iv 78891 Savinjski vestnik GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVENIH LJUDI MESTA CELJA, OKRAJEV CCELJA-OKOLICE IN ŠOŠTANJA | Celje, petek 8. januorjg 195*t | LETO VII. — ŠT. 1 — CENA 10 DIN Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik Tone Maslo. Uredništvo: Celje, Titov trg 1. Pošt. pred. 12. Tel. 20-07. Cek. račun 620-T-25O pri NB FLRJ v Celju. Tisk Celjske tiskarne. Četrtletna naročnina 125, polletna 250, celo- letna 500 din. Izhaja vsak petek. Poštnina plačana v gotovini. V imenu funkcije in alohot- ii<» preobračanje besed Zadnje čase so v našem časopisju vzbudile precej pozornosti razprave predsednika Zvezne skupščine Milova- na Djilasa in še nekaterih drugih vo- dilnih tovarišev. Vse te razprave so od- jeknile zelo ugodno med našim delov- nim ljudstvom. Toda opažamo, da teh člankov ne berejo vsi, kljub temu, da je med temi največ takih, ki bi jih bili najbolj potrebni. Nevarnost je, da bodo nekateri napačno pojmovali vse te razprave. Tudi naš časopis bo v bo- doče moral družbenim problemom po- svetiti več pozornosti. Ne samo takrat, kadar je storjena napaka, ki nujno zahteva kazenske zaključke, temveč sproti in ob vsaki priliki, kadar se razne nepravilnosti zgodijo, kadar kje izstopa birokratizem preveč v ospredje in kadar si kdo lasti preveč besede, ko govori v imenu ljudskih množic. Naš časopis bo v bodoče objavljal tudi te vrste polemiko. Skrbel bo, da bodo pisci takih člankov podpisani s polnimi imeni in da bodo predstavljali mnenje posameznikov, to se pravi, da to ne bo vselej mnenje uredništva, ki bo take članke objavilo. * V nekem večjem kolektvu v Celju se je nedavno zgodil primer, ki ga nava- jam. Da bo laže razumljivo začenjam pri začetku. Nekje na periferiji so med stanovalci dveh hiš drobnjakarski, človek bi dejal, otročji spori. V eni izmed družin pa je tovarišica, ki v te spore ni prav nič zamešana, ker spričo svojega delovnega razmerja nima niti časa za to. Sosedje so v onemogli jezi našli za potrebno in alarmirali predsednika delavskega sve- ta, češ kako neznosno vzdušje dela dru- žina omenjene tovarišice, ki je v službi v tovarni, kjer je on predsednik delav- vskega sveta. Predsednik delavskega sveta seveda ni pomislil, da je nepri- merno zanj vtikati se v take malen- kosti, ki jih lahko vzporejamo s prepiri »kofetaric«. Našel je za potrebno in klical nič hudega slutečo tovarišico na zagovor, ji kot funkcionar v tovarni grozil in očital sokrivdo pri teh zdra- hah med dvema hišama. To je primer, v kakšne reči se vse vtikajo ljudje, ki bi morali skrbeti za veliko smotrnejše in pametnejše stvari. Morda je predsednika delavskega sveta navajalo k temu kakšno osebno nag- njenje? Potem je to še veliko slabše. Godijo se stvari, da komunisti raz- pravljajo o vseh mogočih drobnarijah, ki jih ne bo mogoče nikoli izpremeniti pri ljudeh, ki v svojem privatnem živ- ljenju vendarle vsak po svoje in na svoj način živijo. * Najbolj drastični »kozli« pa so ustre- ljeni tam, kjer se nekdo vtika v stvari, ki jim po svoji razgledanosti in na- čitanosti ni kos. Nedavno je v Celju gostovalo beo- grajsko Narodno kazalište. Ob tej pri- liki so bile na zaključku tudi manjše »govorance«. To ni nič čudnega, saj je bilo to prvo gostovanje srbskih gleda- liških umetnikov v Celju. Med dru- gimi je govoril tudi upravnik srbskega Narodnega kazališta. Njegov govor je bil poln toplih besed o bratstvu, o po- slanstvu umetnikov v naši družbi itd. Upravnik SNP je med drugim izrekel tudi naslednji stavek: »Umetnost ne sme biti podrejena nobeni ideji«. On je mislil s tem, da umetnost ne sme biti dirigirana, kot je to v Sovjetski zvezi, kjer morajo umetniki iskati snov za svoje delo v uvodnikih Pravde. S tem je hotel reči, da je tista umetnost, ki zraste svobodno na tleh umetniškega ustvarjanja, pa najde skupno pot z idejo, toliko koristnejša za družbo in družbeni red, v katerem je ustvarjena. Toda v Celju so se našli ljudje, ki so hoteli na vsak način odkriti »sovraž- nika« našega družbenega reda, in pre- obrnili njegove besede, češ da je rekel umetnost ne sme služiti nobeni ideji. To je seveda čisto nekaj drugega. To formulacijo stavka popolnoma spreme- ni in seveda tudi njegov pomen. Ne pišem tega zato, da bi opravičil in »pral« upravnika srbskega Narodnega pozorišta. To mu verjetno ni potrebno, kajti smešno je sploh misliti, da bi on (upravnik) prišel ravno v Celje raz- glašat svoje protisocialistične ideje. Pišem zaradi tega, ker je sem in tja pri nas navada, da nič hudega misleče besede, če so le količkaj nenavadne in samostojne, zelo radi spreobrnejo. Temu je v mnogočem kriva primitivna stopnja posameznikov, ki segajo po več- jem kosti kruha, kot ga morejo snesti. J. Krašovec Novoletna pogostitev podpirancev splošnega socialnega skrbstva v Celju Na pobudo Sveta za ljudsko zdrav- stvo in soc. politiko MLO Celje in ne- katerih terenskih organizacij Sociali- stične zveze je Odbor za soc. skrbstvo in invalidske zadeve organiziral v so- boto, dne 2. januarja 1954 pogostitev vseh starejših ^ dela nezmoZnih oskr- bovancev v prostorih restavracije »Po- šta«, ."otela »Evropa« in restavracije ^Ojstrica«. ?£?mt ^sie Je Povsod pozdravU v itnenu mio pj^js^jj^ Sveta tov Po- lajnar Stane ter jim želel še mnogo srečnih in zdravih dni, nakar so starčki po primernem kosilu v družbi teren- skih obiskovalk in članov odbora pri- jetno pokramljali pri čaši vina. Res gin- ljivo je bilo v družbi teh, od dela iz- črpanjih ženic in starčkov, ki so izražali hvaležnost ljudski oblasti za vso njeno skrb, posebno pa še za to novoletno pre- senečenje. — Pogostitve se je udeležilo 274 oskrbovancev. P. V. V Žalcu so odkrili spomenik podlim borcem NOB V nedeljo, 27. decembra je odkrila občinska organizacija ZB NOV v Žalcu lep spomenik padlim borcem in žrtvam NOV. Dogodek je tem pomembnejši, ker je odkritje sovpadlo s proglasitvijo ozi- roma s prvim proslavljanjem občinske- ga praznika. Tega dne je padlo leta 1941 pod streli zločinskih okupatorjev v ma- riborski kaznilnici prvih sedem žalskih žrtev. Po pozdravnih besedah predsedniks občinske organizacije Zveze borcev tov Sajevica je pozdravil svečanost pred- sednik okrajnega odbora ZB tov. Borut Rajer, nakar je tov. Maks Pivc v ime- nu pripravljalnega odbora za postavitev spomenika orisal zgodovinski razvoj NOB v Žalcu in okolici. Med drugim je omenil, da je bilo na območju žalske občine skupno 94 borcev in žrtev NOV. Od teh je bilo 51 borcev, 19 ustreljenih v celjskih dn mariborskih ječah, 24 pa so jih požrla koncentracijska taborišča. Na koncu svojega govora je podčrtal sadove, ki jih je rodila prelita kri bor- cev in žrtev NOB za našo socialistično stvarnost in pozval množico, naj čuva pridobitve NOB, za katere so bile po- trebne tolikšne žrtve. Zatem je odkril krasen spomenik v bronu, ki prikazuje borca v trenutku, ko prehaja v napad. Njegov pogled je uprt proti Celju, v ti- sto smer, odkoder je vsa leta pred in med okupacijo prihajala strupena naci- stična propaganda v osrčje Savinjske doline. Potem, ko je prevzel spomenik v ob- činsko varstvo predsednik občinskega ljudskega odbora tov. Bozovičar, je vod JLA iz bližnje Gorice izstrelil častno salvo, združeni pevci pa so pod vod- stvom tov. Draga Predana lepo zapeli pesmi »Žrtvam« in »Bilečanko«. Sledilo je polaganje mnogoštevilnih vencev, ki so jih položili svojci padlih borcev in žrtev ter predstavniki druž- benih, prosvetnih in drugih organizacij, nakar je godba zabukovških rudarjev zaključila z državno himno lepo sve- čanost. NOVOLETNE ČESTITKE PREDSEDNIKA REPUBLIKE TOVARIŠA TITA Stopamo v leto 1954 z velikimi zmagami in čedalje jasnejšimi perspektivami Tovariši in tovarišice, državljani in državljanke! Upam, da se ne motim, ko pravim, da stopamo v nastopajoče 1954. leto v razveseljivejšem položaju, kakor v prejšnja povojna leta. Na obzorju se čedalje bolj kažejo žarki luči, ki se sicer počasi, toda vztrajno prebijajo skozi temne oblake, viseče nad človeštvom. Zmaga miru nad vojno nevarnostjo, pred katero je ves miroljubni svet trepetal v povojnih letih, je čedalje manj ogrožena, vsaj v bližnji bodočnosti, od najbolj odgovornih ljudi na svetu pa je odvisno, ali bo ta nevarnost tudi v daljni bodočnosti odstranjena. Ni pa odvisno samo od odgovornih državnikov, marveč tudi od miroljubnih sil na svetu sploh in v vsaki deželi posebej, ali bo mir zagotovljen za daljšo dobo, če že ni možno, da bi ta ideal človeštva dosegli za vselej. Glede tega velikega in največjega mednarodnega vprašanja, vprašanja miru, ki zdaj še vznemirja svet, lahko zagotovim državljanom naše dežele, da bomo mi, ki smo odgovorni pred našim ljudstvom in pred zgodovino, vztrajno delali in sodelovali z vsemi miroljubnimi deželami in ljudmi za zmago miru na svetu. Žrtve, ki smo jih doslej prispevali za to stvar, pa so dokaz neuklonljive težnje naših narodov po miru. Mislim torej, da nisem prevelik optimist, če pravim, da so lahko naši narodi v tem oziru mirni in da lahko mirno usmerjajo svoje napore na iz- polnitev svojih teženj, na svoj vsestranski razvoj. V našem notranjem razvoju zapuščamo leto 1953 in stopamo v leto 1954 z velikimi zmagami in čedalje jasnejšimi perspektivami naše velike in sreč- nejše prihodnosti. Minulo, 1953. leto, je bilo polno bujnega notranjepolitičnega, gospodarskega in kulturnega življenja. Lice naše dežele se hitro spreminja in čedalje bolj in čedalje dlje pušča naša dežela za seboj bedno in nesrečno podobo minulosti. Opravili smo veliko delo za nadaljnjo demokratizacijo na- šega družbenega življenja sploh in upravljanja v gospodarstvu posebej. V prihodnjem, 1954. letu, bodo prišli do polnega izraza pozitivni sadovi vsega, kar smo začeli in storili, če bo vsak zaveden državljan storil v smeri nadaljnjega izpopolnjevanja našega družbenega sistema vse, kar je dolžan in kar je od njega odvisno. Veliko odgovornost v tem oziru imajo naše druž- bene in politične organizacije: Zveza komunistov, Socialistična zveza delov- nega ljudstva, Ljudska mladina, sindikalne zveze, Zveza žena, Zveza borcev, razne kulturne in prosvetne organizacije in naposled pripadniki naše ljudske vojske, komandirji in borci. Z vročo željo za razcvet in srečo naše socialistične dežele pošiljam držav- ljanom Jugoslavije prisrčne čestitke na pragu novega, 1954. leta. Dela¥sko naselje pod daljnovodom, ki nima elektrike Med obema vojnama je na levem bregu Savinje pri PeLseli zraslo majhno delavsko naselje Gmajna, ki šteje kakih trideset hiš, od 120 delavcev pa je 60 delavcev v tovarni nogavic in ostalih industrijskih podjetjih Savinjske do- line. Svoje hišice so delavci sezidali s pri trgovanjem od ust in pred vojno niti misliti niso megli na napeljavo električne energije, čeprav leži naselje tik pod daljnovodom Velenje—Črnuče in v neposredni bližini trafopostaje v Podlogu ter dveh transformatorjev na Polzeli in Šempetru. V novi Jugoslaviji pa se je v tem pogledu tudi zanje obrnilo na bolje. Nedavno so izvolili elektrifikacijski od- bor, ki je začel zbirati materialna in finančna sredstva ter organizirati pri- pravljalna dela. Prvi je priskočil na pomoč kolektiv Tovarne nogavic, ki je odstopil brezplačno okoli 180 kg bakrene žice. To seveda še zdaleč ne bo dovolj. Odbor se je obrnil za pomoč na OLO in je prepričan, da bo le-ta tudi nekaj prispeval. Prebivalci naselja so pre- pričani, da bodo v letu 1954 dosegli zaželeni cilj. P. I. Velenjski rudarji so v novo leto stopili z veliko delovno zmago Vsa ta leta, ko so velenjski rudarji z vso vnemo gradili in razširjali svoj rud- nik, so menda bili preveč skromni, da je le redkokdaj prišel v javnost glas o njihovem požrivovalnem delu, o nji- hovih naporih in uspehih. Dediščina, ki so jo velenjski rudarji prevzeli od okupatorjev in preko njih od kapitalistov v bivši Jugoslaviji, je bila kar borna. Rudnik je bil izčrpan, naprave slabe, mehanizacije skoraj nič. Če pa danes obiščemo rudnik lignita v Velenju, najdemo tam moderne zu- nanje naprave, nedaleč od starih rovov pa popolnoma nove zgradbe okoli no- vega jaška, ki je izvrtan 373 metrov globoko sredi nedotaknjenih bogatih slojev premoga, ki jih bodo izkoriščali najmanj 30 let. Po tem novem jašku