GLASILO DELOVNIH KOLEKTIVOV ZDRUŽENIH PAPIRNIC LJUBLJANA IN PAPIRNICE KOLIČEVO Stroji za dodelavo premaznih papirjev že prihajajo VEVČE, MARCA — Medtem ko dela pri graditvi hale za premazni stroj vidno napredujejo in dobiva zgradba od tedna do tedna realnejše oblike, prihajajo v tovarno že nekateri dodelavni stroji za premazne papirje. Tako je prispel l-t-valjni gladilnik in dva vzdolžna rezalnika od znanega nemškega podjetja Bruder-haus, Reutlingen. V oddelku za investicijsko izgradnjo so nam radi postregli z nekaterimi podatki. Osnovna naloga gladilnika je ustvarjanje gladke površine papirja, sijaj, zgostitev strukture in zmanjšanje debeline ter izenačevanje papirne ploskve. Novi gladilnik je predviden za glajenje premaznih, umetnih tiskov- nih in ilustracijskih papirjev teže 60—250 g/m2, s premazom med 10 in 25 g/m2 na stran. Gladilnik je opremljen z napravo za »mat« satinažo (glajenje). Gladilnik sestavlja dvoje masivnih stojal — visokih 6800 mm in težkih po 6 ton. Stojala so togo povezana, vanje so vloženi valji. Valjev je It. Zgornji in spodnji S-valj imata premer 520 mm, elastični valji — bombažni pa -ttO mm. Pogonski valj ima premer 320 mm in je trdo kromiran. Valji so vležajeni izmenično v toge in proste valjčne ležaje. Gladilnik je konstruiran za širino 26.500 in delovno hitrost 500 m/min z linijskim pritiskom 300 kg/cm in porabo moči 450 kW. Za obremenitev oz. razbremenitev služi oljna hidravlika. Nadalje sta odvijalna zavora in diferencialna navijalna zavora opremljeni z električno-hi-dravlično napravo. Ker zahtevamo od pogona, da mora imeti majhno vpeljevalno hitrost in večje regulirno delovno območje, ker moramo imeti npr. pri nenadnih zaustavitvah gladilni- ka spremembe hitrosti brez sunkov, je s predmetnim gladilni-kom dobavljen transduktorski električni pogon. Glavni pogonski motor je torej istosmeren in je napajan od transduktorske usmerjevalne naprave — podobno, kot že znani pogon I. papirnega stroja. Enake pogone smo dobili tudi za oba vzdolžna re- zalna stroja. Na obeh straneh bosta montirani dvižni napravi. Dvigalo za dvig valjev je dobavljeno tako, da ga bomo montirali na most (izdelalo ga bo Podjetje za obnovo tirnega materiala Ljubljana) in bo tekel po glavni progi halnega žerjava. Tako bomo izkoristili to dvigalo za dvig tamburjev. Razumljivo je tudi. da je gladilnik opremljen s startno napravo in avtomatično ustavitveno napravo s fotocelicami. Vzdolžna rezalnika sta predvidena za rezanje istih papirjev, širine 2600 mm, z vpeljevalno hitrostjo 12 m/min in delovno hitrostjo 750 kW. Elektropogon je transduktorski, podoben onemu pri gladilniku. Prvi rezalnik bo služil v glavnem za obrezovanje in previjanje, drugi pa za splošno vzdolžno rezanje. V mesecu aprilu pričakujemo nadaljnje pošiljke. Najprej prečni rezalnik tvrdke Streeker-Bruderhaus. Poprečna vrednost točke za 12 mesecev OD VKLJUČNO MARCA 1966 DO VKLJUČNO FEBRUARJA 1967 VEVČE, MARCA Ekonomske enote: Brusilnica .... 2,76 Priprava polnil . . 2,77 I. papirni stroj 2,77 II. papirni stroj 3,0« III. papirni stroj 2,74 IV. papirni stroj 2,76 Strojna dodelava 2,68 brez točka-ur za normo 2,90 Ročna dodelava . . 2,57 brez točka-ur za normo 3,18 Energija Druge EE .... 2,77 Skupaj 2,75 Prerez stroja za vzdolžno rezanje papirja n/7//A\y/ ///a\ y///a \ \\\ \ Majhna konstrukcijska višina * jOijno -hidravlične navijalne greai Zračne zavore Vzmetni spiralni vaip Zaviralni nosilni valj ■ Upravljanje pritisnega j valja z oljnim pritiskom Volitve samoupravnih organov KOLIČEVO, MARCA — Napod-lagi zakona o volitvah delavskih svetov in drugih organov upravljanja v delovnih organizacijah, preteče v letošnjem letu mandatna doba polovici članov delavskega sveta in članom svetov ekonomskih enot. Volitve v organe upravljanja morajo biti opravljene najkasneje do konca meseca aprila. Na zborih delovnih >ljudi po ekonomskih enotah, ki bodo v prvi polovici aprila, bomo obravnavali dosedanje delo svetov ekonomskih enot in predlagali nove kandidate. Na dan volitev pa bomo izmed kandidiranih delavcev - izvolili najboljše v delavski svet in v svete ekonomskih enot. Pri kandidiranju novih članov bomo morali upoštevati določilo, ki pravi, da nihče od delavcev no more. biti dvakrat zaporedoma izvoljen za člana delavskega sveta oz. za člana sveta ekonomske enote. V letošnjem letu preteče mandatna doba .članom delavskega sveta, ki smo jih izvolili v letu 1963, in $ieer: 1. Cirilu Bedeinn 2. Janezu Osolinu 3. Stanetu Brezniku 4. Pavlu Klemenčiču 5. Ivanki Prelovšek 6. Petru Ulčarju 7. Miri Sever 8. Janezu Gregorinu 9. Janezu Klopčiču 10. Mariji Lenček 11. Romanu Kopaču 12. Ladu Korošcu 13. Viktorju Kernu 14. Jožetu Rodetu 13. Francu Vodlanu 16. Mileni Lap 17. Kristu Premku Razen zgoraj navedenim 17 članom delavskega sveta poteče mandatna doba naslednjim članom svetov ekonomskih enot: I. ekonomska enota: 1. Ciril Beden 2. Rafael Jeglič 5. Ignac Heric 4. Franc Košak 5. Luka Capuder II. ekonomska enota: 1. Marjan Gorjup 2. Matej J ere trn a 3. Polde Oražem 4. Jože Poljanšek III. ekonomska enota: 1. Drago Dragar 2. Franc Lajevie 3. Anica Loboda 4 Alojz Orna j ec 3. Metod Pavli 6. Jože I lafner 7. Naua Učakar JV. ekonomska enota: 1. Viktor Kern 2. Lado Korošec 3. Engelbert Lederer 4. Rozka Kragulj 3. Ivanka Rosulnik 6. Joži Prelesnik V. ekonomska enota: 1. Francka Bevk 2. Marija Gregorin 5. Milena Lap 4. Kristo Premk 5. Jože Rode 6. Franc Vodlan Delavski svet podjetja je na svojem 38. rednem zasedanju sprejel sklep o razpisu volitev v delavski svet in svete ekonomskih enot. Določil, da se opravi kandidiranje na izborih delovnih ljudi po ekonomskih enotah in imenoval organe za izvedbo volitev v delavski svet in svete ekonomskih enot. Takšen bo nov gladilni stroj DELO SINDIKALNE PODRUŽNICE KOLIČEVO, MARCA — Delo sindikalne podružnice je bilo v letu 1966 precej razgibano. Kerni bilo primerov samovolje ali nezakonitih posegov v pravice članov kolektiva, sindikalna podružnica niti ni imela priložnosti odigrati svoje osnovne vloge zaščitnika delovnih ljudi. Mnogo več pozornosti je zato posvečala problematiki, ki dnevno nastaja po EE in podjetju kot celoti. Sodelovala je s samoupravnimi organi v zvezi iz gospodarjenjem v podjetju in ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami, ki razvijajo v podjetju politično, kulturno in športno dejavnost. Sindikalna podružnica je bila aktivna pri tolmačenju ciljev gospodarske reforme in je podprla samoupravne organe v prizadevanju, da se čim bolje vključimo v mednarodno delitev dela, pri zniževanju stroškov proizvodnje, povečavanju produktivnosti dela, da se s tem poveča družbeni standard našega kolektiva- V tej akciji je bilo doseženih prav v zadnjih mesecih leta 1966 nekaj pomembnih uspehov. Uvedba in izvajanje mesečnih operativnih planov, izboljšave na proizvodnih strojih, odprava manjših komisij in s tem v zvezi zmanjšanje zastojev, ne nazadnje pa tudi znižanje števila zaposlenih je pripomoglo do večje produktivnosti in boljših proizvodnih rezultatov nasploh. V kolektivu je ob uvajanju reforme nastal problem viška delovne sile. Glede na ukrepe v zvezi z intenzivnejšim izkoriščanjem proizvodnih kapacitet, znižanja zastojev, iskanja notranjih rezerv in podobno, se je tudi pri nas pokazalo, da se številčno stanje kolektiva lahko zmanjša. Vendar ta problem nismo reševali z odpuščanjem delovne sile, temveč smo zniževanje zaposlenih delavcev uresničevali tako, da vseh tistih, ki so odšli v pokoj ali kakorkoli drugače za- pustili podjetje, nismo nadoknadili z novimi delavci. Na ta način smo število zaposlenih precej zmanjšali, ne da bi bilo potrebno višek delovne sile odpustiti. Tudi v bodoče bo sindikalna organizacija zavzemala tako stališče, ki naj ob tem številu članov skuša čimbolj dvigniti uspeh podjetja. Ob novi investiciji (lesobrusilni-ce) pa naj se čimbolj racionalno izkoristi višek delovne sile. Podjetje je razdeljeno na 5 ekonomskih enot, v vsaki ekonomski enoti je sindikalni pododbor, ki skrbi v svoji enoti, da bi se vsi člani enote seznanili s problemi, ki nastajajo pri vsakodnevnem delu, pa naj bo to na gospodarskem, političnem in športnem področju. Sindikalni pododbori so bili v preteklem letu vse premalo zainteresirani za vprašanja, ki so velike važnosti za posameznika ali pa za kolektiv in da je prav v takih primerih vloga pododbora tista, ki naj išče skupen izhod z vso ekonomsko enoto. Na 12 rednih in 5 izrednih sejah sindikalne podružnice so bila obravnavana vsa važnejša vprašanja, ki se nanašajo na poslovanje podjetja, sprejemanje letnega in investicijskega plana, analiza poslovanja za vsako trimesečje posebej, težave pri nabavi surovin, ugotavljanje produktivnosti, rentabilnosti itd. Izvršni odbor je tem problemom posvetil veliko pozornosti, v ostalih 5 pododborih pa ni bilo take aktivnosti, kot je bilo pričakovati glede aktualnosti problemov. Udeležba na sejah odbora ni bila vedno polnoštevilna, kar je oviralo izvršni odbor pri njegovem delu. Vse tiste razprave na sejah izvršnega odbora so bile zelo konstruktivne in so pripomogle k dobremu delu sindikalne podružnice. Pri izobraževanju je ena izmed bodočih nalog sindikalne podružnice, da čimbolj dvigne politični PAPIRNICA KOLIČEVO PROIZVODNJA V FEBRUARJU 1967 °/o izpol. Izkorišč. proizv. mes. zmogljivosti plana febr. 67 febr. 66 Papir.............. 105,5 96,5 97,6 Karton............... 97,5 95,7 97,3 Lepenka.............. 96,1 90,3 74,1 Skupaj............... 98,5 94,2 89,7 Proizvodnja je bila zadovoljiva glede na operativni mesečni plan le pri papirju, kjer je bil plan presežen za 5,5[Ve, medtem ko smo kartona in lepenke naredili manj, kot je bilo s planom predvideno, kar je razvidno iz zgornje tabele. Zadovoljivo količino papirja smo proizvedli predvsem zato, ker smo se omejili na standardni program proizvodnje najbolj rentabilnih vrst papirja. Razdrobljen in raznovrsten program proizvodnje namreč onemogoča doseganje optimalnih količin proizvodnje, ker pogojuje več menjav in zastojev na proizvodnih strojih. Proizvodnja kartona je bila pod planom predvsem zaradi proizvodnje tripleks kartona, ki je manjša od normativne proizvodnje kromonadomestka, pa tudi zaradi večjih zastojev na strojih, v primerjavi z lanskim letom, kar vpliva tudi na izkoriščenost proizvodnih zmogljivosti. Proizvodnja lepenke je bila prav tako pod planom, predvsem zaradi ozkega grla pri sušenju lepenke, zato je bila tudi nizka izkoriščenost proizvodnih zmogljivosti lepenčnih strojev, kljub porastu v primerjavi z lanskim letom. ZDRUŽENE PAPIRNICE LJUBLJANA GIBANJE PROIZVODNJE V MESECU FEBRUARJU 1967 Izkoriščanje Plan Doseženo zmogljivosti 1. 1966 I.—II. 1967 Papir..................... 100 90,4 85,9 86,4 Lesovina................. 100 104,4 90,3 91 Celuloza ..................100 101,4 Pinotan................... 