QJQ/Q/Q707Q7q7Q7Q/Q70JQJ(J * Kneippova slatina kava? V stotisočernih družinah in v mnogih javnih zavodih kot primes k bobovi kavi, katere ukus napravi mileji in pri-jetneji.Mnogi najodličneji zdravniki priporočajo Kathreiner-Kneippovo sladno kavo kot najbolje nadomestilo za bobovo kavo posebno za otroke, bolne in slabotne. Ker Kathreiner-Kneippova sladna kava pospešuje tek, je lahko prebavljiva in ima tudi mil ter prijeten ukus, prikupi se kmalu vsakemu. Poskusi naj se Kathreinerjeva sladna kava nskaterikrat kot primes ali sama in ne bo se je več opustilo! Pristna le ? zavojih, Mor je na strani naslitan! SST Dobi se povsod. Svari S 6 Pred ničvrednimi v*- ponaredbami! s & I m j - so 88 ljudje, kateri Kathreiner Kneipp-ovo sladno fcdal.dj kavo ne rabijo, akoravno je ista tako prijetna in zdrava kavina pijača? Zato, ker še vsi ne vedo, katere velike prednosti ima Kathreinerjeva kava od bobove kave, ki skoz en ekstrakt iz rastline bobove kave pridobi le duh in okus bobove kave, ne pa njene zdravju škodljive lastnosti. Združuje toraj na dober način koristne lastnosti domačega sladnega preparata z preljubljenem ukusom bobove kave. Res je, da bo Kathreiner Kneipp-ova sladna kava v prid zdravju od milijonov ljudi in v stotisoč družinah vsaki dan použita, želeti pa bi bilo v korist vseh, da bi ta res družinska kava vsled njenih dobrih lastnosti, povsod in zlasti v vsaki družini se nahajala. Kathreiner Kneipp-ova sladna kava služi sploh za primes k bobovi kavi, katere okus slajša in za uživanje mileje napravi. Dela kavi bolj ukusno barvo in odstrani znane zdravju škodljive lastnosti bobove kave popolnoma. Priporoča se z eno tretjino Kathreiner-ove kave in dve tretjine bobove kave začeti in polagamo na polovico vsake kave iti. Neprecenljiva lastnost Kathreiner Kneipp-ove kave obstoji pa v tem, da se v kratkem času tudi popolnoma sama lahko pije, kar prav dobro tekne. Kjer se bobova kava popolnoma použiti prepove, je ta najboljše nadomestilo in bo ženskam, slabotnim in bolnim osebam kot lahko prebavljiva, kridelujoča in krepčujoča pijača priporočena. Po zdravniških izrekih naj se rastujoči mladini, posebno mladim dekletom, nobeno drugo kavo uživati ne da. Skozi upeljavo Kathreiner Kneipp-ove sladne kave, bo tudi v najmanjši družini veliko prihranjeno. En poskus zadostuje, da se ista stalno upelje. Kathreiner Kneipp-ova kava se ne sme nikoli odprta prodajati! Prava j«-samo v znanih belih izvirnih zavojih z podobo žiipnika Kneippa kot varstveno znamko in z imenom »Kathreiner«. Posojilnica v Celju v lastni hiši ..Narodni dom". Ta, leta 1881. z neomejeno zavezo ustanovljen zavod, šteje nad 3700 zadružnikov, kateri imajo vplačanih deležev nad 44.000 gld. ter ima dva milijona goldinarjev hranilnih vlog in nad 134.000 gld. rezervnega zaklada. Hranilne vloge obrestuje po 4\V/o ter plačuje rentni davek sama. Posojila pa se dajo na osebni kredit po 6 in na goli hipotekami kredit po 5 »/a odstotkov. Uradni dan je vsak torek in petek dopoldne. * Južno-štajerska hranilnica v Celju,,Narodni dom' za katero jamčijo okraji: Sevnica, Gornji-grad, Šoštanj, Vransko in Šmarje pri Jelšah za popolno varnost vlog in za njihovo po pravilih določeno obrestovanje do neomejene visokosti, ima sedaj čez jeden milijon in sedemstotisoč goldinarjev hranilnih vlog. Hranilnica posluje s strankami vsak torek in petek dopoldne, za druga opravila pa je uradnica odprta vsaki dan ob navadnih urah. Hranilne vloge obrestuje po 4°/0 in pripisuje obresti poluletno h kapitalu, ter plačuje novi rentni davek hranilnica sama in ga ne odtegne vlagateljem, tako, da dobe isti popolnoma 4 °/0 obresti. Izposojuje pa na zemljiško varnost proti 5 odstotkov. lekarja PICCOLI-ja v Ljubljani dvornega založnika it j. svetosti papeža, Preskušena od slavnih profesorjev in zdravnikov jo priporočajo isti kot želodec okrepčujoče, slast oživljajoče, prebavljanje ter odpretje pospešujoče sredstvo. Se dobi skoraj v vseh lekarnah. Fošilja+ev- proti povzetju. —g- Najvišje priznanje Nje c. in kr. visokosti prevzvišene gospe cesaričine vdove nadvojvodinje Štefanije. Vsled najvišjega dovoljenja imenovane v Stefanijine kapljice 1 stekleničica 20 kr. Za Zobe Ako se dene nekaj kapljic na bombažu v votli zob, prejenjajo bolečine. Vnanja naročila proti povzetju. Gornji grad. .+ + + + Ilustrovani 2.1.335' 3. 3. Leto 1900 je navadno leto ter ima 365 dnij, med temi je 67 nedelj in praznikov. Letni vladar je Merkur. Med vsemi planeti je Merkur najbližji solncu; njegova srednja oddaljenost od solnca znaša približno dve petini polu-mera naše zemlje, vendar se more njega oddaljenost od solnca znižati na 46 kilometrov, ter obratno zopet narasti na 69 milijonov kilometrov. Svoj tek krog solnca izvrši Merkur v 88. dneh; v istem času se zasuče tudi jedenkrat okolu svoje osi. Njega premer je kakih 4800 kilometrov; velikost mu je le 30. del velikosti zemlje. Ker se nahaja vedno v obližju solnca, ga je le težko opaziti ter se vidi s prostim očesom le v mraku blizu obzorja; vidi se potem kakor svitla zvezda z bliščečo belo svetlobo. Ako se ga opaža z daljnogledom, tedaj se vidi, da spreminja svojo svetlobo kakor luna. Godovinska števila za leto igoo. Gregorijanski koledar. Zlato število..... 1 Epakta ali lunino kazalo XXIX Solnčni krog- • • • • 5 Rimsko število .... 13 Nedeljska črka .... G Letni značaj ali god. št. 25 Julijanski koledar. Zlato število..........1 Rimsko število .... 13 Epakta ali lunino kazalo XI Nedeljska črka .... BA Solnčni krog..........5 Letni značaj ali god. št. Letni časi. Pomlad se začne 21. sušca ob 2. uri 44 minut zjutraj. Poletje se začne 21. rožnika ob 10. uri 45 minut zvečer. Jesen se začne 23. kimovca ob 1. uri 25 minut zvečer. Zima se začne 22. grudna ob 7. uri 47 minut zjutraj. Mrkovi. (Čas je računan po srednjem dunajskem času.) Leta 1900 mrkne solnce dvakrat in luna enkrat. Pri nas se bode videl le prvi solnčni mrk. 1. Popolni solnčni mrk bode dne 28. vel. travna. Začetek mrka sploh ob 1. uri 18 minut popoldne. Začetek popolnega mrka ob 2. uri 20 minut popoldne. Konec popolnega mrka ob 5. uri 39 minut popoldne. Konec mrka sploh ob 6. uri 41 minut zvečer. Videl se bode ta mrk v Severni in Srednji Ameriki, po severni polovici Atlantskega oceana in na obmejnem delu severnega Ledenega morja, v severno-zahodni Afriki, v Evropi in v zahodni Aziji. 2. Delni lunini mrk dne 13. rožnika. Začetek mrka ob 4. uri 29 minut zjutraj, sreda mrka ob 4. uri 33 minut zjutraj, konec mrka ob 4. uri 36 minut zjutraj. Velikost temine po merilu luninega premera = 0 061. Ta prav nevažni mrk se bode videl na zahodu Evrope, na večjem zahodnem delu Afrike, na Atlantskem oceanu, v Ameriki z izjemo severo-zahoda, po južno-zahodnem delu Velikega oceana in po krajih južnega tečaja. 3. Obročasti solnčni mrk dne 22. listopada. Začetek mrka sploh ob 5. uri 25 minut zjutraj. Začetek obročastega mrka ob 6. uri 30 minut zjutraj, konec obročastega mrka ob 10. uri 21 minut zjutraj, konec mrka sploh ob 11. uri 25 minut dopoldne. Ta mrk se bode videl po južni polovici Afrike, na Indijskem Oceanu, v Avstraliji in na Sundskih otocih. Letni značaj. Leto 1900. je splošno bolj suho in mrzlo kot gorko, zatorej redko rodovitno. Spomlad. Sušeč je proti koncu gorak, mali traven do 25. suh, potem mrzel, veliki traven je začetkom pust in mrzel. Poletje ima precej veliko dežja, kateri pa zemljo vendar dobro ne okrepi. Jesen. Prvi del ima veliko dežja in zgodnjo slano, v drugi polovici vinotoka pa nastane suho vreme, katero traje do začetka adventa. Zima. Po lepi jeseni pride začetkom grudna na enkrat zima, nastane mrzlo ter sneži do svečana, potem nastane vreme nekoliko bolje, od sredi svečana do 4. sušca je prav mrzlo, potem traja viharna burja do konca sušca. Prosinec je do 15 mrzel, potem sledi bolj toplo vreme s snegom in dežjem. — Svečan je začetkom meglen, 9. nastane hud mraz, 14. je gorko z dežjem, potem velik dež. Konec je oster in vetrovno s snegom. — Sušeč je začetkom do 22. večinoma mrzel, 22. pade gorak dež, 26. se zjasni in postane lepo gorko, konečno je zopet mraz. — Mali traven je mrzel in suh do 15., od 25. do konca gorak. — Veliki traven je do 6. lep, potem je vetroven in pust, od 8. do 18. je gorko. Od 25. do 29. lep gorak dež. —- Rožnik je začetkom lep, pozneje deževen do 23., potem lep do konca. — Mali srpan je iz prva vroč, 5. začne deževati in dežuje do 21., za tem lep gorak do konca. — Veliki srpan se začne s hudo vročino, potem dežuje do 19., potem nestalno vreme do konca. — Kini o v e c je do 4. lep, potem nevihte, za tem zopet lepo vreme do 20., 30. deževno. — Vinotok začne z dežjem, proti 15. postane lep in gorak, na to do 24. dež, potem zopet lepo, od 29. do konca megleno, mrzlo. — Listopad je začetkom lep, potem vetrovno in deževno, za tem zopet lepo do 16., izvzemši da je včasih megleno, 17. megleno in mrzlo do 28., nadalje do konca dež. — Gruden je začetkom lep, nato mrzel do 20., potem do 29. meglen, sneg, proti koncu zelo mrzel. Premakljivi prazniki. Po Gregorijanskem koledarji. Ime Jezus........ Septuagesima...... Pepelnica........ Marija Devica sedem žalostij Velika noč....... 14. prosinca. 11. prosinca. 28. svečana. 6 malega travna. 1 5. malega travna. Križevo (prošnji dnevi). • • . .21., 22. in 23. velikega travna. Vnebohod........ ......24. velikega travna. Binkošti......... ...... 3. rožnika. Sv. Trojica....... ......10. rožnika. Sv. Rešnje Telo..... ......14. rožnika. Srce Jezusovo ...... ......22. rožnika. Angeljska nedelja . . . . ...... 2. kimovca. Ime Marijino...... ...... 9. kimovca. Roženvenska nedelja ■ • • ...... 7. vinotoka. Posvečenje cerkvi . . . . ......21. vinotoka. 1. adventna nedelja • • • • ...... 2. grudna. Po Julijanskem koledarji. Triodium..............30. prosinca. Septuagesima............ 6. svečana. Pepelnica..............23. svečana. Velika noč............. 9. malega travna. Vnebohod..............18. velikega travna. Binkošti...............28. velikega travna. 1. adventna nedelja.......... 3. grudna. Od božiča do pepelnice je 65 dnij ali 9 tednov in 2 dneva. Predpust traja 52 dnij ali 7 tednov in 3 dni. Po razglašenji Gospodovem je 5 nedelj, po binkoštih 25, po sv. Trojici 24, predpustnih nedelj pa 8. Post se začne 28. svečana, konča pa 14. malega travna. Postna doba je 46 dnij. Kvaterni posti: 22. svečana, 24. vel. travna, 20. kimovca, 20. grudna. Državni prepovedani časi. Javni plesi in bali so prepovedani zadnje tri dni velikega tedna, v dan presv. Rešnjega Telesa, 24. in 25. grudna, o veliki noči in o binkoštih. — Druge javne veselice, n. pr. koncerti in slične muzikalne priredbe, razstave i. t. d. so prepovedane zadnje tri dni velikega tedna in 24. grudna. — Igre v gledališčih so prepovedane zadnje tri dni velikega tedna, v dan presv. Resnega Telesa in 24. grudna. Na velikonočno in binkoštno nedeljo in 25. grudna smejo se gledališke igre predstavljati le v dobrodelne namene in z dovoljenjen dotične politične oblasti. Dvorni prepovedani časi, kedar so c. kr. dvorna gledališča zaprta. Dne 3. velikega travna (na večer pred smrtnim dnevom Nj. Velič. pokojne cesarice Marije Ane). Dne 28. rožnika (na večer pred smrtnim dnevom Nj. Velič. cesarja Ferdinanda I.). Dne 10. kimovca (radi smrtnega dneva Nj. Velič. pokojne cesarice Elizabete). — Vsled posebnih zadržkov prelože se lahko ti dnevi po najvišjem odloku. Deželni patroni, katere časte v različnih deželah avstro-ogerske monarhije. Egidij (1. kimovca), Koroško. — Ciril in Metod (5. malega srpana), Moravsko. — Elija (20. malega srpana), Hrvatsko. — Florijan (4. velikega travna), Gornjeavstrijsko. —-Jurij (24. malega travna), Kranjsko. — Hedviga (15. vinotoka), Šlesko. — Janez Krstnik (24. rožnika), Slavonija. — Janez Nepomuk (16. vel. travna), Češko. —Jožef (19. sušca), Koroško, Kranjsko, Primorsko, Štajersko in Tirolsko. — Ladislav (2 7. rožnika), Sedmograško. — Leopold (15. listopada), Dolnjeavstrijsko. — Mihael (29. kimovca), Galicija. — Rok (16. velikega srpana), Hrvatsko. — Rupert (24. kimovca), Solnograško. — Spiridion (14. grudna), Dalmacija. — Stani si a v (7. velikega travna), Galicija. — Štefan, kralj (20. velikega srpana), Ogersko. — Virgilij (26. rožnika), Tirolsko (Tridentinska škofija). — Venceslav (28. kimovca), Češko. — Just (2. listopada), Trst in okolica. Sodnijski prazniki. Vse nedeljo in zapovedani prazniki. Od božiča do sv. treh kraljev. Od cvetne nedelje do velikonočnega ponedeljka, na Kri-ževo in v osmini sv. Rešnega Telesa. Vremenski ključ, s katerim vsakdo lahko izve vreme za vse leto naprej, ako le ve, kdaj se luna izpremeni, to je: ob kateri uri nastopi prvi krajec ), ščip ®, zadnji krajec ([ in mlaj Ta ključ je sestavil slavni zvezdogled J. VV. H e r s c h e 1 in dunajska kmetijska družba ga je leta 1839. spoznala za najzanesljivejšega. Pomeni pa, kadar se luna izpremeni: Ob uri Poleti Pozimi Ob uri Poleti Pozimi od 12. pol. do 2. popol. veliko dežja sneg in dež od 12. do 2. po noči lepo mrzlo, če ni jugozapad. od 2. do 4. popoldne izpre-membno lepo in prijetno od 2. do 4. zjutraj mrzlo z dežjem sneg in vihar od 4. do 6. popoldne lepo lepo od 4. do 6. zjutraj dež sneg in vihar od 6. do 10 zvečer lepo pri sev. ali zapadu, dež pri jugu ali jugozap. dež in sneg pri jugu ah jugozapadu od 6. do 10. dopoldne izpre-raerabno dež pri seve-rozapadu sneg pri izhodniku od 10. do 12. po noči lepo lepo od 10. do 12. opoldne veliko dežja mrzlo in mrzel veter Opomba. Vse leto se razdeli na dva dela, t. j. na leto in zimo, za leto velja čas od dne 15. malega travna do 16. vinotoka, ostali čas pa velja za zimo. — Da se more na ta ključ bolj zanašati, nego na druge koledarje, prepričali so se učenjaki po večletnih opazovanjih. Koledar 1. mesec. Prosinec ali januar. 31 dnij. Dan Katoliška imena Nebesna znamenja 1 2 3 4 5 6 Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota Novo leto. Obrezovanje Gospodovo. Osmina sv. Štefana; Makarij, opat. Genovefa, dev.; Anter, papež. Tit, škof; Izabela, kraljica. Telesfor, p. muč.; Simeon, stolpn. Sv. 3 kralji. Razgl. Gospodovo. © Mlaj 1. ob 2. uri 57 m. pop. Sneg, viharno in mrzlo. . teden. Ko je bil Jezus 12 let star. Luk. 2. » 7 8 9 10 11 12 13 Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota i. po razgl. Gosp. Valentin; Rajmund, maš. Severin, opat.; Erhard, škof. Julijan in Bazilisa, mučenca. Pavel, puščavnik; Agaton, papež. Higin, pap., muč ; Pavlin, škof. Ernest; Reinhold. Hilarij, škof. Prvi krajec 8. ob 6. uri 45 m. zj. Sneg, mctež, vetrovno in mrzlo. ® Ščip 15. ob 8. uri 13 m. zvečer 2. teden. O ženitnini v Kani Galilejski. Jan. 2. Nekaj dnij vlažno. 14 15 16 17 18 19 20 Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 2. po razglašenji Gosp. Ime Jezusovo. Maver, opat; Izidor, duhovnik. Marcel, ,p. m.; Honorat, škof. Anton, pušč.; Sulpicij, škof. Sv. Petra stol; Priska, mučenica. Kanut, kralj; Agricij, škof. Fabijan in Boštjan, mučenca. S Zadnji krajec 24. ob 12. uri 58 m. ponoči. Viharno in večkrat metež. © 3. teden. Jezus ozdravi Gobovega. Mat. 8. Mlaj 31. ob 2. uri 28 m. zjutraj. Megleno, sneg, viharno in mrzlo. Dolgost dneva: od 8 ur 22 m. do 9 ur 23 minut. Dan narase za 1 uro 1 min. Solnce' stopi v znamenje vodnarja dne 20. ob 12. uri 31 m. pop. 21 22 23 24 25 26 27 Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 3. po razgl. Gosp. Neža, devica, muč. Vincencij in Anastazij, mučenca. Zaroka M. D.; Rajmund. Timotej, škof; Babila, muč. Spreobrnitev Pavla, apostola. Polikarp, škof; Pavla, vdova. Janez Zlatoust, cerkv. učenik. 4. teden. 0 čolnu Gospodovem. Mat. 8. 28 29 30 31 Nedelja Pondelj. Torek Sreda 4. po razglašenji Gosp. Julijan, škof. Frančišek, Salerij, škof. Martina; Janez muč., škof. Peter Nol., sp.; Marcela, vdova. Knauerjev stoletni koledar prerokuje: Prosinec potem sledi bolj toplo vreme s snegom in dežjem. je do 15. mrzel, Prosinec. J J-L O '/ i/ tA/ieuivL l j Mak, tt- (^ tnlu, ........._..................... ................ &(-MJ-o^i i n ^ 'Jl i v ^sd-iuj-h'/ 1 .............Ur^MOt*:. ji^Mj.^ V \flc- l t^biic t 101) c C- ^ o IccjiU^ ti JIa^JČU Z .............n-O X.Co Vcio 1..........1JL .........mkAVU......................................................................6 O V (Mil %t> -jUAf Ki/ O (JL io* M ■a 2. p K, h " i XM a^c nio-io JOA-U.C J-V 4 k, M UK U% ■pil/ltl, p-JC^J 1 JlMJ. 3 t±. 10 11 tn-tc pU fdt, [j {/ruum.1 v*- Hi WUlo! J X Jf-e^J., -1 -tloAC 1 J^.LuAA 1 t 1 1...... C u Jo 10 M 6. mesec. Rožnik ali junij. 30 dnij. Dan Katoliška imena Nebesna znamenja 1 2 Petek Sobota Gracijana, muč. Erazem, škof; Gvido, škof. > Prvi krajec 5. ob 8. uri 4 m. zjutraj. Lepo vreme, več-trat malo hladno, vetrovno. ® Sčip 13. ob 4. uri 44 min. zjutraj. Nevidni delni lunini mrk. Večinoma suho in gorko. S Zadnji krajec 20. ob 2. uri 3 min. zjutraj. Deloma deževno, gorki dnevi. © Mlaj 27. ob 2. uri 33 min. zjutraj. Vročina, večkrat nevihta, potem zopet lepo. Dolgost dneva: od 15 ur 45 minut do 16 ur 0 min. Dan narase do 22. za 16 minut, potem se skrči za 1 minuto. Solnce stopi v znamenje raka 11. ob 10. uri 45 minut zvečer. 22. teden. Jezus govori o sv. Duhu in ljubezni. Jan. 14. 3 4 5 6 7 8 9 Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota Binkošti. Prihod sv. Duha. Klotilda. Binkoštni pondeljek. Kvirin, škof. Bonifacij (Dobromil), škof. f Kvatre. Norbert, Bertrand, škofa. Robert, opat; Lukrecija. f Kvatre. Medard, Maksim, škofa, f Kvatre. Jezusovo srce ; Adolf. 23. teden. Meni je dana vsa oblast. Mat. 28. 10 11 12 13 14 15 16 Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota i. pobink. Sy. Trojica. Marjeta. Barnaba, apostol. Janez Fak., spoznovalec. Anton Padovanski, spoznovalec. Sv. Rešnje Telo. Janez; Bazilij. Vid, Modest in tovariši. Franc Regij, spozn.; Beno, škof. 24. teden. Prilika o veliki ženitnini. Luk. 14. 17 18 19 20 21 22 23 Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 2. pobink. Adolf, škof; Lavra. Gervazij in Protazij, m. Julijana F. Silverij, p.; Florentina. Alojzij (Vekoslav), spoznovalec. Srce Jezusovo; Pavlin, škof; Ahacij, muč. Eberhard, škof; Cenon, škof. 25. teden. Prilika o zgubljeni ovci. Luk. 15. 24 25 26 27 28 29 30 Nedelja Pondejj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 3. pobink. Janez Krstnik (rojstvo). Prosper, škof. Virgilij; Janez in Pavel, m.; Rudolf. Hema, vdova; Vladislav. f Leon II., papež; Irenej, spozn. Peter in Pavel, apostola. Spomin Pavla, apostola; Emilijana. Knauerjev stoletni koledar prerokuje: Rožnik je začetkom lep, pozneje deževen do 23., potem lep do konca. Rožnik. J M. J P d-t-e^ru............................. n&LArtv u M J S. 7^5 'VK-.......... .....J M LjJ. T-Č-Ct, - 'Si le A H (L- Id, 11 U 7 .....10 1 tZ ■JlttsOAsVV ntojcvu-cc 1', * i loU 13 °£ oLeM V- lAll.. (f. 1 ' • - / v 0 ' ' o '.-ctl Uri-fe Jr&ln J. C. /A .......1.1..... z... lf o1 'Uosu^iOA.......i7 rf / ' / (P '/^A^ ^ Hs .................. U........-l ej^- e^ua^u..................... U^JU.visis jt/. 'fasO-^l'vu........... 0 0 Čm*' lit- ^t Ju^U^ 8.0..... zo u 10 u M 7. mesec. Mali srpan ali julij. 31 dnij. Dan Katoliška imena 26. teden. O velikem ribjem vlaku. Luk. 5. 28. teden. Jezus nasiti 4000 mož. Mark. 8. Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 6. pobink. Henrik; Vladimir, kralj. Škapulirska Mar. D. Kar. Aleš, sp.; Marcelina, devica. Miroslav (Friderik); Arnold. Vincencij Pavlanski, sp.; Avrelija. Elija, prerok. Danijel, prerok; Julija, dev. muč. 29. teden. O lažnjivih prerokih. Mat. 7. 22 Nedelja 23 Pondelj. 24 Torek 25 Sreda 26 Četrtek 27 Petek 28 Sobota 30. teden. 29 Nedelja 30 Pondelj. 31 Torek 7. pobink. Marija Magdalena. Liborij, škof; Apolinar, škof. Kristina, d. m.; Roman, m. Jakob, apostol; Krištof, m. Ana, mati Marije Device. Pantaleon, muč.; Natalija, muč. Inocencij; Viktor (Zmagoslav). Nebesna znamenja 1 Nedelja 4. pobink. Teobald, puščavnik. 2 Pondelj. Obiskovanje Marije Device. 3 Torek Helijodor, škof; Bertram, škof. 4 Sreda Urh, škof; Berta, devica. 5 Četrtek Filomena. 6 Petek Izajija, prerok; Goar, spoznovalec. 7 Sobota Ciril in Metod, škofa; Vilibald, škof. 27. teden. O farizejski pravičnosti. Mat. 5. 8 Nedelja 5. pobink. Kilian, škof. 9 Pondelj. Anatolija, dev. 10 Torek Amalija, devica; Felicita s 7 s. 11 Sreda Pij I., papež; Veronika. 12 Četrtek Mohor in Fortunat, m. 13 Petek Anaklet; Evgenij; Margareta. 14 Sobota Bonaventura, škof uč.; Just, muč. O krivičnem hišniku. Luk. 16. 8. pobink. Marta, devica; Olaf. Abdon in Semen, mučenca. Ignacij Loj. (Ognjeslav). Prvi krajec 5. ob 1. uri 19 minut zjutraj. Gorko, soparno in vroče. Ščip 12. ob 2. uri 27 minut zvečer. Deževno, potem zelo gorko. <5 Zadnji krajec 19. ob 6. uri 37 min. zjutraj. Večinoma jasni dnevi, nevihte. Mlaj 26. ob 2. uri 48 minut zvečer. Večkratni nalivi, potem lepo in gorko. Dolgost dneva: od 15 ur 59 min. do 15 ur 3 min. Dan se skrajša za 56 minut. Solnce stopi v znamenje leva 23. ob 9. uri 41 m. dopoldne. Knauerjev stoletni koledar prerokuje: Mali srpan je iz prva vroč, 5. začne deževati in dežuje do 21., zatem lep gorak do konca. Mali srpan. 8 mesec. Veliki srpan ali avgust. 31 dnij. Dan Katoliška imena Nebesna znamenja 1 2 3 4 Sreda Četrtek Petek Sobota Vezi Petra, apostola. Porcijunkula. Alfonz Lig., spozn. Najdba sv. Štefana; Lidija, vdova. Dominik, spozn.; Agabij, škof. » Prvi krajec 3. ob 5. uri 51 minut 31. teden. Jezus se joka nad Jeruzalemom. Luk. 19. popoldne. Zelo vetrovno, 5 6 7 8 9 10 11 Nedelja Pondeij. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 9. pobink. Marija Dev. snež. Gospodov spremin na gori. Kajetan, sp.; Donat, škof. Cirijak, Larg in Smaragd. Roman, mučenec; Domicijan, škof. Lavrencij, muč.; Hugon, škof. Suzana, devica muč.; Tiburcij, m. večkrat precej vroče, nevihte. @ Ščip 10. ob 10. uri 35 minut zvečer. Večkrat dež in nevihte, vendar tudi prijetni dnevi. 32. teden. 0 farizeju in čolnarju. Luk. 18. 12 13 14 15 16 17 18 Nedelja Pondeij. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 10. pobink. Klara, dev.; Hilarija. Hipolit in Kasijan, mučenca. Evzebij, sp.; Anastazija. Vel. gosp. Vnebovz. Marije Device. Rok, spoznovalec; Hijacint, duh. Betram; Benedikta, op. Helena, kraljica; Agapit, mučenec. Zadnji krajec 17. ob 12. uri 52 min. po noči. Večkrat nevihte z viharjem in nalivi. 33. teden. Jezus ozdravi gluhonemega. Mark. 7. © Mlaj 25. ob 4. uri 58 minut zjutraj. Nestalno vreme, večinoma jasno in hladne noči. Dolgost dneva: od 15 ur 1 min. do 13 ur 26 min. Dan se skrajša za 1 uro 35 min. Solnce stopi v znamenje device 23. ob 4. uri 25 m. zvečer. 19 20 21 22 23 24 25 Nedelja Pondeij. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 11. pobink. Ludovik Tol.; Elafij. Bernard, opat; Štefan, kralj. Ivana Frančiška; Adolf. Joahim, oče Mar. Dev.; Timotej. Filip Ben., spozn.; Bogovoljka. Jernej, apostol; Ptolomej, škof. Ludovik (Ljudevit), kr.; Patricija, dev. 34. teden. 0 usmiljenem Samaritanu. Luk. 10. '26 27 28 29 30 31 Nedelja Pondeij. Torek Sreda Četrtek Petek 12. pobink. Cefirin; Samuel. Srce Marijino. Avguštin, škof; Adelinda. Obgl. Jan. K.; Ang. varhov. Roza Limanska, dev.; Hermet, m. Rajmund, spozn.; Izabela, devica. Knauerjev stoletni koledar prerokuje: Veliki srpan se začne s hudo vročino, potem dežuje do 19., zatem nestalno vreme do konca. Veliki srpan. fc X- J2 m.4L m ' c i 1.10... X 10.0... th-CaJe....../caliMiu. t VvA l-td.cltli^OL' 'k a. ULcjL^I 9 /c{i4yiv hi^jJt,^ w.40As............................... a vr i* ji-e csd I/' t> ^ ......................................... 1 fl-^Ul/ . .......................................... i. ' .......£ ..............i.....ik.i (' >: it.......