bo- do lahko pripeljali na dan okoli 10.000 ton premoga, letno pa okoli tri milijone ton letne proizvodnje. Nova jama, ka- tere glavni objekt je novi jašek, je po- vezana s staro jamo z rovi in vpadniki. Novost predstavlja ne samo uspeh za velenjske rudarje, temveč obeta lažje in cenejše obratovanje vseh okoliških in- dustrij v celjskem industrijskem bazenu. Otvoritve novega jaška so se udele- žili številni gostje iz vse republike, med njimi tudi član Izvršnega sveta Ljud- ske skupščine LRS tov. Franc Popit. Od Velenjčanov, zlasti pa rudarske družine, ni skoraj nihče ostal doma. Vse je prišlo k otvoritvi na dan starega leta. Prvi je govoril predsednik uprav- nega odbora tov. Jamnikar, ki je pove- dal, da je v izgradnjo novih objektov velenjskega rudnika bilo vloženih nad dve milijardi dinarjev, kar pa je abso- lutno koristna in dobiček ter korist obe- tajoča investicija. Rudnik, nekdaj za- puščen, je danes najmoderneje oprem- ljen v Jugoslaviji. Ima močno mehani- zacijo, je ves elektrificiran, kar omogo- ča veliko višjo delovno zmogljivost, hkrati večjo proizvodnjo in natančnej- še delo. Z novim letom bodo tone in tone premoga iz novih, odpirajočih se slojev, hitele v nove nakladalne postaje v Prelogah na vse strani naše države in dajale industriji moč ter toploto v do- movih delovnih ljudi. Vložena sredstva se bodo kmalu začela obračati v ko- rist skupnosti in v korist kraja, ki bo v kratkem razdobju spremenil svoje ob- ličje, postal bo prijeten delavski, pred- vsem pa rudarski center. Potem je tov. Popit pognal gonilne naprave novega jaška in po progi so stekli prvi vagončki rjave rude, katerim je odprl pot v beli dan direktor rudnika tov. 2gank, ko je prerezal vrvico. V tem trenutku je prišel slavnostni trenutek do viška. Godbe, vzklikanje, okrašeni vagončki, umetni ogenj raz stolpa nad jaškom, vse to se je zlilo v en sam na- vdušen vzklik zmage in uspeha. V oko- lici so streljali z eksplozivom, množice pa so se razvile v kolone manifestirajo- čih, ki so z baklami, rudarskimi sve- tilkami in godbami na čelu obkrožili predstavnike oblasti, množičnih orga- nizacij v tem slavnostnem sprevodu. Povorka se je pomikala v naselje k »Domu Svobode«, kjer je bila za zaklju- ček te velike slavnosti še akademija, na kateri so se društva in sekcije Ve- lenjčanov in Šoštanjčanov pomerile v raznih kulturnih panogah in dokazale veliko prizadevanje rudarjev-gospodar- jev za kulturni procvit svojega kraja. Na tej akademiji so sprejeli delavci diplome. Bili so požrtvovalni in uspešni prav vsi, toda nekateri so se še prav posebno izkazali. Teh je bilo 114. Velenjski rudarji, poleg njih še vsi ostali, ki so jim pomagali pri graditvi novega jaška in ostalih naprav, so z veliko zmago stopili v novo leto. Brez dvoma lahko v imenu vseh naših čita- teljev, v imenu vseh naših delovnih lju- di izrečemo velenjskim rudarjem tople čestitke. Našim bralcem pa bomo ob priliki pripravili pestrejšo reportažo o> delu in pridobitvah tega kolektiva. Novi jašek v Velenju Stran 2 »Savinjski vestnik«, dne 8. januarja 1954 Štev. 1 Pogled po svetu In prišlo je novo leto, novo leto s sta- rimi problemi. Sušna zima ni pritresla običajnih darov, snežni čilim je sko- raj po vsej Evropi tako tenak, da ni zadušil hrupa velikih in majhnih do- godkov preteklega leta. Mila zima se je naselila celo v gorah — skratka, praz- niki, ki jih je svet tako ali drugače praznoval, niso prav nič približali tista dva človeška svetova, ki sta, hočeš no- češ, — vedno sprta in ločena med se- boj: zunanji svet moči in vsega, kar spada zraven, in tisti notranji svet člo- veštva, ki hrepeni po skupni, mirni, svobodni, človečansko urejeni drttlbk Pri nas doma smo ugotovili največ resničnega, zgodovinsko pomembnega napora za uresničenje take družbe. Ka- kor je naša zunanja politika demokra- tična, tako mora tudi naše notranje politično življenje predstavljati resnič- no, vsebinsko bogato demokracijo. Be- seda Milovana Djilasa, predsednika Zvezne ljudske skupščine4, da je samo tista politika prava, katere pot drži k svobodi, je več kot tehtna beseda, je nekaj, kar bo pri nas moralo razbiti meje med zgoraj omenjenima svetovo- ma. Sicer pa stojimo pred starimi pro- blemi: najtežji je pač tista EOS. Fran- cija se ne more sprijazniti, da bi tisoč let svoje zgodovine potopila v neki brezimni evropeizaciji, v utopični voj- ski z eno zastavo, enotno evropsko uni- formo in mnogojezično komando. Zato je zahtevala, da se Atlantski pakt po- daljša za 50 let, zahtevala garancije, da bodo ameriške in angleške čete osta- le v Evropi, dalje rešitev posarskega vprašanja in potrdilo, da bo Francija za vedno ostala v družbi treh velikih, da bo torej ostala »grande nation«. To so tako hude zahteve, da je Dulles iz- gubil še tisti diplomatski takt, kolikor mu ga je v njegovem navdušenju za Nemčijo — ki je njegova simpatija še iz časov Tretjega rajha — ostalo. Po njegovem, izbruhu, ki je samo razgalil republikansko politiko, so se že čidi de- mokratski glasovi iz Amerike, da za- vezniki, ki se čutijo terorizirane, niso nič kaj prida in da je treba Francijo razumeti, saj je v 70 letih trikrat pre- livala kri za obrambo evropske kulture pred prusko surovostjo. Kako ta EOS proučuje SZ, se vidi iz mnenja Nemca Nuschkeja, ki pravi, da je EOS ne- združljiva z združitvijo Nemčije. Kaj bi to pomenilo? To se bo pokazalo na, razgovorih v Berlinu 25. januarja, ki bodo verjetno res samo razgovori. Bermudskemu va- bilu se je Moskva odzvala, le za spre- membo datuma se je odločila, verjetno najbrž ne samo zaradi prestiža, mar- več zato, da pridobi na času. Eisenho- voerjev predlog o nadzorstvu nad atom- sko energijo je namreč SZ mirovno ini- ciativo za nekaj časa izvil iz rok. SZ ni vseeno, kako uspevajo amerikanski na- črti z Evropo. Zato je božične in novo- letne praznike izrabila za svojo propa- gando dokaj spretno tudi, kar zadeva razgovorov v Berlinu. Kremi zahteva priznanje Pekinga, uničenje zahodnih zalog nuklearnega orožja, omejitev kla- sične oborožitve z letali in protiletal- skimi raketami, istočasno pa pošilja v svet zvoke mirovnih fanfar in to celo o božiču, kar naj bi teknilo celo najbolj puritanskim in naivnim dušam, ki ob zimskem prazniku razmišljajo ali pa čustvujejo o miru. Medtem zore kljub zmrzali stvari v Franciji, Nemčiji, Po- sarju in v Trstu, na Koreji in Indokini. V Indokini, kjer traja vojna že se- dem let, je jasno, da nobena kolonialna vojska ne bo uničila Ho Si Minha. Ali ne bi bilo za Francijo bolje, da sklene mir in ohrani vsaj nekaj tistega, o če- mer misli, da bo plen Kitajske oz. SZ, če ne bo vodila totalne vojne proti svoji koloniji? Ali nimajo prav tisti, ki odsvetujejo novo Korejo na tem pod- ročju? Koreja! Dve diviziji Amerikancev sta odšli in oddali orožje Sing Man Riju, ki ima zdaj dvajset divizij. Amerikanci pravijo, da ga ne bodo reševali, če se bo zapletel v novo vojno. Imajo prav, posebno, če je obsodba Čungžu Šin Junk Sika, voditelja Sing Man Rijeve liberalne stranke, na 7 let ječe res- nična. Ta leader je pri politični zdra- vici napil — pomotoma — Kim Ir Ser- nu, predsedniku Severne Koreje. Nič kaj ljubezniva pomota in Sing Man Riju je šla upravičeno na živce. Če ima ta pomota svoje zaledje, potem je za Amerikance res bolje, da se vržejo na Formozo in v Indokini ne ustanove vojske Združenih narodov! Tudi angleški imperij je zajadral v novo leto s starimi problemi. Nekoč je nek na smrt obsojeni angleški kralj pi- sal princu Waleškemu: »Svoboda za ljudstvo ni v tem, da bi si samo vla- dalo. To mu ne pristoji. Podložnik in vladar sta strogorazlični bitji.« V tem je, žal, prenekaterikrat bistvo človeške pravde in angleški imperij je v zad- njem stoletju precej spremenil svoje lice, ker bistra te pravde ni hotel prav razumeti. »Afrika je celina, ki si jo je Previdnost samo zato izmislila, da bi imel Foreign Office sitnosti z njo.* Ta- ko so imeli navado reči v dobi, ko so ustanovili British South Africa Com- pany (Britansko južnoafriško družbo), Niger Company (Nigerijsko družbo) in East Africa Companv (Vzhodnoafriško družbo). Takrat je bila Anglija nepri- ljubljena, ker je preživljala dobo na- puha in samoveličja. Ni preteklo pol stoletja, ko je morala popustiti v Indiji tako, kakor konservativcem niti v sa- njah ni vrišlo na misel. Kje je ostal Kipling r svojimi slavospeui na indij- sko civilno upravo (Indian Civil Ser- vice)! Tudi Afrika bo prišla do selfgo- vernemevta in do neodvisnosti. Brez vprašanja se Nagib že danes pogaja s Kitajsko in SZ. Novi značaj kolonial- nih imperijev, francoskega in angle- škega, ostaja, eno izmed bistvenih vpra- šanj današnjice, bolj kot kdaj povezano z vsemi vprašanji mednarodnih odno- sov. Naj bi to vprašanje vrglo svojo luč tudi na zeleno mizo v Berlinu! T. O. „Gospod in gospa" ali komercialno tituliranje Nedavno je v »Ljudski pravici« izžel članek, v katerem centralni odbor sin- dikatov trgqvskih uslužbencev pošilja svojim članom resolucijo, ki obravnava splošen pojav, da v naših trgovinah uslužbenci na veliko in povprek tituli- rajo stranke z gospodi in gospemi. Re- solucija ugotavlja, da je to deloma po- sledica hlapčevske miselnosti nekaterih uslužbencev, ki se ne morejo sprijazniti s tem, da pri nas do starih družabnih oblik ne bo nikoli več prišlo, aLi pa to baje delajo samo zaradi komercialnega efekta. Tudi pri nas v Celju in okolici usluž- benci po trgovinah v tem pogledu niso izjema. Ko je večina trgovskih usluž- bencev v Celju bila seznanjena z ome- njenim člankom, so kljub temu ostali pri starem, češ da je nemogoče obče- vati s strankami s tovarišem in tova- lišico. Nekateri pravijo, da jim njihova »kulturna stopnja« tega ne dovoli, dru- gi pa, da bi s tako preusmeritvijo dru- žabnih odnosov do strank izgubili ve- liko število odjemalcev. Prvi in drugi izgovor ne pomenita pravega razloga za tako izmikanje. Ce nekdo nekomu reče gospod, s tem pač ne dokazuje svoje kultuine stopnje, ker sama be- seda še ne pomeni kulturo človeka, kajti sem in tja smo včasih lahko sli- šali tudi nekaj podobnega kot »gospod, Vi ste lopov«. Da je komercialni efekt trgovskega poslovanja zaradi tituliranja ogrožen tudi ne bo držalo, kajti, če bi vsi trgovski uslužbenci principielno opustili buržuazno tituliranje, bi si tudi tisti posamezni malomeščanski nakupo- valci ne mogli nič pomagati, ker ku- povati vendarle nekje morajo. Bistvo vsega tega pa je verjetno ne- kje drugje. Ne za pultom v trgovini, pač pa v vzgoji trgovskega kadra in so- cialistični prevzgoji državljanov na sploh. Trgovskim uslužbencem, to mo- ramo odkrito priznati, mora biti na moč nerodno pri vsej tej zadevi. Težko je zanje ločiti koga naj imenujejo s tem ali drugim vzdevkom. Med našimi člani Zveze komunistov kav mrgoli ta- kih, ki se meni nič tebi nič pustijo neprestano titulirati z gospodom in gospo. Mnogim je verjetno tako titu- liranje celo všeč. Trgovski uslužbenci za mnoge člane ZK vedo, da so člani te organizacije, saj je organizacija jav- na. Dokler člani ZK sami ne bodo na pristojen način opozorili uslužbencev, da niso nikakšni gospodje in dokler ne bo prišlo tako daleč, da bi z veseljem culi besedo tovariš, tudi trgovskim uslužbencem ne bo lahko to zadevo pravilno urediti. Nič ni čudnega, če se naši ljudje, ki so vendarle pošteni in dobro misleči državljani, zmrdnejo, če jih nekdo nagovori s tovarišem, ko pa vidijo, da se celo nekateri komunisti zmrdnejo nad takim tituliranjem. BILTEN - glasilo celjskega mestnega ljudskega odbora Kdo;- koli je sprožil idejo, naj MLO Celje izdaja svoje glasilo, priznati mu moramo, da je bila njegova zamisel nad- vse posrečena. Je to pravi dokaz ljud- ske demokracije, veren prikaz dejavno- sti, ki jo v imenu volivcev izpolnjujeta Mcztni zbor in Zbor proizvajalcev na področju mesta Celja. Vse težko in od- govorno delo, ki ga v interesu mestne- ga prebivalstva s pomočjo uslužbencev opravljata oba zbora, leži odprto kakor na dlani; nobene tajnosti, nobene skriv- nosti", ki bi je ne smel vedeti celjski meščan in državljan, ni slutiti v njem; nasprotno: iz Biltena odsevajo uspehi in neuspehi, ki jih poraja celjsko res- nično življenje. Prav zato je Bilten ve- ren prikazovalec