim poma gati? Seveda, recimo, da jim je neizkušenost teh oseb prav dobro znana? In, ali bi potem naj ne bili bolj pripravni si izvoliti ali izbrali v slučaju potrebe sa mo takšne osebe, ki imajo v nji hovih srcih nekaj več kakor ze meljsko in zdravstveno oskrb te lesa, temveč tudi oskrb detetove duše? Verni zdravniki bodo vse lej gledali na to, da je detetova duša v varnosti, in če je potreba
tsmsBSBsammm
bodo tudi krstili malo dete ravno
kar rojeno. To nadnaravno življenje bode v vernih zdravnikih največja skrb, ker krst podeljen v takih slučajih in recimo da je pravilno podeljen, zagotovi malčku večno življenje. Seveda pri podeljenju svetega krsta mora dotičen zdravnik znati in vedeti kako podeliti sveti krst v skrajni sili. Vprašam vas dragi stariši koliko se dandanes ljudstvo ozira na sveti krst v te vrste slučajih, koliko je danes zdravnikov ki so voljni in zmožni opraviti te vrste krst? Kje leži napaka, drugje kakor pri vas, ki ne zahtevate od zdravnikov, katoličanov podelitev svetega krsta malemu rojenčku. Stariši, vi ste odgovorni za zveličanje njegove duše in boste morali enkrat odgovor dajati od nje.
Še več, krivična in zelo nevarna neprevidnost na oni strani starišev je odlašati sveti krst od dne do dne. Otrokovo življenje je pač zelo rahla tanka nit, kakor se navadno izražajo zdravfniki. Kako lahko se ta nit življenja pretrga, če tudi dete ne zgleda močno čvrsto in zdravo. Ali se na primer ne najdejo med svetom matere, ki vedno tekojp življenja plakajo in žalujejo, ker so neko jutro našle svoje dete zadušeno ^ed blazinami ali med njihovimi ramami? In potem izguba nepopisna, ki ostane večna in še nikdar več ne da poravnati in popraviti. Vestni stariši, torej nikdar ne odlašajte svetega krsta vaših otrok erez prvo nedeljo po njihovem rojstvu. Ob ravno i-stem času pazite na uro, katero vam je določil in odkazal vas dušni pastir. Kadar stariši prinesejo k svetemu krstu otroke po več tednov stare, — tudi po več mesecev, tedaj vselej slabo izkazujejo vestnost izpolnjevanja liji-hovih verskih dolžnosti, in naj bodo to bogati ali ubogi, spoštovani ali nespoštovani. In tukaj naj se taki ne izgovarjajo na to, da botri niso imeli priložnosti nesti njih dete h krstu, ali da niso imeli dovolj sredstva preskr-)eti fino pojedino, ali da niso mogli botrov prej dobiti; kajti v tem ni glavni namen nasititi že-odce lačnih botrov, prijateljev, in domačih, temveč prvi in glavni namen je preskrbeti kakor hitro mogoče najpotrebnejšo midst Božjo.
Tedaj ob ši dolžni poiskati in preskrbeti dobre verne katoliške botre. Sden od botrov mora biti istega spola kakor malo dete in eden pa drugega spola. Pri krstu se nikdar ne dovoljuje več kakor dva botra in še od teh dveh mora biti samo eden, ki predstavlja ma-o detece. Glavna in poglavitna stvar je, da sta botra dobra praktična katoličana, kajti če je potreba, ona dva prevzameta dolžnost v slučaju smrti očeta in matere, skrbeti za katoliško izb-)razbo krščenemu otroku in bosta mogla dati strpgi odgovor o izpolnjevanju ali neizpolnjevanju te dolžnosti. Iz tega naravnost sledi, da jim ne smete iz-?rati botrov, ki niso praktični katoličani. Ravno tako se tudi prepoveduje katoličanom priso-stovati kot botrom pri krstih, katere podeljuje protestantovski duhovnik in naj si bode že ta, ali one sekte, pro#testantovskemu otroku ali otroku nekatoliških starišev. Dovoljeno tudi nadalje ni prisostvovati kot botri inom osebam, ki so katoličani samo po imenu, ki niso opravili velikonočne spovedi ali ki drugače živijo v zelo pregrešnem javnem življenju. Če takšni ljudje, ki so samo katoličani po imenu, hočejo postati botri pri krstu madega deteta, katero spada katoliškim stari-šem, tedaj morajo oni dati pred svetim krstom zanesljiv doka/, njih spreobrnjenja. Prav zaprav duhovnik, ki kršuje ima popolno pravico zahtevati še več, on ima dolžnost, poizvedeti osebno pred delitvijo svetega krsta o sposobnosti in značaju botrov; seveda če jih on osebno pozna se po tem načinu ni potreba ravnati. Gotovo je to pravi vir sitnosti in neprijetno za duhovnika in mogoče še bolj za ljudstvo, če jih je dolžan precej pred glavnimi vra-tmi vprašati naravnost v obraz: "Ali si praktičen katoličan in si tudi prizadevaš ostati kot tak?" (Dalje sledi.)
(Nadaljevanje.)
A zdaj so bile preslabotne njegove roke, da bi jo zadržal in bi zabranil s tem smrt! Tratino vsaj za nekaj časa še. Grešil je nad domom, ko je imel moč. Ni dal prostora v srcu boljšemu spoznanju, še manj kesu. Pripozrtal bi lahko v zadnjem hipu: "Grešil sem nad vami! Ne hodite!" A ponos mu je zapiral usta; ljubezni pa ni bilo, ki bi jih odprlo s 3iio, ki bi odprla srce in bi jih poklicala nazaj. Tako so šli . . .
Grešil je na domu, zdaj se maščuje greh. Zdaj ne more zadržati ne zadnje, bežajoče iz doma pred pogubo in pred smrtjo. Ker greh mu je vzel vse moči nad domom, vse moči do src.
Tako je odšla Tinini izpod rodne strehe. Peljala se je dol po cesti in se je ozrla vsake pol minute. Vse rdeče so bile oči od solz.
da se izgubi toliko talentov v va-gabundstvu. In še proslavlja in s sijanjem mučeništva se ozarja ta propalost duš in teles. In najdejo se ljudje, iz najboljšega ra-zumništva, ki odpirajo pri tem zavzeti oči v vpijejo z navdušenjem: "Nedosežno!" In velika tolpa brezmiselnih duš kriči za njimi: "Čudovito!" Namesto da bi se dvignil ves narod preti brezvestnemu zastrupljanju Jnaj-boljših naših duš, naše mladine! — Domovina pa trpi pomanjkanje ob tem in čaka zaman. Kakor njiva razorana je, čakajoča s hrepenenjem delavcev in sejalcev. A teh ni! V brezplodnih sanjarijah se izgubljajo kipeče mlade moči, drugi v pitju, v blatu nemoral-nosti tretje. In vendar bi moral stati dandanes slednji delavec na svojem mestu, z vsemi močmi, od jutra do večera. Sicer ni več
Ob svoji hiši je stal Ivan in jo rešitve za naš narod, ki pluskajo
____;i i_. ...	-	,	•	ssU	fl "i*n 1 /"vi»i nA«*MA nin t Vk n« 1
pozdravil, ko se je peljala mimo In v mislih ji je naroČcval stoti-seč pozdravov na sestro. Vgozdu za njivami je prežal, skrit med prvim drevjem ob njivi, Vende-lin. Ko se je skril voz za ovinkom, je padel na zeleni mah in je zaihtel bridko in obupno kakor na smrt bolno dete. Na dvorišču Tratinem pa je stal oče, Matevž Železni k, mož iz železa, a postaran v malo letih in sključen. In glej, s solzami se je boril .. . Stegnil bi roko, pridržal bi odhajajočo, a vedel je: ni mogoče! Grešil je na domu in na de-i Zdaj se maščuje greh . . .
Tako je odšla Tinka.
In Trata je bila mrtva . . 4
VIII.
Ljubezen oživlja! Ljubezen zmaguje!
Cerkovnik je zaupal župniku čudno skrivnost o nočnem 'obiskovalcu groba materinega. Tedaj je posvetil v dušo župni-
ob njega valovi sovražnih sil od-vseh strani."
Molče je poslušal Vendelin, s sklonjeno glavo. Srce pa mu je pritrjevalo: ""Resnica!"
"Resnično, razsrditi se mora, kdor ljubi dandahes še domovino, ko vidi, kako lahkomiselno ji kradejo naši ljudje njeno last in jo varajo na vseh koncih in krajih."
jGloboko na nenvirne prsi je po-vešal študent - glavo in je pripo-znaval z bridkostjo v srcu: "Tudi jaz! Tudi jaz!"
In o družinah je govoril župnik, ki trpe pod tem, pod nesrečo svojih sinov, pod sramoto zaradi izgubljenega njihovega življenja, ob prevaranih nadah.
"Leta m leta so upali na sina, oče, mati, bratje in sestre. Nanj so hoteli postaviti vse bodoče življenje, ves dom, kakor na krepak, nepregiben temelj. A glej, vse pre prevara!"
Res!" — je vpilo v srcu Ven-
kovo nenadoma topel žarek, v sr- delinovem, a usta so molčala.
cu je vzbrstelo novo upanje.
"Z ljubeznijo v boj! Ker lju-1 bežen vse zmaguje!" —
Govoril je včasih z izgubljenim študentom, a ne mnogokrat, ker
času krsta so stari-1 Vendelin se ga je izogibal.
Ne pijte toliko! Uničite se!" — je prosil ob koncu pogovora.
Vendelin ga ni zavrnil osorno. Čutil je pač, da mu govori iz resničnega sočutja in z najboljšim namenom. Sklonil jc glavo in je vzdihnil.
"Pridite k meni vsak dan in dobite slednji dan pol litra vina. A ne posedajte v krčmah! — 0-bl j ubite?"
Zamislil se je študent, a je odmajal nenadoma z glavo.
"Ne morem. Ne izpolnil bi obljube in rajši ne obljubim.'
Zdaj je računal župnik, ki je bil pastir in oče tudi te ponesrečene duše in je hrepenel, da jo reši, domu in nji v korist, z zadnjim in najmočnejšim, z ljubeznijo do matere.
"Dajte, privedite k meni Ven-delina" — je naročil nekega dne Florijanu. "Če bo le hotel iti.* "Z vami pojde še najgotovejc.' Florijan je bil skoro edini v vasi, ki se ga ni ogibal od vseh zaničevani sin Tratin. Pot ga ni zaničeval, le pomiloval ga je; tako sta živela v prijaznosti, v prijateljstvu skoro. Večkrat, ko mu je bila samota že pretežka in pre-moreča, je počakal Vendelin starega pota ob ovinku pod vasjo in ga je spremljal malone dol do trga. Tedaj se je odtajalo srce; po-razgovorila sta se in sta govorila čudne reči, kakor brezskrbna de-ca včasih, včasih kakor globoka misleca.
In glej, res sc je posrečilo Flo-ijanu, da je zvabil Vendelina nekega večera v župnišče.
O navadnih rečeh so govorili izpočetka, o posojilnici; poltem. Od te je zasukal župnik govor na kapitale naše domovine, v denarju, v živih močeh, v duhu. Veliki so so ti kapitali, čudovito lepi. Nesreča^ je, de leže dostikrat nepoznani* in nedvignjeni; a često-krat jih zakopavajo naši ljudje sami.
Ko je nanesel govor na te zaklade, je odšel pot, ki je postajal že nekaj časa ob oknu pri durih, na tihem iz sobe.
"... To je naj žalostne jše v našem narodnem gospodarstvu,
TA KANDIDAT ODOBRAVA POVRATEK VIKA IN PIVE PO PRIMERNIH REGULACIJAH.
William A. Pittenger \x\
za kongres. j;
Vprašajte 23a
republikanski balot.
Osmi kongresni distrikt zavzema šest okrajev v državi Minnesota: St. Louis, Lake, Cook, Itasca, Carlton in Koochiching in zavzema torej naslednje naselbine: Hibbing, Chisholm, Virginia,, Eve-leth, Buhl, Ely, Gilbert in Aurora.
Pomnite da se bodo vršile primarne volitve dne 21. junija 1920.
Jaz sem za to, da bi imelo ljudstvo zopet na razpolago pivo in lahka vina pod posebnimi nared-bami; jaz sem proti popolni suši ("bone dry"') prohibieiji. .laz mislim, da naj bi lilo dovoljeno imeti doma, v revstavrantih in jedilnicah pivo in vino. Če bom izvoljen, bom glasoval v korist gori-označene "platforme."
Z velespoštovanjem	4
william a. pittenger.
(Issued by and in behalf of W. A. Pittenger, Candidate for Republican Nomination for Congress, Duluth, Minnesota.)
Over the Top. — Do cilja bomo dospeli, če pridobi sleherni izmed nas enega novega člana(ico) za K. S. K. «	_.
"In naši domi čakajo. Poglejte Trato, svojo domačijo! Ah žato-sti! Ko bi jo videla rajna vaša mati, kako propada, kako umira. .
"A jaz ne morem pomagati!" — je zaječal Vendelin, ki ga .k1 prijel za srce z močno roko pso-min na mater.
"Morda je ne morete več rešiti, sami vsaj ne. A čemu grešite na nji dan za dnem iznova z brezciljnim, brezplodnim svojim življenjem! Če ne ljubezen, do doma, ljubezen do rajne matere, posvečeni spomin na njo bi vas moral siliti k drugačnemu življenju."
* "Prepozno je!"
"Nezmisel! Po smrti je prepozno, v življenju ne! Le močne volje je treba."
In pripovedoval mu je, kar je videl sam v življenju, kako so se dvignile še v zadnjem hipu duše, ki so mislili o njih že vsi, da so smrti'zapisane. Enega je ranila presirova, preža niči jiva beseda kakega sovražnega zasramoval-ca, in glej, dvignil se je z nepri-^ čakovano močjo, da osramoti raz-žaljivca in vse, ki so ga obsojali. Drugemu se je prignusilo takšno Življenje, ni mogel vztrpeti več v njem.
"Saj se studi tudi meni! Dolgo ne morem živeti več tako."
"Glejte, sami priznavate, kar čutite pač že dolgo in jasno v srcu. Zato pokoneu! Hrabro na novo pot! Moči vam daje ljubezen. Največ je rešila propada ljubezen. Ker ljubezen zmaguje vse!"
Župnik je poskrbel že za vse.
"Tukaj je pismo od odvefni-| ka Cvetka v mestu. Dober prija tel j mi je. Sprejme vas takoj."
Šest pošteno službojočih mož. ;
Sloveči ameriški pesnik Rud-yfcrd Kipling je napisal sledeča verze: "Jaz imam šest pošteno službujočih mož, ki so me naučili vse kar znam; imena teh so: Kaj? Zakaj? Kedaj? Kako? Kje? in Kdo?
Teh šest pošteno službujočih mož tudi vas lahko uči, kar bi morali znati. Kaj? Trinerjevo ameriško grenko zdravilno vino. Zakaj? — Ker je najboljše zdravilo za želodčne bolezni. Kedaj? — Pred jedjo in zvečer predno greste k počitku. Kako?* — Kakor je na stekliniei označetio. Kje? — Pri vašem lekarnarju, ali prodajalcu zdravil. Kdo? — Joseph Triner Company, 1333— 45 S. Ashland Ave., Chicago, 111. jamči, da je to zdravilo čisto, vedno jednako in nad vse izbor-no. Tako so izborni tudi vsi drugi Trinerjevi izdelki. Trinerjeva Angelka grenka tonika, ki pov-rača izgubljeno telesno moč ter utrjuje živce. Trinerjev Liniment je za revmatizem, nevralgijo, hr-btobol, itd. Trinerjev Antiputrin je izborno sredstvo za grgranje izpiranje ust, čiščenje ran it<l. (Advertisement.)
