LJUBLJANA, 3. MAJA 1967 LIST DELAVCEV V VZGOJNOIZOBRAZEVALNIH ZAVODIH LETO XVIII ST. 8 ko imamo zakon o financiranju... Več let smo utemeljevali ne-vzdržnost sedanjega financiranja vzgoje in izobraževanja; leto in pol, smo razpravljali najprej 'o zveznem, potem pa o republiškem zakonu o financiranju vzgoje in izobraževanja — danes pa imamo oba zakona takšna, kot sta. in moramo v prihodnje gledati samo nost za razvoj vzgoje in izobraževanja. Zakonu so botrovale, ter ga negovale ob nastajanju, potrebe, zahteve, želje in nujnost po drugačnem družbenem položaju vzgoje in izobraževanja. Ob razpravi smo videli potrebe, izražali želje, postavljali zahteve ter za tem, da bomo na osnovi teh predlagali rešitve — temu na-dveh zakonov dosegli kar naj- sproti so stale možnosti, jpriprav-večji družbeni vpliv in zagotovili Ijenost in razumevanje družbene kar največjo družbeno odgovor- skupnosti in njenih predstavni-_ , kov. Tisti, ki so zakon izglasovali, naj bi našli kar najboljšo . .__rešitev za zadovoljitev obeh »lubsiejns koncert strani. Thors Danes, ko republiški zakon pevsKega zoora imam0; bi bilo ver;jetno brez po_ ljubljanskih tehniških sebnega pomena razpravljati o jCgj odgovornosti poslancev, ki so ga raznih krajih Slovenije. Vsako leto enkrat se ta zbor zbere na Prešernovi proslavi in zapoje — pesem druži te mlade ljudi, vsa-kikrat znova doživijo lepoto srečanja starih znancev — sošolcev. Fred dvajsetimi leti 'je bil zbor ustanovljen z namenom, da v mladih srcih dijakov tehniških šol vzbudi zanimanje za našo lepo narodno in umetno pesem. Od takrat je pelo v zboru več kat tisoč petsto’,pevcev. Nastopal je v raznih krajih Slovenije: Kopru, Portorožu, Plitvicah, Mariboru, Trbovljah, Zagorju, Tolminu. Splitu, Gorici, Novem mestu in drugod — približno tristo nastopov ima za sabo! Ob 20-letnici svojega obstoja se je zbor polnoštevilno spet zbral in skupaj z mladinskim ženskim in moški zborom zaoel vrsto narodnih in umetnih pesmi. V Jubilejni zbornik je ob tej priložnosti ing. Jože Suvorov napisal tele besede: _ »V teh dneh, ko slavimo tridesetletnico ustanovitve KPS, slišimo in beremo marsikatero vzpodbudno besedo, da je treba vza'*\> usmeriti v poglabljanje kulturnosti, da mora vzgojo inte-lekta prepletati vzgoja srca. Koliko tega je opravil naš pevski zbor, pričajo njegovi člani. Težko je 'že dandanes nagovoriti dijaka srednje šole. da se vključi v zbor t’1 da po sedemurnem pouku pri-dn še na pevsko vajo. Pa pesem tora svoj čar. Tisti, ki jih prevzame, ji ostanejo zvesti. Po začetnih omahovanjih pevci vse ralo prihajajo v svoj zbor in se šolstvu. SPREJET JE ZAKON O IZOBRAŽEVALNIH SKUPNOSTIH IN FINANCIRANJU VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA V SR SLOVENIJI Zakon omogoča nadaljuje izgrajevanje samoupravljanja in hitrejše spreminjanje družbenih odnosov Po vsej verjetnosti bo ostal datum 20. april 1967 mejnik meril za financiranje, kar so po- me. Treba pa je vedeti; da Ima’ v zgodovini slovenskega šolstva: tega dne so namreč odločali sebno razprave v sindikalnih or- SR Slovenija v pogledu srednjega poslanci republiške skupščine (prosvetno-kulturnega zbora in ganizacijah prosvetnih delavcev šolstva poseben položaj v državi, republiškega zbora) o nadaljnji usodi vzgojno-izobraževalnih poudarjale kot osnovni pogoj za Zakon dalje obvezuje občinske zavodov na Slovenskem. Razpravljali so še zadnjič in napo- stabilen in enakopraven razvoj skupščine, da morajo letos zago-sled sprejeli zakon o izobraževalnih skupnostih in financi- materialne osnove izobraževanja, toviti za izobraževanje najmanj ranju vzgoje in izobraževanja. (Razen tega so sprejeli še za- Zakon obvezuje republiško iz- tolikšna sredstva kot v 1. 1966 kon o srednjem šolstvu, stališča za nadaljnji razvoj visokega obraževalno skupnost, da določi oziroma povečana za ustrezni od-šelstva in pa stališča za nadaljnji razvoj znanstvenega, raz- enotna merila za delitev sredstev stotek, koliko je letos občina iskovalnega aplikativnega in razvojnega dela.) za izobraževanje, ki jih bodo mo- sredstva svojega proračuna pove- „ . . , . , , v,- - i • rale Pri delitvi sredstev uporab- čala. Republika za letos zagotav- izglasovali, in hibah, ki jih še G,re. za slstern*kl zak° ’ 1 ^ost skrbi za_ osnovno šolanje, za ijati VSe izobraževalne skupnosti Ija svoja dopolnilna sredstva te- V soboto, 22. aprila t 1 smo ^ma- Kljub temu pa sedanji za- v ,P°lm men gradi gmotne^ teme- šolanje v srednjih šolah, za vzgojo in na podlagi katerih bo republi- meljnim in izobraževalnim skup- bili priče lepega dogodka:'v'dvo- kon zagotavlja odločen družben Ij® nadaljnjemu razvoju šolstva v vzgojno-varstvenih zavodih in ška izobr. skupnost dopolnjevala nostim predvsem z dopolnilnimi rani^ Slovenske filharmonije so VPHV na sistem šolstva in to je v skladu s potrebami; ki jih se- za sofinanciranje prosvetno-peda- s svojimi sredstvi tistim temelj- sredstvi, ki znašajo v celoti 5,3 še zbrali pevci pevskega zbora raorda njegova največja prido- danja gospodarska reforma še goske službe. Pri tem sodeluje in nim skupnostim, ki take ravni milijarde S dinarjev. Tako bi ob- ijubljanskih tehniških šol, da s bitev- Poleg tega družbenega jasneje nakazuje, ko povezuje vse ima polno odgovornost občinska same ne bi mogle doseči. Osnove vezno povečali proračunske izdat- slavnostnim koncertom prosla- vPliva Pa postavlja zakon pred naše dejavnosti z razvojem pro- skupščina. (Temeljna izobr. skup- za merila in pogoje za tako dode- ke za izobraževanje v občinah za vijo 20-letnico svojega delova- družbo vso odgovornost za pra- izvodnosti dela in s povečanjem nost lahko obsega eno ali več ob- Ijevanje posebnih dopolnilnih najmanj 9 "/o, pričakovati pa sme- nja. Poleg mladinskega ženskega yi!en razvoj sistema vzgoje ter rasti družbenega proizvoda, je re- čin.) Dejavnosti srednjih šol mo- sredstev temeljnim izobraževal- mo, da bodo občine naredile v in moškega ter mešanega zbora izobrazbe. Ta družbeni vpliv ter kel na omenjeni seji predstavnik rajo obvezno financirati vse te- nim skupnostim mora republ, iz- letošnjem prehodnem obdobju še dijakov tehniških šol smo sliša- odgovornost bo sedaj po spre- Izvršnega sveta LR Slovenije tov. meljne izobr. skupnosti z zako- obraževalna skupnost izdelati do večje napore. V republiškem pro- 11 tudi izvrstni moški zbor »Teh- ietiu zakona potrebno izkoristiti Rudi Čačinovič. Največje težave nom določenega širšega območja 31- decembra 1.1. računu so letos sredstva za redno ritk«, ki ga sestavljajo nekdanji v P°lni meri ter na podlagi tega pri sprejemanju tega zakona so in po ključu, ki ga zakon pred- Druge spremembe poudarjajo deiavnost izobraževanja povečana dijaki teh šol, danes zaposleni v reševati nastalo problematiko v nastale zato, ker je vladala iluzi- pisuje. Takih regionalnih območij stalnost virov financiranja izobra- za 15>8V0- Iz republiške izobraže- " ‘ ' ~ ja, da je moč samo z zakonom, za skupno financiranje srednjih ževalnih dejavnosti s tem da za- valne skupnosti bo — kot se pred- kon predvideva s posebnim zako- videva d°bi-lo dodatna nom obvezno določanje najnižje sredstva približno 14 do 15 občin.1 stopnje občinskega prispevka za . . . , . , . \ izobraževanje in najnižji del ob- Izvajanju zakona je-potrebna živa činskega davka od prometa blaga podpora vse javnosti na drobno, ki ga morajo občinske Zakon ne more biti drugačen skupščine nameniti za izobraže- k°t plod razmer in odraz proble-vanje. mov, s katerimi se naša družba danes ukvarja, smo slišali na Financiranje strokovnega šolstva ornenjeni seii PKZ skupščine ob-letos — še po starem razlozitev zakona. Potrebna mu je živa in tvorna podpora vse V zakonu pa ni upoštevana ta- javnosti, da bo lahko uresničen ko rekoč enotna zahteva sl oven- in da bo. pripomogel k pospeše-ske javnosti, da bi že zdaj sistem- nemu reševanju razmer na pod-sko uredili stalnost virov, ki jih ročju vzgoje in izobraževanja. Če je doslej dajalo gospodarstvo do- bo tudi uresničevanje tega zakona datno in prostovoljno za financi- imelo tako široko podporo naše ranje strokovnih šol. Sedanji za- javnosti, kot je bila široka raz-kon ima glede tega v 61. členu prava ob njem, bo to zadostno le prehodne določbe in pravi: jamstvo za hitrejše odstranjeva-»Posebne izobraževalne skupnosti nje težav, ki povzročajo mnoge prevzemajo financiranje izobraže- žolčne razprave, valnih dejavnosti po tem zakonu Temeljne izobraževalne škup-s 1. januarjem 1968. V 1. 1967 se nosti in republiška izobr. skup-izobraževalne dejavnosti s pod- nost se morajo ustanoviti do ročja strokovnega šolstva financi- 31. maja t. L, financiranje pa naj rajo še naprej jv skladu s pripo- bi prevzele s 1. julijem 1967. ročilom za začasno financiranje Skupščine so dolžne, da najkas-strokovnega šolstva v SR Slove- neje do 15. junija sprejmejo odlo-niji v 1. 1967. Sredstva, ki jih de- ke o stopnjah občinskih pfispev-lovne organizacije prispevajo za kov za izobraževanje in določijo financiranje izobraževalne dejav- za izobraževanje namenjen del nosti s področja strokovnega šrj- občinskega davka od prometa stva, se v L 1967 dajejo temelj- blaga na drobno. (CG. člen) S po-nim izobraževalnim skupnostim sebnimi določbami se ureja način oziroma neposredno ustreznim financiranja izobraževalnih de-izobraževalnim zavodom. »Potreb- javnosti, dokler izobr. skupnosti na bo torej še naprej organizirana ne sprejmejo meril ali ne skle-zavzetost skupščin družbeno poli- nejo pogodb za financiranje skup-Pevski zbori ljubljanskih tehniških šol so se na jubilejnem'koncertu ob 20-lctnici svoje ustanovitve tičkih skupnosti in družbeno po- nih nalog in dejavnosti (čl. 67). s cvetjem zahvalili svojemu dolgoletnemu vodji prof. Dragu Korošcu imenih organizacij, da ne bi ne- Cimprej bo potrebno imenovati redno dotekanje teh sredstev za- iniciativne odbore za temeljne in prinašam v svn-i ?hnr in cn -n • , , - j i • • j- . „ , viralo delovanja strokovnega šol- za republiško izobraževalno skup- vvačaio kriemn tvdi nZem i n Po prVem Vldezu sodec seda' kl ,S1Cer gradl SV0J® gmotne te- sol naj bi bilo osem in jih zakon stva. Vsi predlogi, ki so jih dali nost, pripraviti začasne statute, so šolo znrnLtili n:ii zakon v Precejšnji meri uza- melje izven proračunskega siste- predvideva na območju občin, kot za ureditev financiranja strokov- nato ustanovne skupščine izobra- ponokvdn n immti ZdJZin „ konjuje sedanji neurejeni položaj ma zagotoviti že tako povečanje so se že sporazumeli predstavniki nega šolstva v SRS tako republi- ževalnih skupnosti, vzpostaviti re- srčnih sii-krh neznaneaa livdske in Prav v tem je morda vzrok, sredstev, ki bi na mah razrešilo teh občin. ški Izvršni svet (1984), predsednik gionalne organizacije za financi- Ca pevca o jtmaških bojih o po da je do zadnjega predloga imela merr1 ^ ?e tezave našega šol- IS Janko Smole (1966) in pa Go- ranje srednjih šol. izdelati merila pogumnih odločitvah naših bor- precejšnja večina odklonilen od- 2ak?», Predvideva Republika je odgovorna za. razvoj spodarska zbornica SRS, so v no- za financiranje posameznih zavo- ,cev o smrti za življenje Ob oet- nos- Zadnji predlog je doživel v . določila glede financira- dejavnosti celotnega solstva vem zakonu odpadli, ker zvezni dov, v republiški izobr. skupnosti ju se dimki sproščajo pozabljajo zadnjem hipu še prenekatero aja letj?nn'|e, ^etv0’ ker Je Pa^ °d osnovnega do najvišjega IS zanje ni dal soglasja, hoteč s pa čimprej izdelati splošna merica vsakdanje1 težave,’na naporne spremembo, nekatere celo v sami pi •17t. sredi leta; se poseben za- Republiška izobr. skupnost bo tem zaščititi gospodarske organi- la za delitev sredstov med skup- Urs pouka' na vaje prihajajo zadnji razpravi v kulturno-pro- "°n, ki naj bi ga sprejeli do kon- neposredno financirala dejavnost zacije pred dodatnimi obremenit- nostmi in merila za posebna do- uirv.jeni, a vedri, nasmejani od- svetnem zboru skupščine SRS, ca , a’ pa . dejansko uredil fi- visokih in višjih šol, sofinancirala vami v jeku gospodarske refor- polnilna sredstva. hajajot v petju so se spočili. Ta Posledica česar je tg, da zakon nancno stanje solstva. pa dejavnost posebnih šol, dvoje- °bčv.tek odnesejo s seboj v živ- v osnovi le pomeni pridobitev v _ Novi zakon ima poudarek na žičnih šol in šol narodnosti. S podenje. Mnogi”nekdanji pevci na- procesu urejanja financiranja izobraževalnih skupnostih, s ka- sebnimi dopolnilnimi sredstvi bo *cf?a zbora so zdaj organizatorji vzg°je ter izobraževanja. Da za- terimi vključuje celotno področje na področju občin, ki same ne kuitUrne dejavnosti v svojih go- kon v določeni meri vsaj na videz šolstva in delovne organizacije iz- morejo kriti obvezne dejavnosti, sPodarskih 'organizacijah. Neka- uzakonjuje sedanji položaj, po- obraževalnih dejavnosti v nove republiška skupnost prispevala k teri so se celo posvetili študiju trjuje dejstvo, da bodo temeljne družbeno-ekonomske odnose. Iz- bolj usklajenemu in enovitejšemu Petja in glasbe. Vsako leto ob izobraževalne skupnosti po obči- obraževalne skupnosti bodo kot razvoju osnovnega šolstva, s so-Prešornovi proslavi prihajajo nah in da bodo le-te v precejšnji samoupravni organi združevale financiranjem srednjega šolstva ssmd:aj, da zapojo v šolski telo- meri zamenjale sedanje upravne zainteresirane občane, predstav- pa bo stimulirala razvoj in vpli-ve.dnici, obujajo spomine, se po- odbore skladov za šolstvo ter nike delovnih organizacij, pred- vala na enotnejše pogoje ''tega Oovarjajo o svojem delu, 'težavah svetov za vzgojo ter izobraževa- stavnike . vzgojno-izobraževalnih vzgojno-izobraževalnega področja. iu, uspehih; pesem jih je pove- n.ie Pri občinskih skupščinah. Ce zavodov in družbeno političnih Izobraževalne skupnosti, kot zela. gledamo samo ti dve dejstvi, po- skupnosti. Delovati bodo morale jih predvideva zakon, dajejo mož- lirj takole Oh vihilein nevske tem bi re* lahko rekli, da zakon kot organizatorji smotrne in od- nosti za poglobitev samoupravnih zbora ra~mmhamo -o vse boli uzakonjuje sedanje stanje. Oo govorne delitve sredstev, ki jih bo odnosov tudi na področju vzgoje zavedamo Po iv"morali takim in vsem tem Pa moramo gotovo po- družba kot celota dajala za iz- in izobraževanja. Pospešile bodo Podobnim’ doiaminstim " na naših sebei Poudariti, da po novem, za- obraževanje iz različnih obveznih predvsem , prilagajanje šolstva Šolah da-ati 'nomembneišo vioao konu Pripada precejšnja vloga 311 prostovoljnih virov. Tako bo splošnim gospodarskim in družbe-Njihovo deinvo hi smolo teči oh rapubliški izobraževalni skupno- samoupravljanje neposredno za- nim potrebam, intenzivirale iz-Pouku amrsak sred* njega Biti sti’ irna po zakonu dolžnost, interesiranih v nadaljnjem razvo- obraževalno delo in racionalizirale b* mo^io sestavni del vzgojnega da Uravnava razlike med posa- £ ^hko na^ Pnf>/noglo, da šolsko mrežo Stalnost virov fi- Minilo ie komaj eno de6etletje svojih problemov, iščeio tudi bolj-Procesa.- ^ n ncn.h »gg*, od takrat ko smo Jr, „„ m,SS * rošr.vo ra ».»»tkivno Ul Reforraoi cilji in izobraževanje odraslih x 18. aprila t. I. je bila v več na obveščanju (to so prevzela Ljubljani redna skupščina Zve- večji del množična občila), pač pa ze delavskih univerz Sloveni- na sistematičnem usposabljanju je. Razen kritične analize dela zaposlenih, na permanentnem iz-in problemov je skupščina ob- popolnjevanju splošne, družbene tavnavala mnoga vprašanja, ki in strokovne izobrazbe vsakega so važna za nadaljnji razvoj človeka, delavskih univerz in izobraže- °-edSflst”m1 zfizobrt- na Tilka BLAHA. Iz^azprave namenton^^101' ^ h° izključno na skupščini in gradiva pri- 1 izobraževanju, našamo nekatere misli. žave: o^eiem^^o^šče^ rešitev' g _ , . . , , , t. nimi skupnostmi. To je ena od vključil v naloge naše družbene utrjevati družbeno-ekonomski po- rizototevaniu odrashhSJnr°u-m ritev n naor^ek izobraž^f; ano^tev Jp=v=keSazbPo°rI teh ' .os?