vsega kulturnega, go- spodarskega in socialnega ravnanja. Ka- ko hvaležna bosta zgodovinar in kro- nist, ki bosta iz njega zajemala bogato in lepo urejeno gradivo. Tipkan in s ciklostilnim strojem raz- množen list izhaja v 250 izvodih. Ka- dar ga prehitita obilica dela in čas, izide v dvojnih številkah, dasi je za- mišljen kot 14-dnevnik. Služi pa v orientacijo vsem, ki se zanimajo za javno upravo, zlasti pa ljudskim odbor- nikom in članom zbora proizvajalcev, kadar na svojih sestankih z volivci in delavci razpravljajo o naših komunal- nih zadevah. Pred nami je 5 številk: prva je izšla 15. oktobra, zadnja pa v trenutku, ko to pišem, dne 5. decembra 1953. Ze v teh petih številkah je zbra- nega mnogo gradiva, ki se obravnava na javnih in ožjih sejah in komisijah. Tu ni mogoče ločiti važnejše od manj važnega, kajti vsak sklep in vsak ukrep narekuje življenje samo. Vrstni red gradiva zato ni mogoče določiti v na- prej, marveč ga uredniški odbor odreja za vsako številko posebej. Sistem ure- jevanja šele nastaja. Poglejmo nekatere zanimivosti. Ze iz prve številke izvemo, kako se je uresničil mestni družbeni plan ali po naše mestni proračun v prvem polletju preteklega leta. Prosveta objavlja na- tančen pregled o tem, kakšne so potre- be šolstva glede na rastoče število šol- ske mladine. Poglavje Obrt in blagovni promet govori o uspehih na področju gostinstva in o reformi trgovinske mre- že. O komunalni dejavnosti izvemo, da je bilo vanjo vloženih nad 222 milijo- nov dinarjev. Od tega se je samo za stanovanja porabilo 126 in za komunal- ne naprave (nasadi in naprave, ceste in ulice, vodovod in plinovod, gledališče) 91,6 milijonov. Nadalje poglavje govori o problematiki ambulantno poUklinač- ne službe. Zanimivi so statistični po- datki o Celju. (Konec prihodnjič) Arhidiakon FRANC TOVORNIK iz Slovenskih Konjic obsojen zaradi protidržavne propagande Pred okrožnim sodiščem je bila za- družništvu, dalje je govoril o tem, da ključena razprava proti arhidiakonu Francu Tovorniku iz Slov. Konjic, ki se je zagovarjal zaradi protidržavne pro- pagande in utaje davkov. Obtožnica dolži arhidiakona Tovornika sovražne- ga delovanja proti sedanji družbeni ureditvi ter utaje davkov. Med drugim pravi obtožnica, da je Tovornik z na- menom, da bi spodkopaval obstoječo družbeno ureditev države, v krogu znan- cev ter pri dekanijskih vizitacijah go- voril, da bivši funkcionarji JRZ ne smejo sodelovati s sedanjo oblastjo. Ce pa so že v oblastnih organih, naj delajo v korist bivših pripadnikov JRZ. (Zna- no politično »sračje« gnezdo v bivši Ju- goslaviji.) V nekem razgovoru ob žeg- nanju v Špitaliču je nastopil proti za- je agrarna reforma absolutno zgrešena stvar, da je gospodarstvo zavoženo, da bo kmalu strašna vojna, da se bo seda- nja oblast zrušila in da bo spet prišlo do večstrankarskega sistema po vzorcu zahodne demokracije. Nadalje je trdil, da danes ni verske svobode in da oblast preganja cerkev. V raznih razgovorih je namigaval tudi na odcepitev in osno- vanje samostojne Slovenije. Obtožnica mu razen navedenega očita še utajo davkov. Obtoženi arhidiakon se je zagovarjal, da se ničesar točno ne spominja, ker mu je spomin opešal. Priče, večinoma preprosti kmetje, pa so v glavnem po- trdile grehe arhidiakona Tovornika, ki mu jih očita obtožnica. Značilno je, da je obtoženi Tovornik še pred sodiščem zagovarjal Stepinca, češ da je mučenik in da so Stepincu naprtili krivdo, za katero so pravzaprav odgovorni drugi. Sodišče je arhidiakona Franca Tovor- nika obsodilo zaradi sovražne propa- gande in utaje davkov na dve leti in 7 mesecev strogega zapora. Učitelji v Celju so zborovali Sredi decembra so v Celju učitelji, zbrani na letnem občnem zboru, govo- rili o mnogih aktualnih vprašanjih. —. Zbora so se udeležili tudi učitelji iz novo priključenih krajev. Govorili so o potrebi udejstvovanja učiteljstva tudi izven šole na polju prosvetne dejavnosti in političnega dela, vzgoje staršev in tako dalje. Razpravljali so o zidanju novih šol, ki se je zaradi pomanjkljivih stavbnih načrtov zavleklo in v šolah še vedno poučujejo v popoldanskem času. Proti koncu so govorili tudi o gmotnem stanju učiteljstva, ki za svoje delo ni dovolj honorirano. Tudi stanovanjski problemi med učitelji so potrebni hitre rešitve. Protestirali so proti krivični prevedbi upokojenih učiteljev, kakor tudi proti predvidenemu načinu reše- vanja pritožb. V sklepih, ki so jih spre- jeli za leto 1954, poudarjajo, da bodo stremeli za tem, da opravijo predpisane izpite vsi učitelji. Na šolskih konferen- cah bodo razpravljali o pedagoški teo- riji in praksi. Učitelji bodo morali po- svetiti več časa osebnemu študiju. — Sklenili so, da bodo na koncu šolskega leta priredili skupno akademijo osnovno- šolskih otrok. Izvolili so tudi nov odbor učiteljskega društva. Občinskemu odboru Žalec v zadoščenje Lani smo priobčili članek pod naslo- vom »Župnik Jančič iz Šempetra se vtika v posvetne stvari«. V tem članku je bilo zapisano, zakaj občinski ljudski odbor ni ukrenil ničesar zoper usluž- benko, ki je imenovanemu župniku da- jala zaupne podatke, kljub temu, da je bil občinski odbor o tem informiran. Na prigovor občinskega ljudskega od- bora smo zadevo preiskali in dognali, da občinskemu odboru do izida članka ni bilo o tem nič znanega ter da je ta- koj, ko je prišla stvar v javnost, dotič- no uslužbenko suspendiral in zadevo izročil Javnemu tožilstvu. Sum, ki je padel na celotni Občinski ljudski od- bor Žalec je bil torej neupravičen. UPRAVNIKA oziroma OSKRBNIKA poštenega, samostojnega, za Počitniški dom Železarne Štore na Svetini sprejmemo takoj — proti kavciji. Pogoji po dogovoru. Ponudbe poslati na sekretariat Železarne Štore. ČESTITAMO SVOJIM POTROŠNIKOM ZA NOVO LETO 1954 DELOVNI KOLEKTIV VOLNA Laško Naš kolektiv je trdno odločen, da tudi v letu 1954 prednjači v nizkih cenah in da bo v vsakem času dobro založen s kakovostnim blagom. Baterije »ZMAJ« zopet najboljše Mestni ljudski odbor Celje Oddelek za gospodarstvo in komunalo Uprava za dohodke P O Z / V k vložitvi davčnih prijav za odmero dohod- nine in prometnega davka za leto 1953 Pozivamo vse davčne zavezance in vse osebe, ki so izvršile kakršno koli pridobitno delo ali izvrševale samostojne poklice, da vložijo davčne prijave v času od 1. do 31. ja- nuarja 1954. Davčne zavezance pozivamo, da morajo vložiti resnične podatke o svojem dohodku. Kdor vire dohodkov utaji, oziroma javi ne- resnične podatke, da bi se s tem izognil pla- čila davkov, bo kaznovan z denarno kaznijo, ki je določena za davčno utajo, v posebno hudih primerih pa tudi z odvzemom prostosti do 5 let. Obrtniki vlagajo davčne prijave po Mest- ni obrtni zbornici, gostilničarji pa po Trgo- vinsko-gostinski zbornici, kjer dobijo pri taj- nikih vsa potrebna pojasnila. Vsi ostali davč- ni zavezanci vlagajo davčne prijave na Mest- nem ljudskem odboru Celje, Upravi za do- hodke, soba št. 78, vsak dan od 8—12 ure do- poldne. V isti sobi se dobijo tudi potrebne tiskovine. Prijava se mora vložiti tudi, če napram dohodkom iz prejšnjega leta ni bilo nobene spremembe. Rok za vložitev davčnih prijav je nepre- klicen. Kdor ne bo vložil davčne prijave v zgoraj določenem roku, mu bomo zaračunali predpisano kazen. Oddelek za gospodarstvo in komunalo Uprava za dohodke Stev. 1 »Savinjski vestnik«, dne 8. januarja 1954 Stran 3 S peresom okoli novoletne jelke Fotografije Foto Pelikan KRASOVEC JURČEK REPORTAŽA O VESELJU OTROK — O ULIČNIH KOMENTATORJIH — O ASTRO- NOMSKIH ŠTEVILKAH — GRACIJAH — SIVOLASIH »OTROČAJIH« — O TREH MILIJONIH V SODU ITD. Zadnič med serijo sodelavcev nima kam sesti. Naposled je rav- »Savinjskega vestnika« nisem pri- no prav. Kolegi so pisali za no- šel na vrsto. Sicer je to običajni voletno vzdušje — jaz bom pa pojav, da vedno, kadar je dosti o njem. gostov v hiši, kdo od domačih Pogled za kulise . . . Ko je Društvo prijateljev mla- dine sprejelo organizacijo novo- letne jelke v Celju, je računalo na splošno odliko naših delovnih ljudi — na ljubezen do mladine. V splošnem se ni uštelo. Sem in tja pa se je ta ljubezen sprevrgla v godrnjanje. Posamezni sodelav- ci prireditve so vso zadevo spre- jeli kot ukaz ter sodelovali samo zato, da ne bi bilo eventuelnih konsekvenc. No, lepa reč. Ce bi se otroci tega zavedali, bi pač ne bili veseli. Ljubitelji otrok, člo- veku, ki mu je do bodočnosti, bi morale začudene in v veselju raz- prte oči naših malčkov pomeniti ravno toliko kot buren aplavz na odprti sceni, kot javno priznanje ali celo žvenket denarja. Nihče ne pravi, da bi morali biti ideali- sti. Toda za otroke, ki jih je v nežni mladosti vendarle sam ide- alizem, bi tudi majhna žrtev ne bila odveč. Žrtev je sicer vedno le žrtev, je pa lepa, če je stor- jena v ljubezni in zavesti. Bo- dimo odkriti, nimam rad zame- re, toda če se je sem in tja kdo zmrdnil, ko je z jezo v srcu ■spravljal otroke v zadovoljstvo in smeh, je prav, če se zmrdne še enkrat, zadet v svojo gracioznost. , Fanfare so naznanile prihod Dedka Mraza Pravljični svet na celjskih ulicah Intermezzo v številkah Sicer ni Celjana, niti soseda, ki bi dejal, da ni bilo lepo. Starejši, sivolasi otročaji, so bili celo bolj radovedni kot mladina. Roko bi položil v ogenj, če niso bili vsi tisti največji »kritiki« polnošte- vilno zbrani v prvih vrstah pu- blike. Onega pijanca sem videl osebno, kako je odrival malčke, da bi bolje videl. Da je bilo lepo priznajo vsi, ne odrekajo pa se trditev, da je bilo predrago. Ni- mam rad številk, pa jih vendar mislim poklicati na pomoč. Po nepopolriSi podatkih so Celjani ob Novem letu zapravili na alko- holnih pijačah okoli tri milijone dinarjev. Kje so stroški, ki so jih imeli ob miklavževanju (vse trgovine so zabeležile visok po- rast prometa), kje so vsi izdatki za praznovanje božičnih prazni- kov, kje so izdatki za praznova- nje novega leta v družinskem krogu, ki ni zapopaden v teh treh milijonih. Vzemimo na primer samo eno naših največjih tovarn. Tovarna emajlirane posode je za novoletno prireditev našim malč- kom prispevala največ. Ce vsoto, ki so jo darovali, podelimo s ite- vilom delavcem, bomo zvedeli, da bi na ta način vsak delavec pri- speval sto dinarjev. Vprašamo pa se, koliko je vsak delavec ob No- vem letu zapravil izključno čisto zase. Ni mislim oporekati, vsak ima pravico do tega. Prijatelj, ki mi je zelo blizu, mi je poto- žil, da je zapravil za novo leto točno 3500 din. Tudi meni se je izmuznil najman en jur ... Vidite, Celjani, in tu je pes po- kopan. Odrasli si ne pustimo kra- titi tradicionalnih navad. Ce gre za naše strasti, če je v vprašanju naše zadovoljstvo, naša razsip- nost, gorje, če se nas kdo loti. Za otroke pa, zanje je seveda vsega preveč. Toda otroci so imeli od praznovanja novoletne jelke le veselje, duševno hrano in lep spomin. Mi pa smo imeli težke glave, prazne žepe in škan- dale. Človek bi dejal, fej nas bodi! Za začetek »me a cul po" V novo leto je treba stopiti čist. Kakor na novo leto, tako vse leto pravijo. Meni so neka- teri, ki so me lani precej črno gledali zaradi poklicnih »aferic« po vsem izgledu odpustili — se- veda, če se niso le potuhnili — potem tem slabše. Ker' pa tudi jaz nočem v novo leto s prita- jenim grehom, priznam, da je bil moj zadnji lanskoletni greh *čisto navadna tatvina. Da, tatvina. Imam namreč smo- lo. Lani sem kupil jelko (mislim drevo), sredi decembra pa so m? strogonačelni sostanovalci v hiši precej obsodili za misticističnega dvoličnika. Tokrat pa sem dru- gače sklenil. Lepo sem počakal, da je božič minul, potem pa bi z velikim pompom nesel drevo v hišo, da bi vsi videli... Toda letos je bilo pred božičem drevesc na trgu dovolj, po njem pe. niti iglice. Obetal se mi je kaj klavrn novoletni praznik, ki sem ga tisočerim bralcem toplo pri- poročal. Zato ... priznam, da sem dne 29. de- cembra ob 13. uri ukradel lepo smrekico na dvorišču Mestnega magistrata. Bila je pripravljena za okrasitev pravljične vasi. Pri- pravljen sem Društvu prijateljev mladine plačati odškodnino, za kazen pa v socialni fond odgo- varjajoč prispevek. Tudi trgovine so bile tokrat ze- lo nedemokratične. Za Miklavža in za božič so razprodali vse okraske, vse, prav vse