NA PRODAJ
jc veleposestyo v Mokronegn, na Dolenjskem, bivša last pokojnega Anton Keržičnika. Na tem posestvu je: velika, zidana in z opeko krita hiša kjer je 12 sob in veliki obokana (velbana) kfcet; ens manjša hiša z dvema sobama, kuhinjo in kletjo; veliki hlev za 16 glav živine; svinjak in močan kozolec s 16 štanti (topler); veliko travnikov, ki dajo do 1« velikih voz mrve; veliko polja ali njiv.
kjer vse dobro raste. Na tem posestvu je tudi veliko gozda z ne-"A takšen vendar ne morem v posckanimi bukvami in smrekami; mesto."	dalje je en vinograd velik 6 johov,
"Jutri pojdete s Florijanom v L0]0Vic0 je zasajenega z novimi trg h krojaču, da vam umeri no- amerikanskimi trtami, polovica je vo obleko. Vse drugo že oskrbi- pa že za nasaditi. Leta 1910 se je v mo. Poihoreta tudi Iva« in Loj- tem vjn0gradu pridelalo 100 ved-ze, ki želita itotako vaše sreče I finega dolcnjskega viua.
kakor jaz. . ."	Prod^se vse skupaj vsled
Dolgo sta govorila moza. In ko- | r	^ ^ ^ ^ ^ y ^
likokrat jc price Venddin^ £	Lepa prilaž sti
govati pod dvomi o svoji	1 oga tf0veka,fi si misli ob po-
o ljudeh, ki mu ne bodo zaupali PJ K domoviZ narediti udob-da je dvignil župnik spet in spet z ljubeznijo, s spominom na ma- ™ aomaeuo.
ter in na njeno ljubezen in na Pojasnila daje:
dolžnosti, ki jih ima do nje, do/ Mrs. Pranc^Kernci^,
sester, do doma.	2245 W'	StT„
(Nadaljevanje sled*.i ^ . I	Chicago, HL
Izhaja vsako gredo. .	
~S££ka~15ukj«ke-flWveiiske Katoliške Jednote v ameriških.	Združenih drtavan
---- Uredništvo in upravništvo: lttl Wart Mud Plaee, Telef<m. Cajial 2487.	CHICAGO, ILL.
Naročnine t	
Za inozemstvo ............................. • • •	.........$2.00 .........18.00
11 ' OFFICIAL ORGAN of the * GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION of the UNITED STATES OF AMERICA	
Issued every Wednesday.	
' Owned by the Grand Carniolian Slovenian Catholic Union of tke United 7 States of America.	
OFFICE: , mi Wast 22nd Place, Phone: Canal 2487.	CHICAGO, ILL.
Subscription price:	'.........$2.00 ............$3.00
	
mogarske stavke je bila spremi jena od Še bolj znatnega zmanjšanja smrtnih nezgod.
Zanimivo je pri tem omeniti, da nekoliko večjih mest poroča o ravnotako znatno zmanjšanem številu smrti radi tuberkuloze tekom leta 1919. Nekateri mislijo/ da je to zmanjšano število smrti pripisati učinkom prohibicije.
American Bed Cross, Jugoslav Section.
Velike slavnosti v Mariboru.
SPORED
Prvega Slovenskega Orlovskega tabora v Mariboru v času od 29. julija do 2. avgusta 1920.
O našem Mladinskem oddelku.
S prvim junijem so potekla ravno 4 leta, odkar smo pri naši pod-omi organizaciji uvedli Mladinski oddelek. Vsled tega smatramo za koristno, da povodom te štirilctniec izpregovorimo par besed na
tem mestu.	s
Nikdar bi si ne bili mislili baš pred 4 leti, da bomo dosegli s tem oddelkom tako sijajen uspeh. Započeli smo to delo s trdim zaupanjem, da je bo Bog blagoslovil in s prepričanjem da se lahko z dru-ženimi močmi dospe da zmage. In hvala Bogu, zmagali smo!
Ni jedna druga slovenska podporna organizacija se ne more ponašati s takimi uspehi pri ^fladinskeni oddelku. Ako računamo 3y2 letno pošlovnje tega oddelka od 1. junija 1916. do 1. januarja 1920 vidimo, da je tedaj znašalo skupno število v tem oddelku zavarovanih otrok 5240, ki so imeli skupno nad $17,000 premoženja v svojem posmrtninskeni skladu. 0(1 1. jan. t. 1. do sedaj je pa število članov Mladinskega oddelka naraslo že na 6000 (šest tisoč!) Ali niso to povoljne številke.
Tri leta in pol smo delovali po starem sistemu, da se je plačalo starišem. pok. otroka samo $100.— za pogrebne stroške. Od 1. febr. t. 1. smo pa naredili velikanski preobrat za napredek našega Mladinskega oddelka s tem, da smo uvedli novo posmrtninsko lestvico, ki je veliko večja od stare in to celo pod jednakim vplačevanjem asesmenta samo 15c na mesec.
Obširno o preurejeni posmrtninski lestvici je bilo že večkrat na tem mestu uradnim potom poročano, pred vsem pa v štev. 4 letošnjega "Glasila".
Nedavno smo govorili z nekim očetom, ki je izgubil svojega otroka vsled smrti. Pri tej priliki smo mu omenili, da bo dobil dotični oče namesto $100.— štiristopetdeset dol. ($450.,) posmrtnine. Nesrečni oče nam tega skoro ni hotel verjeti. Rekel je, da to skoro ni mogoče. In prepričan je sedaj o naši obljubi ko je že prejel ček, oziroma posmrtnino v znesku $450.
Ali morete najti pri kaki tuji zavarovalni družbi take ugodnosti in take koristi zavarovalnine kot pri našem Mladinskem oddelku?
Pred nami leži zavarovalni certifikat neke ameriške zavarovalne družbe za 8 let starega otroka. Njegov oče plačuje 10c zavarovalnine na teden, ali $5.20 na leto. Ako bi ta otrok umrl 3 mesece po pristopu bi družba izplačala celih $32.—, od 3—6 mesecev $44.—; od 6—9 mesecev $48.—; od 9—12 mesecev $48.—; od 1 leta do 15. rojst. ga leta po pristopu $48.—; od 15 do 20 leta pa $72.—
Zdaj poglejte tabelico posmrtnine našega oddelka:
K. S. K. J. plačuje v slučaju smrti 8 letnega otroka že po preteku prvih 6 mesecev po pristopu $100.—; po preteku drugih 6 mesecev $200.— ; po 1 letu $240.— ; po 2 letih $.100.— ; po 3 letih $380; naprej pa 450.— Pomniti je pri tem treba, da znaša mesečni ases-mena pri Mladinskem oddelku samo 15c ali $1.80 na leto; pri oni ameriški družbi pa plačujete $5.20 ases. na leto. Kje ste torej na boljšem?
Z uvedbo Mladinskega oddelka in s sedanjim sistemom plačevanja posmrtnine, je naredila naša .Tednota velik korak naprej. Ta oddelek je naša rezervna četa in naša bodoča podlaga.
Ako pogledamo nazaj za dobo minulih 4 let moramo z zadovoljstvom konstatirati, da neljuba smrt ni tako hudo kosila v vrstah naše mladine. Od 1. junija 1916 do 1. junija 1920 je umrlo vseh skupaj 82 otrok tega oddelka; letos pa 11; torej pride poprečno na leto samo 21 smrtnih slučajev; kar je hvala Bogu zelo nizko število
Dragi nam sobratje in sosestre! Delujmo z vsemi silami in močmi na to, da bo sleherni naš otrok zavarovan v Mladinskem oddelku K. S. K. J. Namesto 6000 bi jih bilo lahko najmanj 10,000. Priglasite torej že na prihodnji seji svojega sinkota ali hčerko za pristop ako še ni član(ica) tega oddelka. Stopimo na noge baš sedaj k bližajoči se jubilejni konvenciji! Do tedaj povečajmo skupno število našega Mladinskega oddelka najmanj za 2000! Mesec junij; julij in avgust naj bode " drive', da dosežemo te število. Torej cenjeni člani : vsi na krov za 2000 novih kandidatov Mladinskega oddelka!
Pojemanjne nezgod v premogovnikih.
Za zadovoljstvom se opaža, da je tekom minolih šestih mesecev število smrtnih nezgod v ameriških premogovnikih pojemalo, ako se to jemlje v razmerju k izkopanemu premogu. Tako trdi mesečno poročilo od Bureau of Mines, United States Department of Interior.
Tekom meseea julija lanskega leta, ko je produkcija znašala nad 50 miljonov ton premoga je 221 ljudi zgubilo svoje življen v premogovnikih. V januarju 1920 je produkcija narasla na 56 miljonov ton ali za 11 od sto, dočim so smrtne nezgode, mesto da bi se razmeroma povišale, dejanski padle na 188 ali približno za 15 od sto. To - pojemanje pa ni le gol slnčaj ali značilno le za mesec januar, kakor je to razvidno iz sledeče lestvice:
	Produkcija (short tons)	Ljudi ubitih za	ŠtevUo ubitih vsmki mtljon ton
Julij 1919	50,501,000	231	4.38
Avgust 1919	50,805,000	223	4.39
September 1919	54,735,000	179	3.27
Oktober 1919	64,702,000	243	3.76
November 1919	26,389,000	94	3.56
December 1919	44,527,000	169	• 3.80
Januar 1920	56,043,000	188	3.35
Iz gornjih številk je razvidno, da je povprečna produkcija za januar in petero predhodnih mesecev znašala 49,500,000, ali le 2 od sto pod ono za julij, dočim je bilo povprečno število ubitih premogarjev 183, to je za 17 od sto manj.
Za to vsporedbo je bil vporabljen mesec julij, ker je ravno ta mesec raprezentativen za število ubitih premogarjev na podlagi statistik od leta 1911 naprej. Razvidno je, da ni število nezgod tekom minolih šestih mesecev raslo sorazmerno z večjo produkcijo premoga, in da znatno zmanjšana produkcija tekom meseea novembra radi pre-
28.7. 1920 (Sreda) Prihod tekmovalcev za prvenstvo in krščan-skosocialnega dijaštva.
29.7. 1920 (Četrtek) Tekma za prvenstva, zborovanje : Jugoslovanske dijaške Lige, zvečer pozdravni večer dijaštva.
30.7. 1920 (Petek) Tekma vrst višjih in nižjih oddelkov dijaštva zborovanje orlovskih delegatov, popoldne prihod gostov, zvečer koncert njim na čast.
31.7. 1920. (Sobota) Orlovsko in Orliško zborovanje, kongres fantovskih Marijinih družb, proslava 20 letnice Slomškove zveze, zborovanje Slov. kršč. social, zveze, Slov. Straže, Jugoslov, de-avske zveze, Društva kat, rokodelskih društev, dijaštva, popoldne zborovanje Slov. kat. akade-mičnega, starešinstva, ustanovitev zveze pevskih in igralskih odsekov, skušnja za sv. mašo in javna telovadba, manifestacija za zasedeno (ozemlje) podoknica godb odposlancu sv. Očeta, zvečer slavnostni koncert "Ljubljane" in umetnice -Orlice g. Krey-slovc iz Brna (klavir), v romarski cerkvi pri oo. frančiškanih večerne cerkvene slovesnosti.
1.8. 1920 (Nedelja) slavnostni obhod, sv. maša, slavnostno zborovanje, popoldne javna telovadba na Tezinu.
2.8. 1920 (Pondeljek) Zborovanje Jugoslov. kmetske zveze, Obrtne zveze. Društva slov. kate-hetov. Odhod gostov v Ljubljano.
3.8. 1920 (Torek) Izlet go stov na Bled.
4.8. 1920 "(6. 8. 1920. socialni tečaj voditeljev kršč. soc. organi zaei ju,.., ,H.
Propaganda za Orlovski tabor v Mariboru.
V Ljubljani se je decembra 1919. osnoval osrednji pripravljalni odbor s sledečimi odseki: 1.) finančni, 2.) tehnični, 3.) glasbeni, 4.) umetniški, 5.) za zunanje goste, 6.) železniški, 7.) časnikarski in uropagandni.
Dosedaj dovršene delo v nave-denjh odsekih:
1.	finančni:) Za Orlovski sklad so se razposlale nabiralne pole z bloki po vsej Sloveniji. Dosedaj nabrano 20.000 K, darovali so poleg majhnih darov še: tiskarna sv. Cirila v Mariboru bo izvršila razna tiskarska dela v znesku do 5000 K zastonj. Gospodarska zveza 10:00 K, Ljublj. škof 2.000 K. ministrstvo prosvete .K 20.000 Zadružna zveza 10.000 K", Vza jemno podporno društvo 2.000 K, Eskomptna banka 1.000 K. Sestavil se je proračun; stroški so 1,134.000 K, dohodki 991.000 K. Izdaje se taborske karte po 10 K, za organizirane in mariborske okoličane, po 20 K za ne-organi-zirane. S taborsko karto se dobi pravico do polovične vožnje, skupnega stanovanja in stojišča na tleh pri telovadbi. Po poročilih ameriških listov se v Ameriki pridno zbira za Orlovski sklad, posebno vneto delajo v ta namen oo. frančiškani, ki so odšli pretekli mesec v Ameriko ter prirejajo po vseh krajih predavanja o stari domovini.
2.	tehnični) Izvršila se je velika akcija za dobavo lesa zastonj. Dosedaj imamo 9 vagonov lesa. Rabimo 15 vagonov. Načrt za tri-bu je izvršil stavbenik Bricelj. V juliju se prične z delom. Na tribunah bo prostora za 2.000 sedežev in 4.000 stojišč, na tleh pa za 15.000 stojišč. Na telovadišče se napelje poseben vodovod in c-lektrična razsvetljava.
3.	glasbeni:) Svirajo sledeče godbe: vojaška godba v Mariboru, salezijanska godba iz Rakovnika, orlovske godbe: iz D. M. v Polju, Višnja gora, Selca nad Škofj o* Loko, društvena jeseniška godba, godba društva sv. Srca Jezusovega iz Zagreba in Orlovska godba iz ^ Čeho-slovaške republike. Skupaj 9. godb. V Mariboru se v soboto vrši koncert
katerem nastopi tudi češka ume tniea-Orliea.
4.	umetniški:) Pripravljalni odbor izda posebne spominske znake. Plaketo je izdelal akad. kipar Kralj. Znake izdelava Češka tvrdka v Pragi. Veliki plakat izdeluje ga. Vurnikova. Odbor izda 4 krajevne umetniške razglednice — delata gg. Kos in Porenta in 4 umetne krajevne mariborske razglednice.
5.	zunanje goste:) Povabljene so na tabor katoliške org. iz Hrvatske. Čeho-Slovaške, Poljske, Švice, Francije, Belgije in Amerike. Dosedaj se je jfHjavilo: A-merikanci dospo v večjem, številu, iz Češke posebni vlak z lastno gbdbo, iz Hrvatske istotako. Iz Francije je prijavil svojo udeležbo preds. kat. tel. org. Mišo, od drugih pričakujemo v najkrajšem času poročila. Sv. Oče pošlje
pevsk. društva "Ljubljane", pri
svojega delegata v osebi nuncija nadškofa <lierubinija, praški nadškof Kordač pride osebno, poleg vseh Ju gosi. škofov še mnogo drugih cerkvenih dostojanstvenikov, iz Češke dr. Žurek, organizator Češkoslov. - kmetske mladine m drugi.