100 93,7 Proizvodnja papirja je bila v mesecu februarju precej nizka, tudi proizvodnega plana nismo dosegli. Konec meseca smo namreč pričeli z remontom I. PS, ki je bil po planu predviden šele v mesecu aprilu. Na zmanjšanje proizvodnje pa je vplivala tudi povečana zaloga nedovršene proizvodnje konec meseca. Zastoji na papirnih strojih, brez remonta I. PS, so bili nižji, kot v mesecu januarju, prav tako je bilo tudi manj izmeta. Tudi proizvodnja lesovine je bila razmeroma nizka, čeprav smo plan presegli. Zaradi redukcij električne energije je bilo na brusilnikih precej zastojev, katerih posledica je manjša proizvodnja. in strokovni nivo svojega članstva, ker le na la način si lahko zagotovi kvalitetnejše razprave in večjo angažiranost pri razvijanju samoupravnih odnosov. Tistim članom, ki še nimajo pravih kvalifikacij za svoja delovna mesta, je treba omogočiti in jih podpreti, da si jih pridobijo. Vse to pa je odvisno tudi od posameznikov, ki se kljub prizadevanju kadrovske službe nočejo in nočejo izobraževati. Zavedati se morajo, da jih bo v bodoče neznanje oviralo pri napredovanju, za kar pa so odgovorni vsi prizadeti sami. Močneje je bil angažiran sindikat pri sestavi pravilnika za nadomestila voženj K-15 in izplačil rednega regresa za dopust. Vse to je bilo ugodno rešeno in so bili za to člani kolektiva tudi popolnoma zadovoljni. Kot vsako leto, je tudi letos organizirala sindikalna podružnica proslavo dneva žena v podjetju. Na prireditvi, združeni s kulturnim nastopom, je sindikat pogostil vse zaposlene žene, povabil pa je tudi vse upokojenke. V novembru je bila v podjetju proslava dneva republike, za kar je pripravila kratek program sindikalna podružnica. Precej prizadevanj je sindikat vložil za obdaritve otrok naših zaposlenih delavcev, zato lahko rečemo, da je prireditev v Radomljah zelo lepo uspela, in se bodo obdarjeni otroci te novoletne jelke dolgo spominjali. Na pobudo sindikata je bila prirejena nabiralna akcija med člani kolektiva za bolnike v Ba-jin Fojnici pri Sarajevu, znaten znesek pa je, prispevala podružnica iz svojih sredstev. Kot že dolgo vrsto let, je sindikat organiziraj! tudi v letu 1966 srečanje z upokojench Tokrat je to bilo v Novem mestu, kjer so povabljenci obiskali moderno galerijo in muzej, pogostitev sama pa je bila v Mokronogu. Srečanje je lepo uspelo in naši upokojenci si podobne pozornosti sindikata samo še želijo. Manj uspeha beležimo pri organizaciji izletov z našim avtobusom. Komisija za oddih je sicer predvidevala in pripravljala te izlete, žal pa se jih člani kolektiva niso udeleževali. V tej zvezi se nam vsiljuje vprašanje, ali je še potrebno vztrajati pri lastnem avtobusu, ko ugotavljamo, da niti delno ni izkoriščen in povzroča podjetju samo velike stroške. Nabava ozimnice s posredovanjem sindikata je že kar tradicionalna. Tudi letos je bilo tako. Poleg tega je sindikalna podružnica priskrbela precej gradbenega materiala za delavce, ki grade lastna stanovanja. Sindikalna podružnica močno podpira športno življenje v kolektivu. Nekatere športne panoge delajo skozi vse leto in dosegajo lepe uspehe. Te panoge so: kegljanje, namizni tenis, šah, nogomet in strelstvo. Po vsej verjetnosti bi bile tudi druge športne panoge bolj aktivne, če bi ne bile ukinjene športne igre slovenskih papirničarjev. Najbolj aktiven je naš kegljaški klub, ki trenira na kegljišču v Jaršah. Med 1'2 kegljaškimi ekipami je dosegel drugo mesto, kar je lep uspeh. Kegljači so se udeležili več prijateljskih srečanj, kot z Litostrojem, Ilirijo in Slovanom v Ljubljani, s Kočevjem, Zagorjem, Brestom v Cerknici itd. Zmagali so tudi na občinskem sindikailnem prvenstvu in priredili več medsebojnih tekmovanj, od katerih so zlasti zanimiva srečanja trojk. Tudi namiznoteniški igralci so nastopili na občinskem prvenstvu in premočno zmagali. Poleg tega so tekmovali še z Železniško tiskarno v Ljubljani, z Induplati Jarše in še nekaterimi drugimi društvi. Zelo pohvalno za igralce namiznega tenisa pa je, da redno trenirajo in prirejajo medsebojna tekmovanja posameznikov skoraj vsakodnevno. Sahisti so malo popustili, po vsej, verjetnosti zato, ker se klub premalo obnavlja z mlajšimi in verjetno tudi zato, ker je večina šahistov preobremenjena, pa nimajo časa aktivno sodelovati na prireditvah. Obdržali pa so vseeno še tradicijo, da so na vseh občinskih tekmovanjih vedno prvi. Tudi na letošnjem občinskem sindikalnem prvenstvu so dosegli prvo mesto. Nogometaši so sodelovali na občinskem nogometnem prvenstvu, kjer so dosegli drugo mesto. Imeli so tudi več tekem kot z Energoinvestom Črnuče, s tovarno Induplati in celo mednarodno tekmo s Švedi. Nasploh lahko rečemo, da je bilo delo sindikalne podružnice dokaj uspešno, žal pa je k temu prispeval le izvršni odbor, medtem ko delo po pododborih nikakor ne more zaživeti. To ima za posledico, da marsikateri problem ni rešen, ker ga izvršni odbor ne pozna, od pododborov pa ne dobiva sugestij in pripomb. Bila sem VEVČE, MARCA — V smislu strokovnega izpopolnjevanja za delovno mesto v izvoznem oddelku me je UO poslal na dvomesečno prakso k zahodnonem-ški firmi Steinbeis & Consorten Bruckmuehl. kateri prodajamo tudi naše izdelke. Poleg jezikovnega izpopolnjevanja sem se seznanila tudi s poslovno tehniko. Firma Steinbeis je proizvajalec papirja. Podjetje je imelo do nedavnega samo en papirni stroj, potem pa se je razširilo s pripojitvijo še enega papirnega stroja in nove brušilnice v Schaeru. Prvotno so hoteli tu izdelovati srednjefine bele papirje, vendar so se odločili za proizvodnjo kartona in srednjefinih kulerjev višjih gramatur. Na papirnem stroju I v Bruck-muehlu, kjer imajo tudi lastno brusdlnico lesa, izdelujejo srednjefine pisalne kuler papirje 60, 70 in 80 g. Za izpopolnitev asortimenta, ki ga zahtevajo kupci, jim mi dobavljamo srednjefini 50 g/m2 o/io kij. kuler papir. Prakticirala sem v prodajnem oddelku. Delo mi je bilo poznano tako iz domače prodaje, kakor tudi s sedanjega delovnega mesta. Je pa veliko enostavnejše, ker prodajajo eno vrsto papirja. Naročila so pismena, največ pa telefonska. Naročila, ki jih sprejmejo, še isti dan pismeno potrdijo. Na podlagi naročil in zalog v skladišču sestavijo tedenski program. Na stroju teče ena barva in ena gramatura najmanj 3 do 4 dni. Zato tudi ni reklamacij zaradi nians v papirju. Prodajajo ga v standardnem formatu 61 X 86 cm, oz. 43 X 61 cm. Papir v glavnem ne prebirajo. To delajo le, če pri rezalnem stroju opazijo, da je papir na mizi slab (zmečkan, poln koncev itd.) Zaradi tega je tudi več reklamacij. Vendar pa se podjetju bolj izplača plačati minimalne reklamacijske zneske, kot pa delovno silo. Papir pakirajo v glavnem v palete. Le minimalno količino, ki gre v izvoz, pakirajo v bale. Palete firma kupuje. Številčijo jih s posebnim valjarjem, medtem ko črke fiksirajo s šablono. V skladišču sortirajo palete papirja po naročnikih oz. namenmbnih krajih. Kot sem že zgoraj omenila, sem opravljala svojo prakso v prodajnem oddelku v Bruck-muehlu. Tam sem bila ravno v času dopustov, tako da sem lahko zamenjavala uslužbenke, ki so bile odsotne. Delo uslužbenk ni samostojno. Korespondenca, fakturiranje in vse posle v zvezi s tem opravljajo daktilografke po diktatu odgovornega uslužbenca, ki bi nekako ustrezal našemu referentu. Ta diktat je ali neposreden ali pa s pomočjo magnetofona. Delo prodajnega referenta za pripravljanje konceptov dopisov in faktur. Seveda pa mora referent nadzorovati potek celotnega poslovanja in imeti pregled nad trenutnim stanjem posameznega posla. Pošto od-premljajo daktilografke po nalogu referenta, ki tudi kontrolira DROBNE VESTI VEVČE, MARCA — Iz poročila jugoslovanske banke za zunanjo trgovino o zunanjetrgovinski blagovni izmenjavi je razvidno, da smo v letu 1965 izvozili iz Jugoslavije za 69 milijonov N din celuloze in papirnih odpadkov, v letu 1966 pa za 81 milijonov novih din, uvozili pa prvič za 65 milijonov, drugič pa 54 milijonov N din. Papirja in kartona pa smo v teh dveh letih izvozili prvič za 167 milijonov N din, drugič pa za 221 milijonov N din, medtem ko je vrednost uvoza teh dveh artiklov znašala leta 1965 119 milijonov, leta 1966 pa 107 milijonov N din. Iz številk je razvidno, da se razmerje med uvozom in izvozom v naši industrijski veji giblje v pozitivno smer. na praksi pravilnost dopisov in pravočasno odpremo. Reklamacije, ki se tičejo v glavnem sortiranja, rešuje samo šef prodajnega oddelka ob sodelovanju s tehničnim sektorjem. Reklamacije morajo biti rešene najkasneje v treh dneh, kar pa je mogoče razmeroma lahko ugotoviti po sortirnih listkih. Ravno v času moje prakse je imela firma Steinbeis precej pripomb glede nians naših kuler papirjev, prav tako na tudi glede signiranja in ne dovolj trdne embalaže. Pri njih se problem barvnih nians skorajda ne pojavlja. ker izdelujejo papir po tako imenovanem sistemu »dolgih prog«, tj. ena barva teče na stroju več dni (najmanj 3—4 dni). S signiranjem je pri njih mnogo lažje, ker tekst signa ni tako obsežen, kot pri naših dobavah. Tudi glede embalaže je pri njih lažje, ker jo, kakor že omenjeno, naročajo in kupujejo pri zunanjem proizvajalcu. Ce ne ustreza (moker les, nezadovoljiva čvrstost mog in pokrovov itd.) je ne prevzamejo. Firma vzdržuje stalne osebne kontakte s svojimi kupci. Ti kontakti so bili v času moje prakse še prav posebno intenzivni, ker je ravno takrat prodaja močno upadla, zaloge pa so se večale. Da bi zmanjašli zaloge, so odobravali kupcem tudi posebne začasne rabate in tako uspešno povečali prodajo papirja, s tem pa seveda zmanjšali zaloge. Ko se je stanje normaliziralo, je prodaja potekala spet po normalnih cenah. Sistem prodaje pri firmi Steinbeis je močno podoben sistemu naše domače prodaje, torej glede same tehnike posla nisem zvedela nekaj bistveno novega. Pač pa mi je bilo na delovnem mestu, ki so mi ga dodelili, omogočeno izpopolnjevati se v nemškem poslovnem jeziku, kar je tudi bila moja osnovna naloga. Na svojem delovnem mestu sem namreč morala vzdrževati dnevne stike s proizvodnjo (jemanje vzorcev tekoče proizvodnje) kakor tudi z laboratorijem, kjer so vsakodnevno merili fizikalne in kemične lastnosti papirja, čeprav je več dni tekla na stroju ista kvaliteta. Na ta način sem precej spoznala nemško papirno terminologijo, kar sem dopolnjevala še s prebiranjem strokovnih knjig, ki so mi jih dali na razpolago iz svoje strokovne knjižnice. J. M. VEVČE, MARCA — Referent v izvoznem oddelku tov. Anica Tau-rer bo po sklepu UO odšla na dvomesečno prakso k firmi Eta-blissements Martel Catala & Cie., Selestat v Franciji. Tam se bo izpopolnjevala v izvoznih poslih. Glavni del stroškov prakse je prevzela imenovana inozemska firma, nekaj pa jih bo nosila naša tovarna. Na Vevčah delamo — in živimo... VEVČE, MARCA — Vevče se razvijajo. Po gradbenem načrtu rastejo mala naselja četverčkov, dvigajo se moderni bloki in stolpiči. Marljivi stanovalci urejajo okolico in jo lepšajo v kulturno vzdušje. Toda nekaj ni v redu! Pred sodobno urejenim upravnim poslopjem sta dve veliki gredici, ki sta bili lani zasajeni z enoletnimi okrasnimi cvetlicami in posajeni z angleško travico. Kmalu po posaditvi je izginilo precej cvetličnih sadik. Le kdo jim je pomagal na noge, da so se preko noči odselile? Angleška travica je bujno rastla in kmalu je postala pravcati travnik, ki je sicer