reči, ki naredijo jelko lepo. Tako vsi tisti, ki iz istih razlogov kot jaz niso hoteli kupovati te ropotije že po- prej, vseh teh reči niso več do- bili. Sicer pa kaj trgovinam mar, njih dolžnost je prodaja ne pa skrb za ravnox>esje med verniki in ateisti. Široko razprtih oči so malčki čakali v pravljični vasi Komentar z ulice . . . Takrat, ko so začeli postavljati ■na Trgu V. kongresa pravljično vas, so se po celjskih ulicah raz- kokodakali komentatorji. Bil sem priča pogovora med meščankama tik za kočo Janka in Metke. Ena se je pohvalila, da gre ravnokar iz trgovine, kjer je za božične praznike nakupila blaga v vred- nosti kakih petih jurjev. Pri tem pa se je na vso moč jezila, ko- liko v Celju nameravajo zapra- viti z novoletno jelko, da je to potrata, da je nekje slišala, češ, vse skupaj bo stalo okrog štiri- deset milijonov in tako dalje. Pri pravljičnem gradu se je do skraj- nosti nadevan možakar vsajal, za- kaj raje ne kupijo otrokom oblek in da so njegovi bojda bosi in nagi. Njegov sobesednik, poln vi- na kot sodi pri Kopru, je nekaj tožil, da njegovi otročaji še kruha ne bodo imeli. Prvega sem dobro poznal. Na sestanku Socialistične zveze so ga nekoč javno opozo- rili, naj ne zapije vseh otroških doklad. So bili še drugi komentatorji, ne samo tercialke in pijanci, k bi radi, da jim skupnost otroke obleče in da bi oni lahko čim več zapili. Bili so tudi taki, kf drugače ob drugih prilikah ne sknnn.rijo in bi za svoje klube društva in podobne reči odri svoja podjetja na meh, če bi ne bilo delavskega samoupravljanja Le-ti sicer niso tako astronom- sko ocenjevali stroškov kot tiste meščanka malo prej, pač pa sc govorili (iz zanesljivih virov) o osmih, zmernejši pa tudi o pe- tih milijonih. (Prepričan sem, dr bo sedaj kdo od teh sklenil, češ ravno Savinjskemu vestniku ne bom dal niti pare več.) Tudi med našimi sosedi je bile slišati komentarje, ki so odločne dišali po nevoščljivosti. Z obdol- žitvami in grožnjami je mend( najlažje opravičiti lastno nespo sobnost, da bi kaj podobnega pripravili tudi za svoje kraja. Dedek 3Imz prihaja* . . . Kaj zato, če se komu zmeša od fantazije o milijonih, kaj če se komu žolč razlije od nevošč- ljivosti, če je kdo rad ali nerad sodelotfal, če komu jezik oteče spričo pretiranega komentiranja. Celjska mladina zadnje novo- letne jelke ne bo zlepa pozabila. To je bil namen in cilj, ki je bil dosežen vsem običajnim spletkam nakljub, kajti je kdo, ki bi vsem ugodil? Celjski otroci se bodo živo spo- minjali novoletne jelke, bili so v gledališču, kjer so gledali Si- njega Galeba. Malčki so se vese- lili na lutkovnih predstavah, obi- skali so kino, višek vsega pa je bil 29. in 30. decembra. Odkar v Celju praznujemo praznik novoletne jelke, ni bilo nikoli tako lepo kot tokrat. Trg V. kongresa se je spremenil v pravljično naselbino. Grad Dzaka Mraza je tajinstveno zapiral za- padni del, nebo je bilo prepre- ženo s tisočerimi barvnimi luč- kami, obeski iz pravljičnega in živalskega sveta, lampiončki in tako dalje. Pred balkonom magi- strata se je vrtela novoletna jel- ka, v kočah in paviljonih pa so bila pripravljena darila. Dedek Mraz prihaja ... Otroci so bili razvrščeni po vseh ulicah, kjer je šel sprevod Dedka Mra- za. Mestno gledališče je ta spre- vod res bogato pripravilo. Fran- coska garda, ki jo je vodil šepavi stotnik, fanfaristi v mušketirskih oblekah, voz, ki je prikazoval pravljičnost Sneguljčice, voz s pravljičnimi osebami iz Rdeče kapice, naposled voz Dedka Mra- za, obdanega z vilami in pazi. Celjska godba se je prelevila v vojaško godbo iz srednjega veka. To je bilo paše za oči. Otroci se kar nagledati niso mogli. Na trgu se je sprevod ustavil, Dedek Mraz je pozdravil mladino, potem )a so vsi malčki in vsi otroci, ki so bili dovolj mladi in stari obenem, sprejeli lepa darila, vsi naka, kot se v socialistični dr- lavi spodobi. Veliko več pa je ostalo zapi- hano v otroških srcih. Ce bi imel iriliko prebrati šolske naloge, ki bodo pisane o novoletni jelki, če % mogel zvedeti vse, kar so otroci čutili, pa tega ne morejo žiti povedati še manj pa napisati, bi verjetno ne pisal reportaže v :em tonu, ker 4e ne bi izplačalo. Novoletna jelka je postala naj- lepši praznik naše mladine in s )em je bil namen dosežen. Do- sežen je bil tudi velik političen ispeh. Cerkev se je stoletja tru- iila, da je iz miklavževanja in božičnih praznikov naredila mla- iinske praznike in je z žrtvova- njem velikih materialnih stro- škov tudi uspela. Kdo bi torej očital nam, če približamo novo- letno jelko našim otrokom in da postane praznik naše socialistične p ?iladine? Prav zaradi tega, zara- di teh nesmiselnih, sem in tja hudobnih komentarjev, sem bil prisiljen pisati bodičasto. Končno i>eat/c Mra^ Caj je ogrel zmrzla lička... Kdo ima naj reč zaslug? Kaddr kakšna stvar dobro uspe, potem je veliko takih, ki bi si radi lastili izključne zasluge zato. Uspela novoletna jelka v Celju je brez dvoma kolektivna zaslu- ga velikega števila ljudi. Društvu prijateljev mladine gre zasluga, da je organiziralo in vodilo vso to prireditev kolikor mogoče brez- hibno in uspešno. Zasluga gre delovnim kolektivom in Mestne- mu ljudskemu odboru, ki so pri- spevali gmotna sredstva, brez ka- terih novoletne jelke v takšni ob- liki v Celju gotovo ne bi doživeli. Veliko zaslug imajo požrtvovalni delavci, ki so v mrazu in vse no- či delali pri postavitvi pravljične vasi. Tu je treba predvsem ome- niti skupino električarjev, ki jo je vodil tovariš Umek, električarji Elektro-Celje, dalje aranžerji, sli- karji, mizarji in drugi. Brez dvo- ma bi prireditev ne bila tako pe- stra za naše malčke, če ne bi pri- skočilo na pomoč celjsko gledali- šče, ki je s pomočjo svojega an- sambla in številnih amaterjev pripravilo zelo lep sprevod. Na- posled zaslužijo pohvalo tudi ne- kateri člani organizacijskega, teh- ničnega in kulturnega odbora za organizacijo novoletne jelke, ki so vložili vse svoje sile za uspeš- no izvedbo. Pri tokratni proslavi novoletne jelke je bilo aktivno in neposredno udeleženih veliko število naših delovnih ljudi, zato po pravici lahko smatramo, da so zasluge za uspeh izključno kolek- tivnega značaja. (Na tak način tudi ne bo zamere). Še beseda o »potrati" Koliko vsa prireditev dejansko stane, danes točno še ne moremo povedati. Povemo pa lahko to, da daleč ne toliko, kolikor se je ne- katerim dozdevalo v bujni šte- vilčni fantaziji, pa tudi v naj- skromnejših glavah. Nekaj ob- jektov (obe gobi in obe hišici Janka in Metke) bo za stalno po- stavljenih na otroška igrališča v Celju. Ostale objekte so vzela podjetja, ki so jih izdelala, nazaj in bodo v tem primeru dejanski stroški znašali samo delovno silo. Objekti, ki bodo ostali takšni, ka- kršni so bili in bodo verjetno še izboljšani, bodo prihodnje leto spet uporahni v iste namene. Sporno bi bilo samo obdarovanje, o tem pa mislim, da ne bo nihče tako umazan in otrokom očital to, kar so ob novem letu pojedli in polizali. BORBENI POZDRAV OB NOVEM LETU 1954 poši ja vsem delovnim kolektivom naše socialistične domovine Kolektiv Tovarne usnja Šoštanj Telefon Šoštanj 1 S krepitvijo bratstva In enotnosti naših narodov in s poMabl a^iem *oc?a is*'čnc dr- mokracijr prispevamo k izgradnji socializma! _ DOMAČE KOLINE V SOBOTO, 9. JANUARJA ZVEČER V RESTAVRACIJI Belimi Postregli vam bomo z dobro svinjino in pristnim štajerskim vinom I Domača godba z Gomllskega Ob tej priliki želimo vsem delovnim ljudem, zlasti pa našim gostom srečno in uspehov polno novo leto 1954 Stran 4 »Savinjski veatnik«, dne 6. januarja 1954 Stev. I PRAZNOVANJE NOVOLETNE JELKE... ,,Še svoj živ dan ...´´ Nekako čudno — morda 'bo pravi iz- raz, če rečem mrzlično razpoloženje se loteva človeka, ko ob vsakoletnih pri- pravah na novoletno jelko razmišlja, kaj neki bi pripravil otrokom ob nji- hovem prazniku, ki se ga najbolj vesele, da bi jim vse do prihodnjega novega leta bil spomin nanj edinstven, poln vsebine in da bi jim vsaj deloma upra- vičil sanje o tem prazniku. Mislim, da je pri teh, kakor pri vseh pripravah, kadar hočemo koga razveseliti, najvaž- nejše to, da je tisto kar pripravimo pre- senečenje, seveda prijetno preseneče- nje. Naši otroci sicer zelo radi igrajo. To- da ali naj za svoj praznik igrajo sami sebi, ali naj tistim, ki bi igrali, pripra- vimo za ta dan tremo, ki jo ima vsak nevigran igralec, še toliko bolj pa otrok pred igranjem. Mar bo potem to zanj res praznik? Toda kako pripraviti v neelektrifici- ranih, v oddaljenih hribovskih vaseh, kjer ni sposobnega tehničnega kadra, otrokom resnično presenečenje? 29. decembra popoldne. Po dopoldan- skem pouku so otroci soške šole zasedli za njih pripravljen avtobus, ki ga je uprava Železarne Štore z razumeva- neskaljeno srečo, ki se je zrcalila v otroških očkah; — v premnogih očkah pionirjev, ki se niso še nikoli peljali z avtobusom — nikoli še bili v Celju. »Kako letijo hiše, kako drevesa!« bi nam iposnetek govoril raz platna med razigrano in veselo pesmijo. Da, mor- da bi tak posnetek povedal marsiko- mu, kako revna, siromašna na doživet- jih je mladost naših hribovskih otrok, kljub dvajsetemu stoletju in kljub vsej skrbi naše družbe za kulturni dvig vasi, za lepo življenje naših otrok. »Oh, koliko luči! In novoletna jelka se vrti!« Mali Štefek je med vsem ne- popisnim veseljem in začudenjem vzdih- nil: »Kaj takega še svoj živ dan nisem videl!« Kar cepetali so naši malčki, ko so zaslišali fanfare, ugledali zajčke, medvedka, pajace, ki so hodili po ro- kah, Sneguljčico in vse prelepo sprem- stvo Dedka Mraza. Toda Dedek Mraz, to je bil višek vsega. »Meni je mahal, meni je mahal!« so se mali prerekali še dolgo potem, ko jih je zopet med raz- igrano pesmijo vračal avtobus v na- ročja hribovskih domov! Mnogo denarja, še več truda in po- žrtvovalnosti je bilo vloženega v pri- pravo tako lepega presenečenja za otro- ke. Spomin na to lepo doživetje, ki ga njem ponudila po zelo znižani ceni za prevoz pionirjev k celjskemu Dedku Mrazu. Da bi človek imel filmsko ka- mero, bi hotel posneti in si ohraniti bodo mnogi otroci ponesli v stara leta naj bo topla in iskrena zahvala vsem, ki so to lepo doživetje pripravili. V. F. D. Prijetno presenečenje slepih celjske okolice Tudi podružnica slepih v Celju je ob novoletni jelki obdarila socialno ogro- žene in šibke člane. Prispevke so pri- spevali delovni kolektivi gospodarskih podjetij ter Svet za ljudsko zdravstvo in socialno politiko pri MLO in OLO. Svet za ljudsko zdravstvo in socialno politiko OLO je prispeval 71.000 din, Tovarna lesne galanterije Rimske To- plice 10.000 din, Tovarna kovanega orodja Zreče 20.000 din, Ljudska restav- racija Celje 5000 din, Železarna Štore 5000 din, Trgovsko-gostinska zbornica Celje 5000 din, Trgovsko podjetje Ko- loniale-Zivila 2000 din, Izbira Rogaška Slatina 2000 din, Kmetijsko gospodar- stvo Rogatec 500 din, Beton Celje blaga v vrednosti 10.000 din, Tekstilna to- varna Volna Laško blaga v vrednosti 20.000 din, Tovarna nogavic Polzela — nogavic v vrednosti 3500 din, Steklarna Rcgaška Slatina steklenine v vrednosti 3000 din, Trgovsko podjetje Povrtnina- Sadje v Celju blaga v vrednosti 10.000 dinarjev, Tovarna emajlirane posode v Celju posode v vrednosti 3500 din. Zelo slabo so se izkazali celjski obrtniki. Od sedemindvajset naprošenih se je od- zvalo le nekai obrtnikov, in sicer: Ja- vo ršek Ignac, Štok Avgust, Dolžan Franjo in Grobelnik Riko. Vsa sredstva so bila kot darila raz- deljena siromašnim slepcem, ki so iz- razili veliko veselje in hvaležnost da- rovalcem in iskrene želje za njihovo srečo in zdravje v letu 1954. Obdaritev slepih je humana gesta, ki bi jo morali večkrat posnemati naši delovni ljudje. Verjetno tudi v bodoče podružnica slepih v Celju ne bo na- letela na gluha ušesa, kadar bo orga- nizirala pomoč socialno ogroženim sle- pim državljanom. Novoletna jelha na Vranskem Osnovna šola in nižja gimnazija na Vranskem sta pripravili za šolske in predšolske otroke proslavo novoletne jelke. Razna podjetja so prispevala zneske za čim boljšo obdaritev otrok. Pri tem so se posebno odlikovale: Kme- tijska zadruga, poslovalnica »Savinjske- ga magazina«, od vseh pa najbolj občina. Revnejši otroci so