6.	železniški:) Posebni vlaki iz Ljubljane bodo odhajali vsak dan, v četrtek petek in soboto. Polovična vožnja zasigurana. Iz Maribora bodo odhajali posebni vlaki v nedeljo zvečer in ponoči in še pondeljek dopoldne. V pondeljek dopoldne se odpeljejo gostje izletniki s svojim vlakom Ljubljano, v torek pa odidejo na Bled.	/
7.	Časnikarski:) Ta odsek skr bi za reklamo v listih in za propagando.
Lokalni pripravljalni odbor Mariboru sestoji iz sledečih odsekov: Finančni odsek za reklamo in propagando, stanovanjski ve-selični, prehranjevalni in vodniški odsek.
Prenočišča bodo skupna. Višji šolski svet je dal na razpolago vse šole v Mariboru. Za skupna prenočišča se preskrbi slama in slamnicc. Za ženske organizacije so posebno udobna prenočišča llrana: v gostilnah in hotelih za okrog 7000 ljudi; skupna hrana pri vojaških kuhinjah. (Orli, or liee, dijdki, učitelji, delavci, Če hi, Hrvati.
Osrednji pripravljalni odbor v Zagrebu se je osnoval za Hrvats ko, Slavonijo, Bosno, itd.
Lokalni odbori v Sarajevu; Osjeku. t
Posameznosti:
Dravska divizijska oblast jc dovolila uporabo vojaškega vež bališča. Jugoslovanski komisar jat za tujski promet je izjavil, da hoče poskrbeti za vse ugodnost gostom.
Zavod šolskih sester: prevza me v oskrbo Orlice in učiteljice.
Ob priliki tabora se bo izdala slavnostna izdaja orlovskega glasila "Mladost' v povečani in lepši obliki ter bo prestavljena na druge jezike.
Na čast gostom izletnikom se bo 3. avg. priredila blejska noč
Svira jeseniška godba.
Zborovanje v Mariboru.
Ob taboru se vrše zborovanja vseh kršč. soc. org. SKZS, predlo ži se načrt za nadaljne prosvetno delo v velikem obsegu, posebni odsek izdeluje ta načrt O. Z. bo imela v petek svoje prvo, zborovanje. Fantovske Mar. družbe i majo zborovanje v soboto dop. in pop. zvečer pa imajo cerkvene o-blasti v cerkvi oo. frančiškanov. Orliška zveza ima tudi zborovanje, Slov. straža priredi v soboto popoldne manifestacijo za zasedeno ozemlje. Jug. Strok. Zveza osnuje delavsko internacijo-nalo na velikem zborovanju. Slomškova zveza praznuje svojo 20 letnico. V petek obišče učiteljst-vo Slomškov dom v Slomu.. Društvo katehetov zboruje v pondeljek, ravno tako Jug Kmetska zveza in Obrtna zveza, Jug. Kat. dijaštvo bo imelo veliko zborovanje, ki bo trajalo tri dni. Slovenija bo številno zastopana in ravnotako Hrvatska. V sprevodu nastopijo samostojno kot "Mla-deniška Zveza" Marijine družbe dekliške zveze, Kmetske zveze, itd.
Zgoraj navedeni spored nam daje dovolj jasnega znanja,, kako vzvišen je namen te velikanske manifestacije, kaj da pripravlja Slovenija, kako vabijo druge in nas svoje brate, kako zagotovo pričakujejo, da se bomo odzvali temu klicu. 'Kaj bomo storili mi ameriški Slovenci? Dolžnost naša je, da se odzovemo. Kolikor mogoče udeležimo se in pošljimo darov, katere lahko od nas pričakujejo. Mi smo bili vedno priprav ljeni, da pomagamo, in smo vedno trdili, da ljubimo in da želi mo boljšo bodočnost domovini svoji. Torej storimo to sedaj, ko imamo pred seboj program, in ko vemo komu bomo dali, in ko vemo, da se bode izročilo iz rok v roke darove z imenikom darovalca. Rojaki, mi smo dajali vedno; mi smo dajali, še ko nismo vedeli komu bode koristilo; dajali smo onim, kateri so to obrnili v drugi namen; danes pa čitate jasno za-<aj se gre. Mladina jugoslovanska se mora izobraziti da bode na novo cvetoča država imela boljšo bodočnost; dajmo jim pogum, združimo se in čutimo z njim kakor oni čutijo.
Društva, tvrdke, družine in posamezniki, združimo se tako, kot so to storili v domovini. Kdor se ne more udeležiti osebno te slav-nosti, naj daruje kaj z1* dobre volje. Vedite, da to pričakujejo in posebno še od nas ameriških Slovencev in katoličanov. Dobili smo uradno povabilo, in ker smo spoznali veliko in redko slavnost smo se odločili, da gremo tja. Za stopniki Reliefa priporočajo, da naj gremo, da bomo Amer. Jugoslovani bolj številno zastopani, in da se kaj naučimo in vidimo jugoslovanski živel j, in kako živi splošno revna družina ali udova kateri smo tukaj pokopali soproga. Največji zaklad pa bode, da se prepričamo resnice o kateri vam bomo poročali. Vsi, kateri bi hoteli poslati poročila, pooblastila in darila, ste uljudup prošeni, da to storite takoj, ker bode treba prve dneve julija odriniti. Pošljete pa lahko na ZVEZO KAT. SLO VENCEV,1849 W. 22 ST. CHI CAGO, ILL. ali pa na mene; zago tovljeni bodite, da boste s tem storili veliko dobro delo in preje li tisoče zahval. ANTON GRDI NA, 1053 E. 62nd St. Cleveland, Ohio.
Prazsik na Filipinih.
"Fiesta" pomeni pri Filipin cih "praznični dan" ali dan ki je posvečen Bogu. Ime "Fiesta je sicer povzeto iz prazničnih dni Katoli.škc Cerkve. To ime se se daj uporablja pri Filipincih, sko raj za vsaki, Bogu posvečen dan ravno tako kakor se uporablja med nami "angleška beseda "Holiday" ki je zadobila svoj začetek od cerkve od cerkvenih praznovanj. Posebni praznični dan ali prve vrste "Fieste" je na Filipinskem otočju v vsaki žup niji praznovanje glavnega zašči tnika. Na primer, če je župnija in župnijska cerkev posvečena čast Sv. Ani, tedaj je dan sv Ane posebni slavnostni praznik župljanov in to vsako leto. In vsaka župnija ima svojega za ščitnika.
Glavni pomen besede "Fie sta" po vseh daljnih in širokih filipinskih otokih je praznovanje glavnega župnega patrona (za ščitnika}. Ob takih dneh je me sto v resnici najlepše in prazni čno preoblečeno. Pred vsako sla vnostjo se ljudstvo pripravlja za nekaj dni s pobožnostjo ali po cerkvenem besedilu rečeno z "noveno." Navadno se bere med to noveno sveta maša in posebne molitve pri katerih kličejo farnega zaščitnika na pomoč, in jc v resnici čudno, koliko udanosti in pobožnosti imajo Filipinci do svojega župnega zaščitnika. Ako so v potrebi in nadlogi najsibo-de to v kakršnem času leta, prosijo z velikim zaupanjem farnega zaščitnika na pomoč.
Dobro, rekel sem, da se pripravljajo za ta slavnostni dan z noveno med to noveno vsak dan,' zjutraj, • opoldne in zvečer spuščajo strele iz malih topičev, oz-nanujoč ljudstvu sosednih župnij, da se gotova župnija pripravlja na slavnostno praznovanje farnega zaščitnika, in da so vsi povabljeni k praznovanju iste. In ljudstvo se v resnici odzove povabilu v velikem številu za praznovanje tega dne, od blizu in daleč. Vsakdo gostom postreže z odprtimi rokami. Vsak, naj-
si že bode ta ali oni, ima dovoljenje vstopiti * vsako hišo, kjer lahko najde dovolj jedi in pijače pri polni mizi. Na večer pred praznovanjem jih lahko najdeš spavajoče v vseh kotih poslopja, na stopnicah, po mizah, na klo. peh, pod mizo, na stoleih, na tleh na oknih in povsod. To ni nobeno pretiravanje, temveč je gola resnica.
Končno napoči ve{-er slavnost-nega dne. Cerkveni zvonovi se oglasijo ter zvonijo po več ur, na praznik pa ves dan. Pri tem se slišijo tudi navadno streljanje z možnarji in topiči; nastopijo razne godbe. Skoro vsaka župnija ima svojo lastno godbo. Tudi druge godbe so povabljene na to slovnostno praznovanje. Cerkev je veličastno ozaljšana, ceste jn hiše tudi. Na cestah, ki se vlečejo proti cerkvi, so postavljeni visoki slavoloki, kajti skoro največ vencev in lestencev se najde okoli cerkve. Ob petih popoldne se pojo večernice na čast farnemu patronu; nato zaigra jo godbe in ljudstvo se prične zbirati in prihajati iz vseh sosednih fara. Pridne gospodinje marljivo pripravljajo dobro večerjo. Ko se vsi najedo gredo vsi k počitku. Rano v jutro, še pred no se prikaže jutranja zarja, se zbero vse godbe skupaj in zaigrajo ra^ znovrstne vesele komade; ne daleč od cerkve se začujejo pozdravni streli iz malilr topičev, ki se razlegajo po planjavah na o-koli. Na mah, ko zasliši ljudstvo* igranje godb in odmev strelov, se hitro dvigne pokoneu, ter se napoti v cerkev k sv. maši. Bero se namreč maše že od ranega jutra naprej, ker je pri takih slav-nostih navzočih več duhovnov. Ob osmih je slavnostna peta sveta maSa, vselej z leviti, slavnostna pridiga in krasno petje. Cerkev je ob takih slavnost ih vselej nabito polna vernega ljudstva. In o joj! Kaka vročina moji dragi! In kako duhovniku lije pot raz obraza! Ko vzame mašno obleko raz sebe, je itak tako mokra, kako bi jo iz škafa vode potegnil. Kako težko je res za duhovnika. Toda to je njihov praznik in ti morajo storiti svojo dolžnost, da ga praznujejo s takimi slavnostmi, kot jih je mogoče praznovati. Naposled ko so cerkvene točke pri kraju, se vsi udeležijo raznovrstnih ra-zvescljevanj kakor n. pr. telovadbe, kolesne tekme "base bali" in na večer navadno malo poskočijo na kakem plesu.
Drugi dan gredo vsi zadovoljni domov kjer imajo dovolj gradiva za pomenke za nekaj dni, ali da drugega slavnostnega praznovanja (Fieste.)
"Little Missionary;'
Nagrade K. S. K. J.
NAGRADE V ODRASLEM ODDELKU ZA DRUŠTVA SO:
Prva nagrada $25.00 za pridobitev največ članov do 1. jul. 1920.
Druga nagrada $15.00; tretja pa $10.00. Imena teh društev bodo vpisana v Zlato knjigo K. S. K. Jednote.
Dalje je določena posebna nagrada $2.50, ozir. $5.00 za vsakega člana (ico), ki pridobi tekom leta 5, oziroma 10 novih članov. . Nova, ali posebna nagrada, v veljavi od 1. januarja dalje je pa še $1 za vsakega novega člana-(ico). Ako dobi torej kak član 5 novih članov, bo prejel od KSKJ. $7.50 nagrade v denarju, za 10 pa $15.00, oziroma $1.50 za vsakega. To je že lepa svota, katere Vam ne nudi tudi ne kaka velika angleška podporna organizacija.
NAGRADE V MLADINSKEM ODDELKU:
Prva nagrada za društvo $15.00 za pridobitev največ članov do 1. jul. 1920. Dtuga $10.00, tretja pa $5.00. Tudi imena teh društev bodo vpisana v Zlato knjigo K. S. K. Jednote.
Dalje dobi vsak tajnik krajevnega društva 10c (deset) za vsakega novega člana; najsiže iste sam privede v društvo, ali kdo drugi. Ta nagrada je malo priznanja za delo tajnika, ki ga. ima pri poslovanju Mladinskega oddelka.
Za vstanovitev novih društev so v veljavi tudi še vse stare nagrade.
Dobro delo boš storil, če prido-biš kakega novega člana (ico) za K. S. K. Jednoto.

K. S. K. Jednota
K društvu sv. Genovefe št. 108 v Joliet; HI., 920« Musicn .-Marija, rojena 1902, R. 18, $1000. Sprejeta 2. maja 1920. Društvo šteje 113 čl.'
K društvu Srce Marije št. Ill v Barberton, Ohio, 9183 Poljanec Albina, rojena 1891, R. 29, $J000. 9184 Onusič Marija, rojena 1888, R. 32, $500. Sprejeti 9. maja 1920. — Društvo šteje 55 članov (ic).
K društvu sv. Roka št. 113 v Denver, Colo., 9185 Erjavec Franca,
.....j rojena 1904, R. 16, $500. Sprejeta 8. maja 1920. — Društvo šteje 53
Ustanovljena v Jolietu, 111., dne 2. aprila 1894. Inkorporirana v Jolietu, U|anov(ie)J
K društvu sv. Ane št. 120 v Forest City, Pa., 9186 Znidaršič Zofija, rojena 1900, R. 20, $1000. Sprejeta 16. maja 1920. ~ Društvo šte-
državi Illinois, dne 12. januarja, 1898. GLAVNI URAD: JOLIET, ILL.
Telefon 1048.
« . od ustanovitve.do 1. junija 1920 skupna izplačana podpora $1,773.857.86.
GLAVNI URADNIKI: Glavni predsednik: Joseph SitaV, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111.
I.	podpredsednik: Math. Jerman, 832 Michigan St., Pneblo, Colo.
II.	podpredsednik: Frank Opeka, 26 Lenox Ave., North Chicago, 111. Glavni tajnik: Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111.
Glavni blagajnik: John Grahek, 1012 Nf. Broadway St., Joliet, 111. Duhovni vodja: Rev. Francis J. Ažbe, 620 — 10th St., Waukegan, III. Pooblaščenec: Ralph F. Kompare, 9206 Commercial A v., So. Chicago, 111. Vrhovni zdravnik: Dr. Martin Ivec, 900 N. Chicago St., Joliet, 111.
NADZORNI ODBOR: Josip Dunda, 704 North Raynor Ave., Joliet, 111. Martin Nemanich, 1900 W. 22nd St., Chicago, 111. Math Kostainšek, 302 No. 3rd Ave., West, Virginia, Minn. - John Mravintz, 1107 Haslage Ave., N. S. Pittsburgh, Pa. Frank Frančič, 311 — 2nd Ave., Milwaukee, Wis.
POROTNI ODBOR: Mihael J. Kraker, 719 E. 3rd St., Anaconda, Mont. Geo. Flajnik, 4413 Butler St., Pittsburgh, Pa. Anton Gregorich, 2112 W. 23rd St., Chicago, III.
PRAVNI ODBOR: Anton Burgar, 82 Cortlandt St., New York, N. Y. Joseph Russ, 6517 Bonna Ave., N. E., Cleveland, Ohio. Frank Plemel, Rock Springs, Wyo.
je 163 članov (ic).
K društvu sv. Ane št. 127 v Waukegan, 111., 9187 Stalcar Katarina, rojena 1904, R, 16, $1000. 9188 Cepon Marija, rojena 1902, R. 18, $1000. 91S9 Marinčič Antonija, rojena 1901. R. IS, $1000. 9190 Mikolič Agata, rojena 1886, R. 34, $1000. Sprejete 23. maja 1920. — Društvo šle je 74 članov (ic).
K društvu sv. Ane št. 150 v Cleveland, Ohio, 9191 J.ekan Rozalija, rojena 1903, R. 17, $1000. 9192 Shusler Alice, rojena 1903, R. 17, $1000. Sprejeti 16. maja 1920. — Društvo šteje 72 članov (ic).