°™ih Pridobi!f pkona, saj Jeforn?e- Izobrf- lažai in samostojnost vzgojno-iz- 0 liudskem prosvetljevaniu k S odraslih v celote -rev pev.teega zbora ten bo odslej republiška izobraževal- zevalne skupnosti pa bodo imele obraževalnih zavodov, poglobila občasno ponese v inrWrM=i-o Naša družba s; ie i, r.Dra.rforoVVTor na,-skupn°fv zmanjševala ne- pri delitvi in pospeševala pa bo samouprav- in^ podeS^S f?rja matemalike na tehnište šob niet^H ** ^°SeJ"d\ zn°tral,zaXod?v- izobrazbenih in kulturnih dobrin, razviti skupnost 'svobodnih strojne strSke^Še dan^s*iTta po* ml Področji; s tem pa praktično P” Pri .vsebl" Med novimi sistemskimi do- v tem kratkem desetletju ie^izo- kreativnih upravljalcev. Nič mani žrtvovala! p^ovodte “duša P°5 306 n1eblstverl0 vprašanje ?o "bd|la j” pn ,razv°Ju vzgojno-iz- polnih k prvotnemu .predlogu je braževanie odraslih 'preživelo zahtevni niso cilji naše gospodarskega T V a’O , n p večjem ali manjšem številu te- obraževalnih dejavnosti na svo- treba omeniti člen 35, ki precizira svoje otroštvo in orište v mlade ske reforme- vključiti se emkn fesi re ssi Prav njemu Cesntamo in želimo kda;i temelini izobraževalni skup- +pipl^°b^a ,skupno?tl./ "ateneneje, kdaj mora dati vitvi. Postalo je notranje razvejan nizacijo proizvodnje. Vse to pa že dosti uspehov'" nosti sredstva zadostujejo, kdaj temelJne m republiške, predvide- dopolnilna sredstva republiška sistem in za družbo nepogrešljiv ob nizki izobrazbeni strukturi za- A4^v* va Da se DOSehn^ jvolD-rd-voTrol np TVT^tt r-r t-, _ •_^ _ ■' --:i_ ,1 j • i , , ob velikem razkoraku /at a i * • 0 »’ ya pa še posebne izobraževalne izobraževalna skupnost. Nov za- dejavnik ekonotrnskesa in družba poštenih. (Nadaljevanje na 2. strani) skupnosti. Temeljna izobr. skup- konski tekst določa tudi enotnost nega napredka ^jeglvo težišče ni (Na (Nadaljevanje na 2. strani) I REFORMNI CILJI in izobraževanje odraslih (Nadaljevanje s 1. strani) šoih, večje sodelovanje med sa- UTEMELJENA POTREBNOST PEDAGOŠKIH GIMNAZIJ med potrebno in dejansko uspo- mirni delavskimi univerzami ter sobljenostjo zaposlenih za delo" in z drugimi ustanovami, čim večja upravljanje. Prav v tem na druž- skladnost izobraževanja z druž- Ko so bila s šolskim letom Odlično sestavljen in zamišljen (brez sprejemnih izpitov) storjena Udeleženci posvetovanja so so- beni in gospodarski razvoj benimi potrebami, višja kvaliteta 1964/65 učiteljišča preosnovana v predmetnik torej: če bi sodili po krivica tistim, ki so se vpisali v te glašali, da je gimnazija pedagoške visi le od tega, kako hitro bomo celotnega dela — vse to omogoča gimnazije pedagoške smeri oziro- njem. bi morali dobiti strokovno šole brez veselja za učiteljski po- smeri glede na svojo funkcijo (ki zmanjšali razlike med sedanjo in hitrejšo rast izobraževanja odras- ma v gimnazije, ki bi imele tudi sposobnega pedagoškega delavca, klic, in profesorjem, ki iz tega di- jo je treba še natančneje oprede- želeno strokovno in družbeno hh in večjo usklajenost z reform- oddelke s pedagoško smerjo, je To je torej način, ki naj bi uvajal jaka niso mogli napraviti, kar so liti) nujno potrebna. Poslanstvo usposobljenostjo že zaposlenih. nimi cilji. bila ta poteza utemeljena med bodočega učitelja razrednega po- želeli? Sicer pa brez pretiravanj: in namen pedagoške gimnazije se Kako naj se izobraževanje od- Več kot 3.000 predavateljev drugim- tudi takole: — Študij na uka (to naj bi namreč po prvotni tudi v gimnazijah splošne smeri bo v prihodnosti nedvomno razši-raslih čimbolj tvorno vključi v strokovnjakov'vseh vrst in pro^ oddelku 23 razredni pouk pri pe- zamisli postali dijaki pedagoških se je učni uspeh v preteklem šol- ril. Od prvotnega namena — da prizadevanja družbene in gospo- svetnih delavcev predstavlja šte- da80ških akademijah zahteva od gimnazij) v tako pedagoško skem letu ( v primerjavi z letom naj bi zagotovila reden dotok uči- darske reforme? Kako naj se v vilen učiteljski zbor naših 58 de- slu®ateUev predhodno znanje iz vzdušje, ki bi vsaj do neke mere dni poprej) poslabšal za 0,8 od- teljev za razredni pouk in da bi tem procesu hkrati enakovredno lavskih univerz Čez 80 000 odras- nekaterlih področij, ki ga ne mo- zagotavljalo vpis v razredno smer stotka! T'"“ Vključi v naš vzgojno-izobraževal- jih ie letno vključenih v njihove re dati niti gimnazija niti katera pedagoške akademije. Podatki ka- Vprašanje pa je zakaj so npr. ni sistem? - — u"'li -----— --------- -- BOJ ZA VIŠJO KVALITETO JE PRVI IMPERATIV zvišala kakovost tovrstnega pouka — naj bi pedagoška 65 od- v enT od" "poklicnih svetovalnic gimnazija postala pomembna učiteljišč vpisati odsvetovali odlični učenki, da bi stopnica tudi v izobraževaniu daljše oblike izobraževanja Ko- £oh druga sola- -1« pa 23 USP0S°- zel°. da »e zeli približno maj 100 je stalnih strokovnih ka- razrednega učitelja neob- stotkov dijakov učiteljišč . ------------------- -------------- . . drov na delavskih univerzah pa hodno Potrebno in tako obsežno, na oddelek za predmetni pouk! Se vpisala v oddelek gimnazije s učiteljev za predmetni pouk na _______________________ še teh se vsako leto menja četr- da Sl ga ni, mogoče pridobiti med Na PA pa lahko študirajo na od- pedagoško smerjo. In tudi: zakaj PA aB fakulteti. Topa bo postala ^ , v . . . tina zaradi težkih delovnih d oso- <^1ve"€®m študijem na pedagoški delku za predmetni pouk oziroma prejema v gimnazijah splošne tedaj, če ne bomo siroma- Ce hočemo v korak z reform- ... „___________ . _.... . , g akademiji. — (ir. oradivs remihli- na oHiieUrii 7a dofpk.toinoiin tudi i,_on sili n lene delavnosti, zdai zsasno- kovitost. To pa pomeni: doseči tisto raven, kakršno imajo druga področja vzgoje in izobraževanja, mejene, pa je v marsikateri občini in delovni organizaciji bolj malo razumevanja za te potrebe, kulturo učiteljev za osnovne šole). ' vladajo glasbeni,, likovni in teh- L . „ , eimnaziiah neda-Razumljivo, da se prav zaradi pouk in telesno vzgojo. Za- gogke smeri v Ljubljani. Mari- kvalitetna šola, ki bo z izrazito metodičnim posredovanjem pouka in izrazito pedagoško atmosfero vzbujala zanimanje in spoštova- ^^razri^a^mgradTudSet: Sredstva skladov za šolstvo pred- tega predhodnega _ znanja tudi to se fiaki Pedagoških gimnazij boru in Celju vpisanih v' 32 od- n. , , tSf ^“moS3' ustvarjafno ^SneS^dohodS^delavlIh P^aV za pedagoškfp^knc. delkih s^peda^oško^smerjo, ki de- gin^azijah bi„ ™oral uporabljati i^ledke^stoletne peda- univerz. V nekaterih občinah letos drugih gimnazij. Večji poudarek “ .„ga xlahk^ do?ef.e duak lujejo v okviru gimnazij v Humki najboljs^ Pedagosk! kader, učen- IS s&£amS« žaio samih delavskih univerz, nične vzgoje in biologije. Število bo PA v prihodnjih letih lahko je na estetski vzgoji ’ (likovna in druge šole brez teh »dodatkov«. lujejo v okviru gimnazij Soboti, Novem mestu, tudi lastno teori-m — zajo samlln ueiavsKin univerz, vasuje m uioiogije. otevuo , * ^ ! ss; ggzjzsiz ~oS?s. jk nosilci izobraževanja odraslih. Za uresničenje teh ciljev je nomembna potrebnih mnogo naporov s strani ^ a' tistih, ki delajo na tam področju, potrebna pa je tudi moralna in materialna podpora družbe. O tem svoje dejavnosti možnosti nadalj-je bilo tudi največ govora na skupščini Zveze delavskih univerz Slovenije. Skupščina je iskala možnosti hitrejšega napredka tost za izobraževanja odraslih in pošolske da morajo dijaki zaradi kasnejše-mladine. ki je za družbo posebej §a dela 2 učenci sodelovati tudi ne pedagoške izobrazbe. (v okviru svobodnih dejavnosti) ■r. ,_, . .„v . ■ , v takih krožkih, ki so v zvezi z _ usmerjanjem v prosvetni poklic ČEMU NESTRPNOST? To je le eden problemov, ki so ŠTIPENDIRATI VEČ DIJAKOV In vendar še ne vemo natanko. Konru" ce pa bi morali sprejemati le s p ’ sprejemnimi izpiti in s predhodnim dobrim poznavanjem njihove interesne usmerjenosti. Pri tem bodo morale opraviti pomembno nalogo usmerjanja že osnovne šole, pa tudi poklicne posvetoval- koliko razrednih in predmetnih niče. učiteljev bomo potrebovali v pri- Prej ali slej bo morala zma-hodnjih 20 letih?! Koliko jih bo gati taka politika štipendiranja. r . ‘ , J'-' 1-"'-'-' usmerjanjem V prosvetni poklic iih obravnavali na nocvotovanin “''““■O" eoi-i nuj.iuLt»a »lioejiuuauja, vsem v sebi in v izpopolnjevanju (organizirani so krožki za luktar- ravnateljev peda^oškte ^mnazri potrebnih 23 varstvene oddelke in da bodo v občinah podeljevali šti-SVOJC dejavnosti možnosti naHall- -------- 1 ■ ■ . , _ a.e je peu ^.OS in gimnazij. Palr-čcr, nai Ko nrofil točna ll?*itoH.a oonrliio naiKoliSii-o It, njega napredka. To njihovo kritično hotenje spremlja stičen optimizem in velika zavze- disciolinam' že rvnetekUviti v v'=l''Jvci"'KJ- •',u ltuele' volj, ni pa točnih številk o tem. znhra- 2612 R™10?*1 ^ Zlil tudi prestavmki pedagoškega knl ln a^lovnih meat v naših šo- evOJC uejaviiusu moziiosn naaaij- stvo knjižničarstvo itn.) Večji BiloTe'imi«urli:'rmseč'o^Ti^i kakšen naj bo profil tegia učitelja, pendije najboljšim in najsposob njega napredka. To njihovo samo- poudarek kot na gimnazi ah d^- S ga ie^ubmS^v^T^T- GovOTimo’ da -ie Predmetnih in nejšim dijakom, ki bodo v resnici kritično hotenje spremlja reali- j0 na učiteljiščih tudi šoortnim o , ^ ^ razrednih učiteljev v občinah do- želeli postati učitelji. Glede na stičen ontimizem tn vePta .uciteijiscin tudi športnim stvo, posvetovanja so se udele- „a ^ _____ nadalin« i^Kro r,,^, 1 .>u v ziu iuoi presiavniKi peoagosK odraslih3 na tnrH%eliann solah obvezni smučarski in pla- inštituta, filozofske fakultete, vse to pa bo končno treba spre-koliko delovnih mest v naših šo- meniti tudi način financiranja predvsem v samih delavskih uni- ževanja odraslih, pa tudi želja po vajni tečaji_ Poleg teh specifičnih publišklsa sefaeteriate ia nrosvr lah je nestrokovno zasedenih. Ve- teh šel tako, da ne bodo razde-verzah in njihovih prizadevanjih, večjem razumevanju in širši mo- znani pa lmaio dijaki p^a£;a§kih to in kultoro tS dro^ m°' da je učheljev sicer dovolj, Ijevali denarja po številu učen- delavskih univerz v večjih sredi- Jože Valentinčič ževalnih predmetov. Priprave za ustanovitev andragoškega društva Slovenije končno: pričakali nismo niti prve generacije, da bi dokončala štu- Ustanovitev andragoškega dru- ustanovitvijo andragoških društev - aktivno sodelovanje s pred- pa Se° žf poilv^rsn^t štva v šiovemji narekujejo težnje po republikah se bo tudi Andra- logi in staUšiči pri širšem rese- bf Sevali po hitrejšem napredku andrago- gosko društvo Jugoslavije pre- vanju vseh vprašanj, ki so po- sprei^injalf eSiment rili ske teorije m prakse pri nas ter osnovalo v Zvezo andragoških membna za nadaljnji razvoj Na eKspenmenuran. izpopolnjevanju društev Jugoslavije. izobraževanja odraslih. Pobudo za ustanovitev andra- goški Imeljči smotrne^Poneklli ^kf pritoto^rS dlterliS.^I jflekl šl^IpravL orssssrsršs.^ ss« rvirst s srs2& ni ve tod P„ r? Predmet, raziskav, ti bodo do- IJe proufcvala predmetnik teh niu strokovnjakov ie zasnova koncno oblikovane v analizi, ki jo gimnazij, o^benem pa pomagala predmetnika teh šol' idealna in obl!ublia 2a prihodnje leto repub- zagotoviti kvaliteten kader, ki bo &?£&£ S;’'kret"“ ■*«—*• “ “esniati •* k«™' — dajala odlične rezultate. In ro' M. K. po nadaljnjem sistema izobraževanja odraslih ter njegovem enakovrednem goškega društva v. Sloveniji so omenjenem posvetu smo slišali tudi za težave, s katerimi , , , , .se srečujejo na pedagoških gim- Drustvo bo sodelovalo z vsemi nazijah. Ravnatelji So povedali. Skrb za mentalno nerazvite srednje stopnje (imbecile) Ob simpoziju v Zagrebu v dneh 5. in 6. aprila 1967 Kategorizacija otrok in mladi- je vsekakor razveseljivo dejstvo, z motnjami v telesnem in ki se bo danes ali jutri naši druž- vključevanju v naš celotni vzgoj- dali že pred letom dni kadri, ki ustanovami in organizacijami, ka- da pedagoške gimnazije v znatni > - -_______________ no-izobraževalni sistem. Že pred delajo na področju izobraževanja terih prizadevanja so usmerjena meri zaostajajo za opremljenost- dusevnem razvoju, ki jo je leta bi zadovoljivo obrestovalo. V pro- dvema letoma je bilo ustanovljeno odraslih na delavskih univerzah, k napredku izobraževanja odra- j0 gimnazij' splošne smeri da se 1960 začel Pravilnik o tej dejav- cesu kategorijacije smo napravili Andragoško društvo Jugoslavije, v izobraževalnih centrih in dru- slih v naši republiki, Mnogi vanje vpisujejo le dijaki s slab- nQsti- ’e P°stevila pred nas, po- znaten napredek, posebnega po- v zadnjem letu pa so se začela gih ustanovah. Tako je bil ob skupni cilji in tudi konkretne šim uspehom in da so štipen- sebno pri P°iavu večjega števila mena pa je bila pri nas izdaja ustanavljati andragoška društva skupščini Zveze delavskih univerz naloge pa bodo prirodno vodile disti na teh šolah orava redkost Psihičn<> prizadetih, vrsto materi- dveh strokovnih publikacij. Prva tudi po republikah. Do ustano- Slovenije, dne 14. aprila t. L iz- tudi k tesnemu sodelovanju med Zakaj tako’ Alf zato ker je alnih in kadrovskih problemov, je. na videz drobna, zato pa tem vitve andragoškega društva je že voljen iniciativni odbor, ki bo v andragoškim društvom Slovenije mnenje o razvrednotenju peda- Skrb ^ mentalno nerazvite je aktualnejša, brošura Pomoč učite-.. ’ prihodnjih mesecih pripravil in Zvezo pedagoških društev Slo- goškega poklica seglo celo že v hrez dvoma dobila novo kvaliteto. Ijev osnovnih šol otrokom mote- ustanovno skupščino andragoške- venije. šolske klopi? Ali ni bila z dose- Več'ic število posebnih osnovnih nim v telesnem in duševnem raz- prišlo na Hrvatskem in v Make doniji, v drugih republikah pa delujejo iniciativni odbori. Z PROSVETNI 0ELAVEI List izdaja republiški odbor 'Sindikata delavcev družbenih de* javnosti Slovenije — Izide štirinajstdnevno med šolskim letom — Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik Drago Ham — Naslov uredništva: Ljubljana, Kopitarjeva 2, telefon 813-722, int. 383 — Naslov uprave: Ljubljana, Nazorjeva 1, telefon 22-284 . — Poštni predal 355-VIJ — Letna naročnina za posameznike 1.000 din (10 ND), za Šole in ustanove 2.000 din (20 ND) — Številka tek. računa 501-8-26/1 — Tisk ČZP »Ljudska pravica« ga društva Slovenije. Glavne naloge andragoškega društva Slovenije naj bi bile: — povezovanje strokovnih kadrov, ki si aktivno in uspešno prizadevajo za napredek andragoške prakse in teorije pri nas, in nudenje pomoči pri andragoškem izpopolnjevanju vsem, ki delajo na področju izobraževanja odraslih; Jože Valentinčič danjim vpisom vseh in vsakogar šo1 2a učliive psihično prizadete voju, druga pa strokovno še po- globljenejši. Priročnik za katego-'rizacijo in evidenco otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju. Poleg raznih strokovnih • sestankov in seminarjev za d-efek- ... ji- • .... »v | . , . i tologe je treba omeniti zadnji čas (Nadaljevanje s 1. strani) kot osebnih dohodkov prosvetnih ter izobraževanja v komuni. Tudi dva pomembna širša sestanka, na ne, ker za to ne postavlja po- delavcev. Z zakonom smo priča- pri formiranju temeljnih izobra- katerih so obravnavali predvsem trebnih meril in kriterijev. To je kovali precejšnje izboljšanje, ven- ževalnih skupnosti ter formira- problematiko mentalno nerazvi- ZDAJ, KO IMAMO ZAKON IZ RAZPRAVE O AKTUALNIH VPRAŠANJIH OSNOVNE ŠOLE Sporni 39. člen -mm ppsii gfpps asfffr issSs rc^voi andraaoške nrakse in ten ne' RazPrava )e odločno štev kot v preteklem letu, ozir. ževalnih skupnostih ter financi- umerjeno mentalno retardiranih riie nri nas zahtevala potrebna merila, po da jih povečajo za toliko, za ko- rLju vzgljl ter izobroževante v (imbecilnih) v dneh 5. in 6. aprila katerih bi bilo v šolstvu moč do- Ukor se povečajo občinski pro- SRS lahko ugotovimo da zakon 1 b v Zagrebu,- Oba simpozija sta seči določeno enotnost. Brez tega računi, nakazujejo še nadaljnje ni v celoti tak kot ^ ga j se vršila pod vodstvom in v or-bi zakon ne dosegel svojega srni- zaostajanje šolstva za ostalimi čakovali in da’ni izpolnil nepo- Sani2aci.ii zveznega odbora zveze sla, saj bi praktično uzakonil ne- službami in gospodarstvom. To cretjnih zahtev ki co bile nnctpv društev za pomoč nezadostno raz-enotnost v šoistvu, kar je bila vprašanje bo morda rešil šele na- (jene v razpraVi. Vsekakor pa je ^ ^ SFRJ. ena od bistvenih lastnosti prejs- povedani zakon, ki naj bi za pri- neoporečna odlika zakona v tem Za sodelovanje na simpoziju njega sistema. Pomanjkanje teh hodnje leto predpisal stopnjo ob- Ha nostavlia ni-pd družbeno cv,,n’ 0 rehabilitaciji srednje prizadetih meril pa v precejšnji meri od- veznih prispevkov za sklade nost odgovornost za pravilen raz- menta!no nerazvitih otrok in mia- i-i- p J dine ” ,7""—---------x:’- tehta vsaj določilo, da mora re- izobraževalnih skupnosti. Sele ta publiška izobraževalna komisija zakon, ki ga bo treba šele pri i^uiazevame Tema, ki jo je pripravil ZPPS jim torej dodatno pomoč, toda ne Si , d° ,lahk°, dokoi?e,n? ure' skupnosti^ postavlja ^zahtevo""'po Ljubljana na željo ravnateljev v sedanji obliki, temveč strnjeno +„„ m„Jf5 „„ _ <.__po ^a£ s°lstva in izdelavi določenih meril za finan- osnovhih šol z območja tega zavoda, za _ 14. aprila v Ljubljani), je nudila »•ats« ssffttrfMss posvetovanje bdo je Ipislmv^^ednjt razred bi ^ ^ ^7° stopn^t Ka seveda znaten razloček med m lzobra2evalmm skupnostim, osnovo. Tudi ob pripravi ter ..................... seveaa znaten razloček: med in sicer v višini stroškoV; -- so ------vzgojno-izobraževal dr. H. C. Gunzburga, direktorja psiholoških služb v bolnici im, osnovo. iuui oo pripravi ter i-azvita področja Posebno velik v ounuci za široke možnosti za razpravo: Go- dodatno pomočjo, kakršno so “^££0 vzgojn^izlbr^ževltata b^do^Irali vSo-fzobr^S- tečTvišteo^pfisIIvkl’ d d0" ^uVehkf Britlli^^eno-vonh so o napredovanju učencev imeli na solah doslej. Nesrečno . • j., ločil višino prispevka družbeno- „,ni z negativno oceno, ocenjevanju, postavljene ure (po končanem Tb0 določilo, da pridemo do zarije delovati 3 ^ (SraTlaniT inTf6 kot ekspert na tem Področju'in dodatnem pouku, normativih m pouku) zaradi pomanjkanja uci- enotnih meril ter vlo r b. ^istvena novost v sistemu ^Ted izobrofmlln3 i-? £ 1e avtor mnogih del- v kate«h preedpls‘b' klt blHblI1 aTv Tv te«^! prpfp/ov itn. - kakor so liške izobraževalne skupnosti pri vzgoje ter izobraževanja bodo Stavite Drika2aI uspehe sv°iega dela v trebm že zato, da bi dobili bolj menih udeleženci posveta - mso izravnavanju razlik med temelj- izobraževalne skupnosti prek C meril te7/krfteritev 7 znani ustanovi 2a umerjeno re- jasen pregled nad položajem teh prinesle pričakovanih rezultatov. nimi izobraževalnimi skunnostmi. katerih Sa na ^ni dran nLa- ^enl ter dtritenjev s Kate- tardine v Slough pri Londonu. šol. Za izhodišče razprave je bil terjali najbrž u , 1 nimi izobraževalnimi skupnostmi, katerih se na eni strani nada- rjmi bi uredili ciklom firarri-a" ° vseh teh problemih, ki bodo sta dve bistveni določili, ki za- ljuje sistematična deetatizacija n a vzgo e te fzobroževania te J ali najbrž nekatere spre- aeiariioto ____jJ. n3a vzg°)e ter izobraževanja m Slough pri Londonu, ____________ , ... znan pa je tudi kot izdajatelj , , . ,, • x r k k v nekate^® spre- gotavljata določeno enotnost v vzgoje ter izobraževanja, na dru- nostavih°Jto Službo131!^enokmrrl^ znanstvene revije Journal of katerega določbe so "udrieželci trote Je" podrobn^e^azprlvljati meril pa bo slarija^Lkon^prVdrožte^p?