dobili nekoliko blaga, vsi pa so bili skromno pogoščeni. Sred- stev je bilo sicer malo, ker v kraju samem ni močnih gospodarskih podjetij, vendar so vsi — tako gospodarske kot politične organizacije — pomagale, ko- likor so jim dopuščala sredstva. Pri tem je celo društvo upokojencev pomagalo. škoda, da krajem, ki so gospodarsko zaostalejši, ne pomagajo ob takšnih pri- likah tisti kraji, ki so gospodarsko bolj močni, saj je dolžnost vseh, da si med- sebojno pomagamo. Tako pa človek na- leti ob potrebi pomoči na gluha ušesa tam, kjer to ni primerno. Živimo ven- dar v socialistični skupnosti in skrb vseh mora biti, da se življenje razvija povsod, ne pa samo tam, kjer je indu- strija močno razvita, sicer bodo neka- teri kraji čedalje bolj zaostali. Veselje otrok v Braslovčah Novoletna jelka je prodrla v vse kra- je Slovenije in daleč prek njenih meja. Mladina jo je sprejela z največjim ve- seljem. B raslo vče s svojo okolico je to- krat pokazalo revolucionarni napredek. Organiziralo je ta mladinski praznik ta- ko svečano, da se lahko meri z mestni- mi prireditvami. Dedek Mraz se je pri- peljal s svojo godbo na harmoniko, za njim pa voznik Jernej s številnimi da- rili za mladino. Ves trg je bil na nogah in se končno zbral v dvorani TD Par- tizana, kjer je bila obdaritev z gledali- škega odra. Kdo bi popisal žareča lica in drhteča srca neučakane mladine? De- lil je in delil. Vsakega gosta, ki je opazoval vsa ta presenečenja in vse odrasle je ganil ta prizor. Obdarovana je bila vsa šolska mladina vštevši vajensko, ki gostuje na tej šoli. Razumljivo je, da je bila ob- darovana tudi predšolska mladina, ki je odnesla v svoje domove najlepše spo- mine. Kdor koli vpraša, od kod denar in sredstva, naj mu povemo, da so se iz- kazali in Dedku Mrazu izročili podporo Občinski odbor in občinska podjetja. Za partizanske in ostale sirote je Dedek Mraz prejel pomoč od okraja Celje- okolica (okoli 60 paketov). Pravijo, da je pri tem sodelovalo tudi celjsko Društvo prijateljev mladine. Tem večje priznanje. Vsa prireditev pa je slonela na dobri organizaciji, ki sta jo vodila Šolski svet po predsedstvom tov. Marovta in vsega učiteljstva a šolskim upraviteljem tov. Kolarjem na čelu. VEČ VOLJE iN ZANIMANJA ZA IZOBRAŽEVALNO DELO V CELJU Vse naše gospodarsko, kulturno ter politično življenje in delovanje temelji na znanstvenih spoznanjih, ki si jih je pridobilo človeštvo v svojem doseda- njem razvoju. Mnoga znanstvena od- kritja, izumi in spoznanja še čakajo, da si jih osvoje ljudske množice in s tem dvignejo sebe in družbo na višjo življenjsko raven. Novo življenje so- cialistične družbe gradimo lahko le na dokaj obsežnem znanju ljudi, ker le to omogoča ob socialistični proizvodnji tudi visoko razvito socialistično zavest. Pridobivanje znanja je naporno delo, ki ni vselej združeno z mnogimi ugodji, saj zahteva vztrajnost, resnost, notranjo zavzetost in voljo. Tako dosezamo spo- znanja, ki nas zadovole. Taka spoznanja so odgovori na mnoga vprašanja o bo- dočnosti, delu in o borbi za napredek. Kdor navedenih lastnosti nima, si jih pridobi z izobraževalnim delom. Kdor te lastnosti ima, ima v njih ugodnejše pogoje za prisvajanje znanstvenih spo- znanj. Izobraževanje zahteva od vsakega po- sameznika neprimerno večje duševne napore nego kulturnoumetniško doživ- ljanje in uživanje. Zaradi tega je krog ljudi, ki se tudi na področju izobraže- vanja trudi za boljše uspehe, majhen. Gotovo zaostaja za udeleženci na mno- gih kulturnoumetniških prireditvah. Za vztrajanje pri izobraževalnem delu je mladini in odraslim potrebnih nepri- merno več vzpodbud v društvih in družbi, kakor za kulturnoumetniško de- lovanje ali za udejstvovanje na pod- ročju športa, turizma in drugih panog telesne vzgoje. Ni dvoma, da smo v Celju še premalo izrabili možnosti vzpodbujanja mladine, zlasti delavske, kot tudi odraslih, k izobraževalnemu delu. Premalo, morda celo nič jim nismo prikazovali sodobne motive, ki bi jih vodili k izobraževalnemu delu in jim tudi olajšali vztrajanje pri njem do vidnejših uspehov. Še vedno je v Celju premalo kulturnih delavcev, ki bi se tudi vsebinsko in propagandno, idejno in organizacijsko lotevali nalog izobraževanja pri delavski, nameščen- ski mladini in delavcih, tudi mnogih nameščencih. Samo deklarativno, parolarsko pri- kazovanje in poudarjanje izobraževal- nih nalog nas na sedanjih stopnjah razvoja naše družbe ne more več za- dovoljevati, niti ne more to biti dokaz za resnost in temeljitost pojmovanja teh nalog. Od tega prehajamo h kon- kretnim analizam pogojev in možnosti za izobraževalno delo v Celju in okolici. Društva, ki imajo v svojih nalogah in smotrih predvsem izobraževalno de- lo so v Celju naslednja: Ljudska uni- verza, Klub kulturnih delavcev, peda- goški aktiv, strokovno društvo profe- sorjev, učiteljev, vzgojiteljev in ostala, društvo »Svoboda«. Moralno in organi- zacijsko, tudi idejno naj izobraževalno delo pospešujejo in k njemu vzpodbu- jajo zlasti ZKJ, SZDL, sindikalne or- ganizacije, predvsem OSS in MKLMS. Vsa ta društva in organizacije naj bi ob pričetku leta 1954 tudi pregledala in ocenila svoje izobraževalno delo v mi- nulem letu in ga predvidevala za te- koče leto ob stalnem izboljševanju po- gojev zanj. Ljudska univerza je v minulem letu prirejala stalna predavanja v centralni predavalnici na učiteljišču in v pre- davalnici po predmestjih. Predavanja bi bila mnogo bolje obiskana, če bi bila njih nazornost večja. V večji meri naj bi se predavatelji posluževali slik, filma, tudi poizkusov, ker se s tem zelo olajša umevanje in pozorno sle- denje. V bodoče je potrebno pri izbiri tem večje upoštevanje že razvitih znan- stvenokulturnih interesov pri ljudeh ter neposrednih potreb, tudi koristi, ki jih prinaša udeležba na predavanju. Zdravstvena in vzgojna predavanja so bila na splošno bolj obiskana, kakor predavanja o umetnosti, zgodovini, raz- voju prirode in družbe. Mladinska delovna kolektiva v To- varni emajlirane posode in v Metki sta zbrala mladino tudi k predavanjem. Škoda le, da sta s tem prenehala in da jima drugi mladinski delovni kolektivi niso v tem sledili. Meseca septembra se je za ciklus splošnoizobraževalnih predavanj odločil tudi mladinski ko- lektiv na MLO. Pri udeležbi so redni in točni ter poslušajo sedaj že preda- vanja kulturnoumetniškega ciklusa. Mladinski kolektiv Potrošnika se je k organiziranju predavanj pripravljal, a do izvedbe še ni prišlo. Mladina, za- poslena v Narodni banki, se tudi od- loča za organiziranje ciklusa splošno- izobraževalnih predavanj. Upamo, da se bodo zanj tudi odločili in odločitev iz- vedli. V tem tednu se pričenja ciklus splošnoizobraževalnih predavanj za mladino Železarne v Storah. Enak ci- klus predavanj za odrasle je v teku v dvorani Beton v Celju. Vsak ponede- ljek se ob 17. uri zbere nekaj name- ščencev in delavcev v dvorani, da po- slušajo predavanje in se po njem raz- govore o njem. V dvorani »Svobode« v Gaberju je bilo lani 6 predavanj. Prvo je bilo letos v tem tednu. Z vztrajanjem pri orga- niziranju predavanj bo »Svoboda« omo- gočila kulturni dvig delavstva in nje- govih življenjskih navad. Ustvarila bo tudi pozitivno tradicijo izobraževanja s predavanji. V okviru »Svobode« je pričel z delom tudi prvi ideološki kro- žek delavcev in nameščencev. Študij je tedenski, vsako sredo ob 19. uri. Štu- dirajo vprašanja materializma. Na Sp. Hudinji je bilo lani 7 pre- davanj z zadovoljivim obiskom. Na le- tošnjem predavanju je bil obisk dokaj manjši. Tamkajšnji organizaciji ZK in ZSDL želimo pri prirejanju predavanj obilo vztrajnosti in uspehi ne bodo iz- ostali. Organizacija ZK in SZDL na Bregu sta v letošnji zimi organizirali dve uspeli predavanji. Ker je dvorana pri Stegu popravljena, bodo še naslednja predavanja tam. Ena najvažnejših nalog LU v letoš- njem letu je, da organizira in izvede čim več seminarskih tečajev za posa- mezna področja znanosti Z enakim uspehom kot so tečaji za francoski, an- gleški, nemški in slovenski jezik, ste- nografijo in strojepisje, naj bi bili se- minarji iz prirodnih znanosti (fizike, kemije, biologije), literature, zgodovine, vzgojstva itd. V mnogih mestih taki iz- obraževalni seminarji že uspešno delu- jejo. Tudi v Celju imamo za njih iz- vedbo vse ugodne pogoje, le organiza- torji in propagatorji morajo odločneje v novem odboru LU pristopiti k tej na- logi. Trenutno razpolaga LU v Celju z 29 predavatelji in 66 predavanji. Pode- želskim LU in organizacijam, ki pre- davanja prirejajo smo seznam dostavili Uprava Centralne ljudske knjižnice prireja s sodelovanjem LU razgovore o knjigah. Vkljub dosedanji preskromni udeležbi se bodo razgovori o knjigah vršili redno vsakih 14 dni. Marsikatero zanimivo vprašanje glede čtiva in iz- bire knjig se bo tam rešilo in raz- pravljalo. Klub kulturnih delavcev (KKD) služi predvsem znanstvenemu izpopolnjeva- nju kulturnih delavcev. Obstoja skoraj leto dni. Razen sestankov literarne sek- cije je izvedel tri diskusijske večere za svoje člane. Upajmo, da bo naloge, ki jih ima, v večji meri in vidnejše vršil v tekočem letu. Mnogi kulturni in pro- svetni delavci Celja in okolice ostajajo z idejno, nazorsko, politično, ekonom- sko, znanstveno in družbeno problema- tiko osamljeni, nesproščeni in neraz- rešeni za večje kulturno ustvarjanje. Vsi si žele večje delavnosti KKD, ki edini lahko zadovolji v sproščeni di- skusiji njihove potrebe po izmenjavi mnenj in stališč. Jesenski sestanki pedagoškega aktiva so nudili udeležencem dovolj vzpodbud za nadaljnja razglabljanja o problemih vzgoje in pouka v Celju. Nastal je tu- di okvirni delovni načrt za proučeva- nje otrok, vendar do dela samega še niso člani tega aktiva prišli. Naloga članov pedagoškega aktiva je brez dvo- ma tudi ta, da sodelujejo z LU in dru- gimi organizacijami pri reševanju vzgojnih vprašanj mesta Celja. Še ved- no pogrešamo za to delo osnovnega, izvedljivega in konkretnega delovnega načrta, ki bi dal vsemu izvenšolskemu vzgojnemu prizadevanju potrebno te- meljitost, obsežnost in smotrnost. O sodelovanju z množičnimi organi- zacijami, s kulturnoumetniškimi dru- štvi in ostalimi organizacijami pri iz- obraževalnem delu v Celju borno ne- koliko razmislili v prihodnjem sestav- ku. Sedaj pa jih vabimo, da se po svo- jih zastopnikih udeleže diskusije o bo- dočem izobraževalnem delu v Celju. Diskusija bo v ponedeljek, 11. januarja t. 1. ob 19,30 na občnem zboru LU v predavalnici na učiteljišču. Le s skupnimi delovnimi napori in močmi bomo za Celje častno in vzgled- no izvršili izobraževalne naloge, kot jih zahteva sedanji razvoj naše družbe. Ivo Švarc OKRAJNA GASILSKA ZVEZA CELJE-OKOLICA ŽELI VSEM SVOJIM DRU- ŠTVOM IN VSEM PRIJATELJEM GASILSTVA SREČNO IN USPEHA POLNO NOVO LETO OKRAJNA GASILSKA ZVEZA CELJE-OKOLICA PLANINA CELJE - ŠLANDROV TRG 6 podjetje za proizvodnjo mesa in mesnih izdelkov Oh priliki reorganizacije mestne Klavnice v Celju je bilo s 1. jan. 1954 ustanovljeno tudi novo podjetje »Planina« s svojimi poslovalnicami, kjer boste vedno ob konkurenčnih cenali hitro in solidno postreženi z vsakovrstnim svežim mesom in mesnimi izdelki. Več je količine dostavljamo na dom Jamstvo za Vaše zadovoljstvo — naši kvalitetni izdelki! Delovni kolektiv podjetja »PLANINA« »SAVINJA" LESNA INDUSTRIJA CELJE želi vsem svojim cenjenim odjemal- cem in vsem delovnim kolektivom uspeha in sreče polno novo leto 7954 ter se priporoča s svojim priznanim pohištvom, vsemi vrstami rezanega lesa, lesno embalažo in lesno volno Okrajno mizarstvo ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI želi vsem odjemalcem in dobaviteljem ter vsemu delovnemu ljudstvu SREČNO TER USPEHOV POLNO NOVO LETO 1954 Stev. 1 »Savinjski vestnik«, dne 8. januarja 1954 Stran 5 Sadjarjem v premislek Sadjarski strokovnjaki, posamezni -sadjarji, zlasti pa sadjarski odsek pri okrajni zadružni zvezi v Celju si pri- zadevajo, da bi spravili sadjarstvo v okraju v takšno stanje, ki bi bilo korist- no za okraj kakor za posameznega sadjarja. Zal pa je mnogo sadjarjev, ki še vedno po mačehovsko postopajo s sadnim drevjem. Kljub prigovarjanju, naj vendar sadna drevesa negujejo kakor drevo zasluži, se nekateri ne zganejo. Mi poznamo že desetletja škodljivce sadnega drevja, kot so n. pr. zajec, vo- luhar, listna uš, cvetožer, zavijač itd. Proti takim škodljivcem, ki so vidni in je njih škodljivi učinek takoj odkrit, se zavaruje vsak sadjar. Danes pa priha- ja k nam škodljivec, ki je izmed vseh najmanjši in vendar najbolj nevaren, ameriški kapar. O tem škodljivcu se je že mnogo pisalo in govorilo in vendar ■mnogi ne verjamejo, da je tako silno nevaren. Nekateri škodljivci uničijo po- samezna drevesa, drugi ovirajo njegovo rast, tretji pa uničijo pridelek enega leta. Škodljivec, o katerem največ raz- pravljamo pa uniči brezobzirno cele sadovnjake, da, cele pokrajine. Koder se je ta škodljivec že pojavil in izvršil svoje pogubno delo, tam ver- jamejo, kaj to pomeni. Nekateri menijo: Saj verjamem, da je kapar že v Smar- lu, Vojniku, Laškem, a mi smo 5 do 10 km od teh krajev in še ni nevarno- sti.