• . .' ........JU......d&C&l&M ^■■■kAJ/ia^iU.......iOmit (1 -i-n v /, rtosJ ILC.i&.L 4-c / tAJUA L ' vi ..Ar.. S li: Uu^L-i ■ < ii,n4 /V i/ZVi^V^^ 31 Narodna krstna imena. Boživoj, 9. vinotoka, 20. grudna. Boleslav, 27. velikega srpana. Bogovoljka, 23. velikega srpana. Božo, -a. Bogoslav, 27. m. trav., 1. rožnika. Beloslav, -a, 19. prosinca. Bogdan, -a, 19. rožnika, 7. listop. Borivoj, 24. velikega srpana. Borislav, -a, 14. listopada. Božena, 16. malega travna. Bretislav, 14. svečana. Boris. Bogoslava, 8. malega srpana. Boženi, 8. malega srpana. Branislav, -a, 3. malega srpana. Bogo vlad, 1. malega srpana. Blagoje, Blagojila, 12. prosinca. Bogošin, 13. prosinca. Branimir, 29. prosinca, 30. grudna. Bojka, 9. sušca. Božana, 12. sušca. Branivoj, 29. sušca. Božislava, 16. malega travna. Bojslav, 31. velikega travna. Bratoslav, 26. malega srpana. Bojan, 2. velikega srpana. Bolemir, 11. velikega srpana. Blagoslav, 21. kimovca. Bunoslav, 6. vinotoka. Budvoj, 14. vinotoka. Branko, 17. vinotoka. Blagota, 24. vinotoka. Braslav, 11. listopada. Boživoj, 20. grudna. Blažena, 31. grudna. Božan. Bratrica. Budislav, 8. velikega travna. Budimir, 17. sušca. Budislava, 23. velikega travna. Ciril in Metod, 7. malega srpana. Cvetoslav, 4. velikega travna. Celimir, 22. kimovca. Cvenija, 1. listopada. Česlav, 16. malega srpana. Čestimir, 9. prosinca. Častimir, 28. kimovca. Cudislava, 2. vinotoka. Dobroslav, 10. prosinca. Dobroslava, 19. grudna. Darinka, 6. prosinca. Dobi omir. Dušan, 27. malega srpana. Danica, 5. sušca. Dragomir, 13. velikega travna. Dragomira. Divna, 31. prosinca. Daša, 6. svečana. Držislav, 30. malega srpana. Domogoj, 4. velikega srpana. Deša, 17. prosinca. Dušana, 26. prosinca. Daroslav, 3. svečana. Drenka, 7. svečana. Deda, 12. svečana. Dobrava, 16. svečana. Dragovan, 20. svečana. Danimir, 9. sušca. Dragoje, 10. sušca. Desimir, 14. sušca. Dražislav, 23. sušca. Draža, 29. sušca. Dušica, 4. m. trav., 11. rožnika. Desirad, 5. velikega travna. Dragovit, 6. velikega travna. Dušoje, 17. velikega travna. Daslav, 24. velikega travna. Dragica, 26. velikega travna. Darosava, 27. velikega travna. Dostava, 10. rožnika. Draguška, 12. rožnika. Dragija, 23. rožnika. Domogoj, 6. malega srpana. Darislav, 8. malega srpana. Draganj, 13. malega srpana. Dedomir, 1. velikega srpana. Dobrovit, 6. velikega srpana. Dragorad, 25. velikega srpana. Dragonika, 7. vinotoka. Dragosta, 8. vinotoka. Dragislav, 12. vinotoka. Drživoj, 16. vinotoka. Duševlad, 23. vinotoka. Draguš, 23. listopada. Dedovit. Dobrej. Dobrica. Dobročica. Dobrogoj. Dobrost. Domoslav. Dražun. Dikoslava, 22. prosinca. Dragislav, 20. malega travna. Dana, 29. velikega travna. Deva 1. rožnika. Dika, 4. rožnika. Granislava. Gorazd. Grozdava, 5. prosinca. Grimislava, 21. prosinca. Gorislava, 29. prosinca. Godimir, 14. malega travna. Gorinka, 17. malega travna. Gradislava, 18. malega travna. Gojslava, 30. rožnika. Gorka, 1. malega srpana. Gorislav, 13. listopada. Gradislav, 19. listopada. Goroslav, 27. listopada. Gojmir, 2. malega travna. Gradimir, 29. vinotoka. Jaromira, 15. velikega travna. Jaromir, 28. velikega travna. Jadviga, 17. vinotoka. Jelva. Jaromila. Joko, -a, 21. velikega srpana. Jaroslav, -a, 27. malega travna. Jegor. Jekica, 30. kimovca. Jelisava, 19. listopada. Jelina, 21. velikega travna. Jelenica, 31. malega travna. Kazimir, -a, 4. sušca. Krajislav. Krilan, -a. Krunoslava, 11. prosinca. Kanimir. Krešimir, 28. vinotoka, 28. svečana. Kosava. Kosava, 7. sušca. Krasoje, 10. malega travna. Kajimir, 13. malega travna. Kosenka, 19. malega travna. Krasulja, 25. velikega travna. Krajslav, 29. velikega travna. Kazimir, 8. listopada. Krasa. Krašan. Krgo. Kolomir, 25. listopada. Ljubivoje. Libor. Ljubomir, -a, 12. malega travna. Ljudmila, 16. kimovca. Ladislav (Vladislav), 27. rožnika. Lukomira, 26 v. srp., 28. rožnika. Libuša. Ljuboslava, 15. svečana. Ljubislava, 16. sušca. Ljubosav, 21. malega travna. Lerka, 11. velikega travna. Lelja, 18. malega srpana. Ljubačica, 4 velikega srpana. Libišna, 9. velikega srpana. Ljubidrag, 27. velikega srpana. Ljutomir, 30. velikega srpana. Ljubivoj, 26. kimovca. Ljubna, 6. vinotoka. Ljubomil, 1. listopada. Ljubava, 17. listopada. Ljuboila, 25. listopada. Ljuba. Ljutica. Mila, 28. vinotoka. Mališa, 24. vinotoka. Miljeva, 2. kimovca. Milogaj, 28. velikega srpana. Milvana, 15. velikega srpana. Milan, 22. velikega travna. Miloslava, 18. svečana. Miladin. Miljutin, 6. rožnika. Milislav. Milovan, 3. kimovca. Milojica. Mara, Mira (Marija). Mileva, 2. prosinca. Milislava, 24. prosinca. Milena, 2. sušca. Miloš, 22. rožnika. Milojka, 23. sušca. Milosava, 2. malega travna. Milija, 9. malega travna. Milotina, 12. malega travna. Milorad, 23. velikega travna. Milica, 30. velikega travna. Milava, 20. rožnika. Natalija, 27. vel. srpana, 1. grudna. Nada, Nadina (Naduša), 3. rožnika. Nikosava, 9. prosinca. Nevinka, 10. prosinca. Neda, 14. prosinca. Neradin, 6. malega travna. Negojica, 13. malega travna. Negomir, 21. velikega travna. Nosimir, 25. velikega travna. Netko, 19. rožnika. Niko, 25. velikega srpana. Nedeljka, 5. kimovca. Nišava, 6. kimovca. Nenada, 8. kimovca. Nadislav, 9. vinotoka. Negoslava, 11. vinotoka. Neša, 2. listopada. Nevenka, 13. listopada. Nedaš. Negoj. Negomir. Olga, 21. malega srpana. Ostrovoj, 19. vinotoka. Ostrivoj, 22. velikega srpana. Oliva, 18. listopada. Ostoj, 19. svečana. Prokop, 4. malega srpana. Pravomila, 13. malega travna. Pravoslava, 25. velikega srpana. Preslava, 14. vinotoka. Pribislava. Pribislav, 8. svečana. Pravoslav, 26. svečana. Prvinica, 9. velikega travna. Predivoj, 19. velikega travna. Prvan, 17. kimovca. Pribimir, 1. vinotoka. Petna, 3. vinotoka. Predislav, 20. vinotoka. Pero. Rada. Rastko. Radivoj, 7. malega travna. Radislav (Radoslav), 24. rožnika. Radomir, 23. rožnika, 5. sušca. Ratislav, 17. prosinca, 6. listopada. Ratimir, 24. malega srpana. Ratibor, 9. velikega srpana. Radim, 23 malega travna. Radosav, 15. prosinca. Rada, 11. malega travna. Rusa, 24. malega tiavna. Raduna, 27. malega travna. Radovan, 1. rožnika. Radosava, 3. rožnika. Rusmir, 11. rožnika, 9. listopada. Radoš, 19. malega srpana. Roslava, 27. velikega srpana. Radonica, 6. kimovca. Rajna, 14. kimovca. Radobulj, 20. kimovca. Radomira, 27. kimovca. Raša, 20. vinotoka. Radejka, 26. listopada Radonja. Radoš. Ruša. Svetopolk, 23. velikega srpana. Stanislav, škof, 7. velikega travna. Sava, 5 grudna. Slaviea, 28. malega travna. Stanimir. Strahomer. Svetoslav. Samo. Slavomir, 13. prosinca. Stražimir, 2. grudna. Slavoja, 27. prosinea. Stanislava, 20. svečana. Svedorad, 7. sušca. Stana, 10. sušca. Svetovid, 13. sušca. Stanimir, 27. sušca. Srdana, 27. sušca Srčonica, 10. malega travna. Slaviša, 18. malega travna. Sekana, 26. malega travna. Skorosava, 4. velikega travna Stojmir, 12. velikega travna. Svetolik, 14. velikega travna. Smiljava, 17. velikega travna. Stojan, 10. malega srpana. Slobodin, 14. malega srpana. Svetomir, 28. malega srpana. Strašimir, 3. velikega srpana. Stanova, 28. velikega srpana. Slavan, 11. kimovca. Sodimir, 16. kimovca. Sokolica, 18. kimovca. Smiljka, 19. kimovca. Slavna, 23. kimovca. Sadivoj, 24. kimovca. Stojslava, 26. kimovca. Stojdrag, 8. vinotoka. Stremil, 10. vinotoka. Sibislav, 13. vinotoka. Stojslav, 21. vinotoka. Slavovit, 30. vinotoka. Stojsava, 31. vinotoka. Stislav, 7. listopada. Sebislav, 9. listopada. Smislan, 14. listopada. Satovit, 17. listopada. Stojova, 5. grudna. Smijau, 16. grudna. Stojslava, 17. grudna. Sebegoj. Slava. Sobeslav. Stagoj. Stamir. Stanigoj Stojan. Svetogoj. Svetoslav. Svojslav. Srečko, lb. velikega travna. Tugomir, 25. m. travna, 26. m. trav. Tješimir, 11. velikega travna. Tvrdislav, 14. prosinca. Tihoslava, 20. prosinca. Tešimir, 2. sušca. Tešivoj, 16. malega travna. Tihomil, 11. velikega travna. Tolimir, 8. kimovca. Taša, 25. kimovca. Trnjiva, 15. vinotoka. Travica, 18. vinotoka. Tihomir, 2. grudna. Tomislav, 21. grudna. Tihica. Tunica. Vojteh, 23. malega travna. Vaclav, 28. kimovca. Vid, -a, 15. rožnika. Vera, (Veruša), 4. listopada. Vlasta, 23. grudna. Vladimir, 9. prosinca, 15. m. srpana. Velimir. Vlatko. Vidoslava. Vitko. Vitomir. Vlastimila. Vojsava, 3. svečana. Vanda. Vclebit, 28. rožnika. Vratoslava, 5. vinotoka. Vojslava. Vsevlad, 26. prosinca. Vojmil, 10. svečana. Vrativoj, 13. svečana. Vladoj, 27. svečana. Velislav, 15. sušca. Vlada, 20. sušca. Viljenica, 8. malega travna. Vitislav, 11. malega travna, Vojslava, 23. malega travna. Vladaja, 23. malega travna. Vojka, 1. velikega travna. Vlatovit, 2. velikega travna. Vitoslava, 19. velikega travna. Vukašin, 27. velikega travna. Velimir, 2. rožnika. Vrativoj, 3. rožnika. Vidoslav, 15. rožnika Volkosava, 19. rožnika. Volkatin, 7. malega srpana. Vratislava, 16. malega srpana. Vitemir, 21. malega srpana. Vitodrag, 30. malega srpana. Vlastica, 6. velikega srpana. Vidojka, 7. velikega srpana. Večedrag, 12. kimovca. Vitodrag, 19. kimovca. Vojdrog, 27. kimovca. Vidica, 28. kimovca. Voja, 29. kimovca. Vitomir, 3. vinotoka. Velena, 16. vinotoka. Vladika, 30. vinotoka. Vekemir, 10. listopada. Večerin, 16. listopada. Vladiboj, 20. listopada. Vidosava, 20. listopada. Vujnka, 22. listopada Vedrana, 27. listopada. Vladovita, 6. grudna. Večeslav. Višesava, 7. grudna. Vojmir, 14. grudna. Vlastimir, 15. grudna Vuksana, 19. grudna. Vratoje, 29. grudna. Vrhoslava, 29. grudna. Večogoj. Vitina. Vito. Vitomir. Vlastimir. Zorana, 28. rožnika. Zdenka, 7. listopada. Zdeslav, 26. malega travna. Zlata, Zlatica, 19. malega srpana. Zvonimir, 12. svečana, 11. vinotoka. Zdislava, 1. prosinca. Zorislava, 13. prosinca, 14. grudna. Zivana, 2. velikega travna. Zorica, 13. rožnika. Zora, 21. malega srpana. Zorislav, 22. vinotoka Zoran, 24. listopada. Zelimir, 18. velikega srpana. Živa, 28. malega travna. Zivko, 28. malega travna. Dvorni koledar. Rodopis vladajoče hiše avstrijske. Franc Jožef I., cesar avstrijski, kralj ogerski, češki itd., porojen v Schonbrunnu dne 18. vel. srpana 1830. 1., nastopil je vlado po odpovedi strijca cesarja Ferdinanda I. in po odstopu očeta svojega nadvojvode Franca Karola, dne 2. grudna 1848. leta, ter bil 8. rožnika 1867. leta v Budi slovesno kronan kraljem ogerskim. Poročil se je dne 24. mal. travna 1854. leta s kraljičino Elizabeto (Amalijo Evgenijo), hčerjo kraljeve Visokosti vojvode Maksa Bavarskega, najvišjo pokroviteljico zvezdnega reda, najvišjo voditeljico zavoda pl. gospž v Brnu in pokroviteljico zavoda pl. gospa v Inomostu itd., porojena v Posenhofnu dne 24. grudna 183 7. leta; umorjena v Genevi v Švici dne 10. kimovca 1898. 1. Otroci: Gizela (Lujiza Marija), cesaričina in nadvojvodinja avstrijska, kraljičina ogerska, češka itd., lastnica več višjih redov, porojena v Laksenburgu dne 12. malega srpana 1856. 1.-, poročena dne 20. m. travna 1873. z Leopoldom (Maksimiljanom Jožefom Marijo Arnulfom) kraljičem bavarskim, porojenim dne 9. svečana 1846. 1. Rudolf (Franc Karol Jožef), naslednik, porojen v Laksenburgu dne 21. velikega srpana 1858. 1., poročen na Dunaju dne 10. velikega travna 1881. 1. s Štefanijo (Klotildo Lujizo Hermino Marijo Charloto), nadvojvodico avstrijsko, hčerjo Leopolda II., kralja belgijskega, porojeno v Bruselju dne 21. velikega travna 1864. 1. Umrl v Mayerlingu pri Dunaju dne 30. prosinca 1889. 1. Hči Elizabeta (Marija Henrijeta Štefanija Gizela), cesa-ričinja in nadvojvodica avstrijska, kraljičina ogerska, češka itd., porojena v Laksenburgu dne 2. kimovca 1883. leta. Marija Valerija (Matilda Amalija) cesaričina in nadvojvodica avstrijska, kraljičina ogerska, češka itd., porojena v Budi 22. malega travna 1868. leta, poročena dne 31. malega srpana 1890. 1. z nadvojvodo Francem Salvatorjem (Marijo Jožefom Ferdinandom Karolom Leopoldom Antonom Paduvanskim Ivanom Krstnikom Januvarijem Alojzijem Gonzago Rajnerjem Benediktom Bernardom), sinom nadvojvode Karola Salvatorja, porojenim dne 21. velikega srpana 1866. leta. Otroci: 1. Elizabeta Frančiška (Marija Karolina Ignacija), porojena 27. prosinca 1892. 2. Franc Karol Salvator, porojen 17. svečana 1893. 3. Hubert Salvator, por. 30. m. travna 1894. 4. Hedviga Imakulata Ignacija, porojena 24. kimovca 1896. Bratje našega cesarja in kralja: 1. Nadvojvoda Maksimilijan I. (Ferdinand Jožef), cesar Mehikanski, porojen dne 6- mal. srpana 1832. leta; poročen dne 27. malega srpana 1857. leta z nadvojvodico Marija Charloto (Amalijo Avgusto Viktorijo Klementino Leopoldino), hčerjo Leopolda I., kralja belgijskega, lastnico več višjih redov, porojeno v Lackenu dne 7. rožnika 1840. leta; umrl dne 19. rožnika 1867. leta. 2. Nadvojvoda Karol Ludovik (Jožef Marija), c. in kr. general konjiče, lastnik c. in kr. ulan. polka št. 7, načelnik cesarskemu ruskemu dragonskemu polku št. 24 in lastnik kraljevega pruskega ulanskega polka št. 8.; porojen v Schonbrunnu dne 30. malega srpana 1833. 1.; tretjič poročen dne 23. mal. srpana 1873. leta z Marijo Terezijo (Imakulato Ferdinando Evlalijo Leopoldino Adelajido Elizabeto Karolino Mihaelo Rafaelo Gabrijelo Frančiško Asiško in Pavlansko Gonzago Nežo Zofijo Bar-tolomejo ab Angelis), hčerjo kraljeve Visokosti Don Miguela, infanta portugalskega, porojeno dne 24. velikega srpana 1855.1.; umrl 19. vel. travna 1896. Otroci druzega zakona: Franc Ferdinand (Karol Ludovik Jožef Marija), nadvojvoda avstrijski d' Este, c. in kr. podmaršal, lastnik c. in kr. pehotnega polka št. 19, in načelnik car. ruskemu dragonskemu polku št. 26, porojen v Gradcu dne 18. grudna 1863. leta. Oton Franc Jožef (Karol Ludovik MarijaJ, nadvojvoda avstrijski, c. in kr. generalmajor, lastnik c. in kr. ulanskega polka št. 1, porojen v Gradcu dne 21. malega travna 1865. leta; poročen 2. vinotoka 1886. leta z Marijo Jožefino (Lujizo Filipino Elizabeto Pijo Angeliko Marjeto), hčerjo kraljeve Visokosti kralja Jurija saksonskega, porojeno dne 31. vel. travna 1867. leta. Sinova: 1. Karol (Franc Jožef Ludovik Hubert Jurij Oton Marija), porojen dne 17. vel. srpana 1887. leta. 2. Maksimilijan (Evgen Ludovik Friderik Filip Jožef Marija), porojen dne 13. mal. travna 1895. leta. Ferdinand Karol Ludovik (Jožef Ivan Marija), nadvojvoda avstrijski, c, in kr. podpolkovnik, por. na Dunaji 27. grudna 1868. Margareta Zofija (Marija Anuncijata Terezija Karolina Lu-jiza Jožefina Ivana), bivša opatica terezijanskega zavoda pl. gospa v Pragi, porojena dne 13. velikega travna 1870. leta; poročena dne 24. prosinca L893. leta s kraljevo Visokostjo vojvodo Albertom virtemberškim, polkovnikom 4. drag. polka. Otroci tretjega zakona: Marija Anuncijata (Adelajida Terezija Mihaela Karolina Lujiza Pija Ignacija), porojena dne 31. malega srpana 1876. leta. Elizabeta (Amalija Evgenija Marija Terezija Karolina Lujiza Jožefina), porojena dne 7. malega srpana 1878 leta. 3. Nadvojvoda Ludovik Viktor (Jožef Anton), c. in kr. podmaršal, lastnik c. in kr. pehotnega polka št. 65, in načelnik car. ruskemu pehotnemu polku cTomsk* št. 39, porojen na Dunaju dne 15. velikega travna 1842. leta. Roditelji Njega Veličanstva cesarja in kralja: Franc Karol (Jožef), cesarjevič in nadvojvoda avstrijski, kraljevič ogerski, češki itd., porojen dne 7. grudna 1802. leta, sin cesarja Franca I., in druge mu soproge Marije Terezije, umrl dne 8. sušca 1878. leta; poročen dne 4. listopada 1824. 1. z nadvojvodico Zofijo (Frideriko Dorotejo), hčerjo kraljevega Veličanstva Maksimilijana I , kralja bavarskega, por. dne 27. prosinca 1805. 1., umršo na Dunaju dne 28. vel. travna 1872. 1. Bratje in sestre starega očeta in njihovi potomci. Cesariči in cesaričinje, nadvojvode in nadvojvodice avstrijske, kraljici in kraljičine ogerske in češke. Albreht (Friderik Rudolf), c. in kr. vojskovodja, generalni inšpektor armade, lastnik c. in kr. pešpolka št. 44, c. in kr. dragonskega polka št. 4. in c. kr. kornega artilerijskega polka št. 5, šef rusko-litavskega ulanskega polka št. 5 in ruskega pešpolka Wilmanstraua št. 87, kr. prus. generalni vojskovodja in šef 2. vzhodno-prus. grenadirskega polka št. 3, obrist-lastnik kr. bavar. chevanxleger-polka št. 5 in načelnik kr. sakson. pešp. št. 103, rojen 3. velikega srpana 1817. 1., poročen 1. velikega travna 1844. 1. s Hildegardo, bavarsko kraljičino, vdovec 2. malega travna 1864. 1., umrl 18. svečana 1895. 1. Hči: Marija Tereziija Ana, roj. 15. malega srpana 1845.1., omož. 18. prosinca 1865. 1. s Filipom, knezom virtemberškim. Elizabeta (Frančiška Marija), hči nadvojvode Jožefa Pa-latina, roj. 17. prosinca 1831. 1. (od 15. grudna 1849. 1. vdova po nadvojvodi Ferdinandu Karlu d' Este), drugič poročena na Dunaju 18. malega travna 1854. 1. z nadvojvodo Karlom Ferdinandom, zopet vdova od 20. listopada 18 74. 1. Otroci: Friderik, roj. 4. rožnika 1856. 1., poroč. 8. vinotoka 1878. 1. z Izabelo kroy-dulmsko. Otroci: Marija Kristina, rojena 17. listopada 1879. 1.; Marija Ana, rojena 6. prosinca 1882.1. Henrijeta (Marija Karolina Gabrijela), roj. 10. prosinca 1883. 1.; Gabrijela (Marija Terezija), rojena 14. kimovca 1887. 1.-, Izabela (Marija Terezija Kristina Evgenija), rojena 17. listopada 1888. 1.; Marija (Alica Emanuela Neža Ana), rojena 15. prosinca 1893.1.; Albreht, roj. 24. m. srpana 1897. 1. Marija Kristina, roj. 21. velikega travna 1858. L, poročena 29. listopada 1897. 1. z Alfonzom XII., kraljem španskim, vdova od 25. listopada 1885. leta, kraljica vladarica španjska. — Kari Štefan, roj. 5. kimovca 1860. L, poročen 28. svečana 1886. 1. z Marijo Terezijo, hčerjo nadvojvode Karla Salvatorja. Otroci: Eleonora, roj. 28. listopada 1886. L; Renata, rojena 2. prosinca 1888. 1.; Kari Albreht, roj. 18. grudna 1888. L; Mehtildis (Marija Kristina Lea Terezija Rozarija Nikogija), roj. 11. vinotoka 1891.1.; Leo (Kari Marija Ciril Metod), roj. 5. velikega travna 1893. 1.; Viljem (Fran Jožef Karol), rojen 10. svečana 1895. 1.; — Evgen Ferdinand, veliki in nemški mojster; roj. v Seelowitz-u 21. velikega travna 1863. 1. Marija Karolina (Ludovika Kristina), rojena 10. kimovca 1825. 1., poročena na Dunaju 21. svečana 1852. 1. z nadvojvodo Rajnerjem, roj. 11. prosinca 1827. 1. Viljem (Fran Karol), veliki in nemški mojster, c. in kr. feldcajgmojster, generalni artilerijski inšpektor, lestnik c. in kr. pešpolka št. 4 in št. 12 in c. in kr. kornega artilerijskega polka št. 3; šef car. ruske baterije št. 7., kralj. prus. polajsko - artilerijskega polka št. 1; roj. 21. malega travna 182 7. 1.; umrl 29. malega srpana 1894. 1. Jožef (Karol Ludovik), general konjiče, lastnik c.inkr. pešp. št. 37 in najvišji poveljnik deželne brambe dežel ogerske krone; roj. 2. sušca 1833. 1. Zena: Marija Klotilda (Adelhajda Amalija), princezinja saksonsko-koburg-gota; roj. 8. malega srpana 1846. 1., poročena v Koburgu 12. velikega travna 1864.1. Otroci: Marija Doroteja Amalija, roj. 14. rožnika 1867.1., poroč. na Dunaju 5. listopada 1896. 1. z Njega kr. Vis, nadvojvodo orleanskim, Ludovik Filip Robert. — Margareta Klementina, rojena 6. malega srpana 1870. leta, poročena v Budapešti 15. velikega srpana 1890. 1. s knezom turn-takšiškim Albertom. — Jožef Avgust (Viktor Klemens Marija), dragonski nadporočnik, roj. 9. velikega srpana 1872., poroč. 15. listopada 1893.1. v Mona-kovem z Avgusto, bavarsko princezinjo, hčerjo Leopolda, bavarskega princa, rojeno v Monakovem 28. m. travna 1875.1. Otroka: Jožef (Fran Leopold Anton Ignacij Marija), roj. 28. sušca 1895. 1. ; Gizela, rojena 5. mal. srpana 1897. leta. — Elizabeta Henrijeta (Klotilda Viktorija Marija), rojena 9. sušca 1883. 1. — Klotilda Marija Rajnerija (Amalija Filomena), rojena 9. velikega travna 1884. leta. Marija (Henrijeta Ana), rojena 13. velikega srpana 1836. L, poročena 22. velikega srpana 1853. 1. z Leopoldom II., kraljem Belgijcev. Leopold (Ludovik Marija Fran Rajner Julij Kustorgij Gerhard), c. in kr. general konjiče, lastnik c. in kr. pešpolka št. 53, šef rusko-kazanskega dragonskega polka št. 9 in pruskega grenadirskega polka št. 6, rojen 6. rožnika 1823. leta. Ernst (Kari Feliks Marija Rajner Gotfrid Cyriak), c. in kr. general konjiče, lastnik c. in kr. pešpolka št. 48; roj. 8. velikega srpana 1824. leta. Rajner (Ferdinand Marija Janez Ev. Frančišek Hygin.), c. in kr feldcajgmoster, najvišji poveljnik deželne brambe v državnem zboru zastopanih kraljestev in dežel, lastnik c. in kr. pešpolka št. 59, načelnik prus. filirskega polka št. 39; rojen 11. prosinca 1827. 1. Soproga: Marija (Karolina Ludovika Kristina), druga hči nadvojvode Karla; roj. 10 kimovca 1825. 1., poroč. 24. svečana 1852. leta. Marija Antonija, sicilska princezinja, rojena 19. grudna 1814. 1.; vdova od 29. prosinca 1870.1. po umrlem nadvojvodi Leopoldu II., velikem vojvodi toskanskem. Otroci iz druzega zakona: 1. Marija Izabela, roj. 21. velikega travna 1834. 1., poroč. 10. malega travna 1850 1. z Don Francesco di Paolo, grofom trapanskem, kraljevim princem obeh Sicilij, vdova od 24. kimovca 1892. leta. 2. Ferdinand IV., veliki vojvoda toskanski, rojen 10. rožnika 1835. leta, c. in kr. feldmaršal-lajtenant in lastnik c. in kr. pešpolka št. 66., poročen v drugem zakonu 11. prosinca 1868. 1. z Alico, princezinjo parmsko. — Otroci iz druzega zakona: Leopold Ferdinand, stotnik, roj. 2. grudna 1868. leta. Lujiza Antonijeta Marija, roj. 2. kimovca 1870. 1., omož. 21. listopada 1891. 1. s princem Friderikom Avgustom, vojvodo saksonskim. Jožef Ferdinand Salvator, nadporočnik, roj. 24. velikega travna 1872. leta. Peter Ferdinand Salvator, roj. 12. vel. travna 1874. 1. Henrik Ferdinand Salvator, roj. 13. svečana 1878. 1. Ana Marija Terezija, roj. 17. vinotoka 1879. 1. Marjeta Marija, roj. 13. vinotoka 1881. 1. Germana Marija Terezija, roj. 11. kimovca 1884. 1. Neža Marija Terezija, roj. 20. sušca 1891. 1. 3. Karol Salvator, roj. 30. malega travna 1839. 1., umrl 18. prosinca 1892. L, por. 19. kimovca 1861. 1. z Marijo Imaku-lato, siciljsko princezinjo, roj. 14. malega travna 1844. 1. Otroci: Marija Terezija, roj. 18-v kimovca 1862. 1.; poročena 28. svečana 1886. 1. z nadvojvodo Štefanom. Leopold Salvator, roj. 15. vinotoka 1863. 1., por. v Frohsdorfu 24. vinotoka 1889. 1. s princezinjo Blanko Burbonsko, roj. 7. kimovca 1868. 1. Otroci: Marija Dolores Beatrica, roj. 5. velikega travna 1891.1.; Marija Imaku-lata (Karolina), roj. 9. kimovca 1892. L; Marjeta Rajnerija, roj. 8. velikega travna 1894 L; Rajner Kari (Leopold Blanka Anton Margarita Beatrice Marija Peter Jožef Rafael Mihael Ignacij Štefan), roj. 21. listopada 1895. 1.; Leopold Marija Alfonz Blanka Kari Anton Beatrica Rafael Mihael Jožef Peter Ignacij, roj. v Zagrebu 30. prosinca 1897. 1. Fran Salvator, c. in kr. polkovnik, roj. 21. v. srp. 1866.1., por v Išlu 31. m. srpana 1890. 1. z nadvojvodinjo Marijo Valerijo, hčerjo Njega c. in kr. apost. Vel. cesarja Franca Jožefa I., roj. 22. malega travna 1868. 1. Otroci: Elizabeta Frančiška Marija Karolina Ignacija, roj. 27. prosinca 1892. 1.; Fran Kari Salvator, roj. 17. svečana 1893. L; Hubert Salvator, roj. 30. m. trav. 1894.1. Hedviga Mihaela, rojena v Išlu 24. kimovca 1896 leta. Karolina Marija Imakulata, poroč. 30. velikega travna 1894. 1. s princem Avgust Leopold saksonsko-koburg-gotaškim, vojvodo saksonskim, roj. 5. kimovca 1896. 1. Albreht Salvator, rojen 22 listopada 1871. 1. umrl 27. svečana 1896. leta. Marija Imakulata Rajnerija, rojena 3. kimovca 1878. leta. 4. Marija Lujiza Anuncijata, roj. 31. vinotoka 1845. 1., poroč. 31. v. trav. 1865. 1. s knezom Karlom Ibsenburg-birštanjskim. 5. Ludovik Salvator, polkovnik, roj. 4. vel. travna 1847. 1. Sedanji vladarji evropski. Sveti Oče Lev. XIII., por. dne 2. sušca 1810. L, za papeža izvoljen dne 20. svečana in kronan dne 3. sušca 1878. 1. Andora. Republika s predsednikom, voljenim na štiri leta, pod vrhovno oblastjo škofa Urgelskega. Anglija. Kraljica Viktorija, cesarica indijska, porojena dne 24. velikega travna 1819. leta, vlada z dne 20. rožnika 1837. 1., z dne 14. grudna 1861. 1. vdova po vojvodi Albertu saksonsko-burškim-gotajskim. Anhalt-Desavsko. Vojvoda Friderik, porojen 29. mal. travna 1831. leta. Vlada z dne 22. vel. travna 1871. leta, poročen z Antonijo, vojvodico saksonsko-altenburško. Badensko. Veliki vojvoda Friderik, (Viljem Ludovik), porojen dne 9. kimovca 1826. leta, vlada z dne 24. mal. travna 1852. leta, poročen z Ludoviko, hčerjo nemškega cesarja in pruskega kralja Viljema I. Bavarsko. Kralj Oton I., por. dne 27. malega travna 1848. L; deželni upravitelj z dne 10. rožnika 1886. 1., kraljič Luitpold, por. dne 12. sušca 1821. 1 , ož. z nadvojvodico avstrijsko tsekavsko Avgusto, vdovec 26. mal. travna 1864. 1. Belgija. Kralj Leopold II., porojen dne 9. mal. travna 1835. leta, vlada z dne 10. grudna 1865. leta, poročen z Marijo Henriko, nadvojvodico avstrijsko. Bolgarija. Knez Ferdinand I. (kraljič Koburžanski), porojen dne. 26. svečana 1861. leta, voljen dne 17. velikega srpana 1887. leta, poročen z Marijo Lujizo parmsko. Brunšvik. Državni upravitelj: kraljič Albreht pruski, porojen dne 8. velikega travna 1837. 1., voljen 21. vinotoka 1885. 1. Črna gora. Knez Nikolaj I., porojen dne 7. vinotoka 1841. leta, vlada z dne 14. velikega srpana 1860. leta, poročen z Mileno Petrovno Vukotičevo. Dansko. Kralj Kristijan IX., porojen dne 8. mal. travna 1818. leta, vlada z dne 15. listopada 1863. leta, poročen z Ludoviko, deželno grofico hesen-kazelsko. Francija. Predsednik Emil Loubet, izvoljen dne 18. svečana 1899. leta; rojen 31. grudna 1838. 1. Grško Kralj Jurij I., por. dne 24. grudna 1845. 1., vlada z dne 31. vin. 1863. 1., por. z Olgo Konstantino princezinjo rusko. Hesensko. Veliki vojvoda Ernest Ludovik IV., porojen dne 2 5. listopada 1868. leta, poročen z Viktorijo Melito, princezinjo saksonsko-koburg-gotajsko, vlada z dne 13. sušca 1892.1. Italija. Kralj Humbert I., porojen dne 14. sušca 1844.1., vlada z dne 9. prosinca 1878. L, poročen z Marjeto, vojvodico savojsko. Lichtenstein. Knez Janez II., porojen dne 5. vinotoka 1840. leta, vlada z dne 12. listopada 1858. leta. L i p p e-D e t m o 1 d. Knez Ernest, roj. 9. rožnika 1842. 1., vlada od 1897. leta, poročen s Karolino Frideriko, roj. grofico pl. Wartensleben. L i p p e - S c h a um b u r g. Knez Jurij, rojen dne 10. vinotoka 1846. leta, vlada z dne 8. vel. travna 1893. leta, poročen z Marijo Ano, princezinjo saksonsko-altenburško. Luksenburg. Veliki vojvoda Adolf, roj. 24. m. srpana 1817. L, vlada z dne 23. listopada 1890. 1, poročen z Adelajdo, princezinjo anhaltsko. Mecklenburg-Schvverin. Veliki vojvoda Frid. Fran IV., porojen dne 9. m. travna 1882. leta, vlada od 15. m. travna 1897.1. Mecklenburg-Strelitz. Veliki vojvoda Friderik Viljem, porojen dne 17. vinotoka 1819. leta, vlada z dne 6. kimovca 1860 leta, poročen z Avgusto, kraljičino veliko-britansko. Monako. Knez Albert Honorus Karol, porojen dne 13. listopada 1848. leta, vlada z dne 10. kimovca 1889. leta, poročen z Marijo Viktorijo, vojvodinjo Hamiltonsko. Nemčija. (Glej Prusijo.) Nizozemsko. Kraljica Viljelmina, porojena dne 31. vel. srpana 1880. leta, vlada z dne 23. listopada 1898. 