prenesel dvakrat košnjo, zato pa se precej zasejal s plevelom. V avgustu je prepredla obe gredici plazeča bela deteljica, ki je bujno cvetela in privabljala mnogo čebelic. Ljubitelji štiriperesnih deteljic so dostikrat prišli na svoj račun. Ta deteljica pa je privabljala tudi druge — namreč skrbne gojitelje kuncev, ki so čez noč ikosili« deteljico in sta gredici vsako jutro kazali večjo, pa slabo ostriženo plešo. Niti travnik, niti pleši nista bili v okras upravnemu poslopju. Če že zasajamo gredice, jih oskrbujmo, kot je potrebno, sicer je bolje in lepše, da jih ni. Preddverje pred našo trgovino je podobno zanemarjenemu smetišču, polnemu cigaretnih škatlic in raznega ovojnega papirja bonbonov in čokolad raznih velikosti. Tovariši kadilci in mamice »sladkih« otrok, ali ne mislite, da tukaj nekaj ni v redu? Nasproti tovarniškemu skladišču papirja stojijo prvi vevški bloki in moderna stanovanjska stavba. Z nesebičnim trudom ste .sami ustvarili lepo ozko zelenico in posadili nekaj okrasnih dreves. Med stavbami in zelenico so široka igrišča, pa še preozka, ker otroci skačejo tudi po posejani travi in jo uničujejo. Junaki noža pa preizkušajo njegovo ostrino na srednjem drevesu. Le oglejte si te dni nastali žalostni ostanek vrbovega grmiča pri bloku blizu proge! Vešča roka mu je potrgala vse vejice z mačicami. Ali res mislite, da je tako »kulturno« početje v korist lepi okolici sodobnih stanovanjskih zgradb? Vedno tarnamo, da nihče noče ubogati in da vsak dela po svoje. Le kako smo krivični! Le poglejte delo našega cestnega podjetja, kako tanek posluh imajo njegovi delavci za predpise in se točno do pikice po njih ravnajo! Lani so postavljali prometne znake po Vevčah. Toda kam? Tovariši iz cestnega podjetja, le pridite si pogledat brezdušno delo vaših delavcev, ki je naravnost v porog vsakemu treznemu preudarku! Tujci posmehljivo občudujejo našo brihtnost, da s prometnimi znaki oviramo promet na pločnikih za pešce. Med upravnim poslopjem in restavracijo stoji pro- metni znak sredi ozkega pločnika za pešce. Na stotine delovnih ljudi, ki hite na delo v papirnico, se mora temu prometnemu znaku umikati. Ali ste res prepričani, da znak ne bi opravljal svojega poslanstva, če bi stal za ped bolj proti ograji ali celo ob njej? Najlepši dokaz malomarnega odnosa do resničnega dogajanja na cesti pa je prometni znak onstran mostu, na parkirnem prostoru pred gasilskim domom. Tam stoji steber visoke napetosti. Komu bi škodilo, če bi prometni znak stal ob stebru in ali tam ne bi opravljal svojega opozorila, pa čeprav nekaj korakov od predpisanega mesta? V časopisu se je nekdo že obregnil ob nepravilno razsvetljavo na stari cesti, ki veže Vevče s Poljem. Dostikrat gorijo žarnice po cele dneve, zato pa včasih ponoči počivajo. Ne vem, kdo je zadolžen za urejanje te razsvetljave, vem samo, da zasluži slabo kolajno za nepravilno delo. Ali se ne bi moglo temu odpo- moči? , , . J. M. Poklic papirničarja je doseglo 17 delavcev VEVČE, MARCA — Poklicna papirniška šola za odrasle je končana. Od 36 vpisanih pred dvema letoma je bilo pripuščeno k zaključnemu izpitu 1? kandidatov. Nekaj jih je odpadlo že kmalu po začetku zarada nerednega obiskovanja ali objektivnih zadržkov, nekateri so bili izločeni po prvem letniku, drugi pa niso izdelali drugega letnika. Tisti pa, ki so učenje vzeli resno, so si pridobili poklic papirničarja, ki je po naših pravilih, po naravi dela in zahtevah delovnih mest v proizvodnji, v današnjih pogojih nujno potreben. Pridobitev poklica je obojestranskega pomena. Na eni strani pridobi podjetje kader, ki ustreza potrebam glede strokovnosti na delovnih mestih in s katerim lažje in hitrejše dosega zahtevano kvaliteto in količino proizvodnje, na drugi strani pa delavec, ki ni imel v mladeniških letih možnosti, da bi si pridobil kakršnokoli kvalifikacijo, oziroma poklic, doseže stopnjo strokovnosti, ki naj bi bila vsakemu članu kolektiva Cilj. Delavec s strokovno izobrazbo lažje, zlasti pa hitreje rešuje težave, ki se vsak dan pojavljajo na delovnem mestu. S tem včasih manj, včasih pa bolj vidno prispeva k večji produktivnosti in boljši kvaliteti izdelkov. Prevzemati nas namreč mora zavest, da Je s strokovnostjo ljudi lahko izravnamo vrzel, ki nastaja pri zastarelih strojih. Zaključni izpiti so terjali 3 dni. Šesturna klavzurna naloga je dala kandidatom precej dela. Ker Dva odlična, šest prav dobrih ... pa so bili dovolj dobro pripravljeni. jim z malimi izjemami ni delala posebnih težav. Vsak kandidat si je od treh naslovov nalog izbral enega. V nalogi so dobro obdelali tehnološki del vsebine, niso pa prezrli izračunov, nauka iz elektrotehnike, strojc-slovja itd. Komisija je v nalogi ocenjevala tudi slog, obliko in pa čistost jezika. Tu ni bilo kakih posebnih uspehov, kar pa je spričo pomanjkljive osnovne izobrazbe kandidatov tudi razumljivo. Vendar je bila komisija mnenja, da so važnejši del poklicne izobrazbe strokovni predmeti. Po zaključni nalogi je vsak kandidat svoje delo prebral, naslednji dan pa zagovarjal. Komisija, ki jo je s posebno odločbo postavil Šolski center tiska in papirja v Ljubljani, je bila mnenja, da je tak način kontrole znanja učencev zelo primeren in da maj bi se z manjšimi izpopolnitvami uporabljal tudi v bodoče. Zaključna spričevala, dokaz pridobljenega poklica papirničarja. je ob prisotnosti tovariša Albina Vengusta razdelil predstojnik papirniškega oddelka Šolskega centra tiska in papirja, tovariš Ludvik Urekar. Obo sta v kratkem nagovoru dala priznanje vsem udeležencem šolanja, češ da je ob rednem delu dodatno učenje in priprava za poklic res zahtevala dosti truda, ki pa je ob koncu poplačan z uradnim priznanjem in ob osebnem prizadevanju z možnostjo za napredek. marljivejšim pa je s tem Prenehali so z delom VEVČE, MARCA - Ni skoraj meseca, da ne bi nekdo zapustil kolektiv, ko si je s svojim dolgoletnim delom zasluzil, da mu sežemo v roko in zaželimo vse dobro ob odhodu o pokoj. Tudi sredi preteklega meseca so nas zapustili trije sodelavci. MILAN GARBAJS se je pri nas zaposlil 20. X. VJ45. Večino svoje delovne dobe je delal kot transportni delavec, zadnja leta pa kot žagar v EE 1809. Njegovim marljivim rokam želimo po zasluženem delu obilo zdravega in še dolgoletnega odmora. MARIJA POGAČNIK je začela v ročni dodelavi že leta 1935. Tako sodelavkam, kot predpostavljenim je bila vzor dobre delavke, delovne tovarišice v pravem pomenu besede, z vsemi vrlinami, ki so potreb-ne, da delo poteka normalno in kvalitetno. Tiha in prijazna, pri delu pa odločna, je s svojim marljivim in vztrajnim delom dala svoji enoti tako obeležje. Njeno papirniško družino — tudi njen mož je naš upokojeni strojevodja papirnega stroja — lahko prištevamo k stebrom papirniških delavcev in zato sodelavki Mariji želimo še mnogo lepih dni v zasluženem pokoju. Tudi MARIJA ZUPANČIČ je bila pri nas od leta 1945, vseskozi zaposlena v EE 1600 kot prebiralka in števka papirja. Skozi njene roke je šlo na milijone pol papirja. Vestna, kot je bila v svoji ekonomski enoti, je rada prijela za dela tudi drugod, zlasti se je spomnimo iz kuhinje v počitniškem domu v Fiesi. Ko je dobre volje segala ob slovesu v roke svojim sodelavkam, so ji te zaželele prijeten odmor, za katerega želimo, da bi bil čim daljši. odprta možnost za še nadaljnje izobraževanje. Po podelitvi spričeval so se vsi novi papimičarji odpeljali na strokovno ekskurzijo v tovarno papirja na Reko, kjer so si ogledati izdelavo tankih papirjev in pripravo papirne snovi za te papirje, ki je v osnovi sicer podobna naši, vendar pa v podrobnostih precej različna. Po ogledu reške papirnice so si ogledali še mesto, zlasti pa pristanišče, ki je bilo ob lepem zgodnjespomla-danskem dnevu prav živahno. S. R. VEVČE, MARCA — Delavski svet je obravnaval prošnjo DPD Svobode Zadvor za finančno pomoč pri razvijanju prosvetne dejavnosti. Zaradi aktivnosti društva in glede na njegove potrebe, so dodelili društvu znesek 1.000,00 novih dinarjev iz sklada skupne porabe. Upokojeni so bili MEDVODE, FEBRUAR JA — V pripravi lesa je pred kratkim šel n pokoj tov. ANDREJ JARC. ki je prišel v tovarno 1934. leta. Največ je delal na lesnem prostoru, od zgraditve nove čistilnice dalje pa je delal v tem oddelku ose do svoje upokojitve. Bil je vesten in priden delavec ter priljubljen med sodelavci. 'Želimo mu še dolga leta prijeten pokoj. Andrej Jarc, delavec v pripravi lesa, ki odhaja v zasluženi pokoj Invalidsko sta bila upokojena delavca ALOJZ PLESEC, II. pomočnik izžemalnega stroja in ANDRE J BOHINC, sekalec lesa v pripravljalnici lesa. Oba sta bila dobra delavca pa jima zdravstveno stanje zaenkrat ne dopušča, da bi še naprej opravljala delo na svojih delovnih mestih. Obema želimo, da se čimbolj pozdravita in se še vrneta med svoje sodelavce. Mladinci nameravamo skromni, začetni program popestriti VEVČE, MARCA — Poteka že tretji mesec delovanja novega vodstva mladinske organizacije na Vevčah. Žal še ne moremo govoriti o velikih uspehih, vendar pa po tem, kar je bilo že storjenega v teh mesecih, lahko vidimo, da so člani komiteja pričeli z delom resno. Do sedaj smo imeli že tri sestanke, torej vsak mesec, na katerih smo se pogovarjali o delu, programih in finančnih sredstvih. V nekaterih oddelkih smo pobrali tudi denar za članarino, nekje pa nas to delo še čaka. Komisija za klubsko delo je organizirala že prvi izlet. Kljub temu, da smo si izlet zamislili drugače, je bila vožnja s Kompasovim avtobusom in ogled drsalne revije v Celovcu zelo prijetna. Nameravali smo potovati s tovarniškim avtobusom. Imeli smo že vse urejeno, ker pa se je prijavilo premalo udeležencev — samo za polovico avtobusa — smo se pridružili Kompasovim izletnikom. Kar prijetna družba se je zbrala 19. februarja v Kidričevi ulici, od koder smo se odpeljali. Vso pot nas je spremljalo sonce, pesem in smeh. Na Ljubelju smo imeli polurni postanek, ki smo ga izkoristili za kepanje. V Celovec smo se srečno pripeljali, potem pa smo veseli vzeli pot pod noge do odprtih trgovin in restavracij. Seveda, bila je nedelja, našli nismo ne enega in ne drugega. Popoldne smo imeli predstavo. Tri ure smo se zabavali ob lepih barvah, kostumih in lepem drsanju. Komisija za klubsko delo bo skušala organizirati še nekaj izletov in ekskurzij. Na III- sestanku TK so mladinci predlagali ekskurzijo v tovarno papirja Zagreb, v tovarno papirja in kartona Sladki vrh, tovarno lepenke Tržič in tovarno cigaretnega papirja na Reko. Z vodstvom počitniške družine v tovar- ni smo se dogovorili tudi za skupno organiziranje predavanj, kajti ta so v organizaciji Počitniške zveze veliko cenejša kot pri Delavski univerzi. Izdelanega programa za delo pa nima samo komisija za klubsko delo, temveč tudi ostale komisije. Veliko veselje in napredek med mladinci, posebno med člani radiokluba, pomeni preureditev prostorov. V klubskem prostoru se kar pridno zbirajo radioamaterji, ljubitelji šaha in tudi članov ostalih sekcij ne manjka. Tako postaja življenje v tem prostoru, majhnem, a urejenem, vedno bolj živahno. Prav zato smo vsi mladi mnenja, da bi vedno večje