K društvu sv. Ane št. 156 v Chisholm, Minn., 9193 Pahule Amalija, rojena 1886, R. 34% $1000. Sprejeta 21. marca 1920. Društvo šteje j 75 članov (ic).
K društvu Marija Magdalena št. 162 v Cleveland, Ohio, 9194 Pet-ikovšek Rozalija, rojena 1904, R, 16, $1000. 9195 Hlad Ana, rojena i 1903, R. 16, $1000. 9196 Lavrič Ana. rojena 1904, R. 16, $1000. 9197 f Melle Jennie, rojena 1904, R. 16, $1000. 9198 Krese Jožefa, rojena : 1901, K. 19, $1000. 9199 Malenšek Marija, rojena 1892, R. 28, $500. 9200 Skufca Franca, rojena 1876, K. 44, $500. Sprejete 3. maja 1920. Društvo šteje 229'članov(ic).
K društvu sv. Mihaela št. 163 v Pittsburgh, Pa., 9201 Ivaniš Ana, rojena 1885, R. 35, 1000, Sprejeta 9. maja 1920.—-Društvo šteje 100 članov (ic).
K društvu Marija Pomagaj št. 164 v Eveleth, Minn., 9202 llešie | Marija, rojena 1904, R. 16, $.1000, Sprejeta 17. maja 1920,—Društvo
f OA piDIlia III UVIIMI IIV «<MMV » V|	WV w	• '—J	----
glavnega tajnika JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St., Joliet,	111., dopise,
društvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa na:	"GLASILO S. K. JEDNOTE, 1951 W. 22nd Place, Chicago, 111.
K

UREDNIK "GLASILA K. S. K. JEDNOTE": Ivan Zupan, 1951 W. 22nd Place, Chicago, 111. Telefon Canal 2487. , . Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote naj se pošiljajo na «teje 4. članov ic,,».
------------ ---- x - - - ■ ..........K društvu Marija Pomoč Kristjanov st. 165 v WcstjUlis, Wis.,
9203 Tomše Marija, rojena 1880, R. 39, $250. Sprejeta 9. maja 1920. — Društvo šteje 29 članov(ic).
K društvu sv. Jožefa št. 168 v So. Bethlehem, Pa., 9204 Maric Marija, rojena 1897. R. 23, $1000. 9205 Skraban Julija, rojena 1880, R. 39, $1000. Sprejeti 9. maja 1920. — Društvo šteje 39 članov(ic),
Suspendovani člani.
Od društva sv. Jožefa št. 2 v Joliet, 111., 20333 Korevee Josip J., SPREMEMBE ČLANOV IN ČLANIC K. S. K. J. ZA MESEC JUNIJ.; R lfi	Suspendovan 24. maja 1920. Društvo šteje 409 elanov(ie).
--•	j (hI društva sv. Družine št. 5 v La Salic,' III., 20513 Ptak Alojzij,
URADNO NAZNANILO.
Pristopili člani.
K društvu sv. Štefana št. 1 v Chicago, 111., 23337 Bogojin Ant. F., rojen 1904, R. 16, $1000. 23338 Kosmač Ivan, rojen 1904, R. 16, $1000. 23339 Zidarič Anton, rojen 1879. R. 41, $500. Sprejeti 1. maja 1920. — Društvo šteje 220 članov (ic).
K društvu sv. Jožefa št. 2 v Joliet, 111., 23340 Jakša Anton, rojen 1902, R. 18, $1000. 23341 Dolinšek Franc, rojen 1895, R. 25, $1000. Sprejeta 2. maja 1920. — Društvo šteje 409 članov (ic).
K društvu sv. Barbare št. 23 v Bridgeport, Ohio, 23342 Simončič
R. 30, $500. Suspendovan 12. maja 1920. Društvo šteje 142 članov(ie).
Od društva sv. Jožefa št. 7 v Pueblo, Colo., 2154>6 Pcršc .Josip, R. 22, $1000. Suspendovan 16. maja 1920. Društvo šteje 476 članovi ic).
Od društva sv. Jožefa št. 21 v Federal, Pa., 23093 Kaluža Josip, R. 33. $500. Suspendovan .12. maja 1920. Društvo šteje 62 članov (ic).
Od društva sv. Barbare št. 40 v llibbing, Minn., 4439 Sterk Mihael, R. 21, $1000. Suspendovan 13. maja 1920. — Drcštvo šteje 110 članov(io).	*
Od društva sv. Alojzija Št. 52 v Indianapolis, Ind., 19772 Valant
Franc rojen 1903, R. 17, $500. Sprejcn 9. maja I920.-Društvo šteje | Alojzij, R 20, $500. Suspendovan 21/maja 1920. - Društvo šteje 118 39 članov (ic)	članov (ie). ,	v M
K društvu sv. Vida št. 25 v Cleveland, O., 23343 Sodnikar Franc,, Od čustva sv. Jožefa št, 56 v Leadvillc, Colo., 19591 Meglen Jo-rojen 1876 K 45 *250. Sprejet 1. maja 1920. Dr. šteje 469 planov(ie). žef, R. 39, $1000. Suspendovan 14. maja 1920. - Društvo šteje 155
K društvu sv. Frančiška Sal. št. 29 v Joliet, 111., 23344 Pazdertz j članov (ic).	^ - {
Josip rojen 1902, R. 18, $1000. Sprejet 2. maja 1920. — Društvo šteje i Od društva sv. Jožefa st. 5< v Brooklyn, N. ^ ., 218.»9 Zebovee Ja-3^3 Članov ( ie)	V	kob, R 39, $M)00. Suspendovan 11. maja 1920. — Društvo šteje 126
K društvu sv. Jožefa št. 53 v Waukegan. 111., 23345 Jesenovee Jo- članov (ic>	:
sip rojen 1888, R 32; $1000. 23346 Nt.vak Ivtfn, *ojen 1888, R. 32, * i Od društva Vitezi čv. Mihael* tfi 61 v ^ oungstown, Ohio, 22886 $1000 Sprejeta 9. maja 1920. — Društvo šteje 275 članov(ic).	Besednik Peter, R. 26, $1000. Scspendovan 16. maja 1920. - Društvo
K društvu sv. Jožefa št. 55 v Crested Butte, Colo,, 23347 Gruden *teje 96 članov(ie).	- ^	' ..
\loj/ij roien 1876 R 43. $1000. Spreje t 13. maja 1920. — Društvo i Od društva sv. Lovrenca st. 63 v ( levejand, Ohio, 2291, Abram ^teje 89 članov (ic)	Josip, R. 23, $1000. 20768 Rolih Jo«ip, R. 19. $500. 4836 Glohokar
< J K društvu Vitezi sv. Mihaela š . 61 v Youngstown, Ohio, 23348! Damjan, R. 26, $1000. Suspendovani 15. maja 1920. Društvo šteje 204 Kovačič Josip, rojen 1904, R. 16, $1000. Sprejet 16. maja 1920. — Dm- elane(iee)
štvo šteje 96 članov(ic).
K društvu sv. Srca Jezusovega št. 70 v St. Louis, Mo., 23349 Sini onie Josip, rojen 1904, R. 16, $1000. Sprejet 16. maja 1920. — Društvo šteje 98 članov (ic).
K društvu sv. Antona Pad. št. 87 v Joliet, 111., 23350, Franetič Ivan, rojen 1873, R. 47, $250. Sprejet 9. maja 1920. — Društvo šteje 109 članov (ic).
K društvu sv. Jožefa št. 122 v Rock Springs, Wyo., 23351 Taucher • Urban, rojen 1904, R. 16, $1000. Sprejet 18. aprila 1920. — Društvo šteje 26 članov (ic).
K društvu sv. Mihaela št. 152 v Se. Deering, 111., 23352 Popovič Nikolaj, rojen 1903, R. 16, $1000. 23353 Markovič Fabijan, rojen 1896, n. 24, $1000. 23354, Corak Josip, rojen .1885, R. 35, $1000. Sprejeti 12. maja 19l0. — Društvo šteje 64 članov(ie).
K društvu sv. Mihaela št. 163 v Pittsburgh, Pa., 23355 Maru*ič Blaž, rojen 1890, R. 29, $1000. 23356 Kokorugija Janko, rojen 1886, R. 31. $1(MM). 23357 Stašič Tomaž, rojen .1884, R. 35, $1000. 23358 Milato-vič Josip, rojen 1876, R. 44, $1000. Sprejeti 9. maja 1920. šteje 100 članov (ic).
K društvu sv. Jožefa št. 168 v So. Bethlehem, Pa., 23359 Kolar, Štefan, rojen 1888, R. 31, $1000. Sprejet 9, maja 1920. J— Društvo i šteje 38 članov(ie).	:
Pristopile članice.
Kdruštvu sv. Vida št. 25 v Cleveland, Ohio, 9167 Rausel Marija, rojena 1883, R 37, $1000 Sprejeta 1. maja 1920. — Društvo šteje 469 članov(ie).	. -
K društvu sv. Frančiška Sal. št. 29 v Joliet, Tli., 9168 Križ Angela, rojena 1S87. R. 33, $1000. Sprejeta 2. maja 1920. — Društvo šteje 323 članov (i;).	»	, :
K društvu Marije Device št. 33 v Pittsburg, Pa., 9169 Tomec Jo-liana, rojena 1904, R. 16, $1000. Sprejeta 27. maja 1920, — Društvo šteje 149 članov(ic).
K društvu sv. Jožefa št. 53 v Waukegan, 111., 9170 Jesenovee Franca, rojeua 1891. R. 29, $1000. Sprejeta 9. maja 1920. — Društvo šteje 175 članov (ic).	„
K društvu sv. Jožefa st. 56 v Lea d v ill e, Colo., 9171 Kolcnc Julija, rojena 1903, R. 17, $1000. 9172 Kolenc Johana, rojena 1901, R. 19, $1000. Sprejeta 14. maja 1920. — Društvo šteje 155 članov (ic).
K društvu sv. Lovrenca št. 63 v Cleveland, Ohio, 9173 Gliha Marija, rojena 1904, R. 16, $500. Sprejeta 10. maja 1920. — Društvo šteje 204 člane (ice).
K društvu sv. Barbare št. 74 v Springfield, 111., 9174 Lamit Neža, rojena 1903, R. 16, $1000. 9175 Kuža^k Ana, rojena 1903, R, 17, $1000. Sprejeti 9. maja 1920. — Društvo šteje 56 članov(ic).
iv društvu Marija Čistega Spočetja št. 80 v So. Chicago, 111., 9176 Tiallok Ana, rojena 1899, R. 21, $1000. 9177 Velkovrh Neža, rojena 1892, R. 28, $1000. 9178 Zugel Ana, rojena 1890, R. 30, $1000. Sprejeta 16. maja 1920. Društvo šteje 150 članov (ic).
, K društvu Marije Sedem Žalosti št. 81 v Pittsburgh, Pa., 9179 Ti-char Pavlina, rojena 1897, R. 22, $1000. 9180 Zigan Marija, rojena 1SS7, R. 32, $1000. Sprejeti 23. maja 1920. Dr. šteje 157 članov (ic).
K društvu Srcc Marije št. 86 v Rock Springs, Wyo., 9181 Kershis-nik Angela, rojena 1896, R. 24. $1000. Sprejeta 9. maja 1920. — Društvo šteje 50 članov (ic).
K društvu sv. Barbare št. 92 v Pittsburgh, Pa., 9182 Zeleznik Milka, rojena 1890, R. 30, $1000. Sprejeta 9. maja 1920. — Društvo šteje 76 članov(ie).
Od društvi: sv. Jurija št. 64 v Ktaia, Pa., 16686 Skrlin Franc, R. 30, $1000. Suspendovan 19. maja 1920. Društvo šteje 98 članov(ic).-
Od društva sv. Petra in Pavla št. 89 v Etna Pa.. 10261 Pavlakovič Franc, R, 21, $1000. 21224 Mikšič Mato, R. 29, $1000. Suspendovana 6. maja 1920. Društvo šteje .124 članov (ic).
Od društva sv: Petra in Pavla št. 91 v Rankin, Pa., 22397 Stambul Ivan, R. 24, $1000. Suspendovan 16. maja 1920. Društvo šteje 108 članov(ic).	.
Od društva Marija Zdravje Bolnikov št. 94 v Sublet, Wyo., 17230 Miklič Luka, R. 24, $1000. Suspendovan 9. maja 1920. Društvo šteje 34 članov (ic).
Od društva sv. Alojzija št. 95 v Broughlon, Pa., 20167 Stašik Jakob. R. 30, $1000. Suspendovan 2. maja 1920. Dr. šteje 68 članov(ic).
Od društva sv. Jožefa št. 112 v Ely, Minn., 19463 Zajec Jakob, R. 22, $1000. 19337 Zajec Ivan, R. 27, $1000. Suspendovana 16. maja 1920. Društvo šteje 67 članov(ie).
Od društva sv. Janeza Krstnika št. 143 v Joliet, 111. 18249 Kovač Draštvoj Franc, R. 18, $1000. Suspendovan 29. aprila 1920. Društvo šteje 31 članov(ic).	j,
Od društva sv. Cirila in Metoda št. 144 v Sheboygan, WisL! 19954 Dragan Jožef, R. 25, $1000. Suspendovan 22. maja 1920. Društvo šteje 118 članov(ic).
Od društva sv. Jožefa št. 146 v Cleveland, Ohio, 22092 Polončič Anton, R. 22. $1000. Suspendovan 16. maja 1920. Društvo šteje 93 članov (ic).
Od društva sv. Jožefa št. 148 v Bridgeport, Conn., 21251 Markoja Jožef, R. 20, $500. Suspendovan 16. maja 1920. Dr. šteje 63 članov(ic).
Suspendovane članice.
Od društva sv. Alojzija št. 95 v Broughton, Pa., 6104 Stašik Veronika, R 30, $500. Suspendovana 2. maja 1920. Dr. šteje 68 članov(ic).
Od društva sv. Ane št. 105 v New York, N. Y., 8822 Cetinski Uršula, R. 28, $500. 8985 Zidar Marija, R. 35, $500. 2993 Ribič Franca, R. 35, $500. Suspendovane 15. maja'1920. Dr. šteje 71 članov(ic).
Od društva sv. Veronike št. 115 v Kansas City, Kans., 7711 Sudaz Rozalija, R. 17, $1000. Suspendovana 24. maja 1920. Društvo šteje 94 članov (ic).	,
Od društva sv. Ane št. 123 v Bridgeport, Ohio. 7568 Kočevar Johana, R. 18, $1000. Suspendovana 1«. maja 1920.' Društvo šteje 60 članov (ic).
Od društva sv. Ane št. 139 v La Salle, 111., 5076 Kovačič Ana, R. 36, $500. Suspendovana 24. maja 1920. Društvo šteje 45 članov (ic).
Od društva sv. Jeronima št. 153 v Canonsburg, Pa.. 8687 Novak Margareta, R. 42, $500. Suspendovana 20. maja 1920. Društvo šteje 72 članov (ic).
Od društva Kraljica Miru št. 167 v Thomas, W. Va., 8810 Tolar Ana, R. 24, $1000. Suspendovana 22. maja 1920. Društvo šteje 10 čl.
Suspendovani člani zopet sprejeti.
Od društva sv. Petra št. 30 v Calumet, Mieh., 8796 Kotze Jurij K., R. 23, $1000. Zopet sprejet 1. maja 1920. Društvo šteje 274 članov(ic).