^ den^družbfni položah burg je fmellTlriTa prodavllte no formulirane in poudarili, da dovoljujejo preveč različne interpretacije. Dalj časa so obravnavali 39, in analizirati vzroke težav, ki v celoti treba doseči, da bomo sanja odgovornosti za razvoj šol- - Gb vs,eb vPrašanjih, ki jih je s projekcijami z naslovom Social- preprecujejo marsikateri šoli, da obravnavali šolstvo kot enako- stva. Za nadaljnji razvoj vzgoje z€ °P , eh1, Predvsem pa ob ne sposobnosti in mentalna retar- kljub dobrim materialnim po- vredno družbeno službo, da mu ter izobraževanja v komuni bo tist!h’ ,kl ^ -ie samo naka2ah diranost, drugi dan simpozija pa gojem ne more uspešno delati, bomo dali mesto, ki mu dejansko v veliki meri odvisno kako bomo postavlja zakon pred družbeno je obravnaval temo Socialni in Reformirana osnovna šola je pripada. Pri vsem tem bo treba formirali temeljne izobraževalne skaPn°st' temeljne in republiško edukativni program, člen, ki govori o napredovanju namreč s svojo zahtevnostjo po- v prvi vrstj doseči, da ne bomo skupnosti kakšni ljudje bodo 120bra2evalno skupnost, delovne Simpozija se je udeležilo okrog učencev z negativno oceno (ta kazala, da je delo v njej lahko več obravnavali šolstva le kot del sestavljali njene organe s kolikš- kolektive in posameznike vrsto 80 strokovnjakov iz vse Jugosla- problem je podrobneje obravna- uspešno le tedaj, če so poleg ma- potrošnje, temveč kot službo, ki no zavzetostjo pripravljenostjo ?alog’ ki P11 bo treba uveljaviti, vije. med njimi je bilo tudi nekaj val referat prof. Majde Poljan- terialnih pogojev izpolnjeni tudi nri ustvarjanju narodnega dohod- in razumevanjem se bodo lotili ce bomo želeli uresničiti vsebino tovarišev in tovarišic iz Slovenije, škove) In soglašali z ugotovitvami, ostali: če je zagotovljeno redno ka enakovredno sodeluje. Pri svojih nalog Čeprav sedanja do- zako,na- Zakon v sedanji obliki Na simpozij je bil povabljen kot da določilo tega člena zavira strokovno izpopolnjevanje uči- vsem tem bo moralo priti kar ločila zakona v znatno večji meri zag°tavJ.ia in omogoča v prvi predavatelj tudi znani strokov- vzgojno-izobraževalno delo in teljev, če je dovolj denarja za največ spodbud prav iz samih pa bodo to storila določila sle- vrstl zadovolilv družben vpliv, ki nJak na tem področju in sodela- škoduje nadaljnjemu razvoju šol- nastavitev šolskih strokovnih de- delovnih kolektivov ter sindikal- dečih predpisov dajejo določene omoSoc^.. da z zakonom uredimo J/ec znanstveno-raziskovalnega in- stva. Predlagali so celo, da naj lavcev, če se bodo v šolo vpiso- nih organizacij. okvire za delo znotraj izobraže- in razvi-iamo materialno osnovo shtuta akademije pedagoških zna- bi taki učenci ob koncu šolskega vali učenci z ustreznim predzna- Precejšnja slabost zakona je valnih skupnosti, bo resnična šolusttva- T° P3 na drugi strani nosti v Moskvi G. M. Dulnev, ki leta prestali neke vrste preizkus- njem (predšolski oddelki) in če v tem, da ne nakazuje bistvenega vsebina dela ter sprejetih določil zahteva Polno mero družbene od- P? sc zaiadi službene zadržanosti njo (tj. popravni izpit), prodno bo njihov delovni in prosti čas izboljšanja .materialne osnove odvisna od ljudi, ki bodo sestav- S°vorP?stl> razumevanja za pro- "i, ™ogel udeležiti zagrebškega bi lah*o napredovali v višji raz- pravilno voden in porazdeljen šolstva glede na ostale panoge. Ijali organe skupnosti. To gotovo blel?atlkc> šolstva, pripravljenost ^*;y®pega sestanka. ^ red. Po končanem rednem pouku (varstveni oddelki). Vsega tega Vemo. da šolstvo kot'družbena še posebej velja, ker temeljna družbe in posameznikov, da bodo kakor moramo pozrtvoval- in pred začetkom novega šolske- pa — razumljivo — zakonska do- služba močno zaostaja za osta- izobraževalna skupnost sprejema zgledovali cilje zakona m si pri- z’^za®n?u odboru zveze za ga leta bi organizirali zanje neke ločila sama še ne morejo rešiti. limi dejavnostmi, tako glede določer^e samoupravne akte ki zadeval1 za njihovo uresničitev, oomoc mentalno nerazvitim pr vrste dopolnilni pouk. Nudili bi M. K. možnosti materialne reprodukcije, določajo položaj ter vlogo vzgoje Zdravko Pivk teh akcijah izreči vse priznanje! Albin Podjavoršek / Muzej revolucije in šola Čas neopazno teče mimo nas. funkcionarji Štajerske 4. marca bližati učencem, je mnogo bolje celjskega Muzeja revolucije to- PEDAGOSKI pogovori Leta minevajo s hitrimi koraki. 1944 proslavljali zmago nad uni- in pristneje opravil predavatelj Dogodki se nam vse bolj odda- čeno XIV. divizijo. Za zaključek pri mladinski uri. Te potekajo ljujejo in tonejo v pozabo. Lju- učne ure so učenci poslušali ma- na naši /šoli v primerno sveča-dje, ki so krojili usodo življenja gnetofonski zapis iz knjige Živi nem okolju. Najlepše in najzani-v določenem obdobju, se starajo zid Staneta Terčaka, in sicer od- mivejše so bile tiste mladinske in umirajo. Za njimi se poraja in lomek Graška gora — gora ju- ure, ko je bila tema predavanj dorašča nov rod v novem času, rišev. povezana s tisto učno snovjo, ki ki je v marsičem različen od To je le en primer učne ure, jo imenuje učni načrt »spozna-prejšnjega. In ta novi čas prinese izvedljive v muzeju. Prav takšno vanje narodnoosvobodilne borbe temu novemu rodu toliko zani- obliko sodelovanja med Muzejem jugoslovanskih narodov«, fnivega, da ga skoraj popolnoma revolucije in osnovno šolo pa si Iz vrste uspelih predavanj zajame. Zato je čisto naravno, da zamišlja tudi vodstvo celjskega raznih uglednih predavateljev naj je njegovo zanimanje za pretek- Muzeja revolucije. Na ta način navedem za primer le dve mla-lost mnogo manjše kakor za ser bo postal učencem muzej mnogo dinski uri, prirejeni v letošnjem danja dogajanja. Omenim naj zanimivejši, dobo narodnoosvo- šolskem letu. ' samo en primer: kako redko sli- bodilnega boja in ljudske revolu- Naslov predavanja prve mla-šimo mlade ljudi peti narodne in cije pa bodo mnogo bolje doumeli, dinske ure je bil: Po poteh partizanske pesmi,^ sodobne 'po- Za poživitev učnih ur v mu- I. celjske čete. Z novim šolskim pevke pa z navdušenjem prepe- zeju je vodstvo muzeja pripravilo letom nosi namreč bivša III. vajo v vseh mogočih jezikih ter se navdušujejo za dolgolasce. Kdo bi jim zameril? Otroci časa so! Mnogo zanimivejše je to, kar doživljajo sami, vendar pa niso brez posluha za to, kar so drugi doživljali in ustvarjali v preteklosti. Omejim naj se samo na obdobje NOB. Število borcev in tistih, ki so doživljali dobo junaškega boja jugoslovanskih narodov, je vedno manjše. Mladina pa, ki sedaj dorašča im si v šolah polni duševno zakladnico, te dobe sama ni doživela. Zato moramo skrbeti mi, da tej mladini čim bolj približamo in osvetlimo dobo narodnoosvobodilnega boja in ljudske revolucije. Sredstva za dosego tega cilja so mnogovrstna. Imamo filme, bogato literaturo in bogate zbirke v muzejih. Vsako sredstvo dosega svoj cilj na svojstven način. Tukaj bi se rad omejil samo na obliko sodelovanja muzeja s šolsko mladino. To nalogo si je zastavilo vodstvo Muzeja revolucije v Celju. V ta namen je bilo 18. februarja 1967 v prostorih tega muzeja posvetovanje, ki so se ga udeležili zastopniki vodstev osnovnih šol celjske občine, pedagoške službe, ZB, ZK ter še mnogi drugi. Posvetovanje je imelo naslednji dnevni red: 1. Šole in muzej revolucije (referat tov. Staneta Terčaka). 2. Učna ura učencev 8. razreda Osnovne šole I. celjske čete v Celju. Tema: pohod XIV. divizije na Štajersko. (Uro je vodil prof. Karel Kožuh.) 3. Magnetofonski posnetek oddaje: Gora jurišev. (Zapisek pohoda XIV. divizije.) 4. Slučajnosti. Po zamisli tov. Staneta Terčaka naj postane Muzej revolucije šolska učilnica, kjer imajo učenci in učitelj pri učni uri na voljo bogato zakladnico učil. Izvedbi učne ure z učenci v muzeju so udeleženci posvetovanja prisostvovali in se lahko prepričali, da je tako učno uro mogoče uresničiti tudi v muzeju. Ker je bila prav takrat obletnica pohoda XIV. divizije na Štajersko, je bila za to priložnost izbrana tema: Pohod XIV. divizije na Štajersko. Tema je bila podana posebno ilustrativno tudi zato, ker ima Muzej revolucije v variš Stane Terčak. Druga mladinska ura, ki je naše osmošolce spet popeljala v čase narodnoosvobodilnega boja, je bila^ v Muzeju revolucije v Celju. Štirje osmi razredi so se 7. marca zbrali v muzejskih dvoranah, da bi ob poslušanju umetniškega teksta tov. Staneta Terčaka obudili spomin na partizanske matere in bolničarke, tihe in skromne sodelavke velikega narodnoosvobodilnega boja. S tako pripravljeno mladinsko uro pa smo hkrati tudi počastili mednarodni praznik žena. Rdeči nageljni, ki so jih ob slovesu položili pred bronasti kip Tončke Čečeve, so bili le skromno priznanje Kako bo v prihodnje s strokovnimi izpiti? VPRAŠANJE: Večkrat se sliši, zakon o srednjem šolstvu, ki ga da učiteljem ne bo več potrebno je prav zdaj obravnavala in spre-opravljati strokovnih izpitov. Ker jela Skupščina SR Slovenije, je tudi v našem učiteljskem zboru Člen 38. tega zakona pravi: več tovarišev brez strokovnega »Učitelji in vzgojitelji morajo izpita, vas vljudno prosimo, da opraviti strokovni izpit in se strokovno izpopolnjevati v skladu z določbami tega zakona.« In člen 39. istega zakona: »Učitelji in vzgojitelji pridobijo pravico opravljati strokovni izpit po dveh letih vzgojno-izobraže-valnega dela, morajo pa ga opraviti najpozneje v petih letilj opravljanja tega dela.« »Učitelj oziroma vzgojitelj, ki v petih letih ne opravi strokovnega izpita, ne sme več oprav- nas obvestite, kako je s to stvarjo. ODGOVOR: Med mlajšimi ljudmi, ki še niso opravili strokovnega izpita, se od časa do časa pojavljajo vesti o ukinitvi strokovnega izpita. Povezane so navadno z vprašanjem nadaljnjega izpopolnjevanja in izobraževanja prosvetnih delavcev. V razpravah o tem izpopolnjevanju se je namreč razpravljalo tudi o event. ukinitvi oziroma o po- ljati vzgojno-izobraževalnega dela trebnosti ah nepotrebnosti stro- v srednjih šolah oz. domovih. Vi nadaljnje ^em primeru jzda g0ia oziroma v resnici dom odi0gdo 0 takojšnjem pre- kovnega izpita, če bi izpopolnjevanje bilo v resnici sistematično zgrajeno vsebinsko nehanju deiovnega razmerja.« življenjsko m poglobljeno ter ^ seveda obvezno za vse pro- Tako zakon. Če se upoštevamo, svetne delavce in kontrolirano da bodo iz leta v leto zahteve po pridobivanje novih znanj in izobrazbi. tudi v učiteljskem po-spoznanj! Ker pa je do takšnega klicu vecJe m odločnejše in da bo vedno težje iskati in dobiti novo službeno mesto kjerkoli, bo edino pametno, opraviti strokovni izpit prosvetne delavce nobene realne ^im kitreifvin. ^J-.ez varljivih upov in odlašanj. Sicer pa se je vsebinsko in po zahtevnosti stro- nadaljnjega izpopolnjevanja naj brž še dolga pot, nimajo vesti o ukinitvi strokovnega izpita za osnove. Nasprotno! Zakon o osnovni šoli predpisuje strokovni izpit za vse učitelje, ki delajo v osnovni šoli. Za ostale prosvetne delavce pa je to vprašanje zakoni tvo uredil kovni izpit — učiteljski ali profesorski — z zadnjo »reformo« bistveno izpremenil in ni tolikšno breme, da ga vesten učitelj ne bi zmogel. V. C. Storžičeva domačija pri Katarini na Čreti, kjer se je 26. oktobra boril I. štajerski bataljon z Nemci celo vrsto magnetofonskih zapiskov, ki jih učitelji lahko med uro predvajajo učencem. Tako pripravljen obisk muzeja osnovna šola v Celju njeno ime. Osmošolcem, ki so letos zadnje leto učenci naše šole, smo želeli na posebno lep način prikazati bo nedvomno na učence globlje kratko in pogumno pot I. celjske vplival kakor pa občasne ekskurzije, ko učenci le bežno pregledajo razstavljene predmete in v kratkem času obhodijo vse muzejske prostore. Navadno pa si mnogo učencev ogleda muzej le čete. Več kot 100 naših mladincev je v lepo urejeni risalnici domače šole pričakalo predavatelja in goste. Njihovo zavzeto posluša- globoke hvaležnosti, ki so jo občutili. Po tej mladinski uri so si mladi ljudje ustvarili jasnejšo podobo o častnem deležu naših žena v boju. Pri takšni organizaciji mladinskih ur se lepo prepletajo izobraževalne in vzgojne naloge šole, politično in pedagoško delo nje je bilo pač najlepše spriče- mladinske organizacije na osnov- valo, da mladi rod spoštuje našo s na šolskem izletu, ko je njihovo borbo in da se s hvaležnostjo zanimanje in njihove misli drugje kakor pa v muzeju. Vodstvo muzeja je pripravljeno vsem zainteresiranim učiteljem pri pripravi učne ure v spominja posameznih zgodovinskih osebnosti ter deleža ljudskih množic v partizanskem boju. Z zanimanjem so opazovali podobe in zemljevide, posebno pozorno ni šoli ter zgodovinsko in kulturno poslanstvo Muzeja revolucije v Celju. Vsi pedagogi sodelujemo pri takšni dejavnosti z istim namenom: ob svetlih zgledih iz narodnoosvobodilnega boja naj bi se obogatila naša mladi- KJE SMO ? »Rječnik u nastavnom predmetu poznavanja društva za IV. i V. razred« »Čim bolj je končni delovni tega dela vseskozi neupoštevani, cilj sestavljen in težaven, tem skratka, kot da jih ni, čeprav skrbneje, jasneje in natančne- sodi ta. sicer samo ciklostirana je moramo izdelati analizo in publikacija med najpomembnejša določiti delne cilje ter jim dela v slovenskem povojnem pe-najti zaporednost jn skladnost.« dagoškem tisku. In pri tem — (Dr. L ŠEGULA, Učni načrt pri ignoranci znastveno dokazanih dejstev — smo v Sloveniji obstali in ostali. osnovne šole v teoriji in praksi, Ljubljana 1964) Rad bi opozoril na »RIJEČNIK U NASTAVNOM PREDMETU POZNAVANJA DRUŠTVA za IV. muzeju pomagati z nasveti, lite- Pa so prisluhnili predavateljevim na, da ne bo njen notranji svet * v- RAZRED, ki ga je izdal Za- besedam. Predavatelj je bil učitelj in partizan, pisatelj in kustos tako prazen in pust. — ra turo in predvajanjem magnetofonskih zapiskov. UČENCI O UČNI URI V MUZEJU In še nekaj o tem, kar pravijo učenci o taki učni uri v muzeju. Učenec Miran meni: — Pobuda Muzeja revolucije, približati muzej Soli, j, vsaka- „1“ oJprte"S mm Sam V- 'JSSTJSSl os us - - znaia odkriti razlike med uro spet zapro K. K. Celju posebno sobo, čena XIV. diviziji kor zanimiva. Naša prva poskusna ura je kar uspela. Pouk je prvo in drugo obliko učne ure, je posve- bil dosti bolj nazoren kot v šol- ^to sem vprašala d in je zelo ski ucilmci. XIV. divizija se nam - - - & > u bogato opremljena s slikovno in drugo dokumentacijo. Učna ura je potekala takole: Učitelj zgodovine je v začetku Ponovil okupacijo Slovenije, okupatorjev teror in začetke odporniškega gibanja, podal pregled dogodkov na vzhodnem in sredozemskem bojišču konec leta 1943 ter orisal razmere na Spodnjem Štajerskem. Nato so se učenci seznanili z zgodovino XIV. divi-zi.1e, poslušali so razlago o njenem sestavu pred odhodom na Pohod, o njenih nalogah in potrebi, da sta se politično vodstvo 'n glavni štab Slovenije odločila ter poslala XIV. divizijo na Štajersko. Za poživitev učne ure so je mnogo bolj približala ob bogati zbirki eksponatov in dru- nihče ni znal hitro pojasniti, zakaj smo nastope preimenovali. Morda je izraz doma v kaki novi g ga gladiva. Posrečena je tudi metodiki, ki je še nismo vsi brali, zamisel o magnetofonskih za- pa s; zato nismo na . jasnem, piskih. — Mirana, pa tudi mnoge kakšna je razlika med učnim na-druge, je zelo motilo to, da so stopom in odprto učno uro Če morali stati. Svoje misli o učni s0 nastopi zdaj boljši, je že prav, uri je zaključil takole: Z za- (ja smo zanje dobili novo ime. nimanjem pričakujem nadaljnji (Ak’ pa po črki boljša jed ne razvoj te oblike poučevanja zgo- bode...) dovine NOB, ki je vsekakor tako Kako je pravzaprav z odprtimi vazna in zanimiva, da bi moral učnimi urami? Vsi predmetni ak-mladinec, ko^ zapusti osnovno tivi imajo v delovnem načrtu po šolo, dosti več vedeti o njej. * nekaj nastopov, pa tudi vsaka Učenec Tone ocenjuje uro šola jih pripravi za svoj učitelj-takole. Všeč mi je bilo pred- ski kolektiv. Namen je vsem ja-vsem okolje, v katerem nas je sen: učitelj naj bi kolegom po-seznanil tovariš profesor s po- kazal svojo metodo dela pred-hodom XIV. divizije: lepe slike, vsem pa tiste nove oblike dela, vod za unapredjivanje osnovnog obrazovanja SR Hrvatske, priredila pa ga je Danica Nola. Ta besednjak je vreden vse pozornosti, ker je prvi poskus v jugoslovanskem merilu, da bi napravili v osnovni šoli red v pogledu vsebine in obsega učne snovi. Ko smo se v Sloveniji pet ubadali snovi (1957/58 — 1961/62), smo prišli do naslednjega izhodiščnega spoznanja: področje učiteljeve ustvarjalnosti je v učnem procesu, ne pa v tem. da bi odbiral Menda pa nikoli ne pomislimo, UČne Sn0Vi P° UČNI NASTOPI Se pred kratkim smo govorili ramo ukloniti, se naVadno začne učnih nastopih, zdaj pa so v vročična priprava na vzorni učni se za odprto učno vrata in šolsko življenje teče dalje svojo zdolgočaseno pot. Iz dneva v dan obupujemo nad znanjem učehcev učenci poslušali še himno XIV, pisma, orožje in drugo. Bili smo s katerimi dosega boljši učni’ divizije. Nato so na velikem gra- J ’ 1 ” hkonu pozorno sledili diviziji na Pdhodu. Predavatelj je ves pohod fszdelil na naslednja področja: ®) pohod preko Hrvatske; b) pre-w°v Kozjanskega; c) pohod do ‘Paškega Kozjaka; d) Graška sicer malo zmedeni, imeli smo uspeh, tremo pred ljudmi, ki so priso- Mo „ stvovali uri. Razumljivo, saj je ura j ^ aliJeneUCse bila to naša prva ura v muzeju lahko ^ vsak nast n’kaj Želim da bi organizirali se vec naučimo. Bolj pa so uspešni ta-taksmh ur in da bi tudi ob takih krat> kadar se lahko Q n1ih tudi priložnostih profesorji ocenjevali razgovorimo. Izkušnja kaže, da kako zdolgočaseno jim posredujemo zanimivo snov. Učenci se res premalo uče. Hočejo večnih sprememb, zato so naše nespremenljivosti do grla siti. V nas pa ni več volje in sil, da bi ubrali nova pota in se jim približali z druge strani. To se nam včasih posreči na nastopu. Učenci pa čutijo, da smo se za tisto uro pripravili temeljiteje kot za druge. Vem, da je na šolah mnogo prizadevnih ljudi, ki svoje izkušnje radi posredujejo drugim, zato ne bi rada kogarkoli žalila. Hočem le reči, da smo na splošno premalo prizadevni, da tudi »vzornih« nastopov oziroma »odprtih učnih ur« ristiti. V sosednji republiki so pa ubrali tudi v tem pogledu drugo pot. Obšli so prvo fazo, da bi znanstveno dokazovali objektivno nujnost preciziranja in obveznosti učnega načrta. Okvirni učni načrt so pustili sicer nedotaknjen, so se pa stvari lotili drugače. (Najbrž zato. da iim ne bi kaka oportu-nističho-karieristična reva oponesla »reetatizacijskih« teženj v šolstvu!) Izdali so