število mladincev preživljalo svoje proste ure v klubskih prostorih, ki so za to tudi namenjeni. Potrebno pa bi bilo položiti še nov pod, prebeliti stene in prostor bolje osvetliti. Poleg televizije in šaha bi za boljše razvedrilo potrebovali še knjige, revije, gramofon in podobno. Na zadnjem sestanku smo se pogovarjali tudi o ozvočenju prostorov restavracije. Preko zvočnikov bi lahko med glasbo obveščali o izletih, sestankih in predavanjih, saj se tam zadržujejo največ mladi ljudje. Govorili smo tudi o novi oglasni deski s steklom, ker je ta, ki jo imamo pri glavnem vratarju, že slaba, tako da veter odpiha vse objave in poročila. Pred vhodna vrata v klubske prostore bi radi dali ploščo z napisom TK in sekcij. Pri izpolnjevanju želja pa se srečujemo s težavami. Večkrat slišimo starejše člane kolektiva, da preureditev prostorov ni potrebna, češ da so prostori premalo obiskani. Seveda pri tem ne pomislijo, da od mladega človeka ne more nihče pričakovati, da bi ure in ure sedel v tem temnem, neprimernem prostoru samo ob televiziji in šahu. T _ Poročilo kadrovske službe za leio 1966 Novi KOLIČEVO, MARCA — V letu 1966 zaznamujemo nadaljnji padec števila zaposlenih ter stabilizacijo tiste fluktuacije, ki nam je v prejšnjih letih delala težave. Predvsem se je znižalo število samovoljnih izstopov in pa sporazumno prenehanje delovnega razmerja. Številčno stanje kolek- tiva se je v letu 1966 zmanjšalo za 20 ljudi in sicer od 715 ob koncu leta 1965 na 695 ob koncu preteklega leta. Zmanjševanje števila zaposlenih je posledica izključno naravne fluktuacije, kar pomeni, da v preteklem letu ni bilo nobenih odpovedi 'delovnega razmerja zaradi odvečnega števila zaposlenih. Sprejemi in odhodi zaposlenih naslednji: Mesec December 1965 .............. Januar 1966 ................ Februar..................... Marec ...................... April....................... Maj ........................ Junij....................... Julij ...................... Avgust...................... September................... Oktober..................... November.................... December.................... Skupaj ..................... Fluktuacija po starostni strukturi: Sprejeto: 13 delavcev starih do 20 let 7 delavcev starih od 21 do 25 let 3 delavci stari od 26 do 30 let 1 delavec star 37 let 24 delavcev Odšlo je: 23 delavcev starih do 20 let 3 delavci stari od 21 do 25 let 2 delavca stara od 26 do 30 let v letu 1966 so bili po mesecih C OJ o 1 Stanje od 0? •d koncu 1 O K meseca 715 1 2 —1 714 — 4 —4 710 10 12 —2 708 1 3 —2 706 — 2 —2 704 — 1 —1 703 3 2 + 1 704 '— 6 —6 698 8 4 + 4 702 — 1 —1 701 1 2 —1 700 — 5 -—5 695 24 44 —20 2 delavca stara od 31 do 35 let 1 delavec star od 36 do 40 let 13 delavcev starih nad 40 let 44 delavcev Iz gornjega pregleda je razvidno, da so spremembe nastajale največ med delavci, starimi do 20 let. Te spremembe so v naj-večji meri posledica odhoda delavcev na odslužen j e kadrovskega roka in prihoda iz raznih strokovnih in srednjih šol. V skupini, odšli nad 40 let, je 12 upokojenih delavcev. Kvalifikacijska struktura sprejetih delavcev in delavcev, ki so odšli iz podjetja: Kvalifikacija Sprejeto Odšlo Razlika VK — 3 —3 K . . . 11 —3 PK . . . . — 3 —3 NK . . . . 9 20 —11 VSU . . . . 1 -i— + 1 SSU . . . . 3 3 — NSU 4 —4 Skupaj . ... 24 44 —20 Vzroki fluktuacije: odhod v JLA ... 22 delavcev upokojeno . . . 12 delavcev sporazumno ... 6 delavcev samovoljno .... 2 delavca umrla..............2 delavca 44 delavcev Iz navedenih podatkov je razvidno, da v letu 1966 ne moremo govoriti o fluktuaciji kot problemu, ker je ta zelo majhna. Če odštejemo odhode v JLA, upokojitve in umrle, potem lahko rečemo, da fluktuacije praktično ni. Samo dva samovoljna izstopa iz podjetja sta dokaz, da so se pogo- ji zaposlovanja izredno zaostrili in se vsak drži svojega delovnega mesta. Iz starostne strukture je razvidno, da se še nadalje zmanjšuje število delavcev, mlajših kot 20 let, medtem ko je ostala struktura v glavnem nespremenjena. Poprečna starost se je povečala za eno leto. To pomeni, da se kolektiv v preteklem letu ni obnavljal z mlajšimi delavci, temveč, da se je normalno postaral za obdobje, o katerem poročamo. Tudi izobraževanju je v preteklem letu posvečena precejšna skrb, kljub temu, da se pojav- ljajo določene težave pri izvajanju izobraževalne politike v podjetju. Za lažje razumevanje tega Šolska izobrazba Visoke šole . . . 31. štev. 9 XII. 1964 "/o 1,2 Višja šola .... — — Srednja šola . . . 25 3,36 Nižja šola . . . 25 3,36 Poklicne šole . . 116 15,50 Pap. osn. šol . . 113 15,13 4—7 raz. osn. šole 411 55,01 manj kot 4 raz. . . 48 6,44 747 Strokovna izobrazba Visoka strokovna 9 100 1,2 Višja strokovna — — Srednja strokovna 32 4,40 Nižja tsrokovna 37 4,95 Pomožni usluž. 12 1,61 Visoko kval. d. 76 10,10 Kvalific. delavci 155 20,74 Priučeni delavci 426 57,00 747 100 Gornji pregled nam pokaže pozitivno tendenco naraščanja odstotka delavcev s poklicno šolo, oziroma naraščanja odstotka kvalificiranih delavcev pri istočasnem padcu tega odstotka pri priučenih delavcih in delavcih z nepopolno osnovno šolo. V letu 1966 so bile prirejene naslednje izobraževalne akcije: Redne šole — štipendisti: 1. Strojna fakulteta .... 1 2. Fakulteta za nar. in tehn. 1 3. TSŠ — papirni oddelek . . 1 4. Ekonomska srednja šola . 3 5. Poklicna papirniška šola . 18 24 Učenci v gospodarstvu: 1. Strojni ključavničar ... 13 2. Kovinostrugar................4 3. Inštalater centr. kurjave . 1 4. Vodovodni inštalater ... 4 Seminarji izven podjetja: 1. Refa seminar v Bohinju . . . 2. Linearno programiranje . . 3. Kontrola trenutnih opazovan, 4. Tečaj za prvo pomoč . . . 5. 4-mesečna politična šola . 6. 2-mesečna politična šola . 7. 14-dnevni seminar za vodilne kadre v gospodarstvu pri VPŠ 8. Kur jaški tečaj............ 9. Seminar za inštruktorje prak. pouka ...................... 10. Posvet o koroziji.......... 11. Posvetovanje o gospodarskih problemih................... 12. Strokovna specializacija . . 13. Seminar za RBL............. 14. Predavanja o raznih problemih ........................... 15. Seminar o reformi . . . . 16. Šola za vodilne kadre v gospodarstvu .................... problema navajamo šolsko in strokovno izobrazbeno strukturo vseh zaposlenih. 31. XII. 1965 31. XII. 1966 štev. štev. "/o 8 1,12 9 1,30 — ■—- 2 0,28 28 3,12 26 3,72 25 3,50 25 3,60 111 15,52 126 18,10 107 14,97 91 13,10 391 54,68 375 54,00 45 6,29 41 5,90 715 100 695 100 8 1,12 9 1,30 •—- — 2 0,28 37 5,18 35 5,05 37 5,18 34 4,90 13 1,82 12 1,73 74 10,35 72 10,04 146 20,05 162 23,50 400 56,30 369 53,20 715 100 695 100 o. Obratni električar .... 5 6. Klepar.................... 1 Izredne šole: 1. Višja šola za org. dela . . 3 2. Višja komerc. šola ... 3 3. Fak. za narav, in teh. I . 1 4. TSŠ — papirni oddelek . 4 5. TSŠ — elektro oddelek . 1 6. TSŠ — oddelek za kemijo 1 7. Večerna ekonom, sr. šola 6 8. Višja politična šola ... 1 9. Poklicna papirniška šola . 17 10. Osnovna šola II . . . . 11 48 Seminarji v podjetju: 1. Refa 14-dnevni seminar za nadr..........................29 2. Seminar iz var. pri delu 24 3. Seminar in izpiti za voznike diesel lokomotive . . 5 4. Seminar za člane disciplinske komisije................9 67 Udele- Dni Skupno ženci dni 3 1 3 2 4 8 2 15 30 (pop.) 3 6 18 1 37 37 (zač. 1 60 60 2 14 28 1 75 75 1 6 6 2 2 4 3 4 12 2 6 12 1 5 5 7 1 7 2 1 2 1 6 6 34 313 STAROSTNA STRUKTURA ZAPOSLENIH V PAPIRNICI KOLIČEVO a) vsi zaposleni 31. XII. 1962 “/o 1963 »/o 1964 0/o 1965 V« 1966 “/o 1. Od 15 do 19 let . . • . . 85 13,1 103 14,9 92 12,4 65 9,4 48 6,9 2. od 20 do 24 let . . . . . 96 14,9 96 13,6 109 14,7 90 12,61 78 11,2 3. od 25 do 29 let . . . . . 120 18,5 146 20,7 159 21,2 145 20,31 146 21,1 4. od 30 do 34 let . . . . . 110 17,0 121 17,1 125 16,7 133 18,63 127 18,3 5. od 35 do 39 let . . . . . 66 10,2 71 10,0 82 10,9 94 13,17 114 16,4 6. od 40 do 44 let . . . . . 50 7,7 61 8,6 57 7,6 60 8,4 55 7,9 7. od 45 do 49 let . . . . . 43 6,7 39 5,5 46 6,2 47 6,6 53 7,6 8. od 50 do 54 let . . . . . 51 7,9 51 7,2 51 6,6 46 6,4 45 6,5 9. od 55 do 59 let . . . . . 22 3,4 12 1,6 20 2,8 25 3,5 25 3,5 10. od 60 do 64 let . . . . . 4 0,6 6 0,8 7 0,9 7 0,98 4 0,6 Skupno . . . 647 100,0 706 100,0 748 100,0 714 100,00 695 100,0 Poprečna starost 33,16 let 32,17 let 32,66 let 32,86 let 33,96 let b) delavci — delavke 1962 1963 1964 1965 1966 m ž m ž m ž m ž m ž 1. Od 15 do 19 let . . . . . 53 30 72 28 65 25 50 15 38 8 2. od 20 do 24 let . . . . . 69 21 66 25 76 23 56 24 44 26 3. od 25 do 29 let . • . . . 81 27 105 31 116 29 104 26 107 24 4. od 30 do 34 let . . . . . 70 27 79 27 79 28 86 29 82 28 5. od 35 do 39 let . . . . . 42 13 44 16 47 18 58 18 72 24 6. od 40 do 44 let . . . . . 29 9 36 10 34 12 40 11 35 10 7. od 45 do 49 let . . . . . 27 9 24 9 25 12 25 12 29 11 8. od 50 do 54 let . . . . . 42 6 41 5 35 7 30 7 29 8 9. od 55 do 59 let . . . . . 18 1 11 — 19 — . 21 2 21 3 10. od 60 do 64 let . . . . . 1 2 4 1 5 1 6 — 4 — Skupno . . . 432 145 482 142 501 155 476 144 461 142 Uspešno zaključeno šolanje v letu 1966: 1. Strojni ključavničarji . . 3 2. Kovinostrugar.............1 3. Inštalater centr. kurjave 1 4. Vodovodni inštalater ... 1 5. Obratni električar .... 1 6. Ekonomska srednja šola . 2 7. Večerna ekonomska šola . 1 8. Višja politična šola ... 1 9. Poklicna papirniška šola . 17 28 (Nadaljevanje na 5. str.) VEVČE, MARCA — Predvideno postavko v višini 275.00,00 N din za rekreacijski dodatek je DS potrdil na svoji 12. redni seji. Za razliko od prejšnjega načina razdelitve rekreacijskega dodatka, se je DS odločil za nekatere spremembe: dodatek na zaposlenega člana bo znašal 200,00 N din, za vsakega nezaposlenega ožjega družinskega člana tj. za ženo in otroke pa po 80,00 N din, vendar s pogojem, da je zanje izdana družinska zdravstvena izkaznica pri nas. Povečali so tudi rekreacijski dodatek za borce NOB in sicer glede na leto vstopa v NOB. (Dopolnitev k članku z dne 15. XII. 1966) Novi predpisi s področja socialnega zavarovanja, ki jih je Zvezna skupščina sprejela konec leta 1966, so zahtevali še vrsto dodatnih predpisov. O teh je razpravljala in sklepala skupščina republiške skupnosti socialnega zavarovanja SR Slovenije v januarju letošnjega leta. To so bile izredno pomembne in hkrati za zavarovance izredno občutljive zadeve. Namen vsega tega je, da se izdatki uskladijo z dohodki. Da bi skladno s težnjami gospodarske in družbene reforme že v letošnjem letu dosegli več smotrnosti, racionalne varčnosti in usklajenosti z realnimi možnostmi. Tako so nastale spremembe in dopolnitve temeljnega zakona o zdravstvenem zavarovanju, temeljnega zakona o pokojninskem zavarovanju, zakona o otroškem dodatku, nadalje sprememba temeljnega zakona o financiranju socialnega zavarovanja itd. V tem sestavku bomo nakazali nekaj naijvažnejših sprememb: Zdravstveno zavarovanje Od 1. J. 1967 dalje so delovne organizacije dolžne, da izplačujejo nadomestilo osebnega dohodka za čas zadržanosti z dela zaradi bolezni 'za prvih 50 koledarskih dni (ne kot doslej za prve tri dni) v svoje breme. Zakon