Od društva sv. Jožefa št. 43 v Anaconda, Mont., 10692 Blaskovie Anton, R. 18, $1000. Zopet sprejet 18. maja 1920. Društvo šteje 114 članov(ie).
Od društva Vitezi sv. Martina št. 75 v La Salle, 111., 13456 Granc Martin, R. 28, $1000.4Zopct sprejet 20. maja 1920. Društvo šteje 51 članov (ic).
Od društva sv. Petra in Pavla št. 89 v Etna, Pa., 20909 Bokan Ivan, R, 28, $1000. 22070 Frketič Slavo, R. 18. $1000. Zopet sprejet 6. maja 1920. Društvo šteje 124 članov(ic).
K društvu Marija sv. Rožnega Venca št. 131 v Aijrora, Minn., 21675 Vlajnič Ivan, R. 30, $1000. 22084 Senič Josip, R. 27. $1000. 21305 Lavrič Rudolf, R. 23, $500. Zopet sprejeti 17. maja 1920. Društvo šteje 13.3 članov (ic).
Suspendovane članice zopet sprejete.
K društvu sv. Petra št. 30 v Calumet, Mich., 2717 Kotze Marija K., R. 24, $1000. Zopet sprejeta 1. maja 1920. Društvo šteje 274 elanovi id.
K društvu Vitezi sv. Martina št. 75 v La Salle, 111.. «130 (liane Ana, R 33, $1000. Zopet sprejeta 20. maja 1920. Dr. šteje 51 članov(ic)
Prestopili člani.
Od društva sv. Jožefa št. 7 v Pueblo, Colo., k društvu sv. Vida št. 25 v Cleveland, Ohio, 681 Sile Josip, R. 29, $1000. Prestopil 1. maja 1920. Prvo društvo šteje 476, drugo 469 članov(ie).
Od društva sv. Janeza Krst. št. 14 v Butte, Mont., k društvu sv. Jožefu št. 122 v Rock Springs, Wyo., 20381 Kure Ivan, R. 28, $1000. Prestopil 16. maja 1920. Prvo društvo šteje 178, drugo 26 Članov (ic).
Od društva sv. Jožefa št. 41 v Pittsburgh, Pa., k društvu sv. Jožefa št. 57 v Brooklyn, N. V., 17544 Jurkas Johan, R. 25. $500. Prestopil 1. maja 1920. Prvo društvo šteje 89, drugo 126 elanov(ie).*
Od društva sv. Alojzija št. 42 v Steelton, Pa., k društvu sv. Cirila in Mf toda št. 59 v Eveleth, Minn., 18743 Rudman Ferdinand, R. 19, $1000. Prestopil 9. maja 1920. Prvo dr. šteje 136. drugo 183 članov(ic).
Od društva sv. Frančiška Ser. št. 46 v New York, N. Y., k društvu sv. Jožefa št. 168 v So. Bethlehem, Pa., 23080 Dominik Bonifacij, R. 45, $250. Prestopil 10. maja 1920. PrVo društvo šteje 54, drugo 39 članov (ic). *
Od društva sv. Jožefa št. 56 v Lcadville, Colo., k društvu sv. Vida št. 25 v Cleveland, Ohio, 15930 Ponikvar Josip, R. 24, $1000. Prestopit 1. maja 1920. Prvo društvo šteje 155, drugo 469 članov(ic).
Od društva sv. Cirila in Metoda št. 59 v Eveleth, Minn., k društvi-sv. Barbare št. 40 v Hibbing, Minn., 17218 Bučar Frane. R. 31. $1000. 13296 Bučar Josip, R. 27, $1000. Prestopila 13. maja 1920. Prvo društvo šteje 183, drugo 110 članov (ie).
Od društva sv. Petra in Pavla št. 62 v Bradley, 111., k društvu sv. Jožefa št. 110 v Barberton, Ohio, 17401 O/bolt Anton, R. 28, $500. Prestopil 16. maja 1920. Prvo društvo šteje 27, drugo 54 članov(ie).
Od društva Marije Vnebovzete št. 77 v Forest City, Pa., k društvu Marije sv< Rožnega Venca št. 131 v Aurora, Minn., 18963 Oglar Franc, R 20, $1000. Prestopil 25. maja 1920. Prv o društvo šteje 171, drugo 133 članov (ic).
Prestopile članice.
Od društva sv. Jožefa št. 56 v Lcadville/Colo., k društvu Marije Magdalene št. 162 v Cleveland, Ohio, 9026 Ponikvar Franca, R. 28, $1000. Prestopila 17. maja 1920. Prvo društvo šteje 155 drugo 229 članov (ic).
Od društva sv. Cirila in Metoda št. 59 v Eveleth, Minn., k društvu sv. Barbare št. 40 v Hibbing, Minn., 3829 P,učar Uršula, R. 24, $1000. Prestopila 13. maja 1920. Prvo društvo šteje 183, drugo 110 čl.
. Od društva sv. Srca Marije št. 86 v Rock Springs. Wyo., k društvu sv. Družine št. 136 v Willard, Wis., 5666 Oblak Marija, R. 23, $1000. Prestopila 2. maja 1920. Prvo dr. šteje 50, drugo 69 članov(ic).
Od društva sv. Ane št. 105 v New York, N. Y., k društvu sv. Frančiška Ser., št. 46 v Ne York, .V. Y.š 4286 Kavčič Apolonija, R. 20, $500. Prestopila 17. maja 1920. Prvo dr. šteje 71, drugo 54 Članov (ic).
Od društva sv. Cirila in Metoda št. 144 v Sheboygan, Wis., k društvu Kraljica Majnika št. 157 v Sheboygan. Wis., 6140 MeJave Marija, R. 33, $500. 6139 Repenšek Marija, R. 38, $500. Prestopili 24. maja 1920. Prvo društvo šteje 119, drugo 68 članov(ic).
Odstopili člani in članice.
Od društva sv. Antona št. 158 v Hostetter, Pa., 21379 Majcen Franc, R. 40, $500. 21382 Urbančič Alojzij, R. 46, $250. Odstopila 24. maja 1920. Društvo šteje 21 članov(ic).
Od društva Marije Pomagaj št. 79 v Waukegan, 111., 3135 Smole Marija, R. 34, $1000. Odstopila 24. maja 1920. Dr. šteje 72 č!anov<ic).
Od društva- sv. Ane štev. 150 v Cleveland, Ohio, 5598 Glohokar Franca, R. 29, $500. Odstopila 16. maja 1920. Dr. šteje 72 članov(ie).
Zvišale zavarovalnino.
Pri društvu sv. Jožefa št, 53 v Waukegan, III., 2295-M'erlak Antonija, R. 34, z $500 na $1000. Zvišala 2. maja 1920.
Pri društvu Srca Jezusovega št. 111 v Barberton, Ohio, 7732 Sig-mund Ana, R. 23, z $500 na $1000. Zvišala 9. maja 1920.
Pri društvu sv. Ane št. 134 v Indianapolis, Ind., 6277 .Može Ana, R. 27, z $500 na $1000. Zvišala 14. maja 1920.
Josip Zalar, gl. tajnik.
POPRAVEK.
V predzadnji (21.) številki "Glasila*' se je v pojasnilu gl.. tajnika o solventnosti uri nil neljubi tiskarski škrat in sicer na prvi strani v srednjem stolpcu zdolej v 6. vrsti pod tabelico.
Tiskar ni namreč vrgel venkaj napačne prve vrste" Pod kolono (2) itd. za *1000.00 vrgel je pa namesto nje začetno vrsto ki sledi za: $1000.00 zavarovalnine in se ima glasiti takole:
"Pod kolono (3) Cash at., 70, pomeni, da ko član doživi 70 leto svoje starosti" itd.
Dasiravno je sobrat gl. tajnik ta način (Cash at 70) takoj zdolej natanko pojasnil, prinašamo na tem mestu gornji popravek, da bo slehernemu Začetek o ne g i daljšega odstavka (pojasnila) bolj umi ji v.
Uredništvo.
kot "kranjska" društva. Čast in priznanje vsem onim Hrvatom ter Hrvaticam, ki so stopili pod zastavo naše dične K. S. K. J.
Sosestra S. — Cleveland, O. — Vašega odgovora, ozir. pojasnila ne bomo priobčičli iz gotovih vzrokov. Poslali smo ga pa sobr-predsedniku v pogled.
POZOR SLOV. PEVSKA DRUŠTVA IN PRIJATELJI PETJA!
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Dopisnik, Penna. — Vašega naznanila ne bomo priobčili. Uredništvo še vedno obstoja na tem, kar je že trdilo. Vaš zagovor je bolj slab. Ali niste v resnici pisali, da hodijo delegatje povodom konvencij na "vacation"! (počitnice)- Take počitnice bi tudi Vara privoščili, potem bi imeli vi povsem drugo sodbo in nadziranje o napornem delu, katero morajo delegatje sredi najhujšega vročega poletja prestajati, in koliko dobička ima sleherni delegat od tega?
K sklepu še omenjamo, da so nam društva naših bratov Hrvatov ravno tako ljuba in draga,
Prišli so časi. da ro narodi izgubili vsaki čut za plemenitost, red in lepoto; radi tega tudi glasbena umetnost v starem kraju mnogo trpi. Knjigarne sedaj ne sprejemajo muzikalij v zalogo, a pevska in prosvetna, društva bi rada izvedela kake nove mešane ali moške zbore.
Mladi slovenski skladatelj Karlo Adamič je nam sporočil željo, da slovenska, hrvatska, srbska in češka pevska in prosvetna društva, katera hi hotela imeti primernih skladb za mešani ali moški zbor, naj.se obrnejo na naslov: Karlo Adamič, stolni kapel-nik in gimm. učitelj petja, P. Sen j, Jugoslavija.
G. Adamič je pripravljen brezplačno odstopiti in poslati svoje j skladbe v izvajanje.
Prvo sredstvo za probujenje Inorodne zavesti je pesem; ona tudi zbližuje in veže naš troimeni narod.
Over the Top. — Do cilja bomo dospeli, če pridobi sleherni izmed nas enega novega člana(ico) za K. S. K. J.
Dne 8. maja je umrl v Jaršah ob Savi, s svoji rojstni hiši; vpoko-jeni župnik Frančišek Dimnik, star šele 53 let. Bolehal je že čez leto dni. Rajnki je bil v mašnika posvečen 1. 1893, kot kaplan je služboval v Leskovcu pri Krškem ter na Trebelnem; 1. 1901, je prišel v Begunje na Not rajskem, kjer se je ustanovila župnija in je on postal prvi Župnik. Treba je bilo župno cerkev razširiti in prezidati. Rajnik je delo z veliko vnemo in z velikim uspehom dovršil. Po 13 letnem službovanju na Notranjskem je 2aprosil za župnijo Motnik, kjer je deloval štiri leta. Tu je opešal in žKolel. Rajnik je bil vzoren duhovnik. S svojo krotkostjo in miroljubnostjo je storil neizmerno dobrega povsod, kjer je službi val. — 10. maja popoldne ob 2. \iri smo ga spremili ob veliki udeležbi sorodnikov, sosedov in duhovnih so-bratov na pokopališče k sv. Križu. V imenu sošolcev se je ob odprtem grobu poslovil od blagopo-kojnika g. stolni kanonik Alojzij Stroj. Tudi župnije, kjer je deloval, so poslale zastopnike k pogrebu. Počivaj v miru, neumorni delavec v vinogradu Gospodovem, in Bog Ti bodi plačnik za ves Tvoj trnd. V srcih vseh, ki so te poslušali in poslušali Tvoje nanke in videli Tvoj vzgled, pa ostane Tvoj spomin blagoslovljen.
Umrl je v Krškem Ivan Roth,
ondotni sodnijski nadofieijal, zemljiški knjigovddja in vinogradnik v 60 letu svoje dobe. Ran j ki je bil rodom od Sv. Roka pri Sevnici. Sin kmečkih sta-rišev, bistra glava, je bil v čisto mladih letih dovršil kmetijsko šolo v Grotenhofu pri Gradcu, bil vslužben na graščini Klevcvž pri Šmarjeti na Dolenjskem, se podal potem k mornarstvu in bil kot mladi mornar daleč po svetu. Vr-nivši se v domovino je služil veliko let pri orožnikih. Postal je potem sodnijski uradnik in »služil kot kancelist v Vel. Laščah, kot oficijal v Sevnici in kot nadoficijal v Šmarju pri Jelšah ter naposled v isti lastnosti in kot zemljiški knjigovodja v Krškem, povsod izborna delavna uradniška moč. Strokovnjak v kmetijstvu je bil pospešeVatelj kmetijskih strok, naklonjen kmetom in kmetijskim koristim. Rodom Slovenec je bil tudi po svojem političnem prepričanju skoz in skoz zanesljiv narodnjak, podpornik slovenskih društev, '.slovenske književnosti. Nabiral in kupoval je od mladih nog slovenske knjige, katerih je bil nakupičil lep broj v svoji domaši knjižnici. Naj še omenimo, da je bil neo-mahljiv. pristr£ Slovenske ljudske stranke in zvest 'Slovenčev' naročnik. V pondeljek dne 10. m. m. se je vršil njegov pogreb, ki je dokazal, kako je bil ranjki priljubljen in spoštovan.
Pogreb žrtve svojega poklica.
Dne 16. maja 1920 so pokopali cestnega nadzornika gosp. Mak-so Levca, ki je umrl na poškodbah, katere je dobil pri eskplozi-ji goreče nafte, izvršujoč svoj poklic kot ognjegasee. Pogreb je bil slovensen; svojega tovariša so spremili k večnemu počitku poleg prostovoljnega gasilnega društva v Spodnji Šiški, Vič-Gli-nec, tobačna tovarna, Moste, Zalog, Dravlje, Podutik; dalje so se udeležili pogreba g. podžupan dr. Triller, načelnik ognjegasnega drnfttva g. Turk, zastopniki južne železnice, pošte, justice in velikansko število pogrebcev. Svi-rala je železničarska godba. Ob odprti gomili se je poslovil z lepim govorom gosp. načelnik Turk: "Potrti globoke žalosti izročamo Tvoje truplo materi zemlji in ti izdna svojih duš kličemo: Z Bogom! Na pomoč! Saj v naših srcih klije ljubezeni čut sladak, naj solnce z neba sije, naj grom pretresa zrak." — Na to se je poslovil od rajnika v i-menu mestne občine g. podžupan dr. Triller, kateri je obljubil da bo občina beneficentno skrbela za sirote žrtev ognjegaseev, katerih število se je s smrtjo gospoda Levca povišalo od 2 zdaj na 7. — Rajni Leveč je zapustil vdovo s sedmimi nepreskrbljenimi otroci. Prosimo vsa daražlji-va srča, da priskočijo na pomoč nesrečni družini. Prispevke v ta namen radevolje sprejema tudi upra vn$t vo 4 4 Slovenca.'9
Umrla je g. Pranja Mated«,—
Že dalj časa bolehna, je povsoc iskala zdravja, zadnjič v Mariboru. Svoj čas je bila tudi. pri šol skih sestrah v Mariboru. Odlikovala se je gorečnostjo in usmilje-nostjo. Zapustila je 10.000 K za umobolnico na Studencu, 6000 K za otroke-sirote, 4000 K za letošnje birmance, 2000 K za invalide, 2000 K za slepce. N. v. m.
Pl
Umrl je te dni v ljubljanski bolnici g. Pavel Grigorjevič Stat-kevič, doktor medicine, profesor fiziologije, lastnik privatne medicinske fakultete itd. v "Moskvi.