za najbolj relevantno področje osnovnošolskega učnega načrta besednjak, ki je v s pojmovno analizo učne sv°iern bistvu TAKSONOMIJA IZOBRAZBENIH NORM. Pri taksonomiji izobraženih norm pa se uspešnost vsake šole začne in konča. Tu je tisto dialektično križišče med teorijo in prakso, na katerem se delavnik začne vsak dan znova... Hrvati so se tako vključili — kako in koliko je drugotnega pomena — v svetovni tok didaktičnih stremljenj, kajti, če pogledamo bodisi na zahod (Taxonomy of iz nekega okvirnega, nepreciziranega in samo orientacijskega učnega načrta. Take anahronistične odgovornosti ni mogoče več naprtiti nobenemu učitelju — ne glede na njegovo pedagoško izobraženost in izkuše- Educational Objectives — The nost. V Sloveniji smo to spozna- Classification of Educational Gonje znanstveno dokazali, čeprav als — New York. 1965) ali na smo »na pamet« vedeli, da dru- vzhod (Algoritmizacija v obučenii gače v drugi polovici dvajsetega — Moskva, 1966) ni treba dosti stoletja sploh ne more biti. Za- možgan za spoznajne, da gremo ključki tega petletnega eksperimentalnega dela so obdelani v posebni publikaciji z naslovom UČNI NAČRT OSNOVNE ŠOLE V TEORIJI IN PRAKSI. Tu je izčrpno in dokumentirano povedano vse. kar' bi morali vedeti in ukreniti, če bi hoteli v sedanji ne znamo izko- situaciji izboljšati naše šolsko Berta Golob delo. Vendar so ostali rezultati mi z našimi »ustvarjalnimi« učnimi načrti v diametralno nasprotno smer v primerjavi z najnaprednejšimi državami na svetu. In prav zato je ta na videz skromni hrvatski priročnik še toliko bolj oomemben in vreden, da se tudi v Sloveniji ob njem zamislimo In zavemo. dr. Jože Širec ~~ ---------’ ' v ia^eovuiumu. izitusnja Kaze, ua "*!ra, f) zadnji dnevi borb divi- znanje. Mi mladi vemo danes ravno ^ razgovore zmanjka časa Iz bogatega gradiva o pohodu divizije je predavatelj ome-, vZa Posamezna področja naj-načilne,iše dogodke in pri tem opozarjal učence na slike in do-fcUrnente, ki so razstavljeni v sobi. •■animivo je bilo opazovati učenko. kako so sledili razlagi in kako So njihovi pogledi drseli, s slike na sliko. Učenci so se tako vživeli zelo malo o tem, kaj vse so morali naši starši pretrpeti. OH, TOVARIŠICA IVICA! p ali pa ne mara o nastopu nihče všeč so mi magnetofonski zapisi, zdela''dobra kolegu tee^noče S0Sta.nku aktiva razrednih uspešne. Zgrnili smo se okrog nje posebnost ure pa je bila vsek^tor pjvSS. S Ma S« " himna XIV. divizije. — mu ne zdi vredno, da bi jo teme- Take učne ure v muzeju so ijito analiziral. Tako ostajajo učni le ena oblika povezave šole z nastopi neizkoriščeni. Muzejem revolucije. Možne pa so Po mojem mnenju je zgreše-še druge oblike. Prisluhnimo, kaj no prepričanje, da mora biti učni nam je povedala mentorica mla- nastop nekaj posebnega. Še bolj ................. ....... dinske organizacije Osnovne šole nepotrebne so mrzlične priprave “ dogodke, da je opazovalec lahko I. celjske čete tov. Marija Križaj, nanj. Učni nastop mora biti re-dobil vtis da rK=nrpnn snrpmliaio ki ima tudi tesne stike z Mu- alna učna ura, ne pa nekaj iz- zejem revolucije. O nujnosti so- jemnega. Za učitelja je vendar delovanja s to institucijo in o vsaka učna ura nastop in vsaka , -- vtis, da resnično spremljajo . oroe, se z njimi ramo ob rami °rijo ter z njimi prenašajo vso ezo borbe in nadčloveških na-?0r°Y; Napetost je popustila, ko 0 slišali, da je sovražnik 26. fe->Cnar'ia Prene^al z ofenzivo proti IV. diviziji in da so se vse enote „ V divizije zbrale na Graški ®0ri 23. marca 1944 ter svoje zmagovite akcije na Naši mora biti temeljito pripravljena, rahljala nobenih'posebnih pripo- rezultatih pravi takole: učenci osmih razredov so tudi Nastopi so postali nujno zlo. člani mladinske organizacije. Naš Učitelji se jih otepajo iz različ-mladinski aktiv prireja že drugo nih razlogov. Toda če se bomo leto vrsto zanimivih predavanj, zapirali le vase, bomo kmalu poki potekajo v okviru mladinskih polnoma okosteneli. Nove metode začele ur. Nekatera predavanja so bila in oblike dela nas še oplazile ne Spod- tako izbrana, da je bila tema po- bodo več. Edina nazorna oblika v program štiri hospi-tacije. Ker je vsako hospitiranje neprijetno, smo prvo učno uro prepustili mladi učiteljici Majdi, ki je šele drugo leto''na naši šoli m se ne upa otepati dela. Majda 1e plaho dejala: »Lom poskusila.« In res. Kmalu smo bili povabljeni k učni uri matematike. Njen pouk nam je pokazal, da je tovarišica Majda inteligentna _in ima izreden posluh za otroke. Čeprav ni upo- •lem Štajerskem vse do osvobo- vezana s samo učno snovjo 8. raz- učiteljevega dela so učne ve leta 1945, čeprav so vodilni reda. Kar bi bilo pri navadni učni Samo mi ne želimo, Kupatorjevi vojaški in politični uri v razredu težko resnično pri- motil naš mir. Kadar Nenadoma sem zaslišal polglasno pripombo tovarišice Ivice: »Pa res ne vem, zakaj je potrebno toliko hvale. Tak nastop bi lahko vsak pripravil.« No. te dni pa je bila na vrsti tovarišica Ivica. Napeto smo pričakovali njeno učno uro. saj velja že dolga leta za najboljšo učiteljico na šoli. In res. Zbrali smo se v razredu. Na njeni mizi so bili zbrani vsi učni pripomočki za pouk slovenskega jezika, kar jih močkov, je bil njen pouk življenj- premore naša šola. In tovarišica skj in privlačen. Ivica! Kako se je ta pripravila) Ko smo odhajali iz razreda. Bila'je v nailepši'obleki, imela je smo čutili, da srno videli zelo frizuro, da so ji bile lahko ne- dohro uro, toda nihče ne bi znal voščljive vse kolegice, takoj natančno povedati, v čem Potem se je začela učna ura je skrivnost tega; uspeha. V mi- slovenskega jezika. Tovarišica je slih smo, si najbrž bili vsi edini: vključila gramofon na diaprojek- da bi kdo tovarišica Majda je rojena učite- tor pa spet gramofon, razlagala __________ se le mo- Ijica in njene učne ure so vedno zastavljala vprašanja in otroci so dan.« vstajali in drdrali odgovore kot stroji. Uboga Ivica jih je v prepričanju, da mora biti njena učna ura nekaj izrednega, enkratnega, dresirala ves pretekli teden. Učna ura se je odvijala s tako naglico, da skorai nismo . mogli slediti. Kljub skrajni zaposlenosti pa nas je tovarišica Ivica vendarle tu in tam ošinila z zmagoslavnim pogledom. Potem se je naš aktiv zbral v zbornici, kajti slediti bi moral razgovor o učni uri. Tovarišica Ivica je čakala, a se ni nihče upal na dan z besedo. Nazadnje se je vodja aktiva zahvalil za prizadevanje in spregovoril še nekaj fraz, ki so v navadi ob takih prilikah. nato se je obrnil k tovarišici Angeli in jo poprosil, naj pripravi naslednjo učno uro. Posebej je poudaril: »Pa čisto običajno. Tako, kakršno imate vsak M. I. MEDOBČINSKA RAZSTAVA TEHNIČNE VZGOJE V KRANJU Priročnik elementarne fizike Založniški zavod Življenje in tehnika je izdal priročnik ele-mentarne fizike N. I. Košldna in -'V M. G. Sirkeviča. Priročnik je bil H| Zavod za prosvetno pedagoško vanje delavcev. Slednji bo prika- goški delavec tov. Lojze Malovrh, deloma preveden — pišejo v pred-službo Kranj bo za dan mladosti zal v slikah in ostalem, kje in ki vodi celotno pripravo organi- Sovoru prevajalci M. Gros, M. organiziral razstavo izdelkov teh- kakšne so možnosti za zaposlova- zacije, se je v vseh treh občinah Hribar in Z. Trontelj — in delo- nične vzgo.ie učencev osnovnih nje naše mladine. posvetoval s tamkajšnjimi učitelji 1X13 dopolnjen ter tako predelan, - - šol, vrtcev in posebnih šol iz To bo prva večja manifestacija ki poučujejo tehnično vzgojo, o da bi kar najbolj ustrezal na- kranjske, tržiške in škofjeloške dosežkov na področju tehničnega pomenu razstave in o njeni iz- činu ter metodam fizikalnega po- ll''7;»' občine. Razstava bo odprta za pouka in ročnih spretnosti pred- vedbi. Razstavljeni predmeti bodo u^a Dri aas' . „ $ ' javnost 4 dni (od 25. do 28. maja) šolske in šolske mladine na Go- urejeni po stopnjah, in sicer tako, Sn°v le razdeljena na šest po-v prostorih Delavskega doma v renjskem. Organizator želi to da bo sleherni obiskovalec dobil Slavij, in sicer tako, kakor je na- ! Kranju. S svojimi izdelki bosta edinstveno razstavo čim skrbneje pregledno sliko o poteku dela v vadno porazdeljena v vseh naših _ ^ ha razstavi sodelovala tudi Ljud- pripraviti. V ta namen je .za to posameznih vrstah ustanov. Tako učbenikih fizike: 1. mehanika: ki ska tehnika in Zavod za zaposlo- formiral posebno komisijo. Reda- bodo predšolske ustanove tvorile obsega kinematiko, dinamiko, sta ttagijgg!§sp poseben oddelek, osnovne in po- tiko togega telesa, osnove teorije sebne šole pa bodo prav tako lo- Prožnosti in mehaniko tekočin; čene. V vsakem oddelku bodo raz- 2. toplota in molekularna fizika; stavljeni izdelki urejeni po stop- 3- mehanska nihanja in valova-njah od najmlajših učencev. Priloženi ______ . . w razstavljenih predmetov tudi po- trostatičnem polju, elektromagne-drobni učni načrti za posamezne tizmu, spremenljivem električnem razrede. Tehnične izdelke bo oce- toku in napetosti ter o električ-nila posebna republiška komisija, nem nihanju ^ in elektromagnet-skih delavcev živi v neurejenih v kateri bodo naši znani strokov- nem valovanju; 5. optika; 6 blemih slovenske šole v Beogradu, socialnih razmerah in so potrebni n jaki s tega področja: tov. Teo- zgradba atoma in atoimskega ki je izšel v Prosvetnem delavcu še posebne pozornosti. dor Kreuzer, Vincenc Zorc in Loj- jedra. 8. marca 1967. me je vzpodbudil. Pedagoški svetovalec, ki je ze Prvinšek. Najboljšim šolam Pri vsakem poglavju so naj-da spregovorim nekaj besed tudi obiskal šolo, je svetoval, da sta v bodo razdelili priznanja. Orga- prej na kratko obdelani osnovni o skrbohrvatski šoli. ki deluje v teh razmerah nujno potrebna sa- nizator tudi želi, da razstava pojmi in zakoni, tem pa sledijo Ljubljani od leta 1953. mostojna razreda. Vendar je to ne pokaže samo najboljših izdel- tabele, diagrami ali grafi. Obe šoli namreč tarejo podob- samo mnenje pedagoške, ne pa kov, ampak tudi ostale, manj V Priročniku je dosledno upo-. ne skrbi: upadanje števila učen- tudi finančne službe. Težava je kvalitetne. S tem želi doseči tudi rabljen internacionalni merski s,-cev v zadnjih letih. Vendar ie v namreč v tem. da je veliko otrok udeležbo ostalih učencev, ki so riem. kar je tudi v skladu z na-ijubljanski šoli problematičen le iz obmejnih ljubljanskih občin, se prav tako prizadevali, pa ven- &mi učnimi načrti. Prevod je zelo 1. razred kajti od drugega raz- finančno pa je prizadeta te občina dar niso mogli izdelati vedno skrben in vsi strokovni izrazi so reda dalje število učencev • naglo Ljubljana-Center. ker so srbo- najbolje. > dobro izbram. hrvatski oddelki priključeni osnov- ——— ---------1—- —m-----Priročnik je namenjen vsem Problemi srbohrvatske šole v Ljubljani Dopis tov. Martinovič o pro- narašča, tako da je treba že v 5. razredu oddelek razdeliti v pa- ni šoli Prežihov Voranc v orne- javnosti.”kakor ' tudi "štrokovnja- računskih vateh , člkuteS^kot W anore» Pcheg tega S bodo s Že dve leti se z vsakim šol- CafUJe ■’ V®C,K. *'° minimalni Otroci ^ pouku tehnične vzgoje unorabliali vsi ki se pri * ■ . ■■ izdatki za obstoj. Z naslednjim in ročnih spretnosti Vsekakor pa Pnuom upoiamjau vm. ki se pii im bo verietno snet " rocnm spremosti. vseKaKor pa svoiem delu srečujejo z lažjim: skkn letom ponovno postavlja ^ , , — ------- ---------- ---------- - vprašanje, ali bo 1. razred ali ne. solsk„lm . letom bo verjetno spet bo razstava koristila učiteljem, ki mnihnn vprašanje, kaj s prvim razredom. J Za sedaj je vpisanih le 9 učencev, pričakovati pa je, da se bo število do začetka šolskega leta Lani je začel delati z zamudo, letos pa je v kombinaciji z drugim razredom, čeprav je v obeh razredih 32 učencev (trenut- . , . no 14 v prvem in 19 v drugem). dvignilo. . , . . Zelo dobro bi bilo, če bi zavzeli Za _ predmete je kombiniran neko enotno stališče glede mini-pouk, kar je zaradi^ nehomogeno- malnega števila učencev, ki je po-sti oddelka zelo težko izvedljivo, trebno za samostojen oddelek, ker Ucenci se namreč med ietom po- je splošno načelo zaradi omenjenih gosto selijo. Za ilustracijo: v ome- specifičnosti zelo težko uveljav-njenem kombiniranem oddelku so ijati. Za informacijo še to: šola se med letom odselili 4 učenci, 8 nudi veliko pomoč učencem, ki se se ukvarjajo s to dejavnostjo, a marsikdo bo dobil nove pobude za nadaljnje delo. Vlado Rozman fizikalnimi problemi. Priročnik tudi ne bi smel manjkati v strokovni knjižnici osnovnih in drugih šol, kjer poučujejo fiziko. Stanko Uršič »Hi 23 % vseh smrtnih primerov med šolsko mladino so utopitve; to niti ni čudno, če vemo, kako majhen odstotek otrok zna plavatil pa jih je na novo vpisanih. To preselijo iz drugih republik. Od so otroci oficirjev, podoficirjev in petega razreda naprej imajo'tudi lesne izobrazbe, ki zelo ugodno sezonskih delavcev. Odpravimo plavalno nepismenost šolskih otrok! Plavanje spada v področje le- tati tega preizkusa vzbujajo Se še' večjo skrb, če jih analiziramo Po posameznih občinah ali celo po šolah. Tako je v občini Ljubljana-Center 38,68 % otrok, ki ure slovenskega jezika, tako da vpliva na človekov organizem. Poleg tega prihajajo učenci iz se pozneje brez težav vključijo v Omogoča nam polno izkoriščanje „ , , . ... vseh republik z dokaj različnimi slovenske šole. Za učence, ki se ih -.-imrinih rtehrin ker en zel° velika> sa' ie na drugem me- dobre m neprecenljive ucnovzgoj znaj0 piaVati, Moste-Polje jih ima učnimi programi in znanjem. Ve- večkrat selijo, pa je zelo ugodno. .. . ’ stu, in sicer takoj za prometnimi ne rezultate ter opravičile v to 28,24 %, v Bežigradu jih je 26,31 % čina jih pozna le cirilico, med-, da jim ni treba menjavati učnega navadno gojimo v naravi; v vodi, nesregami (23% vseh smrtnih dejavnost vložena finančna sred- a ’v šol’ah Ljubljana-Siška je ko- tem ko jih je treba latinico na- jezika, knadao učiti. Večina otrok sezon- K. Vidovič plavanje'izdatno^ utrjuje in krepi uto™tve). "55* Regoršek Bogomir šestdesetietnik Tiho in skromno, tako kot je tudi tičnih akcijah na območju okraja in sam skromen in tih, je tov. Regoršek pozneje občine. Bogomir, učitelj iz Ljutomera, doživel Ko svojo 60-letnico življenja. ! maj 21,24 % otrok, ki znajo plavati. Na osnovni šoli Vodice od 51 otrok niti EN otrok ne zna plavati, popolnih neplavalcev je 96,08 % zdravje ter človekovo telesno spo- življenjska potreba vsakega člo- (ujencev četrtih razredov). Med sobnost. veka. ' njimi je bilo nad 60 r/o popolnih in le pjyA otroka sta polplavalca. V sodobnem življenju naših V vseh naprednih deželah, se neplavalcev. Iz poročil vodstev sol podcrt>no je na osnovni šoli Franc liudi v času naglega tehničnega vedno bolj Plavan]e razvidno, da so se vsi učenci Rozman stane v Šentvidu, kjer ijuai, v času naglega tennicnega kot osnovna potreba vsakega iz- neplavalci naučili plavati, kar zna piavati 0d 73-tih le 8 otrok. V napredka, naraščanja motorizaci- obraženca. Že stari Grki so oce- praktično pomeni, da danes v 5., -mnogih šolah je celo več kot 60 °Io je, utesnitve otrok in odraslih v nili neizobraženca takole: »Ne zna 6. in 7. razredu osnovnih šol Ljub- neDiavaicev_ manjša in neprimerna stanovanja ne krari in ne plavati«. Ijana-Center ni vcč^ neplavalcev. . „ ,, , +QI. J, „. Zavod za prosvetno pedagoško Poleg tega pa nudi sola v naravi Nad temi številkami se mora- v blokih ter odtujenosti ljudi od službo Ljubljana se od vsega za- otrokom še druge vrednote, ki jih mo globoko, zamisliti, saj terjajo narave, je pomen plavanja še ve- četka svojega delovanja na po- ne smemo zanemarjati: spremem- kar najbolj učinkovite ukrepe, na osnovni šoliv stročji vasipri liko večji. Danes namreč vemo, dročju osnovnega šolstva zaveda ba okolja zelo ugodno vpliva na Starši otrok, vodstva šol ter druž- Ljutomeru, je z veliko vnemo nada- da brez zadostne telesne aktivno- velike pomembnosti plavanja pa zdrav in vsestranski razvoj otroi^. beno politične organizacije mora- števnnfdružim‘v Poljčanah PP0tnje- Sa Tolskeg^0 pVos?opia l "čh sti, predvsem na svežem zraku, ni tudi smučanja. V sodelovanju z navaja jih na določen red in di- jo storiti vse za organizacijo šole govega izobraževan^a je bifa feia in vas®m ga tudl uspelno^zakrjuM ^ zdravja, brez zdravja ni uspehov zavodom za počitniška letovanja sciplino, interese posameznikov v naravi oziroma plavalnih teca- polna odrekanj, toda prežeta z idea- Za svoje delo je prejel vrsto po- r>r; delu niti sreče v živlieniu Tu- °^>cine Ljubljana-Center je že le- podreja interesom kolektiva, omo jev. reprica i s o, a j pie lizmom in željo po znanju, zaradi po- hvai, priznanj in odlikovanj, za vse- ,. , . ^ v ^ ta 1964 organiziral »šolo nara- Soča stalen in neposreden vpliv vsem sola tisti dejavnik, ki bi ji manjkanja denarja se je moral pre- stransko, uspešno kulturno izobraže- 01 vemo, da se je treba športnih ^ za vse u^ence četrtih razredov pedagogov oziroma učiteljev na uspelo izbrisati plavalno nepis- n-letn/2učiteijiščnlk"jeUčutil'jfotVrto! žtehenja^V^e0 marši?0 Tito^irSfč pan°| naueiti V mladosti> ^ osnovnih šol te občine. Sola v na- ravnanje in vzgojo otrok itd. Po- menost iz naših šol vendar le ob da sprosti svoje mlade talente, v odlikoval z redom zasluge za narod, ua di nam pozneje sluzile kot ravi je sodobna oblika šolskega tega omogoča sola v naravi podpori celotne družbe. Zato pred-Poijčanah je ustanovil pevski zbor in s srebrno zvezdo. primerne oblike razvedrila in od- dela, ki temelji na tem da ves prav vsem učencem, da se udele- videva tudi učni načrt za telesno fedaHe Tves zaSsardSnju Sa spos^tae^ fntoetoo^p^rlvovSSela diha' Vsi naPori 23 dviS kvalitet- razred odide z razrednikom in že plavalnega tečaja, torej tudi vzgojo osnovnih šol organizacijo prosvetnfja ^e/avca,*1 ki^e ^ra^dajS? nega športa so zaman, če ne zač- učitelji-vaditelji plavanja v ob- socialno šibkim, ki bi za to ver- desetdnevne sole v naravi s^ pla- v polni meri v delu, ki ni stedii ne nem0 z nijm že nri naimlaiših morsko letovišče ali primeren po- .letno nikdar ne imeli priložnosti, vaznim tečajem za vse ucence s svojimi močmi in ne s časom z . J , J; J, čitniški tabor, kjer nadaljujejo z Res je, da organiziramo široko četrtih razredov. Zavod za pro- rssa^raa tucrs **** Sol'klm "»**► ™ ■»■*> »,««-»• «»»..