1. Oldenburg. Veliki vojvoda Peter, porojen dne 8. malega srpana 1827. leta, vlada z dne 27. svečana 1853. leta, poročen z Elizabeto, vojvodico altenburško. Portugalsko. Kralj Karol I., porojen dne 28. kimovca 1863. 1., vlada z dne 19. vinotoka 1889. leta, poročen dne 22. velikega travna 1886. leta z Marijo Amalijo, hčerjo grofa pariškega. Prusija. Viljem II., nemški cesar in pruski kralj, porojen dne 27. prosinca 1859. leta, vlada z dne 15. rožnika 1888. leta, poročen z Avgusto Viktorijo, vojvodico šlesvik-holštanjsko. Reuss. (Mlajša panoga. Dom Schleiz.) Knez Henrik XIV., porojen dne 28. velikega travn 1832. 1., vlada z dne 11. mal. srpana 1867. leta, poročen z Nežo, vojvodico virtemberško. Reuss. (Starejša panoga. Dom Greiz.) Knez Henrik XXII., porojen dne 28. sušca 1846. leta, vlada z dne 9. listopada 1859. leta, poročen z Ido, kneginjo lipe-šavmburško. Rum unij a. Kralj Karol I., porojen dne 20. mal. travna 1839. leta, vlada po izvolitvi kakor knez z dne 20 mal. travna 1866. leta, proglašen kraljem dne 26. sušca 1881. leta, poročen z Elizabeto, kneginjo wiedsko. Rusija. Car Nikolaj II., porojen dne 18. velikega travna 1868. leta, vlada od novembra 1894. 1., poročen z Aleksan-drovno Feodorovno, princezinjo hesensko. Saksonsko. Kralj Albert, porojen dne 23. mal. travna 1828. leta, vlada z dne 29. vinotoka 1873. leta, poročen z Ka-rolino, kneginjo Waso. Saksonski-Altenburg. Vojvoda Ernest, porojen dne 16. kimovca 1826. leta, vlada z dne 3. vel. srpana 1853. leta, poročen z Nežo, vojvodico anhalt-desavsko. Saksonski-Koburg-Gotha. Vojvoda Alfred, porojen dne 6. velikega srpana 1844. leta, vlada z dne 24. vel. srpana 1893. leta, poročen z Marijo, veliko vojvodico rusko. Saksonski - Meiningen - Hildburgshausen. Vojvoda Jurij II., porojen dne 2. malega travna 1826. leta, vlada z dne 20. kimovca 1866. leta, poročen s Heleno, baronico hel-denburško. Saksonski - W e i in a r - E i s e n a c h. Veliki vojvoda Karol Aleksander, porojen dne 24. rožnika 1818. leta, vlada z dne 8. mal. srpana 1853. leta, poročen z Zofijo, kraljičino nizozemsko. San Marino. Republika z dvema predsednikoma, voljenima na 6 mesecev. Schwarzburg-Rudolfstadt. Knez Viktor Giinther, porojen dne 23. vel. srpana 1852. leta, vlada z dne 19. prosinca 1890. leta, poročen z Ano Lujizo Schonburg-VValdenburško. Schwarzburg-Sondershausen. Knez Karol Giinther, porojen dne 7. velikega srpana 1830. leta, vlada z dne 17. malega srpana 1880. leta, poročen z Marijo, vojvodico sak-sonsko-altenburško. Srbija. Kralj Aleksander I., porojen dne 14. vel. srpana 1876. leta. Španija. Kralj Alfonz XIII., porojen dne 17. vel. travna 1886. leta. Kraljica - vladarica Marija Kristina, vdova kralja Alfonza XII., umršega dne 25. listopada 1885. leta. Svedija in Norvegija. Kralj Oskar, por. dne 21. prosinca 1829. leta, vlada z dne 18. kimovca 1872. leta, poročen z Zofijo, vojvodico nasavsko. Švica. Zvezna republika s predsednikom, vsako leto na novo voljenim, zvezni predsednik za 1. 1890.: Miiller. Turčija. Veliki sultan Abdul Hamid II., porojen dne 22. kimovca 1842. leta, vlada z dne 1. kimovca 1876. leta. Valdek in Pyrmont. Knez Friderik Adolf Herman, porojen 20. prosinca 1865. 1., vlada z dne 12. v. travna 1893. 1. Vi r t e m b e r šk o. Kralj Viljem II., porojen dne 25. svečana 1848. leta, vlada z dne 6. vinotoka 1891. leta, v drugič poročen s Charloto, princezinjo šavmburg-lippe. Nove mere in uteži. Od dne 1. prosinca 1867. leta rabijo naj se v javnem prometu izključno samo nove mere in uteži. Kdor od tega časa meri na staro mero ali tehta s staro tehtnico, se mu vzame mera in mora plačati od 5 do 100 gld. globe. Nov zistem mer in utežev je decimalen, to je: deli se z desetim, kar jako olajšuje računanje. Osnovne jednote novi meri in novim utežem so: 1. meter, 2. liter, 3. gram, 4. ar. Mnogokratni teh osnovnih jednot se izražajo s tem, da se spredaj postavijo števniki: Deka pomeni 10 krat Hekto * 100 » Kilo » 1000 » Myria > 10000 » Za podrazdelitev se rabijo števniki: Deci za desetino, Centi za stotino, Mili za tisočino. i kilogram (kg) = ioo dekagramov (dkg) = iooo gramov (g), i dekagram = io gramov. i hektoliter (hI) — ioo litrov, i liter (l) = io decilitrov (dl) = io centilitrov (cl), i deciliter = io centilitrov. i meter (m) = io decimetrov (dm) = ioo centimetrov (cm) — iooo milimetrov (mm), i decimeter = io centimetrov = ioo milimetrov, i centimeter = io milimetrov. Žrebanje avstro-ogerskih srečk I.1900. 2. prosinca: 4% državnih srečk iz 1. 1854. (Žrebanje serij.) _ Kredit, srečk. — 4% tržaških srečk po 50 gld. — 5% za reguliranje Dunava. — Ljubljanskih srečk. — Krakovskih srečk. — Avstr. rdečega križa srečk. 3. » Inomostnih srečk. 5- ' Solnograških srečk. — 3% avstr. zemljiško-kredit. dolžnih pisem II. izdaje. 15. » 4°/0 ogersk. hip.-prijorit. dolžnih pisem. — Kneza Salma srečk. 1. svečana: 5«/0 drž. srečk iz 1. 1860. (Žrebanje serij.) — Grofa St. Genois-a srečk. 15- 1 3% avstr. zemlj.-kredit, srečk I. izdaje. — Mesta Stanislava srečk. 1. sušca : Srečk za zidanje stolne cerkve (Bazilike) v Budim- pešti. — Ogersk. rdečega križa srečk. — Dunajskih komun, srečk. 2.m.travna: 4»/0 državnih srečk iz 1. 1854. (Žrebanje premij.) — 4% srečk o reguliranju Tise. — Rudolfovih srečk. 1. v. travna: 5% državnih srečk iz 1. 1860. (Žrebanje premij.) 5- ' 3% avstr. zemelj.-kredit, srečk II. izdaje. 15- ' 3% avstr. zemelj. - kreditnih srečk I. izdaje. — 4% ogerskih hipot. prijorit. dolž. pisem. — Oger-skih premijskih srečk. — j6-sziv-srečk. 1. rožnika: Državnih srečk iz 1. 1864. — 41/a% tržaških srečk po 100 gld. 15. » Budimskih srečk. 2. m. srpana: 4% državnih srečk iz 1. 1854. (Žrebanje serij.) _ Avstr. rdečega križa srečk. — Kreditnih srečk. — 4% dunajskih parobrodnih srečk. — Dunajskih komun, srečk. 16. » Kneza Salma srečk. — Grofa VValdsteina srečk. 30. » Kneza Claryja srečk. 1. v. srpana: 5% državnih srečk iz 1. 1860. (Žrebanje serij.) 16- ' 3% avstr. zemelj.-kredit, srečk I. izdaje. 1. kimovca: Oger. rdečega križa srečk. — Bazilika (Budimpešta.) 5- * 3% avstr. zemelj.-kredit, srečk II. izdaje. 15. » Kneza Palffija srečk. 1. vinotoka: 4°/o državnih srečk iz leta 1854. — Rudolfovih srečk. — 4% srečk o reguliranju Tise. 2.listopada: 5% drž. srečk iz 1. 1860. — Dunajskih komun, srečk, 15. listopada: Ogerskih premijskih srečk. — 4°/0 oger. hipot. prijorit. dolžnih pisem. — j6-sziv-srečk. 16. > 3% avstr. zemelj.-kredit, srečk I. izdaje. 1. grudna: Drž. srečk iz 1. 1864. Lestvica za pristojbine kolekov. Lestvica I. Za menice in trgovske denarne nakaznice. Za znesek do 75 gl. gl. —■05 čez 1350 do 1500 gl. gl. 1- — čez 75 » 150 » t —•10 1500 3000 » > 2'— » 1 50 » 300 > M —•20 3000 » 4500 9 > 3 — » 300 » 450 » > —■30 » 4500 6000 * » 4-— 450 » 600 » » —•40 » 6000 » 7500 » » 5"— » 600 » 750 » » —•50 » 7500 9 9000 » » 6.— 750 » 900 » » —•60 » 9000 » 10500 » » 7"— » 900 » 1050 > » —•70 » 10500 » 12000 » 8"— » 1050 » 1200 » » —•80 s 12000 » 13500 » , 9-— » 1200 » 1350 » » —•90 in tako dalje za vsakih 1500 gld. 1 gld. več, pri čemer se osta- nek manj nego 1500 gld. smatra za celih 1500 gld. V domačih deželah izdane menice, ako se kolekujejo po tej lestvici, ne smejo imeti daljšega plačilnega roka nego šest mesecev, v inozemstvu izdane pa ne daljšega nego 12 mesecev. Sicer pa se morajo kolekovati po lestvici II. Pod izrazom cdomače dežele* se razumejo dežele zastopane v avstrijskem državnem zboru, menice, ki niso izdane v okrožju teh dežel, veljajo za inozemske. Za menice, izdane v deželah ogerske krone, ostanejo še nadalje v veljavi določbe z dne 2. vinotoka 1868. leta in se mora pri teh menicah odračunati pri določevanju, koliko je od njih po sedanjem zakonu plačati pristojbine, znesek, ki se je pri izdaji menice plačal kralj, ogerskim financam s kolekovimi znamkami ali pa neposredno po propisih. Ako se kaka menica izda v več izvodih (sekunda, ter-cija itd.), se mora plačati od vsakega ista pristojbina, kakor od prvega. Od menic v inozemstvu izdanih in na inozemstvo se gla-sečih, je plačati 2 kr. pristojbine za vsakih 100 gld., ako kroži V naši državi. Ostanek manjši nego 100 gld. se smatra za celih 100 gld. Pristojbine za menice, ki se izdajo v domačih deželah, plačati je poprej, nego so se na papir, ki je namenjen za menico, podpisale stranke — za menice, ki so se izdale v inozemstvu, pa preden začne krožiti po našej državi, in če menica ni plačljiva, le v inozemstvu, pa vsekako tekom 14. dnij, ko je prišla v domače dežele. Dolžnosti kolekovanja menic more se tako-le zadostiti: a) ako se rabijo kolekovane uradne golice; b) ako se rabijo uradne golice, ki pa niso zadosti kolekovane ali pa tudi druge golice, ali pa se golice niti ne rabijo, pa s tem, da se za toliko, kolikor je pristojbine, oziroma popolnilne pristojbine plačati, prilepi kolekov na zadnji strani papirja, na kateri se piše menica, predno se je menica napravila. Koleki se morajo pri zato pooblaščenem uradu dati z uradnim pečatom prekolekovati. Dan in mesec prekolekovanja, ako se že ne razvidi iz odtiska, mora dotični urad vpisati v vsako znamko. Uradno prekolekovanje se ne sme več zvršiti, ako ima papir že kak podpis izdajnika, prejemnika ali žiranta ali sploh kak podpis stranke; vsako drugačno plačevanje s koleki, kakor prekolekovanje kolekov s privatnim pečatom kacega urada, ki za to ni upravičen, je neveljavno. c) Ako pa gre^ za plačilo pristojbine od menice, in sicer, ako je ta stran še nepopisana ob zgornjem robu; drugače pa po poslednjem inozemskem zapisku tako, da nad koleki ni nobenega prostora več za žirovanje, ali kak drug zapis, in se ima preskrbeti, da se po točki b) tega paragrafa pravočasno uradno prekolekuje. Pisati čez koleke, kakor je do sedaj bila navada, ni več dovoljeno. Ako se kolekovina ni plačala ali pa vsaj v zakonitem znesku ne, ali pa ne pravočasno, ali pa ne na predpisan način, določa nov zakon globo, ki je petdesetkrat tolika, kolikršna je pristojbina po lestvici. Trgovskim nakaznicam že prej dovoljena ugodščina, da je od njih plačati le po 5 kr., ako je njihov obrok k večjemu osem dnij, velja še vedno. Za ^trgovske račune (note, konti, izkaze) se je odredilo, da so računi do 10 gld. kolekovine prosti, — čez 10 gld. do 50 gld. se plača 1 kr., — čez 50 gld. pa 5 kr. pristojbine. Kolekovina se pa mora tudi plačati, ako se taki računi vpleto v tekst kakega trgovskega pisma. Globa kakor pri menicah. Lestvica II. Do cez 20 40 60 100 200 300 400 800 1200 Za pravna pisma. 20 gl. gl.—'07 40 60 100 200 300 400 800 1200 1600 —•13 —■19 —•32 —•63 —•94 1-25 2-50 3-75 5"— cez 1600 do 2000 gl. gl. 6 25 750 10 — 12-50 15'— 17-50 20 — 22-50 25-— 2000 2400 3200 4000 4800 5600 6400 7200 2400 » 3200 > 4000 » 4800 » 5600 » 6400 » 7200 » 8000 » Čez 8000 gld. se za vsakih 400 gld. plača 1 gld. 25 kr., pri čemer se ostanek, ki ne znaša 400 gld. smatra za polnega. Po tej lestvici kolekujejo se dolžna pisma, z dovoljenjem vknjižbe ali brez njega, pobotnice, odstopna pisma, plačilne nakaznice, razun trgovskih, zakupne pogodbe, stave, srečke privatnih loterij i. dr., in sicer se je pri dolžnih pismih določil znesek prejetega posojila, pri pobotnicah znesek prejetega plačila, pri odstopnih pismih znesek, za katerega se je pravica odstopila, pri nakaznicah nakazani znesek, pri zakupnih pogodbah skupni znesek zakupnine, pri stavah stavljeni znesek, pri srečkah privatnih loterij pa cena vsake posamezne srečke. Lestvica III. Za pravne posle. Do 10 gl. gl- — 07 čez 800 do 1000 gl. gl 6-25 čez 10 » 20 - » — 13 1000 t 1200 2» > 7-50 20 2f 30 — 19 » 1200 i 1600 » 10- — » 30 T) 50 » » — 32 » 1600 V 2000 » s 12-50 i/ 50 2> 100 » » — 63 » 2000 » 2400 » > 15 — 100 » 150 » j> — 94 i 2400 » 2800 » » 1750 » 150 » 200 » » 1 25 v 2800 » 3200 > » 2000 » 200 400 » t 2 50 » 3200 » 3600 » » 22-50 » 400 » 600 » » 3 75 » 3600 i 4000 » 25'— 600 » 800 » i 5 — Čez 4000 gld. se plača za vsakih 200 gld. 1 gld. 25 kr., pri čemer se znesek, ki ne znaša 200 gld., smatra za polnega. Po tej lestvici se kolekujejo dolžna pisma, katera se glase na prinosnika, pogodbe za služenje, pogodbe delniških društev, ki se osnujejo za več nego 10 let, družbene pogodbe, potrdila o dobitkih v loteriji, pogodbe, s katerimi se kupi upanje premičnin, kupne in menjalne pogodbe radi premičnin i. dr., in sicer je do-ločilen pri dolžnih pismih znesek, na katerega se glasi, pri pogodbah v služenji znesek skupne plače, katero ima dobiti oni, koji stopa v službo, —- ako pa v pogodbi ni določeno, koliko časa ima služba trajati, se kolekovina odmeri po trikratni letni plači. Pri pogodbah delniških društev in družbenih pogodbah se kolekovina odmeri po znesku vkupne društvene glavnice, pri potrdilih o dobitkih, po znesku dobitka, pri kupnih, menjalnih in drugih pogodbah radi premičnin, po znesku vrednosti. Vloge, s katerimi se pri oblastvu naznanja samostojna vršitev prostega obrta, ali s katerimi se oblastvo prosi koncesije, ki je potrebna za vršitev obrta, morajo biti kolekovane: a) na Dunaji..........od prve pole gld. 6•— b) v mestih, ki imajo nad 50.000 prebivalcev.........» » » » 4-— c) v mestih, ki imajo od 10.000 do 50.000 prebivalcev......» »' » » 3"— d) v mestih, ki imajo od 5000 do 10.000 prebivalcev........» » » 2"— e) v vseh drugih krajih ..... > » » > 1-50 Ako treba še druge pole, kolekuje se s 50 kr. Prošnje za tobačne trafike in loterijske kolekture, za dovoljenje, da sme godba javno igrati, da smejo biti gostilne, krčme in kavarne čez policijsko uro odprte, da se smejo kazati znamenitosti, prirejati koncerti, gimnastične in gledališke predstave, se kolekujejo po 1 gld. od vsake pole. Pri prvih in drugih vlogah se ima pristojbina plačati tudi takrat, kedar se prosi ustno, ne da bi se zapisal zapisnik. Prošnje za sledeča prava: 1. Za podeljenje, potrjenje ali prenos plemskih stopinj, podeljenje redov, dovoljenje smeti nositi inozemske rede, združenje ali poboljšanje grbov, dovoljenje za spremembe ali prenose imen, podeljenje častnih mest, častnih naslovov in drugih odlikovanj, združenih z obrtnimi podjetji, se kolekujejo po 5 gld. od vsake pole. 2. Za podeljenje, priznanje ali potrjenje privilegijev, kamor spadajo tudi izključeni industrijski privilegiji, se kolekujejo po 3 gld. od vsake pole. 3. Za podeljenje ali priznanje avstrijskega državljanstva, za podeljenje meščanstva ali občanstva ali za sprejem v občinsko zvezo, se kolekujejo po 2 gld. od vsake pole. 4. Prošnje za podeljenje potnih listov, za uvoz, izvoz in prevoz kuhinjske soli, tobaka, smodnika ali za dovoljenje za uvoz ali izvoz določenega blaga, ako je za to potrebno dovoljenje, se kolekujejo po 1 gld. od vsake pole. Razpredelnica za računanje obresti. 3?o 3 odstotke kapital gld. za eno leto za pol leta za 1 mesec kapital za eno leto za pol leta za 1 mesec gld.| kr. gld. kr. gld I kr. gld. kr. gld. gld. 1 kr. gld. kr. 10 _ 30 _ 15 _ 2'/» 10 — 50 — 25 — 4'/a 15 _ 45 — 22«/» — 33/, 15 — 75 - 37»/, — 6'/« 20 _ 60 _ 30 — 5 20 1 — — 50 — ®Vs 25 — 75 — 37 V. — 6'U 25 1 25 — — l°6/la 30 _ 90 — 45 — 7'/, 30 1 50 — 75 — 12'/, 35 1 5 — 52'/, — 35 1 75 — 87'/, — 14'/i, 40 1 20 _ 60 — 10 40 2 — 1 — — 16«/, 50 1 50 _ 75 — 12 V, 50 2 50 1 25 — 205/e 60 1 80 — 90 — 15 60 3 — 1 50 — 25 70 2 10 1 5 — 17'/, 70 3 50 1 75 — 29'/, 80 2 40 x 20 — 20 80 4 — 2 — — 33'/» 90 2 70 1 35 — 22'/, 90 4 50 2 25 — 37'/, 100 3 _ 1 50 — 25 100 5 — 2 50 — 41V„ 200 6 — 3 — — 50 200 10 — 5 — — 837, 300 9 4 50 — 75 300 15 — 7 50 1 25 400 12 __ 6 — 1 — 400 20 — 10 — 1 66«/„ 500 15 _ 7 50 1 25 500 25 — 12 50 2 82/a 600 18 _ 9 _ 1 50 600 30 — 15 — 2 50 700 21 _ 10 50 1 75 700 35 — 17 50 2 91 Ve 800 24 _ 12 — 2 — 800 40 — 20 — 3 3 3 Ve 900 27 _ 13 50 2 25 900 45 — 22 50 3 75 1000 30 _ 15 — 2 50 1000 50 — 25 — 4 164/e Po 5 odstotko-*7- Po 4 odstotke 3?o (3 odstotkov 10 _ 40 _ 20 — 3*/a 10 — 60 — 30 — 5 15 _ 60 _ 30 — 5 15 — 90 — 45 — 'V. 20 _ 80 _ 40 — 63/a 20 1 20 — 60 — 10 25 1 —. _ 50 — 8'/a 25 1 50 — 75 — 12'/, 30 1 20 _ 60 — 10 30 1 80 — 90 — 15 35 1 40 — 70 — 35 2 10 1 5 — »V. 40 1 60 — 80 — 13'/» 40 2 40 1 20 — 20 50 2 — 1 — — 167 . 50 3 — 1 50 — 25 60 2 40 1 20 — 20 60 3 60 1 8 J — 30 70 2 80 1 40 — 23'/» 70 4 20 2 10 — 35 80 3 20 1 60 — 267„ 80 4 80 2 40 40 90 3 60 1 80 — 30 90 5 40 2 70 — 45 100 4 — 2 — — 33'/, 100 6 — 3 — — 50 200 8 — 4 — — 66'/, 200 12 — 6 — 1 — 300 12 — 6 — 1 300 18 — 9 ■— 1 50 400 16 8 — 1 33'/, 400 24 — 12 — 2 — 500 20 _ 10 — 1 66*/, 500 30 — 15 — 2 50 600 24 — 12 — 2 600 36 — 18 — 3 — 700 28 _ 14 — j 2 33'/, 700 42 21 — 3 50 800 32 — 16 - S 2 66'/, 800 , 45 1 24 — 4 - Splošne določbe c. kr. pošte. g pomenja gram, kg kilogram. S pismeno pošto se pošiljajo navadna pisma, priporočena pisma, ekspresna pisma, dopisnice, tiskovine, vzorci blaga, poštne nakaznice, poštni nalogi in časniki in priporočene pošiljatve s povzetjem. Pisma. Pri frankiranju pisma se pritisne znamka na gorenjem desnem oglu sprfednje strani pisma, nikakor pa ne na zadnji strani. Frankirana v avstro-ogerske kraje, v Bosno in Hercegovino ter v Nemčijo namenjena, kakor tudi iz poslednjih sem dospela pisma veljajo 5 kr. (v lokalnem prometu 3 kr.), nefrankirana pa dvakrat toliko. Pisma in pisemski zavoji ne smejo v Avstro-Ogerski, v Bosni in Hercegovini ter na Nemškem biti težji nego 250 g; pismom, ki se pošiljajo v druge države, ni to nobena meja, kar se tiče teže. Pisemski zavoji, odločeni za avstrijske dežele, ki tehtajo več nego 250 g, morajo se oddajati pri tovorni pošti. Uradni pisemski paketi pa smejo v Avstriji tehtati 21/3 kg] iz Avstrije na Ogersko le 1 kg. Cez pismeno znamko se sme pisati naslov. Ako se pa nanjo pritisne privatna štampilja, ni veljavna. Za frankiranje se ne smejo rabiti s pismenih kuvertov izrezane znamke in koleki, ravno tako tudi ne poškodovane znamke, n. pr. take, katerim se je okrog odrezal beli rob. Znamke, ki so se že rabile, rabiti se tudi ne smejo več za frankiranje pisem. Priporočena pisma se morajo frankirati. Za domače in inozemske dežele zadošča, ako se pismo navadno zapre. V Nemčijo se priporočena pisma lahko pošiljajo tudi nefrankirana. Povpraševalna pisma (pristojbina 10 kr.) napravijo se lahko za vsako tudi nepriporočeno pisemsko pošteno pošiljatev, ki ni prišla na določeni kraj. Dopisnice se smejo pošiljati tudi nefrankirane, ako se ne priporočajo (rekomandirajo). Vsakemu je dovoljeno dati si napraviti dopisnice po privatnem obrtu, vendar morajo, kar se tiče velikosti in moči papirja biti popolnoma jednake uradnim in imeti nemški napis < Correspondenzkarte». Na dopisnice se lahko tiska in zajedno piše, a to le na zadnji strani, kajti sprednja stran je namenjena le za prejemnikov naslov, kamor pa tudi pošiljatelj more napisati svoje ime ter take opomnje, ki se tičejo pošte. Dopisnicam v domačih deželah se lahko pripenjajo po-skušnje ali vzorci blaga, ako se ne pišejo potem nanje nikakršne druge, nego za poskušnje blaga ali vzorce dovoljene pismene opazke ter ako so frankirane za 5 kr. Tiskovine se morajo frankirati in se tudi lahko priporočajo. Pošiljatve vezanih in broširanih knjig in odprte karte ne smejo biti nad 1 kg težke in se ne smejo bistveno razločevati od poštnih pošiljatev. V svetovnopoštnem prometu so dovoljene pošiljatve tiskovin do 2 kg teže, a ne smejo meriti na nobeno stran več kakor 45 cm. Razven naslova, datuma in podpisa na tiskovinah ne sme biti ničesar pisanega, tudi ne kaki dostavki. Izvzete so korek-turne pole, katerim se smejo pridejati dotični rokopisi, poprave in rokopisne opomnje, tičoče se tiska, dalje kurzni listi, trgovski cirkularji in ceniki (hektografirani vendar le po 20 ali več izvodov vkupe), pri katerih so dopuščene rokopisne ali mehaničnim potom napravljene izpremembe cen, imena potnikov, načina naročevanja ali plačevanja. Posebni deli tiskanega teksta pa se smejo v ta namen podčrtati, da se opozori čitatelj na kako določeno mesto. Dalje je še določeno na tiskanih vizitnicah na-pisaii natančnejši naslov in stan pošiljalca ter pristaviti običajne črke (n. pr.: p. f. itd.); na povabilih navesti ime povabljenca, dan, namen in kraj zborovanja; pri knjigotržnih naročilnih listih na zadnji strani pismeno imenovati naročene ali ponudene knjige, tiskani tekst sprednje strani pa deloma ali popolnoma prečrtati; tiskovne pomote popraviti. Poslovni papirji, kakor: akti vsake vrste, vožna pisma, poslovni dokumenti, prepisi in izpiski aktov, muzikalije in sploh pisma, ki se ne morejo smatrati za pravo ali osobno dopisovanje, smejo se v prometu svetovne poštne zveze, izvzemši Nemčijo, pošiljati pod križnim zavitkom (tudi priporočena) do 2 kg teže in 45 cm širjave. Vzorci se prevažajo v kraje avstro-ogerske države, v Bosno in Hercegovino, Belgijo, Bulgarijo, Crnogoro, Egipet, Francijo, Grecijo, Veliko Britanijo, Italijo, na Portugalsko, Rumunsko, Srbsko, Špansko, Švico, zjedinjene države severne Amerike in v one turške kraje, kjer se nahajajo avstrijski poštni uradi, do 350 g teže, drugam pa in tako tudi v Nemčijo, le do 250 g. Kar se tiče mere, ne smejo presezati na dolgost 30, na širokost 20 in na visokost 10 cm. Vzorcem in blagu za po-skušnjo se ne sme priložiti nikako pismo. Na naslovu mora biti vsakokrat opazka «vzorec» ali «po-skušnja blaga Na naslovu sme razven tega biti navedeno : Ime ali tvrdka odpošiljateljev, tvorniško ali trgovsko znamenje poleg natančnejšega označenja blaga, številke in cene, teže in mere blaga ter koliko ga je na razpolago. Razven omenjenih podatkov se ne smejo dodajati takšnim pošiljatvam nikaka pismena naznanila ali kakršnekoli opazke. Tudi žive čebele se morejo pošiljati po domačih krajih, na Ogersko, v Bosno in Hercegovino, Nemčijo, v razne druge dežele kot blago za poskušnjo, ako so tako shranjene, da se pošta lahko prepriča o vsebini, in da ni pri prevažanji nikake nevarnosti. Pri nezadostno frankiranih pošiljatvah s tiskovinami, poslovnimi papirji in vzorci se zahteva nedostatek od prejemnika, in sicer dvakrat toliko, za kolikor so bile premalo frankirane. Popolnoma nefrankirane prej navedene pošiljatve se ne odpravljajo, nego se vrnejo pošiljatelju; če pa poslednji pošti ni znan, ' postopa se ž njimi tako, kakor z nedostavnimi pismi. Priporočene pošiljatve s povzetjem. Priporočene (rekomandirane) stvari se morejo pošiljati po Avstro-Ogerskem, v Bosno in Hercegovino in v nekatere tuje dežele (glej »povzetja v inozemstvu*) tudi s povzetjem, in sicer po domači državi ter v Bosno in Hercegovino do 500 gld., drugam pa do 200 gld. = 400 mark = 500 frankov. Pri takih pošiljatvah, za katere veljajo ravno iste pristojbine, kakor za navadno priporočene, se mora napisati na vrhu nad naslovom beseda «po-vzetje», ako so namenjene v inozemstvo pa «remboursement». Precej zraven ali pa spodaj naj se navede povzetni znesek s številkami, a goldinarji tudi z besedo, in sicer vedno v denarni veljavi tiste države, kamor se pošiljatev glasi, tedaj v Nemčijo v markah, v Švico in v Francijo v frankih itd. Pod zneskom pa mora pošiljatelj natanko in razločno zabeležiti svoj naslov. Da ne nastanejo kake pomote, treba je med tem naslovom in onim, ki označuje prejemnika, pustiti nekoliko praznega prostora. Kakor brž je prejemnik znesek vplačal in pošiljatev prevzel, odtegne dotični poštni urad od povzetnega zneska pristojbino za navadno poštno nakaznico in 5 kr. terjalnih stroškov, ostanek pa pošlje oddajalcu po nakaznici. Poštne pristojbine. Avstro-Ogersko in Nemčija: Pisma do 20 g (Nemčija le 15 g) 5 kr. (mestni promet 3 kr.), do 250 g 10 kr. (mestni promet 6 kr.), dopisnica 2 kr.; dopisnica z odgovorom 4 kr., priporočitev 10 kr. (mestni promet 5 kr.), vzvratni list 10 kr. (mestni promet 5 kr.), ekspres 15 kr., tiskovine do 50 ^ 2 kr., do 150 g 3 kr., (v Nemčijo le do 100 g) do 250 g 5 kr., do 500 g 10 kr., do 1000 g 15 kr., vzorci v avstro-ogerske kraje do 250 g 5 kr., do 350 g pa 10 kr.; v Nemčijo do 250 g 5 kr., ker se težji ne smejo pošiljati. Bosna in Hercegovina: Pisma 5 kr. do 20 g, dalje do 250 g pa 10 kr., kakor za Avstro-Ogersko. Ekspresne po-šiljatve so dopuščene samo v kraje, kjer so pošte. Črnagora: Pisma za vsakih 15 g po 5 kr., dopisnice 2 kr. (z odgovorom 4 kr.), za tiskovine in vzorce veljajo iste pristojbine, kakor v Srbijo. Poslovni papirji niso dopuščeni. Srbija: Pisma za vsakih 15 g po 7 kr., (v mejnem prometu oziroma z Ogerskega 5 kr.), dopisnica 4 kr. (za Srbijo z odgovorom 8 kr.) Tiskovine do 50 g in poslovni papirji 2 kr., vzorci za naročila za vsakih 50 g 2 kr., priporočila 10 kr., vzvratni list 10 kr., ekspres 15 kr. Poštne nakaznice v domačih deželah. Za zneske do 10 gld. 5 kr., do 50 gld. 10 kr., do 150 gld. 20 kr., do 300 gld. 30 kr., do 500 gld. 50 kr. Poštne nakaznice v Bosno in Hercegovino in iz Bosne in Hercegovine so dopuščene do 500 gld. in znaša pristojbina do 20 gld. 10 kr. od 20 do 50 gld. 20 kr.; od 50 do 150 gld. 40 kr.; od 150 do 300 gld. 60 kr. in od 300 do 500 gld. 1 gld. Poštni nalogi posredujejo poplačevanje menic, računov, kuponov itd. in se morejo poslati na vse pošte avstro-ogerske države, v Bosno in Hercegovino ter v Turčijo in sicer v Adrijanopelj, Beyrut, Konstan-tinopel, Solun in Smirno, kjer se nahajajo avstrijske pošte, slednjič tudi v Nizozemsko v znesku največ 500 gld. — v Bel- gijo, Nemčijo, Egipet, Francijo (Algir), Italijo, Luksemburško, Norvegijo (naj se naredi naslov na pošto v Pragi), Rumunijo, Svedijo, Švico in Tunis do 400 gld. (800 mark ali 1000 frankov). Poleg uradnega vzorca (cena '/a kr.), adresira se terjatev utemeljujoči dokument (pobotan račun itd., toda znesek mora biti pisan s črkami) kot priporočeno pismo, n. pr.: «Na poštni urad v ■ • • «Poštni nalogi. Kakor hitro je znesek vplačan, prejme oddajalec poštnega naloga znesek, odštevši pristojbino poštne nakaznice in 5 kr. terjalnih stroškov za vsak dokument, na kateri se je dobilo plačilo. Ako se poštni nalog ne sprejme, pošlje se nazaj zastonj. Pristojbine so torej kakor za priporočena pisma, poštno nakaznico in vsako pobotnico itd. 5 kr. terialnih stroškov. Poslati dokumente poštnega naloga na kakšen drugi kraj nego se je navel s prva, je dovoljeno. Denarne in tovorne pošiljatve. Denarna pisma: Za Avstro-Ogersko do 2 50 ) ter pove stan, kraj, dan, mesec in ieto rojstva ter svoje stanovanje; izvoli si tudi lahko «geslo» (to je kako poljubno besedo, katera mu v mogočih slučajih spričuje lastninsko pravico), kar pa napiše le v «protipis», sam pa si jo dobro zapomni. Knjižica in nje vročba so brezplačne. Vsako vlogo vpiše poštni uradnik v knjižico in vrhu tega pošlje vložniku poštni urad še prejemno potrdilo. Najmanjša vloga je 50 kr., katero sprejemajo vsi poštni uradi. Za manjše zneske kakor 50 kr. so pa «poštne hranilne karte». Te karte z vtisnjeno petkrajcarsko znamko se dobe po vseh zalogah poštnih potrebščin po 5 kr. Na tako hranilno karto se potem prilepi še devet petkrajcarskih poštnih znamk, kar znaša z vtisnjeno ravno 50 kr. Te karte z znamkami izpolnjene sprejemajo potem vsi poštni uradi kot vloge po 50 kr. Znesek od 1 goldinarja do 20 goldinarjev se takoj lahko vzame iz poštne hranilnice pri vsakem poštnem uradu, toda mora se najmanj 50 kr. še pustiti v hranilnici na tisto knjižico. Znesek pod 1 goldinarjem in nad 20 goldinarjev treba je pa pri poštno-•hranilničnem uradu na Dunaju odpovedati, na kar se prejme, ako je bila odpoved v redu, kmalu vplačilna nakaznica Vloge se obrestujejo po 3 odstotke. Vložnik mora zahtevati, da se za njegovo vlogo nakupijo državni obrestonosni papirji; mora pa tudi že take vložiti v poštno hranilnico ter dobi posebno rentno knjižico. Obresti v poštni hranilnici so proste dohodninskega in tudi drugih davkov. Vložna knjižica poštne hranilnice je nedotakljiva last vložnikova, ne more se mu ne vzeti, ne zastaviti, pa tudi ne zarubiti. V čekovni oddelek stopi vložnik lahko tedaj, kadar vloži v poštno hranilnico najmanj 100 goldinarjev, katere mora imeti vložene, dokler hoče ostati pri čekovnem oddelku. Glede zneska, ki to «osnovno vlogo» prehaja, more on potem razpolagati in zahtevati z ene strani, da se nakazane vsote vpišejo na njegov račun, z druge, da se poljubni zneski nakažejo katerikoli osebi ali tvrdki. Potrebne tiskovine za objavo pristopa z zavitkom dajo poštni uradi brezplačno. Natančen pouk o poštni knjižici se nahaja v vložni knjižici. Natančen pouk o čeku in njega porabi z uzorcem položnih listov in čekov dobi se pri poštnih uradih brezplačno. Novi denar v avstro-ogerskem cesarstvu primerjan s sedanjim in z denarjem poglavitnih držav v Evropi. Kos za 20 kron = 10 gld. Kos za 20 vinarjev* = 10 kr. » » 10 kron = 5 » » »10 » = 5» » » 1 krono — 50 kr. » » 2 » = 1 > » » 1/2 krone = 25 > » * 1 » = Vi » Kosi za 20 in 10 kron so zlati, oni za 1 in pol krone srebrni, kosi za 20 in 10 vinarjev so iz nikla in oni za 2 in 1 vinar iz brona. * Nemški «Heller» smo poslovenili «vinar», dokler se merodajni slovenski krogi ne zjedinijo za kako drugo ime, morebiti «novčič» ? Vinar je pri nas znan že iz starih časov. 