Komunist Franc Perdan se je po ufeodnem dogodku na Zaloški cesti dne 24. apr. je javil policiji. MoŽ trdi na dolgo in široko, da je čisto nedolžen in je seveda na "Slovenca" in 'Večerni list" ze lo^hud. Na Zaloški cesti je zadc la Perdana kroglja pod levim o česom in je mož še vedno obvezan.
Boljševiki na Dolenjskem. V
ponedeljek dne 26. aprila so se zbrali na Bučki, kjer je bil ravno semenj, temni elementi iz bkolice in prikorakali ob belem dnevu z vodnikom na čelu v čveterostopih v Škoeijan. Bilo jih je okrog 30 —40. Vstavili so se pred trgovine Pungerčič. Gospodarja samega n' bilo doma, bil je na semnju na Bučki. Tudi orožnikov ni bilo ma, bili so ravnotako na Bučki v službi. V trgovini je bil samo trgovski pomočnik. Vstopili so mirno in se delali, kakor da bi hoteli kupovati. Pa komaj je razložil prodajalec blago po mizi, so ga zgrabili vsak svoj kos in se razpršili z blagom na vse štiri strani. Trgovec ima škode okrog devetstotisoč kron. Nekatere krivce so orožniki že prijeli in odpeljali v zapor. Naj bi oblasti strogo postopale s takimi roparji in jih ostro kaznovale, sicer se bo boljše vištvo jse bolj ra2paslo.
K plačam železničarjev. — Neki nadsprevodnik južne Železnice ki služi že 22 let, je oženjen ter ima 1 otroka, nam je na podlagi izplačilnic dokazal, da ima mesečno te-le dohodke: 150 K, dra-ginjska doklada 1430 K, skupaj tedaj 1760 K. Poleg tega dobi stanarine vsake tri mesece 152 K 120% poviška od plače in stanarine do včeraj ni .dobil. Po uradni objavi o železničarških plačah bi znašala kilometraža mesečno povprečno 420 do 600 K, kar je po izjavi omenjenega nadsprevodni-ka veliko previsoko cenjeno. To je potrdil tudi neki strojevodja-samec, ki služi 25 let in ima, kakor je izjavil, skupnih mesečnih dohodkov 1668 K, približno 200 K pa kilometraže in stanarine. U-gotavljamo to is poudarkom, da nismo nastopali proti mezdnemu boju, ampak proti politični stavki, v kateri so temni elementi izrabili stanovske zahteve železničarjev. Poštenemu delu — pošteno plačilo!	/
Ljudsko štetje v Jugoslaviji Vlada je odredila, da se izvrši dne 31. decembra 1920 splošno ljudsko štetje na teritoriju kraljevine SHS. Istočasno se ima izvršiti tudi popis domače živine in popis hiš in poslopij, v katerih stanujejo ljudje. Ljudsko štetje bo v rokah občinskih obllasti. Njihova dela bodo nadzorovala ofc^. glavarstva in ministrstvo za socialno politiko. Državni in občinski uradniki, učitelji vseh šol, svečeniki in drugi pismeni držaVljani so obvezani, da prevzamejo po-pisovalne pole, v kolikor jih v to določi občinska oblast. Osebe, ki opravljajo fe posle v kraju, kjer stanujejo, ne dobe nobene nagra de, osebe pa, ki opravljajo popisoval ne posle izven svojega bivališča, dobivajo dnevnico po 20 dinarjev in povračilo vseh potnih in drugih stroškov. Vse stroške izplača občinska oblast.
Ruski kapital v Jugoslaviji—
Trgovinsko ministrstvo je podpisalo pravila o ustanovitvi ruske banke s kapitalom več deset milijonov dinarjev. Družba bo pripeljala na Jadransko morje 14 svojih parnikov, ki so bili dosedaj v Carigradu in bodo opravljali sedaj parobrodsko zvezo med Barom, Dubrovnikom in Skradrom. Družba bo pripeljala skoro ves svoj ogromni matrijal in poljedelske stroje, ki so bili namenjeni za gospodarsko obnovo južne Rusije in bodo ta materijal dajali kmetovalcem v Jugoslaviji.
ugoslovanskega ^^^^^^ . Bogdan Pogačnik je dospel v Ljubljano ter p©-nastopne informacije: I, jugoslovanski polk šteje kakih 2000 mož (po večini Slovencev in Hrvatov) t^r se nahaja v mestu Nižnij Udinsk ob sibirski železnici okrog 500 km severozapad-no Irkutska. Polk je v češki divi zijski skupini. Stanuje v vagonih Pisem in poročil ne dobiva z do ma že dve leti. Odkar so Čehi z boljševiki sklenili premirje, se pripravljajo jugoslovanski legi-jonarji na vrnitev v domovino. Če bo šlo vse v redu, utegne biti naš polk mesecai junija v' Vladi-vostoku, oktobra ali novembra pa doma. G. Pogačnik je prinesel s seboj tudi pošto našega sibirskega polka za domovino, ki bo te dni razposlana.
Radeče pri Zid. mostu. V četrtek 6. maja okrog 3. ure popol dne je začelo v tukajšnjem far nem zvoniku naenkrat goreti. O-gnjegascem, ki so takoj prihiteli na pomoč, se je posrečilo ogenj toliko obvladati, da je bila od st ranjena nevarnost, ki je preti-da se užge tudi ostrešje na cerkvi. Cerkev je ostala nepoškodovana, od zvonika pa je ostalo golo zidovje. Pogrešali bomo pp sebno edini zvon, ki se je razbil, in pa tiro. Škode je nad 100.000 K. Sumnja, da je kdo podtaknil ogenj iz zlobnosti, ni utemeljena.
Vinski tatovi V Sv. Jerneju pri Ločah so se že skozi eno leto ponavljale tatvine poljskih pridelkov, zlasti pa vina. Dolgo so zasledovali tatove, slednjič se je posrečilo lovcem jih dobiti. Eden glavnih tatov je bil Ciril Pirš, ki je bil pri zasledovanju obstreljen in teži sedaj v bolnici, od koder pride v ječo. Najbolj žalostno pa je to, da je bil Ciril eden glavnih agitatorjev samostojne kmet-ske stranke in je imel vedno na 'farje" prav posebno slast. Svetujemo Samostojni stranki, naj se vendar že enkrat otrese takih judi, katerih se je vse polno na-3ralo pri nji in ki imajo marsikje po deželi glavno besedo, ker so najbolj predrzni. Za kmetsko stranko taki ljudje niso, pa naj bo stranka taka ali taka.
Potni list in verižen je. Jak.l ileiadienst, župnik v p. in vodja ribarstva na Bledu, in ribič Franc Mandelc, sta 'dobila v Bel-gradu izredno dovoljenje za,»tri mesece brez vsake tak^e, da sta smela neovirano hoditi na Primorsko, v Idrijco in Sočo lovit ribe; po sedanji naredbi pa sta» net a ta dva potna lista 240 kron na teden in do 1000 reci en tisoč kron na mesec, ako gresta trikrat na teden loviti. Ali naj bo to mogoče odškodnina za 100.000 kron škode, katero, je vojaštvo, zlasti italijansko, pri ribarstvu naredilo? Ali naj bo to za stroške in trud pri ribarstvu? Na tak način se ribarstvo ne bo ^pospeševalo: naj uvidijo to merodajni faktorji in« vsaj gospodarske stvari vpo-števajo, ker nikakor ni na mestu, da bi se še s potnim listom verižilo.
Umrli so v Ljubljani: Marija Burica, posestnikova žena, 35 let, Andrej Gregorčič, čevljarski po močnik, 51 let. — Terezija Pire, užitkarica, 61 let. — Ana Šere, posestnikova žena, 42 let. — Anton Šprajc, čevljar, 76 let. — Josip 'Faganel, bogoslovec, 21. let,
—	Lucija Dimnik, hišna posestni ea^, 64 let. —Jakob Zupančič, bivši trgovec, 68 let. — Štefan Selič, monterjev sin, hiralec, 19 let. — Ludovik Štraus, trgovec, 73 let.
—	Ivanka Žibert, hči železniškega premikača, 6 let. — Martin Tancik, tovarniški delavec, 55 let. Josipina Jarc, raj. Ham, tobačna delavka 29 let. — Marija Božnar, hlapčeva žena, 23 let.
Velike goljufije so odkrili na verižniŠkem uradu. Gre za deset vagonov moke. Zadeva se je ovadila državnemu pravdništvu.
S konjem prijezdil v kavarno. Milan Prepcluh, mesarski pomočnik, stanuje na Poljanah v tisti baraki ža klavnico, v kateri stanuje 14 družin, 7 strank ima skupne kuhinje. Marija Pribil, Frančiška in Jožefa Ban so tožile Pre-peluha, da jih je ozmerjal in pretepel; Prepeluhov zastopnik dr. Švigelj poVe, da so ženske pričele Prepeluha' "froclati", da so ga žalile in no: Prepeluh ni molčal, posebno ker ga je ena od tožite-ljic udarila. Po zanimivem prerekanju med Prepeluhom in damami so se tako pogodili, da «e žaljivke spravijo s sveta; pač se pa ne morejo spraviti s sveta lahke telesne poškodbe, če se tudi
ženske odpovejo plačilu za bolečine. Na to pa pove g. sodnik: Avsec: "Došla je ovadba policije, po kateri je prihajal Prepeluh na konjh v kavarno k Zalazniku in zahteva: "Dve črni kavi, prosim ; eno meni in eno mojemu konju! Kajne, takih gostov še niste imeli!" (Velika veselost.) Sodnik: "Ali ste bili pijani?" — "Fejst, tako da sem s konja padel." — —"Kako ste pa mogli prijezditi s konjem v kavarno?' — 'Kaj bi ne", se začudi Prepeluh in pristavi: še po "štengah" ga spravim!" — Prepeluhov zagovornik dr. Švigelj: "Saj -ju. nikjer prepovedano, da bi konj ne smel v kavarno, ogrožen pa tudi nihče ni bil." Sodnik je obsodil Prepeluha na 60 kron globe radi zadanih lahkih telesnih poškodb, glede na konja se ga je pa oprostilo, ker iz ovadbe ni razvidno, da je bil kdo ogrožen.
Iz politične službe. Vladni tajnik dr. Vilko Pfeifer iz Maribora je dodeljen v službovanje pover-jeništvu za notranje zadeve v Ljubljani. — Bivši namestništve-ni tajnik na Primorskem dr. Rudolf Steinmetz-Sorodolski, dodeljen sedaj provizorno konzulat-nemu zastopstvu kraljestva Sr bov, Hrvatov in Slovencev v Gradcu, je sprejet v tej službi z naslovom vladnega tajnika v sta-lež političnih konceptinh uradnikov deželne vlade za Slovenijo, poverjeništva za jioiranjie zadeve. — Provizorni vladni konci-pist pri okrajnem glavarstvu v Slovenjem gradcu dr. Ivan Zobec, je premeščen v službovanje k poverjeništvu za notranje zadeve. — Konceptni praktikant pri poverjeništvu za notranje zadeve v Ljubljani Mirko Gorišek je premeščen k okrajnemu glavarstvu v Kamniku. — Absolvi-rana pravnika Adolf Morič in Janko Osojni k sta sprejeta v pripravljalno službo deželne vlade za Slovenijo, poverjeništva za notranje zadeve ter dodeljena v službovanje: prvi civilnemu ko-misariatu za Prekmurje v Murski Soboti, drugi okr. glavarstvu Imotskem Fran Volčjak je sprejet v službo deželne vlade za Slovenijo, poverjeništva za no ifranje zadeve, ter dodeljen v slu sbovanje okrajnemu glavarstvu
V <?Tnomlju. »J.
4 Državne menjalnice za vračajoče se Amerikance. Take menjalnice je ministrstvo za finance ustanovilo pri davčnih uradih: Kotoru, Dubrovniku, Metkovi-ču, Splitu, Sarajevu, Ljubljani in flfariboru. V Ljubljani prevzame te posle davčni urad, za ljubljansko okolico (sodna palača). Ti u-radi bodo zamenjavali denar samo izseljencem, vračajočim se iz Amerike, in sicer samo dolarje, ki jih prineso s seboj. Zamenje-valni kurz bode za pol dinarja ali dve kroni izpod dnevnega proda-jajalnega kurza dolarjev na bel-grajski borzi.
Reško vprašanje v novem šta-
diju. Delegat na mirovni konferenci dr. Otokar Rybar je dal dopisniku zagrebških ' "Novosti" nekaj važnih pojasnil o stanju jadranskega vprašanja na razpolago: Pravi: "Predlog z dne 14. januarja t..l. ki je kasneje tvoril vsebino ultimata z dne 20. januarja, je sicer opustil idejo vmesne reške države, priznaval pa je Italiji Senožeče * in tcritorijalno zvezo z Reko tako, da bi bila v
tem slučaju vsa Istra pripadala Italiji. Po tem predlogu bi naj bila Reka neodvisno mesto s pravico, da si *ama izvoli svoje zunanje zastopstvo po kaki drugi državi pri čemer se je vsekakor mi-mislilo na Italijo. Kot kompenzacija bi se nam dalo Skader in Severna Albanija." — Ta predlog je stopil v ozadje. Nastal je pa znaten preokret v italijanskem javnem mnenju. "Dočim je italijanska javnost preje odbijala predlog z dne 9. decembra 1919 glasom katerega bi reška vmesna država štela 250.000 prebivalcev z Bohinjem in Idrijo ter s Cresom/ Krkom in Sušakom do Bakra, se je sedaj jelo poudarjati, da je takšna rešitev sprejemljiva in italijanski generalni štab je izvavil, da je takšna rešitev v strategičnem ozšru bolj zadovoljiva nego Wilsonova črta. Preko časopisov smo izvedeli, da je Nitti na konferenci z dne 25. januarja sprejel rešitev, predlagano dne 9. decembra, ktfr bi enačilo popoleri sporazum izmed vseh štirih velesil, torej tudi A-merike. Ker nismo hoteli, da bi se to vprašanje rešilo brez nas, da-si nismo načelni nasprotniki vmesne reške države, v kateri bi bilo 250,000 Jugoslovanov in 40-000 Italijanov, vendar je poslala naša delegacija proti takšni reši t vi protest, nagi asa joč, da direk tna pogajanja z italijansko delegacijo niso prekinjena in da smo pripravljeni jih nadaljevati. Preden je dospela ta naša brzojavka v San Remo, je Nitti na konferenci'izjavil, da sprejema Italija predlog glede rešitve reškega vprašanja z dne 9. decembra 1919, ali da zahteva neke korekture. Ko je Nitti dobil našo brzojavko, je predlagal, naj se nadaljna razprava o reškem vprašanju opusti, ker se prično direktna pogajanja. Ker se je"torej rešitev reškega vprašanja z dne 9. decembra načelno sprejela, se je situacija bistveno spremenila in vprašanje vmesne reške države je postalo veleaktualno. Sedaj je treba resno pretresati vprašanje, katera rešitev najmanj škoduje našim interesom." — Slovence so že tako prisilili zavezniki v težke žrtve. Sedaj naj bi še Bohinj in Bled, letovišči, gozdovi
Ivana klicati na pomoč, je tudi njo pričel eden roparjev daviti Roparji so davili nato Mesca naprej in kričali:: "Ubijte gal Za-kolji ga!" Mesca so zvezali. O. ba Mescova sta lahko poškodovana. Roparji niso imeli prilike u-ropati drugega kakor Mescev novi suknjič. Ljudje so zelo preplašeni in se čudijo zakaj oblasti z vso odločnostjo ne nastopijo proti rokovnjaški zalegi, katera brez strahu pred, kaznijo izvaja svoja nasilstva po deželi. .'Huda kazen. Franca Mehlin iz Želimelj je odpeljal iz "grofove-ga" gozda 2 hloda v Ljubljano, kjer ju je prodal za 412 kron. "Zakaj si hloda ukradel in prodal? vpraša Franceta sodnik. — "Oče mi ni dal obleke, sem za o-bleko "nucal". — 'Ja, fant, jaz bi tudi nucal; zakaj si pa druge hlode odpeljal v Ljubljano, bi bil* pa očetove." — Sodba: 1 mesec zapora, ker meji tatvina že na hudodelstvo.