«»• nalogam m jih uresničeval. znova ugoiavijamo, aa žalostno sti das pa je narnenjen p0uku nalna sredstva v organizacijo raz- je ze organiziral sestanke z rav- Prijatelji, nekdanji sodelavci, po- k°nca v vodi veliko število mla- plavanja in razvedrilu otrok. nih zdravstvenih in počitniških natelji osnovnih šol Ljubljana-Si- kiicni tovariši in znanci mu prisrčno Rudi prav zato, ker niso znali Dosedanje triletne izkušnje šo- kolonij, ki pa po nekaterih podat- ška. Bežigrad, Vič-Rudnik, Kočev-čestitamo ob tem življenjskem jubi- plavati. Smrtnost, ki jo terjajo le v naravi v občini Ljubljana- kih zajemajo komaj 7,2 % vseh je. Vrhnika in z drugimi. Na teh leju! utopitve med šolsko mladino, je Center so nam prikazale izredno šolskih otrok. Slabost je tudi_ v sestankih smo razpravljali o potem, da prihajajo v kolonije in membnosti, načinu in oblikah or- počitniška letovanja nekateri ganizacije plavalnih tečajev za te otroci več let po vrsti, medtem ko učence. Tako bodo šli otroci iž be- drugi tega ne dožive nikoli. Tu- žigrajske občine letos v Umag, di s tega stališča predstavlja šola kier bodo imeli šolo v naravi, ši- v naravi kvaliteten skok v proce- šenski v Poreč, učenci osnovnih su naše reformirane šole, saj omo- šol Vič-Rudnik na Debeli rtič pri Uče^0eSvkLs0.edfmoaže0v1?6tnesfoleUtjuP,etjU nad^l^fastf^^^13 ln 0dl0ke ^SoL^^vSr USt ln čaS0- fča slehernemu otroku srečno in Kopru, vrhniški, logaški in trbo- v času protestantizma, točneje v 5. pomembne spremembe na šoli, Da so šole prenehale z izdajanjem konstno življenje V naravi. celjski ucenci pa bodo imeli pla- »Cerkveni ordningi« iz leta 1564, kjer 6. podatke o učnih pripomočkih in šolskih letnih poročil, je vzrok pred- Toda zaradi reformnih ukre- valne tečaje kar doma, ker imajo Trubar prvič v zgodovini osnovnega zbirkah ter njihov pomen. vsem v pomanjkanju finančnih sred- nov ie Dostala orcanizaciia šnlo v primerne plavalne bazene itd Ne- šolstva postavlja zahtevo, da je treba Taka je bila vsebina letnih poročil štev. Kar 1e velika škoda velikokrat ^ . Bus-utid. uiganizduja spie v e _ p odicne itu. preverjati znanje učencev. Najstarej- skoraj do prve svetovne vojne. Raz- je v poročilih zapisano to, kar bi do- naravl v nekaterih občinah ne- rešeno je vprašanje organizacije prosvetnem področju, na ka- ša dokumentacija o ocenjevanju učen- prave so bile tiskane večinoma v nem- kumentatorjl nujno potrebovali za uresničljiva. (Finančna sredstva sole v naravi oziroma plavalnih delal že polnih 43 let. (;e? na Slovenskem obstaja iz škem jeziku. V 60. letih 19. stoletja pa študij pouka in novejše šolske zgo- žal Večkrat strižemo tam kier ie tečajev le V občini Liubliana- pot naprednega učitelja je leta, 1575’ k° f°, učni uspehi že zasledimo več člankov tudi v slo- govine. Kot se sedanja zgodovina pe- i J Center ki ie nrva začela s to oh PBenec!iktu v sfovenskih eo- v drugem šolskem redu ljubljanske venskem jeziku in tako pričajo o dagogike in šolstva na Slovenskem najmanj primerno.) Lenter, Ki je prva začela s to Ob- nihnvai ie v raznih kraiih stanovske šole. Prva znana tiskana trdni narodni zavesti avtorja. naslanja na letna poročila pred sto let - liko Šolskega dela in ima najdeta je bil premeščen v Ljuto- ceV naPsegfio v sremno^S^sto^efia' Primer, da je bil obseg izvestij la, f0fatk1^ njih "^PPaP^- ŠTEVILKE, KI VZBUJAJO Ugodnejše pogoje V počitniškem mer, kjer Je odlično uveljavljal svoje |e?e »Snfošna šolska naredba« n1!??« skrčen na. minimum, tj. zgolj na šol- tako b0 tudi v bo- SKRB domu v Savudriji ter v občini napredne nazorei Polnih 36 let je bil • vsebovala nrvo zakonske nrednise ska Por°rila, je nastopil v času prve točnosti zgodovinar -- pedagog iskal Liuhliana Mnsfp Pnlip k? im n tov. Regoršek odločujoč dejavnik na 2e ocentevanle učencev v naših osipov? svetovne voine. Med obema vojnama ?°^atke1nv ae.daa:|lh letmb .Poročilih, Zavod za prosvetno pedagoško ™? Moste~PolJe’ kl ™a področju. Deloval ^ so srednješolski zavodi spet izdajali ^Prav 3® razdelitev v njih ze poljub- siužbo Liubliana ip oro^nizi-nnn P aV tako PrilTieren počitniški ktiven funkcionar r_n__S?la,b' a?ot?y,. __naPr?dek letna poročila za vse vrste šol. vendar neiša. Najbolj pogosto je uvodna be- S1UZD_° -UJUDijana je organizirano j.™ v Vamhrnti-ii 'Zoood Pomen šolskih letnih izvestij ljudsko-prosvetnem soian. ija di zagotovili napredek letna poročila za vse vrste šol vendar ne3ša. Najbolj pogosto je uvodna be- »iuzoo lujuoijana je organizirano d Zamhrntii; 7avnrl zo r,rc nfavienHaotnCnea« ne v Jtari obliki. Uradni jezik je bila f?da ravnatelja zavoda, nato so poro- preizkusil znanje plavanja vseh „,-ptnn ' uvT Ptdsotnosti župnika, učitelja, tedal že slovenščina. Znanstvene raz- čila. samoupravnih organov na šoli, učen rev četrtih razroH/vir z svetno pedagoško službo Ljublja- je kot vsestransko aktiven funkcionar v takratnih napred.nih društvih in fo- U‘ni7i' „ - -- ____ . rumih. Zato je bil med prvimi, ki so nadzornika in^astonnika oh’ teda1 že slovenščina. Znanstvene raz- *1Ia, safno’iPravnih, °rganov na šoli, učencev četrtih razredov z ob- • - jih okupatorji aretirali in izgnali v Ime v ta nlmen so osnovn? šn?e S prave 80 °dPadle, ker so jih avtorji Solskegd odbora, slede podatki o uč- moxia mes+a T j„h1ianp nri čem«- na PrlPravIla plavalni seminar za ' - c 1?=, ” ™ s 1 objavljali v različnih strokovnih gla- nem osebju, predmetnik, šolski leto- mocJa mesta LjuDljane, pri čeme, razredne učitelje ki bodo vodili skal® obvestila s katerimi so vabili silih_ Jpa6 pa zasledimo sestavke o Pls’ učni usPehi učencev ob zaključku je zavod podprla Visoka Šola za ^ I vr’ CK1 ?0a° T00111 prosvetnem področju v samem Ljuto- nosti^Istočas^o0 z^vabilf0 sS^tislfalt zSodovini zavoda ali pa nekrologe za .Lti3' OPlsano Je tudi delova- telesno kulturo V Ljubljani tako 1 6 ?eminar b0 v ............ ■ nosti. istočasno z vapin so tiskan nje pionirske in mladinske organiza- i _______________J .J7 maju na Visoki soh za telesno ciie, delovanie rihaške stnnresn ud Je Srbijo. Ko se je vrnil se je z never- ska]g obvestila, jetno vnemo lotil dela na kulturno- meru in na območju ljutomerskega aassificltion5- t0Z jelazdelkev“ten-1 umrllmi 3‘aP°vskimi tovariši. oltraja. Obnavljal in ustanavljal je ce7po Tazredih in razVrščanje^0^0'- Po drugi svetovni vojni letnih po- vkfjučevlnj^^učencev^v zimski ptevaM ^ PrelzkUS SV°3 kulturo^v Ljubljani Z^vod^pri- k,Ii:i4lžlCe,’ 80deloiv?1 Pri ustanovim seže£em učnem uspehu. Kakor so točil ni bilo obvezno izdajati, zato so pSročUa o njihovem delovaniu foto 4 j33260' . , pravlja tudi "Slosnovne šole izdajale svoja šolska ob- letaJ950 ?e nekatere grafiranje šolske stevbtf0'”'- Rezultati tega preizkusa so Ljubljani. posvetovanje SJSSrZSVSS S *!LW|A."Mar«Sl4 *««. * »k ki niorajo skrbeti “j d, b, b,le « naprave lolaa **“ 0 Pori PnTeoSnevimkvodstvom ga ie bil razvteen tudi pregled dlja- gimnazija, osnovna šola Laško, eko- šolskegaNeta* § J učencev tekom ginj0 0tr0k. Seveda so to pred- Upamo še več pričakuiemo je^ulturno-prosvetna ^dejavnost Sdpsp f^Vv^h » sreJeT^ 1° »» -3-11 nepo- vsem starši šole in družba" kot da seTse š"e, klkorTudi S gla največji .razmah, posebno pa se je ma^uventus., so poleg imen mjatov, nretekLbi bene organizacije, zavedajo svoje ra™la fučvrščenih po učnem uspehu, tudi 3ih izdajajo lTOnIka-ele=hnL To^vi in Sogtk? na® Ho! V3n3a Sm0 Poizkusili V vseh če- ZlL rT , u proslavah. S svojim izredno požrtvo- podatkl 0 njihovih rojstnih krajih in !k*,Sxr*f^la JPlta “-iborsld grad- venskem najbolj zajema gradfvo Iz trtih razredih osnovnih šol občin dolznDstl ter moralne odgovorno- valnim osebnim delom je zna( pri- S°Cpo^Sidugimnazijskega osnutka n3a kmetijska šola. Ostale "šole^ki tokšnaŠ?eSorean?z^u’ 12 katerlh z7.e’ L.iu,:,liana'Center, Šiška, Bežigrad sti in cia b°do organizirale pla- periekm0neSo7ihnCeeVveličastne dne 15’ sePtembra 184J9 s? gimnazije imajo manj finančnih sredstev na raz- zaseaba' delovnFh me^t Svseb?naPSčnih in MOste-pol.ie- Akcija je zajela valne tečaje za učence-neplaval- kulturno-prosietne manUestacije. Tov. ns^ailn^zaMeval daV|imnSaziiekinr ro® zbimikih^n^v3sorodnih Strokovnih P0^0^ USpeW dela 2098 od 2480 otrok, kolikor jih je ce. Nujni stroški staršev in druž- Regoršek je opravljal to delo z never- alke odslej tiskalo »programe® V o®! glasilih in časopisfh. sedanjem času "na ^oiah razUčnihVsf ^ T razredih' °d ?098 be za organizacijo šole v naravi Pri" ^emaltem“ a^e Ml tudi izredno P,u‘ku 3® bilo določeno, kakšna mora Zunaj naše državne meje pa na in stopenj. Tako bodo tudi v bodoče fnl plava3 J. Tonček De- be-.— /u-šček je pade/ na tre___bu- čček, o — 2. Mama je pn----- te- k ta „ N/e hudega"! je re hta.Se i d je za-i/r—tet, se jokaj/ za čet. o. .čet. Tonček je po—b/at, pa spet se je sme jat. Se -jat. K7E 7E COPATEK MILEMA BATIČ ^Cču^.ajčcro' Janez kuhar J)'- M) ^ j j.V 2. 2. tii co-patka, Je co-patek, ni čopa tka , kam se je iz gu _ bi t. je co-pajek , za pečjo te ži) _____ P ti N ih V— , ./-.I! fo— ■ J/-- TZjfl ji ..J) 2. AH co-patka, ni. cc-patka, kdo vi ga je skrit. 2- v njem pa sladko, v njem pa sladko Metkin mu-cek spi. Srednja stopnja: DEDEK Na prste ene roke bi lahko prešteli književnike, ki so postali slavni zato, ker so svoje delo namenili otrokom. Med te redke izbrance sodi srbski pesnik Jovan Jovanovič Zmaj. Več kot pol stoletja je preteklo od njegove smrti — pa še vedno se vsi, ki se skušajo v pisanju za otroke, vračajo k njemu. To je potrebno omeniti — še važnejše pa je dejstvo, da ga tudi današnji otroci z užitkom prebirajo in se vedno znova vesele ob njegovih pesmih. 1 Zmaj Jovan Jovanovič je pisal v srbskem jeziku, zato je povsem razumljivo, da so njegove .pesmi zveste spremljevalke posebno srbskih otrok. Ob bogastvu njegovega literarnega dela pa bi bilo prav, da bi tudi naši otroci imeli večji izbor njegovih pesmi v prevodu. Tudi radijska šolska oddaja ne bo mogla zapolniti vrzeli. Pesnik Zmaj Jovan Jovanovič vnaša v svoje pesmi okolico, v kateri živi. Pa ne le to: neredko mu njegov domači kraj narekuje tudi vsebino. Ob prebiranju Zmajevih pesmi se pred nami razprostre ravnica Vojvodine, na kateri stoje osamljeni vodnjaki, jate rac pa potujejo v vaško mlako; žabe so tam, Višja stopnja: NENAVADNI Šesto, zadnjo oddajo na temo Državljanska vzgoja je pisec zasnoval predvsem s tremi težnjami. Najprej je hotel z njo dati resume vse serije, ki je bila sestavljena, kot se poslušalci morda še spominjajo, iz naslednjih delov: 1. Kaj je družba, 2. O nastanku in razvoju družbe, 3. Prehod v brezrazredno družbo, 4. Družbena ureditev SFRJ — I. del in 5. Družbena ureditev SFRJ — II. del. Hotel je tedaj povezati trditve in spoznanja in jih smiselno zaokrožiti, tako da ostane poslušalcu, ki je sledil ciklusu, enoten pogled na vso snov. Drugi namen zadnje serijske oddaje je v tem, da govori tudi sama zase, nevezano od prehodnih. Ohraniti skuša samostojno vzgojno vrednost, čeprav mora ta vrednost nujno biti manjša za tistega, ki prejšnjih oddaj ni poslušal. In tretji namen: oddaja skuša izpopolniti nekatere vsebinske vrzeli, ki so nastale zaradi omejenega časa in obsežnosti snovi v teku serije. P-sec hoče torel še z dodatki in iz- po^-r*1vr-rni v SP- povsod tam, kjer jih je po oprav- 16. maja ob 14.05 II. program 15. maja ob 8.55 I. program IN VNUK ki od strahu skačejo v vodo, visoke Štorklje in tu pa tam skupine košatih murv. Povsod pa se igrajo mehkoudi otroci, ki ne morejo pasti globlje kot na zelena tla. Tej pokrajini je podobno pri nas le Prekmurje in zato upam, da bodo- mladim Prekmurcem Zmajeve pesmi še posebno všeč. V hribovitejših predelih Slovenije pa bodo pesmi velikega srbskega pesnika poslušalcem poleg otroškega sveta predstavile tudi ravno prostranstvo Vojvodine, v kateri živijo skupaj vse narodnosti. Mačke in knjige pa imajo skoraj pri vsaki naši hiši — in teh je v Zmajevih pesmih tudi veliko. Jovan -Jovanovič Zmaj je v mladosti odpotoval iz rodnega Novega Sada, da bi se izučil za zdravnika. Živel je v raznih, krajih — krog svojega življenjskega potovanja pa je zaključil spet v Novem Sadu. Ni naroda, ki ne bi imel svojega velikega pesnika* Mnogo jih je znanih po vsem svetu. Redkeje pa so posejani, ki bi se lahko pohvalili z nazivom »čiča« — to je stric, dobri stric vseh otrok, kot se je podpisoval in kakor je še dandanašnji znan Jovan Jovanovič Zmaj — Cika Jova Zmaj. 16. maja ob 14.05 II. program 18. maja ob 8.55 I. program POGOVORI VI. Ijenem delu opazil. Sem sodi na primer beseda o pravicah in dolžnostih človeka — posameznika v sistemu SFRJ. Sklepna oddaja ima naslov: Nadaljnji družbeni razvoj Jugoslavije. Tu ne gre za kakšne prerokbe, ampak za smeri, ki so pogojene na eni strani z ekonomsko političnimi silnicami prehodne brezrazredne formacije, na drugi strani pa s programom ZKJ in Socialistične zveze — kar je v bistvu isto. Tako sklepna oddaja kot vsa serija sta se skušali povsem izogniti nasprotujočim si situacijam, ki včasih obstoje in še nastajajo med življenjsko prakso naše družbe in socializmom, kakor ga utemeljuje in načrtuje marksistična znanost. Prvih šest oddaja o državljanski vzgoji se je omejilo na pozitivne trditve, ne da bi se spuščalo v negacijo ali kritiko posameznosti. Ob predpostavki, da so poslu- ' šalci radijske šole za višjo stopnjo osvojili ali pa si vsaj približali to pozitivno znanje, bo mogoče v prihodnjem šolskem letu razviti ,držav-1 tonsko vzvom tudi v kritični ali polemični smeri. STIVVN 2 19. maja ob 20. maja ob ZELENA POMLAD 14.0S n. program 8.55 I. program SO.maja ob, 31. maja ob 8.55 1. program 14.05 II. program ŠOPEK NA MODREM OZADJU V letošnji sezoni smo se bili tam v začetku namenili v treh oddajah, v treh podobah iz prirode predstaviti tri letne čase: zlato jesen, belo zimo in zeleno pomlad — kakor jih je označil avtor Ivo Zor. Ob obeh dosedanjih slikah je dokaj dobro uspel namen opozoriti mladega poslušalca na tipična znamenja posameznih letnih obdobij, pa tudi na drobne posebnosti, ki jih pa človek ne vidi zmerom, čeprav so normalne in vsakdanje. S tem je gotovo dosežen še dodaten namen: navajati otroka k natančnejšemu opazovanju. Tudi tretjo, pomladno podobo sestavlja avtor iz takšnih drobcev, da bodo tudi po radijskem, tem tako izrazitem slušnem mediju, vzbudili v poslušalcu željo po opazovanju in mu povedali, da bo odkril . marsikatero drobno zanimivost in lepoto, če bo hodil zunaj, v prirodi, odprtih oči in ušes, tiho in z občutkom. Takoj spočetka predstavi poslušalcem Mejačevega Francka, ki ima sicer najdlje v šolo, a nikoli ne zamudi. Tokrat obišče doma svojega živega, a marljivega domiselnega šolarja učiteljica Marta. Med drugim se zasuče pogovor okrog koledarja, ki ga opazi učiteljica na steni. Vanj si Franček vsak dan nariše, kar novega opazi v naravi. Skupaj pregledata dosedanje zapiske in tako zvedo tudi poslušalci, kaj vse je Franček to pomlad videl in doživel. Učiteljici je domislica všeč in naslednji dan opozori nanjo ves razred. V nadaljevanju pouka pripovedujejo svoja doživetja iz prirode šolarji drug za drugim, in se te pripovedi vključujejo v oddajo kot slike. Prvi je na vrsti Matjažek, Domačim je' onidan nesel - v gozd malico in drevesne sadike, ker so na novo zasajali tam, kjer so podrli," kar je drevja poškodovala in polomila zima. Pes Perun, ki ga je spremljal na tej poti, se mu je iztrgal, se pognal v podrast in vzdignil z gnezd valeče fazanke. Logar, ki se je na lepem znašel ob Matjažku, je Perunu zagrozil s kroglo, a ko je fant spravil psa na vrvico, sta se pomenila o tem, kako je fazan speljal Peruna od gnezd, pogovorila sta se o koristnosti fazanov, o neštetih gnezdih v podrasti in na drevju, o skrbi za živali, o skrbi za gozd in drugem. Poslej hodi Matjažek v gozd sam, odkril je prenekatero gnezdo, a nobenega nikomur ni izdal, pač pa trosi v bližini za valeče ptice zrnja ali drobtin, če le ima kaj pri roki. Nižja stopnja: Druga je dobila besedo Barbika in pripovedovala o svojem srečanju s staro ženičko, ko je šla po prst za pomladansko presajanje. Govorili sta o zdravilnih zeliščih, o pomladnem cvetju, o tem, da zrase v tem času že tudi kaj dobrega za v lonec (mavrahi na primer), o muhastem vremenu, pri čemer sta prišli na domače, slovensko poimenovanje mesecev, in še o čem. Drejček pa je povedal o svojem razgovoru s študentom (biologom), ki ga je bil srečal pri podrtih borovcih, ko je ta iskal hrošče za svojo zbirko. Oddaja je dovolj razgibana, nakaže marsikatero podrobnost in upamo, da jo bodo poslušalci s pridom poslušali. Šopek na modrem ozadju — tako je akademski slikar France Slana 1964. leta podnaslovil eno izmed svojih številnih oljnatih slik in mi smo mu ga ukradli za naslov ene izmed svojih oddaj. Odločili smo se namreč, da posvetimo eno izmed letošnjih zadnjih oddaj radijske šole za srednjo stopnjo estetski vzgoji ali določneje — likovni vzgoji. Da bi se k svojemu namenu približali čim manj abstraktno, smo si rekli, da poiščemo slikarja, ki nam bo rad razgrnil svoje slike in nam hkrati tudi znal povedati o njih, kar je povedati treba in kar beseda zmore. Ni bilo treba dolgo premišljevati. France Slana je eden takih, je velevalo upanje. In res. Ni ga bilo treba kdove kako pre- Srednja stopnja: 23. maja ob 24. maja ob OTROC8 REVOLUOJE 8.55 I. program 14.85 II. program Se en spomin: spomin na otroke revolucije. Ko je po vsej naši domovini začelo pokati, ko so gozdovi zaživeli in so naši prvi partizani začeli neizprosni boj z okupatorjem, takrat so tudi otroci prijeli za puške. Bile so sicer izrezljane iz lesa, a bile so in pozabili so na igrače, na mlinčke ob potokih. Na kuštrave glave so si posadili titovke. Prevzeli