1 o - CD - 1 1 kron in 29 v. 1 == 19 kron in 4 v. 10 ST' t=3 - 112 » > 90 10 co "rt = o 190 » * 45 » 100 M 1 1129 » » 1 100 CD - o - 1904 » » 52 D 1000 o r^^ < 11290 > » 13 » 1000 " = 19045 j » 16 » 1] = 1 kron in 17 v. 1 g® 24 kron in 2 V. 10 1 1 » * 75 10 BO< = 240 » » 17 » 100 117 ' » 56 > 100 CB - 2401 » 74 v 1000 = 1175 » » 63 » 1000 5'_ 0=i - 24017 » » 43 t> Kos za 20 kron 1 dolar — 4 krone 94 vinarjev. 1 zlat 9 fr. in 51 cent. 1 napoleon. in 1 fr. mark in 59 pfen. 17 20 frankov in 99 cent. 4 dolarje 5 cent. l 8 mark in 70 pfen. 10 kroni ' 0 ^rankov 50 cent. ( 2 dolarja 21/2 cent. 1 krona 1/3 krone 20 vinarjev 10 vinarjev 87 pfenigov 1 frank in 5 cent. 43 pfenigov 52 cent. 18 pfenigov 21 cent. 9 pfenigov 10 cent. Španske pezete po 100 centimov, srbski dinarji po 100 par, grške drahme po 100 lept, rumunski lei po 100 ban, bolgarske leve po 100 stotink, italijanske lire po 100 centimov in cesarske ruske polovinke novega kova imajo vse edinico franka, enake so torej vse 95 vinarjev. Primerjalni razkaz med novo našo krono in frankom. Franki Vi 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 20 Krone Vinarji l 2 3 4 5 6 7 8 9 10 47 95 90 87 81 76 71 66 62 57 52 5 Krone 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 20 Franki ; Centezimi 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 20 52 5 10 13 19 25 30 35 39 45 50 99 Franki Krone Vinarji Krone Franki Centezimi 30 . 28 57 30 31 50 40 38 9 40 42 _ 50 47 61 50 52 50 60 57 13 60 63 1 70 66 66 70 73 50 80 76 18 80 84 1 90 85 70 90 94 51 100 95 23 100 105 — 200 190 45 200 210 2 300 285 67 300 315 4 400 380 90 400 420 5 500 476 13 500 525 9 600 571 35 600 630 14 700 666 57 700 735 7 800 761 80 800 840 11 900 857 3 900 945 12 1000 952 26 1000. 1050 13 20 centezimov je enako 19 vinarjev, 20 vinarjev je enako 21 centezimov. Od 1 do 20 centezimov treba je šteti 1 cente-zim enako enemu vinarju, ker drobcev ni. NB. Krone spremenimo v franke, ako pomnožimo število kron s številom 1 050135, n. pr. 25 kron je enako: 2 5 krat 1-050135 — 26-24 ali 26 frankov 24 cent. — Franke spremenimo v krone, ako pomnožimo število frankov s številom 0.952258, n. pr. 25 frankov je enako: 25 X 0-952258 =■ 23 81 kron ali 23 kron 81 vinarjev. Ploskovne mere. 1 danska milja..............................7-532 km 1 angležka milja............................1.609 » 1 morska milja vseh narodov..................1.852 » 1 francoska morska milja (= 3 morske milje) • • 5.556 » 1 norveška milja............................1 1.295 » 1 ruska vrsta..............................1.067 > 1 švedska milja..............................10.688 » 1 geografična milja..........................7.420 » 1 stopinja ekvatorja — 15 geogr. milj.....111.306 Po zaplembi! oledniku ni lehka prav naloga, Če staremu naj letu bi v slov6 In novemu zajedno v čast vsprejemno Ubrati moral nov bi slavospev. Sicer ni sile v praznem govorjenji — Tak6 življenje vsak dan nas uči, — Pa kakor nadejam se, vam bo znano, Da pravi pevec prosto giblje jezik, In žuljev v grlu svojem ne trpi. Težkfi pa je koledvati po svetu, Če poslušalcev strogih zbor žedf. Kako in kaj poemu je vsebina, Če vite kritičnih očal stotero Uprfe svoj nedoločen lesk in soj. Tedaj pa pazi se, kolednik dragi, In glej na krila pegazu skrbnč, Da ne potrfe mu jih nazorov peza, Možakarstvo zrel<5, morala javna, Oziri na mladenke nedoletne, Na razna čuvstva, na rodbinski živelj, Na starih bab potrjene maksime . . . E tutti quantil — — pazi se, kolednik! Kjer hruje Scylla, daleč ni Charybda, In kjer se strinja utile in dulce — — Državnih pravdnikov .. . hm ... račje škarje Preže na tvojih sloves vznoa krot&k. Najraje še zapel bi v segvidilah, Če tega ne, pa bodi v trioletih I — Ko ne bi bal se, da našle bi mislij Prav 6ndi, kjer jih najmanj je iskati —. Kakč dandanes olajšava delo Kolednikom se, pevcem in poetom! Skrbe za nas cesarsko in kraljevo, Polagajo nebroj idej nevarnih Po zaplembi! V besed srebrnih pesniške lupine 1 Hej] bralci, ali veste, kaj je to? Blagrujem vas, nebesa bodo vaša, Vi vsega tega ne umejete! Pa bodi blagor vam — in z vami meni, Pa še nekomu drugemu. Ta bo sedel Med revnimi na duhu v vrstah prvih — In Wuotan mu v pravičnosti priznani Prisodi kar brezdvomno naslanjač. Strmite? Čudite se? — Vem, zakaj. Ne res, čemu besed teh kopa pestra? Čemii ne voščim novega vam leta? Odi profanum vulgus 1 Kaj še hočete !? Kaj naj želim vam? česa »raja treba«? Naj vam naštevam še dobrot število, Drobtin, odpalih od bogatca mize? Kaj niste vsega že doslej prejeli? Kak6 ste vendar kratkega spomina! Mar niste ravnopiavni? — Morda ni Vsakomur prosto — naj na primer rečem — Braniti si življenje, last in čast? Saj niste deca, hčete pestunje ? Kaj še želite? Morda hočete V neskromnosti poznani, godrnjavi, Da se vam dalo bi kar pasje pravo, In da se voli vam — neznatnost: bič? Ej, previsoko letajo želje I Težk6 voščiti tam je nove sreče, Kjer izobilja colnič se topi. Poslavljam se, — naj derviš govor(, Morda prostejše se kot jaz izrazi. Pa brez zamere — sluga sem ponižen In vzgoje zabiti ne sme se dobre 1 — Pa bodi — zopet srečno novo leto — Hony soit, qui mal v pensel Mephisto. Marija Murnikova. •Odkar je umrl oče slovenskega naroda, dr. Janez Bleivveis, ni videla Ljubljana tacega pogreba, ženska pa sploh menda še ni bila nobena v naši prestolici pokopana tako velečastno, kakor včeraj najzaslužnejša in najvrlejša hči naroda slovenskega, kateri je tugujoči hvaležni narod izkazal poslednjo čast na tako ginljiv način, da se je videlo v solzah tudi marsikatero možko oko ...» • Slov. Narod. 22. sušca 1894. Kdo je bila ta slovenska dama, katere ime se imenuje v družbi očeta Bleiweisa? Kako se zove ta vrla hči Slovenije, za katero je plakala vsa Ljubljana, kakor za nenadomestno materjo? Kaj je bila ta ženska, radi katere so se kopale oči v solzah tudi možem? »Vzor rodoljubne slovenske damo — »voditeljica narodnega ljubljanskega ženstva* — »duša vsemu narodnemu socijalnemu življenju* — jo imenuje »Slovenski Narod«, njo: Marijo Murnikovo, soprogo cesarskega svetnika Ivana Murnika. Šesto leto že teče, a praznina, ki je nastala po njeni smrti v ljubljanskem narodnem življenju, se doslej še ni izpolnila, mesta njenega ni mogla zavzeti niti do danes še nobena druga. Nenadomestna je Marija Murnikova! Rodila se je dne 20. vinotoka 1. 1845, v Ljubljani. Njen oče je vrl rodoljub Ivan Horak. Vzgojena v pravem narodnem duhu, vzplamtela je že v rosni mladosti v njenem blagem in plemenitem srcu žarka ljubezen za slovenski narod in jezik. Delati za napredek svoje domovine in za čast svojega materinskega jezika je bila naloga vsega njenega živ-, ljenja. Dne 1. rožnika 1. 1870. se je omožila in kmalu nato je zavzela med slovenskimi damami prvo mesto. Zaspano in neprebujeno je bilo takrat še naše ženstvo. Za narodnost se ni menilo, za težnje, upe, strahe in borbe domovine naše dame takrat niso imele zmisla, za narodno prosveto, domačo umetnost, domače slovstvo, za mili slovenski jezik se naše gospe in gospodične niso brigale. V blaženi nemščini so čebljale slovenske matere in hčerke samo o svojih toaletah in zabavah ter o raznih ženitvenih kandidatih, za kaj višega pa večina naših dam dotlej ni imela razuma. A dvignila jih je Marija Murnikova. Z nenavadno energijo in občudovanja vredno marljivostjo je pridobila in organizovala ljubljansko ženstvo za slovensko idejo ter je navdušila za delovanje na korist naroda. Da je dandanes ljubljansko ženstvo vsaj večinoma narodno prebujeno in zavedno, da se ne sramuje več svojega slovenskega jezika, da se zanimajo naše dame tudi za višja, narodna in kulturna vprašanja in nič več samo za puhle zabave in modne toalete, je zasluga pokojne gospe Murnikove. Delovanje njeno je bilo vsestransko. Ni ga bilo narodnega in dobrodelnega društva ali zavoda, da bi ga ona z vsem svojim velikim vplivom ne bila podpirala; karkoli se je priredilo v Ljubljani, vse se je vršilo pod njenim pokroviteljstvom. Koliko tisočakov in tisočakov je nabrala na čelu velikega venca slovenskih gospej in gospic blagopokojna Marija Murnikova! Česar se je lotila, karkoli je vzela v svoje spretne roke, vse se ji je posrečilo sijajno. In temu se ni čuditi. Znala je biti z vsakomur ljubezniva in prijazna. Ošab-nosti in prevzetnosti ni poznala, nego je bila po svojem srcu prava demokratka. Na narodnih slavnostih je — oblečena večkrat v krilu slovenskih deklet, s prekrasno ,avbo' na glavi, v široki, šareni svileni opravi in z dragocenim narodnim pasom — ogovarjala to in ono bojazljivo gospico ter ji da- jala poguma. Navdušiti je znala najdolgočasnejšega človeka, da je postal vesel in zabaven. Zategadelj pa so bile tedanje veselice in slavnosti vse jako živahne in zares zabavne. Po zaslugah gospe Murnikove se ni delala takrat med gosti nikaka razlika, nego je bil vsakdo dobrodošel, kdor je imel pošteno slovensko lice in se je dostojno vedel. Marija Murnikova pa je bila tudi izredno plemenitega srca in nenavadno radodarnih rok. Ljubljanski siromaki in sirote so izgubili z njo svojo največjo dobrotnico, ki jih je oblačila ter skrbela neprestano zanje, da jih reši lakote, bolezni in mraza. Zato pa ni mogel postaviti pokojnici soprog lepšega spomenika kakor prekrasno ploskorezbo mojstra Al. Gangla, ki kaže ob krsti plakajočega berača-starca in deklico, katerima govori genij s prstom v nebo kažoč: »Njena dela bodo živela večno ...» S smrtjo gospe Marije Murnikove je izgubila Ljubljana voditeljico ženstva, pokroviteljico društev ter prvo dobrot-nico vseh siromakov in sirot. Z Murnikovo je preminila vzor delavne in zavedne slovenske žene, kakršne nam doslej še ni naklonila usoda. Enega Bleiweisa nam je dalo nebo, pa tudi le eno gospo Murnikovo . . . Dan 20. sušca 1. 1894., ko je zatisnila za veke oko ta prva Slovenka, je zabeležiti med najnesrečnejše dneve družabnega življenja v Ljubljani, in gotovo je, da izgube te slovenske prvoboriteljice slovenska metropola doslej še ni prebolela . . . Naj bi bila Marija Murnikova vzor našim dekletom in naj bi našla med slovenskimi gospemi kmalu mnogo posne-movalk! An o ni m us. Kra nj. Dr. Jakob Ploj. Dne 28. sveč. 1899.1. odtegnila je brezobzirna smrtna kosa delu za narod moža, ki šteje med prve bojevnike na polju prosvete in po-vzdiga ter osvo-bojenja Slovencev na Spodnjem Štajerskem. Pri delu v ptujski posojilnici je zadela kap blazega dr. Jakoba Ploja, odvetnika istotam. Mož je bil človekoljub, dobrega srca napram revežem in trpinom, trd in železen kot narodnjak, sploh pa v svojih že v prvi mladosti dozorelih nazorih dosleden in jeklen. — Tu njegov životopis: Narodil se je Jakob Ploj dne 11. malega srpana' 1830. 1. v vasi Grabonoši, fare Sv. Jur na Sčavnici v gornjeradgonskem okraju. Roditelja sta mu bila Matija in Barbara Ploj, pre- možna posestnika v Grabonoši. Ljudsko šolo je pohajal v Sv. Jurju na Sčavnici, kjer je začel kazati svojo nadarjenost. Ker je bil priden in razumen dečko, se je odločil oče Matija dati sina Jakoba v Maribor, da se izuči za duhovna. Komaj 11 let star je prišel na gimnazij, ki ga je dovršil 1. 1847, tedaj 17 let star. Filologijo, t. j. zadnja dva srednješolska razreda, je dovršil v Gradcu, kjer je moral 1850. 1. po novi postavi napraviti maturo. Vse gimnazijske razrede je dovršil z odliko, istotako maturo. Po končanih srednješolskih študijah je šel na željo sta-rišev v mariborsko semenišče, a tu mu ni dalo ostati delj kot jedno leto — in izstopil je; zaradi tega koraka je prišel v navskrižje s svojimi stariši, kateri so mu tudi odpovedali vsako podporo za nadaljevanje študij. Glavni povod tega izstopa je bilo njegovo prepričanje, da nima poklica za sve-čeniški stan. Govoril je o tej stvari s stricem Trstenjakom, ki mu je sam prigovarjal k temu koraku, ker je mladeniča dobro poznal. S tem v zvezi je najbrže tudi okolnost, da je bil že v Gradcu nekoč prisoten pri obravnavi proti neki zloglasni otrovalki. Krasen zagovor odličnega graškega odvetnika ga je navdušil za pravoznanstvo. Konečno mu je zagrenilo bivanje v semenišču preziranje zaradi njegove mladosti, ker mu vkljub njegovim odličnim spričevalom in izvrstnemu znanju niso privoščili primernega mesta. Šel je v Gradec in se dal vpisati med juriste. Prvo podporo je dobil od strica Trstenjaka in od mariborskega sodnika Lasbacherja. Precej lakote in mraza je moral od začetka prestati, dokler se mu ni posrečilo dobiti inštrukcij v odličnih graških hišah, kakor n. pr. pri Slovencem ne posebno priljubljenem Waserju, čigar jedinko je poučeval, pri pl. Neupauerju i. dr. Tako je končal juridične študije z odliko, potem ko je v polni meri poskusil trpljenje in deloma tudi veselje slovenskega dijaka-prosjaka. Sedaj je šele stopil v pravo življenje. Bil je delj časa koncipijent v Gradcu in Ptuju pri raznih nemških odvetnikih, nazadnje pa je stopil v pisarno g. dr. Ferd. Dominkuša v Mariboru. Tu se je začel pravzaprav udeleževati narodnega gibanja in se lotil narodnega dela, k čemur ga je izpodbudil in bodril dičm Davorin Trstenjak. Sodeloval je pri ustanovitvi mariborske čitalnice dne 17. mal. srpana 1861. Isti dan se mu je porodil prvi sin iz srečnega zakona z gospo Barbaro roj. Wegscheider iz znane ptujske rodbine. Vseh otrok je bilo 7, katerih trije so umrli pred očetom, kar je najbrže tudi pospešilo njegovo oslabelost oziroma smrt. Leta 1862. je nastopil odvetniško mesto v Ljutomeru. Ljutomer je bil v narodnem in družbenem oziru ves prenovljen po njegovem prihodu tjakaj. Bilo je vse slovensko narodno, ni ga bilo izdajice, zaupal je brat bratu in vodil jih je oče Ploj. Pri njem je bil pokojni dr. Valentin Zarnik delj časa koncipijent, s katerim sta skupno budila in navduševala ljudstvo ne samo po trgu ampak tudi v okolici. Govoril je po taborih pri Kapeli, v Ljutomeru, v Žalcu itd. Bil je ustanovitelj posojilnice in čitalnice v Ljutomeru. Posebno čitalnica njegova je bila nekak vzor za poznejše čitalnice. Prirejali so zabavne večere, gledališke predstave, napravljali izlete v okolico itd. To je bilo tedaj kaj čisto novega in izrednega. Žal, da je moral prekmalu prepustiti to važno torišče našim klevetnikom, ki še danes tam gospodarijo. Pozabiti ne smemo, da je bil več časa tudi načelnik okrajnega zastopa ljutomerskega. Preselil se je v Ptuj, kjer je nadaljeval v zmislu, zapo-četem v Ljutomeru. Ves čas od svojega prihoda do zadnjega diha je delal za narod, njega pravice ter blagostanje. Do svoje smrti je bil ud okrajnega zastopa ptujskega. Tudi je bil nekaj let člen mestnega zastopa, a nestrpnost in zagrizenost uskokov ga je napotila k temu, da je dvomljivo čast odložil. Razven tega je bil soustanovnik ptujske čitalnice in političnega društva. Nič manj delaven kakor v društvenem življenju ni bil Ploj na narodnogospodarskem polju. Posojilnica v Ptuju in društvo »Narodni dom» imata v njem soustanovnika in vrlega podpiralca. Posebnih zaslug si je pridobil za konjerejo v ptujskem okraju, za kar je bil od konjerejskega društva odlikovan z raznimi diplomi, z bakreno in srebrno društveno svetinjo. Bil je tudi distriktni zastopnik ravno omenjenega društva. On, ki je poskusil veliko žalosti in malo veselja dijaškega stanu, je bil vedni prijatelj, svetovalec in podpornik dijakov. Ob počitnicah je bila njegova hiša zbirališče dijakov, pri izletih pa jih je gostil na svojem domu. Krepka opora je bil tudi ptujski dijaški kuhinji. V celem je bil blaga duša, plemenit značaj, narodni bojevnik nevpogljive nravi, katerega so spoštovali tudi narodni nasprotniki, kar je prejasno pričala mnogobrojna udeležba žalnikov ob pogrebu začetkom sušca 1899. 1. — Blag mu spomin in zvesto posnemanje! D. H. Jožef Pod m i Išak (Andrejčkov Jože) pisatelj slovenski. (Ob petindvajsetletnici njegove smrti napisal M. P. Podkrajec). Nič noče dozoreti nam.) Kar kaj obetal — to je grenko 1 Jo s. Stritar. Nikdar jih ne bodem pozabil onih božičnih praznikov, katere sem prežil kot prvošolec na rodnem mi domu. Tovariš-sošolec mi je bil posodil več zvezkov Krajčeve t Narodne biblioteke«; te sem vzel sabo na počitke. Zunaj je vladal hud zimski mraz, v naši hiši pa je bilo tako toplo, tako prijetno, in tiščal sem se pri peči ter čital izposojene knjige in bilo je tudi toplo ob mojem srcu. Prišel sem do 12. zvezka • Narodne biblioteke«, s katerim so začeli izhajati spisi Jožefa Podmilšaka, pod pisateljskim imenom dobro znanega Andrejčkovega Jožeta. Doslej še nisem nič čul o tem pisatelju, niti bral njegovih spisov. Tiste božične počitke pa mi je postal ljub znanec. S kako slastjo in nedopovednim veseljem sem prebiral njegove »Črtice iz življenja na kmetih»; vsaj so mi bili kraji in vasi, ki so se ondi imenovali in popisovali, dobro znani, in lastna imena in hišni priimki, vse mi je bilo domače. Kedo bi neki bil Andrejčkov Jože, sem se vprašal. Moral je pač biti ožji moj rojak, da je tako dobro opisal domače in znane mi kraje. Kmalu sem zvedel, da je bil ta pisatelj doma iz bližnje Krašnje. In sedaj mi je postalo mahom vse jasno; jasno, kako je mogoče, da piše Andrejčkov Jože o naših krajih in naših ljudeh. Poslej sem se vedno bolj zanimal zanj. Stikal sem po vseh mogočih leposlovnih listih, ki so mi bili pač dostopni, po njegovih spisih in jih z velikim veseljem prebiral. Popraševal sem po njem in njegovem življenju pri domačinih in hlastno bral vse, kar se je tikalo delovanja in življenja Andrejčkovega Jožeta. Tako se mi je nabralo nekaj podatkov o našem pisatelju, o njegovem žitju in o njegovem slovstvenem delovanju.1 Te črtice podajam danes blagovoljnim čifateljem in želim, da jih sprejmo s tistim veseljem in prijaznostjo, s kakršnim veseljem in ljubeznijo sem jih nabiral jaz. Vsaj se jim tu pokazuje ljubka osebnost iz naše tako zanimive leposlovne zgodovine; pokazuje mlad, simpatičen mož, ki je obetal toliko vzpričo svoje nadarjenosti in marljivosti, a prerano zamrl in v zgodnji svoj grob ponesel toliko neizpeljanih načrtov. S temi vrsticami naj se poživi spomin na Andrejčkovega Jožeta in proslavi petindvajset- letnica, ki je vlani potekla od njegove smrti. * * * Daleč po Gorenjskem in tudi po Spodnjem Štajerskem slovi božjepotna cerkev sv. Valentina na Limbarski gori, in ponarodela je mična pesmica, katero je o Limbarski gori zapel, naslanjaje se na narodno snov, Peter Hicinger, in katera se začenja z znanimi vrsticami: Je lepa gora limbarska, pod njo zelena tratica. Tik pod Limbarsko goro, ob starodavni dunajski cesti, leži prijazna vas Krašnja. Nad njo se popenja mal hribček3, imenovan «Konj», na čigar pobočju slone tri ali štiri preproste 1 Kot vir so mi služili sledeči spisi : »Andrejčkov Jože», životopisna črtica. Spisal Rajko Perušek v Krajčevi »Narodni biblioteki«, zvezek 12. — •Podmilšak Josip, pisatelj slovenski« izpod peresa G. Jereba v Ljubljanskem Zvonu, 1. 1884., str. 530 in nasl. — Za nekatere zanimive črtice o Andrejčkovem Jožetu mi je zahvaliti g. Davorina Drolca, abiturijenta v Krašnji. a Svoj dom popisuje Jože sam v svojih »Črticah iz življenja na kmetih« (poglavje IV.), glej »Slov. Glasnik« tečaj 1866. kmečke hiše. V jedni izmej teh hiš, na št. 16, je potekla zibel slovenskemu pisatelju Jožetu Podmilšaku, ki je najbolj znan s svojim pisateljskim imenom: Andrejčkov Jože, kakor se je skoro izključno podpisaval pod svoja dela. Kakor dokazuje g. Franc Sumi, preselila se je rodovina Podmilšakov v Krašnjo iz vasi «Pod Miljem* v župi sv. Ožbolta, kjer je izvestno še 1830. leta domovala1; odtod bi se dalo tudi razlagati ime Podmilšak. Narodil se je Jože 24. sušca leta 1845. Na njegovem rojstnem domu se je reklo pri «Andrejčkovih*, ker so bili od nekdaj tamošnji gospodarji Andreji; odtod si je tudi Podmilšak privzel svoje pisateljsko ime: Andrejčkov Jože. Pri Andrejčkovih so imeli troje otrok. Najstarejši je bil Andrejček, ki je umrl predlanskim v Krašnji; srednji je bil naš pisatelj in najmlajša sestra mu Micika, ki še sedaj siromašno živi. Po svojem očetu je bil Jože Krašinjčan, po materi pa Moravčan, kajti ona se je primožila semkaj od cTrdina« v Njegastrnu, vasi župe moravške. Kakor drugim vaškim dečakom, tako so tudi Jožetu potekala mladostna leta. Pasel je živino svojega očeta in rajal ter se veselil po bregu pod rodno mu hišo. Nekoliko odrasel začne pohajati v Krašnji šolo za silo, kjer je poučeval tedanji krašenjski župnik Jurij Vari, znan tudi kot slovenski pisatelj.2 Župnik Vari je spoznal bistro glavico mladega Jožka. Prigovarjal je roditeljem, naj pošljejo nadarjenega fanta v šolo; in ko jim je obljubil, da jih bo radovoljno podpiral pri šolanju njihovega sina, udali so se stariši in poslali Jožeta v Ljubljano v ljudsko šolo. Stanoval je pri rojakinji Miklav-čevi Miciki na Dunajski cesti št. 6. Završivši normalne razrede je vstopil v gimnazijo. V siromaštvu in zatajevanju so mu potekala srednješolska leta. Prosil je parkrat, da bi ga vzprejeli v deško semenišče Alojzijevišče. A prošnja njegova je bila vselej odbita. Moral 1 Ljubljanski Zvon 1. 1882, str. 630. 2 Roj. 23. m al. travna 1812. 