Umrla je na Viču po dolgi in mučni bolezni v 50 letu starosti gospa Neža Mihove.
NAZAJ, BEGUNCI, NAZAJ!
—Skrajni čas je, da se izreče z vso resnostjo in odločnostjo ta beseda!
Te dni je bilo Razglašeno v "E-dinosti", da sc je zopet posrečilo doseči uvedbo takoimenovanih izselitvenih vlakov za tiste javne nameščence jugoslovanske narodnosti, ki s žele preseliti v Jugoslavijo. Obenem so bili tudi naznanjeni pogoji, pod katerimi se jim priznava ugodnost uptxra'be izselit venih vlakov. Glavni pogoji so, da mora prosilec dokazati z uradnim potrdilom, da je bil tu v državni službi, da je sprejet v državno službo v Jugoslaviji in da* ima preskrbljeno stanovanje v Jugoslaviji. Kdor se ne more izkazati s temi potrdili, se mu ne more priznati ugodnosti uporabe izselitvenega vlaka tako daleč, da so se ustanovili na merodajnih mestih ti pogoji, tako dolgo, da je stvar — recimo^ kar odkrito— prišla prepozno. Naj bi bili v Ljubljani in <|rugje kjer so imeli odločilno besedo V tem pogledu, iz-
rekli svoj odločilni ugovor proti in železnica bili odtrgani od na$, Lbr^isplnemu • izseljevanju iz Najbrže naj bi tudi največja ju- zasedenega ozemlja, kakor »
Najbrže naj t>i tudi največja ju goslovanska kovinarska podjetja na Jesenicah prešla pod novo državico. Proti temu se bomo vsi odločno postavili, četudi razumemo težavno stališče naše mirovne delegacije.
Poročil se je v Begunjah pri Cerknici komisar pri odseku prehrane, gosp. dr. Vladimir Vidmar, z gospico Olgo de Toni, iz znane notranjske rodbine.
Prepoved točbe alkoholnih pi-ja je ukinjena. Dovoljuje se točenje vina in piva. Prepoveduje se pa tudi nadalje točenje žganja. Mladini izpod 18. leta se sploh ne sme dajati pijača, tudi če pride v gostilno v spremstvu staršev. Kdor bi se pregrešil proti tej odredbi, se mu, zapre gostil-na.
Velik rop na Zaplani. Štirje
roparji so vlomili 25. aprila V gostilno Ivana Mesca v Zaplani. V spalni sobi je zgrabil ropar Janeza Mesca z eno roko za vrat, z drugo mu je pa na prsi nastavil samokres in zaklical: "Denar sem!" Ko je pričela njegova žena
sc je
neštetokrat želelo in zahtevalo iz naših vodilnih krogov, pa bi ne bilo daneS tam na -oni strani tisoče in tisoče rodbin brez pravega stanovanja, životaroČih v za silo skrpucanih barakah in železniških vozovih, ali Če ne že tega, pa vendar nastanjenih po cele ure daleč od službenega kraja njihovega rodbinskega glavarja ali vz-državatelja. In vprašali bi samo: koliko državnih in podobnih nameščencev, ki so se izselili preko premirne črte, je bilo v resnici prisiljenih v izselitev? Kdo jih je izganjal, kdo jim je od povedal službo, kdo jim je onemogočil, zlasti še tistim, ki so rojeni v zasedenem ozemlju, bivanje na. teh naših tleh? Govorimo odkrito in povejmo enkrat čisto jasno, nihče jih ni izganjal, sami so izstopili iz službe, nihče jim ni onemogočal bivanja tu. Devetdeset odstotkov vseh tistih, ki so se izselili cez premirno črto, je odšlo prostovoljno, in komaj deset odstotkov, ali tudi ne, je bilo takih, ki so v resnici morali preko premirne črte, da so se izognili pre-
♦ ♦
t ♦
♦ ♦ ♦
Sever«'« Kidney and
Liver Remedy
(Severovo zdravilo za obisti in jetra) se priporoča In deluje izvrst-no kot čistilo in pregamjalec pri vnetja obisti in mehurja, za reza-nje vode, umazan odtok vode. otekle none In za bolečine v hrbtu. Cena je 75e in >1.25, ter 3 do 5 centov davek.
Dober liniment
bi morali imeti v vsaKi hiši vedno pri rokah za vsak slučaj nujne potrebe alj ponesrečbe, prask, otekline in enakih bolečin. Naša lastna skušnja nas uči, da se vam dobro izplača imeti to zdravilo pri rokah in sicer že preiskušeni liniment poznam povsod pod imenom
Severa'*
Reumatic Remedy
(Severovo zdravilo zoper revmati-zetn) je zelo priporowljivo zdravilo za zdravljenje akutnega in kroničnega revmatizma, revmatizma v mišicah, nevralgije povzročene vsled revmatizma in za bol«čine kjer se misli, da se namerava priseliti revmatiaem. To deluje hitro. Cena je $1.25 in 6 centov davek.
♦ ♦ ♦
X ♦
♦
Oil
t x t t
i
' Severa'.
Regulator
(Severov regulator) je prijazno zdravilo za iene in dekleta, ki trpe vsled raznih nerednosti in bolečin po svojem spolu. To daje novo moč in življenje in prežene bolečine. To zdravilo je res pravi prijatelj boleha v ih iensk in vrejeva-lec njih -sistema. Cena je $1.26 in K centov davek.
(Severovo Gothardsko olje). To je ie pokazalo svojo vrednost pri zdravljenju revmatizma in njegovih posledic, pomaga pri oteklinach, odžene bolečine ščipanje in ujedi in po v 8 od kjerkoli se smatra, da je to zdravilo dobro. Njega posledice so vselej dobro-nosne in lajšajoče. Poskusite eno steklenico tega zdravila ob vači prvi priliki. Cena je 30 in 60 centov, in 2 ali 8 oente davek.
Se vero v a družinska domača zdravila so naprodaj v vseh lekarnah. Ako vam je nemogoče ckHMti jih. tedaj poiljite pravo svoto z naročilom naravnost nam.
W. F. SEVERA CO., Cedar Rapids, Iowa.
Severa'a Nervoton
(Severov Hervoton) kot ga ie ime predstavlja je ekselentna tonlka za ves iivčni sistem. Je zdravilo za oslabele in izmučene živce. Se priporoča za zgubo spanca, nervozne oslabelosti in za nervoz-nost. Njega posledice so vztrajajoče. Cena je $1.25 in 5 centov davek.
X
9. JUNIJA 1920
do smrti prebivali vojaški invalidi . m ranjenci vseh narodnosti in vseli vero izpovedali j. Strausovo posestvo je vredno nad 2 milijona dolarjev.
KJE JE?
Aleksander Delapetro, rodom iz Št. Jurja pod Kumom na dolenjskem. Njegova mati v starem kraju bi rada vedela, Če živi še v tSmithon, Pa. Box 400.
Ako dotičnik ta oglas čita, naj piše takoj svoji materi; ako pa kdo drugi ve za njegov naslov, naj ga blagohotno naznani
Uredništvu "Glasila K. S. K. Jednote" 1961 W. 22. Place, Chi-eago, IH.
ganjanjem, ali ki jim je uprava v zasedenem ozemlju odpovedala službo obenem z nalogom, da morajo zapustiti zasedeno o-
zemlje. Bili so nameščenci v politični službi, ki se jim je zgodil tako; toda kdo je gonil iz službe sodnike in sodno uredništvo. finančne in poštne nameščence, u-radništvo in uslužbenstvo, kdo je gonil iz Trstu vse tiste državne u-čitelje, ki so bili nameščeni na naših in drugih šolah, ko jim je sedanja uprava ustavila plače šele s 1. marca letošnjega leta, itd. itd. Nihče! Ne, bognedaj da bi za-merjali komu, da je zapustil syo-jo službo, če je bil v resnici preganjan; toda zakaj ni danes toliko intoliko šol odprtih v čisto naših krajih, zakaj se vsiljujejo naši mladini za učitelje razni kara-binijerski in drugi podčastniki? Zato ker ni našega učiteljstva, ker je toliko in toliko vzgojeval-ccv naše mladine obrnilo ^ hrbet tej mladini ter brez sile in potrebe pobegnilo preko premirne me je. Zakaj naš človek pri sodišču le z največjo težavo prihaja do svoje pravice ali pa sploh ne? Ker so sodniki, najneodvisnej&i uradniki med vsemi, zapustili svoja mesta in sede na njih sedaj ljudje, ki ali v resnici ne razumejo ali pa nočejo razumeti našega človeka. Zakaj se gode našemu ljudstvu s strani finančnih, davčnih in podobnih uradov največje krivice, največje gmotne škode, zakaj naš ubogi goriški vojni o-škodovanec nikakor ne more priti do tistih podpor, predujmov, posojil za obnovo svojega posestva, svojega domovja, ki jih dobiva njegov drugonarodni sodele-žan? Ker ni uradnikov, ki bi ga razumeli, ki bi mu v domači besedi dajali nasvete, pomagali. In kje so tisti uradniki, ki so bili tu, in bi mogli opravljati to ve-lepotrebno delo? Tam na oni strani premirne črte, kamor jih ni gonil nihče. In tako bi mogli nadaljevati brez konca in kraja.
Da, poreče kdo, ali Jugoslavija je potrebovala vse te ljudi. Ne pravimo, da jih ni potrebovala, ali potrebovala pa gotovo ni vseh, in laže bi si bila omagala s svojim lastnim, manj številnim uradni-niškim in uslužbenskim osobjem kot si pa more pomagati naše ljudstvo brez naših ljudi v uradu, prepuščeno samo sebi, izročeno na milost in nemilost ljudem, ki mu ne le niso naklonjeni, temveč le prevečkrat naravnost sovražni. Ne, posebnega junaštva pač niso pokazali vsi tisti, ki. so brez sile in potrebe pustili na cedilu naš narod v zasedenem ozemlju in ravno tako ne posebnega rodo-Ijubja. In vendar se je marsikdo med njimi, ki je tu nosil neprenehoma narod na jeziku in ga je prav tedaj, ko bi bilo najnujnejše treba njesrovega- dela tu pri nas, vzela noč, tam zunaj z največjim ponosom trkal na svoje junaške prsi ti, v imenu" svojega "mučeništva", ne prosil, temveč zahteval najgloblje in seveda zvrhano — korito! Tako je prišlo potem, da tu pri nas ni čuti drugega o njih, kot najostrejšc obsodbe, tam zunaj pa jih gledajo po strani in mrze njihovi tamoš-iiji tovariši in vrstniki, češ,, prišli ste nam odjedat težko pričakovani košček boljšega kruha. Odtod potem ono nezadovoljstvo 'na ob,eh straneh, ono zavidanje, in zabavljanje, ki zavzema že tak obseg, da sc mora človeku, ki prihaja preko, premirne črte, z onim idealnim rodoljubjem, ki smo si ga znali in si ga hočemo ohraniti tu na naših vročih bojnih tleh, naravnost gabiti, da komaj čaka trenutka, da se vrne iz one za'bavljaške Sodome in Gomore zopet na čista domača tla.
Da, nazaj na domača tla, nazaj na rodno grudo! Ta klic velja posebno tebi, ti naS kmetski begunec, ki te je vrgla vojna iz domačega kraja ali pa si morda, zapeljan po hipni omami, pozneje zapustil svojo domačo vas, iščoč udobnejšega življenja drugje. Nazaj domov! Kliče te neobdelana tvoja zemlja, iz katere si vzre-stel, kličejo te tvoje rodne vinske gorice, kliče te šumesi gozd gorskih gora, kličejo te tvoji dedje, ki bi bili rokleli svoje potomce, če bi jim bil kdo prerokoval kedaj, da bo njihov Tod zapuščal tisto zemljo, ki je nje rodila in
pošiljanje denarja v stari kraj, se obavlja potom čeka (drafta).
Vse kar je potrebno je te:
Mi vam pošljemo ček in vi ga sami pošljete naslovi jencu, in on pa kadar ta ček dobi, gre enostavno do najfoližnje hranilnice, banke in tam dobi denar za ček.
Čeke izdajamo na vse večje banke v Jugoslaviji.
Pošiljamo denar tudi potom pošte ali brzojavno.
NTaŠa cena je vedno najnižja.
Pošiljamo denar tudi v domovino za uloge r hranilnice za vse hranilnice v Jugoslaviji ter dobimo za vas uložno knjižnico v kratkem času.	,
Prodajamo parobrodne listke za vse proge.'Našim potnikom preskrbimo vse potne listine brezplačno. Vam preskrbimo sorodnike iz starega kraja v Ameriko ter opravljamo vse notarske posle kot: uradne spise, pooblastila, pogodbe, itd.
Pridite osebno ali pa nam pišite za pojasnila.
RAZPIS SLUŽBE.
Generalni konzulat kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev v New Yorku potrebuje, uradnico Slovenko ki je popolnoma vpšča slovenske in angleške korespondence. Dalje mora biti izvežbana strojepiska in če mogoče tuili ste-nografinja; znati mora delati prevode s slovenščine na angleško in naobratno.
Službo je takoj nastopiti, a plačo se bo določilo po sposobnosti. ^
Ponudite se osebno, ali pismeno na naslov generalnega konzulata.
Generalni Konzulat Kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev, 443 W. 22. St New York, N. Y.
DENAR V STARO DOMOVINO
Danes pošljemo: 1,000 kron za $ 12.00 | 500 lir za $35.00
10,000 kron za 118.00 j 1,000 lir za 70.00 Denar pojšljemo po pošti, ali bančnem draftu. Vse pošiljatve garantirane.
Anten Nemanich & Son, 1000 N Chicaga St., Joto*, Dl.
RAZPIS SLUŽBE.
Slovensko konsumno društvo v Pittsburghu išče izurjenega poslovodjo (manager) za svojo prodajalno, ko jo se namerava odpreti približno 1. julija. Glavni pogoji so sposobnost, izkušenost in poštenost. V pismih je omeniti, natančno ime in naslov, samski ali oženjen, sedajno zanimanje in zanimanje prošlih deset let. Zmožen mora biti tudi angleščine in knjigovodstva. Navede naj se o-beuem imena in naslove odgovornih oseb, kot reference. Ravno p tako naj se tudi navede mesečno plačo pod katero bi bil voljen nastopiti službo. Ponudbe naj se pošljejo ne kasneje kot do 15. junija na
Joseph Griltz,, 4438 Stanton Ave., Pittsburgh, Pa.
Pošiljam denar v staro domovino
potom en« najtolidnejiih bank ▼ LJUBLJANI.
Ker so gotove banke v Zagrebu izplačevanje denarja zadrževale po več mesecev, radi tega sem otvoril čekovni račun z eno najtolidnejiih bank v Ljubljani in pošiljam nakazila naravnost na to banko, ki izplača denar takoj po prejemu mojega naznanila. Iz potrdil, ki sem iih prejel od oseb, katerim je bil denar poslan, je razvidno, da je bil denar izplačan med 4 in 5 tedni od časa ko so bila nakazila poslana iz Jolieta.