so prve odgovornosti. Nastajali so Ejrvi pionirski odredi — njihovo geslo je bilo: pomagati partizanom in domovini. Gruče otrok po vaseh in mestih so se spreminjale v organizirane skupine, ki so jo sovražniku mnogokrat pošteno zagodle. In partizani so bili zavoljo tega ponosni na svoje mlade borbene tovariše. Na osvobojenem ozemlju, takoj v drugem letu vojne, so nastajali prvi pionirski odredi, ki so bili organizirani kot prava partizanska vojska. Okrog Smarjete in Trebnjega na Dolenjskem so bile pionirske čete. Vsaka je imela svojega komandanta, komisarja in druge funkcionarjei Pionirji so korakali po vaseh opremljeni z lesenimi puškami in prepevali partizanske pesmi. Največ veselja je bilo, kadar je prišla k njim partizanska brigada. Takrat so zbirali za borce živež. Imeli so polne roke dela. Tudi v okupirani Ljubljani so delovali pionirski odredi. Nekateri pionirji so že prej delali po navodilih svojih starejših bratov in sester, zato so se kaj hitro znašli in skupaj organizirali sestanke, na ka- 26. maja ob 27. maja ob 14.05 II. program 8.55 I. program OD SLA DO TELEVSZIJE Časovno smo to oddajo predvideli že prej, v začetku drugega polletja, a se nam je realizacija zavlekla. Morda se tudi vsebina oddaje ne sklada povsem z učno snovjo, prepričani pa smo, da bo oddaja lahko koristen dodatek k splošni razgledanosti malega šolarja, saj pripoveduje o tem, s čimer pride danes v stik malone že vsak naš otrok. Pripovedovala bo o razvoju telekomunikacij, sporazumevanja na daljavo. Prvi prenašalec poročil je bil prav gotovo sel in še danes se ga poslužujemo, kadar pošljemo koga kam s sporočilom; naša oddaja omeni tudi najslavnejšega sla v zgodovini — maratonskega sla. Pozneje so začeli ljudie za prenos poročil uporabljati ognje, ki so jih kurili na vrho- vih gora. Tako so s kresovi tudi pri nas svarili pred Turki. V nekaterih deželah uporabljajo še danes zvočne signale, bobne, ki sežejo dosti dlje kot človeški glas. Potem popelje dogajanje v naši zgodbi poslušalca v Ameriko k izumitelju telegrafa Samuelu Morse-ju in pa k izumitelju telefona Grahamu Bellu. S tem v zvezi prikažemo važnost telegrafa — terih so si potem razdelili naloge. Znanj so bili pionirji iz Most. Po ulicah so včasih nastlali letakov, da so Italijane pošteno jezili. Njihovi vrstniki so bili iz Šiške, Viča in Bežigrada. Vtihotapljali so se v vojno bolnico in tam jemali šotorska krila za partizane, rezali brzojavne žice, vrtali luknje v železniške cisterne z bencinom in odpirali na tovornih vagonih poklopce, kjer spuščajo olje. V odprtine so potem vsipali pesek in blato. Siškarji so leta 1943 zažgali zastraženo vojaško barako, v kateri' je bilo skladišče orožja. Posebno pa se je izkazal prvega maja tega leta pionir Ličen, ki je kljub številnim italijanskim stražam obesil našo zastavo s peterokrako zvezdo na najvišjo smreko pod Gradom. Za to akcijo je dobil Ličen posebno odlikovanje — sliko maršala Tita. Pionir Ličen je pozneje padel In pionirji na Gorenjskem. 2e prvo leto vojne so.pionirji iz Železnikov pcmagali borcem. Svojo organizacijo so imenovali ».Rdeča roža«. Obveščali so partizane o vsem, kar so počeli Nemci. V Martinj vrhu so imeli pod skalo železno kanto in vsak dan je eden izmed pionirjev odnesel tja sporočilo, ki so ga skupaj sestavili, iz kante pa je vzel časnike in letake, ki so jih potem pionirji raznesli po Železnikih. Za hišo so imeli pravi bunker, kjer so skrivali bombe (te so pobirali iz-nemških kamionov, ki so prioeljali v Železnike in so stali za cerkvijo), Pridružili so se jim še pionirji iz okoliških krajev in so postali »Pionirska brigada Ratitovec". Za svoje delo so prejeli več pohval, na III. kongresu IMS pa celo v trajno last prehodno zastavico, ki jo še zdaj hranijo v šoli v Železnikih. O pionirjih v Beli krajini je pisala Vida Brestova v knjigi Orehovo leto. Višja stopnja: pričevati. Preprost in naraven, kot je v svojem slikarstvu, je preprost in naraven tudi, kadar se pridete z njim domenit za srečanje in pogovor o njegovem delu. Razgrnil je pred nami svoje delo in svoje življenje, svoje spomine in svoje načrte. Soočili smo umetnikovo življenjsko pot z njegovo likovno izpovedjo — in prav po tihem vam lahko zaupamo, da pravzaprav ves čas nismo imeli v mislih samo in zgolj Franceta Slane, pač pa slikarje in umetnike nasploh. Tako je slikar Slana v tej oddaji samo simbol; z drugimi besedami -— oddajo smo pripravili zavoljo globljega vpogleda v za nas krivnostni svet upodabljajoče umetnosti, France Slana pa nam ja bil pri tem samo v "dragoceno pomoč. Zato je prav, da se malfce pobliže seznanimo z njim. Kdo je in odkod so ga prinesla pota življenja? Rojen je bil 26. oktobra 1926 v Bodislavcih pri Ljutomeru. Akademijo upodabljajočih umetnosti v Ljubljani je končal pred osemanjstimi leti — 1949. Nato je kdove,kolikokrat razstavljal, bodisi sam- bodisi v družbi z drugimi slikarji. Ljubljana, Zagreb, Beograd je zapisano na zemljevidu njegovih dosedanjih razstav, in še: Dubrovnik, Velenje, Celje, Zagorje, Kranj, Novi Sad, Kairo, Celovec, Wuppertal, Rim, Idrija, Maribor, Sombor, Sarajevo, Skopje, Subotica, Cačak, Zadar, Rijeka, Oslo, Praha, Bratislava, New Delhi, Atene, New York, Pariš, Mexico City, Linz, Graz... Le kdo bi našteval! Da nam bo Slana — slikar še nekoliko bližji, preden mu prisluhnemo v oddaji, izpišimo nekaj iztrganih stavkov iz kritičnih ocen, zapisanih v njegovem katalogu. »Za Slanovo slikarstvo je značilno predvsem precizno, jasno koncipirano in izraženo razmišljanje, ne da bi zato njegova oblika utrpela bistvene spremembe'... Slikarjev tematski krog se zdi na prvi pogled kar preveč izhajajoč iz domače motivike in zvest domači umetniški tradiciji... Toda tisti, ki bi iskal v Slanovem slikarstvu poveličanje domače pokrajine, se je zmotil. Res pomeni slikarju pristno domače okolje, njegov likovni, recimo, neke vrste lepotni ideal, ob katerem poetizira. Toda ta poezija domačnosti stremi predvsem za izpovedovanjem resničnosti, ki pa ji je estetiziranie zaradi njega samega tuje .. . Njegova čustvena izpoved pridobiva značilno vizionar-nost, za katero bi lahko trdili, da jo je slikar, ki si je je bil v svesti, saj je izhajala iz njegovega ostrega, vsebinsko bogatega realizma, vedno skušal nekje prikriti. Odtod tudi sled te poetične note, ki zazveni v njegovih hribih in kmečkih domačijah, ob bežnem pogledu, na ubrano barvno skalo mehko se prelivajoče rjavine, črnine in sivine ...« 23. maja o 14.05 II. program 25. maja ob 8.55 I. program NASPROTJA V LATINSKI AMERIKI Kot nemiren popotnik in vesten posebno pa še telefona za moderno zapisovalec življenja bo Bogdan Po- —. . d 4_ — T_ J „ i. « 1 r-rt ■-» X I 1 I s-* r-* 1 1 r1 — družbo. In da ta kratek — bo pa preprost — pregled ni okrnjen, pove oddaja na koncu še nekaj o množičnih komunikacijskih sredstvih — o radiu in televiziji. Oddaja je namenjena predvsem tretjim razredom, prepričani pa smo, da ji bodo s pridom prisluhnili tudi mlajši šolarju gačnik le malokomu neznan. Njegove reportaže, intervjuje, zapise in poročila redno prebiramo na straneh naših časopisov, lani pa je pri mariborski založbi Obzorja izšla tudi 'potopisna knjiga z zelo značilnim naslovom Povsod so ljudje. V tej knjigi Bogdan Pogačnik med drugim piše tudi o svojem bi- vanju v Latinski Ameriki, o njenih gospodarskih in političnih problemih, o njeni zgodovini in kulturi. Zato smo ga zaprosili, naj o nasprotjih v Latinski Ameriki pripravi oddajo. Oddaja bo v grobem prikazala ves južnoameriški kontinent In osvetlila številne probleme, ki , ga tarejo, na dostopen, otroku primeren način. Opremljena pa bo s posnetki originalne glasbe. 30. maja ob 14.05 II. program Srednja stopnja: 6. junija ob 8.55 I. program 1. junija ob 8.55 I. program 7. junija ob 14.05 II. program EKSPRESIONISTI RELIGIOZNE SMERI MAČEK NA DOPUSTU V slovenski književnosti med obema vojnama se je kot določena oblika reakcije na poezijo naše moderne in njenih posnemalcev, zlasti na Župančičevo liriko, izoblikovala posebna umetniška smer — ekspresionizem. Nastala je pod vplivom enakega literarnega gibanja v Nemčiji in Avstriji in je bila nedvomno ena najpomembnejših smeri v našem tedanjem literarnem življenju. Ekspresionizem se kajpada ni omejil samo na književnost, ampak je segel na vsa področja našega duhovnega ustvarjanja, uveljavil pa se je pri nas zlasti v slikarstvu, glasbi in književnosti. O ekspresionizmu v književnosti — zakaj tokrat nas zanima samo ta — je zapisal kritik, publicist in literarni zgodovinar Anton Ocvirk med drugim tudi tole: »V nasprotju z impresionističnim prikazovanjem realnosti se je moderni pesnik začel poglabljati vase in z drzno neizprosnostjo razodevati svoja notranja doživetja. Narava, ki jo je prejšnji rod tako čutno oboževal in opisno podajal, je izgubila zanj svojo negibno prisotonst, postala je razgibani del njegove osebnosti... Predmeti, stvari in bitja, ki nas obdajajo, so izgubila v novi liriki svojo tvarno težo in so zaživela v območju zakonitosti, ki so povsem v opreki z Vzročnostjo realnosti. Vsa nesoglasja med vidnim in nevidnim, abstraktnim in konkretnim, so se zabrisala, pojmovni svet ekspresionistične umetnosti se je porajal v svetu duhovne resničnosti. S tem, da je današnji pesnik zavrgel prirodni red stvari, je moral nujno zavreči tudi Stara, že obrabljena sredstva. Tako se je rodil nov, svojevrsten slog, do skrajnosti razgiban v podobah, na videz raztrgan, nedosleden, nabrekel, izumetničen, a vendarle notranje sproščen, pristen ...« Idejno ekspresionizem temelji na zahtevi po moralno očiščenem in prerojenem človeku, je ogorčen nasprotnik sodobne civilizacije, kapitalizma in njegove ekonomike, ki je razdiralno vplivala na človekovo duševnost in na medčloveške odnose. Ekspresionisti so nastopali tudi zoper vojno in človekovo zlo usodo v svetu ter s se najraje zatekali v neke izmišljene, idealne svetove, ki so si jih ustvarjali v svojem duhu. Ekspresionizem taji življenjsko resničnost in skuša ustvariti svojo lastno podobo življenja zunaj nje. V tem se marsikje približuje idealističnemu svetovnemu nazoru, zato ni naključje, da se je ekspresionistična smer v slovenski književnosti uveljavila predvsem med katoliškimi pesniki in pisatelji. V vrsti religioznih pesnikov-eks-presionistov sta se nedvomno naj-vidneje zapisala Anton Vodnik in Edvard Kocbek, čeprav je med njima v vsebinskem in oblikovnem pogledu velikanski razloček. Anton Vodnik je veliko bolj poduhovljen, zračen in v svojem iskanju odgovora na poslednja vprašanja življenja dosti bolj privzdignjen nad konkretno stvarnost, medtem ko je Kocbek v svoji najboljši poeziji te dobe veliko bolj zemeljski in stvaren, v čemer je marsikje soroden pesniški izpovedi Alojza Gradnika. V naši oddaji bomo skušali pokazati bistvene značilnosti enega in drugega, poleg njiju pa še vrsto pesnikov, ki sodijo ali ki jih še lahko prištevamo v ta krog (Joža Lovrenčič, France Vodnik, Stanko Majcen, Vida Taufer ...). Kljub temu, da snov te oddaje že močno presega učni program, bo prav, če oddajo poslušajo vsi tisti, ki so slišali prejšnje o ekspresionistih in socialnih pesnikih, da bo tako podoba slovenske književnosti med obema vojnama popolnejša. Ciklus seveda s to oddajo še ni zaključen, marveč se bo nadaljeval prihodnje leto. Nižja stopnja: 2. junija ob 14.05 II, program 3. junija ob 8.55 I. program RIŠEM LETNE ČASE Naslov oddaje smo povzeli po naslovu ene izmed pesmi Toneta Pavčka. Naš namen je namreč, da bi priljubljenega mladinskega pesnika šolarjem predstavili. »IVjaček na dopustu« je naslov tudi njegove prve zbirke pesmi, ki jo je poklonil otrokom že leta 1957. Danes je knjiga razprodana, a pri otrocih bi jo našli. Poleg književnega ustvarjanja in zaposlitve na svojem službenem mestu na RTV — v novejšem času pa vodi tudi Mladinsko gledališče — najde še vedno časa za otroške verze. Priobčeval jih je v številnih otroških listih in pionirskih prilogah v Cicibanu, Pionirju,.- Najdihojci, Mladem rodu itd. Po prvi otroški zbirki pesmi je pesnik izdal drugo zbirko, namenjeno odraslim: »Sanje, živijo dalje«. Potem so izšle slikanice »Juri Muri v Afriki«, »Sonček v žepu«, »Polž pred nebotičnikom« in zbirka »Velesenzacija«. In zopet vam pripravlja novo zbirko. O pesmih za otroke pravi Tone Pavček, da bi ne smele biti samo domislek, ampak tudi izpoved, zaključena vrednota, lepota, v kateri bi uživali otroci in odrasli in br se zato k njej večkrat vračali. O mladinskem pesništvu pri nas pa pravi, da se je po osvoboditvi lepo razvilo, vendar je še preveč navezano na suho realnost ali pa posnema otrokov svet. Otroška pesem je še večkrat premalo drzna in premalo sodobna. Med mladimi pesniki na Slovenskem, ki pišejo za otroke, se jim je Tone Pavček najbolj približal. Zato smo prepričani, da bo pričujoča oddaja ena najprisrčnejših, saj vam bomo z rjo posredovali čim več njegovih pesmi. Ker bo to naša zadnja redna oddaja v letošnjem šolskem letu, bodo te pesmi tudi sproščena, prijetna nagrada rednim poslušalcem radijske šole za srednjo stopnjo in vedra misel na počitnice. Oddajo nam je pripravil Niko Grafenauer. Višja stopnja: 6, junija ob 14.05 II. program 8. junija ob 8.55 I. program AVSTRALIJA i »... Veliko dokazov je, da so prišli iz Indije in sploh iz južnega dela Azije, potujoč od otoka do otoka. Zdaj živijo v notranjosti avstralskega kontinenta. Zbirajo se v horde in vsaka taka skupina ima svoje določeno ozemlje, po katerem potuje iz kraja v kraj na lovu za hrano. Ce pa pripadniki ene skupine zaidejo v lovišče sosedov, potem tvegajo življenje. Tako pride mnogokrat do bojev in vojn med dvema sosednima hordama.« — Oprostite, prosim, ampak govorite v sedanjem času. Ali se to potemtakem še vedno dogaja? »Seveda. Toda le v notranjosti kontinenta, nikar ne pozabi na to... No, ker se selijo iz kraja v kraj, si črnci ne zidajo hiš ali postavljajo šotorov, marveč se ponavadi zatekajo v zavetja jam in skal. Ko v tistem kraju zmanjka hrane, se selijo naprej ... in tako gre vse življenje. Včasih si napravijo zavetišče iz lubja, če ga le najdejo kje v bližini. Če pa nameravajo ostati nekje dlje časa, si napravijo nekakšno kolibo, in sicer tako, da zarijejo v zemljo dve viličasti rogovili, na njiju pa postavijo počezno vejo ter potem na vse to naložijo lubje. Če je v kraju, kjer taborijo, veliko komarjev, potem cel šotor dvignejo na podstave, pod katerim pustijo ponoči tleti ogenj, da dim odganja mrčes .. .*> Tako nam je iz Melbourna pisala ljubljanska študentka Ana Sefer. Kar navajamo, je samo eden izmed toliko zanimivih odlomkov, zaradi katerih smo jo zaprosili, naj o avstralskem kontinentu napiše oddajo za radijsko šolo. V oddaji bo Avstralija prikazana tako, kot jo doživi naš mladi človek, ki pride tja prvič in samo začasno. Nižja stopnja: 9. juni.ja ob 10. junija ob 14.05 II. program 8.55 I. program ZVEZDICA ZASPANKA Šolsko leto se bliža h koncu, učna snov je tako rekoč obdelana, le še pregledne obnove so na vrsti, ponavljanje in preverjanje znanja. In ker je na tej, na nižji učni stopnji, spoznavanje prirode važen predmet, saj je prepletal šolsko delo' s svojo snovjo iz tedna v teden, od začetka do konca, se nam je zdelo primerno, da tudi v radijski šoli zberemo v posebni oddaji vtise, ki jih je učenec nabral, in znanje, ki si ga je pridobil, ter vse to povežemo v podobo dogajanja v prirodi skozi vse štiri letne čase. Ko je avtorica Joža Zagorc iskala najprimernejši način za to ne preveč lahko nalogo, se je odločila končno za otroško igro, nenavadno sicer, a prav posrečeno: deček in deklica sproti rišeta, kar v naravi opazita. Rišeta letne čase. Pomlad rišeta zeleno, belo, rožnato, z modrim nebom in hitečimi oblaki, rišeta dedka ob čebelnjaku, muco z mladiči na dvorišču in kokljo s piščanci, rišeta prve metulje, potok z otroškim mlinčkom, ptice, ki gnezdijo, in še in še, zakaj veliko je risb o pomladi. Potem rišeta poletje z brezoblačnim nebom in vročim soncem, zlata žitna polja, kosce na travniku, nevihto, ki prinaša strah in trepet, rišeta kres in jagode in borovnice in obilo sadja in hlad poletnega gozda z njegovim življenjem. Tako rišeta še jesen z njenimi značilnostmi in nazadnje še zimo. Ob koncu sestavita risarja iz risb slikanico. Letne čase pa ločita s praznim listom papirja. Tako je nastala zelo lepa knjiga o letnih časih. Cez leto dni jo spet vzameta v roke. Z veseljem jo znova pregledata, prazni, listi v njej pa jim vdihnejo novo misel. Nanje pišeta. Na prvi list napišeta posvetilo: Knjiga ti je zvest tovariš, v njej nikdar se ne prevariš že ko prvič v šolo greš, pozabiti je ne smeš, potem pa naslednji list besedilo za /uvod v posamezne letne čase. Tako prvo leto. Vsako naslednje leto pa sta dodajala nove in nove risbe, kar sta pač novega zvedela o življenju in dogajanju v naravi in kar sta znala narisati. Tako je bila njuna knjiga iz leta v leto lepša in popolnejša, bila je res edinstvena knjiga o letnih časih. Dogajanje v naši oddaji resda ni kdove kako razgibano, bo pa lahko v dobri izvedbi prav posrečena obnova med letom nabran' "a znanja, hkrati pa morda koristen namig za posnemanje. Zvečer se na nebu zvezde zbude. In vsako noč, prej ali slej, privesla mednje boter Mesec. Jadra čez nebo in šteje, šteje te milijarde zvezd, da se prepriča — ali je vsaka tamkaj, kamor sodi. Včasih pridrvi čez nebo tudi komet Repatec, kurir in pismonoša, in prenaša pošto od zvezde do zvezde. Tudi tistega večera pride Repatec v goste in pove, da je na Zemlji nekaj narobe. Otroci jokajo in ne morejo zaspati; mornarji tavajo z barko po morju in ne najdejo poti v luko; pesnik sloni ob oknu, misli in razmišlja, a ne najde rime na besedo lonec. Tedaj pa že privesla prek neba Mesec in šteje zvezde. Ena manjka! Zato je torej na Zemlji narobe! Manjka zvezdica Zaspanka. Spet je zamudila službo. Mesec jo ošteje, ko pride, za kazen pa jo pošlje na Zemljo in tam naj ostane vse dotlej, dokler ne bo dokazala, da je dovolj pametna za službo na nebu. Vse upiranje Zaspanki ne pomaga. Ruto si zaveže, da skrije pod njo svoje zlate lase, Repatec jo vzame štupo-ramo in jo odnese na Zemljo. Tu pride zvezdica Zaspanka do velikega mesta. Semenj je, na njem pa kup znamenitih kbmedij. Med drugim ponuja nekdo za dva solda pogled skozi daljnogled na Mesec. Zvezdica Zaspanka nima denarja, zato ponudi komedijantu svoj zlati las za plačilo. To — o zlatih laseh — sliši razbojnik Čeferin, tisti, ki ima kamen namesto srca. Polakomni se Čeferin zlata in premami Zaspanko, da pride v njegovo kolibo. Ko bo zaspala, ji bo ukradel lase. Toda zvezdici zdaj ni do spanja. Najprej očedi razbojniku dom, potem očedi še njega, le počesati ga ne more, ker nima glavnika. Pozabil ga je bil, ko je zbežal z doma, a pisati ne more ponj, ker je treba v pismu napisati mami »Ljuba mama«, besedice »ljuba« pa »kamen«, ki ga nosi v prsih, ne pozna. Tedaj vzame Zvezdica Ceferina za roko In ga uči. In napišeta: »Ljuba«. In ko to napišeta, se oglasi v razbojniku srce in v zahvalo poljubi Zvezdico na čelo. V Jacofens Gallus Carniolus: Smolikov .»