je prinesel spremembo tudi glede Višine nadomestila osebnega dohodka. Višina nadomestila praviloma ni več določena z zakonom, marveč jo določa tisti, na račun katerega se izplačuje. V našem primeru gospodarska Organizacija. To nadomestilo ne sme biti nižje od 50% osnove, pa tudi ne višje, kot po prejšnjih predpisih. V našem podjetju je Bil na zadnji seji delavskega sveta sprejet sklep, da plačilo nadomestila osebnega dohodka za čas bolezni za prvih 30 dni ostane isto kot doslej, spremeni se samo plačilo nadomestila za čas odsotnosti z dela zaradi nege družinskega člana od 80 na 60% na ves čas nege. Procenti nadomestila naj bi bili naslednji: navadna bolezen nega obolelega družinskega člana . . . . nesreča pri delu sedem Od sedem dni do 30 dni °/o 80 90 60 60 100 100 Ostane pa pogoj, da ima zavarovanec to pravico le tedaj, če je bil pred nastankom bolezni zaposlen najmanj 9 mesecev skupno ali s presledki v zadnjih dveh letih najmanj 48 mesecev. Ce zavarovanec nima te delovne dobe, se mu pa procent nadomestila zaradi odsotnosti z dela ponovno zmanjša: Do- sedem Od sedem navadna bolezen dni °/o 60 do 30 dni •/o TO nega obolelega druž. člana 60 60 nesreča pri delu 100 100 Od 51. dne dalje gredo nadomestila osebnega dohodka v breme sklada za zdravstveno zavarovanje. Poleg tega gredo v breme sklada za zdravstveno zavarovanje od prvega dne zadržanosti z dela nadomestilo osebnega dohodka v primerih izolacije zaradi nalezljive bolezni, nato nadomestilo zavarovancem, ki so določeni za spremljevalca bolniku, ki je poslan na zdravljenje ali zdravniški pregled v drug kraj in pa nadomestilo zaradi nosečnosti in poroda. Skupščina republiške skupnosti je razpravljala, kako naj se plačuje nadomestilo osebnega dohodka za čas nad 30 dni odsotnosti z dela in za vsa druga nadomestila osebnega dohodka, ki gredo v breme sklada za zdravstveno zavarovanje. Predlog je. predpisi s področja socialnega zavarovanja da bi se vse te dajatve zmanjšale za 10B/o, razen za porodnice in nesreče pri delu. Upoštevati morajo pogoj predhodnega zavarovanja in pa trajanje zavarovančeve zadržanosti z dela. Do sedaj so izplačevali nadomestilo za odsotnost z dela zaradi bolezni ali nesreče ne glede na pogoj predhodnega zavarovanja, po preteku 60 koledarskih dni 100-odstotno. Y kratkem bomo na jasnem, za kakšen način plačevanja se bodo odločile komunalne skupnosti. Proučujejo tudi povračilo potnih stroškov do najbližjega zdravnika oziroma specialista. Predlog je, da bi bila zavarovana oseba upravičena do tega povračila, če je razdalja do najbližjega zdravnika najmanj 15 km. Spremeni se trajanje porodniškega dopusta. V temeljnem zakonu o delovnih razmerjih je spremenjen prvi odstavek 76. člena, ki se sedaj glasi: »Za nosečnost in porod ima delavka pravico do nepretrganega porodniškega dopusta najmanj 105 dni.« Sprememba je začela veljati J. januarja 1967. Ker pa morajo imeti delovne organizacije v svojih pravilnikih določen čas trajanja porodniškega dopusta in ker je bilo do sedaj 155 koledarskih dni. je bil na zadnji seji delavskega sveta sprejet sklep, da se v pravilniku o delovnih razmerjih popravi člen. ki to določa in sicer tako, da bodo v bodoče porodnice imele 105 koledarskih dni porodniškega dopusta. Vse zavarovanke, ki so nastopile porodniški dopust do 11. februarja, imajo pravico do porodniškega dopusta 135 koledarskili dni, zavarovanke, ki so nastopile porodniški dopust po tem datumu, pa imajo pravico do nepretrganega porodniškega dopusta 105 koledarskih dni. Nadomestilo za dneve nad 105 dni ne bo šlo v breme sklada zdravstvenega zavarovanja, marveč na račun delovne organizacije. Še vedno velja določba, da mora delavka nastopiti porodniški dopust najmanj 28 dni pred porodom tako, .da delavka lahko izkoristi po porodu največ 77 dni porodniškega dopusta. Pokojninsko invalidsko zavarovanje Do sedaj so imeli zavarovanci možnost, da se po 237. členu TZPZ upokojijo pred izpolnitvijo rednih pogojev, če so izpolnje-vadi določene pogoje glede starosti in pokojninske dobe. Določba tega člena se sedaj spremeni tako, da se od 14. januarja 1967 dalje zavarovanci ne morejo upokojiti pod ugodnejšimi pogoji. Spremenila se je tudi določba, po kateri se je jemalo za odmerjanje pokojnin, priznanih v letih 1965, 1966, poprečje osebnega dohodka, doseženega v zadnjih treh letih, za upokojitve v letošnjem letu bi se maralo jemati poprečje osebnega dohodka za zadnja štiri leta pred upokojitvijo. Od 14. januarja 1967 dalje se upošteva za odmero pokojnine zaslužek za obdobje zadnjih petih let pred upokojitvijo. Zanimivo je, da se bo morala zavarovancem, ki so vložili zahtevek za starostno pokojnino med 1. in 14. januarjem 1967, odmeriti pokojnina na podlagi štiriletnega poprečja osebnih dohodkov. Med novimi določbami, ki imajo namen odvrniti upokojence od želje za prezgodnjo upokojitev, je tudi določba 35. čl. TZPZ o odmeri predčasne pokojnine. Ta določba določa, da se znižuje predčasna pokojnina za 4°/o letno. To v praksi pomeni, da se bo zavarovancu, ki bi se upokojil s 55 leti starosti in 35 leti pokojninske dobe, znižala odmerjena pokojnina za petkrat po 4%, to je 200/oi Tako bo zavarovanec dobro premislil, preden bi šel pod takimi pogoji v pokoj. Novo za invalide tretje kategorije Spremeni se določba 126. člena TZ1Z, ki vsebuje določbe o od- meri in izplačevanju nadomestila zaradi manjšega dohodka na drugem delu. Osnova za odmero nadomestila po novem je razlika med valoriziranim poprečnim osebnim dohodkom, ki ga je dosegel zavarovanec v koledarskem letu pred letom, v katerem je nastala invalidnost, in med poprečnim osebnim dohodkom, ki ga je dosegel zavarovanec v letu, v katerem je bil razporejen po nastopu inva-lidnosiii na drugo delovno mesto. Delovnim invalidom, pri katerih je nastala invalidnost kot posledica nesreče pri delu ali poklicne bolezni, gre nadomestilo zaradi manjšega osebnega dohodka v višini polnega zneska navedene razlike. Za vse druge delovne invalide pa določi višino republiška skupnost socialnega zavarovanja. Višina ne sme biti manjša od 50 “/o, pri tem je treba upoštevati dolžino pokojninske dobe, zavarovančevo starost in druge kriterije. Razlika v višini osebnega dohodka se ugotavlja enkrat letno im to po delitvi sredstev za osebne dohodke po zaključnem računu. Izplačila nadomestila po takem postopku se opravijo v naslednjem letu. V prvem letu prejemanja nadomestila se izplačuje zavarovancu akontacija. Opozorimo naj invalide II. kategorije. to je invalide, ki delajo s skrajšanim delovnim časom in dobijo za razliko ur, za katere ne delajo, dajatve iz invalidskega zavarovanja, te se ugotovi, da dela invalid daljši čas. kakor pa mu je bil določen z odločbo o priznanju nadomestila zaradi zaposlitve s skrajšanim delovnim časom, se mu ustavi izplačevanje tega nadomestila. Otroški dodatek Novost je v tem. da se bodo kot dohodki gospodinjstva v zve- zi z ugotovitvijo pravice do otroškega dodatka upoštevali vsi dohodki upravičenca do dodatka in članov njegovega gospodinjstva, torej tudi osebni dohodki, nadomestila. povračila, pokojnine in drugo. Vzroki za to spremembo so predvsem finančne narave, glede na to. da je bil v letu 1966 tudi v skladu otroškega dodatka primanjkljaj. S to uredbo bo otroški dodatek odvzet ali zmanjšan številnim sedanjim upravičencem. Višino cenzusa za uveljavitev te pravice morajo določiti republike z zakonom in to najkasneje do Iv marca. O vseh konkretnih novih določilih pa več prihodnjič. Vevška desetina po tekmovanju v Medvodah lanskega leta OBRAČUN DELA GASILSKEGA DRUŠTVA VEVČE VEVČE, MARCA — Občni zbor prostovoljnega industrijskega gasilskega društva je bil 11. 2. 1967; na zboru so člani gasilskega društva obravnavali preteklo poslovno leto. Udeležili so se ga zastopniki občinske zveze, predstavniki družbenih organizacij tovarne ter odgovorni uslužbenci podjetja. Poročilo predsednika društva tov. Trtnika je pokazalo, da je društvo delovalo v preteklem letu uspešno, vendar s težavami, pa tudi nekaj neuspehov je bilo. Društvo šteje 34 članov, pri čemer je najbolj zaskrbljujoče, da je 15 članov društva v preteklem letu odpovedalo nadaljnje sodelovanje; na novo je bilo sprejetih 5, na odsluženje vojaškega roka pa jih je tudi odšlo 5. Takšno skrčenje članstva predstavlja neuspeh, kateremu niso botrovali samo v društvu, temveč so vzroki tudi v kadrovskih ukrepih v okviru tovarne in pa premajhna Poročilo kadrovske službe za leto 1966 (Nadaljevanje s 4. str.) Za vse izobraževalne akcije so bila porabljena naslednja sred- Za redne šole 1. Štipendije dijakom in študentom ........................... 2. Internatska oskrba .... 3. Šolnina v ind. papirniški šoli Za izredne šole 4. Višja šola za org. dela . . . 5. TSŠ —- papirna izredna a) šolnina .... 8.000,00 b) dnevnice slušateljem ............... 3.920,00 6. Večerna ekonomska šola • • 7. Višja ekonomska komerc. š. 8. TSS •— elektro oddelek . . • 9. Osnovna šola za odrasle . . Seminarji v podjetju 10. Refa seminar v podjetju . . 11. Seminar iz varstva pri delu Za druge seminarje 12. Seminarji izven podjetja a) stroški seminar. 13.281,00 b) dnevnice udelež. 4.476,80 13. Ekskurzija.................. 14. Nabava knjig in časopisov . • 15. Medobčinski sklad za šolstvo Skupno iz sklada za kadre . . izobraževanje iz Izplačila za drugih virov 16. Osebni dohodki za čas na izobraževanje = iz OD .... 17. Nagrade vajencem = iz materialnih stroškov............... 18. Nagrade praktikantom = iz materialnih stroškov .... Rekapitulacija; Iz sklada za kadre Iz drugih virov . 256.100,25 112.206,79 Skupaj................ 