Za poduk in kratek čas. Dva brata. Pripovedka od sv. Ane v Slov. goricah. Imeli smo mrliča. Ljudje 80 prišli k nam na sedmino, posebno večer se jih je bilo več zbralo. Molili so in peli, vmea pa ao si tudi kaj pripovedovali. Samo pošteno aeveda. Jaz aein bil rnlad, rad aem poslušal, a niaem si vaega zapomnil. Škoda! Eno ali drugo pripovedko pa sem vendar-le še obdržal v 8pominu, tako tudi to-le, pripovedovali so jo naš rajni dedek. Rekli so potem, ko so bili malo pokašljali: Bila sta dva brata, eden je bil pobožen, a drugi ničvrednež. Pobožni je šel študirat in postal duhovnik, oni lenuh pa je seveda oatal pri vsem trepec in silno zateleban, več manj hudoben človek. Prigodi se pa, da nevarno zboli. Vsi domači niu prigovarjajo, da bi mu poslali po duhovnika. kogar želi, tudi lastnega brata. Ta je bil oni čaa župnik blizu v tiatem kraju, a oni noče ničesar o tem slišati, še preklinjal je v postelji, rotil se in priduseval, da se ne bo nikdar poboljšal. Prvo večer potem pride k postelji onega trdovratneža star gospod v črni suknji, in začne ga tudi nagovarjati, naj se poboljša, a brez uapeba. Vea jezen in razžaljen odide na zadnje. Drugo veeer pa pride zopet, in kakov je bil obraz njegov! Ves čemeren in ailno razkačen, ter mož tirja naravnost, da 8e bolenik poboljša. Ker pa še tudi sedaj ni ničesar opravil, aeže pod srajco na prsi in vrže polno pest krvi v obraz nepoboljšanega grešnika, rekoč: ,,V nebeaa ne boš nikdar prišel, ker si tako hudoben in trdovraten!" V tem odide. Drugi dan po tem dogodku pa pošlje bolenik vendar po brata svojega. Ta takoj pride in tem rajši, ker je slišal, da je z bratom njegovim skoraj na koncu. Celo spremenjenega je aedaj našel in je čul iz njegovih nst, kaj da ae je dogodilo v minuli noči. „0 to je bila druga Božja oseba", pravi brat duhovnik boleniku; ,,druga Božja oaeba je vrgla pest krvi svoje v obraz tvoj, to pa z jeze, ker se nisi hotel spreobrniti, Vendar ne obupaj, ampak trdno zaupaj, ostane še ti tretja Božja oseba — 8V. Duh, in ta te gotovo ne bo zapuatila, ako se poboljšaš in skesan umrješ." Brat se je res udal temu naavetn in zvečer pride zopet oni mož, in bil je veselega lica, terga je poljubilin objel ter rekel: „0 aedaj si mož, srečen boš na veke!" A. V—j. Smešnica 22. »Kaj", vpraša vaški brivec tujca v tem, ko se pripravlja, da ga obrije, ,,kaj ste rajši, ali vas naj brijem čez palec ali žlico ?" ,,Ne vem", odvrne tujee, ,,kako to mialite". ^Ej", razlaga brivec, ,,to je lebko: jaz mialim, ali vam naj vtaknera palec v usta, da vam napnem lice, ali pa žlico?" nAh tako!" čudi se tujec, ,,če je tako, pa sem še že rajši, da me obrijete čez žlico."