1., umrl v Velesalu 5. sušca 1874. si je tedaj pomagati sam in se preživiti z domačim poučevanjem. Sem in tje je ulovil tudi po kak krajcar kot nagrado za svoje spise. Jože je bil priden dijak. Stal ni sicer v vrsti takozvanih odličnjakov, a izdelaval je gimnazijske razrede z dobrim uspehom. Poleg predpisanih predmetov se je bavil s slovanskimi jeziki, zlasti s poljščino in češčino. Začel se je tudi zgodaj poskušati v pisateljevanju. Kot četrtošolec je že poslal Ljudevitu Tomščiču svoje doneske — pesmice — za njegovo »Torbico«, katero je imenovani v Ljubljani litografovano na svitlo spravil, potem pak se preselil ž njo v Zagreb. Seznanil se je tudi z blagim Antonom Janežičem, ki je bil tiste čase pravi oče slovenskih pisateljev. Kakor je Janežič pridobil za svoj »Slovenski Glasnik« Levca, Stritarja, Jurčiča in druge, tako je umel tudi navezati nase s svojo ljubeznji-vostjo našega Jožeta in ga s prisrčno besedo vneti za slovensko književnost. V počitnicah je Jože vedno zahajal domov v Krašnjo. Bilo je tamkaj tedaj živahno dijaško gibanje. Ob jednem z Jožetom so študirali mnogi njegovi ožji rojaki, ki so bili ali njegovi sošolci ali par let navskriž ž njim. Omenjam naj izmej teh samo Franca Maselj-na, sedaj stotnika na Češkem, ki je tudi spreten slovenski pisatelj1 in se skriva pod imenom »Podlimbarski«. Večkrat je posetil krašenjske dijake tudi pokojni Janko Kersnik s svojimi brati in svojim domačim učiteljem, sedanjim profesorjem Frančiškom Levcem. Najljubša spremljevalka je bila Jožetu ob počitkih knjiga in najbolj omiljeno bivališče v bukovem gozdu, na nasprotni strani njegovega doma, v takozvanem »Županovem gozdu«. Tu je prebil po cele dneve in marljivo pisal. Jako rad se je tudi šetal ob tihi Radomlji, ki teče za krašenjsko mejo, prav pod vznožjem Limbarske gore. Kakor nam sam omenja v svojih spisih, krenil jo je rad v domače vaške gostilne; zlasti je rad zahajal k »Jurju«, kjer 1 Dr. Karol Glaser, »Zgodovina slovenskega slovstva«, IV. del, str. 147. se mu Je vnela tudi idealna ljubezen do lepe in precej omikane domače hčere Maričke.i Najljubše pa mu je bilo občevati s starimi očanci, z možmi trde skorje a dobrega zrnja-marljivo je poslušal in si zapisaval njih šegavo gorenjsko' govorico, kar je potem vestno porabljal za svoje spise Zlasti so ga zanimali možje, kateri so v mladosti pognali v radovanju svoje imetje, doprinesli in poskusili na svetu vse mogoče in konečno v starosti živeli kot občinski reveži in pijančki. Njihovo bitje in žitje nam često in prav plastično riše v svojih delih. V Krašnji se Jožeta starejši ljudje še sedaj dobro spominjajo izza njegovih dijaških let. Radi pripovedujejo, kako je bil z vsakim priljuden in v svojem govoru šaljiv in dobro-voljen. Ohranili so si v spominu tudi to, da je vedno rabil reklo : ^prekli-cana reč>. Mej tem časom je dovršil Jože šest gimnazijskih razredov in bil že v sedmem. Skoro se je imelo pred njim odpreti življenje. Pa vse lepe načrte mu je prekrižala vojaščina. Na vojaškem naboru 6. mal. travna 1867. 1. so ga v Kamniku potrdili k vojakom. Po navadi niso jemali dijakov v vojake in to zlasti ne sredi študij. Pa posegla je baš tisto leto druga neprilika vmes. Pri deželnozborski volitvi istega leta sta pro-pala narodna kandidata dr. F. V. Klun in dr. L. Toman Da sojmagaU nasprotniki, to je bilo pripisovati pritisku vlade povestih 'JUr5eVe* g°Stilne ^ 'epe Midke J°Že Večkmt °mcnja v sv°jih J. Podmilšak kot dijak zlasti še tedanjega deželnega predsednika v Ljubljani, barona B. V žaljenem rodoljubju so tisto noč napravili dijaki malo ropota pred baronovim stanovanjem. In naduti mož jim je prisegel radi tega maščevanje! Prav tedaj so se imeli pričeti nabori. Ukazal je, naj brez milosti pobero k vojakom tudi dijake. In tako se je zgodilo. Marsikateremu mlademu možu so tedaj uničili lepo prihodnost in jeza nemčurskega namestnika je zahtevala kot žrtev tudi našega Jožeta. Jeseni 1. 1867. je odšel Jože kot topničar v Komoren k cesarjeviča Rudolfa polku št. 2. Vojaški stan je bil zanj kakor mora. Ni se ga mogel privaditi; tožno mu je bilo bivati tako daleč od doma, tožno gledati, kako so se mu vse lepe osnove o prihodnosti podrle, in prišla so mu tre-notja, ko v svojem obupu ni vedel ni kod ni kam. Vsakega mora pretresti pismo, katero je pisal iz Komorna nesrečni mladi mož svojemu prijatelju.1 Naj navedem tu le nekatera značilna mesta. »Sedem mesecev že bivam tu na Ogerskem, ne da bi se bil moj stan kaj zboljšal. — Tako mi teko mlada leta, a tako mi bodo pošla na tujem, med ljudmi, s katerimi se ne morem sprijazniti, med katerimi ne morem uživati one zadovoljnosti kakor doma. — Prej sem ljubil vedno veselo družbo, rad sem zahajal v krčmo pit kak polič vina, rad sem poslušal godbo, sedaj se pa vsega tega ogibljem; na prste lahko seštejem, koliko potov sem bil v kaki krčmi. — Moja fantazija je onemogla ; le brezdno, strašno brezdno in v njem pošasti čudovite se mi še stavijo pred oči.» Konečno se je udal v svojo usodo in postal o novem letu 1868 narednik. Jedino tolažbo je imel tedaj, kedar se je mogel vsesti zvečer, ko so drugi spali, k svoji pisalni mizi in se ondi udati svojemu najljubšemu opravilu — pisateljskemu zvanju. Nekoliko se mu je zboljšalo tudi gmotno stanje, ko ga je podpolkovnik Hiebel, uvidevši njegovo nadarjenost in sposobnost, vzel za učitelja svoji deci. Morebiti se je tudi baš njegovi priprošnji imel zahvaliti, da so ga že leta 1870, 1 Ljubljanski Zvon 1. 1884, str. 532 in 533. potem ko je bil še na nekaj časa prestavljen v Brno, pustili na trajen dopust 5, grudna. Tako se je oprostil jarma vojaščine, a ni se oprostil kali bolezni, ki se je baš v nezdravem komornskem mestu vtihotapila v njegovo doslej tako krepko in čilo telo. Neizprosnemu militarizmu, ki jih je pokončal že toliko in toliko, je zapal tudi Jože. S posredovanjem Janežičevega brata Simona je nastopil v Celovcu pri prodajalcu Pajku mesto poslovodje. Tukaj se mu je primeroma dobro godilo, vendar si je želel stalne službe. V tem se je bilo spraznilo mesto praktikanta pri deželnem odboru Kranjskem; Jože prosi zanje in je dobi s sklepom deželnega odbora z dne 11. grudna 1871. Tako je prišel zopet v Ljubljano, kjer je mislil stalno ostati. Tedaj je nameraval izdajati deželni glavar dr. I. R. Razlag v nemškem jeziku pisani list «Adria», za sotrudnika je bil naprošen tudi Podmilšak. Pa ves načrt se je izjalovil. Kot praktikant pri deželnem odboru je imel Jože čez glavo posla, za kojega pa je bil le skromno plačan. Da bi si zboljšal gmotno stanje, je cele noči pisal in prevajal nemška pisanja na slovenski jezik. Skoro je uvidel, da pri deželnem odboru bo moral pač dolgo čakati na drugo bolje mesto. Zato je čakal le, da se mu ponudi ugodna prilika in da se obrne drugam. Leta 1872. meseca kimovca razpiše c. kr. telegrafsko vodstvo v Trstu tečaj za bodoče uradnike. Jože vloži prošnjo za vzprejem. Deželni zbor je zvedel, kaj namerava Jože, in uvidel, da njegova prošnja v Trstu ne bo odbita. Radi tega mu je pisal deželni odbornik dr. Janez Bleiweis prijazno pismo, v katerem mu obeta zboljšati plačo, ako ostane. Toda Jože se ne da pregovoriti, izstopi 28. kimovca 1. 1872. iz deželne službe in se napoti v Trst, kjer je bil vzprejet v telegrafski tečaj. Ta tečaj je trajal od prvega vinotoka do konca reče-nega leta. Učitelj je bil Jožetu znani slovenski pesnik in pisatelj France Cegnar, s katerim se je kmalu poprijateljil. 6* Prebivši z dobrim vspehom skušnjo vstopi v službo na glavni brzojavni postaji v Trstu. Pri pošti in pri brzojavu v Trstu je tedaj poslovalo mnogo nekdanjih Jožetovih sošolcev. S kakim veseljem so ga ti sprejeli v svojo družbo, kajti ljubeznjivega in dovtipnega človeka, kakršen je bil Jože, je moral imeti vsakdo rad. Pa le kratke ure so bile odločene temu lepemu življenju. Bolezen, kojo je dobil Jože pri vojakih v Komornu, se je začela bolj in bolj razvijati ter razjedati njegovo ponosno telo, in soparno tržaško podnebje jo je pospeševalo. Vendar Jože je možki zatajeval svoje bolečine in marljivo opravljal svojo službo. Brzojavno vodstvo, poznajoč njegovo spretnost, ga pošlje na Silvestrov dan 1. 1873. v Brežice in 11. mal. srpana v Sent Jernej na Dolenjskem poučevat tamošnje novince v brzojavstvu. Ko je bival v Šent Jerneju mu je došla vesela vest, da je imenovan c. kr. telegrafskim pristavom. Koncem vel. srpana 1874. 1. se vrne v Trst. Mnogo mu je bilo sedaj izboljšano gmotno stanje, pa zanj vže prepozno. Vidno so ginevale življenske moči. Svetovali so mu, naj gre v Benetke, ali pa naj se vsej popolnoma vzdrži službe. Dali so mu dopust, in napotil se je v Kamnik k svojemu sošolcu in prijatelju, duhovniku Ivanu Kljunu. Toda njegovim oslabelim pljučam je bil že preoster vzduh gorenjskih planin. Uvidel je sam svoje kritično stanje in pisal 3. vinotoka 1874. 1. svojemu prijatelju: »Meni ne gre nič kaj prida; pripravljam se na smrt, ker tukaj imam čas. Vzduh mi tu dobro de, čeprav mi je oster, vendar se kašlja kar ne morem iznebiti.* Koncem pisma pa mu vendar še zašije žarek upanja in tako sklene: «Prej ne grem nikamor, da bodem zdrav.» Telegrafsko vodstvo ni poznalo njegovega nevarnega in ozbiljnega stanja ter ga je vprašalo, ako hoče iti poučevat v Krško ondotnega novinca. Jože se uda in odide koncem listopada v Ljubljano, odkoder misli odriniti v Krško. A šel je v Ljubljano le umret. Gre se malo sprehajat po »Zvezdi» s svojim prijateljem in uradnim tovarišem g. Kavčičem. Kar se mu baš pred kipom Radeckega udere kri. Odpeljejo ga v gostilno «pri slonu >, kjer se posreči ustaviti kri dr. Derču. Od dne do dne se je hujšala bolezen. Njegov prijatelj g. Ivan Kljun zve to prežalostno vest in prihiti k bolnemu Jožetu. Videl je, da so prijatelju dnevi šteti. Tudi Jože se je udal misli na smrt in pustil poklicati duhovnika, da ga je spravil z Bogom. Ker ni bilo v gostilni prave postrežbe, so prenesli Jožeta v bolnico. Tu mu je na videz odleglo in tudi proti prijatelju, ki ga je obiskaval, se je izrazil, da se čuti veliko boljšega. Dne 23. grudna je zelo oslabel; usmiljene sestre so mislile da sklene še ta dan. Vendar je učakal pri polni zavesti dru-zega, dne. Na sveti večer pa, tedaj, ko se veseli in raduje vesoljni svet, tedaj se je boril Jože s smrtjo in žil zadnje trenotke; med 9. in 10. uro je dogorela luč njegovega življenja, kakor svetiljka, kateri olja zmanjka in ugasne. Tisti sveti večer obhajal je njegov duh, oproščen vseh težav telesa, že gori v večnosti. Na sv. Štefana dan ob štirih popoldne pa so sprem-ljali znanci in prijatelji pokojnega Jožeta k večnemu počitku na pokopališče pri sv. Krištofu. Tržaški sodrugi so poslali k pogrebu zastopnike in položili na grob krasen venec s temi-le stihi, katere je naš Prešeren napisal kakor nalašč za Jožeta: •Jezo si sreče občutil sovražne, Zgodaj okusil življenja si strupi« Ob gomili pa so rajniku pevci ljubljanske čitalnice zapeli pesem žalnico. Njegovo smrt so javili slovenski časopisi suho in jedno-stavno, kakor bi bil preminul navaden filister. Niti oni list, kojemu je bil glavni duševni podpornik, se ga ni dostojno spomnil. Tako je plačilo sveta ! Tudi za gomilo1 pokojnika se ni nihče pobrinil, dokler plemeniti rodoljub, dr. J. R. Razlag na svoj trošek ni dal napraviti nagrobne plošče z napisom: Andrejčkov Jože umrl 1874. Pozneje je poskrbel literarno-zabavni klub ljubljanski, da se je zanemarjeni grob popravil in napis na plošči obnovil. Tako smo spremljali Andrejčkovega Jožeta od zibeli po trnjevi poti tje na ljubljansko pokopališče. Tam je našel miru in pokoja poleg Levstika, Zamika, Jurčiča in mnogih drugih, s katerimi je obdeloval polje siromašne naše književnosti. Videli smo ga pasti v grob, kakor toliko in toliko naših pesnikov in pisateljev, baš v najlepših letih, ko so se mu ponosno razprostrla duševna krila. Prelepe nade in upe je zagrnil črni prezgodnji grob njegov. In inako se nam stori ako pomislimo, kakor bi neizprosni zakoni usode velevali v Slovencih, da mora skoro vsak naš pisatelj in umetnik tako naglo dokončati tek svojega življenja in nas zapustiti, predno je dozorel v popolnega moža, v dovršenega pisatelja, pesnika ali umetnika. * * * Andrejčkovemu Jožetu je bilo usojeno le kratko življenje. In ako se ozremo ija dolgo vrsto njegovih spisov, moramo se po pravici čuditi, kako je mogel v tako kratki dobi toliko napisati. To mu je bilo možno le vsled njegove res ženijalne plodovitosti. Podrobno tu ne bomo naštevali njegovih spisov, omeniti hočemo le najvažnejših in konečno izreči sodbo o njegovem slovstvenem delovanju. Prvenci Jožetove muze so bile mične pesmice, katere je že kot višjegimnazijec poslal Ljudevitu Tomšiču za lito-grafovani dijaški list »Torbico« in pa Antonu Janežiču za njegov »Slovenski Glasnik«. Tako so tiskane v raznih 1 Ta se nahaja na levi strani ljubljanskega pokopališča, nekako v sredi med velikim križem in mrtvašnico. letnikih »Glasnika« Jožetove pesmi: «Na savskem bregu*, »Nočni požar», 'Mlada ciganka», «Slovo» in druge. Za vzgled podajemo tu poslednjo naštetih pesmic, katera se odlikuje po narodnemu tonu in prisrčnosti. Evo je: Slovo. •Zima mine, pomlad pride, vse na novo oživi. Solnce zopet toplo vzide, hrib in dol ozeleni. Ptički mili žvergolijo, rožic se razvija kras; slavček s svojo melodijo dela mi prijeten čas. Pevaj slavec, drobna ptica I pevaj, ah, prepevaj le in razjasni bleda lica mi le samo enkrat še 1 Poj turobno, žalomilo, poj ganljivo, poj sladko, da mi srce bo ganilo tvoje petje za slovo.» Pa skoro je Jože spoznal, da pesništvo ni njegov poklic, poprijel se je proze in jedino tej posvetil svoje moči. Prvi njegov pripovedni spis so «Črtice iz življenja na kmetih» v «Glasniku» 1. 1866. S tem spisom si je ustanovil glas ljudskega pisatelja. — V «Glasniku» 1. 1867. čitamo njegove humoristično nadahnjene «Popotne listo in prvo daljšo povest njegovo «Ubežnik», ki nam slika tiste romantične čase, ko so morali še mladeniče v vojake loviti. Isti letnik je prinesel še več drobnejših spisov Jožetovih, kakor »Nočni sprehod* in druge. V tečaju 1. 1868. je tiskan zanimiv Jožetov spis »Spiritus familiaris», v katerem je opisan vaški čudak Skurd. Ko je prenehal izhajati >Glasniki, oklenil se je Jože 'Besednika*, ki je bil stopil na mesto prvega lista. V € Besedniku * je zagledala beli dan daljša Jožetova povest »Amerika ali povsod dobro — doma najbolje«. To povest je Jože po Janežičevem nasvetu priredil za Slovence iz poljščine ; riše nam v njem nesrečne izseljence in svari pred Ameriko. — Lepa je tudi Jožetova povest »Sabinka, slovenska junakinja«, ki je šele po njegovi smrti, leta 1876. in 1877. v »Besedniku« prišla na svetlo. V njej nam popisuje Jože junaško slovensko deklico Sabinko, ki se je odlikovala v turških bojih. Razen teh dveh povesti se nahaja v »Besedniku« še množica drugih sestavkov, bodisi izvirnih, bodisi prestavljenih iz poljščine ali češčine. — Prav pridno je Jože podpiral tudi »Zoro«, ki je 1. 1872. zasijala na polju slov. leposlovnih listov. V Jožetu je imela slavna naša »Družba sv. Mohorja« jednega najboljših in najbolj priljubljenih pisateljev. Njegove povesti so raztresene po »Koledarjih« in po »Večernicah« omenjene družbe. Tu se spominjamo le zanimive Jožetove povesti »Žalost in veselje« (21. zvezek »Slovenskih večernic« 1. 1870), ki je ob jednem največje delo Jožetovo. Spisana je v žanru takozvanih indijanskih povesti. Snov je sicer povzeta po tujih vzorcih, a tako samostojno predelana in prikrojena slovenskim razmeram, da se sme ta povest Jožetova imenovati njegovo izvirno delo. Poleg Jurčičevega »Jurija Kozjaka«, Erjavčevega »Gozdarjevega rejenca« in Ciglerjevega »Svetina« je Jožetova povest «Žalost in veselje« najbolj omiljeno berilo našega prostega naroda. Jože je bil tudi sotrudnik »Slovenske Matice«, Jane-žičevega »Cvetnika« in »Dramatičnega društva« v Ljubljani, za katero je poslovenil več tujih igrokazov. — Razen tega je tudi v domačem kraju pridno nabiral narodne pesmi, katerih je nekaj natisnenih v Janežičevem »Glasniku«. Tako vidimo, da ga ni bilo tiste dni književnega podjetja, za katero ne bi bil naš Jože zastavil svojega veščega peresa. Njegovih spisov je nebroj. Menda ga ni v Slovencih pisatelja, ki bi bil v tako kratkem času in ob tako neugodnih razmerah podaril rojakom svojim toliko spisov, kakor baš Andrejčkov Jože. Vaja na glasovirju. Ko smo se površno ozrli po poglavitnih spisih Jože-tovih, podajmo še v kratkih potezah oceno njegovih del in naposled nekaj črtic o njegovem značaju. Jožetu teče beseda gladko in neprisiljeno. Malo je pri nas pisateljev, ki bi se tako odlikovali po daru prikupljivega pripovedovanja kakor Jože. Ko bereš njegove spise, se ti zdi, da poslušaš pripovesti iz ust skušenega kmetskega očaka, kojemu se je ob kozarcu rujnega vinca in ob pipi tobaka razvezala govorica. V vseh svojih spisih, obrazih in črticah slika nam Jože izključno našega kmeta, kako živi in umira, kako trpi in kako se veseli, kako ljubi in sovraži. In ta slika o življenju, dejanju in nehanju preprostega našega naroda mu je vrlo vspela in morala mu je vspeti, saj je imel na jedni strani velik dar točnega opisovanja in opazovanja, na drugi strani je pa tudi natančno proučeval narodu svojemu «glavo in srce*. Vsaj sam trdi na več mestih svojih spisov, kako veselje in kaka duševna naslada mu je bila neprisiljeno se gibati mej prostim ljudstvom, poslušati njegovo govorico, njegove pesmi in povesti, opazovati njegove šege in običaje ter proučevati njegovo mišljenje in njegove nazore o življenju. Glavni namen njegovih spisov je bil: narisati verno podobo življenja na kmetih, in reči moramo, da je ta namen v svojih delih častno dosegel. In kako ljubek humor nam veje iz njegovih spisov! Kaže se nam tu vsa ona šegavost, katero opazujemo mej istimi Gorenjci, iz kojih srede je izšel naš pisatelj. Toda njegovi spisi imajo tudi svoje hibe, in katero človeško delo jih pač nima. V prebujni domišljiji včasih pretirava in spravlja svoje junake v neverjetne situvacije. In često kaže svoje tipe v vsej nagoti govora in dejanja. Manjkalo mu je pač onega umeteljniškega takta in pravega estetičnega ukusa, ki ga mora imeti vsak, kdor hoče biti dovršen pripovedni umeteljnik. Tudi pogrešamo pri njem dovršene vsestranske omike; vendar mu ne bomo tega toliko v zlo šteli, ako po- mislimo, da se ni mogel sam popolno izobraziti in s privatnim trudom pridobiti one omike, ki si jo človek prisvoji le na visokih šolah. Da niso njegovi spisi bolj dovršeni, temu je vzrok tudi to, da je imel do svojih del preveč samoljubja, da ni likal svojih spisov in pilil, temveč pisal z neko obžalovanja vredno naglico. Na tein mestu se ne sme pozabiti, da je našega Jožeta vezala iskrena prijateljska vez z blagim Antonom Janežičem — očetom tedanjega pisateljskega naraščaja. Kakor drugim pisateljem, bil je Janežič mentor in učitelj tudi našemu Jožetu; pod njegovim vplivom so se razvijale mlade duševne sile Jožetove. O tem se je lahko prepričati iz ljubeznjivih pisem, koja je Janežič pisal Jožetu. 1 Jožetova zunanjost je bila vrlo simpatična. Rasti je bil visoke in vitke. Pravilni obraz s ponosnim čelom in ljubez-njivimi plavimi očmi je napravljal vtisek dobrosrčnosti. Hodil je pokonci in samozavestno. Za družbo je bil Jože kakor ustvarjen. Nikdar, pri vseh neprilikah in nevoljah, ga ni pustila dobra volja. Bil je živahne nravi, lahko pristopen in zajedno skromen. Že je preteklo o Božiču petindvajset let, kar ga krije hladna ruša pri sv. Krištofu v Ljubljani. A dasi telesno zamrl, duševno še živi v srcih našega naroda. Njegove spise, zlasti povest »Veselje in sreča» še danes bere naše ljudstvo prav tako rado, kakor pred toliko in toliko leti, ko so prvič ugledali beli dan. Da, Jože je jeden najbolj omiljenih ljudskih pisateljev in kot takemu mu gre častno mesto v naši leposlovni zgodovini poleg Ciglerja, Levstika, Erjavca in Jurčiča. 1 .Ljubljanski Zvon«, IV., 1. 1884., str. 597. in 662. Blaž Potočnik slovenski pesnik. (Ob stoletnici njegovega rojstva napisal M. P. 1'odkrajec.) Zvonovi zvonite I Na delo budite, ker naše življenje je kratek le dan! Blaž Potočnik. Početkom sedanjega stoletja so zaveli nad narodi pomladni vetrovi slo-bode in ob jednem s tem gibanjem vspočela se je tudi narodnostna ideja. Glas o tej ideji je dosegel naposled tudi slovenski svet in vzdramil se je naš j narod, zavedel se svoje samostojnosti in svojih I pravic. Vzbudili so se v njegovi sredini možje, ki so mogočno dvignili prapor misli slovenske in s pesmimi in navdušenimi spisi budili rojake iz več- stoletnega duševnega spanja. Pod vplivom tega narodnega navdušenja je vzrojila »Slovenska Čebelica«, ki je pod uredništvom Matije Kastelca vzbudila lepo število pes- nikov-slavcev v domačem logu slovenskem in jih zbrala v svoje kolo. Tedaj se je tudi poleg prvaka Prešerna, poleg Zupana in Kosmača, poleg Žemlje in Levičnika, oglasil z ljubkimi, prisrčnimi pesmicami Blaž Potočnik, kojega se hočemo letos, ob stoletnici njegovega rojstva, tudi mi hvaležno spomniti na tem mestu. Zibel je tekla Blažu Potočniku, kakor slavnemu dr. Kar-bonariju (Voglarju) v nakelski župi na Gorenjskem, kjer se je rodil v Struževem 1. 1799. Šolal se je v Kranju in v Ljubljani. Završivši tedanji licej se je posvetil svečeniškemu stanu. Kot duhovni pomočnik je služil v Sent-Jerneju na Dolenjskem, od koder ga je vsled njegove nadarjenosti in spretnosti kmalu pozval škof Gruber za kapelana v svojo stolno cerkev v Ljubljani. L. 1853. pa je odšel kot župnik v prijazni Št. Vid poleg Ljubljane, in tam je deloval do 1. 1877., ko je po trudapolnem in vspešnem delu zatisnil svoje oči k večnemu počitku. Kako preprosto se glasi ta životopis o Potočniku, tako jednostavno, kakor o vsakem duhovniku, ki je začel kot duhovni pomočnik in umrl kot župnik. In vendar kako bogato na plemenitih delih, kako plodonosno je bilo to življenje. Že v zgodnji mladosti se je zavedel slovenskega svojega rodu, kar tedaj ni bilo tako navadno. Zanetili so v njem žar goreče domovinske ljubavi vzorni njegovi učitelji: Valentin Vodnik, dr. Jak. Župan in Franc Metelko. Že kot dijak je Potočnik donašal Metelku slovenske naloge v vezani besedi. In tisto narodno navdušenje, ki se ga je navzel v svojih mladih letih do svojega rodu, je ohranil celo življenje in posvetil vse svoje moči domovini svoji. Ko je ugledala beli dan ^Slovenska Čebelica*, ji je postal Blaž Potočnik marljiv in ugleden sotrudnik. Poleg mnogih drugih pesmij je prišla v «Čebelici» na svetlo znana njegova pozdravljica «Dolenska» (Pridi Gorenc! Z mrzle planine). Matija Čop se jako pohvalno izraža v svoji slovstveni zgodovini o pesnih Potočnikovih in priznalno omenja čistega jezika in narodnega duha, ki ga nam razodevajo te pesmi. Oglašal se je z ljubkimi pesmicami tudi v «Novicah*. Mej drugimi so ondi objavljene znane njegove: »Zvonikarjeva* (Ko dan se zaznava), »Hči na grobu matere* (Srota, srota ne zaspim), »Planinar* (Visoko vrh planin stojim) in »Žalostni glas zvonov* (Pojo, pojo zvonovi). Zakladal je s svojimi pesniškimi proizvodi tudi »Pratiko dr. Bleiweisa», »Slovenski cerkveni časopis*, »Ljubljanski časnik* in »Drobtinice*. Potočnikove pesmi ne izražajo visokih idej in tudi v obliki niti iz daleka ne dosezajo Prešernovih pesmotvorov. Imajo pa na sebi nekaj ljubeznjivega, ideja jim je lahko umljiva in iz njih veje pravi narodni ton; zato so se toliko prikupile slovenskemu ljudstvu in nekatere mej njimi popolnoma ponarodele, kakor »Dolenska*, «Planinar» in »Zvonika rjeva*. Potočnik je pel iz dna svoje domoljubne duše, zato so pa njegove pesmice tudi segle rojakom njegovim v srce. Potočnik je pisal mnogo tudi v nevezani besedi. Ko je urejeval 1. 1850. (od meseca mal. travna do grudna) »Ljubljanski Časnik*, je priredil zanj nekateri lep članek, n. pr.: »Prijatlam slovenskega ljudstva*, »O časnikovih namenih*. V »Novicah* je popisoval »Cerkve po Kranjskem*. Ker se je kazala tedaj velika potreba, je sestavil tudi slovensko slovnico v nemškem jeziku: «Grammatik der slov. Sprache, Laibach 1849*, ki je doživela celo drugi natis 1. 1858. Seveda je to njegovo delo nepopolno, ker ni imel niti primernih študij v to niti dovolj časa, da bi napisal dobro slovnico. Kot velik prijatelj slovenskega jezika je tudi marljivo sodeloval pri Wolfovem slovarju in na odločilnem mestu vplival, da se je duhovski imenik ljubljanske škofije — Catalogus Cleri — začel urejevati slovenski. Bodi tudi tukaj omenjeno, da je kot goreč podpiratelj ljudske omike spisal za normalne šole majhno nemško-slovensko slovnico in priredil zanje celo računico. Govorili smo že o Potočniku — pesniku. Pa on ni bil le priljubljen pesnik, temveč tudi goreč in navdušen pevec ter skladatelj. Kot bogoslovec je poučeval svoje tovariše v petju in se pozneje kot duhovni pomočnik in župnik mnogo trudil, da bi iztrebil neslane in nespodobne pesmi, ki so se onda popevale po cerkvah, in jih nadomestil z lepimi in dostojnimi. V ta namen je izdal (1. 1827) cerkveno pesmarico z naslovom: »Svete pesmi za vse velike praznike in godove med letam.» Ta zbirka je doživela 1. 