Živalski svet44 Harmoniae morales Pri Državni založbi Slovenije Ni dvoma, da smo Slovenci je pravkar izšla zanimiva knjiga glede razvoja sodobnih bioloških »Živalski svet«, prevod nemškega znanosti v veliki zamudi. Kakor avtorja H. W. Smoliba. (Prevedel je to nelogično spričo narave naše V založbi Slovenske matice Je izSla univerze v Ljubljani, avtor vrste dra- komponirane na posvetna besedila v 1° ie Pr0;f'. Aloiz Sercelj). V eni družbene ureditve, ki hoče graditi tristo strani obsegajoča zbirka posvet- g o ceni h znanstvenih del o slovenski latinskem jeziku, so oblikovno blizu siaiTii knjigi — 8SUP8S z>aj€tni, saj n-a razvoju nur^vosiovnin. znano- nih vokalnih skladb z naslovom H ar- glasbi, med drugim tudi monografije madrigalu, najpomembnejši obliki po- obsega skoraj 800 Strani na finem sti in tehnike, je vendarle res momac morales, velikega slovenskega facobus Gallus Carniolus (Slovenska svetne vokalne glasbe v dobi renesan- r^rvi-r-in -in vVa nnvnino lptj3 smo noerošnli skladatelja iz druge polovice šestnaj- matica 1965). Transkripcija in sparti- se. V uvodu so prikazane tudi kom- arnik papirju — je pregledno m Vsa povojna leta smo _ pogrešan stega stoletja Jacobusa Gallusa Čarni- ranje skladb je delo Ludvika žepiča, pozicijske značilnosti teh Gallusovih sistematično, hkrati pa zelo jedr- večjega poudarka m večjo pozoi- 01usa' dolgoletnega vodje glasbenega oddelka skladb, predvsem v pogledu ritmike, nato prikazan pisani živalski sv-et nosi na sodobnih dognanjih bio- Izvimik, ki je služil kot predloga ?lar°nih otroških in večglasnih stanjem sebniSkih zborovskih pesmi s po- vzgojne srpi.lm Poudarkom na ljudski pe- gla’hPraktično delo njegovih lastnih enotno glasbeno vzgojno politiko. To cwP.enih skupin, ki z njimi daje je tudi javni rezultat glasbeno ^Vedh* sP°dbudo glede programa in vzgojne politike glasbenega °referata vedbe). pri Zavodu za prosvetno pedago- ■»- /• JJ L 1 JL-J CA V KJ KA V-t l W O V L Devop °^ni smotri srečanja mladih ško službo Ljubljana I. Vapip 80 vplivali tudi na obliko- Ljubljansko srečanje mladih pev-hihJS. Prireditve oziroma posamez- cev noče biti prezahtevno, ampak v$ai_Koncertnih večerov. Tako je za želi ostati v mejah možnosti dela s hcral, nastoPaj°či zbor obvezna ge- pevskimi zbori na splošnih šolah. dan«i/a (za mestne zbore v dopol- Predvsem pa želi ustvarjati in da-Poida za izvenmestne tudi v po- iati mladini VESELJE DO PEVSKE-em Času do 16. ure); vsake- GA MUZICIRANJA, KULTUiO Vajc> °ru ^ na voli° ena ura za MLADINSKEGA PETJA in KVALl-Vij-gj* strokovni svetovalec in kla- TETNO ŠIRINO, dostopno vsem Se sPreml;java. Koncertni večeri splošnim šolam in vsem otrokom, Uro° -7‘ *Uri in t.raja1P po ki racii P0j°-oa\i Je ~ ' število koncertnih večerov ^borm . no oci števila prijavljenih Praksa je pokazala, da je a koncerta, ko so mla- Mirjana Turel Zavod za prosvetno pedagoško službo Ljubljana L za svoj obstanek, kakšni nagoni Knjiga, ki je izšla prvič v in izkušnje vodijo njihovo življe- originalu leta 1960 in v dveh letih nje. Podrobnejši so osipi navad, doživela 4 izdaje, bo gotovo do-lilils sposobnosti in vedenje živali. S brodošel prioomoček profesorjem, f jllil Pos«bno Pozornostjo je prikazano dijakom in študentom, ne nazad-razmerje živali do okolice, do ^ pa tudi vsem_ ki jih zamma človeka. naš žlvalski svet ŽIVALSKI SVET I V prirodoslovnem muzeju Slovenije v Ljubljani, Trg herojev 1 bo db konca junija odprta občasna razstava »ZGODOVINSKI RAZVOJ ŽIVIH BITIJ«. Ogled razstave priporočamo predvsem gimnazijam in osmim razredom osnovnih šol. Slovenska književnost 1945-1965 Ko je v Angliji 1950 izšla knjiga to prvi poskus sistematičnega obrav- Fifty Years of English Literature« navanja povojne književnosti na ob- — ’ ----- R. A. Scotta-Jamesa, močju jugoslovanskih književnosti. angleško književnost Pred nami je prvi del »Slovenske glasbene umetnosti dostop v doslej skoraj nepoznano zakladnico Gallusovih umetnin. Harmoniae morales je že druga tovrstna glasbena publikacija, ki je izšla v založbi Slovenske matice (prva Skladatelji Gallus, Plautzius, Dolar in uredil Priredila Ponovno je na vpogled tudi stalna ^zpod peresa Tv/r bota?l^n^rf$iFkai ^ obravnavajoč - - -— j- — — ------- Muzej je odprt vsak dan, razen po- mecj leti 1900—1950, je novica odjek- književnosti 1945—1965«, skupno delo nedeljka, od 9. do 13. ure, v torek n^ia Jcaf senzacionalno v britanski dr. Borisa Paternuja, Helge Glušič-in petek pa tudi popoldne od javnosti, saj je tak poseg v polpre- Krisper in Matjaža Kmeica. V celoti, 16. do 19. ure. Ce želite strokovno teklo in sedanjo književno panoramo torej z drugo knjigo, ki obeta iziti vodstvo, sporočite telefonicno na pomenil drzno dejanje, kateremu se jeseni, bo predstavila »Slovenska knji-štev. 22-451., literarni zgodovinarji raje izognejo, ževnost 1945—1965« mlajšo in mlado češ da je čas preblizu, kar onemogo- generacijo slavistov v skupnem ustvar-TZ GrLfASRFNTIT ^OT ča kritično in zanesljivo vrednotenje jalnem napo-ru, prva knjiga pa daje k_fv^ literarnih pojavov. In vendar je bila prerez slovenskega povojnega pesni- Glasbena Šola Novo mesto bo knjiga sprejeta z izrednim interesom, štva in pripovedništva, l 4 »; 1 • „ ~ ____ ^ <4 {1 W-V "I »-I; V« /4«1<1' tudi kritika je z nenarejeno treznostjo Vodilo mladih delavcev na katedri v toiek dne 9. maja ob in zadovoljstvom spregovorila obetav- za slovensko književnost pri filozofski — 1— . v. A. 4 —^ .. . 1 _ >, 1 4 4. 4' n 1 , 1 #.^v4-4 TT T" 4 1 » O T~l ■( 4 ^ C" V, '7 0 — niihovo delo, Cvetko s sodelovanjem Ludvika Žepi- • V, u.“e ^ ča, 1963) in upajmo, da ji bo sledila 9-40 raaijSKo Oddajo Z naslovom ne besede, navajajoč, da tako lite- fakulteti v Ljubljani je jasno: ob za-še vrsta drugih. Saj naša glasbena »Majsko jut^O«. K poslušanju vabi rarnozgodovinsko vrednotenje res ne vesti težkega in tveganega dela, ki dediščina ni tako skromna in neznat- Asnivrnh čnl i-7 zmore tako zanesljivih meril, kot ve- posega v neposredno literarno dejavnih kvalitet, kot se zelo pogosto mi- . . 11 1jaj0 za starejša obdobja z vso na- nost, ki jo živimo, so se lotili naj- sli. Iz našega naroda so izšli preneka- oemica, Vinice. Metlike, Dolenj- drobnostjo, da pa tudi izrazito so- novejšega poglavja slovenske književ-teri ustvarjalci, ki po kvaliteti svojih skih toplic in Šmarjete. dobna književnost lahko dobi vero- nosti, ne oziraje se na »akademsko del ne zaostajajo za danes v svetu naclednii tnrpk- rlno 16 V dostojno literarnozgodovinsko tolma- objektivnost« ali tradicijo zgodovin- f.e priznanimi skladatelji, s katerimi , v • u- ry j' ’ čenje. Sest natisov v manj kot desetih skega pozitivizma. Skupinsko delo je so skupaj klesaR glasbeno podobo istem času pa vabi Zavca za letih pa govori samo po sebi, kolik- usmerjalo sodelavce k enovitemu kon-s voj e ga časa ter s svojim delom mar- glasbeno in baletno izobraževanje šen je interes za sodobne pojave v ceptu, seveda pa so v naravi pred-sikaj prispevali k razvoju glasbene v Ljubljani ^oience Zavod n ža svetu književnosti. meta in načinu obravnavanja tudi in- umetnosti. Naša dolžnost je, da te mladini Uvodne besede navajajo k misli, dividualne razlike, kar ne more biti ustvarialce in niihove umetnine iztr- ?lep° mlaaino- paciente Otroške kako je odjeknila izrazito sodobna v opreki s celotno zamislijo. Avtorji Pamo 'rv>7*hi in iib v nnnni- ^liTuke in otroke V varstvenih literarna zgodovina na jezikovnem so celovito ob r a avali poezijo in pn- UStanovah v Ljubljani da Pri- območju, ki je neprimerno širše, s povedmštvo (druga knjiga bo pnne- ___tradicionalno literarno razsežnostjo, sla dramatiko, kritiko ter esejistiko), £>iunne.lO oaaa.u z naslovom »lan- z&to je tem pomembnejši izid »Slo- opustili p,a so bogato mladinsko knji- garno pozabi in da jih v čim popolnejši obliki posredujemo vsemu kul turnemu svetu. Tomaž Šegula ca j, tancaj, črni kos«. ZALOŽBA MLADINSKA KNJIGA NA SLOVENSKEM ŽE DOLGO PRIČAKOVANA ZBIRKA ILUSTRIRANA ENCIKLOPEDIJA ŽIVALI ŽUŽELKE SESALCI — PTICI — RIBE — PLAZILCI — DVOŽIVKE — NIŽJE ŽIVALI 7 knjig velikega formata 2000 fotografij od teh 1000 barvnih 2000 strani besedila *• • • V knjigah te zbirke je dosežen vrhunec tega, kar je mogoče o živalih podati v knjižni obliki. Poglavitni poudarek je na slikovnem gradivu, ki je najmodernejše, saj sloni na barvni fotografiji. Le-to nudi veliko novega celo ožjim strokovnjakom Z ILUSTRIRANO ENCIKLOPEDIJO ŽIVALI bo človek, ki se zanima za bogastvo, posebnosti in lepote živega sveta živalskega tipa, dobil najsodobnejši prirodopis živalstva, namenjen in dostopen najširšim krogom bralcev ...« Akademik, prof. dr. JOVAN HADŽI Iz predgovora k zbirki Posamezne knjige v zbirki so napisali svetovno priznani strokovnjaki z raznih področij znanosti o živalih. V uredniškem odboru slovenske izdaje tega edinstvenega dela so dr. Marko Aljančič prof. Zmago Bufon, dr. Matija Gogala, dr. Lili Istenič, dr. Janez Matjašič, dr. Anton Polenec, dr. Boris Šket, prof. Borut Žener in prof. Silvester Škerl, ki so hkrati tudi prevajalci posameznih knjig zbirke. V PREDNAROČILU vam nudimo kompletno ILUSTRIRANO ENCIKLOPEDIJO ŽIVALI (format 21,5 X 28 cm) za 700 N-din. Ta znesek lahko odplačate v 20 rednih mesečnih obrokih po 35 N-din. Prva knjiga zbirke izide septembra 1967. Hkrati z zbirko sedmih knjig o živalih bo založba izdala tudi izvirno delo uglednega znanstvenika, akademika, prof. dr. JOVANA HADŽIJA: RAZVOJNE POTI ŽIVALSTVA Njegovo delo smiselno dopolnjuje izredno obsežno stvarno gradivo, kakršnega v sliki in besedi nudi bralcu naša zbirka. Cena te knjige (več kot 300 strani v enakem formatu kot Ilustrirana enciklopedij^ živali) je v prednaročilu 40 N-din (2 mesečna obroka po 20 N-din). Založba Mladinska knjiga poklanja prvemu naročniku kompletno zbirko zastonj. Enako presenečenje čaka tudi stotega, petstotega in tisočega naročnika. Pohitite z naročilom. Naklada je omejena. Naročilnico za ILUSTRIRANO ENCIKLOPEDIJO ŽIVALI boste prejeli na dom. Poštnina za odgovor je že plačana. Na zbirko se lahko naročite tudi v vseh knjigarnah ali s priloženo naročilnico. ZAHTEVAJTE V KNJIGARNAH BARVNE PROSPEKTE! NAROČILNICA PD Priimek in ime ..*............ Točen naslov ................. Poklic ...................... venske književnosti 1945—1965«, saj je ževnost zavoljo svojske narave te književnosti, prav tako radijsko igro in filmski scenarij. Zelo razgibano povojno obdobje domače književnosti, kot se razodeva do današnjih dni z dokaj heterogenimi sestavinami, je v zavesti bralcev doživljalo različne miselne, slogovne in tematične premike, zlasti zadnjih petnajst let, in se j‘e ob tem razraščala izpovedna razsežnost kot tudi pridobivala kakovost estetskega oblikovanja, kar se da razbrati ob delih posameznikov kot tudi ob skupni rezultanti. Sprva je leposlovje močno navezano na tematiko NOB in revolucionarno vsebino, zatem pa naravno preide na aktualno področje povojnih dni, dokler po letu 1948 ne pride do vidnih sprememb ne le v svetu književnosti, ampak v umetnosti nasploh. Ob večji veljavnosti individualnega doživljanja sveta se izostri prizadevno, deziluzionistično razmerje do življenjskih pojavov, pri tem pa so izrazila in duhovni profil ustvarjalcev dokaz raznorodni, Piscem »Slovenske književnosti 1945—19S5« je skupno vodilo razvojne kontinuitete v domačem leposlovju. Boris Paternu obravnava povojno pesništvo na več kot polovici knjige. Priklicati pa si je treba v spomin dejstvo, da so se literarne novitete (tako tematično, kot slogovno in glede miselne podstati) ne glede na morebitno vzorovanje ali povezanost na tradicijo najprej odrazile v poeziji. Generacijsko porazdelitev je rabil Paternu za razmejitev med pesniškimi tokovi, da bi ostreje zarisal ločnice ali tudi skupne poteze v ustvarjanju in izrazu, bržčas pa je ik>sredi misel, da vselej ni mogoče razporediti pri posameznikih utesnjenih mejnic. Podobno sta storila pri pripovedništvu Helga Glušič-Krisper in Matjaž Kmecl. Upoštevajoč obsežno literarno gmoto, so se avtorji širše osredotočili ob književnih pojavih, ki po svoji estetski, idejni, pa tudi novatorski težnji stojijo v osredju umetniškega dogajanja povojnih dni. Težavnost takega vrednotenja je očitna, če upoštevamo tudi tisto, kar je izhajalo v periodičnem tisku Prizadevno delo odrhža poznavanje tvarine kot tudi kritična merila avtorjev, ki so s prizadetostjo strnili razvojno podobo literarne tvornosti na Slovehskem. Ce tu pridenemo še šolsko ugotovitev, da smo tudi pri pouku zelo pogrešali sistematično delo, ki bi predavateljem nudilo prerez povojnega ' literarnega dogajanja, je treba tudi s te strani pozdraviti izid knjige. Pomen »Slovenske književnosti 1945— 1965« pa daleč presega zgolj šolske namene. po svoji vsebinski in interpretacij ski razsežnosti pomeni oomemben člen v razvoju celotne književnosti na Slovenskem Informativni zapis hoče le opozoriti na pomemben dogodek v naši literarni zgodovini, na našem kniižnem trgu, knjiga pa nedvomno zahteva povsem drugačno analizo s kritičnimi zaključki, ki naj v nadrobnosti osvetli skuona prizadevanja mladih slavistov. Knjigo je izdala Slovenska matica, oprema Janeza Bernika pa izstopa po odličju književne funkcionalnosti. Nepreklicno naročam ILUSTRIRANO ENCIKLOPEDIJO ŽIVALI založbe Mladinska knjiga v 7 knjigah. Subskripcijsko ceno kompleta 700 N-din bom poravnal(a!) — naenkrat — v 20 rednih mesečnih obrokih po 35 N-din. Naročam tudi knjigo RAZVOJNE POTI ŽIVALSTVA, akademika dr. Jovana Hadžija. Subskripcijsko ceno 40 N-din bom poravnal(a) — naenkrat — v 2 obrokih po 20 N-din. Obroke bom začel(a) nakazovati takoj po prejemu računa in položnic. Strinjam se s subskripcijskim pogojem, da bom prejel(a) posamezne knjige šele, ko bodo plačane Neustrezno črtajte! Datum Podpis ZALOŽBA MLADINSKA KNJIGA, TITOVA 3, LJUBLJANA SREČANJE Maturantke IV. C letnika ljubljanskega učiteljišča š. 1. 1951/52 bomo praznovale 15-letnieo mature 27. 5. 1967 pri Urški na Privozu v Ljubljani. Prijave, prosimo, pošljite na naslov: Majda Knez, Ljubljana, Pavšičeva ul. 1. Pridite vse! POPRAVEK Pri objavi oglasa 140 let šole v Braniku (v 7, št. Prosvetnega delavca, 19. aprila) je bil pomotoma objavljen napačen datum, do katerega naj bi tovarišice in tovariši poslali svoje naslove. Pravilno: naslove je treba poslati šoli do 5. maja. Bralce prosimo, da nam to oproste. Ra*Pis delovnih ušesi smrjj nestorja slovenskih učiteljev Oskarja Žolnirja V V ff O T Tl O '»'C^V7Q»^ O Itcf a-MrkTtrr* TV/T1 o mtr** n ^ J 'V Vzgojno varstvena ustanova Mia di rod Dravograd — 1 ravnatelj, PRU z najmanj triletno prakso in strokovnim izpitom ali VZG, ali U z najmanj petletno prakso in strokovnim izpitom; 1 vzgojiteljica, VZG (z diplomo). Za delovno mesto vzgojiteljice je potrebno dvomesečno poizkusno delo, nastop službe 1. septembra 1967. Razpis velja 15 dni po objavi. Prijave pošljite na naslov z oznako »za razp^sno komisijo«. Osnovna šola Franc Belšak Gorišnica — 1 ravnatelj, PRU s petletno prakso ali U z desetletno prakso. Razpis velja do zasedbe mesta, nastop službe 1. septembra. Stanovanja ni. Osnovna šola Gračišee, podružnica Pregara — 1 učitelj za razredni pouk, U ali PRU (za čas od 1. 9. 1967 do 31. 8. 1968. Na voljo je samsko stanovanje. Osnovna šola Kostrivnica — 1 učitelj za telessno vzgojo, PRU, samsko stanovanje. Osnovna šola heroja Franca Bukovca Medvode-Preska — 1 učitelj za matematiko in liziko, PRU ali P (za nedoločen čas). Nastop službe 1. septembra 1967. Osnovna šola Boris Vinter Zreče — 1 učitelj za angleščino, PRU ali P; 1 učitelj za matematiko in fiziko, PRU ali P. Samski sobi pri zasebniku. »Kdove, ali bom letošnjega 4. januarja še pogledal skozi okno svojega 90.- leta.« se mi je nasmehnil tovariš Oskar Žolnir, ki sem mu, v soseščini stanujočemu, čestital k novemu letu 1967. Vedno sem občudoval njegovo pokončno lahkotno hojo in neverjetno bistri razum in spomin, kadarkoli sva ob srečanju izmenjala nekaj besed. Res je doživel svojo 90-letnico v krogu svojih otrok In njihovih družin in potem je še četrt leta užival na svojih običajnih vsakodnevnih sprehodih. Nenadoma pa je po kratki bolezni končal svojo življenjsko pot. V torek, 11. aprila 1967 smo ga pokopali v Mariboru. Najmlajši učiteljski rod se ne spomni več tovariša Oskarja Žolnirja, te žive kčonike svojega časa in priče zgodovinskega razvoja slovanskega aBSBBBHHBBBDBIBaBBBBBB Ci S L-i VZGOJNI ZAVOD JANEZA LEVCA V LJUBLJANI, Karlovška 18, razpisuje za šolsko leto 1967/68 naslednja delovna mesta: I. 8 predmetnih učiteljev-ortopedagogov: visoka defektološka šola v Zagrebu ali diploma PA — specialno pedagoški odsek ali učiteljišče z nekaj let prakse in s strokovnim izpitom s pogojem, da se vpišejo za izredne slušatelje PA-specialno pedagoški odsek, PRU ali P ali U; II. 2 vzgojitelja-ortopedagoga za delo v domu zavoda. Pogoji isti kot po I. III. 2 predmetna učite!ja-ortopedagoga za delo s huje duševno nerazvitimi otroki v oddelkih za. delovno usposabljanje v smislu 18. člena Zakona o posebnem šolstvu (Ur. list SRS 34/1960). Pogoji isti kot pod I. IV. 2 predmetna učitelja ali profesorja za likovni pouk: diploma PA ali diploma akademije s strokovnim izpitom, pod pogojem, da se vpišeta na PA — specialno pedagoški odsek: PRU, P. V. 1 predmetni učitelj za tehnični pouk: diploma PA za tehnični pouk in da se vpiše za izrednega slušatelja PA oziroma opravi diferencialni izpit; PRU, STU. VI. I predmetna učiteljica za gospodinjski pouk: diploma Višje gospodinjske šole Groblje s strokovnim izpitom pod pogojem, da se vpiše za izredno študentko PA — specialno pedagoški odsek, PRU. I it S a m m m I m m m 1 a G El ■ 13 fi m m. Splošni razpisni pogoji so razvidni v rednem razpisu prostih delovnih mest (Prosvetni delavec št. 7 z dne 19. 