« Vedeti pa moramo, da ne koraka polagoma in ne napada frontalno. Lah- ko se pojavi kot padalci, da ne veš kje in kdaj. Ko opaziš, je lahko že prepoz- no. Zato je treba biti buden prav po- vsod in pripravljen za obrambo. Vemo, da kaparja uničujemo uspešno le s škropljenjem. Kmetijske zadruge imajo na razpolago škropilnice, škro- piva in povečini tudi ekipe, ki škropi- jo. Mnoge zadruge so tudi svojim čla- nom dale škropiva po znižani ceni. lasno pa je, da morajo plačati ekipe, ki škropijo. Kdor se zaveda važnosti škropljenja je vesel, da se zadruga bri- r le zdrav državljan lahko uspešno gradi socializem. Fluorografska akoLja v našem okraju bo ugotovila zdravstveno stanje vsega tukajšnjega prebi- valstva. Brezplačno rentgensko slikanje pljuč in drugih prsnih organov bo ugotovilo, ali si zdrav ali pa potreben zdravniške po- moči. — Akcija bo uspela samo tedaj, če bo udeležba res polno- številna, ker le na ta način bo mogoče ugotoviti razna bolezenska žarišča. Za uspeh akcije ni dovolj, da se udeležiš samo slikanja, ampak da se zanesljivo odzoveš tudi zdravnikovemu pozivu na ponovni pregled, če je fluorograf odkril pri tebi bolezen. — Bolnikom bo omogočeno takojšnje brezplačno zdravljenje. Zato izrabite priliko, ki jo nudi socialistično zdravstvo delovnemu ljudstvu, in se brezpogojno ude- ležite fluorografiranja ob določe- nih dnevih, ki se prične v Celju 25. januarja 1954. Iz celjskega zaledja IZ BRASLOVC V šolski kuhinji v Braslovčah preje- ma kosilo vsak dan okoli 50 partizan- skih sirot in odaljenih otrok, za kar skrbijo domači kmetje v obliki prosto- voljnih dajatev z vso požrtvovalnostjo. Želimo samo, da bi jim bila mladina za to dobroto hvaležna in kot dorasla po- snemala svoje dobrotnike. Kreftove Celjske grofe nameravajo uprizoriti pod Zovnekom. Tudi ta veli- kopotezna zamisel se je rodila na bra- slovško-celjskih tleh. Posebna komisija celjskega Mestnega gledališča si name- rava ogledati prizorišče v naravi in ugo- toviti možnost njene izvedbe. Kulturno- prosvetna društva iz okraja Celje-oko- lica in Šoštanja bodo sodelovala pri pri- pravah tega velikega načrta. TAKSEN NAČIN BORBE PROTI NEMSKUTARSTVU JE NEČLOVEŠKI V novoletnih praznikih je na moja vrata potrkal možakar srednjih let in mi pokazal nekakšno pisanje socialne- ga skrbstva, da je to Berglez Ignac iz Sv. Pongraca pri Grižah, ki že dalje časa ni v službenem razmerju in ima nepreskrbljeno družino. Ker mož ni znal dovolj slovensko, ali pa je bil pre- več zmeden, nisem mogel jasno razu- meti zakaj pravzaprav prosjači po hi- šah. Prosil je za malenkost denarja, da bi otrokom lahko kupil vsaj malenkost za novo leto. Dejal je, da je bil med vojno »Werkschutz« v rudniku Liboje in da ga zaradi tega nočejo obdržati v službi. Povedal je, da je rojen Dunaj- čan in po svoji materi tudi slovenskega rodu. Njegova žena pa da je Slovenka in da zaradi nje in otroka ne more za- pustiti naše države, čeprav bi sam la- hko našel v Avstriji zaposlitev. Ne vem, kaj je v ozadju, kaj je res in kaj ni res, toda če vse skupaj drži, kar mi je po- vedal, potem je to zelo napačna borba proti nemškutarstvu. (Sploh bi morali razlikovati nemškutarje od resničnih Nemcev.) Zelo nesocialno je in narobe, da mora nekdo zaradi stvari, ki ne predstavljajo po zakonu predpisanih kaznivih dejanj trpeti pomanjkanje, zlasti pa še otrok, ki je proti svoji vo- lji rojen v takšni družini. Pribijam, da ne vem točno kaj je res in kaj ni, zato bom vesel vsakega točnega pojasnila in razložitve o tej zadevi. V DOBRNI POGREŠAJO DOBREGA LOGARJA Kmetje v Dobrniški občini niso po- večini kdovekaj premožni. Potrebujejo denar, pridobijo pa ga lahko le s seč- njo lesa. Veliko teh kmetov ima že po- sekan les, samo da je nežigosan in ta- kega ne smejo prodati. Les pa žigosa logar in v tem grmu leži zajec. Kmetje vsakodnevno iščejo nastavlje- nega logarja in ga zelo težko najdejo, če pa ga, potem sigurno v gostilni. — Kmetje so zahtevali na občinskem ljud- skem odboru, da logarja opozori. Ob- činski ljudski odbor je to storil, pa ni dosti pomagalo. Ko je odšel logar na orožne vaje, ga je nadomestil logar iz Galicije, ki vrši svojo dolžnost le bolj vestno. Gibanje prebivalcev v celjski okolici v Celju-okol. v času od 21. 12. 1953 do 4. 1. 1954 Rojenih je bilo 16 dečkov in 12 deklic. Poročili so se: Kolander Peter-Alojz, gozdni delavec iz Ka- mena 24, Sv. Lovrenc na Pohorju in Planinšu- Marija, poljedelka iz Hudinje 74, Vitanje; kri- žan Janez, kamnosek iz Trličnega 40 in Kores Ana, krojačica iz Dobovca 30; Novak Karol, delavec iz Trličnega 13 in Završki Emilija, kme- tovalka iz Hromca 27; Kitak Franc, kmetovalec iz Donačke gore 27 in Koražija, roj. Polajžer Marija, kmetovalka iz Tlake 27; Berk Anton, steklobrusilec iz Brestovca 49 in Podhraški Ire- na, steklobrusilka iz Zg. Brezna, Huni na Sutli; Koražija Kari, steklar iz Sp. Sečevo in Frie Neža, poljedelka iz Irja, Rog. Slatina; Šafran Ivan, tov. delavec iz Kostrivnice 46 in Blatnik Justina, poljedelka iz Kostrivnice 12, Slivnica pri Celju; Vrhovšek Anton, tov. delavec iz Tur- na 17 in Frece Amalija, poljedelka iz Drobin- skega št. 8, Slivnica pri Celju; Čanžek Martin, mlinar iz Sv. Štefana in Gradišnik Štefanija, poljedelka iz Bukovja 27, Slivnica pri Celju; Gole Vinko, kovač iz Zg. Hudinje in Mavrer Angela, tov. delavka iz Grobelnega, obč. Šmar- je pri Jelšah; Lorenčak Ivan, kovač iz Zenice, in Dravinac Frančiška, poljedelka iz Lemberga pri Šmarju; Ravnak Anton, kmečki sin iz Lipe, Frankolovo in Cebin Štefanija iz Brezna-Vita- nje; Terglav Miroslav, rudar iz Sv. Pankraca- Griže in l mrk Ivana, rudniška delavka iz Sv. Pankraca-Griže; Virant Leopold, rudar iz Zabu- kovce, in Ivane Ana, tapetniška delavka iz Za- bukovce, Griže; Drovenik Andrej, steklobrusilec iz Brestovca in Berk Roza, poljedelka iz Kač- jega dola; Černoša Janez, skladiščnik iz Gra- diškega dola iz Stiplošek Vanda, servirka iz Sp. Negonja, Rog. Slatina; Brcko Daniel, trg. poslovodja iz Tržišča in Tramšek Marija, ser- virka iz Tržišča, Rog. Slatina; Sterniša Štefan, posestnik iz Sp. Gabernika in Ogrizek Vida, nameščenka iz Zg. Kostrivnice; Berglez Simon, poljedelec iz Irja in Toman Vekoslava, polje- delka iz Zg. Negonja, Rog. Slatina; Dole Stu- nislav, mizar iz Rog. Slatine in Žurman Ma- rija, sobarica iz Rog. Slatine; Majhenič Edvard, ključavničar iz aribora-Tc/iio in žafran Jn- sti na, poljedelka iz Kostrivnice, Slivnica pri Celju; Borovšak Franc, tov. delavec iz Kom- pol in Godicelj Frančiška, poljedelka iz Šent- janža; Ozvaldič Jožef, kmetovalec iz Di.bovca in Seevvald, roj. Baumann Kristina, kmetovalka iz Dobovca; Marine Franc, ključavničar iz Št. Lovrenca in Marine, roj. Dolinšek Justina, go- spodinja iz Dolenje vasi, Prebold; Skok Anton, tov. delavec iz Kaplje vasi in Mlinar Frančiška, uslužbenka iz Kaplje vasi, Prebold; Hribar Fri- derik, rudar iz Sv. Magdalene in Nemivšek Štefanija, tov. delavka iz Marije Reke, Prebold. Umrli so: Jazbinšek Kari, otrok iz Gubnega 11; Polnt- nik Andrej, upokojenec iz Straške gorce, star 63 let; Bah, roj. Belina Cecilija, posestnica iz Dobležiče 4, stara 70 let; Kožar Terezija, polje- delka iz Svetelke, stara 84 let; Oberčkal Vinko, čevljar iz Gotovelj 169, star 72 let; Pašnik Ana, upokojenka iz Braslovč 43, stara 87 let; Robida Janko, otrok iz Braslovč, star 3 leta; Anderlič Jožef, posestnik iz Nimnega, star 69 let; Belcer Anton, posestnik iz Sp. Sečevo, star 74 let; Vodov nik Anton, upokojenec iz Loke, Frankolovo, star 71 let; Brečko Jožef, mali kmet iz Sv. Urbana 25, star 67 let; Potočnik, roj. Lipičnik Marija, gospodinja iz Zavrha pri Galiciji, stara 38 let; Antonič Ignac iz Zg. Laž 3, star 67 let; Krajšek Ivan, poljedelec iz Štor, Bukovžlak 12, star 69 let; Zele Helena, roj. Sed- mak iz Teharja 16, Štore, stara 86 let; Maconi Anton, upokojenec iz Ločice, star 76 let; Pertinač Matevž, kmetovalec iz Breze, star 43 let; Gajšek Anton, kmet iz Grobelnega, star 60 let; Rupnik Jože, upokojenec iz Sv. Barbare, star 53 let; Kerš Jera, oskrbovanka občine iz Bezovice, sta- ra 84 let; Plevnik Frančiška iz Vrbnega pri Šentjurju, stara 67 let; Lipovšek Jožef, kmeto- valec iz Malih Dol, Vojnik, star 51 let; Znidar Antonija, prevžitkarica iz Ostrožne, stara 81 let; Mastnak Neža, prevžitkarica iz Bolctine, stara 92 let; Goropevšek Amalija, roj. Pavel- šek, gospodinja iz Griž, stara 79 let; Kovač Franc iz Jezerc, Šmartno v R. d., star 52 let; Strenčan, roj. Borovnik Helena iz Jezerc, stara 84 let; Božič Franc, mali kmet iz Sv. Urbana, star 71 let; Mansuti Ivan, kmet iz Drobinskega, star 59 let; Fendre Silva, poljedelka iz Javorja, stara 18 let; Tanšek Marija, roj. Kosaber, pre- vžitkarica iz Javorja, stara 78 let; Baumgartncr Franc, tov. delavec iz Kompol, star 56 let; Artič Franc, kmetovalec iz Trličnega, star 14 let; Zottel Jožef-Valentin, kovaški mojster iz Žalca, star 81 let; Podkoritnik Jožef, upokojenec is Sv. Magdalene, star 49 let; Srebar Frančiška, roj. Matko, gospodinja iz Št. Lovrenca, stara 58 let; Cilenšek Franc, prevžitkar iz Kaplje va- si, star 82 let; Podlunšek Magdalena, kmetoval- ka iz Št. Lovrenca, stara 76 let; Klančnik Fran- čiška, prevžitkarica iz Dobriča, stara 77 let. D ob i t m hi novoletnih nagradnih križank Letošnja novoleina nagradna križan- ka je reševalcem delala precej pregla- vic, nekaj po krivdi tiskarskega škrata, nekaj pa zaradi tega, ker je bila res- nično težka. Rešitev nam je bilo precej poslanih, pravilno rešenih pa jih je bi- lo komaj sedemnajst. Največ težav in napak je bilo okoli (barkase), ki so jo mnogi prikrojili kar v barčico in po- dobno. Težave so bile tudi z izpadlimi pojasnili pod številko 15 in 16 navpično. Kljub temu so skoraj vsi reševalci pra- vilno izpolnili manjkajoči koloni, če- prav smo tudi napačne upoštevali za pravilne. NAGRADE SO DOBILI SLEDEČI REŠEVALCI: Prvo nagrado je dobil tov. Bolka Franc (3000 din), upokojenec iz Celja. Drugo nagrado (2000 din) je dobil tov. Erjavec Anton iz Celja. Tretjo nagrado (1000 din) je dobil tov. Vrhovec Janez iz Celja. Četrto in peto nagrado (po 500 din) sta dobila tov. Antonija Kislinger iz No- ve vasi in tov. Franjo Cepin iz Pilšta- nja. Vsi, ki jim je uredništvo osebno do- segljivo, naj dvignejo nagrade v ured- ništvu, ostalim bomo poslali nagrade po pošti. MLADINSKA nagradna križanka Ta križanka je bila lažja. Rešitev je bilo veliko, pravilno rešenih pa komaj 23. Nagrade v knjižni obliki dobijo na- slednji mladi reševalci: jelen Erika, učenko 1. raz. gimnazije v Polzeli. Djipan Miran, učenec 3. raz. osnovne šole v Laškem. Brance Mija, učenka 4. raz. osnovne šole v Skofji vasi. Nagrade jim bomo poslali, upamo, da jim bodo všeč. REŠITEV NOVOLETNE NAGRADNE KRIŽANKE VODORAVNO: 1 operat; 7 opanki; 13 Matjaž; 19 baraka; 20 Borovo; 21 korale; 22 Itaka; 24 Lava; 26 beril; 27 Litostroj; 28 Osaka; 31 nisi; 32 on; 33 Eol; 35 nada; 37 ROS; 38 Sava; 4» prevre; 43 armatura; 45 ip (pi); 46 sparit; 4? at; 48 Ebro; 50 ten; 51 eon; 53 Nahi; 55 ča; 56 torek; 60 ni; 61 sit; 62 imun; 63 erg; 65 SR; 6» TD; 67 tla; 68 CJ; 69 vjameš; 72 EA; 73 opus; 75 Neretvan; 77 kravar; 82 volk; 83 JT; 84 ara; 85 sila; 86 slai (slaj); 87 vsare; 90 SPD; 92 sad; 93 OT; 94 ekvilibriram; 98 barkase; 101 ML; 102 čar; 103 precej; 104 re; 105 ves, 106 legen; 108 Esad; 110 start; 112 ed; 113 dom; 115 SR; 116 SAP; 118 en; 119 tam; 120 ovlak (oblak); 122 čilim; 124 iti; 125 vsem naročnikom. NAVPIČNO: 1 Obilo sreče v novem letu; 2 pa- tina; 3 erat (tare); 4 rakova pot; 5 akas; 6 ta; 7 ob; 8 polje vrt; 9 ara; 10 novoletni dar; 11 kvas; 12 io; 13 MK; 14 aob (boa); 15 tren; 16 jarirutam (matnriraj); 17 alisor (rosila); 18 želi Savinjski Vestnik; 23 ar; 25 Ikar; 29 anapest; 50 Admonta; 34 orientekspress; 36 aa; 39 vir; 40 ps; 41 Rp; 42 ea; 44 taninov sok; 49 Barje; 52 oil; 54 Huculi; 57 omet; 58 es; 59 krona; 64 garjav; 70 metričen; 71 šva; 74 Poltava; 76 ar; 78 as; 79 Vis; 80 alab (bala); 81 radar; 88 skleda; 89 elan; 90 Sire; 91 dacar; 95 Ir; 96 Rp; 97 med; 99 res; 100 Seret; 107 holm; 109 kali; 111 ti; 113 dve; 114 Man; 116 sin; 117 !Silvestrov tek« v Celju prinesel prve pokale . .. Nabral je to- liko »piskrov«, kot si jih je resnično zaslužil zanj v tako bogati atletski sezoni leta 1953: pokal uredništva »Borbe - Ljudske pravice« kot zmagovalec teka, pokal uredništva Savinjskega vestnika kot najboljši mladinec in pokal pred- sednika MLO Celje tovariša Jermana kot naj- boljši Celjan (saj ga Celjani štejejo že kar za svojega . . .)