1874. četrto izdajo, kar dobro osvetljuje nje porabljivost. Za one, ki poučujejo cerkveno petje, je priredil knjigo: «Das Officium in Nativitate Domini« (Ljubljana 1859), kjer podaja v uvodu potrebno navodilo za poučevanje petja. Dijakom ljubljanske gimnazije, ki so popevali poprej nemške pesmi, je rad preskrboval slovenske besede nemškim napevom. Vezalo ga je kot vnetega pevca iskreno prijateljstvo s tedanjim pevovodjo ljubljanske stolnice, Gregorjem Ri-harjem, ki je bil tiste dni najbolj priljubljen slovenski skladatelj. Marsikak napev, ki je izšel le pod Riharjevim imenom je bil njuno skupno delo; nekaj skladb je pa priobčil Potočnik tudi pod svojim imenom in te skladbe so se prav tako omilile Slovencem kakor Riharjeve. Po navadi pa je prirejal Potočnik ob različnih godovih in praznikih tekste in skladal pesmice, katerim je Rihar preskrbel napeve. Potočnik in Rihar sta orala ledino na polju slovenske pesmi in njun trud ni ostal brez ploda. Oglasili so se za njima — nekateri baš neposredno pod njunim vplivom — mnogoštevilni skladatelji naši: Fleišman, Vilhar, Mašek, Foerster, Ipavic, Nedved itd. in ponesli slavo slovenske pesmi preko ozkih meja slovenske domovine in tako nadaljevali pot, po kateri je dospela naša pesem v domača in tudi tuja gledališča, ter pripomogli, da se sedaj mi divimo celo domačim operam. Slika o Blažu Potočniku bi ne bila popolna, ako ne bi rekli nekaj besedi še posebej o njegovem blagoslovljenem delovanju v Šent Vidu. Pastirjeval je ondi okolu štirideset let in čisto preosnoval i duševno i gmotno položenje svojih žup-ljanov. Sledovi njegovega truda in napora se kažejo ondi še sedaj in po vsej pravici se pokojnega Blaža Potočnika spominjajo njegovi šentvidski župljani kot «očeta svojega*. Ustanovil je 1. 1866. v Sent Vidu čitalnico, jedno najstarejših po slovenskem svetu. Trudil se je, da se je odstranilo staro in sezidalo novo šolsko poslopje. In velika njegova zasluga je tudi bila, da se je 1. 1869. tako častno izvršil vižmarski tabor, kjer je nad trideset tisoč Slovencev prisegalo pod milim Bogom zvestobo svojemu rodu in zahtevalo zanj pravic, ki mu gredo po božjih in človeških postavah. Kakor za duševni, prav tako je bil Potočnik vnet tudi za gmotni napredek Sentvidčanov. Vedel je dobro, da le tam, kjer je narod gospodarski dobro podprt, le tam je upati na vspešen napredek v prosveti in omiki. Povzdignil je v svoji župi mlekarstvo na visoko stopinjo in celo sam izumil jako porabljive vozičke, na katerih še dandanes šentvidske pa tudi druge mlekarice vozijo mleko v mesto. Globoko je začrtan vpliv Blaža Potočnika v našo slovstveno pa tudi kulturno zgodovino. Bil je narodu svojemu navdušen pesnik, spreten skladatelj in jeden najbolj gorečih prvoboriteljev za njegovo prosveto, ravnajoč se vedno po prelepih lastnih besedah, katere smo postavili na čelo temu sestavku. Koliko mož, ki so delovali ob jednem ž njim, je že pozabljenih, a Potočnikovo ime je globoko vtisnjeno v srce slovenskemu ljudstvu. Koder prebiva Slovenec, in tudi onostran mej naše slovenske zemlje, prepevajo se Potočnikove: »Zvonikarjevas', «Planinar» in «Dolenska». Ponarodele so in ponarodel ž njimi vred tudi pesnik, ki jih je zapel. Kako hvaležno se spominjajo Slovenci svojega Potočnika, pokazala je vlani slovesna proslava stoletnice njegovega rojstva, h kateri je dne 17. kimovca prispelo v prijazni Sent Vid nepregledno število njegovih častilcev. Tem se pridružujemo tudi mi in želeč, da bi nam milostno nebo poslalo še mnogo tako plemenitih in rodoljubnih svečenikov, kakor je bil rajnik, završujemo to črtico o Blažu Potočniku z napisom, ki je vklesan v njegovo nagrobno ploščo in ki nam ob kratkem in priprosto podaje sliko njegovega Bogu in narodu posvečenega življenja, glaseč se: Cerkve bil je zvest in domovine sin, blag prijatelj, skrben duš pastir; drag Slovencem bo njegov spomin, daj Gospod — o daj mu večni miri Iz letovišča. (Napisal Ivo Breznik.) Tisti večer v zgodnji jeseni je legal na zemljo. Zadnji gostje v letoviščih so ga še preživljali in sanjali o lepih minulih dnovih in zdihovali in se pol veselili prihoda v mesto. Na peronu je zažvižgal vlak . . . In potem je bilo vse mrtvo, kakor na pogorišču. Ta mir na peronu letoviškega kolodvora se je vedno oprijemal moje duše; vedno sem bil poparjen, vedno sem se zamišljal! Zdelo se mi je, da so lepe deklice odnesle iz letovišča vso lepoto in vse življenje! Uh ta dolgčas, neznosno dolgočasno je na jesen v letovišču! Nikdar in nikjer tako! Vlak pa je šel po klancu nizdolu, in potniki so dremali v mislih, in njih duše so bile pijane čustev in težko so pričakovale novih utisov! »Mama, glej kako lep večer!» je dejala Jelica svoji mamici v kupeju druzega razreda na poti iz letovišča. , razgrinjajoč svileno jadro, in znotraj je bilo vse preoblečeno z rdečim suknom. Notranja oprava ladije je obstajala iz rdečih svilenih stolov in iz mize, pogrnjene z rdečo svilo. »Prav tako», piše Valvazor, »je pokrivala ladjino notranjščino dežniku podobna, iz rdeče svile narejena streha, raz katere so visele bogato pozlačene, ne-številne preme; pod to streho ni žgalo solnce, temveč pihljajoče sapice so ljubko hladile človeka.» Veslači so bili vsi oblečeni v svilena, s srebrom tkana oblačila, in so nosili na rdečih čepicah belordeča peresa v habsburških barvah. Na jednaki ladiji se je vozil cesar Karol VI. 1. 1728. na svojem udanostnem potovanju po isti vodni poti na Ljubljanici. Ko se je vračal iz Italije (1. 1702.) princ Evgen, »plemeniti vitez», je tudi stopd na Vrhniki na ladijo, tako tudi Nelzon, angleški junak na morju. Obema je pripravila v Ljubljani leta 1702. ustanovljena »Academia Philharmonicorum« (sedanja filharmonična družba) pri njunem prihodu v Ljubljano na Bregu svečan sprejem z godbo. Sploh je bila vožnja po Ljubljanici do Vrhnike s spremljanjem godbe notri do prvih desetletij sedanjega veka jedna najpriljubljenejših zabav, kar so jih poznali Ljubljančani. Navadno pa so v tem času rabili popotniki deželno cesto — staro poštno cesto — in tudi večina tovornega blaga se je prevažala po tej cesti, dasi njeno stanje po-četkom devetnajstega veka in tudi pozneje nikakor ni bilo rabljivo. Pisatelj «Natalis-a» (Benkovič) piše o svoji vožnji po gorovju za Vrhniko v svoji leta 1803. v Berlinu na svetlo dani knjigi «Potovanje iz Glogave do Sarrenta«, katera knjiga je tudi za naše kraje zanimiva, tako-le: «Opoldne sem ostal na Vrhniki in za tem krajem, ki se takorekoč izgublja v dežju in močvirju, je prišlo še vse kaj hujšega nego slaba pot, namreč visoka gora s slabo potjo. Vzeti sem moral četrto priprego, in sicer konje, dočim smo preje na poti iz Štirske na Kranjsko pripregali vole. Sicer sem pa naletel v tem kraju (na Vrhniki) na neko jako ukusno vrsto drobnih kostanjev, ki so bili kuhani in ki so dobili s tem veliko boljši in finejši ukus, nego ga imajo, ako so pečeni. Cesta na to goro je imela tako velike vdrtine, da se je bilo smrtnonevarno peljati po njej. Potem ko je dobil voz nekaj tisoč sunkov, in je voznik nekaj stokratov zaklel, smo dospeli na vrh. Tu sem opazil, da nisem jedini popotnik na tej trnjevi poti. Bila je tu množica tovornih voz, z velikimi bremeni obloženih, proti katerim je bil moj voz kakor čol-niček proti galeji; pri teh vozeh so bile pač potrebne čisto druge sile, da so dospeli na vrh. Gorovje je bilo na vrhu divje in skoro strašno; videl nisem ničesar druzega nego ostre skale in mej njimi temne prepade; peljal sem se po drugi strani gore doli v vas Logatec in sem ondi prenočil.« Pa vrnimo se zopet v duhu k stari vodni cesti od tega slabega deželnega pota, katerega so šele za dve desetletji pozneje spremenili v krasno ravno cesto. Okolu srede sedanjega veka so prvič na Ljubljanici poskusili zvezati Ljubljano in Vrhniko s parobrodom. Ustanovila se je v ta namen leta 1840. družba »Moline in Scaria* in si omislila parobrod, imenovan »nadvojvoda Ivan», ki je bil 80 črevljev dolg, 13 črevljev širok in je imel nad štirinajst konjskih sil. V vodo so spustili ta parobrod 10. vinotoka 1. 1840. in štiri dni pozneje so se prvič peljali do Vrhnike; rabili so dve in tričetrt ure. Pa že čez tri leta se je moralo opustiti to podjetje, posebno radi neugodnih vodnih razmer; tesarski mojster Pajk v Ljubljani je kupil rečeno ladijo in postavil soho nadvojvode Ivana, ki je krasila ladijo, na vodnjak v svoji hiši v Trnovem (danes last gosp. c. in kr. majorja Spinar-ja). V zadnjem času je poskusil g. Kotnik voziti s parnikom po Ljubljanici, pa je takoj prenehal. Sedaj pa je dovršena nova lokalna železnica: Ljubljana-Brezovica-Vrhnika in odprta prometu; s tem je pač zadan smrtni udarec vožnji po Ljubljanici. * * Da se osnuje ta nova, normalnotirna proga, v ta namen se je ustanovila posebna družba, na čelu ji ekscelenca Jožef baron Schwegel, sekcijski načelnik v pokoju na Dunaju in župan in deželni poslanec g. Ivan Hribar; kranjska hranilnica je podpirala to podjetje, visoka c. kr. vlada ga je zagotovila in ne čisto v enem letu je izvršila delo domača tvrdka Zupančič in Knez pod vodstvom uradnikov c. kr. železničnega ministrstva. Zeleznična proga Ljubljana-Brezovica-Vrhnika je postranska normalnotirna črta glavne južne proge: Dunaj-Ljub-ljana-Trst in se nahaja v prometu c. kr. priv. družbe južne železnice. Dne 23. malega srpana 1. 1899. se je otvorila ta proga in tako se je odprl občemu prometu in posebej še onim, ki potujejo za zabavo in razvedrenje, takozvanim leto- viščnikom nov prelep del naše na prirodnih krasotah tako bogate kranjske dežele. Kajti ni ga kmalu kraja na Kranjskem, ki bi bil v tem zmislu še tako nepoznan, ki pa nudi zajedno tako izvrstne pogoje za mirno in pri tem vsestranski zanimivo poletno prebivanje, kakor je to i po prirodi i po zgodovini jednako zanimiva in vabljiva Vrhnika. Ako se jedenkrat ž njo seznanijo pravi poznavatelji te vrste, postane Vrhnika — s pogojem, da se preskrbi dovolj stanovališč za tujce — priljubljeno in mnogo obiskano letovišče. Nova proga je jednotirna; tir ima normalno širino (T435 metra) in največja vozna brzina se je odločila na 25 kilometrov v jedni uri. Ta proga se cepi pri novi postaji Brezovica, ki se nahaja ob 440. kilometru glavne proge Dunaj-Trst. Od postaje Brezovica vodi nova železnica v južni smeri vsporedno z ljubljansko-tržaško državno cesto, katero pozneje preskoči in pelje skozi vrhniško okolico do jednako-imenovane zadnje postaje. Zgornja zgradba ima lesene poprečne prage z jeklenoželeznimi plesmi, katerih vsako tehta 23 kilogramov v dolžini jednega metra. Zeleznična poslopja so narejena iz kamenja in opeke, ona za shrambo tovornega blaga so lesena. Ta proga ima štiri postaje s temi-le imeni: 1. nova postaja Brezovica, kjer se cepi naša proga od glavne južne črte; 2. Log; 3. Drenov grič in 4. zadnja postaja Vrhnika. Vse štiri postaje so prirejene za promet z ljudmi in tovornim blagom'; pri zadnji postaji so tudi priprave, da se lokomotive lahko preskrbe z vodo. Na Vrhniki je sedež c. kr. okrajne sodnije in dekanije, nahaja se ondi več cerkva, mej njimi lepa nova župna cerkev — dekan Gantar. Trg ima svojo ljudsko šolo — nad-učitelj Levstik — in svoj c. kr. poštni urad; poštno odprav-ništvo oskrbljuje že celo stoletje sem rodovina Obresa. Za zabavo in prosveto skrbe različna društva (»Katoliški dom», »Čitalnica«), za popotne ljudi pa dobro urejene gostilne (pri »Mantovi* lepa veranda in novo veliko kegljišče). Množica tovaren (Kotnikova tovarna za klejno opeko in parkete, deželnega poslanca Lenarčiča tovarna za les s posebnim oddelkom za napravljanje harmonijev, Teodor Frohlichova pivovarna na par, prva te vrste na Kranjskem, več opekaren in strojaren ter mnogoštevilni mlini in žage) priča, da se tu že sedaj prelepo razvija industrija in da ima trg pred sabo še lepšo bodočnost. Pred vsem pa obračajo tujčevo pozornost nase mnoge odlične v obliki vil pozidane zasebne hiše. Gospodje Tomšič, župan Jelovšek, deželnosodni svetnik in sodnik Kobal, Kotnik, Obresa, Lenarčič, notar Komatar itd. so pa tudi razumeli obdati svoje ponosne domove s krasnimi vrtnimi nasadi in jih tudi niso pozabili odičiti in okrasiti z bujnim, prelepim cvetjem. Sploh veje poživljajoč in okrepčujoč zrak nad tem ljubkim krajem in njegovo bližnjo okolico, ki se more le nekoliko korakov oddaljena od trga, ponosno meriti po veličastnosti svojega gorovja z divjo romantiko naših visokih alp. Pred vsem mislim tu na izlet k trem izvirkom Ljubljanice, k malemu in velikemu Močilniku in k izvirniku v Retjah kakor tudi k velikanski razpoklini, ob kateri se začenja Kras in katero je zaznamenovalo olepševalno vrhniško društvo z zlatim v daljavo bliščečim napisom: »Pričetek Krasa»; vrhu raz-pokline, na mali ravnici stoji velik, daleč viden križ s Kristom. Slikar s čopičem in sedanji njegov tekmec: amater-fotograf, obadva si ne moreta želeti na tako majhnem prostoru večje izbere »najlepših točk*, kakršna se jima nudi na tem kratkem sprehodu od pričetka Krasa, ob treh izvirkih Ljubljanice do vasi Verd z njeno v resnici pesniški-slikovito lego. Skalne stene, izpod katerih prodira na raznih mestih kraška reka Ljubljanica, ob suši nevidna in neslišna, ob po-vodnji pa divje bobneča in ne zmeneča se za vse obrežje; globoko-tamne, ribnikom podobne kotline, kjer se s početka zbirajo vode, da že po kratkem teku ženo starodavno-veličastne, z mahom obrasle pa tudi novopostavljene žage in mline; prelepo, bujno rastlinstvo vse na okrog; potem deloma izpeljane, deloma na novo pričete poti, katere je dalo napraviti vrhniško olepševalno društvo, ustanovljeno leta 1888. povodom slavnosti štiridesetletnega vladanja našega ljubljenega vladarja Franca Jožefa I., — vse to nam jasno svedoči, da je baš omenjen sprehod jeden najmikavnejših in na svojih spremembah najbogatejši, kar si jih moremo želeti. In potem novošegna romantika ob drugem izvirku Ljubljanice, ob velikem Močilniku! Tam se nahaja votlina, v kateri je živel neki hlapec, radi ljubosumnosti preganjan od svojega gospodarja, vsemu svetu prikrit kot samotar celih 44 let in si sam prideloval svojo rastlinsko hrano na bližnji ravnici. To votlino je spremenilo rečeno olepševalno društvo v celico sv. Antona, kjer zre kamenita svetnikova soha iz lesene kapelice; v zvoničku te kapelice visi zvonček, s katerim obiskovalci tega kraja prav tako pridno pozvanjajo kakor z zvončkom na blejskem otoku. Vrnivši se od izvirkov Ljubljanice pohitimo še skozi staro Vrhniko, koje starodavne hiše se v vrstah popenjajo po griču, navzgor do nekdanje slavne božjepotne cerkve sv. Trojice in do kapelice božjega groba v Jeruzalemu. Tukaj se čudimo prelepemu razgledu, ki se nudi našemu očesu v nenavadni obsežnosti in krasoti. Naše oko se ozira na jugovzhodu od «gore čarovnikov«, od Krima pri Ljubljani do predgorja, ležečega na severu, ter tja do Kuma; ako se obrnemo proti zahodu, plove nam pogled po dolgi vrsti nebotičnih, ponositih kamniških (solčavskih) Alp in ob Karavankah do trojnega temena gorskega starca, bajnega ^Triglava*. V svoji bližini pa ugledamo po svoji izraziti gorski tvorbi odlikujočo se Germado; na jugu imamo neposredno pred sabo temnozelene obronke Ljubljanskega vrha in gostoobraslega Raškovca, ki sta oba lovcem od blizu in daleč priljubljena; v zadnji lovski dobi je Njeg. visokost nadvojvoda Jožef Salvator, stotnik v domačem kranjskem polku Milde št. 17, odlikoval vrhniške lovce s svojim pohodom in se je ž njimi vred udeležil lova, katerega plen je bil izvan-redno bogat; palo je namreč 87 srn. Lahko bi še na dolgo in široko govorili o znamenitostih vrhniške okolice. V naglici naj omenjamo samo nekaterih stvarij. V bližini Vrhnike stoji na prelepem, slikovitem kraju nekdanji kartavški samostan Bistra (pri postaji Borovnica glavne južne proge, sedaj last obitelji Gale-tove). In množica krasnih izletov, ki se dajo prirediti iz Vrhnike na vse strani! Ze radi njih je vredno posetiti Vrhniko. Danes jo kreneš v pograjske hribe k gradu Polhov gradeč z znamenitim starinskim Neptun-ovim vodnjakom (sedaj last gospe Lujize Urbančičeve, roj. Altmann, soproge g. Janka Urbančiča, graščaka na Turnu pri Kranju); ob jednem si ondi ogledaš prostor, kjer je stala Daphne Blagayana, kraljeva roža, tako imenovana po kro-nanem botaniku, kralju Frideriku Avgustu Saškem, ki je nalašč semkaj pripotoval, da vidi tukaj cvesti to prelepo cvetlico. Ob drugi priliki umeriš pot proti čudovitemu, že od Torkvata Tassa opevanemu cirkniškemu jezeru, kojega vode izginjajo in zopet prihajajo in ga napolnujejo; potem posetiš Planino, grad kneza Hugona Windischgraz-a, in čudovito škocijansko jamo, ki leži v knežjih gozdovih, ter čaroviti pri-rodni most. Drugoč si ogledaš Idrijo in njene rudnike z živim srebrom ali svetovnoznano Postojinsko jamo in «raj kranjske*: plodovito vipavsko dolino, kjer cveto tzlatorumene oranže». In tako bi se dalo našteti še mnogo, mnogo lepih sprehodov in mičnih izletov, ki se nudijo človeku na Vrhniki in ga z neodaljivo silo vabijo v večnolepo naročje nedosežne božje prirode, tiste divne prirode, s katero je v tako obili meri obdaril stvarnik majhno kranjsko deželo. Konzorciju pa, ki je osnoval to novo progo in jo s prelepim slavljem dne 23. malega srpana 1. 1899. otvoril, se pač posreči, započeto železnico nadaljevati, in ta konzorcij si je pač lahko svest hvaležnosti ne samo od strani Vrhničanov in dežele kranjske, temveč tudi od najširših krogov prijateljev prirode, zgodovine in napredka! Kyrie eleison. Pred oltarjem v zlatih plaščih svečenikov roj se kreta; tiho, tiho, kakor zase, ustna šepetajo sveta: • Kyrie eleison I« In raz kor buče akordi v harmonij široki strugi; kakor jek iz solz doline, spev ponavlja v strastni fugi: «Kyrie eleison!« In po cerkvi tajnomračni na kolena ljudstvo pada; sto se proži rok tresočih, src potrtih sto se nada: «Kyrie eleison!« A na križu sred oltarja On visi pa v smrtni boli, Glavo mi nagiblje trudno . . . Ljudstvo pa le moli, moli : »Kyrie eleison . . .!» Dr. Fran Eller. ¥ Filozof. Počitniška idila. Spisal Ivan Prijatelj. Na trati pred Trdanovo vilo sta se bila zopet sprla sinčka gospe Trdanove. »Črnd, črne ...» je rekel šestletni Vilček osemletnemu Milčku. Milček je bil namreč strašno zagorel od solnca. »Ti?« »Tudi ne. Bom pa papačku povedal, kadar pride iz Ljubljane.« »Jaz mu bom pa rekel «fižolof» če me bo . . hi hi!« * Ko se je začulo drugi dan s ceste drdranje poštnega voza, je zavpil nekdo pred Trdanovo vilo: »Gospod Kožljek!« Začelo se je nakrat tekanje, zapiranje in loputanje z vrati ter ropotanje po stopnicah. Pred hišo so se zbrali vsi: otroci gospe Trdanove, gospa sama s sestrično Darinko in daljno sorodnico, snetljivo Lizo, oblizana hišna in kosmati čuvaj. Ko je prišla še debela teta Ženka, pa so se odpravili vsi proti cesti, ki je šla pod vrtom Trdanove vile. Poštni voz je stal in skozi vegasta vrata je stopal s trdo zvezanima zavitkoma v rokah gospod Kožljek. Gospa Trdanova mu je ponudila roko in rekla : , je rekla Darinka. je ponovil prišlec. Oni se je vzbudil iz sanj ... in odzdravil. Izraz se mu pa ni izpremenil, na licu mu je še plaval ironični nasmeh. In govorila sta in prerešetovala vse stvari . . . došla i do literature. cA zakaj poješ v veke o ljubezni?* vpraša ga došli prijatelj Stanič. »»Zakaj?! Morem - li za-to? Ne, prijatelj! Ako se je v meni vzbudila iskra, po kateri mi je vzplamtelo srce, ne morem peti drugače, kakor mi veleva isto. In to mi pravi, da moram opevati njo, da moram peti o ljubezni. Sicer pa . . . Moja volja je podvržena nekomu, ki me sili, da delam tako . . . Kdo ve, kje je ta moč ... a jaz moram, moram. Mi ljudje, mi nismo krivi, ako delamo, kakor hoče neka višja moč. Mi nismo krivi, nismo . . .»> In zamislil se je globoko. Se otožnejši izraz legel mu je na lice, njegove oči so bile odsev duše, ki je bila vznemirjena, vzrujena po globokem boju . . . Kolikokrat že je sedel tako in mislil, mislil ... A do zaključka ni došel . . . Zakaj, zakaj ne sme delati tako, kakor hoče on? Zakaj mu neka moč vedno pravi: delaj to, delaj ono, zakaj ni prost?! In vendar ... A dalje ni prišel. V takih trenutkih najglobočje melanholije, ko se je bojeval duh z duhom, ni vedel ni kaj, ni kam. In tedaj je bežal nemirno iz kraja v kraj, in ljudje so čudeč se ozirali nanj, zasmehljivo, z ironijo. A on ni imel miru, ne stana, hitel je liki veter, ni se oziral ne na desno, ne na levo, in oči so mu žarele otožno, otožno . . . Zakaj mora ljubiti? Zakaj je videl njo, kojo zdaj ljubi z vsem žarom največje ljubezni, zakaj jo je videl, da jo mora ljubiti? Je - Li on kriv, da ga peče v srcu kakor ogenj, ki ne more, noče ugasniti . . . Kolikokrat je hotel zbežati v tih kraj, kjer bi živel osamljen, tih, brez šuma sveta, za-se, a ne za-njo, za-njo . . . A vendar. . . zadržala ga je zopet ista moč, ista kruta moč, ki umori v človeku prosto voljo, prosti duh, koja mu da grenkobo in trpljenje, ako tudi v ljubezni. I to je trpljenje, ako človek mora ljubiti ... Mi nismo krivi, ne! . . . »A povej mi, prijatelj, kdo je ona, kojo obožavaš?> c »Ideal! Ideal lepote, ideal blagosti, ideal svetosti, ideal ljubezni . . . vse, vse, kar moreš želeti.»« «A je li tudi ideal zvestobe? Si premislil to? Si jo spoznal kot devojko, ki ve ceniti tvojo ljubezen?« '«0, prijatelj, vse, vse . . . Kolikrat mi je pravila v teh tednih, kar se poznava, kako si je želela imeti pesnika — moža, kako je sanjarila o pesniku, o človeku polnem idealov, polnem oduševljenja, polnem ljubezni . . . Kako je sanjarila o srečni ljubezni, ko bova — mož in žena — sedela v senčici in sanjarila o srečni ljubezni, ko ji bom čital svoje ljubezenske popevke, kako bo ona poslušala . . . Prijatelj, ni-li to blago, ni - li lepo?»» 'Iluzija, dragi, iluzija! Puhle pesniške sanje! Mladost se oduševi; a ideali ginejo kakor dim, ki se izgublja v zrak, čim ostrejše, mračnejše je življenje; vse izgine, in prepričan sem, da ideale, za koje se oduševljaš in boriš sedaj, izgubiš i ti, izgubi i ona v poznejšem življenju. Na mestu pa, kjer so imeli stan prej najvzvišenejši ideali, naseli se pusta praznota, kamor pride hladnost, ne pa — novi ideali.« t«A ako tudi, smo-li mi krivi, da se zgodi tako? Vladam-li jaz svoje srce, sem si ga vstvaril jaz? O grozno! Čemu ta odvisnost, čemu moramo biti pokorni v vsem, v vsem? Kako bi bilo življenje lepo, da ni tega, da živimo prosti, slobodni duševno! V ljubezni, v najčišči ljubezni bi se pomladil svet! . . . Ako pa se zgodi tako, kakor govoriš . . . mi nismo krivi! Ne, mi ne!»» In še globočje se mu je nagnila težka, od svinčenih mislij izmučena glava . . . Odšel je Stanič . . . Pesnik pa je sedel globoko zamišljen . . . Zgrinjal se je večer. V sobi je postajalo mračno, luna je prikukala vanjo, v sobi nad njim pa se je oglasil glasovir ... Ti milo doneči glasovi so mu pretresali dušo, in ko je večerni zvon za-klenkal v bližnji kapelici, ni se mogel premagati . . . Zakril si je obraz z rokama, vzdihnil globoko, pretresljivo, zatem pa padel na kolena in molil vroče, vroče . . . In tako ga je našla ona ... Še je klečal zamaknjen, še so se mu zibale ustnice v globoki molitvi, ko pristopi ona k njemu in ga vroče poljubi ... On se vzbudi ... in jo pogleda. Spomnil se je Staničevih besed in jo gledal z otožnimi očmi globoko v očesce ... v dušo ... In zdelo se mu je, da ta pogled ni tak, kakor bi moral biti pogled čiste ljubezni, pogled večne zvestobe . . . Stresel se je na telesu in v srcu ga je zabolelo, usta pa so mu šepnila nehote: mi nismo krivi . . . * * * Zopet je sedel v svoji sobi . . . Pred seboj je imel polo papirja in pisal nanj, globoko misleč . . . Bila je pesem . . . pesem o ljubezni. Solnčni žarki so silili skoz okno, ki so bila zastrta, in tu in tam se je koji natihoma ukradel v sobico in pogledal radovedno, kaj dela pesnik, sedeč zamišljen za mizo. Veterci pa so pihljali od vseh strani, obvevali mu glavo in ga prijetno hladili . . . Zunaj pod streho, na okencu je zapel ptiček milo melodijo. Vse, vse je polnilo dušo pesnika s toliko lepoto, s tolikim čarom ... V srcu se mu je porajal spev za spevom. Tu in tam se je oglašal na cesti glas kakega delavca ali postreščeka, tu in tam se je slišala sirova kletev divjega pobalina . . . Sicer pa vse tiho, mirno . . . Danes tudi pesniku niso iste misli, ista težka domnevanja pretresala duše, kakor drugekrati. Mirno je sedel in pisal, pisal . . . Tedaj je začul v sosedni, v njeni sobi šepet. Strepetal je, vstal in se bližal vratom. Slišal je, kako sta govorila, šepetala o ljubezni. Slišal zvonki, a vendar tajni njen nasmeh, — in dušo mu je pretresla divja bol . . . Je-li torej res, kar je govoril Stanič? Odprl je s silo vrata, ker bila so zaklenjena. Ha, — in stal je pred grešnikoma. Ravno jo je spustil iz naročja . . . Kdo! — Stanič! Slišal je še, kako je njuni poljub zazvenel po sobi . . . več ne, več ne . . . Krepko je zaprl vrata in se vrnil v svojo sobo. Tu ga je pa premagala bol, divja bol, ki mu jo je zasekala ljubezen, ki mu je zagrenila življenje, in zgrudil se je na divan . . . Globok vzdih se je začul in težke besede: ah, mi nismo krivi! . . . Potem pa je zaihtel, otročje zaihtel ... In pre-mogla ga je jeza na življenje, na prokleto robovanje; — zgrabil je revolver in hotel pohiteti v sosedno sobo, da maščuje nezvestobo, podlost . . . Nad njim se je oglasil glasovir . . . mrak je objemal sobo . . . zvon je zazvonil . . . njegovo dušo je pa pretresala globoka žalost . . . Postalo mu je tesno . . . divje je zagnal revolver skoz okno . . . padel na kolena, in molil zopet globoko, vroče . . . V duši se mu je porajal prizor za prizorom, slika mu je vstajala za sliko, in proklel je uro, ko jo je videl prvič, proklel pesmi, ki jih je peval nji . . . Vzbudil se je iz globokih sanj, zvrnil se obupan na divan in neprestano vzklikal: nismo ... mi nismo krivi . . . nismo . . . In glas zvona in njegov divje-obupni glas, sta zvenela k nebesom, kličoč maščevanje, maščevanje . . . Utihnil je zvon ... a v divjem obupu je klical pesnik še vedno . . . Ah, mi nismo, nismo krivi! . . . Važnejši dogodki preteklega leta. \ Naše