4. 1967). Osebni dohodki po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov Vzgojnega zavoda Janeza Levca v Ljubljani. V osebnih dohodkih je vsebovan posebni dodatek za delo z duševno nerazvitimi učenci. Stanovanj ni na razpolago, pač pa se zbirajo sredstva po skladu skupne porabe. Prošnjo naslovite na Svet Vzgojnega zavoda Janeza Levca v Ljubljani, Karlovška 18 v roku 14 dni po objavi v PD. m ta m £9 m Ca El Sl O ril a m m m n m m m 63 S a a 13 Ei S $3 a 61 s% a a 13 sa a e m si l?3 m Ei p m a e m »! H S3 S uffiaHBBBBBBfflagBaraSOTSiesgMMOTSJMMMSSBHaSSjaBŠ B U i si £1 I 1 1 1 S Delovna skupnost OSNOVNE ŠOLE »KOMANDANTA STANETA« PRAGATUŠ je sklenila na svoji seji, da se na podlagi pravilnika o delovnih razmerjih in na podlagi odločbe o sistematizaciji delovnih mest razpišejo naslednja delovna mesta: — PREDMETNI UČITELJ ZA NEMŠKI IN SRBOHUVATSKI JEZIK PRU ali P, samsko stanovarije — PREDMETNI UČITELJ ZA TELESNO VZGOJO IN PRAKTIČNI POUK PRU ali P, samsko stanovanje — UČITELJ U, samsko stanovanje učiteljstva in šolstva na slovenskem Štajerskem. Bil ni le šolnik v ožjem smislu besede, ampak je bil svojemu ljudstvu vse, kjerkoli je služboval: učitelj, vzgojitelj, narodni buditelj, sadjar, vrtnar, čebelar, zborovodja, skladatelj, slikar amater, člankar v stanovskih listih: Popotniku, Učiteljskem tovarišu, organizator ljudskih odrov, igralec, režiser, pisec po vsej takratni Sloveniji znahih mladinskih iger, kot so npr. Grudica, Palčki, Oporoka kralja Matjaža, Šola v nebesih idr. Prav v tej nazadnje imenovani je v prispodobi prikazal, v čem je bistvo prave vzgojne in izobraževalne ustanove, kakršna je šola: da vzgaja k prisvajanjem občečloveških nravnih vrednot, da upošteva otroško bližino, da vnese take odnose, ki napravijo iz šole drugi dom, da namesto golega formalizma in prisvajanja znanja vnese v šolo radostno aktivnost in življenjskost, skratka vse tisto, po čemer stremimo danes, ko se trudimo reformirati šolo, kjer, s'pedagoškim erosom prepajamo urejeno in dobro premišljeno izobraževalno delo. Ta načela je z osebnim in poklicnim življenjem nesebično uveljavljal na vseh šolah, kjer je deloval, odklanjajoč Inšpektorska mesta, ki se bila večinoma povezana takrat bolj s strankarskimi kot s strokovnimi nalogami: pri Sv. Ani na Krumpergu, v Makolah, v Kozjem, v Olimju (kjer se mu je 13. 4. 1908 rodil njegov sin Bogdan, ravnatelj slovenjegraškega muzeja NOB), na Ptujski gori, v Cirkovcah na Dravskem polju in končno, od 1. 1924 naprej, v Mariboru do svoje upokojitve 1. 1937. Za svoja dela ni pričakoval niti ni prejel nikoli nobenega odlikovanja, razen reda sicer velikega prosvetite-l.ja sv. Save ITI. stopnje, za katerega 'pa je nekoč rekel že pred vojno, do nikakor ni ponosen nanj. saj so dobivali takrat isti red mnogi tihi ' a * V POPRAVEK: V rednem razpisu prostih delovnih mest za 1. 1967-68 smo napak objavili, da razpisuje prosta delovna mesta osnovna šola Tržišče. Pravilno: . Prosta delovna mesta razpisuje osnovna šola Tržišče, podružnica Krmelj — 1 učitelj za matematiko in fiziko, PRU; 1 učitelj za slovenščino in nemščino, PRU; 1 vzgojiteljica, VZG. OD po pravilniku o delitvi OD osnovne šole Tržišče. Stanovanje je zagotovljeno. zagrizeni nemčurji in skriti sovražniki našega naroda in njegovega napredka. Pač pa je bil nadvse vesel pisma, ki ga je bil pred nedavnimi leti prejel od republiškega sveta za prosveto in kulturo SRS, v katerem so ocenili njegove mladinske igrice »kot redkc-svetle zvezdice v vrsti otroških iger takratne dobe.« Zaradi svojega trdinovskega značaja, nenehne duševne in telesne delavnosti, plamtečega patriotizma, neuklonljivega značaja, skromnosti, zmernosti, vedre družabnosti, zveste in skrbne ljubezni do svoje družine in kot velikega ljubitelja narave, je bil do svoje smrti duševno svež, ~ spoštovan in ljubljen. Vsi, ki smo ga imeli priložnost poznati, smo ob njegovem grobu zamišljeni želeli samo to, da bi mogel vsak izmed nas končati svojo življenjsko pot s tako mirno vestjo in zavestjo, da je koristil in pošteno služil svojemu narodu, družbi in družini po vseh svojih močeh in zmožnostih, da je vse življenje stremel za tem, da bi uskladil vedno in povsod svojo notranjost in svoje ravnanje z visokim poklicnim etosom in človečnostjo, kot to lahko trdimo o našem pokojnem tovarišu, starosti slovenskega učiteljstva, Oskarju Žolnirju. Ob koncu te posmrtnice še misel: ali bi ne'bilo prav, ko se bližamo 100-letnici slovenskega šolstva, da se okoristimo s spomini tistih vedno bolj redkih naših naj starejših in starejših šolnikov, ki so, kot tovariš Oskar Žolnir, če v -času avstroogrške dobe in kmalu po letu 1918 pomagali graditi slovensko šolstvo, da bi se obenem lotili bibliografije vseh šolnikov, ki so s svojimi članki, samostojnimi deli in objavami prispevali k osveščanju našega učiteljskega naraščaja, našega učiteljstva sploh, naše mladine in ljudstva? Morda bi del te naloge prevzelo tudi naše stanovsko glasilo Prosvetni delavec in odprlo posebno rubriko. In še nekaj: razmislimo, kaj smo cd svojih načrtov in sklepov še iz časov delovanja učiteljskih društev med dvema vojnama in po osvoboditvi poostvarili glede okrevališč in domov za naše prosvetne delavce, aktivne in upokojene, od katerih danes mnogi, ki so ogromno storili, osameli in bedni životarijo? Razmislimo o tem, ali so vsaj njihovi poslednji domovi na pokopališčih dostojno oskrbovani, ali vodimo o njih delu krajevno kroniko, opremljeno s podatki in sliko? Res je, ogromno je storil v tem pogledu ljubljanski šolski muzej, toda o mnogih, ki so pomagali preobraziti svoj kraj in izobraziti in sovzgajati njegovo mladino in odrasle, nimamo nobenih podatkov, še tako skromnih ne, kot jih je včasih prinašal »Stalež«. Napačno bi sodili, da gre tu za poveličevanje določenega stanu, nikakor ne; z zgodovinskega stališča je za majhen narod, kot je naš, neobhodno potrebno podrobnejše gradivo, ki bi verno prikazalo rast naše kulture, duhovne in materialne, 'h kateri so prav , prosvetni in kulturni delavci kot celota in posamezniki prispevali ogromen delež. Ni se še našel velik besedni ustvarjalec-umetnik, ki bi v trilogiji ali tetralogiji prikazal vso trnovo pot .našega učitelja skozi stoletje do danes z vsemi tistimi podrobnostmi, ki bi šele prikazale njegovo tragično ali heroično pot, pot Kačurjev in Jermanov stare in nove dobe. Alfonz Kopriva h/ssom Kruta bolezen je iztrgala iz naših vrst Anico Tomažičevo, učiteljico v pokoju iz Tolmina. Niti najmanj nismo pričakovali, da se bomo morali tako kmalu posloviti od tovarišice, sodelavke, ki nam je toliko let stala ob strani kot sposobna, marljiva in neumorna delavka. Pokojna Anica Tomažič je leta 1923 končala , učiteljišče v Tolminu. Prvo službo je dobila v Podgori pri Gorici, nato pa je službovala še v Podbrdu, Hudijužni, Levponi in Črnicah. Italijanski fašizem jo je izgnal iz naših krajev. Premeščena je bila — kot še mnogo drugih zavednih slovenskih učiteljev — v notranjost Italije. Ker ni prenesla fašističnega jarma in njegovega raznarodovanja, se je 1931 odselila v Jugoslavijo, kjer je morala čakati na učiteljsko službo. Sele kasneje jo je dobila na šoli v Dobovi pri Brežicah. Leta 1941 je prišla v Tolmin. Med okupacijo je bila zaradi narodne zavednosti brez dela. OF je podpirala od vsega začetka, ko so se pojavile prve partizanske, skupine v naših tolminskih hribih. V njeni hiši so imeli tajne sestanke za pomoč partizanom. Po osvoboditvi je začela poučevati na osnovni šoli v Tolminu, s katero je živela vse do svoje smrti. A. Tomažič je dala velikemu številu naših mladih učiteljev napotke za delo, vedno nam je bila pripravljena pomagati in svetovati. Pomagala ANICA TOMAŽIČ nam je tudi še potem, ko je opravljala tajniško delo na tolminski osnovni šoli. Številne učence, ki jih je učila, je. vzgajala v iskrenosti in ljubezni do domovine. Nikdar ni nikomur odrekla pomoči, če smo jo zanjo prosili. Povsod, kjer je delala — in še posebno na naši šoli — so še sedaj vidni sledovi njenega uspešnega dela, v nas pa bo ostal nepozaben spomin na drago tovarišico. . Člani učiteljskega pevskega zbora »Emil Adamič« po uspelem koncertu v Essenu (1962) UČITELJSKI PEVSKI ZBOR »EMIL ADAMIČ« POJE ŽE VEČ KOT 49 LET IZOBRAŽEVALNO SREDIŠČE POHIŠTVENE STROKE NOVA GORICA razpisuje za šolsko leto 1967/68 — 1 dalovno mesto učitelja za slovenščino in nemščino ali nemščino in slovenščino — P; — 1 delovno mesto učitelja strojništva — inž. strojništva, zaželena praksa v lesnoindustrijskem podjetju;. — 1 delovno mesto učitelja praktičnega pouka pohištvene smeri — lesnoindustrijski tehnik, ki je bil pred tem kvalificirani mizar. Stanovanj ni za nobeno delovno mesto. tSiSH.SSSaBBSKSiaSHBaKBHHaSKBjaJESaBiESHHanH R 3 0! B S e; B £ B 3 E :* S 3! ED !2 !S £ S2 ’t Delovna skupnost GLASBENE ŠOLE TRBOVLJE razpisuje prosto delovno mesto — učitelja nauka o glasbi Pogoji: višja ali srednja strokovna izobrazba Osebni dohodek po pravilniku šole, stanovanje ni na razpolago. Nastop službe je 'možen takoj. (Nadalj. s prejšnje strani) Med vojno se je zbor udeležil kulturnega molka. Od obnovitve 1952. leta pa do svoje 40-let-nice, ki jo je imel s koncertom v. novem Slovenskem kulturnem domu v Trstu na Dan republike 29. novembra 1965, je zbor nastopil stokrat na koncertih, v radiu in televiziji. Razen po Ju-goislaviji je gostoval še v Italiji, Nemčiji, Švici, Franciji, Danski, Švedski, Belgiji, Nizozemski, Če-hoslovaški in v Bolgariji. Vaje — zborovodski tečaji kakor tudi nastopi — pa povzročajo veliko težav glede na razkropljenost članstva po vsej Sloveniji. V zbo-povih vrstah je še nekaj ‘članic m članov, ki so sodelovali v njem že pred začetkom druge svetovne vojne. Odbor si je vedno prizadeval, da bi pomladil svoj sestav. Pred nekaj leti mu je to delno uspelo, kljub temu pa sedaj ne moremo biti zadovoljni, ker je več mladih odstopilo. Nastala je občutna vrzel, ki bi se dala premostiti le z ustreznejšim načinom financiranja zborovega dela. Videli smo tudi to, da so nekaterim našim zborom, ki smo jih srdčali na tekmovanjih, kupili koncertne obleke iz družbenih sredstev, medtem ko to pri nas bremeni vsakega etapa. To pa so izdatki, ki jih mlajši največkrat ne zmorejo. Med posebne uspehe šteje zbor svoj koncert 3. aprila 1930 v Brnu, ki se ga je udeležilo, kot sme že omenili, 12 tisoč poslušalcev, 8. julija 1956 na mladinskem festivalu v Strassbourgu, zatem drugo mesto v prvj kategoriji mešanih zborov, ki ga je osvojil na mednarodnem tekmovanju v Arezzu 1. septembra 1957, ter tretje mesto na tekmovanju za evropski pokal 1964 v Knokkeju v Belgiji. Na tem zadnjem tekmovanju je bila konku- renca izredno huda, saj je bila razlika med prvouvrščenšm in tretjim zborom le 8 desetink točke, mej tretjim in četrtim pa kar deset točk. Opis .svojega dela smo objavili v zbornikih, ki smo jih izdali ,oh tridesetletnici 1956, ob 35-letalci 1981 in ob desetletnici obnovitve v sezoni 1962/63. Razen omenjenih zbornikov je zbor založil brošuro Brda pojo, ki je izšla ob postavitvi spomenika Srečku Kumarju 1358. leta. Vse obletnice, med katere velja šteti tudi petletnico 10. maja 1930, je zbor zabeležil s koncerti. Za dolgoletno1 in požrtvovalno delo podeljuje zbor častne znake in častno članstvo. Take ie sedaj pet zborovih častnih -/lanov in 15 nosilcev zlatega znaka* To je delna oddolžitev za posebno prizadevanje. Marička Zho-Mf DAVIDOVA KRAMLJANJA Rogati d y||£WB moja papiga Ni vse res, kar jaz pišem. Za druge pa ne vem. Pridejo dnevi, ko rni celo najboljši prijatelji kažejo rose in samo roge. Ce imam nos v nor-. malnem stanju, tak dan zavoham. Izognem se mu kot hudič križu — enostavno- preždim ga nekje v hladu in počakam, da gre nevihta mimo. Se prava sreča, da so ti rogati dnevi redki kot mrtve opice in snežni možje. Papiga Filozof je edino bitje, s katerim v teh urah molka spregovorim kako besedo. Zelo je razgledana, zato je pogovor z njo prijeten in kratkočasen. Kje nabere vso tisto učenost, ki mi jo citira, kadar je čas za to. ne vem točno. Zvečer, ko se vrnem iz šele, jo za eno uro spustim na svobodo: kod hodi in kje seda in poseda v tem času, je ne vprašujem. Naj ima svoje skrivnosti, si pravim. Včasih se vrne prav čudno razpoložena. Ob takih dneh ima vedno nemirno spanje: premetava se, odpTa usta, govori meni nerazumljive besede in stavke o nekakšni alienaciji, ontologiji, rotaciji, zadnjič pa je celo kričala: fantje iščejo Kristusa, fantje iščejo Kristusa! Vstal sem, jo pogladil po repu in umirila se je. Naslednji dan pa je bila prav rogato razpoložena. Že zjutraj ni bila taka, kot običajno. Gledala me je sovražno in zviška. Drezal sem v njo in končno sem ji razvezal jezik. »Ali bereš antikroniko v Dialogih?« je začela. »Seveda berem,« sem ji odvrnil. »Ne bereš! Vidim! Antikronika sploh ne izhaja v Dialogih,« je zavreščala. »Da boš vedel, izhaja v Sodobnosti!« »Vem, moj Filozof. Pomešal sem,« sem se skušal rešiti iz precepa, a se ni dala. »Si prebral meditacije Zakaj še nisem komunist v Dialogih?« je nadaljevala. »O, dragi Filozof! Te meditacije izhajajo vendar v Problemih,« sem ji rekel. Ona pa: »Sai sem vedela, da se boš ujel! Meditacije namreč res izhajajo v Dialogih!« — Sledilo je nekaj smehu podobnega, in čez čas: »Si bral o hepiningih v Obzorniku?« 1 »Ja, bral! V zadnji številki je bilo!« »Spet lažeš! O tem je pisalo v Problemih,« me je spet našla. »Ali veš, kdo je Vatroslav Mimica?« »Vatroslav Mimica? Saj res! To je pevec popevk, ali ne?« »Daj, naroči se na filmsko revijo Ekran, da ne boš v vsem tak laik,« me je zabila. »O, le bolj počasi, moj Filozof,« sem bil ogorčen. A ni ji še zmanjkalo sape. »Sj bral zadnjo številko Naših razgledov?« »Ne, nisem. Saj veš, da nanje nisem naročen.« »Reva! In ti se šteješ med po-lintelektualce. Ali ne vidiš, da tvoja notranjost vse bolj siromaši! Hvališ se pa vedno, da si idealen prosvetni delavec! Si pozabil na načelo aktualnosti pouka?« Čez čas: . »Ali bereš v Jeziku in slovstvu roman v nadaljevanjih?« »Videl sem ga, bral ga pa nisem.« Obrnila se je tako, da mi je pokazala zadek in ogorčena dejala: »V tej reviji sploh ne objavljajo romana!« Dolgo se ni obrnila. Kujala se je. Natrosil sem ji zrnja in ji menjal vodo. a jedi in pijače se ni dotaknila. Ko je bila jeza kuhana, je spet prešla v napad: »Kdo je že napisal Gimnazijko?« »Kdo? Tone Seliškar, vendar!« »Ni res! Roman je napisal Anton Ingolič! Kaj pa dramo Cvetje zla?« »To pot me ne boš! Napisal jo je Francoz Baudelaire!« »Pa sem te! Francoz je napisal pesniško zbirko z istim imenom, dramo pa Dominik Smole,« »To si si najbrž izmislila, ti moj Filozof! Nikoli še nisem slišal za tega dramatika.« - »Lahko bi že, ker že deset let igrajo pri nas njegove igre! Kaj pa edicija OHO?« »O tem pa vem marsikaj!« »Vem, da veš! Bral si v edinem časopisu, na katerega si naročen in to je Nedeljski dnevnik!« Uboga revica! Ujela se je! De- setkratno sem ji povrnil vse očitke. Zabrusil sem ji: »Lažeš! Lažeš! Si slepa ali pa nočeš videti, da sem naročen tudi na Areno, Sportske novosti, Eho in Družino?! Nehaj! Nehaj! Dovolj te imam! Se eno mi zini, pa te boiv. vrgel skozi okno!« Moja grožnja je zalegla. Spet se je obrnila v zid, neka« čas šušmarila s Teorijo in prakso, Zalivom, Delom, Sintez:« m to so bile tisti dan njene zadnje besede; »In ti kandidiraš za poslanca v republiški i kulturno-pfo-svetni zbor! Ne bom glasovala' zate, da veš!« Vtaknila je glavo med perje, a vem, da je kljub temu slišala moj ogorčen odgovor: »Ne vtikaj se v našo demokracijo. Kdo pa pravi, da je lahko poslanec le tisti, ki prebira vse tiste tvoje Sodobnosti, Probleme, Teorije in prakse. Dialoge, Naše razglede. Zalive, Ekrane, Obzornike, Jezike in slovstva, Sodobne pedagogike, Otroke in družine, romane, drame, pesmi in ne vem. kaj še vse! Čemu pa imamo potem frizerje naše demokracije? A?« Glavo je še globlje zarila v perje. Jaz pa nisem odnehal. »Kaj, to je tvoja hvaležnost za mojo skrb in nego?! Mene žreš, mene, tvojega dobrotnika. In ja- mo mi koplješ! Spomni se na UP slovenski pregovor o kopanju jame! Le počakaj! Se žal ii bo z» današnjo zgovornost!« Naslednji dan je bilo vse v najlepšem redu. Ko sem šel zjutraj v šolo, je še .dremuckaU’ opoldne pa me je pozdravila z običajnim pozdravom. Mislila je’ da sem že vse pozabil, a niseht Njena ura svobode je šla rakot*1 žvižgat. Kaj si je ob tem rigoroznem ukrepu mislila, na vem. Rf kla mi ni ničesar. Mogoče mi |e zanj celo hvaležna, zakaj od tistega dne je njeno spanje vs® bolj mirno. Moja nenavadna papiga pa 'e naposled imela le prav. VeNU0 glasov je na volitvah dobi! to* ki bi papigi- na vse postavijo17® zanke pravilno odgovoril. In P1? sem mu čestital: v meni se 1® prička ogi:;; uti vest. Hvala ti, Fa' pige! Kadar snel pride rogati nisva več tako zgovorna, kot sV ■ bila. Le kdaj pa kdaj se sPu/ s svoje filozofske višine in nek^ Pogovor o nogometu in krinair,£? lu. Pozna se ji, da ji manjka t sta ura. Navezana je samo L moje časopise. Se malo in srnin se mi bo začela. A življenje te kljub opeklinam — dalje. David Rima*