368.307,04 Izplačila iz OD se nanašajo na OD za čas, ko so bili posamezniki na seminarjih ali v šoli. Nagrade od bruto osebnih dohodkov) in stva iz skladov za kadre (2,5 °/o drugih virov: N din N din 27.036.00 28.475,03 52.480.00 107.991,03 5.455,00 11.920,00 4.847,00 803,80 505,00 3.766,50 27.297,30 13.160,00 4.800,00 17.960,00 17.757,80 2.980,00 2.114,12 22.851,92 80.000,00 256.125,25 28.203,21 52.552,82 31.450,76 112.206,79 praktikantom pa se nanašajo v prvi vrsti na 9 naših dijakov poklicne papirniške šole, ki so bili 6 mesecev na obvezni praksi. Ti dijaki so bili vključeni v rednih izmenah in so opravljali delo kot podpora društvu in sploh požarni varnosti s strani vodilnega kadra v tovarni in to vse od mojstrov navzgor. Res je, da so odpadli le manj aktivni člani, toda 34 gasilcev za takšno tovarno ni zadostno število, če pa ne bo že v prihodnjem letu ustreznih ukrepov, se lahko zgodi, da bo število aktivnih članov še nižje. Prisotni so ugotovili, da ima društvo zelo ugodne materialne pogoje. Društvo je zaključilo poslovno leto s pozitivnim saldom vsi drugi delavci na podobnih delovnih mestih. Jože Mihelič, novi predsednik gasilskega društva 4.556 N din, vsa oprema je v uporabnem stanju, razen električne črpalke, ki za intervencijo proti požarom ni toliko pomembna, je pa koristna, kadar se pojavijo visoke vode. V lanskem letu so gasilci v sami tovarni uspešno intervenirali dvakrat in sicer pri malih kolo-drobih in v začetnem požaru pri II. papirnem stroju. Nadalje so intervenirali pri gozdnem požaru na Lazah ter ob poplavah v Zadobrovi. Skoda, ki so jo preprečili, daleč presega stroške za gasilsko opremo in druge izdatke. Društvo se je udeležilo tudi sektorskih vaj v Bizoviku, Prežganju, Šmartnem ob Savi, Zalogu, Sostrem in Zadvoru. Razen tega so dvakrat na mesec vadili v sami tovarni, ter se pripravljali za gasilska tekmovanja. Tovarniških vaj se je udeleževalo poprečno 20 članov. V razpravi o svojem delu in učinku svojih akcij člani društva niso bili zadovoljni. Res je, da so bili nastopi uspešni, toda še vedno daleč od tiste kvalitete, ki si jo žele. Ob intervencijah se ob pogorišču še vse preveč razpravlja, vaje v tovarni, ki so mišljene kot napadi na posamezne nevarne točke, niso zadostno pripravljene in pomanjkljivosti, ki nastajajo pri napadu, niso dovolj analizirane. Zlasti pa člani društva niso seznanjeni z vsemi možnimi viri za gašenje v okviru tovarne. Poudarili so, da bi morale vaje v sami tovarni biti take in tolikokrat, da jih noben požar ne bi smel presenetiti, niti povzročiti kakršnokoli oklevanje ob intervenciji. V razpravi so predlagali vrsto tehtnih predlogov, ki jih je občni zbor sprejel kot sklepe, kot npr.,: ob kadrovanju bi morala kadrovska služba vplivati na novodo-šle, da se vključijo v gasilsko društvo pa tudi dajati prednost ob sprejemu tistim, ki so že bili gasilci ali to žele. Nadalje, vodilni kader v podjetju bi moral biti pobudnik za požarnovarnostno vzgojo v okviru oddelka, za kar terega delo so odgovorni, kajti bolj kot prostovoljni gasilci so odgovorni mojstri in drugi vodilni kadri, da obvarujejo tovarno in okolico pred nesrečo. Člani društva so izvolili nov upravni odbor: Anton Kure, Peter Lajovic, Karel Lorbek, Jože Mihelič, Ivan Miklavž, Mirko Podgorelec, Gita Rešek, Mirko Škvorc, Janko Vidic. V nadzorni odbor pa: Slavko Hribar, Anton Zupančič, Adolf Žibert. Za predsednika društva je bil izvoljen dolgoletni član Jože Mihelič, ki mu je občni zbor ob tej priložnosti izrekel priznanje za 35-letno uspešno sodelovanje v društvu. Za poveljnika pa je bil izvoljen Anton Kure. Nadalje sta bila izvoljena za delegata za Anton Kure, poveljnik gasilskega društva skupščino občinske zveze Viktor Drnovšek in Ivan Miklavž. Občni zbor je vsekakor pokazal, da društvo sicer ni mnogoštevilno, da pa so člani delovni in imajo vse pogoje za uspešno delovanje še mnogo let. T. N. OBISK PRI ASCHAFFENBURGER ZELLSTOFFVVERKE AG. V laboratoriju v Medvodah dela izmenski laborant Jože Golar PRI DELU (Nadaljevanje) VEVČE, MARCA — Aschaffen-burger Zellstoffwerke AG je koncern, sestoj eč iz 6 obratov za proizvodnjo celuloze in papirja, ki so vsi v bližnji okolici Darmstadta. Obrat v Stockstadtu, predmestju Aschaffenburga, kjer smo bili študentje TH Darmstadt na ekskurziji, je postal znan posebno v zadnjih dveh letih. S svojo produktivnostjo je privedel v deficit celoten koncern, da je ta moral polovico svojih akcij prodati švedski papirniški družbi. Do tega pa je prišlo zaradi začetniških težav novega papirnega stroja, ki so ga nabavili leta 1963 pri angleški tovarni Black Claw-son. Na njem naj bi predelovali glavni del celuloze, ki jo proizvedejo v tej tovarni in sicer 4300 ton mesečno. S strojem so imeli hude težave, saj so več kot eno leto izdelovali samo izmet, dokler ga ni totalno predelala nemška tovarna Voith. Sedaj izdela stroj 45001 mesečno brezlesnega pisalnega in offset papirja. Maksimalna hitrost znaša 400 m/min in obrezane širine 5,40 m. Kljub reklamiranim 124 napakam pri stroju je tovarna Voith izkoristila priložnost, da je pri popravljanju ameriškega stroja vstavila še več svojih delov, kot je bilo potrebno. Tako je stroj dobil končno svojo obliko in pričel proizvajati kvalitetne papirje. Snov pripravljajo v 2 hydro_ pulperjih in meljejo s 4 ploščni-mi refinerji — montiranih je bilo 6 —, ki se jim bolje obnesejo za mletje celuloze listavcev ter dodatno še 5 Voith Kegel—refi-nerjev. Te so dodatno montirali za mletje celuloz« iglavcev. Dodajanje polnil in barvil je avtomatično, s pomočjo batnih črpalk. Natok je visokotlačen. Sito ne teče po register valjih, temveč drsi po lesenih letvah. Prva sesalna omara je obložena s keramičnimi letvami, druge pa s plastičnimi. Stroj ima 3 stiskalnice. Prva stiskalnica je normalna, druga ireverzibilna (klobučevina teče po zgornji strani papirnega traku, da preprečijo enostranske sledove sita na papirju), tretja pa je offset stiskalnica. Vsaka stiskalnica ima svoje dvigalo znotraj stroja. S celotno si-tovno skupino že od začetka niso imeli težav. Sušilna skupina, skozi katero napeljujejo papirni trak z vrvjo, je v popolnoma zaprti »haubi«. Na koncu druge tretjine sušilne skupine, preden gre papirni trak v vertikalno seizing stiskalnico, kateri so vodenje z vrvjo 30-krat izpremenili, vodijo papir skozi predkalander s spodnjim valjem večjega premera. Drugi trije so manjšega premera. Z njim dosežejo mnogo boljšo kvaliteto tiskovnih in offset papirjev. Po izhodu iz seizing stiskalnice, kjer papir premazujejo s škrobom, vodijo papir preko gumijastega Spiralnega valja navzgor, preko bombimega valja na kroman valj. Po izhodu iz sušilne skupine se papir po glajenju v gladilniku s 4 valji navija na tambur. Menjavanje tamburjev je avtomatično s komprimiranim zrakom. Kljub stalni kontroli papirja s kombiniranim Lippke aparatom, kontrolirajo še vsake pol ure ter na koncu vsakega tamburja. Vzorec papirja takoj spravijo v polivinil vrečko ter takoj odnesejo v laboratorij, čeprav je obratni laboratorij le nekaj metrov stran od stroja. Tu narede kontrolne poskuse papirja ter v primeru eventualnih odstopov od standardnih vrednosti te lahko tudi takoj popravijo. Tambur papirja nato pre-vijejo in vzdolžno razrežejo ter zgladijo na kalandru s 14 valji, nato pa posamezne zvitke po transportnem traku (verižni transporter z vozički) prepeljejo v sosedno dvorano. Tu papirne zvitke na enem Bruderhaus in treh Jagenberg prečnih rezalnikih razrežejo na formate, nato pa na enak način, kot pri nas papir sortirajo, štejejo in pakirajo. Vsaka prebiralka ima svojo mizo in nad njo fluorescenčno luč. Do mize ji razvažalec pripelje papir na paletah z viličarjem. Ves transport od rezalnikov pa do nakladanja na kamione tukaj poteka z viličarji na paletah raznih dimenzij, ki jim jih naročniki tudi vračajo. Dvorano prečnih rezalnikov in papirna dvorana sta klimatizirani. Zato papir že pri rezalnikih vlagajo v plastične vrečke na paletah. Po prebiranju in pakiranju v rise pa ga spet vlagajo nazaj v vrečke ter jih zgoraj zalepijo z lepilnim trakom. Tako pakirane palete nato povežejo s tračnim železom na avtomatičnem pakirnem stroju, od tu POROČILO iz iovarne celuloze Medvode MEDVODE. MARCA — Začetek letošnjega leta v maši tovarni kaže, da bo bilanca nesreč pni delu v letošnjem letu pri nas sorazmerno slaba. V januarju smo imeli 2 nesreči pri delu, v februarju pa kar štiri. Od tega je bila tretja nesreča s težjimi posledicami (poškodbe, zdravljenje), šesta nesreča pa se je — na srečo — končala brez hujših posledic, bila pa je dokaj nenavadna. Prvi ponesrečenec zaradi nesreče pri delu v letošnjem letu je bil AZIZ SUBASIC, pomočnik pri izžemalnem stroju. Ponesrečil se je 15. I. 19617, ko je v nedeljo delal v II. izmeni. Pri odlaganju navijalnega vitla mu je stisnilo prst. Dne 23. I. 1967 se je ob 10,50 ponesreči! ANTON KURNIK, na- pa palete odpeljejo v skladišče. Papir odvažajo do kupcev s kamioni, na katere nakladajo palete z viličarji. Vsi delovni prostori so zelo prostorni, zaenkrat celo preveč, kar pa jim bo ob planiranem povečanju proizvodnje z novim strojem kar prav prišlo. Zanimivo pa je, da se resno ukvarjajo z mislijo kupiti enak stroj pri isti firmi Black Clawson, ki jim je napravil toliko izgube, ker so verjetno prišli do zaključka, da le ni bil samo stroj kriv temu polomu. ing. J. Hribar kladalec lesa. Nakladal je les iz skladovnice na prikolico, pri tem pa mu je kos lesa zaradi polede-nelosti poškodovali stopalo desne noge. Poškodba, ki je nastala kot posledica dela. oziroma zaključka dela. je nastala dne 9. II. 1967. Poškodoval se je AVGUST OKRŠLAR, sekalec žamanja. Imenovani je delal v II. izmeni. Vzrok za to nesrečo ni znan. ker ni bilo navzočih, pa tudi poškodovanec trdi. da nič ne ve. Obstajata sicer dve možnosti nastanka, vendar bistvo je v tem. da je poškodovani električno izključil mali sekirostroj. potem pa je iz nedokazanega vzroka dospel s stopalom desne noge med klinaste jermene in jerme-nico. Zanimivo pri tem je to, da je del usnja od čevljev z jekleno kapico najden celo na sklopki med elektromotorjem in jerme-nico. Avgust Okršlar je imel poškodovano desno nogo med kole- nom in gležnjem ter palec iste noge. Morda je samo slučaj, da se je Avgust Okršlar v treh zaporednih mesecih trikrat pri delu poškodoval? RIFET PASIC, razkladalec surovin, si je dne dO. II. 4967 oh 12. uri poškodoval palec ata nogi. Ta dan je delal pri cepljenju lesa na cepilnem st ro/ju. Poškodba je nastala, ker mu je kos lesa spod-bilo izpod stroja in ker pri tem delu ni uporabil predpisane in ustrezne zaščitne obutve. FRANC OVEN, ključavničar kovinske delavnice, je dne 10. 11. 1967 delal na popravilu dvigala za prevoz lesa v silos. Pri tem pa mu je v levo oko padel delček izgorkov ter mu povzročil dražljaje dn bolečme. Z vagonske cisterne je padel VUKASIN LUTOVAC, pomočnik v belilnici, dne 17. II. 4967, ko je sodeloval pri pretoku kemikalij. Pri tem pa si je opazno poškodoval desno uho. Tudi v tem pri-•meru. tli bilo ostalih navzočih, ter je zato težko ugotoviti dejanski potek te nesreče. Pri nekaterih primerih prej naštetih nesreč se lahko šteje kot eden izmed vzrokov neuporaba osebnih zaščitnih sredstev. To dokazujejo tudi lažje oblike .zastrupitev s klorom med delavci vzdrževalnih delavnic in sortaci-je. Pri tem pa lahko kot poseb-nost omenim pomanjkanje odgovornosti pri obveščanju o nastali nevarnosti, kljub temu, da je že delno urejen interni alarmni sistem. Med ponesrečenimi so v glavnem samo mlajši delavci, čeprav ne brez prakse in usposobljenosti. Na koncu bi želel omeniti zdravniške preglede v obratni ambulanti. Ti pregledi so vsekakor potrebni in koristni. Zaradi raznih govoric navajam člene v zakonodaji, ki predpisujejo, da sc pregledi opravijo, ter odgovornost gospodarske organizacije. če se ta določila ne izvajajo: Uradni list SFRJ št. 48/47; temeljni zakon o varstvu pri delu, člen 49 (3), člen 69, republiški zakon o varstvu pni delu, člen 5. Poleg tega pa se je vsak član kolektiva po pravilniku o varstvu pri delu naše tovarnic dolžan podvreči enkrat letno zdravniškemu pregledu. Izjemna so posebna določila za delavce v živilski stroki in delavce, ki delajo v posebnih pogojih delovnega okoliša. V.B. POROČILO iz Papirnice Količevo KOLIČEVO, MARCA - V mesecu januarju in februarju se je v podjetju pri delu ponesrečilo 5 delavcev. Vse poškodbe, razen ene, so bile lažje. V primerjavi s prejšnjimi leti se po vsej verjetnosti število poškodb ne bo bistveno spremenilo v letošnjem letu. Pri delu so se poškodovali: j