časnikarstvo. Zopet se je porodilo v preteklem letu več slovenskih in Slovencem prijaznih listov. V Trstu se je povzdignila »Edinost« od dnevnika na dvakratno dnevno izdajo, a ustanovil se je nov politični list »Novi List«. A. Gabršček je začel izdajati v Gorici za Slovence nemški list z imenom »Adriatische Post«. Na Dunaju je osnoval naš rojak Fr. Podgornik glasilo »Slavisches Echo«, opustil pa izdajati »Slovanski Svet«. Nepotrebno strankarstvo na Goriškem je porodilo politično glasilo »Sloge« »Gorico*. Naše šolstvo. Največja slovensko - hrvaška pridobitev je nova hrvaška gimnazija v Pazinu. Boj za to kulturno pridobitev istrskih Slovanov je bil skoraj tako velik, kakor svojedobno za nemško-slovensko gimnazijo v Celju. Končno je pravica vendar-le zmagala, in istrski Slovani so pokazali kulturno potrebo tega zavoda najbolje s tem, da se je vpisalo v prvi razred nad 100 učencev, samih domačinov. Celjska nemško-slovenska gimnazija je dobila 4. razred, a ljubljanska slovenska nižja gimnazija se poviša v višjo. Bolj nesrečni smo bili v svojem ljudskem šolstvu. Prevzelo se je več šulferajnskih ponemčevalnic v javno upravo, tako v Pekrah pri Mariboru in v St. Ilju, a na Slatini se je ustanovila nova šulferajnska šola. Celjske slavnosti. V analih celjske slovenske kronike bo ostalo leto 1899. iz dveh vzrokov trajno zabeleženo: obhajala se je dejanjsko bratovska vzajemnost s Čehi, a celjski Nemci so nastopili pot javnih tolovajev. Dne 9. vel. srpana je obiskalo naše mesto nad sto čeških visokošolcev na svojem znanstvenem potovanju po Slovenskem. Celjski Slovenci smo sprejeli svoje severne brate nad vse prisrčno in gostoljubno. Čehom na čast se je vršil v »Narodnem domu« banket, popoldne izlet na Stari grad, a zvečer umetniški koncert. Konec tega odstavka, v katerem smo poročali o napadih na Cehe in Slovence, je bil zaplenjen. Shodi in veselice po Slovenskem. V Ljubljani se je vršila 27. in 28. vel. travna vseslovenska delavska slavnost ob mnogobrojni udeležbi. V Barkovljah pri Trstu se je dne 9. rožnika slovesno blagoslovila zastava pevskega društva. V Celju se je odkril ob prihodu čeških visokošolcev na okoliškem slovenskem pokopališču krasen spomenik slovenskemu učenjaku dr. Vatroslavu Oblak-u, katerega so mu postavili slovanski filologi. V Žalcu se je vršil dne 13. vel. srpana shod slovenskih stenografov ter se je obhajala 25-letnica prve »Besede« slovenskih dijakov. V Ljubljani se je blagoslovil in slovesno otvoril dne 8. kimovca »Mestni dom». V zvezi s to slavnostjo je bil tudi shod vseh slovenskih požarnih bramb. Ljubljanska požarna bramba je pri tej priliki prvič nastopila pod slovenskim poveljevanjem. Otvoritev železnice Ljubljana-Vrhnika se je vršila dne 23. malega srpana ob mnogobrojni udeležbi. Ta je prva železnica, ki se lahko imenuje slovensko podjetje in pri kateri ima tudi slovenščina svoje pravice. Vsi napisi so v prvi vrsti slovenski, na drugem mestu nemški. Naša društva. V Trstu se je ustanovil potrebni «Zavod sv. Nikolaja za podpiranje brezposelnih slovenskih deklic». Zavod se vzdržuje z radovoljnimi prispevki ter ima zaznamovati jako hvalevrednih uspehov. Glavna pokroviteljica in voditeljica mu je rodoljubna gospa Skrinjar. »Slovensko planinsko društvo, je izvedlo več naprav za povzdigo turistike v slovenskih gorah. Otvorilo je kočo na Kredarici, a njegova «Savinska podružnica* je postavila ter slovesno blagoslovila planinski koči na Mrzlici pri Grižah in na Boču. Ustanovilo se je več političnih društev, posebno ob meji, izmed katerih je bilo najdelavnejše društvo v Jarenini. Osnovalo se je zopet mnogo bralnih društev in čitalnic; najpomembnejša je ustanovitev konjiške čitalnice, ki se je z veliko slavnostjo otvorila dne 15. vel. srpana. Konjice so storile v enem letu velik korak v narodni probuji, kar seveda ondotne nemškutarje strašno jezi ter so pokazali ob priliki ustanovne veselice vso svojo kulturno nagoto. Kmečke zadruge in posojilništvo se je to leto izvan-redno povzdignilo. Nedogledne važnosti za narodno in gospodarsko emancipacijo spodnještajerskih Slovencev je ustanovitev trgovsko- obrtne zadruge »Merkur* v Celju. Zadruga, katera je kupila tudi svojo lastno hišo v Celju, temelji na delnicah, ki so že vse razprodane. Slovenske zmage na Spodnještajerskem. Skoraj v vseh slovenskih okrajnih zastopih na Spodnjem Štajerskem so zmagali pri letošnjih volitvah Slovenci. Zaporedoma so se oznanjale slovenske zmage iz Brežic, Sevnice, Ptuja, Ormoža in Celja. Te zmage so najboljši dokaz, da je naravni gospodar celega Spodnjega Stajerja edino le Slovenec, da takozvano nemštvo le životari po nekaterih mestih in trgih brez dejanjske veljave. Na Koroškem so se vršili meseca kimovca v okolici celovški cesarski manevri. Prišel je pri tej priliki tudi cesar na Koroško ter izstopil v Celovcu. Povsod so mu prirejali udanostne ovacije, tudi Slovenci niso pri tem zaostali. II. shod slovanskih časnikarjev se je vršil letos meseca kimovca v Krakovem. Zastopani so bili vsi slovanski narodi, dasi je mažarska vlada prepovedala udeležbo Slovanom v področju krone sv. Štefana. Poljski narod je prirejal slovanskim gostom presrčne ovacije ves čas njihovega bivanja v Krakovem. Shod je sprejel nekaj važnih sklepov v prid slovanskemu časopisju, posebno glede ustanovitve slovanskih informacijskih uradov v Pragi, Krakovem in Zagrebu. Največji uspeh shoda pa je bil moralni, kajti vzajemnost slovanskih narodov se je zopet tesneje združila, posebno med Čehi in Poljaki. Prihodnji shod slovanskih časnikarjev bo v Zagrebu. Grobovi v vladarskem sorodništvu. Na Dunaju je umrla dne 18. svečana nadvojvodinja Marija Imakulata, hči bivšega neapolskega kralja Ferdinanda II., vdova pokojnega nadvojvode avstrijsko-toskanskega Karola Salvatorja ter mati nadvojvode Frana Salvatorja, ki je soprog cesarjeve hčere Marije Valerije. Dne 4. mal. travna je umrl v zdravilišču Arco nadvojvoda Ernst v starosti 75. let. Pokojnik je bil sin bivšega vice-kralja lombardsko-benečanskega kraljestva, nadvojv. Rainerja. Od 1. 1866. do 1868. je bil poveljni general alpskih dežel s sedežem v Gradcu. Milanova zarota v Srbiji. Bivši srbski kralj Milan, ki je s svojo zapravljivostjo in nemoralnim življenjem onečastil Srbijo ter jo privedel na rob propada, napravil je letos svetovni škandal v Belgradu. Kakor kaže javno mnenje vkljub sodnim preiskavam, najel si je sam napadalca, da je zamogel uničiti svoje politične nasprotnike srbske radikalce. Čez Belgrad je bila proglašena nagla sodba in nebroj najboljših državljanov in ljudskih voditeljev je pahnil v jetnice, ki so bili brez povoljnega dokaza ali usmrčeni ali pa obsojeni v večletno težko ječo. Nevolja nad tem političnim zločinom ni le pretresla s skrajno nevoljo Srbije, temveč vse civilizovane narode. » Bolgarska je zgubila dne 31. prosinca svojo knjeginjo Marijo Lujizo, blago soprogo Ferdinanda I. Poroka črnogorskega prestolonaslednika. Črnogorski prestolonaslednik princ Danilo se je poročil z meklenburško princezinjo Juto, ki je tudi prestopila v pravoslavno cerkev. ioo-letnica pesnika Puškina. Dne 20. vel. travna je minulo 100 let, odkar se je narodil ruskemu narodu njegov pesnik-prvak. Velike narodne slav-nosti so se vršile v Petrogradu v to proslavo od 7. do 11. rožnika. Puškinove slavnosti pa so se vršile sploh po celi Rusiji ter povsod, kjer bivajo Rusi. Veliki knez Jurij Aleksandrovic f. Meseca malega srpana je umrl veliki knez ruski Jurij Aleksandrovic, brat vladajočega carja Nikolaja II. ter prestolonaslednik ruskega carstva. Grof Caprivi jv Dne 6 svečana je umrl pruski drž. kancelar grof Caprivi. Njegov rod je izhajal baje iz Kranjskega. Grof Caprivi je bil naslednik kneza Bisinarcka, katerega sicer ni dosegal v prekanjenosti in bistroumju, a daleč ga je nadkriloval po blagih svojstvih srca in duha. Francoska je izgubila dne 16. sušca nenadoma svojega večletnega predsednika Feliks Faure-ja. Pokojni Faure, sin navadnega tape-tarja, izučil se je usnjarskega rokodelstva, a se povzpel po lastni marljivosti in nadarjenosti do najvišjega dostojanstva v republiki. Umrl je od kapi zadet v času, ko bi ga Francija najbolj potrebovala, ker je bila baš ta čas republika najhujše razburkana zaradi Dreyfusove zadeve. Naslednikom mu je izbral francoski narod Emil Loubet-a. Dreyfusova afera ki je spravila ne le Francijo, nego ves civilizovani svet iz ravnotežja, se je završila pred vojnim revizijskim sodiščem v Rennesu tako, da je bil bivši stotnik Dreyfus sicer vele- izdaje krivim spoznan ter obsojen v petletno ječo, a francoska vlada ga je pomilostila popolnoma. Zginil je s svetovnega pozorišča, z njim pa je zginilo tudi nadnaravno razburjenje, ki je grozilo zadnji čas francoski republiki z usodnim preobratom. Angležka kraljica Viktorija je obhajala letos v popolni čilosti duha 80-letnico svojega rojstva. Angležki narod je ta dogodek proslavljal z naj-obširnejšimi priredbami. v V Svediji in Norvegiji je oddal vladarstvo 70-letni kralj Oskar II. 40-letnemu princu Gustavu. Vendar je še stari kralj ostal po imenu sovladar. Emilio Castelar f. V Španiji je umrl meseca vel. travna Emilio Castelar, najslavnejši španski politik in diplomat tega stoletja. Mirovna konferenca. Ideja velikodušnega in miroljubnega ruskega carja Nikolaja, naj bi bojevanje narodov prenehalo ter se vojaštvo odpravilo ali vsaj znatno zmanjšalo, je prešinila ves svet z največjo radostjo. Meseca vel. travna se je sestala v Haagu na Nizozemskem mirovna konferenca, h kateri so poslale skoraj vse evropske velesile svoje zastopnike. Posvetovanje je trajalo več mesecev, a končni uspeh je bil ničev, tako malo vreden, da ni zamogel niti preprečiti vojne, ki je kmalu na to napočila v Afriki. Vojna v južni Afriki. Dva kulturna naroda sta, ki bijeta srdito vojno v tujini, tam doli v črnem svetu. V Afriki se koljejo Angleži z nizozemskimi izseljenci takozvanimi Boeri (Buri). Pred par stoletji se je naselilo nekaj stotin holandskih kmetov v nekultivirani Južni Afriki. Kmalu so si osnovali lastno državico. Odmikali so se nenasitnim in močnejšim Angležem, dokler so sploh mogli. Končno so imeli le še bogato ljudovlado Transvaal ter svobodno državico Oranje. Ker pa so Angleži tudi tukaj segli po burski samostalnosti, uprli so se jim letos Buri z orožjem. Ves pravični svet obsoja nenasitno pohlepnost Angležev ter simpatizuje z Buri, ki se borijo le za podedovano samostalnost. Kakor kažejo dosedanji dogodki na bojišču, ostanejo zmagovalci Buri. Naj bi zmagala pravica nad krivico! Naše slike. Kakor vsako leto, potrudili smo se tudi letos, cenjenim odjemalcem «Ilustrovanega narodnega koledarja* pokazati v raznih slikah v koliko da je napredoval barvotisek v knjigotiskarstvu in kaj da se dd že doseči z današnjimi stroji in pripravami na tem polju. Natisnili smo med drugim tudi pokrajinske slike, in sicer: trg Gornji grad v Savinski dolini na Štajerskem ter mesti Kranj in Kamnik na Kranjskem. Opisa tem slikam nismo pridjali, ker so podatki o teh slovenskih pokrajinah itak vsakemu znani. Posebno pozornost pa smo posvetili slikoma «Čar cvetja* in 'Vaja na glasovirju*. Upamo, da smo pogodili okus in misel umetnika, ki je ustvaril sliki in da bodo tudi naši kritiki z izpeljavo istih zadovoljni. EML Oglasi. T »■■■■iimmiiiii BRATA EBERL iiiiiiiniiiiiiiiiaaaBBK« 3 Ustanovljeno 1842. »inilllllllllllllllllllllllllllllllll "V e) e) črkoslikarja, pleskarska obrt za stavbe in pohištvo dekoracijska slikarja mojstra-pleskarja o. kr. državne in c. ki. priv. južne železnice LJUBLJANA, Frančiškanske ulice priporočata p. n. občinstvu vsa v njihovo stroko spadajoča dela v mestu in na deželi kot priznano dobro in fino delo po najnižjih cenah. Tovarna oljnatih barv, flrnežev in lakov. Oljnate barve v kositrenih posodicah po pol in eno kilo vsebine. Kranjski laneni iirnež. Angleški lak za vozove. Sušilni lak. Lak za pohištvo. Lak za šolske table. Jantarjev lak za tla. Lak iz špirita. Lak za železo. Lak za slamnike. Kovinski lak. Lak za emajliranje. Firnež za zlatarje. Dunajsko-novomeški terpentin. Franc, mast za pode. Vosek za krtačenje. Snažilna pasta za pohištvo. Brundin, pasta za čiščenje kovine (Globus). Barve za obleke. Dr. Schunfoldove barve za umetnike. Barve za študije. Slikarske potrebščine. Očiščeno laneno olje. Bronza tekoča in v prašku. Barve zav učence. Barve za zidarje. Kemične barve. Stekleni papir. Plovce. Čopiči. Lopatce. Palete. Napoj. Klej. Jekleno obljanje (Stahlwelle). Rapidal, najboljše sredstvo za likanje podov. itd. itd. Jlizke cene postrežba točna. idil W -f Peter Kostie v Celju Glavni trg št. 2 trgovina norimberško-galanterijskega priporoča svojo bogato zalogo sledečih predmetov po izvanredno nizkih cenah: Dežniki in solnčniki, ruske galoše, črevlji od sukna in klo- bučine, srajce, jopice, spodnje hlače, petlje in kravate, nogavice, tkane in svetle (glage) rokavice, zavratniki in manšete, palice itd. Pleteno in leseno blago: vozički za otroke, potne košare ter košare za nakupovanje, pletenje in za otroke, za papir, cvetlice, kruh in za drva. Usnato blago: kovčegi, potne in šolske torbe, denarnice za drobiž in za bankovce, listnice, tobaenice, pasovi, jermena za knjige in hlače, ovratniki za pse. Galanterijski predmeti: albumi iz usnja in pliša, mape, stojala za fotografije, nastavki, namizna posoda, razni nožički, žlice in vilice, glavniki in potne garniture, kasete za pisma, rokavice, rute in kinč, kadilne garniture in mize, svetilniki, čaše, pisala, škatulje za sladkor itd. Toaletni predmeti: mila, parfumi, ustna voda, zobne paste in praški, krta-čice za zobe in nohte, krtače za glavo in obleko, žepna, kristalna in 3-delna ogledala, puder, crem, glavniki. Drobno blago: bela in barvana volna za pletenje, preja za kvačkanje, sukanec, naramniki, podveze, pahljače in navadno tkano blago. Optični predmeti: naočniki, očala, toplomeri, barometri, gledališka kukala, daljnogledi, večala itd. Igrače: punčike, živali, kuhinjske in sobne oprave, vozički, železnice, tombola-, domino- in druge igre, razno orožje, balončki, žoge, obroči, mehanične igrače, muzikalične stvari, magične svetilke, telovadna orodja itd. itd. Jekleno blago: jedilna orodja, žepni in kuhinjski noži, žlice, škarje, britve vijaki, verižice itd. Strune za citre, vijoline, kitare, najboljše Kindlove kakovosti. Nagrobni venci vseh velikostij in barv, prav ceno! Vnanja naročila se izvršujejo natančno in se vzame neprikladno blago poštnine prosto nazaj. Ljubljana % Stari trg št. i. Prva in najstarejša zaloga poljedelskih iq šivalnih strojev. .V Ceniki zastonj in poštnine prosto Ustanovljeno 1-1870. mini______'_ ] §loooooo6oooooOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOr, iS t Josipi na 5U m ftfl tvornica kanditov cT Ljubljani Gradišče. P. n. trgovcem in slav. občinstva priporočam svojo veliko zalogo raznih sladčičarskih izdelkov, ter navajam nastopno: Čokolada v vsaki velikosti od 1—65 kr. Kakao-prašek (Cacao-Pulver), zakuhano na mleku jako priljubljena pijača za male in odrasle. Malinovec (Himbeersaft) liter 80 kr., na debelo ceneje. Fine bonbone iz čokolade in druge. Roks- in drops-metinke in druge trgovske sladčice. Vedno v zalogi cvetlice in rože za okrašenje tort v vsaki velikosti. Sadlin (solzne) kilo 80 kr. m Sifa Mikla^la, tn, Bqj|J§ vsakovrstne predmete za okrašenje božičnih dreves itd. Škatlji ce (Bonbonier) jako fino izdelane, napolnjene z bonboni, lepo ter času primerno darilo po vsakej ceni, male in velike. Vsa v to svrho spadajoča naročila izvršujem točno ter po najnižji ceni. — Privatnim pošiljam le proti povzetju. oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooocooooooooooooooooooooooooooooooooooooo ...................................................umni..................................................t..............................imnumn................................... eJ iMitiiiiiiiiMiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiniiiiMiiiiuiiiiiiMitiitiiniiiiiiiiiiiMiinii ,pri Slonu' v Ljubljani Anton Gnezde vdova lastnica. & «2Mi?52M£Č52SZ .....................................................................................Illllll Hotel prve vrste sredi mesta, blizu poštnega in brzojavn. urada, ima 60 sob z vso ugod-nostjo, salon, jedilnico in kavarno. — Hotelski omnibus odhaja k vsakemu vlaku, ekvi-paže v hiši. Tu je edino kopališče z ljubljanskimi železnimi in šotnimi kopeli — jednake Francovim kopelim, pod vodstvom gosp. vladnega svet-(TNnika prof. dr. pl. Valcnte, in v—/parne, kropilne in kopeli v banjah. 'oji k M^' O o Vsa popravila se izvršujejo ceno in dobro. Postrežba točna. (s==5> J Rafael Salmič urar v Celju v NARODNEM DOMU priporoča svojo veliko zalogo zlatih, tula-, srebrnih in nikelnastih žepnih ur za dame in gospode. — Zaloga optičnih predmetov. — Velika izbera stenskih ur, budilk in ur z nihalom, najnovejše in najboljše, kakor tudi špecijalitete vsake vrste po najnižjih konkurenčnih cenah. Istotako priporoča najraznovrstnejša, za vsako priliko jako primerna darila v zlatu in srebru, kakor verižice, uhane, prstane, zapestnice itd. itd. Ljubljana PsfeS I MH Najstarejša in največja trgovina z zgotovljenimi oblekami Presirnoie (Slonove) uliGe Št 9 SsKsiu SI m m m m ; Priporočava svojo Q bogato zalogo zgotovlj ene obleke za gospode in dečke, gospe in deklice po najnižjih cenah. Predmeti, kojih ni v zalogi, se izdelujejo po meri točno in ceno na Dunaju. II n QJ Ljubljana pod Traneo št. 2 Najsolidneje cene! Ivan Soklič <5L priporoča svojo veliko zalogo najboljših klobukov od splošno priznane prve, svetovnoznane tvrdke Borsolino. Želodčne kapljice lekarnarja C. BRADY imenovane tudi Marija celjske želodčne kapljice. Znano je, da služi za vzdrževanje zdravega in krepkega telesa v prvi vrsti želodec, kateri sprejme v preživljenje namenjene jedi, iste potom prebavljenja najprej širi ter jih privede v podobi krvi telesu. Za vzdrževanje zdravega želodca je potrebno pred vsem krepko, zdravo prebavljanje. Zdravo prebavljanje se mora ohraniti po zmernem vživanju, po varovanju težkih prebavljivih jedil, prehlajenja želodca vsled naenkratnega dobivanja velikih množin mrzlih pijač, nadalje po varovanju prehlajenja sploh, po duševnih vplivih in po drugih škodljivostih pri prebavljanju. Zdravo prebavljanje se izvanredno pospešuje po želodčnih kapljicah C. Brady (Marija celjske želodčne kapljice), katere napravijo na želodec prijeten in okrep-čujoč učinek. AromatiČno - grenki sestavki teh želodčnih kapljic vplivajo vživljajoče na dober tek, zabranjujejo razbruhajoče prikazni v želodcu, ki nastanejo vsled preobilnega zavži vanja jedi in pijače, ki se prikažejo v raznih oblikah kot želodčne slabosti ter pomirijo krč. Sploh so se želodčne kapljice vedno izkazale dobre pri motenem prebavljanju ter se štejejo veliko let sem k najpriljubljenejšim sredstvom ljudskega zdravljenja. ' r Navodilo za rabo. Te kapljice delujejo blažilno razločujoče, imajo prav prijeten grenkast okus ter se jemljejo zjutraj na tešč, pred jedjo in zvečer pred počitkom vsaki-krat malo žličico (otrokom se sme dati le tretjina) ter se poplaknejo s svežo vodo ali z vodenim vinom. Pri vporabi teh kapljic je uživanje po lastnem opazovanju in spoznavanju škodljivo učinkujočih ali težko prebavljivih jedil opustiti. Za poljubno opazovanje. _ Da obvarujem si. občinstvo pred ponarejanjem teh kapljic, opozorim na sledeče: Samo od mene napravljene kapljice so pristne ter so le one res od mene napravljene, ki so na steklenicah z mojim izvirnim pečatom zapečatene, opremljene s podobo sv. Matere božje Marija-celjske ter shranjene v rdečih škat-ljicah, na katerih je razvidna zraven stoječa, zakonito položena varstvena znamka s podpisom C. Brady. — Zavojne vignete so pri trškem urejevalnem uradu trgovinske in obrtne zbornice v Olomucu po naznanitvi z dne 11. maja 1890, pod št. 155, Tom. II. Pag 3, k tvrdki C. Brady za Avstro-Ogrsko trgovinsko sodno varovani. Pri vsakem navodilu za rabo mora se nadalje opozoriti, da so v tiskarni Heinrich Guseck v Kremsier-u tiskana. Cena stekleničici 40 kr. Dvojna steklenica TO kr. Osrednja zaloga v lekarni „zum Konig von Ungarn" Karla Brady na Dunaju. == Dobiti jih je v vseh lekarnah. = Ne morem si kaj, opetno opozoriti, da se moje želodčne kapljice na mnoge načine ponarejajo. Naj se pazi tedaj pri nakupovanju na gorenjo varstveno znamko s podpisom C. Brady, ter se naj odvrne vse izdelke, ki niso z gorenjo varstveno znamko in s podpisom C. Brady opremljeni. siJssssKi: D Zobozdffavr?ižki atelieij W Dr. Prauns^ distriktni in praktični zdravnik Ordinira vsaki dan od 9. do 12. ure dopoldne in od 2. do 5. ure popoldne. Plombira in ustavlja umetne zobe in zobovja z zlatom itd. tako, da ustavljena zobovja ni treba jemati iz ust, ter isto ne ovira niti žvečenje, ne govorjenje; garantuje za najpopolnejšo izvršitev, enako najboljšim dunajskim delom. Izdira zobe brez bolečin na željo v narkosi, ter odstrani zobne bolečine tudi brez izdiranja. Kaj ponuja ta modri gospod trpečim? Opozoriti hoče vsakega naj naroči svetovno znano z eno francosko kolajno in z mnogimi priznalnimi pismi odlikovano zdravilo NERVIN. To zdravilo, katerega so po dolgem iskanju končno našli, pokaže človeka že po edenkratnem drgnenju kakor prerojenega: človek postane živahen in vesel, ker je oproščen vsakega trpljenja. — Priporočam to sredstvo^ najzanesljivejše zoper protln, revmatizem, bodenje in trganle po udih, pri bolečinah v kosteh in v hrbtu, pri prsnih bolečinah, pri bolečinah v kitah (mišicah) in v udih, proti zaspanosti in pri motenem rednem pretakanju krvi, pri spahnenju udov i" prehlajenju. NERVIN priporočam najtoplejše tudi v takih slučajih, v katerih so se zaman 25—30 let zdravili. Pri oteklinah želodca ledvic in jeter zadostuje večkratno drgnenje, da zadobi bolnik pomirjenje in otekline zginejo. Revmatične bolečine v obrazu in v zobeh ozdravijo se v petih minutah. — Cena eni steklenici 1 gld„ dve steklenici veljati gld. 1-76. Navodilo rabe in zavoj brezplačno. _ Še eno mazilo priporočam najtoplejše trpečemu človeštvu, katero je znano pod imenom ICHTIOL SALYCYL. ICHTIOL SALYCYL uspešno ozdravi zastarelo srbečico ter kraste vsake vrste, razpokano kožo, skorjo na glavi, potenje rok in nog, tako, da se te bolezni ne ponovijo več. Poskušeno na vseh delih telesa po zdravnikih ter spoznano najboljšim sredstvom. — Cena velikemu lončku gld. 1-60, dva lončka veljata 3 gld. Navodilo za rabo ter zavoj brezplačno. Proti naprej vpošiljanju zneska dopošlje le izumitelj Erdnyi Bčla, lekarnar, SzabadszaMs 175 sz. (Ogersko). < l I 1 )OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOGOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO -——--—_✓ v Ludovik Cerne zlatar 8 3 D «s t 1 o o o o o > 0 1 0 o o o >1 o oc 1 Ljubljaua, Woiftive ulice si. 3 1 g Velika zaloga zlata, srebra, uhanov, murčkov, prstanov (poročnih prstanov), verižic itd. Vsa, v to stroko spadajoča dela se izvršujejo točno in po nizki ceni. Kupuje zlato in srebro po najvišjih cenah. ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooocoooooooooooo Trgovina z železnino! VALENTIN GOLOB (Andr. Druškoviča naslednik) Mestni trg 10 — Ljubljana — Mestni trg 10 priporoča svojo novo in bogato zalogo vsakovrstnega Železja, predpečnikov, raznovrstnih pečij in štedilnikov, kuhinjskega in poljskega orodja, žag, pil, kos, sekir, vlitih kotlov, jeklenih in kovanih šin itd. — Zaloga američanskih strojev za rezanje mesa in izdelovanje klobas, nepremočljivih plaht, cevij iz gumija za pretakanje vina. Velika izbera železnih nagrobnih križev. Prijazna postrežba. — Vnanja naročila se izvrše točno. — Cene najnižje. r v. si prihrani vsakdo, ako nakupi potrebščine v možkih, ženskih in otročjih konfekcijah pri S) S. Jekel-nu Stari trg št. 30 Plaučeva palača. e.__y Kamnoseški mojster 'cmamim imM Vincenc Čamernik v Ljubljani, Slomšekove ulice št. 17 (nasproti mestni elektrarni) se priporoča prav posebno častiti duhovščini v izvršitev kamnoseških del, kakor: altarjev, tabernakeljev, prižnic obhajilnih miz, krstnih kamnov itd. Sprejemajo se vsakovrstna stavbna kamnoseška dela kakor stopnice, podesti, facade, bangarji, balkoni, tlak itd. itd. Izdelovanje plošč za trumdske, kredenčne, umivalne, toaletne mize in nočne omarice iz raznih vrst marmorjev. Bogata zaloga nagrobnih spomenikov iz raznovrstnih marmorjev, po najnovejših arhi-tektoničnih obrisih in najnižji ceni. Naprava kompletnih družbinskih rakev in rodbinskih spomenikov. Strugarnica marmorja z električno silo. Obrise, načrte in narise napravljam na zahte-vanje brezplačno. immmmm 11MM11! im^c^muSSuS&s^iii (SiMif&iiflffUr&^fti^M!5! mmmmm SaR ttiM/ č&Mi fžSU M 'Mu Izdelovalnica Cene nizke, delo trajno, elegantnih ameriških vrtnih mebljev. Cenik franko in zastonj. 