če želite, da se denar v najkrajšem času izplača Vašim sorodnikom ali prijateljem v stari domovini, obrnite se na nižje podpisanega.	Sedaj pošljem K lOOO— za $8.00.
Vse pošiljatve so garantirane. JOSIP ZALAR, Joliet, IU.
je najbolj potrebna knjiga pri učenju tujega jezika, če želite pomnožiti Vašo zalogo angleških besed, si boste naročili najnovejši
ANGLEŠKO-SLOVENSKI BESEDNJAK,
ki ga je sestavil dr. F. J. Kern.
Obsega 25,000 angleških besed s slovensko izgovarjavo in točnimi slovenskimi izrazi. Knjigo boste rabili celo življenje. CENA 5 dolarjev. Naročite na sledeči naslov:
Dr. F. J. Kern,
6202 St. Clair Ave., Cleveland, O.
Naročilu priložite denar, ček ali Money Order.
Zastave, bander a, regalije m zlate znake za društva ter člane K* S. K. J*
izdeluje
EMIL BACHMAN 2107 S. Hamlin Ave. Chicago, IU.
Slovenski komunizem je prav svoje sorte, recimo: bolj rokovnjaške. Vsaj tako ga pojmujejo vsi oni, ki se komunističnih naukov niso s tako ljubeznijo zato o-klenili, da bi potem pridneje delali, ko bo vse "skupno," temveč zato, da bi si lahko ob času revolucije med seboj razdelili razne zemeljske dobrote, katere bi drugim vzeli.
Tako poroča "Jugoslavija" f iz Maribora: Ko so viničarji nekega posestnika v tukajšnji okolici zaslutili novo "svobod,©" ki se po njihovem mnenju bliža s komunističnim pokretom in zmago komunizma, so takoj zasanjali zlate gradove tudi svoji bodočnosti. V navzočnosti svojega gospodarja so ogledovali in precenjevali živino v hlevu ter si izbirali, kdo dobi to ali ono. Tudi na gospodarjevo obleko so kazali in mu obetali, da jo bodo kmalu nosili oni. "O, le počakajte še malo, dozdaj smo jedli mi juho, vi pa meso, potem bo pa narobe!"
V istem dopisu se poroča nadalje : Te dni je ob neki priliki rekel Kopač, komunistični agitator, zbrani gruči stavkujočih mladih ljudi, ki so ga vprašali, kaj naj store in ali naj sc povrnejo na delo: "Le še pet minut potrpljenja pa bo zmaga naša. Jaz ne potrebujem več, ker že imam svoje, na vas vsakega pa bo že prišlo po kake štiri miljončke!" Priče za to na razpolago.
Na Viču je neki komunist rekel našemu pristašu, ko sta se srečala ravno pri cerkvi: "Čez 14 dni bomo pa že mi tu notri govorili,." in pokazal z roko na cerkev.
Najvišji pojem o komunistični državi je komunistom to, da jc treba najpreje odpraviti vero in duhovnike. Zato so se komunisti, posebno pa komunistovke na uso-depolno soboto vrgle posebno na duhovnike. Nihče teh ni bil va-
POOBLASTILA ZA STARI KRAJ,
PROŠNJE IN IZJAVE, za dobavo potnih listov iz stare do movine v Ameriko izdeluje pri gene ral-konzulatu 8HS registrirani sloven ski javni notar
IVAN ZUPAN, 1961 W. 22. Place,	Chicago, IU.
PiSite za pojasnila.
Pozor gg. tajniki krajevnih društev!
potrebujete nova društvena pravila, Učno izdelana pisma, kuverte, vabila in vstopnise za veselice, all kak« druge tiskovina, obrnite se na največjo slovansko unijsko tiskarno v Ameriki, na
NAK0D1V0 TISKARNO, 2146-50 Blue Island Ave., Chicago, Dl.
T« Vam bode izgotovUa vse tiskovine v popolno aadovoljnart glede cene, točnosti in okusnega dela. Osobito vam priporočamo zelo priprava« Vplačilne knjižic« za člane in članic«, izdelane v malem žepnem formatu in trdo vezane. Dalje imamo v zalogi zelo prikladne Nakaznic« za blagajnik« za izplačevanj« bolnižk« podpore in drugih izdatkov, ter pobotnic«. Tiskan« imamo tudi Bolniške liste, večje in manjše ia posebne pol« za vodstvo članov, da s« ima na podlagi t«h pol lahko vedno natančen pregled itevila članov po skladih, ali razredih.
p- Na zahtevo polijemo vsakemu društvu vzor«« gorinav«d«aih tiskovin na ogled brezplačno!
OPOMBA: V naši tiskarni m tiska "GlasHo K. 8. K. Jtdmote".
j , NA DE2ELO!
Pozor Slovenci v zaduhlih in zaprašenih mestnih zidovih! Ako se želite fino prezračiti v zeleni, divni naravi kar bo koristilo Vašemu zdravju, obiščite rojaka Anton Mladič-a, v krasnem Algonquin-u, IU., 45 milj od Chicaga na peverozapadni strani. Izberite si ta kraj za letošnje počitnice.
Tukaj je izvrsten ribolov v Fox reki; pri meni dobite čedno prenočišče, izborno domačo hrano, ter kristalno studenčnico. V mojem letovišču je vsako soboto godba in ples. Krasni izleti po senčnatih gozdih so vsakemu na razpolago.
Vlaki iz Chicaga vozijo 4 krat dnevno in sicer ob 7. in 11. dopoldne, ter ob 3. in 5. pop. z Northwestern postaje. Za avtomile vzemite progo: Milwaukee Ave., Rand Road, Baring-ton, Algonquin.—Pišite mi, kedaj pridete.
ANTON MLADIČ,
River Road, Algonquin, Illinois.
Telefon: Algonquin 10.
Sedaj zopet zamorete potovati v stari kraj naravnost 6ez BAZEL, TRST ali pa DUBROVNIK. Vozne karte zamorete pri meni kupiti iz New Yorka do vseh večjih mest v JUGOSLAVIJI.
Potni listi s potrebnimi potrdili se Vam tu preskrbe hitro in brezplačno.
Preskrbimo Vam tudi vse potrebno, da dobite sem
svoje družine in sorodnike. Za denarne pošiljatve so vse bivše ovire odstranjene in se sedaj vse navadne in brzojavne pošiljatve redno izplačujejo. Brzojavni stroški znašajo od $2.50 do $3.24 od pošiljatve, ne glede na to, kolika je svota. Denarne cene so še vedno nestalne, zatoraj jih ni mogoče oglaševati. Moja neposredna zveza z Jugoslavijo mi pa omogočuje pošiljati denar CENEJE, kot kje drugje.
Povišanje plače tekstilnih delavcev.
Boston, Mass. 1. junija. — Nad 300.000 delavcem tkalne industrije po raznih mestih Nove Anglije se je z današnjim dnem zopet pla4 čo povišalo. Lastniki predilnic bodo vsled tega plačevali svojim uslužbencem okrog $1,000.000 vee na teden. Od leta 1916 do danes se je delavcem po predilnicah povišalo mezdo za 150 odstotkov.
Velikodušno darilo.
Hew York, IT. Y., 28. maja. — Znani filantrop Nathan Straus se je danes izjavil, da bo daroval svoje obselno veleposestvo v Lakewood, N. J. in v Adirondack« državi, kjer bodo lahko živeli in
CEMtJ?
Čemu nalagati vaš denar, da vam nosi samo 3%, katerega drugi investirajo po 6% in	Ali ni to za va.s. slabo
gospodarstvo? Zakaj sami ne nalagate v$i denar na prve intabulaeij« (Mortgage) ali Mortgage bonde, ki nosijo po 6% in 7% obresti, ter spravite sami vse obreeti od vašega denarja.
V našem uradu imamo na razpolago večje število zlatih Mortgage Boadov, izdanih na 18 in 20 nastropnih stavb, ki se nahajajo v največjem, trgovskem središču celega sveta aa State Street, Chicago. Te intabulacije so garantirane po Chicago Title and Truart Co. in po znaaem milijonerju Albert Pick-u. Za natančne informacije pišite ali se osebno zglasite v našem uradu.
M. MLADIČ & J. VERDERBAR 1334 W. 18th Street, Chicago, 111.
JAVNI NO' imiuj« rum*
SPADAJOČE STROKO
JOHN
POŠILJA DOLARJE - V STARI KRAJ
—IN— RRODAJE ŠIFKARTE.
BANČNA TVRDKA 1736 So. Racine Ave. CHICAGO, ILL. Telefon Canal 4503
Vstanovljeno 1898. Sprejema hranilne vloge in plača 4% obresti,
VV F. SEVERA CO CEUAH RAPIDS, IOWA
gaval "Nemkam. Neka Nemka, Lujiza po imenu, mi je bila vgeS. Obedve sta bili perici, za samo najfinejše perilo, ki si ga morete misliti, ona in njena teta. Teta je bilfL že stara, praveata vešča, živeli pa sta prav dobro. Izprva sem hodil samo pod okni gorin-dol, a nato sem začel pravcato prijateljstvo. Lujiza je govorila dobro po rusko, samo nekoliko bolj trdo — no da, tako mila stvarica je bila, da nikoli nisem videl enake. Jaz sem izprva —saj veste, to in ono, ona pa: — Ne, pravi, Saša, tega nikar; jaz hočem ohraniti vso svojo nedolžnost, da ti bom vredna žena. . .
(Dalje.)
Pišite po mojo knjigo, ki daje pojasnila o iznajdbah in patentih. Knjigo vam dopošljem ZASTONJ.
Jaz imam že 30 letno skušajo
kot odvetnik za patente, vsled česar lahko posvetim vašemu patentu ^posebno pozornost. MoJ urad se nahaja samo nekaj korakov od Patentnega .urada in jaz lahko Izvršim vašo zadevo v kratkem času. Pošljite mi avojo iznajdbo v pregled.
Pišite mi danes v svojem lastnem jeziku.
A. M. WILSON,
Registered Patent Attorney, 316 Victor Bldg. Washington, D. O.
^ za DUBROVNIK	®
T tmj^B^^m^^Š^ TRST, HAVRE	g!
ggfl mg in HAMBURG	1
^SBI^^®^^ prodajemo po	@
n a j p o v ol jnenih	1
cenah za najsigurneje brzoparnike.	1
DOPREMAMO osebe iz starega kraja z malimi	1
stroški in brez zavlačenja.	jg
POŠILJAMO denar V domovino, ter izdajemo	1
čeke na dolarje, ali Krone na Prvo Hrv, šte--	£ dionico.
ZAVARUJEMO hiše proti požaru, osebe na življenje	, in ponesrečbe.
NAS ODVETNIŠKI in javni notarski oddelek pre-	g
vzema tožbe, tirjatve, prevode, uknjižbe in vse	L= v to stroko spadajoče posle tukaj in v domovini. PRODAJEMO hiše, lote ter farme pod ugodnimi
pogoji. 4	H Za dobro postrežbo jamči.
John A. Lajevich & Co.
1137 West 18th Street.	M. Squarcy,
Phone: Canal 4116 Chicago, 111.	poslovodja.
POZOR SLOVENCI!
Spodaj podpisani prodam farmo 120, ali 80 akrov s poslopjem., ali 60 akrov brez poslopja, kakor kateri želi. Prodam jako po nizki ceni in na lahke obroke; prodam, ker imam preveč zemlje. Kogar veseli na farme, ima sedaj lepo priliko za nakup farme. Farma je eno miljo od Willarda, Wis., kjer je največja slovenska farmarska naselbina v Ameriki. Za pojasnila pišite na naslov:
JOHN BAYUK,
Bx 13 (Claris Co.) Willard, Wis.
Nihče ne bo oporekal izjave, da je splošno zdravje odvisno največ od pravilne prebave, če je prebava slaba, počasna ali nezadostna, se razvijejo druge bolezni. Vsakdo izmed nas bi moral torej biti oprezen in gledati, da je prebava redna.
MATIJA SKENDER
JAVNI NOTAR
SESTRE!
Ali Ste zdrave, krasne, vesele kot vam je namenjen dar narave V Ako ne tedej pilite po naia pojasnila, katere vam pošljemo sastonj, in zapeka teno. JU VITO LABORATORY, Dor mont Branch 112, Pittsburgh, Pa.
Za Ameriko in Stari Kraj
5227 Butler St , Pittsburgh, Pa.
(Severov Življenslp balsam) je za-ieljena tonika. ki je znana, da delrne najuspešnejše. Ta balzam je splošni stimulant m je dokazal svojo vrednost v zdravljenju nepreba-ve, dispepsije, pomanjkanje teka, navade zabasanja in splošno hirajoče stanje. Cena 85 centov in 4c davka. Naprodaj v vseh lekarnah.
Sprejema Tožbe, dela Pooblastila, Kupne pogodbe, Potne vW\^(yr 0- Liste (PAŠOŠE) ; Iztirja dolgove tukaj in v starem kraju. Izvriqje VSA v Notarsko stroko spadajoča dela le polnih 10 let na istem mestu.
iiiiaiiiaiiii^iiiaiiiiiioiiiaiiiaiiiiii^iiiiiiiiiii
Začimbe, zelišča in najraznovrst-nejša
domača zdravila
katera priporoča msgr. Kneipp, j mam vedno v zalogi.
Pišite po brezplačni cenik. MATH. PEZDIR
P. 0. Box 772, City Hall Station NEW TORE CITY.
THE DOLLAR SAVINGS BANK |
BRIDGEPORT, OHIO.
GLAVNICA $50,000.00.
PREBITEK $50,000.00.	®
i- ?	^	B
Pod nadzorstvom države Ohio, ki je tudi naša vlagateljica. rji Plačujemo po 4% obresti pri hranilnih vlogah.
Posebno i,pozornost dajemo Inozemskemu oddelku.
illilO^flflfflfllSffl^
je prišlo že mnogo oseb, katerim sem jaz izdelal prošnje na podlagi katerih jim je bilo mogoče dobiti potrebno dovoljenje za potovanje v Ameriko. Kdor želi poslati svojcem v stari domovini take prošnje, naj se zaupno obrne na mene in jaz mu bodem zadevo povoljno uredil. TUDI V VSEH DKUGIH NOTARSKIH ZADEVAH, BODISI V AMERIKI ALI V STAREM KRAJU, se poslužujte moje pisarne. Delo povoljno, cene nizke.
ANTON ZBAŠNIK, javni notar,
soba 102 Bakewell Bldg., Pittsburgh, Pa.
• vogal Diamond and Grant Sts., (nasproti Courts), ali pa zvečer na domu, 5633 Butler Street.
Bodite previdni z denarjem! Nalagajte ga v zanesljive banke!
Bolj kakor kdaj preje, je sedaj potreben ta opomin, kajti vsled večje množine denarja med ljudstvom delajo ipekulantje velike dobičke s onimi, ki jim sredo na limaniee.
Nai denarni zavod je zanesljiv in poznan med narodom po' svoji ulja dni in hitri postrežbi.
ki jih pripiicmo k Klavnici ako jih ne dvignete.
Naia banka je pod nadzorstven vlade Združenih držav in članica federalnega rezervnega sistema.
Pri poiiljanju denarja v Jugoslavijo bodite previdni. Brezvestni meSetarji nastavljajo sedaj kronam visoke cene. ker se hočejo okoristiti s nevednostjo ljudstva.
Telefon: Canal 6027.
FftAire GRILL'S DAIRY!
Prva slov. hrvatska ] mlekarna
1818 W. 22. St. Chicago, 111.! Se priporoča naiim gospo-! dinjam. Mleko razvažam na dom.
EMIL KISS, Banker
133 Second Avenue,
Vstanovljeno 1898.