Delavec na transportu Franc Krnic je hotel sam naložiti balo papirnih odpadkov na vilice viličarja. Pri premikanju precej težke bale ga je vščipnilo v rami in je moral po zdravniško pomoč. V letošnjem letu je bila to prva nepotrebna poškodba pri delu. Visoko kvalificirani mizar Slavko Klopčič je v mizarski delavnici na tračni žagi prežagal desko na potrebno širino. Tik pred končanjem dela mu je naenkrat spodletela desna roka v smeri potiskanja proti listu žage. S pesfjo je zadel v list žage tako. da si je močno poškodoval tri prste. Do poškodbe je prišlo izato, ker je bila zaščita nekoliko premalo prilagojena debelini lesa. Brusilec lesovine Anton Žavbi dela občasno pri previjanju zvitkov kartona. Pri tem delu delavci uporabljajo navijalu! drog tudi za razdvajanje zvitkov. Pri razdvajanju zvitka od zvitka je navijalni drog udaril ob tla in pri tem poškodoval Žavbiju kazalec leve roke. Vajenec Jože Breznik je po navodilih pomočnika žagal na strojni kovinski žagi kos železa. Po končanem delu je ustavil stroj. Ni počakal, da se stroj popolnoma ustavi, temveč je z roko prijel za ogrodje ravno tam. kjer se hod žage konča. Na tem mestu je le nekaj milimetrov prostora in zato mu je stisnilo mezinec in prstanec leve roke. Delavka v dodelavi kartona Marija Rožič si je poškodovala roko pri odpiranju okna. Imenovana trdi. da ji je roka zdrsnila s kljuke in pri tem je udarila po steklu. Zaradi udarca se je steklo zlomilo ter se je pri tem vrezala na podlakt desne roke tako močno. da je morala po zdravniško pomoč. Doslej še nismo zabeležili take poškodbe in verjetno je bila vmes neka nepravilnost. , Iz meseca v mesec beležimo poškodbe pri dolu in med njimi tudi take. ki so nastale iz neprevidnosti in nepazljivosti. Zavedati se moramo, da za poškodbe, trajajoče do 30 dni, plačuje podjetje iz sklada za osebne dohodke. Vsak delavec na delovnem mestu si mora organizirati delo tako, da ga bo opravil čim bolje in čim varneje. Delajmo varno! Služba za varnost pri delu Dopisujte v NAŠE DELO VEVČE, MARCA — DS je sprejel popravek plana izobraževanja za leto 1967. Predvidena sredstva v višini 2,5 °/o od bruto osebnega dohodka, ki gredo v fond za strokovno izobraževanje v letu 1967, bodo predvidoma znašala 474.500,00 N din. Od 2,5 °/o bomo v prvem polletju odvajali 0,8 »/o medobčinskemu skladu za strokovno šolstvo, v drugem polletju pa, ko bo način financiranja strokovnega' šolstva zakonsko rešen, bo prispevek v isti višini pripadal izobraževalni skupnosti papirniške stroke. Tako bomo od celotnega zneska iz fonda za izobraževanje dajali približno 151.840,00 N din strokovnemu šolstvu, za potrebe izobraževanja v podjetju pa bo ostalo 1,7 0/o ozi-ma 322.660 N din. Inspiriran s sliko in cigareto naš pleskarski mojster Vinko Okršlar v Medvodah pripravlja ustrezne opozorilne, prepovedne in obratovalne napise NESREČE Smučarji na Vevčah VIII. REPUBLIŠKO PRVENSTVO GOZDARJEV. LOVCEV IN LESNO-INDUSTRIJCEV V VELESLALOMU IN TEKIH PRI CELJSKI KOCI — 20. IN 21. I. 196? INŠE KAJ Markošek, Fani Vidergar, Franc Rajar, Nace Zajec in Janez Vidergar. Tečajniki so v času od 31. I. do 6. II. 196? prebivali v domu pod Golico. Pod strokovnim vodstvom trenerjev SK Golovec pa so se smučali pri samem domu pod Golico ali pa ob žičnici na Španovem in Črnem vrhu. Da bi zvedel kaj več o tem tečaju. sem nekatere udeležence tečaja intervjuval. Odgovarja tovarišica Mimi Markošek. še nekaterim članom našega kolektiva. >Tovariš Vengust, zanima me, kaj mislite o postavitvi planinske vrstne hišice, kje naj bi stala in ali so finančne možnosti, da bi jo lahko zgradili?« »Vsekakor sem navdušen za planinski dom — vrstno hišico, vendar moram priznati, da glede finančne plati ne kaže najbolj rožnato. Lokacijo za vrstno hišico bomo dobili že letos spomladi, in to na Veliki planini. Seveda. »Naši« na snegu VEVČE, MARCA — Letošnja smučarska sezona je bila v našem kolektivu, posebno za aktivne smučarje, precej živahna. Osmo republiško prvenstvo, na katerem so se pomerili gozdarji, lovci in lesno-industrijci, je bilo pri Celjski koči. Prireditelj prvenstva je bil D1T — Celje in lahko govorimo o zelo dobri organizaciji. saj je nastopilo samo v veleslalomu za moške 13? tekmovalcev. Od tega jih je 22 zaradi padcev odstopilo, eden pa je bil diskvalificiran. Proga je bila dolga 700 m, imela je 20 vratič in 300 m višinske razlike. Tega tekmovanja sta se poleg bivših državnih reprezentantov v alpski kombinaciji udeležila tudi ing. Peter Lakota in ing. Andrej Klinar. Z1 Vevč so se udeležili tekmovanja samo trije tekmovalci, kar je zaradi finančnih okolnosti sklenil sindikat tovarne. Nekaj najboljših rezultatov: 1. ing. Peter Lakota, GG Bled 0 : 40,2 2. ing. Andrej Klinar, GG Bled 0 : 42,1 5. Franc Plesec, GG Slovenj Gradec 0 : 44,4 5. Tine Mulej, LZ Kranj 0 : 43,1 6-7. Alojz Fortin, GG Slovenj-gradec 0 : 45j6 9. Franc Primožič, GG Kranj 0 : 45,9 14. Andrej Pirkmaier, Papirnica Vevče 0 : 46,7 15-16. ing. Peter Logar, DIT Tolmin 0 : 46,8 18. Janez Štefe, LZ Kranj 0 : 47,1 20. ing. Drago Gornik, Sloveni, jailes MB 0 : 47.5 71. Marjan Pavšič, Papirnica Vevče 0 : 56,8 109. Andrej Zapušek, Papirnica Vevče 1 : 10,8 Sodelovalo je 28 ekip iz cele Slovenije. Ekipni prvak je GG Bled. Papirnica Vevče je ekipno zasedla 17. mesto. II. občinsko sindikalno prvenstvo Mosie-Polje v Kranjski gori Občinska zveza za telesno kulturo je organizirala 11. občinsko sindikalno prvenstvo 18. 11. 1967 in sicer v veleslalomu za prehodni pokal. Tekmovali so člani stari nad 35 let, članice in mladinci na 600 m dolgi progi z 28 vratci in člani na lOOOm dolgi progi s % vratci in 250 m višinske razlike. V zelo slabih vremenskih pogojih je bilo tekmovanje težavno, saj je tekmovalce spremljala na progi megla in pravi snežni me-tež. Organizacija je bila zelo dobra. Na teh tekmovanjih je bila najbolj zastopana tovarna SATURNUS, saj je imela preko 20 tekmovalcev in tekmovalk. Naša tovarna je imela prijavljenih 7 tekmovalcev in tekmovalk, žal pa niso vsi startali. Nekateri se sploh niso javili na start in v bodoče ne bodo več zastopali naš kolektiv. Upravičeno odsoten je bil edino Andrej Zapušek, ki si je tik pred startom poškodoval nogo. Rezultati starejših članov: 1. Albin Vengust, Papirnica Vevče 0 : 54,9 2. Marguč, Saturnus 0 : 58,2 3. Jarc, Saturnus 1 : 00,7 Člani: 1. Andrej Pirkmajer, Papirnica Vevče 1 : 12,8 2. Radelj, Saturnus 1 : 18,7 3. Poljanec, Saturnus 1 : 20,4 4. Marjan Pavšič, Papirnica Vevče 1 : 20,6 14. Štros Janez, Papirnica Vevče 1 : 40,0 Tekmovalca Albin Vengust in Andrej Pirkmajer ponovno branita prehodni pokal občanskega prvaka. Ekipno je zmagal Saturnus, Papirnica Vevče pa nima ekipnega mesta, ker niso tekmovali mladinci in članice. Člani našega kolektiva na smučeh Smučarski klub Golovec iz Mošt je s pomočjo Občinske zveze za telesno kulturo priredil med semestralnimi počitnicami smučarski tečaj na Španovem vrhu tudi za člane našega kolektiva. Tečaja so se udeležili ing. Zoran Pirc, Janez Preski, Mimi »Kako si se počutila na Španovem vrhu?« »Odlično.« »Ali si še želiš takih tečajev?« »Še, in to vsako leto.« »Ali si želiš, da bi imela naša tovarna planinsko hišico in kje?« »Seveda si jo želim, in to v Kranjski gori.« »Ali naj ustanovimo v naši tovarni smučarski klub?« »To hi bilo pohvalno.« Odgovarja tovariš Nace Zajec. Kako si se počutil na Španovem vrhu?« »Presenečen sem nad dobro organizacijo in odličnim počutjem.« »Ali si še želiš takih tečajev?« »Vsekakor! Predlagam, da bi bil naslednje leto ta tečaj že v januarju.« »Ali si želiš, da bi imela naša tovarna planinsko hišico in kje?« »Tako velik kolektiv kot je naš ima večni problem, kam naj gredo na zimski dopust, mi ni jasno, da naša tovarna take vrstne hišice še nima. Posebno, če primerjamo druge kolektive z manjšim bruto produktom, ki že imajo take vrstne hišice. Vrstna hišica naj bo na takem kraju, kjer so urejene cestne komunikacije in na takem mestu, da bi bila dostopna tudi tistim članom kolektiva, ki nimajo lastnih prevoznih sredstev. Čeprav se do sedaj nisem ukvarjal z zimsko rekreacijo, saj sem letos prvič na tečaju, si takih tečajev še želim. Nad samim tečajem in zimskim oddihom sem bil zelo navdušen in če bodo tako dobro organizirani, jih bom vsako leto obiskoval.« »Ali naj ustanovimo v naši tovarni smučarski klub?« »Pri ustanovitvi kluba, ki naj bi imel rekreativni značaj, sem pripravljen sodelovati in sem zanj zelo navdušen. Namen kluba naj bi bil naučiti smučati vse ljubitelje belega športa, ki takšne rekreacije do danes niso imeli in tudi možnosti za njo ne. Poleg tega imamo nekaj dobrih smučarjev, ki bi nas častno zastopali na tekmovanjih in pomagali novincem »na noge«. Sredstva, ki bi bila dodeljena za to, bi bila namenjena izključno članom našega kolektiva.« Ko že toliko govorimo o belem športu in da bi zvedel za še več mnenj, sem postavil vprašanja če sami ne bomo pričeli delati z lopato in krampom, še dolgo ne bomo imeli planinskega doma — glede na trenutne razmere, ko veliko sredstev vlagamo in jih še bomo v premazni stroj. Tudi sam sem pripravljen delati. Ce skopljemo temelje, smo naredili veliko, vendar še ne vsega. Prepričan pa sem, da se bo potem tudi v tovarni našel kakšen dinar v ta namen.« »Ali naj ustanovimo v naši tovarni smučarski klub?« »Sem za ustanovitev smučarskega kluba, vendar v okviru športnega društva »Slavija«. Pravilno je, da bomo dobili na Vevčah nov plavalni in pozneje pokriti bazen. Strinjam se tudi z mnenjem, da bo na Vevčah atletska steza, okoli pravokotnika, na katerem bodo igrali nogomet. Kar se pa tiče načrtnega dela zimske rekreacije, je pa zelo pohvalna zamisel, odvisno pa je od nas vseh, kako uspešno bomo delali.« Na vprašanja odgovarja predsednik mladinske organizacije tovarniškega komiteja ZMS tovarišica Gabrijela Irman: »Ali si želite, da bi imela maša tovarna planinsko vrstno hišico in kje?« »Moja osebna želja je, da bi imela naša tovarna tako vrstno hišico. O tem vprašanju smo že razpravljali na mladinskem sestanku in moram povedati, da je bila mladina za to zelo navdušena. Seveda bi bil dom dobrodošel prav tako v letnem času. Sem mnenja, da imamo veliko lepih planinskih krajev, zlasti pa je Velika planina zelo primerna za lokacijo. Prepričana sem, da bo tudi naša mladina pomagala pri gradnji doma.« »Ali naj ustanovimo v naši tovarni smučarski klub?« »Za ustanovitev kluba sem navdušena, vendar naj ne bo le tekmovalnega značaja, ampak tudi rekreativnega, kar je za mladino, posebno pa za starejše člane kolektiva, potrebnejše.« Na vprašanja odgovarja tovariš Ivo Avbelj — predsednik DS. »Tovariš Avbelj, kaj misliš o postavitvi planinske vrstne hišice in kje naj bi jo postavili?« »Postavitev planinske^ vrstne hišice, menim, je nujno, če hočemo nuditi članom kolektiva zimsko in letno rekreacijo v plani- nah. Na ta način bi bolje rešili tudi planiranje in izrabo zimskih in letnih dopustov.« »Kaj misliš o ustanovitvi internega smučarskega kluba?« »Če bi imel ta klub rekreacijski namen in bi hkrati usposabljal smučarje, je zamisel idealna. Ustanovitev takšnega kluba pa bi bila v ozki povezavi z gradnjo planinske vrstne hišice.