1 ŠTEFAN BOUCON lastna tovarna stolov na Teharjih (kamor naj se blagovole poslati tudi vsa naročila) se priporoča č. duhovščini in slav. občinstvu za napravo vsakovrstnega v njegovo stroko spadajočega dela. Jzprejema poprave in pletenja. i I Harmonike! ❖ (najboljšega ročnega dela} | —-s--* ariston, citre, gosli i. dr. boljše in cenejše kakor povsod drugod razpošilja „Prva severno-češka izdelovalnica harmonik" JOSIPA HLAVAČEK, Laun, Češko. Ilustrovani ceniki brezplačni in poštnine prosti. Poučno navodilo za harmonike (za samouke) z 10 zaklopnicami ednovrstne harmonike (sekirice na številke) se dopošljejo poštnine prosto, ako se vpošlje v naprej 40 kr.; navodilo za harmonike z 19 zaklopnicami se dobi pod istimi pogoji za 70 kr. Ifei MIH. ALTZIEBL1® ligi / lončar v Celju m Ifi m priporoča svojo bogato zalogo vsakovrstnih glinastih pečij v vseh barvah, konzole za štedilna ognjišča, vrtne dekoracije raznovrstne vaze 5&Š kakor tudi vse druge v njegovo stroko spadajoče » predmete. Slovenci! Svoji k svojim! Velika narodna trgovina liianuf akt ur nosi ti 1> la<_>a Karol Vanič v Celju ..Narodni tlom" „Pri dobrem pastirju" Cesarja Jožefa trg Graška cesta priporoča veleč, duhovščini in slavnemu občinstvu svojo velikansko zalogo suknenega, modnega in volnenega blaga za možke in ženske obleke. Baržuna, pliša, svile in vsakovrstnih modnih olepšal. Perilnega blaga, berkalina, atlasov, barhanta, oksforta, damasta, letne in zimske pikete, lanene in pavolne bele tkanine, mizne garniture. Čipke, veznine (stikarije), sobne preproge, linoleum, volnene zastore in vsakovrstne garniture. Potna in posteljna ogrinjala. Istotako imam tudi vedno veliko zalogo najmočnejših svilenih robcev od 60 kr. do 5 gld. 45 kr. Velika izber kravat, srajc, za-vratnikov, rokavic, nogavic in modercev v vsaki velikosti komad od 46 kr. do 4 gld. 50 kr. Ker je prišlo 500 kosov planinskega platna, ga oddajam kos po 4 gld. 80 kr., kakor tudi slovenRko platno, jubilejsko platno itd. Velika zaloga žime in perja. Sobne preproge v vsaki velikosti! nn iiiiiiiiiiiiii Slovenci! Svoji k svojim! Najboljša in najsigurnejsa prilika za stedenje! Stanje hranilnih vlog 30. septembra 1899: čez 2 milijona gld. Denarni promet v devetih mesecih: čez 6'/> milijona gld. 410 2 /O Preje : Gradišče št. i LJUDSKA POSOJILNICA sedaj: Kongresni trg št. 2, I. nadstropje sprejema T HRANILCE VLOGE vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldne in jih obrestuje po 4i% brez kacega odbitka, tako, da sprejme vložnik od vsacih vloženih 100 gld. čistih 4 gld. 50 kr. na leto. Stanje hranilnih vlog 30. septembra 1899: 2,112.219 gld. 99 kr. Promet v devetih mesecih od 1. jan. do 30. sept. 1899: 6,757.658 gld. 53 kr. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje kaj prekinilo. — Za nalaganje po poŠti so poštno-hranilnične položnice na razpolago. V LJUBLJANI, dne 10. oktobra 1899. Dr. Ivan Šusteršič predsednik. Anton Belec posestnik, podjetnik in trgovec v Št. Vidu nad Ljubljano. Frančišek Birk stolni vikar v Ljubljani. Dr. Janko Brejc odvet. koncip. v Ljubljani. Odborniki: Dr. Andrej Karlin gimn. profesor v Ljubljani. Karol Kauschegg veleposestnik v Ljubljani. Matija Kolar župnik pri D. M. v Polji. Ivan Kregar načelnik okr. bol. blagajne v Ljubljani. Josip Šiška, knezoškofijski kancelar podpredsednik. Dr. Viljko Schweitzer odvetn. koncip. v Ljubljani. Gregor Slibar župnik na Rudniku. Dr. Aleš Ušeničnik stolni vikar v Ljubljani. Hm L ^Ztfiv^rt^Z^^^rffih Realni izvoz ur, zlatnine in srebrnine, s pismenim jamstvom. Gld J5"80 velja prava srebrna reraon-|ter-ura. Ista dvoj nim po krovom gld. 7-75, z anker-ko lesjem, dvojnim po krovom S 75 gld., ista z močnejšo notranjščino gld. 9.5., isia z zlatim robom gl. 12 50. Tula-srebrne anker-remonter dvojni pokrov gl. 12-50. Pristne zlate 14 kar. anker-remonterke 24 gld., ista z dvojnim pokrovom 35 gld. Vse moje anker-remonter-ure imajo 15 rubinov in solidno delo. Budilnica z ogledalom „Cravair 30 cm visoke z bu-dilno pripravo 3 20 gl. S ponavljanjem, bu-dilno pripravo, katera v prenehljajih 3 minut trikrat prav glasno zvoni gld. 3 50 14 kr. priveski k zlatim verižicam s pristnim ame-tistom, 5 gr. težek 5 gld., večji 6 gld., v srebru 50 kr., večji 60 kr., s kompasom 70 kr. Tisoči pismenih pripoznanj. Odlikovan s c. kr. avstr. orlom. HANS KONRAD tovarna za ure in izvoz zlatnine v Mostecu (Briix, Češko). Ilustr. cenik pošlje brezplačno in franko. Kdor hoče kupiti dobro, trpežno in ceno uro, obrne se naj zaupno na omenjeno tvrdko, katera pošlje le pristne, od c. kr. novčnega urada' preskušene in puncirane ?..trilell>™ poroštvenim potrdilom po najnižji tovarniški ceni naravnost naročniku V dokaz realnosti in poštenosti moje tvrdke, zamenja se vsako blago, ki ne ugaja b ez zadržka ali pa se denar vrne. zaradi tega je vsaka zguba izključena. ' Prave srebrne oklopne verižice za ure % s c. ki. novčnim pečatom, dolge 30 cm 15 gr težke gld. 1-20. 20 gr težke gl. 1-50' 30 gr težke gld. 2-20, 40 gr težke gl. 2-60' 50 gr težke gld, 3-25, PO gr težke gl. 3-S<'* 70 gr težke gld. 4-50, 80 gr težke gl. 5 20' 100 gr težke gl. 6 SO, 150 gr težke gl. 9-50' Prave 14kar. zlate oklopne verižice za ure s ces. kr. novčnim pečatom 30 cm dolge 12 gr težke gl. 18-—, 15 gr težke gl. 2150, 18 gr težke gl. 25 —, 24 gr težke gl. 32 —, 30 gr težke gl. 38-50, 40 gr težke gl. 50 -. S predstoječim 12 gramov težkim zlatim priveskom tehta moja 18 gramov težka verižica 38 gramov ter stane 30 gl. Prosim zlato verižico tehtati in primerjati ! Gld. 675 dame. Ista z zlatim robom gld. 7*50, ista z dvojnim pokrovom gl. 8*75 ; pristne zlate 14 kar. rem. za dame gl. 14, iste z dvojnim pokrovom gld. 18-50. Baby-budilnice '8 cm visoke ni-klasto kolesje, anker-! zistem z napravo za vstaviti natančno uravnana gld. l*95l kazalom, ki po noči sveti gld. 2-20, s ka-lendrom gld. 2-80, s s premikajočimi podobami, kakor: ziba joča deklica, čevljar, sodar, kovač, mesar gld. 2-80. pečatenje gld. 6-80, v novem zlatu 6 karat, gl. 3-50. v duble-zlatu punciran gld. 1-50. Za mero zadostuj« trak papirja. 14 karatni zlati pri vesek k Razpošilja se le pristno c. kr. preskušeno blago ter se zato pismeno jamči; ravnotako jamčim pismeno za vsako od mene naravnost naročeno uro. Pri naročevanju stenskih in mhalnjh ur se prosi za predplačilo. Naročila se le izvršijo, če se povzamejo ali naprej plačajo. V znak postenosti in realnosti moje tvrdke se brez zadržka zamenja vsako blago, k, ne ugaja, ali se pa denar povrne, vsled česar je vsaka zguba izključi";1;,;" Bogato ilUbtrovani ceniki brezplačno in poštnine prosto Moric Rauch steklar v Celju Rotovške ulice št. 4 priporoča svojo največjo zalogo vsakovrstnih steklenih in porcelanastih posod za gostilne, kavarne in dom, kakor tudi drugih steklenih izdelkov. Zaloga vsakovrstnih naj-finejih oljnatih barv. Največja izber zrcal in podob vseh velikosti v okvirjih in brez njih. Posebno pa opozarja si. občinstvo na veliko zalogo vsakovrstnih najnovejših svetilnic za. gostilne z izredno svetlobno jakostjo, kakor tudi od priprostih do najkras-nejših namiznih in visečih svetilnic po najnižjih cenah. Priporoča se tudi za vsakovrstna steklarska dela pri novih stavbah in sprejema vse v njegovo stroko spadajoče poprave ter jih izvršuje solidno, točno in ceno Posebno opozarja tudi na svojo bogato zalogo krasnih božičnih in novoletnih daril po najnižjih cenah. C. kr. priv. umivaliia voda za Cena steklenici 1 40 kr. Kwizde korneuburški redilni prašek za živino veterinerično sredstvo za konje, rogato živino in ovce.. Cena 1 škatlje 70 kr., '/a škatlje 35 kr. Glavna zaloga FRAN IVAN KWIZDA ces. kralj, avstroogrski, kraljevi rumunski in knežji bolgarski dvorni založnik in okrožni lekar, Korneuburg pri Dunaju. L T Svarim pred naročevanjem in nakupovanjem • brezuspešnih in zato cenejših ponarejevanj mojega edino pristnega balzama! Moj balzam se dobiva samo z mojo zeleno kupčijsko znamko »Thierry-jev balzam.. Jedino pravi THIERRY-JEY BALZAM. Po zdravstvenem oblastvu preiskan in potrjen. Oprava steklenic je podvržena kupčijskemu zakonu za zavarovanje vzorcev. Izključno jedina in neposredna izdelovalnica in razpošiljateljica je lekarna «Angelj varuh» A. Thierry-ja v Pregradi pri Rogaški Slatini. Ta balzam se rabi za zunaj in znotraj. On je 1. Nedosegljivo zdravilo pri vseh pljučnih in prsnih boleznih, hladi katar in zabranjuje bljuvanje, odpravi hud kašelj in ozdravlja celo zastarane take bolezni. 2. Deluje posebno dobro pri vnetju grla, hripavosti, vseh vratnih boleznih itd. 3. Mrzlico prežene korenito. 4. Zdravi neverjetno hitro vse bolezni na jetrih, v želodcu in črevih, posebno želodcev krč, koliko in trganje po životu. 5. Ozdravi bol in odpravi zlato žilo in hemorhoide. 6. Mehča prebavljanje in čisti kri ter ledvice, ozdravlja otožnost in pobitost ter pospešuje tek in prebavljanje. 7. Služi tudi dobro pri zobobolju, otlih zobeh, gnjilobi v ustih in pri vseh zobnih in ustnih boleznih, ter odvzame ri-ganje in neprijeten duh iz ust in želodca. 8.Je-dobro sredstvo zoper črva, trakuljo in epilepsijo ali božjast. 9. Za zunaj se rabi kot čudotvorno nove in stare, sledove ran, pšeno, ošpice, ce-ovovke, bradovice, opeklino, ozeblino, hraste, garje in spuščaje, raz-pokane in raskave roke itd. itd. in ozdravlja glavobol, šumenje, trganje, protin, bolečine v ušesih itd., o čemer jasno pouči obširen navod o porabi. 10. Je sploh najboljše zdravilo, ki naj se rabi za znotraj in zunaj z gotovim uspehom, je zanesljivo, cenfl in nič ne škoduje in brez katerega bi naj za prvo pomoč nobena družina ne bila, posebno ob hripi (influenci), koleri in drugih nalezljivih boleznih. Jeden sam poskus bode bolj poučil in prepričal, nego to oznanilo. Pravi in neponarejeni je ta balzam le tedaj, ako je vsaka steklenica zaprta s srebrnim zaporkom, v katerem je vtisnjena moja tvrdka: ADOLF THIERRY. lekarna pri „Angeiju varuhu" v pregradi, ako ima vsaka steklenica zelen listek in je zavita v navod o rabi, na katerem je ravno ista varstvena znamka z istim napisom kakor zgoraj. Vse druge balzame, ki niso zaprti z mojim zaporkom in vsi balzami, ki imajo drugačno zunanje znamenje, naj vsak, kot tembolj ceneje, tem manj vredne kar vrne. Naj se tedaj vedno pazi na gori označeno zeleno varstveno znamko! Ponarejalce in posnemalce mojega edino pravega balzama strogo ovadim po zakonu varstvenih znamk pri sodišču in ravnolako tudi vse prodajalce ponarejenih izdelkov. Kjer ni nobene zaloge mojega balzama, naroči se naj naravnost na naslov: Lekarna „angelj varuh" A. Thierry-Ja v Pregradi pri Rogaški Slatini. Edino pravi balzam lekarna A. Thiery ja v Pregradi pri Rogaški Slatini. zdravilo za vse rane, Pred ponarejevanji varuje najbolje direktno naročevanje iz moje tovarne. Razpošilja se samo v patentovanih originalnih okroglih zavojih po 12 malih ali pa 6 velicih steklenic. Do vseh poštnih postaj avstro-ogerskih velja s pošiljatvo : 12 malih ali 6 velikih steklenic 4 krone, za Bosno in Hercegovino velja frankirana pošiljatev 12 malih ali 6 velikih steklenic 4 krone 60 vin. Manj kot 12 malih ali 6 velikih steklenic se ne razpošilja. Razpošilja se samo za poslani denar ali s poštnim povzetjem. Adolf Thierry, lekarnar v Pregradi pri Rogaški Slatini. SchutzengelUpolheke des A.TH 1ERRY PREBRADA Moč in delovanje pristnega centifolij-mazila S tem zdravilom se je ozdravila 14-letna bramorka (gnitje kostij), katera se je smatrala za neozdravljivo, v novejšem času celo 22-letna huda raku podobna bolezen. _— Pristno centifolij-mazilo, pri najhujših, tudi zastarelih boleznih trpečega človeštva rabljeno z najboljšim uspehom, nedosegljivo pri zdravljenju ran kakor tudi lajšanju bolečin, je prav za prav le spojen je čudotvornlh naravnih mocij rdeče rože «rosa cen-tifohao v zvezi z drugimi, radi svoje zdravilne moči znamenitimi snovmi. _— Pristno centifolij-mazilo se rabi pri razbo- lelih prsih otročnic in ako tem mleko po mlečnicah zastane, ali prsa otrpnejo pri pšenu, pri raznih starih napakah, odprtih nogah, ranah, slanotoku, oteklih nogah, celo pri bramorki; pri vsekanih, zbodenih, ob-streljenih in vrezanih ranah in pritiskih; izvleč? vse tuje tvarine, kakor: steklovino in tršice, pesek, svinec, trne itd.; pri vseh oteklinah, izrastkih, karbunklih, bulah, celo pri raku; pri črvu ali lisi, zanohtnic na prstu, mehurjih, ranjenih nogah, opeklinah vsake vrste, ozeblih udih, pri preležanih bolnikih, prt opeklini na vratu pri otokih, ako iz ušes teče ali se otrokom odpre v ušesih itd. Pristno centifolij-mazilo je kolikor stareje toliko izvrstneje pri uporabi! Priporoča se družinam, da imajo vedno pri rokah to jedino preservatlvno sredstvo. — Manj kot dve puščici se ne razpošilja; razpošilja se le za poslani denar ali s povzetjem. S poštnino, voznim listom in zavijanjem vred veljata dva lončka 3 krone 40 vinarjev. <5^3= Mnogoštevilna spričevala na pregled! Kupovalce svarim pred ničvrednim ponarejenim mazilom in prosim, naj vsakdo pazi na varstveno znamko vžgano vrhu lončka in tvrdko „Lekarna .angelj varuh' A. Thierry-ja v Pregradi". Vsak lonček mora biti zavit v ravnotak navod o rabi z varstveno znamko. — Ponarejalci in posnemalci mojega edino pravega angleškega čudotvornega mazila se strogo kaznujejo po zakonu o varstvenih znamkah, ravnotako tudi prodajalci ponarejenih izdelkov. Dobiva se v lekarni ..angelj varnh" A. Thierry-ja v Pregradi pri Rogaški Slatini. Zaloga skoraj po vseh lekarnah. Kjer ni zaloge, naj se naroči naravnost pri lekarni »Angelj varuh« A. Thierry-ja v Pregradi pri Rog. Slatini. Številka varstvene znamke za Avstro-Ogersko: 4524. f HEMORHOIDNI PRAŠEK % gotova pomoč, zdravi in odstranjuje hemorhoide (zlato žilo, krvni tok čev, zavoz-lanje). Rabiti le na zunaj, brez zadržka v opravkih. Natančneje pove navodilo za rabo. — Vsaka škatlja mora imeti moj podpis. — Jedna škatlja velja brez stroškov doposlana 4 gld. — Pravi prašek je le dobiti naravnost iz lekarne v ANGELJ VARUH* A. Thierry-ja v Pregradi pri Rogaški Slatini. Lekarna „Angelj varuh" A. Thierry-ja v Pregradi. Cudotvorni Pain-Expeller le za zunanjo rabo. Presenečeno gotov učinek mazila zoper protio, trganje po kosteh, hudo kostenico v sklepih, bolečine v hrbtu in križu, vražji tok, mrtvoudnost, zunanje prehlajenje, izvinitev, otekline v udih, vnetje itd., kakor tudi kot zunanje krepčilo po vseh naporih in kot obvarovanje proti vsem navedenim boleznim. Pristno le z zgoraj stoječo firmo in varstveno znamko ter 5 kovinsko-mošičnim zatvorom firme izdelovalčeve. — Manj kot dve steklenici se ne more pošiljati in staneta franko na vsako pošto Avstro-Ogerskega in Nemškega po poštnem povzetji ali za naprej poslani denar 3 krone 40 vin. J-ekarna pri »aagelju varhu" A. Thierry-ja v Pregradi pri Rogaški Slatini. Pristna angleška pomada za obvarovanje kože ^^^ ki nima v sebi nobenih škodljivih ali prepovedanih snovij, deluje hitro in zanesljivo zoper vse kožne bolezni, obvaruje proti škodljivemu vplivu vremena in so ncnlh žarkov, odpravi čudežno vse nečistosti kože na licu in telesu, kot pege solncne pike, zakožne črve itd., gube in trpkoto kože, naredi grbaste in rudeče' roke nežne _m gladke in podeli po daljši rabi obrazu mladostno živahnost in nežnost, kozi pa splošno rožno obliko. Vsaki večer naj se pred spanjem lice in tisti deli lahko namažejo in naribljejo, katere hočemo pomladiti in nežne ohraniti. Na roke se naj denejo rokavice in tako se naj ponoči zgodi učinek. Zjutraj se je treba umili s svežo mrzlo vodo in z dobrim milom (najboljše z moiim Boraks-milom). ' Vsak lonček mora imeti na pokrovu vtisnjeno firmo; Lekarna pri „angelju varhu" A. Thierry v Pregradi. Jeden lonček pristne angleške čudotvorne pomade stane 1 krono 60 vin., jedno Boraks-milo 80 vin. Za poštnino in zaboj 80 vin. posebej. Po originalu angleškega recepta se izgotavlja v lekarni „Angelj varuh" A. Thierry-ja v Pregradi pri Rog. Slatini. Pristna angleška Tannochinin - pomada za rastenje las. Ona zadržuje izginitev las, prerani izpadek in osivljenje las, je čisto neškodljiva in boljša kakor vsaka druga pomada te vrste. 1 lonček velja 2 kroni. Za poštnino in zabojček 80 vinarjev več. Vsak lonček mora imeti na pokrovu vtisnjeno firmo: Lekarna „Angelj varuh" A. Thierry v Pregradi pri Rogaški Slatini. v Lekarna „Angelj varuh" A. Thierry-ja v Pregradi. HEMATIN-PASTILE ^^ 1 po originalnem francoskem receptu prirejene iz pristnega Liebiškega mesnega S extrakta v spojini s kemičnimi bistvi so najbolj zanesljivo sredstvo zoper bledico E in malokrvnost ter zoper bolezni, ki nastanejo iz teh dveh. One redijo ob jednem tudi kri in so sploh redilne. Pri vseh znakovih pričenjajoče se bledice m malo- | krvnosti, ki se lahko spoznajo po lahkem opešanju in pri slabosti mišic, srčnem utripanju, težkem dihanju, motenju prebavljanja, želodečnem krču, omotici, trdovratnem glavobolu itd. dotičnega človeka, naj se ne zamudi pravočasno ustaviti nadaljevanje te bolezni. Zato naj vsak zaupno naroči Hematin-pastile. ki so jedrno zanesljivo sredstvo zoper bledico in malokrvnost. Hematin-pastile se narede za vsako naročilo sveže v lekarni „Angelj varuh" A. Thierry v Pregradi pri Rogaški Slatini. . Vsaka škatljica mora imeti lastnoročni podpis izdelovatelja. Jedna škatljica velja 3 krone 40 vinarjev, za poštnino in zavitek 60 vinarjev več. % Zaiiori.ianski prsni sirup. §> Jako prijetno okusno sredstvo za odraščene kakor tudi za otroke vsake starosti j proti krčevitem in dušljivem kašlju, prsnem pljučnem nahodu, zasllzenju, bolest- g nem bljuvanju, prsnim boleznim, utešljivo in bolečine olajšujoče pri vseh, tudi zastarelih boleznih na prsih in pljučih. Mala steklinica stane 1 krono 20 vin., velika 2 kroni 20 vin. Za poštnino in zaboj 80 vinarjev več. Na vsaki steklenici mora biti kovinska mošnica z vtisnjeno mojo firmo. Izdeluje in dobiva se v lekarni „Ang-elj varuh" A. Thierry-ja v Pregradi pri Rog. Slatini. I f T^V rI,iT \ 7 pristno angleški univ. jedilni 1J fmm Mifl mmu Pilil V KRANJU! Podpisana tvrdka naznanja slavnemu občinstvu najuljudnejše, da je otvorila svojo Ck^až-^ drugo podružnico ^^ O X 1110(1111111 in maanifaktui-nini blatili v Kranju, Glavni trg št. 105. V nadi, da nama častito kranjsko ter gorenjsko občinstvo isto zaupanje izkaže, kakor slav. ljubljansko občinstvo, zagotavljava, da se bodeva potrudila, cenjene odjemalce z najfinejšim blagom postreči, in sicer s tako nizko ceno, da smeva trditi, da se tacih cen še sploh nikdar ni culo. Priporočava se za mnogobrojni obisk najtoplejše in beleživa s spoštovanjem KONRAD SCHUMI & Co. „pri novi tovarni" Glavna trgovina: v Ljubljani, Dunajska cesta št. 6 I. podružnica: v Ljubljani, Sv. Petra nasip št. 2. II. podružnica: v Kranju, Glavni trg št. 105, 17 ¥ Herbabny-ja nižje fosforno-kisli vapneno-železni sirup. Ta že 30 let vedno z dobrim uspehom rabljeni, od mnogih zdravnikov najboljše sojeni in priporočeni sirup za prsa odstrani žlezo, pomiri kašelj, pomanjša znoj in vpliva dobro na prsa. Nadalje vpliva na slast in prebavljanje, pospešuje reditev in okrepčuje ter utrjuje život. V tem sirupu se nahajajoče železo, ki je v lahko priličljivi obliki, je koristno za stvaritev krvi, raztopljive fosforno-apnene soli pa posebno za utrditev kosti pri slabotnih otrocih. Ena steklenica Herbabny-jevega vapneno-železnega sirupa stane 1 gld. 25 kr., po pošti 20 kr. več za zavitek. SVARILO ! Mi svarimo pred posnemanjem našega že 30 let obstoječega nižje fosforno-kislega vapneno-železnega sirupa^ ki bi pod tem ali kakim drugim imenom se prikazal, ker je po sestavi in učinku od našega originalnega izdelka čisto različen. Zato prosimo, da se vedno odločno zahteva Herbabny-ja vapneno-železni Sirup in na to gleda, da je na vsaki steklenici zraven stoječa proto-kolirana varstvena znamka. Nikdo se naj ne da zapeljati po nizki ceni ali po kakem drugem izgovoru, bi taka posnemanja kupoval. Herbalvnv-ja bla i-rf-i .v— > Vi dš- £5-g- B- ¥r ¥r ŠS-Š8- • fi I K- S ti PP »M II iglg i&T m'-? i ii m iSsE iS® '■m m VJŽiŽS pp IS ^ m m Dragotin tiskarna knjig in umetnin stereotipija, knjigoveznica v C e 1 i u priporoča se p. n. gg. duhovuikom, pisateljem, založnikom in slavnemu občinstvu za vsakovrstno izvrševanje tiska po najnovejšem okusu in najelegantnejši obliki v raznovrstnih barvah. Izdeluje knjige in brošurice, časopise, letna poročila, prospekte, vstopnice, dekrete, plakate, vabila, vozne liste, mrtvaške liste, vizitnice, naslovnice, cenike, imenike, kuverte s firmo, pobotnice, pravila, tabele za urade itd. itd. Vedno v zalogi so obrazci za posojilnice, sodnije, občine, šole itd.; kakor tudi v več krasnih barvah tiskane diplome za častne občane in člane. i©? Razne priporočila vredne knjige: Zbirka domačih zdravil s poljudnim opisom človeškega telesa. Cena 40 kr. — Nova pesmarica. Zbirka najbolj znanih slovenskih in slovanskih pesmi. Mehko vezana 80 kr., eleg. vezana 1 gld. 20 kr. — Srbske narodne pesmi. Sestavil , J. Mohorčič. Cena 20 kr. — Obrtno spisje. Nauk o dopisovanju in poslovanju. Spisal A. Funtek. Cena 60 kr. — Obrtno knjigovodstvo, s kratkim poukpm o menicah, spisal dr. Tomo Romih. Cena 80 kr. — Občinski red. Zbirka zakonov, zade-vajočih posle občinskega področja, spisal dr. Iv. Dečko, I.zv. Mehko vezan 1 gld. 80 kr., trdo vezan 2 gld. 20 kr. — Mlinarjev Janez, slovenski junak ali vplemenitba Teharčanov. Cena 40 kr. — Luči, spisal A. Funtek. Cena 70 kr. — Kateri bo? Prizor iz domačega življenja, gledališčna igra. Cena 15 kr. — Kmetijsko gospodarstvo, spisal V.Rohrman. Cena 50 kr. — Vošnjak, Zbrani spisi, zvezek po 50 kr. — P. Paj-kove zbrani spisi, I. in II. zv., mehko vezan 1 gld., elegantno vezan 1 gld. 50 kr. — Trtna uš in trtoreja, spisal I. Bele, 40 kr. — Zabavnik, spisal A. Brezovnik, 70 kr. — Naš dom, I. inll.zv. po 25 kr. — Sv. družina, molitvenik, po 1 gld. Hribarja trgovina knjig, papirja, pisalnega in risalnega orodja v Celju priporoča gg. trgovcem in slavnemu občinstvu svojo veliko zalogo . Vsakovrstnega papirja za pisarne, pisma, risanje in zavijanje, raznovrstno barvanega, svilnatega (za cvetlice), za vezanje knjig itd., zalogo raznih risank in pisank in posebno še lastno zalogo najboljših zvezkov pod imenom : »Spodnje-štajerska zaloga risank in pisank«, Hardtmuthovih in drugih svinčnikov in angleških peres po originalnih tovarniških cenah. Dalje priporoča zavitke za pisma raznih velikosti in barv, peresnike, črnilo, tablice, črtalnike, brisalke, krede, gobice, pušice in škatlje za peresnike, torbice, knjižice za beležke, trgovske knjige, pečatni vosek itd., po najnižjih cenah. Posebno lep izber papirja in zavitkov v mapah in elegantnih škatljah. Najbolje citre, gosli, kitare in harmonike. Velik izber albumov za fotografije in spomenice, map za pisma in papirje, tintnikov, okvirov za fotografije, listnic itd. po nizkih cenah. Šolske in molitvene knjige še poseben popust. Sv. podobice v vseh velikostih po najnižji^ cenah. Preskrbi se tudi vsakovrstni tisek na podobice. 9 njicja-s/e^nicer s&š! m tm vzprejema vsakovrstna knjigoveška in galanterijska dela, priprosta kakor tudi najfinejša, ter je izvršuje kar najhitreje, okusno in ceno. C 5 m M (M Homeopatična lekarna- _G) Naročila več kakor 5 gold. po pošti franko. DU fp Staroznana deželna lekarna pri Mariji pomagaj Ph. Mr. Milan-a Levstek-a v Ljubljani (E. Svobode naslednik) pred mesarskim mostom, Reseljeva cesta št. 1. Priporoča svoje dobro znane medec. farmacevt, izdelke in izborno delujoča domača zdravila, kakor : Cvet zoper trganje in revmatizem. 1 stekl. 50 kr. Planinski zeliščni sok olajša hripavost in zdravi kašelj, 1 stekl. 50 kr. Najboljši staroznani balzam, t stekl. 10 kr., tucat t gld. Zdravilna želodečna esenca. 1 stekl. 10 kr., tu> at i: 1 gld. Medecin. ribje olje za slabotne, ugodnega okusa. 1 stekl. 50 kr. Melou- j sine ustna in zobna voda, izbornega učinka, 1 stekl. 60 kr. Tannochinin- li tinktura zoper izpadanje las, 1 stekl. 50 kr. itd. Domača zdravila za živino. Redilna štupa za konje, govejo živino in prašiče, 1 zaboj 35 ' tiazen teh naštetih dobivajo se tudi vsa druga zdravila najboljše kako* ,edno sveža po najnižji ^eni. — Po pošti na vse kraje pošilja se vsak - J dvakrat. -llS^fe Deželna lekarna pri Mariji pomagaj S) M. LEVSTEKA v Ljubljani. e-JS) Tovarniška zaloga šivalnih strojev Ivana Jax-a v Ljubljani Dunajska cesta 13 priporoča svoje 4-pripoznano najboljše -4- šivalne stroje za domačo porabo in obrtniške potrebe. Ilustrovani ceniki zastonj in franko. " Fr. Sevčik puškar v Ljubljani, Židovske ulice št. 3 priporoča svojo bogato zalogo orožja za lov in osebno varnost, streljiva in potrebščin za lovce. --t 'Cni pljučni in kašljev sok ali zeliščni sirup, prirejen I I Ol llj iz lahko raztvarljivega apnenega železa, blaži kašelj, raztvarja sliz, blaži bol in kašelj, je tek vzbujajoč in kri tvorilen. Steklenica 56 kr., pol tucata 2 gld. 50 kr. Varstv. znamka. Dpnnilni aii udov cvet (protinski cvet) je priporočljiv za bolesti Ul LjllllHi utešujoče, pomirjujoče drgnenje v križu, na rokah in nogah, kot novopoživljajoče drgnenje po dolgem hodu in težkem delu. Steklenica 50 kr., 6 steklenic 2 gld. 25 kr. .pn zoper kurja očesa, preskušeno sredstvo proti bolestnim I IIIIV lUl Ct kurjim očesom, bradavicam, roženici, žuljem in ozeblinam. Ima to veliko prednost, daje s pomočjo priloženega čopiča treba bolno mesto le namazati. Steklenica 40 kr., 6 steklenic 1 gld. 75 kr. Marija Zeli. Varstv. znamka. Živinski • s > redilni prašek za notranjo rabo pri kravah in konjih. Že skoro 50 let z najboljšim uspehom v rabi, kadar živina noče žreti, za zboljšanje mieka. Zamotek z navodom o uporabi 50 kr., 5 zamotkov samo 2 gld. p j j redilni in krmilni prašek. rl ClOlOJI Varstveno in dijetetično sredstvo za prašiče. Za notranjo rabo, služi za tvorbo mesa in tolšče. 1 zamotek 25 kr., 5 zamotkov samo 1 gld. ^ *f» +§» ^ «f» «f» ^ 4» +1» ^ »