! Kot zmagovalec »Silvestrovega teka« pa je prejel v dar še veliko sliko Celja od celjskega Olepševalnega društva. France Urbajs je kot zmagovalec v skupini članov prejel pokal, darilo Trgovinsko-gostinske zbornice mesta Celja, Stanko Štor za zmago v skupini nešportnikov pokal Cinkarne in Milan Lukman iz Žalca pokal AD Kladivarja kot najboljši tekmovalec parti- zanske organizacije. Ostali tekmovalci, ki so na vidnejših mestih, pa so prejeli praktične na- grade, darila celjskih trgovskih podjetij. PLODNA SKUPŠČINA NOGOMETAŠEV KLADIVARJA Pred zaključkom leta 1953 so se zbrali nogo- metaši Kladivarja in njihovi funkcionarji ter ; prijatelji na letni skupščini. Vrtna dvorana ho- tela Evrope ni mogla sprejeti vseh udeležencev. Letne skupščine po navadi niso nič kaj pri- vlačne, celo aktivno članstvo nekaterih društev se jih rado izogiba. Tokrat pa pri nogometaših ni držalo staro pravilo. Obsežen material o deln društva v letu 1953, izpopolnjen z zanimivimi reportažami in zbran v posebni knjigi, ki jo je članstvo prejelo nekaj dni pred skupščino, je ustvaril neverjetno zanimanje za potek sedmega rednega občnega zbora društva. O uspehih Kladivarja smo čitali v novoletni številki. Seznanimo se s težavami in problemi, ki so bili načeti v štiriurni razpravi. Kot povsod v našem športu, tako so se tudi nogometaši Kladivarja borili vse leto z velikimi material- nimi težavami. Površnega nogometnega opazo- valca večkrat vara mnenje, češ, nogomet je donosen šport. Tisoči obiskujejo nogometne tek- me in desettisoči bankovcev polnijo društveno blagajno . . . Preprosta gospodarska račnnica pa nam pokaže, da se z dohodki s celjskih nogo- metnih tekem ne morejo kriti visoki stroški z gostovanji na tujih igriščih. Vstop Kladivarja v hrvatsko-slovensko ligo je občutno povečal te izdatke. Kar računajte, koliko znesejo izdatki za potovanja 14 ljudi v Split, Reko, Borovo itd., bivanje v teh krajih, povrnitev izgubljenega zaslužka v celjskih podjetjih . . . Poleg ligašev pa tekmujejo še druga moštva, za katera je prav tako potreben denar. Izdatki pa se ne ustavljajo le pri organizaciji tekmovanj. Po- glejte cene športnim rekvizitom: nogometnim čevljem, majicam, hlačkam, dokolenkam, žogam! Tudi za nabavo teh rekvizitov je treba »kosma- tega« denarja. Prištejmo k tem izdatkom še po- trebna sredstva za strokovno vodstvo, vzdrže- vanje igrišča in ostalih naprav na Glaziji — pa pridemo že do milijonskih številk. Brez dvoma je poleg športnih uspehov igralcev šteti med največji uspeh požrtvovalno delo maloštevilnih funkcionarjev, ki so zagotovili z raznimi pri- jemi in s pomočjo delovnih kolektivov celjskega buzena osnovna finančna sredstva za nemoteno društveno življenje. Skrb MLO Celje naj bi bila, da bi pričeli v letošnjem letn z gradnjo športnega parka. Gla- zija je zaradi številnih nastopov in dnevne uporabe močno izčrpana. Ze sedaj bi potrebo- vali moderno travnato športno igrišče, poleg njega pa še rezervno, ki bi služilo za vadbo. Za vzgojno delo in utrjevanje klubskega dru- žabnega življenja med članstvom bi Kladivar nujno potreboval klubske prostore. V teh pro- storih bi se prav v zimskih mesecih lahko vzga- jali mladi nogometaši preko vzgojnih predavanj, dnevnega tiska, radia, šaha in družabnih iger. Pri reševanju tega vprašanja pa Kladivar ra- čuna na pomoč ZK, SZDL in LMS, ki so prav tako odgovorne za vzgojo naših ljudi. Celjski Kladivar je eno redkih nogometnih društev, ki deluje na najčistejšem amaterizmu. V svojih vrstah združuje največ delavske mla- dine. Uspehe na tekmovanjih je dosegel le z lastnimi silami in igralci, ki so zrasli na doma- čem »zeljniku«. Prav v vprašanjih amaterskega pojmovanja športa, vzgajanju domačega kadra igralcev (zlasti mladine) in to v pretežni večini iz delavskih vrst bi celjski Kladivar lahko bil vzor vsem nogometnim društvom v naši ožji in širši domovini! Zato se društveni funkcionarji čudijo, da ves naš tisk od lokalnega Savinjskega vestnika pa do vseh republiških tako malo po- ročajo o življenju in težavah celjskih nogo- metašev . . . Še je bila vrsta težav in problemov, o katerih bomo morali razpravljati pozneje. Vodstvo nove nprave so prevzeli v glavnem že prekaljeni od- borniki iz preteklega leta. Ob zaključku letne skupščine, ki se je zavlekla pozno v noč, je tovariš Illačar podelil najzaslužnejšim igralcem in članom uprave priznanja s spominskim zla- tim društvenim znakom ter knjižnimi nagradami. REDNI LETNI OBČNI ZBOR NOGOMETNE SEKCIJE 2SD »CELJE« CIani nogometne sekcije ZŠD »Celje« so dne 29. XII. 1953 polagali redni letni obračun. Iz poročil posameznih odbornikov je bilo raz- vidno, da je sekcija kljub raznim težavam uspešno delovala. Upoštevajoč dejstvo, da nogo- metna sekcija ZŠD »Celje« poleg finančnih težkoč nima urejenega igrišča in garderob ter da je morala vse prvenstvene tekme v jesenskem deln odigrati na tujem igrišču, je žel« zadovoljiv nspeh. Moštvo sekcije tekmuje v vzhodni slovenski ligi. Vstop v to ligo si je moralo moštvo pri- boriti ne samo s prvenstvenim, temveč tudi v kvalifikacijskem tekmovanju. Kot najmlajše moštvo v vzhodni slovenski ligi nima potrebnih izkušenj, vendar se je uspešno prebijalo in večkrat prekrižalo račune tudi starejšim mo- štvom vzhodne lige. Po tri in pol urnem deln je skupščina posta- vila zahtevo, da se v bodočem letn posveti naj- več pozornosti vzgoji mladine. Novo izvoljeni odbor mora skrbeti za tesno in prijateljsko so- delovanje z ostalimi društvi. Skoraj vsi igralci so poudarjali, da je največja ovira za dosego nspeha pomanjkanje igrišča in oblačilnice. Zato bo moral gradbeni odbor ZŠD »Celje« skrbeti, da bo ta vrzel zamašena že v prvih mesecih tega leta. Občni zbor je pod predsedstvom tov. Ludvika Gorenjaka potekal brezhibno in v tovariškem vzdušju. Želimo, da bi nogometaši ZŠD »Celje« v tem letu uspešno delovali in tako dostojno zastopali mesto Celje. mč Mladinski dvoboj Hrvatska : Slovenija v vajah na orodju CELJAN FLORJANC NAJUSPEŠNEJŠI SLOVENSKI TEKMOVALEC Zadnjo decembrsko nedeljo so se srečali v Celju mladi telovadci iz Hrvatske in Slovenije v vajah na orodju. Reprezentanca Slovenije je nastopila v oslabljeni postavi, saj smo v vrsti pogrešali kar pet vrhunskih telovadcev, med njimi tudi državnega mladinskega prvaka Ce- ljana Tinčka Vebra. Prav zaradi tega je zmaga slovenskih tekmovalcev tem pomembnejša. Oba celjska zastopnika Franjo Florjane in Lojze Zavodnik sta nastopila prvič v svojem življenju kot slovenska reprezentanta in sta nad vse častno izpolnila svojo dolžnost. Florjane se je uvrstil takoj za zmagovalcem Markulinom iz Hrvatske kot najboljši tekmovalec slovenske reprezentance. Na vseh orodjih je bil prav dober, le pri prostih vajah ga je nekoliko »zaneslo«, saj ni zmogel kljub dvakratnemu poskusu dvigniti »špičaka«. Bil je najboljši v preskokih čez konja, na krogih tretji, pri ob- vezni vaji na konju drugi, na vseh ostalih orodjih pa vedno med prvo šestorico. Lojze Zavodnik se je kljub poškodbi vztrajno boril in je dosegel med izbarnimi 16 telovadci častno 5. mesto. Mladinci Slovenije so zmagali na konju, krogih, drogu in bradlji, mladinci Hrvatske pa so bili boljši pri preskokih čez konja in pri prostih vajah. Končni rezultat dvoboja je bil 276,45 : 272,75 v korist Slovenije. Celjsko občin- stvo, ki sicer prav z zadovoljstvom obiskuje telovadne prireditve, je tokrat v prav skromnem številu prisostvovalo temu pomembnemu srečanja. Še bolj nas pa preseneča dejstvo, da je celjska mladina v tako majhnem števila počastila s svo- jim obiskom goste iz Hrvatske. Mladi reprezen- tanti iz obeh republik kakor tudi sodniški zbor se niso mogli načuditi tako skromnemu obiska. Organizacija prireditve je bila dobra, sodniški zbor pa je svojo nalogo opravil povsem ob- jektivno. Še nekaj vzpodbudnih besed mladim partiza- novcem! Zmagovalec med posamezniki Markulin iz Zagreba mi je pripovedoval takole: »Star sem 1? let in obiskujem 7. razred gimnazije. Pri te- lovadni organizaciji sem pričel telovaditi šele leta 1949. Ze po dveh letih sem pričel svojo tekmovalno pot. Leta 1951 sem povsem neopazno osvojil šele 22. mesto v III. razredu na državnem prvenstvu. Naslednje leto sem tekmoval že v kvalitetnejšem II. razredu in na drž. prvenstva sem dosegel že 8. mesto. Veselje do orodne telo- vadbe in že doseženi uspehi so mi dajali vedno novih energij. Zopet sem prestopil za razred više in sem letos tekmoval v najvišjem razreda za mladince. Na državnem prvenstvu v Skoplju sem se uvrstil takoj za državnim prvakom Tine- tom Vebrom. Imam težke pogoje za treniranje. V Zagrebu imamo srednješolski ponk na izmene, enkrat dopoldne, pa zopet popoldne. Zato tre- niram samo vsak drugi teden. Živim skromno, nimam očeta in se preživljam le s pomočjo skrbne matere. Hrana po menzah za fanta v mojih letih ni zadostna. O, ko bi le imel bolj kalorično hrano, potem bi brez dvoma lahko še hitreje napredoval. . .« Tako je zaključil najin razgovor. V kratkih 4 letih je simpatični Mar- kulin kljub trdemu življenju dosegel visoko stopnjo v vajah na orodju. Vse kaže, da se bo razvil v kvalitetnega tekmovalca in da bomo o njem še marsikaj slišali. Njegov uspeh je brez dvoma rezultat vztrajne vadbe, solidnega življenja in močne volje. Izražam le željo, da bi tudi v naših partizanskih društvih krasile te lastnosti našo mladino. OBČNI ZBOR ŠAHOVSKE SEKCIJE CINKARNE Šahovska sekcija Cinkarne je kot prva v celj- skem okrožju izvedla 4. januarja redni občni zbor, ki je bil ob polni udeležbi v Šahovskem domu. Sekcija je v minulem letu zelo napredo- vala, saj je podvojila svoje članstvo in izvedla niz šahovskih prireditev. Od 24 registriranih članov je število članstva naraslo na 49. Na- stopila je 82-krat v moštvenih dvobojih na 6 do 10 deskah. Priredila je simultanke in redne me- sečne brzoturnirje. V brzoturnirjih je nastopilo skupno 184 igralcev ali povprečno mesečno 14. V moštvenih tekmovanjih je nastopilo 36 članov, od teh največkrat Jože Šnajder (41) in inženir Pipuš (40). Imenovana igralca sta tudi največ- krat zmagala v mesečnih brzoturnirjih, vsak po štirikrat. Sekcija je v lanskem moštvenem sin- dikalnem prvenstvu osvojila II. mesto, v leto- šnjem, ki je v teku, pa ima vse izglede, da postane prvak Celja. V tekmovanjih je večkrat nastopila z dvema, nekajkrat celo s tremi moštvi. Priredila je prvo moštveno prvenstvo Slovenije sindikalnih podružnic metalurških pod- jetij in brzopotezno prvenstvo posameznikov — članov sindikatov mesta Celja. Oba turnirja sta bila prirejena v proslavo 80-letnice obstoja Cinkarne. Veliko pozornost je sekcija posvetila mladinskemu šahu in ima v svoji sredi mnogo mladincev in tudi šahistke. Gonilna sila sekcije je bil njen tehnični vodja Jože Šnajder in je ob tej priliki prejel posebno darilo uprave pod- jetja. V delovnem načrtu, ki ima 16 točk, je predvidena proslava 5. obletnice obstoja sekcije s prireditvijo moštvenega brzoturnirja za prven- stvo celjskega okrožja. Izvoljen je bil po ve- čini stari odbor s tovarišem