« Na vprašanja odgovarja tovariš Tone Levec — sušilec na IV. papirnem stroju. »Kaj misliš o postavitvi planinske vrstne hišice in kje naj bi jo postavili?« »S postavitvijo koče se strinjam in bi taka koča pri nas v tovarni združila vse planince v nekakšno društvo. Moja želja je, da bi ta koča stala nekje pod Grintavcem, blizu Češke koče. Tu ostane sneg preko celega poletja in je čudovita spomladanska in letna smuka. Žalostno pa je, da pri tako močnem kolektivu, kot je naš, take vrstne hišice še nimamo, v primerjavi z ostalimi kolektivi v občini. Kolektivi lahko na ta način nudijo svojim članom tudi zimsko rekreacijo v planinah. Zakaj ne bi šli tudi mi po njihovih stopinjah? Verjetno finančno pomoč ne bi bilo tako težko dobiti, saj za športno življenje na Vevčah vlagamo precejšnja finančna sredstva, od katerih razen letnega bazena člani kolektiva ne vidijo in nimajo ničesar.« »Kaj misliš o ustanovitvi internega smučarskega kluba?« »Ce bi ustanovili smučarski klub, naj bi se ta povezal s planinci, ki jih je veliko v tovarni in ki životarijo vsak po svoje. Tako bi s skupnimi močmi dali pobudo, da bi tudi pri nas v tovarni zaživel zimski šport in pla-ninarstvo.« Anketa je pokazala, da imajo člani našega kolektiva veliko želja. Želje pa so skoraj pri vseh iste. Poskusimo biti pametni, ker se nam bo to obrestovalo, in mudimo članom kolektiva takšno rekreacijo, ki si jo sami želijo. Dajmo jim tisto, za kar delajo in se trudijo in prepričan sem, da bo to obrodilo sadove, ki jih bomo lahko vsi v kolektivu uživali. P. A. Namizni ienis KOLIČEVO, MARCA — Namiznoteniška sekcija Papirnice Količevo je povabila v goste NTK Jesenice. Jeseničani so se rade volje odzvali in prišli na Količevo z ekipo, ki je aktivno nastopala za ta klub pred 5 leti. Tako sta se srečali dve enakovredni ekipi po znanju in po letih. Domačini so po hudi borbi zmagali s 5 :3. Nastopili pa so v naslednji postavi: Stane Skok, Dušan Kosmina, Vide Vavpetič. Posamezni rezultati tekme: Skok : Ličof 1 : 2 (2il : 19, 1.7 : 21, 13 : 21), Kosmina : Stana 2 : 0 (24 : 22, 21 : 19), Vavpetič : Vidmar 2 : 1 (14 : 21, 21 : 18, 21 : 19), Skok : Stana 2 : 1 (12 : 21, 21 : 17, 21 : 19), Vavpetič : Ličof 2 : 1 (21 : 19, 23 : 21), Kosmina : Vidmar 0 : 2 (18 : 21, 15 : 21), Vavpetič : Stana 0 : 2 (12 : 21, 13: 21), Skok : Vidmar 2 : 4 (20 : 22, 21 : 6, 21 : 12). Po končan] tekmi, ko smo se pogovarjali z igralci Jesenic, so nam povedali, da so pred pričetkom tekme nekoliko podcenjevali igralce Količevega. Po tekmi pa so bili presenečeni nad kvaliteto namiznega tenisa na Količevem. Dogovorili so se že za povratni dvoboj, ki bo na Jesenicah v prvi polovici aprila. ' ' .. -•••-? --m-. ..--g- -r. w !S=. 'irr Tudi zimska rekreacija je ugodna in koristna, posebno še, če jo lahko izvajamo v tako primernem in lepem predelu kot je neposredna okolica Bohinja, na primer na Voglu, od koder so tudi priloženi posnetki ej Za predsednika sindikalne podružnice tovarne v Medvodah je bil letos izvoljen Franc Kopač, vodja montažne skupine. Želimo mu čim več uspeha pri opravljanju dolžnosti, ki mu jo je zaupal kolektiv tovarne Zahvala Ob prerani izgubi svojega moža se zahvaljujem vsem sodelavkam, sodelavcem in sindikalni podružnici, ki so mi stali ob strani v teh težkih dneh. Zahvaljujem se jim za njihovo nesebično, materialno in moralno pomoč. Ivanka Kozmus z otrokom Zahvala Zahvaljujem se vsem sodelavcem, kakor tudi upravi podjetja za izredno prijetno slovo ob odhodu v pokoj, prav tako pa tudi za darilo in ostala priznanja. Leopoldina Zupančič Novice s kegljišč KOLIČEVO, MARCA — Pričelo se je prvenstvo v borbenih igrah druge skupine za leto 1967. Ekipa Papirnice je do sedaj odigrala že tri tekme in to proti KK Tehnika, KK Ljubljana-trans-port in KK Lek. Vse tekme je odločila v svojo korist in to z dokaj veliko razliko v kegljih. Prvo tekmo so papirničarji odigrali na kegljišču v jaršah proti Tehniki 14. II. 1967. Rezultat tekme se je glasil 718:576 podrtim kegljem, torej z razliko ,142 kegljev. Najboljši pri domači ekipi so bili Jože Poljanšek. Andrej Vavpetič in Tone Volčini. V drugi tekmi, ki je bila na kegljišču Ilirije v Ljubljani, so Količani dosegli odličen rezultat 807 podrtih kegljev. Tokrat je bila nasprotnik Papirnice Količevo ekipa Ljubljana transport. Končni rezultat tekme 807 : 589 podrtim kegljem v korist Papirnice, torej razlika 218 kegljev. Dragoslavu v spomin VEVČE, MARCA — Nedaleč od tovarne se je prejšnji mesec zgodila težka prometna nesreča, katere žrtev je bil Dragoslav Jovanovič, paznik pri situ II. papirnega stroja. V začetku leta 1965 je prišel v tovarno in se zaposlil kot nanosilec. Zaradi marljivosti in prizadevnosti je začel delati pri papirnem stroju. Na svojem delovnem mestu je bil zanesljiv in prijeten delovni tovariš. Iz skromnih začetkov si je razmeroma hitro ustanovil prijetno družinico in kot skrbni oče, družno s svojo ženo, skrbel za svoji hčerkici, stari eno in pet let. Prav tako kot družina, ga bo pogrešala tudi delovna enota, ne samo kot delavca, ampak tudi kot človeka, ki je bil vsak trenutek pripravljen vsakemu stati ob strani. Najboljši v ekipi Papirnice: Vanči Majhenič (podrl je 101 kegelj). Sonc in Andrej Vavpetič. V tretji tekmi med Lekom in Papirnico, ki je bila odigrana na kegljišču v Jaršah, pa so domačini, Količani, dosegli enega svojih slabih rezultatov in to 668 podrtih kegljev. Tudi nasprotnik se ni proslavil, saj so kegljači Leka podrli še manj, samo 551 kegljev. Na tej tekmi s tako skromnim rezultatom so bili pri ekipi Papirnice najboljši Ivo Sonc, Anton Volčini in Andrej Vavpetič. Prve tekme so za nami in že lahko vidimo, kakšne so možnosti ekipe Papirnice Količevo v nadaljevanju tekmovanja. Če bo na nadaljnjih tekmah toliko discipline, borbenosti in takega vzdušja, kot doslej, potem uspehi ne bodo izostali. Priporočamo pa kegljačem, da se udeležujejo rednih treningov, ki so vsak torek, četrtek in soboto na kegljišču v Jaršah od 16. ure dalje. V letošnjem tekmovalnem letu je tudi KK Papirnica Količevo prijavila svoje ekipe za tekmovanje v malii ligi 6 X 100 lučajev mešano. To tekmovanje je organizirano na željo tistih klubov, ki se niso plasirali ali pa nimajo sredstev za višja tekmovanja. V tej ligi tekmujejo: Slavija Vevče. Litostroj, Izolir-ka, Ilirija, Partizan Jarše, Tehnika, Saturnus, Ljudska pravica, Lokomotiva, Papirnica Količevo in še dve ženski ekipi: Gradis in Ljubljana-Center. Ekipa Papirnice Količevo je že odigrala prvo tekmo in to proti KK Slavija Vevče na kegljišču Slovana. Zimagali so Količani z rezultatom 2263 proti 2205 podrtim kegljem. Za ekipo Papirnice so nastopili: Petkovič Božo . . podrtih kegljev . . 573 Volčini Tone . . • . . 378 Vavpetič Andrej . . 384 Poljanšek Jože . . . . 389 Sonc Ivo .... . . 384 Majhenič Fric . . . . 353 Pri Vevčanih pa je bil najboljši Pintar z zelo dobrim rezultatom 428 podrtimi keglji. Kegljačem Papirnice Količevo čestitamo k doseženim uspehom, obenem pa želimo, da bi še vnaprej tako dobro, če ne še bolje, podirali — keglje. • Zelo dobri slovenski kegljači so zbrani v klubu »Brest« iz Cerknice. Ce se bodo šlii kdaj naši kegljači pomeriti z njimi, naj izkoristijo priložnost in obiščejo Križno jamo v Loški dolini. (Na sliki je vrisana nova pot skozi dvorano »ponvic«, ki jo bodo letos zgradili v Križni jami.) Družina počitniške zveze papirnice Vevče VEVČE, MARCA — Počitniška zveza Slovenije je zaživela v Papirnici Vevče leta 1961. Po ustanovitvi te organizacije se je mladina aktivno vključevala v to dejavnost. Od ustanovitve pa do danes je narastlo število članov, saj je namen organizacije nuditi mlademu človeku rekreacijo v prostem času. Počitniška zveza, kot organizacija turistične dejavnosti nam nudi velike ugodnosti: usluge raznih počitniških domov in objektov, vožnjo z' avtobusi in vlaki. Posebno glede vožnje so velike ugodnosti, saj imamo člani počitniške zveze 75 % popusta po vsej Jugoslaviji. Tudi vevška tovarniška mladina se zelo zanima za to dejavnost. Pričakujemo, da bo v letošnjem letu že obstoječa organizacija še bolj napredovala in sprejela v svoje vrste čim več novih članov. Zaželeni so tudi mladinci s terena Vevč. V novi odbor so bili izvoljeni: za predsednika Ignac Lampe, za sekretarja Stane Močnik in za blagajnika Tatjana Habič. Od novega odbora pričakujemo, da bo nam mladim v letu 1967 nudil čim več ugodnosti za rekreacijo. Želimo pa tudi, da bi bili mladinska organizacija in počitniška zveza v tesni povezavi in da bi napredovali s skupnimi močmi. C. Z. Naši mladinci na tečaju Počitniške zveze na Srednjem vrhu KADROVSKA SLUŽBA POROČA IZ OBRATA VEVČE Prišli v mesecu februarju 1967: Franc Subelj, tesar II. Lado Čebular, II. pomočnik pri PS Franci Košir, obratni laborant Zlatko Toni, II. pomočnik Hasan Purič, II. pomočnik Anton Jerman, ključavničar IV. Janez Jezovšek, II. pomočnik Jože Balkovec, II. pomočnik Albert Krašovec, pomožni laborant Odšli v mesecu februarju 1967: Alojz Garbajs, žagar lesa, upokojen Marija Pogačnik, pregledovalka papirja, upokojena Marija Zupančič, prebiralka-števka, upokojena Rodili so se: Alojzu Ostrežu, hči Lojzka Antoniji Stare, hči Dragica Branku Ocvirku, hči Janja Antonu in Mariji Mulh, sin Robi Amaliji Grabec, hči Irena Dragoljubu Vasiliču, sin Slavko Mariji Ježek, hči Mateja Čestitamo! V mesecu februarjLi je vložilo prošnjo za sprejem v delovno razmerje 24 prosilcev z naslednjo šolsko izobrazbo: srednja šolska izobrazba — 3 prosilci poklicna šola — 9 prosilcev popolna osnovna šola — 4 prosilci nepopolna osnovna šola — 8 prosilcev IZ OBRATA MEDVODE V februarju se je zaposlil: Blažimir Stevanovič, II. pomočnik pri izžemalnem stroju. V februarju so odšli: Andrej Bohinc, invalidsko upokojen Alojz Plešec, invalidsko upokojen Anton Ceglar, na lastno željo Jože Zavašnik, samovoljno prenehal delati IZ TOVARNE KOLIČEVO V mesecu februarju 1967 so se zaposlili: Slavko Belak, kovinostrugar, Janez Zibert, pazilec sita, Jože Marolt, pazilec sita, Franc Štrukelj, pazilec sita, Franc Kunaver, pazilec sita, Štefan Rožič, pazilec sita, Jože Semprimožnik, pazilec sita, Jakob Rožič, pazilec sita, Ivan Korošec, pazilec sita, Jakob Zanoškar, strojni ključavničar, Janez Majhenič, OTK proizvodnja, Stamenko Petkičič, delavec na dvorišču. V mesecu februarju 1967 so odšli iz podjetja: Alojz Novak, invalidsko upokojen, Marija Brezovšek, invalidsko upokojena. Poroke: Pavla Bajec se je poročila z Francem Bartolom. Istvan Terek se je poročil z Zoro Stanojevič. Srečo Vidergar se je poročil z Angelo Gaberšek. ^ ... Čestitamo! Rojstva: Antonu Cerarju se je rodila hčerka Mihelca. ^ . Čestitamo! mi DELO Glasilo delovnih kolektivov Združenih papirnic Ljubljana in Papirnice Količevo. — Izdajata delavska sveta omenjenih tovarn. — Izhaja vsak mesec. — Odgovorni urednik Stane Robida. — Uredniški odbor: Ivan Bogovič, Janez Gašperin, Milan Korošec, Jože Lejko, Ljubo Milič, Tone Novak in Stane Skok. — Uredil Danilo Domanjko (Delavska enotnost). — Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča« v Ljubljani