Vinkom Persoljo na čelu. Občni zbor je v imenu Celjskega okrožnega šahovskega odbora pozdravil pred- sednik tovariš Franc Pipan, v imenu Celjskega šahovskega kluba pa tajnik tovariš Peter Oder. Občnega zbora sta se udeležila tudi zastopnika šahovske sekcije Svobode iz 2alca. PRVENSTVO SLOVENIJE V DOPISNEM ŠAHU Šahovska zveza Slovenije bo v tem letu orga- nizirala moški in ženski turnir v dopisnem šahu. Tekmovanje bo organizirano v več sku- Sinah, v vsaki največ šest igralcev. Vsak igralec o igral z vsakim v svoji skupini po dve par- tiji istočasno. Cas razmišljanja in odpošiljanja potez bo pet dni s kontrolo po poštnem žigu. V to svrho bo ŠZS izdala posebne dopisnice po ceni 0,50 din, ki se bodo odpremljale kot tisko- vine. Na eni dopisnici se vpišeta potezi obeh partij. Udeleženci bodo po doseženih rezultatih dobili kategorije, ki so v veljavi za dopisni šah. Točna navodila in tiskovine bo vsak udeleženec prejel pravočasno. Interesenti celjskega šahov- skega okrožja, ki obsega okraje Celje-mesto in okolico, Šoštanj in Trbovlje, naj pošljejo pri- jave do 15. t. m. na naslov: Okrožni šahovski odbor Celje, ali pa jih oddajo svoji najbližji registrirani šahovski enoti (sekciji, klubu ali društvu). V Celju sprejema osebne prijave oskrbnik šahovskega doma vsak dan med 16. in 22. uro. V prijavi je navesti poleg polnega ime- na še poklic in točen naslov. Registrirani šahisti morajo navesti tudi kategorijo. GOMILSKO - NAJBOLJŠE DRUŠTVO PARTIZAN V CELJSKI OKOLICI Bližamo se zaključku letošnjega leta. Kmalu bodo naša društva polagala pred svojim član- stvom in javnostjo obračun svojega letošnjega dela. Marsikje bodo upravni odbori lahko podali razveseljivo bilanco o svojem delu, marsikje pa že danes nič kaj prijazno ne pričakujejo tega dne — zlasti v društvih, ki niso pokazala raz- gibanega življenja. V Gomilskem bo partizansko društvo s svojo delovno upravo lahko na občnem zboru podalo najbolj bogato poročilo od vseh partizanskih društev v Celju in okolici.. V tem kraju je bilo vse leto razgibano življenje v partizanskem društvu. Redna društvena vadba z vsemi oddelki je omogočala, da so pripadniki tega društva lahko tako pogosto stopali pred javnost s svo- jimi propagandnimi telesnovzgojnimi prireditva- mi v domačem pa tudi v drugih sosednih krajih, številne prireditve in tekmovanja so v ljudeh vzbujala pravilen odnos do telesne vzgoje, večje razumevanje in končno tudi aktivno poseganje v to aktivnost. Društveni vaditelji so težišče dela prenesli na vadbo na prostem in to v vseh letnih časih. Nič čudnega ni, če so s tem mo- dernim gledanjem na telesno vadbo privabljuli v svoj krog vedno nove pripadnike organizacije. V zimskem času je bilo več vadbenih ur na snegu. Tem smotrnim pripravam so sledila tudi različna tekmovanja, ki so za mladega človeka tako vabljiva. Tekmovanja v sankanju, smučar- skih tekih, smuku in skokih so zajemala preko 50 odstotkov celotnega članstva. V drugih letnih časih je v Gomilskem bilo največ aktivnosti v atletiki in odbojki. Društvena vadba je prav- zaprav stalno prepletena prav z najprirodnej- šimi gibanji in vajami, ki jih vsebuje atletika. Kdo bi se ne meril v tekih, skokih in metih! Zato je društvo organiziralo kar preko deset atletskih tekmovanj, na katerih so se cesto po- merjali tudi s sosednimi vasmi (Braslovče, Pre- bold). To svoje znanje so Gomilčani potrdili tudi na tekmovanjih v okrajnem merilu. Na mladinskem festivalu v Preboldu so v atletiki zasedli prvo mesto, med partizanskimi društvi Celja in okolice pa so se zvrstili takoj za Ko- njičani. V odbojki so organizirali preko 25 tekem doma in po drugih vaseh. V tej igri se niso omejili le na »izbrano« ekipo, kot je to že na- vada v marsikaterem društvu. Kar štiri moštva raznih kategorij so nastopala na različnih tek- mah. V vročih poletnih dneh je bilo več vadbe- nih ur tudi na Boljski, kjer so si izgradili za- silno kopališče in kjer so naučili marsikaterega pionirja in pionirko plavanja. Močno aktivnost so v društvu pokazali tudi z izletništvom in to v bližnje kraje, tri pa so organizirali tudi v območje naših Julijcev in Savinjskih Alp. Pri vsem tem svojem delu niso pozabili na učenje obveznega programa v sklopu vadbenih ur, ki ga predvideva partizanska organizacija. Kdor je prisostvoval letnemu telovadnemu nastopu v Gnv milskem in akademijam, ki' jih je bilo v vsem letu kar štiri, bo moral priznati, da so bile rezultat solidnega in načrtnega dela. V te svoje prireditve so zajeli tudi starejše članstvo prekof 40 let. Sodelovali so pri vseh sosednih nastopih, na Taboru pa so s svojo akademijo pokazali, domačinom lepoto in korist telesne yzgoje — saj že 13 let niso bili deležni podobne prire- ditve! Tudi nogomet, eno najbolj popularnih- športnih iger, igrajo na Gomilskem tu in tam' na vaškem travniku. Kdo bi še našteval uspehe njihovega dela! Spremljevalci Titove štafete so- se lahko prepričali, da je bila v tem območju izvedba te prireditve med najboljšimi v Savinj- ski dolini. Lep uspeh so Gomilčani dosegli tudi z organizacijo množičnega tekmovanja, saj s kraju močan poudarek društvenega dela na pro- svetnem področju, širjenje splošnega obzorjni svojega članstva in poglabljanja v aktualne da- našnje politične in gospodarske probleme je uprava društva vršila preko dnevnega tiska, s- predavanji pred vrstami, s skupnim poslušanjem radijskih poročil v društvenih prostorih itd. Ker v kraju ni KUD, imajo v okviru društva* Partizan organizirano tudi igralsko družino, k> je v letošnjem letu pokazala veliko razgibanost. Njena naloga ni le v izvajanju raznih odrskili del. Na vseh vaških proslavah, na vseh po- membnih praznikih nastopa ta družina s svojim izbranim programom. Tako bogato in razgibano društveno življenje- je brez dvoma plod solidne organizacije ia od- ličnega upravnega odbora, ki se sestaja naj- manj enkrat mesečno in ima pregled preko« vsega dela v društvu. Prav v teh dneh v Go- milskem dokončujejo še svoje zadnje letošnje veliko delo — izgradnjo 40-metrske smučarske skakalnice! Skakalnica bo največja v Spodnji Savinjski dolini in bo brez dvoma pripomogla k razvoju smuških skokov v tem predelu. Podeželskemu kmečkemu društvu Comilsko ob* zaključku tako uspešnega obdobja svojega dela čestitamo tudi mi z željo, da bi v prihodnjem letu, ko stojijo pred partizansko organizacijo velike naloge in obširno delo, našlo v celjski okolici več posnemalcev. MEDNARODNA NOČNA SKAKALNA TEKMA Nastopafo izbrani jugo- slovanski skakalci ter močna ekipa inozemcev V soboto, 9. janu- arja ob 18. uri v mestnem parku OLO CELJE-OKOLICA SPREJME takoj v službo usluž- benca, ki je verziran pri zemljiški knjigi in katastru. TRGOVSKO PODJETJE VOLNA CELJE - PREŠERNOVA 3 Obveščamo vse svoje cenjene stranke, da smo pričeli po- novno z izdajanjem blaga na potrošniški kredit ter odplačilu na obroke za dobo enega leta. Pridite — strokovno postreženi si boste lahko izbrali raz- novrstno blago iz bogate izbire v naši trgovini! LE MALO TABLIC Tombole Zveza siuiiih Jugoslavije JE OSTALO NEPRODANIH V SLOVENIJI! Če še nimate tablice, pohitite z nakupom pri vseh prodajalcih srečk Jugoslovanske loterije ali pri organizacijah Zveze gluhih Jugoslavije Žrebanje bo 10. januarja 1954 v Sarajevu Tombolska kartica stane samo 50 dinarjev Novo ustanovljeno trgovsko podjetje »KONJUH« CELJE - ZAVODNA 42 obvešča vse proizvajalce, da odkupuje vse vrste surovih kož po najvišjih dnevnih cenah! Se priporoča »KONJUH« PUTNIR CELJE želi vsem svojim strankam SREČNO IN USPEHAPOLNO NOVO LETO 1954 ter se še nadalje priporoča za naklonjenost! V svrho poživitve varčevanja med najširšimi sloji, uvaja Celjska mestna hranilnica v Celju s 1. januarjem 1954 nagradno varčevanje pod naslednjimi pogoji: vsaka deseta oseba, ki vloži na novo hranilno knjigo najmanj din 500.— in se zaveže isto vsoto redno mesečno vlagati, prejme nagrado po din 500.—. Poleg tega bo konec leta izžrebanih 10% najmarljivejših vložnikov z naslednjimi nagradami: dotični, ki vložijo v prvem tromesečju dobe nagrado din 1000.—, v drugem tromesečju din 750.—, v tretjem tro- mesečju din 500.— in v četrtem tromesečju din 250.—. Delavci in nameščenci, pristopajte k nagradnemu mesečnemu varčevanju, vlagajte redno vaše prihranke in vam v slučaju potrebe ne bo treba najeti posojila in plačevati obresti — Starši, koristite nagradno mesečno varčevanje in vlagajte za svoje otroke — Vloge se obrestujejo po 5% in so vedno in v vsaki višini razpoložljive! Ddenmi kolektiv Lesno industrijskega podjetja ŠENTJUR želi vsem svojim odjemalcem in dobaviteljem USPEHOV POLNO NOVO LETO 1954 OBJAVE IN OGLASI RAZPIS Občinski ljudski odbor Prebold razpisuje na podlagi 3. člena uredbe o prodaji stanovanjskih hiš iz sklada splošnega ljudskega premoženja Uradni list FLRJ št. 17-101-53 z dne 22. aprila 1953 in št. 31-264-53 z dne 18. avgusta 1953 ter sejnega sklepa z dne 10. maja 1953 javno dražbo za dne 11. januarja 1954 za naslednjo hišo: Vložna štev. 380, pare. št. 202, enodružinska hiša s sušilnico in vodnjakom v Latkovi vasi št. 84 za ceno 905.400 din. Izpod te cene hiša ne ho predana. Dražba bo na podlagi piMnenih ponudb, ki jih je treba poslati v zalepljenih kuvertah do 11. januarja 1954 na naslov Občinski ljudski odbor Prebold — drnžbcna komisija. Ponudbe morajo vsebovati: 1. Priimek, ime, poklic in bivališče ponudnika. 2. Ponudeni znesek. 3. Znesek, ki bi ga ponudnik plačal takoj, ko občinski ljudski odbor sprejme njegove po- sadite« 4. Znesek, ki bi ga p«nudnik izplačal v obro- kih in rok, do katerega bo izplačal ostanek. 9. Izjavo, da je ponudnik seznanjen z družbe- nimi pogoji in da jih sprejeme. K javnemu odpiranju pismenih ponudb bo dražbena komisija pristopila 11. januarja 1954 ob 3. uri popoldne. Dražbe naj se udeleži vsak ponudnik osebno. Vsak ponudnik mora do pri- četka naroka za odpiranje ponudb plačati pri občinskem ljudskem odboru 5% izklicne cene. Tisti, ki so sodelovali v NOV, družinski člani borcev, ki so padli v NOV, vojaški vojni in- validi, lahko kupujejo stan. hiše tudi na obro- ke. Ostalim dovoli obč. LO obročno plačevanje največ do dveh let — Natančnejši pogoji so razvidni na občinskem LO med uradnimi urami. Občinski ljudski odbor Prebold Komisija za prodajo hiš splošnega ljudskega premoženja RAZGLAS Ob. ifiski LO Ponikva pri Grobelnem razpisuje *a dne 17. 1. 1954 ob 9. uri dopoldne v pisarni Obč. LO Ponikva javno licitacijo dveh hiš sploš- nega ljudskega premoženja z izklicno cen« 515.0M din in 179.MM din. Hiše so v dobrem vtanjn v bližini želez, posuj* Puaikva. IŠČEM postrežnico za dnevno štiriuruo zapo- slitev. Naslov v upravi. POCENI PRODAM emajliran štedilnik. Zupan „ Celje, Slomškov trg 4-1. PRODAM skoraj nov dvovprežni voz, 8 cm ši- roka kolesa. — Kačun Karel, Zgornja Režica.. Laško. PRODAM dobro ohranjen šivalni stroj. Naslov t upravi lista. PRODAM pocinkano kopalno kad, sobno mizo* (100 X 75 cm), stojalo z vložkom (primerno zo. divan), toaletno mizico z ogledalom in 3 lepe- karnise. Naslov v upravi lista. IZGUBILA SEM 30. decembra zvečer pred slašči- čarno r Zvezda« moško žepno >Omega« uro, drag spomin. Najditelj naj jo vrne proti na- gradi v upravo lista. ZAHVALA Zdravniki celjske bolnice se zahvoljnjeje tov^ Dušanu Vučerju, stud. pharm. za darilu knjige- »Paihclogische Anatomie nnd Chemotherapiu dei' Infektionskrankheitenc On sam je knjigo pre- jel kot osebno darilo avtorja knjige Nobelovega., nagrajenca prof. dr. med. Gerhnrda Douiagkui ter jo je podaril celjski bolnici, da bi čist bo- lje služila svojemn namenu. L. G. MESTNO GLEDALIŠČE CELJE Zaradi obolelosti v ansamblu se premiera. »Razbitega vrča« in »Moža usode« preloži nedoločen čas. NEDELJSKA DEŽURNA ZDRAVNIŠKA SLU2BA. Dne 10. 1. 1954: tov. dr. Cerin Josip, Celje, Cankarjeva ulica 9. — Nedeljska zdravniška de- žurna služba traja od sobote od 18. ure daljc- do ponedeljka do 8. ure zjutraj. KINO UNION, CELJE Od 4. do 11. I. 1954: >VESNA« — slovenski filma Od 12. do 15. I. 1954: »SINJI GALEB« — jugoslovanski film Od 16. do 20.1. 1954: >NJENO 2IVLJENJE« - ameriški film KINO DOM, CELJE Od 11. do 13.1. 1954: ^ZLOMLJENA PUŠČICA« - ameriški barval film Od 14. d* i«. L 1954: »VALPONE« — franc. film.